fo pošti prejeman:
za
telo leto naprej 26 K — h pol leta „ 13 „ — „ ietrt , , 6 „ 50 „ mesec „ 2 „ 20 ,
V upravništvu prejeman:
za
celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10, -„ *etrt „ , 5 „ - „ mesec , 1 „ 70 ,
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Naročnino in inserate sprejema upravništvo v
Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Političen list za slovenski narod.
Uredništvo je v Seme-niSkih ulicah St. 2,1., 17
Izhaja vsak dan. izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 205.
V Ljubljani, v petek 7. septembra 1900.
Letnik XXVIII.
II. slov. katoliški shod
v Ljubljani 1. 1900.
Jako slovesno se je vršil in prekrasno izvršil prvi hrvatski „Kat. shod" v kraljevem gradu Zagrebu. Katolištvo in južno Slovenstvo sta minole dni v hrvatski prestolnici obnavljala svojo nerazrušno zvezo. Nadaljevanje hrvatskemu bode prihodnji teden naš drugi slovenski katoliški shod v Ljubljani. Namen mu je isti, da namreč poživi navdušenje slovenskega naroda za sv. katoliško vero, da mu vtrdi temelj obstanka in zagotovi pogoje napredka in boljše bodočnosti.
Osem let je minulo, kar so bili zbrani v Ljubljani na prvem slov. katol. shodu zastopniki vse Slovenije. Vse je prešinjala misel katoliška, navdajalo najčistejše navdušenje, ogrevali najplemenitejši vzori. Razgreti s tem svetem ognjem smo si stiskali roke in razhajajoč se klicali: Na svidenje na II. slovenskem katoliškem shodu!
Osem let, in kako živahno katoliško in krščansko socijalno gibanje se je vzbudilo mej nami! Kakor če pomladni dež zemljo namoči, šine iz zemlje na dan bujno zelenje in cvetje; poživljena je bila zemlja slovenska in pognala lepih cvetov katoliškega življenja in socialnega napredka. Treba je sedaj, da pregledamo svojo setev, da se dogovorimo, kaj nam je v bodoče storiti. Moramo se navdušiti, poživiti, osrčiti za svoje ideale, svetinje naroda slovenskega. Pogled na veliko množico, zbrano iz cele Slovenije, ki je istega duha, istih nazorov in vzorov, nas bode zopet vzdramil in vlil nam novega poguma. Prepričali se bomo, da nas ni še konec, da jih je še mnogo, ki prisegajo na katoliško zastavo, pod katero se hočejo bojevati za Boga in narod, za vero in domovino. Treba je urediti delo, organizovati moči in navdušiti srca za vse dobro, plemenito in koristno, česar je treba našemu malemu, stiskanemu narodu.
Na mejniku smo dveh vekov. V minolem stoletju se je naš narod slovenski do dobra vzdramil, zavedel kot narod in stopil v vrsto kulturnih narodov. Jezik naš se je
opilil, uvel deloma v šole in urade, omika se je razširila mej narodom. Toda smelo trdimo, da se mila naša beseda nikdar ni tako nemilo rabila, kakor se to godi dandanes. Od protestantske dobe na Slovenskem v verskem oziru ni bilo tolike nevarnosti, kakor v zadnjih desetletjih.
Zato upamo, da bode shod vznesel ljudsko srce v višine najlepših idealov, da nas navduši za nesebičnost in požrtvovalnost. Indiferentizem jc v obče poguben, a osobito v verskem oziru. Poguben je posebno malemu narodu, kakor je naš, ki se mora boriti za svoj obstanek, za svoje svete pravde. Brez trdne vere pa ni zmage, ni ljubezni, ki dela čudeže. Brez vere in požrtvovalnosti, ni sile, ki nas jači v boju z zaprekami, z nasprotji. Materializem uničuje korenine življenja. In vera v pravega živega Boga nas more rešiti te bolezni. Ona nas združuje v pravi smeri na književnem, umetniškem, znanstvenem in soc. polju, kaže nam pota do vspešnega, zdravega razvoja in napredka, zagotavlja nam boljšo srečno bodočnost, kar je in mora biti iskrena želja vsakega slovenskega srca.
VSPORED:
1.	Slovesno zvoujenje po ljubljanskih
cerkvah dnč 10. septembra ob pol 5. uri popoldne.
2.	„Pridi sveti Duh" in blagoslov ob
5. uri v stolni cerkvi.
-----
I. Osnovalno zborovanje
v ponedeljek, dne 10. sept. ob 6. uri zvečer
v knezoškofijskem Alojzijevišču.
Janez pl* s,
generalni vikarij in stolni kanonik, predsednik.
Ivan Veneajz,
c. kr. sodni .svetnik v p. in državni poslanec, podpredsednik.
1.	Predsednik pozdravi zbrane udeležence
in otvori zborovanje.
2.	Podpredsednik kot glavni poročevale
pripravljalnega odbora, poroča v smislu § 4. opravilnika.
2. Volitve načelni štev peterih odsekov:
a)	Odsek ea krščansko življenje.
b)	Šolski odsek,
c)	Socijalni odsek,
č) Časnikarski odsek,
d)	Organizacijski odsek.
Vsak odsek voli: jednega načelnika, dva namestnika in dva zapisnikarja.
4. Volitev predsedništva za slovesna zborovanja in za sklepajoče zborovanje: jeden predsednik, štirje podpredsedniki, štirje tajniki in štirje zapisnikarji.
---<33>—o——
Slovesna pontifikalna. sv. maša dne 11. septembra ob 8. uri zjutraj v stolni cerkvi.
H. Posvetovanje v odsekih.
1.	Odsek za krščansko življenje zbo-
ruje od '/z 12.—1. ure in od 4. do '/z 5- ure v knjižnici bogoslovnega semenišča (Semeniške ulice 4).
Poroča dr. Frančišek Ušeničnik, spiri-tual v bogoslovnem semenišču v Ljubljani.
2.	Šolski odsek zboruje od 10. do '/,12. ure
dopoldne v dvorani „Katoliškega Doma" in od 3. do '/i4. popoldne v seme-niški knjižnici.
a)	Ljudske Sole in učiteljišče. Poroča dr. J o ž e f Gruden, prefekt v Alojzijevišču.
b)	Srednje šole. Poroča dr. Andrej Karlin, stolni kanonik.
c)	Visoke šole. Poroča dr. Jožef Lesar, vodja Alojzijevišča in profesor bogoslovja.
3.	Socijalni odsek zboruje od 10. ure do-
poldne dalje in od 1/l3. ure dalje v dvorani „Starega strelišča" (Streliške ulice št. 10).
a)	Kmečki stan. Poroča vodja Fran Povše, državni poslanec in deželni odbornik.
b)	Obrtni stan. Poroča Ivan Kregar, pasar.
c)	Trgovski stan. Poroča Fran Šubelj, trgovec.
č) Delavski stan. Poroča Jožef Gostinčar, delavski tajnik.
d)	Zavarovanje. Poroča dr. Ignacij Žitnik, državni in deželni poslanec.
c) Socijalne naloge avtonomnih sastopov. Poroča dr. Iv. Ev. Krek, profesor bogoslovja in državni poslancc.
f) Krščanska usmiljenost. Poroča dr. Viljem S c h w e i t z e r, odvetniški koncipijent.
4.	Časnikarski odsek zboruje od 10. ure
dopoldne dalje in od 2. ure dalje v „Rokodelskem domu" (Komenskega ulice štev. 10.)
a) Znanost. Poroča dr. Frančišek Lampe, stolni kanonik, vodja „Marijanišča" in urednik .Dom in Sveta".
b)	Umetnost in leposlovje. Poroča dr. Jožef Debevec, c. kr. gimnazijski profesor.
c)	Tisek. Poroča Anton Koblar, dekan.
i.) Farne knjižnice. Poroča dr. J. Gruden, prefekt v Alojzijevišču.
d)	Ljudsko in mladinsko slovstvo. Poroča gospod Alojzij Stroj, katehet.
e)	Isdajanje slovenskih pesnikov in pisateljev ea ljudstvo in mladino. Poroča dr. Mihael Opeka, prefekt v Alojzijevišču.
5. Organizacijski odsek zboruje od 2. ure popoldne dalje v „Katol. Domu".
Poroča dr. Ivan Ev. Krek, profesor bogoslovja in državni poslanec.
in. Sklepajoče zborovanje
združenih odsekov v knezoškofijskem Alojzijevišču ob '/i5. uri popoldne.
Skupno glasovanje o resolucijah po besedilu sprejetem pri posvetovanju posameznih odsekov.
IV. Slovesna zborovanja
v knezoškof. Alojzijevišču. Predsednik. 1. Podpredsednik. — 2. Podpredsednik. 3. Podpredsednik. — 4. Podpredsednik.
J. Tajnik. — 1. Zapisnikar.
2 2 3.	3.
i. Slovesno zborovanje
v torek, dnč 11. sept., ob '/,6. uri zvečer.
a)	Predsednikov nagovor.
b)	Nagovor pokrovitelja prevsv. g. dr. Antona Bonaventure Jegliča, kneza in škofa ljubljanskega.
c)	Nagovori dostojanstvenikov.
č) Govori tujih gostov in zastopnikov.
d)	Katoliško šolstvo. Govori dr. Ant. Medved c. kr. gimnazijski profesor v Mariboru.
Tiha sveta maša za rajne udeležence prvega slovenskega katoliškega shoda bode ob 8. uri zjutraj v stolnici, nato: Cerkveni govor ob '/2 9. uri v stolnici.
2. Slovesno zborovanje
v sredo, dnč 12. septembra, ob J/210. uri dopoldne.
a)	Nagovor predsednikov.
b)	Nagovori dostojanstvenikov in tujih gostov.
c)	Katoličanstvo in napredek. Govori dr. Jožef Pavlica, profesor bogoslovja v Gorici.
č) Kmečko vprašanje. Govori vodja Fran Povše, državni poslanec in deželni odbornik.
d)	Zadružništvo in zavarovalništvo. Govori Valentin Podgorc, prefekt v »Marija-nišču" v Celovcu.
Vprašanju kmetije.
Kakor razjeda bramor rastlinam korenine, tako naj bi dvakrat na mesec v Ljubljani izhajajoči »Rodoljub« izpodjedel korenine »klerikalizmu« med Slovenci. Ubogi klerikalizem! Kedar ti bodejo izpodjedene korenine, uveneti moraš in usahniti. In res ta list z veliko vnemo tam grize, kjer misli, da so korenine klerikalizma. Dasi pa se to grizenje vrši navadno z nekam mračnim in temnim obrazom, postane takoj vese-lostno, kedar je začne izvrševati »Rodoljubov« sotrudnik tam doli iz vinorodne, vesele Dolenjske. To so članki! Vso mišice po obrazu ti prično igrati, kedar prebiraš te umotvore dolenjskega politika, in kmalu se spustiš v smeh, v neugasljiv smeh.
Ravnokar je dolenjski sotrudnik »Rodoljubov« na delu, da izpodje korenine klerikalizma med kmetskim stanom. Uže devet sila dolgih člankov spisal je mož pod naslovom : Vprašanju naše kmetije ! Na konec naslova postavil je klicaj, mora že vedeti
zakaj. Najbrže pa zaradi tega, ker obdelava ta vprašanja zares v nebo vpijoče.
Ni še dolgo temu, ko je dolenjski reše-vavec vseh kmetijskih in drugih vprašanj po »Rodoljubu« brezmejno hvalil naše vele-posestvo. Vsega dobrega pričakoval je takrat od veleposestva. V zadnji »Rodolju-bovi« številki pa hujska proti veleposestvu, češ : »Naša veleposestva veliko zemlje kmetu odtegujejo, to gre v stotisoče oralov. Če to zemljo naš kmet v svoje roke na način dobi, da bi ne mogel preveč zanjo plačati, potem nobeden kmetski Slovenec ne gre v Ameriko ali na Vestfalsko«. Mož je že čisto pozabil, da sedi veleposestvo v deželnem zboru v koaliciji z napredno narodno —, skoro bi bili zapisali slovensko, tako je, če se človek ne spoznava natanko v naslovih, — stranko. Kaj pa poreče baron Schvvegel, osobito, ako pogleda na zadnjo stran »Rodoljuba« in vidi, da je za članke dolenjskega politikusa odgovoren sam dr. Ivan Tavčar.
Zelo izvrsten je stavek: (Katoliško du-hovenstvo) »Je v žlahti z grajsko gospodo prejšnjih stoletij in upa, da se ista zopet vrne«. Tu jo dolenjski člankar prekosil samega sebe. Teman je smisel tega govora,
in človek se nehote domisli, da se doslej še nikoli in od nobene strani ni oficijelno oddajal naslov konfuzijskega svetovavca. Naj bi merodajni krogi to uvaževali.
»Rodoljubov« člankar tarna: »Ali da bi se le dva večja kmeta složila v skupnem delu, kakor to meščani delajo, če vidijo, da eden zase kaj ne zmore, tega ne najdemo«. Moža pravo za pravo zavidamo, kajti izvrstno spanje mora imeti, ker on, kedor zamore napisati tak stavek, je gotovo prespal zadnjih deset let. Ni videl in ne vidi kmetijskih zadrug in posojilnic.
Mož zahteva za kmete »kmetijske komore, podobne onim obrtnikov, trgovcev«. Gospodine, to so uže davno pred Vami zahtevali klerikalci, in bojimo se torej, da Vam patentni urad ne bo dal patenta na to idejo, če ga bodete zahtevali. Pač pa ga utegnete dobiti za nazor, da mora pri takih kmetijskih komorah sodelovati tudi meščan. To je izvirno liberalna ideja, samo da gospodje narobe niso še nikoli zahtevali, da se da kmetu v trgovinski komori tudi beseda.
Vollmar, ki je socijalni demokrat, torej mu bo dolenjski politikus gotovo verjel, dejal jo 5. septembra letos v Gradcu na
shodu nemških socijalnih demokratov: »Der Bauer .... ist keinesvvegs dumm, vielmehr ist er durch allgemeine Redensarten nicht zu gevvinnen. Kmet nikakor ni neumen in se ne da ujeti s praznimi besedami«.
Te resnične besede socijalnega demokrata zapišite si z velikimi črkami nad svojo pisalno mizo, gospod »Rodoljubov« člankar. Kedar pa sedete, da bi pisali članke o vprašanjih kmetije, takrat preberite in premislite Vollmarove besede in ravnajte se po njih. Potem »Rodoljub« gotovo ne bo priobčil nikoli več članka iz Vašega peresa.
Toda kot vestni kritiki moramo konečno priznati, da je dolenjski člankar v enem podoben celo Preširnu. Ta pesnik — prvak namreč pravi: »olovenci bodo brali bukve čiste, — Ak nas ne hvaljo, naj me vzame zlodi!« Tako tudi dolenjski politikus : »Bo zlodja se v prilog kmeta brigalo (du-hovstvoj«, in »zlodi ve, če še ne bo nemškim Cistercijencem privolilo (duhovenstve seveda) veliko kostanjeviško grajščino«. Tc enakost smo morali kot vestni kritiki kon-štatovati. Ko bi si bila še v ostalem enaka imeli bi Slovenci dva duševna velikana. Toda, kako že pravi pesnik? »Slovenec nima sreče!«
3. Slovesno zborovanje,
v sredo, dnč 12. septembra ob 3. uri popoldne.
a)	Nagovor predsednikov.
b)	Tisek. Govori dr. Viljem Schvveitzer, odvetniški koncipijent.
c)	Obrtne in delavske rasmere. Govori dr. Martin M a t e k.
č) Katoličanstvo in politika. Govori dr. Ivan Šusteršič, odvetnik.
d)	Katoliška narodna organizacija Govori dr. I v. E v. Krek, profesor bogoslovja in državni poslanec.
Slavnostni komefz
slovenskega katoliškega akailemiraega društvu ,,Daalee" oh 7, uri zvečer.
I. hrvatski katoliški shod v Zagrebu.
Zadnji dan (5. septembra).
Ob 9. uri dopoludne je otvoril predsednik grot Kulmer tretjo slavnostno sejo. Udeležba, kakor prejšnji večer, zopet velika. Te seje se je udeležil tudi naš prevzvišeni knezoškof dr. Anton Jeglič, kar je naše katoliške brate silno razveselilo, ker so nas prejšnji dan vedno izpraševali. da - li pride ljubljanski biskup na sestanek. Gosp. predsednik ob živahnem ploskanju in burnimi živio-klici pozdravi novodošlega knezoškola, na kar se ta, hrvatsko govoreč, zahvali ter tudi s svoje strani pozdravi ta prepotrebni in prekoristni prvi hrvatski katol. shod.
Na to je govoril, oziroma čital svoj sestavek dr. Juraj Vr b a n i c o socijalnem vprašanju. Socijalno vprašanje po njegovem mnenju na Hrvatskem še ni tako pereče, kakor po drugih deželah, vendar pa treba skrbeti, da ne postane tako pereče. Pot, kako se vspešno reši to vprašanje, nam kaže katoliška vera, ki nas uči, da moramo ljubiti bližnjega kakor samega sebe. Širjenje religije in verskih načel proti verskemu in-diferentizmu in materijalizmu je treba, da je ena glavnih nalog naše družbe. Tu more največ pomagati družina, ki je osnovana na verski in moralni podlagi. V podrobnih nasvetih je povdarjal zlasti potrebo nedeljskega počitka in posvečevanja nedelj; potrebo snažnih delavskih stanovanj, ločitev spolov pri j tovarniškem delu, zavarovanja za starost in slučaj bolezni, ureditve delavske plače v tem smislu, da more delavec preživitt sebe in svojo družino, slednjič verske vzgoje delavstva. Srednji stan je najvažnejši v državi, zato ga treba ojačiti in varovati. Za rešitev propadajočega seljaštva na Hrvatskem je na-svetoval govornik, naj se prepreči razkosavanje zemljišč ter uredi dedno pravo. Zlasti pa naj se seljaki organizujejo v kmetskih zadrugah.
Najpomenljivejši je bil govor vseuči-liščnega profesorja dr. Bresztyenskega o razmerah mej cerkvijo in državo. Na podlagi splošnih krščanskih načel o namenu cerkve in države je zelo obširno narisal, kakšno razmerje mora med njima vladati,
da izvršujeta svoj vzvišeni namen. — O katoliškem tisku je govoril kratko a je drnato urednik dr. Ivan R u ž i č. Načrtavši ob kratkem veliki prosvetni pomen Guten-bergove iznajdbe je kazal tudi na grozno zlorabo tiska od strani židovstva in brez-verstva ter zlasti priporočal, naj bi hrv. ra-zumništvo podpiralo novo zasnovano katoliško tiskovno društvo v Zagrebu.
Ob 2. uri popoldne je bil slavnostni banket v restavraciji »Gradjanske streljane«. Udeležilo se ga je pet biskupov: nadbiskupa dr. Posilovič in dr. Stadler, biskupi dr. Jeglič, dr. Mahnič in dr. Krapac ,ter nad 300 odličnih oseb. Sviral je oddelek kazalištnega orkestra. Prvo napitnico je govoril grof Kulmer sv. Očetu in kralju Franu Josipu I., dr Posilovič grofu Kulmeru, dr. Neumann, odvetnik iz Osjeka, hrvatskemu episkopatu, ljubljanski knezoškof dr. Jeglič je slovenski nazdravil ter mej drugim priporočal bratom Hrvatom, naj zajemajo svoje informacije iz dobrih slovenskih časnikov. Nato je zasvirala godba slovensko himno »Naprej zastava slave«, katero so vsi udeleženci stoje spremljali s petjem. Navdušenje je prikipelo do vrhunca, ko je dr. Stadler napil zjedinjeni Hrvatski, kateri naj bi se čim prej priklopila tudi Bosna in Hercegovina. Prekrasna je bila zdravica dr. Brezstyenskega hrvatski domovini, ki je prelep dar božji, in ki moramo zanjo po besedah sv. Očeta, če treba, darovati i svoje življenje.
Ob 5. uri popoludne se je pričela sklepna seja. Pritisk k njej je bil uprav velikanski. Napolnjen je bil zadnji prostorček v prostorni dvorani. Predavali so dr. Iv. Cuk a, profesor v Zadru, o koristi in škodljivosti leposlovja, dr. Luka J e 1 i č o potrebi reforme cerkvene umetnosti na Hrvatskem, ter dr. Kosta V o j n o v i č , knez Užički, o katoliškem življenju : iz zgodovine je dokazoval , kakšno važno ulogo so imeli od nekdaj verni, izobraženi lajiki v katoliški cerkvi, pa razvijal svoje misli, kako bi se i na Hrvatskem izgojili verni in učeni lajiki. Vsi trije govorniki so želi za svoja predavanja obilo pohvalo, zlasti dr. Jelič.
Svečano je zaključil shod grof Kulmer s kratkim nagovorom, na kar je senjski biskup dr. Maurovič podelil zbranemu občinstvu blagoslov v prekrasnem starosloven-skem jeziku. Pretresljivi prizor je bil najlepši završetek I. katol. hrvatskega shoda. Predno smo se razšli, zapeli smo še vsi hrvatsko himno »Liepa naša domovina«.
Narodi prve in druge vrste.
Iz Zagreba.
Z isto brezozirnostjo kakor Nemci v Avstriji se trudijo tudi Mažari na Ogerskem in Hrvatskem polagoma zatreti vse narodnosti, posebno še Slovane. Pri sredstvih niso izbirčni. Ta borba proti vsemu, kar je slovanskega, posebno hrvatskega, se je razbes-nela posebno v zadnjem času, kakor da bi
Mažari slutili, da se jim je bati za njihovo prvenstvo v državi.
Z Nemcem so Mažari Bložni povsodi, kjer žele napadati Slovane. Imena slovanskega ne izustita ne eden niti drugi, posebno ne v onem slučaju, če se je proslavil kak Ceh, Slovenec ali Hrvat. Nemcu so tedaj Cehi in Slovenci Avstrijanci, Mažaru je pa Hrvat Oger. To je sicer že stara avstrijska navada zvati vse narode v državi Avstri-jance, le Nemci se imenujejo vselej s pravim imenom. Ce se proslavi kje Čeh, Slovenec, Poljak, potem je to Avstrijanec, če je pa Nemec izvel kaj imenitnega, potem je on Nemec, četudi je tako Avstrijanec, kakor oni trije.
To so se naučili zdaj tudi Mažari od Nemcev ter nekaj časa sem ne izgovore imena Hrvat pri drugej priložnosti, nego če ga je treba opsovati.
V zadnjih bojih v Kini so se naši mornarji slavno izkazali. Poznato je, da so ti mornarji skoraj sami Hrvati. A vsi nemški in mažarski listi so zanikali hrvatsko ime, niti ga z besedico omenivši, nego so proslavljeni mornarji enim avstrijanski, drugim pa ogerski ali mažarski mornarji. V avstrij-Bkej vojski so bili poznati in tudi vedno tako imenovani hrvatski polki. Zdaj je tudi ta naslov izginil in bivši hrvatski polki so zdaj le ogerski. Hrvatsko domobranstvo je zdaj le ogersko-hrvatsko, a večidel tudi že le ogersko.
Mažari seveda ne morejo pozabili, kaj so bili Marojčič, Filipoviea, Ivanovič, Rodič, Blažekovič itd. Takih mož se oni boje, pa Hrvatom prečijo pot do takih časti. Oni že dobro vedo, zakaj tako delajo, bode li pa to državi na korist, je seveda drugo vprašanje. Hrvatska se mora zgubiti tudi z zemljevidov. Pred nedavnim je izšla iz geografskega zavoda velika karta Ogerske, na katerej ni več Hrvatske Sploh Mažari že dlje časa brišejo popolnoma ime Hrvatske na svojih zemljevidih.
Ob enem so se seveda pomažarila tudi geografska imena, kar v poprejšnjih vojaških zemljevidih vendar ni bilo. Zdaj rabi tudi najvišja vojaška oblast le pomažarena imena hrvatskih krajev. Tudi krstna imena vojakov so pomažarili pri hrvatskih polkih, kar se vender tako čudno glasi. V Avstriji se po-nemčuje z vso silo, na Ogerskem in Hrvatskem pa mažarizira, ob enem pa dopuščajo da se more širiti v Primorju in v Dalmaciji Lah. Pri mornarici so večidel sami Hrvati, in vendar pomorska oblast ne daje hrvatskemu jeziku one važnosti, kakor bi jo moral imeti; še vedno se šopiri tukaj laščina, a zraven nje se neguje seveda tudi nemščina, katero je začela Avstrija uvajati tudi v Dalmaciji.
Da so naši Primorci izvrstni mornarji, je poznato celemu svetu, to pa ne, da so zapostavljajo, kjer se le da, in da vsa bolja mesta dobivajo Nemci, Lahi in v novejšem
času celo Mažari. In kaj bi počeli, ko ne bi imeli Hrvatov za mornarje ? Tako se dandanes potiska Slovan iz vseh boljih služb, a še huje je, kar se godi pri ostalih državnih službah. O tem bi znali Hrvati in Slovenci napisati cele strani svojih časopisov. To so plodovi tako hvaljenega dualizma, današnjega državnega sostava
Politični pregled.
V Ljubljani, 7. septembra.
Razpust državnega zbora ali odstop Koerberjevega kabineta? V trenutku, ko to pišemo, še ni znan sklep si-nočnjega odločilnega ministerskega posvetovanja pod predsedstvom ministerskega predsednika Koerberja, ki je trajal celi dve uri. Znano je le to, da sta bila Goluhovski in Welsersheimb po seji pri cesarju v zasebni avdijenci. Dunajski večerni listi sicer poročajo, da je razpust parlamenta gotova stvar in da še dotični cesarski patent objavi še danes. Vendar pa niso redki politiki, ki še vedno trdijo, da je konečne odločitve pričakovati še le ob vladarjevem dohodu iz Galicije. Vkljub temu se pa z gotove strani še vedno energično deluje proti razpustu parlamenta. Poljak vitez Jaworski je še vedno na Dunaju, tudi poslanec dr. Herold je včeraj došel iz Prage. Zelo sumljiva je pa tudi vest o avdijenci Goluhovskega in Welsers-heimba. Kakor se sluti, sta ta dva moža proti razpustu parlamenta iz znanih vojaških ozirov. Tako vsaj trdijo mažarski listi. Najnovejši poljski listi sicer trdijo, da Poljaka Jaworski in Dzieduszycki nista radi tega prišla na Dunaj, ker skušata preprečiti razpust drž. zbora, marveč vsled tega, da se poučita o položaju in naročita primerne korake poljskemu osrednjemu volilnemu odboru, toda kdor pozna politiko teh mož, bo težko verjel temu poročilu. Položaj je v trenutku skratka tak, da nihče ne ve, kako se reši akutna kriza, sploh ostalo je dosedaj še vse pri starem. Sinoči so došli nekateri uplivni levičarski vodje, mej njimi neizogibna Schwegel, Stiirgkh, ter OžbaltThun, Baern-reither in Gross, izmej desniških voditeljev je pa na Dunaju poleg Javvorskega in He-rolda tudi poslanec dr. Ebenhoch, ki je tudi že konferiral s Koerberjem. — Pripravljeni moramo biti torej na razpust parlamenta, a tudi na delno ministersko krizo.
Zarota proti knezu Ferdinandu. Iz Budimpešte prihaja senzačna vest, da večje število anarhistov streže po življenju bolgarskemu knezu Ferdinandu. V Budimpešti so baje minuli mesec imeli anarhisti sestanek, na katerem so sklenilijumoriti bolgarskega kneza. Iz nekega poročila je razvidno, da se je onega posvetovanja udeležilo 50 anarhistov iz Italije, Nemčije in Rusije in da je posebna deputacija že odpotovala proti Zofiji. No, to poročilo bržkone ne bo resnično, ker bolgarska varstvena obla-
O Levčevem »Slovenskem pravopisu" in njega kritikah.
Spisal dr. K. Štrekelj.
(Dalje.)
Zagovorniki elanja se sklicujejo na ^posestno stanje" /-» v šoli, v kateri so oni s svojim slabim vzgledom pokvarili domačo govorico večine učencev, in vpijejo: „ Glavna reč je pri knjižnem jeziku edinost; njej se mora umikati vsa znanstvenost" (Seveda bralec 6). Tega pa ne pomislijo, da so oni tisti, ki so zmotili edinost, ker oni uvajajo v knjižni jezik stvari', katerih ne pozna njegova zgodovina. V tem se mi zdč podobni tatu, ki se preganjan vrže med množico in vpije na vse grlo 'pri-mite ga, primite ga', da odvrne sum od sebe. Da imajo zagovorniki elanja med šolarji in šolaricami vspeh, kedo se bo temu čudil, ki ve, kako je naš narod vnet za vse, kar je tujega, nenavadnega, zlasti če prihaja to iz ust učiteljevih. Tuje se zdi Slovencu lepo že zato, ker je tuje, in človeška natura je že taka, da nitimur in vetitum cu-pimusque semper negata. Ta razvada elanja, katero je po Goriškem zasejal rajni dr. Lavrič, ki je podučeval srednješolsko mladino v deklamaciji in v igranju na odru, je tam že 1.1873. neprijetno dirnila J. Baudouina de Courtenay, ki je v „Nckterih opazkah ruskega profesorja" na str. 36. pisal o nji in nekih drugih napakah tako-le:
„Ta prikazen, da se Slovenci tako radi poslužujejo drugih jezikov, dokazuje mej drugim to, da, kakor potomki sužnjev, nijso se še mogli odvaditi robote in hlapče-vanja tujcem. — Saj celo nekteri vneti Slovanjc mej Slo-
venci sramujejo se svojega domačega slovenskega jezika, čislajo ga za ,gmajn špraho', ter, če le znajo en malo na primer, po hrvatsko, rabijo v razgovoru hrvatski jezik. Če ga pa znajo premalo zato, da bi ga mogli svobodno rabiti, vsaj mešajo v svojo slovenščino mnoge hrvatske in druge slovanske besede, izraze in forme. Drugi pa, če ne delajo ne enega nč druzega, vsaj predelavajo po svoje slovenski jezik, ter si sestavljajo svoj čisto osebni jezik. To se poteguje mej drugim na te gospode, ki govorijo preveč 'pravilno1, izrekajo vse, 'kakor je napisano', na-primer l na konci besedij (rekel, delal, kozel i. t. p,), na mesti česar navadna slovenščina ima u (reku, delau, kozeu i. t. p.)."
Elanje je torej po Baudouinu zaničevanje slovenščine, znak servilnosti. Kedor ela,| tisti se sramuje domače izreke, katere ga je naučila mati, sramuje se svojega jezika in se potemtakem zaničuje sam. Kako je o takem pel Koseski, vč vsakdo.
Elanje, moderna prikazen v našem knjižnem jeziku, ki nima še niti 40 let, torej nikakor ne more veljati za produkt zgodovinskega razvoja, kakor «. Prineseno je v knjižno slovenščino iz vzhodne štajerske slovenščine. Z isto pravico, s katero zahteva Prlek Ilešič izreko „čistega" /-», bi smel jaz Kraševec zahtevati od vseh Slovencev izreko č: slepič, Čiči, blečiči\ Kedo se mi ne bo smejal? Celo tisti, ki vč, da smo sprva vsi Slovenci in Hrvati ali Srbi govorili tako in da smo č (iz tj) zamenili za č šele sčasoma.
Kakor z zgodovinskega stališča, je elanje neopravičeno tudi gledč na število duš, ki je rabijo ali ga ne rabijo. Kje ela naš narod? Pred vsem elajo kajkavci,
kateri pa nočejo več biti prištevani k Slovencem in se rajši učč v šolah okati po hrvaški ali srbski; ela se v majhnem, dosedaj še ne natančno določenem delu mej Muro in Dravo (ali bolje nad Bočem), kjer se pa poleg /-a govori tudi g, o; dalje nahajamo l v Belih Kranjcih, kjer se govori poleg tudi u in t, in pa večinoma v Reziji. Koliko je torej približno teh Slovencev? Tako govorečih Rezijanov je okoli 3.000, Belih Kranjcev 15.000 in vzhodno-štajerskih Slovencev 134.000 (katero število pa je gledč elanja gotovo previsoko), vseh vkupe torej 152.000 duš. Tem nasproti stoji 1,148.000 duš, ki imajo izgovor m ali w ali o. Kake posebne vrline krasijo prve Slovence, da bi smeli v izreki /-» zapovedavati skoraj devetkrat veči masi ? Edina je morda ta, da se med seboj tako ne derejo in kavsajo, kakor ostali milijon, druge pač ni nobene.
„Posestno stanje", osnovano na zgodovini našega knjižnega jezika, in pa pretežna večina slovenskega naroda se torej vpira elanju in zahteva odločno, da je končni in predsoglasniški / izrekati prav kakor u (w, v), ker le to je res prava narodna izreka. Odločilna faktorja govorita torej zoper elanje in ga nikakor ne dopuščata. Zagovorniki zadnjega navajajo za vtrdbo svoje teorije še nekaj drugih razlogov, katere si hočemo prav tako ogledati, kakor smo si ogledali odločilna faktorja, dasi je za nas ž njima to vprašanje že rešeno.
Pred vsem se sklicujejo zagovorniki elanja na lepo-glasje, češ, / izrekati kakor «, w je 'neblagoglasno', 'gorenjsko rovtarsko', 'rustikalno', taka izreka je 'pasje lajanje', 'žabje kvakanje' itd.
(Dalje sledi.)
je ""legrafičnemu poročilu profesorja Zbier-zchovvskega na gospoda Hubada povzeti, pel in poslavljal sc je g. Orželski dne 4. t. m. v operi llalka od Ivovskega občinstva, ki ga je navdušeno pozdravljalo. Jutri dospe v Ljubljano.
Udeležnikom slov. kat. shoda naznanja pripravljalni oubor, da je naznanila za stanovanja razposlal vsem, ki so želeli prenočišča proti plačilu. Brezplačna prenočišča pa se bodo večinoma naznanila šele v Ljubljani in le tistim, ki so se pravočasno oglasili. Na vseh kolodvorih bodo reditelji z belimi trakovi na rokavih ter gostom dajali pojasnila. Vstopnic se je do danes oddalo nad 3000 samo izven Lju bljane; veljavno so samo za osebe, na katerih imena se glase
Shod in Slomšekova slavnost. „Kat,-pol. in gosp. društvo za Slovence na Koroškem" je priredilo v nedeljo dnč 2. sept. političen shod in Slomšekovo slavnost v Trabesinjah ob Kotmarivasi. Prijazni vrt p. d. Boštijanov, kjer se je shod vršil, je bil z zastavami v cesarskih, ndrodnih in koroških barvah zelo okusno okrašen, gro-menje topičev pa je tudi daljši okolici ozna-njevalo našo slavnost. Udeleženci so prihiteli od raznih stranij, zlasti nam je pohvaliti vrle Rožane, ki so prihiteli v častnem številu. Dalje je bilo navzočih lepo število celovških Slovencev in sosedna duhovščina, na čelu ji veleč. gosp. dekan M ii 11 e r. — Shodu je predsedoval g. župnik O g r i z. G. Rozman je govoril o sedanjih žalostnih političnih in gospodarskih razmerah. G. Martin S t i h je v vnetih besedah poživljal kmete h skupnemu, vzajemnemu delovanju, č. gosp. B a y e r pa je kazal v navdušenih besedah, kako potrebna nam je odločnost, in kako le z vstrajnim delom dosežemo zaželjenih vspehov. Politični shod se je zaključil z „živio"-klici presvitlemu cesarju. — Nato se pričela jako lepa Slomšekova slavnost. Gg. pevci, domači z došlimi gosti, so vneto in lepo pevali slovenske pesmi. V slavnostnem govoru je g. Rozman kazal, kako je naš slavljenec Anton Martin Slomšek živel in delal za svoj mirod. Podal nam jc šopek njegovih prekrasnih naukov in nas poživljal, da obhajajmo Slomšekovo stoletnico s tem, da se vedno in povsod ravnamo po njega vzvišenem vzgledu in tehtnih naukih! Navdušeno so ob koncu govora klicali vsi Slomšekovemu spominu gromovit „slava"! — Razvila se je nato jako prijetna zabava. Kratkočasili so nas vrli pevci, mnogo smeha pa je napravil nastop „berača", ki je svojo nalogo prav mojsterski izvršil in žel za svoje hudomušno predavanje mnogo zaslužene pohvale. Dalje je nastopila znana naša ndrodna „godba", mladina je tekala za stavo itd. Shod in slavnost sta se vršila v najlepšem, vzornem redu. Žal le, da niso prišli vsi govorniki, ki so nam prej za gotovo obljubili svojo udeležbo. — Da se je shod tako lepo vršil, zato grč hvala g. M. Pro-s e k a r j u, ki je poskrbel za vse potrebne priprave.
Proslava staroste koroških Slovencev Podružnica sv. Cirila in Metoda za Pokrče in okolico napravi dne 16. t. m. popoludne pri »Krajcarju« ob T i n j a h slavnostno zborovanje v spomin stoletnice rojstva knezoškofa A. M. S 1 o m š e k a in v proslavo njegovega edinega še živečega učenca, mil. gosp. Lovrenca Serajnika, inf. prošta, viteza Franc Jožefovega reda itd. Zborovanje obeča biti sijajno, bodelovali bodo tudi tamburaši s Štajerskega.
Stoletnica Prešernovega rojstva. Iz Kranja se nam piše: Narodna čitalnica v Kranju priredi povodom stoletnice Prešernovega rojstva dne 16. septembra slavnost, pri kateri se bode odkrila spominska plošča na hiši, v kateri je pesnik umrl. K tej slavnosti se vabijo vsa društva s prošnjo, da do 10. t. m. naznanijo čitalničnemu odboru, ali se udeleže korporativno, oziroma z zastavo ali le po deputaciji. Za slavnost se vrše velike priprave. Pomnoženi odbor se jc potrudil, da priredi slavnost v kolikor mogoče velikem obsegu. K vsporedu nam je dostaviti, da bode ob 7., oziroma 8. uri zjutraj goste na kolodvoru sprejemala deputacija. Ob 9. uri bode v župni cerkvi v Kranju daroval sv. mašo msg. Tomo Zupan.
Ob 10. uri je obisek Prešernovega groba. Ob 11. uri odkritje spominske plošče. Ob 12. uri banket v gostilni g. P. Mayrja. (Kuvert po 3 krone, priglasila se prosijo do 12. sept.) Od 3. ure dalje ljudska veselica in bazar v „Zvezdi" na korist Prešernovemu spomeniku v Ljubljani. Za popoludanski buzar tekmujejo dame kranjskega mesta v izbiru praktičnih stvarij.
Pozor! Nekdo po Ljubljani pobira »mile darove« za kat. shod. Svarimo pred njim, ker nima nobenega pooblastila.
I. slovenska umetniška razstava se otvori dnč 15. t. m opoludne v ljubljanskem „Mestnem domu". Razstava bode obsegala preko sto cerkvenih in posvetnih slikarskih in kiparskih umotvorov. Ustop-nina 30 kr. (60 h) ob delavnikih in 20 kr. (40 h) ob nedeljah. — Dopoludne bo ob 9. uri v »Narodnem domu" II. občni zbor z običajnim dnevnim redom. — Zvečer ob 8. uri pa je v „Narodnem domu" slavnostna akademija na korist razstavi, ki ostane odprta do 15. oktobra. Vsa dela
—	izvzemši nekaterih iz privatne posesti — bodo občinstvu na prodaj.
Iz Kamnika se nam poroča, da je bilo v ondotnem kopališču do 1. t. m. 713 gostov.
Tržaški romarji na Brezje. S posebnim vlakom južne železnice se je dne 5. t. m. ob 9. uri zvečer odpeljalo iz Trsta kakih 1200 oseb na Brezje. Bile so večinoma romarice, same Slovenke. Odpeljali so se pod vodstvom č. g. vikarja Štembergerja. 28. vagonov je komaj zadostovalo za toliko ljnd^ stva. Na kolodvoru je bilo zbranih mnogo radovednežev. Pa pravijo, da v Trstu ni Slovencev ! — Sinoči ob 7. uri so se romarji vrnili iz Ljubljane proti domu.
Slovenska trgovska šola v Trstu. Iz Trsta nam pišejo: »Zveza slovenskih trgovskih pomočnikov« v Trstu se bavi že dalj časa z vprašanjem o ustanovitvi slovenske trgovske šole v Trstu. Na občnem zboru tega društva, ki se je vršil minolo nedeljo, so zopet razpravljali o tem vprašanju ter izrekli prepričanje, da bi ustanovitev take šole bas v Trstu bila velikega pomena, ne le za tržaške Slovence, nego za povzdigo narodnega gospodarstva v Slovencih sploh. Le potom šole, iz katere bi izhajali strokovno izobraženi trgovci, je možno doseči, da preide velika trgovina polagoma v nase roke. Razume se samo ob sebi, da bi se nam s tem odprl nov, bogat vir narodnega blagostanja. Baš v Trstu je pravo mesto za tako šolo; tukaj bi imeli mladi trgovci priliko, da se praktično vežbajo v svoji stroki, tukaj bi lahko iz bližine opazovali vso manipulacijo v veliki trgovini ter vse ustanove in zavode, ki so s trgovino v zvezi. Omenimo naj le velikih javnih skladišč in borze. »Grau, Freund, ist alle Theorie«, ta rek velja zlasti v trgovini. Ali je pa mogoče, ustanoviti v Trstu slovensko trgovsko šolo? Po našem mnenju je mogoče. Temelj bi ji vrlo društvo naše trgovske omladine položilo lahko že sedaj. Tu imamo več praktičnih trgov-cev-Slovencev, ki bi po svoji naobrazbi bili poklicani, da pomagajo društvu z brezplačnim poučevanjem; imamo pa tudi bančnih uradnikov, profesorjev in drugih gospodov, ki bi gotovo drage volje žrtvovali nekoliko svojih prostih ur v ta vzvišeni namen. Prostore bi društvu prepustilo kako večje bratsko društvo, ki ima svoj dom. Trebalo bi torej le sestaviti učni načrt, izposlovati odo-brenje in začeti še to jesen s poukom. Da bi bila taka šola le zasebna ter da bi za sedaj ne imela pravice javnosti, to naj nikogar ne moti. Glavna stvar so vendar le dobri učni vspehi, dejanjska korist, ki bi se pokazala v strokovni izobrazbi, ne pa — naslovi »Iz malega raste veliko.« Pisec teh vrstic je svoje dni opazoval v Belgradu delovanje tamosnje »trgovačke omladine«. Tudi to društvo je vzklilo iz skromnih kali. Danes je najuglednejše društvo na Srbskem, šteje na tisoče in tisoče članov, vzdržuje vzorno trgovsko šolo — s pravico javnosti
—	ter izdaja dnevnik »Trgovinski glasnik«, ki je na najboljšem glasu zaradi svojih te meljitih trgovinskih in narodno-gospodarskih člankov in zanesljivih, a ob enem zanimivih trgovinskih vesti. Kar je v malem Belgradu mogočo, zakaj bi v vel ikem trgovinskem
emporiju, kakor jo Trst, ne moglo vspevati? Bela Ljubljana bodi nam kulturno središče, trgovinsko pa Trst, ki jo v vsakem oziru pripraven v to.
Železnica Lupoglava-Opatija Ministerstvo za železnice je inženerju Adal-bertu Mathausch z Dunaja podelilo dovoljenje za tehniške priprave za električno normalno eventualno ozkotirno železnico s postaje Lupoplava do Opatije, ozir. Lovrana.
Premovanje konj. Dne 1. sept. sc je konjsko premovanje vršilo v Boh. Bistrici. Udeležba jc bila slabša od lani, ker priznali so le 24 kobil z žrebeti. Vzrok je bržčas slaba krma, kar sc je opazilo tudi na živalih. V razsodišču so bili stotnik M. W i m m e r, Al. P a u 1 i n in J. Gams. Premovanja so se udeležili grof Eichelburg in baron Rechbach iz Bleda, Sandor Sorgcr iz Slavonije, tajnik Pire in okr. živinozdrav-nik H. Turk iz Radovljice. Razstavljena živina ni bila v najboljši kondiciji, posebno kar se tiče kopit in podkovanja. Premije so dobili za kobile z žrebeti: Prvo darilo 50 kron Jos. Stare iz Nomenja, drugo 40 kron Janez Korošec iz Čcšnjic, tretje 30 kron F. Žvab iz Lazov, četrto 30 kron G. Soklič z Broda, peto 30 kron M. Sušnik iz Nomenja, nadaljna darila so dobili V. Sodja iz Jereke, L. Vojvoda in A. Torkar iz Boh. Bistrice, I. Arh od Stare Fužine in I. Urančič z Laškega broda. — V Lescah se jc vršilo premovanje 3. sept. Razstavljenih je bilo 14 kobil z žrebeti, 22 mladih kobil in 17 žrebet nariškega plemena. V komisiji so bili stotnik "VVimmer, A. Pavlin in Vinko Ogorevec. Kon-dicija živalij jc bila povoljnejša, a glede kopit in podkovanja so se opazili isti ne-dostatki. Premije so dobili za kobile z žrebeti: Prvo državno darilo 70 kron L. Vojvoda iz Boh. Bistrice, drugo (40) And. Ažman iz Hraš, tretje (30) I. Hudovernik z Dovjega, četrto (30) I. Avsenilc od Sv. Lucije pri Begunjah, peto (30) M. Ambrožič iz Majstrane, šesto (20) F. Kocijančič z Milnega, sedmo (20) Fr. Stroj iz Dvorske vasi, osmo (20) I. Cotelj iz Zgoš. Za mlade kobile: Prvo državno darilo (50 kron) A. Grilc iz Hraš, drugo (40) I. Babic iz Brezja, tretje (30) I. Dolar iz Vrbe, četrto (20) Fr. Kosel iz Smokuč. Sreberne svetinje so dobili I. Zupan iz Nomenja, I. Rogač iz Gor. Lipnice, M. Žvab iz Lepcnce, I. Rozman iz Bitna in L. Zupan s Savice. Za dve in enoletna žre-beta: Prvo drž. darilo (20 kron) M. Arh iz Godešiča, drugo (20) M. Ambrožič iz Mojstrane. Sreberne svetinje: J. Preželj iz Polja, A. Rozman z Otoka, M. Švegcl iz Gorij in T. Slivnik iz Grada. Premovanje v Kranju se je vršilo 4. sept. Pripeljali so 15 kobil z žrebeti, 11 mladih kobil in 12 žrebet. Premije so dobili za kobile z žrebeti: Prvo državno darilo (70 kron) I. Stare iz Sp. Ber-nika, drugo (40) S. Jereb iz Sp. Bernika, tretje (30) I. Primožič od Sv. Križa, četrto (30) I. Markun iz Bašlja, peto (20) I. Primožič od Sv. Katarine, šesto (20) I. Prosen iz Čirčič, sedmo (20) L. Kodran iz Stražišča. Sreberne svetinje sta dobila: A. Kuralt iz Cerkelj in I. Gros iz Kovorja. Za mlade kobile: Prvo drž. darilo (50 kron) I. Čebašek iz Prebačevega, drugo (40) I. Cudcrman iz Predoselj, tretje (30) I. Barle iz Naklega. Sreberni svetinji sta dobila V. Jenko z Jame in I. Barle iz Grada. Za dve- in enoletna žrebeta: Prvo drž. darilo (20 kron) Fr. Stare z Brega, drugo (20) I. Barle iz Cerkelj. Sreberne svetinje so dobili Fr. Zevnik iz Mavčič, Fr. Brešar iz Čirčič in Jos. Zevnik iz Praš. — V K a m n i k u se je vršilo premovanje 5. sept. Pripeljali so 9 kobil z žrebeti, 12 mladih kobil in 10 žrebet, udeležba torej slaba, ker sc veliko naraščaja proda. Ker konjerejci niso zadostili vsem pogojem, niso bile vse premije razdeljene. Premije so dobili za kobile: Prvo drž. darilo (70 kron) I. Skok s Pristave, drugo (40) M. Mušič iz Trzina, tretje (30) A. Črnivec iz Šinkovega turna, četrto (30) I. Majhen iz Radomelj, po 20 kron so dobili Fr. Kadunec iz Krašnje, I. Plahuta iz Lahovč in A. Krumpestar iz Zaloke. Za mlade kobile: Prvo darilo (50 kron) I. Skok s Pristave, drugo (40) Fr. Špenga iz Bukovce, tretje (30) Fr. Bohincc iz Zaloke. Sreberni svetinji Fr. Vrhovnik iz Mengša in I. Slevcc iz Preserja. Za eno- in dveletna žrebeta: Prvo darilo (20 kron) I.
Jažovec iz Volčjega potoka, drugo (20) I. Dcbcvcc iz Polja. Sreberne svetinje F. Bre-gant iz Šinkovega turna, P. Kržič iz Mengša, I. Golob iz Podgorja, M. Zmrzlikar iz Šinkovega turna in A. Vrhovnik iz Mengša. Iz Kamnika se je komisija odpeljala na Vrhniko.
Dopolnilna volitev na Koroškem
Iz Celovca, dne 6. sept.: Dopolnilna volitev v beljaškem okraju bode dne 15. t. m. Liberalno nacijonalci se šo niso zjedinili za skupnega kandidata. Postavili ga bodo baje na posebnem zaupnem shodu. — Namesto drž. posl. G ho na so postavljali kandidata dno 2. sept na shodu zaupnih mož v Beljaku. Večina se jo odločila za posestnika Gregorja J a n i h a v Medborovnici, ali tudi znanemu odpadniku M. O r a s c h - u, p. d. Oštinjaku v Dolu se cedijo sline po Dunaju in oglasil te je tudi on. Janih bo dne 9. in 10. t. m. že govoril na shodih v Trbižu in Podklostru.
Nepotrjen zakon. Cesar ni potrdil zakona, sklenjenega v zadnjem zasedanju koroškega dež. zbora glede p r i č e t k a šolskega leta na ljudskih šolah. Deželni zbor je bil sklenil, naj se šolsko leto prične o veliki noči in naj glavne počitnice trajajo od 15. sept. do 2. nov. To naj bi veljalo za vse one kraje, v katerih ni srednjih šol. Dež. zbor je torej o tem sklepal zastonj!
Na Velikem Zvoniku je bilo letos 400 hribolazcev manj, kakor lani. Lani se je v tamošnji planinski koči oglasilo 3499 tujcev (do 1. sept.) letos samo 3099. Sploh je letos prišlo na Koroško mnogo tujcev manj, kakor lani. Na snežniku pod Velikim Zvonikom je dno 31. avg. nenadoma umrl nek 601eten hribolazec. Zjutraj še zdrav se je vesel podal na pot. Umrl jo nagloma, zadet od srčne kapi. Spremljala ga je njegova žena.
Koroške novice. Prestavljen je učitelj Kr. K a i n i g iz Prevalj v Celovec. — Premovanje goveje živine bo, in sicer za rudečo pasmo: dnč 4. oktobra v Draščicah, 5. okt. v Žabnicah, 6. okt. v Borovljah. Za belo pasmo: Dne 11. okt. v Dobrlivasi, 12. okt. v Št. Kancijanu. Drugi okraji letos nimajo premovanja. Zakaj? — Od 27. sept. do 6. okt. bode v Važenšah pri Celovcu v sadnem vrtu kmetijske družbe praktičen tečaj za sadjarje. Oglase sprejema do 15. sept. kmetijska družba. — G. potovalni učitelj V. Šumi bode predaval dnč 23. sept. ob '/s3. uri popoludne vŠkofičah (v šoli), in dnč 30. sept. pri Lcitgebu v D o b u ob Pli-berku. Mlekarna v Maloščah, katere uravnava stane 3500 kron, in ki ima 77 udov, jc dobila 1200 kron državne podpore. — V Starem Dvoru nad Št. Vidom dobč nov živinski sejem, ki bo vedno na ponde-ljek po mali gospojnici. — Za pogorelcc v Strajivasi se je nabralo vkup 12.587 kron 97 vinarjev, od tega po cerkvah 1509 kron 24 vin.
Iz celovške škofije. Orglarska šola bode imela prihodnje leto samo drugi tečaj. Sprejmejo se pa tudi taki novi učenci, ki so v orgljanju že nekoliko poučeni. — Č. g. Luka V e r š e k, župnik na Visoki Bistrici, postane župnik v Slov. Šmihelu; č. g. V. Janku, provizor v Zamelsbergu, postane župnik v Dobrijah; č. g. Ad. Gaggl, provizor v Hohenpressenu, postane župnik v Malem Cerknem ; č. g. Henr. S m a ž i k, provizor v St. Janžu v Rožu, postane župnik ravnotam; č. g. Mat. Kandolf, župnik v Osojah, postane župnik pri Sv. Boštijanu pod Visoko Ojstrico. — Prestavljeni so: G. A. Oberluggauer, kaplan v Špitalu, v Št. Lenart; g. J. Gradi, kaplan v Motnici, v Špital; g. B. Hochl, provizor v Molc-bichlu, k Sv. Krvi. — Razpisana je do 10. oktobra župnija Št. Tomaž pri Čilbregu. — C. g. Josip H a b i s c h, duhovnik v Celovcu, se je preselil v zavetišče usmiljenih sestra v Rodaunu na Nižje Avstrijskem.
Tretje porotno zasedanje v Celovcu bode od 10. do 14. sept. Pred porotnike pride 14 obtožencev, med njimi 7 radi nenravnosti. Dva teh obtožcnccv sta stara 14 (!), eden 15 (!) let!
Trpinčenje živalij. Včeraj zvečer mej 8. in 9. uro vršil sc je na Bleiweisovi cesti blizu „Nar. Doma" pred očmi mnogih tivolskih šctalccv mučen prizor, kateremu je na-
pravil konec podpolkovnik tukaj nastanjenega topničarskega polka. Hlapec nekega poljanskega posestnika, vozeč opeko v mesto, preobložil je voz s težo, katere vzlic neusmiljenemu priganjanju in pretepanju nista zmogli stari, izdelani in izmučeni kljuseti. Nekdo mimogredočih opozoril je baje v bližini nahajaj očega se stražnika na nečloveško ravnanje, a brez vzpeha. Šele mimogredoči topničarski polkovnik, videč, kako žival omaguje, je poklical drugega ob vogalu Ma-ličevega hotela stoječega stražnika, ter zahteval, naj ukaže hlapcu izpreči baje 25 let starega, popolnoma onemoglega konja, in se čudil, da v glavnem mestu dežele ni društva v varstvo živalij in da stražniki nimajo za take slučaje napotil za strogo postopanje. Neusmiljeni izkoriščevalci uboge živali naj bi bili vselej občutno|kaznovani, da bi se ne godili taki prizori na javnih jako obljudenih krajih.
Na kolesu v Pariz in nazaj Včeraj sta se vrnila v Ljubljano gg. F Gombač in Anton Peterlin, ki sta na kolesu potovala v Pariz in se tudi iz Pariza vrnila na kolesu. Na potovanju sta bila sedem tednov.
Sejmi po Slovenskem od 10. do 15. septembra. Na Kranjskem: 10. Ljubljani, Črmošnjicah, Lukovcu, Vrhu. Bu-šeči vasi, Vel. Laščah, črnem vrhu, Vinici, St. Vidu pri Zatičini in Loškem potoku; 11 v Smartnem pri Litiji in Senožečah ; 14 \ Žužemberku; 15. v Brusnicah, Idriji, Banji-loki in Osilnici. — Na slov. Štajerske m: 10 v Rušah, Št. 'anežu, Šmarji in Loki; 13. v Dobovi in Rušah; 14. v Rogatcu in Mancu ; 15. v Zdolah pri Pleterjah in Rušah. - Na Koroškem: 10. v Jezeru ; 14. v Gradišah; 15. v Trebinju. — Na Primorskem: 10. v Palmi. Kobaridu, Kačiču, Pesji vasi, Pontebi in Buzetu ; 12. v Sežani; 14. pri Sv. Križu, v Telmecu in Sežani.
5. Z zakotnimi pisači in mazači se prič kati nočem.
G. Pametni ljudje »Slov. Narodu« itak silno malo verujejo.
7. »Slov. Narod« na svojem sedanjem stalu me žaliti ne more.
Izvzamem jedinoboštanjsko, patronatsko zadevo, v katerej si izprosim prosto roko.
V »SI. Narodu« je znani gosp. napadel moje poštenje, katero mi je najdražje. Uradno sem vže odgovoril, in če bode kedo še silil z zadevo v javnost in še vedno brcal, osvetil bodem isto v javnosti obširno, stvarno, pa tudi — brdzobzirno.
Lavrenčič, dekan.
1 >2*1 i&tv a,,
(Društvo za zgradbo zavetišča in vzgojevališča v Ljubljani) je imelo svoj izvanredni občni zbor dne 31. av gusta 1900 v dvorani II. mestne deške ljudske šole na Cojzovi cesti, pri katerem so bili v splošnem sporazumljenji enoglasno izvoljeni sledeči gospodje v društveni odbor: Josip Merk, c. kr dvorni svetnik; Ivan Plan-tan, c.kr. notar; Ferdinand Bradaška, mestni blagajnik ; Oton pl. Detela, deželni glavar; Avgust Drelse, tovarnar; Franc Gaberšek, nadučitelj; dr. Ivan Janežič, profesor bogoslovja; Alfred Ledenik, hišni posestnik, vele-tržec itd.; Franc Leveč, c. kr. realčni profesor itd.; Ivan Smrekar, katehet; dr.,Josip Sorn, c. kr. gimnazijski profesor; Iv. Subic, c. kr. ravnatelj; dr. Franc Tominšek, odvetnik ; Viljem Treo, stavbenik. — Razsodniki so imenovani: Franc Ilubad, c. kr. ravnatelj učiteljišča; Matija Zamida, deželni svetnik ; Franc Kollman. veletržec. — Pregle-dovalci računov so izvoljeni : Ivan Sušnik. stolni kanonik; Franc Doberlet, posestnik. — O društvenem delovanju se bode poro čalo, ko se odbor tudi konstituira.
(K m e t ska po s o j i ln i ca ljubljanske okolice v Ljubljani.) Activa: Gotovina v blagajni 22.668 K 42 h, naloženi denar 734.391 K 60 h, posojila 2,065 458 K, vrednostne listine 4000 K. prehodni zneski 633 K 91 h, inventar 963 K 50 h, zaostale obresti 31. decembra 1899 23 944 K 6 b. Passiva: Zadružni deleži 23.448 K, rezervni zaklad 46.515 K 8 h, pokojninski zaklad 1600 K, hranilne vloge 2,706.548 K 93 h, naprej plačane obresti 31. decembra 1899 9038 K 36 h. Denarni promet 5,688.999 K 28 h, upravno premoženje 2,844.059 kron 49 h.
(Mestna hranilnica v Novem mestu.) V mesecu avgustu 1900 je 207 strank vložilo 66.317 K 18 h., 152 strank vzdignilo 63.483 K 03 h., torej več vložilo 2834 K 15 h., 13 strankam se je izplačalo posojil 23.500 K. Stanje vlog 1,505.809 K 40 h. Denarni promet 225.538 K 86 h.
Izjilvil.
Mnogi me vprašujejo, zakaj da prav nič ne odgovorim na toli podle in obrekljive napade v »Slov. Narodu«. Imam svoje raz loge ; ti so :
1.	Odgovoril je vže meseca januv. t. 1. slavni občinski zastop šmartinski, ko je ob sodil, jedenkrat za vselej, poročila iz Šmartna v »SI. Narodu« kot neresnična
2.	Odgovorila je veleslavna c. kr. vlad. komisija meseca avgusta t. 1. z zelo častno svojo razsodbo.
3.	Odgovore naj dejanja in vspehi.
4.	»Slov Narod« je moj dobrotnik, na vsak njegov napad vdobim najmanj petde-setak. Hvala.
Darovi.
Darovi p o g o r e 1 c e m v R i b n e m : P. n. gg. Viljem Mayer 20 K; ruski državni svetnik Maks Fischer s soprogo in hčerko Olgo 40 K; Jakob Reitmayr, polkovnik 10 K; neimenovan 5 K; gospa Fabian 2 K; g. Ivana Wucherer 2 K; Friedrich 2 K; Go-liaš 2 K; Skale 3 K ; groflnja Zichy 3 K; Riklijevi p. n. gostje 174 K; knez Ernest Windischgratz 60 K; Oroslav Dolenec, svečar v Ljubljani 20 K; kanonik Matija Jeriha 10 K; deželni poslanec in župnik Fr Schwei-ger 8 K; farni urad na Breznici 82 K ; farni urad Št. Vid nad Ljubljano 31 K; Kališnik 2 K. — V imenu pogorelcev: Bog plačaj! — Priporočava se za nadaljno podporo, Revščina veiika! — Ribno - Bled, dne 6. septembra 1900. — Janez Burja župan. Janez Oblak, župnik.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 7. septembra. Iz zanesljivega vira se zatrjuje, da jutri izide patent, s katerim se državni zbor razpusti. Včeraj so imeli posvetovanja ministri. ki so edini glede nadaljnih korakov. Nemški poslanci pripravljajo oklic na volilce. Kdrber se je posvetoval z voditelji raznih strank.
Dunaj, 7. septembra. Včeraj popoludne se je vršil pod predsedstvom dr. Koerberja dveurni ministerski posvet, katerega so se udeležili vsi ministri. Ministra Goluhovski in Welserheimb sta bila pri cesarju v posebni avdijenoi.
Dunaj, 7. sept. Ministri so se danes posvetovali od 9. do 12. ure, kar kaže, da izprva niso bili edini. Konečno so soglasno sklenili, da se drž. zbor takoj razpusti. Ta sklep se še danes predloži cesarju v odobrenje ter se objavi jutri ali zadnji čas v torek. Ministerstvo je poravnalo vse diferenre in je solidarno, tudi dr. Pietak ostane na svojem mestu. Nove volitve bodo takoj razpisane, le tehniške ovire utegnejo trajati nekaj dnij. Vlada ob enem izda oklic, v katerem pojasni vzroke razpusta. Nemški veleposestniki so bili te dni zbrani na Dunaju, da bi preprečili razpust državnega zbora, pa se jim ni posrečilo. Sicer pa ne bode oktroviran noben zakon.
Maribor, 7. septembra. Tretja škofija sinoda se je danes tukaj slovesno završila. Navdušenje, s katerim se je poveličevalo presveto srce Jezusovo, njegova deviška mati Marija, sveti nadangelj Mihael, slavno vladajoči papež Leon XIII., presvitli cesar Franc Jožef I., naš pre-vzvišeni vladika Mihael, njihovi predniki in podložniki. to je do vrhunca pri-kipelo, ko se je duhovščini in ljudstvu podelil poseben apostolski blagoslov s popolnimi odpustki.
Rim, 7. septembra. »Tribuni" se poroča iz Novega Jorka, da se je več anarhistov odpeljalo v Evropo. V nekem predmestju je anarhist napadel tramvay ter govoril pretilno. Redarji so ga prijeli, ker ga je ljudstvo hotelo raztrgati.
London, 7. sept. Predsednik Kru ger je poslal Salisburyju odločen ugovor proti zadnji Robertsovi proklarna-ciji glede anektiranja Transvala.
London, 7. septembra. Reuterjev urad poroča iz Pretorije: Pod vodstvom Devveta so Buri razdrli železnico južno in severno od Kronstadta in zajeli že-ezniški vlak. Angleži so s tem izgubili 16 voz živil in municije.
London, 7. sept. Predsednik Kruger je vsem vladam poslal odločen ugovor, da so si Angleži prisvojili Trans-
vaal. Roberts utegne biti kmalu odpoklican, njegov naslednik bo Buller.
"'Vojska it a Kitajskem.
Berolin, 7. septembra. Z ozirom na kitajsko vprašanje se dosedaj ni še nič spremenilo. Zdi se. da delajo razni državniki na 10, da se doseže spora zumljenje mej velevlastmi.
Frankobrod, 7. sept. Iz Shang-haja poročajo 5. t. m.: Angleži so nenadno izkrcali 1168 vojakov iz Indije. Li-Hung-Čang je dobil poziv, naj pride takoj v Pekin, sicer je, kakor pravijo kitajski uradniki, v nevarnosti cesarstvo.
Zaročenca.
(I promessi sposi.)
vtilanska povest iz sedemnajstega veka. — spisal Alessandro Manzoni. prevel I. B
Laški
-C.
(Dalje.)
Tak boj je imel tudi s svojimi učitelji, ki so ga večkrat skrivaj iznenadili s tem, da so nanj obesili kaj bolj gosposkega, da se je ločil od drugih kot prvak mej njimi. Hoteli so se mu s tem prikupiti ali pa so to storili iz udane ljubezni do svojega gojenca, katerega sijaj bi povečal tudi njih ponos in veselje.
Bili so kot modrijani, ki se ogibajo čednosti in napake, ki vedno trdijo, da je popolnost v sredi. Sreda je pa za nje tam, kjer sami obtičč. Federigo se ni dal premagati od teh poskusov, karal jih je celo kot deček in kot mladenič.
Kardinal Carlo je bil šestindvajset let stareji od njega; z njegovega čestitega, sve-čanostnega obraza se je brala sama gola svetost, uže njegova prisotnost je navdahnila vse navzoče vselej z očitnim in naravnim spoštovanjem. Ne smemo se tedaj čuditi, da je Federigo kot otrok in mladenič skušal posnemati svojega prednika v kretanji in govorjenji. Omeniti je treba, da po Carlovi smrti, ko je bil Federigo star dvajset let, ni nikdo mogel opaziti, da Federigo pogreša svojega vodnika in učitelja. Vedno večja slava njegove nadarjenosti, njegove učenosti, pobožnosti, sorodniki in njegova kardinalska opravila, znana njegova rodovina, ime samo, s katerim je Carlo združil nekaj svetega, višjega, vse to je kazalo, kakšna cerkvena dostojanstva čakajo našega Federiga. A on je bil prepričan, da noben pošten kristijan ne more tajiti, da ni pravično vladati nad ljudmi, če jim ob jednem ne izkazujemo dobrot; zato se je bal dostojanstev in se jim je skušal ogniti. To ne radi tega, da bi ne bilo treba drugim služiti; saj v tem je obstojalo njegovo življenje. Čutil se ni vrednega in zmožnega za tako visoko mesto. Ko mu leta 1595. Klement osmi ponudi milansko nadškofijo, odbije ponudbo brez obotavljanja, a uda se izrecnemu povelju papeževemu.
Talce izjave se zgodč lahko in pogosto. Hinavcu se ni treba veliko truditi, da jih posnema, šaljivcu pa ne, da jih zasmehuje, kadar je treba. Toda radi tega so še zmirom naraven izraz kreposti in modrosti. Življenje je odsvit govorjenja. Besede, ki izražajo ono čustvo, prišle bi mogoče tudi iz ust hinavcev in posmehljivcev, bodo pa vender hvalevredne in lepe, če jim sledi nesebično in požrtvovalno življenje.
Federigo si je vedno prizadeval, da bi ne porabil več denarja in časa, da bi si ne belil več glave, kot je potreba. Imel je navado reči, da so cerkveni dohodki delež re-vežev. Kako je to umeval, vidimo iz naslednjega.
Dal je ceniti, koliko bi porabil za vzdr-žavanje samega sebe in svojih poslov. Ko mu poved6, da šeststo tolarjev (tolar je bil tedaj oni zlati denar, ki se je pozneje imenoval cekin, če je prav obdržal isto težo in ime), ukaže, naj se toliko našteje vsako leto iz njegove zasebne blagajne, ker je menil, da on ne sme živeti od onega po očetu podedovanega imetja. S svojim premoženjem je tako varčno ravnal in štedil, da ni odložil obleke, predno ni bila popolnoma oguljena, četudi se je z njegovim skromnim značajem, kakor pravijo istočasni pisci, družila izredna ljubezen do snage. Res, dve lepi navadi za ono umazano, gizdavo dobo. Da bi se ne zgubili ostanki, ki so ostali pri obedu, odkazal jih je beračem. Jeden izmej
njih je vsak dan prišel v obednico, da je pobral, kar je ostalo.
Iz tega bi se dalo sklepati, da je bil Federigo malenkosten, skop, da se je pečal samo z neznatnimi stvarmi, da ni bil zmožen za kaj višjega. Da to ni res, kaže ona am-brozijanska knjižnica, katero je Federigo tako dragoceno okrasil in z velikimi stroški ustanovil. Da bi jo preskrbel s knjigami in rokopisi, podaril ji je že z velikim trudom in ogromnimi stroški nabrana dela, razven tega pa je poslal osem najbolj izkušenih učenjakov nakupovat znanstvena dela po Italiji, Franciji, Španiji, Nemčiji, na Flan-drsko, v Grčijo, na Libanon, v Jeruzalem. Posrečilo se mu je nabrati trideset tisoč tiskanih del in štirideset tisoč rokopisov. S knjižnico je združil kolegij učenjakov (bilo jih je devet, za katere je skrbel do smrti; ker pozneje niso več zadoščali redni dohodki, skrčilo se je njih število na dva). Njih dolžnost je bila, pečati se z bogoslovjem, zgodovino, književnostjo, cerkveno zgodovino, iztočnimi jeziki; vsakdo je moral priobčevati dela o svoji tvarini. Združil je s knjižnico < takozvani trojezični kolegij v svrko pro- ' učavanja grškega, latinskega in laškega jezika. Združil je ž njo kolegij učencev, da bi se učili teh ved in jezikov, združil je z njo tiskarno za vshodne jezike, za hebrejski ali kaldejski, arabski, perzijski in armenski jezik, galerijo slik, galerijo kipov in šolo za tri glavne umetnosti. Za te je lahko dobil učitelje. Za druge vede je že s težavo nabral knjige in rokopise, še težje je dobil črke za razne jezike, kateri se tedaj niso tako gojili v Evropi kot sedaj, še težji kot črke pa je dobil ljudi. Dovolj je, če povemo, da je izmej devetih doktorjev vzel jih osem izmej mladih bogo-slovcev.
Iz tega lahko sklepamo, kako se je tedaj gojila veda in znanost; bolj kot v poznejših letih, ko je vse to izginilo v brezdnu pozabljenosti. Mej pravili, po katerih se je moralo ravnati s knjižnico, je tudi neko določilo trajne vrednosti, ne samo hvalevredno samo po sebi, ampak tudi modro in pametno, kakor sicer niso bile navade in ideje one dobe. Zapovedal je knjižničarju, naj si dopisuje z vsemi učenjaki cele Evrope, da bi od njih izvedel o stanji ved, o novih knjigah, ki so drugod izšle. Ukazal mu je, učencem pokazati knjige, katerih niso poznali in ki bi jim morda bile koristne. Ukazal je, da se tujcem in domačinom da prilika, hoditi po potrebi v knjižnico.
To je dandanes povsem naravno in se razume samo ob sebi pri vsaki knjižnici. Tedaj zmiiT>m ni bilo tako.
V neki zgodovini ambrozijanske knjižnice, katero je v duhu časa spisal Pierpalo Bosca, knjižničar po smrti Federigovi, pove se nam kot nekaj posebnega, da v ti knjižnici, katero je skoro na svoje stroške ustanovil zasebnik, stojč knjige pred očmi občinstva, da jih dobi vsakdo, kdor jih zahteva, da se čitateljem dd stol, papir, pero in črnilo, če si hoče kaj napisati. V drugih znamenitih knjižnicah v Italiji knjige niso bile očitno izpostavljene, ampak po omarah zaprte, odkoder so jih jemali le knjižničarji, če se jim je poljubilo; da bi se vsakemu dovolilo prebirati jih, na to se ni niti mislilo. Bogatiti take knjižnice je bilo isto, kakor odtegniti jih javni uporabi, kar nikakor ni vedi in znanosti Bog ve v kako korist.
(Dalje prih.)
Cena žitu	dunajski			borz!	
dne 7. septembra 1900.					
Za 50 kilogramov.					
Pšenica za jesen	K	7-86	do	K	7 87
» » pomlad .	»	8*32	»	»	833
Rž za jesen . . .	»	7-43	»	»	7-44
» » pomlad.	»	7*80	»	»	7*81
Turšica za jesen	n	655	»	a	6*57
» » pomlad.	»	5*23	»	»	5-24
Oves za jesen . .	»	555	»	»	5*57
• „ pomlad . .	»	5-85	»	»	5*86
Meteorologiima porodilo.
IfiSina cad morjem 306-2m. srednji zračni tlak 736*0mu.
1	Cas opazovanja	Stanje barometra r tnm.	Temperatura PO CVlziju	V.itro.i	Nobo	m s * a C • V " B Ul a.
5	9. 7.vvt | 787-7		14 2	lirezv.	jasno	
r,	7. zjuli.	738 3	9*7	gl. vzjvz.	megla	00
	2. popol.	736 7	23 5	sr. jvzh.	jasno	
stva dosedaj še niso zasledila nobene sumljive osebe.
Volilna pravica za občinske nastope. Na dveh različnih krajih se je vršila ozir. se vrši te dni razprava o tem predmetu. V Gradcu razburja to vprašanje tam zbrane socijalno-demokraške voditelje, na Dunaju se pa o tej zadevi posvetuje posebna enketa županov in drugih zastopnikov nižje-avstrijskih občin ter veščakov. Na obeh mestih so pa dospeli dosedaj skoro do popolno jednakega vspeha: socijalni demokratje si še ne upajo postaviti v program splošne in jednake volilne pravice za obč. zastope, zastopniki občin pa iste nikakor še ne marajo dovoliti. Na obeh straneh so taki, ki so zadovoljni s tremi, četirimi ali petimi vo-lilskimi razredi, a tudi takih se ne manjka, ki so nezadovoljni z vsemi temi točkami. Čudno je pa pri vsem le dvoje: Prvič, da socijalni demokratje vkljub svojemu dolgotrajnemu bobnanju nimajo poguma, da bi naravnost zahtevali splošno, jednako, tajno in 1 direktno volilno pravico za vse zastope; drugič pa nečuvenost, da se še dobe možje mej zastopniki občin, ki se drže načela, naj v občini nima nobeden volilne pravice, kdor ne plača nikake občinske doklade. Kdaj bomo pač doživeli čas, ko bo imel vsak, ki ima dolžnosti, tudi svoje pravice?
»Naš« SchGnerer. Rožnavski eksvitez Jurij Schftnerer je na obletnico spomina vojske pri Sedanu prestopil v protestanško cerkev in s tem izpolnil zapeljancem po strastni »Los von Rom« agitaciji dano obljubo. Avstrijski neodrešenci mislijo seveda in bobnajo v svet, da je Schonererjev prestop tolika pridobitev in tak dogodek, da se v bodoče Nemčija spominja samo tega dogodka, Sedan ostane v ozadju. Tako pri nas. Vse drugače pa sodijo o tem dogodku protestantje v rajhu. Iz zasebnega pisma odličnega protestanta, ki ga objavlja »Vaterland«, posnamemo v dokaz tele stavke: »Sodite li o protestantizmu, da je tako neznaten in Blaboten, da poželjivo gleda za takimi konvertiti? Za odkritega in istorodnega sovernika ne bomo nikdar smatrali zaslep ljenca in častilakomnika. Kaj nam koristijo konvertiti iz strankarsko-politiških razlogov ? V tem slučaju imamo opraviti le s političnim agitatorjem, ki je prestopil le iz časti-lakomnosti ter maščevanja, ker so ga avstrijski zakoni potisnili že v ječo. Prestopil je samo vsled tega, da bo tem lažje kljuboval svojim nasprotnikom. Drevesa takih konvertitov pa pri nas ne rasto v nebesa«. »Našega« Schonererja toraj tudi v rajhu ne marajo.
O razmerju mej Evropo in Kino je izdal član ruskega zunanjega urada profesor Martens brošuro, ki je kot mnenje uplivnega ruskega politika napravila na ev-
II ropske politike precejšen vtis in kateri povzamemo nastopne misli: Nujno potrebno je, da krščanske velevlasti opuste misel, da je mogoče prepričati Kitajce o premoči evropske kulturo le s surovo silo; potrebno je, da se
Evropa vedno spominja, da ima Kina štiri tisočletno kulturo, ki se znatno razlikuje od kulture krščanskih narodov, in ki se v Kini ceni in spoštuje Evropske države ne smejo nikdar pozabiti, da so njih podaniki na Kitajskem nepovabljeni gostje, ki so si s silo priborili svoj dohod; Evropa naj se vedno spominja, da se Kitajci resno prizadevajo, čuvati svoje tradicije, vlado in nedotakljivost rodne zemlje, in pritrditi mora vsak, da ima 400-milijonBki narod neizpodbojno pravico, urediti svoje bivališče po svoji volji. Te upravičene kitajske zahteve mora solidarično spoštovati cela Evropa. Kitajcem se mora v vsakem slučaju dokazati, da so Evropejci zastopniki kulture, ki je vzvišenejša od kitajske. S tega stališča pa ne smejo evropske in ameriške vlade nikdar odobriti nastopa, ki bi bil v nasprotju z nravnostjo in pravičnostjo. Krščanske vlade morajo marveč dokazati pred svojo vestjo in celim človeštvom, da pospešujoč trgovinske interese v Kini, nimajo namena postopati krivično in zlobno. — Reči se mora, da ima ruski politik popolno prav in izraženih načel so se vedno držali katoliški misijonarji. Nemški vladi, ki hrepeni le po eksemplaričnem kaznovanju, ta brošura seveda ne bo dobro došla.
Razmerje mej Rumunijo in Bolgarijo se je v poslednjih dneh skrajno poostrilo. Ako namreč smemo verjeti poročilu »Berliner Tagebl.«, so bile vse v znani be-rolinski pogodbi imenovane velesile voljne posredovati v rumunsko-bolgarskem prepiru, toda Bolgari so odklonili posredovalni predlog, ker nočejo dati zahtevanega zadoščenja. Velesile bodo sedaj bržkone opustile misel na posredovanje ter prepustile Rumunom, da si z orožjem pribore zadoščenje. Postopanje Bolgarov se zdi gotovim krogom posebno radi tega neumevno, ker je baje makedonski re-volucijski odbor že pred meseci sklenil umoriti rumunskega kralja. Dobili so baje v roko Bledeče pismo načelnika tega odbora, ki slove: »Jaz, Saralov, predsednik eksekutivnega odbora, pisem in za-povem Marku Bosneacowu, da umori rumunskega kralja. Kralj Karol mora biti umorjen še to pomlad.« — Tako se poroča imenovanemu listu, kateremu veruje tudi dunajska »Reichsvvehr« in ee huduje nad trmoglavostjo Bolgarov. Ali ni morda vse to pretirano ali celo izmišljeno iz sovraštva do Bolgarov ?
Angleške izgube v burski vojski so po uradnem izkazu do 25. avgusta naslednje: padlo je 281 častnikov, 2599 podčastnikov in mož; vsled dobljenih ran je umrlo 79 častnikov, 732 mož; ujetih imajo Buri še 55 častnikov, 2778 mož; v ujetništvu umrlo 1 častnik, 85 mož; vsled bolezni umrlo 148 častnikov, 5215 mož; ponesrečenih 1 častnik, 90 mož; kot invalide so poslali domov 1188 častnikov, 27.309 mož ; skupaj torej 1753 častnikov in 38.808. V tem številu seveda še niso všteti tisoči bol-
nikov in ranjencev, ki so potaknjeni po raznih južno-afriških bolnicah.
Apanažo razkralja Milana v letnem znesku 300.000 frankov je baje ustavila sedanja kralju Aleksandru naklonjena vlada. Ta vest je pa bržkone docela izmišljena, ker so še pred nedavnim poročali neki listi, da se vrše mej očetom in sinom pogajanja glede zvišanja apanaže na najmanj pol milijona, ker sicer Milan nikdar ne zapusti Srbije. Konečno pa pravijo listi, da vlada sama tudi ne more storiti tega koraka, ker je skupščina sklenila dotični zakon in ga more samo ta zopet razveljaviti. No konečno bi tudi to ne provzročalo ni-kakih težkoč, ker skupščina je slepo orodje v rokah vsakokratne vlade, pač pa se bo kralj zbal prevelike nejevolje v armadi, katere generali še vedno dokaj cenijo gostoljubnega in radodarnega vrhovnega poveljnika.
Vstaja na Kubi. Amcrikanom se slabo povračujejo ogromni stroški ter obilni trud, ki so ga imeli z nesrečno vojsko za Kubo in Filipine. O položaju na teh otokih smo poročali včeraj. Prav nič bolje se ne godi Amerikanom na Kubi. Ameriško vojaštvo na Kubi sicer za sedaj ni izpostavljeno tolikim nevarnostim, toda vsa znamenja kažejo, da izbruhne mej kubanskim domačim prebivalstvom kmalu nevarna vstaja, kakoršne Kuba še ni videla. Mesto da bi dali Amerikani Kubancem davno obljubljeno avtonomijo, poverili so upravo otoka vojaškemu guvernerju Woodu, ki uprav tiranski izvršuje svojo oblast. Ne znajoči jezika ne običajev izkoriščajo ameriška vojaška oblastva Kubance na nečuven način, in kakor pravi predsednik prejšnje opozicijonalne vlade Cis-neros, je v veliki nevarnosti neodvisnost ter imetje kubanskega prebivalstva. Ako ameriška vlada kmalu ne odpomore temu zlu in v kratkem ne dovoli popolne avtonomije, je neizogibna krvava revolucija.
Cerkveni letopis.
Iz Št. lanža, 5. septembra. Pri nas je bil od 18. do 27. avgusta ljudski misijon. Vodili so ga z vso navdušenostjo za resnice svete cerkve in z vso ljubeznijo za zveličanje neumrjočih duš trije gg. misijonarji La-zaristi iz Celja. Pomagali so v spovednici sosedni gospodje od Sv. Trojice in s Tre-belnega Ljudje iz domače župnije, pa tudi veliko iz sosednih župnij so se z veseljem udeleževali govorov in svetih zakramentov. Bog daj obilen blagoslov! Vsem gg. misijonarjem in vsem drugim gospodom, ki so pomagali, naj Bog poplača njih trud stotero. Šentjanci se pa vsem iz Brca zahvaljujemo in obljubimo, vse njihove nauke v srcu ohraniti.
Dopisi.
Iz ŠturiJ, 4. sept. Veliko klobaso s pe-tiotom, masnikovo kapo, bralnim društvom, kašo in slabimi dovtipi — so zmesili naši liberalci, ter jo z »mulco« vred poslali v
»Narodovo« uredništvo, da so jo preiveka-vali njegovi bravci. Na to le kratek odgovor: Dober gospodar skrbi za dobro bodočnost svoji družini. Tako je posestnik in krčmar G. zaradi pomanjkanja prostora v sedanji hiši prenovil strojarsko delavnico, ki mu doslej ni dajala nobenih dohodkov, da krč-marski obrt v njo prenese in jo da v najem. Če bo hotel najemnik imeti svoje dohodke, moral bo točiti pristno vino, naj ga kupi v liberalnem ali klerikalnem taboru. Glede bralnega društva pa mora vas, naprednjake, biti sram, da ga niste že ustanovili. Morali ste tudi že znižati obreBti od 80 na 6 %. In če je res toliko denarnega prometa, potem bote že še plačali »srbski golaž« za povabljenega gosta. O limanicah in brgonih pa vam še povemo, ako ne bodete molčali.
Iz Trsta, 3. septembra. (Shod političnega društva »Edinost«) Za dr. Rybarem se je oglasil socijalni demokrat Etbin Kristan, ki je imel precej nesrečen dan. Naši so mu zamerili, da si je pripeljal za štafažo tudi nekoliko italijanskih socijal-nih demokratov, ki niso razumeli, kaj se ie razpravljalo, nego so služili le za klako. Ploskali so pa, ploskali, kakor pristoja njih živahnemu temperamentu. Omeniti treba, da so bili ti socijalisti vsi čedno oblečeni; bilo je videti, kakor da so pravcati kapitalisti, s krasnimi kravatami, za katere jih je celo zavidala slavna policija. Govorilo Be je tudi, da je bilo nekoliko anarhistov med njimi.
Kristan je izjavil v začetku svojega govora, da se z meritornim delom resolucije strinjajo tudi slovenski socijalisti, ter da on podpiše izrek dr. Rybara, da je to sramota, kako se tako važno vprašanje, kakor je šolsko, vlači že 16 let iz ene pisarne v drugo, dokler je ne najde na zadnje kdo v kakem košu za papir. Socijalisti da so se živo zanimali za šolsko vprašanje v Trstu in so bili pripravljeni, tudi kaj storiti za rešitev istega. (Namigaval je na demonstracije, katere je predlagal lani.) čudno se mu pa zdi, da je dr. Rybaf pozival k Bkupnemu delovanju iste socijaliste, o katerih se je sto-in stokrat pisalo, da niso Slovenci, da so sami Efijalti itd. Ako se hočejo socijalisti udeleževati gibanja za slovensko šolo v Trstu, store to ne vsled vabila od narodne strani, nego zato, ker so stranka, ki polaga ves svoj up v omiko naroda. Za to potrebujemo šol, pa takih, v katerih se deca res kaj nauči, kar je mogoče le na podlagi materinščine. A za socijaliste je ravno tako važno vprašanje po metodi, v kateri se naj poučuje. Socijalisti zahtevajo svobodno šolo. (Aha !) Dokler bodemo pa imeli misijonarske šole (!). ne moremo se socijalisti ogrevati za nje; oni se morajo vprašati, kje je za njih večja nevarnost, ali v navadni »klerikalni« ali pa v Bvobodni tuji šoli. En h .... je eno kakor drugo ; še hujše je ubiti v otroku svobodnega človeka, kakor pa samo narodnjaka.
Vsled te izjave je nastala ostra kontro-verza med govornikom in večino občinstva,
Na božjo pot in razstavo.
VI.
L u r d, 15. avg. Tri dni v Lurdu.
Težko sem danes prijel za pero. Kako tudi ne? Ali naj bi opisal nebeške prikazni kraljice nebes in zemlje? Ali naj bi označil veličaBtne stavbe, žareče luči, mameče okraske, brezštevilne spomenike? Ali naj bi občudoval različne noše vseh narodov in jezikov, ki se opažajo na tem svetem kraju, ki si ga je nebeška kraljica izvolila za svoj r, tempelj ? Tu sem naj pride, kdor hoče spoznati nadnaraven pomen katoliške cerkve, tu sem naj gre gledat čudežne dogodbe, tu se vidi, kaj se pravi pobožno moliti, tu spoznaš, kaj je katoliška ideja?
Slavna je božja pot v sveto deželo, znano je romanje v Rim in Loreto, velikanska je božja pot v Einsiedlu, ali božja pot v Lurdu prekosi vse druge. Največja je na svetu. Vsako leto pride kakih 200 romarskih vlakov, čez 800.000 romarjev na ta sveti kraj. V nedeljo je prišlo semkaj 600 romarjev iz Strassburga in včeraj blizo enako število iz Amerike (Bruklin). Tu vidiš be-
lega Evropejca, črnega Afrikanca in rudeče-kožnega Amerikanca. Narodne noše iz vseh krajev zemlje skoro opažaš v Lurdu. Ženske iz Elzasa imajo na glavi črne šavle, po obliki podobne našim pečam. Francozinje iz Kampanje imajo bele čepice, druge zopet samo kepo las okusno v majhno čepico zavite . . Domačinke imajo največ črno obleko, na glavi pa črn šavel. Celo kompanija francoskih vojakov se je ustavila pred cerkvijo in pomolila na sv. kraju.
Pastirji piskajo za rana na svoje piščali, ustavljajo se s čredo koza na mostu sv. Mihaela, ponujajoč sveže kozje mleko mimoidočim. Električni tramvaj drči od jutra do večera mimo in ob cesti je prodajalna za prodajalno, v katerih se dobe devocionalia vsake vrste in cene. Po cesti pa hite romarji proti božjepotni cerkvi. Tu vidiš duhovnika, tam redovnika, tu visokega gospoda, tam priprosto kmetico, tu otroke, tam upognenega starčka, vsake dežele, vsake narodnosti, vsake noše — vsi hrepeneč stopiti na kraj, koder se je nebeška gospa 18-krat prikazala nedolžni deklici Bernardki. Tu ti pelje na vozičku kdo hromega bolnika, tam stopica s palico pohabljeni romar,
tu smrti podobna romarica, tam bolečin se zvijajoče dete v materinem naročju. S Bvečo v rokah, s hrepenenjem na obrazu, z živo vero v srcu se bližajo jami, ki hrani v sebi ozdravljivo moč lurške vode.
Lurd je lepo mesto s kakimi 7000 do 8000 prebivalci, ima 45 hotelov, ki nosijo največ sveta imena: Hotel du Rosaire, de Sainto Familie, du Sacre Coeur, delaCroix, de la Grotte, de l'Ave Maria itd Mesto stoji v ozki dolini, skozi katero teče reka Gav. Na okrog so gore, na katerih eno (Jer) je izpeljana spenjača. Vsporedno s cerkvijo je 500 čevljev visoka Kalvarija, na kateri je orjašk lesen križevi pot. Lep razgled po okolici!
Impozantno gorovje v ozadji, s sivočr-nimi konicami, ki se izgubljajo v zračni daljavi, gozdnati griči pod njimi, sedem dolin okrog Lurda, zelena planjava ob široki reki Gav, nad mestom stari grad, obdan z zidov-jem, samostani redovnic in kongregacij — benediktink, karmelitaric, klarisaric in ob cerkvi hiša misijonarjev — les abes de 1' Immaculate Conception — vse to očara popotnika. Misijonarjev je stalnih 75, sicer pa je po letu dostikrat duhovnikov okrog 600
našteti. Tukaj romarji prihajajo dan na dan in kakor naznanja lurški časnik »Journal de la grotte de Lourdes«, ki izhaja vsak teden, pride 21. t. mes. narodni romarski vlak z 20.000 ljudmi. Za Beptember imajo 100.000 napovedanih romarjev.
Toda oglejmo si božjepotne cerkve, ki bo tri, druga nad drugo. Iz mesta se pride čez reko Gav po mostu, za katerim je veličasten kip nadangela Mihaela v sredi zelene grive. Med krasnimi nasadi gremo mimo ka-menitega in železnega križa po lepih dveh cestah ob straneh do orjaškega kipa lurške kraljice med dvema pozlačenima rožama na velikem podstavu, postavljenem v okroglo zeleno in cvetočo gredico. Na levo je shramba za elektriko, na desno prenočišče za romarje. Zdaj se razprostre lep ovalen prostor pred cerkvijo, ki meri kakih 150 korakov dolžine. Na desno je izpeljana cesta navkreber proti baziliki (rampa). Precej pod to cesto je prostor za preiskavanje bolnikov. Več zdravnikov je sedelo v predni sobi, in ko poprašam za drja Boissarie-ja, mi ga pokažejo, 60,'letnega dobrovoljnega gospoda. Pokaže mi listino, na kateri je bilo zaznamovanih čez 50 zdravnikov, ki bo prišli iz vseh
ki je klicalo vmes razne opazke ter ga pre trgovalo za vsakim stavkom. Kristan je skušal odgovarjati na mejklice, a v tem je sem ter tje zgubil logično nit ter dohajal sam s seboj v navskrižje.
Glede opazke predgovornika, ki se je čudil, da je šola postala vprašanje politike, je menil, da to ni nikako čudo, kajti tudi šolsko vprašanje je del velike gospodarske stavbe, izvira istotako, kakor vsa ostala dnevna vprašanja, iz političnih razmer. Dokler se ne spremene te razmere, ne bode pravično rešeno niti šolsko vprašanje. Tu treba iskati glavno zlo. (Ante Jakic je zaklical : »To so židje!«
Na to je Kristan repliciral, da v Črni-gori ni Židov, a vendar je tam največja beda. Jagie je odgovoril, da v Črnigori ni bede.
Predsednik je imel dovolj posla, da je omogočil Kristanu govoriti. Leteli so razni mejkliei. Ko je pravil, da je treba uporabiti najradikalnojsa sredstva v dosego slovenske šole, zaklical mu je neki delavec: »Dajte nam tiste krajcarje, ki smo jih za vas nabirali, pa sezidamo najlepšo šolo v Trstu « Ko je začel napadati Mladočehe, ki hočejo namesto dunajskega — praški centralizem, in naše poslance, da so le podrepniki mlado-češke stranke, katera pa davno ni več to, kar je bila, ker so jo dandanes že prehiteli realisti, nastal je silen vihar. Klicali so : Doli ž njim !
Na to je sicer odgovarjal: Joj, ali se mi tresejo hlače! — a malce zmeden je bil vendar in le s težavo je razvijal svojo misel, ki temelji v tem, da ne moremo doseči ničesar, dokler bodemo zagovarjali deželno avtonomijo namesto narodne, dokler ne pridejo v državni zbor po občnih, tajnih in direktnih volitvah zastopniki širšega naroda, delavstva
Našim poslancem je svetoval, naj bi rajši kot divjaki pokazali svojo politično moč, kakor pa da služijo čehom. Ko so ga vprašali, kako, je rekel, naj bi šli, če treba, v obstrukcijo. O tej priliki je nekdo namignil na postopanje socijalistov v državnem zboru, ki so stali na strani nemški obstruk ciji, dočim so nasprotovali češki. Kristan je rekel, da se je to zgodilo še le potem, ko so Čehi prignali v parlament policijo. Ni res, ni res! so klicali od vseh strani. Nič mu torej ni izdalo vabilo, naj bi iskali Slovenci zaveznikov v vrstah socijalističnih po slancev v državnem zboru. Se bolj je naletel, ko je namigaval, da slovenski narodnjaki delajo iz svoje narodnosti »gšeft«, in ko se je zavzemal za »izstradane privan-drane Lahe«, o katerih je govoril dr. Ry-baf, češ, da je to inhumanno, če se komu predbaciva, da je zaradi žalostnih razmer moral zapustiti domovino. Kaj pa bi porekli, če bi se z vašimi ljudmi postopalo tako na Vestfalskem ali v Ameriki? (Klici: Godi se! Prusi izganjajo naše!) Nasvetoval je, naj bi tržaški Slovenci pokazali vladi drugo ire-dento, ter se pritoževal, da je glasilo političnega društva napadalo socijaliste. Vedno
krajev sveta opazovat lurške bolnike in ozdravljence. Na vprašanje, kedaj se je kon-štatiral zadnji čudež, mi odgovori, da meseca januvarija 1900. V tej preiskovalnici seveda govore le o bolnikih, ki so se dali pred čudežnim ozdravljenjem preiskati. Koliko pa jih je, ki brez te predidoče preiskave ozdravijo. Kupim si Boissarie-jevo knjigo »Lourdes, histoire medicale«, ki je doživela že 17. izdajo ter na podlagi medicine in drugih ved-nostij konštatuje nadnaravnost ozdravljenja. Boissarie je tudi sam lurški spreobrnenec.
Poslopje na levo pod rampo je odločeno za tiskarno. Ob enem pa so v njem tudi elektrodinami, katere goni vodna moč, vzeta iz mimotekoče reke Gav.
Skozi zadnje arkade desne rampe se pride do kopališč, koder se bolniki kopljejo; dve kopeli sta za ženske, ena za moške. Naj si misli kdo, kar si hoče, tajiti se ne more, da je iz suhe skale 15. febr. 1858 na povelje Brnardkine gospe in vpričo tisoč prič začel teči studenec, ki nikdar ni več usahnil, in ki je že toliko bolnikov ozdravil. Več kakor 40 let izvira ta studenec, dadeč 85 litrov vode na minuto. Po železnih ceveh je iz studenca voda napeljana v kopeli, ob enem je pa tudi za piscinami 15 pip, ob katerih
več glasov je bilo slišati, naj že enkrat konča, in zaključil je z izjavo, da mu je bila edino simpatična točka v govoru dr. Ryb&ra ta, da nočemo več beračiti za šolo.
Dr. Rybar mu je mirno in stvarno odgovarjal. Navedel je vzroke, zakaj ne moremo čakati na izpremembo zistema. To bi še trajalo morda petdeset let. A v tem napreduje poitalijančevanje, kar opažamo zlasti v spodnji okolici bolj in bolj. Pa tudi misijonarskih šol se ni treba bati socijalnim demokratom. Prejšnja lota so malone vse šole vodili duhovniki in celo jezuiti, a vendar so iz teh sol izhajali možje svobodnega mišljenja. Priporočal je torej tudi drugo svojo resolucijo.
Urednik J a k i č je izjavil, zakaj se ne more ogrevati za socijalne demokrate. So-cijalizem so si izmislili kapitalisti, da ž njim ubijejo slovanske narode. Govornik no more zaupati socijalistični stranki, koje voditelji so židovski kapitalisti.
Pred glasovanjem o resolucijah je Kristan izjavil, da bodo socijalisti glasovali za prvo, naj se doseže pri vladi, da reši rekurz glede šole v vseh instancah; glede druge pa, ki nalaga odboru političnega društva »Edinost« sestavo proklamacije na vsa slovanska plemena, da so vzdržijo glasovanja.
Obe resoluciji sta bili jednoglasno, oziroma z veliko večino sprejeti. Na to je predsednik zaključil shod z opazko, da se bo o drugi točki dnevnega reda, o ljudskem štetju, razpravljalo na prihodnjem zborovanju v nedeljo dne 9. septembra ob 4. uri popoludne na istem mestu. Ko smo odhajali, je redarstvo aretiralo nekega socijalnega demokrata.
Družba sv. Mohorja
Število udov družbe sv. Mohorja je letos napredovalo od 78.103 na 78.596, to je: 493 udov več kakor lani! Teh 78.596 Slo-vencev-Mohorjanov se razdeli po posameznih škofijah in krajih tako-le: 1. Goriška nadškofija . . 8.610 udov, manj 294
2. Krška škofija ....	(5.368	n	več	141
3. Lavantinska škofija . .	25.796	it	>	990
4. Ljubljanska škofija . .	30.146	>	manj	636
5. Tržaško-koperska škofija	5.016	»	vet	28
6. Sekovska škofija . . .	564	»	9	39
7. Somboteljska škofija	344	»	>	28
8. Zagrebška nadškofija .	540	>	manj	23
9. Senjska škofija . . .	213	>	i	1
10. Poreška škofija . . .	130	»	več	19
11. Djakovska škofija . .	62	i.	»	15
12. Bosniška škofija . . .	237	»	»	10
13. Videmska naškofija . .	194	>	manj	3
	526	rt	več	208
	804	>	»	14
16. Iz Afrike in Azije . .	81	»	manj	42
Pregled nam kaže, da smo napredovali v 10. škofijah (in sicer za vkup 1492 udov), nazadovali pa v 6. škofijah (za vkup 990 udov). Lavorika grč letos lavantinski škofiji, ker je število poskočilo za 990 udov. Vesel je napredek tudi v krški škofiji, kjer štejemo 141 udov več. Po raznih krajih je narastlo število za 208.
Rokopisov je družbenemu odboru v tem letu došlo 76. V zadnji svoji seji je odbor sprejel sledeče:
romarji lahko pijo vodo lurškega studenca, kolikor hočejo. Kar se je nekdaj godilo v Betzajidi jeruzalemski, to se godi zdaj v Lurdu. Ganljivo je gledati bolnike vsake vrste, ki prihajajo proti kopelim. Ta se opira na svojega spremljevalca, ali na svojo bergljo, onega peljejo na vozičku, tretjega nesejo v nosilnici. In posel strežnikov opravljajo dostikrat prostovoljno plemeniti gospodje in gOBpe iz okolice. L. 1898 je bilo 115.000 steklenic vode samo po pošti odpravljene.
Kajpada jih ozdravi dosti, ki niso bili v preiskalnici od zdravnikov preiskani, dosti jih je, ki gredo neozdravljeni domov, dosti pa tudi, ki ozdravijo le za nekaj časa. Medicinska preiskovalnica konštatira za nadnaravna ozdravljenja le take, ki se nikakor ne morejo naravno razlagati in le pri tistih bolnikih, ki so se dali poprej, predno so šli v kopel, natančno preiskati.
Ali koliko je še le bolnikov, ki v Lurdu ozdravijo na duši! Tu se veliko moli in pobožno moli. Zato je pa tudi toliko uslišanja in ni je skoro stene v cerkvi, da bi ne bilo na njej napisane zahvale nebeški kraljici za dobljene milosti. Več kakor 10 000 votivnih tablic in napisov priča, kako milosti polna je tu nebeška Gospa.
a) Večja dela: 1. J. M. Seigerschmied: „Pamet in vera." Apologetičen spis.
2.	M. Cilenšek: „Naše koristne rastline1"
3.	J. Koprivnik: „Umetni vrtnar."
b) Leposlovne vsebine:
1.	T. M. Dovič: „Oskrbnikov sin." Povest.
2.	Malograjski: „Nehvaležni sin." Povest.
3.	Isti: „Miklova lipa." Povest.
4.	Isti: „Pisana mati." Povest.
5.	Fr. Ks. Meško: „Pripovedka." Povest.
6.	Pavel Perko: „Umrla____" Črtica.
7.	Podgoričan: „Prvi hleb." Povest.
8.	Ivan Pucelj: „Kakor na kup, tako s kupa." Povest.
9.	Gr. Rant: „Nesrečna človeka."
10.	Ivo Trošt: „Kdon zna, pa zna." Povest.
11.	Dr. J. Vošnjak: „Blagor mirnim." Dve povesti.
12.	Isti: „Ne vdajmo se!" Kratkočasnica v enem dejanju.
c) Poučne vsebine:
1.	Anton Janežič: „Najvažnejše določbe o novem davku."
2.	J M. Dovič: „Ob Prešernovi stoletnici."
3.	J. Koprivnik: ,,Grozdni plesen."
4.	Isti: „San jozeski kapar ali ščitar."
5.	J. Lesar: „f Nadučitelj Jožef Raktelj."
6.	Iv. Planinec: „Slov. planinsko društvo."
7.	Fr. Praprotnik: „Zasajajmo le lepa drevesa."
8.	Fr. Podbor: »Gospodarske drobtinice."
9.	Fr. Šegula: „Razgled po kat. misijonih."
10.	L. Stiasny: „Slovenska naselbina pri Vla-dikavkazu na Ruskem."
11.	Fr.Štingl: „Zavetniki posameznih stanov."
12.	Isti: „Zgodovinske črtice."
13.	Isti: „Iz življenja imenitnih mož."
14.	Fr. Uršič: „Novi zakon o prejemščinah."
15.	Dr. J. Vošnjak: „Streljanje proti toči."
16.	J. B. T.: ,,Opatija Zatičina."
č) Razne pesmi so poslali pesniki: Fr. Ks. Meško, Fr. Neubauer, Rad. Silvester, Ljudmila, R. Košar.
Tedenski koledar.
Nedelja, 9. septembra: 14. pobink. Ime Marije; evang.: Jezus razlaga božjo previdnost. Mat. 6. — Ponedeljek, 10. septembra: Nikolaj Tol. — Torek, 11. septembra: Prot in Hijacint mm. — Sreda,
12.	septembra : Pelagij m. — Četrtek,
13.	septembra : Sedem spečih muč. — Petek, 14. septembra: Povišanje sv. križa.— Sobota, 15. septembra: Nikomed m. — Solnce izide 10. septembra ob 5. uri 38 minut, zaide pa ob 6. uri 16 minut — Lunin spremi n: Ščip 9. septembra ob 6. uri 4 min. zjutraj. — Musica saera v stolni cerkvi: V soboto, 8. septembra ob 10. uri pontifikalna maša »Salve Regina« zl. G. E. Stehle, graduale Jo«. Krejči, ofer-torium A. Foerster. V nedeljo, 9. sept velika maša ob 10. uri : Mašo v E-mol zl. Karol Santner, graduale A. Foerster, oferto-rium G. Preyer. — V mestni cerkvi sv. Jakoba v soboto velika maša ob 9. uri : Missa in honorem beatae Mariae Virginis v G-molu zl. Jan. Schweitzer, graduale »Benedicta et venerabilis« A. Foerster, ofertorij »Beata es Virgo« J. B. Tresch. — V nedeljo velika maša ob 9. uri : Missa in honorem sanetae Caeciliae v B duru zložil J. Benz, graduale »Benedicta et venerabilis« A. Foerster, ofertorij »Ave Maria« J. B. Tresch.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 7. septembra.
Nj. eminenca kardinal dr. Jakob Missia se pripelje v Ljubljano v torek dne 11. septembra ob pol 12. uri opoludne ter se bode udeležil slavnostnega zborovanja kat. shoda. Oglašenih je še več višjih dostojanstvenikov.
Slava Strossmayerju! Jutri slavi 501etnico svojega škofovanja Josip Stross-mayer, največji dobrotnik hrvatskega naroda, neumorni pospeševatelj hrvatske vede in umetnosti in iskren prijatelj Slovencem. Bog živi velikega Jugoslovana še mnogo, mnogo let!
Osebne vesti. Sodni pristav dr. R. Debevec je premeščen z Voloskega v Pulj. — Henrik Le ban, učitelj v Ozeljanu, je premeščen na c. kr. pripravnico na Pro-seku, A. J u s t i n, učitelj v Št. Petru, na pripravnico v Podgori.
»Slov. Narod« in hrvatski katoliški shod. »Slov. Narod« v včerajšnjem uvodniku piše mej drugim: »Katoliški shod v Zagrebu se je postavil na strogo klerikalno stališče in se je z njegovimi resolucijami in njih utemeljevanjem položil temelj programu, ki ga doslej na Hrvatskem ni zastopala nobena stranka in na čigar podlagi pa se hočeš ali nočeš mora sčasoma ustanoviti popolnoma klerikalna stranka. Taka stranka se samo tedaj ne bo ustanovila, ako ostanejo sprejete resolucije samo na papirju, ako te resolucije ne bodo druzega, kakor makulatura, sicer pa prav gotovo . . . Gotovo pa je, da sklepi katoliškega shoda v Zagrebu ne bodo v korist slovensko - hrvatskemu jedinstvu.« — Ubogi Hrvatje, katerim jo »Slov. Narod« odpovedal svoje prijateljstvo !
Posebni vlak za udeležence kat. shoda I bode vozil dne 11. t. m. popoldne s postaje Ribnica. Odhod iz Ribnice okrog 2. ure 15 min., prihod v Ljubljano okrog 5. ure popoludne. Ustavi se na postajah Ribnica, Or-tenek, Vel. Lašče, Dobrepolje in Grosuplje. Za prve štiri postaje velja znižana voznina po 93 h od osebe, na Grosupljem vstopivši plačajo navadno. — Želeti je, da se vdeloženci iz teh krajev pripeljejo v Ljubljano s tem vlakom, kerjim je omogočeno udeležiti se I. glavnega shoda v torek ob '/s6. uri, proslave cesarjeve sedemdesetletnice in vseh shodov drugega dne.
Glavo s sabljo presekal. Z ozirom na dotični naši dve, doposlani nam notici smo prejeli od c. kr. drž. pravdništva v Ljubljani naslednji uradni popravek : Ni res, da je neki stotnik 7. pešpolka glavo s sabljo presekal reservistu svoje kompanije. Ni res, da je v trenutku, ko se je nagnil reservist proti korcu, ki mu ga je podala neka dobra žena, bil nad njim stotnik, ki mu je zadal rano najprej v prsa, potem pa še čez glavo, da se je siromak takoj ves krvav zgrudil na tla, ter v malih trenutkih izdihnil dušo. Ni res, da je reservist od svojega korporala dobil dovoljenje, da sme piti. Tudi ni res, da je stotnik dotičnega vojaka zaradi tega, ker je vodo pil, usekal po glavi tako, da je močno krvavel. Stvar je marveč sledeča: Dne 24. avgusta t. 1. bil je lovski bataljon štev. 7 po vaji pri Bezuljaku na potu čez Rakek-Unec proti Zg. Planini in sprejemal mimogrede na Rakeku vode. Ker je bilo posod za vodo le v malem številu in ker se je že tako na Uncu delj časa počivati nameravalo, seje ukrenilo, da se ima brez posebnega pomudka sleherni vojak po požirku takoj zopet uvrstiti in se umakniti sledečemu vojaštvu- Pri stotniji, ki je korakala na čelu bataljona, ravnal je tudi največji del moštva po tej odredbi; nekoliko vojakov pa je zaostalo pri prostoru, kjer se je voda zajemala, akoravno je že sledeča stotnija tje došla. Ko je stotnijski poveljnik to zapazil, jezdil je tje in vojakom večkrat zaklical, da se imajo nemudoma uvrstiti. Ker pa njegovemu opetovanemu povelju niso ustregli in se tiščali dalje okrog vode, videl se je primo-ranega sabljo potegniti, da bi si zadobil pokorščine, ki se mu je zabranila od moštva v prisotnosti svoje in nastopne stotnije. Sedeč na konju zamahnil je lahko s sabljo, ki 1 je zadela najbliže se nahajajočega lovca-re-servista na glavo in ga lahko oškodila. Po poročilu bataljonskega zdravnika načelnika je ta oškodba tako malenkostna, da traja nje ozdravljenje le malo dnii.
Verderber 1. r.
Glasbena Matica- Vpisovanje učencev v šolo Glasbene Matice se vrši 14., 15., 16. in 17. t. m. v II. nadstropju društvene hiše v Vegovi ulici. 18. septembra prične se redni pouk v vseh oddelkih klavirja, solo-petja, vijoline, zborovega petja, glasbene teorije, harmonije, kontrapunkta in čela.
Slovensko gledališče. Oglasila abo-nentov za sedeže in odjemalcev lož za gledališko sezono 1900/1901 se sprejemajo v Šešarkovi trafiki v Šelenburgovi ulici. — Posrečilo se je intendanci dramatičnega društva pridobiti za slovensko gledališče poleg junaškega tenorja g. Olševskega tudi izvrstnega drugega, liričnega tenorja, gosp. Stanislava Orželskega, ki je bil do sedaj lirični tenor lvovske opere. Kakor
Umrli ho:
4. septembra. Henrik Zectiner, delovodje sin' 2 meseca, Dunajska cesta 25, bronchitis capi ti. — Ana Merkulič. delavka, 69 let, sv. Petra cesta 55, bronchitis iu marasmus.
124 791
3-1
4-1
y krojnem risanju (Schnittzeichnen) in praktičnem izdelovanju oblek
daje Fani Komar, oblast konc. učni zavod v Ljubljani, Sv. Petra ecsta 38. zzzzzn Modni salon. ~
Sprejemajo se gospodične tudi na hrano in stanovanje.
Kovačnica
g. Lenče-ta na Laverci pri Ljubljani
daje se takoj v Izvrševanje kovaškega obrta
treznemu, spretnemu in samostojnemu kovaču z orodjem, ne da bi se kaka najemnina plačala.
Primerna najemnina plačati bode še-le potem, ko se bode konstatovalo, da je kovačnica dobro obiskana. Ker občinstvo komaj pričakuje delavnega in razumnega kovača, je zagotovo pričakovati, da bode imel vedno mnogo dela.	1	744 4
V Spodnjem Logatcu,nasproti .kolodvoru, v jako ugodi legi, daje se v najem od 1 oktobra 1.1. naprej
prodajalnica
s skladiščem in k tej spadajoče stanovanje, obstoječe iz sobe in kuhinje.
Natančneje poizvč se pri A. Serini V Logatci.	797 (4-1)
J Kdor ima naprodaj
deželnih pridelkov
♦
4 ♦
kakor: fižol, krompir itd, naj se obrne zaupno na podpisano tvrdko, katera prejema blago v komisijon in posreduje prodajo vsa-koršnega blaga proti primerni odškodnini.
Alojzij Grebene
V Trstu "92 (20-1) Ulica Torrente št. VO, 32, pooblaščena Javna tehtnloa In trgovina s prašiči ln domačimi pridelki.
♦
i +
pri kolodvoru v Zatičini št. 16.
se da v najem ali se proda pod ugodnimi pogoji. Pripravna je za gostilno ali prodajalno. Obstoji iz treh sob, kuhinje, prodajalne in obokane kleti z gospodarskimi poslopji, zraven še spada sadni vrt in travnik.
Več se i/.vč pri Jožefu Goluf, Veliki gaber št 7,
Oolenjsko._ 786 (2-1)
Proda se 7715-4
hiša štev. 18
v Streliških ulicah.
Več se izve pri g. dr. Valientschag-u,
odvetniku v Ljubljani i Dvorni trg št. 3).
Sajboljše berilo in darilo je vsestransko jako pohvaljena
Jzgoja in omika ali m: sreče"
(neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se hoče sam lahko in hitro navaditi vsega potrebnega, da more sebe in druge blažiti iu prav olikati), ter se dobi za predplačilo 1 gld. 50 kr., po pošti IU kr. več, ali proti poštnemu povzetju pri Jožefu
7 Steook ThnaiODnnaJU ' m' Stelngasse 9,
Založnik, ozir. prodajalec je voljan vrniti denar, ako bi mu kupec poslal knjigo še nerazrezano in
krita	nazaj" Cena le skrajno znižana,
Knjig je malo več.	1000
Več dobro ohranjenih
proda se po primerni ceni v Šiški pri _Izbijanj hiš, it 91. 777 2_2
<>000000000*33
V najem se da
ležeča na glavni cesti, nasproti dekanijske cerkve, z dvema sobama in kuhinjo, pripravna za prodajalnico.
Več se poizvč pri gostilničarju in posestniku
Anton Škerjano-u
799 (3-t) v Šmariji (Dolenjsko).
JE Jfe JS JS
c%adi izredno staGo Kupčijo
prodajam
raznovrstne
m groBm spomenifie
iz zaloge
po čudovito nizRiR cenaR
v
cZgnacij 8amcrm'Rf
kamnosek v Ljubljani, 802 (3—1) Poljske ulice St. 4q
poleg Šreinerjeve pivame.

Domača umetnost!
Podobarski in pozlatarski atelje
ANDREJ R0V8EK v Ljubljani
Kolodvorske ulice štev. 22
60 52-35 v hiSi gospe Wcssnef*-jeve
sc priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojnistvora v naroČila za izvrševanje vsakovrstnih strogo umetniško izvršenih
lesenih oltarjev
v raznih slogih
* kipov * in svetniških soh
od kamena, gipsa ali lesa itd.
Oltarne skupine
iz različnega ma-terijala.
Priznano umetnlSko <lovrt5pna dela !
Friznalna pisma so na razpolago.
tvrdka!
Najnovejši brevir!
Pustetova izdaja I. 1900.
(4 zvezki, 15'5 cm X 10 cm.)
Vsi zapovedani godovi novejšega časa so na dotičnem mestu; mudljivo citiranje se je nadomestilo večinoma s popolnim berilom.
Cene:
V	usnji z gibčnim hrbtom in rudečo
T ?brez<>.........K 31-20
Isti vez z zlato obrezo . . .	K 33*60
V	finem šagrinu z rudečo obrezo	K 36 — Isti vez z zlato obrezo . . . .	K 38 40
Propriji za ljubljansko, krško, lavan-tinsko ali za hrvatske školije se računajo posebej.
Katoliška Bukvama v Ljubljani.
Nikaka skrivnost si m
napraviti si vsakdo doma sam brez vsake priprave in težave najlineje likerje po Irancoskem zistemu s pomočjo ekstraktov, ki stanejo za napravo po 5 litrov likerjev: tropinovec, absinc, vermut, ruski pelinovec, češki liker, kimel po 80 kr.; slivovec, rum, češ-njevec. alaš, alpski liker po 85 kr. in konjak, benediktinec, chartreuse, plznski liker po 95 kr Razpošiljam proti predplačilu v znamkah ali poštni nakaznici, po poštnem povzetju 10 kr. več. Vsaki pošiljatvi pridenem navodilo, kako se napravi liker. Preprodajalcem, če naročijo več blaga, mnogo ceneje.
Anton Rukavina,
C12 £0—27 Via Belvedere št. 23.
šoorasoofflKraroora
Tivimnloin izvrstno sredstvo za ohranitev UllVvVlfl, le sovja> preprečuje gnilobo, oprlilost itd. Za trgovce pohištva, mizarje in zasebnike ima v zalogi tvrdka BBATA EBERL v Ljubljani,
Frančiškanske ulice.	228 15 11 — 4
Vnanja naročila proti povzetju.
Sloveči profesorji zdravilstva in zdravniki priporočajo
Želodčno * * tinkturo
lekarnarja Plccoli
v lijubljani
dvornega založnika Nj. Svetosti pa peža
kot želodec krepkujoče in tek vzbujajoče. dalje kot pre-bavljenje in telesno odprtje pospešujoče sredslvo, posebno onim, ki trp6 na navad nem telesnem za-Drtju.

Razpošilja se proti povzetju v škatljicah po 12 in III.	več stekleničic. 591 50 — 10
Opeka vseh vrst!
Dovoljujem si slavnemu občinstvu naznaniti, da sem v svojo
opetiarno
uvel delovanje
s parno silo
in da izdelujem vsakovrstno
£ H H opeko za stavbe, zarezno opeko (Strangfalzziegel), stisnjeno strešno opeko (Daeh-£ pressziegel) itd. itd. ^ £
Za trdnost opeke zoper vremenske vplive prevzemam posebno Jamstvo.
Priporočuje svoje izdelke vsem gg. stavbenikom in drugemu občinstvu, zagotavljam najhitrejšo postrežbo in jako nizke oene.	676 8
Ludovik Herzmann,
opekarna s parno silo,
v Ljubljani, Tržaška cesta.
Redka priložnost za nakup pohištva"
Jan. Dogan-a
mizarski pohištveni obrt
536 13 v I^jlll>ljfllli
na Dunajski cesti št. 19 (v Medjatovi hiši)
priporoča svojo dobro vrejeno
zalogo
vsakovrstnega likanega in politiranega
polii&tva
J
gld. 5--, 7 50, 10 -, 12
Garniture, divane madrace
7, 14 do 40 gld.,
madrace na peresih
8, 9 gld.,
dratene madrace 7 gid.
14
9KM
pulte za masne knjige
itd. itd. gld. 10 —, 15 —, 17 —. Naročila se točno Izvršujejo. Cenllnlk s podobami zastonj ln franko.
| i
S
Redka priložnostma nakup pohištva, j^ft
ANT. PRESKER
krojač v Ljubljani, Sv. Petra, oesta 61.0
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovniške obleke
iz trpežnega ln solidnega blaga po nizkih cenah.
Opozarja na veliko srojo zalogo
izgotovljene obleke
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah.
170 56
naravna
alkalična kislina
kot zdravilni vrelec že stoletja znana v vseh boleznih	(I.) 10 36
111
pri protinu, želodčnem in mehurnem kataru. Izvrstna za otroke, prebolele in mej nosečnostjo. Najboljša dijetetična in osveiuječa pijača.
Izvirek: Giesshiibl Sauerbrunn,
želez postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varih.
Prospekti zasfon) in franko.
V LJubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih piodajalnieah in trgovinah z jestvinami in vinoin
Z.iloga pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassnik-u v Ljubljani.
HTa.zna.nIlo.
Vsled sklepa upniškega odbora se manufakturna trgovina
Josip Višnarja
v ponedeljek dne 10. septembra t. L
zopet odpre
in se bode v konkurzno maso spadajoča
zaloga raznega manufakturnega Blaga
SGT prodajala po najnižjih cenah. V L j n bij a n i, dne 7. septembra 1900.
801 1-1
Dr. Fran Tekavčič 1. r.,
oskrbnik konkurzne mase.
C. kr. moško učiteljišče v Ljubljani.
789 3-2
Vpisovanje v vadnico se bo vršilo v petek, 14. septembra, od 8, —10. ure. Imena vsprejetib se bodo razglasila popoldne ob 4. uri. Pouk se začne v ponedeljek, 17 septembra, ob 8 uri.
V I. letnik se bodo vpisovali gojenci v sredo 19. septembra, od 8. —10. ure. Isti dan naj se oglase tudi gojenci, ki imaio delati ponavljalni izpit. Pismeni vsprejemni izpiti se začno isti dan popoldne ob 2 uri. Drugi gojenci, ki so bili ie vlani na zavodu, naj se oglase v četrtek, 20. septembra, med 8. in 9. uro.
Sveta maša bo po končanih vsprejemnih izpitih.
V Ljubljani, dne 2. septembra 1900.
Ravnateljstvo.

1
zidarski mojster v Ljubljani, Trnovski pristan 14,
se priporoča slav. občinstvu, prečast. duhov ščini, gg. podjetnikom in društvom za vsa ter raznotera	90 13
zidarska dela.
Prodaja tudi iz lastne opekarne
opeko vseh vrst.
je na prodaj x Resnici pod Ljubljano.
Obsega : gospodarsko poslopje, 10 oralov rodovitnega polja. 9 oralov posebno dobrih travnikov in 98 oralov gozda v najlepši rasti. Posestvo je vse skupaj ena celota. Plača se lahko vse ali pa lo ena tretjina; drugi dve tretjini se utegnete več let plačevati z obresti.
Natančneje se izve pri lastniku Franc Lipah-u, posestniku v Dobrun jah št. 67, posta Sp. Hrušica pod Ljubljano. 779 5-4

Na c kr. obrtnih strokovnih šolah v Ljubljani (strokovna šola za obdelovanje lesa z oddelki za mizarstvo, strugarstvo, rezbarstvo in podobarstvo, ter strokovna šola za umetno vezenjB in čipkarstvo) se prične šolsko leto
dne 19. septembra.
Na novo vstopajoči učenci in učenke se morajo v spremstvu svojih starišev ali njih namestnikov dne 17. ali 18. septembra zglasiti pri ravnateljstvu ,v Zatiškem dvorcu,
Stari trg št. 36.	. , , , , .... ....
S seboj jim je prinesti izpustnico ljudske Sole in dokaz, da so dovršili 14. leto.
V	javno risarsko šolo za moške in za dame se sprejema tudi med letom, dokler je kaj prostora.
V	Ljubljani, dne 7. septembra 1900.
785 3_1	C. kr. ravnateljstvo.
Št. 723/m. š. s.
782 3-2
Pričetek šole na mestnih ljudskih šolah.
Na mestnih ljudskih šolah v LJubljani in sicer: Na I. ln n. mestni deški Srazrednlci na mestni nemški deški Brazrednloi, na mestni
dekliški 8razrednioi, na vnanjih dekliških šolah prt sestrahuršullnkahnamestln	l
dekliški 6razrednici in na mestni 2razredniei na Barji - zaone se solsko leto 1900,1901
v torek dne 18. septembra t. 1.
s klicanjem sv. Duha.	.
7a vDisavanie bivših in sprejemanje novih učencev in učenk je določen 17. september t. 1. VpisavaL in »prejemalo se bode: za I. mestno deško 5razrednico v šolskem poslopji v Komenskega ulicah; za H mestno deško Srazrednico v šolskem poslopji na Cojzovi cesti; za mestoodešcnemkooraz-rednico v šolskem poslopji na Erjavčevi cest,; za vnanje dekl.ške šole pri sestrah uršulinkah v^ Sul.nskem samostanu; za mestno nemško dekliško 6razrednico v šolskem poslopji na Erjavčev, cesti, in /.a mestno
arazredn^na Barj^v	v mestne šole le z dovoljenjem c. k,
mestnega šolskega sveta.
C. kr. mestni solski svet v Ljubljani,
dne 30. avgusta 1900.
Št. 9960.
Razpis.
735 2-2
C. kr. žensko učiteljišče v Ljubljani.
Razglas.
788 3-2
Vpisovanje v vadnico in v otroški vrtec se bo vršilo v petek, 14. septembra,
od 8 —10. ure.
Imena sprejetih se bodo razglasila popoldne ob 4. uri. Pouk se začne v ponedeljek, 17. septembra ob 8. uri.
V I. letnik in v tečaj za otroške vrtnarice se bodo vpisovale gojenke v soboto, 15 septembra, od 8.—10. ure. Isti dan se imajo oglasiti tudi gojenke, ki imajo delati ponavljalni izpit.
Pismeni vsprejemni izpiti se začno v ponedeljek, 17. septembra, ob 8. uri.
Gojenke, ki so bile že vlani na zavodu, naj se med 10. in 12. uro.
Sveta maša bo po končanih sprejemnih izpitih.
V Ljubljani, dne 2. septembra 1900.
oglase v sredo, 19. septembra,
Havnatel jstvo.
Razglas.
787 3—2
Na I. državni gimnaziji v Ljubljani (Tomanove ulice št. 10) se prične šolsko leto 1900/1901
dne 18. septembra
s slovesno službo božjo v domači kapeli.
Učenci, ki nameravajo na novo vstopiti v I. razred, se bodo vpisavali dne lb. septembra od 9. do 12. ure. Sprejemne izkušnje za I. razred se prično dne 17. septembra
ob 8. uri zjutraj.	. .	. ,
Učenci, ki so doslej obiskovali ta zavod, ali ki hote na novo vstopiti v kateri drug«
razred, naj se javijo dne 17. septembra med 8. in 12 uro.
Po naredbi c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 28 avgusta 1894. 1„ št.	se
smejo učenci, ki po svojem rojstvu ali po rodbinskih razmerah pripadajo ozemlju c. kr. okrajnih glavarstev v Črnomlju, Kranju, Novem mfstu in Radovljici m ozemlju c. kr. okrajnih sodišč v Kamniku, Kostanjevici, Mokronogu in Zatični, na tukajšnji gimnaziji sprejemati le po dovoljenju c. kr. deželnega šolskega sveta.
Ravnateljstvo I. državne gimnazije (doslej c. kr- vel. gimnazije) v Ljubljani.
dne 5. septembra 1900.
Siklep.
E 267,00	------- -	----*»
6
Po zahtevanju g. Janeza Šumi iz Kranja, zastopanega po g. dr. Prevcu vršila se bo dne 11. septembra 1900 dopoldne ob 9. uri pri podpisanem sodisču soba
štev. 8	_ ^
is
vložna. št. 159 katastr. obč. Kranj, obstoječega iz hiše št. 101 in dvorišča v Kranju,
cenjenega na 9136 K.	.	. .
Naimanjši ponudek znaša cenilno vrednost 9136 K in se pod to ne prodaja. Dražbeni pogoji, glasom kojili je vložiti takoj pred dražbo 913 K kot vadij in polovico najvišjega ponudka teko 8 dnij po domiku, ostanek pa tekom 3 mesecev, ker sicer vadij zapade in se vrši nova dražba na i roške mudnega skupitelja, in listine, ki se tičejo nepremičnine, upogledajo se mej uradnimi urami pri podpisani sodn.ji v sobi št. <■
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodniji najpozneje v draž-benem roku pred začetkom dražbe, ker bi se sicer ne mogle razveljavljati glede nepre-
mičnine same.	.
Ker ima dražba smoter razdelitve skupno lastnega zemljišča, ostanejo zastavne pravice eventuelno vknjiženih upnikov neizpremenjene.
C. kr. okrajna sodnija v Kranju, oddelek HI.,
dne 7. avgusta 1900.
Na kranjski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu z dvoletnim pouče vanjem in slovenskim učnim jezikom je izpraznjenih
sedem deželnih ustanov
za prihodnje solsko leto 1900/1901, katero se prične 3 novembra 1900. 1. _
Pravico do teh ustanov imajo sinovi kranjskih kmetovalcev in vinograd nikov ki so vsaj 16 let stari, čvrstega zdravja in so z dobrim uspehom dovršili ljudsko šolo. Prednost imajo taki kmetski sinovi, od katerih je upati, da se bodo potem na svojem
domu s kmetijstvom, vino- in sadjerejo pečali.	,, ,
Učenci z ustanovami dobivajo brezplačno hrano, stanovanje in pouk v šoli , oDleko
pa si morajo sami preskrbovati.
V šolo se sprejemajo tudi:	. . .
1. plačujoči učenci, kateri plačujejo po 30 kr. = 60 h na dan za hrano in stanovale in pa 20 gld. = 40 K šolnine na leto in
2 eksternisti, ki zunaj šole stanujejo in plačujejo šolnino.
Lastnoročno pisane slovenske prošnje, ki morajo biti kolekovane s kolekom ou Kr. = 1 K, se imajo
do 16. septembra 1900
izročiti vodstvu »Kranjske kmetijske šole« na Grmu pri Novem mestu.
Prošnjam je priložiti rojstni list, spričevalo dovršene ljudske ali srednje šole, zdravniško potrdilo o čvrstem telesu in trdnem zdravju in župmjsfco
spričevalo o lepem vedenju	. . ..
Vsak učenec se mora podvreči vzprejemnemu izpitu, ki se razteza na slovenski jezik
in priprosto računstvo, in od uspeha tega izpita je odvisno, ali se dottčnik v šolo sploh
8PrCjnprošnjam za sprejem proti plačilu je priložiti reverz ali obvezno pismo starišev,
oziroma varuha zaradi vzdržavanja učenca.
Pristavlja se, da imajo učenci, ki dovrše to šolo, le dve leti vojaške prezentne
službe.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 16. avgusta 1900.
Priporočilo.
754 3—2
Firma J C Bernard, tovarna za razne stroje v Karlinu na Češkem (pri Pragi) mi je za mojo vodno žago poslala jedno pat. Haag-ovo železno turbino katero sem sam postavil in s katero sem jako zadovoljen. Vodna sila pri moji zagi je zel6 slaba. Dosedaj je gonila res tudi le jedno vodno kolo, s tem pa kljub vsem mogočim tehniškim olajšavam samo jedno žago. Naročena turbina pa razvija moči za devet in pol konjskih sil m zene pri isti vodni sili zlahka dve žagi ter en cirkular zajedno, brez prejšnjega suma m ropota, ker teče prav mirno. Izgotovljena je iz dobrega materijala, zelo močno, a vendar precizno in tako lahk6, da se ni dosedaj tudi pri najmanjši vodi še m ustavila
Radi tega priporočam firmo J. C. Bernard vsem onim, ki si_ mislijo nabaviti moderni gonilni stroj, tembolj, ker cene niso visoke plačilni pogoji pa jako ugodni. Turbino si more vsakdo pri meni ogledati, kjer dobi lahko vsa potrebna natančna pojasnila o velikosti, moči in cenah.
Na Bregu pri Borovnici, dnč 22. avgusta 1900.
Fran Švigelj,
posestnik in trgovec z lesom.
Razglas.
773 3—2
Na c. kr. cesarja Franca Jožefa I. državni gimnaziji v Kranju vpisavali se bodo učenci, kateri nameravajo vstopiti v prvi razred
Mr v soboto, dne 15. septembra
od 8. ure nadalje v ravnateljevi pisarni
Vsprejemne preskušnje se bodo vršile v ponedeljek 17. septembra od 8. ure zjutraj nadalje. Dotični učenci pridejo naj v spremstvu starišev ali njihovih namestnikov ter nai prinest') seboj krstni list in zadnje šolsko izpričevalo.
Vzprejemna taksa je določena na 6 K 80 v., ki se bode onim, ki preskusnje ne bi
PICSt Učencem, ki so že doslej obiskovali ta zavod, sc je javiti dnč 17. septembra pri ravnateljstvu s šolskim izpričevalom zadnjega polletja ter plačati 2 K 80 v. prispevka
Za UCUčencL ki nameravajo pristopiti iz drugih učilišč v II. do VIII. razred tukajšnjega zavoda, naj si preskrbč na izpričevalu zadnjega polletja pnpomnjo o pravilno
naznanjenem odhodu.
Šolsko leto 1900/1901 se prične 18. Beptembra s slovesno sveto maso.
Ravnateljstvo c. kr. cesarja Franca Jožefa I. državne gimnazije v Kranju
dnč 31. avgusta 1900.
Podpisana ima v zalegi najraznovratnejše trpežno, krasno
blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje. prte »td
sploh vse, kar se rabi v eerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare obleke ln vsu popravila. — Izdeluje ročno ln pošteno po najnižji ceiil bandera in vso drugo obleko.
Prečastite gospode prosim, da se blagovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov,
Zagotavljaje hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo, Najodličnejšim apoštovanjam se priporoča 502 52-15
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode
v Ljubljani, Wolfove ulice 4.
St. 723/m. š. s.
783 3-2
Pričetek tečaja.
Prvi mestni slovenski otroški vrtec v Komenskega alloah in drugi mestni slovenski itroški vrtec v Cerkvenih ulioah se letos otvorlta
v sredo dne 19. septembra
sveto mašo, katera bode za I. otroški vrtec v farni cerkvi pri sv. Petru, za II. otroški vrtec v farni cerkvi Trnovem ah polosmih zjutraj.
Vpisavali se bodo otroci v ponedeljek dne 17. in v torek dne 18. septembra t. 1. od devetih [o dvanajstih dopoldne in od treh do petih popoldne, za vsaki otroški vrtec v dotičnih šolskih prostorih, in icer v Komenskega ulicah št. 12 (I. nadstropje) in v Cerkvenih ulicah St. 21.
C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani,
dne 30. avgusta 1900.
Cesarja Franca Jožefa L mestna višja dekliška šola v Ljubljani.
S pravico javnosti, podeljeno z odlokom vis. c. kr. ministerstva za bogočastje in nauk
z dne 12. julija 1900, št. 18.588.)
Grosposke ulice štev. N.
Šolsko leto 1900/1901 se prične dne 19 septembra t. 1.
Vpisovanje bode dne 15., 16. in 17. septembra vsak dan dopoldne od II.-12 ure r ravnatel)evi pisarni.
Deklice, katere žel<5 vstopiti v mestno višjo dekliško šolo, morajo se v spremstvu tarisev ah njih namestnikov osebno oglasiti ter se izkazati z izpričevali o svojem dose anjem šolanju, za sprejem v I. letnik pa posebej z izpričevalom 8. razreda ljudske ali razredi meščanske šole in z dokazom, da bodo dopolnile 14. leto vsaj v prvem polletju lolskega leta. Imenovana šolska izpričevala more nadomestiti tudi sprejemni izpit.
Vsaka deklica plača pri vpisovanju 2 gld. prispevka za učila, gojenke I. letnika pa ileg tega se 2 gld. vzprejemnine. Šolnina znaša 10 gld. na leto.
Obvezni učni predmeti so: veronauk, slovenščina, nemščina, francoščina, zgodovina, iemljepis, matematika, fizika, prirodopis, risanje, ročna dela, odgojeslovje, gospodinjstvo, iclravoslovje, — prostovoljni pa: lepopisje, laščina. telovadba, petje, stenografija.
Zavod ima značaj srednje šole, podpirata ga država in dežela kranjska, na njem po-Icujejo večinoma profesorji c. kr. srednjih šol.
Proti koncu tekočega meseca se otvori, ako se oglasi zadostno število kandidatinj, e poseben trgovski tečaj, za katerega se sprejemajo oglasila od 20.—24. septembra. JNatančnejsa poročila daje ravnateljstvo.
V Ljubljani, dne 3. septembra 1900.	784 3-2
Ravnateljstvo cesarja Franca Jožefa I. mestne višje dekliške šole.
ovenci!
#
zahtevajte -«e-
Barvam
razglednice ..........
domačega izdot/ia: £ *RožniR, £ Šmarna gora, fujjine, sije d vode, Jfamnif^, /farodna noja itd., dalje jg božično, novoletno in velikonočno
dobo, ko j c je jalojila tvrdka
y Ljubljani, na Dunajski cesti. G)
Vsprejema naročilu na vsakovrstne razglednice ter je izvršuje po najnižji ceni. tftftftftftftfjftf
:
?
Zavod za slikanje na steklu
Graflec, Ungergasse 3
izdeluje slikana okna za cerkve in hiše
V raznih slogih.
za tukajšnjo S^k^T KriTa'" P ft "KW '{ek,.u' * izdelal visoka in 1-5 m sirA. • U- a v PollCanah dvoje oken , po 45 m
oknih so slL krvava inJan °t "metr'lško in v	zadovoljnost. V
Pridite ?n ffleUe' lakvf ^	daritev. Cena obema oknoma 360 gld.
KO podom kibiradikai l™?rarf hr in P«"iporo^am mojstra zlasti onim gospodom, Ki m radi kaj lepega dob.h, pa nimajo veliko denarjev na razpolago.
Zupm urad Pohčane ob južni železnici, dne 29. marca 1899.
Jan. Lenart, duh. svčtnik, župnik. Gosp. Edvard Stuhl, izdelovatelj slikanih okenj v Gradcu ie /a našo novo farno cerkev sv. Vida izdelal d^naist r>k»ni in ^ „ ' J, s slikami sv. Modesta in sv. KrescencS,^ z ^ jam. ozaljšane. Vse ,e zvršil jako umetniško in v popo no zadovo no Ker tudi cene niso previsoke, zalo umetnika toplo priporočim vsem cerkvenim predstojništvom, ki si mislijo napraviti taka okna
Farni urad Lučine na Kranjskem, dnč 19. oktobra 1899.
Anton Dolinar, župnik.
.... . Iaclh Poznanj imam prečastiti duhovgčini na razpolago še dokai Vljudno se priporočam	B	J"
471 2o-i5	Ed. Stuhl.
VINCENC ČAMERNIK kamnoseški mojster
v I^jubljanl, Slomšekove ulice 17 (nasproti elektrarne).
Izborna zaloga grobnih spomenikov
^	iz vsakovrstnih marmorjev, granitov in sijenitov.
^ Delavnica mnetiiili cerkvenih kamnoseških del.
&	Stavbena (lela. «5 25-18
= Priznana molidna dela, točna postrežba. ==
_______S VETO S LAV NA.
repcgvalna pijača. Neprekošena zdravilna voda.
Cirla^nn v.» ■ «»{*»
za Kranjsko:
Mihael Kastner
v Ljubljani.
259 52-38
ustanovljeni v letu 1834,
1» ■•!	g » «»11 B^.
dne 1. oktobra 1900.
Pojasnila in programi 8«; dobo pri
Arturu Mahr,
lastniku in ravnatelju, imejitelju zlatega zaslužnega križca s krono.
780 3-2
St. 45.
74V 3-3

Prostovoljna prodaja.
Dne 10. septembra ob 10 uri dopoldne bode na lici mesta potom dražbe prodano
postojnsko staro šolsko poslopje
in k njemu pripadajoča stavbena parcela in dvorišče.
Poslopje leži sredi trga ter je poBebno pripravno za trgovski ali krčmarski obrt. Izklicna cena je 16.000 kron.
Pismene in ustne ponudbe sprejema podpisani krajni šolski svet, ki daje tudi potrebna pojasnila.
Krajni šolski svet v J^ostojni,
dne 21. avgusta 1900.
Predsednik : Dekleva.
■rf
0 m <n
m
m
19
m o
P
JH'
priporočam svojo bogato zalogo pušk najnovejših sistemov in najnovejie vrste revolverjev itd. vseh pripadajočih rekvizitov in mnnlolje, posebno pa opozarjam na	730 20—4 '
MT troccnie puške
katere izdelujem samo jaz in katere se radi svoje lahkote in priročnosti vsakemu najbolje priporočajo. — Ker se pečam samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p. n. občinstvu za mnogobrojna naročila ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče naročbe in poprave točno, solidno in najceneje. — Z velespoštovanjem
Fran Sevčik, puškar v Ljubljani, Židovske ulice.
Ilustrovan cenik se pošlje na željo zastonj.
Zobozdravniški in zobotehnični atelje
_Spitalskc ulice št. 7, I. nadstr.
Zobozdi^avnik
mi mm, BADO UMI
špeeijalist za zlate in porcelanaste plombe,
bivši gojenec kraljevega zobozdravniškega zavoda v Berolinu
Dorotheenstrasse,
naznanja slavnemu občinstvu, da si je nabavil vse priprave za brezčutno ruvanje zob z dušikovim oksidulom (Lustgas oder Lachgas) in da izvršuje od 8. avgusta dalje vse operacije v ustih z navedeno narkozo.
Istotako se izdelujejo v njegovem ateljeju vse vrste zlatih kron, zlatih spon in zlatega zobovja, kakor tudi vsa druga zobozdravniška in zobo-tehnična dela.	751 3
Narejena sita in rešeta z lesenim obodom v vseh velikostih.
Elastične posteljne mreže (Spiral-Dralitmatratzen) iz galvani-i?	zirane jeklene žice.
Ograja gozdov, pašnikov vrtov itd.
684 10-7
Karol Zupančič, Jurjevica pri Ribnici, Kranjsko,
izdelovatelj žičnih (dratenih) tkanin ter pletenin in trgovina s sitarskim, rešetarskim
in lesenim blagom,
priporoča slavnemu p. n. občinstvu svoje a,JL	»m«	A*««, pletene 8 strojem po uzorcih, za ograjo gozdov in vrtov za
fazaneriie kurnike golobnjake; mreže za presejanje gramoza in peska. - Izdeljuje in ima veliko zalogo medene, počrnjene in zelezne tkanine za stroje'mline okna line, kleti; mesne sitnice, prožne posteljne mreže (Drahtmatratzen) v r.znih velikostih, raznovrstna sita, rešeta za tovarne m mline, kape za ogrebanje čebel, pokrivala za jedila, razno leseno (suho) robo itd. po najnižji ceni. - &3T Ceniki na zahtevanje brezplačno. ^U
**
'S **
<5^ 'S <5^ 'S
« g
t
Ustanovljeno I 1356.	Ustanovljeno I. 1856
Dr. Mil Wiilifiia
privatni učni in vzgojni zavod za dečke v Ljubljani
v Betliovenovili ulicah št. t lastni Iliši.
-+3K*--
Penzijonat za učence ljudskih šol, za realce
in gimnazijce.
Pripravljavni kurz za trgovsko šolo
(enoletno).
Prvi semester šolskega leta I900 I90I se prične 18. septembra 1900.
Programe in liatančneja pojasnila na zahtevanje pošilja 1'ranko
vodstvo.

E
Kwizdov
korneuburški živino-redilni praše
je dljetlčno sredstvo za konje, goved in ovoe. Že 50 let se rabi v premnogil hlevih, ako živali nočejo Jesti, če slabi prebavajo in za zboljšanje in namno ženje mleka pri kravah. Cena: ena škatl; 1 K 40 h, pol škatle 70 h. Pristno je sami z gori označeno varstveno znamko ter je do biti po vseh lekarnah in prodaj alnicah diša\
Glavna zaloga: II. 631 20-
Franc Jan Kwizda,
c. in kr. avstr -oger., kr. rumunski in kr bulgarski dvorni založnik okrožni lekarnar v Korneuburgu pri Dunaju
Dobiva se povsod,
927 (36—35)
Najboljše in najcenejše sredt&vo /a čiščenje zob.
Josip Kastelic,
krojaški mojster, t LJubljani, Vodnikov trg št. 4,
priporoča se prečastiti duhovščini v
izdelovanje vsakovrstne
olble It e9
posebno
talarjev, površnikov itd.
Izdelujem blrete, oingnlnm in vsakovrstne šemisete, kakor tudi vsa droga v to stroko spadajoča dela
natančno po meri. Prosim prečastito duhovščino, da me blagovoli počastiti s cenjenimi naročili, zagotavljajoč, da bodem vedno skrbel, da zvršim vsako naročilo v največjo zadovoljnost preč. naročnikov.
Slav. p. n. občinstvu priporočam svojo dobro urejeno krojaiko delavnico, v kateri izdelujem
obleke za gospode in dečke
po najnovejšem kroju, natančno po meri.	86 32
r^unanj« naročila točna. — Cene primarno nizke.

Puškar



%
v Ljiibljarii
priporoča za d o *> o lova ter pošilja
Ifl S fe «
* \ n vse druge lovske potrebščine
"V\	/v
katerih ima veliko zalogo.
V .
753 2
Dunajska t ilialka
Hranilne vloge na knjižice s 4%.
Menjalnica, borzno posredovanje, posojila n« vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in 984 109 razvinkuliranje obligacij.
Živnostenska banka
na Dunaju, I.f Herrengasse 12.
Glavnice v akcijah 20,000.000 lj Reservni zaklad nad 7,500.000 K
Centrala v Pragi.
Podružnice v Brnu, Plznju, Budejevicah, PardubK Taboru, Benešavi, Iglavi, Moravski Ostra»
D u n a j s k a t> o r z a.
Dn6 6. septembra.'
Skupni državni dolg v notah . . . Skupni driavni dolg ▼ srebro ....
Avstrijska zlata renta 4°/0.....
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron
Ogerska zlata renta 40/„......
Ogerska kronska renta 4%, 200 .. . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld.
Kreditne delnice, 160 gld......
London vista .........
NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drž. veli.
97-65 97-25 116-80 97-95 11515 90-85 1701--668-50 242-02 118-20
20 mark.............23-62
20 frankov (napoleondor).......19*31
Italijanski bankovci.........90-35
C. kr. cekini........................11"40
Dne 6. septembra.
3-2°/„ državne srečke 1. 1854, 250 gld.. . .	172 —
6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . ,	160--
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....194-—
4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron . 94-30
Tišine srečke 4•/„, 100 gld.......141-50
Dunavske vravnavne srečke 6°/„ ....	26150
Dunavsko rravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 Frijoritetne obveznice državne železnice
>	> južne železnice 3°/0
>	> južne železnice 5°/0
»	> dolenjskih železnic 4°/0
Kreditne srečke, 100 gld......
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gid. Ogerskega » , » 5 » Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld. . . . Rudolfove srečke, 10 gld.
106— 94-20
320 -119-75 99-50 388--360'— 42-65 20-75 12 50 63--
Salmove srečke, 40 gld.......
St. Gen6is srečke, 40 gld.......
Waldsteinove srečke, 20 gld......
Ljubljanske srečke .........
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld/ . Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . . Akcije južne železnice, 200 gld. gr. . . . Splošna avstrijska stavbinska družba . .
Montanska družba avstr. plan.....
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100
MJC Naknp ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„M 1 IS €
I., Woilzeile 10 in 13, Dunaj, I.
66
2.
ifur Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoljskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visoceg* obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic. "£H