OCako delajo naša gradbena podjetja
Po osvoboditvi se je večina gradbenih podjetij in sicer predvsem ob nacionalizaciji združila v sedanja bazenska gradbena podjetja. Sosredena je bila tudi psa sicer številna, a že obrabljena gradbena mehanizacija. Druga težava, s katero se morajo boriti naša gradbena podjetja, če hočejo dobro gospodariti, je v tem, da imajo obratne prostore, kakor skladišča, obrtniške delavnice, garaže in upravna poslopja, raztresene po raznih mestih. Kljub tem težavam smo vodili vsa gradbena podjetja po gospodarskih načelih, tako, da je zdaj gradbena operativa po sistematičnem izboljševanju produkcije organizacijsko sposobna graditi tehnično težko izvedljive gradbene objekte. Predvsem se to vidi v dobri organizaciji gradbišč, kjer delajo po natanko sestavljenem načrtu, vidi se v ekonomičnosti gradenj, posebno pri gradnji hidrocentral in družbenega standarda.
V Sloveniji nam v nasprotju z drugimi republikami zelo primanjkuje nekvalificirane delovne sile■ Samo mehanizacija nam jo more nadomestiti. Tega se dobro zavedajo gradbeni kolektivi, ki izdelujejo v mehaničnih delavnicah nove gradbene stroje, kolikor jim dopuščajo gmotne možnosti, kajti lani so jim bili dodeljeni 1 drobilec, 3 kompresorji in 31 vagonetk. Samo zato, ker premalo poznamo problematiko gradbenih podjetij, moremo govoriti o velikem številu gradbenih strojev v naši republiki. Primerjava nabavne vrednosti in sedanja knjižna vrednost novih strojev nam kaže, da so stroji nad 80% že odpisani. Gradbeni stroji so bili nabavljeni že pred desetletji izvzemši buldožerje, ki smo 7O-odstotno■ Vzrok je prav v njihovi obrabljene. Vsa leta v vojnem in povojnem času so vsi stroji polno obratovali, ker to bili tako pri gradbenih delih v vojnem, kakor tudi v povojnem času prekomerno v pogonu. V kako slabem stanju so ti stroji, priča dejstvo, da so bili lani v primerjavi z letom 19i9 izkoriščeni samo 70 odstotno. Vzrok je prav v njihovi obrabljenosti in v tem, da so mnogokrat izločeni iz obratovanja zaradi nujnih popravil.
Trenutno imamo v Sloveniji v gradbeni operativi 5 bagerjev. Od teh dela samo eden na gradbišču >Gradisa" Strnišče. Trije so v popravilu in namenjeni so za gradbišče »Gradisa« Zenica in >Gradisa<, HC Vuzenica, peti bager pa predelujejo v žerjav. To omenjamo, da bo javnost vedela, da so težki gradbeni stroji na gospodarsko najvažnejših gradbiščih.
Kakor z bagerji, tako je z vsemi drugimi težjimi stroji, kakor vrtilnimi žerjavi, kompresorji, lokomotivami itd. Ako sedaj primerjamo knjižno in nabavno vrednost bagerjev, vidimo, da je razmerje 30:100. To pa ne velja samo za bagerje, temveč tudi za vse hfžke gradbene stroje. Vsi so že izrabljeni. Spričo takšnega stanja naših strojev pa je nastalo vprašanje njihove rentabilnosti. Vzdrževanje strojev, to se pravi velika popravila, ki so nujno potrebna, če jih sploh 'se hočemo uporabljati, finančno že presega našo amortizacijsko stopnjo strojev. Samo lani je moralo finančno ministrstvo refundirati gradbertim podjetjem okrog 15 milijonov dinarjev za velika popravila gradbenih strojev■ Kljub temu pa moramo stroje popravljati, če hočemo graditi s potrebnim tempom in tehnično težko izvedljive objekte kapitalne graditve. Pri popravljanju strojev nastanejo še težave, ker nimamo originalnih rezervnih delov ,n ker moramo v delavnicah nadomestne dele posamez izdelovati za drag denar. Doma izdelani nadomestni deli tudi niso enakovredni originalnim nadomestnim delom, saj nimamo dovolj dobrih in
* 7tkcu
Proletftrci vseh dežel, združite se!
Po i talna plačana v gotovini
dLUUMi
;ŠTprayica
GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE
Ljubljana, sobota, 7. aprila 1951
ŠTEVILKA 83. — LETO XII. — CENA 2 DINARJA.
Odgovorni urednik Vlado Vodopivec ni. 6 — Uprava Kopitarjeva ul. S
Ureja uredniški odbor
Uredništvo: Kopitarjeva —	—	_	_	.
TelefOD uredništva in uprave: 53-dl do 52-65 - Telefon n aro« niškega oddelka »-80 - Telefon oglasnega oddelka 86-85 -Številka 6ek raž. 604 90821-0 - Mesečna naročnina 50 din -Tisk tiskarne »Ljudske pravice« v Ljubljani Kopitarjeva ul *
Kaj pripravlja Ljubljana
ZA PRAZNIK SLOVENSKEGA NARODA
Nadaljevanje na 2
pn-strani.
Po vsej Sloveniji se pripravljajo frontne organizacije na deseto obletnico Osvobodilne fronte in na njen kongres. Tudi Ljubljana bo slovesno proslavila ta pomembni praznik. To nam pridajo posebno živahne priprave ljubljanskih sindikalnih, frontnih in mladinskih kultumo-umetni-ških ter fizkulturnih in športnih organizacij.
Tako so napovedala nekatera amaterska društva Za zaključek tekmovanja kar svoje tedne prireditev. Kajuhovci bodo v takem tednu priredil; samostojen pevski koncert, večer jugoslovanskih narodnih plesov in igrali komedijo »Prebrisana norica«; kultumoumetniško društvo »Ivan Rob« bo v svojem tednu priredilo pet iger, imelo liferami, pionirski in pestri večer, z izbranim programom pa bo gostovalo na Reki, in sicer na ladji »Sloveniji«; društvi »Vinko Košak« in »Tone Tomšič« bosta priredili pevska koncerta; lik pred obletnico Fronte pa bodo nastopili pevski zbori, ki so zmagali v tekmovanju Ljudske prosvete. Omenimo naj še kulturno-umetniško društvo »Hinko Smrekar«, ki bo nastopilo z vsemi svojimi odseki v novi dvorani, ki jo bodo odprli pred kongresom, in tekmovanje harmonikarjev za prvenstvo Slovenije.
Največje slavnostne, kulturne in zabavne prireditve bodo v Ljubljani ob kongresu Osvobodilne fronte. 26. aprila ob 10. uri bodo odprli razstavo izbranih del znanih likovnih umetnikov, ob 11. uri pa razstavo Osvobodilne fronte. Popoldne bo slavnostni začetek III. kongresa
Železničarji za kulturni dom v Trstu
Teritorialni odbor sindikata železničarjev Ljubljane je danes določil 100.000 dinarjev za zgraditev kulturnega doma v Trstu. Istočasno apelira teritorialni odbor na vse druge kolektive železničarjev v naM domovini, da tudi oni na podoben način pom-dr gajo primorskim Slovencem in Hrvatom, ki žive v Trstu in si z lastnimi silami in z lastnimi sredstvi grade nov kulturni dom.
Posmrtne ostanke italijanskih partizanov bodo še ta mesec prepeljali
Beograd, 6. aprila (Tanjug). Trinajstega aprila bodo iz Zagreba z vojaškimi častmi odpeljali posmrtne ostanke italijanskih partizanov, ki so padli med narodnoosvobodilno vojno v Jugoslaviji.
V dobrem mesecu se je posrečilo najti v Fruski gori, Sandžaki, Bosni in Sremu ostanke 30 mrtvih partizanov, ki so bili te dni preneseni v Zagreb. V prvi polovici aprila bodo v Milanu, Turinu, Genovi, Florenci in drugih mestih v Italiji komemoracije m padle italijanske borce, 25. aprila pa glavna komemoracija v Rimu.
OF; zvečer bo v kongresni dvorani koncert. V posameznih frontnih in sindikalnih organizacijah bodo slavnostne prireditve, na katerih bodo nastopala kulturno-umetniška društva, izbrana dela slovenskih pisateljev in pesnikov pa bodo brali naš; kulturni delavci. Zvečer okoli 22. ure bo razsvetljen Ljubljanski grad, zagoreli bodo umetni ognji, po naših gorah in planinah pa bodo zagoreli kresovi. Nekaj dni pred praznikom bodo slovensko prestolnico okrasili z zastavami, venci, s cvetjem in slikami najzaslužnejših ljudi iz narodnoosvobodilne vojne. Načrte za okrasitev so naredili ljubljanski arhitekti.
Desetletnico pomembnega dne bo proslavila Ljubljana z naslednjim sporedom prireditev: dopoldne bomo poslušali promenadni koncert, na Kongresnem trgu bo tekmovanje otrok z avtomobilčki in modeli letal, razen tega pa bodo kolesarske in motorne dirke po Miklošičevi cesti, Pražakovi, Cigaletovi in Dalmatinovi ulici, Popoldne bodo prišli na svoj račun ljubitelji nogometa; naši športniki jih bodo presenetili bržkone z mednarodno tekmo na Stadionu. Zvečer bo gostoval v Operi državni ansambel Hrvatske: videli bomo narodne plese, s katerimi se je proslavil ta ansambel tudi v tujini. Drama in Opera za slavnostne dni nista pripravili novih del. Dne 27. t. m. bodo igrali »Pohujšanje v, dolini šentflorjanski«, naslednji dan pa »Ohridsko legendo« in »Operacijo«, v nedeljo »Veroniko De«e-niško« ali »Era« in »Profesorja Klepca«, v ponedeljek pa »Celjske grofe«.
Po prazniku Fronte bo še več zanimivih prireditev. Na plavalnem stadionu v Koleziji bo 28. aprila zabavna drsalna revija na vodi, na Stadionu bo prvenstvena nogometna tekma igralcev druge lige, v Operi pa bo promenadni koncert godbe-zmagovalke v šestmesečnem tekmovanju. V nedeljo bo dopoldne promenadni koncert; železničarji bodo odprli svoij stadion v Šiški, na katerem bodo ves dan tekmovanja športnih in fizkultur-nih društev. V Koleziji bodo ponovili ta dan zabavno drsalno revijo. Gostinska podjetja pa bodo priredila na -dan pred 10-letnico OF in na sam slavnostni dan veselice in zabave. Slednjič omenimo še spored ljubljanskih kinematografov. Predvajali bodo jugoslovanske in slovenske filme, ki smo jih že videli, morda jim bo uspelo dobiti tudi en nov jugoslovanski film; od tujih filmov bomo gledali italijanskega »Sanje e ceste« in ameriškega »Škotska 'kri*.
S®!«
Na zadružnem polju v Prekmurju
Tristo kmečkih delovnih zadrug tekmuje
Skoraj vsak dan beremo, kako tekmuje delovni kolektiv te in one tovarne ali rudnika. Marsikdo se pri tem vpraša: kaj pa naše zadruge? Ali morda tam besede tekmovanja ne poznajo? No, pa poglejmo malo, kako je • to stvarjo v zadrugah.
Resnici na ljubo moramo povedati, da lansko tekmovanje zadrug res ni bilo povsod tako, da bi zaslužilo to ime. Več zadrug je začelo tekmovati šele jeseni. To res ni bilo pravo tekmovanje, ampak je viselo bolj v zraku. Saj nam je očitno, da je treba začeti tekmovati že v začetku leta, ne pa šele takrat, ko je delo na polju že pri koncu. Tekmovanje pa je bilo tako zato, ker je bilo slabo pripravljeno. In končno — saj tudj ne moremo zahtevati od naših mladih zadrug, da bi imelo njihovo tekmovanje že tako popolne oblike kakor tekmovanje v industriji.
Letos je stvar malo drugačna. Po skrbno izdelanem načrtu so začele zadruge tekmovati že v zimskih mesecih. V tekmovanje — v okrajnem merilu — se je vključilo 300 zadrug. Tako na primer: v celjski okolici — vseh 17 zadrug, v mariborski okolici — vseh 27, v sežanskem okraju — vseh 27, v postojnskem okraju — vseh 18, v radgonskem okraju — 17, v goriškem — 37 itd. — V republiško tekmovanje pa je zajetih 21 najboljših zadrug. Tekmujejo v petih skupinah: poljedelska, poljedelsko-živinorej-ska, čisto živinorejska, vinogradniška in sadjarska.
Tekmovanje v zadrugah ni preprosta stvar. Saj bo komisija, ki bo v kratkem ocenjevala njihove uspehe, pregledala vse dejavnosti: priprave za setev, izkoriščanje strojev, čiščenje, brananje, apne-nje, urejevanje sadovnjakov itd.
Katere zadruge bodo prve? Zdaj ne moremo še ničesar reči, prav gotovo pa je, da bodo prve tiste, kjer bo delo dobro organizirano. Tudi v letošnjem tekmovanju se kažejo nekatere nepravilnosti. Marsikje je tekmovanje premalo načrtno, mnoge zadruge 6e sicer drže splošnega tekmovalnega načrta, niso pa sklenile pismenega dogovora z nobeno zadrugo. Tudi pregleda o tekmovanju marsikje nimajo. Seveda pa je uspeh tekmovanja odvisen tudi od tega, kako ga bo podpirala vaška Fronta.
V republiško pristojnost je prešlo v Sloveniji 16 zveznih podjetij
Po odredbi, ki jo je izdala zvezna vlada, je prešlo s 1. aprilom veliko število podjetij v naši državi iz zvezne v republiško pristojnost. Od zveznih podjetij v Sloveniji so prešla v republiško pristojnost naslednja podjetja: Železarne Jesenice, Guštanj in Store, Tovarna avtomobilov v Mariboru, Titovi zavodi »Litostroj« v Ljubljani, Tovarna kovinskih konstrukcij »Franc Leskošek« v Mariboru, Proizvodnja nafte v Dolnji Lendavi, Topilnica in valjarna cinka v Celju, Rudnik svinca in topilnica v Mežici, Industrija kovinskih polizdelkov »Impol« v Slovenski Bistrici, Tovarna glinice in aluminija v Strnišču, Metalurški servis v Celju, Kemična tovarna v Mostah pri Ljubljani, »Hidromontaža« ▼ Mariboru in »Hidroelektroprojekt« v Ljubljani. Zadeve, ki so jih glede navedenih podjetij doslej opravljale razne zvezne generalne direkcije, preidejo na republiške generalne direkcije.
Reorganizacija in rekonstrukcija zvezne vlade
TOVARNA BRUSOV
je piejela zasluženo priznanje
Maribor, 6. aprila
Včeraj je prejel 142-članski delovni kolektiv mariborske tovarne umetnih brusov prehodno zastavo Predsedstva vlade LRS in denarno nagrado 25.000 dinarjev. Hkrati pa je izročil minister Pavle Žavcer predsedniku Delavskega sveta prehodno zastavo Generalne direkcije kemične industrije LRS za dosežene uspehe v februarju.
Mariborska tovarna umetnih brusov je edina te vrste v Jugoslaviji. Njeni iz. dclki so za industrijo zelo važni, kot na primer za stružnice. pa tudi v medicini, kmetijstvu in še drugje «o brusi mariborske tovarne nepogrešljivi. Lani so izdelali 356 ton in nekaj tisoč vrst najrazličnejših brusov, od najmanjših, ki jih uporabljajo zobni zdravniki, pa do največjih, n« katerih brusijo izdelke težke industrije. Le-te pa cenijo tudi v zamejstvu. ^ tovarni uporabljajo domače surovine, na primer iz Ruš dobivajo elektrokorun, za nemoteno obratovanje pa so jim nujne tudi nekatere tujo.
Prizadevnost delovnega kolektiva v proiavodnii in izv »n. ^j« k^iejo *t»vilk*:
V tovarni brusov v Mariboru izdelujejo vse vrste brusov. Na sliki vidimo serijo najmanjših. Izdelani so v glavnem iz plemenitega korunda.
lansko delovno ,nalogo so presegli za okrog 12%, izmeček zmanjšali za 1%, v delovni disciplini se zlahka kosajo z vsakim podjetjem, krožek Ljudske tehnike je marljiv, 12 tovarišev in tovarišic je napravilo šoferski izpit itd. Kako gospodari delavski svet, pa pove tudi tale primer. V zveznem svetu za predelovalno industrijo so planirali tudi uvoz nekaj vrst brusov Pritožbi delavskega sveta, naj rajši uvorijo gradivo, izdelavo teh brusov pa prepuste tovarni, niso hoteli ugoditi Sele po osebnem obisku predsednika delavskega sveta in dveh članov pri teh ljudeh so to dosegli, skupnosti pa prihranili preccg davi«.
Beograd, 6. aprila (Tanjug). — Danes popoldne ob 18. uri je bila druga seja Prezidija Ljudske skupščin« FLRJ z dnevnim redom:
1. Reorganizacija vlade FLRJ;
2. rekonstrukcija vlade FLRJ.
Na 6eji je član Prezidija Boris Kidrič, predsednik Gospodarskega sveta FLRJ m predsednik zvezne Planske komisije, podal obrazložitev reorganizacije zvezne vlade. Tovariš Boris Kidrič je poudaril, da je dosedanji razvoj delavskih svetov in delavskih upravnih odborov omogočil, da lahko celo vrsto državnih funkcij na področju gospodarstva (operativnega vodstva, izmenjave in samega planiranja) ta. koj prenesemo na neposredne proizvajalce, na njihova združenja in njihove organe, # čimer bomo bistveno skrčili državni aparat, V skladu s tem bodo po predlagani reorganizaciji zvezne vlade, kakor tudi po reorganizaciji, ki jo bodo iz. vedle republiške vlade, fapadla iz vlad številna dosedanja gospodarska ministrstva, oziroma se bodo spremenila v glavne direkcije z delavskimi sveti.
Kot drugi bistveni moment v zveri s predlogom o reorganizaciji oziroma skrčenju zvezne vlade je poudaril, da smo vse ključno gospodarstvo naše države (črna metalurgija, barvasta metalurgija, nafta, strojegradnja) izročili v pristojnost ljudskih republik, kar je nov dokaz trdnosti naše FLRJ.
Prezidij Ljudske skupščine FLRJ je nato na predlog predsednika vlade FLRJ sprejel ukaz o reorganizaciji vlade FLRJ. Ukaz se glasi:
I. Od dneva, ko bo stopil v veljavo ta ukaz, bo obsegala vlada FLRJ naslednja ministrstva in svete:
Predsedstvo vlade, ministrstvo za zunanje zadeve, ministrstvo za notranje zadeve, ministrstvo narodne obrambe, finančno ministrstvo in pravosodno ministrstvo, Svet za zakonodajo in izgradnjo ljudske oblasti, Svet za znanost in kulturo, Svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko, Gospodarski svet — z glavno upravo za plan, zveznim zavodom za statistiko in evidenco kot svojimi organi, ministrstvo za zunanjo trgovino. Svet za energetiko in ekstraktivno industrijo, Svet za strojegradnjo, Svet za predelovalno Industrijo, Svet za gradbene posle, Svet za kmetijstvo in gozdarstvo, Svet za blagovni promet z glavno upravo za turizem in gostinstvo kot samostojnim organom, Svet za promet in zveze — z glavno direkcijo jugoslovanskih železnic, glavno direkcijo rečnega prometa, glavno
direkcijo jugoslovanskega aerotranspor-ta in glavno direkcijo pošt kot samostojnimi organi, ministrstvo za pomorstvo.
H. Ukinjajo se dosedanji organi vlade Federativne ljudske republike Jugoslavije:
Zvezna Planska komisija, ministrstvo za delo, ministrstvo za novoosvobojene kraje, ministrstvo za železnice, ministrstvo za promet, ministrstvo za pošte in generalna direkcija za strojegradnje, generalna direkcija črne metalurgije, generalna direkcija metalurgije, generalna direkcija za proizvodnjo in predelavo nafte, komite za varstvo ljudskega zdravja, komite za socialno skrbstvo, komite za kinematografijo, komite za lokalno gospodarstvo in komunalne zadeve, komite za turizem in gostinstvo in komite za vodno gospodarstvo.
Na predlog predsednika vlade FLRJ je sprejel Prezidij Ljudske skupščine FLRJ na današnji seji tudi ukaz o rekonstrukciji vlade FLRJ.
Razrešujejo se dolžnosti ministrov v vladi FLRJ:
Minister, predsednik komiteja za var* stvo ljudskega zdravja dr. Pavle Gregorič; minister, predsednik Sveta *a promet in zveze Božidar MaslarDč; minister za delo in minister za novoosvobo-jene kraje Večeslav Holjevac; minister za železnice Todor VujasrVnovičj račni-ster za pomorstvo Vfcko Krstulovič; mi-
nister za promet Vlada Zečevič; minister za pošte dr. Zaim Šarac; minister, predsednik komiteja za turizem in gostinstvo Stanoje Simič; minister, predsed-nik komiteja za vodno gospodarstvo doktor Vaso čubrilovič; minister, generalni direktor za strojegradnje ing. Nikola Petrovič) minister, generalni direktor za črno metalurgijo Strahil Gigov; minister, generalni direktor za proizvodnjo in predelavo nafte Milka Minic; minister, pred. sednik Gospodarskega sveta in predsednik zvezne Planske komisije Boris Kidrič.
IL Postavljajo se za ministre vlade FLRJ:	Stanoje	Simič, Vlada Zečevic,
dr. Pavle Gregorič, Todor Vujasinovič in Maks Bače.
HI. Predsednik vlade bo izvršil ta ukaz.
IV. Ta ukaz bo začel veljati z dnevom objave v »Uradnem listu Federativne ljudske republike Jugoslavije«.
U. št. 510, 6. aprila 1951, Beograd. Prezidij Ljudske skupščine FLRJ Predsednik: Dr. Ivan Ribar, s. r.
Sekretar: M. Peruničiž, s. r.
Opomba uredništva:	Celoten	tekst
Ukaza o pristojnosti in funkcijah posameznih ministrstev, svetov, oziroma glavnih direkcij bomo objavili prihodnjič, ker objavljeni tekst zaradi slabega sprejema ni popolen.
Slovenski veterinarji zborujejo
Ljubljana. 6. aprila. V dvorani ministrstva za kmetijstvo se je začel danes občni zbor društva veterinarjev in veterinarskih pomočnikov Slovenije. Razen veflikega števila delegatov so zboru prisostvovali tudi minister za kmetijstvo tov. Simončič in predstavniki ministrstva za ljudsko zdravstvo, JA, ekonomske fakultete, zdravniškega društva, društva agronomov, veterinarskega društva iz Srbije, kmetijskega znanstvenega zavoda itd. Zbor je začel načelnik uprave za veterinarsko službo dr. Albin Sedej, ki je imel tudi uvodno poročilo o delu in nalogah veterinarske službe v Sloveniji.
Dr. Sedej je omenil nekatere važne
pomanjkljivosti veterinarske službe. Gre predvsem za preslabotno delo pri sistematičnem zatiranju živalskih kužnih bolezni, za kar manjka ne samo strokovnjakov, temveč česlo tudi najosnovnejših
gmotnih sredstev. Govoril je tudi o klavnicah, ki so večidel nehigiensko urejene. Na koncu je poudaril, da imajo pri vseh zdravljenjih prednost kužne bolezni, ki še resno zavirajo napredek naše živinoreje. Na tem področju so bili lani že doseženi znatni uspehi; tako je bila rdečica v glavnem zajezena in ni povzročila Večje škode. Na Tolminskem je bilo pregledanih nad 15.000 goved, za kar zasluži veterinarska služba posebno pohvalo.
Danes je bil strokovni del zbora in so delegati poslušali predavanja o problematiki vitaminske in mineralne prehrane domačih živali, o hormonski terapiji v borbi proti plodnostnim motnjam, o higieni mesa in mesnih izdelkov itd. Jutri bo upravni, v nedeljo pa društveni del zbora. To obširno zborovanje slovenskih veterinarjev je zelo važno predvsem zaradi novih smernic in nalog za pospeševanje razvoja naše živinoreje.
STALIŠČE AZIJSKIH DRŽAV DO KOREJE
Predstavniki 12 azijskih držav
za ustavitev sovražnosti in začetek pogajanj
S/aba igra s številkami
Po večkratnem odlaganju je bil ta teden kongres KPI v Rimu. Glavno besedo je seveda imel Togliatti. Pisali smo le, da se je ponudil za sodelovanje v vladi, ki bi »vodila drugačno zunanjo politiko«• to je, da bi se približala politiki, ki jo vodijo v Kremlju. V Togliattijevem govoru pa je bilo Se nekaj značilnega. Spričo izstopanja iz KPI, ki je vedno bolj množično, je hotel Togliatti v svojem govoru napraviti močan vtis in je navedel Številčnost italijanske partije.
Skupno Število članstva je 2,576.487-Od teh je 553.415 žena in 463.894 mladincev. Na kongresu so trdili tudi, da se je Število članstva v enem letu zvišalo za 461.225 članov.
Pa poglejmo nekoliko za kulise te igre i Številkami. Tednik »Vie nuovet je pred nekaj časa tudi objavil Število članstva in sicer za leta nazaj. Po teh podatkih je bilo na primer leta 1948 2,115.232 članov. V tem letu je bila objavljena tudi budimpe-Stanska enciklika. »Vie nuovet trdi, da je od takrat do letos narastlo članstvo na 2,575.000. Do tu izgleda vse najlepSe. Vendar pa je račun drugačen. Pred letom 1949 članstvo mladinske organizacije ni bilo upoštevano v sploSnem Številu partijskega članstva. Od leta 1949 pa ga prištevajo, da je Število članstva večje. Račun pove torej, da je letos manj članov kot jih je bilo ob izidu budimpeStanske resolucije, kljub temu, da so informbirojevci neprestano »množično« rekrutirali novo članstvo in da se je v zadnjem letu »z»i-Salo• 'Število članstva za skoraj pol milijona. Ali je torej samo v zadnjem letu skoraj pol milijona članov izstopilo in vstopilo pol milijona novih?
To so uradni podatki KPI. ki dokazujejo najmanj, da je njihova igra s Številkami močno neresna. Trudijo se pač prikriti neprestano slabljenje KPI■ Če bi povedali resnično Število tistih, ki jih lahko smatrajo za svoje aktivne pripadnike, bi bila slika popolnoma drugačna. Bila bi resen pouk, kako zgrešena je informbiroj-ska petokolonaška politika. Zbiranje članov na način, da se celo v trafikah lahko vpisujejo faSisti in vsi, ki hočejo sodelovati z njimi, jim ne bo pomagalo.
Pa ne samo to. Togliatti je na kongresu dobesedno dejal: »Najvažnejši element v sedanjem položaju na svetu je neizbežno približavanje vojni'. Tudi tako rožljanje s sovjetskimi bajoneti ne bo ustvarilo razpoloženja, ki bi jim pomagalo iz zadrege. To ne more prisiliti italijanskega proletariata, da bi začel vstopati v informbirojevske vrste, niti ne bo moglo zadržati nadaljnjega izstopanja. Zgodovina zadnjih mesecev je pokazala, da propada KPI prav zaradi takega rožljanja z orožjem, ki je zamenjalo prizadevanje za resnični mir in razredni boj. Igra s Številkami in prerokbe o vojni izdajajo le vedno večjo slabost kremeljskih konzulov v Italiji.	—t
New York, 6. aprila (Tanjug). V stanovanju indijskega delegata Benegala Raua v New Yorku so se sešli zastopniki 12 azijskih in srednjevzhodnih držav (Afganistana, Burme, Egipta, Indije, Indonezije, Irana, Iraka, Libanona, Pakistana, Saudske Arabije, Sirije in Jemena), Kot opazovalec je bil navzoč tudi zastopnik Filipinov.
Zastopniki teh držav so sklenili storiti nove korake za ustavitev bojev na Koreji, Na tem sestanku so zastopniki omenjenih držav izmenjali svoja gledišča o položaju na Koreji, ki je po presoji večine teh zastopnikov danes ugodnejši kakor kdaj koli prej. Zastopniki so se v glavnem strinjali s tem, da bi novo resno prizadevanje Združenih narodov za rešitev korejskega spora lahko pripeljalo do konkretnih uspehov.
Ugotovili so, da bi bilo treba kitajski in severnokorejski vladi poslati nov poziv za ustavitev sovražnosti in za začetek razgovorov. Vendar pa bi se bilo treba prej še posvetovati s komisijo za dobre usluge in z nekaterimi delegacijami. Zastopniki 12 držav so tudi mnenja, da bi bilo treba prej ugotoviti, ali misli 14 držav, katerih sile so udeležene pri
<
Mac Arthurjeve čete
Tokio, 6. aprila. Agencija France Press e poroča, da so ameriške in južno-korejske sile ie nadalje napredovale na osrednjem in zahodnem delu korejskega bojišča v dolžini 56 km. Ameriški oddelki so naleteli na močan odpor severno od Jongjonga. Ta kraj leži približno 1 km severno od 38. vzporednika. Na desnem krilu zahodnega bojišča in na osrednjem odseku bojišča so ameriške čete prestopile vzporednik skupaj z grškimi in siamskimi četami In so morale premagati močan kitajski odpor. Ko so zapuščale svoje položaje, so kitajske čete zapustile za seboj številna minska polja,
Konec preijšnjega leta so nekatere agencije javile, da so kitajske čete vkorakale v Lhaso, prestolnico Tibeta, vendar pa ta vest ni bila nikoli uradno potrjena. Čeprav so kitajske čete zasedle samo del Tibeta, pa je njihov vpliv vedno močnejši tudi v ostalih delih Tibeta, ki so še pod suverenostjo Dalai lame, vrhovnega poglavarja tibetskih budistov.
Centralna kitajska vladat je lansko leto v svoji novoletni poslanici objavila pogoje, pod katerimi bi bila pripravljena priznati regionalno avtonomijo Tibeta v okviru Kitajske republike. Pekinška vlada bi priznala avtonomijo Tibeta in
akciji Združenih narodov na Koreji, razglasiti deklaracijo o reševanju tega vprašanja.
Danes popoldne so se zastopniki 12 držav znova sešli. Navzoč je bil tudi Fadil Nervo, član komisije za dobre usluge, kateri je Generalna skupščina naročila, naj posreduje med Kitajsko in Združenimi narodi.
Wasbington, 6. aprila (Tanjug). Predsednik ZDA Truman je izjavil na tiskovni konferenci, da je nevarnost tretje svetovne vojne ob današnjem položaju enaka nevarnosti, ki je obstajala v zadnjih štirih letih. Takšna nevarnost je bila po Trumanovih besedah med blokado Berlina, med umikom iz Irana, Grčije in Turčije ter od začetka spopada na Koreji. Vendar pa je Truman izrazil upanje, da do tretje svetovne vojne sploh ne bo prišlo.
Truman se je dotaknil tudi izjave predsednika predstavniškega doma ameriškega kongresa Sama Rayburna, ki je dejal, da sa v Severni Koreji koncentri-
še vedno napredujejo
Ameriška letala na pogon s stisnjenim zrakom tipa »Sabre< so se danes spopadla po Reuterjevem sporočilu v bližini mandiurske meje z letali tipa »Mig«.
V	srditi letalski bitki, ki se je je udeležilo 12 ameriških letal in 80 severnokorejskih letali tipa »Mige, so ameriški piloti unlfiiili im poškodovali 5 severnokorejskih letal.
V	poročilu glavnega štaba severnokorejskega poveljstva je rečeno, da so severnokorejske čete in kitajski dobro-voljci še nadalje zapleteni v hude boje in da zadajajo sovražniku velike izgube v moštvu in materialu.
oblast Dalai lame le y primeru, če bi 1) lahko kontrolirala zunanja odnose Tibeta in 2) če bi dobila kontrolo nad obrambo Tibeta.
Tibet bi bil sicer pripravljen priznati suverenost LR Kitajske, vendar pa je proti temu, da bi bile kitajske čete stalno na ozemlju Tibeta ali pa na njegovih mejah. Manjša skupina premožnejših in vplivnejših Tibetancev pa je proti temu, da bi Tibe-t takoj pristal na kitajske pogoje. Mednarodni opazovalci v New Delhiju smatrajo, da bodo Tibetanci kljub opoziciji sčasoma prisiljeni priznati in sprejeti pogoje pekinške vlade — samo da bi te Dalai lama obdržal na oblasti.
Kitajci so spretno postavili zanko Tibetancem. Ako hočete imeti Dalai lamo, potem morate sprejeti vise naše pogoje in predloge. To je njihova politična strategija. V nasprotnem primeru pa bo moral Dalai lama zapustiti Tibet, na njegovo mesto pa bo prišel drug predstavnik, ki bo uživaJl popolno zaupanje pekinškega režima.
Kot poroča agencija Nova Kitajska, je »veliki lama« Siaadžingabi obiskal Mao Ce Tunga in Ču En Laja v glavnem mestu pokrajine Tsinhai. Med drugim je izjavil, da priznava Tibet nacionalno politiko in bleščečo avtoriteto Mao Ce Tunga in centralne vlade LR Kitajske.«
Kljuib temu, da se danes Tibet upira kitajskemu pritisku in da uživa v tem tudi moralno podporo indijske vlade, ki je močno zainteresirana na tem, da bi se kitajski vpliv ne ra®lil preko Tibeta v obrobne himalajske državice Nepal in Bhutan, pa je položaj v Lhasi vedno težji. Kitajci so sicer ustavili vojaške operacije proti Tibetu, zato pa so povečali politični in ekonomski pritisk na to osamljeno gorsko deželo.	—in
Pariz, 6. aprila (Tanjug). United Press poroča, da so imeli namestniki zunanjih ministrov štirih velikih sil danes triurno tajno sejo pri kosilu v sovjetskem veleposlaništvu, ki ga je priredil namestnik sovjetske.ga ministra za zunanje zadeve Andrej Gromiko. To je bila tretja tajna seja namestnikov, odkar so se začela njihova pogajanja v Parizu. Po seji je bilo sporočeno, da je bila današnja plenarna seja namestnikov preložena na jutri. Na današnji tajni seji v sovjetskem veleposlaništvu so bili navzoči samo na-
rajo kitajske oborožene sile in da smo lahko že na pragu tretje svetovne vojne. Pri tem se je Truman omejil na izjavo, da je Raybum človek, ki se mu lahko verjame. Truman ni hotel potrditi ali demantirati novice, da je bilo generalu Mac Arthurju dovoljeno bombardirati kitajsko ozemlje, če bodo Kitajci napravili kakšen večji letalski napad na Koreji.
AMERIŠKE REPUBLIKE ZA POMOČ ZN
New York, 6. aprila (AFP). Politični in vojaški odbor panameriške konference je z 20 glasovi sprejel resolucijo, ki obljublja podporo ameriških republik Organizaciji združenih narodov in kontinentalni obrambi do skrajnih meja njihovih možnosti. Argentina se je vzdržala glasovanja.
Pred glasovanjem je Argentina predložila spreminjevalni predlog, ki poudarja, da podpora Organizaciji združenih narodov in kontinentalni obrambi ne bo škodil upravičeni obrambi nacionalnih ozemelj. Pripomniti je treba, da se je Argentina vzdržala glasovanja o istem vprašanju tudi v Organizaciji združenih narodov.
mestniki, vsak z enim pomočnikom in tolmačem. Čeprav so bili zadnje dni podani novi predlogi z obeh strani, ki so nekoliko približali stališče, so vendar še ostala tri poglavitna sporna vprašanja, ki bi jih bilo treba rešiti, če naj se doseže dokončen sporazum o dnevnem redu. Sovjetska zveza namreč še zmeraj vztraja pri tem, da naj bi se razpravljalo o zmanjšanju oborožitve štirih sil, zahodna sile pa hočejo, da bi se najprej razpravljalo o splošnem obsegu oborožitve, vštevši tudi oborožitev satelitskih držav sovjetskega bloka. Sovjetska zveza dalje predlaga, naj se razpravlja o razorožitvi štirih sil, ne pa o splošni razorožitvi, kot to predlagajo zahodni delegati. Končno vztraja sovjetski zastopnik v nasprotju z zahodnimi delegati pri tem, naj se med vprašanji o vzrokih današnje napetosti na svetu najprej obravnava vprašanja nemške razorožitve. Sodijo, da so namestniki ministrov na današnji seji razprav* Ijali o teh nesoglasjih, ki praktično onemogočajo, da bi se dosegel sporazum o dnevnem redu četverne konference.
ANKETA 0 BREZPOSELNOSTI
V	ITALIJI
Rim, 6. aprila. (Tanjug). Posebna parlamentarna komisija, t kateri je 10 senatorjev in 9 poslancev, bo te dni opravila anketo
o	brezposelnosti v Italiji. Namen te anketa je, da bi se našel način, kako bi bilo mogoče zaposliti brezposelne deJavce. V Italiji je zdaj ved kot 3 milijona brezposelnih delavcev.
IZVOZ MESA IZ ARGENTINE SE ZMANJŠUJE
Buenos Aires, 6. aprila. Po podatkih, kt
jih je prinesel argentinski časnik v angle. škem jeziku >Rimes«, se je izvoz me«a i* Argentine zelo zmanjšal, ker je- bil: iz^oz v Britanijo ustavljen. Tako je n. pr. v letošnjem januarju Argentina izvozila komaj 19.680 ton mesa v primeri z 89.555 tonami v januarju 1950. Vel. Britanija, ki mora meso uvažati, pa uvaža zdaj meso iz držav Britanske skupnosti, ker se z Argentino ni mo. gla sporazumeti za ceno.
Kitajska kolona pasira Lhaso. Kitajske žete še niso prevzele oblasti t Lhasi
TIBET, vmesna država med Kitajsko in Indijo, ali pa kitajska pokrajina
Truman o vojni nevarnosti na Koreji
Kako delajo naša
(Nadaljevanje s 1, strani.) mernih potrebščin, niti izvežbanega strokovnega kadra. Ker rezervni deli nrso izdelani tako precizno, kakor jih je moč izdelati le v tovarnah, kjer jih izdelujejo serijsko, tudi stroj sam ne obratuje tako• kakor bi bilo potrebno. Zato so okvare Se večje, posebno, ker se pri slabo izdelanih rezervnih delih tudi ostali mehanizem hitreje obrabi.
Če hočemo v bodoče ekonomično graditi in ekonomično izrabljati mehanizacijo, moramo postopoma izmenjati stare stroje in jih nadomeščati z novimi. Ni umestno gledati samo na Število strojev po republikah in se vpraševati, čemu potreba po nabavi novih gradbenih strojev, ko vsi vemo, da starega ieleza ni vredno več popravljati ter vlagati kvalificirane ure v slab stroj, ki bo obratoval morda le nekaj dni. Gradbena podjetja ne morejo graditi tehnično kompliciranih objektov kapitalne graditve, ne da bi jim zagotovili kredite za njihove investicije kapitalne graditve in družbenega standarda in ne da bi jih po tolikih letih opremili vsaj z nujnimi novimi gradbenmi stroji. Ni dovolj, da vsako leto zahtevamo plan potrebe po novih gradbenih strojih, realizacije plana pa ni. Industrijska podjetja so plan dobave novih strojev bolje izpolnila kot gradbena, čeprav vsi vemo, da naša industrija ne bo hitro zgrajena, ako ne bomo imeli tehnično dobro opremljenih gradbenih podjetij.
Drugi činitelj, ki mnogo pripomore k dobremu uspehu na gradbišču, je naš tehnični kader. 0 njem, o njegovi pravilni zaposlitvi smo imeli v naši republiki točno evidenco. Statistika nam pokaže, da niti en procent tehničnegh kadra ni ostal izven državnega sektorja. Najboljši kader je Sel v gradbeno operativo in v projektantska podjetja, kader, kateremu pa ope-rativa ni bila pri srcu, je šel v administracijo. V pomoč drugim republikam smo pošiljali vedno le zdrave ljudi, vtem ko so bili zaposleni v Sloveniji tudi bolehni, kar je bilo vsekakor v škodo zmogljivosti naših podjetij.
gradbena podjetja
Gradbena operativa, ki obsega republiška in lokalna gradbena podjetja, ima letos za dobri 2 milijardi planskih nalog. Za vsa ta dela ima 45 inženirjev tako, da odpade na enega inženirja v naši republiki nad 400 milijonov. Iz tega jasno izhaja, da je inženirski kader v naši republiki pravilno zaposlen. Projektanti morajo v letošnjem letu projektirati za 2,9 milijarde projektov na 352 objektih, dela pa na tem področju 47 inženirjev■ Trditev, da je v Sloveniji preveč inženirskega kadra na projektantskem sektorju, torej ne drži. Gradbišča, kakor so Dolnja Lendava, Guštanj, Strnišče, H C Medvode, Štore, tovarna >rotopapirja« ter druga, se bore s težavami prav zarodi tega, ker nimajo načrtov, detaiirrv in kalkulacij, kar bi. neobhodno potrebovala za ekonomično in hitro 'graditev objektov.
Pri tej ugotovitvi pa se nam nehote vsiljuje vprašanje, ali so tiste republike, kjer čutijo največje pomanjkanje inženirskega kadra, resnično storile vse, da bi ves svoj inženirski kader pravilno zaposlile v gradbeni operativi? Izjave naših inženirjev, da so bili nepravilno zaposleni, ko so bili dve leti na gradbenih delih v drugih republikah, nam dajo misliti, da tehnični kader ni bil pravilno izkoriščen in da je tam v administraciji preveč inženirskega kadra. Zato nam primanjkuje inženirskega kadra na gospodarsko najvažnejših gradbiščih v državi. Menimo, da je treba najprej pregledati, ali je pravilno zaposlen inženirski kader po republikah, potem šele naj bi ga nivelirali med republikami. Naš tehnični kader je dal lep zgled pomoči drugim republikam, saj skoraj ni člana, ki ne bi bil sodeloval prt graditvi socializma v drugih republikah. Gradbeno podjetje *Gradis« IMM je odprto letos velegradbišče v železarni Zenica, kjer gradi veliko koksarno s svojimi delavci in inženirji. Pri nas moramo stremeti za tem. da bomo zaposlili predvsem tehnični kader na gradbiščih hidrocentral in črne metalurgije, ki so ključ naše petletke, da bodo začele čimprej obratovati.
Ing. M. G.
Dogodki na Daljnem vzhodu se že
nekaj desetletij bolj ali manj sučejo okoli osnovnega vprašanja — preskrbe azijskih držav z glavno hrano, rižem. Ne glede na vojaške spopade na Koreji, boje v Vietnamu in negotov položaj v drugih državah, je riž še vedno močan barometer. okoli katerega se pletejo pomembni politični in gospodarski načrti.
Napačno bi bilo ocenjevati pomen riža s stališča potreb Evropejca po žitu. Za azijske narode ni riž samo eden osnovnih artiklov prehrane. Srednji in siromašni sloji, na primer v Vietnamu, so zadovoljni, če lahko dobijo vsaj po dve skodelici riža dnevno. Nekaj podatkov naj pokaže, kako velike so najbolj nujne potrebe azijskih narodov po rižu. Po uradnih statistikah je od skupno 460 milijonov Kitajcev 360 milijonom osnovna hrana riž. Prebivalci Indije so drugi naj večji potrošnik. 17 milijonom prebivalcev Burme, 15 milijonov prebivalcev Siama, 14 milijonov Indonezijcev itd., vsem tem je riž praktično edina hrana.
V	Vzhodni Aziji so prav tako veliki potrošniki riža Japonci, ki Steieio 77 milijonov, pa tudi Korejci, ki jih je '2-1 milijonov. Skoraj lahko rečemo, da ;e problem riža problem, kako prehraniti nekaj mani kot polovico človeštva. 2e po teh podatkih nam postane razumliivo. kako važno gospodarsko in politično vprašanje je za Azijo riž.
Na splošno so menili, da ie bila predvojna proizvodnja riža v Aziji dovoCi velika za pokritje osnovnih potreb. Seveda je tudi ta ocena azijske proizvodnje
zelo dvomljiva, kajti zdi se, da ne računa na milijone, ki so ob dveh skodelicah riža dnevno, umirali. Predvojni proizvodnja Kitajske in Indije (skupno s Pakistanom) je služila le za domače potrebe. Indokina, Indonezija in Siam pa so v večji ali manjši količini riž tudi izvažale. Tržne cene riža so določale prav te tri države in Singapore je bil glavna tehtnica svetovnega trga z rižem.
Japonska okupacija je pridelovanje riža v Aziji zelo razmajala, količina pridelka je padla, s tem pa je izginila tudi normalna trgovina z rižem. Viške pridelka. ki so prej šli v izvoz, je laponska zasegla zase. Po statističnih podatkih OZN se je pridelovanje riža v Aziji gibalo takole: Burma je pridelala leta 1938 7.8 milijona ton, 1946 — 2.6 milijona ton in 1950 — 4 milijone ton riža. Za Kitajsko računajo, da ie pridelala 1946 30.9 milijona ton in 1950 — 44.5 milijona ton riža. Na Formozi so pridelal' 1938 — 1.8 milijona ton in 1950 — 1.5 : milijona ton riža. V Indiji so pridelali 1938 — 39.9 milijona ton (skupno s Pakistanom) in 1949 — 28.7 milijona ton (brez Pakistana). V Indokini je znašal pridelek riža leta 1938 — 8.3 milijona ton. leta 1950 pa komaj 4.6 milijona ton Na otoku Javi so pridelali leta 1938 — 6.5 milijona ton riža. lani pa 6.1 milijona ton. Na Filipinih je pridelek riža lani isti kot leta 1938 (2.2 miTiona ton). Med temi pridelovalci riža ie še Siam, ki je edini povečal pridelek, in sicer od 4.5 milijona ton leta 19iš na 5.6 miiiiona ton lani. Tako lahko pri vseh azijskih pridelovalcih riža vidimo občuten padec
z izjemo Siama. Povečanje kitajske proizvodnje v letih 1946 in 1950 pa je še vedno pod ravniio i/ predvojnih let.
V	Indokini je bil pridelek riža pred vojno silno pomemben. Od tu so 1. 1939 izvozili nad poldrugi milijon ton riža večinoma v jugovzhodno Azijo in Severno Afriko. Ta velik izvoz je pred Indo-kino odpiral možnost aktivne gospodarske bilance. Toda japonska okupacija in surovo ropanje dežele je popolnoma za-vrlo razvoj pridelovanja riža in celo več, začela se je strma pot navzdol. Po razglasitvi neodvisnosti 9. marca 1945 je bilo pridelovanje riža prepuščeno iniciativi posameznikov, kar pa je omogočilo le delno zboljšanje. Razširitev narodnoosvobodilnega boja po vrnitvi Francozov pa je tudi to začasno zboljšanje znova ustavila. Zanimivo je, da so v Indokini uspeli dobiti v svoje roke trgovino z rižem kitajski trgovci. Čeprav jih, kot pi-šejo nekateri časopisi, sovražijo tako Francozi in Bao Daj kakor tudi Ho Si Hinh, jih narodnoosvobodilno gibanje vendarle ščiti. Baje zaradi tega, ker ti trgovci z rižem trgujejo tudi z orožjem.
Na Kitajskem računaio. da je bil pri. delek riža pred vojno približno za deset odstotkov prcmaihen. da bi lahko zagotovili domače potrebe. Kitajska je bila prisiljena razen notranje trgovine z rižem uvažati riž tudi iz Indokine, Burme in ZDA. Vojna z Japonsko in zatem kitajska revolucija pa sta položaj še poslabšali. Posledica napetosti, ki ie postala posebno ostr? po kitajski intervenciji na Koreji pa je, da so tudi ZDA prenehale z vsakršnim izvozom riža v Kitajsko. Težkega prehrambenega položa-
ja Kitajske ne bo moglo rešiti sovjet, posojilo 300 milijonov dolarjev, ki pomeni komaj kapljo v morje, Mao Ce Tung in njegova vlada bodo očividno morali tu najti izhod. V kitajski zgodovini je zaradi gospodarskih kriz pomrlo na tisoče Kitajcev od lakote.
Tudi Koreja, ki je zdaj v središču mednarodne pozornosti, je važen pridelovalec riža. Južna Koreja pridela navzlic temu, da je 21% zemlje neobdelane, približno štiri petine riža na Koreji. Leta 1948 je znašal pridelek riža na Koreii nad dva milijona ton. Od tega so nekaj manj kot 40% izvozili na Japonsko. Pri tem pa je treba pripomniti, da se je tudi pridelovanje riža na Koreji zaradi japonske okupacije precej znižalo. K temu pa je še pripomoglo veliko pomanjkanje umetnega gnojila, ki ga proizvajajo v Severni Koreji. Koliko sta severnokorejski napad in kitajska intervencija na Koreji povezana z riževim bogastvom na jugu pa je danes težko reči. Nedvomno pa je tudi prehrana z rižem imela pri tem svoj delež.
Združene države Indonezije so bile nekdaj zelo pomembne zaradi izvoza riža. Prav tako kot v drugih azijskih državah se je tudi tu znižal pridelek zaradi japonske okupacije in negotovega položaia v vojni. Zdaj primanjkuje v Indoneziji riž celo za domače potrebe. Zaradi tega je Indonezija dobila lani posojilo 10 miliionov dolarjev za nakup riža v ZDA.
Edina država, ki je povečala svoj pridelek riža. je Siam. Zanimivo je, da je siamsko pridelovanje riža zelo modernizirano in da jim pri tem pomagajo nemški in ameriški strokovnjaki. Siam ima o
tem sklenjen tudi sporazum z nemško vlado v Bonnu.
Prav tako kot v Kitajski tudi v Indiji pridelek ni dovolj velik, da bi lahko zadovoljil domače potrebe. Znane so prošnje Indije za pomoč v hranj in dolge razprave v ZDA ali nai se ta pomoč dodeli ali ne. Za Indijo, kakor tudi za nekatere druge države Azije, pa velja tudi to, da lahko riž nadomestijo z žitom, vendarle samo deloma. Popolnoma nadomestiti riža z žitom še dolgo ne bo mogoče.
To je na kratko nekaj osnovnih po* datkov o sedanjem položaju azijskih držav glede preskrbe z rižem. Azija, ki je nekoč izvažala riž, ga mora danes uvažati. Zaradi izredno težkega položaja je tem državam priskočila na pomoč Organizacija združenih narodov. Predvsem so dali priporočila za modernizacijo pridelovanja riža, kar pa bo težko izvesti zaradi velike politične negotovosti, ki vlada na tem delu sveta. Po statistikah OZN se je izvoz riža neazijskih držav v Azijo močno povečal. Avstralija ie izvozila v Azijo leta 1939 — 10.000 ton riža, lanj pa 20.000 ton. Brazilija je povečala svoj izvoz od 38 na 375 tisoč ton, ZDA pa od 97 na 325 tisoč ton.
Ce je imel riž v zgodovini Azije tako veliko vlogo takrat, ko je pridelek zadovoljil potrebe azijskega ljudstva, je ta vloga sedaj, ko vlada pomanjkanje in resno grozi lakota, toliko pomembnejša. Boj za riž je bil in bo še dolgo časa eno osnovnih vprašani tega dela sveta. Naj bo zunanji videz političnih dogodkov še tako zavit, za njim se skoraj vedno skriva riž, ki pomeni za Azijo toliko kot ži. veti.
Riž irt prehrana Azije
So res prehudo obdavčeni?
Tako se sprašujejo in hkrati pritrdilno odgovarjajo tisti nižinski kmetovalci, ki se kaj radi balravo prištevajo med zelo poštene gospodarje. V resnici 6odijo seveda med »poštene« goljufe, ki jih znajo mnogokje dobro razkrinkati, ponekod pa se jim le posreči napeljati skoraj vso vodo na svoj mlin. Tako se je tudi letos zgodilo v mariborskem okoliškem okraju.
ŠPEKULANT JE SO SE — ZAŠPEKU-LIRALI
Pri Sv. Križu na Kozjaku so imeli »vaški očetje« že večkrat takšno »smolo«. Vendar to, kar se jim je pripetilo tokrat, le ni enako njihovim prejšnjim »nesrečamn Ni še dolgo tega. ko so navsezadnje le imeli manjši del vaščanov pod svojim »skrbništvom«, nedavno pa 60 se vendarle docela zašpekulirali.
Takšnega izida seveda niso pričakovali. Računali so namreč z »nastopom večje demokratičnosti« — in upali, da bodo lahko za nio skrili svojo »poštenost« pred neurjem. Zato so na zboru volivcev krepko zabrundali in se hoteli po vsej sili pokazati takšne, kot da ne bi imeli po 100, 150 in več hektarov gozda.
No. člani krajevne davčne komisije se niso dali ugnati. Pridno so sodelovali z volivci, upoštevali, kolikor se je le dalo, dejanske dohodke kmetovalcev — in če eo se pri kom zmotili, se niso hudo. Si-
cer pa tisti, ki jih je zadela krivica, niso godrnjali, marveč dokazovali. In udeleženci zbora volivcev so krivico hitro zamenjali s pravico. Za tožbe patentiranih lažnivcev pa proti pričakovanju le-teh niso pokazali razumevanja. Na revnem in poštenem Kozjaku pač laž še nai-slabše rodi.
DOGOŠKI NAROBE SVET
Prav nasprotno se je zgodilo v ravninskih Dogošah. Pa nič čudnega. Člani krajevne davčne komisije so namreč spremenili »argumente« špekulantov v svoj kažipot. In dogoške kokoši so lani znesle le po 40 jajc, posestniki 10 ali 20 ha zemlje so zaklali le po enega 80 kg težkega prašiča, na prosto ni mogel nihče prodati niti jajca niti litra mleka, presežke krompirja in koruze pa so »požrli« dogoški delavci, ki nimajo zemlje in hodijo h kmetom na delo! In dohodki ravninskih »kmetičev« so na mah postali malenkostni.
V	takšnole »racionalizatorstvo« je seveda morala nujno poseči okrajna davčna komisija. Njen član je na zboru volivcev postregel kmetovalcem s Številkami iz gospodarskih in odkupnih listov. Volivci so ga izredno pozorno poslušali. In potem? — Dohodki »kmetičev« so se na-mah »povečali«' enkratno, dvakratno. Pri Rafaelu Horvatu, lastniku 18 ha zemlje
Malokdo jih pozna
NASE PRIDNE KAMNARJE
Mila zima je za nami. Vrhovi Grintovca, Kočne in Grebena še počivajo pod snegom, a v kamnolomu v Kokri so že začeli ropotati stroji, ki drobijo porfir za naša asfaltna cestišča.
Ogromne skladovnice porfirnega kamna pričajo, da kamnarji tudi v zimskem času niso počivali. Minerji so se bili zarili v kamnolom, razstreljevali sklade in potem zlagali kamen na zaloge. Nastala je velika zaloga kamenja, ki ga bodo mleli v pomladanskih in poletnih mesecih.
Redko slišimo kaj o naših kamnarjih, saj jih malokdo obišče v kamnolomih.
Da jih nihče ne obišče? Potujoči kino iz Kranja pride k njim vsak teden, to je zanje razvedrilo, ki ga pošteno zaslužijo.
Tudi med njimi so udarniki. Najboljši je tov. Franc Gracar, ki je bil razglašen za udarnika že trinajstkrat ter odlikovan z redom III. stopnje. Svojo petletno planiko nalogo je že izpolnil.
V zimskem času so strojniki popravili stroje in jih uredili tako. da bo zmogljivost kamnoloma večja. Pri tem se je izkazala tudi popravlialnica v Kamniku. ki je izdelala rezervne dele. da ne bo treba čakati nanje iz tujine.
Pred kratkim se je v kamnolomu zlomilo zobato kolo vitla. Ali se je 'morda zaradi tega delo ustavilo? Ne! Popravljalnima v Kamniku je izdelala novo kolo ponoči — in drugi dan so v kamnolomu že spet delali, ko da se ni nič zgodilo.
->
■ >• A;:;.,:
mmm
Miner Gracar Franc — trinajstkratni udarnik, odlikovan z redom dela III. stopnje
DROBNE VESTI IZ DRŽAVE
Odprti so sindikalni počitniški domovi
Dne 1. aprila so začeli poslovati vsi Počitniški domovi Zveze sindikarov Jugoslavije. To je bil pravzaprav začetek glavne sezone v sindikalnih počitniških domovih, ki bo zaključena 1. oktobra, pa tudi po 1. oktobru bodo lahko delovni liudje preživljali letni dopust v sindikalnih domovih, če bo /reinc ugodno. Nekateri počitniški domovi bodo odprti do konca leta (Gozd Martuljek, Arandjelo-vac. Opatija, Kaštel Stari).
Glede sindikalnih počitniških domov veljajo letos tista načela kakor lani, prednost imajo seveda naši najboljši delavci, udarniki, novatorji, racionalizatorii in delavci, ki opravljajo naporno fizično delo. CO ZSJ ne bo več dajal delovnim liudem nakaznic za brezplačno bivanje v počitniških domovih. To pa ne izključuj možnosti, da podjetja in ustanove ne bi pošiliala na počitnice svojih najbolj zaslužnih delavcev in uslužbencev na stroške sindikalne podružnice.
Novost je letos na primer, da ima član sindikata pravico dobiti nakaznico za počitniški dom in da lahko vzame s seboj tudi družinske člane, ženo in otroke. Otroci od 3.-7. leta bodo imeli 50% popusta, otroci od 7.—14. leta pa 25%. Ker je število nakaznic za sindikalne počitniške domove omejeno, bodo vpisovali otroke od 3.-7, leta na nakaznice staršev. za starejše otroke pa bodo potrebne posebne nakaznice, kakor za odrasle.
Na Hrvatskem je zdaj 1895 kmetijskih zadrug
Konec Janškega l»ta je bilo na Hrvatskem , kmetijskih zadrug in 422 zadružnih ekonomij. Predlanskim je zaključilo 69% zadrug letno poslovanje s skupno zgubo 145 milijonov din in samo 31% zadrug je imelo skupni dobiček 50 milijonov din. Lani je poslovalo 38% zadrug z zgubo 62% pa z dobičkom. Konec lanskega leta so imele kmetijske zadruge 350 milijonov din Ustnega de-nar ja, hranilnih vlog pa samo okrog 20 milijonov din. Splošne kmetijske za-druge so se ukvarjale v glavnem s trgovino. V njihovih prodajalnah se je preskrbovalo 2,325.000 kmečkih potrošnikov. Zadružne ekonomije imajo 70.399 ha zemljišča. Na Hrvatskem imajo kmetij-Ske zadruge 30 prodajaln.
PRVE PRODAJALNE TOVARNE JUG0VINIL
Vodstvo podjetja Jugovinil je sklenilo prirediti ob sedmi obletnici vlade LR Hrva.t*k« v Splitu prvo razstavo ivojih
izdelkov. Deset dni pozneje, 14. aprila, bo odprlo podjetje v Splitu, Zagrebu in Beogradu prve prodajalne, v katerih bodo prodajali dežne plašče, zastore, torbice, predpasnike, namizne prte, moške in ženske dežnike, razne kovčke, aktovke in druge usnjene izdelke,
Ozimina kaže dobro povsod
Po podatkih poverjeništev za kmetijstvo pri OLO iz vse države kaže ozimina povsod dobro. V Vojvodini, Posavini, Sremu, Baranji, Pomoravju in drugih ži-torodnih krajih je pšenica zelo lepa. V Makedoniji je ponekod že pognalo klasje. Skoraj povsod je nevarnost, da bo žito poleglo, če ga ne bodo povaljali ali popasli. Zaradi deževnega vremena se je letos tudi plevel zelo razpasel.
— od 60.000 na 145.000! Pri Antonu Kaču. lastniku 30 ha zenjlje — od 88 na 218 tisoč dinarjev!...
In glej čudo: tudi skoki številk niso »prizadetih« razgibali. Navadno se namreč v takšnih primerih izredno hitro »razživijo«, tokrat pa skorajda nobenega ugovora! Mar so morda hoteli z vztrajnim molkom še enkrat »glasno« povedati: na prosto nismo prodali niti iaica, niti litra mleka...?
JANKOVA IZ LIMBUŠA SE JE »URAČUNALA«
»Nimamo toliko dohodkov! Sadja ni bilo!...« je Marija Jankova na zboru volivcev v Limbušu na ves glas kričala v imenu moža Josipa in »vseh«* vaščanov. Dobrih 7 ha zemlje ima. pa ji nikakor ni šlo v »račun«, da ji je krajevna davčna komisija ugotovila »kar«i 139.000 din dohodka. Zato se je celo silila k joku. Peter Marinov in še dva, trije pa so jo iz »tovarištva« razglašali za mučenico. In ti trije, štirje so dejansko bili tisti »vsi vaščani«, kajti drugi udeleženci zbora volivcev so se ali muzali ali pa popolnoma mirovali.
Končno je spregovoril član okrajne davčne komisije. Zagrabil je tam, kjer je Jankovo najbolj »žulilo« — pri sadju.
»Koliko jabolčnika ste imeli?«
»Ne čisto sedem polovniakov...«
»Kaj pa. če niso imeli vsi po tri sto litrov?« se je urno vmešal nekdo iz skupine štirih.
»Tisoč osem eto litrov pa ga je prav gotovo bilo!* se je ojunačila Jankova.
Član okrajne komisije je segel po nekem obrazcu in dejal:
»No, vaša komisija pa je zajela le 1200 litrov jabolčnika — torej 600 li-trav premalo!«
In hočeš nočeš je bilo komedije kar hitro konec.
BESEDA O HIŠNIH TRŽNICAH
Nekje v Mariboru sem ujel tale razgovor:
»Misliš, da so kmetje na Dravskem polju prehudo obdavčeni?«
»Zdi se mi. da so!«
»Ne bo držalo. Anton Matičič iz Šobra pri Sv. Križu ima 26 ha hribovske zemlje, od tega 12 ha gozda — pa mu je krajevna komisija ugotovila 131.000 dinarjev dohodka. Anton Kac iz Dogoš pa ima 30 ha ravninske zemlje — od tega 13 ha gozda — in mu je krajevna ko-, misija »ugotovila« 88.000 din dohodkov, okraina pa 218.000!«
»Pa se ti ne zdi, da so pri Matičiču šli previsoko?«
»Ne. Pri Sv. Križu pošteno delajo. Pač pa najbrž drži, da so davčne komisije v ravninskih vaseh marsikaj spregledale. Samo to pomisli, da zahteva obdelovanje kozjanske zemlje mnogo več stroškov za orodje in živino kot v dolini. Tudi donos je manjši, a o poljedelskih presežkih ter prosti prodaji je res težko govoriti. Kmet na Dravskem poliu, kjer je zemlja vsaj trikrat bolj rodovitna kot na Kozjaku, pa mimogrede potegne na mariborskem trgu 500, 1000 in več dinarjev. Če pa vzameva za primer pol ure od Maribora oddaljene Dogoše ali eno uro oziroma eno železniško postajo oddaljeni Limbuš — potem lahko celo pritrdilno odgovoriva na trditev marsikaterega kmeta: »Mi na trgu ne prodajamo!« — Mnogim namreč res ni treba romati na trg. ko pa Mariborčani sami pridejo k njim — in imajo zato trg kar
— v hiši!*
Ali so potemtakem morda ravninski kmetje prehudo obdavčeni? Vj. K.
Mednarodna zdravstvena organizacija
V	svetovni zdravstveni organizaciji, ustanovljeni 1. septembra 1948, je včlanjenih 74 držav, med njimi tudi Jugoslavija. Sedež organizacije je tudi v Ženevi, sedeži pokrajinskih birojev pa 60 v Washingtonu za Ameriko, v Aleksandriji za področje Vzhodnega Sredozemlja, v Novem Delhiju za jugovzhodno Azijo in v Hongkongu za področje zapadnega Pacifika. Svetovna zdravstvena organizacija je najvišji organ za povezovanje vse mednarodne zdravstvene dejavnosti. Prek svojih ustanov pomaga državam z nasveti, pa tudi s posebnimi ekipami, tečaji, metodološkimi centri itd. pri zatiranju in preprečevanju raznih bolezni. Organizacija nudi znanstveno, pa tudi gmotno in tehnično pomoč zdravstvenim oblastem in ustanovam posameznih dežel pri zdravljenju in zatiranju bolezni in epidemij, skrbi za izmenjavo Izkušenj na vseh področjih zdravstva in posreduje državam pridobitve sodobne medicinske znanosti. Pomaga pri strokovnem in tehničnem izpopolnjevanju zdravstvene službe vseh dežel, kontrolira izvajanje mednarodnih zdravstvenih predpisov, nadzoruje in oskrbuje države s kvalitetnimi zdravili itd. Pri tako ogromnem in raznovrstnem delu potrebuje velika denarna sredstva. Proračun za 1951. leto znaša 6.200.000 dolarjev; prišteti je treba še okrog 4,000.000 dolarjev iz fonda Organizacije združenih narodov za tehnično pomoč.
Zakonodajni organ svetovne zdravstvene organizacije — svetovna zdrav, stvena skupščina — se 6estane vsako leto in so v nji zastopani predstavniki vseh včlanjenih držav. Skupščina določa in usmerja program in delo organizacije. Njen sedanji predsednik je Amrit Kauz, minister za zdravstvo Indije. Izvršilni svet, v katerem je 18 članov, zaseda dvakrat na leto in je neposredni izvrševalec sklepov, ki jih skupščina sprejme. Letos je predsednik sveta dr. H. S. Gear iz Južnoafriške unije. Pokrajinski komiteji prenašajo delo organizacije na posamezna ozemlja.
Oglejmo si zdaj samo nekaj zdravstvenih področij, na katerih je mednarodna zdravstvena organizacija dosegla največje uspehe pri delu za varstvo zdravja ljudi m za zatiranje bolezni. Organizacija skrbi za uvedbo in izvajanje vseh mednarodnih zdravstvenih predpisov in uredb glede celotnega svetovnega prometa na morju in v zraku. Predvidoma bo že letos uveljavljen nov mednarodni zdravstveni pravilnik. Organizacija s 6vojo obveščevalno službo kontrolira izbruhe epidemij v vseh delih sveta in poroča o njih prek radijskih postaj ter daje vsa potrebna navodila o načinu zatiranja in varnostnih ukrepih protiepide-mijske službe. Države — članice svetovne zdravstvene organizacije — 60 sprejele prvi mednarodni zdravstveni zakon, ki bo uvedel enotno registriranje obolevanja in umiranja v vseh državah. Prav tako je bil v okviru organizacije ustanovljen mednarodni urad za zbiranje in analizo medicinskih in zdravstvenih statistik iz vseh dežel. Organizacija predpisuje sestavo in učinkovitost raznih zdravil in je ustanovila mednarodne zavode za 55 bioloških preparatov, kakor na primer za penicilin, streptomicin, za razne vitamine, cepiva itd. Med številnimi znanstvenimi zavodi, ki raziskujejo nastanek in povzročitelje raznih bolezni, ima organizacija posebno mednarodno središče za raziskovanje gripe, v katerega je vključena cela vrsta laboratorijev, ki se bavijo z raziskovanjem epidemij gripe in s pripravljanjem primernih zdravil.
OBJAVA
Podjetja, ustanove in uradi se opozarjajo, da so dnevi 27. april, L in 2. maj državni prazniki, zato dela prosti in plačani.
28. in 30. aprila pa se opravlja redno delo in se ne moreta ta dneva nadoknaditi z nadurnim niti z nedeljskim delom.
Iz pisarne ministrstva za delo LRS
AH bo ljutomerski okraj še vedno prednjačil
Čudno skopo je število otroških vrtcev in igrišč po kmečkih delovnih zadrugah. V vsej Sloveniji imamo samo 13 zadružnih vrtcev za 365 otrok. Od teh jih je 5 stalnih, 8 pa sezonskih, ki so odprti samo ob velikih potljakih delih.
,zen jeira. Pa imamo 2 otroška vrtca pri državnih posestvih v okraju Ljuto-mer lf!~> ^ v ®el*incih, okraj Murska Sobota. Otroška igrišča pa samo pri zadrugah v ljutomerskem okraju, in sicer tri: v Muti, Krapju in na Cvenu.
Tako v vzgojnem kot v gmotnem oziru uspevajo najbolje zadružni vrtci v ljutomerskem okraju. Ti so res dosegli svoj smoter. Zadružniki jitn zaupajo, saj nudijo otrokom dobro varstvo in vzgojo ter resnično razbremenjujejo mater za-družnico. Razen tega pa zadružniki vidijo, da je poskrbljeno za otroke v vrtcih zares bolje kakor izven njih. O tem priča tudi primer, da vinogradniška zadruga Vinski vrh odpira ?e drugi otroški vrtec, ki bo glede stavbe in ureditve eden najlepših. Tako pogosto zanemarjena deca nekdanjih viničarjev je zdaj večidel že čista in v redu opravljena. Deležna je ne samo skrbne, ampak tudi strokovne vzgoje in že prenaša kulturne in higienske navade iz vrtca v domačo hišo.
Da so zadružni vrtci uspeli predvsem v okraju Ljutomer, je predvsem zasluga prav tamošnjih zadrug in državnega posestva, ki nudijo potrebna denarna in gmotna sredstva. Težko je razumeti, zakaj pa se drugod stvar nikamor ne premakne in da se niti sami zadružniki niti ne zavedajo, da bi bili otrokom dolžni kaj več, kot so jim dali doslej. Poglejmo y ptujaki okraji Imaio otroški
vrtec, pa ne pošiljajo vanj niti otrok, ki žive v najšlabŠih stanovanjih, četudi niso starši dolžni k oskrbi ničesar prispevati. Delo pa, ki ga opravljajo vzgojiteljice in zadružnice kot pomožno osebje v vrtcih, podcenjujejo ali celo smešijo.
Lani so odprli pri KDZ na novo 4 otroške vrtce in 3 igrišča. Ze samo neznatno število na novo odprtih vrtcev, še celo pa težave, s katerimi so se borile uprave naših vrtcev, nam zgovorno pričajo, da niti uprave zadrug niti sami zadružniki še ne razumejo pomena in važnosti teh ustanov. Posamezne zadruge so sicer na sestankih razpravljale o potrebi ustanavljanja otroških vrtcev in igrišč, toda dlje niso prišle, ker jim je bilo žal izdatkov. Ponekod so postali v tem zgrešenem varčevanju naravnost smešni. Tako so n. pr. v Kramarovcih žene opremile vse prostore za vrtec in jih na dan volitev v ljudske odbore svečano odprle, toda uprava zadruge nikakor ni hotela prevzeti vodstva ter namestiti in plačevati osebja, češ da nima denarja. V Fikšencih pa je upravnik zadruge s pretvezo, da ni stanovanja, celo odslovil vzgojiteljico, ki jo je namestilo tedanje poverjeništvo za prosveto.
Seveda so bile pri odpiranju zadružnih vrtcev tudi težave glede gradiva za adaptacije prostorov in nabavo inventarja. Velike ovire pri ustanavljanju vrtcev in igrišč po kmetih povzročajo tudi podeželske razmere. Po vaseh strnjenega tipa je organizacija vsekakor veliko lažja kakor v vinogradniških in hribovskih krajih. Vendar vse te ovire ne smejo biti vzrok, da ne bi letos organizirali otroških vrtcev in igrišč po KDz. S pomladjo pridejo za kmeta dnevi, ko mor* le
malo misliti na kaj drugega kot na delo. Posebno velika dela, kot so košnja, žetev in podobno, tako zaposle kmečkeea človeka, da na družino, pa tudi na otroke, kar pozabi. Pa ni prav, da je vaški drobiž v tem času najbolj prepuščen sam sebi. da prebija prelepe poletne dneve brez nadzorstva bodisi zaprt po temačnih in bolj ali manj nesnažnih i-zbah ali pa na pekočem soncu po ozarah. Če se lotevamo v zadrugah umnejšega načina kmetovanja. se moramo prav v njih lotiti tudi boljše, predvsem pa bolj strokovne nege in vzgoje otrok!	Lea	Jakič
V Jeruzalemu imajo najmlajši »voj dom
Posebno skrb je posvetila svetovna zdravstvena organizacija s svojimi akcijami zatiranju nalezljivih bolezni: malarije, tuberkuloze in spolnih bolezni. Poslala je več zdravstvenih ekip za zatiranje malarije v azijske države in v države osrednje Amerike. Tuberkuloza terja na svetu vsako leto še zmerom na milijone smrtnih žrtev. Organizacija pomaga posameznim državam, dai zatirajo tuberkulozo na svojem ozemlju z najsodobnejšimi sredstvi, v zdravstveno zaostalih državah pa sama ustanavlja proti-tuberkulozne dispanzerje (Kitajska, For-moza itd.). Organizacija sodeluje v svetovni kampanji za cepljenje proti tuberkulozi z BCG cepivom v okviru UNICEF. Na vsem 6vetu 60 pregledali že 35 milijonov otrok, proti jetiki pa so jih cepili nad 16.000.000. Celi vrsti držav je organizacija pomagala pri zatiranju spolnih bolezni, med drugim tudi pri na« (endemični sifilis).
Skoraj petina vseh smrtnih primerov na svetu gre na račun pomankljivih higienskih razmer. Zato pomaga organizacija državam, da zboljšajo 6voje higienske pogoje in da vpeljejo sodobne metode higienske službe. Za zdravstveno varstvo mater in otrok pošilja organizacija v razne dežele otroške zdravnike, babice, medicinske sestre in druge strokovnjake.
Iz leta v leto pa se veča tudi gmotna pomoč, ki jo pošilja v razne države organizacija Mednarodnega dečjega fonda — UNICEF, Šolska higiena., zdrava prehrana, higiena dela, zdravstvena vzgoja ljudi
—	to je samo nekaj izmed številnih problemov, s katerimi se bavi organizacija v svojih ustanovah in posvetovalnih organih.
Organizacija izdaja več strokovnih časnikov, v katerih seznanja zdravstvene strokovnjake vseh dežel z napredkom medicinske znanosti. Svetovna zdravstvena organizacija tudi dejansko pomaga državam pri vzgoji zdravstvenega kadra, tako n, pr. pri usposabljanju zdrav-nikov-specialistov za razne zdravstvene panoge. Tako je organizacija podelila okrog 900 štipendij za zdravnike, medicinske sestre in sanitarne inženirje v 70 državah. Posameznim vladam pošilja strokovne zdravstvene predavatelje in vzgojitelje ter organizira posebna središča za strokovno usposabljanje zdravnikov in zdravstvenih delavcev. Takšna središča imajo že v Danski, Avstriji, Holandiji, Švedski, Finski, Franciji, Čilu, Indiji, Turčiji, Izraelu in pri na«.
Uspehi mariborske invalidske organizacije
Mariborska invalidska organizacija ima 502 člana, od teh 157 osebnih invalidov iz prve svetovne vojne. 119 vojnih vdov, iz NOB pa 96 osebnih invalidov, medtem ko je vojnih sirot, vdov in staršev 114. V zadnjem letu je število članov naraslo za 63.
Organizacija je dosegla lepe uspehe v zaščiti vojaških vojnih invalidov, v skrbi in pomoči svojim članom, v gospodarski osamosvojitvi, pa tudi v 'prostovoljnem delu. Pri podeljevanju spomenic svojcem padlih borcev so v sodelovanju z Zvezo borcev ugotovili, da je še v nekaj staršev padlih borcev, ki niso zaščiteni po invalidskem zakonu ter jim bo treba pomagati. Uspešno delo organizacije kažejo tudi primeri, ko je naša ljudska oblast pred kratkim priznala invalidnino nekaterim invalidom, ki jim stara Jugoslavija ni nudila nobene pomoči.
V skrbi za svoje članstvo je bil mestni odbor deležen izdatne pomoči, tako ljudske oblasti kot množičnih organizacij, prav posebno pa še od Zveze borcev. Člani so dobili nekaj tekstila in kuriva, 43 najbolj. potrebnih pa je prejelo enkratno pomoč, medtem ko so trije težki invalidi dobili tri spalnice. Odbor se je tudi trudil izboljšati zaposlitvene pogoje svojih članov ter je ugodno rešil 17 takih primerov, v zadnjih mesecih pa priskrbel stanovanja bolehnim invalidom.
Štiri gospodarska invalidska podjetja: tovarna »Trak« v Studencih, kolarsko-karoserijsko podjetje na Tržaški cesti, puškama v Jurčičevi ulici, puškama v Slovenski ulici ter komisijska prodajalna na Glavnem trgu so lani prispevale v invalidski proračun 4.394.919 din. Najlepše uspehe je dosegla tovarna »Trak«. Namesto predvidenih 6700 ur so člani delali prostovoljno 11.918 ur. Najbolj so se izkazali pri prostovoljnem delu: mati padlega partizana Gabrijela Kukovec, Helena Dobravc, osebni invalid Ludvik Bergant, Simon Klemenčič in še mnogo drugih, ki so delali tudi po 500 ur in več.
Sladkor bomo izdelovali tudi iz koruze
V sladkornem kombinatu v Zrenjani-nu grade veliko tovarno škroba, eno redkih tovarn te vrste v Evropi. Ko bo obratovala z vso zmogljivostjo, bo predelovala dnevno tudi 18 vagonov grozdnega sladkorja. Malokdo ve. da je v kilogramu koruze tri četrt kilograma sladkorja. Iz 100 vagonov koruze pridobe v Ameriki in nekaterih drugih državah 75 vagonov grozdnega sladkorja. Ko bo začela obratovati tovarna v Zrenjaninu, bomo tudi pri nas pridobivali grozdni sladkor iz koruze. Strokovniaku ing. Sigmundu Wolfu v Institutu za sladkor, škrob in olje v Zrenjaninu. se je posrečilo najprej rafinirati škrob, potem pa pridobiti iz niega grozdni sladkor ali glukozo.
V	Srbiji bodo posejali z bombažem 1000 ha
Konec aprila bodo v Srbiji sejali bombaž. Podjetje za pospeševanje 6vilarstva . in predelovanje bombaža v Pančevu je sestavilo plan, po katerem bomo posejali v Srbiji z bombažem okrog lOOOha zemlje. Petnajst kmečkih delovnih zadrug bo leto* prvič sejalo bombaž.
EU
Washington, 6. aprila. Sinodi je bilo v Waahingtonu pred velikim številom gledalcev boksarsko srečanje med reprezentanco Evrope in iz.bra.no skupino ameriških boksarjev Po porazu 6:2, ki g a je evrop. reprezentanca doživela v Chicagu pred enim tednom, so bili boksarski strokovnjaki v ZDA prepričani, da bodo ameriški boksarji zmagali tudi v Washingtonu. To pričakovanje pa se ni uresničilo. Kot lani. je evropska reprezentanca premagala tudi letos v Wash ing tonu ameriško skupino z istim rezultatom 5:3. Program letošnjega dvoboja v Washingtonu je moral biti spremenjen, ker sta bila v Chicagu poškodovana dva evropska boksarja, in sicer Norvežan Leif Hansen in Belgijec Marcel Limag. Hansen je v Chicagu nastopil v lahki, Limege pa v pol-fcežki kategoriji. Jugoslovan Pavle Sovljanski je mora4 zaradi tega nastopiti v lahki kategoriji; Irec Peter Crotti, ki-ni tekmoval v Chicagu pa je bil določen za nasprotnika Am.eri-kancu Davisu v welter kategoriji. V lahki kategoriji ni prišlo do borbe in je Jugoslovan Pavle Sovljanski
zmagal brez boja. Njegov nasprotnik Wailace ni prišel v ring, ker se je poškodoval na kolenu pred nastopom. Zato je Sovljanski nastopil v ekshibicijskem boju z enim izmed najbolj znanih washingtonskih boksarjev v lahki kategoriji Bobyjem Leefom. Sovljanski je bil v precejšnji premoči in so njegove poteze pogosto navdušeno pozdravili.
Najbolj dramatični so bili boji v mušji kategoriji (prvi dvoboj), pri w el ter kategoriji in srednji kategoriji. Finec Hamalainen. najboljši evropski amaterski boksar v mušji kategoriji, je ostro napadel Amerikanca Axta že v začetku prve rude in mu zadal več hudih udarcev. Axt se je komaj vzdržal na nogah do konca runde. V welter kategoriji se je Ame-ri kancu Davisu posrečilo v drugi rundi vreči na tla Irca Crottija. Sodnik v ringu je ugotovil, da Irec ne more več nadaljevati boja in je razglasil Davisa za zmagovalca. V srednji kategoriji je Šved Sjolin lepo zmagal nad Thompsonom. Spretni Šved je pokazaJ v tem dvoboju svoje naj lepše lastnosti:	hitrost, izvrsten
Patrolno tekmovanje motoristov Triglava
Avto-moto društvo Triglav je v smislu predvojaške vzgoje izvedlo 1. aprila 1951. tekmovanje, ki se ga j® udeležilo 6 patrol. Patrolo so sestavljale prikolice in solo motorji raznih kubatur. Vsi udeleženci so bili opremljeni z vojaškimi puškami.
Tekmovalna proga je bila zaradi
(Ziindap 290). Trček Matko (Viktorija 200) in Antloga Drago (Triumph 250); tretja patrola: Celcar in Grad (BMw 750 s prikolico) in Poropat (BMW 600), četrta patrola: Lenič in Čižman (Ziin-dap 750 s prikolico) in Hrvatič (NSU 350), peta patrola: Umek (Sertum 500), Ažman (Guzzi 250) in Drnijan (Sax
M
Patrola se bori z zasedo
dežja racino poškodovana, še prav posebno pa v okolici vasi Podmelnik, vendar so vsi tekmovalci prišli na cilj- Vozači so razumeli svojo nalogo in si nudili medsebojno pomoč v vseh primerih, tako pri okvarah na motorjih kot pri premagovanju ovir in a tem dopolnjevali homogenost patrol. Ko so vozači prispeli do oznake za »minsko polje«, so takoj ustavili motorje in skupaj iskali mine. Čim so jih našli, so jih oddali kontroli in nadaljevali pot. Druga ovira je bila »sovražna zaseda«, ki je napadla patrolo, vozači so poskakali z vozil, si poiskali zaklon in oddali vsak po 5 strelov v doprsne tarče — sovražne patrole — oddaljene 120 m. Zadnja ovira je bil porušen most preko 5 m Širokega potoka, ki je bil precej globok tako. da ga ni bilo moči prebresti. Tu je posebno prišla do izraza iznajdljivost. Nihče od vozačev ni poznal tekmovalne proge, za orientacijo pa je vodja patrole prejel 30 sekund pred startom skico, v katero je bilo treba vrisati mesta, kjer so naleteli na ovire, ter tako dokazati, da so sposobni znajti se na terenu in se pravilno orientirati s pomočjo skice.
Najbolje je izpolnila pogoje patrola, ki so je sestavljali vozači Dobri-lovič Miro |BMW 750). Kavčič Hinko (BMW 500) in Herga Lojze (BMW500). Druga je bila patrola Bratkovič Peter
NOGOMET Nafta premagala Kladivarja 7:0
V nadaljevanju tekmovanja za pokal NZS v čast obletnioe OF je v nedeljo Nafta iz Dolnje Lendave premagala Kladivarja iz Celja z rezultatom 7:0 (1:0).
Kljub temu, da so morali igralci Nafte po 6 urni vožnji takoj nastopiti, eo Kladivarja s premišljenimi kombinacijami naravnost pogazili. V I. polčasu se je moštvo Kladivarja uspešno upiralo gostom, toda v drugem polčasu ni bilo kos razigrani enajsterici Nafte, ki je pokazala prav dobro igro. Gole za Nafto so dali: Božič S. Levnaič 2, Tereek in Hegediš po enega.
Pri gostih je odlično igral Merc v krilski vrsti. Trudili so se tudi ostali igralci, ki so se zavedali, da je tekma odločilne važnosti za nadaljnje pokalno tekmovanje Nogometne zveze Jugoslavije.
Kaže, da se je Nafta dobro pripravila za to tekmovanje in za bližajoče se prvenstvo, kar za Kladivarja ne bi mogli trditi. Nafta je v dosedanjem tekmovanju premagala vse nasprotnike in to: Branika v Mariboru z 2:0. Kovinarja v Lendavi s 4:0 in preteklo nedeljo Kladivarja v Celju. Moštvo ima vse izglede. da se plasira v finale tekmovanja, ki bo 27. aprila v Ljubljani.
Takmo je sodil avtoritativno in objektivno tov. Jančič iz Maribora.
Kdo bo zmaeal y Trbovljah?
V nedeljo popoldne bo v Trbovljah zanimiva prvenstvena tekma II • zvezne lige med slovenskima predstavnikoma Rudarjem iz Trbovelj in Odredom iz Ljubljane. Ker sta ob* nasprotnika izenačena, bo tekma gotovo zanimiva. Odred bo skušal v nedelo povišati število svojih točk. Rudar pa si bo sku&a.l priboriti prve točke. To bomo videli Šele po tekmi, ki se bo začela v nedeljo ob 16. uri na igrišču Rudarja v Trbovljah. Ljubljanski gledalci se bodo udeležili te tekme s posebnim vlakom, za katerega se dobe vstopnice v pisarni Odreda v Tavčarjevi ul. 11.
Danes nastop odbojkaric
Danes popoldne ob 14. uri se bo začel na igrišču Ljube Šercerja v šiški pokalni turnir najboljših ženskih ekip LRS. Nastopajo državni prvak Krim. slovenski prvak Železničar (Mb) ter Člana zvezne lige Polet iz Maribora ter Železničar iz Ljubljane.
IGRIŠČE SLOVANA V NEDELJO 8 APRILA
Finalne nogometne tekme za pokal, ki ga poklanja OF Moste ob priliki počastitve desete obletnice OF
Ob 9. uri: Papirničar — Vrhnika, ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••v*
•	Napoved za soboto 7- aprila: Naraščajoča oblačnost z neznatnimi dežnimi padavinami Temperatura ponoči v Primorju 8 stop. C, v ostali Sloveniji do —2 stop. C, podnevi v Primor-
iu 16 stop. C. v ostali Sloveniji do I stop. C.
98). šesta patrola: Polak in Pirkovič (Ziindap 750 s prikolico) in Šturm (Puch 250).
Tekmovanje je zolo uspelo kljub temu, da je ves čas tekmovanja deževalo. Kljub vsem naprtil kam in nezgodam so bili vozači zelo Živahno razpoloženi.	Mifra
i refleks in močan udarec. Športni komentatorji so izjavili po dvoboju, *da je bila to najveličastnejša zmaga evropskega reprezentančnega igralca. Boj v težki kategoriji med Johanso-nom (Švedska) in Amerikancem Nor-velom Leeom se je končala z Amerik ančevo zmago.
Tehnični rezultati:
*	Mušja kategorija: Penti Hamalainen (Finska) — Kay Axt 2:0; Henrik Van der Zeo (Holandska) — Oliver James 2:0;
bantam: Jaoques Dumesnil (Fran-, cija) — George Coile 1:0; Pauli Dufva (Finska) — Milton Fergusson 0:1 tehnični knock out v drugi rundi);
lahka: Sovljanski — Clarence Wal-; lace 1:0 (brez boja);
welter: Peter Crotti (Irska) — Willy ; Davis 0:1 (tehnični knock out v drugi ■ rundi);
. srednja:	Stig Sjolin (Švedska) —
Eldrige Thompson 1:0;
težka: Ingemar Johansson (švedska)
—	Norvel Lee 0:1.
Avstrijci in Nemci v Planici
Planica. 6. aprila. Jutri bodo na 80-metrski skakalnici zadnje mednarodne skakalne tekme v letošnji sezoni. Poleg številnih naših skakalcev so prispeli danes v Planico še avstrijski skakalci. Nemci so prišli že včeraj. Od Nemcev so prišli graditelj velike skakalnice v Oberstdorfu arh. Klopfer, odličen nemški mednarodni tekmovalec Brutscher, Hohenleitner, Gehring. Dengg in Hessner. Od Avstrijcev pa so prišli; Steinegger, Die-trich, Hadwiger, Moser. Kostner, Doujak. Bildstein in Leodolter.
Tekma naše mlade skakalne garde na 35-metrski skakalnici — pravijo, da jih bo čez 60 —■ b ob 9. uri dopoldne.
Vreme v Planici je bilo danes izredno lepo. kar so tekmovalci izrabili za prvi trening na 80-metrski skakalnici. Skakali so brez merjenja ter so posebno Nemci samo preizkušali odskočni most. Vsi inozemci, kakor tudi naši skakalci so s skakalnico zelo zadovoljni.
Drevi bodo pri Ali v Ljubljano še Italijani, ki se bodo jutri s prvim vlakom odpeljali naprej v Planico.
Spartak premagal mariborske košarkarje
Maribor. 6. aprila. Včeraj popoldne je bila v Mariboru kvalifikacijska tekma za vstop v zvezno košarkarsko ligo med košarkarji domačega Železničarja in Špartaka iz Subotioe. Zmagalo je moštvo Špartaka z rezultatom 87:30 (polčas 25:12).
Danes ob 16.30 uri medmestna, košarkarska tekma (moški)
Zagreb : Ljubljana
Ob 15. uri predtekma žensk Ljubljana A : Ljubljana B
Igrišče Ljube Šercerja v Šiški
V Idriji omnitDielo obveznosti za 10-lefnico Fronte
Idrija, 6. aprila.
V	dneh, ko se vsi delovni kolektivi dosledno pripravljajo na zaključek tekmovanja v počastitev desete obletnice OF, ki naj prikaže njihovo celotno in vsestransko delo, so tudi glasbene skupine okraja Idrija na II. okrajnem tekmovanju pokazale s svojim izvajanjem željo, da bi sodelovale pri tekmovanju in se dosledno borile za kvaliteto, ki jo tako poudarja resolucija V. plenarnega za. sedanja CK KPS.
K tekmovanju je poslal SKUD >J. Premrl« Idrija tri glasbene skupine: mešani pevski zbor, godbo na pihala in instrumentalno skupino ^ plesne glasbe. Skupno štejejo sekcije nad 100 članov. Tekmovanja se je udeležil tudi pionirski pevski zbor iz Cerkna z 79 člani.
Pri izvajanju teb glasbenih sku. pin smo opazili presenetljiv napredek od lanskega tekmovanja. Tako je idrijski zbor dosegel izredno umet-riško višino in bo lahko sodeloval na pokrajinskem tekmovanju. Disciplina je prvovrstna, intonacija brezhibna. glasovna izobrazba in interpretacija je na višku. Tudi izbor skladb je bil prvovrsten. Splošen vtis je bil presenetljiv. Čuti se, da je delo tega zbora vztrajno in enakomerno. Brez dvoma zasluži prvo priznanje pevovodja tov. Ivan Rija-vec, ki se žilavo in dosledno trudi za svoj pevski zbor. Priznanje zaslužijo tudi pevci, ki so izredno disciplinirani in goje do petja pravo ljubezen. Pevski zbor je dosegel od 50 dosegljivih 45 točk.
Pri izvajanju pionirskega pevskega zbora iz Cerkna je bilo opaziti v primerjavi z lanskim letom padec v kvaliteti, kar je nekako opravičljivo zaradi dotoka novih učencev-pevcev. Pevski zbor je dosegel od 50 doseg, ljivih 37 točk.
Nastop sindikajne j^odbe na pihala je vzbuoil med poslusalci in ocenjevalci vidno zadovoljstvo. Celotna kvaliteta in zrelost te skupine se je pokazala predvsem pri Dodajanju Bellinijeve »Norme«, Ki je bila interpretirana dovršeno in izredno či-
sto. Verdijeva »Moč usode« je bila dobro podana, toda skladba je za to godbo pretežka. Veselo pozdravljamo mlade člane godbe, ki naj s svojim vztrajnim delom postanejo nov kader in jedro te instrumentalne skupine. Skupina je dosegla od 50 dosegljivih točk 45.
Kot zadnja je nastopila instrumentalna skupina plesne glasbe. Vse navzoče je presenetila rutina in prvovrsten ritem, s katerim se odlikuje podajanje. Glasbena skupina je naj-uspelej« pokazala svoje sposobnosti v skladbi Merana »Objem*. V skuni-ni sodelujejo največ mladinci, ki dosegajo pod vodstvom tov. Damijana Flandra lepe uspehe. Požrtvovalni, dosledni in s čustvom dovršeni trud ,ie pokazal ]ep uspeh. Mnogi večeri z dolgimi vajami so bili poplačani z utemeljenim priznanjem. Skupina je dosegla 42 od 50 dosegljivih točk.
Vsi pojdejo na progo
Idrija, B. aprila.
Kulturna skupina rudarsko-indu-strijske sole v Idriji je priredila mladincem predvojaške vzgoje uspelo akademijo. Gledalcev je bilo 450. V uvodnem govoru je učenec rudarske šole tov. Keber lepo pozdravil mla. dino iz vasi in pozival zbrane k tesnejšemu sodelovanju delavske mladine mesta Idrije s kmečko mladino.
V	spodbudo je povedal mladini, da je kolektiv rudarsko.industrijske šole sprejel obveznost za 10. obletnico OF. da se bodo udeležili vsi mladinci delovne akcije na progi Doboj—Banja Luka. — PS
Biljanrl bodo postavili spomenik padlim borcem
Kova Gorica. S. aprila.
Organizacija Zveze borcev v Biljah pri Gorici namerava za 10. obletnico OF odkriti spomenik padlim borcem. Ves prostor spomenika meri nekaj deset kvadratnih metrov in ho obložen s klesanim kamnom. Prostor je odlično izbran. Star gozd v ozadju
M KUD živi - SKUD pa spi
Dijaki višjih razredov gimnazije v Črnomlju, včlanjeni v domačem M KUD, bo že med zimo naštudirali Molierovo komedijo >Skopuh«. Ker pa si nikakor niso mogli pravočasno izposoditi garderobe, igre niso mogli uprizoriti. Šele 17. marca so jo prvič uprizorili na odru v gimnazijski telovadnici. nakar so jo morali zaradi velikega obisak v Črnomlju ponovita še dvakrat. Igro je prav lepo rre. žiral profesor tov. Koropec in mladi kulturni družini ni treba biti zaJ truda in časa, ki so ga porabili _ pri študiju igre. Z igro so gostovali še dvakrat v Novem mestu, po enkrat pa v Dragatušu, P red jr radii, Semiču in Metliki. K njihovemu uspehu jim prav iskreno čestitamo in želimo, da bi se nam še često predstavili s tako dobro naštudiranim delom, kot je bilo prejšnje.
Ne vemo pa. kaj si pri vsem tem
mislijo člani SKUD >Mirana Jarca«
v	Črnomlju, ki že dalj časa spe »spanje pravičnega«. Čas bi že bil, da bi se vsaj pred 10. obletnico OF nekoliko zganili, ker bi bilo čudno videti, da bi na okrajnem festivalu v Črnomlju sodelovala mnoga druga belokranjska društva brez njih. Dvo. mimo, da bi bilo črnomeljsko občinstvo bolj zadovoljno z raznimi omlednimi cirkuškimi, artističnimi predstavami, ki se zadnje čase v Črnomlju često pojavljajo, kakor z lepimi domačini, res v pravem pomenu besede, kultumoprosvetnimi prireditvami. — Tudi igralska družina v štrek. ljevcu je ob pomoči aktiva na Moti prav skrbno naštudirala igro »Vdova Koš lin k a', ki so v nedeljo 1. aprila uprizorili na domačem odru. v nedeljo 8.' aprila pa bodo z njo gostovali v Podzemlju. Le tako naprej!
j ko
spomenika bo znatno pripomogel k njegovi slikovitosti. Biljanci se skrbno udeležujejo prostovoljnega dela pri graditvi spomenika. Dela pa je tudi dovolj, kajti istočasno razšir. jajo tudi cesto v bližnji okolici. — Stroške za postavitev spomenika bodo krili domačini sami, seveda so jim pri tem pomagali ro.iaki-izseljenci v Ameriki in Egintu. Vsekakor pa so Biljanci že sedaj ponosni, da se bodo za desetletnico OF tako postavili.
H. J.
Zasedanje okrajne skupščine invalidov
Te dni je bila v Murski Soboti okrajna' skunščina vojaških invalidov, katere se je udeležilo 72 delegatov. Organizacija invalidov, ki šteje v okrajnem merilu 339 članov, je dosegla lani pomembne uspehe. Konference in seje so se vršile red. no. članstvo aktivno sodeluje v kulturnem in javnem življenju. Več .is število invalidov sodeluje v IZUD. vaških odborih OF ter drugih množičnih organizacijah. Članstvo se pridno udeležuje udarniškega dela, saj so samo lani prispevali pri graditvi zadružnih domov, cestah in drugih delih 9924 prostovoljnih delovnih ur. Člani so postavili z udarniškim delom novo obrtniško delavnico. V mestu im&.i° . invalidi tri podjetja: starinarno, mizarstvo in slaščičarno, vsa tri podjetja so poslovala v zadnjem planskem letu z dobičkom. Organizacija je socialno podprla nekaj vdov in sirot z razdelitvijo manjših količin tekstilnega blaga, en invalid pa je prejel nov kavč. Med letom so poslali v razna zdravilišča na klimatsko zdravljenje 42 članov, letos pa jih bodo poslali nad 50. Ob zaključku zasedanja so bili sprejeti sklepi za nadaljnje delo. Da bo lažja povezava med članstvom, bodo ustanovili v okraju tri krajevne zveze, in sicer v Beltincih, Murski Soboti in Cankovi. Članstvo se bo vključilo stoodstotno v Fronto. Pri graditvi zadružnih domov in drugih objektov bodo člani delali prostovoljno 8000 ur. Posamezni člani bodo aktivno sodelovali v strelstvu in v izvenarmad. ni vzgoji mladine.	—k.
Kdo je odgovoren za takšno dodeljevanje opeke?
Na železniški postaji v Gor. Rad-goni že več dni razkladajo iz železniških vagonov zidno opeko, namenjeno za kapitalno graditev zadružnih objektov. Opeka ostane zaradi nerednega prevzemanja po več dni na postaji in se kvarC ker kar naprej dežuje. Dobivajo jo predvsem iz ljutomerske opekarne Boneci, na postaji pa dnevno nakladajo opeko iz gomje-radgonskega obrata ljutomerskih opekarn, ki jo pošiljajo po razdelilnikih drugam. Ne moremo razumeti, da je treba tu v gomjeradgonskem obratu izdelano opeko pošiljati drugam ter pri nakladanju zaposlovati delov, no silo. drugo skupino na pri razkladanju opeke, ki je prišla od drugod. Tak način razdeljevanja bi že lahko opustili.
(obveitila)
Obveščamo vse prebivalce mesta Ljubljame, da so vsi RLO podvzeli akcijo uničevanja vran. V ta namen polagajo te dni po njivah in travnikih zastrupljena kokošja jajoa.
Starše in vzgojne zavode prosimo, naj predvsem opozore mladino, da naj ne uničuje in ne pobira zastrupljenih jajo. — MLO Ljubljana, poverjeništvo za kmetijstvo in gozdarstvo.
NATEČAJ za predavateljski kader na ekonomski fakulteti univerze v Skoplju
Kektorat univerze v Skoplju razpisuje natečaj za predavatelje (redne ali izredne profesorje, oziroma dooente ali predavatelje) na Ekonomski fakulteti univerze v Skoplju za naslednje predmete:
1.	gospodarska statistika,
S. gospodarska zgodovina Jugoslavije.
J. knjigovodstvo.
4. tehnologija.
Prijave za natečaj pošljite Dekanatu Ekonomskog fakulteta Un i verzi -teta v Skoplju do vključno 80. aprila 1951. Prijavi priložite diplomo (v originalu ali potrjenem prepisu), kratek življenjepis, spisek znanstvenih del
—	tiskanih ali v rokopisu (ako jih Imate), ki mu morate priključiti po en izvod vsakega dela, in dokumente po čl. 5 zakona o državnih nameščencih.
Kandidati iz JA In driavnl nameščenci naj namesto dokumentov dostavijo izpis iz uelužbenskega lista.
Iz rektorata univerze v Skoplju
 PRESKRBA----------------------------
DELITEV MESA
Poverjeništvo za trgovino in preskrbo MLO v Ljubljani obvešča potrošnike da si v soboto. 7. aprila lahko nabavijo sveže meso, drobovino in mesne izdelke na odrezke vseh živilskih In dodatnih nakaznic za mesec april 1951.
Meso dele neprekinjeno od IS—18 vse prodajalne mesa.
Ohrok i in navodila bodo nabita na vidnem mestu v prodajalni.
-RAD 10-
Dnevnl spored za soboto I. aprila
Poročila ob 5.15. 6	12.30. 15, 19.30.
22 In 23.55.
5 Jutranji pozdrav —	5.25	Plesna
glasba — 5.50 Jutranja telovadba — 6.10—7 Pesmi in plesi narodov Jugoslavije — 12 30 minut operne glasbe
— 12.40 Zabavna glasba vmes objave
—	13	Popularne skladbe Chopina,
Liszta in Smetane — 13.50 Kulturni pregled (Po zagrebški gipsoteki) — 14 Zabaval vas bo Veseli kvintet, poje Milan Strnad — 14.30 Pred pričetkom atletske sezone — 14.40 Blaž Arnič: Povodni mož — 15.15—15.30 Poje zenski <_ itet ljubljanske opere pod vodstvom Jožeta Hanca — 17.30 Naš tedenski skladatelj: J. S. Bach — 17.40 Iz življenja enot JA — 18 Glasbena medigra — 18.10 Slovenske narodne poje basist Tone Petrovčič, s harmoniko ga spremlja Avgust Stanko (Prenos v Zagrabi — 18.30 Oddaja za pionirje — Tone Seliškar: Maščevalec
— 18.15 Pester spored odkestralne In solistične glasbe —	19,45 Zabavna glasba, vmes objave — 20 Oh mednarodnem dnevu zdravstva govori minister za zdravstvo LRS dr. Jože Potrč — 20.20 Narodne pesmi pojo naši vokalni ansambli — 20.50 Veseli večer — 21.30 Igra Zabavni orkester Radia Ljubljana pod vodstvom Mihe Cfunzka — 22.15 Kaj ho jutri na sporedu — 22.30 Za ples in razvedrilo — 24 filasbena medigra — 0,15 Oddaja v italijanščini — 0.45 Zaključek oddaje.
TESARJI!
Gradi* IMM gradi v Zenici veliko koksarno. Kolektiv 500 Slovencev samih kvalificiranih delavcev in strokovnjakov Te vabi. da se mu pridružil. Slovenska kuhinja, primerna stanovanja, delo po normah ter specialni dodatek 140 odn. 160 din dnevno so izredni pojrojl. Odlofti se in se javi osebno ali pismeno. Gradis IMM direkcija Ljubljana, Bohoričeva št. 24. Tam izveš še za ostale materialne ugodnosti.
OBVESTILO
Zaradi popravila tramvajske proge
na Ajdovščini bo v noči od sobote na nedeljo tramvajski promet od 21 do 24. ure prekinjen. Vozovi bodo obratovali: Proga II: Moste — Mestni trg ln n«.zaj, zale — Ajdovščina in nazaj. Proga IV: Vič — gl. pošta in naaaj, Spl. bolnioa — Ajdovščina in na*aj.
 B N EVI E VESTI---------------------
Razstava jugoslovanskega sodobnega kiparstva v Moderni galeriji v Ljubljani je odprta do 8. aprila od 8. do IS. ure
Uprava Mladinske knjige sporoča vsem poverjenikom Oioibana in Pionirja, da se je t. številka Cicibana zaradi nepredvidenih tehničnih zaprek zakasnila ter jo prejmejo naročniki šele okoli 15. t. m. Prosimo vse poverjenike. da potrpijo im to naročnikom pojasnijo.
Družabni večer s plesom priredi SKUD »Tine Rožanc« dne 7. aprila v prostorih menze »Dvor« Pražakova ulica. Pričetek ob 20. uri. Vabljeni.
Dermato - venerološka klinika v Ljubljani obvešča, da je 1. t. m. pričela poslovati tudi v novo predelanem delu stavbe. Pregledi v 4 ambulantah so dnevno od 9. do pol 11. ure.
Planinsko društvo LJubljana-matlca obvešča planince-smučarje, da je v Domu na Komni stalni smučarski učitelj ing. Janša Janko, ki prireja strokovne izlete in vodi stalno smučarsko šolo. Smučarji, izkoristite letošnje idealne snežne prilike na prekrasnih smuških terenih Komne, kjer ni nevarnosti plazov. Od Boh. Bistrice do Zlatoroga vozite taksija.
Potrošniška zadruga z o J., Sevnica, sklicuje v nedeljo 8. aprila t. 1. ob 8. uri dopoldne svo| redni občni zbor. V primeru nesklepčnosti se bo vršil občni zbor ob istem času prihodnjo nedeljo 15. aprila 1951.
V	nedeljo 8. aprila ob 8. url zjutraj se bo vršilo v počastitev 10. obletnioe OF tekmovanje strelskih družin v rajonu Moste v dvorani »Slovan«, Kodeljevo.
PUTNIK v Ljubljani ima v prodaji vozovnice za posebni vlak na mednarodne skakalne tekme v Planici 8. aprila z odhodom iz Ljubljane ob 3.59. Prijave PUTNIK Ljubljana.
PUTNIK v Ljubljani ima v prodaji vozovnice za izlet na nogometno tekmo Odred : Rudar 8. aprila z odhodom iz Ljubljane ob 9.95.
Oblastno In republiško tekmovanje kulturno-umetniških skupin v Kranju dne 7. in 8, t.. m. v čast 10. obletnice OF. Nastopijo Jjudsko-plesne. instrumentalne ter recitatorske skupine v soboto ob 20. uri ter pevski zbori v nedeljo ob 13. in 20. uri v kinodvorani Sindikalnegea doma. Na tekmovanju je 600 sodelujočih.
-KONCERTI-
V	soboto 7. t. m bo KUD »Obrtnike
Ljubljana priredil koncert narodnih pesmi v proslavo 10. obletnice ustanovitve OF v domu KUD »Simončič«, Dolenjska c. 35.
Spored VII. rednega simfoničnega koncerta: Leskovic: Simfonija v enem stavku, Sibelius: Koncert za violino in orkester s solistom Albertom Der-meljem, Brahms: 1. simfonija. Dirigent: Bogo Leskovic. Koncert bo v Četrtek. 12. aprila za abonma v Unionu. ponovitev izven abonmaja v petek 13 aprila i' Filharmoniji. Vstopnice od ponedeljka dalje v Knjigarni muzikallj na Kongresnem trgu.
—>G L E D A LIŠ Č t——
DRAMA LJUBLJANA
Sobota 7. ob 20: Krleža: »Vučiak«. Red D.
Nedelja. 8. ob 14.30; Cankar: »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Izven in za podeželje. — Ob 20: Jon-som; »Volpone«. I svon in ia podeželje.
Akademija za Igralsko umetnost
priredi v ponedeljek 9. aprila ob 20. uri v dramskem gledališču Večer umetniške besede. Trodelni spored obsega poezijo, pesniško prozo in prozno pripoved — izbrane tekste iz del domačih in tujih, klasičnih sodobnih avtorjev. Izvajajo ga diplomanti Akademije Helena Erjavčeva, Vika Grilova, Duša Počkajeva in Janez Rohaček. ki so v stroki umetniške besede gojenci red. prof. Marije Vere. Ta velika igralka im pedagoginja je umetniško besedo gojila že za časa svojega delovanja na mnogih inozemskih odrih ter jo poučuje kot specialni predmet na naiSi igralski Akademiji. — Na redko prireditev opozarjamo kulturno javnost. Vstopnice po znižanih cenah v predprodaji pri operni blagajni.
OPERA
Sobota 7. ob 20: Lhotka: »Srednjeveška ljubezen«. Zaključena predstava za sindikat TVŠ in MVS.
Nedelja, 8. ob 15: M. Polič: »Deseti brat«. Zaključena predstava za podeželje. (V prodaji stojišča).
»DOM ARMIJE«
Sobota. 7. aprila ob 20: Večer opernih arij. Gostujeta prvaka ljubljanske opere:	Vanda Gerlovič in
Rudi Franci. Na programu': Verdi, Puccini, Dvofak. Leoncavallo in drugi.
VESELI TEATER 90* Iz LJUBLJANE g o s t n J e i
Brežice:	Grajska dvorana. Sobota,
7. aprila ob 20.	,, Zagorje: Fizkulturni dom. Nedelja,
8. aprila ob 17 ln 19.
MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE
Sobota. 7. aprila ob 18: dr. Jan Malik: »Žogica Marogica«.
Nedelja, 8. aprila oh 10 dop.: dr. Jam Malik: »Žogica Marogica«.
SKUD »TINE ROŽANC«
Dom železničarjev, Ljubljana
Nedelja. 8. aprila ob 20: Schiller: »Ko-varstvo in ljubeeen«. Premiera. Režija: Edvard Gregorin, član Drame
SNG.
Predprodaja vstopnic v soboto ln nedeljo od 10—12 in 16—18.
KUD .IVAN ROB« LJUBLJANA
gostuje v Domu kulture »Vladimira Nazora« na Reki (Sušak).
Nedelja. 8. aprila ob 15.30: Gogolj: »Ženitev«. — Ob 20: Mrak: »Rdeči Logan«.
Vstopnice se dobe v koncertnem uradu na Reki.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
Sobota, 7. aprila ob 16:	P. Golia:
»Jurček«. Zaključena predstava za šole.
Nedelja, 8 aprila: Tavčar-Sest: »Cvetje v jeseni« Izven in za podeželje.
MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE
Sobota. 7. aprila ob 19.30: Jurčič-To-mažič: »Deseti brat« Režija: Jožo Tomažič.	„
Nedelja, 8. aprila oh 14: .Turčič-To-mažič: »Deseti brat«. Režija: Jože Tomažič. Zveze z vlaki ugodne.
OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ
Nedelja, 8 .aprila ob 15 (igrišče NK »Drava«): Vesela nogometna tekma med godbo SKUD »Jožo Lacko* in ptujskim gledališčem. Gledališki igralci nastopajo v kostumih. Pred tekmo sprevod skozi mesto. Marn-lek in Mat.iašek nastopata kot hranilca gledališkega moštva. Za jedačo im pijačo je poskrbljeno.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Mestni dom
Sobota, 7. aprila ob 20: J. Xnst.rov: »To smo tiči« (»Eno si je izmislil«), veseloigra z godbo in petjem, premiera.
Nedelja, 8. aprila ob 20: J. Nestroy: »To smo tiči« (»Eno si je izmislil«). Predprodaja vstopnic od petka daljo pri Državni založbi, oddelek za
muzikalije. Kongresni trg 18, odM—12, 15—17, ter eno uro pred začetkom pri blagajni v Mestnem domu.
-OGLASI-
-KINO-
LJUBLJANA UNION: Ameriški film »Ples na vodi«. Kratki film: Obzornik 51. — Predstave ob 16.15. 18.15 in 20.15. MOSKVA: Ameriški film »Zaklad Sierra Madre«. Brez žurna-la. Predstave ob 16. 18.30 in 21. -+ SLOGA: Ameriški film »Kraljevi brivec«. Kratki film: Mes. JA. — Pred. ob 16.15. 18.15 in 20.15. Prodaja vstopnic v vseh treh kinematogr. od
15.	ure dalje. - TRIGLAV; Ame-rišk i film »Oklahoma Kid«, mesečnik JA 19. Predstavi ob 18 in 20. SISKA:	Ameriški film »Oklahoma
Kid« mesečnik .TA 19. Predstavi ob 18 in 20. — LITOSTROJ: Jugoslov. film »Plavi 9«. filmske novosti 44. Predstava ob 20. — VEVČE: Jugosl. film »Rdeči cvet«, filmske nov. 41. MARIBOR PARTIZAN:	Ameriški
film »Zaklad Sierra Madre«. — UDARNIK: Ameriški film »Kralje-
vi	brivec«, mesečnik JA 20. POBREŽJE:	Ameriški	silm	»Gnll-
verjeva potovanja«, kratki film »Bombaž«.
CELJE METROPOL: Angleški film »Ne zapusti me«, srbski mes. 32. DOM: Ameriški film »Jane Eyre«. bosanski me«. 34.
KRANJ ST0K2IC:' Ameriški film »Humoreska«.
SVOBODA: Angleški film »Ljubav-na zgodba«, filmske novosti 3. JESENICE:	Ameriški	film »Humo-
BLED: Ameriški film »Andy Hardy je zaljubljen«, mesečnik .1A. RADOVLJICA: Ameriški film »Njen otrok«, kratki film »Govori Moskva«.
NOVO MESTO: Ameriški film »Br-zojav na zapad«, hrvaški pregled 10. DOMŽALE: Francoski film »Mi otroci«, hrvaški pregled 8.
80STANJ: Angleški film »Rdeči čeveljčki«, filmske novosti 8. ROGAŠKA SLATINA: Francoski film Clocbemerle«, Obzornik 47.
PTUJ:	Ameriški film »Ali Baba«.
kratki film »Brez mejnikov«. VRHNIKA: Ameriški film »Tarzan v New Yorku«. kratki film »Ustvarjalcem petletko.
SEŽANA: Ameriški film »Pustunja«.
filmske novosti 7.	_ ,	,	.
IDRIJA: Angleški film >Wnterloo.i-ska cesta«, kratki film »Z ua.-imi mornarji«.	.	,,,
TRBOVLJE:	Italijanski Mm »Pod
rimskim soncem', filmske nov. 45. MEDVODE: Ameriški film »Tarzan v New Vorkn«. kratki film »Ustvarjalcem petletke«.
KOČEVJE: Francoski film »Ml otroci«. hrvaški r>regled 8.
MURSKA SOBOTA:	Angleški	film
»Srehrno ladjevje*, hrvaški pre-ded 7.
SLATINA RADENCI: Angleški film »Daj nam danes«, filmske novosti 4.
•VESTI IZ MAftlBORA-
SLOV NARODNO GLEDALIŠČE
Sobota, 7. aprila ob 20: L. Delibes: »Coppelia«. Izven.
Nedelja. 8. aprila ob 15; B. Smetana: »Prodana nevesta« Izven. — Ob 'VI: Lope de Vega:	Začarani	gaj>. Iz-
ven.
VELIKA TOMBOLA V M VRIBORI '
Mest.nl strelski odbor v Mariboru priredi 8 aprila oh 14. uri na Glavnem trgu veliko tomholo. na kateri bo glavni dobitek osebni avlo »Kini • Poleg toga še 1500 lepili in prakti&uih dobitkov.
PRIMERNE PROSTORE za avtomehanično delavnico iščem kjer koli v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek »Ljudske pravice« pod »Nova delavnica« št 8866.
PROGLAŠAM ZA NEVELJAVNE 10. *
11.1951 uk-radone \fMiit Imftci ju»iuz-
bansko in sindikalno na ime Dcjas Gabrijela. Cesta v Rožno dolino 3. BELO POSTELJO s peresnico, skoraj novo. prodam. Jelovškova ulica 26. Trnovo.	8908
KAVARNA »EVROPA« kupuje mleko v prahu in vse vrste kave — vsako količino.
PRODAM dobro ohranjeno orehovo spalnico in kredenco. Poljanska 19-11 — desno.
ZA CONO B iščemo knjigovodkinjo. Glavni odbor Rdečega križa Slovenije. Ljubljana, Dapčevičev trg 3. BUKOVA DRVA zamenjam za zidno opeko po dogovoru. Ponudbe pod »Drva« poslati na podružnico »Lj. prav ice * Jesenice.	589
SPECIALNO DIRKALNO KOLO s prestavami prodam. Naslov v podružnici »Ljudske pravice« Jesenice. PRVOVRSTEN DINAMIT za rezanje šip do 5 mm debelih, kupim. Si bal J. mizarstvo. Jesenice. Kosova ul. 1. KONJSKO OPREMO primerno za kočijo ali vprežni voz prodam. Naslov v podružnici »Ljudske pravice na Jesenicah.	592
OBVESTILO! Trgovina drž. posestev v Ljubljani obvešča, da kupuje v vsaki količini steklenice po 1 1 in 7 del in sicer v prodajalni na Go^ sposvetski cesti št. 6 in Miklošičevi cesti št. 28.	8904
OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK prodam. Kirn. Poljanski nasip 10-11. Ljubljana.
RAZVELJAVLJAM izgubljeno sindikalno knjižico na ime Gradič Ana. Ljubljana	8906
OTROŠKI VOZIČEK, globok, prodam. Poizve so Resljeva MI., levo. Ljubljana.	8915
DVOSOBNO STANOVANJE v Zagrebu, komfortno, nujno zamenjam za enosobno v Ljubljani. Vprašati: Smole Franc. Černetova 9, Ljubljana.	8913
KAMGARN za dve obleki prodam. Bregar Anion, Ljubljana, Gajeva 5-VI. levo stopnišče.	8912
KOMFORTNO STANOVANJE v oen-tru Zemuna zamenjam za enako v Ljubljani. Novak. Erjavčeva 3. Ljubljana	S909
LOVCII Lovsko puško dvocevko kal.
16.	»Rammerles«. prav dobro ohranjeno, in municijo, prodam po zmerni ceni. Potrebno nabavno dovoljenje. Ljubljana, Rudnik 128 (krojaštvo).	8910
PREKLICUJEM veljavnost čeka št. 237779, izstavljen dne 17. 11. 1950 od podjetja -Odpad«, podjetje za promet z odpadki, podružnica Ljubljana.	8919
OSMRTNICE
V	neizmerni žalosti javljamo, da nam je kruta usoda iztrgala ljubije-liecra brata FREDI.!A KORENČANA, abs. med., ki je po hudi bolezni 4. t. m. ob pol 2. uri zatisnil svoje trudne oči. Pojjreb bo v soboto, 7. anrila ob 1.'). uri na mestnem pokopališču na Pobrežju. Marenka in Andrej Korenčan. Maribor. 4. aprila 1951.
Po kratkeme in mučnem trpljenju j# umrl na-š brat IVAN VIND1SAR, tr-i uovskl župnik v Ljubljani. Pogreb bo v nedeljo popoldne ob pol 5. uri 7. Žal iz kapele sv. Frančiška. Priporočamo ira v hlap spomin. Brat Anton 7. družino, sestre Marija, Ivana, Katarina.
Umrl nam je na£ dragi gin in brat Inž. ČERNE BORIS. Pogreb nepo-
, r.abneera pokojnika ,«e bo vrAil 8, apri-
i	Ih 19f»l ob 15.3<l iz £n| kapelice sv. r)o-/,efa k Sv Križu. Žalujoča maniH, sestra Nada. brat ing. DuAan 7, družino j in ostalo sorodstvo. — Ljubljana €. aprila. 1951.