Št 48.
v Gorici, v četrtek dne 25. aprila 1912:
Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek m soboto ob 4. uri popoldne ter stane po poŠti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana:
4    VSC leto   ~.   .   15 K '/»      j»       • /   AO „
Za Nemčijo K !«•<&." -i^Za* Ameriko in inozemstvo K 20.— Posamične številke stanejo 10 vin.
„S0CA'' ima naslednje izredne priloge: Ob nevem ietu „EaŽIpot po Goriškem !n Gradišfcanskein/' in dvakrat vleiu K Vozni red železnic, paraikov in poštnih zv*z".
Na naročilu iires doposlane na* ročnine se ne oziramo.
Tečaj XLll
Vse za-narod,-svobodo in napredek!« Dr. K Lavrič.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici št 7 v Gorici  v I. nadstr. na desno!
Upravništvo se rahlja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr.  na levo v tiskarni.
Naročnino in oglasi je plačati loco-Gorica.
Oglasi in poslanice se računi j o po Petit-vrstah, če tiskano l.-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem' delu 30 vin. Vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan  Kavčič v Gorici,
Telefon St. 83.
»Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiska in zaj.
\
Tehnično poročilo inž. V. Kraškega.
(Konec.)
. Kraška tla ne sestajajo  -povsfodi   iz premočljivcga trias- in krcdnega    apna, marveč se nalhajajo v njih tudi ne-premoč-; Ijive, vodo držeče terciarne plasti, ki so . posebno pripravne za naprave dolinskih icservoirjev. Take eccenske plasti '. (Bo.-'" vce) so .na primer v   vznožju   krednega masiva Nanoškega pogorja in na istih se avigajo kvišku močni studenci    Stra-ne-SuSet-Št. Vid-Vipava-Hubelj itd.  Analcg-. ne razmere so tudi na celi Pivki. Eocen-. ska, tvorba obsega dolino Nanošca, dolino , MoČilnik in se razteza »karo čez celo pogorje Brda. Niti ni treba .vzeti v roke geološkega zemljevida v informacijo o si-1-,'i fuativncm razširjenju   eccenske'   tvorbe', . ker jo" je spoznati ¦naravnost iz .zemljevidov generalnega štaba, tam ni pogrezo-, vanja terena (dolin, pomorjev itd.)
Na južnem Obronku gorovja Brda, kor
maj po/ kilometra od periferije, eo-censk^
tvorbe nasproti   ipremočljivemu   kredne-
vuu apnu, sta projektirani Bazoviška in
Vozarska-zaprtina z zajezeno .kotlino,   ki
' sega v eocensko tvorbo.    •-..     ..   •¦¦¦<-
Koristnejše dispozicije v tem slučaju
ni bilo mogoče narediti — nepremočljivj,
. za nabiranje vode 'Sposobni ttreni.so 'bili
na ta način izkoriščeni do slednje meje1.
V .omenjene. *i  ministerskem , izvestju
' se picjektairtom   spc&ita, da 6- odtočivlv
¦ kocficljentilr. 'o  p   .nočljivosti'- in  riosil-rii
. zmožnosti- spodnjih tal niso podali" :naum-
. enih podatkov ?ia pcd'agi 'podrobnih. kra*-
--jevnlli poizve-deb.
Priznavam rad, .da so,vse .take na-tarčne poizvedbe za gradbene načrte in gradbeno vodstvo .potrebne, ker so sip! en velikega pomena, da bi se pa marale sestaviti natančne poizvedbe že za gens-nhie načrte, še pred infor-rnativnim urad-. ninr-sestopanjem;   — -katero je za tako
dalekosežna   .podjetja na vsak način po- ! trebno"-^' to ss je zgodilo doslej le redko-krat.
Glede na nosilno zmožnost spodnjih tal za projektirani zaprtim, si dovoljujem, omeniti, da gre za iste eccenske peščence in skrilavce, ki so po južni železnici Št. Peter-Reka prerezani tako na dolgo.
Določba potre/bc vode naj se izvrši na vsak način z upoštevanjem prihodnjih lazmer. Napovedi .pa diterirajo posebno v onih krajih, kjer se irna dati s preskrbo vode težko pogrešan predpogoj za gospodarsko dviganje zemlje — kakor je to slučaj na Sežanskc-Komenskem Krasu — od oni'h krajev, kjer imajo sistematične preskrbe vode služiti pied vsem le višanju salubritete in higiene, ker se tam nahajajo- drugi (predpogoji .za .nadalj.ni' gospodarski razvitek.
Na podlagi tel« načrtov se je tudi v tem pogledu oziralo na kolikor mogoč? gospodarsko dviganje ozemlja, ki se ima preskrbeti z vodo.
Ne samo lokalni interesi prebivalcev v tem ozemlju ve eva*o najhitrejše pospeševanj 2 nameravanega podjetja, marveč tudi splošni prometni interesi, radi nemotene preskrbe vode za.južno :'n državno železn'co in v najbolj pr\i vrsti vojaški interesi v času miru in vojne.
Komenskc-Sežanska planota, 40 km ; dolga, 10—15 km široka, je edini sestavni teren zg veliko nabiranje čet :n brez raz-pradeljene, jako izdatne preskrbe veds izgubi pnpo-jnema svoje strategično vrednost; na?prct; temu h po prediežsčem projetkii Gincgoceno preskrbeti močno vojsko 200—300.0G0 kembatantov skozi mesece in mesece z zadostno množino hi-gienično neoporečna vode; na dan bi bilo na razpolago 65000 hI vode, ako se vzame za potrebo prebivalstva 13G000 na mest.) 100 1 le 50 1. Iz vodovoda Broinice izhajajoča preskrba vode za južno in državno železnico je v slučaju vojne Huzorična, ker se nahajajo zajemale naprave na obali, na periferiji "peraci-Hkc.ga ozemlja ter rj:h sovražnik lahko uniči — tako rekoč s prvim strelom.
. -i.. Kako neodvisna bi bila nasprotno preskrba vede za železntee in čete na podlagi tega projekta, tudi ako bi nastale na obali najneugodnejše razmere!
Prehajaje na konstruktivne dispozici- j je soglašam popolnoma s projektom,   da predlaga    dovodnike    brez    nadpritiska, marveč izdelane padovito in iz železnega \ betona.   Niveau dopušča   tako odredbo. : Naprava   železnih betonskih cevi je pod , danimi terenskimi prilikami najugodnejša in najcenejša, kar si je le mogoče misliti, vzdrževanje bi bilo pripresto, kor je motenje obrata vsled zlomijenja cevi itd. izključeno. Segrevanje vode se more ravno v betonskih ceveh reducirati na najmanjši minimum.
S položitvijo povezuice cevij bi dobili kraji hkratu nove vozne ceste, ki bi mogle v rahli položnosti za gospodarstvo še neodkrita zemljišča zvezati z naselbinami in železnicami. Predlagane nove ceste bi imele še to važno lastnost, da bi bile brez burje, torej zavarovane proti viharjem in sneženim zametom, kar bi bilo ne samo za ipiomet na sploh,.marveč in posebno za gibanje čet velike koristi.
Dcbro premišljeno je projektirano traverzira-nje najglobljega seuVa med Mo-¦č j bilkam in Raso na koto 510; radi krajšanja trase nasvetujem v globeli Brd (ob .potok" Rasa) tuneliranje naiostiejših za-vinko • dalje predlagam glede na okoliš' čin o, da so spodnja tla v profilih zaprtin skalnata, da se zgradijo zaprtine ne kot rasipi marveč'kot zidevje; povsem spo-s.-^en matcrijsl se nahaja v bližnji okolici'.
V posamezne tehnične detajle zaprtin in dovc-dnikov, delitev cone. kallbriranja cevi, odredbe cevnega omrežja itd. se nočem sploh spuščati, ker ti naj se rešijo ko-nčnovejavno šele v detailnem projektu in razsodjo naj o njih oblastveni izvedenci.
Alf g pa predložene načrte upoštevan v nj&avi celoti, vidim, da so ne le temeljna debro premišljeni in sposobni za ractonelno izvedbo, MAKVEČ DAJEM PREDNOST TEMU PODJETJU PRED VSEMI DRUGIM! ALTERNATIVAMI ZA
PRESKRBO VODE,   ki bi se.inogle tu upoštevati. To so zlasti" Vodovod iz\Reke": iz Ilirske Bistrice, vodovod iz Vipave   in iz Hublja.
O vodovoda iz Reke nočem siti nadalje govoriti tor pokazujem le na težko-če, ki so stopile na dan ob Času razprav o preskrbi vode .za mesto Trst, ki so trajale desetletja.
Pri vseh treh imenovanih alternativah se vsiljuje en in isti gospodarski po-manjkljaj, da potom nameravanega novega podjetja se uničijo vse gospodarske vrednosti z odtegnitvijo vode.
Z vodovodom iz Reke bi se prizadjal vsled odtegnitve vode in vodne moči aie le trgu Ilirska Bistrica, marveč celi Reški dolini gospodarski pogin. Zajemek vode v velikem stilu bi naletel tako pri Hublju kakor v Vipavi na velike razlastitvene težave, v zadnjem slučaju mogoče še večje, kei tu gre za zajemek vode iz sosedne dežele.
Kake prednosti dajejo v tem oziru temeljni predlogi predmetne projektirane preskrbe vode! Z nabiranjem deževine se ne ustvarijo le neposredno nove gospodarske vrednosti, marveč se ublažijo tudi dosedanje gospodarske škode, nastala vsled poplavov, zasutja. zamočvirbe v sosedni deželi — ne da bi se vzročil znate« odtegljaj potrebne vode.
Da se primerjata alternativi vodovodov iz Hublja in Vipave s to, bi trebalo • staviti na čelo isto delovno zmožnost. Pred ležeči projekt daje na najvišji točki ozemlja za preskrbo vode minimalni dnevni kvantuin uporabe 13000 .nr\ Nasproti temu bi moralo veljati to, da se o,;= tudi Vipavi ali Hublju tak kvantu m vjdvzeti vsaj maksimalno.
Vprašanje 3e, če bi bilo spioJi-mogoče — vendar vzemimo najugodnejši slučaj, bi se morala voda v ozemlje za preskrbo vode dvigniti umetno, pri čemer vzbuja pozornost neugodna okoliščina, da imajo najodda jenejšo. in najvišjo lego največji konsumni kraji Opčine, Sežana, B;:zovica, Divača.
.   Maksim Gorki.
FOMA' GORD.HŠn8V.
Roman.
(Dalje.) "
•Vsredi tolpe je videl Foma- znane mu obraze: tam biti oče kdovekam- ter z močjo suva vstran in prevrača' vse, ki so mu na poti; en dela s širokimi rokami,1;odriva j vse s prsi in se smeji-gromo-glasno — in izginja ter pade ' nekam v globino, .pod noge ljudi. Tu je Ikum, ki se zvija, | kakor slepič,, skače na rame. drugih, 'plazi skozi med- no-i Sami.ljudi iti dela z vsem svojim suhim, a gibčnim in žilavim telesom ... Ljubovj- 'kriči in ca.plja, slede očeta sun-
,, a L.- s/uijbotnimi kretnjami; zdaj-zaostaja-za njim,
zd^sc nTO*zopet.približa. Z lahkimi ikefaki in z dJbrodiiš-niin nasmehom na obrazu, umikaje se vsem in vsem prepuščajo pot; se ziblje počasi teta Arifisa. Njena slika se
. ?$!J5 v.temi pred Fonto, knikonponižtf-'plamen .v^ščenice m v temi ugasne in izgine tudi ona. Hitro in naravnost I'--"di Pelagcja proti daljavi... Tu stoji Soija Pavlovnu Medinskaja z onemoglo povešenimi rokaini, kakp>:; tedaj Pii njunem poshdnjem sestanku v salonu ... Njene oči "o velike in velik strah "se bere viijih. Tudi Saša je tukaj. Ravnadušno, ne-da bi se menila za sunke, gre trdmh-4<ora-'<ov naravnost v največjo goščo življenja in "poje -glasno svoje pesmi, ko gfeda s svojimi temnimi očmi mirno in
' brez strahu naprej;... Fcma sliši šum, tuljenjc.-^srneh", pi-jani krik, strastno prepiranje za korejKc; petje'iri"ptaL se nnsi nad tem ogromnim, vrvečim kupom živih, človeških
' teles, stisnjenih v to luknjo; oni skačejo, padajo, lezejo,
tiščijo se, plazijo drug drugemu na rame, tipajo pov.sodi, I kakor slepci, povsodi se zadevajo ob svoje vrstnike, borč se, padajo ii^jzginjajo očesu. Denar šumi, kakor netopirji j se nosi po zraku nad glavami ljudi in ljudje iztezajo k j njemu svoje lakomne roke; zlato in srebro žvenketa, steklenico zvene, zamaški pokajo, nokdo ihti in otožen ženski glas poje:
.Le živimo, živimo, dokler se da, a poleni, — če prav trava ne raste!"
Ta blazna stika se je vkoreninita v Fomini glavi in vsakokrat jevznikala pred njim živejša, ogromhejša in bolj kričeča, vzbuja je v njegovih -prsih nsskaj kaotiškega, eno samo veliko''nebpredeljivo čustvo, v katerega se je izlival, kakor potek v reko, i strah, i ogorčenost, t žalost, i zloba in še mnogokaj. Vse to je vzkipevalo v prsih do burne .želje, ki jih je .razganjala, — do 2=1 je, katere sila ga je dušila';?v':Gči "so mu prihajale solze in hoteTo se mu je kričati, zatuliti kakor zver, prestrašiti vse ljudi, ustaviti njihovo brežmiseino dirko, vliti v njihov Sum in vrvež nekaj novega, povedati jim nekakih glasnih, trdnih besed, obrniti jih vse v istdfemer/a ne drugega proti drugemu. Rad bi jih bil zgrabil z rokami za lase, odrival drugega od drugega, pretepel.nekatere; .polaskal se drugim, pokaral vse in jm-VazšvetbT-z.ognjem ...
. Ničesar n.i, bi'''0.Luiem, — niti -potrebnih besed, niti ognja: v njem.ie.bila.is.eJia, katero je umeval, a je bila ne-izvršljiva ... 'Predstavljal si je sebe samega nad življenjem, zunaj te doline, -v-.kateri kipičjoveštvo; videl se je. stati trdno na nogah ifl — nemega. Mogel bi zakričati ljudem:
»Kako živite? Ali vas ni sram?«
Mogel bi jih tudi epsovati. A če ga :iu, zaslišavši njegov glas," povprašajo:
»A kako je treba živeti?«
Prav dobro je vedel, da bi se moral po takem vprašanju strmoglaviti v nižino, tja pod noge ljudi, k mlinskemu kamenii. In s smehom bi spremljali njegov pogin.
Blodil je včasih Rod pritiskom te -more. Iz njegovih ust so se trgale besede brez . .^ze in smisla; celo-potil se je cd težkega.napora v svoj> / r' Včasi; se mu je.zdelo, da blazni od vpitja in da mu «.:¦ ''itega v se to. strašno, in mračno razgraja po glavi. S silnin. naporom vpije je .preganjal vse te podobe in stremljenj« \?, sebe, a kakor hitro je bil sam in trezen, so ga zopet nip.-'Urile nbgove^miš-Ijctine lin pešal je pod njihovo težo. In vse b..ij je rastlo v njen hrepenenje po svobodi, postajalo je krfukojSe mi mučilo ga je s svojo močjo. A ni se mogel osvoboditi verig svojega bogastva, Majakin, ki je imel cd njega pooblastilo za vodstvo,trgovine, je sedaj gledal, da je loma skoro vsak dan občutil težo .naloženih mu Ud ž-iosti. Neprenehoma so prihajali k njemu s plačili, predlagali mu zveze za prevažanje tovorov in uslužbenci so se obračal? k njemu pismeno ali ustmeno v malenkostih, ki mu jiib poprej ni bilo mar in ki so jih smeli-ne-ševati na Jastno odgovornost. Iskali so ga po gostife^ab ir, ga izpraševali, kaj da se naj zgodi in kako; odgovarjal je na vse to, včasih, ne da,bi,vede', se li mora zgoditi, na ta ali oni način,.opažal je prikrito zaničevanje svoje, osobe in skoro vedno je videl* da'se vse ne izvršuje tako, kakor je -bil velel,.marveč drugače in boljše. Č«til je v tem spretno kumoVo-roKo in 'umeval, da ga starec tesni, zato d<i bi ga vodil po svoji volji. In istočasno je opažal, da ni -gospodar svoje trgovine, marveč ie del njegov in še celo malovažen del.
Ikkii&io fptVostejši in cenejši bi bil vodovod iz izvirka Vipave, nego oni fe tiu%jja, radi česar jemljem za (primer vodovod iz Vipave.
Najprvo neikaj dat, o višinsikih razmerah.
Izvirek Vipave na koti 101 m, morebitna depresija v poštev vzeta z okroglo 100 m.
; ¦ Vsa voda za porabo bi se morala spraviti v skupne cevi s pritiskom do Štanjela,-to je na distanco 14 Jem, odkoder bi se spravljala dalje ali v gravitacijskih napeljavah ali z zopetnim vzdigovanjem. Ako računamo zgulbe iz pritiska v cevi do Štanjela 5 l*/oo, pomeni to toliko, da moramo računati maitdtnetrif.no višino vzd:- j ga od 100—15 = 85.                               |
% Juinovsnodno najotddaijenejši kraj za j preskrbo vede je Divača, višine nad mOT- , jem 435, hadpfitisk 20 m, T/m zgube iz pritiska v dovodniku na 24 km dolžine 48 m, skupaj 50^ m.T
Skupna pospešna višina—'503' -'85 ~ 418 m.
Južno najoddaljenejši kraj .za preskrbo vode je Opčine z višino nad morjem 316 m, ali poveznica cevi] mora iti čez sedlo Vrhovi je v višini 334 m, k temu nad-pritisk 2 m, 2%* zgube v dovodniku na 12 km dolžine 24 m, skupaj 360 m.
Skupna pospešna višina 360 — 85 = 275 m.
Zapadno najoddaljenejši kraj za preskrbo vode je Kostanjevica na višini nad morjem 297 m, nadpritisk 20 m* 2%<» zgu-be iz pritiska na 21 km, skupaj 359 m.
Skupna pospešna višina 359 — 85 =---274 m.
Ekstrerono visoko lego za vodovod bi imela Dolenjavas 552 m nad. morjem, ter bi se morala sploh izločiti iz načrta.
Kake so potem vodne množine, katere treba dvigniti, in kaka bi bila v to svrno potrebna uporaba moči?
Če vzamemo neprestano dviganje, dobimo* množino za skupno cev z
13,000.000       ,„      ,       ...   ...
801« o" ~ 150 sekundnih litrov.
Pri Štanjelu bi bil na koti 360 m prvi razde!jevafni reservoir — na tako višino bi bilo treba dvigniti skupno vodno množino.
Pospešna višina = 360 — 85 -= 275 m.                                          '
Pospešna moč = 1 25 x 15° * 275 =
671 HP.
Od vodne množine, dvignjene v Štanjel, bi bilo treba dvigniti velik del dalj 3 in sicer 50 S. 1. na višino 75 m, 15 S. 1. na višino 150 m. Za to !bi bilo pospešne moči 62.5 + 37.5 = 100 HP, torej skupno 671 -f 100 = 771 UP.
Torej skoro osem sto konjskih močij močni motorji bi morali delati noč in dan in druge, istotako močne garniture :bi se morale nahajati v reservi, ako bi imel dati vodovod! na pritisk isto množino vode kakor projektirana gravitacijska napeljava.
Napeljava na pritisk iz. izvirka Vipave do Štanjela bi morala imeti premera 500 mm; se potem bi se nahajate pod pri tis-, kom-275 m, ako se naredijo za višje cone štaeije za prepumpanje. Montiranje take cevi s- pritiskom je nenavadno težko, morebitni ^defekti, morejo vzročiti ikatastfo-fahie 'posledice; neovirani obrat je odvisen od mnogih slučajnosti In Ibi obilo stal — kar bi vedlo prav gotovo do tega, da bj se napravtt vodovod na pritisk v mnogo manjšem stihi in obsegu, nego se nudi to pil projektiranem gravitacijskem vodovodu. Potem bi se obe alternativi rta isti podlagi sploh ne dai1i primerjali.
Tudi gfede. kvalitete gre vodam za-prtm vsled sedinientiranja (mehanično in piotogično samociščenje) -odločno prednost nasproti surovi vodi -Kraških rek. ^-^Ia«ti/bi, še najbrže dale opaziti pri Hu-Mju tudi iz doline Zadtog podzemsko od-padajoče anočvirne vode. '- Pri projektiranih gravitacijskih vodovodih- je; strmca nad mero, dala b\ se pa vo&JTše v odvečnih padcih oksidirati m ibi , se njsria fevalrteta te se zibofišala ^- dočim bi bile; mogoče kaj podobnega pri Vodovoduna  •pritisk M  j^tan* posebnega
umetnega dviganja, torej zopet'ž novimi režijskimi troški.
Na temejlfu navedenega stvarnega razmotrfvanja more biti pač izven dvoma, da pripada načrtom za preskrbo vode za Primorski Komenko-Sežanski Kras, katere je postavil konsorclj, tak pomen in dalekosežnost, da naj bi bili deležni največjega pospešenja d stran! c. kr. vlade ter vseh intereslranih oblasti; projekti po-dajejo velikopotezno rešitev v najpripro-stejši obliki jednega izmed najnujnejših državnogospodarskih problemov avstrijskega Juga.
(Poročilo le bito sestavljeno letos meseca januvarija.)
Gledališče.
Poslovilna predstava
danes .
»LEPA VIDA«.
Spisal Ivan Cankar.   •
G. Giacosa, Tristi amori.
(21.4.) »Zmagujoča ljubezen« ibi bil tudi lahko nastavil pisatelj to svoje lepo delo, kajti:                                    '   . ! '',! ii
Odvetnika Cariija žena Ema se zaljubi v Faforicija, prijatelja njei iga moža. j Tudi mladi grof ljubi silno, strastno mlado ženo. In ko <zve njen mož vse, skleneta, da pobegne ona z njim. V hipu pa, ko misli.
DOPISI.
Iz goriške okolice;
Iz Podgore. — Nekaj vrstic dopi ku »Novega Časa« štev. 14 t. 1. Drsnik . ™* m. * ^ornoena, SazVsvoS krščansko dušico s tem,   da    bezn^J»^
oditi iz hiše svojega moža, vstane v njej
Nekaj vrstic dopisi*' S vsa sila materinske ljubezni do male hčer-
......-     kice in je tako močna, aa zmaga nad Iju-
tolaži svojo
čirni in naziva naše vrlo županstvo z »liberalno in brez versko«. In to radi vodovodnega vprašanja, iker je županstvo dovolilo nekaj prispevka v ta namen. Ce je dovolilo, ono ve že, zakaj je dovdiilo, in ko bode vse končano, sam dopisnik »N. C«, če bode pošten, prizna, da je šlo županstvo po pravej poti, in da prispevek ni bil, kakor on piše sedaj,   vržen v Sočo.
To mu rečem, da naj ne idreza v javnost, ker ni nič interesiran pri tem, ker ako bi bil kaj interesiran pri tem, ibi ne klcbasaril po »N. C« takih budalosti. Njemu ni za drmzega, kakor, da črni in blati naše vse časti vredno županstvo.
Nadalje očita staroveški dopisnik slabo obč. gospodarstvo, da zametavajo občinski denar; češ, da je tudi njegov, prosim dopisnika »N. C« naj prinese račun, koliko je njegovega zneska, mu ga jaz povrnem, naj se oglasi pri uredništvu tega lista. Če bo potreba, drugikrat povem, kakšno vzor.- gospodarstvo imajo naši klerikalci posebno pa naš general rn najboljši svetovalci njegovi.
Danes vam :mafo opišem samo veliko ¦pobožnost dveh svetovalcev;"iz "generalnega štaba.                                     '"¦•"'
Ko grom jaz v cerkev, čeravno me pitajo z »liberalcem in brezvercem«; wriam v roki zmiraj vsaj molitvenik; ir.;nc;d nj-m »kršč. gemeralštaba« pa so neki J: in neki P., ki; stojijo v cerkvi kakor sv: JuŠt na velikem oltarju, toda. v roki brez masnih bukvic ali rož. venca, ter gledajo po cerkvi, kako drugi molijo; to je velika 'pobožnost, kaj? Najveojo pobožnost skačejo c.b velikih .praznikih, ko grejo na »kor« ter tam nekaj. brenčijo, kakor da bi imeli glavo v 'kakšni orenci. Poseibno veliko pobožnost izkazuj J., kateri je zmi-raj prvi pri .kartah -»volan-te« in zadnji .ptri plesu. Kakor sem slišal! je tudi general dobrega spenvna, ki rad tolalži žalostne sirote in vdove. Bolnike da bi obiskoval, mi m .znar.c; to^ naj ipove pa »Novi Čas«.
h krmtnskega okraja.
Dobrovo. (Novo šolsko poslopje.) — Tukaj se je v nedeljo dne 21. t. m. slovesno blagoslovilo novo dvorazredno šolsko (poslopje. Pri tej: slavnosti; so bili navzoči poleg obilo domačega -ljudstva tudiig. okrajni glavar Schneider, <g. okr. šolski nadzornik Finžgar, g. Jbaron pl. Locat^llli, g. stotnik biljansike posadke in druge ličnosti ter vse učitefrstvo Zapadnih-Bf& Vrstili so se razni nagovori, nanašajočih na pomen in nameii novega poslopja. šLe g, župnik seveda je moral zavijati po svoji stari navadi. Možu ikar mrgoli pred očmi »svobodomiseicev« po iBrdih. Vsa slavnost se je drugače v najlepšem redu izvršila in ljudstvo je bilo videti zadovoljno, ko- ge slišalo in videlo, kako se skrl>i za duševno hrano njih dece. Tudi mi želimo, da (bi novo posiopfe.res služilo svojemu namenu, ter da bi trud očiteljsikega osobja obrodil dober sad slovemsikemu narodu ob meli v prid. Pouk se začne v uov.em šolr skcim poslopju na Do"brovem dne i. ma|-nika. Kot druga iična moč je provizorič)fu> imenovana gd-č. uč. Hefmina Vvzoureik, dosedaj učiteljica v Podbeli na tolminskem.
moža.    ,..
Strašen je boj, kedar se boriti ti dve za !iadvt'adie; ali materina ljubezen, sveto čutstvo podpirano'od dolžnosti je zmagujoče.
Vresničiti, obuditi v življenje vse fc.oje in globoka Čutstva duše, ki jih zahteva ulega Eme v »Tristi amori«, jt težka stvar; a jo je gjca Wintrova rešila z lahkoto umetnice. Vse se .nekako stopnjuje. I. dejanje: neizmerna udanost do ljubljenega bitja — v prizoru začetkom ko se dvigne zastor. II. dejanje: ljubezen, strah pred sramoto in razkritjem (razgovor s starim grofom) in silna muka in groza ikoncem II. dejanja. HI. dejanje: vihar notranjega boja iz zmago in neizmerno zgu-bof a obenem pogled v pusto bodočnost strtega življenja in srca, le ena svetla točka: otrok. Posebno občutno je .zarisan tu-intam skok iz v sebe vtopljenega dušev-nočutnega žitja v vsakdanje, plitvo in navadno življenje.
Druga, v prvo vtaipljajoča se slika skrbnega moža, ki ob svoji poroki sestavi bliatuco iz samih 000, in sedaj, L^ ima kaj pokazati, mu je vničena vsa sreča. Tudi tukaj boj: jeza, ranjen ponos, prevara, obup — in strte duše joka — mož. In zo-f pet:; edina zvesda,.življenja je tudi očetu' — otrok;
To sliko Cariija, odvetnika nam je. vpodobil v vsi umetniški dovršenostlj ig. Nučič, poseibno komcem II. dejanja, ko tudi zahteva uloge doseže vrhunec.
Fabricius,. ulnga z istimi zahtevami notranjih sil 'kakor prvi dve. Igral jo je g. Šimaček dcibro, dasi na meikaterih mestih s premalim šikom:. Naijboljši je bil v I. dejanju.
Zelo prikupljiv je bil s svojim naravnim nastopom ,g. Bukšek: kakor assessor Ranetti. in tudi ig. Daniio— grof Hector Arcieri rii bii napačen. Lahkoživec in prav navaden slepar in ponarejalec menic je ta plemenitaš — ipopcnna slika propalo-šti.
Zelo srčkana in pogumna je bila hčerka g. Pečenikota, kavarnarja, kakor Gema. Gotovo je bilo detetu zelo všeč vse, najbolj pa menda njena punčka.
Uloga služkinje Marte je bila v rokah g.ce V. Danilove.
O obisku govoriti, bi bilo ponavljati že tolikrat zapeto pesem; a včasih je lepši in zgovornejši  — molk!
Pri predstavi je bil navzoč tudi pisa. telj Funtek sam, katerega de 'Občinstvo živahno aklamiralo.               '
O delu samem in o igri spregovori, mo obširneje v soboto.        ¦    ¦—¦ 'e —.
•Sinoči je bila vprizorjena na našem odru,A. Funtkpva izvirna drama »Tekma«.
Vdeležba je bila dobra, da'si ne tolika kakor bi morala biti in ibi bila lahko. Pokazalo ipa se je, da se uaše občinstvo živo zanima za gibanje na polju naše dramatike.
Domače vesti.
Slovensko gledališče v Gorici. — Drevi se vrši poslovilna, zadnja predsta-va ljubljanskih igralcev .v tej pomladmi-ski sezoni.
Uprizori se r.virno delo Ivana Cankarja Lepa Vida, ki je dosegla letos n;j ljubljanskem odru zelo lep'uspeh. Cankar, ta najodličnejši slovenski pisatelj, narn po-daja v tem svojem najnovejšem delu veliko pesem hrepenenja. Nastopi vse tukaj-šnje osobje, ki si je iizbralo »Lepo Vido« namenoma, da zadovolji vse, gledališče ljubeče občinstvo in da se .dostojno, z h-virnim delom poslov].',
Repei toire,(.k|JLe;t»brjl ^.tej kr^tkUiobi odigran na, našs'^ odru,' je 'bil Izbran \j; majbolj uspelih'.''del ".pretekle sezone; Igralci so tudi vestno in tečno vršili svoj.: dolžnosti, tako, da zaslužijo, da bi biki vsaj danes naša gledališka dvorana na-polnjena.
Zatorej opozarjamo naše občinstvo, da je samo še nocoj prilika, da pokaže,-kako visoko ceni dramatsko umetnost in izvirna dela slovenskih-pisateljev.
Ime Cankar nam ijamči, da bo nocoj nekak svečanesteh večer prekrasne''slovenske besede.
Smrtna kosa. — Včeraj je šla v norici med Slovenci od ust do ust vest, dn |,je umrla gospa Plrjevčeva, soproga vp.ak, •rač. ravnatelja, da je padla, se poškodovala in po kratkem trpljenju umiia. Nekateri niso hoteli verjeti, ker so videli gospo še pred. kratkim, ali pokazalo Se je, da sloni vest na bridki resnici. Včeraj tio-po':udne ab 11. uri je izdihnila gospa Av* gusta PirjeveCi
Pokojna gospa je bila po rodu iz Si-rokoznane rodbine Mcžetičeve v Solkanu. 2e doma v Solkanu se je Vrlo." zanimala za preporod gcriSkJh Slovencev, sodelovala je ob raznih prireditvaih, posebno kot igrala ; na odru, . tamošnje , Čitajnice, Onioižena v Gorici je 'sodelovala pov-socj, kjer je -'e.mogla kaj-koristiti'.. »Goriška Čitalnica« je imela pred 25 in več leti vrlo družbico diletantov, med temi je biia tudi vrla pokojnlca, ki je nastopala, skoro v vsaki igri. Njena igra je bila vselej naravna, izborna. Ustvarjala je.osehe, ki so živele na odru. — Pa tudi drugače je bila vselej uzorna slovenska žena in \f: svoji rodbini blaga in mila mati, na kateri vise z najglobljo ljulbeznijo.' srca 'vseh. otrok.\ Kdor je imel pr.Viko opazovati ta .srca, kako so bila tesno vezana drugo z drugim, more umeti nepopisno ža'cst, ki jih danes pretresa.
Pogreb bo jutri: dopofudne cb 10. uri iz hiše žalosti ulica Petrirca št."5. -Ponesejo jo na Solkansko pokopališče.
Preostalim naše sožalje! t Dr. f»iatolaj Pavlovi pl. Danilov. — V Romnv, -Poltavska guberhija na Ruskem, je umrl 23. t m', v Gorici, znati i t dr. Nikoaj Pavlovič Danilov. Star je b'l šele 51 let, a bolehal je /že'10 let, zato je bM videti starši. V Goričj' se 'je nastanil zaradi našega milega podnebja, ali ko je čutil, da si' bliža koncu, je odpotoval v svojo domačijo,; kjer ('je 23% t. m. tud'. ^ umrl. Pokoieik jebii pp! študijaTi ;doktov j zdravilstva, ali posvetil' se »je državni sluz Vi in bil konzul v raznih državah. Vei časa je bii' na Cejlonu, na Francoskem, na Dunaju in, končno generalni konzul v Lvovii, kjer je šel kot državni svetn:k v ipokoj. — Bil je tudi pisatelj. Izdal je več
V nobeni skodelici
naj ne manjka
Franckovega kavinega pridatka;
on diije kavi slnsl, mnfi in h»|)0 l»»i*vo.
Njega kiikoroo-t vsebuje: ¦ijjd.-itno«}. sL-istnosI in nizko ct»»°-
TovnrnH v Kajiiclm.
Mer tek!
«v%eaw dfto uJtaito'^                                                      m?nin v^imlcii, rtrtkar rabimo PeHerjeve «»dvaj«ln« rflbarb^ra-krrKlide z xnnmkn „K1za kroglico'. Po !xkuft<
»verojemo, ca jm poskusite, one odpravijo zapefienost in pospešujejo prflbavo. 6 Skatel Irouko 4 kroniyIzdelovalen, suno Itkarnar F. V. Foltor, v ShibloJ, Elsa-trg st. QM (Hrviu.1
iji V««
del o Indiji, posebno oCeilonu. —.Izredno 1» odšel iz Gorice, se je domislil, knjižnice Narodne Prosvete, 'kater1! je daroval mno-, žjno ruskih; maloruskih in srbski<h knjig.
V Gorici je zapustil soprogo, rojeno, lj3nečan'ko, kateri izražamo globoko, so-. 7aije. On pa naj mirno počiva v dragi mu ¦emlji ruskjlV  ¦' ¦    '
Ljubljanski IgrafcJ^idejo^ ,Oorjc%e. Celovec. Jutri "v'petek "2fr'a'imla'»l*u vrgi gostovanje naših igralcev v Celovcu , -hote'u »Trabasinger«. V solbto 27., .v tiedeljo 28. in v torek 30. aprila gostujejo ' Mariboru z igrami: »Reka«, »Nebesa na zemlji« in j»Tekma<yV solbto i, y-neaerjrj* 5 m torelc 7. aprila gostujejo- v Celju z igrami: »Reka«, »Gardjist« in »Tekma«.
Želimo obilo 'uspeha.
Imenovanja? — Za deiinitivriega na-inestništvenega koncipista je imenovati Anton Mrakovčič v'Pazinu,.za provizorič-"nega nam. konoipista.grof Karo) Attems--Petzcnsteln v Gradišču''ob' Soči. -¦¦; 'Hrvatje.in dr. ^'usferšiČ. —' Sedaj ga i,naj'o: "iPravaši šo'!'bi ,i taird':aal]i&Ij'en.i .'V div-nega dr. SusteršifiaV da "niso ' vedeli drugega nego ob vsakj- priliki poveličevati Njega. Ponujal jim je reko in obljubljal pemeč, sedaj pa imajo cd itfs-ga — jigol Žlindra.je žlindra in Šusteršičeva 'ifiirdra ne more1 pomagati Hrvatom. Dalmatinski poslanci čutijo n.aj'bolje gorje, katero sta razsula nad Hrvatsko Čuvaj in Khuen. Zato so v panamentu za najener-gičnejši nastop proti vladi.' V nevoljo' $u-steršiča' so foposlbvafl debato k Stungk-; hovemu govoru. Podane so bile izjave polne obsodbe absolutizma na Hrvaškem, Šustcršie tega že ni hotel, marveč 'interpelacija sa:rna naj bi .-zadoščata in Stiirgk-hov r;dgovor. Cuvai komisari dalje, 'ogorčenje, raste in umevno razpoloženje dalmatinskih, poslancev' rii tako, da bi'mogli molčati V gledati, ''Rmkb se kratijo Hrvatom ustavne 'Pravice. Uprli so se Šušter-Wai končno pravaši v njegovem . klubu. Huda debata ;o bila in končno se je skle-o, da.daje klub da^natinskim pra vašem prosto reko 'glede nadalj ,?#a' postopanja v parlamentu, v ŠnsteršiČevem. klubu je* sedaj tako: da morajo slov. klerikalci lepo mimo -"sedeti v zbornici, pravaši pa lahko /ačbijajo"'in,'^elajo obsrfukc:ja.: Tako jč danes razklan na dvoje Šusteršičev klub. Če imaio pravaši kaj časti v sebi in res gorijo za svoje trpeče brate, potem morajo obrniti lirfbel lepemu klubu! — Strab pred obstrukcijo je kaj čuden. Klerikalci govorijo o posledleaih obstrukcije, ki bi'koristila Madjarbni. Vlada se je bala jugoslu-' varisfeega" ' energičnega nastopa. v parlamentu in če bi se bi! pojavil tak solidaren nastop, bi bila' vlada v škripcih, dogovarjala bi se in naravno bi se izvršil pritisk
»boljšo« polovico in na one, ki so postavili kraljevega komisarja. Saj. je'bil rta Dunaju podpisan'dekret! Vsekakor je bil na mestu odločen nastop - jugoslovanske delegacije. Kot 'en mož so imeli nastopiti skupno, zahtevati odpravo komisariata in če se to ne zgodi, naj sledi, kar ima slediti. Krvavo užaljena jugoslovanska duša ne mere prenašati mirno tako kr-ičečib krivic, kakor so zadjane Hrvatski. Solidaren energičen« nastop bi bil-inpotiirai na najvišjih mestih iri. ker. je vladi kžeče na tem, da funkcionira državrtf zbor, bi se "bilo zgodilo'prav lattkb,, da bi bil že odločal kraljevi komisar. Ali SušterŠič je .porabil tudi to priliko zase...bogato bo še plačan za tp izdajstvo nad brati Hrvati! . Redni ' občni';. zbor »Narodne Pro> svete« se bo-vršil'v''soboto 27. t. <m. ob 8. zvečer v hotelu »pri- zlatem jelenu«.
Občinske volitve v Tržiču so skon-čafc s strahovitim, porazom laške libaral-ne stranke. V.fretjem razredu je dosegla stranka ižupana dr. Rebule 341—345 glasov, l:bera!-ci' pa 31—42!" V drugem in pr-' yem razredu jih ni bilo več bMzu. Tako žalostno je koačal njShov »boj za laški Tržič!«-.
vi Nekaj potrebnega. Velika je napram našim umetnikom nebvaležnost :in brezbrižnost. Enaka usoda, kako druge, je zadela tudi miadciga umetnika-Veselvja, ki je v ' rstu hasvcije lastne 'stroške in z- veliko •Požrtvovalnostjo ctvoril razstavo v »&h ¦on d'art«, Piazza pokloni 6. Kakor so mu J« temu koraku svetovali razni gospodje, tako se sedaj ne menijo- za razstavo in jo ignoriralo. Razstava je odprta že blizu 4 dni, a. do sedaj si je ni ogledalo niti, »00 oseb; omenim naj mimogrede, da so »Hi to veCinoma Italijanu Odkod' tolika
nemarnost? Razstava sarna na sebi je na splošno jako dobra. Ražstavili so svoje I stvari: g. Zajec, g. Vesetv,* g. lilažek, g. j prof. Šantel, g,ca.H. Šantel, g.a Ruža Šantel in še par drugih umetnikov. Omeniti hočem v par besedaili na kratko njihove izdelke. Predvsem vzbudijo naše zanimanje 'plastična dela g. Zajca. On nam Je ustvariTže.mnogo lepega in umetniške-. p-g^iS*l&f;^TefSrTliKiTse1e' izkažaTmoj-stra prve Vrste. Njegovo glavno delo: »altar«, je ,r,es umetniško in velikansko izdelano, kakor tudi njegove manjše stvari, n. ,pr. »Ribiči«, krasen umotvor po silhu-etti-m kompoziciji, njiegovo »Ljubavno pismo* in njegov »Vodnjak« zaslužijo popolnoma nase priznanje. — G. Ver.elv nam je ustvaril krasen umotvor v sliki »Most v Pragi«, ki je nekaj "dovršenega po izražanju luči. Tudi njegova grafična dela so zelo lepa,, v barvi posebno lep je pa njegov >>Portret«. — G. Blažek iirha krasno perorišbo: »Njegova gospa«. — G.ca H. Šantel. nam nudi res umetniške študije o otrocih; posebno naj*Še omenim št. 122., g. Sa.ntei je pa še precej dober v 'lesorezu. — Pc-!eg krasnih fotografij ing. Klima je zastopana na razstavi še umetniška obrt, kar moramo le odobravati, ako pomislimo, kakšne neokusne stvari vidi človek po naših saloniih. Tvrdka Rydl e Thorn je poslala iz Prage mnogo umetniških drobnarij in sicer po zelo nizkih cenah, a Slovenci severl,.i tudi za to nimajo pravega zanimanja. Krasna umetniško obrtna det'a je razstavila tudi g.a Ruža Šantel. — Kakor vidimo, se je g. Veselv res potrudil, c'a bi razstava, kolikor mogoče več nu-,dila. Slovenci, ki so v Trstu in ki prihajajo :'v Trst, pa naj pridno obiskujejo to raž-j: stavo in tako gmotno podpirajo mladega f požrtovalnega umetnika, ki ima velike Stroške! Opozarjamo na to goriške- Slovence '    ¦                                 V. C,
Zborovanje »Goriškega učiteljskega društva« se bo vršilo dne 2. maja 1912. v Gorici v -kavarni »Centra'1« ob 10. uri dopoldne, Onivni red: 1. Zapisnik. 2. »Učiteljsko gospodarsko vprašanje«, predava, tov. Fr.' Mermolja. 3. »Okrožnica o zadevi strelnih vaj«, ipredava tov. Reja. 4. Predlogi.
Aeroplane tfipa Rusjana je poslal iz Zagreba v Beligrad znani sportsman Mer-Čep, ki je tip i-apcpolnil. Doslej so poslani 3 aeroplani, katere 'bo rabila srbska vojna uprava. Tako ostane v aviatiki ohranjeno ime našega nesrečnega rojaka.
.' Križe z godbo in uro je predajal po Št. Andrežu neki agent. Prišel je v hišo, v kateri je bil pred 18 meseci. Gospodar, ki mu je dal takrat 2 K za neko naročilo pa ni nič dobil, ;ga je prijel in mu vzel križ z godbo in uro'in mu ni hotel dati nazaj. Agent je zahteval križ nazaj, ali* oni mož je rekel, da.gre po policaja. To je pa tistega agenta tako prestrašilo, da je vse 'skuhaj pustil ter še. prosil, da ni treba nobenemu nič povedati. Pa so čudni ljudje po deželi, ki kupujejo razne nepotrebne reči za silo drago ceno!
Drzna tatviaa. — Dne 23. t. m. po noči sta izginila iz hleva Antona Racmana iz GročaneV Koperskem okraju dva kp-nja. MriŽ j«j ^opazivši to, takoj prijavil županstvu V Kkcnec, koje je naznanilo nag-b.ižnjemu orožniškemu postajnemu vod-ivu. Sam se je pa napotil za izgubljenima konjema pro-ti <3orici. One 25. t. m. zjutraj sta konja sama prjmahaua v Št. A<n-drež ter se pasla ob cesti, kot bi bila že ¦stara'znarica v. tej vasi. Nek'mož ju opaži, povprašuje ,po gospodariu, a zaman,' nikogar ni bilo, ki bi rekel kotiia.sta moja. Slučaj je hotel, da je med tem 'došej' skoz vas orožnik — kateremu se je takoj prijavilo, da sta. tu na .cesti dva konja brez gospodarja. Orožn«ibu je" ravno ta prijava I dobro došla, ikaiti našel je, kar je iskal. "Konja je izročil županstvu, sam pa je šel poročat v Gorico o najdenih konjih. Črez dve uri je že prišel v spremstvu orožnika lastnik konj obiskat svoja -pobegla (?) mu konjička. — Suma se, da so tatvino izvršili cigani in ko so. zavohali, da so jim za petami, pustili so konja svoji usodi. Konja sta vredna 500—€00 K.
Oskrunjevalcl grobov v Trstu in drugi zločinci so stlai pred-sodnijo v Trstu: |.E, Ouareglia, ki je nekoga ranil s strelom ter se preživljUl s prostitucijo, I. Časa, ki je nevarno grozil, jn prisilil neko žensko, da se je udala prostituciji in je en živel od nje, potem'Fr. Aiiijr, J. Scabar, R. Beyilaca.ua.in M. Demarcln; ki so vlo-
mili v grobnice rodbine Tonellove. Obsojeni so: Časa na 1 mesec, Amy na 4, drugi 3 svak na 3 mesece, Ouareglia pa pride pred novo ralzipravo.
Okradla sta cerkev v Šlorencu pri Flumičelu A. Soban in A. Studi v noči od 23.-24. tebr. t, 1. Ofl>sojena sta vsak na 13 mesecev težke ječe.
.t.Spiionaže je osumljen neH.-JMerikJ Steiner iz Gradca. Včeraj so ga pripeljali iz Krrnina v tukajšnje zapore.
Fantje iz Bukovrce priredijo v nedeljo, dne 28. t. .m. javni p^es v Bukovici na dvorišču g. Jož. Kebra. Svira godba iz Prvačine.
Poziv vsew sokolskim društvom za Praško razstavo, — S. S. Z. se udeleži letos sokoi'ske raizstave v Pragi in prosi, da, .se ji vpošljej vse važnejše sokolske spomine, kakor društvene slike (fotografije, domov, telovadnic, članov in telovadcev z raznih prilik) razglednice, Jep.ša vcselična vabila, brošure, ki so jih iz«iala posamezna društva, zletne odznake i. dr. Omenjene predmete !je vposlati čimprej na naslov: Slovenska Sokolska Zveza (razstavni oddelek) v Ljubljani (Narodni dom).
S. S. Z. se zanaša na sokolsko točnost. Razstavni oddelek bo skrbel, da se vse razstavne predmete vrne nepokvarjene.
Bratje vaditelji! — V nedeljo dne 28, t. m. se bo vršila od 9.—12. ure dopoldne v telovadnici »Sokola« v Gorici vadba ljubljanskih prostih vaj. — To naznanilo smatrajte za vabilo s pozivom, da se. vsi udeležite te vadbe, Na zdar! — Va-. diteljski zbor Gš. S. Ž.
Bratje Sokdli! — Poživljamo vse brate, ki se udeleže zleta v Pragi, da se prijavijo najkasneje do 10. majnika t. I. pri. načelniku br. Lud. Kranjcu, ki daje tu-' di vse potrebne informacije. — Vsak udeleženec mora založiti ob prijavi znesek '7 K za zletno legitimacijo. Na zdar! — Odbor »Sokola« v Gorici.
Telovadno društvo »Sokol« v Selu in bralno društvo priredita koncem meseca maja ali. začetkom junija skupno veselico. Igraj'i bodo igre: Dva Pavla in G. Ca-pek. Natančen vspered in dan se objavi pravočasno. Prosi se bratska društva, da se ozirajo na to prireditev ter ne prirejajo ob istem času veselic- Bralno društvo bo praznovalo svojo 30 letnico.
Kolesarsko društvo »Danica« naznanja gg. članom, da se bo izlet y. ftalijo gotovo vršil v nedeljo 28. t. rh,..<ako bode ie lepo vreme. Odliod z -državno železnico-ob 6. uri /zjutraj -do Sv. .Lucije,- potem s kolesi skozi Tolmin, (Kobarid1, Ro-bič v, Italijo. Tam pa po (Benečiji, Čedad in nazaj skozi Krmin.
Politični pregled      ;
Poslanska zbornica je končala prvo
čitanje .službene pragmatike.. Hzvojila je ,. 52 članski vodnogospodarski odsek, ki se ,.' bo bavil z gališkimi vodnimi cestami Dr. Baljak, Dalmatinec, je imel 23. (govoriti v.. generalni debati alj best<da mu je bila od-, vzeta, ker že po-Čgovornifcib je bila za-, ključena debata;   Biankini se je pritožil radi tega nasilja, Baljak bi bil naglasil zahteve Dalm, kluba. ~ Proračunski odsek je sklenil z 23 proti 18 glasovom jpred-logo o italijanski,  fakulteti odkazati posebnemu pododseku v nadaljno razpravo. Kdo ve, ali še pride iz tega pododseka? •
DeJlegacije.se sestanejo v torek 30. t. m.
Občinske vdlitve na Dunaju so pričele včeraj. Volil je IV. razred. I>oslej so imeli v tem razredu kršč. socialci 14 mandatov, soc. demcfkratje 7. Včerajšnji rezultat je tak-le. Izvoljeni 4 kršč. socialti, 6
¦socialnih demokratov,   ožjih volitev 11.
. Ta dan že je prinesel poraz kršč. social-cem. Pri ožjih volitvah utegnek) dobiti kršč. secialci 2 ali 3 mandate! Krščanskih socialcev slava na Dunaju gre h koncu.
Vojna med Turčijo in Italijo.
Razne vesti.
»N. W. Journal« ostro napada velesile, zakaj da gledajo mirno početje Italijanov v Kgejskcm morju, ki ogroža trgovino in promet. — Italijani so zasedli tur-Iški otok Stampolja, ki ima varna pristanišča. — Italijansko brodovje je po zadnjih . poročilih izginilo iz Egejskega morja. --; Govori se o novem italijanskem izkrca-]• iiju v Tripolitaniji, zadeli so na Arabce, j-Jci so preprečili prodiranje. — Rusija še i baje zavzema, naj velesile priznajo anek-sijo TripoliUmje.
fveza narodnih društev.
Veliki Dol. — Tukajšnje kmetsko izobraževalno društvo »Veiki Dol« priredi dne 5. maja. 11. 'po, popoldanski služi)! bo-žjjt društveno veselico. Ob tej priliki se bode nabiralo nove člane. Vstopnina v društvo je 2 K, ples za društvenike brezplačen. Ker je dri fvo milado in potrebuje gmotnih sredstev, se zanaša na -ra-d.odarnost narodnih somišljenikov. Vstopnino v društvo sprejema blagajnik v dvorišču g. A. Živca, 4, kjer se 'bode vršila veselica. — Odbor.
Razne vesti
Živnostenska banka podružnica v Trstu otvori s 1. majem ekspozituro v Gradežu.                                    •
V Fraiic-Josipovi luki v Trstu se odda naprava 9 bbračalnic za vagone v premeru 6.5 m. Dobava teb cbračamic se odda ofcrtiiim potom proti enotnim .cemam. Podrobni podatki so objavljeni v listu »Osservatore Trisstino« cd 25. aprila 1912.
Dalje na 4. strani.
Trgcvsko-obrtne in gospodarsKe vest1,
Društvo krojačev v Gorici. — Ustanovilo se je društvo krojače v v Gorici. Predsednik je E.. Zanttzer, podpredsednik Anten .Krušič; v odboru so potem. Še Iv\ Qappon, Anton Fudani, Anten J are, An-ton Silič, Fran Simčič in E. Zoccbu. Namestniki: Anton pl. Ccmelli, M. Kuhle, J.os., Trevisan.
Soriška kolesarska zveza.
Kolesarsko društvo »Gorica« opo-zarja.gg. člane na svoj XVII. redni občni zbor, ki se vrši v soboto dns 27. aprila i. I. "ob 8 in pol uri zvečer pri Zlatem jelenu«. Ako cibčni zbor ne bi bil sklepčen ob določenem časai z eno tretjino rednih? domačih udov, se vrši dšti pol ure pozneje z hithn dnevnim redom, ki 'je sklepčen brez ozira na Število nav-zočm udov; Gg. člani so naprošeni, da se istega gotovp in polnoštevilno udeleže. Zdravo! — Odbor,
Odbor kolesarskega društva »Gorita« bode imel vseboto 27. t. m. ob 8. uri svojo zadno sejo. — Gg. odborniki, kakor :tudi pregledovalca računov so naprošeni,. da se iste gotovo udeleže. Zdravo! — Tajnik,
Proda ss lep, velik pes čuva]
Naslov pove upravništvo.
Proda se stavbilše
na jako lepi legi; v bližini državnč železnice v Gorici.
Isto je pripravno za kakoršnokoli rabo, Nalančneje se izve v uprayhiš1vu.
E 1098/12.
Dražbeni oklic.
Dne 29..-. aprila 1912 ob 9. uri pi-*«dp.:SL» botif. vršila v trgovini ještvin Gorso Giuseppe Vetdi hšt. 32 prodaja blaga ticsiViiič, .delikalese, vina itd.)
Blago .'ki. je prodati na, dražbi eou.jeno je na okoli KI 6.000'—
OJ c. kr. okrajne sodnije v Goilc! add. III.
' ¦¦¦¦';::   dne 17. aprila 191«.     -:   "?v
¦*":""-        ilr. Jero»Set
Zločin y Ičičilu — Na obrežju v Ičičih so potegnili iz morja truplo neznanca, ^5 je fflo silno razmesarjeno. Bil je moški. Imel je na slavi sledove silnih udarcev, večkrat prebito lobanjo in odrezani t&e roki in nogi. Truplo je bilo že precej na-gnito in je že deti časa ležalo v vodi- V žepu ntopijanca -so našli denarnico, v kateri ie bilo nekaj drobiža, žepno uro rn verižico. Dolgo niso mogli dognati, kdo je ponesrečenec. fPotem pa se je zglasila na policiji na iReki žena nekega plavalnega mojstra Ivana .Resa, in naznanila, da že del] časa pagieša svojega moča. Ko so ji pgkazaU denarnico, uro in verižico, ki so jo dobili pri .truplu v Ičičih je spoznala žena te stvari kot last svojega moža. Izvršil se -je maščevalni zločin. Kdo je storilec Še ne vedo.
mora Ismay čakati, toržkoim na svojo obsodbo.
• Priskovalma komisija se je preselila iz New Jorka v Washington. Poklicali so k zaslišanju še enkrat predsednika Is-mayja, vse častnike »Titanica« in vse podanike ameriške. 'Kakor se razvid!, je moštvu ponesrečenega »Titanfca« došo skrivno povelje, da kolikor mogoče -za-molče. Častniki so 'bili obveščeni baje 15 nrisut pred katastrofo, da se parnik bliža veliki ledeni gori. Obvestil jih je baje službujoči mornar na opazovalnici na jamboru.
Tudi to je zvedel pravočasno kapitan Smith in Ismay, vendar se ni nič ukrenilo.
volj oddiha po napornem delu ~ skratka, boj proletariata za poštene, človeške življenjske razmere je obenem tudi najuspešnejši boj proti tuberkulozi.          »Zarja.«
nesreča aa marju.
Se nekaj podatkov:
Bojazen  velikih londonskih   zavaro- j valnic, da so se s   »Titanicotn«   potopili j tudi trije kolierji biserov, ki so jih lastniki zavarovali za tri milione mark, se je iz- ! kaaala kot neupravičena, ker so bili potniki, ki so imeli dragocenosti s seboj, rešeni ter so bisere vzeli s seboj.
Rešeni inedkrovni potniki »Titanica* pripovedujejo, da je med njimi vladala grozna panika, ko se je zgodila katastrofa. Moški so drli brezobzirno k čolnom, kljub temu da so jih skušali zadrževati častniki. VsekaJcor pa se je začelo na rešitev teh potnikov šele takrat misliti, ko je že kakih 18 čornov odplulo od ladje. Ko so spustili zadnje čolne v vodo, je stalo na stotine žensk in otrok na rovu ladje. Samo nekateri, so imeli rešilne pasove, katerih pa je bilo tudi :premalo na razpolago.
Neki rešeni kurjač »Titanfca«, ki leži z zlonrijeno roko v bolnišnici v New Jor-
• ku, pripoveduje, da je bilo na vožnji »Titanfca« izdano povelje, naj se razvija kolikor mogoče veliko pare. Na prvi vožnji »Titanica.« se je hotelo prekositi vse rekorde.
Vsa poročila' se strinjajo, da je bila usodaia -noč »Titanica« izredno jasna, morje; pa gladko kot 'zrcafo. Noč je bila tako svetla, da niso lafciii niti reflektorjev, .kljub temu, da so vedeli, da so v bližini velikanskih ledenikov. Potnikom so pred odhodom »Titanica« abljiibili, da »Titanic« ne bo vozil hitreje kot navadno vozijo take ladje, ?n ko so potniki predsednika družbe opozarjali, naj z ozironi na ledenike parnik vozi počasneje, je odgovoril: »Nasprotno, mi vozimo hitreje kot smo doslej«.
Znano je, da so mnogi pisatelji napisali v svoji fantaziji stvari, ki so se čez dolgo vrsto let skoro popolnoma uresničile. Naravnost izreden pa je slučaj, da je že pred 14 leti amerikanski pisatelj Morgan Bobertson v romanu »Futrlity« opisal z. naravnost presenetljivimi podrobnostmi potop velikanske ladje, ki jo iborio zgradili. Pamrk, ki ga opisuje v omenjenem romanu pisatelj, je največj>i, kar so jih kdaj zgradili, se sploh ne inore potopiti in nosi ime »Titan«. Svojo prvo vožnjo nastopi z 2000 potniki meseca aprila zadene pa na ledenik ter se prične v teku petih sekund potapljati. Velikan 45.000 ton se .potopi v megli ž-vsemi- potniki.
Kot neposredni krivec se pokaže vedno pri vseh izpovedih predsednik družbe Ismay, Jki še je peljali na parniku, iri je kapitala,-in častnike naravnost tiraniziral in jih motil v prostem izvrševanju njihovih .   dolžnosti. Ismay se je rešil, 'rakor trdi, ko so bile že vse ženske in otroci ina varnem, kar pa seveda ni res.   Zagovarja družbo, . da je za rešitev potnikov bilo povsem zadostno preskribljeno, in da se je povsem zadostilo .pomorskemu pravu, s tem, da so . bile rešene vse  ženske ki otroci.   Toda glasoin izpovedi raznih prič tudi ta zagovor iie drži, prvič, ker se miso rešile vse ženske m otroci, ta drugič, ker bi se bilo . redilo lffihko.se najmanj polovico potnikov, če bi bilo le nekoliko bolje preskrbljeno za eveptuaiVio katastrofo. Toda družba in predsednik/Ismav so bili mnenja,   da se >Titanicn« splolh ne more nič; zgoditi. Ismav se- |e hotel po prvem zaslišanju odpeljati na   An-gleško,   toda preiskovalna ¦ kdmfeija.^u Wid^ način sporočila, na > T*naj ostane v Ameriki, i,i mora biti na raz-, poiago preiskovalni komisiji, dokler ne za-
*   s4r§i vselv uslužbencev. Hote ali nehote
Boj proti tuberkulozi.
Prejšnji teden je imelo kranjsko deželno pomožno društvo za ibolne na pljučih svoj 9. 'redni občni' zbor. Na zboru te imel glavni društveni tajnik gospod dr. Demeter Bleivveis zanimivo predavanje o boju proti tuberkulozi, iz katerega po- -snsmamo:
Dasi je resnično, da bi ra!bili v Avstriji več zdravilišč za bolne na pljučih, kakor jih imamo, vendar se je na drugi strani izkazalo, da zdravilišča z oziram na boj proti tuberkulozi kot ljudski bolezni še davno ne store tistega, kar smo začetkoma pričakovali. V zdraviliščih se pač ozdravijo začetni stadiji pljučne tuberkuloze ali pa se bolniki okrepe za daljšo dobo •/ toliko, da lahko delajo, ampak na tuberkulozo kot ljudsko bolezen so ostala zdravilišča skoro brez vpliva,Nasprotno je ravno v državah, ki so doslej posvečale svojo pozornost v 'boju proti tuberkulozi edinole zdraviliščem, kakor na primer v Nemčiji, prodrlo prepričanje, da se mora preložiti glavno torišče boja preti tuberkulozi v družine, torej v socialno obrambno delo proti tuberkulozi. Na polju socialnega obrambnega dela proti tuberkulozi pa je ena najvažnejših točk higijenična vzgoja otrok in pa stanovanjska oskrba. Tuberkuloza se prenaša z enega družinskega čhna na drugega, 2'asti se polagoma razteza od bolnih staršev na otroke. Vzrok je v prvi vrsti, tesno skupno bivanje v nehigijemičnih nrenapol-nj&nJh stanovanjih, kar ustvarja neprestano možnost za nalezljivost                ;-
2al, da društvo na tem polju ni moglo doseči zadovoljivega uspeha, ker je v Ljubljani veliko pomanjkanje iprostor,nih in s higijeničnimi zahtevami se popolnoma vjemajočih stanovanj, ki bi se oddajala za primerno ceno. In vendar bi bilo za družine s tuberkuloznimi družinskimi člani neobhodno potrebna toliko prostorna, stanovanja, da bi se bolniki uspešno ločili od zdravih osefb, zlasti od otrok. Zatega-dej je nad vse nujna higijenična rešitev stanovanjskega vprašanja v Ljubljani. Treba bi bilo ustanoviti mestni stanovanjski urad. Zlasti naj. bi se podpirala zgradba zračnih in (prostornih delavskih hiš na krajih z zdravo lego, napri.ner v Obližju mesta.                                                   ,
Nadvse potrebna bi bila ustanovitev otroškega zavetišča, ki naj bi sprejemalo in oskrbovalo zdrave otroke iz tuberkulozno ogroženih rodbin. Zakaj izkazalo se je, da v družinah s tuberkuloznimi ^iani polagoma vsi otroci obete za tuberkulozo. Vsi ti otroci bi se dali rešiti, ako bi jih pravočasno 'Spravili v zdravo okolico in jih odtegnili možnosti infekcije. Za1,- da sredstva ljubljanskega pomožnega društva ne zadostujejo za zgradbo lastnega doma, zategadelj se je moralo društvo zadovoljiti s tem, da je oddajalo take otroke v druge zavode.
Ta izvajanja so jako zanimiva, ker nam kažejo, da se bo bojeval boj proti ljudski morilki tuberkulozi uspešno samo tedaj, kadar se ustvarijo med ljudstvom poštene življenske -razmere. Tuberkuloza razsaja najhuje med proletariatom. Organizem proletarca mora oslabiti, ako njega telo ne dobi dovolj hrane, in dovolj zraka. Ob današnji neznosni draginji, ki je sabo plačan proletarec ne more zmagovati, ob današnji naraščajoč' stanovanjski mizerjjr, ki preletarcu zapira bivanje v higijeničnih stanovanjih, ni čudno, ako ta strašna morilka pobira Miko žrtev, med izkoriščanimi sloji. Boj, proti draginji živil in sta-npvanj, boj za boljše plače, boj za krajšr delovni čas, ki bo proletarcn omogočil do-
|J"il C. kr. državnih železnic
Gorica, Gosposka ulica št. 25
priporoča svoj na novo urejen oddelek optičnih predmetov kakor:
toplomerov   zrakomerov,   hvflro metrov in daljnogledov.
Vse po najnižjih cenah.
ulica fflunicipio št 1
Priporoča svojo bogato
• ^! založeno zalogo vsako-1 vrstnih >trojw ter rivo* A\ koles iz prvih svetovno-znanih tovarn. Prodajam tudi   d v oko lesa   brez
___zračnih črev — isto na-
domestuje   ŽiClIO   LrLUG   lakozvana
Slahldrahl-Pneumalik. — Potemtakem
odpade vsaka   poprava  na   črevesu in
tudi sesalka (Pumpa).
Pozor! H eiK brez lLOf)l{ai*ei)ce!
Velika zaloga clvokoles, šivalnih in kmeti; skih strojev, gramofonov, orkestrijonov ij Mehanična delavnica. Pojiranje z električne gonilno silo ter emajliranje dvokoes na pi;,, Kolesarjem v korist! Kdor hoče star, dvokolo obnoviti, naj ga takoj pošlje enoj lirat stane K 6- -, v različnih barvah K 8v! Pri
Batjel-i
Gorica Stolna ulica 2-4
Prodaja tndi na obrok« Ceniki poštnine prosti.
Velika izbca že rabljenih dvokoles in Vu .". , ',   ,.;kovrš|nih strojev;   .,         i
Odlikovana pskarija to sladdifianti
Karol Draščil
v Gorici na Koron v (lastni Mii)
zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfil nejega peciva, torte, kolače za birmanj in poroke, odlikovane velikonočni! pince itd. Prodaja različna fin« vinu In likt^1 na drobno ali v originalnih butelkal Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo. brojna naročila ter obljublja solidno postrežb
¦»* po jako zmernih cenah. -n*
Kako se obranimo želodčnih bolečin ?!
Takim boleznim, na katerih  trpi dandanašnjo človeStvo,  so pride  vspeSno  v  okom ter se jim more energično nasprotovati s tem, da se pravočasno uporablja
Dr. Engel-nov nektar.
Kajti močan želodec in dobra prebava tvorijo  temelj   zdraveia   telesu.   Kdor liofie svoje zdravje ohraniti tndi do starosti, naj uporablja po svojih izvrs' na vspehih sloviti
Dr. Engel-nov nektar.
Ta pijača, kije izdelana iz izvrstnih zcliScnih sokov in iz vinu. vpliva vsled svojega vestnega izdelovanja jako dobrodelno na prebavo liki želodčni liker, oziroma želodCno vino ter nima nikakih škodljivih posledic.
Zdravi, ali bolni lahko uživajo ta nektar, brez da bi škodovali svojemu zdravju., tfektar vpliva pri pametni uporabi pospešnjpCc na prebavo in vzbudljivo na tvoritev sokov. Zato se priporoča vžitek
Dr. Engel-novega nektarja ===
vsem, ki si hočejo ohraniti zdrav želodec.
Nekvar je dobro sredstvo proti želodčnemu katarju, krču, bolečinam," težki prebav ali zashženjn. Ravnotako ne dopusti nektar, da se dobi zaprtje ali stisko ali količn > bolečine ali srčno utripanje, ohrani temveč dober sen in živahen tek, zabranjuje torej nespečnost, duševno motenje, glavobol in nervozno utrnjenost.   ";
V širokih slogih ljudBtva razSirjen nektar vzdržuje veselost in veselje do življenja.
Nektar se dobiva po 3 K in 4-K steklenica v lekarnah sledečih krajev:' (torioa. Komun, GradiSče, Rom^ns, Ajel, Catopolongo, Ronke. Tržič, Ajdovščina, Gor. Idrija. Tolmin. Kanal. Videm, Falma, Gervinjan, Oglej, Piumičel, Gradež. Sežana. Vipava. Fostoiua. Milj, rrst itd. kakor tudi v lekarn h v vseh večjih in manjSih krajih GoriSko-GradišČanske in sosednih dežel. I udi razpošiljajo lekarne v Gorici 3 ali več steklenic nektarja po originalnih cenah v vse kraje Avstro-Ogrsko.
Svari se pred ponarejanjem!
Zahtevajte izrecno
= Dr. Engel*nov nektar. —
^n ¦M(?.ll-???!rf,i-"ob™0 t»Jno sredstvo, njegove sestavine so: samos 200, vino malag« 200, vinski strkljaj aO, glicerina 100, črno vino 100, sok jerebike 100, čreSnjev sok 300 bnnie 60 m mnogo dragih zeijigč. Ti. zestavine se pomeSajo.                                                n