279. številka. XXIII. leto, 1890 Ithaja TBak dan ivei«r, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poftti p reje man za a v Bt r o-og e r s k e debele za vse ieto lf> i;ld., za pol leta H f,U\., za četrt leta 4 gld., M j,»il.mi uiesec l gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pofiiljanja na dom za vbb leto 18 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden milMli 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom raflnna bp po lO kr. za mesec po 30 kr. za četrt leta. — Za taje dežele toliko već. kolikor po&tnina znaša. Za oznanila placnjc se od cetiristopne petit-vrste po tt kr.. ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če su trikrat ali večkrat tiaka. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravništvo je v Oospodukib ulicah št. 12. DpravniStvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativno stvari. "V JLjublJuiii, 4. decembra. „Con un puo di pagnoca faeilmente si gua-ir«*BBj«» (ležeta* V Ljubljani, 4 decembra. Državni zbor, ki se je danes sešel, imel bode do božiča 6 do 8 sej. Vodje desnice imeli so v nedeljo posvetovanje pri grofu Belerediji. Razgovarjali so se o položaji na Češkem, o šolskem vprašanji in kako stališče naj zavzame desnica proti vladi. Kaj so sklenili, je tajno. Za kai posebnega se itak desnica sedaj odločila ne bode, ker sedaj časa za vsako večjo akcijo že pri-mankuje. Državni zbor ima pred vsem le rešiti budget, potem so pa razpusti. Položaj bodo pa pojasnile še le novu volitvo. ČeSkonemška »prava* Oficijozua glasila branijo vlado proti očitanjem, da je zakrivila spravo. Ministerski predsednik je držal svojo besedo kot kavalir in se ni dal pregovoriti za nobeno stransko akcijo, če bi tudi imela zaradi tega sistema razpasti. Vso krivdo skušajo izvrniti na dr. Riegra, ki jo le v Pragi sedel ali pa po nepotrebnem hodil na Dunaj, ko bi bil moral hoditi po deželi za dr. Gregrom, da popravi, kar je ta pokvaril. Staročeška glasila pa zavračajo te napade na staročeškega vodjo in očitajo vladi, da ni ničesar storila, da se sprava izvrši, ko ju vender njena dolžnost tudi bila, da pospešuje začeto delo. Jtazjtor me} liberalei in nemškimi naci-jonalei na Moravskem je popolen. Vodje nemških nacijo-nalcev pretrgali so že vse zveze z liberalci, objavili svoj narodni, politični in narodnogospodarski program. Izstopiti hočejo iz vseh korporaeij liberalcev. Razpor je tem pornenljivejši, ker se je pokazal baš sedaj, ko se Chlumecky že pripravlja, da ustopi v ministerstvo. Pričakovati je, da ta razpor ne ostane omejen na Moravsko, temveč se razširi na druge kronuviae. Zjedinjena levica je jela torej razpadati. Vjiaikje cflrfctve. Ožje in popolniltie volitve za italijansko zbornico. Za italijansko zbornico bode ae več ožjih in popolnilnih volitev. V nekaterih krajih se ni dosegla absolutna večina, nekateri poslanci bo pa vo- LISTEK. Med knjigami in ljudmi. (Oefiki spiHrtl Svatophilc ČtiOh, preložil I. Skalar.) III. (Dalje.) .Isvrstno, Irena!" govoril je. „Niti v snu si ne bi bil mislil, da imate tako igralno nadarjenost. Naša stara bo zelena od jeze. Neizmerno jo muči, da režiser ni razdelil žeuskih ulog mej njene hčere. Pomislite si: sporočiti imam diletantom, da bi se k njim ne trudili z ulogami I Kakor bi komu iz nas mogla priti tako obupna misel. Dala mi je tudi razumeti, da bi jo veselilo, ko bi preprečil predstavo s tem, da vrnem svojo nlogo. Toda slabo je računala — povedal sem ji nekaj, da se je ugriznila v ustno!" „Ah, gospod Jahoda," rekla je Irena z vzdihom, vzdramivši se iz mislij. „Kdo ve bom li smela nastopiti ?u „In kdo bi vam branili" „Kdo drugi nego teta! Že nekaj dni se strašno jezi, kadarkoli me zagleda z ulogo v roki." Ah, kaj teta? Obljubim ji ustopnico — jeden odbornikov pride v kočiji po njo — in konec bo ugovoru." „A vi ne veste, kako trdovratna je. Ne veste, kako naju muči — mene in strica. Glejte, zjutraj sem zgubila čreveljček, in od takrat do obeda usi-palo se mi je na glavo samo zmerjanje in psovanje. Niti mej obedom ni prenehala. S solzami v očeh odšla sem od mize. — Ah, gospod čestokrat si že lim, da bi imela velike peroti, in da bi mogla od-leteti odtod, kam daleč, jako daleč, kjer bi mogla popolnoma po svoji voji živeti, in kjer bi mi tetino psovanje kakor neprijeten čmrlj ne šumelo veduo okrog ušes. Ah tam daleč mej veselimi, ljubeznivimi ljudmi, živeti po svoje, čitati in deklamirati, hoditi v gledališče!" „Kdo ve, kaj se še zgodi," pristavil je Jahoda zamišljen in za hip opomnil: .Toda zdaj od-pustite, Irena, obljubil sem poset gospodu Vol-nemu —■ „Gotovo oni gospod, ki je včeraj prišel. „Da, iz Prage." „In kakšen je?" vprašala je Irena boječe. „No popolnoma pristojen človek. Srednje postave, svetlih las in brkov, nekoliko razkuštranih, s čelom navadno zamišljenim, s plemenitim izrazom na obrazu ... Z Bogom Irena!" Stisnil ji je roko, zamahnil s slamnikom in odšel Ko je Jahoda odšel, zagledala se je Irena sanjavo pred se. Stala je nepremično z naravnost proti Vaclavu obrnenim licem; toda njene rosne, »vitle oči neso prodirale skozi zelene oblačke listja, kateri so jo delili od nj"ga, temveč zrle so uprto, blaženo v kraljestvo lastnih sanj. Ko so potihnili koraki odhajalca v daljavi, ostavil je Vaclav svoje skrivališče in se ji približal. Najedenkrat ga je uzrla pred saboj. Nehote je za-drhtela, na njenem zardevšem lici in v povešenih očeh javila se je največja zadrega. „Gospodična Irena", rekel je Vaclav s prijetnim, k zaupanju vzpodbujajočim glasom, „po srečnem slučaji postal sem vaš prvi gledalec. Po skušnji, katero ste baš prestali, prerokovati vam morem brez proroškega daru najkrasnejši uspeh. Toda prišel nesem, da bi vas nadlegoval z neukret-nimi pokloni, vrniti vam hočem čreveljček, katerega ste včeraj na finginem podstavci pozabila, in kateri mi je ponudil prijetno priliko, da se seznanim z vami." Plaho ga pogledavši je vzela malo obutev. „Hvala, gospod!" zašepetala je, da jo je bilo jedva slišati. „Ali vas smem prašati, gospodičua, v kaki igri nastopite?" dejal je Vaclav po kratkem pro-moru. Povedala mu je zaglavje igre. Na nadaljna vprašanja mu je kratko razložila obseg njen. Na-jedeukrat jo je ustavilu prejšnja zadrega. Govorila je živo o drugih gledaliških komadih, katere je prečitala, hi Vaclav je spoznal, da jih ni bilo malo. „Vidim, da ste marljiva čitateljica," opomnil je. Ijeni na več okrajih in bode zatorej trebalo novih volitev. Po volilnem redu sme biti voljenih le dvajset uradnikov, deset sodcev in deset profesorjev. Ako jih je več voljenih, določi žreb, kateri ostanejo v zbornici, drugi pa odlože mandate. Ker je voljenifi 29 uradnikov in 19 profesorjev, bode jih 18 moralo mandate odložiti in se bodo razpisale za dotične okraje nove volitve. Rusija in Anglija se že dolgo* borita za upliv v Perziji. Poslednja leta je Rusija pridobila si je v Perziji mnogo trgovišč in izpodrinila Angleže. Mnogo jej je pripomogla transkaspijska železnica. Da pa še boli razširi svoj upliv, hoče osnovati v Perziji več konzulatov, kateri bodo pred vsem pospeševali širjenje ruske trgovine v Perziji. 'Reforma šolstva v JPrnsiji. Pri konferenci, ki se je sešla v Berolinu, da se posvetuje o preosnovi Brednjih Šol, se bode tudi predlagalo, da se na gimnazijah namesto grščine uči angleščina in se uvede risanje tudi v višjih razredih. Tu naj omenimo, da je francoščina v pruskih gimnazijah že sedaj obligatna. Učni upravi došle so glede preustrojstva Šol razne izjave vse-učelišč, katero se pa močno nasprotujejo. Parnell. Je li usoda Parnellova že odločeno, še ne vemo. Irski poslanci so imeli več posvetovanj, pa se neso mogli zjediniti, zlasti ker je bil Paroell sam pri teb posvetovanjih. Irski vodja se je nekda izjavil, da ne odloži mandata, dokler imajo volilci vanj svoje zaupanje. Skušal je prepričati narodne zastopnike, da Gladstone le zaradi tega ruje proti njemu, ker hoče potrgati vezi z Irci. On namreč ni več za irsko samoupravo. Parnell pravi, da je Gladstonu pisal, da se umakne iz javnega življenja, če mu Gladstone zagotovi, da bode delal dalje za irsko samoupravo in jo uresničil , ko pride na krmilo. Gladstone mu pa še odgovoril ni. Dopisi. Iz mariborskega okraja 28. novembra. Zopet se bliža ljudsko popisovanje ali štetje, in mi smo že radovedni, za koliko je v našem okraji zadnjih deset let napredovala germanizacija. Saj s tako silo, kakor v tem desetletji se pri nas niti za Bachoveea absolutizma ni germanizovalo. Takrat germanizovali so samo vladni organi, a sedaj pridružili so se drugi važni in silni faktorji. Ali pustimo te in povejmo samo o prvih par besed. Najvažneje sredstvo, pokazati svetu, da je mariborski okraj že popolnoma ponemČen, je baš ljudsko popisovanje. Kako se pri tem postopa, naj kaže majhen primer. V našem okraji je kmetska občina, ki šteje nekaj nad 1000 prebivalcev. Pri zadnjem popisovanji se v vsej tej občini niti jeden prebivalec ni oglasil za Nemca in proti zapisniku ni bilo, nobene prito/.be; a glej statistična komisija na Dunaji ima v tej občini 100 reci sto Nemcev. Torej 10% prebivalcev te občine prelevilo se je na papirji iz Slovencev v Nemce in ker nobeden ne ve, ali je njega ta usoda zadela, se občani mej seboj povprašujejo, ali si ti Nemec ali jaz. Ako se ljudsko popisovanje po vsej Avstriji po tem receptu vrši, prinese, izvzemši vse druge faktorje, samo ljudsko popisovanje 10% slovanskega prebi- „Ćitam i ada. Stric ima zaboj knjig, katere mu je daroval pokojni grof Jukijan. Često me sam vzpodbuja, da čitam. Ali teta me kara, kadar me zaloti nad knjigo, hoče, da bi samo vezla in nogo-vice pletla," pristavila je z vzdihom. „Ali sta vam roditelja že umrla?" „Umrla sta, pred no sem ja poznala. Otec je je bil gozdarski uradnik v Šumavi. Nekega večera so ga baje prinesli na nosilnici v lovsko hišo z globoko rano pod srcem, v kateri je tičala krogla tatinskega lovca. Od tistega večera je majka slabela in venela, dokler je neso položili poleg soproga. Mene sirotico je vzel dobri Btric k sebi." „Ako vam ni neljubo, prinesem vam nekaj svojih knjig.'' nJako hvaležna vara bom," vskliknila je živo, toda z zamolklim glasom oziraje se na vse strani je prestavila: „K nam jih ue smete prinesti, teta bi me karala. Pošljite jih po Jahodi, ali pa — „Ali pa —?" ponavljal je Vaclav željno. „— prinesite mi jih sem v park," završila je boječe, in njeno lice je zagorelo. Z boječim srcem ozrl se je Vaclav na Ijube-zniAi obraz s sramežljivo povešenimi trepalnicami, z novo zadrego v potezah. „Iu kedaj, kje vas najdem tu?" , Makar i pri sfingi — jutri zjutraj," zašepe-tala je, da jo je bilo zopi't jedva slišati. (Daljo pri h.) valstva t. j. 1,300.000 Ijudij nemškemu molohu in tako imamo pričakovati, da bode Avstrija, ako se ljudsko popisovanje še kakih petnajstkrat ponovi, res popolnoma nemška. Pa mi se vprašamo, kje se je ona stotina Nemcev vzela, kako so ti tje prišli? Na to vprašanje nam pa vsakdo lahko odgovori, ki le količkaj bolje pozna naše urade. Idi v Maribor k okrajnemu glavar it vu, pa govori lam slovenski i a tiščali te bodo iz sobe v sobo, doktor te ne pri tirajo h kakemu pisarju, ki za silo lomi "slovenščino Že zunanjost teh uradov te jako prijazno pozdravlja. Napisi so razuo nemškega tudi v nekem jeziku, ki je vse drugo poprej nego slovenski in sicer tak, da, ako ga bereš, ne boš vedel, ali bi glasno preklinjal, ali se tiho jezil, ali pa smejal. Mogoče, da je to Foreggerjev „bindiš jezik". Da dobivamo vse dopise v jedino zveličevalni nemščini, to se že samo razume. Kmetje si snujejo tukaj po deželi bralna društva. Osnovalni odbor pošlje pravila v Gradec v potrditev. Ker se pravila prvikrat — tako je v nas navada — nikdar ne potrdijo, napravi se v Mariboru dotični negativni odlok na slovensko ulogo v nemškem jeziku in še le drugikrat potrdijo se pravila v Gradci v slovenščini, tako, da bi človek labko mislil, da znajo v Gradci bolje slovenski, kakor v Mariboru. Pred nekaj leti prosilo je bralno društvo v Rušah za slovenske dopise, a ni dobilo odgovora. Letos prosilo je bralno društvo pri Sv. Križi za slovenske golice, a to pot bilo je slavno okrajno glavarstvo celo toli prijazno, da je odgovorilo, in sicer, da slovenskih golic nema, ker dobiva iz Gradca samo nemške. Sedaj se razpošiljajo golice za ljudsko popisovanje; seveda zopet v jedino izveličevalni nemščini. Nekaj vrlih župnikov je že vrnilo nemške golice s prošnjo, da se jim pošljejo slovenske. Kak uspeh bode to imelo, tega še ne vemo. Pri takih razmerah imamo pa mi tukaj ven-der le slovenske poslance, ki pri volilnih shodih svojim volilcem ne vedo druzega povedati, kakor nepristranost vlade in njeno očetovsko skrb za Slo vence hvaliti, in ki nemajo toliko poguma, da bi pred svojimi volilci vladnega zastopnika slovenski ogovorili. Tudi o ti ljubeznjivosti vladnih organov ne-čemo dolgo razpravljati, navesti hočemo le majhen primer. Naj govore fakta. G. okrajni glavar v Mariboru izrazil se je letos v svojem uradu proti odličnemu duhovniku: „Vi, duhovniki, ste sami Rusi". Torej on, zastopnik Nj. Velečastva dolži uradno vso slovensko duhovščino od škofa do kapelana ilojalitete. Te besede izrekel je celo proti duhovniku, ki je bil več let načelnik nekega okrajnega zastopa, torej na jako zaupnem mestu. Čez nekaj Časa išče istega duhovnika glavarjeva soproga in ker ga dvakrat ni našla doma, gre dotični duhovnik, ko to izve\ h gospej glavarici, da povpraša po njeni želji. Gospa mu razloži, da je treba nekaj storiti, da se pomaga nekemu v Mariboru živečemu deficijentu. Dotični duhovnik jej razloži, da ima ta deficijeut te in one ustanove, da ima na leto čez 700 gld. dohodkov, katerih marsikateri gorski župnik nema, ne govoriti o kakem ubogem kapelanu, in da deficijent nobene druge podpore ue potrebuje. Gospa glavarica pa na to reče: „Vi nočete zanj nič storiti, ker je Nemec". Za par dnij pa pride g. glavarica k duhovniku in bo opravičuje za one besede, ker je bila baje slabo poučena. Nas ne zanima niti g. glavarica, niti deficijeut, ali mi navedemo to le, ker smemo gotovo reči, da se tudi tukaj kaže mišljenje g. glavarja. Kajti g. glavarica ima svoje politične nazore gotovo od svojega soproga in tudi o tej stvari gotovo ni kar na svojo roko postopala. Ako pa ona gospoda, ki ima o političnem položaji višim krogom poročati, tako sodi, potem pač ni čudo, ako mora naša vrla duhovščina z najvišjega mesta čuti besede, kakor: „Ne hujskajte" ! Iz .seuožeftkega okraja 28. novembra. [Izv. dopis ] Včeraj zjutraj vršila se je volitev cestnega odbora v Senožečah. Radi slabega vremena, burje in snega, izqstalo je okolu dve tretinji vo-lilcev. To priliko porabili so občinski zastopuiki iz Senožeč pod poveljstvom svojega župana ter pokazali so v polni nagoti svojo obžalovanja vredno pristranost, brezozirnost in samovoljstvo, kakeršuo se skoro gotovo nikjer v celi državi ne nahaja, kakor le v Senožečah. Kjer je poštenje doma, se kaj tacega niti misliti ne da. Izvolili so namreč štiri odbornike za ves okraj. In kaj menite, kje so jih izbrali ? Čujte, tri iz Sonožeč, jednega pa iz Vremske doline. Iz Hrenoviške občine, katera sama plačuje polovico davkov vsega senožeškega okraja, pa neso niti jeduega izvolili. Hrenoviška Županija aR občina šteje 3612 duš, Senožeče pa 1)35, in vender so prvo popolnoma prezrli in izvolili so, kakor že rečeno, tri izmej štirih, iz Senožeč. Tako je postopanje Senožeških možakarjev pod poveljstvom župana F. pl. Garzarolli ja. Kdo bode pač mogel zameriti Hrenoviškem občanom, ako bodo naposled iskali si druge zveze, in ako bodo Senožečam hrbet obrnili, da jim ne bodo več napote delali. Kdor razpor seje, oaj razpad žanje. Domače stvari. — (Presvetli cesar) podaril je gasilnemu društvu v Planini 80 gold., gasilnemu društvu v Radečah pri Zidanemmostu 60 gold. — (Miklavžev večer „Sokola") katerega program prijavljamo na drugem mestu, obeta hiti letos posebno zanimiv. Razun navadnih daril otrokom, skrbljeno je tudi za interesantna darilca za navzoče dame, katere je oskrbel odbor. Nadejati se je prav obilega obiska. — (Dr. E. Holuba predavanje.) Še je-denkrat opozarjamo naše čitatelje na predavanje slavnega potovalca Afriškega, ki bode danes ob Va 8. v redutni dvorani, kjer se dobivajo ustopnice od Va 7. ure naprej. — (Navod, kako postopati pri ljudskem štetji, ki se bode vršilo koncem I. 1 8 90.) tako se zove priloga, katero donaša zadnja številka »Edinosti". Razpošilja ta navod odbor političnega društva „E d i n o s t" in spodbuja Tržaške Slovence, ter poudarja veliko važnost ljudskega štetja. Želeti bi bilo, da se povsodi na periferijah Slovenstva, kjer bode pritisk nasprotnikov silen, na jednak način skrbi za to, da se ljudstvo pravočasno in temeljito pouči. Naj domoljubi bodo pazni in delavni. — (Vabilo na Sokolov Miklavžev večer,) kateri bode v petek dne 5. decembra 1890. leta v dvorani Ljubljanske Čitalnice s sodelovanjem c in kr. vojaška godbe pešpolka baron Kuhn št. 17. Vspored: 1.) Koračnica. 2. Vilhar: Ouvertura k opereti „Jamska Ivanka". 3.) Fetras : „Momlnacht auf der Alster", valček. 4) Miklavž s sijajnim spremstvom iz Olimpa: dr. Faust, Mephisto, Lucifer in druge pošasti iz Hada. 5.) Millocker: Odlomki iz operete „Der arme Jonathan". 6) Halman: Polka francaise iz operete „Paros Szoktetća". 7. Produkcija atletov iz Hada. 8.) Titi : Serenada za piščal in lovski rog. 9.) Behr: wAm Konigsee", gorska idila. 10) Delliuger: Ouvertura k opereti „Capitan Francassa". 11.) Fall: „L,ola Beeth", Gavotte. 12) Schinzel: Ruska koračnica. Ustopnina za člane „Sokola" po 30 kr., za vse druge po 50 kr. za osebo. — Otroci so ustopnine proBti. Začetek ob 8. uri zvečer. K mnogobrojni udeležbi vabi najuljudneje odbor telovadnega društva ,Sokol". — (Slovenski klub na Dunaji) ima svoj prihodnji večer v soboto 6. t. m. Čital bode gosp. dr. Homan. Lokal Hotel royal I. Singerstrasse 3. Začetek ob 8. uri zvečer. Vabijo se vsi Dunajski Slovenci k obilni udeležbi. — (Okrajna bolniška blagajna Ljubljanska) prejela je v dobi 16 mesecev 20.235 gld. 50 kr., izdala pa 18.934 gld. 96*/i kr., torej je preostalo koncem novembra 1890. 1300 gld. 53'/a kr. Troški razdelijo se tako-le: Izplačalo se je bolnikom 8828 gld. 90 kr., zdravnikom in za bolniško kontrolo 3020 gld. 39 kr., za zdravila in druga lečilna sredstva 1497 gld. 94 kr., oskrbovalnih troškov v deželni bolnici 1151 gld- 54 kr., pogrebnine 612 gld. 69 kr., upravnih troškov 3661 gld. 80Va raznih troškov 103 gld. 86 kr. in povračil na prispevkih 57 gld. 84 kr Iz statistike posnamemo, da je obolelo 968 moških in 157 ženskih udov, umrlo pa 35 moških in 8 ženskih udov, od teh 2 moška in 1 ženska vsled nezgode. — (Nova prometna odredba.) Po novem letu, to je z dnem 1. februvarja uvedla se bodo tudi pri nas takozvana „kolodvorska pisma", to so namreč taka pisma, ki se bodo izročala koj po prihodu vlakov dotičuim sprejemnikom. Kdor bode želel dobivati pisma na ta način, uložiti bode moral nekolekovano prošnjo na dotični poštni urad. Za vsakdanje sprejemanje jednega pisma na isto osobo adresiranega, plačati bode pristojbine 5 gld na mesec. Tudi časopisi hodo se lahko dobivali na ta način. Več o tem spregovorimo prilično, ko bode nova odredba stopila v veljavnost. — (»Dolenjsko pevsko društvo") v Novemmestu ima svoj redni občni shod v petek 12. t. m. v nNarodnem Domu" zvečer ob 8. uri. Predmeti obravnavanja so poročila o odborovem delovanji, volitev novega odbora in razni nasveti. K obilni udeležbi vabi VBe člane odbor. — (Vabilo k slavnosti,) katero priredi dne 10. decembra 1890. leta akademično društvo „Triglav" v Gradci v spomin devetdesetletnice roj-Btva dr. Fr. Ks. Prešerna s prijaznim sodelovanjem tamburašev in pevcev akademičnega društva „Hrvatske". Vspored : Pozdrav predsednikov. 1. Da v. Jenko: Slovenska himna, poje moški zbor. 2. Oertel-Šviglin: Poputnica „Kola", udarja tamburaški zbor. 3. Slavnostni govor. Govori g. drd. med. Ivan Jenko. 4. Gounod ■ Miletič: Potpourri iz opere „Faust", udarja tamburaški zbor. 5. H. Volarič: Dekliški vzdihi, samospev za bariton, poje g. stud. med. Bela Štuhec. 6. Meyer: Hrvatsko prelo, udarja tamburaški zbor. 7. Dr. G. Ipavec: Oblakom, čvete-rospev. 8. Schinzl-Miletič: Vienac ruskih napjeva, udarja tamburaški /bor. 9. P. Hugoiin Sattner: Za dom, poje moški zbor. B. Zabavni del. Pevske zbore vodi g. drd. med. Hinko Šuklje. Local: Daniel — Annensale. Začetek ob 9. uri zvečer. — (Veselo znamenje v sadjarskem napredovanji po Dolenjskem.) Komaj je vodstvo dež. kmetijske šole na Grmu objavilo, da ima sadno drevje na prodaj, oglasilo se je toliko kupcev zanj, da je malo da ne že vse drevje oddano. Skoraj v dolžnost si štejemo, imena naših naprednjakov sadjarskih omeniti. Ti so gg: Anton Peterlin, župnik v Šmihelu; Fran Zbašnik, župuik v Hinjah; Peter Urb, prost v Novemmestu; dr. Ka-rol Slane v Novemmestu; Florijan Skaberne v Novemmestu ; Janez Jerič v Regerški vasi; Matija Drganc v Travnemdolu ; Fran Božič v Novemmestu; pl. Lehmann, c. kr. stotnik v Novemmestu; Jožef Žibert v Žabji vasi; Alojzij Šepie v Žabji vasi; Janez Pezdirc v Metliki; Janez Pezdirc v DraŠčah; Jožef Prus v Krmačini; Martin Muhvič v Hinjah ; dr. Albin Poznik v Novemmestu; Andrej Poglajen iz Rigla; Fran Jakše iz Škrjančjega; Jošef Pečjak iz Pulja. Čast tem možem, sledijo naj jim še drugi! — (Izpred porotnega sodišča.) Pri včerajšnji prvi obravnavi, katera je zaradi svoje zanimivosti privabila mnogo poslušalcev, posebno iz lovskih krogov, zatožen je bil 17letni logarjev sin Andrej Košir, po domače Trontejev iz Kranjske gore, hudodelstva uboja. Zatoženec je po obrtu ključar in v službi pri kranjski obrtni družbi v Beli-peči. Sodišču predseduje deželne sodnije predsednik g. Kočevar, votanta sta gg. deželne sodnije svetovalca Martiuak in dr. Pauer. Državno pravdništvo zastopa dr. Kavčič, zagovornik je dr. Tavčar. Za-tožba ima sledeči zadržaj: Dne 24. avgusta t. 1. napravila je kranjska industrijalna družba kot najemnica lova v Veliki in Mali Pišenci lov in sicer z gonjači. Lov se je obnesel jako slabo, kajti niti jednega divjega kozla neso dobili. Ko se je lov brezuspešno končal, sklenil je lovski čuvaj industri-jalne družbe Jožef Košir, ker sta se slišala prej dva strela, poiskati lovske tatove in jih zajeti. Načrt, kako najgotovejše zaslediti lovske tatove, določil se je tako, da se zastavi jedini prelaz iz Kranjske na Goriško v Trentsko dolino, to je prelaz „Vrata". Na čelu vso ekspedicije bil je gozdni logar Jožef Košir, poleg njega pa sta bila njegova dva sina, mej njima zatoženi Andrej Košir, kateremu je na lovu udeležujoči se baron Recbbacb dal puško dvocevko na posodo in 8 do 10 patronov, nabitih doloma s kroglami, deloma s srujači, isto tako je bila jedna cev nabasana s patrono s kroglo, druga s srnjači. Logar, njegova sinova in gonjači zastavili so prelaz „Vrata", predno so tja prišli lovski tatovi, in ti so bili kmetski fantje Anton in Andrej Pretnar in županov sin Jožef Komač iz Trente. Anton Pretnar imel je puško dvocevko, Jožef Komač puško jednocevko, Audrej Pretnar pa le gorsko palico. Ko so lovski tatovi dospevši do prelaza „Vrata", opazili za nje jako nevarni položaj, spustili so se v beg. Jože Komač zbežal je navzgor in za njim so hiteli stari Košir in drugi gonjači in kmalu se je moral ustaviti in udati, kajti letel je proti skali, od koder ni bilo nikamor več mogoče. Brata Anton in Andrej Pretnar pa sta bežala ni- zdolu proti Mali Pišnici za njima pa sta hitela sin logarjev, zatoženi Andrej Košir in neoboroženi gonjač, ki se je pa kmalu od zarbženca izgubil. Brata Pretnar, katera sta v prvem hipu tekla skupaj, sta se pri begu kmalu ločila in ko je Andrej Pretnar se ozrl nazaj, videl je Človeka, ki je stal in s puško meril nanj. Isti hip je čutil, da je zadet. Kratko potem slišal je drugi strel. Komu je bil namenjen, ne ve, kajti že prej je slišal 7 do 8 strelov. Namenjen je bil ta strel, kakor zatožba pravi, Antonu Pretnarju, ki je bil zadet s kroglo. Zatoženi Andrej Košir, ki se izgovarja, da se mu je puška sprožila mej dvema skalama, je pravil, da je nekega lovskega tatu „pleziral" in videl, kako se je zgrudil na tla. Nihče drugi pa ni mogel ustreliti Antona Pretnarja in teško raniti Andreja Pretnarja, kakor baš zatoženec, kajti on je bil jedini na tej Btrani oborožen mej zasledovalci, znan je kot izvrsten strelec, in izjavil je sam, da, ker se tatova nesta hotela ustaviti, streljal je na nje, kakor na divje koze. Anton Pretnar je bil odzad ustreljen v hrbet in prestrelila mu je krogla šesto zadnje rebro, od spredaj pa predrla pluča in četrto sprednje rebro tako, da ja takoj nastala smrt. Andrej Pretnar bil je ranjen tudi v hrbet in da ni srnjač na rebru odletel, bil bi prišel tudi v pluča iu prouzročil smrt tudi Andreja Pretnerja. 1/, vseh teh razlogov zmatra zatožba predlog, naj se obsodi Andrej Košir zaradi hudodelstva izvršenega in poskušanega umora, na bratih Pretnarjih izvršenim. Ko je predsednik g. Kočevar razjasnil po sodniški komisiji napravljeni črlež na lici mesta, vpraša zatoženca, je li kriv teh dejanj, kar Andrej Košir odločno zanikava. Zatoženec pravi, da se je puška ob dveh ozkih skalah zadela in sprožila. Koga je zadel, ali Antona ali Andreja Pretnarja, ne more povedati, kajti videl je le da se je jeden lovskih tatov zgrudil in potem, ko je prišel k družbi zasledovalcev, pri kateri je bil njegov oče, rekel: jednega sem „pleziral", ko mi je strel ušel. Kako je bilo z obstreljeuci, ne ve, ker ni šel gledat, kajti ustrašil se je, ko mu je strel ušel. Na opazko predsednika g Kočevarja, da je zatoženec jako izurjen strelec, odgovori zatoženec, da ima le malokdaj s puško opraviti. Tudi ueče ničesar vedeti, da bi bil kdaj grozil lovskim tatovom in rekel: ko bi on bil za logarja pri industrijalni družbi, bi jim že kmalu pokazal. Ko državni pravdni k dr. Kavčič vpraša, zakaj se je le puška dobila, patroni pa ne, kar je v preiskavi izpovedal oče zatoženca, protestuje zagovornik dr. Tavčar, da se na tak način izpovedbe prič, katere so kot žlahtniki odklonili vsako izpovedbo, ulečejo v obravnavo. Sodišče je tudi proti temu, da bi se kaj iz izpovodbe očeta zatoženčevega, dasi je bil v preiskavi, prebralo. Prva priča je Andrej Pretnar, brat ustreljenega Antona Pretnarja, 251etni posestnikov sin iz Trente. Obsojen je zaradi lovske tatvine na tri mesece ječe, zatorej ne priseže. Priča, da sta on in brat prišla 24. avgusta po Produ od Slivne v lovišče industrijalne družbe. Komač in njegov brat sta bila oborožena s puškama, on jo imel palico. Ko so hoteli bežati iz Male Pišence v Veliko Pi-Šenco, zastavili so jim prelaz preko „Vrat". On in brat tekla sta v dolino in ko se je obrnil, videl je, da se je jeden ustavil, pomeril ter ustrelil in takoj je čutil bolečine v hrbtu. Tedaj je bežal le še po resji, ko pa je doBpel v grmovje skril se je. Celo noč v nedeljo, ves ponedeljek do pozne noči ostal je ranjen skrit in še le v noči od ponedeljka na torek šel in lezel je domov. Ko je on bil ranjen, čul je še drug strel, prej pa gotovo osem strelov. Priča Jože Komač, županov sin iz Trente, je sedaj zaprt zaradi lovske tatvine na tri mesece na Žab-jaku. On pravi: ko bo prišli on in brata Pretnarja proti Slemenom so ga pod skalo brzo zajeli. Logar Košir, star>, Btopil je predenj in zvezali so ga. Slišal je streljati 7 do 8 krat in bil Bam malo ranjen. Potem sta se po daljšem prenehljaji slišala še dva strela. Ko je prišel zatoženi Andrej Košir, reklo se je očetu: „Kosir sem pojdi, jeden je pleziran" in ko so ga gonili zvezanega proti Kranjski gori, rekel je jedeo gonjačev: „Hudičev fant je moral ustreliti jednega, ni mogel puške obrniti na stran. Puške, pravi ni nobeden Treutarjev rabil, še le v Kranjski gori so odvzete puške izstrelili. Priča Anton Smole izpove, da je slišal zatoženca reči: „jeduega sem pleziral, in počasi se je usedel na tla". Tudi druge še zaslišane priče vedo o tem povedati. Sodišče pokaže veščakom srujače, katere so v deželni bolnici Andreju Pretnarju vzeli iz rune. Serujači bili so taki, da bi na tako daljavo vsacega človeka lahko usmrtili. O tej izpovedbi soglašata puškarja Dimic in Kaiser. Zdravnika dr. Kap le r in dr. Se h u s ter izpovesta, da sta bila strela oba jako nevarna in smrtonosna. Za Antona Pretnarja, ker je strel predrl pluča, za Andreja Pretnarja pa le zavoljo tega ne, ker je odletel od reber- Prebero se še nekateri zapisniki prič, tako barona Rechbacba, kateri pove, da je dal zatožencu 8 do 10 patronov, katerih pa ni bilo nikjer najti. Pismo županstva v Kranjski gori ne izraža se nič kaj laskavo o zato-ženci in njegovem očetu. Oče je prepirljiv človek, sin nič menj, in izrazil se je proti Alojziju Peter-manu, slugi pri državni železnici, da, ko bi bil on logar bi lovskim tatovom iz Trente že pokazal. Nasproti se pa izraža občinsko predstojništvo in farni urad v Belipeči jako pohvalno o zatoženci in njega očetu. Sodišče stavi porotnikom troje vprašanj, glede Antona Pretnerja na izvršeno hudodelstvo umora, uboja, ali pa pregreška zoper varnost življenja, glede Andreja Pretnerja pa na poskušeni umor, uboj in poleg tega na pregrešek zoper varnost življenja, torej šest vprašanj, poleg tega pa še sedmo zaradi pregreška, da jo uosil orožje brez postavnega dovoljenja. Državnega pravdnika zastopnik dr. Kavčič razvija v poldrugo uro trajajočem govoru zatožbo. Pravi, da se je 24. avgusta t. I. vršil v Pišeuci lov na divje koze, kateri bo je slabo obnesel, bolje pa lov na ljudi. Gospdda je imela pri lovu malo sreče, boljšo so imeli služniki, ko so lovili ljudi. Vpraša se, ali so imeli ti služniki pravico tako ravnati, kakor so storili, in odgovoriti bo mora odločno, da ne. Pravico bo imeli lovske tatove zajeti, odpeljati k sodišču, ali nanje streljati te pravice neso imeli nikakor in nikdar, kajti zapriseženi lovski varh ima v zrnislu lovskega patenta § 25, le tedaj pravico rabiti orožje proti lovskemu tatu, ako se ta v bran postavi. Tega pa v tem slučaji ni bilo, kajti vsi trije lovski tatovi so zagledavši lovske varuhe, tekli, kar so jih noge nesle in nobenemu ni prišlo na um, postaviti se v bran. Državni pravdnik potem podrobno in obširno dokazuje krivdo zatoženca in priporoča porotnikom, da naj pritrde prvemu iu četrtemu glavnemu vprašanju. Zagovornik dr. Tavčar v izvrstnem zagovoru dokazuje nekrivdo zatoženca. Državni pravdnik izrazil je začetkom Bvoje zatožbe nekak Brd, ko je govoril 0 lovu na ljudi. To ni opravičeno. Vedeti se mora, da so to ljudje iz Trente, ki tako rekoč žive ob tem, da hodijo na Kranjsko divjačino krast. Tu so brezupni elomenti, od katerih se je znalo, da bode prišlo ž njimi jedenkrat do katastrofe, katera je bila slučajno usodepolna za uje, kajti ne bili bi bežali, da so bili oni v večini in tedaj bi se bilo obratno gozdnim čuvajem jako slabo godilo. O hudodelstvu umora, pravi dr. Tavčar, danes zatoženi ianto niti pojma nema, njemu je, da je ustrelil, kar pa ni nikakor dokazano, švigalo le po glavi, kar mu je oče utepel .v glavo o pravicah lovskih čuvajev napram lovskim tatovom. O teh pravicah 8e po Gorenjskem, sploh po Kranjskem v ljudstvu misli in veruje, da bo jednake žandarskim. Ako gozdni Čuvaj lovskemu tatu zakliče: „Stoj!" in ako ne uboga, potem da ima že pravico, streljati nanj. Dr. Tavčar potem sledivši razpravi državnega pravdnika dokazuje podrobno nekrivdo svojega klijenta naglašujoč, da, ako bi bil on res streljal kot pravi lovec, ne bi bil prvič streljal s serujači, nego s kroglo. Naglasa dalje, da je spričevalo župaustva in farnega urada iz .Bele Peči jako pohvalno za zatoženca, ki ni bil nikakor hudoben in misli, da bodo porotniki človeški pravici popolnem ugodili, ako potrde tretje in šesto vprašanje na pregrešek zoper varnost življenja. Po jako obširni repliki državnega pravdnika dr. Kavčiča in kratki dupliki zagovornika in ko je predsednik posnel vso obravnavo, odidejo porotniki v posvetovalno sobo. Ko se vrnejo, naznani načelnik trgovec Fran Hren, da bo prvo glavno vprašanje na umor Ant. Pretnarja jednoglasno zanikali, drugo eventuelno na uboj se glaseče zanikali s 7 proti 5 glasom iu tretjo na pregrešek zoper varnost življenja potrdili z 11 proti 1 glasu; zastran Audreja Pretnarja na poskušeni umor glaseče se vprašanje so z 9 proti 3 glasom zanikali, istotako drugo vprašanje uboj z 7 proti 5 glasom, vprašanje zaradi pregreška na življenje pa so potrdili, tudi s 7 proti 5 glasom, isto tako zadnje vprašauje, da je zatoženec brez pravice nosil orožje. Sodišče je obsodilo Andreja Koširja na šest mesecev ječe. Obravnava, ki je pričela ob 9. uri zjutraj, trajala je z dveurn m presledkom do 9. ure zvečer. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Beljak 3. decembra. Zaradi snega, kateri se s snežnimi plugi ne da odstraniti, ustavil se je na progi Beljak-Francensfeste osebni in tovorni promet. Beligrad 3. decembra. Angleška vlada napravila tukaj generalni konzulat. Dunaj 4. decembra. Prešernova slavnost „Slovenije" vršila se najsijajneje na popolno zadovoljnost mnogobrojnih udeleževcev. Dunaj 4. decembra. Finančni minister predložil državni proračun za 1891. Skupna potrebščina 564,473.940 gld., skupno pokritje 566,759.872, torej prebitka 2,285.625 gld. Finančni minister izjavil, da osnovano pričakovati, da se bodo tudi pri manj ugodnem razvoji razmer od onih 10,625.650 gld., ki so 1891. leto za plačilo državnega dolga potrebni, gotovo štirje milijoni dali pokriti iz tekočih državnih dohodkov, torej se bode k večjemu 6,625.600 gld. izdalo. Vsled toga kaže se skupni uspeh v primeri s 1890. 1. ugodneji za 4,593.653 gld. Finančni minister upa, da se bode tem potem pri ugodnih razmerah doseglo, da se bode državni budget polagoma oprostil posojil in se bode naslanjal na normalne državne dohodke. Faktično bode 1891. leta 5,902.778 gld. več izdatkov nego 1890. Od tega spada na notranje ministerstvo 655.000, na naučno ministerstvo 806.000, na trgovino 1,33 9.900, na poljedelstvo 812.000. Dohodkov pa bode več za 6,496.431 gld. Od tega spada na direktne davke 1,096.000, na carine 1,560.000, na užitnino 1,957.400 gld. Davek na žganje je nižje proračunjen za 1,375.000, davek na slador višje za 2 milijona 231.200 gld. Kazne vesti. * (H a m m e r f est,) najsevernejše mesto na Norveškimi in sploh na svetu je pred nekaterimi meseci pogorelo. Sedaj so že zgradili novo mesto, katero je električno razsvetljeno. Podporo je prebivalstvo dbbllo 30.000 kron * (Raz žal je nje porotnikov.) Dopisnik francoskega lista „Matin" je povpraševal porotnika zastran kazenske pravde zaradi nekega umora iu je pogovor priobčil. Sodišče je pa zaradi tega dopis nika obsodilo zaradi žaljenja porotnikov, dasi je bil dopisnik porotnikom ^ako uljuđen, in je ustavilo dotično pravilo. .* (Turški živinozdravniki.) V Pariz odpošlje turško vojno ministerstvo 8 živinozdravni-kov, da bodo nadaljevali svoje študije. * (Spanjalfe kaznilnice.) V španjskih kaznilnicah so jako mnogobrojni nedoststki. Tako so nedavnu v kaznilnici v Valenciji pazniki hoteli z grdo prisiliti nekega premožnega ujetnika, da jim da denarja. Ujetnik je naznanil vso stvar sodnemu uradniku, ki je pohodil kazn Inico Paznike je pa to tako razkačilo, da so ga tako dolgo pretepali, da je umrl. Sodni predsednik je izvedel vso stvar in odredil preiskavo. Preiskovalni sodeč je pa dobil potem pismo, v katerem se mu preti s smrtjo, če resnico razkrije. Zahvala. Po svoji darežljivosti obče znani slovenski rodoljub, prehlagorodui gospod Josip Gorup blagovolil Ji tudi letos podariti sto goldinarjev v korist tukajšnje nbozne mladino — Za ta velikoduSni dar in /a naklonjenost naši šoli se blagemu dobrotniku tem potom najtoplejše zahvaljuje Tanez T3s.-u.xsn.a,, nadučitelj. V Postoj ini, dne 3. decembra 1890. Zahvala. Vsled dobičku pri I. konce« tu „Radovljiškega učiteljskega društva" postala je po žrebu poleg družili t udi naša šola ustanovni ud „Narodne Sole". Za to veliko požrtvovalnost g£. učiteljev izrekam presrčno zahvalo. Bog živi ^Radovljiško učiteljsko društ o" ! Krojni HolsU i »vet mi Brezuici dne 2. januvarja 1890. Prodsednik: Ivan top. prinaša v 12. zvezku nastopno vsebino: 1. Bistran : Iz->/)ljrnn zlato. Balada. — 2. Josip Starč: Zadruga. Povest (Konec). — 3. Andrej Fe"konja : Reformacija v Slovencih. (Konec), j— 4. Lan Vrhovec: Narodopisna posebnosti. III. „ Črne bukve*. — 5. Jož. Cimperman: Pevčeva zahvala. — 6. Banko: Madrigal. — 7. Novak: Dete še bi hotel biti. — 8. Fr. Gestrin: • Iz arhiva. {Konec). — 9. Dr. K. Glaser: Jurij KoM. — 10. Gašpar Križnik: Narodne pripovedke iz Moti i hi. 11. O krojači in divjem moži. — 11. Književna poročila : XI S Ji. : Dr. Tomasin, Die Volksstdmme im Gebiete von Triest und Istrien. — 12. Josip Apih: Statistična črtica dijaštva avstrijskih visokih šol (Konec.) — 13. Listek: Odlikovanje. — Razpis častnih daril. — Poziv. — Doktor Štefan Kočevar. — Pisateljsko podporno društvo. — Aškerc v nemškem provodu. — Šolska poročila. — Narodne legende. — J. Gionti-n i jeva knjižnica za otroke. — Don Kišot iz la Manche — Nove muzikalije. — Pouke moralne i gradjanske. — Dva kratka rokopisa. — K spisu: »Reformacija v Slovencih'4. „LJUBLJANSKI ZVON' stoji: za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 30 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. Tnjoi : 3. decembra. Pri Harrich, Feigel, Pribil, IIoclc, Kohl z DnnHJa. — "VVelserheimb li Gorice. — Globocnik I« Kranja. — Hribok it Brna. Pri Slonu : Adler z Dunaja. — Dobu kovic iz Dalmacijo. — VVoschica s Krškega. — Bermau, Fischer, Filip iz Budimpešte. — Kurz pj. Goldoiistein i* Gradca. — Singer iz Zagreba. Kri južnem kolodvora: Lasser iz Rumunije. — Gl«'bočni k iz Trsta. Pri avstrijskem «esar|i : Košir iz Relepeci. — Aumanu s Krškega. Pri Vlraiit.ii: Pasoletto iz Linca. — Zor iz Gradca. Tržne cene v IajiiI>Ij«ihb dne 3. decembra t. 1. el. [ii (iCfEI Pšenica, bktl. : gttft Špeh povojen, kgr. . | — t;t; Rež, „ . . i 4 [55 Surovo maslo, „ . | — 7o Jefimen, . 4 22 Jajce, jedno : . , . Mleko, liter . . . . h 10'68, „ . . . 3 0!) 8 Ajda, „ . . . 471 Goveje meso, kgr. i j KO j Proso, o ... 1 4 56 Telečje . , 60 Koruza, . ... ■ 5 20 Svinjsko „ „ — r.s Krompir, , . 2 41 Koštrunovo „ „ — Btf | Leča, „ ... .10- Pišanec...... — 45 iftrah, , . . . 10L .Golob...... — 16 Fižol, . .. . . ! 8- Se.no, 100 kilo . . . j 1 7Hi Maslo, kgr. -90 Slama, „ „ . . . 1 78' j Mast, !-- 68 Drva trda, 4 Qwetr. B 80 1 Speh Irišeii „ 1—54 4 10 Meteor o logično poročilo. g ;Ca* opa-A ! zovanja Strni je barometra v mm. Teui-penitura Vetrovi Nebo ! Mo-ikrina v i mm. 7. zjutraj 2. popol. 9.zvečer 727 0 mm. 7267 mm. 727 9 mm. 1-2" C a 6" c 1-2" C isl. zah.j jsl. zali.i si. /ah. ohl. obl. obl. 0*70 mai. dežja. Srednja temperatura —17°, za 07° nad uormalom. ID"ULriSLjsfea- borza dne 4. decembra t. 1. (Izvirno telegrafičiio porodilo.) včeraj — <1him'h gld. 88 90 - gld 88-40 n 88 90 u 89 45 Zlata renta ...... ■ '.07-90 n 107 00 5°/0 marčna renta .... n lili 95 — , 102 05 Akcijo narodne banke . . u ?82 — --• ^8<>- 801:75 — „ 3 3 50 n 115-20 — * ! 15-25 n — •— n Napol......... »1 9-12'/, 9 12 C. kr. cekini .... v ,■47 it n-47 Nemške marke..... fl f 6 55 68- 7 v, 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 25 • gld. 181 gld. — kr. Državne srečke iz 1. 18(>4 100 , 178 n n Ogerska zlata renta 4°/0 . . 102 . 15 , Ogvrska papirna ronta 5°/0 • 99 ■ 90 „ Dunavu reg\ »ročke 5°/u . . 100 gld. 121 ■» i) Zemlj. obč. avstr. 4,/i0/0 *l»tl •/.aut . Usti . . 114 • "" * Kreditno Hivčke..... 100 k|<1. 184 , 50 , Buđolfove srećke .... 10 „ 19 rt n Akcije »nglo-avstr. banke . 9 120 . 162 , 85 . Tramway-društ. velj. 170 gld. a. v. . . . 216 Miklavžev semenj v Litiji bode letos "v torek S, deoembra t. L Ž up a n s t v o xr Litiji dne* 1. decembra 1890. (887—2) Zupan: Mešek m. p. VIZITNICE priporoča v Ljubljani. Hiša z vrtom pod ugodnimi pogoji takoj na prodaj. Več pove iipravništvo »Slovenskega Naroda" (Drag. II ribar i v Ljubljani. (893—l) z dobrimi spričevali, 19 let star, slovenščine in nemščine /.i"(i?.fn, i/.uij>'n v trgovini mešanega bhtga, želi «lo dne 1. [ uh u . i j h 1H91 ovojo Hetlnnfo Hluibo Npreme-niti. — PistOB pod: ..A. ^OO poste restante l.ilijj*--. 891 — 1) I I I I W t '.iJitifetnu občinstvu udano naznanjam, da sem otvori I svojo nožarsko obrt in uljudnu priporočam raznovrstne domače*