• - Haratpankti Einzelverkaufspreis RM 0.15 Nr. 24. Verlag uađ Schrlftleltung: Klagrenturt, Blsmarckrlng IS, Postfach 115 / Bezugsprele ,(1ш voraus zAhlbar) monatUch RM 1— frel Haus (еШасћИеВИсћ RM 0.20 ZustellgebUhr Abbestellungen der Zeltung far den sachfolgenden Monat werden nur schrlftUeb und nur bis 25. dea laufenden Monata angenommen J___ _* 4. Јаћгсгаг' Kralnburg, den ?5 ГГ-тг 1944. ltlai;todleiša prevara sveloi/ne zgodoiine »Times" priznavajo sleparstvo z Atlantik-Charto - Anglija krmari brez kompasa Stockholm, 24. marca. Atlantik-Charta (etlantska listina o svoboščinah), ki sta jo bila kot obljubo tega stoletja objavila Roosevelt in Churchill s potrošnjo agitacije, ki ji ni primera, in vrgla kot vabo pred narode »veta, je že davno odkrita kot največje sle-Parstvo svetovne zgodovine. Angleški zuna-®ii minister Eden je že priznal sleparstvo in Polajgoma stori to t^di vedno več glasov iz Anglije in Zedinjenih držav. Treba je pribiti, da se sedaj tudi list »Ti-Kes« ne sramuje več in da izjavlja v svojem uvodnem članku, č tudi z izvijanji, ki se jim pozna mučnost priznanja, da je bila Atlantik - Charta samo vaba in Papirja. Članek namreč ugotavlja, ® "^oli niso imeli namena, da bi Atlantik-Charto ustanovili odločbe kakšno politiko. Britanski časnik to spoznati, da Atlantik-Charta tudi "ikoli ne bi mogla biti dokument pogojev za bodoči mir. List »Times« pa vendar ne more prikriti nezaslišane nesramnosti, te velike sleparske jnanipulacije in pripomni zato: »Ce bi se ho-* v Atlantik-Charti ustanovljena načela o anioodločbl narodov popolnoma vreči v , "v®' to pač bil ukrep, čegar kaznive poledice bi bile neizbežne.« Llcemersko pa P"Pomni ta list, da bi bilo »še usodneje, če .' na škodo potreb usmerjene vojaške za-cltne politike in gospodarske organizacije trdno držali teh načel.« Tako torej skušajo •lepiti prevarane male narode, da se ne bi »Podtikali nad tem velikim izdajstvom Roo-»evelta In Churchilla. popolna duševna zmeda. Nad Anglijo je prišla popolna duševna ^Jneda in mnogi angleški časopisi najdejo seda) povsod lase v Churchillovih blaznih Juhah. Tako piše angleški tednik »The Uni-ver»«s Vojska se da samo takrat upravičiti, ce gre za pravično stvar. Angležem je 1939. njihova vlada rekla, da se bojujejo za Ustanovitev mednarodnega reda. Sedaj pa postaja duševna zmeda vedno očitnejša. V 'Sti sapi so izjavljali zavezniški državniki. da hočejo v primeru zmage napraviti Nemčijo popolnoma brez obrambe, in da je za uresničenje tega načrta potrebno, da se razdeli Evropa. Za razoroženo, razkosano Nemčijo so pripravljeni žrtvovati Poljsko, Finsko in Baltske države, da ščitijo najmočnejšo moč v Evropi. Zakaj se še bojujemo? vpraša »Daily Herald«, kajti v Evropi se pojavlja nova velika sila, ki nastopa v vsem za tisto, kar smo hoteli preprečiti, ko smo prijeli za orožje. Ona je protikristjanska in hoče vladati nad vso Evropo. Anglija se Ae obrača zoper njo. ampak cel6 brezdelno gleda, če raztrga zavezniško državo na kose in ogroža nevtralne države. Na strani Britancev cel6 še spodbujajo to silo. ki kaže vladoželjnost, ki je v posmeh evropski tradiciji. V Angliji narašča vedno bolj tendenca, pri-striči svobodo in neodvisnost drugih držav. Kakšno svobodo in neodvisnost dopušča na pr. Anglija Španiji, Italiji, in latinskoameri-škim republikam? Hkrati ogrožajo zavezniki center kristjanstva in uničujejo največje mo-numente zapadne kulture, ne da bi iz tega imeli kakršnokoli korist, ki bi bila pravična odmena za te ogromne zgube. Kakor poroča londonski dopisnik lista »TAT«, je Harold Nicholson v »Spectatorju« kar naravnost povedal, da je javno mnenje Anglije T parlamentu in izven njega vznemirjeno zaradi zmed in protislovij, ki zatemne vojne cilje Anglije. policija reši pri osvoboditvi nekega mesta obkoljene tovariše Po osvojitvi prihajajo prebivalci iz svojlii skrivališč^ se vesele, da so minuli dnevi strahova-nja in dajo važne migljaje o tem, kje bi mogli biti skriti člani tolp. Nemška uniforma pomeni varnost. (PK.-Aufnahme: i^/^-Kriegsberlchter Kleine, PBZ., M.) SielmOlfd l/ellKd ZIHOllI / Prerokbe, ki se niso oresiiitile Nova Ogrska Nemške čel* v karpatskem proitoru Berlin, 24. Marca. Začelo e |e novo po. Slavje nemško ogrskih odnošajev. V petem "čelnem letu je bila sklenjena najvišja iz-®era tesnega sodelovanja, kakršna se ne bi ™®ЕГ1а preprifievalneje doseči na drugi način , ' * prihodom nemških čet In s preosnovo ^lade na Ogrskem. Navzočnost nemških čet ^ sredi; *u prostora ob Donavi so povzročili 'Vojaški razlogi, ki so zadostno dokazani z 'črednim strateglčnlm položajem države v Ogrski planoti In v kotlu Karpatov. V boju Ogrske proti boljševizmu, kakor sploh proti vsem razkraJaj.očIm silam nastopajo nemške čete kot porok mira in pripravljenosti za obrambo. Iz uradne objava v Budimpešti pa se hkrati spozna visoka mera volje za prevzem odgovornosti. Namesto Kallayjeve vlade je stopila Szto-jayieva vlada. Podmaršal Sztojay, ki je kot ^""^Išnjl vojaški atašA In dosedanji poslanik ^*rllnu prijatelj nemških službenih mest, I® na Izredno dobrem glasu kot brezpogojni bojevnik prisrčnega nemško ogrskega жо-®«'ovan|a. Kakor si lahko mislimo, so dogodki na ^grškem povzročili najbolj divje govorice Y nevtralnem In sovražnem Inozemstvu In *areče razbellll že dolgo uganjano ščuvanje Proti Ogrski. 2e več mesecev so grozili s ,,®^čicaml In bičem onemu ogrskemu poli-'čnemu krogu, ki je še vedno škilil v Inozemstvo, In ki se mu je dopadla neka »nev-jralna«, t. J. v temelju Evropi sovražna poli-''ka In ki si je prizadevala sejati razprtijo "a Ogrskem. Stoprav po židovskem mark-•'*mu vpllvanl del ogrskega tiska se ni mo-odtegniti tem razkrlvajočlm vplivom. No-I*, vlada, ki jo je postavil državni upravi-tjJ' Pa jamči za to, da se bo razbil dele-ki se je hotel razširiti na Ogrskem. In ii*'^o v Srednji Evropi bi bilo neznosno, men?, \ kali se morajo zadušiti vsi tisti ele-lotns'*0 skušali preprečiti, da bi se ce celine sila uporabila za obrambo naše S štora v.'* Izvršena zaščita ogrskega pro-šlrjajo вГ) ^*^o jezi inozemstvo, ki je raz-BudlmpeArMejše govorice o dogodkih v nezaupanji Л* ^1 v zadnji url še razdejalo žavni unr. 'n nemir. Raznašall so, da je dr-d/fe unt^r'**4 ")«t. da so se tvorile tolpe. In J, I. _ Zadnji »otok parlamentarizma« »Aoje^iitvt.*"® ^"3" :™"9al duh starega Anglija pošilja naprej Novozelandce Ženeva, 24. marca. Angleški poročevalci poročajo o bojih za Cassino, da so Novoze-landci plačali ogromen krvni davek v razvalinah mesteca, kjer so se morali dokopati naprej meter za metrom, NovozeUndci. so tvorili kij za sunek pri Cassinu. Londonska prekomorska služba opisuje začudenje an-glo-ameriških čet o sili nemškega odpora in govori o srditi bitki z resnično dramatičnim značajem. Pravi, da so si stali Novozelandci In Ne^cl nasproti pri trajnem zavratnem ognju skoraj vedno nevidnega sovražnika v istih porušenih poslopjih, ko jih nI ločilo več kakor ena stena. Človek se mora sploh čuditi, kako so mogli Nemci vzdržati grozljivo bombardiranje. Boljševiški časopis »Boljševik« piše v svoji aprilski izdaji 1940. leta; »Nasprotje med državo socializma in kapitalističnim svetom likvidiramo lahko samo z direktno podporo proletariate kapitalističnih držav. K tej snovi je izjavil sodrug Stalin: to pomeni, da predstavlja dejavna podpora po mednarodnem proletariatu silo, brez katere se ne da rešiti naloga končnoveljavne zmage socializma.« Preden obrnemo pozornost na razmerje med to nekdanjo'teorijo In današnjo odločilno resničnostjo, morajo biti pojasnjene nekatere zavestne zablode v pojmovanju bolj-ševiško-žldovskega žargona. Kajti kaj pomeni na primer »socializem« v ustih Stalina? Nič drugega, kot njegov zloglasni sistem progresivnega zasužnjenja in izžemanja narodov s pomočjo trajnega mnoštvenega umo- Hudi premenljivi ћдЧ na fnqovzhnilni fronti 40 sovjetskih oklopnlakov uničenih - Novi brezuspešni napadi na Cassino Oberkommando der Wehrmacht je dne 23. marca objavilo: Na Krimu so nemške In romunske čete zavrnile napade Sovjetov pri Kerču In ob mostišču Dri Sivašu. Slabejši sovražni napadi na naša mostišča ob spodnjeukrajinskem Bu-gu ter nekaj poskusov, priti čez reko, so ostali brez uspeha. Med srednjeukrajinskim Bugom In Dnjestrom, ob Dnjestru samem in v prostoru Proskurov—Brodi besne še dalje hudi premenjljivl boji z veliko močnejšimi sovražnimi silami. Pri tem smo odstrelili 34 sovražnih oklopnjakov. Unteroffizler Rode-wald iz poročevalnega voda nekega grena-d'rskega polka je v teh bojih iz bližine uničil v 45 minutah pet sovjetskih oklopnjakov. Posadka v Kovlu Je odbila ponovne napade boljševikov In odstrelila šest izmed deset v mesto vdrllh sovražnih oklopnjakov. Severozapadno od Kovla so naše čete po trdem boju ustavile prodirajočega sovražnika. Jugovzhodno od Vitebska so znova spodleteli po oklopnjakih podprti prodorni poskusi Sovjetov. Na fronti ob Narvi je sovražnik večkrat brezuspešno napadal. V hudih obrambnih bojih na jugu vzhodne fronte se je posebno odlikoval fO. grena-dirskl polk, ki ga vodi Oberstleutnant Schmid. Pri Cassinu se je v našem združenem obrambnem ognju zrušilo več po oklopnjakih podrrtih napadov proti severnemu delu kraja. Ob jadranski obali smo zavrnili sovražne sunke In pri uspešnih podvzetlih lastnih u-damih čet pognali v zrak več sovražnikovih' oporišč. Skupine severnoameriških bombnikov so 22. marca. Izkorišča oč strnjeno plast oblakov, napadle državno glavno mesto in, ne da bi imele razgled na kopno, brez izbire odvrgle razstrelne In zažigalne bombe na več stanovanjskih ozemelj Kljub neugodnim obrambnim prilikam je protiletalsko topništvo sestrelilo 19 sovražnih letal, med njimi 13 štlrlmotornlh bombnikov. Po vzne-mirjevalnih napadih nekaterih sovražnih letal na kraje v Srednji Nemčiji so skupine britanskih bombnikov podvzele v zadnji noči zastrahovalne napade na kraje v ozemlju ob Rhelnu In Malnu, zlasti na Frankfurt am Main. V obmestju so nastale znatne škode. Prebivalstvo je imelo zgube. Nočni lovci in protiletalsko topništvo so uničili pri tem 55 štlrimotornih terorističnih bombnikov. Ober-leutnant Becker, vodnik letal v nekem oddelku nočnih lovcev, je samo v enkratni služ-bi sestrelil pet sovražnih bombnikov. Nemška bojna letala so z dobrim uspehom '^epadla posamezne cilje v Londonu. Zaščitna vozila vojne mornarice so pred nizozemsko obalo izmed treh brezuspešno napad,jočih sovražnih letal zbila dva in (retje s streli zažgala. Prerez ne več na minuto ampai( seltundo Ženeva, 24. marca. Januarja 1944 so — ta-Ko poroča severnoameriški tednik »Time" — prvikrat v tej vojni govorili novinarjem in filmskim poročevalcem, da so smeli stopiti na bolniško ladjo, ki je pristala v neki luki na vzhodni obali. Bila je to »Acadja«, ki je pripeljala ranjence iz Severne Afrike in Ita-'ije nazaj. Malo znano je, da je bil izza 7. septembra 1941. leta vsakih osem minut ubit, ranjen ali ujet kak amerikanski vojak ali pomorščak in da se mora prav kmalu to povprečno število računati po sekundah. Boliševiški glavar Tito priganja Bern, 24. marca. Sovjetska agencija »Tass« poroča v nekem Iz Kaira citiranem poročilu, da je Tito naprosil zaveznike, naj de iure priznajo njegov komite kot »edino zakonito vlado Jugoslavije.« V nekem članku ki nosi podpis Tita, se v tej zvezi navaja, »da se vedno bolj vsiljuje notreba čim prejšnjega priznanja de iure«, češ da se komiteju ne more več odrekati, da je on edina zakonita vlada v državi.« »Opravičeno upamo, da bodo zavezniki prekinili diplomatske odnošaje s Purlčevo vlado,- odtegniti pa ji morajo predvsem In brez odloga pravico razpolaganja z jugoslovanskim imetjem v inozemstvu.« ra nežidov v korist male židovske gospodovalne plasti, ki jo on prikriva kot Arljce. Gre pri tem za direktno nasprotje tega, kar si vsak vsaj na pol normalni nežid predstavlja pod socializmom. Med Sovjetsko zvezo, »državo socializma« v smislu Stalinovega »Boljševika«, in kapitalističnim svetom, ki je tudi samo prosto torišče tlete## mednarodnega židovstva, obstoji nasprotje samo v stopnji in v metodi. Zato jMatga Stalinovega socializma tudi ne bi toliko оНЛга. nila tega nasprotja, marveč tisti pravi socializem, ki ga niso znašli 2idje. N1 se torej čuditi, da danes v boju proti temu nedovoljenemu načinu socializma molči samo tisto nasprotje, in da sta Stalinova »država socializma« in kapitalistični svet roko v roki zvesta zaveznika in medsebojna po-magača. S »končnoveljavno zmago socializma«, o kateri je govoril Stalin aprila 1940. leta, so torej samo zastirali popolnoma dru-Ptačen namen vojne zmage, o katerem ta-ki-at odkrito še nihče ni mogel govoriti. Treba je obrniti pozornost samo na bivše narode Sovjetske zveze, ki so degradirani za topoumne, sive »pi'oletarce«, in njihove socialne, ali bolje nesocialne življenske prilike, pa živo občutimo.' da kapitalistični svet, izžemajoči Zidje, komaj čakajo na te, da bi naložili tudi svojim delovnim sužnjem iste razmere glede stanovanj, obleke, hrane in dela. To je pač globlji vzrok, zakaj se »kapitalistični svet« danes tako zelo pod^ze, da bi Stalinu pomagal z »drugo fronto« do končnoveljavne »zmage nad socializmom«, v tem ko trdovratno izostaja »dejavna podpora po mednarodnem proletariatu« pri Stalinovih vojnih nasprotnikih, ki je bila vendar glavna stvar. Dozdevno so torej v njihovem »proletariatu« izvzemšl nekaj banditskib zaplotnikov na Balkanu, že davno govorili o tem, kakšen je prav za prav Stalinov »socializem«. Neposredna posledica tega je, da v tej boljševiški likvidacijski vojni proti ne-židovskemu svetu marsikaj poteka popolnoma drugače, kakor so si to bili predstav« Ijali Stalin In njegovi Zidje. Po njihovih prvotnih računih in načrtih naj bi pač ne toliko kapitalistični svet kakor mednarodni proletariat predstavljal tista najbolj zabita leta, ki si ne le sama izberejo svojega mesarja, ampak pred svojo usmrtitvijo pobirajo zanj razne kostanje iz ognja. Kako so se Stalin in njegovi Zidje zmotili pri presoji inteligence širokih evropskih mas, se vidi popolnoma jasno šele, če napravimo vpogled v slovstvo, v katerem se izza 20 let pripravljali na današnjo napadalne vojno za pridobitev boljševiško-židovskegt svetovnega gospostva, svoje »končnoveljav. ne zmage socializma«. S. I. Gusiev (Jakob Davidovlč Drakin), Stalinov najodličnejil teoretik nameravane svetovne revolucije, govori v svoji knjigi »Državljanska vojna in »Rdeča armada«, ki je izšla leta 1925. v Moskvi, o potrebi, da se začne »revolucionarna vojna s ciljem, razbrzdati čim najhitreje revolucijo na Zapadu«, In stavi vprašanje, če se v primeru vojne s kakršnokoli Imperialistično silo lahko računa z enotno, neprekinjeno fronto z nacionalno edinostjo in mirom državljanov, kakor Je bil to slučaj še v prvi svetoval vojni. Njegov odgovor м glasi brez premišljanja: »Seveda n*. Sprldo stran 3. — Me", KARAWANKEN BOTE Sobota, 25. marca 1944. da obstoji III. Internacionala in spričo mogočnega podviga revolucionarnega pokreta proletariata v vseh državah, spričo brezupno trajajoče industrijske krize, nezaslišano poglobljenega prepada med razredi, ne more biti govora o državljanskem miru v imperialističnih državah т primeru vojn* z UdSSR.« — Upanje in pričakovanje, ki ga združuje s tem. Izraža sledeče: »Na ta način bomo lahko imeli preko fronte revolucionarne vojne več ali manj pomembno (kar je odvisno od moči in vpliva kominterne) Število dejavnih za^'eznikov in pomagačev. Le pod takim pogojem lahko sploh govorimo o kakšni revolucionarni vojni. Brez njih bi bili nerazmerno slabi nasproti našim nasprotnikom.« Tudi leta 1937. likvidirani šef Stalinovega generalnega štaba Tuhačevski je izrazil v svoji že leta 1921. izdani knjigi »Rdeča armada in milica« sledeče mnenje o tej bodoči vojni: »Naša Rdeča armada se nikoli ne bojuje sama proti svojim nasprotnikom. Vedno najde pričakovano pomoč od strani delavskega razreda v tisti državi, •« katere bur-žoazljo se vojskuje. Ta podpora se ne omejuje samo na revolucionarne Izbruhe za hrbtom buržoazije, ampak obsojl zlasti v tem, da se njene čete lahko dopolnjujejo z delavskim razredom zasedenih ozemelj. Ta dopolnitev ne gre samo na stroške krajevnega prebivalstva, ampak tudi na stroške kapitalističnih armad. Delavci in kmetje jih bodo radi zapustili, da vstopijo v Rdečo armado. Ta pritok mednarodnih bojnih sil je ravno značilen znak vojskovanja Rdeče armade.« Najsmelejšim upom In pričakovanjem takšne vrste za bodočnost se je predajal drug teoretik boljševiške svetovne vojne, namreč L. S. Amlragov т svoji knjigi »Značaj vojne bodočnosti«. Izdane v Moskvi leta 1934. Amlragov je tam kategorično izjavil: »Vojna kapitalističnih držav proti UdSSR bo naložila mednarodnemu proletarlatu, v prvi vrsti razredno zavednemu delu v tvornlcah zaposlenih, proti nam bojujočlh se držav, funkcij# Izkrcanega zbora Rdeče armade, Izkrcanega zbora, ki Ima namen, da razbije našega nasprotnika od znotraj. V zgodovini vojne bo to prvi primer, da bo ena vojskujoča se stranka našla v vseh državah sveta, med njimi tudi v sovražnih, na stotisoče organiziranih pristašev.« Lahko bi poljubno nadaljevali naštevanje takih glasov. Dosedanje pa že zadostuje, da se pokaže, kako j# prišlo popolnoma dru-aače, kakor so si to mislili Stalin in njegovi razni pripravljalci vojne. Ze dve In pol leta st")je Nemčija kakor cela vrsta drugih evropskih držav, zlasti oba zapadna soseda Sovjetske zveze, Romunija in Finska, z Rusijo v vojni in v nobeni Izmed teh držav se ni izpolnila niti ena izmed zgoraj naštetih boljieviških vojnih prespektiv, bodisi na fronti ali v domovini. Izostalo je torej »javno podpiranje Rdeče armade po mednarodnem proletarlatu, brez katere se (po Stalinovem mnenju) ne da rešiti naloga končnoveljavn* zmage socializma.« Stalinovo mnenje, da brez take podpore ne gre, kljub temu, da pokaže RČieča armada trenutno veliko moči, ▼ ' resnici veljavna in torej izjemoma ni zmotna. Zanimivo j# tudi Gusjevo mnenje o neraz-mernl slabosti Rdeče armade primerjaj« jo z oboroženo silo presumptivnega nasprotnika (Nemčije), če izostanejo rhednarodni pro-letarskl zavezniki in pomagači za hrbtom sovražnika. Kajpak je zato kot pomoč strelcev vskočil »kapitalistični svet«, ki veže nemške sile drugod. Da 11 pa more Izpolniti prostor, ki ga je Stalinov prvotni revolu-cicmarnl načrt o osvojitvi sveta odkazal zboru državljanskih bojevnikov kominterne v državi nasprotnika, bo moral pokazati šele uspeh tega nadomestka, »druge fronte«. Posebno nazorno prikazuje ravno Amira-govova slika o »Izkrcanih zborih«, ki naj pomenijo v »tvomicah zaposlene« zadaj za Preosnova vlade na Ogrskem ( zircalo časa ) Dosedanji poslanik v Berlinu Sztojay mUilstrskl predsednik in zunanji minister Budimptila, 24. marca. Ograka poroče-Talna agencija MTI )• v sredo popoldan objavila sledeči uradni komunlkt; Da bi ▼ okviru ikupnega то|акотап|« m paktom treh tU zvezanih evropckih narodov pomagal« OgrtM proti ikupnemu lovraf-nlka, zlasti da bi se učinkovito vojskovali proti boljševizmu z mobilizacijo v#*h sil in astvaritvijo obsežnih zaSSit, so na podlagi medsebojnega sporazuma dospele nemSke čete na Ogrsko. Namesto odstoplvie dosedanje vlade je Njegova Svetlost gospod državni upravitelj poveril dosedanjega poslanika v Berlinu Sztojayja, da sestavi novo vlado. Kabinet je sestavljen sledeče: ministrski predsednik In zunanji minister Doeme Sztojay; minister brez portfelja, ki mu je poverjeno nadomestovanje ministrskega pr^sednika: Denoe Rasch; minister za notranje posle: Andor Jarosz; minister financ: Lajos Remenz-Schnel-1 e r J minister za industrijo: Lajos S z a ■ z; minister za trgovino In promet: Antal Kun-, der> minister za kmetijstvo In preskrbo: Bela J u r C z e k; minister za pravosodje In provlzorlčni vodja ministrstva za uk in prosvetoi Istvan Antal; honveds&i minister: Lajos X s a t a 7. Obe zavezniški vladi sta složni glede tega, da bodo storjeni ukrepi prispevali k temu, da se v smislu starega prijateljstva in ao-bojevniStva med ogrskim In nemškim narodom uporabijo.vsa pomožna sredstva Ogrske xa končno zmago skupne stvarL Dr. Veesemnayer poslanik Berlin, 24. Marca. Fahrer je po predlogu Reichsministra des Ausv/Srtigen pl. Ribben-tropa postavil dr. Edmunda Veesenmayerja za poslanika in pooblaščenca Vellkonem-škega Relcha na Ogrskem. Dosedanji nemški poslanik na Ogrskem, pl. Jagow, je bil vpoklican na službovanje v zunanji urad. Pogoji za premirje odklonjeni Uradni komunike Iz Helsinkov - Znova dokazana nepoštenost Moskve Helsinki, 21. marca. Finski poročevalnl urad objavlja danes komunlk* k odklonitvi finske vlade sovjetskih pogojev za premirje in o obravnavi tega vprašanja v finskem državnem zboru In v finski vladL V komunikeju poročajo, da^je finska vlada pretehtala so^etske pogoje. Po izjavi sov-jetov, da so to minimalne In prvenstvene za-hteve^ ki se morajo sprejeti brez obravnavanja, je sporočila finska vlada na podlagi sklepa državnega zbora Sovjetom, da mora v teh okoliščinah odkloniti ruske pogoje. S komunikejem finske vlade se je zaenkrat razjasnilo, da je dozdevna pripravljenost Kremlja za mir le izmišljotina, ki se jo je dalo pomesti z malo besedami. Del odločilnih finskih listov je zavzel takoj po objavi o odklonitvi sovjetskih mirovnih pogojev stališče k dejstvom in izjavil, da je Finska prisiljena, kakor je začela borbo za obrambo svoje svobode, sedaj nadaljevati z borbo. Finska ni moqla z zaprtimi očmi pristati na pogoje, katerih izvedba bi povedla državo v direktno nevarnost, pred katero se je morala z vojsko braniti. Popolna nepoštenost Moskve je bila znova ožigosana pred vsemi narodi sveta. Vedno znova pa moremo predpostavljati od vsega evropskega časnikarstva objavljene izjave Fahrer j a o primeru Finske kot edino mero-dajn«, da gre Kremlju samo za boljševlzacijo Evrope, kar je menda postalo Fincem po prejemu drugega ultimativnega in ostrega od- govora iz Moskve pač dovolj jasno. Vsi krčeviti poskusi Angležev in Severnoamerikan-cev, posebno pa Švedov, pregovoriti Finsko, da Izstopi iz fronte proti boljševikom, so izmečki ledenohladnega egoizma in namerne zm^ešnjave razpoloženja, ki se je dokončalo z objasnitvijo Finske. Finska je ▼ zadnjem trenutku doumela, da tudi najpreprostejša diplomatska modrost prepoveduje pogajanja za življenje finskega naroda pod takimi pogoji, kakor jih je nudila Moskva ▼ znanih šestih točkah. Nič ni preostalo od mirovne pripravljenosti Moskve, in zlo, ki ga je Stalin namenil Finski, je bilo še enkrat od-vrnjeno. _______ Japonci na Indijskih tleh T o k t o, 24. marca. Na današnji konferenci tiska ]• glasnik vlade objavil, da so japonske in nacionalne indijske vojne sile prekoračile mejo v ozemlju Taungzona in da se sedaj že bojujejo na indijskih tleh. To dejstvo je dogodek zgodovinskega pomena zlasti za indijski pokret za neodvisnost in opravičuje do velikih npov ▼ bodočnosti. Glasnik je pri tej priliki znova povdaril, da bodo Japonci Indijcem, kolikor le mogoče pomagali pri njihovem boju za svobodo države. »Podrobnosti o prekoračenju japonsko-ln-di)sklh čet na indlisko ozemlje najdete na 3. strani današnje izdaje.« bojno fronto, proti Sovjetom bojujočih se držav, kako so se izjalovili na »mednarodni proletariat« stavljeni boljševiški upi v zmago. Ta »izkrcani zbor« Je izostal, in zato se mora danes kapitalistični svet zbrati za pod-vzetje izkrcanja en gros na Zapadu. Najbolj pa i^stane velika zmota Stalina in njegovih Zidov očitna, če stavimo tem njihovim nekdanjim vojnim perspektivam nasproti dejstvo današnje resničnosti v vojni, da se j« namreč namesto pričakovane vstaje pri nasprotniku v resnici zgodila vstaja pri njih samih, ki je obstajala v tem, da se Je na stoticoče mož po nemških četah zasedenih ali svoječasno zasedenih ozemljih med Vzhodnim morjem in Kavkazom prostovoljno oglasilo za boj proti Stalinu in njegovemu »socializmu«. Spodletela torej ni samo Stalinova taktika z bodalom, ampak se je v določenem položaju cel6 obrnila v nasprotje in se nanxerila proti njemu samemu. Niso se torej izpolnili upi na kominterne v tej vojni, za katero Je bila predvsem ustanovljena. To je pač tudi vzrok, da je bila pred pol letom pod krinko deklariranega »razpusta« preorganiziiana. Posledica tega pa Je, da je morala Rdeča armada do danes sama nositi glavno breme židovske svetovne vojne t z gubami, ki vedno bolj približujejo izčrpanje Sovjetske države. Japonske čete so napadle sovražne položaje pri Torokini (Bourgainville) in prizadele •ovražniku hude zgube. Sovražni nasprotni napad je bil krvavo odbit Amerlikl profesor Theodore Scholtz na vse* učilišču v Chlkagu je Izjavil, da se Je Zedlnje« nlm državam nadejati slabe letine in dolge vojne. Amerikanci se morajo zato pripraviti na to, da se bo poslabšala fronta živil. Najslabše se ravna na vsem svetu z ameriškimi farmarji, je povdaril. Konvojskl rnšilee »Leopold« severnoameriške mornarice se Je potopil na Atlantskem morju; velika severnoameriška pomožna ladja za podmornice »Macaw« pa v Pacifiku. »Nas so poslali, da se bojujemo z Japonci, Žid je pa ostanejo na varnem v domovini«, je besedilo pesmi, ki jo zdaj prepevajo na mnogih severnoameriških vseučiliščih, tako poroča newyorSki časopis »America. Obstoji nevarnost, da se bo Se dalje ras. Sirila stavka delavcev v ladjedelnicah in le-talskih tovarnah, poroča »News Chronicle«. 2000 uslužbencev tovarne municije v Bel-fortu je sklenilo, da se pridružijo stavki. Angleški tednik »Sphere« piše, da Je resnk ca, da bo imel britanski narod prihodnje leto davčna bremena, da nikoli tega. O tajnih moskovskih nakupih delnic sueškega prekopa po sovjetskem poslaništvu ▼ Kairu govore Informacije, ki so došle v Ankaro iz egiptovskega vira. Ti nakupi so se izvršili prve dni marca. Eden zavojev z delnicami je dospel skrivSi od borze na sovjetsko poslaništvo. Poglavar jugoslovanskih tolp Tito je dal ▼ petek v članku svojega komunističnega časnika »Borjba« uvod za medene tedne »kralja« Petra s tem, da je pozval zaveznike, naj prekinejo vse stike s Petrovim kabinetom. Nad en milijon beračev imajo po uradnih cenitvah tačas v Egiptu. Ker so večinoma brez strehe, obstoji nevarnost, da prenašajo kužne bolezni. Bivši „Innalrt Sovjetske zveze" so govorili v Nemčiji pred delavci z Vzhoda Berlin, 24. marca. V nedeljo so govorili pred delavci z Vzhoda v neki nemški industrijski tvornici bivši sovjetski polkovnik Malzov in bivša sovjetska letalska častnika Antilovskl in Bičktkov, ki se danes bojujejo v nemški uniformi v odredih prostovoljcev iz vrst vzhodnih narodov. Vsi trije, ki so bili prej prepričani boljševiki In Izmed katerih sta bila zadnja dva cel6 odlikovana kot tako zvana »junaka Sovjetske zveze«, so danes pod dojmom nemškega socializma postali fanatični aovražnlki bol)ževiZma in se boju-m OBTOtootHtev чпгоЈв demonrlite izpod Židovsko-boljševiškega jarma. Delavci z Vzhoda, ki so prišli v Reich, da se s svojim delom udeležijo boja proti boljševizmu, so z navdušenjem sprejeli nagovore teh treh častnikov. Zborovanje je izzvenelo v fanatično Izpoved boja za svobodo od strani po boljševikih podjarmljenih narodov. Nemški radio je v ruskih oddajah prenašal potek tega zborovanja. V vseh taboriščih delavcev z Vzhoda so se vršili skupnostni sprejemi. Verlatr und Druckt NS.-Ganverla* and Drackerel K&mten GmbH. Klaeenfurt. — . VerlMeleiter: Dr. Emil HeijJan. — Hauptechrlftleiter: Fnertnch Horetmann Nr t giling. HANNES PETER STOLP, 11 SRECONOSNA POSTWA DONNE DIANE UrW>«r Rachtietiutei Romai»-Kon*>pencUnt, Ltlpxig CI Gospodlfina Bui naredi % roKo nagajivo kretnjo, ki naj bi nekako pomenila: »TI, til« in nato je poskusila odplavati kakor vila. Toda ostalo je le pri robato in leseno učin-kujočem »spotikamju iz sobe.« »Strainol« se strese Peter, ko je izginila starikava, suha gospodična Bus. »Za danes sem uničen«, je vzdihnil kapitan Ratke. »Ta ženska me bo povsod našla, pa če bi se tudi skril v klet za premog. Bautz, moj dečko, vi ste ie mlad in željan slavnih dejanji Hitro tecite za to staro ikatljo in jI zavijte vrat, da bom imel mir pred njo « Peter napeto razmišlja. »Jo ie imam, kapitani« zakliče veselo. »No — in?« Peter se zvito poimeje. Potem mu z zarot niikim glasom Sepečei »Vi se Cisto lahko otresete gospodične Bus. Kmalu bo zopet prišla, ia kaj bova storila? No, nič drugega kakor tO: midva bova gospodično Bus opijanila, vlila jI bova tganja, da se ji bo zdelo, da ima v glavi vrtačo. In kako bova to storila? Cisto emoetavnol Le prepustite vse dobremu, staremu Petru Bautzu, ta bo že spre vil stvar v tek. In ko bo gospodična Bus pijana |o bodo morali odpraviti v posneli In vi boste lahko svobodno in nemoteno uživali današnji popoldan.« »Bautz, moj dečko, £• se vam to posrečil« je poln upanja vzklUcnil kapitan. Peter tleskne ■ pratL »Malenkosti« reče lagodno, ko se fe tudi zopet pojavi gospodična Bus s svojim ogrl njalom Peter |i urno primakne stol In ko je gospodična Bus sedela In se ta čela nasmihati kapitanu, ki se je počutil skrajno neprijetno, je povzel Peter besedo. DubMnlv« lačnei »Glejte, gotpodite« B«s, s kapitanom Ratkejem sva pravkar govorila o ženitvl. In kapitan Ratke meni, da bi se kar hotel še enkrat poročiti.« »To je zelo zanlmivol« reče gospodična Bus vzhičeno, medtem ko premeri Ratke mladega moža s krvoželjnlm pogledom. »Vsekakor je kapitanovo mišljenje tako«, nadaljuje Peter, »da ne sme biti žena nekega upokojenega in kljub temu pitja vajenega pomorščaka preveč abstinentka. Kajti potem bi nastali v zakonu takoj prepiri, če bi mož enkrat zlomil vrat kaki steklenici.« < »Kapitan Ratke«, odgovori s prepričanjem gospodična Bus, »Ima popolnoma prav. Kako pa naj tudi živi z ženo. ki mrzl njegove navade. Da, da, tudi jaz pokuslm rada tu In tam kako dobro kapljico. Moj Bog, zakaj pa ne bi smele tudi žene storiti kaj takega?« »Popolnoma pravilno«, reče Peter prizadevno, medtem ko spušča Ratke kruleče glasove. »Ali vam smem«, se obrne Peter h gospodični Bus, ki se je vsa zaverovana smehljala Ratkeju, »ali vam smem nalltl kozarček? V troje se bolj prijetno pije kakor v dvoje « »Prosim, prosimi« vzklikne gospodična Bus. »Srčno rada trčim enkrat z kapitanom in z vami, gospod Bautz.« Peter je vzel steklenico viskija Iz hišnega bara In napolnil s to močno pijačo en kozarec do roba. In ker sta bila njegov in kapitana Ratkeja kozarca že napolnjena z zredčenim viskijem, Je vzkliknil: »Gospod kapitan, trčiva z našo drago gospodično Bus, katero tudi vi tako cenite, in izprazniva kozarca na njeno zdravje. Seveda ,bo Izpila tudi gospodična Bus na dušek, kajne?« »Ah, sevedal« Gospodična Bus se sramežljivo smehlja in potem ao dvignili kozarce. Z zaprtimi očmi Je Izpraznila gospodična Bus svoj kozarec. Praznega je postavila na mizo In hlastala kakor kaka riba za zrakom in oči so se jI napolnile s solzami. »Izvrstna pijača, kajne?« ljubeznivo vpraša Peter. »Iz- Izvrstna!« izjeclja gospodična Bus. »No, potem pa Izpljemo ie enega!« zakllče veselo kapitan Ratke. »Jaz«, šopih a gospodična Bus, »jaz«, soplha vsa brez sape, »Jaz bi pravzaprav raje — hupp — nič več ne pila!« »Toda, gospodična Bus, ali me hočete užaliti?« poizveduje Ratke in sedela užaljenega. »Ne, — ne, to ne«, spravi s težavo iz seoe gosDodlčna Bus. »Seveda bom spila se Kozarček v vaši družbi, kapitan. Prosim, gospod Bautz!« . . Gospodična Bus Je dobila zopet kozarec napolnjen do roba s čistim viskijem, gospoda sta si ga pa zredčlla. Tokrat je kapitan z odločnim glasom pozval prisotne, da naj spraznijo kozarce do Tako se je tudi zgodilo in ko to stali Izpraznjeni kozarci pred njimi, je sedela na stolu gospodična Bus, ki je s težavo lovila sapo In strmela v oba gospode z Izbuljenimi očmi. »Kapitan«, je zakllcal Peter, kakor da bi se nenadoma nečesa domislil«, pojdite vendar za trenutek z mano. Pomagati ml morate nekaj nesti. Neko presenečenje za gospodično Bus.« »Rad, gospod Bautz!« Kapitan Ratke se dvigne. »Takoj se bova vrnila, gospodična Bus. Bodite tako prijazni in oprostite naju za nekoliko trenutkov, kaj ne?« »Pro-pro-slm«, zjeclja gospodična Bus. Potem se je nenadoma zahehetala, na kar sta gospoda zginila. »Kapitan«, reče Peter, ko sta stala z Ratkejem v dvorani, »še pet minut in gospodična Bus bo pijana, da se bo kar kadilo. Množine, ki jo je spila, še jaz ne bi prenesel.« »Bautz, moj dečko«, začne Ratke, potem se mu pa udušl glas v smehu. Grol Kis, »veliki« čebelar, je pohajkoval po sobanah gradu. Iskal je človeka, s katerim se je hotel prijetno In zanimivo pomeniti o čebelarstvu. Toda vsi, ki so poznali to slabost klepeta-vega grofa Kisa, so jo pravočasno popihali, če so opazili malega, debelega gospoda. In tako se je grof Kis strašno zveselll, ko ]e opazil gospodično Bus, ki je sedela v baru s topim smehljajem na licu in ostekleneliml očmi. »Ah, gospodična Bus«, jo vesel ogovori grof Kis. »Dovolite, da prlsedem?« Nenavajen užitek alkohola je neznansko spodbudil duh gospodične Bus. Sicer je precej slabo obvladala svoje poteze na obrazu, toda tega grof Kis zaenkrat Se nI opazlL Gospodična Bus se je najpoprej zahehetala. Potem pa mu reče s prekipevajočo ve-selostjo: »Sedite, Klšek, moj dobrt Klšek. Kaj delajo dobre čebelice?« Ker je bilo takoj govora o čebelah, je grof Kis popolnoma preslišal, v kako razneženi obliki je gospodična Bus spregovorila njegovo Ime. Sedel je In takoj začel. »Kaj delajo moje čebele?« d* vMto. »Ha, na zadnji razstavi sem dobil zojw tri nagrade. Pomislite, gospodična Bus, kar tri nagrade!« Gospodična Bus se heheta. »Zum, z um, male čebelice!« odvrne. »Celd Iz Amerike«, nadaljuje ponosno grof Kis, »so prišla povpraševanja! Tamkajšna največja čebelarska farma bi rada kupila od mene nekaj rojev. Toda jaz nič ne prodam. Niti ne mislim na to! Sem rodoljubi Moje čebele ostanejo na MadžarskemI* »Zakaj, Klšek?« vpraša razposajena gospodična Bus. »Zakaj? Zakaj, zakaj?« »Zakaj?« vrne vprašanje Kis. »Da«, odgovori gospodična Bus veselo^ »zakaj* Zakaj, torej xatoU (Dali# prflMtdn|M4l 1"'». K A П " »V Л. N K E N BOTE Selte S. — Nr. 24. Japaner nuf indischem Boden lapanische und nalionnlindische Krnile uberschriiten die indisch-burmesische Grenze und kiimpfen bereils auf dem Boden Indiens Tokio, 24. Marž, Auf der heutigen Pressekonferenz gab der Sprecher der Regierung bekannt, daG die japanisdien nnd national-indischen Streitkrafte im Gebiet von Taungzon die Grenze ubersdiritten haben und jetzt bereits «uf indisdbem Boden kampfen. Diese Tatsadie sei besonders fiir die fndische Unabbangigkeitsbewegung ein Ereignis von geschichtiidher Bedeutnng und berechtige zu groBen Hoffnungen fiir die Zukunft. Der Spređier betonte bei dieser Gclegen-heit nochmals, dafi Japan den Indern bei ihrem Kampf um die Freiheit des Landes jede nur ■nogliche Hilfe zukommen lessen werde. Entfaltung aller Krifte • Die веие Offensive der Japaner *on Burma aue peweist die Entschlossenheit der Regienmg mr Ent-faltunj alijj Krafte, um die Anjlo-Amerikaner end-^,"'1 aus dem ostasiatisdien .Raum ru verdrangen. Л i Kampfe erhalten iiire besondere Bedeutung »•ifOi die Teiinahme der indisdien Nationalarmee "Iter đem Oberbefehi Subhas Cliandra Boses, die nun lur Befreiung ihrer indischen Heimat angetreten I'V japanische Ministerprasideni Tojo gab am wtwodi in einer Erklarung seiner Befriedigung dar-Ausdruck. dafi dies sdion eineinhaib Jahre nadi Griindung der provisorisdien indisdien Regierung "•jogiidi geworden ist. Er teilte mit Indien solle ^P"ig den Inden iiberlassen und Indiens Unabhan-S'Skeit erklart werden. Alie »on der indischcn Na-|ional»rmee beeetzteo Gebiete Indien; wiirden eofort die Verwaltnng der provisorisdien Regierung iiber-Ssbcn. Japan werde zur Befreiung Indien# jede Hilfe S^wahren, Die Starke des Gegners Die Streitkrafte der 17. britisdien Division, dit sAwere Verluste erlitten. muBten sidi nadi dem Ma-nipnrflufi suriidtiiehen. Wie aus Frontberiditen her-vorgeht, rettete sidi der Stab der feindlidien Division, ии dem Divisionskommandeur an der Spitze sdiwim-aaf da: westlidie FiuEnfer. Die japanisdii eitnng „Mainitsdii" ediatzt die alliierten Land-"■'itkrafte an der indisdi-bunnesisdien Grenze anf 400.000 britisdi-indisdie. 60.000 tsdiungking-"J'n^sisdie lowie 60.000 amerikanisdie nnd west-®irikani.sdie Soldaten. die dort iM Verfiiguag etehenden Flugiengt tnf etw« 800. B % i®panisch-ind1sdie Offensive hat nach einem dfes Kaiserlidi japanisdien Hauptquartiers am ■ №гг begonnen nnd teilt sidi in zwei Vorstofie. halt in der Nahe des Tsdiinberges nnd f ■ Л1- Aufgabe, die an der Grenze stehenden sindlidien Verbiinde zu vemiditen, Der zweite starke 'rband der Japaner nnd Inder begann leine Ope-^tionen am 15. Man mi. der Obersdireitung de» ischingdwin bei Homaiin. Subha« Chandra Boee bat 'iner Proklamation alie Tnder aufgefordert. »ich ""'t alien Mitteln fiir den Befreinngsisampf eininset-nnd dnrdi systematiedif Sabotage die Kriegi-J"«di}ne der Englander md Amerikaner lahmzn-'egen. «n den ReiAstag k eindringlidien Darlegungen gab Ministerprasi-dent Tojo am Mittwodi dem japanisdien Reidistag СШСП Bericht jiber die derzeitige Lage. wobei er auf Ereignisse der letzten Wodien an den versoiiedenen ostasiatisdien Fronten betonte. Japan ®1ме vor entsdieidenden Kampfen. Er verwies auf ^ ^'^Ifiiltigen und mit starkstem Einsatz an Men-'Aen und Material von den Nordamerikanem nnter-"ommenen Bemiihungen. sidi der Marshail-Inseln nnd Marianen im Pazihk zu bemaditigen. Seien die prsten Angriffe auch von den tapferen japanisdien l^ppen zuiiickgewiesen worden, »o musge man dodt ®it weiteren groBen Offensiven des Feindes rechnen. ^®io betonte те Notwendigkeit engster Zusammen-^beit zwisdien Front und Heimat. die die totale ^^'lleierung allet Kr&ftr erfordere. _ japanische Ministerprasideflt #tellte mit Ge-»uptuuiig fegt_ ([„ janze Volk terstehe und unter-»tiitze die«e Anstrengungen, wee ebense wie die enge Zusammenarbeit und erfolgreidien Leistungen der vcrsdiiedenen Nationcn Ostasiens den Endsieg garan-tiere. Er wiirdigte auch die Art, wie Deutschland bisher seine Schwicrigkeitcn gcmeistert habe, nnd spradi die besten Wiinsdie des japanischen Volkcs fiir den weiteren Kampf seines Verbiindeten in Europe an:. Reuter muB GrenzSbertritt zugeben Reuter muB in einer Meldung aus dem Haupt-quartier Lord Mountbattens bekanntgeben, da6 die Japaner die indische Grenze iiberschritteo haben. Die Japaner batten eine groBe Offensive mit StoBrichtung auf Imphal gestartet. Sie befanden siA nordlich тов Tiddim auf dem Vormarsch und hattcn die Strafie nach Imphal unter BeschuS genommen. Als „Hauptalliierter" ungeeignet rd. Lissabon, 24. Marz. (Eigenbericht.) Eine be-zcichnende Stimmc fiir die Einschaizung. die Tschung-king-China in den anglo-amcrikanischcn Landcrn fin-det. ist in der britischcn %eitung ..News Chronicle" aufgetaucht. Tschungking-Chio«, so heiRt ee dort, werde immer als d = в (dret und drel let aech«) 7 — 2 = 8 (eieben wenlger mwei lat fUnf) S X S = 34 (dni mat acht lat vlenmdnronclg) 21 : T = 8 (MnundzweDzig dur<^ eieben tet drel) ^bung mit Z ah 1 e n. Le m e laut: s števili. CitaJ glasno: Ber- CŽ-......... 4,332.242 Einwohner, Dresden 620.174, 546.64», Hamburg 1,082.220, Kdn NU^SIl Leipzig 701.606 Milnchen 8ав.23б, 43оЈц. Stutt^rt 480.53«. Wi«x hat «&n Jabr? Шп Junl Jul?' Februar, M&rz, April, Mal, September, Oktober, No- ^ Ш ein Tag? Bin Tag Јиг«Г»- w stund« hat 60 Minuten, fine 60 вЛшккп. Frage einer anglo-amerikanisđien Garantie f3r Finn-land ein, die durch die Korrespondenten von „Stodc-holms Tidningen" bei dem Fiihrerinterview angesdinit-ten war, und stellt sehr niiditern, *ber eindeutig feet, dafi britisdie und amerikanisdie Garantien nutzio« sein wiirden. Zu dieser Selbsterkenntnie fiigt daa eng-lisdie Blatt die bemerkenswerte Mitteilung, da£ Finnland eber gar nicht eolche Garantien angeboten worden eelen. Damit wird offen zugegeben. dafi England nnd die USA gar nidit daron denken. Filmland gegeniiber dee Sowjete audi пиг im geringsten in Sdintz zn nehrnen. Abgesehen, daB sie daiu auch nidit in der Lage waren. wiirden sie ee wie audi in alien anderen Fragen nicht wagen. die Kreise Staling im geringstea xu etgren. , ' Als besonders bemerkenswert aber veneidinett wir die Bestatigung, die das Argument des Fiihrers durdi den „Manchester Guardian" findet, indem das Blatt gestcht. daB die Sowjetunion die gegenwartigen Be-dingungen dazu benutzen wolle, Finnland auf lange Sicht zu unterjodien. Eine solche Feetstellung von englisdier Seite wiegt doppelt s d> w e r und verdient dcshalb besonders festgehaltea zu werden. Spanien bewundert deutsdie Wehrmadit Madrid, 24. Man. Der allgemeinen Brwunderung der spanisdien Offentlidikeit fiir den heldenhaften Widerstand der deutschen Wehrmadit sowohl an der italienisdien als audi an der sowjetisdien Front gibt die Madrider Zeitung „ABC" in ihrem Spitienkommefl-tar beredten Ausdmdk Dae Blatt weist daraof hin, daB die deutschen Soldaten unter ganz besonderen Bedingungen und Umstanden kampfen tind sidi einem zahlen- und materialmaBig weit Uberlegenen Gegner etellen miissen. Mit der elastisdien Taktik ware ee ihnen im Oaten gelungen, die Durdibrudisabsiditea dee eowjetisdien Oberkommandoe zu vereiteln. Agypter wonen kefne Ja№ aufnehmen Sofia, 24. Mara. Ale die vom Londoner Nadi-riditendienst verbreitete Meldung fiber das von det agyptischen Regierung gewahrte Zugestandnis, 5000 Juden im Lande aufzunehmen, angesdinitten wurde, bat der Justizminister Ebsalam diese Infonnationea energisch dementiert, wie andi die Behauptung %uru&-gewiesen, daB die igyptische Regierung bereit sei, irgendweldie Fliiditlin;e im Lande aufzunehmen. In einer im Parlament abgegebenen offiziellen Erklarung hat die agyptische Regierung darauf hingewiesen, daB sie niemals den aus den kriegfiihrenden LSndera stammendwi Emigranten gestattet habe, sich im Land« anxooiedeln. USA-Flotte an dei Grenze der Einsatzmoglichkeit StfUstand der Pazifik-OIfensive - GQastige Entwiddnng der Burma-Operation gi. Tokio, 24. Marz. (Eigener Funk-bericht.) Die vergan^ne Wodie erbrachte erneut« Beweise fur die verschiedentlidi ge-dufterte Auffassung, đafi die Pazifik-Offensiv« der Amerikaner an StoBkraft verloren hab«, weil di« anjerikanische Flotte die raumllche Grenze ihrer schutzfahigen Einsaumogliđikiit erreichte. Admiral Chester Nimitz lieB nach seiner Ruckkehr von Washington in Hawal vor amerikanischen Journaliste.i deutliches Unbehagoa iiber die noch „vollerhaltene Kampfkraft der japanischen Flotte und die Moral ihrer Besat-zungen" erkennen und erklarte. dafi die !•-oanische Wehrmadit uber eine unzweifelhaft Starke Luftwaffe verfuge. Fiir absehbare Zeit miisse darum der Schwerpunkt der amerikanischen Kriegfiihrung im Pazifik auf den U-Boot- Kampf verlegt werden. ....... Jede Woche und jeder Tag verhaltnismafivger Ruhe in dem Materialkampf um die Insein des japanisdien Verteidigungsringes kommt den Ja-panern zugute, die ihre Flugzeugproduktion, wie die japanische Presse besonders herausstel't, unter erhohter Inansprudinahme der Leiditmetall-etzeugung In Korea und Mandschukuo mit etei-gendem Tempo betreibt. Mit der militarischen Entwicklung an der Burmafront konnen die Japaner durdiaus zu-frieden sein. Cber dem Himalajageblrge Ziehen sich zurzeit bereits die groBen Regenwolken *n-sammen, dcren GUsse den Kampf in Burma in wenifen Wochen fiir ein halbes Jahr werden erstarren lassen. Die wie kaum eine andere mit Vorschufilorbeeren bedachte 7. britische Division ist inzwischen voHlg vemiditet worden. Dabei konnte eine Menge von Beutematerial clngebracht werden. Zurzeit geht nunmehr die 17. Division im Chindwin-Gebirge einem glelchen Sdiicksal entgegen. Alie japanischen Erwartungen haben sidi damit erfUIIt und alie Hoffnungen der Geg-ner sind zersdilagen worden. Das MiBlingen der sogenannten Burma-kampagne lalk die Gegensatzlichkeiten in der Auffassung der britischen und amerikanischen Kommandeure und der Tschungkingchinesen erneut hervortreten. Gemeinsam teilen sie heute lediglich die Erkenntnis, daB Japan von Flug-zeugtragern alie in niemals wirkungsvoU an-gegriffen werden kann. Die Amerikaner pro-pagieren daher besonders die VerstSrkung ihrer Luftwaffe in China, die jedoch wiederum auf die bffnung der BurmastraBe angewiesen ist. Mountbatten wird von den Amerikanern der Vorwurf gemadit, seine Burmastrategie in vollig v«rkehrter Richtung e'ntwickelt zu haben. Er habe die Oberquerung des Gebirges und das Eindringen in die Ebenen Burmas erstrebt, wah-rend es besser gewesen ware, wie der amerikanisdie General Stillwell vorgesAlagen hatte, cine Offensive iiber das Patokai-Gebirge und das Kutaungtal zur Sicherung der durch Nord-burma fiihrenden Strafie von Indien nach Chin* zu (rbffnen. Wie immer dem sein mag, beide Ansiditen sind durdi die Erfolge der japanischen Wehrmadit ttberholt, und die aus Tschungking stammende Meldung, wonadi inzwischen eine Einigung iiber die Kriegfiihrung in Burma erzielt worden sei, kann nur noch mit der von den Englandern ebenso gehalUen wie oft gebraditea Ui^rschrift versehen werden: Zu spiiti Aufgabe. 1. Beamtworten Sle! Odgovorite na sledeča vprašanja: 1. Wleviel Monate hat ein Jahr? 2. Wleviel Tage hat ein Monat? 3. Welcher Monat hat 28 Tage? 4. Wleviel Wochen hat ein Jahr? 5. Ein Monat? e Wleviel Tage hat eine Woche? 7. Wleviel Stimden hat ein Tag? 8. Wleviel Minuten hat eine Stunde? 9. Wleviel Sekunden hat erne Minute? 10. Wleviel Tage hat ein Jahr? 11. Wleviel MBe hat ein Hund? 12- Wleviel FUBe hat ein Vogel? 13. Wieviel FUSe hat em Kafer? 14. Wieviel Liter hat ein Hektoliter? 15. Wleviel Meter hat ein Kilometer? 16. Wleviel Pfennlge hat eine Mark? 17. Wie ist die NuB. 18. Was ist die NuB? 19. Was sind die Nilsee? 20. Wleviel Wfinde hat ein Zimmer? 3. Schreiben Sie tn Buchstaben: — Pišite naslednja števila s črkami: 7, 12, 34, 58 97, 100, 102, 115, 421, 571, 839, 1.000, 1.664, 5.968, 24.607, 88Л88, 105.957, 999.999, 1,000.000, 5,966.527. S. Setzen Sle in die Elnzahl: — Postavite v ednino: 1. Die B&nke sind iang. 2. Sie sind aus Holz. 3. Die KUhe sind nUtzlich. 4. Die N&chte sind oft kalt. 5. Die Niisse sind hart. 6. Diese Wtinde sind weiG, jene sind gelb. 7. Die Eichen sind Baume. 8. Die StraBen alnd brelt, sie sind auch reln 9. Meine Freundinnen sind aufrlch-tig. 10. Diese tTbungen sind nicht schwer. 11. Hier etad Д1е Wohnungen zu teuer. 12. Die Judem Bind VoUusch&dllnge. WBrter. April (m) — april Arbeit (w) — delo Arbelter (m) — delavec Artelteria (w) — delavka Aufgabe (w) — naloga August (m) — avgust aufrichtig — odkrit Baum (m) — drevo Beere (w) — jagoda Biene (w) — Čebela Dlenstag (m) — torek Donnerstag (m) — četrtek Dezember (m) — december Eiche (w) — hrast Einwohner (m) — prebivalec Februar (m) — februar FUege (w) — muha Freitag (m) — petek Freund (m) — prijatelj Freundin (w) — prijateljic* Frucht (w) — sad Frlihling (m) — pomlad FuB (m) — noga Gau (m) — pokrajina Gauhauptstadt (w) — pokrajinako glavno mesto hart — trd Hektoliter (m) -r- hektoliter Herbst (m) — jesen Jahreszeit (w) — letni бав JSnner (m) — januar Jull (m) — julij Junl (m) — junij Kiifer (m) — hrošč Kilometer (m) — kilometer Kirsche (w) — češnja Kuh (w) — krava Lajst (w) — tovor lastig — nadležen Liter (m) — liter Marz (m) — marec, sušcc Mai (m) — maj Mark (w) — mark* Maus (w) — miš Meter (m) — meter Minute (w) — minut* Mlttwoch (m) — greda Montag (m) — ponedeljek morgen — jutri November (m) — november nUtzllch — koristen Nufi (te) — oreh oft — večkrat, često Oktober (m) — oktober Pfennig (m) — pfenig Pfllcht (w) — dolžnost RuBland (s) — Rusija Same tag (m) — sobota Srdiadllch — škodljiv Schlacht (w) — bitka schmackhaft — okusen Schwarzbeere (w) — borovnic;. Schuld (w) — krivda Sekunde (w) — sekunda Se,ptember (m) — september Stunde (w) — ura Sonntag (m) — nedelja eUB — sladko Tat (w) — dejanje t)bung (w) — vaja vernlchtend — uničujoč vielleicht — morda, morebiti Wand (w) — stena wleder — zopet, spet wle lange? — kako dolgo wleviel? — koliko Wohnung (w) — stanovanje Wurst (w) — klobasa Zahl (w) — število Zelt (w),— čas 6. Stunde. I. 1. Elu Jahr h*t 12 Mcmate. X Sta MoDot hat 30 oder SI Tage. S. Der Mooat Februaf hat 28 Tage. 4. Ein Jahr hat 52 Wochen. 8. Ein Monat hat 4 Wochen. 6. Eine Woche hat 7 Tage. 7. Ein Tag hat 24 Stunden. 8. Eine Stunde hat 60 Minuten. 9. Eine Minute hat eo Sekunden. 10. Ein Jahr h*t 965 Tage. IL Ein Htmd bet 4 FUBe. 12, Ein K&fer bat # FUfte. 1». Ein Vogel bat S FUBe. 14. Bin Sek. toliter bat 100 Liter. 15. Ein Kilometer b*t 1000 Meter. 16, Eine Mark hat 100 Pfennig«. 17. Die NuB 1st hart. 18. Die NuB 1st eine Frucbt. 19. NUsse sind Friichte. 30. Ein Zim« mer bat 4 УШОл. г+тг.л \ KARAW4XKKV BOTE Kdo |e Missis Fix * li? Rooseveltova židovska zvodoica - Tipičen primer amerlkanske kompdle Newyorškl časopis »Time« objavlja v svoji marčni številki kratko notico, ki ne zbu^a pozornosti: Po Rooseveltovi odredbi so ustvarili urad za zopetno uvrstitev odpuščeenih severnoameriških vojakov in ne več zaposlenih oboroževalnih delavcev v postopek civilnega dela. Hhkrati hočejo temu uradu poveriti prešolanje v vojni poškodovanih Amerikancev, ki ne morejo več izvrševati svojega prejšnjega poklica. Kakor severnoameriški časopis približno omeni, gre zato, da se organizira oskrba in posredovanje dela, ki bi v prvem letu po končani vojni dojela približno 20 milijonov vojakov in oboroževalnih delavcev. Za vodjo tega urada je bil določen general Frank Hines, starejši in doslej docela nepoznan častnik, o katerem vedo samo to, da je ljubljenec Roosevelto-vega zaupnika, generala Somerwella. Kot namestnico In »tehnično« ravnateljico so mu dodali Ano Marijo Lederer • Rosenbergovo, ki jo politični krogi okrog Roosevelta skratka Imenujejo Missis Fix-It. V tem, da je bila ona Izbrana za to službo, je praktično pravi pomen, ki se mora pripisati ustvaritvi tega urada, o kateri sicer tisk Zedlnjenlh držav dobro premišljeno popolnoma molči. Kajti prav za prav ne gre za nič drugega ko za Rooseveltov poskus, spraviti celotno socialno in gospodarsko preklopltev Amerike po vojni pod enotno židovsko kontrolo. Kdo je Missis Fix-It? Ta vzdevek (ki pomeni: »ona spravi to v red«) kaže na osebo in vlogo te žene, ki je že dolgo zlonosnega pomena za kulisami oficialne washingtonske Tjolltike in kateri mora biti Roosevelt hvaležen Iz mnogih znanih in bržkone še več neznanih razlogov. Židovski novinar Joseph Israel je dne 16. oktobra preteklega leta ob-'avli v severnomerlškem časopisu »Saturday rivenig Post« življenjepis Ane Marije Lede-rerjeve, ki vzbuja danes posebno zanimanje spričo ogromnega vpliva In oblasti, ki jo je Roosevelt položil v roke svoje bivše mana-žerke. Naj sledimo opisovanju, ki ga daje Israel o svoji soplemenjaklnji: »Ona tehta«, tako nam izda, »115 funtov, je 5 čevljev in 3 palce, visoka, ima lepe noge, temne lase, se oblači zelo elegantno in sme kot predsednikova zaupnica povedati reči, ki se jih sicer nihče v Zedlnjenlh državah ne bi upal izustiti. Razvoj te osebnosti je kompliciran. Njen oče je bil trgovec s pohištvom v Budimpešti. S 16 leti je vodila v Zedlnjenlh državah neko stavko v šoli, da bi na čelu nekaj sto 15 do 16 letnih fantičev protestirala proti povišanju števila ur, ki je takrat, bilo ie to 1917. leta, postalo potrebno, ker je bila na ameriških šolah uvedena predhodna vojaška vzgoja, korakala pred mestno hišo in imela naoovor na osuple mestne očete v Wadligh-High. Tako je prišla do »politike«. Missis Moscowltz — po imenu ni težko uganiti poreklo, — je uvedla Anno Mario Lede-rerjevo v demokratsko stranko, zaradi česar se ji je zahotelo, da bi se lotila v Rooseveltovi Ameriki ne več nenavadnega poklica »agentinje za volitve«, t. j. za ustrezne honorarje se udinja kandidatom za mestne ali zvezne volilne urade in »organizira« njihov volivni aparat in vollvni boj. New Dealer Hames Mangan je bil prvi, ki mu je pripomogla do sedeža v parlamentu. Njena posebna specialnost je bila »kratkoročna« vollvna propaganda. Israel oznanja z vidnim ponosom, da se je njeni politiki vedno posrečilo, »organizirati« sedež v kongresu tudi popolnoma nepomembnim kandidatom, samo da so lahko položili dovolj denarja na mizo. Poleg tega se je prizadevno ukvarjala s poslom pri volitvah sodnikov. Ena izmed njenih specialnosti je bila tudi aranžiranje clavnostnih pojedin. Tako j* nekoč т Kew Yorku zbrala na ikupnl pojedini 3.000 Židinj. Pod takimi okoliščinami se ni čuditi, da je prav kmalu igrala vodečo vlogo v New De-alu in postala zaupna volilna manažerka in ovaduh Roosevelta. Posebnega pomena so pri tem njene zveze z vodji delavskih društev. Ana Marija je mojstrski razumela, z raznimi »dobrimi uslugami« najrazličnejše vrste, ki jih je izkazovala tako zvanlm vodjem delavcev, pridobiti jih zopet za najrazličnejše sporazume, ki so jih seveda morale skupine interesentov primerno plačati. Tako je našla pot v severnoameriško industrijo, v kateri je kmalu zaslovela kot »svetovalka« za podkupovanja. Skozi dolga leta je krožila med pisarnami delavskih društev, glavnimi ravnatelji in Belo hišo, spravila podkupnine na pravo mesto, aranžirala verlžništva in ker je bilo še drugega opravka. Za to ne posebno naporno delovanje je dosegla knežje plače. Tvornice Масу ji plačajo vsako leto fiksne plače in stroškov' 20.000 dolarjev. Pri Rockefellerju je vpisana v seznamu plač s 6.000 dolarji. Druga podjetja zapisujejo njene plače na tajnih seznamih, tako da se o tem ne more nič zvedeti. Vsekakor pa misli brez dvoma ne slabo poučeni Joseph Israel, da znašajo stalne plače Ane Marije Lederer-jeve samo iz industrije najmanj 60.000 dolarjev, t. j. okroglo 150.000 RM. K temu pridejo še njene oficialne državne plače, kot ravnateljice socialnega urada v New Yorku in kot posvetovalke Roosevelta, pri katerem iunglra oflclalno kot tajnica vojnega delovnega urada, kakor tudi njeni podtalni do- hodki, ki jih n« mor« preceniti noben človek. Dohodki njenega moža, trgovca s preprogami Rosenberga, so temu nasproti samo gospodinjski priboljšek v denarju, čeprav tudi trgovina s preprogami zakoncev Lederer • Rosenberg cvete in uspeva zaradi zvez Ane Marije. Ta »uspeh« na vseh političnih in gospodarskih poljih razlaga Joseph Israel s tem, da Ima Missis Fix-It redko zmožnost, da s svojimi besedami pregovori vse ljudi, da store to, kar ona od njih zahteva, ozir. kar zahtevajo tisti, ki so pripravljeni dati Ani Mariji ustrezne honorarje. Tej poslovno spretni »manažerkl«, ki ni nič drugega kot orodje Rosenmannov, Frankfurter jev in Morgenthauov, tiste klike, ki narekuje severnomerlško politiko, je bila sedaj poverjena usoda 20 milijonov Amerikancev po njihovi službi v vojni ali oboroževalni industriji. Ana Marija Lederer bo postavila organizacijo, bo opremila pisarne In Izbrala uradnike, pred katerimi bo moralo teh 20 milijonov ameriških vojakov In delavcev stati v strnjenih vrstah, da si bodo izprosili dela in možnosti življenja. Nihče ne bo dvomil o tem, da si bo Rooseveltova manažerka prav skrbno Izbrala svoje osebje po svojih lastnih vidikih in po onih svojega naročilo-dajalca. Gorje vojaku ali delavcu, ki bi se drznil imeti drugo prepričanje, kakor tisto, ki ugaja hčerki prodajalca pohištva Iz Budimpešte! Brezposelnost in lakota bosta dober nagobčnik. Roosevelt in tisti, ki stoje za njim, so sistematično na delu, da napravijo svojo »demokracijo« za najbolj neomejeno izmed vseh diktatur. Volivna agentlnja predsednika kot vladarica in zapovednlca nad 20 milijoni Se-vernoamerlkancev je za to naslgurnejšl porok. Werner Schulz — Lizbona pV/ S^aHnova orodja za vodsiro vojne Mističen mrak obdaja može na vzvodu sovjetskega vojaškega stroja. 2lve življenje, v katerem je sleherni korak v javnost nevaren, ker diktator Sovjetske zveze ne trpi poleg sebe nobene pozornost vzbujajoče o-sebnosti, posebno, odkar skuša Stalin z naslovom maršala In stopnjo -vrhovnega poveljnika sovjetske armade dokazati svoje lastne vojaške sposobnosti. Ta prisiljena brezosebnost, ki se drži celotnega boljševi-škega sistema, tudi ne dovoljuje nikakih anekdot, v katerih bi se zrcalile človeške poteze. Edino možnoet, označiti sovjetske maršale po imenu, dajejo poročila o njihovih pooblaščenjih in dnevni ukazi Stalina, ki pomenilo večinoma tudi že njihovo odstavitev. Obraba vojskovodij v Sovjetski zvezi odgovarja v razmerju obrabi čet. Stalin je sedaj imenoval maršala Suhova za poveljnika I. ukrajinske fronte, ki naj nadomesti armadnega generala Vatutina, ki je odstopil radi bolezni. Ta potek naj služi kot primer. Vatutin je vodil med zimsko oienzivo sunke proti Vinici. In. Zltomlru^ d« bi se potem odločilno udeležil obkoiyev'al-nih operacij zapadno od Cerkasov. Ko so začele Vatutinove čete v trlkotu Belaje Cerkev, Cerkasi in Zvenigorod oblikovati zapadni del obkoljevalnega kroga — vzhodni zaslon je pripravljala II. ukrajinska fronta,pod vodstvom generala I. S. Koneva — je mislil Vatutin, da se mu nudi posebna prilika in je spletkaril v generalnem štabu, da bi dobil celotno vodstvo združenih operacij z ieto-časno razbremenitvijo proti sunkom ▼ smeri Luck in Rovno. Z »likvidacijo« kotla je nameraval Vatutin doseči veliki osebni uspeh, ker med celotno zimsko ofenzivo sovjetskim četam, kljub pridobitvam v prostoru, nikjer ni uspelo doseči glavni cilj, izločitev močnih delov nemške vojske Dm bi bil Dooolnome zavarovan, si je Vatutin pri predhodnih operacijah v prostoru Rovno—Luck pod pretvezo preutrujenosti čet, nabral, kot se mu je zdelo, zadostno čet, ki bi naj pritisnile na desno krilo obkoljenih nemških divizij in ki bi naj od tukaj očistile kotel. Potem ko je nemško vodstvo spoznalo to namero in odtegnilo z nenapadenih frontnih odsekov močne sile pešcev in oklopnjakov in potem napadlo pri Zaškovu levo krilo Vatutinove armade in končno vzpostavilo zvezo s po nastopu blatnega vremena oviranimi napa-dajočimi nemškimi oddelki, je bil Vatutin odgovoren, da so se izjalovil! sovjetski nameni. Čeprav je bil s podrejenim mu vodjo armade Rosovskim udeležen pri napadu proti nemški obrambi pri Stalingradu, je padel radi neuspeha pri Stalinu v nemilost. Ker pa se je čutil sovjetski diktator radi vnaprej določene agitacije prisiljenega, inspirirati znano zmallčeno posebno poročilo Tassa in dati podlago z dnevnim ukazom, v katerem je bil poudarjen »veliki, uspeh« čet na ukrajin-■ki fronti, skušal zvečati resničnost na. rebrne potvoroe s povišanjem Koneva v maršala, dočlm ni bil Vatutin z nobeno besedo več omenjen. Ni pa verjetno, da bi dobil Konev kljub svojemu napredovanju isti položaj, kot ga je Imel prvotno z »odstopivšim« Vatutinom, napram nasledniku Vatutina, Sukovu. Anglo-amerikanski dopisniki v Moskvi označujejo Sukova za moža, ki izdeluje Stalinove ofenzive. On deluje pod Vasilevsklm kot šef operacijskega oddelka in je od časa do časa poveljeval kakor njegov predstojnik generalnega štaba na fronti pri Voronešu in Stalingradu, potem Je bil nekaj mesecev vrhovni poveljnik severne fronte In stoji sedaj na jugu. iz uradnih podatkov o Vasllevskem je razvidno samo to. da je mož star 47 let, Pie'er / Eine wahte Gescliichte mis dem leben Rembrcmdts »Zwler wor wleder da«, berlchtete Hen-drickje Rembrandt belm Abendessen, mil dem sle wleder elnmal besonders lang auf ihn warten hatte milssen. »Er will endllch gemalt werden oder das Geld, das wlr ihm schuldtg sind.« »Der eltle alte Geiikragen^ toll mlch In Ruhe lessen«, sagte Rembrandt zlemllch ge-relzt. Ssln Penken und Arbelten gehfirte schon seit elner Reihe von Tagen jener Ra-dierung, die das .HundertgUldenblatt' ge-nannt wurde, well nlcht selten hundert Gulden und auch noch mehr dafOr bezahlt wur-den. »Er will noch gerne eln oaar Gulden daru-lerien, wenn du Ihn endllch malst«, waqte Hrndriclcji! noch zu bemerken. Sle konnten nSmiirh die ,paar Gulden' notwendlg brftuch^n.« »Well er noch aerne eln oaar Gulden da-zulepen vflU soli Ich die Arbeit meine«! Her-zens weglegen«, sagte Rembrandt noch vlel gerelzter. »Verqib mir. dafi Ich davon sprach«, hat Hendrickje demUHg, »Ich wollt es ohnehln nicht fun, es 1st aber ...« »wleder elnmal kein Geld Im Haus«, sagte Rembrandt Hendrlck'es Satz zu Ende. Hendrlckie StofleN. filr die Well Rem-brandts »habsches HausmSdel«, far Ihn die gellebte Frau, nickte »Sag Ihm, daB er flbermorgen kommen kann.« Rembrandt wollte dlese Arbeit mit Humor tun, damlt sle ihm lelchter (lei. Meter, sein aellebtes Affchen. muBle Ihm dabel helfen. Er lieB es frel, damlt es sich auf Zwlers Schulter setzen und dessen von maBlosem Gelz gezelchnetes Geslcht von ganz nah be sehen konnte. »Ruft Euren Pieter!« rlef Zwler I'mmer wleder. »Ich w!4 sein Geslcht nlcht so nah dem melnen hiheni« »Er tut Euch doch nlcht*«, Uchelt# Rem- brandt. »AuBerdem kann ich Euch aehAntr malen, wenn er auf Eurer Schulter litzt.« »Sch6n»r malen, wenp Euer Affchen auf melner Schulter sltzt...! Ich versteh Euch nlcht I« »Das 1st auch gar nlcht ndtlg. Es soil Euch genUgen, daB Ich Euch tchOner malen kann, wenn Platers Geslcht dem Euren nahe 1st. Es IšBi mlch gewfste UntPrschlede besser sehen.« »Ich glaub, Ihr spottet melner!« »Wenn Ihr das gerade Gegentell von Spott far Spott haltet.« »Bel Euch welB man ni«, wl« man daran 1st.« »Ihr werdet keinen Grund zu elner Klag* haben«, Uchelte Rembrandt. »Dann mag er sltzenblelben«, sagt« der alte Gelzhals Zwler, der sich schon in seiner schftnsten ErdenschOnhelt verewigt sah.« »Euer Bild 1st (ertlg«, empflng Tage danach Rembrandt selnen eltlen GlSublger. »Hoffentllch habt Ihr mlch auch wlrkllch schen gemalt?« fragte der gespannten Ge-slchtes den Maler, der schon lange dafOr bekannt war, daB er die Menschen maltf, wle er sle sah, nlcht aber so, wie sie sich sehen wollten. »Ihr kftnnt zufrleden sein«, Uchelte Rembrandt und fvlhrte Ihn vor das Blld, das tr bis zu diesem Augenblick nlcht tu Geslcht bekommen hatte. »Ihr habt mlch mlt Eurem Affen gemeltl« schrle Zwler wutentbrannt. »Ich habe gemalt, was melne Augen ge-sehen haben«, stellte Rembrandt ruhlgen Tones fest. »Ich mag Euer dummei Vleh nlcht auf m linem Bildl Ich will nur mlch!« schrle Zwler mil dem qanzen Aufwand seiner etwas he'*er®n Stlmme. »Nur Euch konnte Ich nlcht malen!« schrle nun auch Rembrandt. Er war *n\pOrt darUber, daB dieser eltlt alt* Gelzhals selnen geliebten Pieter eln dummes Vleh gehelBen hatte. Obermalt den grABllchen Affen oder Ich nehme das Blld nlchtl« drohte der In seiner Eltelkeit sehr getroffene Zwler. »Dann laBl es blelben«, sagte Rembrandt schon wleder bedeutend ruhlger. »Dann blelbt auch Eure Schuld, die ich noch heute einklage!« stleB Zwler bOse heraus. »Gut, Ich will den Affen abermalen, und zwar soglelch, wenn Ihr mlr sofort eine Be-stfttlgung gebt, daB ich melne Schuld bel Euch begllchen habe«, sagte der Maler, der den alien Gelzhals bestrafen wollte. •Und Ich brauche Euch nlchts dazuzule-gent« fragte der mil elnem lauernden LS-cheln. »Neln.« »Dann solit Ihr das GewOnschte soforl haben«, sagte Zwler, schrieb schnell die BestS-tigung und gab sle Rembrandt. »Ich danke Euch sehr«, Uchelte der, nahm en Plnsel und begann Zwlers Blld zu abermalen. .»Ihr seld »in BetrOger!« schrle Zwler zorn-blelch. »Ihr wollt doch, daB Ich den Affen aber-male!« Imchle Rembrandt, »Mil dem Affen aber kfnnt пчг Euch qem#inl haben, denn mein Pieter 1st bloB eln Affchen, eln herzensautei, alles andere denn gelzlges Affchen.« Watend itOrzte der alt* Gelzhals davon. Pleters lid, das Rembrandt sejin Leben lang lleble, soil noch heute existleren. Sepp Peter SKinbach. WuBten Sie sclion... ... daB bereits Im 17. Jahrhundert Rlech bOchr n im Gebrauch waren, die mil Parfam gelršnk'e SchwSmmchen enthielten? ... daB es in elnem Schlafzimmer der NOrn-berger Burg eln*n Waschtlsch aus d*m Mlt- Ss^ofa. ?5. тггсл 194fc začel ;# T boljievlSkl stranki, kar ga |e uepo- lobilo poleg generalnega štaba tudi za predstojnika politične vojne uprave. Njegova nenavadna kariera — v teku dveh let je napredoval od polkovnika do maršala — se lahke oceni kot uspeh njegovega truda za odpravo nedostakov v izgradnji sovjetske armade, ki so postali očiti med zimsko vojno proti Finski, katere je spoznal in brezobzirno odstranil s preorganizacijo celotnega vojaškega ustroja. Kot predstojnik politične vojne uprave je pri tem pospeševal predvsem tiste pozive na fanatizem in brutalnost v četi, ki je človeku v Sovjetski žvezl lastna v presenetljivem vzporedju z fatalizmom In občutjem »ničevo« in ki je povzročil naskok na sovražne črte brez ozira na nastale zgube. Vasilevskl se je pri tem posluževal predvsem političnih komisarjev, ki so bili dodeljeni poveljnikom čet In ki so dobili izredna polnomočja, kot na primer, da lahko dajo ustreliti nazaj dobljene, po nemških četah ujete Sovjete. Z Izvedbo načrtov operacijskih oddelkov pooblaščeni poveljniki na posameznih frontnih odsekih so kot osebnosti potopljeni v za boljševizem značilno brezimnost. Njihova Imena so znana; Merehov v več kot dvanajst mesecev obleganem Leningradu, Bo-morov v džungelski vojni ob Volhovu, Go-likov v močvirnem ozemlju med Pripjetom in Berezino. Tolbuhln z njegovim sunkom skozi Nogajsko stepo proti spodnjemu Dnje-pru, Tulijenev v borbi za utrdbo Krima — imena, ki se brez vsebine pojavijo, se hitro Izmenjajo pri neuspehih, pri uspehih kratko vzblestljo v večji odbojni sili na Stalina, vendar se vedno pogreznejo nazaj v mrak, v katerem sta životarili prvotno tudi znani pojavi kakor Vorošllov In Tlmošenko, obdani s tisto brezimnostjo, ki jih stori Stalinu nenevarne. Vorošllov, ki je prvi smel nositi naslov maršala v Sovjetski zvezi, dela danes menda skupno s prejšnjim predstojnikom generalnega štaba Lapošnikovom kot »Predstojnik za izpopolnitev armade«, pri Izgradnji neke organizacije za ojačeno Izglajenje delavstva, za Izpolnitev po nemški strategiji obrabe povzročene zgube, pripraviti nove oddelke, da tako omogočijo predstojniku generalnega štaba nenadno preložitev težišč in da vedno znova omogočijo mnoštvenl nastop vedno znova v boj vodenih čet na vsakokratnih žariščih ofenzive. Brezžična vest poveljnika nekega sovjetskega topniškega polka na svojega poveljnika oddelka, da se naj da navezati na svoj top in da odstreliti k nasprotniku — u-lovljen po nemških obveščevalnih mestih po nekih prodiralnlh gibanjih naših čet, ki so jih Sovjeti zaman skušali onemogočiti — orl-suje način občevanja, ki je menda v navadi med sovjetskimi poveljniki tj/i do najvišjih mest. V njem se zrcali brutalnost mišljenja, ki dopušča samo trenutne uspehe, Iz nJega Izvaja samo pravico do življenja — več tudi ne — in odgovori tudi na trenuten neuspeh z Izključitvijo. Ravnanje ki Je mogoče le proti takemu človeškemu bistvu, kakršno Je značilno za Sovjetsko zvezo. 9o svetu žena nekppa desetnika v SchloBvippachu pri Erfurtu je doživela lepo Iznenadenje. Ko je porodila svojega desetega otroka, ji je najpri-srčneje čestitala stotnlja v kateri se je nahajal njen mož In prevzela častno botrlnstvo. Kot ргл'о prihranjeno vsoto je poslala znesek 200.-RM za otroka. V Halberatadtu »o nepremišljeno v neki hiSl postavili zaprto grejačo k peči. Naenkrat Je steklenlrca eksplodirala s tako silo, da je razneslo peč. Prestrašeni prebivalci so zbežali Is popolnoma zakajene sobe. Razen strahu, se jim nI nič zgodilo. Der markierte Kufi Richard Wagner befand sich elnmal auf elner Bahnfahrt In Gesellschaft zvreler »Itll-cher, vertrockneter EngUnderlnnen, die sich la ihrer Mutlersprache ungeniert fiber den berOhmten TonschSpfer unterhielten. Sle erklSrten Ihn fUr einen hSDllchen, unsympa* thischen Menschen, dem bedeutende ktiiwtle-rlsche Lelstungen kelnesfalls zuzutrauen selen. Wagner stellte sich zunftchst fO, ale habe er dlese »LlebenswOrdlgkeiten« flber-haupt nlcht veritanden. Als der Zug dann durch einen langen Tunnel fuhr, drQckte er eln en lauten, schmatzenden KuB auf Mine elcrene Hand. Sowle es wleder hell wurde, fuhren die belden EnglSnderlnnen sich erbost in die Haare und beschuldlgten sich, die andere habe sich von 'dem fremden Mann kilBen lessen. Richard Wagner aber, der sich Ober seine wohlgelungene Rache diebisch freute, verlleR schon auf der nSchsten Station den Zug mlt folgender Ironischer Be-merkung: »Leider werde Ich wohl niemals erfahren, hochverehrte Ladies, welche von Ihnen belden mlr Im Tunnel einen Kufl qeb!« telalter glbt, der in elnem faflShnllchen Ge-faf) mlt Drehbahn bereits die ersten Ansfttze zu elner Versorgung mlt »FIleRendem kalten . und warmen Wasser« zelgtT ... dafl der Rhabarber ale Hellpflanre schon 2700 V. Ztw. In der chlnesifchen Literatur erwihnt wird? ... daB der Maulesel eine Kreuiung zwt-schen Pferdehengst und Eielitute darstellt, wihrend das Maulller eln Produkt von Esel-hengst und Pferdestute 1st? ... daB der berOhmte Doktor Eysenbarth selnen Elnzug In StSdten und Marktflecken mlt fflnfzig Kulschen und fflnfzlg Menschen hleltt Unler selnem Gefolge befanden ilch eine Zwergln, zwel Helducken, zwel Trom-peter und verschiedene Muslkanten. ... daB Flsche und Inseklen vSlllg farben-blind sind? 25. marca 1944. K A RAW A N K E N B O T E stran 5. — St«v. 34. Kreis Krainburg Kralnbury. (Venček pestrih melodij v Krainburgu). V nedeljo ee je vrfiU v Korist zimske pomoči »pester večer«. V svoji stroki nadarjen umetnik je z vsestranskim znanjem in na najrazličnejših Instrumentih poskrbel za zabavo pretežnega dela tega večera. Dobil je za svoja predvajanja hvaležna priznanja in odobravanje. Nek igralec na citre in nek igralec na harmoniko sta imela solo predavanja in pokazala veliko znanja. Sijajno je znal napovedovalec zelo humoristično vezati posamezne točke sporeda. Največji del v&-^era je izpolni! orkester mejne carine a svojo bogato izbiro glasbenih predvajanj, ki so kmalu povzročile dobro voljo pri vseh navzočih. WHW je zopet dobila lepo vsoto. Kdo pozna mrliča? loT** terorističnem napadu dne 19. marca 1. na deželno glavno mesto Klagenfurt, So našli v Klagenfui tu—Ost na zemljišču Ram-sauerstraBe v hiši St. 8 nepoznanega mrtvega J® ▼ Klagenfurtu, Damgasse St. 40., tudi nepoznanega mrliča. Doslej se Se ni posrečilo, identificirati ta dva mrliča." Zato se rojaki pozivajo, naj javijo pri Kriminalpollzeistelle Klagenfurt osebe, ki se pogrešajo izza zadnje-terorističnega napada na deželno mesto Klagenfurt, ali da pridejo osebno tja v evrho identificiranja obeh mrtvih. Setriebsfiihrer! Katere delavce pogrešate kza 19. marca 1943. t T H Krtminalpolizei-®teUe Klagenfurt naj pridejo ravno tako tudi svojci padlih z listinami le-teh. Prepreteni novi predorni posknsi pri Vitebskn Zgubonosnl anglo-ameriškl napadi na Gasslno - Nov velild napad na London Oberkommando der Wehrmacht ]• dne 22. marca objaviloi Ob spodn]0ukra)inskem Bugu #o Sovjetl na več mestih brezuspešno napadali. Z nasprotnim napadom smo Se dalje zožili neko sovražno mostišče. Med srednjeukrajinskim Bugom in Dnjestrom še trajajo budi boji z veliko močnejšimi sovjetskimi silami. Števil-ne napade boljševikov smo zavrnili z visokimi zgubami sovražnika. Mesto Zmerlnka |e bilo Izpraznjeno po ukazu. Med Proskuro-vom in Tarnopolom so Sovjeti znova prešli ▼ napad z močnimi skupUiaml pehote in oklopnjakov. V hudih bojih smo uničili 33 sovražnih oklopnjakov. Tudi v prostoru pri Brodi stoje naše čete v trdih obrambnih bojih s predrliml sovražnimi silami. Posadka Kovla je odbila več sovražnih napadov. Jugovzhodno od Vitebska so Sovjeti z ve6 divizijami strelcev In številnimi oklopnjaki zopet povzeli svoje prodorne poskuse. V več valih naskakujoče boljševike smo odbili in zajezili nek vdor. Visoko na Severu je posadka nekega oporišča z hesenskiml grena-dirjl odbila v odseku Kandalakše napade dveh sovjetskih strelskih polkov ob visokih sovražnikovih zgiA>ah in pripeljala ujetnike. Ob murmanski fronti so gorski lovd Iz Ostmarke ▼ naskoku vzeli neko sovražno oporišče In uničili njegovo posadko. V hudih bojih na južnem odseku vzhodne fronte se je v napadu in obrambi izborno skazala rheinsko-westfalska 6. divizija oklopnjakov. V Italiji Je sovražnik tudi včeraj z veliko zagrizenostjo brez uspeha nadaljeval s svojimi zgubonosnimi napadi na Cassino. Pri bojevanju z lukama Anzio — Nettuno so naše daljnostrelne baterije pogodile neko sovražno tovorno ladjo. Pomorske obalne baterije so na Jadranskem morju obstreljevale pred S. Giorgiom dva sovražna rušilca, jih prisilile, da sta se vrnila in ■ streljanjem enega izmed njih zažgale. Vznemirjevalni napadi sovražnih letal lo bili v pretekli noči namerjeni na kraje v reihnsko-westfalskem prostoru. Ponovni veliki napad odredov težkih nemških bojnih letal na London Je z v masah odvrženimi razstrelnimi In zažigalnimi bombami zopet povzročil obširne požare in razdejanja. Britanske topništvo je brezuspešno obstreljevalo nek nemški konvoj v Rokavskem prelivu. Daljnostrelne baterije naše vojne mornarice so na to z opaženim dobrim uspehom obstreljevale Dover. IVasprolni napadi med Prosknrovom in Tarnopolom Zasedanje v krainburškem Kreisbausu v Cassinn so skrvaveli vsi sovražni napadi - Sovražna bojna skupina obkoljena Pred kratkim so se zbrali Politleche Leiter o- Kreisleltung, GliederungrrfUhrer in Ortsgrup-pemeiter krainburškega Kreisa na zasedanju Kreishausu Kreisleltunge NSDAff* Krain-?urg. Ko je bila razvita zastava in po Filhrer-reku ]e Krelsleiter Pg. dr. Pflegerl otvo-" Zborovanje. Nato so na kratko poročali Orte-gruppenleiterji iz H5fleina, Krainburg-mesta, mesta Laak, Predassla In Zarza. na kar je sledila splošna debata. Krelsleiter Pg. dr. pflegerl je zavzel k vsakemu referatu stali-C*- Nato so poročali Politisdie Leiter der !~'®'"l®itung In GliedenmgsfUhrer is svojih področij. Zvečer je povabil Krelsleiter svoje otrudnlke na tovarlžki sestanek. Prihodnji dan J® unel Obstbf. der SA Oberingenieur Br&h-'"eJer zanimivo predavanje o snovi >Nalo-Se oboroževalne industrije«. Nato je zavzel ■^odja krainburSkega Arbeitsamta Pg. Reg* Amtmann ataližče glede vprašanja »Položaj ^ delovni službi« s posebnim ozirom na go-J'enjske razmere. Na koncu Je govoril Kreie-o političnem položaju In o položaju na bojnih bojiščih ter dal navzočim smernice IB Pobude za prihodnje meeece. % porožci>alcc Nogometno pn'enstvo KEmtna se je prlčelp Radi zelo ugodnega vremena se je letošnje prvenstvo K&mtna pričelo zelo zgodaj, ie preteklo nedeljo je bila odigrana prva prvenstvena tekma, ki pa šteje še med zaostale ^®l«ne iz jesenskega prvenstva. Poleg KAC-:|^®plda, LSV, VSV in ABlinga, ki so dosedaj nastopali v prvenstvu, je bil sedaj naknadno sprejet v tekmovanje Se novoustanovljeni kla-genfurtaki klub U-Junkersschule, ki pa mora Zaostale tekme iz jesenskega prvenstva nado- Oberkommando der Wehrmacht J* dne 31. marca objavilo: Severovzhodno od Nikolajeva so bili sla-bejšl sovražni napadi brez uspeha. Ob spod-njeukrajlnskem Bugu smo z nasprotnimi napadi odpravlH aH zožili sovjetska mostišča. V vdornem prostoru srednjeukrajlnskega Bu-ga je prišlo do silnih, še trajajočih bojev samo pri Zmerlnkl. Naše zračno orožje je z močnimi odredi bojnih in bombnih letalcev prizadelo proti Dnjestru prodirajočAn bolj-ievikom visoke zgube ljudi in materiala. Med Proskurovom in Tarnopolom smo s svojimi nasprotnimi napadU vdrli v sovražne položaje. Sovjetske sile smo razbili in odpraviti vrzel v frontL V prostoru pri Krzemlenlecu In pri Kovelu se je stopnjevala sila sovražnih napadov. V hudih premenljivlh bojih smo odstranili ali uplenili osemnajst sovražnih oklopnjakov In uničili sovjetsko bojno skupino, ki je bila vdrla v Kovel. Južno od Prip- jeta so spodleteli ponovni napadi boljševikov med S tirom in Gorlnom. Od ostale vzhodne fronte poročajo le o krajevnem bojnem delovanju. V hudih bojih v severnem odseku vzhodne fronte se je posebno skazala 2. stotnlja 502. oddelka težkih oklopnjakov, ki jo vodi Ober-leutnant pl. Schiller. Iz mostišča pri l4ettunu poročajo samo o živahnem delovanju Izvldnlških in udarnih čet. V mestu Cassinu so v obrambnem ognju hrabrih branilcev tudi včeraj skrvaveli vsi sovražni, po močnih silah oklopnjakov podprti napadi. Severozahodno od kraja smo obkolili neko sovražno bojno skupino. Sovražnikove zgube znašajo mnogkratnik naših lastnih. Dne 20. marca so v opoldanskih urah priletele skupine severnoameriških bombnikov z močno zaščito lovcev nad Jugozapadno Nemčijo in izvršile zastrohovalne napade na knaditL Prvo tekmo je absolviral novi klub preteklo nedeljo v Villachu. VSV I ff-Jimkerschu1e 7:0 <3:0) Pred 500 gledalci je bila odigrana preteklo nedeljo na. športnem, igrišču v Lindu prva pr-. venstvena tekma letošnje sezone, In sicer med gori omenjenima nasprotnikoma. 2e takoj v prlčetku Igre ee je videlo, da rutinirano jdl-ladko moštvo v vsakem pogledu nadkriljuje |;(-oV(Ce in da jim je zmaga že v naprej zaai-gurana. Toda požrtvovalni gostje iz Klagen-furta eo nudili do zadnje minute močan odpor. ie v četrti minuti pride VSV po srednjem napadalcu Kaferju do vodetva. katerega so potem do odmora povišali na 3:0. Po odmoru je VSV moSno pritisnil in do konca za^bU fle 4 nadaljnje gole in s tem postavil končno stanje 7:0. Vsi na'pori gostov za dosego častnega gola 90 bIH brez uspeha. Villaški napad, v katerem so se posebno odlikovali Melchior, Petz In Bocft, je bil zelo razpoložen in je predvedel lepo kombinirano igro. Od gostov je omeniti predvsem jparljlvega centerhalfa in ožjo o-brambo, ki so z veliko požrtvovalnostjo rešili moštvo pred dvoštevUčnim porazom. Tekmo je sodil g. Fink iz Vlllacha v obojestransko zadovoljstvo. S to zmago se je VSV zopet povzpel začasno na vrh. tabele In prihodnja tekma, ki je napovedana za naslednjo nedeljo med VSV in AB-Ungom, be zelo odločilnega ^mena za končni plasma v prvenstvu. Mannheim, Ludwigshaien ter predmestja I^rankfurta am Main. Pri tem ter pri vletih nad zasedena zapadna ozemlje in na Italijanski fronti smo uničili 24 sovražnih letal. Nekaj sovražnih letal je podvzelo vznemir-jevalne polete nad ruhrsko ozemlje in nad Južno Nemčijo. Zaščitne bojne sile nekega nemškega preliva so se ubranile v Rokavskem prelivu napada britanskih brzlh čolnov, s streljanjem zažgale en čoln in poškodovale nekega drugega tako močno, da se ga mora šteti med potopljene. S tem je potopil odred, ki mu poveljuje KapltSnleutnant Behrens, v malo dneh pet sovražnih brzlh čolnov in težko poškodoval dva druga. Daljnostrelne baterije vojne mornarice so ▼ minuli noči obstreljevale angleško obrežje In ladijske cilje na morju pri Doverju. Nemška hrabrost nima nobene primere Ženeva, 24. marca. Hrabrost nemških vojakov v tej vojni nima nobene primere v zgodovini, piše angleški tednik Sphere. Nezlom-Ijena je tudi morala Nemcev. Tako Ima Nemčija Se ogromne strateglčne rezerve. Temu nasproti pa na angleški strani vedno bol| pojema smisel za edinost, pogum in disciplino. Časopis v USA o moskovski obiastižeiinosti Lizbona, 24. marca. Zgradba »atlantske listine o svoboščinah« se je porušila, je napis uvodnega članka ▼ »Wallstreet-Journalu«. Tam pravi dalje: Sovjetski cilji gredo veliko dalje, kakor dobiti nazaj zgubljena ozemlja. Anektirati hočejo znatne evropske pokrajine. Kako daleč gredo ta stremljenja, se sploh ne da pregledati. To je v hudem nasprotju • Atlantik-Charto (atlantsko listino o svoboščinah). Na podlagi te listine se ne bi dale zavarovati niti meje zavezniških držav. London in Washington neprijetno zadeta Ženeva, 24. marca. Da je Sovjetska zveza priznala Badoglijev režim, smatrajo v Angliji in Zedinjenih državah za dejanje, ki se n* da združiti z vojno zvezo in z ustanovljeni« mi dogovori koalicije. Angleški zunanji minister Eden Je bil cel6 prisiljen, izjaviti v Spodnji zbornici, da upa, da bodo Sovjeti v bodoče nastopali proti Angliji na enak način in jo poučili, kakor to navadno stori Anglija nasproti Moskvi. Po poročilu Associa-ted-Pressa iz Washington a je bilo v tamoS-njih diplomatskih krogih zaradi samolastne-ga priznanja Badoglljevega režima po Sovjetski zvezi načeto vprašanje, če se Sovjeti namerno Izogibajo povpraševanju Zedinjenih držav in Velike Britanije pri političnih vprašanjih. ki se tičejo Evrope. Vladnega uradnika v Washingtonu je posebno ujezilo dejstvo, da je Sovjetska zveza popolnoma prezrla »Posvetujoči odbor treh sil«, ki je bil po moskovski konferenci postavljen v Londonu, da razpravlja o takih vprašanjih. Diplom. Opfiker C« KRONFUSS Klagenfurt, Bahnhofsfra%« fS Bie tnf weiteres leden VormiKag geediloeeen. (telBt andern nichi ins Auge leuchten. Der RUcIe-ilchtsvolle IdQt dos blow Seddmpfte OSRAM-Lichf der Toschenlompe sen k« •"•chf nach unien fallen — 'miner nur zwel SchrIH Woraus. nichI welter. ^ OSRAM . t Wdhrend ^sie" toll Postdienst hilft џЛвл di* MonihoMpnklil«* «»Нм Audi dm WotdiM дакби dew. ht Umi »»»■»Kinu wkW «e> dMi.w«cMa( d$# WlMll« ** M#mh# Nodi d«« Cil»> weWww wVd #1* gW d*fclig##lomp#f Dabal (cW etmt Mb> nitd KrMarbak vial imW $ stno vest, da je naš ljubljeni sin, brat in stric Janko Kepic, Soldat, v cvetoči mladosti 24 let, padel junaške smrti v srce zadet dne 25. januarja 1944 na Vzhodu. Kako si Janko ljubil življenje, nas in rodni dom, dal zanj življenje In sedaj počivaš da? 'eč od nas v tuji ruski zemlji, nas pa tolaži ^dno upanje, da se vidimo nad zvezdami. Priporočamo ga v molitev In blag spomin. Oberfernigg bel Zlrklach, ▼ marcu 1944. h^boko taluloSl o2e Ггавк. mame Maria. «1**» Ffani In Jolei, sestre Marija, poro JJtupar, Frančiška por. Begel, Angela Vidmar, Roza, urSulinka, Ana in Julka. v globoki žalosti naznanjamo vsem so-ЧГ rodnlkom, prijateljem In znancem tužno vest, da Je naš 1јиШ sin, brat in stric ' Miha Krivec, Grenadier, v cvetoči mladosti, star šele 23 let, zapustil mlado življenje dne 13. januarja daleč na Vzhodu. Sovražna krogla je pretrgala vse tvoje veselje in počivati moraš v tuji zemlji. Bodi Ti lahka gruda na Vzhodu. Priporočamo ga v blag spomin In molitev. Urlltzberg, v marcu 1944. ZalnioSa nama, bratje: Martin, Johana, soldat, Nace; sestre: Marija in Angela ter ostalo sorodetvc. Л, V globoki žalosti naznanjamo vsem so-nP rodnlkom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš ljubljeni sin In brat Union Kersnik, Grenadier, padel junaške smrti dne 6. decembra 1943 na Vzhodu v 23, letu. Sovražna granata mu je uničila mlado življenje. Vse naše upanje in naša življenska sreča počiva daleč proč od rodne grude, ki jo J« nad vse IjublL W a I d • S a w e, 17. marca 19*4. 2alu]oeii brata in mtre Stnm в. — et«v. 24. KABAWAXKBN BOTE Sobota, 25. marca 1944. Xic^lspiele AUgeniPinu ninitreuliuiid G- m. b. H. ZueigstcIIe Veldes ASSLlNti 28.. 39-, 30. Ш. Der EdelweiBkdnig FUr Jugendllche zugelasseni 31. Ш., 1., 2.. 3. IV. Romanze in Moll rUr Jugendllche nlcht zugelaesen! KRAINBURG 28., 29., 30. Ш. Die schwedische Nachtigall FUr Jugendllche nicht zugelaesen! 31. Ш., 1. 2., 3. IV. Der Himmel auf Erden FUr Jugendliche zugelassen! LAAK 24., 25., 26. ini Der Hebe Augustin FUi-"Jugendliche nicht zugel&wen! 31. Ш., 1. 2. IV. Rosen in Tirol FUr Jugendliche nlcht zugelassen! RADMANNSDORF 24., 25.. 26. Ш. Du gehbrftt zu mir Ftir Jugendliche nlcht zugelassen: 31. Ш., 1. 2. IV. Die Gattin FUr Jugendliche nkht zugelassen! VELDES 24., 26., 36. Ш. Rosen in Tirol ■ ' FUr Jugendliche nicht zugelassen! 31. Ш., 1. 2. IV. Die schwedische Nachtigall FUr Jugendliche nicht zugelassen! WOCHEINERTAL 1., 2. IV. Die letzte Runde Fur Jugendliche nicht zugelassen! NEUMARKTL 25., 26. Ш. •Peterle FUr Jugendliche nlcht zugelasaen! 1.. 2. IV. Manege FUr Jugendliche nicht zugelassen! STEIN 24., 25., 26., 27. Ш. Karneval der Liebe FUr Jugendliche nicht zugelassen! 31. III., 1., 2., 3. IV. Du gehorst zu mir FUr Jugendliche nicht zugelassen! ST. VEIT 1., 2. IV. Schwarzfahrt ins Gliick FUr Jugendliche nicht zugelassen! ГЛТТА1 25., 26. III. Die Gattin FUr Jugendliche nicht zugelassen: 1., 2. IV. Kora Terry FUr Jugendliche nicht zugelassen! MIESS 1., 2. IV. Sommer, Sonne, Erika FUr Jugendllche zugelassen! /,\l I Um (lie Ooutwhc Woi-hfiisrhan: AMTLICHE ВЕКАЛЈИМАСНШ^ОЕЛЈ Ersatz von Speisekortotleln duich Reis md Hlilsenhuchte fe* Versortfnnasberechtiete. die nlcht einnekellert haben. Dae Landesernahrunsreamt Karnten eibt fUr den Reichseiiu Klmten und ale Referat Ernahrunz илг! Laiidwirt.scliaft 'le* OdZ. fflr die beeetzten Gebiete Karnteiis und Kram« bekannt: 1. Die Wochenabechnitte I"V der 60, und der 61. Zuteilmi^-Mriode des Beauzsausweisee fUr Speisekartofiem diirfen iiicnt mit Soeisekartoffeln beliefert werden 2. Zum Ausffleich dafflr erhalten. iene Verbraucher. dii; nicht 100 kg Soeieekartrtffeln eineekcllert h*ben auf Jeden XNnchen-abwjlmiU IV der 60, und 61 ZuteilunKFjenorie WMflM lUr Soeieekartoffeln 025 Огћшт Rele s Be zitfAausweisee fUi Sowsekartoffeln kann. eobald die Kleinvpr-teller im Beeitz der Ware mind, hi# Ж). April 1944. unireaclitct dee andere lautrndcn aufifedruckten (lUltivkpiUyonnorkes. ind^r-Mit erfolsren Die Kleinverteiler haben anlHBlich der Anscabp dee R^isee und der HillMnfriichte die Wochenal>*chniUe П der 60. und der 61. Zuteiluneeperiode vom Beauflrsaueweie fUr Spciee-kartoffeln abzutrennen. Kla^enfurt don 20. Marz 1944. LandeiernMhruntfsamt KXrnten. ч- ■ m rfitnt htut« nvr mtnschHcherv Emdfkrung) Deiron muison oH« G«Bug*lholt«r tbtnio d#nk#n wi» d«r V«rbrgueh«r ven Ei«rn, d«r »i* immtr trst Ob*rl«9«n тбскФ#, cjit ihm zu9«t«iH*n E**f mi(h» жи #k»*m $p6t#f*m Ztitpunkt nech btM«r sv v«rw»nd«n lind. Donn Itg* mom #*# џпи m#l (m QamHic£ — Wef% k@k#m ### »i*. Oef Erfolg |edef Mehd#ls1ung wfrd moch g«sfeig*H durch heusKelt^n* dcn Vtrbr«uch dererzeugten GOttr. Wenn d«sh«lb niemend mehr kaufi, •Is er breudit. dann werden nichi %veniQe eiles sondern elle genug erheden. — Oiet gilt ebenso fiir DARMOU* da* euch heule in *#elgemdem Mef)e hergesleilt wird. MRMOL-WERK Dt/ULKHMIDCm W I E N Arztiidier Sonntagsdienst KrHinlmrg: Am 16. Marz 1944: Dr. Josef Beschek, Krainburg, Veldeser Strafie II, Fcrnruf 153. GiiteAnlage* llirri EUparniUe vrrl.miirnSifdrii knilett-(ofrii Aiildur • Kdiqrbcr tibriKnicrOcgfindiijIes taiilpmrnum) diiAVnnfr iinislparrnliridfrproWnt undiillcllrii Rdiilpdrkiiflr in drn f>oiMit-AJpniaaucn Ши Oglasi v naSem listu so uspešni! МШтап ^idUentU- Alles=Kitt In der Rubrik ..OeechilfUansei-геп" fincien Sie laufend iteti Draktiiche TIdi fiber die aoarta-men und neiien Verwendmut«-mSxIichlceiten ton ..Alle«-Kitt" die Ptianzen gegen Sdiildllnge! FUr den Obat- und Gartenbau; Selinon Neu 1 kg 3.30 kg б kg 2.60 kg 25 kg 2.20 kg Solbar, A Tetrabar und Karnlol zu 1 kg 1.10 5 kg 5.40 Nee-Dendrin und Mlxdrln zum Tageepreie. Braeilcol gegen Salatfftule und 1 kg 2.38 kg Brauleaa gegen Kohlhernie 5 kg 1.80 kg 25 kg 1.53 kg aowle Baumteer, Baumwache, Raupenlelm, Cortllan und alle anderen elnachUlglgen Artikel. Fordern Sle von una Prelsllaten! 1. Kilmt. Drogerle »Zum tchwarzen Hund« h'pLAHNA a. M. WOLF Abtellung Pflanzonechutz Klagenfurt — Ralnerhof Oh^tbanmiipritzmittel Neodendrin (ObeO>numk»rho1in«4m). Selinon. neij. Baumwache. Baumteer. Oantrix-Kfirner кнкеп KelrtmHiise und eonstiire Schiiil-rmiTstiekiimDfmiiramittel «owte Wolmnnn-Salx тли HolsimprS-enierunit im Gartenhau erhSlt-lich he Franz N'anotiiik Kitten-und Farhcnlianillune. Kalk-«nd Zementnie ieHaire. Klseen-furt. Krefelder StraBe 9. Fem-ruf 3009 (21.142) Službo dobi Fanti na kmetijo se sprejme. — Jankar Podreča 8. ^ i734"' Več krojaških pomočnikov in pomočnic sprejmem takoj za Karnten. Naslov pri K. B. Krainburg. I7i9-i Sprejmem kovaškega vajenca, vsa oskrba v hiši v bližini Laak -Zaier. Ponudbe na K. B. Krainburg pod šifro „Pošten" 2747-1. Dekle, od 14 let naprej, sprejmem takoj za pomoč v gospodinjstvu. Lahko se tudi nauči za šteparico. Čevljarstvo Zuder-mann. Duplje pri Tržiču. 2770-1 Službo dabi dober hlapec in dekla za kmetska dela. Nastop takoj. Franz Smolej, Kamer Fel-lach, Hofgasse Jtev. 3, Jauer-burg. 27Ć8-1. Iščem služkinjo, vajeno kuhe, ki ima tudi veselje do vrta. Nastop takoj. Vprašati pri Vidic, Rad-mannsdorf, Adolf Hitler-StraSe 17. 2765-1 Išče se starejša, snažna in zanesljiva ženska, za malo gospodinjstvo. Ponudbe na K. B. Krainburg pod „Stilno mesto" 1761-1. Službe išče Gospodinji, dobra in poltena, išče mesta k moškim osebam ali k vdovcu, govorim tudi nemško. Ponudbe n» K. B. Krain- burg. Prodam Brejo plemensko telico prodam. Burger Alois, Medno ii. '' 2759-« Violino Va, Fotoaparat 4HX6 in daljnogled prodam. Naslov se poizve v K. B. Krainburg, pod „Ugodnost" 2779-6. Prodam v<2 dinam od 3 do 30 Ps. istosmemi tok, Peltanovo in Francisovo turbino. Ponudbe na K. B. Krainburg. 2775-6 Kupim Bukove plohe, vsako količino, kupim po najvišji ceni. Plačam takoj pri prevzemu. Ponudbe na Karawanken Bote Klagenfurt pod številko 1523—7. Kupim kompletni „Remington", ali druge boljše znamke, pletilni stroj, za pletenje nogavic. Plačam po dogovoru. Rozman Maria, Tetenhengst Nr. 3, P. Kai-serberg bei Friedau. 5374—7 Kupim 400 kg sena, 300 kg •!»-me in manjši voz s kompletno vprego za kravo. Ponudbe na K. B. Krainburg pod šifro „Dobro plačam" »751-7. Kupim dobro ohranjen eno-vpreini kmečki voz od 240 do 300 kg. Istotam se kupi divan, lahko v defektnem sMnju. Ponudbe na K. B. Krainburg pod „Ugodna prodaja" 1749-7. Der Relchsminlster №i RflstunQ und Krieqsprodiikllon, Chef der Tronspott-elnhelten, Berlin NW 40, Alsenslr. Ч. TrletoB ilMAI sudif: luriitcn, Zehnarite, nikeh Kraftfahrer hadikrafte der Autobrendic allcrArt, Vul-kaniieure, Stellm«cher, Maschi-nenbuchhalter(-innen), Adre-mmprager(.inncn), Abrediner-(.innen),Kontingcntbuchhalter und Lohnbuchhalter(-innen). Kontoristinnen, Stenotypistin-nen, Landwirte mit Id*. Schul-bildung. — Einiatz im Rcidi und den beictzten Gebieten. Kohl#., Koiti- und Baum«»erieliengrof>tiendei Krainburg - Buro: AdoH-HitUr-Pla