Poštnina plačana v gotovini Posamezna številka 1 Din. Leto II. Izhaja vsakega 1. In 15. v mesecu. Letna naročnina 25 Din, za Inozemstvo 40 Din. NA MEJAH Štev. 14. ček. račun št. 12.886 Telefon Jesenice 625 Uprava In uredništvo: Jesenice, Krekov dom UST ZA GOSPODARSTVO, PROSVETO IN KULTURO Jesenice, 15. iullja 1937 Slovenska ekloga aim Leta Gospodovega 1937, na praznik Marijin in prvi petek, posvečen presvetemu Srcu Jezusovemu, 2. julija se je dvignila velika duša in odšla po v nji zapisanem geslu »Po Mariji, Materi vseh mater, k Jezusu.« Umrl je narodu oče, ne hirajoč starček, zgrudil se je v molitvi za narod, na potu k sveti daritvi, potem ko je zapustil narodu testament: »Satan ima svojo fronto, pa ima tudi Kristus svojo fronto. Mladina in možje, sinovi pobožnih slovenskih mater, stoje v fronti za svete svetinje naroda. Hude čase moramo odpahniti od slovenskega naroda, zato se moramo boriti. Bog in sveta Cerkev, to so stebri našega delovanja in neusahljivi viri naših moči. Geslo slovenskega naroda mora biti in naša edinstvena zahteva: Povsod Boga!« Kot blisk je šinilo preko naše zemlje... Zadrhtele so ustne, onemel je narod... Pod zelenimi planinami, kjer bistre so vode, kjer sredi zlatega klasja kraljuje naša zlata Mati, patrona slovenskih mater, je bil dan narodu veliki sin 29. maja 1950. leta. V devetem letu ga je pritisnila mati na srce, pokrižala in mu stisnila roko: »Tone, moli in priden bodi, da boš gospod.« 2?. junija 1873 se je izpolnila največja želja slovenske matere: Sin je postal gospod. Pred čudodelno podobo Kraljice Marije na polju pod zelenimi planinami, je posvetil mladi gospod svoje življenje »po Mariji k Jezusu« narodu, iz katerega je izšel. Sin slovenske matere je nastopil pot »za čast božjo in narodovo pravdo«. Med narodom budi-telj, v cerkvi misijonar. Kmečki dom, v katerega kotu domuje oltar s Presveto in Njenim velikim Sinom, je bil veliki simbol njegovega dela. Ne samo Slovencem, tudi Hrvatom je od leta 1882 do 1898 bil svetilnik božje in narodove slave. Leta Gospodovega 1898, 5. maja je kmečki sin nadel knezov klobuk in postal vladika narodu, iz katerega je izšel. Pred oltarjem Brezmadežne sredi gorenjskega polja je klečal veliki sin kmečke matere in molil: »Pridi k nam Tvoje kraljestvo po Mariji!« Slovenskemu narodu je grozila tedaj na eni strani sila satana — lože z geslom »Proč od Rima«, na drugi strani pa sila tujca »Der Drang nach Osten«. »Pridi k nam Tveje kraljestvo«, molitev prevzvišenega pokojnika in njegovega naroda je kipela na številnih katoliških shodih, katerih duša je bil pokojni vladika, proti nebu, da ostane slovenski dom ognjišče živega ognja, kakor so ga nam zapustili dedje, da ostane ljubezen slovenske matere vedno čista, kakor je bila ljubezen naših babic, da obvaruje Marija naš rod zmot in zablod. Leta 1905 je na ljubljanskem polju zagorelo slovensko ognjišče. Veliki knez je zažgal narodu kres, iz katerega vstaja nov slovenski rod, prečiščen v ognju Večne Resnice in velike Ljubezni do rodu in matere, ki ga je spočela. Zavod sv. Stanislava je postal torišče slovenske besede, ki jo oznanja narodu duhovnik in posvetni in-teligent, prežet Resnice in Ljubezni. Gradišče za obrambo proti obema satanskima silama je bilo posvečeno od prevzvišenega pokojnika Kristusu Kralju. Zavod je dal prvo slovensko knjigo slovenskih višjih šol. V narodu je stopila na plan fronta mladine v orlovski organizaciji, v katoliški prosveti je zaživelo novo življenje preporoda Slovencev. Veliki vladika je bil učenik in budnik. Njegova beseda je ščitila našega Janeza Evangelista Kreka v borbi za demokracijo proti nemškim predsednikom. Pred tridesetimi leti je kronal Kraljico slovenskih mater na Brezjah in ob jubileju se podaja k njej kot ponižni sin, ki jo je vedno častil. V težkih dnevih svetovnega pokolja, že v letu 1914, je stal zatiranemu slovenskemu narodu v borbi za svojo pravico na čelu, in ko je tujec slavil 2. decembra 1914 padec Belgrada ter grozil vladiki, je govoril prevzvišeni osmošolcem v svojem zavodu: »Ne klonite, boljši časi bodo gotovo prišli.« Z 3esenk žalno spominsko svečanost po blagopokoj-nem vladiki dr. Jegliču je priredilo v nedeljo 4, t. m. ob pol 9 v veliki dvorani Krekovega doma njegovo vodstvo. Prebivalstvo, ki je dvorano napolnilo, je s svojo udeležbo in z načinom prisostvovanja svečanostim izkazalo mrtvemu knezu vso sinovsko vdanost in hvaležnost. Pogreba nadškofa dr. Jegliča so se udeležili mnogi naši društveniki z vsemi svojimi zastavami, fantovski odsek v kroju. Tridesetletnica katoliške prosvete na Koroški Beli je preložena na 25. julij. Vsi zavedni katoliški Jeseničani ta dan na Koroško Belo! Zavedajmo se, da tvorimo z njimi eno celoto in da je njihovo veselje, in da so njihovi dnevi naši in obratno. Tržiških svečanosti bi se bili udeleželi mnogi Jeseničani, da ni kar neprestano deževalo. Že v zgodnjih jutranjih urah je bila zbrana celokupna godba in fantovski odsek za odhod, pa je prav takrat začelo liti kakor iz škafa. iNo, pa vrle Tržičane obiščemo ob prvi prihodnji priliki. Izložbeno okno »Triglavske založbe« v Krekovem domu so te dni ogledovali mnogoštevilni obiskovalci ustanov in obratov, ki so pod njegovo streho, in tudi stotine mimoidočih. V izložbi so namreč razstavljena darila in krasni pokali, ki so si jih naši fantje priborili na celjskih tekmah. Kar 12 plaket in dva pokala so si osvojili. Naši slovenski fantje tudi nadalje prav pridno trenirajo in se pripravljajo za nadaljnje nastope. Mestno zavetišče na Jesenicah se približuje realizaciji. Ves povojni čas je živela v naših ljudeh želja, da bi mogli ustvariti v kraju samem za reveže doin miru. O tem so razpravljali občinski odbori, o tem so govorili cerkveni govorniki, o tem je zlasti razmišljala, in javnost za stvar zainteresirala naša Vin-cencijeva konferenca. Sedanja obč. uprava, ki ji mora vsakdo pri- f jO i t-. * zaatiL yeli^or delavnost la^ katera korak za kor(A% kom-načrtoma izvršuje dela iz volilnega progrfi--ma sedanjega župana g. Markeža, hoče io prepo-trebno ustanovo čimprej Spra-viti v živl,ieaje. Razpisala je nagrado za izdelavo idejnih načrtov in je po posebni komisiji s pritegnitvijo izvedencev iste ocenila. Komisija je prisodila prvo nagrado delu pod geslom »Хс Hojkerju Dra-gotinu iz Celja, drugo nagrado delu pod geslom »Рах« arh. Korbar Dragotinu in ing. arh. P.šerhofu llinku iz Zagreba, tretjo nagrado pod geslom »KO'.\f< pa ing. arh. Župančiču Marku iz Ljubljane. Delo pod geslom »Poslednja postaja« pa je dobilo pohvalno priznanje. V kratkem bo občina razpisala oddajo del in tako upamo, da bo celotna stavba še to leto v surovem stanju pod streho. Gradbena dela pri novem gasilskem domu se skoraj ne premaknejo z mrtve točke. Lani smo v posebnem članku prinesli kritiko njegove notranje ureditve in njegove lege. Tedanja ol)č. uprava se na ta stvarna opozorila te utemeljene kritike ni ozirala, dasi je bil še čas. Danes ve vsakdo, da smo imeli takrat prav. Tak dom ne bo v veselje gasilcem in tudi ne v okras Jesenicam. Slišali smo nekje mnenje, da bi liilo najbolj prav, če bi občina dobila za to stavbo primernega kupca sedaj, ko še ni dovoršena in bi jo bilo mogoče preurediti v druge svrhe prav dobro, gasilcem ])a postavila drugje praktičen in vsem gasilskim potrebam odgovarjajoč, zares moderen dom. V |)ritli-čju stavbe bi bili zelo primerni lokali za mesarijo, trgovino z električnimi potrebščinami i. t. d. A. S. K. Gorenjec raz])isiije za nedeljo, dne 25. julija 19^7 ob 8 zjutraj tradicionalno štafeto okoli Jesenic za prehodni pokal S. O. Borca. Proga meri 2970 metrov. Tekmuje se ])o pravilniku J LAZ. Teče deset tekačev po 300 m. — Prijava s prijavTtiuo znaša din 25. Vodstvo tekme ima Л. S. K. (Gorenjec. — Vse okoliške klube vljudno vabimo, da se te štafete udeleže. SenožetiOavornik Na hiši brat. sklad nice smo hoteli izobesiti ob smrti nadškofa Jegliča črno zastavo, ki je sicer skupna last stanovalcev te hiše. Shranjena je pri Mariji Iskra. Zastavo je doslej vedno lahko izobesil, kdor je hotel. Stulaj pa se je Združil je slovenji narod, pred 20 lefi v enotno fronto-z majsko deklaracijo, pohitela Pariz in London iskat pravice hlapca Jerneja za svoj narod, kot statrček je hodil v osvobojeni zemlji od kraja do kraja š čujeeo skrbjo: »Mladina, možje, dekleta in žene, ne zatajite svetega Križa, največje svetinje naroda in njegove besede.« Dolga je bila njegova pot, posuta s trnjem, pa vendar venčana s cvetjem hvaležnosti vernega slovenskega ljudstva. V mladini je živel sam mladenič, ker največja je bila njegova ljubezen do mladine. Njej je posvetil v prvi vrsti svoj testament: Svetinja slovenske samobitnosti in največja zahteva je prapor z geslom: »Povsod Boga!« V 88. letu starosti, v 64. letu mašništva, v 40. letu škofpvstva јб v samostanskem' zatišju za-molil zfiidnjd molitev po danem testamentu v Celju; »Ljubi Jezus, zahvalim se Ti, razumeli so me fantje in možje. Vstaja nova fronta Kristusova proti satanski. Ona bo rešila naš mili mali slovenski rod pred,poginom in peklom. Marija Pomagaj s slovenskih lepih Brezi j čuvaj nove čete, da bodo vzdržale in nikdar klonile, nikdar omahovale v svetem boju za križ in slovensko besedo« Veliki vladika — oče naš, na tvojo veliko slovensko oporoko ti prisegamo, da ostanemo zvesti bojevniki velike besede, ki nam jo zapuščaš ob slovesu. Ne klonemo ob odprtem grobu, ker oče, ostaneš pri nas, vedno z nami v veliki borbi pod praporom »Povsod Boga in Devico Marijo!« Očetova sodba in prošnja sinov Nenadna moč je dvignila krila viharja, zašc-lestelo je listje, zazibali so se vrhovi, zaječale so krone v dreves ju. V blisku je bilo prese'kano nebo kakor v znamenju prihajajoče sodbe. \ neskončne dalje, v večnost je odbrzel vihar in za njim je ostalo svetlo, zlato, lesketajoče se jutro. Videl je Bog luči v temi v domovih in slišal je skozi vihro viharja med upom in grozo visečo molitev. V mladem jutru je vera in molitev vedela, da se je Dobrotni usmilil: Nič ni bilo škode, samo piškavo sadje je obležalo na tleh. Pobrali so ga in dali so ga svinjam. . # Ko je duh pokojnega vladike izdahnil v naročje božje, šel poslednjič preko naše zemlje in se dotaknil v sili svoje moči sleherne duše njenih sinov in hčera, vrednih iu nevrednih, je se-kularni mož še mrtev vršil med nami nemo sodbo in obsodbo in učil. Od zdravega narodnega debla, ki ga je pokojni zalival več kot pol stoletja v močno rast z bogastvom svojega duha iz večnih vrelcev življenja, je ob bežnem dihu njegove odhajajoče duše odpadlo vidno nekaj suhih vej in nekaj piškavega sadja. Nevredni sinovi in hčere, laži služeče smeri so se razgalile do grozotne nagote. Jetičniki, ki so hlinili zdravje in narod zastrupljali, posamezniki iu ustanove, so odkrili svoje gnojne rane. Kdor se ob grobu jegličeveni ni odkril kot Slovenec in katoličan v nemem tihem spoštovanju pred njegovo veličino, teh dveh imen vreden ni. kdor z ogromno večino naroda zaradi njega ni prosil Vladarja vekov, da bi sadovi vla-dikovih stremljenj ostali vedno živi in da bi nam poslal še mož, vsaj jiodobnih temu, ki nas je Ziupustil, izpričuje o sebi, da je daleč proč od njega, kar je resnično dobro. Suhe veje so to. nagnilo iu piškavo sadje. * Jesenice so se po večini častno oddolžile spominu velikega vodje. Javni uradi in zasebne hiše kakor tudi stanovanjski objekti našiii železarn so se te dni združili v skupnem žalovanju. Povsod so izobesili žalne zastave. Spominska svečanost v Krekovem domu in služba božja v cerkvi sla zadostno izpričevali pietetnega duha vernega ljudstva. Tem l)olj je zalo v svoji praznini kričalo par hiš, ki tega niso storile. Ljudje so so zgražali. Ne le, da ni narodne zavesti, tudi kulture Iu ni doma, tako so si mislili. Niso se čudili nemi grozi marksističnih objektov. Poznajo tega duha po Rusiji, po Meksiki. po Španiji, po sadističnem podiranju in skru-njenju božjih razpel po domovini. Ne skrivajo ga po navadi. Če ga, ga le slabo. — Če je hotel »Paar« smatral, da za njega še vedno ni čas prišel, ko se je treba otresti tujega duha in živeti z narodom, od katerega in na kateri zemlji živi iu stoji, je to vendar delno razumljivo. Ni pa razundjivo, če nacionalistična združenja enemu največjih naših nacionalistov niso holela izkazati dolžne časti. Neverjetno je, da se je na Se-nožetih zbralo nekaj ljudi, ogorčenih, ker je na poslopju Bratovske skladnice visela žalna zastava in da so izjavljali, da so Sokoli in jih zato žali žalna zastava; neverjetno, da so ti ljudje prisilili ubogo zasolzeno slovensko mater, da je morala zastavo sneti. Mi smatramo, da tudi sokolskemu domu na Jesenicah mi v čast, da je stal v teh dneh v isti vrsti s hotelom >Paar« in z marksisti. Smatramo, da je za to osebno odgovorna sedanja uprava jeseniškega Sokola s starostom dr. Obersneloni na čelu. Mar morete tajiti, da ga ni med vami, ki bi po zaslugah za narod velikemu škofu segal vsaj (Io gležnjev? Mar ni bil za ogromno večino vašega članstva tudi vaš cerkveni krez? Narodna in viteška organizacija je imela na svojem {poslopju izobešene žalne zastave, ko so se vršili pogrebi morilca in samomorilca — ko je umrl cerkveni knez in slovenski narodni borec in voditelj, pa ne. Če je to sad vaše vzgoje, moremo reči samo: >Sanu) malopridno drevo rodi malopriden sad.« Dosti je. Nočemo o tem več pisati, toda bolelo mas je tako, da k temu nismo mogli molčati. Izobrazba in naslovi, lepo blesteča imena in programi, vse je piškavo, brez jedra, kadar se loči od sku]ine narodove duše. Ne čuti in ne živi z njo. Da, sovraži jo radi nje same, radi njene preteklosti in sedanjosti, radi vsega njenega življenja. Dobri vladika, naš oče, ki si še v smrti delil resnico od laži s silo svojega duha, daj in ])rosi za svoje sinove. 1 zip ros i nam iu tem, ki danes niso z mami, da bomo po odpadu nekaterih vsi ostali edini v ljubezni do naroda sestavni udje njegovega telesa, ne nagniti iu ne piškavi, ampak zdravi kol dober sad rasi I i iz tvojega borbenega duha za njegovo zemsko rast in slavo in večnost no usmerjenost. I JUSTI PUCKO, JESENICE! Т KRALJA PETRA CESTA ŠTEV. 12 = Ш Velika zaloga koles, svetovno znanih tovaren, kakor tudi vsi h ko- s = lesom pripadajoči deli. Vse to se dobi na ugodne mesečne obroke, š Zadnjic med nami Jubilejni dnevi katoliške prosvete, ki smo jih praznovali lansko leto, bodo ostali v spominu nam in bodo vzpodbudno živeli v bodoče rodove. Ne, niso dobili ti dnevi poudarka v zunanjosti in v masah slovenskega ljudstva, ki so obiskale ka-toliško-prosvetno središče našega mesta, in tudi ne v pestrosti sprevoda, ki je kot narodna pravljica šel skozi mesto. Dnevi katoliške prosvete v letu 1956 na Jesenicah ostanejo kot spomenik, kot manifest velike narodove duhovne prireditve. Pojava sivolasega narodovega vladike dr. Antona Bonaventure Jegliča je s temi prazniki zvezana najbolj živo in dobiva prireditev prav v njem svoje globlje duhovno obeležje. Tisoči in tisoči, ki so prisostvovali prireditvam jubilejnih slavnosti v lanskem letu, tiho in močno čutijo, da je bila prav svetniška pojava slovenskega nadškofa tista, ki je izoblikovala praznik gorenjske prosvete v praznik duhovnega preporoda in molitve. Slovenski narod svetniški, bu-(liteljski in voditeljski pojav največjega Slovenca dr. Antona Bonaventure Jegliča vedno globlje čuti. kako radosten se je odzval povabilu, da se udeleži in da vodi dneve praznikov gorenjske prosvete. Jesenice so kraj, kjer biva delovno ljudstvo in tega je veliki Jeglič izredno ljubil. Zadostovalo je, da je Sla beseda od človeka do človeka, da se sivolasi vladika že pelje proti Jesenicam, in pred Krekovim domom se je v hipu zbralo nad 500 ljudi, da ga sprejmejo kot vodjo slovenskega kidturnega, prosvetnega in narodnega preporoda. Sprejemi velikega Jegliča niso bili kričavi, bili so tisto veliko čutenje, ki ga ne moremo ]iopisati ali imenovati. Sprejemi dr. Jegliča so bili kakor prihod matere, ki se vrne od daleč v družino, ko otročiči najrajši zajokajo... Tako smo .sprejeli dr. Jegliča tudi mi. Tiho je privo-zil avto čisto v našo sredo. Oh, kako daleč je tu rjovenje drugih sprejemov! Tiho je stopil iz voza in otročički, ki so mu izročili planinski cvet, so imeli solzne oči. koliko mož in fantov je ob tem prizoru komaj zadrževalo solze. Tako prihaja buclitelj in tak je njegov sprejem. Vsak šum je zanj odveč, kakor je odveč za očeta in mater, ki se vrneta v družino. Ko ga je pozdravil v imenu vseh gospod duhovni svetnik Kaste-lic, smo bili veseli. Veseli, da ga ni pozdravil kdo prav oficielno v fraku in z odlikovanji, ker smo vedeli, da je za dr. Jegliča tak sprejem tuj. On je narodov, on je naš. Veličina dr. Jegliča je ostala med nami vse dni, njegov vpliv in njegova voditeljska pojava je dobivala vedno več izraza. Z nami je bil, ko smo pozno v noč igrali Slehernika, z nami, ko smo dali Jesenicam izraz, da so mesto sredi slovenskega naroda, vodil je dopoldansko cerkveno svečanost, klečal in molil popoldanske molitve na prostem in zopet z nami prisostvoval svečanim trenutkom, ko sta slovenski fant in slovensko dekle po dolgih letih zopet svobodno prikorakala na prireditveni prostor. Dr. Jeglič je smatral povabilo kot polno in se je povabilu tudi tako odzval. Z nami je bil od prve slovesnosti do zadnje molitve, četudi bi v svojih visokih letih imel vso pravico, da bi se prej umaknil. Mi mu ostanemo hvaležni za njegovo veliko ljubezen, za njegovo polnost. Dr. Jeglič je bil vedno tak, bil je velik narodni vodnik. Nepozabna pa nam ostane slika popoldanskih prireditev, ko je sivolasi vladika klečal in molil s slovenskim ljudstvom na vzvišenem prostoru. Tako nas je zbral in vodil, tako nam je kazal pot poudarka, vztrajnosti in zbranosti v molitvi. Kdo izmed tisoče v, ki so prisostvovali večerni-cam na prostem, ni opazil svetniškega pojava dr. Jegliča med nami, kdo tiste slike ne nosi v duši? Večna ti hvala, slovenski buditelj! Ko gledamo danes preko groba v večni pokoj, se nam tista slika živo ponovi. Slovenski narod, ki ga je vodil v duhovnem preporodu, je zbran v molitvi in v občudovanju velikega Je-gličevega duha, on pa kleči pri večnem oltarju in moli z nami in za nas. Minister dr. Miha Krek za našo industrijo Ves gorenjski kot živi po naših železarnah. Ustanavljanje in procvitanje sorodnih industrij v državi je zato še v polpreteklosti strašilo med desettisoči naših siromašnih delavskih družin, ()rganizator€. Imamo vtis, da bi bilo za naše nameščence edino ))ametno, če bi se v obrambo svojih koristi ])rikljii-čili idejno sorodnim strokovnim organizacijam delavstva in z njimi ramo ob rami delali drng za drn-gega. Tako bi dobili močno ozadje eni, drugi pa inteligentnih 'Sodelavcev. 23 letna hčerka s. Iskre uprla in je zalitevela, da o tem glasujejo solastniki. Vsi so se odločili proti njej in zastava je visela. V nedeljo med osmo sv. mašo, ko naših ni bilo doma, pa je iz sosednje hiše prišel Franc Pi-kon in zahteval, da naj zastava izgine, češ: ali vas ni sram, ko so na Senožetih sami Sokoli, pa na vaši hiši visi zastava. Zastava je morala dol. Po sv. maši smo jo na novo izobesili. Zopet sta prišla Na mejah«: Andrej Križman, Jesenice. - Za urednika v Ljubljani: Ignacij Zeleznik. - Za Zadružno tiskarno v Ljubljani: Maks Blejec