Številka 149. Trst, v sredo 31. maja 1905. Tečaj XXX. pg- Izhaja vsaki dan. ~mm Tudi ob nedeliaii in praznikih ob 5. ur. ob ponedeljkih ob un ziurra;. t o«»ral#ne Storilke ne proaaia_jo po 3 nore 6 stotrnk) « »norih Tnhatarnan v Tr«tu in okolici. Ljubiiani. Gorici, Krar. u. Mariboru. Celovcu. Idriji, t»t Petru. Sežani, Nabrežini. Soveuome^tu itd. «> rlaM- i« naroebe sprejema uprava lista .Edinost", nilea #t«rri«' titlatti it. IS. — t radne ure so od t. pop. I* »ve^er. — One ocrtanom 16 st na vrsto perit; poslanice, smrtnice, javne zanvale in anmaft osrlaai po Dogodbi. TELEFON itev. 11*7. Edinost Glasil« političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti Je moč j Naročnina znala ta T36 leto 34 K. poi leta 12 K. 3 mesece 6 K. — aaročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopiai naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo li»ta UREDNIŠTVO: al. Oiorflo (Jalattl 18. (Narodni dom.> Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost** v Trstu, ulica Giorgio Galatti it. 18. PoStno-hranilnieni račun St. 652.841. Rasto-j Brzojavne vesti). l/elika bitka v korejski cesti. WASHINGTON 30. G.a»jm nekega od tuKSjšojega odpoeiamštva priobčenega po r«.č la admirala Togo je bil riuki križar > Vladimir Monomafe« predno ee je pogrezali, ugrabljen od Japoncev. LONDON 30. »Daiiv Telegrafi« po-r.ča i s Tekija : Ena ruska vojna ladija je, «1 -pevši na v š no Bivani, 150 milj odposlanstvo je priobčilo vrsto brzojavk admirala Tt go. z katerih je razvidno, da je japonsko združeno brodovje dne 27. t. m. zjutraj napadiy bal-t sto eszadro bi z j Tsuaime ter tamkaj pogreza ilo štiri ladije. Sioda japonskega brc-iov a je neznatna. Napad torpedo vc je bd zvrš«n po aclnčcena zahodu, (i .avna eskadra ;e \YASHINGTON 30 O Idelek vojne mornarica je na utkj vprcšauje Zjavil. da ni l r.sjel ni pr.vatneg* nt uradnega poriČila, ki je je priobčil časopis »O t«, g asom kate ega da se je p topila oklopmača »Knjaz Su-vorov« in da je Rož leftvenski irgabil življenje. Poročilo generala Lintviči PETROGRAD 30. (Petrogr. brzojavna agentura). General Linevič je včeraj brzoja-vil carju: Jdpots&i oddelek, ki j«* dne 25. t. m. zaeedel SimiatheD, je dne 26. t. m. od tamkaj mariiral proti Aihilipu. Na levem krilu je skušala sovražna sprednis straža pregnati naše sprednje čete, toda ista je bila t doita. Admiral Rošdeatvenski ▼ Vladi vo-■tokn? PARIZ 30 Admiral R ždtstven«ki je ranjen vsled nekega koea granate. Nahaja se na krova uničevalk torpedov »Grozni«, ki je, Bpremljana od križarja »Almas«, dospela v V'adivottolr. Brzojavne vesti. Češki deželni zbor. PRAGA 30. Deželni zbor je rešil danes dolgo vrsto malih poročil proračunske komisije o mil h melioracijskih delih ter aklepe računov raznih fondov m ustav. Prihodnja seja ▼ petek. Avstrijski odposlanec umri. HAAG 30. Avstro-ogrski odposlane c Aleksander Okrlic*ai>y/, ki je [red nekoliko dnevi obolel za vnetjem pljučn h organov, je dane* popoludne v starosti 67 let umrl. Ogrska zbornica. BUDIMPEŠTA 30. Poelaneka zboniiea je nadaljevala razpravo o predloga Koftuto-vem glede samostojnega ogrskega culnega tar fa. Prhodnja te:a jutri. Fran Košat. BUDIMPEŠTA 30. OJsjk n izlijevanje je itv^lil Frana Košuta svojim predsednikom. Nov £len košuto* e stranke. BUDIMPEŠTA 30. (Ogr. brr. biro). Grcf Josip Bdtti>ydn;, ki ni dcelej j r.^adal nobeni stranki, je priobčil svoj vito p v Ko-šutovo stranko. Kralj Alfonz na Francozkem. PARIZ 30. Z:leznišKo progo od Hen- prireJdo živahne ovsciie. Zi vjraost krs-l evo so bile izdace najobsirneje odredb*. Odlikovanje. BEROLIN 30. C sar Viljem je podelil japonskemu princu Ari^ugivi red črnega orla. Nemški državni zbor. BEROLIN 30. Zasedanje rem?kega državnega zbora je zaključeno. Sknpičina razpušžena. BELIGRAD 30. V skupščini je bil prečitan kraljev ukaz, s katerim se izredno zase d i nje zaključuje, akupščrdeauxa so me i vožojo španskega ine 28. t. m. ponovila napad, pri čemer se kralja stražili vojak-. Na vsakih 50 korakov s več rusk h ladij u dalo. Rusi so iEgubili laiopns ladije: dve obrežai oklopni ladiji. st križarjev, 2 ladiji za s;ecijalne služ'09 in 3 vce torpedov ; dve cklopnjači, dva obrežna r:iar a in ena ladija za > jecijalne službe ir en lovec torpeiov s»> bili ugrabljen-. PODLISTEK. 217 je bila vojaška straža. PARIZ 30. Kralj Alf.nz js ob 3. uri popoludne dospel semkaj in je bil na k )lo-dvoru vsprejet od predfedn:ka L)ubeta. Kialj je izrazil svoje veselje, da je obiskal Fraccijo. Občinstvo je kralju in predsedniku Nevspehi slovenske politike in slovenski listi. .S Kranjskega, 27. maja. Nevspehi s'oveneke politike postajajo očividneji od dne do dne. Kajti glede na to, kar sta drživa in vlada dolžni, da nam dast:f ne moremo Slovenci že 20 let pokazati nobenega vspeha v kulturnem pegledu : ne na šolskem, ne na uradniškem polji. Nasprotno : mi Slovenci gremo v teh strokah rakovo pot F Oiobito na Koroškem in Sfca-jerskem, kjer je bilo izlasti šs 25-letno delovanje »Schalversina« za nas zal<5 škodljivo. Ljudsko šolstvo koroško je tako, kakoršno je poljsko folstvo na Pruskem. Na Š:ajer skem so pi v teku 25 let po uradnem in privatnem potu osnovali najmanj kacih 25 čisto nemških šol za — Slovence. Dalje kac h 50 —100 pa utrakvistično uredili, t. j., v viših skupinah so jih čisto ponemčili. Ura-dovanje šolskih vodstev in deloma krajnih šolskih svetov eo pa uvedli tako, da je ustreženo okrajnim šolskim nadzornikom in okrajnim glavarjem, ki so več ali manje Nemci, ali nemškutarii, ali pa v narodnem obziru — netopirji. Da smo Slovenci tako na Blabem, temu je največ kriv sistem, ki veje na učni upravi cd glave na Duoaju navzdolu do vseh najn žih udov po pokrajinah. Krivi Bmo pa tudi Slovenci tam', ker vse premalo žigosamo v javnosti vse ts krivice. Ne pravimo, — Bog ne daj — da bi se bil kateri slovenskih listov (razen ptujskega »Sta'erca«) tako daleč spozabil, to bi Prokletstvo. Zgodovinski roman Avgusta Seno« — Nadaljeval is dovršil I. E. Tomi o. rilo*ca in Lanoelot. Ivanova mirnost jih je osopnila za hip i o roj se je zsu tivil dva tri korake pred škcfjm. — Kdo se je drznil udreti semkaj, kamor sem prepovedal vhod vsaki živi duši? je vprašal škof in se silil, da bi b i miren. Prevel M. O—ft. Al:t toliko da je Pr šlia izginil pred neljubem cb skom, eo se že odprla glavna vrata se silo. Sluga, k je branil vhod, je padel, pahnen od pesti, preko pragi sobe, v Katero je navalila gruča jeznih kanonikov zagrebških pred škclj. Ivan je dvigal glavo v.aoko ter je, držeč, se stolice, stsl kakor ateber. Obraz mu je b.l bled na s Hrt, očesi tta se mu upirali na napadalce, ustnici sta <-e mu stiskali in le tu pa tam so se mu stresle trepaln:ce. Kakor roj os so »e usuli hrupeči jezni Kanoniki, raržarjenih obrazov, plamtečih očij, proti šKcfu, ki jih je navidezno mirno pričakoval, ali najbolj so dvigali svoje pesti Ivan z Moravča, Nikola Magjar, Omodej iz Ku- — Mi, mi ! eo zaklicali vsi v en glss. »Mi!« je ponovil Nikola Magjar, udarši se a pestjo ob prsa. — Je li škcfjvski dvor ali jama razbojnikov ? je iztisnil Ivan jezno. — Šk r fovski dvor je, je rekel Omodej iz Knrilovca enh~, rvet n«j sodi, ali se v njem vrše razbojstva. — So-li to moji bratje v Kristn, kano niki zagrebški ? je rekel Ivan porogljivo. — To smo še, ako Bog da, ss je otre sel Nikola Magjar, udaiši sa z dlanjo ob stegno, dlje nego dve leti smo, to ve Bog. — A, kaj Bie znoreli, čemu ste došli ? jim je odrezal Ivan mirno, mej tem, ko sa je tresoča se roka igrala z zlatim križem na prsih. Z i hip so obmolknili vsi, a Ivan je hladnim pogledom vsprejemal plamen, ki mu je »sva! nasproti iz tolikih oči. — Molčite? je rekel. Nu, dajt?, govo-r t». Kaj vas bo f ? Oemu me motite? — Brstje? Ja? bom givoril ! ee je obrnil kanonik do tovarišdv in fctoril korak naprej. — Govori ! Govori! bo zaklicali vsi v en glas, dvigaječi roke. — Go«*o.*i brit« I rane! je potrdil sk^f z glavo in se nesmil>al. — Vprašuješ nas, prečastni gospod, kako sodo se drznili vstopiti skozi tvoja zaprta vrat9, je iztiskal hitro I/an iz Moravča, majaje z glavo in pritiitkaje pr?te na prsa. Vedi, pravu in pravici so vret* poveodi odprta. Mi, kanoniki stolne c rkve zagrebške, pršli smo semkaj po evoje prave. — Vaše pravo ? Aj ! Mari sem vam je skril ? je rekel škof in zsmižal. — Dj ! je olanil Nikola Mfcgjar, pomeli vsi roke pred-se. — Da, je nadaljeval Ivan iz Moravča. Glej nas vseh. Mi niBmo od včeraj tu. Od davno tmo stebri svete cerkve zagrebške. Štej naše glave! Videl boš, da je večino nas rodila ta zemlja, a kar jih ni rodila, prirastli bo s srcem k nam. Stare so in trdne odobraval to poČttje naših nasprotnikov. Ali, ker smo se Sloveoci na polit skem polju vse preveč pehali in porabljali vae svoje m či v boju za koristi — strank, n ti n smo opažali, kaj je počel med tem nasprotnik. Tudi smo bili v svojem »bratomornem boju« tako zaslepljeni, da smo brezštevilnokrati videli v svojem bratu večega protivnika nego v sosedu Nemcu, Lahu, ki sta nam hodila v škodo tem svobodneje, cim hu^e smo se mi raveali med seboj. Kakor pa je »Elinost« vedno opozarjala evet na ta nedostatek in greh v slovenski politiki, tako bo si začeli tudi na Kranjskem že oglašati trezno misleči ljudje, ki nočejo biti več za vsako ceno pristaši tej ali oni strank'. Ker niso mogli — to smo opazovali že dolgo čaaa — Bvojili domoljubu h nazorov na Kranjskem spraviti med »tiskani svete, posluževali so se slovenskega časopisja v — Ameriki, da so dajali duška Bvojemu čistemu slovenskemu patrijotiČnemu čutstvu, ki ne poznava slepega sovraštva do te ali druge stranke. V novej-šam ča3u sicer še tudi ne opazujemo znamenj , da bi glavni naši listi hoteli kaj odjenjati od intransigentnega stališča — da-si se eno teh glasil nekako dela, kakor da bi bilo pripravljeno za »paktiranje« — vendar pa bo oglašajo novejši in manjši listi, katerih struja nam ugaja, kakor nam ugaja tudi nastopanje slovenske akademiške mladine. — Na velikem delu nsšega slov. dijaštva opazujemo, da se je jelo povzdigati nad vsakdanje slovenske stranke, posnemaje b tem vzgled mnogih rodoljubov ob jezikovni meji. Tako se je nekaj novih listov (osobito »Naš list« v Kamniku) povspelo na stališče, ki je zavzemamo mi: na stališče namreč, ki ne odobruje niti liberalna, niti klerikalne politike. Tudi od starejših slovenskih listov varuje večina nevtralnost v tem pogledu iala-sti že s tem, da popolnoma ignorira »kranjski boj«. To hvalevredno taktiko opažamo izlasti pri koroških in štajerskih listih, in mi le želimo, da bi dotični novi in stari listi vstrajali pri tej taktiki, in da bi ta taktika rodila Slovencem dob?r sad. Istrski deželni zbor. Koper 30 Druga seja je bila nesklepčna, ker je bila večina odsotna. Deželni glavar je konstatoval nesklepčnost zbornice, v kateri ju bila zastopana le manjšina in je vsled tega izjavil, da je desetorica večine izjavila, da se današnje seje ne udeleže in zato ne more odpreti seje. Dan prihodnje Bfja priobči pismeno. Deželni zbor istrski — kaj je ž njim V. Na včerajšnji dan je bila skl'cana seja taga deželnega zbora z nastopnim dcevnim reiom : 1.) ppoptlojenje § 27. šolskega in naša pravice, čuvamo jih po dnevu in po noči z obema očesi ma, a imamo jih na pameti kakor oče naš, ker jih imamo v srcu. Ni jih pojedel Tttar, ni jih pojedel Gričan, ni jih izbrisal punt plemičev, sila bana Mi-kića, niti ne moč gospoda od Lučenca. Ali, kakor nam je Bog, jih ne izbrišeš niti ti. — Ne, ne ! so zaklicali kanoniki. — Ne izbrišeš, je penovil kanonik iz Moravča, ti, ki ga je sreča še le nedavno popihnila med nas. Dovolj trpljenja so nas stali nedavni čaai. Dovolj naših bratov je moralo bežati radi tebe. Frišlin nam je umrl v prognanstvu, tudi Lancelot je moral polo- i ti glavo pod krvniško sekiro. Prestali smo muke, pojedini so padli kakor žrtve, ali starodavni kapitelj zigreblki obstoji, trdne bo njegove pravice, trše cd kamena. Kolikor ;e bilo napadov, ni eden nam ni ugrabil pravic. Ti, ptujec, potrošivši malo seli in kadila med nami, si prvi položil silovito roko na sveto nam zgradb", škcf nsš, glavar naš. (Pride še.) rieže'nega zakona od 1. 1801. glede račuaac:a pttletaic ; 2.) lakonski nacrt glede uravnave M ras ; 3.) odlok glede deželne garancije za zgradbo električne železnice Matulje- Volov-gko-Opatija Lovran. Seja ee je imela začeti ob 10. uri pred-poludne. Ob tej uri je bilo na galeriji kakih 10 ljudi;, večinoma nedorastlih dečakov. Proti 10. ia pjl uri prisi bo v dvorano navadni deželni uradniki, potim deželni gla var in vladni zastopnik, name ta štveni svetovalce Fabiant, tba bleda in nekako pre-padene, ter poslednjemu pridodel^eni uradnik (stenograf za hrvatske in slovenske govore.) V dvorani je bil navtoč tudi — poročevalec »Piccjla«, imenitni Salata. Na to bo stop li v dvorano poslanci m a n -šine. Ćim je Rizzi pr šel na svoje mesto, je podal približno to-!e izjavo : Ker ni navzoče zadostno število poslancev, in ker mi je 17 poslancev (iz večine, seveda) izjavila, da ne pridejo v sejo, ne morem seje odpreti in naznanim bodočo sejo pismeno na dom poslance v. Par njjh na galeriji, gotovo naročenih, je pleskalo in kričalo : Bravi i nostri! Vzroka temu postopanju italijanskih poslancev je iskati, kakor smo obveščani v dejstvu, da je vlada hotela dati na neko hrvatsko interpelacijo tudi hrvatski odgovor. Mi ne vemo, kako in kaj ukrene slavca vlada sedaj s tem deželnim zborom, ta pa vemo, da mora biti jasao sedaj tudi slepcem, kje je intransigenca, kje je nestrpno*t, kje prepotenca na najv:ši stopinji! ! S.cer pa, bodimo pravični, po tem, kar smo ravnokar doživeli na Dunaju, je lahko umevati to intransigenco in se jej n e č u d i m o mi njmalo. Naši škofje v K i mu. Vlad ka ljubljanski, ki je bil tudi odišel j v Rim na sedanje razprave velikega in zgodovinskega pomena, je dobil iz Brede svojega evečeništva is srčno, ganljivo prošnjo, naj zastavi svojo besedo in evoj upliv v tem usodnem trenotku, ko se ima rešiti vprašanje staroslovenskega bogosluŽnega jezika v naših cerkvah, da bo ustreženo želji in pravu Slovencev in Hrvatov. Res, hvaležni moramo biti dotčnim svečenikom, ki so se odkrito brsedo in srčno obrnili do svojega vladike s pozivom, naj ne pozabi, da je — slovenski škef. Dotični svečeniki pa imajo tudi t> zavest, da so izpregovorili srčno besedo v interesu <»erkve, kajti od sklepov sedanje škofov- j ske konference v Rimu utegne biti odvisno; nadaljco razmerje med katoliško cerkvijo in ! v i iko slovansko družino. In to za dolge čase, j ali pa celo za vedno ! Te dni je pohvalil ljubljanski »Slovenec« vladiko Jegliča še posebno zato, ker da se je podal v Rim za pravično stvar, ne da bi ee vprašanje glagolice detitalo njegove škcfijf. Hvaležni smo odpošiljateljem gori rečene prošnje vladiki Jegliču tudi zato, ker so napisali rečeni »Slovenčevi« trditvi primerno korekturo. Nasproti trd tvi »Slovencev;« povdarjajo podpisanci, kako da je bilo v »Katoliškem Obzorn ku« neovržno doka zano, da je g 1 a g o 1 i c a in žnjo vred staroslovenska alužba božja * j nekdaj živela in cvetela v območju ljubljanske škofije. Prva-<5.1 a pa da je mati. kranjskih cerkva : sta-o-slavna cerkev sv. Petra v Ljubljani. Sedaj menda potihnejo glasovi, ki bi hoteli proglašati za rrzkolmka vsakogar, ki želi in ki tudi javoo govori, kar želi : da bi jezik n&š svobodno in suverenno donel po naših cerkvah. Ne, niso »razkolniki« oni, ki to že'ć. Saj je te dni povdarjsl »Slovenec« >jm, da je narod hrvatski ostal najbolj veren tam, kier se je ohranil staroslovenski bcgoslužsi jezik. Nu naj podamo tu še par dejstev v podkrepljenje trditve, da je bil tudi v sedanji ljubljanski škofiji nekdaj v rabi etaro-slovenski bogoslužni jezik. Dekaniji trnovska in postonjska na Notranjskem sta do leta 1830. spadali pod tržaško škofijo. V teh dveh dekanijah se je rabil starcslovenski bogoslužni jezik približno do istih časov, kakor po s'ovensk h župnijah severne Istre, (a. pr. v Dolini v Predloki, v Šmarju pri Kopru) k er so se ohranili razni glagolski spomeniki. V Šmarju pri Kopru n. pr. so staroeloven-ski bogoslužni jezik zatrli početkom 19. stoletja. O škofovskih konferencah v Rimu pri-občuje danes nam dešli »Agramer Tsgblatt« nastDpne brzojavke : R i m 27. Včeraj je b la predkoaf±renca pri škofu Dvorniku. Konferenca danes pred-poludne je bila jako živahna. Govor škcfa MahciSa je napravil najbolji utis. Videti je bilo, da je bil Vatikan od strani Slovanom sovražnega novinstva napačno informiran. Nadškof Dvornik je dokazal v sijajcezn govoru na podlagi listin naše pravo do glsgo-lice. Veled (era so naši Škofje danes ses^bno dobrih nad. R i m 28. Škcf Buconj:č (iz MoBtara) je odpotsvai, ne da bi bil kaj odpravil. Jutri bo zopet seja. Škofje imajo vsakega|popoludne predkonfcrence pri nadškofu Posilovičti ali nadškefu Dvorniku. Tukajšnje novine napadajo Bil no naše skefđ. Drobne politične Testi. Državni zbor bo sklican, kakor javljajo z Dunaja, dne 14. junija in bo zboroval do začetka meseca julija. Domače vesti. Poroka. Dne 27. t. m. se je poročil v Ljubljani arhitekt goap. Josip C o s t a -p a r a r i a, z gospico Miro D e v, slavno pevko »Glasbene Matice«. Bilo srečno ! »Slovenee z gorjačo — Lahe z milostjo«. Ozirom na notico, ki smo jo priobčili ts dni vsled notice v listu »Soie«, da se bo a tržaškimi obtoženci radi afere bomb milostno postopalo, piše »Slovenski Narod« : »Edinost« je napravila paralelo, a prepustila je čitateljem, da napravijo zaključke. Nam pa se zdi, da pri tem ne sme ostat1'. Zaključki se morajo izvesti in to mislimo tudi storiti, č m bo izrečena sodba v zadevi tržaških irre-dentovcev ia se bo videlo, ali je najviša želja uplivala na dunajske sodnike ia kako je naaje uplivala. Potrebno je izvesti zaključke, ker bo to nov člen v dolgi verigi dokazov, da je v Avstriji tudi jastica v službi Slovanom sovražnega sistema«. »Tržaški tehnični zavod«. Ta zavod uživa že sedaj svetoven glas, kajti pridobil je avstrijski industriji že marsikatero častno priznanje. Ravnokar je podal zopet sijajen dokaz o svoji veliki zmožnosti. Od novega razrada ladij tipov »Nadvojvoda«, ki so bile zgradjeae, oziroma se še gradijo v ladijedelnici sv. Marka za c. in kr. vojno mornarico, je bila zopet ena ravnokar dogotovljena ladija v minolem tednu izročena od strani zavoda vojni mornarici. O- predaji bojne ladije > Nadvojvoda Kari«, ki sa je završila z oficijelno vožnjo na preizskušnjo, je dosegel zavod občudovanja vreden vspeh. Bojna ladija »Nadvojvoda Kari« z 10630 tonelatami vsebine je dosegla ob delovanja mašine za 12500 konjskih sil, ob 127 rotacijah brzino skoro 20 vozlov na uro (Vozal 1858 m), torej brzino, ki se mora prištevati naj več i m brzinam pri bojnih ladijah. Neoporečno se ima podjetje zahvaliti za tako lspe vspehe genijalnemu konstrukterju strojev, ravnatelju Gustavu Lendecke, ki vel>a kakor kapaciteta na polju tehnike strojev aa ladije. 75 letnica Janeza Terdina. Ia Rudol-fovega nam pišejo: Včeraj, dne 38. t. m. iznenađeno je bilo naša mesto po posetu župana stolnega mesta L'ubijana gosp. Ivanu Hribarju in c. kr. notarja goip. dru. Hudo-verniku. Oba gospoda sta dospela v spremstvu svojih gospej soprog. Ta iznenađeni obisk posvečen je bil slav-ljencu 75-letnics svojega rojstvs, profesorju v. p. Janezu Terdina — diki in prvaku slovenskih pisateljev, našemu priljubljenemu heroldu »bajk o Gorjancih« in drugih slovstvenih proizvodov. Beležemo to vest v naglici radi nedo* stajanja čass, če pa brate tam ob modri Adriji ta slavnost podrobneje zanima, sem v prihodnje rade volje na razpolago. (Prosimo. Uredn.) Srebražški. Členom »Delav. podpornega društva« na znanje. Podpisani naznanja p. a. čle-: nom, da bodo društveni prostori, počenši od 1. junija t. 1. naprej, ob nedeljah aaprti. Da j se omogoči členom u plačevanje tednine, bo društvena uradnija ob sobotah odprta do 8. in pol zrečer, mesto do 7. ure, kakor je bilo do sedaj. Oni členi, kateri bi nujno potrebovali zdravniške pomoči, bodo ob nedeljah dobivali sdravnika kakor sledi: goep. d rs. Mand da ob 11. uri predpoludne v lekarni Prendini na borznem trga, gosp. dre. Mart nisa pa ob 9. ari v lekarni Crev«t% v ulici dalle Poete (aa vogala ul. Valdirivo). Da se tudi gg. zdravnikoma o.ajhča posel ob nedeljah, proBi podpisani, naj členi iščejo zdravniške pomoči le v nujnih slučejib. Oni člen;, ki imajo društvene krjiž ca v društveni uradniji, naj pridejo k društvenemu uradniku, kjer vdobe legitimacijo, s ketsro se imajo (za slučaj potrebe) predstaviti zdravniku. Vsi ostali udje se morajo, ko sa predstavijo zdrav niku, imeti pri sebi društveno knjižico. Odbor. Pogorišče milij&rije gasit so prišli minolo sobct.o — kakor nam p šejo z Dolenjskega — učenjaki: z Dunaja vseučiliščni profesor dr. Norbert Artuer, z Gradca vse-učilišPni docent dr. Viljem S^holz in z Ljubljane deželni zdravstveni refdrent dr. Zapano in epidemijolog dr. Plečnik. Nad dopisnik pripominja : Bili bo dnevi, grozni dnevi brezupa, ko je zbegano ljudstvo vpilo : »Otmite nas!« Pa ta glas je bil glas vpijočega v puščavi. Sele dne 13. t. m. seje sdelo deželnemu zdravstvenemu svetu vredno, da je sklical sejo, kjer Be je ob vsej hladnokrvnosti — to je jasno razvidno iz sklepov, doposlanih ljubljanskima dnevnikoma — razpravljala usodi Dolenjskega proletarijata. Tukajšnji trije zdravniki, ki so itak že preobloženi s poslom, morali so opravljati svoj težavni in nevarni posel sami, brez vfake vnanje asistence. Še le nekako dnek 19. t. m. je vlada od-* poslala svojega zdravnika v pomoč topliškemu zdravnika za epidemijo. Tedaj pa je bila sila epidemije, hvala Boga, že dospela na svoj višek v esloti vsaj v Prečinski in Topliški dolini. Šmihelska občina, ki je ravno zadnja dva tedna največ trpela, in ki ima najbolj dislocirane in od mesta najbolj oddaljene težko priBtopae kraje, je bila ostala brez druge zdravniške pomoči. — Zakaj ? Tu ne gre za nikake osebnosti. Stvar eama je prereena in pretragična. Nisem ne pocblaščen, in tudi sicer ne čutim osebnega nagiba do graje tam, do omilovanja tu . . ^ To naj se blagovoli uvaževati obojestranski. Stvar sama tragična kakor taka, apelira na vlado, da tedaj, kadar meri mero svojim podanikom, razdelja to mero pravočasno in jednakopravno. • . » Piišli so gledat pogorišče« „ . Hvtla Bogu, veliki ogenj obupa, stiske, bolečin, krvavih solz, je srečno — pogorel. Še tli, tu p« tam tua' še malo vzplamtuje, to eo zadnji poj* mi ts ctrašne prikazni. O tem smo prepričani. Izven enega učenjaka, ki je prišel iz lastne vedoželjnoati, da bi preučil to epide-mijo, &> morda prepričani o tem tudi od vlade poslani gospodje. Morda ? Gotovo je pa, da so prišli že na pogorišče milijarije in gotovo je tudi, da je to vsekakor — prepozno. ..o . Ma mili jari j i je včeraj na novo zbolela 16-letna Ana Potočar iz Podljuben. Zbolela je po nalezljivosti. Mari oblasti res tako »ojstro« čuvajo, da ljudje ne zahajajo ne samo v cerkev v Novomesto, marveč tudi ca sejme, n. pr. v Mirno Peč ? ! T Opatijo je prš'o od 1. septembra 1904. do vštetega 24. maja 1905. ekupno 18.618 oseb. O i 18. maj« do vštetega 24. maja 1905. je prirastlo 287 oseb. Dne 24. aaaja 1905. je bilo navzočih 1137 oseb. Društvene vesti in zabave. Akad. tehn. društvo »Triglav« t Gradcu bo imelo svoj II. redni občni zber v sredo t. j. 31. t. m. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. Čitanje i zapisnikov prejšnjih dveh zborovanj. 2. Poročilo odborovr.. 3. Preračun. 4. Slučajnosti. Tamburaški zbor pevskega društva »Zarja« v Bojanu bo imel svojo Bkupno sejo (občni zbor) v četrtek dne 1. junija 1.1. v »Konsumnem društvu« v Rojanu. Začetek ob 3. uri popoludne. Toliko na znanje vsenc tamburašem. Zržaska afera bomb pred dunajskim porotnim sodiščem. Sedmi dan. Kakor sao poročali že včeraj, je bilo porotnikom stavljenih 19 vprašanj, in sicer 6 glede Subana, 5 glede Depsuls, 4 glede Salatsia in 4 glede Cossija. Na to je asčel govoriti zastopnik državnega pravdništva. Dejal je najprej, da če je že sploh v kazenskih razpravah naloga državnega pravdništva težka, toliko težja je pa Iv političnih kazenskih razpravah in to iz ozira do raznih okolno9ti. Na tej razpravi ee je govorilo o razmerah, ki ao privedle do tega prccesa; radi tega ni bilo možno izogniti se razpravljanju političnih vprašan), oziroma vprašanj splošnega značaja. Sicer je moralo državno pravdništvo v prvi vrsti osvetliti vse, kar je stavilo obtožbo v pravo luč. A drž. pravdništvo ea mora truditi, da ostane v dovoljenih idejah in radi tega presi govornik porotnike, naj jemljejo v pošte? dejstvo, da nekatere stvari, ki so mu znane, mora on omenjati le mimogrede, zato, da ne izda onih tajnost^ katerih v interaau države ne sme izdati. Gospodje porotniki morajo torej blagohotno čitati mej vrstami, kar jim ne bo težko, potem ko ao z veliko pozornostjo sledili vsej razpravi. Enega samega objekta politične naravi — dejal je govornik — se morim dotakniti v mojem govoru : pojasniti moram namreč, kaj je ono, ki se označa z besedo : »irreden-tizem«. Irredentistično gibanje obBtoja, kar ae tiče Trsta, izza leta 1866. Tedaj so »9 v Italiji uporabila vsa sredstva, da ee je dalo izraza irredentističnim aspiracijam, in to potom ustaj in še drugih nevarnejših podjetij. Kakšen je cilj tem aspiracijam, ao porotniki doznali tekom razprave. Videli smo novo in silnejšo agitacijo irredentizma, ki je bila jasno dokazana tekom razprave. Gospodje porotniki naj nikar ne mislijo, da irredenti8tične agitaeije — ki vršene v Avstriji imajo značaj veleizdajatva in se v tem smislu tudi postopa proti njim — izgubljajo važnost, če vršene onkraj meje. Tudi če se izvajajo v Italiji, so te agitacije škodljive, kajti spraviti morejo italijansko vlado v največe zadrege diplomatičnega značaja. Is nekega pisma Riceictti Garibaldija, ki je bilo prečitano na razpravi, so porotniki lahko poBneli, da je prišlo celo do spora mej Ga-ri bal d i jem in italijanskimi ministri in da Garibaldi ni mogel najti nikafee pomoči v kraljestvu. Karakteristična btran teh irreden-tističn h gibanj je ravno ta, da so ei ta gibanja vstvarila nek posebno čuden položaj tu in v Italiji. Oporekalo bi so lahko, da Garibaldija ni smatrati za resnega in da je — širokoustnež, a pomisli naj ee samo na oni del izjave trž&škega policijskega ravnatelja, ko je isti povedal, da je biia policija obveščena, da se na italijanski meji nahaja cela zalega bomb, ki so se imele vporabiti za invazijo italijanskega ozemlja v Avstriji. To dejstvo dokaeuje jasno kakšao stopinjo resnoBti in predrznosti je doseglo to gibanje. Karakterističen v tem oziru je sbod avetro-ogrekih in italijanskih soeijalistov, ki se je vrš 1 minole dni v Trstu in na katerem so socijalisti protestovali proti oboroževanjim in proti irredentizmu. Bi se li bila mobilizirala stranka resnosti v sccijalistični stranki proti š rokoustnežu, proti »generalu praznih strahov« J Bi se li bilo postopalo na ta način, če bi bi!o to irredentistično gibanje le prazno govoričenje in če bi se tega gibanja ne udeleževali tisoči in tisrči oseb ? Nevarni značaj tega gibanja izhaja tudi iz drugih dejstev ; tako eo bili n. pr. razrušeni z dinamitom celi oboki viadukta na karavantkej železnic*, ki je velikega atratrglčnega pomena, kateri dogodek se ne tolmačiti drugače, nego, da je delo zbesneslih irredentistov. Tu bo branitelji tožencev prote6tovali proti tej trditvi, a predsednik jih jeopczoril, naj ne prekinjajo govornika. Zastopnik državnega pravdništva je dalje trdil, da irredentieti v svojih proglasili brezobzirno žalijo osebo cesarjevo. Zi tem je začel pretresati zločin vele-izdajstva. Človek ee zgraža — je dejal — že ko sliši samo besedo »veleiedajstvo«, kajti pomisli takoj na kaeen, ki je predpisana temu zločinu. Radi tega, ker namreč zastareli kazenski zakonik za ta zločin ne poana druge kazni, nego smrt na vfšilah, le radi tega ni državno pravdništvo betelo obtožence sma trati za neposredne krivce, ampak le za daljne sokrivce v tem zločinu. Rsb je sicer — dejal je dalje —, da po utrjenju dobrih odnošajev mej Avetro-ogrsko in Italijo na seetanku v Opatiji, niso megli trženci laČu-nati, da bi bil njihov načrt vojaško podprt, ampak so se morali po sili cmejati na prov-zročanje zadreg in na izrivanje neprestane ljudske ustsje v italijanskih deželah Avstrije. Jaz prepuščam gospodom porotnikom — je dejal — naj oni odločijo, če je v tem zločinskem delovanju veleizdajstvo, aH pa le motenje javnega miru. Na vsak način p* podajajo -nasilna sredstva, katerih eo hoteli ,toženci posluževati, tej stvari popolnoma dmsr»*en značaj, nc^o ca imajo navadni poulični demonstranti, ali neškodljivi pretirale! narodnega čuta. (Jaz sem bil tudite-a mnenja ! Opomoa slavca.) Rednost dogodka se tresli tudi v okolne sti, da so avstrijski Italijani, kakor sem se mogel jaz — je dejal govornik — osebno prepričati v Trata in na Trentinskem, -uatrali svoje interese za kompromitirane po najdenju bombf in iz okolnosti, da niso ničesar opustili, da dokažejo, da se to revolu cijonsrao gibanje ne sme identificirati z obrambo njihovih narodnih pravic. Za tem je zastopnik državnega pravdni--tva začel govoriti o tožencu Sabanu in njegovi izpovedbi. Ta fzpovedba ne more uničiti in niti omejiti krivde toienševe, ki bs je priznal krivim še-le po večmesečnem preiskovalnem zaporu. lepovedbo se bo tmelo jemati v czir na odmerjanju kazni, nikakor pa ne na soibi o toženčevej kazenski odgovornosti. O Depaulu je govornik dejal, da je to fanatik, ki bi proglaial svojo nedolžnost, tudi če bi bombe počile v njegov h ioaah. Salatei da ne izgleda nič kaj lepo se svojimi zabavnimi izleti, ki so se pa vselej vršili o prilikah, ki bi ne bile smele nič kaj posebno veseliti podčastnika a v stre -ogrskega dragonskega polke. Glede Cozzija je pa govornik priporočal porotnikom, naj ne puščajo, da bi na njih vpliva'e toženčeve osebne sposobnosti, ali njegova pristojnost tujej državi, ki mu odteza dolžnost spoštovati zakone države v kateri živi. Govornik je zaključil pri porode vaje porotnikom, naj odgovorijo potriilno na glavna svetnik LaBcUc — predlcž l. vprašanja v smislu obtožn ce zato, da redene Na to so šs na kratko replicirali brani- bila razprava prekinjena za vsako natakarico. Vse to dovolj označa toženca Salateia, katerega bi megli porotniki k večjemu pr znati krivim adeležitve tajnega društva. Govoril je na to Cjzzijev branitelj, odv. dr. Breitner, ki je dejal, da je Italijan (! ? !) in Tržačan. Ta gospod odvetnik je mej drugim dejal, da ako v Trstu obstoja irre dentizem, je temu kriva le vlada, ki zane marja potrebe Italijanov in — da istiat na sprotuje — favorizira 8ljverce, ki re prikazujejo kakor veliki patrijotje. Omenil je znano društvo »Lega patriottica della gio-ventu triestina« in tu je rabil tako ostre izrazs, da ga je moral predsednik pozvati na red. Cozzi da se je udeležil settanka, na katerem bo bile izročene Subanu bombe, a bil je tja zapeljan po Fumisu. Udeležil da se je tudi nestanka v Škednj u. a ls kot pasiven gledalec. Pomagal je skriti za boj z bembami pod foi, a ni vedel, da so v zaboju bembe in ko je pozneje to doznal, prosil je Fumiss, naj bombe odstrani iz poslopja društva »Ginnastica«. Pismo, ki ga je v zaporu pisal Subanu, ne dokazuje popolnoma nič. Na to je zastopnik državnega pravdništva kratko izpodbijal izvajanja braniteljev. Zaključitši to svojo repliko, je prečital brzojavko, katero je dobil iz Trsta od vladnega svetnika Lisciaca. V tej breojavki se zego varja bivšega namestnika gr. f* Gceise, da namreč ni res, da se ta ni brigal za stvar in da ni hotel nič vedeti o poročilu o najdenju bomb, katero mu je on — vladni katerih je bilo izgotovljenih 1612 za kapital j »Knjaz Suvorov«, »Burodino«, »Oiljabja K 4 681.030. V :stej trimeseČLej dobi iz plačano je bilo kapitalov za doživetje in smrt K 354 377-89. V času svojega obstanka je izplačala banka >Slavija« v življenskih oddelkih že K 32 275 376 39 v vseh oddelkih pa K 82,737.159 57. Poleg tega, ker je vza:emen zavod, razdeljuje »Slavija« svojim Členom ves čisti dobiček ter jim je izplačala že čez K 1,400 000. Zavarovalnine samo v življenskem oddelku je sprejela banka v letu 1904. K 4 167 274-25, rezervni zakladi pa so narastli na K 31,865.380 80 in zegotovljajo Členom v vsakem oziru p?polno varnost. — Razvidno je, da je »Slavija« prodrla že med prve vrste zavarovalnic v cbče, in da ima ta zavod važen zarodno-gospodareki pomen ; kajti »Slavija« priča o slovanskem napredku, ki se kaže tudi v tem, da občirs.vo čimdalje bolj razumeva važaoBt zavarovanja, ki je dosegla v zadnjih letih v kulturnih deželah velikansk razvitek. obtcžeoee usoda, katero so si sami pripravili in ki eo jo zaslužili. Na to so ztčeii obrambeni govor'. Prvi je govoril odv. dr. Neuda, branitelj toženca Depeule. Dejal je, da ena sama, a jako važna okolnost karakterizira ves ta proce~. Nikake škode niso camreč trpele ni osebe, n: lastnina nikogar. In ravno iz pomanjktn'a škode komureibodi izhaja posebnost tega procesa. Obžaloval je, da imajo tožence soditi sodniki (porotniki), ki ne umejo njih jezika. Moj klijent — dejal je govornik — mi je tožil, kako žalostno da je, da sodniki ne rezum jo jezika tožencev. Mesece in me* sece je nestrpno čaksl dneva, ko bo mogel govoriti naravnost se svojimi sodniai. A s ednj č je moral z okupom konstatirati, da bodo njegove besede segale v srce in v um sodnikov le potom tolmača. V obupu in v strahu je on posegel po neicškem jeziku, in slišali smo — je dejal govornik — ono grozno nemščino, ki jo je rabil, samo da je govoril naravnost poretnikom. Naravno je torej, da porotniki meo rtzumeli vsega, kar je on povedal, ali kar je hotel povedati. Pobijal je na to izvajanja zastopnika državnega pravdništva o irredentizmu. Zaključil priporočevaje porotnikom naj ne uničijo ekzistenc obtožencev in naj pomis.ijo, da bo v Italiji napravila ugodneji ut s dobrohotna razsodba v tem procesu, nego vse prgodbe, szlenjene od državnih kancelari'. Za tem je govoril odv. dr. Elbogen, branitelj Subana. Ta je trdil da je strah pred irredentizmom naravnost smešen. Začenši govoriti o svojem branjencu, je dejal, da je ta v reen ci napravil bombe popolnoma neškodljive s tem, da je vrgel preč enega on h treh prahov. Subanova izpovelba da je pet ijotifea čin, kajti brez te izpovedbe, k* ne bilo prišio do tega prccesa. Čudno da b bilo, ako bi bil Suban kaznovan za ta svoj f atrijotičen Čin. Sedil je govor odvetnika dra. Rjsen-l .ide, branitelja toženca Salatei. Tudi ta je dokfczova!y da irreJent zem ne predstavlja mtake nevarnosti za Avstrijo. Pomisli naj se le na emr&ncst sredstev, katerih so se hoteli toženci posluževati za odtrganje italijanskih dežel od Avstrije. Oglasilo da se je b:lo le 20 dobrovoljcev. Državno pravdništvo sme mirno spati, ka;ti Trst niti najmanje ne misli odtrgati se od Avstrije. NeJvcmno znamenj?, ki dokazuje kakšnega mišljenja so TriaČani, je ravno dejstvo, da so nemške šole jako mnogoštevilno obiskovane. Na tieoče otrok zahaja v te šole, a ogromna večina teh otrok je italijanske na-rod o o iti. Govoreči o svojem branjencu Salateia je govornik dokazoval, da Salatei ni zabajal v ona društva z nikakim veleizdaj-ek'm namenom, marveč le z namenom, da ee zabava. Dokazalo se je namreč tekom rjep-ave, da je Salatei letal za vsako deklo, križar »Ural«. Oilopnjača »Aleksander III.« je bili močno poškodovana. O'o pričetku bitke je bil R.ždestvenski ranjen ter olveden na drugo ladije. Glasom naknadnih poročil poveljnika »Alme«, ki mi j h je pos:al pc-'veljnik vladivostoški, je bila težko p škode-vana transportna ladija »KamČatka«. Križar »Almas« je bil ločen od glavne sle eskadre, se ni mogel več združ ti z eakadro ter je oipiul proti Vladivostoku. Na »Almasu« bo bili en poroča.k in 4 mornarji ubit-', 10 mornarjev je bilo ranjenih. O usodi možtva pogreznjenih ladij ni vedel povelju k ničesar povedati. WASHINGTON 30. (Reuterjev biio). Državni oddelek je prejel iz Tokija uradno poročilo, da so se vse ruske oklopnjače, iz-vzemši oklopnjači »Orel« in »Nikolaj II.« pt topile. R jždestven?ki, Folkerjam, Nebogatov so vjet;. telj", a za tem je do včeraj v jutro. Zadnji dan se je nadaljevanje razprave pričelo s tam, da je predsednik reasumiral vso razpravo. Ko je predsednik to koačal s:> šli porotniki — ob 11. uri predpoludne — v svojo sobo, iz katere so ss povrnili ob 11. uri in pol ter proglasili pravorek. Glavnim vprašanjem tičočim ss daljne sokrivde v zločinu veleizdajstva so porotniki za vse 4 tožence soglasno zanikali. Glede tožanea S u b a n a so z 10 pret: 2 glasovoma pritrdili vprašanju o metenju javnega miru ; pritrdili soglasno glede hranjenja raz-streljivih eno vi j ; pritrdili soglasno glede tsptšnega kcsanja glede istega zločina ; pritrdili soglasno glede ščuvanja itd. itd. potom razdeljevanja letakov, a s pripombo, da »ni poznal vsebine ist h letakov« ; pritrdili z 10 proti 2 glasovoma vpia-šanju gleda ščuvanja iti. itd. pit m razvitja italijanske trobojnice. Glede toženca Depaula eo pritrdili z 10 proti 2 glasovoma vprašanju o motenju javnega miru ; zanikali eoglasno vprašanju o hranjenju razstreljivih snovij ; pritrdili soglasno glede ščuvanja itd. itd. potom rasdeljevanja letakov ; pritrdili z 10 proti 2 glasovoma g'ede ščuvanja itd. itd. s tam, da je navedel Subana v to, da je razvil italijansko trobojnico na stolpu mestne palače. Glede tr ženca Salateia so soglasno zanikali vprašanju o motenju javnega miru ; pritrdili soglasno glede udelež tve tajnih društev ; zanikali soglasno gleda hranjenja razstreljivih snovij. Glede toženca Cozsija so soglasno zanikali vprašanju o motenju javnega miru ; pritrdili soglasno glede udelež tve tajnih društi v ; zanikali t 1! prjti enemu glasu vprašanju glede hranjenja rasatreljivih snovij. Na podlagi tega pravoreka je eodišče ob 2. uri ia tri četrt popoludne proglasilo nastopno razsodbo : Suban je obsojen nt 6 mesecev težke ječe, D e p a u 1 na 9 mesecav težke ječe, Salatei na 100 kron g'obe, a Cozzi je oproščen. (!!!!!!!!!!!!!!!!! Op. ured. »Ed.« ) Gospodarstvo. Banka „Slavija". Ž vljeneki oddelek tega elovaaakega zavarovalnega zavoda izkasuje vedno vepehe, ki so v tedni pozornosti. Prejel ja namreč za prvo četrtletje letošnjega leta 2157 zavarovalnih oglasil ta kapital K 6,111.420 od Letno poročilo društva >Tramway«. Tržaško tramwaysko društvo je imelo te dni svoj 30-letni občni zbor, kateremu je predsedoval vitez Lipe A r t e 11 i. Vlado je zastopal namestništveni svetovalec Fabiani. Iz poročila upravnega sveta izhaja, da je imelo društvo tram\vaya v Trstu dohodkov K 1,229.223 02 (lani K 1,038.470 17); torej K 90.752*85 več vego lani, v Lvovu pa K 328.727 92 in sicer K 20.762*70 več nego lani. Občni zbor je sklenil razdeliti iz čistega dobička 5°/0 t. j. K 10*— kakor dividendo 29.329 deležem in K 3*— kakor 3°/o na<*-dividendo. Dividendo izplačuje od 1. julija t. 1. »Banca Popolare" v Trstu. V upravni svet so bili zopet voljeni gg. A. Stern in Karol Hermet; v nadzorništvo pa Nikolaj Bartole, g. pl. Eisner in odvetnik dr. pl. Volpi. (Pidribnih in točnih cfic jelnih vesti o izidu bitke še nimamo. Vse ogromne izgube, o katerih poročajo došle brzojavke dokazujejo, daBeje v korejski cesti in najbrž še dalje naprej v japonskem morju, vršil uničevalen boj na življenje in smrt med ruskim in japonskim brodovjeai, o kakoršnem boju nam ne ve povedati zgodovina. Smešna Be zde pa poročila, da ni japonsko brodovje v vsej tej potrorski bitki melo nikakih irgub, dočim je glasom ofic jelnih ruskih in japonskih poročil uničeno popolnonca rusko brodovje, in medvitem v prvi vrs'.i o'slopnjaSe. Opazka ured.) Atentat na španskega kralja. PARIZ 30 Govori se, da je neki sodišču znani anarhist popoludne aapal španskega kralja z nožem. Napadalec je bil aretovan. Književnost in umetnost Br. 118. »Tršćanskog Lloyda« lista za narodno gcBpodarstvo, izlazec?g svake subote u Trstu donosi u svom posljednjem broju od 27. svibnja t. g. bogati i zanimivi sadržaj. »Tršćanski LloyJ«, prepoiuča ee eam po seb?. On donori članke u svim strukama narodnog gospodarstva. S tc ga nijedan otmjeniji t-govac, industrijalac, obrtnik, posj< dnikt pomorac, no bi smjeo b'ti bez njega. I svratišta, kavane, gostione, čitaonice, cbćme, banke, obitne i vjeresijske zadruga, je inom rieči, svi bi morali držati »Tr?ćineki Ll67— — '63— Lotnb*- KSE0 90.50, Llojdove akcii« v 670-- 6'* — 8 r e C k e : Tisa K 340 --344 — 'Av 11.30 danea lOiiOiiOHOnOiiOiiOHOliOiiOtlOl mmr Tovarna pohištva "M Aleksander £evi jtfinzi ulica Tesa štv. 52. A (lastna hiša). ( ZALOGA: PIAZZA ROSRRIO (Šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nobene konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po se- vsakovrstna dela ti posebnih načrtih. xooc II na trovan cenik brezplačno ln firanko v_ ioiioiioiioiiohoiiomoiiomohoi "T Serravallo-vo železnato kina vino za bolehne otroke in rekonvalescente. Proviročft vojjo do jedi, ntrjnje želodeo in ojačuje organizem. Priporočeno od najsloveeih zdravnikov v vseh slučajih« kadar je treba se po bolezni ojaeiti. OdJikavano a 16 kolajnami na raznih raztavah in z nad 3000 zdravniškimi spričevali. I. SERRAVALLO = trst. = Parižka in londonska torza. Pariz. <^klep.) — Francozka renta italijanska renta lOoJO, španski esterieur 9177, skrije ot<»manske banke 613—. Menjice ua London :»' ŠC. Pariš. fEfrlcp.) Av»tr|jrks Itle- " 7^1— Lisrhaidi 9'J— crJfir^ti a ttri» a rfntr 83.00 a^strij. zltta rcrt» ICC HO, oprtta 4'«, t-r»» 100 65 LIzdfit»r 4*7.— ilitke trHk' 135 50 pcrikl btrkr 1398, ital' anskr m r <5 . r Dflirf «»;r 7-0.—. afrr e H n Tinto 15.20. Vzržnn«. L O o d o d. (Sklepi Koracl^bir f> i „ Lcmbard) 3.3 4 *rebio fpsntk« tib(; 9-3„ i; Iranska rint* l€5 3 4 ti*m dificrt. 2". oa nji«. r Dunaj 21 drfcocki bank« —«1 i«fil» b'* r — .—. Trdna. Trira roicčfa 30. maja. Bodimpeltf. Pfenic* za maj K--dr K —.—; rf ia mi-j K —. - dc K---; <»«-*> *: maj od K —do — .— kon za za maj K — — do K —.— . Plećka: pocadbe in povpra-evanje srednje, lerdfnca trdna — Frcdaja 14 ti^oč met. stot. >a 15 do rt. višje. Rž trdno za 5 do 10 stct. v ije koruza ra 5 do 10 stotink vi je. Drnga žita trdno. Vreme: vroče. H a vre. (EkJep ) Kava F n: p fr rf r- -jafe ca tek. meacc po 50 kg 43.3/4 tik. ia julij 44 —. N*w-Yoik. (Otvor Ka\a Bic ta tcdo e cctaTf. Danes in ,utri:ap to. Hib bar g. f&kler ur.) Kaxs Fsztoa grr' average .raj 361 4 rr •€] ten ber 4 za der. o7' j za marec 38.-- -- Mirto.--Ka^ Bio t:- vedi* locc 38—40, c&vrdra icelna 41— 42 tavctri 4«U». 43—45. Sladkor UKirskl Cf rl»ifr»«l rlV F 74.it cc 76 IC ra m»j-rveust K 74 0 » lf m ^nnapilo k 76.60, a*-gL*t K 77 60 do 7?.—. Lobdi a S!«dkcr iz Kf* mio* Jl,a/J€ S). Mlačno. Parit. Bt ra tekoči nate 16 25, r* -a unij 16 lf, ca julij avgust 15 40. ra eepten ter dc-eember lf.2*> n irno. — i^cica ia iekcći m • 24.3(», ia junij 54 35. ra julij - avgust 23 55 za *ept december 21 $5 ist 1. o). Moka ti. ie kcfe mtrtc al. 5, ra unij 31.4U. ra ju'.ij-avgua 3135. za a pt. - december 59 25 (stalna Repične • J e ■» uic/i ncrnc 50 :»a junij tO.*/, *» u. »TgLtt >• tefien.ber - december 51 mirno, špirit ta tekoči mesec 55* za junij 55 — za ■ ulij-avgust 53.1 , ia september - december 45.' 4 trdno . Sladkor auiuv 88' u*o ncv 30—iO1/* imirno be za tekoči ncf«cc 3H: 8 ra julij-avgust 34*M, z» oktoter-januvar 3 za januvar-april 3i7 '(mlačno rafirirai €8--68',. Vreace. vroče. Na milijone dam in gospodov vporablja „FEEOLIIM", Vprašajte svojega zdravnika, ali ni .Feeolin- najboljše lepotilo za polt. lase in robe! Najbolj nesnažen obraz in najgTse roke zadobijo takoj aristokratsko finost in obliko po uporabi „Feeollna (. ..Feeolin" je angleško milo, obstoječe iz 42 najbolj žlahtnih in svežih zelišč. .Jamčimo. da tudi :^ube in vraske na obfazu. ogrei. inozolci, rdečica nosu itd. po uporabi .fFeeollna" brez sledu i/.-ginejo. — ,,Feeolin ' je najboljše sredstvo za snaženje, gojenje in lepšanje las, preprečuje izpadanje las. plešavost in bolezni glave. ..Feeolin*' je tudi najnaravnejše in najboljše čistilno sredstvo za zobe. Kdor vporablja redno „Feeolin" mesto mila. ostane mlad in lep. Mi se zavezujemo takoj povrniti denar, ako ne bodete popolnoma zadovoljni s ..Feeollnom". — Cena za 1 komad K I-, 3 komadi K 2 50, 6 komadov K 4—, 12 komadov K 7—. Poštnina pri enem komadu 20 st., od 3 komadov naprej 00 st. — Po poštnem povzetju 40 stot. več. Razpošilja glavno skladišče Jf. FEITH, IJttnaj VI., Mariahilferstr. štev. 4-5. IVađalje ae udobiva tudi v mnogih drogerijah. parfnmerijah in lekarnah. ——— P'cnrr > do 75 50 za maj- KONSTANTIN RUBINIK Prodajalnica mrežic, Ulica Stadion 3. Sprejema prekladanje In čiščenj* svetilk na plin ob časa selitve. Neprekosljive plinove mrežice. — Vsakovrstni pripadki za razsvetljavo. Naročbe za popolno čiščenje stanovanj. Najemnik manderjarl in-e se za ugodno ležeče jx»eestvo (vinograd) t>liz«» Tr>ta jnx1 zelo ugodnimi •Irubaosti pri uredništvu. ]K>gOJl. IV 2 krojaška pomočnika 1 ^ Karol Angeli v Kanalu. Jutri je otvoritev kopališča „ Gal leggiante Nazionale Jlarodii kolek je vdobiti pri npravi „Edinost" TOVARNA POHIŠTVA l&NAC KRON TRST, ULICA CASSA 01 RISPARMI0 5 MEBLOVANJE PO NAJMODERNEJŠIH ZAHTEVAH KATALOGI BREZPLAČNO. 99 (Avstro-amerikanska proga.) - Fratell! COSULICH. Vova redna, hitra in direktna sluiba za bla^o in potnike mej Trstom in Novim Jorkom. Hitri in elegantni novi brzoparobrod 6ERTT 6000 ton. odpluje dne io. juniju v Novi York. Potnina znaša III. razred K 175.—, I. razred K 300.—. Potrežba in hrana (vsak dan svež kruh in meso) dobro vino, zdravniške službe. Parniki so električno razsvetljeni in ventilirani. Potniki IIL razreda imajo popolno svobodo na krovu. Za pojasnila se je obrniti na društvo v Trstu, ulica Molin piccolo št. 2 Karol Kozmann, lastnik. Dr. I. F&rber = štabni zdravnik v Gorici = zapisoval je vselej z najboljšim vsjie-h«»m osebam, katere so že dlje bolehale na živcih »r zeteznato vino G. PICCOLIJA, dvornega založnika Svetosti in lekarja v LJubljani. Polliterska steklenica velja '2 kroni in se vnanja naročila točno izvrše. = Odlikovana v Rimu s zlato kolajno in zaslužnim krifoem — Odlikovana tovarna za čopiče in ščetke Odlikovana na Dunaju s zlato kolajno in — častno diploma — Avstrijsko parobrodno društvo" - Trst. V najem » Edinost«. so odda .-tanovanje s 4 :>i stori v Ivocolu. Naslov ;v>v Qnhni »livarski pomočnik se išče. OUUlil Xaslov : Barkovlje št. 417. Pokarnain sladčičarna z lastno tovarno biškotov Jr&n £ampe TRST - ulica Molin Grande At. 32 - TRST 3 krat na dan svež kruh. raznovrstne nmke prvih ogrski h mlinov, line vina v buteljkah, sladčiee itd. Sprejema naročbe /,:i sladčice. F. PertOt urar TRST - al. Poste nuove št. 9 j priporoča veliki izbor ur: Ornega. ( Schaffhause, Longines. Tavanes itd. a kakor tudi zlate, srebrne in kovinske j ure za gospe. Izbor ur za birino. i Sprejema popravljanja po nizkih cenah, j Izvrstno jedilno olje po 28 nvd. liter v novi prodajalnici A. BERINI & A. STRINGARi ulicu di Torre biaucn. 45. Kfs, milo, svece in soda. • Jedilno olje po 28 nove. Podpisani priporoča svoj iskušeni železni p ki g s kolesi za oranje na polju, pri brajdah in drevju, za pletev, zasipanje, /.rivanje itd. samovodilen preprost, lahek in cen. — Svoje dobro znam* Škropilnice proti peronospori in svoje ne-prenehljive vinske stiskalnice. ŽIVI C, inženjer - Trst Skladišče — trgovinska ulica 2. Gostilna T. MAJCEN ul. Ni col o Macchiavelli 34 (ex Forui). Toči isMa in dalmatinska Tina, beli opolo, posebna tirolsia Tina. a*- Prve vrste pivo. ^»c Gorke in mrzle jedila. Sprejema naročbe na kosila in večerje. NB. /a družino istrsko vino po 36 od 5 litrov naprej po 34, j m Jfann/aktnnia trgovina — ) J Jlmbrosich l |lodricky | 1 TRST - ul. Belvedeft 32 - T -ST J I i I < i « Fuštanj za krila širok 90 csi po 36. 42 novi. Fsštanj veleur od 27 oovć. dalje, bel, siv in piquet fuštanj. Kotenlna bela In siva. Maje. šlajl In rste. Odeja od volne ali bombaža. Pregrinjala preprogo za mej posteljo. Kravate, srajce za Mihe is ženske. Krila, oogovice. Čipke ip zasMt, kakor tuni raznovrstne drobnarije. 5 J SANUS a novi higijenični zobotrebniki disinfektirani parfemirani zaprošen patent se prodajajo povsod. C. COMINI\ Trst Barriera 28 IVAN ANGELI nlioa Vincenzo Bel lini (nasproti cerkve sv. Antona novega). Edini specijalist za izdelovanje zidarskih in slikarskih čopičev; lastna specijaliteta čopičev za barvanje s pokostjo. Pleteni naslanjači francozkega =estava in nedosežne kakovosti. — Se ne boji nikake konknrenoe glede ;r ernih oen kakor tudi izvrstnega izdelka. Čuvati se je dobro, da se ne zamen« tvrdka s konkurenti jednakega imena. Hočete li dolgo živeti in se veaeliti dobrega zdravja. Da to dosežete, morate skrbeti, da si obranite zdrav želodec in uredite dobro probavljanje. Kdor si je pokvaril ali prehladil želodec z neprebavljivim, prevročimi ali premrzlimi jedili in pijačami, vdobi gotovo odpomoč z Germanovo življensko esenco koje ?e uporablja z najboljšim vspehom pri pomanjkanja volje do jedi, slabotnemu želodcu, napenjanju, riganju, rezavicl, sabosti, gavob u. omotici, trganjn, zapiranju, marojdam (zlati žili). Pri težkih jedilih, posebno pa ako se užha mastne in težko prebavljive jedila povapešnje ta esenca prebavo in daja izvmen tek tako da se s tem na največji stopinji vzdržuje in redi život. Vsled odstranitve vseh pokvarjenih sokov v životu, čisti ta esenca kri ter daja prednost v primeru z drugimi jednakimi zdravili, vsled česar je popolnoma neškodljiva četudi se jo uživa na leta, kajti ista obstoji od izbranih dobrih rastlin ter ima prijeten grenek aromatičen okus, koji dopade tudi jako občutljivim osebam kakor ženskam in otrokom Germanova življenska esenca je pravo ljudsko in domače zdravilo, ki bi ne smelo manjkati v nobeni hiši. ker večkrat ž njo — ko ni pri roki takoj zdravniške pomoči — obvarujeresne bolezni. Pri kupovanju naj ae zahteva le .-Germanovo življensko esenco iz lekarne pri „Črnem orlu-* iz Belovara, ker »e nahajajo tudi druge pod enakim imenom, ki pa ne presegajo na dobroti prave esence. Znak pristnoti je razviden na vsaki steklenici, ki je zavita na zelenem kartonu s polnim imenom tvrdke: Lekarna pri „Črnem orlu- K. German, »elovar (Hrvatske), kamor naj se pošiljajo vse naročt>e. Cena steklenici K 140 ; po pošti se ne pošilja manje od dveh stakienic. Pakovanje 40 st. po povzetju ali predplačilu. Naslovi naj se blagovole pisati praviluo in čitljivo. Pojasnila na vprašanja, prospekti in navodila brezplačno. Germanovo življensko esenco mora trpečim ljudem toplo priporočiti, ker sem jo toli jaz osebno preskušal in tudi svojim župljanom priporočal ter se prepričal v izvrstnem vspehu. Edmund Medeotti. župnik v Trojstvu (Hrvatska). Vam naznanjam, da sem poskušal že s mnogoštevilnimi zdravili, toda niso imele zaželjenega vspeha nijedne kot (iermanova življenska esenca. Andrej Žižek, Sv. Ana na Kranjskem. Prosim Vas, da mi zopet pošljete 8 steklenic Germanove življenske esence, katere moram vsem bolnim na želodcu toplo priporočiti. Moje zdravje se obrača že na boljše. ApolcnJJa Haberl. Sem rak na štajerskem. Zaloga istrskih in dalmat. vin r ulici Cecilia 16 (vogal ul. Ruggero M.iuua) Zaloga je vedno preskrbljena z vini najboljših kletij. Cene : istrsko po 64 st., belo briško po 30 at., opolo iz Visa po 72 st, vse franko na dom. Za obilne naročbe se priporoča IVAN TONEL Kdor se hoče dobro in z veliko ekonomijo obleči, naj se poda v prodajalnico izgotovljenih oblek I. FARCHI Barriera vecchia5 kjer se vsaki dan izdeluje obleka lastni krojačnicl. ANTON SKERL mehanik, zapriseženi zvedenec. Trst - Carlo Goldonijev trg u. - Trst. Zastopnik tovarne koles in motokoles „Poch". Napeljava in zaloga električnih zvorčkov. Izključna prodaja gramofonov, zonofonev in fonografov. Zalogu priprav za točiti pivo. Lastna mehanična delavnica za popravljanje šivalnih strojev, koles, motokole* itd. Velika zaloga, pripu.dk o v po tovarniških cen«, h TELEFON štev. 1734. Zaloga I izvozno-marčne (Ejtport-Marzen) 3 in vležane (Lager) ' pive ===== v sodčekih in v boteljkah, kakor tudi iz tovarne Bratov Reininghaus Steinfeld pri Gradcu. Zaloga Jtfattonijeve IJiesshubler vedno sveže kisle vode po zmernih oeuah pri ANTONU DEJAK junior TRST Via degli Artisti štev. 10. JBLAMJA" sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšujočimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih pravica do dividende. let 1 „SI M r avija izjemna zavarovalna kanta t Prati. — Rezermi fond 31,865.386*80 K, izplačane oJštodnine: 82,737.159*57 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narod no upravo. Tm pojasnila daj«: Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12 Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. !?kode cenjuje takoj in najakutneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnok pristne namene. .