1 • • SB8L " .v; • \ - \ N«jv«£ji ibfouki dnevnik v Združenih državah Vetfa :sa tbc leto • • • 16.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto . $7.00 Za hwiminifo celo leto TELEFON: CHelaea 3—3878 No. 16. — štev. 1 6. The largest Slovenian Daily as the United States. list slovenskih delavcev t Ameriki. □ Issued every day except Sundays [j and legal Holidays. 1 . 75,000 Readers. IffMi«" 1 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Port Office at New York, N, Y.t under Act of Congress of March 3. 1879._TELEFON: CHetoea 3—3878 • NEW YORK, MONDAY, JANUARY 20, 1936.—PONEDELJEK, 20. JANUARJA, 1936 Volum^XLIV. — Letnik XLIV. SE JE SESTAL V ŽENEVI SVET LIGE NARODOV Angleški kralj Jurij je smrtnonevarno bolan LAVAL ZOPET ZMAGAL V ZBORNICI Dobil je 315 zaupnih glasov proti 251. — Pomagal mu je razdor v radi-kalno socijalistični stranki. PARIZ, Francija, 17. jan. — Laval je zopet prestal parlamentarno »krizo, ko mu je poslanska zbornica s 315 glasovi proti 251 izrekla svojo zaupnico. Ministrski predsednik je sam zahteval glasovanje ter je ponovno odločno odklonil vsako debato o svoji notranji in zunanji politiki. Samo s podporo malega dela radikalnih socijalistov se je mogel Laval rešiti. Okolščina, da je prejel to podporo, pa nikakor ne kaže njegove moči, kajti najbrže gre samo za premirje, ki bo trajalo do prihodnjega zasdo stali nasproti Wilentz. Schwarzkopf, in državni pravnik Anthony M. Hauck. Governer pa ne more opraviti ničesar, ako mu ti trije nasprotujejo, brez dovoljenja sodnik? Thomasa W. Tren-charda, ki je predsedoval pri TTauptmannovem procesu v Flemington. ZAČASA BOLEZNI BO VRŠIL DRŽAVNEPOSLEPOSEBNI SVET LONDON, Anglija, 19. januarja. — Angleški Kralj Jurij je smrtnonevarno zbolel. Njegovo zdravstveno stanje je tako resno, da bo najbrž že danes ali jutri imenovan poseben kronski svet, ki bo za-časa njegove bolezni vodil državne posle. O tej zadevi sta že posvetovala predstolonaslednik in angleški ministrski predsednik Stanley Baldwin. Bolezen — najprej bronhi-jalni katar, ki se je razvil v pljučnico — si je nakopal na lovu. Pred tednom dni se je podal na lov, navzlic vsem svarilom zdravnika Frederica William-sa. Oddal je par strelov, nato pa prebledel. Postal je tako slab, d& ni mogel več puške držati v rokah. Odvedli so ga domov in ga spravili v posteljo. Prejšnjo sredo se mu je obrnilo nekoliko na bolje. Vstal je in par minut jahal svojega priljubljenega konja. Nato je moral zopet leči. Razvila se je pljučnica. Angleški kralj je že leta 1928 prestal težko bolezen. Tudi tedaj je vodil državne posle poseben državni svet, ki so ga tvorili: kraljica Marija, prestolonaslednik, vojvoda Yor-ški, nadškof in Canteryburya, viscont Heilsham in ministrski predsednik Stanley Baldwin. RUSKA BOJAZEN PRED VOJNO __JE NARASLA Kongres izvrševalne g a odbora govori o vojni nevarnosti. — Kdor hoče imeti mir, mora biti pripravljen na vojno." KAZNOVAN ČASNIKAR BARCELONA, Špansko, 19. januarja. — Dopisnik londonskega 44Daily Expressa" je bil obsojen na tisoč pezet ($137) globe, ker je hotel poslati svojemu listu poročilo o zaroti pro. ti ministrskemu predsedniku Manuelu Valladaresu. TEŽKA ODLOČITEV GLEDE POSESTVA CAPETOWN, Južna Afrika, 19. jan. — Vlada je postavila komisijo, ki naj določi, kako bi se razdelilo posestvo zuluškega poglavarja Johna Dunn med njesrove otroke, ki jih je 83. Dunn je bil belokožec in sin evropskih starišev ter je bil pred 100 leti rojen v Natalu. Kot mlad mož je trgoval s črnci iz rodu Zulu, s katerimi se je tako sprijaznil, da je živel med njimi in postal poglavar. Po MOSKVA, Sovj. Rusija, 19. januarja. — Pod mirno odejo i snega počiva starodavni Kre-melj, toda v njegovi nekdanji prestolni dvorani razpravlja sedmi kongres sovjetskega o-srednjega izvrševalnega odbora o vojni nevarnosti. V Kre-mlju je več govorjenja o vojni kot v dnevih boljševiške revolucije. 4'Ako hočeš imeti mir, moraš biti pripravljen braniti se." To geslo so sprejeli delegati, ko so odobrili proračun za armado v znesku 14,800,000,000 rubljev, ali dvakrat več kot je bilo lansko leto izdano v vojne namene. Če so boljševiki kdaj mislili, da si bodo pridobili prijatelje in zaveznike, ako vstopijo v Ligo narodov, sedaj niti naj. manj ne prikrivajo svojega razočaranja. Komunis t i č 11 o glasilo "Pravda" jasno piše o tem: "Začasna opustitev kolektivne varnosti je dovedla sovjet sko unijo do končnega zaključka. Ako hočeš imeti mir, moraš biti pripravljen braniti se. Ako želimo bolj veselega življenja, moramo ojačiti svojo vojaško obrambo." Uradni razlagatelj sovjetske vlade, Kari Radek, pravi v "Izveš tj ill": "Predsednik ljudskih komisarjev Molotov je odkrito govoril in se ne zmeni za vpitje, ki prihaja od nazijev in faši- TORNADO V _ VALABAMI Vihar je pDrusil hiše in ubil 4 osebe. — Mnogo ljudi je bilo ranjenih. Tornadi so bili na različnih kraljih. FORT WAYNE, Ala., 19. januarja. — Tornado je udaril na tri kraje na zelo obljudeno pobočje Sand Mountain in u-bil štiri o-obe in poškodoval mnogo drugih ter povzročil mnogo škode na lastnini. Mnogo ur pred viharjem v okolici Sand Mountain sta bila dva tornado v osrednji Alaba-mi, kjer je bilo pet ljudi poškodovanih. Ob pobočju Sand Mountain se nahajajo zelo rodovitne farme in tornado je divjal v razsežnosti desetih milj. Tornado je najprej porušil hišo farmer-ja Portwooda in pokopal v razvalinah farmerja in njegovo ženo. Nato pa je podrl štiri milje oddaljeno liiŠo farmerja Rowella. Še pet milj dalje pa je porušil vse hiše razun ene v vasi Rainsville. Vihar so spremljali hudi nalivi, ki so razdejali ceste, vsled česar še ni mogoče natančno dognati vse škode, ki jo je povzročil tornado. EMBARGA NA PETROLEJ NE BO; LIGA NE MORE DOVOLITI, DA BI ABESINCI PORAZILI ITALIJANE običaju plemena ;je imel več žena in si je pridobil 10,000 ak- stov. Sovjetska unija, ki bo v V letošnjem Koledarju je par lepih kratkih povesti, ki bodo zanimale ljubitelje leposlovia« rov zemlje. Po njegovi smrti je v družini nastal spor zaradi razdelitve njegove lastnini. Zato je vlada določila posebno komisijo, ki ima na'ogo dognati, kdo je pravi dedič. Komisija je določila, da vsak dedič, ki živi na Dunnovem posestvu, dobi 100 akrov zemlje, tisti, ki živi izven tega posestva, pa naj bo zadovoljen s tem, kar je že dobil. Prepir v družini pa se je še poostril, ko so oni, ki so živali izven posestva, zagrozili, da bodo nrodali svoio lastnino in se vrnili na zemljo svojega očeta. bodočnosti še vedno podpirala kolektivno varnost, se bo zanašala na svojo lastno vojaško silo za obrambo dežele." Uradni list vnanjega urada "Journal de Moscou", ki je pisan v francoskem jeziku, jasno kaže na Anglijo in Francijo, ko piše: "Prijatelji miru ne računajo več na politiko gotovih velesil, ki podpirajo kolektivno varnost, in na Ligo narodov vpričo italijansko - abesinske vojne. Kakor sedaj stoje stvari, ni prav nič čudno, da vstaja v U. S. S, R, mnenje, da v AMERIŠKI KOMUNIST V BRAZILIJI RIO DE JANEIRO, Brazilija, 19. januarja. — Tukaj so zaprli Američana Harry Ber-gerja, ker je propagiral komu. nistične nauke. Sodišče ga je obsodilo na štirinajst let ječe, nakar bo deportiran v Združene države. ŽIDJE NE SMEJO IZ NEMČIJE MONAKOVO, Nemčija, 19. januarja. — Tukajšnja policija preišče vsakega količkaj su_ mljivega Žida. Vsak, ki dobe pri njem potni list, mora romati v ječo. Izvedelo se je namreč, da židovski trgovci prodajajo blago v inozemstvu, ter puščajo v inozemstvu tudi izkupiček, namesto da bi ga deli v nemške državne zavode. svojem prizadevanju za mir in varnost ne more imeti vere v kaj drugega, kot v svojo lastno moč. Sovjetska unija nima vzroka, da bi prikrivala svoje načrte, bodisi glede zunanje politike, ali pa glede povečanja obrambne sile dežele. Zato je tudi predsednik ljudskih komisarjev rekel, da je neobhodno potrebno povečati vojaški proračun. Pogledati moramo samo na mednarodni položaj, da izprevidimo, kako potrebna je obramba U. S. S. R. Dovolj dokazov najdemo v a-gresivnosti Japonske, v agresivnih načrtih Nemčije in Italije, obenem pa tudi v omahovanju, ki ga kažejo nekatere velesile, ki so bile prej zagovornice kolektivne varnosti in Lige narodov." Liga narodov se vedno upa najti pot za uravnavo, spora med Italijo in Abesinijo. — Italija naj bi ne bilo preveč na dobičku, Abesinija pa ne na škodi. — Iz Rima poročajo o zmagoslavnem prodiranju Grazianove armade. — Abesinsko ar-madno vodstvo dementira. ŽENEVA, Švica, 19. januarja. — Jutri začne v Ženevi zborovati svet Lige narodov. Uradniki Lige so mnenja, da se vprašanje sankcij sploh ne bo načelo. Angleži se nočejo lotiti te kočljive zadeve, pa tudi francoski ministrski predsednik Laval noče ničesar vedeti o tem. Sovjetska unija se dosti bolj nego za sankcije zanima za republiko Uruguay, ki je prekinila z Ligo vse stike, male države pa nočejo ničesar ukreniti na svojo roko, ker se boje velikih držav. Da bi pa ne mogel nihče Ligi očitati, da se boji svoje lastne sence, se bo postavila na sledeče stali- V v see: — Gospodarske sankcije, ki so sedaj v veljavi, polagoma, toda gotovo ohramljajo Mussolinijevo vojno akcijo. Liga nikakor ne more dovoliti, da bi Abesinci porazili Italijane. Tega Liga narodov seveda ne sme javno priznati, in sicer iz sledečih razlogov: Liga narodov je vedno poudarjala, da je velika zagovornica pravičnosti ter je Italijo javno označila kot napadalko. Pravičnost je vsekakor lepa stvar, toda gospoda v Ženevi natančno sluti posledice abesinske zmage. Ako bi Abesinci porazili Italijane, bi to tako vplivalo na ostale črne rodove v Afriki, da bi se prej ali slej dvignili proti svojim belim gospodarjem. Nadalje so v Ženevi mnenja, da se bojna sreča v Afriki ne bo nagnila niti na to niti na ono stran. V štirih mesecih, ki so za bojevaje najbolj ugodni, so Italijani prodrli komaj šestdeset milj v abesinsko ozemlje, slednjič je pa tudi dvomljivo, če bodo mogli Italijani spraviti skupaj toliko denarja, kolikor bo veljala Mussolinijeva ekspedicija v Afriki. Po vsem cincanju in obotavljanju, blufanju, grožnjah in pretnjah bo Liga nazadnje vendarle u-vedla nekakšna mirovna pogajanja, čijih posledica bo mir, ki ne bo Abesinije preveč oškodoval in ne bo prinesel Italiji posebnega dobička. RIM, Italija, 1 8. januarja.—Danes je bilo izdano tukaj naslednje uradno poročilo: — Zmaga, ki so jo izvojevale čete generala Graziana pri Canale Doria, prinaša vedno nove uspehe. Zasledovanje sovražnika, ki ni nudil skoro nobenega odpora, se je včeraj ves dan nadaljevalo. Dne I 7. januarja so naš? oklopni avtomobili prodrli do opoldanske ure dvesto milj od svoje baze. Italijanski vojaki so ujeli mnogo sovražnikov in zaplenili veliko množino municije. Število mrtvih sovražnikov je naraslo včeraj na pet tisoč. ADDIS ABABA, Abesinija, 18. januarja. —• Abesinsko armadno vodstvo odločno zanikuje italijanska poročila, da je armada generala.Graziana izvojevala kakšno pomembno zmago. Res je, da so Italijani nekoliko prodrli v južnem sektorju, toda zavzeli so le kos ozemlja, ki sploh ni bilo pripravi jene na obrambo. V A BV D A " New York, Monday, January 20, 1 936 THE LA It ft F.ST SLOVENE DAILY IN U.S. 'A. Glas Naroda" Pnblimm ft? TONIC PUBLISHING COMPANY (A Oorporattaa) Tji BCDCL. Tnu Of ifeOT® OtttOHl*. New York City. N. f. '6LA8 NARODI bi vallate nasnnnl. da hitreje najdemo naslovnika._ •ttUl8 NARODA". 21« W. 18th Street. Na« lack. N. I. CHetsva S—ttM IZBOLJŠANJE V SVETOVNEM GOSPOMKSTVU HOOVER IN ROOSEVELT Ali je "New Deal" vreden za ameriški narod bilijon (tisoč milijonov dolarjev) več nego je bil vreden t4Cld Deal"? — Roosevelt je namreč napravil toliko več dolga kot ga je napravil Hoover. Ta ali oni je seveda drugačnega mnenja. Devetdeset odstotkov ameriškega časopisja se brani resnice glede 4 4 New Deala" ter je na široko odprto vsakemu lažnjivcu, ki noče ali ne more razumeti Roosevelta in njegovih reform. Tukaj je račun: V zadnjih treh letih Hoovrove administracije se je povečal narodni dolg za $6,236,000,000 (šest tisoč dvesto šestintrideset milijonov dolarjev). Izza nastopa Rooseeveltove administracije pa do 30. junija tekočega leta se bo pa povečal za $7,409,000,(XX) (sedem tisoč štiristodovet milijonov dolarjev). Z drugimi besedami rečeno: Roosevelt je veljal deželo $1,173,000,000 (tisoč stotriinsedemdeset milijonov dolarjev) več nego Hoover. Ali je Rooševelt toliko vreden? Marsikoga bodo te številke presenetile. Ljudem namreč nenehoma udarjajo na uho govorice, da Roosevelt razsipava z obema rokama premoženje ameriškega naroda, da ruši narodni kredit ter da bo strašno obremenil -bodoče generacije. Te obdolžitve so se precej trdno zagojzdile v duha ameriškega naroda. Zato je treba, da se enkrat izčistijo nazori. •■'Zapravljivec" Roosevelt je napravil za tisoč milijonov dolarjev več dolga kot ga je napravil 4'varčni" Hoover. Ali se je to izplačalo? Federal Reserve Board, ki mu načelu je Marriner Ec-cles, ugotavlja, da so se vsako leto Rooseveltove administracije v primeri s Hoovrovo administracijo povečali narodni dohodki za več kot petnajst tisoč milijonov dolarjev. V tridesetih mesecih se je povečal narodni dohodek za skoro osemintri-deset tisoč milijonov dolarjev. Če bi bil Hoover na krmilu, bi se ne. Roosevelt je napravil tisoč milijonov dolarjev več dolga, zato je pa vrnil deželi boljše čase. Hoover bi ga napravil tisoč milijonov manj — pa kje bi bila danes dežela? Razmere niso bile nikdar tako slabe kot so bile takrat, ko je Hoover zadolžil deželo za šest tisoč milijonov dolarjev. In v zadnjih petih letih niso bile splošne razmere nikdar tako dobre kot so danes, ko je napravil Roosevelt sedem tisoč milijonov dolarjev dolga. In pomisliti je treba, da je Hoovrov primanjkljaj od leta do leta naraščal, dočim -se Rooseveltov zmanjšuje. Zapravljivee je bil Hoover. Zapravljal je delovno silo naroda v brezdelju; zapravljal je banke, domove, trgovine, podjetja; zapravljal je dohodke naroda v edinem namenu, da bi — *4rešil denar". Pa ga ni rešil. DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. W JUGOSLAVIJO Za $ 2-75-----------------.. Din. 100 f 5.15 .............. Din. 200 f 7.25____________Din. 300 $11.7»______Din. 500 12X50 ____________ Din. 1000 I47A0___________Din. 2000 ▼ ITALIJO Za $ 9.25.................. Ur 100 $ 18.20 ___________________ Lir 200 $ 44.00 ________________ Ur 500 $ 87.50 -------------------- Ur 1000 $174.00 .................. Ur 2000 $260.00 ------------------- Lir 3000 IIB SE CENE SEDAJ HITEO MENJAJO BO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI ■a i^rtalflo večjih K&eoko* kot zgoraj navedeno, bodisi t dinarjih all Utah doroUajaroo to bolje pogoje. Ma f AMERIŠKIH DOLAKHI •••••I eaaaeaaeaa .... 9 A7« ....111« ... $11— .... 921-- .... *4L2S $»Ji Prejemnik dobi ▼ starem kraju izpis Bit v dolarjih. NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRIstojbino $l— iSkQYEJSSC PUBLISHING COMPXNY "Gifti Narod«" HBW .'TOU. M. X. ■ I I Iz Berlina poročajo: Svetovno gospodarstvo je v zadnjih mesecih stalo v znamenju mednarodnih političnih napetosti, ki so delovale na svetovno gospodarstvo enkrat pospešujoče, drugič zopet ovirale razvoj na boljše. Pospeševalni vpliv na konjunkturo so imeli nakupi v svrlio preskrbe pred vsako eventuelno nevarnostjo, ki je pretila radi prekinitve trgovskih odnošajev med posameznimi državami. Tudi forsi-ranje oboroževanja v Italiji ter drugih državah je dalo gospodarstvu krepak vzgon. Vendar pa se ne sme precenjevati konjunkturnega pomena oboroževanja. Po številkah izvoza sodeč ima mednarodna trgovina z orožjem le letno vrednost okoli 300 milijonov mark in je tako udeležena pri svetovnem izvozu fabrikatov samo z 1.7 proc. Tendence k dvigu se ne morejo odpraviti samo z nazivom "vojna konjunktura." Mednarodni zapletljaji so vplivali na svetovno gospodarstvo tako, tla so bile številne države prisiljene financirati svoje potrebe iz višjih davkov in obremenitvijo kreditnih trgov. To dokazuje nazadovanje tečajev na evropskih borzah ter beg kapitala v Ameriko. Sankcije so zelo prizadele Italijo, ker je nje trgovinska bilanca z nesankcioništičnimi državami pasivna in ki bo v danili razmerah komaj kaj dobila na kredit. Zaradi izgube tržišč mnogih držav v Italiji se je obseg svetovne trgovine nadalje skrčil. Pojavljajo pa se tudi nasprotne sile, kjer mnoge države profitirajo na račun italijanskega izvoza. V svetovnem obsegu pa pretresljaji niso znatni. ker ne znaša italijanski de-,lež na svetovni trgovini niti 3 procent". Dve stvari sta značilni za izboljšanje svetovnega gospodarstva. Izboljšanje v agrarnem sektorju ter povečanje industrijskih inve (la se jL. res izpiačalo in al v tnrovini. Zvečer pa se dal v jamo na delo. zgodaj pa nij kar m iz jame. Vest o njegovi smrti je globoko užalostila vso kolonijo. Ob 3. zintraj je Viktor s polnim vozičkom premoga strmoglavil v 30 in globoko v jašk in LJUBLJANA, 3. jan. — Iz obležal mrtev. Kako se je ne-Kočevja poročajo, da tamojšnji sreča pripetila, bo ugotovila premogovnik še vedno ni dobil komisija. Mrtvega mladeniča so povečanih naročil za državne v stanovanju matere, brata in srčna kap RUDARJI V KOCEV-JU DELAJO SEDEM DNI V MESECU dobave pr -moga. Razočaranje med delavstvom je veliko, ker je že prve dni preteklega meseca javil neki list, da je zadeva z državnimi dobavami za Kočevje urejena in da bo odslej dobavjal ta rudnik namesto 20 vagonov 80 vagonov mesečno. Kl jub tej vesti so znašale dobave premoga za državne železnice pretekli mesec samo 20 vagonov ter so delali tako delavci samo sedem dni v mesecu. Kakor čujemo, ni prejelo vodstvo kočvskega rudnika tudi za januar še nobenega obvestila o kakem povišanju dobav ter bodo tako delali delavci tudi v tem mesecu samo nekaj dni. Beda v kočevskem revirju je posebno velika in pomoč nujna. SKRIVNOSTNA SMRT KAMNIK, 2. jan. — Kakor smo že poročali, je na sveti večer izginil Jelene Valentin, kovač v tovarni sekir bratov Hočevarjev v Kamniku. Pogre-šanca so 26. decembra našli v Bistrici pri Radomljah. Nad čelom je imel 10 cm dolgo in 1 cm široko rano in nad levim očesom prasko. Obstojal je pač sum, da je bil ubit in nato vržen za potovanje. Kdor je namenjen potovati v tiari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vteh etvareh. V sled naše dolgoletne skušnje Vam tamortmo dati najboljša pojasnila m tudi ne potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno i« hitro. Ztfto te eaupno obrnite na na* ta vsa pojasni«*. Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje ao povratna dovoljenja, potne lists, vise je m sploh vse, kar je aa potovanje potrebno v najhitrejšem Sašu, in kar je glavno, ta najmanjše' stroške. N »državljani naj ne odlašajo do tadnjega trenutka, ker predno ee dobi it Washingtona povratno dovoljenj*. KE-EN-TRY PERMIT, trpi najmanj a« metee. Pifite torej takoj ta brezplačna navodila in- e*aatavlja-«n/> Vam, da hrt rt*»pomni in udobno potoval. SLOVENIC 3 PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 Wc*t 18th Street New York, N. Y. ■ .1 sestre položili na mrtvaški oder. Vsi sočustvujejo s Smoli-čevo družino. Pred 10 leti i«' ubilo v jami Viktorjevega očeta, nekaj let prej pa njegovega strica. ROPARSKI NAPAD NA BOŽIČNI VEČER RAJHENBURG, 2. jan. — Medtem, ko so bili verniki zbrani pri polnočnici, se je bivši fa-rovski hlapec iz Senovega pri Rajhenburgu napotil 11a delo, da bi na lahek način prišel do denarja. Za praznike si je tudi on hotel kaj boljšega privoščiti. Na rcTain svoje avanture si je vse popoldne pred božičnim večerom v nekem skritem vino-toču vlival koražje in koval temne načrte. Ko pa je imel že dobro merico, je poizkusil svoje srečo kar pri sosedovih. Da ga ne b" ljudje spoznali, si je obraz našemil in udri v sosedovo stanovanje, kjer je takoj navalil na gospodinjo, ki je o-stala sama doma. Ostali domači pa so bili pri polnočnici. Gospodinjo je zgrabil ža vrat 111 jo pričel daviti. Da bi svojo žrtev še bolj ostrašil, ji je rekel, da je Omerza in zahteval od nje denar. Uboga ženica se je branila na vse mogoče načine ter poskušala klicati na pomoč, toda ropar ji je mašil usta s cunjami. -Na ponovno vprašanje kje ima denar, ji je napadalec od-mašil usta in jo prisilil, da je povedala, kje ima spravljen denar. Roppr je že stikal po o-mari, prestrasena žena pa je porabila to priliko in pričela klicati na pomoč, česar se je pa vlomilec prestrašil, pograbil le 22.50-Din in jo urno popihal v noč. Nesrečna žrtev napadalca ni spoznala. Po zločinu je šol naravnost domov in pustil v snegu sled za seboj, po kateri so ga senovškl orožniki takoj izsledili. Ropar je svoje dejanje priznal, nakar so ga odgnali v zapore okrajnega sodišča v Sevnici,-kjer bo prejel zasluženo kazen. meglilo pred očmi. Nato je začel poizvedovati po vzrokih. — Ce so ženske? — je hotel vedeti. — Na k, z ženskami sem že zdavnaj omlatil. — Ce ponočujem * — Sem rekel, da ne. Ce sem nezmeren v jedi in pijači 1 — Tudi ne. Če sem jezen in razburljivi — Nobena stvar me ne more razburiti. Tako se je vrstilo vprašanje za vprašanjem. Nad petdeset mi jih je postavil, jaz pa 11a vsako, da ne. Zdravniku je začelo zmanjkovati sape in potrpljenja. Slednjič se je oprijel zadnje bilke, zapičil je pogled v me in me vprašal, če vino pijem. Ker se mi je slina zaletela, sem malo zakašljal in ponižno odvrnil: — I, sempatam ga kakšno kapljo. Takoj sva bila skupaj. — Se mi je zdelo, se mi je zdelo, — je momljal, nato mi je pa zapretil z grmečim glasom : — Ne samo kaplje, niti kapljice več! — Dva dni, tri dni, teden dnif — sem se krivil pred njim, trepetajoč, če bom mogel cel teden prestati. — Nikdar več! — se je glasila smrtna Obsodba. Sklonil sem glavo in ponižno Šepnil: — Naj bo! Tako je torej, dragi prijatelji in znanci, ki smo se tolikokrat skupaj veselili. — Tempi passati, — pravi Italijan, — bili so časi, zdaj jih ni več! Pozdravljena vinska kaplja, pozdravljena sladkost v s e h sladkosti, pozdravljena za vedno ! — Slovencu je že pri rojstvu odmerjena mera pijače, —pravi naša narodna modrost. — Blagor tistemu, ki zna tako previdno in pravilno razdeliti, da ga izpije na smrtni postelji zadnji kozarec; pomilovanja je vreden tisti, ki sklene račune s svetom prej, predno izprazni odmerjeno mu mero; gorje mu pa, ki izprazni mero par mesecev ali par let pred smrtjo. Težki dnevi ga čakajo. Težki dnevi ob vodi, mleku in kofein. J? «« GLAS NARODA" New York, Monday, January 20, 1936 THE LARGEST SIJDVENE VA1LT IN U. 8. M. ZOSČENKO: Gotovo je to brez vsakega dvoma — otroci so naša najbolj nujna potreba. Država bi brez otrok kratkouialo ne mogla obstojati. Vse nade stavimo nanje in zidamo le nanje. In o'tem bolj, ker se odrasli svojih malomeščanskih navad ne morejo tako hitro odvaditi. Toda otroci bodo mogoče dorasli in našo nekulturo izravnali. T z teh vzrokov torej bi morali otroke na i-okah nositi, jim sleherni prašek od pili at i ter njihov nosek snažiti. Toda za to imamo, žal. le malo prilike. Spominjam se prav originalnega dogodka, ki sem ga doživel v vlaku tam nekje v bližini Novorosi jska, tako rekoč pred svojimi očmi. Potniki v onem vagonu so se peljali skoro vsi v Novoro.-ijsk. Med njimi se je nahajali* neka ženska, mlada žena z otrokom. Otroka je imela v naročju. Vsekakor se .ie peljala z njim v Xovorosij.sk.1 Najbrž je delal tamkaj njen mož v kakem podjetju in ona se je peljala k njemu. Žena se pelje torej k svojemu možu. Vse kakor mora bi-, ti in se spodobiti; v naročju drži otroka, na klopi ima culo in košaro. In z vsem tem se pelje lepo v Novorosi jsk. Njeno dete v naročju je bil zelo glasen otrok. Vrešči in tuli, kakor da bi ga kdo« za to najel. Očividno j«» bil bolan. Kakor s<» jo pozneje izkazalo, je imel bolan želodček. Bodisi da je otrok zavžil kako neprekuha-no jed, rdi je kaj takega pil, nu, zdaj pa so prišle posledice. Ta-, ko se je zdaj drl na vso moč. Zj eno besedo — bil je kaj prijazen otroči«Vk! In ni mogel razumeti, kai in kako in zakaj «ra boli želodec. Koliko uteirne biti star! Mogoče tri leta, morda le dve. Nikoli nimam prilike, da bi opazoval otroke v zasebnem življenju, za to morem le težko presoditi, koliko bi mogla biti stara taka stvar. T„e eno lahko trdim z gotovostjo: to je otrok revolucije, zakaj okoli vrat nje imel rdečo oviiačo. Tako je torej potoval otrok s svojo materjo v Novorosijsk. In je spotoma kakor nalašč zbolel. Zaradi svoje bolezni je neprestano cvilil, jokal in tako obračal nase splošno pozornost. In seveda ni pustil svoje matere pri miru niti za trenotek, da bi vsaj malo lahko zadremala. Že dva did ga nosi v naročju. In ne more zaspati. Niti požirka čaja ne more napraviti. In tako se je obrnila žena pred Tjiohno na svoje sopotnike z nastopnimi besedami: "Prosim Vas, oprostite mi, da Vas nadlegujem, toda popazite mi mn!o na mojega malega. Le za hip skočim na postajo, da si vzamem nekoliko juhe. Jezik se mi že lepi na nebo. Zares ne vem," pravi,14kako bom prav za prav dospela do tja. Peljem se,** reče, "v Xovorosijsk k svojemu možu.** Sopotn.nki seveda skušajo preslišati, odkod prihaja prošnja. Obračajo se proč, kakor bi hoteli reči: "Kaj pa še hoče T Otrok že vsop ot vpije, kriči in tuli, zdaj pa še kaj takega! Končno, mar ne mislite, nam ga "hoče še podakniti. Kdo ve, kakšna mati utegne to biti! So matere, ki so brez nadaljnjega vsega sposobne.** DOGODEK V VLAKU Četudi se to ni zgodilo in je ostala ljubeča mati pri svojem otroku, potniki vendar niso vedeli, kako se bo stvar razvila in so se vedli glede njene prošnje odklanjajoče, — kratkoma-lo so jo ziurnili. V vagonu pa se je vozil tudi nekakšen državljan. Takoj se je moglo o-paziti, da je bil meščan. Imel je čepico in značilni mednarodni gumijev plašč. In seveda tudi sandale. In ta se je obrnil ogorčen do ostalih: "Zares" je dejal, "meni postane kar slabo, če Vas moram gledati. Kakšni ljudje ste to. — Človek mora strmeti! Napram taki stvari ne moremo <>-5 tat i ravnodušni, državljani. Pred vašimi očmi mati mogoče niti ne smo jesti, otrok jo popolnoma zavzema in tu se vsakdo izogiba svoji socialni dolžnosti. To meji zares že na odklonitev socializma!*' Nekateri potniki so pripomnili k tem besedam: "Nu, pa sani pazi na otroka! Zdaj bo imel že vsak vagabund napredne govore v spalnem vagonu!'' In je odgovoril: "Četudi sem samski človek in zelo zaspan, in to tukaj tudi "v najskrajnejšem primeru ni moja stvar in si niti najmanj nisem na jasnem, kako je treba ravnati z otroki, vendar nisem glede otroškega vprašanja tako brezsrv en." In s temi besedami je vzel otroka v naročje. i malo zadremala. Že dva dni nisem spala. Ce bi prišla tr;ko| naze*, bi prav gotovo ne mogla spati." Tli vzame svojega otroka v naročje in ira*ziblje ter vedno znru-a poljublja. Mož v sandalah pa pravi: "Vi ste se sicer vedli nekoliko nepravilno, državljanka! Nu, ker ste pa bili tako potrebni spanja, razumem Vaš primer. Otroci so naša bodočnost. — Nimam nič proti temu, da moram paziti nanje!" Tn tedaj se je razi ego I v vagonu glasen smeh. Bilo je obetavno znamenje za nadaljnji razvoj in vse se je končalo v splošnem zadovoljstvu. LONDON V MEGLI NOVA SVARILNA ZNAMENJA Ob močno razvitem avtomobilskem prometu, kot je danes, so se izkazale vse varnostne naprave in eestno-policijske uredbe za nezadostne. Da bi preprečili številne udare avtomobilov in iz tega nastale nesreče na nepreglednih ovinkih, skušajo v Franciji uvesti napravo, ki bo nekaj desetin metrov prej opozarjala voznike na nevarne ovinke. Naprava je v bistvu ta, da z močnim zvokom opozori na nevarnost v trenutku, ko vozilo privozi na del ceste pred ovinkom, pod katero je položena posebna naprava, ki pod pritiskom voz-la povzroči stik. Naročite se na "Glas Naroda" tmjvecj* slovenski dnevnik v Zdrttten&h dršavaK PRIZOR IZ ABES1NIJE Pred božičnimi prazniki se je nad Londonom zgostila megla tako močno, da je ne pomnijo že dolga desetletja, četudi je megla zanje enaka vsakdanjost kakor za L jubljančane. Sredi o-poldneva je nastopila tolika tema, da so morali prižgati vse cestne svetilke, pa se je vkljub temu moralo zaustaviti vse živ-1 jen je na cestah. Pred avtomobili so morali korakati stražniki z gorečimi bakljami. Prav tako nemogoča je bila vsaka plovba po reki Temzi. Zrakoplovi so morali izkrcati svoje potnike kar na obali in so jih odtod* z avtobusi prepeljali, v mesto. Vse varnostne odredbe niso mogle preprečiti neštevilnih prometnih nesreč, ki jim je bila kriva neprodirna megla *ter zraven še poledica. OD SVETA ODREZANA Prebivalci na otočju Tristan da Cunha v Atlantskem oceanu so morda najbolj pozabljeni ljudje in tudi najbolj oddaljeni od skrbi, ki se z njimi mučijo ljudje v Evropi. O dogodkih, ki pretresajo naš svet, so zelo malo poučeni, kajti pošto dobivajo le dvakrat na leto. Njihovi pradedje in prvi naseljenci tega otočja sploh so bili člani posadke, ki je na prav teko samotnem otoku sv. Helene stražila pregnanega francoskega cesarja Napoleona. Po njegovi smrti leta 1821 so se z družinami vred naselili na tem zapu ščenern otočju. Po skoro sto letih se je njih Število od prvotnih sto skrčilo na polovico, do danes pa je zopet narastlo na IGO duš. Njih domovina Anglija se jih je letos za božič spomnila z darilom; bil je to nov altar za njihovo cerkev. Najbolj sr. se pa seveda razveselili daril angleške kraljevske dvojice, ki po svojem običaju obdarujeta za božič premnogo revnih otrok svojega imperija. CE SILA PRITISNE ZAROCENCA MILANSKA ZGODB/ J Z 17. oTOLETJA Spisal: ALESSANDRO MAN ZONI 12S m Redovnik ga je povlekel k severnim vratom koče in povzel: "Cuj me; naš oče Feliks, ki je poglavar tu v lazaretu. odvede danes drugam v kvaranteno ti-te maloštevilne okrevance, kar jih je. Poglej ono cerkev tam na sredi.. . " Dvignil je suho, tresočo se roko, pokazal na levi v motnem ozračju kupolo kapele, ki se je dvigala visoko nad resnimi šatori, in nadaljeval: "Tam okrog se zdaj zbirajo, da odidejo v sprevodu skozi vrata, koder si ti moral priti no_ ler." "Ah, zato so torej delali in čistili cesto!" " Baš zato; in ti si moral gotovo slišati tudi-kak ndarec onega zvona." "Enega sem slišal." "Ta je bil drugi; ob tretjem udarcu bodo vsi zbrani. Oče Feliks bo imel kratek nagovor, nato pa se napoti z njimi. Ti pojdi ob tistem udarcu tja, skušaj se postaviti za tiste ljudi na eno stran ceste, kjer ne boš motil, ne vzbujal pozornosti in boš lahko videl, kako pojdejo mimo; in glej.. . glej.. . ali bo ona med njimi. Oe pa Bog ni hotel, da bi bila med njimi — oni del," in znova je dvignil roko in pomignil proti oni strani zidov ja, ki sta jo imela naravnost pred seboj, "oni del poslopja in del zemljišča pred njim ,ie odkazan ženskam. Videl boš plot, ki loči ta predel od onega, toda mestoma je pretrgan, drugod odprt, tako da ti ne bo težko vstopiti. Če notri potem ne narediš ničesar, kar bi v kam vzbudilo kakšen sum, najbrže tudi tebi nihče ničesar ne poreče. Oe pa zadaneš na kakšno oviro reci, da te oče Cristoforo iz--pozna in bo odgovarjal zate. "Tam jo išči; išči jo z zaupanjem in. . . vdanostjo. Kajti pomni, da ni malo to, po kar prihajaš sem: ti zahtevaš živo osebo od laza ret a 1 Ali veš, kolikokrat sem videl, da se je to moje ljudstvo obnovilo! Koliko sem jiii videl, ki so jih odnesli, in kako malo onih. ki so odšli!. . . Pojdi in bodi pripravljeni na žrtev. . . ' "Seveda. To razumem tudi jaz," ga jo prekinil Renzo. preobrnil oči ter se v obrazu ve-j spremenil. "Razumem! Grem: gledal bom. iskal bom, tukaj, tamkaj, nato še enkrat, po vsem la- zaretu, v dolž in v šil*... in če je ne najdem!..." "In če je ne najdeš?" je dejal redovnik z resnobnim, pričakujočim izrazom in s pogledom, ki je opominjal. Toda Renzo, ki mu je ob misli na ta dvom jeza na novo vzplamtela, da se mu je kar stemnilo pred očmi, je ponovil in nadaljeval: "Če je ne najdem, bom skušal najti koga drugega. Ali v Milanu ali v njegovi prekleti palači ali na koncu >veta ali na hudičevem domu gotovo najdem tega malopridneža, ki naju je ločil, tega lopova.. . če bi njega ne bilo, bi Lucija bila moja že dvajset mesecev; če pa nama je bilo usojeno umreti, bi bila vsaj vkup umrla. Če ta človek še živi, ga najdem..." "Renzo!" je dejal redovnik, ga zgrabil za ro_ ko ter ga še strožje pogledal. "In če ga najdem," je nadaljeval Renzo, ki ga je bila jeza popolnoma zaslepila, "če ni že kuga pravično razsodila... Zdaj ni več čas, da bi kak lenuh s svojimi razbojniki okrog sebe mogel tirati ljudi v obup ter se pri tem smejati; zdaj je prišel čas, ko se ljudje srečujejo iz oči v oči in.. . pravico storim jaz!" "Nesrečnik!" je zavpil oče Cristoforo z glasom, ki je spet zadobil vso svojo nekdanjo polnost in zvočnost. "Nesrečnik!" In ujegogva na prsi kloneea glava se j<» dvignila, liea so >e pobarvala z nekdanjim življenjem in v oirnju njegovi!' oči je bilo nekaj strašnega. "Poglej, ne-rečni kIti medtem ko je */ ceno roko krepko -tiskal in -tre-al R"iiZo\o roko. je z drugo zakrožil pn-d-«- in pokazal kolikor je največ mogel bolestnega prizora naokrog. (Dalje prihodnjič.) Dnevna poročila listov, vedo veliko poročati o težavah, ki se z njimi bore Italijani radi uvedbe sankcij, ki so jim odrezale uvoz skoro vseh surovin, ki so, za obstoj industrije nujno potrebne, v prvi vrsti pa za produkcijo vojnega materijala. Zato si skušajo Italijani sami od-pomoči in doma najti nadomestilo za vse 0110, kar jim je1 odreklo društvo narodov. Vsa njihova tehnika se je podredila sili razmer in išče neumorno izhoda iz stiske. Tako čujemo, da se jim je že posrečilo najti rastlino, ki je razširjena po vsej Italiji, iz katere bodo pridobivati celulozo za produkcijo papirja. Trdijo, da je moči pridobiti iz 100 kg tega rastlinja, deset do petnajst kilogramov celuloze. Stiska za bencin je rodila drugo iznajdbo. Nova iznajdba baje v vsakem pogledu odtehta petrolej ali bencin, v kolikor se uporablja za pogon. Neki mladi italijanski kemik je namreč ugotovil, da čisti alkohol, pomešan z 20—25 proč. vode, nadomešča popolnoma bencin. Da se more1 uporabljati pri avtomobilih, je potrebna le izmena raz-plinjača ki ga je iznajditelj skonstruiral za uporabo tega novejra pogonskega sredstva. Poročajo tudi. da si je dal Mussolini to novost demonstrirati in si i »o uspelem poizkusu preurediti svoje avtomobile, na ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne Kotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", §*Ob Vardarju'*; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti'* ? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANU 1 1 Abesinski voja>k s puško v rok i se plazi skozi grmovje -proti najbližji postaji Rdečega križa, noseč na plečih ranjener ga tovariša. Rojaki v Kanadi! Seznanite se s Slovensko-Ame-rikanskim Koledar jem. Ze 42 let izhaja. — Gotovo je vreden 50 centov. gs IZ BAGUADA V 8TAMBUL. 4 knjige. s dfttai, «7 strani Vsebina: Smrt Mohamed Emfna; Karavana smrti; Na bega v Goropa; DrnZba En Nacr Cena _______________LM KRIŽEM PO JOTROVKM 4 knjige. 8*8 strani, s slikami Vsebina: Jesero smrti; Mo] roman ob min: Kako sem t Mekko romal; Prt Samarih; Med Jezidi Cena ______________IM PO DIVJIM SITOIST1NU 4 knjige, SN strani, a sUkaoal Vsebina: Amadija; Beg Iz JeCe; Krona sveta; Med dvema ognjema Ons ------—.....~~l.it PO MBŽBU SKIPETABJKV 4 knjige, s dikaaal. 577 strani Vsebina: Brata AladSija; Koča ▼ soteski; Miridit; Ob Vardarjn Cena _________._____1J54 SATAN IN ISKARIOT 12 knjig, s slikami. 17*4 strani Vsebina: Izseljenci; Turna ietar; Na sleda; Nevar- nosti nasproti; Ahnaden; V treh delih sveta; Izdajalec: Na lova; Spet na divjem za padu; Rešeni milijoni; Dedi« Cena__ V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami, 576 strani Vsebina: KovaC Slmen; Zaroka z zaprekami; V golob-ojaku; Mohamedanski svetnik LM IVlNRfOV 12 knjig, s sUkaati, 1753 Vsebina . Prvikrat na divjem zapadu; Za fivijeaje; NSo-Ci. lepa Indijanka; Proklestvo zlata; Za detektiva: Med KantaoH in Apatt; Na nevarnih potih; Whmetovov roman; Sum Ear; Pri Romanah; Winnetova smrt; Win-netova oporoka JLM i V TI 4 knjige, s slikami, 597 Vsebina: Boj z medvedom; Jama draguljev; Kon~ ; Rih, in njegova poslednja pot £no .IN Naročite jih lahko pri: KNJIGARNI "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. _____________ __ ___. __■ BL119 TBI I0D2" New York, NJonJay, January 20, 1 936 TETB LARGEST BWVENli UAJLT TN V. W. 7k. PRODANE DUŠE 18 ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. LEVI PRED FILMSKO KAMERO (Nadaljevanje.) Tudi Roza se sili, da ostane mirna! "Ako mi daste svoj naslov, bom zel--» rada storila." "Zadostuje, ako naslovite moj naslov na Argro tovarno v Rosario. Ali pa vas smem prositi, da jni tudi vi daste svoj naslov T" Roza ga pogleda. "Žal, da mi to ni mogoče. Petri mi še ni povedal, kje stanuje in tudi ne, kje stanuje mati njegove žene." "Tedaj pa prosim, da gospo vprašate, predno se morava ločiti." "Tega ne bi rada storila. Petri jeva žena bi takoj opazila, da hočem vam dati svoj naslov in ne bi ji rada dala povoda za pikre pripombe." "Tedaj pa mi morate takoj pri svojem prihodu pismeno naznaniti svoj naslov v Rosario. Mučna misel je zame, da moram iti od vas, ne da bi vedel, kje bi vas mogel poiskati." Roza pordeči, pravi pa, junaško premagujoč ginjenost: "Sporočila vam bom, kakor hitro bom imela kaj časa za pisanje. Prve dneve najbrže ne bo šlo, toda, I"»kor hitro bom mogla, vam bom pisala." "To mi obljubite resno," jo prosi. "Daru vam svojo besedo," pravi Roza tiho. Vendel ifaglo pritisne njeno roko na svoje ustnice. "Hvala vam." Roza zmedeno potegne roko ter skuša s šalo ostati zbrana in trdna. "Poljubi na roke spadajo v drugačen družabni razred, ne pa v drugega." Vendel je resno pogleda. "XT spraate vedno v prvi družabni razred, pa se nahajate kjerkoli. Toda — sedaj mi morate še nekaj obljubiti" "Kaj pa?" "Da me takoj pokličete, ako kdaj potrebujete zaščite in pomoči." Roza si z roko potegne preko čela. "Sicer upam, da se bom mogla vedno sama ščititi — toda — če pa bom kdaj potrebovala sveta in pomoči in pri svoji teti ne bom našla pomoči in zaščite — tedaj — da, tedaj se bom zaupno obrnila do vas." "In vedno mi boste sporočili, kje se boste nahajali — ako bi kdaj premenili svoje bivališče." "Tudi to vam obljubim." "Hvala — hvala vam." "Ne, ne, ni se mi vam treba zahvaljevati. To moram storiti, ker ste se tako zavzeli za mene. Nikdar — nikdar vam tega ne bom pozabila." Njegove oči zažare. "Tega nikdar ne pozabite, ker potem tudi mene ne boste pozabili in to me veseli. Škoda, da so lepi dnevi najinega skupnega potovanja že proti koncu. Jutri bova še skoro do večera skupaj, nato pa je vsega konec. Srce mi postaja težko, to mi morete verjeti, ko bom zopet sam hodil po svoji poti — vas pa moram samo pustiti v tuji deželi. To me bolj boli, kot pa vam moreni povedati. Sploh vam ne morem in ne smem povedati toliko, kolikor bi rad. Kajti tudi sam sem še reven in brez doma. Drugače — drugače, gospica Rihar, bi vas ne pustil od sebe." Zadnje besede je iztisnil iz sebe v globoki ginjenosti. Roza je strepetala pred zadržanim hrepenenjem, ki je puhtelo iz teh besed. NL ji bilo mogoče odgovoriti, nobena beseda ji ni hotela skozi tresoše se ustnice. Krčevito stisne pesti in se bori proti prihajajočim solzam. S pekočimi očmi jo Vendel pogleda. "Ali ste sedaj hudi, da se moreni tako slabo premagovati!" "Ne, oh. ne, kajti noben človek mi še ni povedal toliko dragega in ljubega kot vi. Vse vaše besede bom zvesto ohranila v svojem spominu in vedno mi bo delo dobro, kadar bom mogla misliti na nje. In četudi se morava jutri ločiti in se mogoče nikdar več ne bova videla, spomin na to mi bo ostal kot svetla luč nad vsem, kar bom še doživela," pravi s tresočimi ustnicumf. Vendel prime njeno roko in pritisne na njo svoje čelo. "Roza! Ljuba Roza — še se bova videla!" Strese se pod mogočnim občutkom, ki je privrel iz teh besed. Bilo je prvič, da jo je poklical s krstnim imenom in se proti temu ni mogla in ni hotela braniti. Ko se Vendel vzravna, ga Roza pogleda in Vendel je bral v njenem pogledu, da ga ljubi, da je vsaka mišica njenega telesa njegova. Kako rad bi jo prijel za roko in bi ji rekel: Skupaj po eni poti, moja dražestna Roza, več te ne pustim, pa naj pride karkoli. Toda pravi si, da bi nad njo izvršil zločin, ako bi jo potegnil za seboj v življenje, polno skrbi in bojev in zato najde moč, da premaga svojo željo. Dolgo si molče stojita nasproti. Toda to ni bil molk, ki je vladal med njima, tišina je bila napolnjena s tisočerimi ljubeznivostmi in nežnostmi. Roza je čutila, da jo ljubi, ljubi on, h kateremu je pogledovala kot k bilju, ki mu je mogla zaupati, ikot še nikdar poprej kakemu človeku. Vedela,, čutila je, da Je samo zato ni pritisnil na svoje srce, ker ji ni mogel nuditi brezskrbnega življenja. O, kako rada bi šla ž njim v trpljenje in smrt, samo ko bi mogla ostati pri njem. Toda ločitve mu ni smela obtežiti in zato se čez nekaj časa vzravna ter s prisiljenim smehom vpraša: "Ali ne bi sedaj še nekoliko govorila v španščini?" Ni hotel biti preti njo osramočen in premaga svojo ginjenost. "Kakor želite. Tako ginljivo je, kako se mučite z menoj." "O, moj pridni učenec mi dela veliko veselje." In