Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70 ‘
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177
PODUREDNIŠTVO:
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	. . Lir	8.000
Letna inozemstvo ....	»	13.000
Letna inozemstvo, USA	dol.	15
Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
Leto XXX. - Štev. 9 (1492)
Gorica - četrtek, 2. marca 1978 - Trst
Posamezna številka Lir 200
PASTIRSKA MISEL GORIŠKEGA NADŠKOFA ZA POSTNI ČAS
Prenovimo se, da bomo mogli prenavljati
Ziati se daiati pomen graditi
V	postnem času se nam postavljajo ista vprašanja, ki so se postavljala Kristusu ob začetku njegovega javnega delovanja. Vprašanja so se nanašala na človekova rešenjska vprašanja. Jezus je zavrnil zgolj tostransko odrešenje, ki bi računalo le na človeške možnosti in zmožnosti brez vsakega ozira na božjo voljo, ki se nam javlja po razodetju.
Kakor Kristus, moramo tudi mi prositi Očeta predvsem razsvetljenja, ki naj nam nakaže, kakšna naj bo naša služba bližnjemu. Naj vsi začutijo, da je le Bog vir našega odrešenja in osnova našega upanja (Mt 4; Lk 2, 22-27). Molitev nam bo nudila dan za dnem notranjo svobodo in moč za krščansko pričevanje ter nakazovala dejavnost za vsestransko odrešenje človeka.
POGLED V NAŠO STVARNOST
Resna vprašanja in zahteve današnjega časa se žal rešujejo pogostoma na nepravi način. Ne glede na zahteve družbene vzajemnosti se daje prednost individualnim težnjam, zlasti doseganju in neurejenemu razpolaganju s potrošniškimi dobrinami kot znamenju življenjske uspešnosti ali neuspešnosti. To je žal le trenutna, navidezna in sebična rešitev, ki v resnici zakriva vrsto nerešenih vprašanj. Neredko Prinaša s seboj tudi zatemnitev ali celo uničenje prepotrebnih moralnih vrednot.
Čeprav položaj naše goriške skupnosti ne izsledit tako hud kakor v drugih krajih naše države, vendar se v zadnjih časih tudi pri nas javljajo nekateri zaskrbljujoči Pokazatelji, pred katerimi ne smemo zapirati svojih oči. Eden izmed teh je naglo upadanje duhovnih vrednot pri velikem delu naše mladine. V njenem zadržanju in nekritičnem prevzetju nekih življenjskih vzorov se izkazuje skepticizem in podcenjevanje vrednot, za katere se splača živeti.
Šola ne odgovarja pričakovanjem mladih. še posebej grenijo mlade ljudi skoraj nepremostljive ovire za njihovo polno vključitev v družbeno življenje ter dosego ustreznega delovnega mesta.
Skepticizem mladih se iz splošno družbenega življenja razširja na samo cerkveno občestvo. Z žalostjo moramo ugotoviti, da smatra velik del mladine za edino veljavni življenjski cilj dosego boljšega gospodarskega standarda z vsemi možnostmi, ki i'h ta lahko nudi. Ker je pa večkrat težko dosegljiv, se mnogi z dokajšnjo lahkoto Predajajo spolno-čustveni utehi in uživanju mamil.
A mladi so le konica naše družbe. Povsod je čutiti odsotnost odločilnih in pomembnih duhovnih vrednot. Razpadanje druijne je samo po sebi dovolj močno 2namenje le odsotnosti. Temu dodajmo še družbeno nezavzetost. Nemajhen delež pri tem žalostnem rušenju imajo sredstva javnega obveščanja kot so tisk, kino, televizija.
Trenutke nepričakovanih težav in napetosti doživlja danes delavstvo. Človeku se Zt,i, da so propadle vse osnove, iz katerih je črpal upanje in gotovost. In še zadnja tur najbridkejša ugotovitev: največji delež sedanje krize plačujejo kot po navadi rev-nejši in šibkejši.
NAŠE NALOGE
Kljub vsemu se Cerkev gradi in živi na tej stvarnosti. Svojo moč črpa iz Človeka,
. * Se je rodil, umrl in vstal za nas ter nam Je 1,11 dan kot dar Očeta. Zato Cerkev ne ni«re biti gluha za vprašanja, ki jih po-slavUajo vladarji, intelektualci, delavci, umetniki, ženske, mladi, bolniki, reveži. Še Vedno z odločnostjo in obenem s poniž-u°stjo opominja: »Spreobrnite se in ve-*l'jte evangeliju« (Apd 2, 32). Spreobrnjenje se izkazuje kot služba in pričevanje.
r evanje nas samo po sebi trga iz naše ^sainelostl in nas povezuje z brati. Naša Cra Prehaja tako od osebne na cerkveno s,*SCŽ«°st. Iz Cerkve črpa lastno moč. Po-
^anslv° cer|[ve pu se jzra£a v ijubezni in
estranski zavzetosti za človeka. Le-ta iz-
haja iz same ljubezni božje za vse človeštvo. Samo takšna ljubezen rešuje človeka, obnavlja v njem voljo po dobrem in ponovno odkriva duhovne vrednote, ki jih je Bog razodel.
Poslanstvo Cerkve je poslanstvo vseh vernikov: »Vsem vernikom je naloženo častno breme prizadevanja, da bi božji od-rešitveni sklep bolj in bolj dosegal vse ljudi vseh časov in vseh krajev na zemlji« (C 33). Drugače povedano, vsak vernik mora danes ponavzočiti Kristusa med ljudmi.
RAZNE POBUDE
Predvsem se moramo zavedati svoje poklicanosti in odgovornosti, da smo kot kristjani dejavno navzoči na delovnem mestu, pri razvedrilu, v družini, v prevzemu nalog v družbenem življenju. Bodimo ponosni, da smo učenci vstalega Gospoda in moremo nuditi svetu zaželeni odgovor na vprašanja, ki nam jih postavlja.
Naše krščanske skupnosti so poklicane, da s svojim življenjem nakazujejo stvarne možnosti izgradnje drugačne družbe, kakor je porabniška družba, ki se nam danes vsiljuje. Naj bodo zato prostor, kjer se more človek vsestransko izraziti. Skupnost, ki bi ne upoštevala darov in preroštva svojih članov, bi ne mogla postati »mesto« odrešenja in človekovega napredka. Seveda vse to zahteva temeljito prenovitev pastoralne dejavnosti. Samo stvarna soudeležba, soodgovornost in sodelovanje vseh lahko naredi iz našega občestva kvas sveta.
Že nekaj let sem se naša krajevna Cerkev trudi za temeljito prenovo. To prenovo zaznamujejo razna študijska srečanja za poglobitev razumevanja koncilskih dokumentov in novih teoloških uvidov bodisi za duhovnike, bodisi za laike in pa letni pastoralni načrti.
Sam pastirski obisk, ki je sedaj v teku, želi nuditi tej zavzetosti zagon in voljo po vztrajnosti. Škofu je pri srcu prenova ka-teheze z vključitvijo družin v katehetsko dejavnost in vzgoja novih župnijskih kate-histov. Spodbuditi želi v vernikih zavest dolžnosti in pravice, da dejavno sodelujejo v župnijskem življenju. To sodelovanje naj pripelje do ustanovitve župnijskih pastoralnih svetov.
Družina lahko predstavlja odlično mesto za versko prenovo, kajti družina je prva in nenadomestljiva šola človečnosti (CS 52). Tu morajo naši otroci izkustveno dojeti, še preden se ga študijsko naučijo, iskreno in pravo življenje po veri. V družini se najprej oznanja krščanska blago-vest, kajti »prava krščanska ljubezen je povzeta v božjo ljubezen. Usmerjata jo in bogatita odrešeniška Kristusova moč ter zveličavno delovanje Cerkve... Krščanska zakonca sta s posebnim zakramentom okrepljena in tako rekoč posvečena, da v moči tega zakramenta spolnjujeta svojo nalogo v zakonu in družini, ter sta prežeta s Kristusovim duhom, ki z vero, upanjem in ljubeznijo prešinja vse njuno življenje. Če bodo starši dajali dober zgled in sami gojili družinsko molitev, potem bodo otroci laže našli pot do prave človečnosti, do svojega zveličanja, do resnične svetosti« (CS 48) in pa do svojega lastnega poklica. Starši naj čutijo dolžnost, da spremljajo otroke na vzgojni poti, dokler ne bodo mogli samostojno — tudi v moči njihovega zgleda — sami postati Kristusovi pričevalci.
Le-te pobude, ki jih naša škofijska skupnost po naročilu drugega vatikanskega cerkvenega zbora polagoma uresničuje, naj vernike osvestijo, kakšne so obveznosti, ki
v	njih budi krščanski poklic napram Cerkvi in svetu. V tej luči naj ponovno odkrijejo, kar je bilo v zadnjih časih žal nemalo zanemarjeno, pomen in morebitno vabilo znotraj prvobitnega krščanskega poklica sledili Kristusu po poti duhovniškega posvečenja ali redovniškega in misijonskega življenja. Ne bi smeli pozabiti Kristusovih besed, ki nas opozarjajo, da ni iskati vzroka za pomanjkanje božjih služabnikov v morebitni nepozornosti Oče-
ta, temveč v pomanjkljivosti naše molitve in dejavne vere.
Znano je tudi naše sodelovanje z boua-keško škofijo v Afriki. Le-to se nam zdi zgovoren izraz misijonske zavesti naše škofije, ki nam je lahko v ponos. Bouake-ški škof, msgr. Vital Yao, mi je ob zadnjem srečanju izjavil: »Vaša pobuda me napolnjuje z velikim upanjem. Kar delate, je občudovanja vredno.« Nadaljevati želimo s svojo pobudo in jo tudi razširiti, ako bo še rastla v naši sredi zavest odgovornosti napram vesoljni Cerkvi.
POGLED V ZADNJE ČASE
Srčika krščanske blagovesti je, da bodočnost pripada Bogu. Evangeljska blago-vest budi zamrlo upanje, oživlja potrta srca in zagotavlja, da ni človeške polomije, ki bi mogla zavreti končno zmago Človeka. Zato si Cerkev ne boji prevzeti, kar je plemenitega in pravičnega v pričakovanjih človeštva. Cerkev človeška pričakovanja bogati s tem, da jim nakazuje njihov zadnji pomen in jih obenem rešuje morebitnih varljivih upov, češ da je vsestransko odrešenje človeka odvisno le od znanstveno-družbenega napredka v svetu.
Cerkev seveda ne sme ostati neprizadeta spričo krivic in odtujitev, ki so jih deležni nižji družbeni sloji. Dolžna je, da krivice ožigosa ter se postavi vzajemno na stran ubogih in nemočnih. K temu jo sili njeno evangeljsko oznanjevanje smrti in vstajenja Kristusa Gospoda, ki naznanja končno odrešenje. Cerkev mora biti že sedaj zakrament in znamenje dokončnega časa, ko bo Bog vse v vsem.
K temu smo, bratje in sestre, vsi poklicani. Premiki v današnjem času, kakor vsi veliki premiki v zgodovini, zahtevajo globokega spreobrnjenja, da jih pravilno dojamemo.
ZAKLJUČEK
Ne bilo bi prav, ako bi nekritično sprejemali, kar nam naš čas predlaga. Ali dolžni smo, da razberemo in pravilno raztolmačimo prava pričakovanja in resnične potrebe današnjega sveta ter jim skušamo dati odgovor, ki nam ga narekuje evangeljska blagovest. Kljub dvoumnostim in protislovjem sedanjega časa gledajmo z optimizmom in velikim upanjem v svet, ki se poraja. Cerkev ima in bo še vedno imela svoj smisel in svoj pomen, dokler bo spolnjevala Kristusovo naročilo: »Pojdite, učite vse narode; krščujte jih v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha, in učite jih spolnjevati, karkoli sem vam zapovedal« (Mt 28, 19-20).
Bratje in sestre, pomagajmo si drug drugemu v molitvi in razmišljanju, da doumemo Kristusove izbire ter izsledimo način, kako naj jih skupaj uresničujemo in živimo v sedanjem svetu spričo neštetih skušnjav in odtujitev. Na nelahko pot službe in ljubezni se želi postaviti naše škofijsko občestvo.
V	tej perspektivi mora biti iskreno spreobrnjenje Kristusu za vsakogar izmed nas poklic in poslanstvo. »Odložimo starega človeka in prenovimo se po duhu novega mišljenja ter oblecimo novega človeka, ki je po Bogu ustvarjen v resnici, pravičnosti in svetosti« (Ef 4, 23-24).
To je klic za naš postni čas. Naj bo spodbuda za naše škofijsko občestvo!
PETER COCOLIN, nadškof
To misel je izrazil sv. oče Pavel VI. v soboto 25. februarja, ko je sprejel v dvorani za splošne avdience v Vatikanu devet tisoč gojencev srednjih in višjih katoliških šol v Rimu.
V zelo obširnem govoru je med drugim dejal: V času raznih ideologij, ki pozivajo k sovraštvu, ki vodijo k moralnemu neredu, ki povzročajo socialni razkroj, ki družbo polnijo s praznimi poslanicami in z obljubami po lahkotni sreči, ste vi mladi pokazali voljo držati se evangelija. Vi mladi ste se uprli gledanju, ki hoče dati prvo in včasih edino mesto gospodarskemu dobičku, uspehu, egoističnemu zlorabljanju drugih.
Vi ste postali oporečniki družbe, ki vam namesto pristnosti nudi la naštudirane formule hinavskih kompromisov, ki vaši želji po prijateljstvu stavi nasproti oblike sožitja, zgrajene na brezbrižnosti in medsebojnem izkoriščanju, ki vaše želje po velikodušnem dajanju ne zna potešiti z možnostjo zaposlitve, ki hoče vašo željo po onstranstvu pomiriti z nadomestkom potrošniških dobrin, z ljubimkanjem in erotizmom ter z uživanjem mamil.
Pomagajte svojim sovrstnikom, da zavrnejo vse, kar je lažno in da v vsem iščejo le resnico. Sejte okrog sebe velike vrednote civilizacije kot so bratstvo, dostojanstvo človeške osebe, solidarnost, premaganje vsakega zapostavljanja ali razločevanja, služenje pravici, gradnja miru.
In ko boste v svoji velikodušnosti ugotavljali, da je današnja družba potrebna globokih sprememb, se boste morda soočili s skušnjavo, da se zatečete k radikalnim rešitvam ali celo k nasilju. Vaš odgovor na to skušnjavo mora biti »ne« nasilju, kajti nasilje ne odpravlja krivic, temveč ustvarja še nove.
Vaš odgovor naj bo »da« za mir, to se pravi za vzpodbujanje pravičnosti, »da« za bratstvo, »da« za solidarnost. Na ta način boste družbo zboljšali, ne da jo rušite, temveč da gradite v njej nekaj novega in lepega. Bodite zvesti svoji identiteti katoliškega kristjana! Povejte svojim sodobnikom, da je brez smisla zatekati se k sanjarjenju, lahkotnemu življenju, uživanju mamil, uporabi nasilja. Samo z dajanjem samega sebe se lahko gradijo nove stvari.
Nasilje se nadaljuje
ki je pravkar prečkal tračnice. Vlak je iztiril, dva vagona pa sta se zarila drug v drugega, zaradi česar je bilo nad 50 mrtvih med potniki vlaka.
■ Na podlagi posebnega vladnega zakona od 31. decembra lani je še pred sprejetjem nove ustave španska vlada za Kata-lunjo podelila avtonomijo tudi baskovski deželi. V novi deželni vladi so predstavniki vseh strank razen komunistov, predseduje pa ji član socialistične stranke Ramon Rubial.
a Španija je ostro reagirala na zahtevo Zveze afriških držav, naj se da Kanarskim otokom možnost osamosvojitve. Španska vlada opozarja, da so prebivalci Kanarskih otokov Španci, ne pa kaki Afričani in da so otoki, čeprav daleč, del španskega ozemlja.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiNiiNiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiiii
loiietu Mite
■ Skupina zakrinkanih nasilnežev je v Firencah opustošila urade, učilnice in raziskovalne kabinete na fakultetah za arhitekturo, pravosodje in politične vede. Dva docenta, ki sta skušala preprečiti pustošenje, sta bila lažje ranjena. V Trentu so študentje po desetih dneh znova zasedli sociološko fakulteto, zaradi česar je njen dekan odredil zaporo fakultete. Tudi v Padovi so bila prekinjena predavanja na pedagoški fakulteti, kjer je skupina akademikov pretepla docenta.
d V Benetkah je eksplodirala tempirana bomba ob vhodu pred starim sedežem dnevnika »11 Gazzettino«. Pri tem je izgubil življenje nočni čuvaj 49-letni Franco Battagliarin, ki ga je eksplozija raznesla, ko se je dotaknil sumljivega predmeta. Ni še jasno, ali je bila pobudnik smrtonosnega atentata skrajna levica ali desnica. Peklenski stroj je eksplodiral tudi v veži palače, kjer so upravni uradi milanskega dnevnika »II Corriere della Sera«. Atentat je povzročil le gmotno škodo, ker na srečo zaradi pozne ure ni bilo v bližini nobene osebe.
■ Neznan moški je sredi dneva oropal v Trstu v ul. Roma zlatarno Marzari. S kladivom je razbil steklo izložbe in odnesel štiri zlate ure v skupni vrednosti devet milijonov lir.
RAZNO
■	V Argentini je prišlo po krivdi nepozornega vozača tovornjaka do hude železniške nesreče. V provinci Santa Fe 70 km severno od istoimenskega glavnega mesta je na nezavarovanem prehodu ekspresni vlak Tucuman-Buenos Aires, na katerem je bilo 1.230 oseb, silovito trčil v tovornjak,
16.2.1937
16.2.1978
Nova španska ustava in Cerkev
V	Španiji pripravljajo novo ustavo. Seveda je za Cerkev v Španiji važno vprašanje, kakšno mesto ji bodo po novi usta-
vi	namenili. Do izraza prihaja zaskrbljenost, da Cerkvi ne bi priznali tistega mesta, ki ji gre.
Predsednik španske škofovske konference, nadškof v Madridu kardinal Tarancon, je jasno povedal, da španski škofje ne zahtevajo, da bi bila ustava izraz njihovih želja in niti ne, da bi ustava reševala pro-
bleme Cerkve. Ker pa je večina Špancev vernih, naj najde ta stvarnost svoje mesto tudi v ustavi.
Cerkev ne zahteva privilegijev. Ustava naj priznava vsem državljanom enakost pred zakonom. Cerkev zahteva le, da more svobodno oznanjati evangelij in vršili svoje poslanstvo ter služiti ljudem. Španska Cerkev se odpoveduje nekdanjim privilegijem, ne pa svojim pravicam. Noče postati muzej.
Slovenec, pomisli in postoj!
Kako je žalosten ta dan:
Tvoj pevec in učitelj tvoj je aretiran, odpeljan, nedolžen v strašnih mukah umira kot jagnje med zobmi vampira.
Hoteli z njim so streti, ubiti ljubezen do slovenstva, vere — zato okrutno dajo piti mu strojno olje polne mere. Zastrupljen je — ni kam uiti, smrt je gotova — ni izbire.
V	poslednjih urah v tihi noči so skrivoma se pevci zbrali, s kolesi vsi oprezujoči pod oknom bolnice obstali s »Kraguljčki« — v pesmi jokajoči slovo od Lojzeta jemali in preden zlobna puška poči kot lastovke se razbežali.
On sliši pesem ... V zadnji moči še ganjen dahne: »Fantje moji...« In z mislijo na zbor ob Soči končajo se mu zemski boji.
On je umrl — a živi.
Naj v nas plamtijo ideali poganjajoči iz krvi, da Bogu zvesti bi ostali in rodu dokler Krn stoji.
Egidij Pipan
Občni zbor Zueze slovenske katoliške prosvete v Gorici
DO KAM SEŽE »KATOLIŠKI GLAS«?
Oti nastanka našega lista v povojnih letih so se razmere doma in v svetu precej spremenile, a je še vedno živa potreba, mogoče bolj kot kdaj poprej, ohranjati in pričati za krščanske in duhovne vrednote. S tem namenom je bil »Katoliški glas« ustanovljen in temu poslanstvu ostaja zvest še danes.
V prvotnih razmerah je bil namenjen predvsem slovenskemu vernemu občestvu na Primorskem, po tolikih letih pa se je njegovo poslanstvo raztegnilo tudi na slovenske ljudi v zdomstvu, ki cenijo neodvisen slovenski in krščanski glas iz domovine.
Glavna opora listu pa so še vedno njegovi naročniki in bralci na zamejskem Primorskem in tem je v prvi vrsti list tudi namenjen. Obenem pa hoče biti živ glas iz domovine tudi vsem slovenskim rojakom v zdomstvu, saj ima precej naročnikov v ostalih krajih Italije, v Franciji, Belgiji, Avstriji in Zah. Nemčiji, prav tako tudi v Švici in Veliki Britaniji. V prekomorskih deželah so po številu naročnikov na prvem mestu ZDA, za njimi Argentina, Kanada in Avstralija. Manjše število naročnikov pa se nahaja skoraj po vseh drugih državah. Berejo ga zlasti radi slovenski misijonarji in misijonske sestre po Afriki in Aziji, posamezni slovenski izobraženci v razvitih državah in državah v razvoju.
Vsem naročnikom in bralcem se zahvaljujemo za zvestovo tudi v tem letu, za redno poravnavo naročnine, ki zagotavlja listu redno izhajanje in še posebej za velikodušne prispevke v njegov tiskovni sklad, iz katerega list pokriva tekoče podražitve tiskanja in izhajanja.
Uredništvo se bo tudi za naprej trudilo za čim boljše razumevanje med slovenskimi ljudmi, bodisi krščanskega kot drugih prepričanj. Obenem pa bo zavzemalo vedno kritično stališče do vseh poskusov omejevanja človekove osebne svobode, izpovedi vere, odkritega in prikritega raznarodovanja in vsakršnega pritiska na človekovo vest in osebnost.
IllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllUlllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Pogumna mati
Več duhovne globine pri delu, doživljanje in izražanje krščanske osebnosti v kulturi, sodelovanje s slovenskimi organizacijami v zamejstvu in domovini so smernice, ki smo jih slišali od predsednika Zveze slovenske katoliške prosvete v Gorici na 17. občnem zboru te slovenske krovne organizacije, ki je bil v ponedeljek 13. februarja v mali dvorani Katoliškega doma.
Udeležili so se ga predstavniki prosvetnih društev »Hrast« iz Doberdoba, »Štan-drež«, »Podgora«, »Mirko Filej« iz Gorice, »F. B. Sedej« iz Števerjana, SKADA ter zborov »Mirko Filej« in Rupa-Peč. Po pozdravnih besedah se je predsednik dr. K. Humar spomnil nedavno ummrlega dr. Rudolfa Klinca, ki ima velike zasluge za go-riške Slovence, saj je med drugim toliko svojih moči posvetil Goriški Mohorjevi družbi.
Tajnica Zveze dr. Marilka Koršič je na kratko orisala glavne pobude, ki jih je dala Zveza v pretekli poslovni dobi in težave, ki so povezane s kulturnim delom, ki ni vedno najbolje organizirano. Vzroke temu moramo iskati predvsem v tem, da si Zveza ne more privoščiti stalnega uradnika, ki bi skrbel za uradniške posle. Delo je torej povsem amatersko in velikokrat je slonelo popolnoma na predsednikovih ramenih. Čutiti je med odborniki premalo povezave in zavzetosti, ko gre za skupne akcije (Cecilijanka, Vodopivčeva proslava...).
Tega pa ne smemo trditi o delu v posameznih društvih, saj je iz leta v leto živahnejše. Tudi pobude, ki so se rodile na sejah Zveze in so jih izmenoma uresničila posamezna društva so popolnoma uspele.
Tako je treba na prvem mestu omeniti glasbeno šolo, ki z uspehom deluje v Doberdobu, Štandrežu in v Gorici. Lepo so uspela gostovanja zbora »Hrast« in ansambla »L. Hlede« v Karlovcu ter samostojni nastop moškega zbora »M. Filej« v Milanu.
Zveza je bila prisotna s svojimi posegi pri vseh problemih, ki se nanašajo na manjšinska vprašanja. Sodelovala je po svojih predstavnikih v mestnih konzultah, v boju za ohranitev slovenske zemlje, za samostojni šolski okraj in za globalno zaščito Slovencev v Italiji. Imela je stike s koroškimi Slovenci, sodelovala je s SSG iz Trsta in Prosvetno zvezo pri pripravi gledališke in koncertne sezone. Tajnica je omenila še sodelovanje pri Ljudskem radiu Gorica s polurno samostojno oddajo in prikazala to novo pobudo kot koristno za boljše medsebojno sodelovanje in širjenje domače kulture.
Blagajniškemu poročilu, ki ga je podala Mirjam Obljubek-Prašnik so sledila poročila posameznih društev in skupin. Razveseljivo je, da so bili povsod protagonisti društvenega dela predvsem mladi.
Optimizem in vera v mladega človeka, ki skuša s svežimi posegi in hotenji prilagoditi delovanje društva življenju sodobnega človeka, sta bila glavna elementa, ki sta izstopala iz poročila društva »Hrast«. Pozna se, da so se člani s temi bistvenimi problemi živo spoprijeli in tako zaživeli popolnoma na nov način društveno življenje, ki je pred nekaj leti kazalo znake precejšnje utrujenosti. Mladinski klub »Želodi«, ki sloni predvsem na dobrih prijateljskih odnosih, je lepo predstavljal društvo na obmejnem srečanju v Novi Gorici.
V	Doberdobu je društveno življenje tudi tesno povezano s skavtsko organizacijo, ki se je letos tu zelo okrepila. V Doberdobu delujeta tudi mladinski in mešani zbor. Slednji je v zadnjem času zelo napredoval, to po zaslugi rednih vaj, ki so pripeljale do uspelih nastopov.
Delovanje PD »Štandrež« se je odvijalo po smernicah, ki so bile že značilne za prejšnja obdobja. Področja, na katerih je bilo društvo posebno aktivno so: dramsko, glasbeno, pevsko in narodnoobrambno. Naštudirali so Collaltovo komedijo »Beneški trojčki« v režiji Mire Štrukljeve in z njo nastopili osemkrat. Na področnem srečanju gledaliških skupin Slovenije se je skupina uvrstila na deveto mesto med 24 skupinami, ki so bile pripuščene k zaključni fazi srečanj. Prav tako je dramska skupina »Štandrež« prejela štiri priznanja na natečaju »Mladi oder«, ki ga prirejata ZSKP iz Gorice in PZ iz Trsta. V tej sezoni je naštudirala še Nušičevo enodejanko »Analfabet«. Poleg kulturnega dela je bilo društvo občutljivo za probleme, ki so življenjskega pomena za obstoj in razvoj Štandreža. Sodelovalo je pri rajonski kon-zulti in v pred kratkim ustanovljenem Združenju za zaščito zemlje ter etnične in socialno gospodarske strukture Štandreža.
V	Podgori se je prosvetno delo letos
okrepilo, saj so ustanovili tudi mladinsko sekcijo. Mladinski zbor z uspehom nastopa ob različnih priložnostih. Odborniki društva se pritožujejo, da imajo precej težav pri iskanju dialoga z vaščani, ki so precej brezbrižni do kulturnega delovanja.
V Rupi in na Peči se odvija del kulturnega življenja ob moškem in mešanem zboru. Med najvažnejšimi prireditvami je bil domači vsakoletni praznik v Rupi in nastop obeh zborov v Škofji Loki ob pobratenju občine Sovodnje s Škofjo Loko. Korak naprej pomeni ustanovitev mladinskega zbora.
V Števerjanu so se predvsem posvetili narodno zabavni glasbi. Delujeta dva ansambla: »L. Hlede«, ki je imel letos kar 15 nastopov in »Veseli števerjanski fantje« s šestimi nastopi in med temi tudi samostojen koncert v Rimu. Tudi letos sta društvo »F. B. Sedej« in ansambel Lojzeta Hledeta priredila Zamejski festival domače glasbe, ki je zelo lepo uspel. Društvo je praznovalo desetletnico izdajanja »Števerjanske-ga vestnika«, zaradi česar jim je predsednik nadzornega odbora Zveze v imenu občnega zobra še posebej čestital za vztrajnost in uspeh pri delu. Naj dodamo, da so nekaj časa Števerjanci sodelovali tudi dvakrat tedensko pri radijski postaji Gorica 1.
Goriško PD »Mirko Filej« je posvetilo svoje moči predvsem glasbeni dejavnosti. Tako je priredilo nastop violinista Marco-siga, zbora »Marij Kogoj« od Sv. Ivana v Trstu, zbora »Consortium musieum« iz Ljubljane in organista H. Berganta. V okviru društva deluje tudi zbor »Lojze Bratuž«, ki je podal samostojno poročilo. Razveseljivo je, da pri tem zboru sodelujejo predvsem mladi in je zlasti v zadnjem času pristopilo precej novih pevcev. To daje upanje, da se bo zbor še nadalje krepil.
Zbor, ki veliko nastopa, je moški zbor »Mirko Filej«, saj je imel 13 nastopov, med temi tudi samostojni koncert ob desetletnici obstoja.
Akademsko društvo SKAD je posvetilo precej pozornosti mlajšim. Poskrbelo je za plesni tečaj, za tečaj dikcije in organiziralo »cineforum«. Poleti je pripravilo štu-dijsko-počitniške dneve v Zabnicah.
Poročilom, ki so jih podali Franka Fer-letič, Majda Paulin, Mladen Uršič, Anka Černič, Ivo Bolčina, dr. Verena Koršič, Viktor Prašnik, Edi Pavletič in Iva Koršič so sledila poročila koordinacijskega odbora za Stalno slovensko gledališče, v katerem zastopata ZSKP dr. Lojzka Bratuž in dr. Verena Koršič. Iz poročila je bilo razvidno, da odborček deluje v začetku sezone, pozneje pa ohromi predvsem po krivdi predstavnika SSG.
Sledilo je še poročilo nadzornega odbora, ki ga je podal Ciril Koršič. Po izglasovani razrešnici in zavzeti debati je bil za predsednika zopet soglasno potrjen dr. Kazimir Humar. Odbor sestavljajo predstavniki vseh včlanjenih društev, ki si bodo razdelili funkcije na prvi redni seji.
Z velikim hrupom je špansko govoreči svet od Španije do Južne Amerike slavil lani tisočletnico prvega zapisa kastiljskega (španskega) jezika. Leta 977 je namreč neki menih, ki ni bil vešč latinščine, zapisal 47 besed v tedanjem ljudskem jeziku, ki so ga imenovali po osrednji španski deželi Kastilja »kastiljanščina«. Kakšen ponos in hvala za tistih nekaj besed pred tisoč leti!
Pri Slovencih pa je kako leto poprej minila skoraj nezapaženo tisoč- ali še več-letnica Brižinskih spomenikov (piše dr. Tine Debeljak v slovenskem tisku v Argentini). Prvi zapis slovenskega jezika, obsegajoč dva spovedna obrazca in kratko pridigo. Odkril jih je Jernej Kopitar leta 1803.
Brižinski spomeniki so pisani na pergamentu, a so prepisi še starejših predlog, po vsebini in po jeziku torej še starejši in segajo verjetno še v čas sv. bratov Cirila in Metoda. Rajni dr. Kolarič je trdil, da segajo še v čase pred prihodom svetih bratov na Moravsko. In bi bili torej starejši od cerkveno-slovenskih spisov.
Učeni, sedaj že umrli ljubljanski profesor dr. Franc Grivec, ki je vse svoje življenje posvetil cirilmetodijskim raziskavam, pa pravi, da spada zlasti 2. Brižinski spomenik med najzrelejše srednjeveške pisane spomenike vseh narodov. V tem
M V Rimu je bila ustanovljena Zveza evropskih demokrščanskih strank, v kateri je 12 članov. Te stranke bodo skupaj nastopile na evropskih parlamentarnih volitvah sredi prihodnjega leta.
S Predsednik evropskega parlamenta dr. Emilio Colombo se je sestal v Igalu ob črnogorski obali s Titom ter se razgovarjal o načinu gospodarskega in trgovskega približanja Jugoslavije državam Skupnega evropskega trga. Colomba je spremljal senator Bettiza, bivši sodelavec lista »II Cor-riere della Sera« ter dober poznavalec jugoslovanskih razmer. Kasneje je Colombo obiskal še Beograd in se sestal z veleposlaniki držav, ki so članice EGS.
■ Ker je odstopil podpredsednik španske vlade Fuentes Quintana, ki je bil obenem minister za gospodarstvo, je bil ministrski predsednik Suarez primoran preurediti vlado. To mu je uspelo tako, da je imenoval štiri nove ministre.
■ Svetovalec severnoameriškega predsednika Carterja Zbigniew Brzezinski je izjavil, da vodi nekatere oddelke etiopske vojske zoper somalske gverilce ruski general Petrov, etiopskim četam pa pomaga v boju kar 11.000 kubanskih vojakov. Tako se ponavlja primer iz Angole, kjer je prav tako Sovjetska zveza skupaj s kubanskimi četami omogočila levičarskemu gibanju Agostinha Neta prevzem oblasti.
Prešeren v ukraiinščini
V	Kijevu je izšla v zbirki Biseri svetovne književnosti pri založbi Dnepro zbirka pesmi Franceta Prešerna v ukrajinskem prevodu. Pesmi so izšle konec lanskega leta na 200 straneh. V ukrajinski zbirki je objavljenih tretjina vseh Prešernovih pesmi. Pesmi so prevedli Dimitrij Pavliček, Andrej Mališek, Roman Ljubkivskij in Vili Grimič. Slednji je pripravil tudi izbor, napisal opombe in spremno besedo.
Prešerna so začeli prevajati v Ukrajini že proti koncu preteklega stoletja. Prvi prevodi njegovih pesmi so začeli izhajati skoraj ob istem času v »Zori« v tedanjem avstrijskem Lvovu in v letopisu »Sladka« v Petrogradu. Pomemben pobudnik Prešernovih prevodov v ukrajinščino je bil ruski učenjak F. Korš, nadalje ukrajinski pisatelj Silvester Jaričevskij, ki je na Dunaju študiral tudi slovenski jezik. Za njim se je lotil prevodov Prešernovih pesmi odlični ukrajinski pesnik Andrej Mališko.
Prireditelj tokratnega prevoda stavlja Prešerna v vrh evropskega pesništva ob ukrajinskem pesniku Ševčenku, ruskem Puškinu, poljskem Mickiewiczu in drugih.
•	Ker katoliška Cerkev vzhodnega obreda v Ukrajini ni uradno dovoljena, deluje tajno. V glavnem mestu Ukrajine Kijevu je okoli deset tisoč katoličanov. Precej jih je tudi v Odesi. V Beli Rusiji je tudi precej katoličanov, pa nimajo nobenega semenišča. Od tri sto katoliških duhovnikov jih sme opravljati duhovniško službo le 32. V mestu Grodno je 60.000 katoličanov, pa nimajo ne cerkve ne duhovnika.
drugem spomeniku je vidna podobnost s pridigo sv. Klementa Ohridskega, Metodovega učenca. In pravi med drugim: »Vse podobne srednjeveške spomenike pa Brižinski spomeniki presegajo po izvirnem spajanju vzhodnih in zahodnih prvin.« Tisočletnici teh spomenikov je dr. Slodnjak posvetil leta 1968 svojo zgodovino slovenskega slovstva, dr. Kolarič pa svojo monografijo. Slovenski tisk pa je šel mimo brez kakega odziva!
• Po šestnajstih tednih zasedanja so salezijanci zaključili v Rimu svoj 21. generalni kapitelj. Posebno pozornost so posvetili dvem zahtevam sodobne salezijanske družbe pri delu za mladino: pričati in oznanjati. V času kapitlja so izvolili tudi novega vrhovnega predstojnika družbe, ki je Egidio Vigano ter petnajst članov vrhovnega vodstva. Med njimi ni nobenega Slovana.
• Bazilika sv. Petra v Rimu je dolga 186,86 m. Vzdolž glavne ladje so v tlak vdelane medeninaste plošče, ki označujejo dolžino drugih svetovno znanih cerkva. Tako je označena med drugimi dolžina cerkve sv. Pavla v Londonu (158,11 m) in milanske stolnice, ki je dolga 139,95 m. Vseh ploščic je 21. V zadnjem času so vdelali tudi ploščico z dolžino ostrogonske stolnice na Madžarskem, ki znaša 118 m.
Medtem ko se današnje feministke na vso moč proglašajo za edino odločujoče o življenju in smrti svojega zavestno spočetega, a nezaželjenega bitja, si oglejmo nekaj skromnih potez žene, za katero je milanska škofija vpeljala postopek za proglasitev blaženim.
Daljši članek o tej ženi je objavila »Fa-miglia Cristiana« lani v avgustu. Božja služabnica Gianna Molla Beretta se je rodila 4. oktobra 1922 v Magenti. Z odliko je opravila zdravniški doktorat ter se specializirala v pediatriji. Bila je velik ljubitelj glasbe in planin. Ves njen svet, kateremu se je celostno razdajala, so bili: njeno poklicno delo, njeni otroci in mož Peter Molla. Zdravniški poklic je opravljala z visokim čutom odgovornosti. Pisala je: »Vsi ljudje na svetu smo na ta ali oni način v službi sočloveka. Mi, kot zdravniki, pa smo z njim v neposrednem stiku. Nudijo se nam priložnosti, ki jih vsak duhovnik nima. Ko vidimo, da zdravila ne zaležejo več, se zavedamo, da našega poslanstva še ni konec. Tu je še duša, ki jo je treba rešiti.«
Drugič je pisala: »Kakor se duhovnik dotika Jezusa, se ga tudi mi dotikamo na telesu naših bolnikov: ubogih, starih, mladih, otrok. Naj bo Jezus s svojo navzočnostjo med nami! Da bi našel mnogo zdravnikov, ki bi se mu celostno darovali!«
V torek 21. februarja je bil na osrednjem sedežu Slovenske prosvete v Trstu redni občni zbor te krovne prosvetne organizacije na Tržaškem, na katerem so položili obračun dela v preteklem letu in se dogovorili za načrt dejavnosti v tekočem letu.
Podrobno poročilo o delu organizacij, ki imajo sedež v centru in tu razvijajo v glavnem skoro vso svojo dejavnost, je podal predsednik Marij Maver. Opisal je predvsem živahno dejavnost Slovenskega kulturnega kluba in Društva slovenskih izobražencev, ki sta v preteklem letu pripravila vsak po 32 rednih sestankov za člane in prijatelje. Od teh jih je lepo število preseglo okvir običajne društvene prireditve.
Tako je bila širše zasnovana in izvedena proslava ob 20-letnici delovanja Slovenskega kulturnega kluba. Prav tako je imela širši odmev prireditev ob poimenovanju dvorane po pokojnem prof. J. Peterlinu in ob odkritju Goršetovega kipa z njegovim oglavjem.
V nadaljevanju poročila je predsednik spomnil še na drugo dejavnost, ki se je odvijala tako v centru kot zunaj, govoril je o založniški dejavnosti in reviji »Mladika«, o taboru ob Vodopivčevi stoletnici itd. Poročilo sta dopolnila blagajnik Sergij Pahor in upravnik Mladike in tajnik SP Danilo Pertot. O dejavnosti drugih društev so poročali krajevni predstavniki.
Splošna ugotovitev je bila, da je na nekaterih področjih opazili utrujenost. Na natečaj »Mladi oder« se npr. prijavljajo skoraj vedno iste igralske skupine. V glavnem se to dogaja zaradi pomanjkanja sposobnih učnih kadrov. Predlagali so zato nekatere nove oblike dela, ki jih bo vzel v pretres bodoči novi odbor organizacije.
V poročilu, ki je zadevalo bodoče delo SP in njenih članic, ter v razpravi, ki je sledila, so udeleženci občnega zbora temeljito pretresli položaj naših krožkov in društev. Ugotovili so, da so sredstva, ki jih
Zaročencu je pisala: Tako zelo te ljubim, Peter, vedno si mi navzoč, že zjutraj, ob darovanju, ko svoje delo združim s tvojim delom, s tvojim veseljem in trpljenjem. In tako ves dan, vedno, vedno!«
Deset dni pred poroko je pisala možu: »Z božjo pomočjo in blagoslovom bova storila vse, da bo najina družina majhen dom zadnje večerje (cenacolo). Peter moj, še malo dni manjka do naše poroke in globoko sem ganjena ob misli na prejem zakramenta ljubezni. Postala bova božja sodelavca pri stvarjenju in MU bova tako darovala otroke, ki ga bodo ljubili in MU služili.«
Otroci so res prišli štirje. Četrta, deklica Gianna Emanuela, 21. aprila 1962. Po sedmih dneh je mama umrla. Med zadnjo nosečnostjo se je na maternici pojavil fibrom, a pogumna mati je hotela doprinesti žrtev do konca. Rekla je: »Moja nosečnost je tvegana, treba se bo odločiti za rešitev enega ali drugega. Hočem, da moj otrok živi.« Možu je rekla: »Ce boste morali izbirati med mojim in otrokovim življenjem, nobenega pomisleka: odločno zahtevam, da rešite otroka!«
Ta pogumna mati kliče tudi današnjemu zmaterializiranemu in sebičnemu svetu: Življenje je sveto. Ljubezen bodi celostna, popolna, v skladu z božjo postavo. Le taka ljubezen je večna.
društva prejemajo od javnih ustanov, še vedno preskromna za kvalitetno rast kul-turno-prosvetnega dela in da je žal povezava med posameznimi društvi še vedno preskromna. Potrebna bi bila izmenjava raznih gostovanj in večje sodelovanje sploh.
Nekateri krajevni predstavniki so tudi protestirali, ker neki krogi javnega obveščanja dosledno ignorirajo in zamolčujejo njihovo dejavnost. Tako so obsodili način, kako je ljubljanska RTV enostransko prikazala kulturno-prosvetno dejavnost po nekaterih naših vaseh. Obžalovali so, da se zaradi ozkih ideoloških pogledov ovira sodelovanje na nekaterih prireditvah, kot so skupna Prešernova proslava, pevska revija Primorska poje ipd.
Na koncu je občni zbor, ki mu je predsedoval prof. Maks šah, izvolil novi odbor Slovenske prosvete za nadaljnji dve leti.
V	ožji odbor so bili izvoljeni Marij Maver, Sergij Pahor, Edi Žerjal, Danilo Pertot, Bogo Senčar, Saša Martelanc, Klara Šturman, Silvester Metlika, Marija Besednjak in Rudi Košuta; v nadzorni odbor Franc Mljač, Zorko Harej in Ela Beličič; v razsodišče pa so bili potrjeni Drago Štoka, Maks Šah in Peter Šorli.
• Belgijski škofje so prepovedali kanoniku Petru Lachtu iz Bruslja poučevati in predavati v katoliukih učnih ustanovah in društvih. Pred loti je Lacht s privoljenjem škofov ustanovil v Bruslju »Center za vzgojo družin in oblikovanje ljubezni«. Toda Sčasoma je začel učiti stvari, tem jc začel napadati tudi cerkveno uči-ki niso v skladu s cerkvenim naukom. Pri teljstvo.
• Švedski katoličani, ki jih je okoli 80 tisoč, so dobili novega škofa, 48-letnega Huberta Bradenburga, ki je bil doslej pomožni škof v Osnabriicku (Zahodna Nemčija). Na voljo ima sto duhovnikov, od katerih pe je Švedov le deset. Vsi drugi so od drugod.
KM
IIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIlMlIlllllHIlillItHIIIIIIIIIIHIIIIIIUlIlIIIIIIItllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllltlllllUl
In Brižinski spomeniki?
Oličnj itnr Slivenske nrasvete v Trsta
Petru Butkoviču-Domnu ob 25-letnici smrti
Kar začudil sem se ondan, ko sem v zakristiji pogledal na koledarček umrlih duhovnikov in videl: 21. februar 1953, umrl Peter Butkovič, župnik v Sovodnjah. Ali je res minilo že 25 let, odkar se je g. Peter poslovil od nas? Kako hitro tečejo leta in kako malo je časa, da bi obujali spomine. Pa koliko stvari se je v tem času zgodilo! Njegove Sovodnje, ki jih je zapustil še kot skromno in ubogo kmečko vas, morda najbolj ubogo na Goriškem, so med tem postale skoro predmestje Gorice, kjer stojijo že povsod nove hiše ali bolje gosposke vile v marmorju in kamnu. Nekoč makadamska cesta je sedaj asfaltirani »sovo-denjski korzo«. Na nekoč zelenem sovo-denjskem polju stojijo danes tovarne. Napredek vsepovsod. Tudi umazana Soča in še bolj umazana Vipava sta glasnik tega napredka.
In ljudje? Njemu tako dragi Sovodenj-ci, med katerimi se je rodil 22. februarja 1888, med katerimi je pel novo mašo v juliju 1913, med katere je prišel leta 1931 kot dušni pastir in bil z njimi 22 let ter delil Z njimi dobro in slabo (slabega več kot dobrega), dokler ga ni poklicala božja dekla smrt, njegovi Sovodenjci, kako je danes z njimi? Vprašuje, ali so še ostali zvesti tistim idealom in vrednotam, za katere je on živel, trpel, delal, molil: krščanstvo, slovenstvo, svoboda? Ali jih ni potegnil za sabo potrošniški duh časa, da je v lepih hišah več egoizma kot ljubezni, v lepih
avtomobilih več uživaške mrzlice kot zadovoljstva?
Pokojni g. Peter je imel eno veliko ljubezen in to je bila lepota hiše božje. Sovodenj ska cerkev je bila njegova poslednja skrb: okrasil jo je z marmorjem, lučkami, slikami, napisi. Hotel je, naj bo kot nevesta, da bodo vaščani radi hodili vanjo molit. Toda kako je danes? Ali ni ta njegova velika ljubezen premalo upoštevana posebno pri mlajšem rodu, ki pušča cerkev samevati?
V	svojem življenju se je Peter Butkovič z marsičem bavil. Kot študent z literaturo, saj je imel prijatelje in sošolce literate: Joža Lavrenčič, Venceslav Bele, Narte Velikonja, Alojzij Remec in še kdo. Pozneje se je posvetil prevajalstvu, saj je poznal več tujih jezikov. Po prvi vojni ga je zamikalo ugankarstvo, ki je postalo njegov priljubljeni konjiček, lahko rečemo, do smrti. Kot Domen je vodil ugankarski kotiček pri Dom in svetu, potem pri goriški Mladiki, v koledarjih Goriške Mohorjeve družbe. Dober risar in razgledan ugankar je uvedel pri nas do tedaj neznane oblike ugank. Danes ta literarna zvrst kratkočasi ljudi ob dolgem čakanju ali jim služi za sprostitev utrujenih živcev. Pri Domnu so njegovi rebusi, magični kvadrati in podobno bili tudi risarske umetnine.
Ko gleda sedaj na nas zamejske Slovence z nebeških višav, kakšen rebus se mu zdimo? Kakšno rešitev vidi?	K.	H.
Glasbena Matica - Trst prireja v sodelovanju s SSG v Trstu gostovanje ljubljanske Opere, ki bo predvajala opero B. Smetane
»PRODANA NEVESTA«
Nastopijo solisti, balet, orkester in zbor ljubljanske Opere. Na sporedu sta dve predstavi v Kulturnem domu v Trstu:
— v soboto 4. marca ob 20.30 v abonmaju Glasbene Matice
— v nedeljo 5. marca ob 16. uri vstopnice s popustom za abonente GM iz Gorice in SSG
Prodaja vstopnic od četrtka 2. do sobote
4.	marca od 11. do 13. ure in eno uro pred začetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Abonenti GM so naprošeni, da se javijo na tajništvo (tel. 418605), če se ne bi mogli udeležiti sobotne predstave.
KRATKE NOVICE
Koncert tržaške mladine u Rimu
V	nedeljo 26. februarja je priredila tržaška mladina v Rimu samostojen koncert, ki je bil za rimske Slovence izredno doživetje. Nastopili sta ansambel »Galebi« z Opčin in dekliški tercet »Mavrica«. Kljub mladim letom so vsi izvajalci pokazali v vseh točkah programa, ki je bil dokaj zahteven, veliko spretnost, povezanost in skladnost.
Posamezne točke bogatega programa so Povezovale prisrčne misli, ki so bile posvečene vsebini pesmi in krajem, katerim so hile namenjene. V toplem ozračju pričakovanja in izvajanja programa so se tako vrstile raznolike skladbe in pesmi. Posebno navdušeno so rimski Slovenci pozdravili pesem »Slovenija«, ki še posebej opeva lepote in ljubezen do slovenske domovine; morali so jo ponoviti. Na željo hvaležnih poslušalcev so izvajalci kasneje dodali še več točk.
Za zaključek so nam prikazali slovenske lepote še v besedi in v skioptičnih slikah. Marsikdo je v duhu z mlado skupino ob prikazanih slikah znova obšel Bohinjsko jezero in šel prek doline Sedmerih triglavskih jezer k slapu Savice.
Pred koncertom so mladi gostje sodelovali pri skupni slovenski maši, pri kateri se je po končanem študiju poslavljal od Rima vodja pevskega zbora slovenikarjev in vnet sodelavec pri slovenski skupnosti v Rimu g. Lojze Uran, ki bo prevzel novo mesto v Ljubljani. Tudi njemu iskrena hvala za vse in veliko sreče pri bodočem delu.
Ko smo prišli iz dvorane na rimske ceste, smo znova videli po zidovih in drugod spomine rimskih izkvarjencev, ki hočejo končati šolo brez učenja in živeti brez de-la; zato smo se s toliko večjim veseljem spominjali čistega mladostnega ideala in velike požrtvovalnosti mladih gostov. Iskreno se zahvaljujemo njihovima vodi-
teljema Fr. Pohajaču in T. Bedenčiču ter vsem, ki so pripravili to gostovanje z željo, da ga kmalu spet ponove. - R. Rus
•	Kongregacija za zadeve svetnikov je z dekretom 15. decembra 1977 dovolila, da se začne postopek za razglasitev božjega služabnika škofa dr. Janeza Frančiška Gnidovca blaženim. Škof Gnidovec je bil Slovenec in je umrl kot škof v Skopju v Makedoniji.
e V zadnjih štirih letih je založba »Krščanska sadašnjost« v Zagrebu izdala 500 tisoč izvodov sv. pisma. Poseben uspeh je bil dosežen z izdajo ilustriranega sv. pisma za mlade ljudi, ki so ga prevedli iz angleščine. V hrvaškem jeziku je izšlo 142 tisoč izvodov tega sv. pisma, v slovenskem 30 tisoč, v albanskem pa štiri tisoč, a Glavni urednik vatikanskega glasila Valerio Volpini je v dnevniku »L'Osserva-tore Romano« objavil razmišljanje o mladini. Po njegovem mnenju morejo mlade, ki so zašli, rešiti le njihovi mladi kolegi. Pokazati jim morajo z osebnim življenjem vrednote, za katere je vredno truditi se in zanje živeti.
Daevaik Ladits Piščanca v JHadiki"
Pred nami je prva letošnja številka mesečnika »Mladika« iz Trsta (naslov: via Donizetti 3, 34133 Trst, Italia). Uvodnik je posvečen 100-letnici rojstva pesnika Otona Župančiča. Takoj za tem pa sledi pod uvodnikom »Beseda iz osrčja Primorske: Lado Piščanc« začetek objavljanja dnevnika tega mladega duhovnika, pesnika in idealista, nedolžne žrtve tragičnega partizanskega obračuna v Cerknem januarja 1944; tu je Lado Piščanc kaplanoval, ko so Nemci vdrli v kraj in postrelili na begu 47 mladih tečajnikov partijske šole za Primorsko in Kranjsko. Po odhodu Nemcev so partizani aretirali, obsodili na smrt in usmrtili petnajst domačinov, skupaj s kaplanoma Piščancem in Slugom, češ da so izdali Cerkno Nemcem.
Da je bila obsodba brez prave podlage, je kasneje prišlo na dan celo v tisku v matični Sloveniji. V partizanskem štabu v Cerknem je namreč sedel gestapovski agent, nekdanji major jugoslovanske vojske Jernej Hrastnik. Vse to pa ni zadržalo gorenjskega pisatelja Toneta Svetina, da bi v svojem delu »Ukana« moralno in estetsko ne očrnil kaplana Piščanca, v delu, ki je iz medvojnih dogodkov v teh krajih postalo obširen roman, pisan s sicer dokajšnjo pripovedno tehniko, a vendarle v slogu Divjega zahoda, v kolikor odmislimo njegovo partizansko vsebino. Takšno je bilo namreč kritično mnenje v Ljubljani po njegovi objavi, s pripombo, da tako prikazovanje ne ustvarja pravilnih vtisov o partizanstvu in osvobodilnem boju pri
današnjem mlajšem rodu. Toda kritika je bila kmalu uradno zatrta.
Dnevnik sam ima naslov »V zelenih daljavah božje bodočnosti« in se začenja v mestu Piša leta 1930, traja pa v presledkih do novembra 1943. V njem ni senzacionalnosti, vendar nas že v začetku prevzamejo tenkočutna doživetja mladostnika, ki dajejo slutiti njegov bodoči razvoj.
Med drugimi prispevki letošnje »Mladike« izstopa ponatis dopisa Borisa Pahorja v milanskem vodilnem dnevniku »Corriere della Sera« o Osimskih sporazumih in slovenski kulturi. Društvo slovenskih izobražencev objavlja protestno izjavo, ker jugoslovanske oblasti Borisu Pahorju pred kratkim znova niso dovolile vstopa. Zanimivi so drugi prispevki, npr. o povojni tržaški kulturni reviji »Razgledi« (M. Jevni-karja), o verski prenovi na Tržaškem, drobci iz manjšinskega sveta; predstavljena je pesniška zbirka Irene Žerjal »Pobegla zvezda«, ocena PSBL, koncertne sezone Glasbene Matice in kritična pisma bralcev. Na nekaterih mestih manjka občutek za drugi sklon pri zanikanju (zadnja stran: Zakaj niste dragoceni prstan takoj oddali...), drugače pa je jezik precej skrben.
Na vsak način, letošnjo »Mladiko« slovenskim bralcem doma in v svetu še posebej priporočamo.
Župančičeva proslava ob stoletnici pesnikovega rojstva bo v nedeljo 12. marca ob 17.30 v Katol. domu v Gorici. Prireja
Proti uživanju mamil
Uživanje mamil je v Trstu v zadnjem času zahtevalo nekaj žrtev med mladimi ljudmi. Zato je tržaški škof msgr. Bello-mi izdal pismo, v katerem ponovno opozarja na težke posledice in nesreče, katerim se izpostavljajo tisti, ki se hočejo z mamili osrečiti. Treba se je tem nevarnostim zoperstaviti z vsemi sredstvi. Vsi smo za to odgovorni.
Rojan
V	nedeljo 19. februarja pozno zvečer nas je zapustila Pierina Blazina, članica naše Marijine družbe. Smrt ji je prinesla tržaška burja. Vračala se je od jutranje maše domov na Greto, pa jo je močan sunek burje vrgel po tleh. Zlomila si je nogo v kolku. Štiri tedne je bila na bolniški postelji, potem se je končalo njeno trpljenje.
Pierina je bila med nami zelo znana osebnost. Pri uršulinkah v Škofji Loki je dokončala učiteljišče. Dobila je mesto uradnice pri Tržaških združenih ladjedelnicah (CRDA); več let je vodila pri podjetju oddelek za osebje. Obvladala je nemški, angleški in francoski jezik poleg slovenščine in italijanščine. Večkrat je bila načelnica naše Marijine družbe in sicer ravno v letih, ko smo se lotili gradnje Marijinega doma. Darovala je znatne vsote denarja za gradnjo doma.
Zelo so ji bili pri srcu misijoni. Vsaj štirim bogoslovcem v misijonskih deželah je pomagala z letnimi prispevki do duhovništva. Zadnji njen novomašnik je 29. oktobra lani pel novo mašo v Indiji. Stalno je tudi podpirala sirote v zavetišču m. Terezije v Kalkuti. Prepričan sem, da je večji del svojih dohodkov razdala v dobrodelne namene. Želela pa je, da se njena dobrodelnost ne razglaša. Če bi bila še živa, bi me za tako pisanje potegnila za ušesa. Dočakala je 75 let.
Pogreba sta se udeležila tudi škofov delegat dr. Lojze Škerl in dekan dr. Angel Kosmač, ki sta oba v preteklosti vodila Marijino družbo v Rojanu. Vsemogočni Bog naj bo dobri Pienini bogat plačnik.
S.	Zorko
DRUŠTVO SLOV. IZOBRAŽENCEV
V	TRSTU
vabi na
SREČANJE
s koprskim škofom msgr. Janezom Jenkom
ki bo v ponedeljek 6. marca ob 20.15 v Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3, Trst.
Hudo prizadete pravice naših ljudi
Sekcija Slovenske skupnosti za občino Devin-Nabrežina je na svoji zadnji seji obravnavala vprašanja, ki so nastala po objavi dekreta predsednika deželnega odbora 12. januarja 1978 glede variante občinskega regulacijskega načrta.
Ugotovila je, da je bil dekret izdan V nasprotju z duhom in črko Osimskega sporazuma in da so bile hudo prizadete koristi in pravice slovenskega prebivalstva. Vneseni so bil težki posegi v škodo gospodarskih in narodnostnih interesov domačih Slovencev s povsem jasnim načrtom raznarodovanj a.
Sekcija SSk smatra, da je potrebno temeljito spremeniti navedeni regulacijski načrt, tako da bo odgovarjal potrebam
domačega prebivalstva, kateremu mora nuditi najširše jamstvo ne samo za obstanek, ampak tudi za njegov naravni razvoj. Obenem je treba preprečiti gradnjo stanovanjskih kompleksov (kondominijev), kateri ne zadovoljijo povpraševanja stanovanj s strani domačinov.
Sekcija SSk smatra, da bo morala občinska uprava takoj postopati v tem oziru in zagotoviti takšno gradbeno dejavnost in takšno izkoriščanje ozemlja, da bo zadostila bivanjskim potrebam domačega prebivalstva ter preprečila negativni pojav raznarodovanja.
V	kolikor se nanaša na gradnjo ljudske hiše IACP v občini, morajo stanovanja biti tako dodeljena, da ne bo prizadet narodnostni sestav, to se pravi, dodelitev se mora vršiti v strogem sorazmerju domačih prebivalcev italijanske in slovenske narodnosti.
Sekcija Slovenske skupnosti je nadalje sklenila, da priredi svoj praznik in sicer na velikonočni ponedeljek 27. marca v dvorani I. Gruden v Nabrežini.
U.it1 slnML
Strežnik je nekdo, ki je bil nekoč zavidanja vreden in marsikdo si je tiho želel, da bi pomagal pri božji službi, a mu ni bilo dano. Danes pa se marsikje dečki temu odtegujejo in si izmišljajo vsakršen izgovor, samo da ne bi stregli.
Kaj vse si ti izmisli strežnik, so nam lepo prikazali naši najboljši pisatelji. Jaz bi želel nakazati le nekaj primerov, kako hočejo in skušajo neke določene sile (beri partija!) na perfiden način prisiliti ljudi, ki imajo kaj opravka z dušnim pastirjem, da se ti zaradi ustrahovanja in omalovaževanja popolnoma odtujijo Cerkvi in to kljub vsem dobrim in iskrenim nameram.
Strežnik pridno streže pri maši. Ko konča služba božja, se fant odpravi h kolesu in zaprepaščen opazi, da so mu enkrat izpraznili in drugič celo prerezali gume. Ko so mu pa še namigovali na njegovo »far-ško podrepništvo« in mu še grozili, se je fant rajši odpovedal strežništvu in Cerkvi.
Spet drugič je bil fant odličen športnik.
V	začetku so ga spravili v precep in vedno organizirali tekmovanja v času nedeljske službe božje. Ko je fant nekajkrat manjkal na tekmi, so ga povabili, naj vrne športno opremo, češ da tako »farško niče« ne more biti pravi športnik. In fant je opustil mašo.
In tako bi lahko našteli več primerov, ki imajo za prizorišče vas na tržaškem Krasu, v državi, ki se toliko ponaša z demokratično ustavo in s tako težko priborjeno svobodo.
Dušnemu pastirju, ki ima nešteto drugih skrbi, se tako početje, ko mu odtegujejo »nedolžne otročiče«, zdi zločesto in mu krvavi srce, ko vidi, da je vse njegovo delovanje le bob ob steno. Stalno čuje v molitvi za svoje ovčice in najde uteho le, ko prosi Vsemogočnega modrosti za našega človeka.
—	erm
•	Zveza vrhovnih predstojnikov katoliških redovnih družb v Rimu je poslala predsedniku češkoslovaške republike Gustavu Husaku protestno pismo zaradi krivičnega stanja, v katerem so redovne družbe v tej državi.
jo SKPD »Mirko Filej«.
 ................................................    Illlllllll.....IIIIIIIIIMlillll.......Illtllllllllllll..........IIIUIII.....IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII....IIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIII.....Illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll.II.....IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII.....Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll lllllllllllllllllllllllll..Illllllllllllllllllllllllllllll...Illllllllll.......Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
R- R., Rim
(D
Raul Follereau - oče gobavcev
Ah je sploh mogoče povzeti v nekaj potezah veličastni in vsestranski lik Raoula Follereauja, popotnika dejavne ljubezni in neutrudljivega zaščitnika 15 milijonov gobavcev? Nekateri se vprašujejo ali je bil Preprost idealist ali človek akcije. Najbolj Jasen odgovor na to je, da je bil oboje.
Pesnik, komediograf, časnikar, pisatelj, zel° uspešen govornik, ni imel več oddiha od trenutka, ko je spoznal žalostno stvar-n°st gobavosti na svetu.
Rodil se je leta 1903 v Neversu v Fran-1J1* Njegovo življenje je bilo neprestano za bližnjega, zlasti za najbolj potrebne >n tiste, ki so bili vrženi na rob družbe 'jse do dneva njegove smrti. Umrl je po un8Cm lrP'jenJu v Parizu 7. decembra ' Petnajst milijonov gobavcev, raztre-
senih
Po vseh delih sveta, posebej po šti-
rih neevropskih celinah, je jokalo, ker so izgubili svojega »očeta«.
Poklic Raula Follereauja razdajati se v ljubezni se je v njem pokazal že v prvih letih njegove mladosti, toda resnični poklic k izkazovanju dejavne ljubezni z borbo proti gobavosti se je pričel leta 1935. Ko je bil na poročnem potovanju v Afriki, je odkril strahotno stvarnost te grde bolezni.
Naš jeep, tako pripoveduje Follereau, je komaj zapustil neko afriško naselje, ko smo se morali ustaviti pri prvem močvirju, da smo dali vodo v motor. Nenadoma so sc prikazali iz grmičja prestrašeni, nato nekateri lačni obrazi. Poklical sem jih, naj se približajo, toda eni so takoj zbežali. Najbolj pogumni pa so ostali, kjer so bili, ne da bi se nas upali pogledati; njihove oči so bile nepremične in polne bolečine. Vprašal sem vodnika: Kdo so ti ljudje? Odgovoril je: Gobavci so. Zakaj so tam? Zato ker so gobavci. Razumem, toda ali bi jim ne bilo bolje, če bi bili v naselju? So gobavci, mi je ponavljal sogovornik. Toda kdo jih zdravi? Moj spremljevalec je skomignil z rameni in me pustil brez odgovora.
Tisti dan sem doumel, da obstaja neki »zločin«, ki ne pozna ne pritožb ne amni-stije: gobavost. Zato sem sklenil, da se bom vse svoje življenje zavzemal za eno samo stvar, za milijone ljudi, ki jih je naša nevednost, naša sebičnost in naša slabost napravila ali pustila gobave.
V	petdesetih letih svoje dejavnosti je Follereau 36 krat obšel ves svet skupaj s svojo neločljivo ženo Madeleine in povsod prinašal solidarnost ter krščansko upanje. Srečala sta se po naključju 11. novembra 1918 medtem ko sta prodajala tribarvne šopke v korist vojnih žrtev. Oba skupaj sta imela komaj trideset let, a sta že zaslutila, da se lahko skupaj lotita poti prek morja življenja in pomagata človeštvu povezati njegove člene z verigo ljubezni.
Največja sreča mojega življenja, tako je zapisal Follereau, je bila moja žena. Nikoli nisem napravil niti enega potovanja brez nje.
Spominjam se noči, ki sem jo prebil z njo v nekem izgubljenem bolivijskem naselju v koči, ki so nam jo ponudili Indijanci Kečua. Madeleine je naenkrat začutila silne bolečine zaradi napada slepiča,
najbližji zdravnik pa je bil daleč tisoč kilometrov. Tisto noč brez lune sem jo videl, kako je bila zgrbljena sama vase in jo slišal, kako je natiho ječala. Za najino obrambo sem imel le samokres, ki ni bil uporaben, svečo in tri žveplenke. V vedno večji temi sem imel tuj in grozen občutek, da so postali moji lasje — imel sem 30 let — popolnoma beli.
Samo če smo v dvoje, zaključuje Follereau, smo nepremagljivi.
Leta 1939 je vrhovna prednica sester Naše Gospe apostolov nameravala zgraditi bolnišnico za gobavce v Adzope na otoku pred Abidjanom, prestolnico Slonokoščene obale. Follereau, ki je našel med vojno pribežališče pri teh sestrah, se je ponudil prostovoljno, da gre okoli pobirat denar, ki je potreben za ustanovo v Adzope kot izraz zahvale za vse, kar so redovnice storile zanj. Danes je Adzope Narodni inštitut za gobavost v državi Slonokoščena obala. Predsednik te države Boigny ga je poimenoval po apostolu gobavcev.
Follereau je kot časnikar, pisatelj in predavatelj objavil okrog 50 knjig in manjših del, ki so prevedena v vse glavne sve-
tovne jezike. Velika večina teh spisov je posvečena borbi proti gobavosti.
Povzetek Follereaujeve misli je osredotočen v njegovem delu, ki ima 77 strani in se naziva »Livre d’amour« (Knjiga ljubezni). V njej opisuje delo za obdobje od 1920 do 1970. To knjižico so prevedli v 30 jezikov, med njimi v kitajščino in ruščino.
Follereau je bil rojen govornik. V začetku je pred vsakim svojim govorom skrbno napisal vse svoje misli. Medtem ko je nekega dne bral svoje predavanje na Sor-bonni v Parizu pred odličnim občinstvom, je prevrnil kozarec vode na liste. Tako je bil prisiljen nadaljevati predavanje in iskati nit govora po spominu. Občinstvo mu je na koncu navdušeno ploskalo, on pa je sam sebi obljubil, da od takrat dalje ne bo nikoli več bral nobenega svojega govora.
(Drugič naprej)
•	Lani je vatikanske muzeje obiskalo poldrug milijon ljudi. Statistike vedo povedati, da si dnevno ogleda muzejske zanimivosti 5.000 oseb. Lani je med drugimi obiskalo muzeje tudi 3.000 šolskih skupin.
IZDALI SO SLOVENSKE STARŠE!
Občinski svet v slovenski občini Doberdob je izvolil župana Jožeta Jarca in svetovalca Marija Lavrenčiča za predstavnika te občine v šolskem okraju.
To je podla klofuta slovenskim staršem in vsem slovenskim organizacijam, ki so enotno bojkotirali volitve v šolske okraje.
Slovenska skupnost je že ostro protestirala na občinski seji in bo v naslednjem podrobno obvestila slovensko javnost o tem za nas sramotnem početju slovenskih predstavnikov Italijanske komunistične partije.
Res dobro igrana komedija
O igri »Komedija v komediji«, ki jo je prejšnjo nedeljo 19. februarja uprizoril dramski odsek PD »Štandrež« v Gregorčičevem domu v Štandrežu, smo poročali v zadnji številki in jo pozitivno ocenili. Teden dni nato smo jo mogli videti tudi na odru Katoliškega doma v Gorici. Vsi, ki so posrečeni komediji že drugič prisostvovali, so bili soglasni, da so to pot igralci odpravili še tistih nekaj nedostatkov, ki jih je bilo zaznati na premieri. Dogajanje na odru je potekalo sproščeno, glavni igralci so zares dognano podali svoje vloge, izgovarjava je bila kar dobra tudi pri onih, ki so prvič nastopali. Gledalci so bili zelo zadovoljni z dgro od začetka do konca, saj kljub dolgosti (dve uri in pol) ni prav nič utrujala. Na koncu je občinstvo nastopajoče nagradilo z burnim in dolgim aplavzom, ki je veljal tudi skrbni režiserki Miri Štrukljevi.
Gotovo bodo igralci nastopili še kje drugod, saj njih trud, ki so ga v igro vložili, zasluži priznanje in pohvalo. Našim prosvetnim društvom priporočamo, da povabijo štandreško gledališko skupino tudi v svoje dvorane. Kdor se bo igre udeležil, bo odhajal zadovoljen, gledališka umetnost pa bo pri naših ljudeh pridobila na veljavi, kar je gotovo prav in vsej naši skupnosti v korist. - j k
Družinska sreča
V	družini Jožka Sirka in Loredane Antonič na Plešivem se je rodila hčerka. S srečnima staršema se tega dogodka veselijo vsi člani sorodstva, družinski prijatelji ter številni gostje, ki radi zahajajo v gostoljubno gostilno »Pri lovcu«, prav tako somišljeniki Slovenske skupnosti, ki imajo v mladem očetu in materi zvesta in navdušena pripadnika.
Štmaver
Naši vrli mladini je treba priznati, da se z idealno zavzetostjo posveča kulturnemu udejstvovanju na raznih področjih. Predvsem vsa deluje pri mladinskem pevskem zboru, kd ga vodi naš prof. Jelko Devetak. Uveljavlja se instrumentalni ansambel »Sabotin«, prav tako dramska skupina in zadnje čase še deklamatorski krožek, ki vadi na tečaju dikcije v Katol. domu.
Z združenimi močmi so preteklo nedeljo 26. februarja priredili v domači šoli skrbno pripravljeno Prešernovo proslavo, ki je bila vsa posvečena našemu največjemu pesniku. Ko je številni mladinski zbor odpel Hubadovo »Luna sije«, je g. Štefan Tonkli na povsem izviren način podal pesnikov človeški in umetniški lik. Podoživeli smo njegovo obdobje, a hkrati se tudi zavedeli njegove veličine in trajne veljave.
Po tem prikazu, ki bi ga pa hoteli še in še poslušati, so nastopili naši starejši dijaki, ki so v dvogovorih deklamirali Učenca, Od hčere svet, Od železne ceste. Njihov živahni in neprisiljeni nastop je pričal, da se s pridom udeležujejo tedenskega tečaja. Poklicni igralec Stane Raztresen je osvojil vse prisotne s celim izborom Prešernovih pesmi, ki jih je tudi med seboj povezoval. Njegovo vrhunsko izvajanje ter hkrati preprost in prisrčen odnos do poslušalstva sta navdušila vsakogar.
Za zaključek je zbor zapel Zdravljico v priredbi prof. Jericija. Potem smo pa pospravili vse štruklje, ki so bili ostali od Valentinove nedelje in tedaj je g. Raztresen izrazil željo, naj bi se kmalu vsi spet srečali in sicer na Župančičevi proslavi.
Prisrčna hvala vsem, ki so se žrtvovali za tako uspelo proslavo!
Sestanek SSk v Števerjanu
Pred dnevi se je pod vodstvom tajnika Marjana Terpina vršila v Števerjanu seja tamkajšnjega odbora sekcije SSk, kateri je prisostvoval tudi pokrajinski predsednik Gradimir Gradnik. Seja sodi v okvir
PROSVETNO DRUŠTVO »ŠTANDREŽ«
ponovi v nedeljo 5. marca ob 19.30 v Gregorčičevem domu v Štandrežu zabavno igro Marjana Marinca
Komedija v komediji
Izvaja dramski odsek, režija Mira Štrukelj
priprav SSk na pokrajinske in deželne volitve, obenem pa so se dogovarjali in sprejeli nekatere sklepe v zvezi z raznimi občinskimi problemi.
Tako so dali polno priznanje občinski upravi in zlasti županu Stanislavu Klanjščku, ki je seji tudi prisostvoval, za odločno in jasno zadržanje glede šolskih okrajev, ko je števerjanski občinski svet med prvimi zavrnil imenovanje predstavnikov v šolski okraj v smislu stališč tako SSk kakor vseh slovenskih staršev.
V nadaljnjem je tekla beseda o problemih Prevala, ker bo v kratkem na sodišču razprava o novih namestitvah na občini ter o regulacijskem načrtu v zvezi z zazidavo novih hiš. Posebno pozornost so posvetili problemu pošte, ki v zadnjem času precej slabo deluje, zlasti ko zanemarja oddaljene zaselke. V tem smislu bodo narejeni koraki, da se zadeva v kratkem uredi kakor je treba.
Glede pokrajinskih in deželnih volitev so člani odbora razpravljali o namenih pokrajinskega tajništva naše stranke in dodali nekaj svojih mnenj in konkretnih predlogov, kajti izvolitev slovenskega predstavnika tako v pokrajino kot v deželo je za Slovence življenjskega pomena.
V debato so posegli poleg imenovanih še A. Skok, J. Prinčič, M. Humar, S. Kom-janc, A. Mužič, J. Simčič, B. Hladnik, C. Terpin, A. Pintar in H. Koršič.
Iz Slovenije
Kulturni dom v Novi Gorici
V Nori Gorici so v začetku letošnjega februarja postavili temeljni kamen za nov kulturni dom. Povabljeni so bili številni gostje, med njimi tudi članica jugoslovanskega zveznega sveta Lidija Šentjurc, in tudi zastopniki primorskih rojakov iz zamejstva.
Zamisel o kulturnem domu v Novi Gorici, središču jugoslovanskega dela Primorske, je stara že nekaj let, toda prejšnje, bolj liberalno usmerjeno vodstvo v Sloveniji, z nadvlado bank in veletrgovskih podjetij, ni kazalo mnogo posluha za kulturo, toliko manj za kulturne pobude zunaj ljubljanskega središča.
Po tolikih letih je bila tudi za novogoriški kulturni dom prižgana zelena luč. Nosil bo ime po predsedniku Titu. V govorih ob položitvi temeljnega kamna so poudarili predvsem pomen kulturnih vrednot za delovne ljudi. Ni šlo seveda tudi brez nekaj »mednarodnosti«, češ da bo kulturni dom imel vpliv na »sodelovanje s Slovenci in Italijani v Italiji«.
Prebivalstvo v škofijah v Sloveniji
V letu 1977 je bilo v Sloveniji 1.831.000 prebivalcev in sicer: v ljubljanski škofiji
781.000, v mariborski 814.000 in v koprski
236.000. Od leta 1971 je porastlo število prebivalcev za 104.500.
Koroški kulturni dnevi
Bili so v Mohorjevem domu v Celovcu sredi februarja. Tema poročil in obravnav je bila posvečena zgodovinskemu pregledu šolstva na južnem Koroškem s posebnim ozirom na dvojezično šolstvo. Med udeleženci so bili poleg samih slovenskih in nemških Korošcev tudi predavatelji iz Trsta in Ljubljane. Posebno pa se je izkazala študijska skupina slovenskih študentov na Dunaju. O zgodovini južnokoroškega šolstva je bila prirejena tudi posebna razstava.
Nagrajena za izvedbo »Idealista«
Gledališki igralec Corrado Pani in režiser Francesco Macedonio sta v Rimu dobila nagrado Inštituta italijanske drame za leto 1977. Corrado Pani za interpretacijo in Macedonio za uprizoritev Cankarjevega Idealista. S to predstavo je Stalno gledališče Furlanije-Julijske krajine najprej nastopilo v Trstu 18. novembra 1976, potem pa gostovalo z njo v Rimu, Firencah, Aqui-li, v Jugoslaviji pa v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani in Portorožu. Idealista si je skupno ogledalo 52.326 ljudi.
V	Ljubljani so predstavo posneli tudi za televizijo. Turneja po Jugoslaviji je predstavljala višek večletnega načrta za razvoj in utrjevanje kulturnih izmenjav in sodelovanja med Italijo na eni ter Avstrijo in Jugoslavijo na drugi strani. Stiki in izmenjave so se potem še nadaljevali.
Šport
Olympia - Rozzol (Trst) 3 : 0
(15 : 2, 15 : 6, 15 : 2)
V pičlih 35 minutah igre je 01ympia v soboto 25. februarja dobesedno raztrgala tržaško ekipo, ki je zasledovala visoko uvrstitev na končni lestvici.
Če je pred sobotno tekmo obstajal kak utemeljen dvom zaradi trenutne forme slovenskih odbojkarjev in zaradi odsotnih, je dogajanje na igrišču že v prvih minutah odstranilo vsako pretirano zaskrbljenost. Fantje, ki so tekmo močno »čutili«, so se trdo spoprijeli z nasprotnikom in začeli rušiti njegovo moralo. V drugem setu je Tržačanom uspelo le nakazati poskus reakcije, ki pa ga je 01ympia skrbno zatrla, saj ni nikdar pustila, da bi se nasprotna ekipa resno približala. V tretjem setu je goriška šesterka nadaljevala svoj monolog, ne da bi najmanj popustila in zadala še poslednji milostni udarec.
V olympijskih vrstah je bila igra posameznikov skoro brezhibna, posebno pozornost pa je vzbudil Pavletič. Sobotna zmaga spada gotovo med najboljše rezultate v letošnji sezoni, vsekakor pa je ta rezultat najčistejši. Proti Turjaku je tržaški Cus ohranil vodstvo na lestvici. Trenutno pa je na drugem mestu 01ympia, za katero so igrali Soban, Cotič Marko in Štefan, Lavrenčič, Tommasd, Černič, Špacapan, Pavletič in Klanjšček.
Prihodnjo soboto bo 01ympia počivala. Ta odmor prihaja o pravem času, kajti v nedeljo 5. marca so v Ovčji vasi na sporedu pokrajinske smučarske tekme, ki jih letos organizira prav naše društvo.
Sestanek med delegacijama SSk in PCI
V	petek 24. februarja je bil v Tržiču sestanek med predstavniki deželne Slovenske skupnosti in deželnim vodstvom Italijanske komunistične partije-PCI. Slednja je namreč hotela seznaniti slovensko stranko s svojim osnutkom za zaščito slovenske manjšine v Italiji, ki ga bo v kratkem predložila v parlamentu. Predstavniki PCI so osvetlili svoj osnutek, medtem ko so predstavniki SSk prikazali zakonski osnutek Slovenske skupnosti, ki je bil že vložen tako v parlamentu kot v deželnem svetu. V razpravi, ki je sledila, so zastopniki obeh strank poglobili razne točke, ki so predmet zakonskih osnutkov, in sklenili kasneje še enkrat povzeti začeto razpravo.
Za SSk so bili navzoči deželni tajnik Štoka, predsednik deželnega sveta Bratuž, član deželnega tajništva Paulin in član tržaškega tajništva Metlika. Za PCI pa so bili prisotni deželni tajnik poslanec Cuf-faro, senatorka Gerbec, senator Bacicchi, člana rimske komisije Spetič in Iskra ter član goriškega vodstva Bratina.
OBVESTUA
Postni govori na radiu Trst A so vsak torek in petek ob 15.35. V torek 7. marca govori dr. Angel Kosmač: »Jaz sem pot, resnica in življenje«, v petek 10. marca pa g. Jože Jurak: »Ne bom vas zapustil sirot, prišel bom k vam«.
SKAD obvešča, da bo v soboto 4. marca ob 20. uri v mali dvorani Katol. doma predvajanje petega filma iz cikla »Oblast in čustva v modemi družbi«. Naslov filma: »II delitto Mattetotti«, režija Vancini.
»Prodana nevesta« za goriške abonente: prireditelji sporočajo, da bo uprizoritev Smetanove opere »Prodana nevesta« v Tr-sto, v Kulturnem domu s popustom za goriške abonente koncertne sezone v nedeljo 5. marca ob 16. uri. Vstopnice (znižane) so za abonente (koncertne in gledališke sezone) po 2.500 oz. 2.000 lir (namesto 4.000 oz. 3.000). Želeti je, da se vstopnica dvigne vsaj nekaj časa pred začetkom predstave.
Seja ZSKP bo v ponedeljek 6. marca ob
20.30	v običajnih prostorih.
Združenje pevskih zborov - Gorica bo imelo sejo v ponedeljek 13. marca ob 20.30.
Mesečna maša za edinost bo v Trstu v Marijinem domu (ul. Risorta 3), v ponedeljek 6. marca ob 18.30. Sledi film o lanskem romanju v Fatimo.
Občinska uprava Doberdob sporoča: Dijaki višjih srednjih šol, ki nameravajo za prositi za študijsko nakazilo 40.000 lir na podlagi deželnega zakona št. 62/75, lahko dobijo obrazce za prošnjo na tajništvu občine, vsak dan v uradnih urah. Prošnje se sprejemajo vključno do 12. ure v sredo 15. marca 1978.
Društvo naravoslovcev in tehnikov ter
Sindikat slovenske šole prirejata v četrtek 9. marca ob 20. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu okroglo mizo o radijskih oddajah za šole. Ob tej priložnosti bo predstavljena pravkar izšla knjiga z zbirko tekstov za šolsko leto 1977-78.
DAROVI
Za katoliški tisk: Julija Brajnik 2.000: Norma Jazbec 2.000 lir.
Za cerkev sv. Ivana v Gorici: verniki v spomin Micke Leban 45.000; N. N., Gorica,
10.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: Irena Vetrih Ber-tolini ob šestem mesecu očetove smrti
10.000 lir.
Za Alojzijevišče: Ivo Č. in Danijel P. v spomin ravnatelja M. Rožiča po 10.000; dr. F. I. v spomin msgr. R. Klinca 50.000 lir.
Ob godu pok. Pine Bogioni: sestra Marija za Katol. glas, cerkev sv. Ivana v Gorici in Alojzijevišče po 5.000 lir.
Ob prvi obletnici smrti Franca Simčiča: hči Rožica in njena družina za Alojzijevišče
20.000 lir.
P. K. z Oslavja: za slovenska zavoda v Gorici in za katoliške misijone po 3.000; za gobavce dvakratni dar po 3.000 lir.
Ob tretji obletnici smrti Julijana Ožbota: žena in družina Bernardis za odsek krvodajalcev v Sovodnjah 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob Fanice Šorli:
N. N. iz Trsta za Marijin dom pri Sv. Ivanu in za kapelo p. Leopolda v Domju po
10.000 lir.
V spomin pok. Pierine Blažina: za Marijin dom v Rojanu: Marija, mama in Marko Udovič 30.000; Vera Gentili 2.000; Pina Piščanc 5.000; Hilda Mandič 5.000; Gabrijela Zavadlav 5.000; Danica Novak 5.000; Močibob Marija 3.000; Marija Bobek Kralj 10.000; Marija Oberti 5.000; za misijone: Ana Rustja-Polduzzi 5.000; Kristina Bem-bič 5.000; S. Z. 10.000; Zmaga Mastellaro 5.000; Alojzija Koch 3.000.
V spomin na prezgodaj umrlo Božo Pirc-Černic: kolegi z radia Trst A za Černetov sklad in za Kosovelovo knjižnico po
200.000 lir.
V spomin na pok. Marina Širca: Jelka in dr. Maks Šah za zbor »Fantje izpod Grmade« 10.000; za isti zbor Fani Terčon, Nabrežina, 10.000; Ivan Terčon za cerkev v Mavhinjah 10.000; Božena Terčon za lačne po svetu 10.000 lir.
Za cerkev na Ferlugah: Renato Brišček ob prvi obletnici smrti sina Edija 10.000; Irena Tonelli za isto obletnico 3.000 lir.
Za kapelo p. Leopolda pri Domju: namesto cvetja na grob Pierine Blažina: Vera F., Repentabor, 10.000; Lija Stopar, Trst, 3.000;	M. O.,	Rojan, 5.000; N.	N.,	Rojan,
2.000;	A. M.,	Rojan, 2.000; R.	I.,	Rojan,
10.000.	— Pregel Marija, Trst, 7.700; N. N. Trst,	10.000;	družina Stroligo,	Domjo,
50.000;	družina Glavina, Domjo,	30.000; dru-
žina Žuljan Romano, Ricmanje, 5.000; Ma rija 10.000; Viktorija 10.000; N. N., Krmen-ka, 10.000; N. N., Krmenka, 10.000; N. N., Rojan, 10.000; Tone Kostnapfel, Sv. Križ, 5.000; N. N., Sv. Križ, 5.000; N. N., Prosek, 5.000; Marko Hrvatič, Ricmanje, 5.000; N. N., Trst, 20.000; družina Jerman, Domjo,
7.000 lir.
Za Marijin dom pri sv. Ivanu v Trstu:
cerkveni pevci 15.000, v spomin pok. Fanice Šorli Marija Miot 5.000, v isti namen Anica Udovič in Angela Gerovac 2.500, ob zlati poroki L. Marc 30.000, v spomin pok. Ivane Abram vd. Žerjal 5.000 lir.
Za žrtve potresa (po g. Gorkiču): Št. Jakob v Rožu, Koroška, 500 šil.; nekaj oseb iz Trsta 30.000; Zavod sv. Družine v hvaležen spomin na svojega dobrotnika msgr. R. Klinca ob tretjem mesecu njegove smrti 50.000 lir.
Za Sveto goro: Pepca Skočir, Trst, 5.000; N. N., Trst, 10.000; Marija Devetta 50.000; N. N., Peč, 12.000 lir.
Za lačne po svetu: N. N. 10.000 lir.
Za slovenske misijonarje: N. N., Trst,
10.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
Sožalje
Prijatelji iz verske skupine v Gorici m člani akademskega društva SKAD izrekajo občuteno sožalje Ediju Čermelju ob smrti očeta Franca kakor tudi Edijevi mami ob izgubi dragega ji življenjskega spremljevalca.
iltoditi Irst/I
Časnikarski programi ob nedeljah: Poročila ob 8., 12., 19; kratka poročila ob
11.,	14; novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 11., 14., 19.15. Ob 8.30 kmetijska oddaja, ob 9. sv. maša.
Časnikarski programi od ponedeljka do sobote: Poročila ob 7., 10., 13., 15.30, 19. Kratka poročila ob 9., 11.30, 17., 18. Norice jz Furlanije-Julijske krajine ob 8., 14., 19.15.
Spored od 5. do 11. marca 1978
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Oddaja o Benečiji. 10.15 Vedri zvoki. 10.30 Danes obiščemo Prebeneg.
11.05 Mladinski oder: »Ptički brez gnezda«. 11.35 Nabožna glasba. 13.00 Ljudje pred mikrofonom. 13.20 Poslušajmo spet. 15.00 Nedeljsko popoldne.
Ponedeljek: 9.05 Pevci in ansambli. 9.30 Kaku so jele naše nuonote. 10.05 Koncert.
10.30	Zenska v literaturi. 12.00 Poslušali boste. 13.15 Slovenski zbori. 15.00 Glasbeni ping pong. 16.30 Glasba za naj mlaj še. 17.05 Operne enodejanke. 18.05 Čas in družba.
Torek: 9.05 Glasbena kronika. 9.30 Naši nepoznani znanci. 10.05 Šolska oddaja. 10.15 Koncert. 10.35 Pisma M. I. Marenzi. 13.15 Zborovska glasba. 14.10 Mladina. 14.20 Kulturna beležnica. 15.35 Postni govor: Jaz sem pot, resnica in življenje (Angel Kosmač). 15.45 Top lestvica. 16.30 Čudoviti otroški svet. 17.05 Basist Albert Miklavec.
18.05 Pravorečje.
Sreda: 9.05 Skladatelj dirigira. 9.30 Prehrana in zdravje. 10.05 Koncert. 10.45 Šolska oddaja. 11.00 Ljudje in dogodki. 12.00 Ljudsko izročilo Slovencev v Italiji. 12.10 Pojmo po naše. 12.45 Pristopanje k deželnim oddajam. 13.15 »Števerjan '77«. 14.10 Mladina. 14.20 Kličite Trst 31065. 16.30 Otroci pojo. 17.05 Deželni solisti. 18.05 »Mak cveti rdeče«. Radijska igra.
Četrtek: 9.05 Zlata plošča. 9.30 Mali oglasi. 10.05 Koncert. 10.05 Šolska oddaja. 11.05 Družina v sodobni družbi. 13.15 Pevsko tekmovanje »Seghizzi«. 14.10 Mladina. 14.20 Kulturna beležnica. 15.35 Kaj je novega v diskoteki. 16.30 Odprimo knjigo pravljic.
17.05 Deželni koncerti. 18.05 Slovenska književnost v Italiji.
Petek: 9.05 Lahka glasba. 9.30 Zapiski Marka Kravosa. 10.05 Koncert. 10.35 Rojstna hiša naših velmož. 11.00 Šolska oddaja.
12.00	Na sporedu je opera. 12.45 Pristopanje k deželnim oddajam. 13.15 Cerkveni zbor z Opčin in Dekliški zbor iz Devina. 14.10 Mladina. 14.20 Veliki izvajalci. 15.35 Postni govor: Ne bom vas zapustil sirot, prišel bom k vam (Jože Jurak). 15.45 Mladi in glasba. 16.30 Otroški vrtiljak. 17.05 Deželni skladatelji. 18.05 Kulturni dogodki v deželi in ob njenih mejah.
Sobota: 9.05 Glasba. 9.30 Pregovori tedna. 10.05 Koncert. 10.30 Kulturno pismo. 13.15 Slovenske ljudske pesmi. 13.35 Izbor iz operet. 14.10 Mladina. 14.20 Gremo v kino. 15.00 Tekmujte s Petrom. 16.30 Svet okoli nas. 17.05 Mi in glasba. 18.05 »Izgon iz raja« in »Ognjeni zmaj«. Radijski oder. 18.45 Vera in naš čas.
★
LJUDSKI RADIO - GORICA
Spored od 6. do 11. marca
Ponedeljek: Mladinska oddaja. Torek: Iz življenja PD »F. B. Sedej«, Števerjan. Sreda: Postne misli in razglabljanja za današnji čas. četrtek:	Oddaja za mla-
de. Petek: Med rojaki v Argentini. Sobota: Nabožna glasba in obvestila.
Oddaje so vsak dan, razen ob nedeljah, od 19.35 do 20. ure na UKV valovih 98 Megaherzov. - Tel. 32828.
Počitniški dom pri šolskih sestrah v Beli peči sprejme v službo sledeče osebje: dekle, ženo ali mladeniča za kuharja ter sobarico. Nujno je znati italijanščino za občevanje z gosti. Ponudbe na »Počitniški dom pri šolskih sestrah«, 33010 Fusine - Val Romana, ul. La-ghi ali po telefonu (059) 695791 ali (0428) 61027.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 100 lir, osmrtnice 150 lir, k temu dodati 14 °/o davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo