platen ▼ gotdgovornih bolgarskih krogov. Krediti za Železnice v novih bolgarskih pokrajinah Sofija, 15. nov. s. Finančni minister je predložil zakonski načrt za kredit 2 milijardi in 600 milijonov levov za izpopolnitev železniškega omrežja v pokrajinah, ki so bile nedavno priključene Bolgariji. Sov eti beže iz Kerča Nemško topništvo sistematično obstreljuje trdnjavo in luko — Bombe na odhajajoče ladje — Krajevni uspehi na ostalih odsekih I ne oddelke. V torvk je bil uspeh italijanskih ' sM že gotov. Železniški vozel je bil še zme- je zgrajena v letih 1935/38. Imela je ogromen ck';cp. Z njeno izgubo je angleška mornarica izgubila svojo tretjo nosilko letal. Courageo-us z 22.500 tonami je bila potopljena, v septembru 1939 na Atlantiku od neke nemške podmornice, Glorious pa je biila potopljena v borbi v Hmiju leta 1940 na Severnem morju. Nadaljnja angleška nosilka letal »Illustriousa s 23.000 tonami je bila ob italijanskih letalskih napadih v letošnjem poletju na Sredozemskem morju hu-£0 po.:ikodovana in ;o popravljajo v severnoameriških ladjedelnicah. Glede potopitve nosilke leta'1 Ark Royaki zbor napravil nov sunek v sovražno ozemlje. Pri tem so I posebno izkazale čete divizije Pasubio, brze divizije Principe Amedco Duca d'A-■ osta in tretjega bcr^a'.jersketja polka. Tudi italijanska letala, ki so vedno znova napadala sovražne kolone, čeprav so jim vremenske prilike mno^o nagajale, so se v teh borbah zelo izkazala. Prav te dni je nenvko vrhovno povcli-stvo še enkrat izrazilo svoje priznan je italijanskim četam v borbah na ruski fronti. Generalu Mas«cju, poveljniku ekspedicij-skega zbora je fc>M podeljen železni križec prve stipnje. General von KlcNt, poveljnik ofcftcfme skupine, mu ;c k frrinu pjeroeho čestital in je izra-zil svoje veKtoo zadovoljstvo nad opcrafcpjckimi uspehi in sposobnostjo italijanskih vojakov Odklonjena 9,lepa gesta44 Anglije za Rusijo Rim, 14. nov. s. Na seji spodnje zbornice so nekateri poslanci izrazili popolno solidarnost z Rusijo. Nekdo je celo predlagal, naj bi se napravila kaka lepa gesta v korist zaveznice. Laburistični poslanec James Grifith je predlagal, naj bi Anglija Rusiji poslala razen vojnih potrebščin tudi manjši kontingent vojakov. Njegov predlog pa je ostal bres odziva. Elazig — angleški Kaufmann Stockholm, 15. nov. s. Znani Zid ELnzig. direktor lista Financial News, ki zastopa interese angleške industrije, se s svojimi predlogi o uničenju nemške industrije v primeru zmage pridružuje že znanim načrtom Američana Kaufmanno. Glavna naloga državnikov anglosaškega sveta bi po mnenju Einziga morala biti, da bi preprečili sleherno zopetno vstajenje nemškega naroda, četudi bi se zaradi tega morali odpovedati za dolga leta lastnemu blagostanju. Angleški in ameriški industrijci bi bili slepi, ako bi postopali drugače in se ozirali zlasti na svoje trgovske interese. V Tokiu so se že odločili Spričo ameriškega sovraštva se bodo pogajanja v Washingtonu izjalovila Švedi solidarni s Finci Stockholm, 14. nov. u. »Svenska Dag- bladet« je objavila uvodnik o finskem odgovoru Zedinjenim državam. Med drugim pravi: ^Navsezadnje se je Finska v odgovoru na ameriško opozorilo ravnala po načelih, ki so bila vedno osnova nordijske politike. Kar se Švedske tiče. gotovo nima nikakega namena, da bi spremenila svojo dosedanjo politiko. Toda vladi v Londonu in VVashingtonu morata biti na jasnem, da bi bilo Švedski izredno težko še nadalje vztrajati pri taki politiki, če bi se Finska zapletla v kako vojno z anglosaškima silama. Stvar Finske je in ostane rudi stvar Švedske.« V švedskih političnih krogih so se sprožile govorice o nekem diplomatskem koraku, ki naj bi ga bila v tem smislu in v nformacijske svrhe napravila švedska vla- 1 da v Londonu in Waehmgtomi. Te govo-I rice pa doslej ie niso bile potrjene. (Pic-I cgIol) Tokio, 14. nov. u. Danes se sestane japonski parlament k izrednemu zasedanju, za katerega je zavladalo na vsem Japonskem veliko zanimanje. Japonska vlada je včeraj odobrila govore, ki jih bodo imeli predsednik vlade Tojo, zunanji minister Togo in finančni minister na tem zasedanju. Tisk pa medtem živahno kritizira Churchilla, Roosevelta, Knoxa in Sumner-ja Wellesa zaradi njihovih izjav o odnosa jih z Japonsko. Vsi listi označujejo te izjave za žaljive. »Cugaj« pa napoveduje, da bosta Tojo in Togo v svojih govorih nedvomno pozvala japonski narod, naj s ponosom prezre angleške in ameriške grožnje in naj se zanese na vlado, ki ima trdno voljo dovesti do kraja politiko, o kateri je odločitev že padla. »To bo najboljši odgovor angleškim in ameriškim fanatikom. Njihovo sovraštvo in prezir vsega, kar je japonsko, naraščata in postajata zmerom ne-znosnejša. Spričo tega je pričakovati, da se ivashingtonska pogajanja zlepa ne bodo zaključila uspešno.« (Piccolo.) Tokio, 15. nov. s. Ministrski predsednik Tojo, zunanji minister Togo in finančni minister Kaja. so bili vsak zase sprejeti od vladarja. Poročali so mu o govorih, ki jih bodo imeli na izrednem zasedanju japonskega parlamenta. Umik ameriških čet iz kitajskih koncesij Washington, 15. nov. s. Predsednik Ro-osevelt je izjavil na konferenci tiska, da bo umaknil iz Kitajske vso mornariško pehoto, ki je nastanjena v Šanghaju in Tiencinu ter Pekingu. Na Kitajskem je sedaj okrog 750 mož. Japonski sporazum s Perujem Tokio, 15. nov. s. Japonsko zunanje ministrstvo je objavilo, da bo perujska vlada plačala japonski 1.4 milijona jenov za škodo, ki je bila prizadejana Japoncem v Li-mi in okolici o priliki proti japonskih incidentov v lanskem maju. Pereujska vlada se je opravičila in se je obvezala, da bo take incidente v bodoče preprečila. Komunike zunanjega ministrstva podrobno opisuje potek pogajanj in pripominja, da odškodnina, ki jo je ponudila perujska vlada, ne bo krila vse škode japonskih državljanov v Peruju, da pa jo je japonska vlada vendarle sprejela, ker bo prijateljski sporazum samo v prilog japonskih državljanov v tej deželi. Zadnja zaprška ameriške intervencije New Tork, 15. nov. s. »New "Sork Dailv News* je objavil prvi komentar o spremembi nevtralnostnega zakona. List pravi, da so Zedinjene države s tem dejansko že posegle v drugo svetovno vojno. Edina ovira, ki jim je še na poti. so nove volitve v prihodnjem letu. Lahko se zgodi, da bo ameriški narod takrat že naveličan vse vojne propagande in sit vojnih davkov, vznevoljen zaradi pomanjkanja življenjskih potrebščin in propadanja trgovine, pa da bo izvajal vse nujne posledice ter oresr»al vojne hujskače z ovlasti. Protizafconft nrostovoljski Storkholm. 15. nov. s. Ameriški vojni minister je po informacijah lista »Stockholm« Tidningen« izjavil, da se v okviru ameriške vojs>ke ustanavlja zbor prosto-mljcerv, ki m bodo izveiholl in za eventualno vojaško ekspedicijo v tuje dežele. List naglasa, da skušajo ameriške vojaške oblasti tudi v tem pogledu obiti zakon, ki je doslej branil, da bi se ameriške čete pošiljale v tuje kraje. Braziljski zunanji minister proti „crnim seznamom" VVashington, 14. nov. u. Braziljski zunanji minister Aranha je novinarjem izjavil, da je panameriška zveza dovršeno dejstvo in da je odločno naklonjen ideji paname-riške carinske unije kakor tudi načelu odprtih vrat in svobode trgovinskega prometa. Kar pa se tiče »črnih seznamov«, ki so jih objavili v Wa?hingtonu v škodo trgovskim in industrijskim podietjem iz osnih držav, je minister izjavil, da v Braziliji s tem ukrepom le malo ljudi simpatizira, ker so v prilog nekaterih držav, pa zato škodujejo mnogokaterim ameriškim interesom- Izrazil je mnenie, da jih bodo gotovo kmalu preklicali (PicookU Prestolonaslednik v Pulju Pulj» 15. nov. s. Včeraj zjutraj je v Pulj dospel Prestolonaslednik in obiskal generalni inspektorat pehote ter neko oficirsko šolo. Prestolonaslednik si je podrobno ogledal zavod ter prisostvoval pouku gojencev. Žo v prvih opoldanskih urah je po pozdravu zastopnikov oblasti in množice, ki ga je prepoznala, spet odpotoval iz Pulja. Predsednik kasacijskega sodišča pri Duceju Rim, 15. nov. s. Duce je sprejel prvega predsednika vrhovnega kasači j skega sodišča Hektorja Časa ti j a. Madžarski finančni minister pri grofu Cianu Rim, 15. nov. s. Madžarski finančni minister dr. Remenvl Schneller si je ogledal v spremstvu finančnega ministra Thaona di Revela melioracijska dela na Pontin-skem polju, ki so vzbudila njegovo občudovanje. Popoldne je bil predstavljen zunanjemu ministru grofu Cianu, s katerim s»e je dolgo in prisrčno razgovarjal. Žalost v rodbini ministra Pavol nija Rim, 15. nov. s. Včeraj zjutraj je v Rimu umrla Margarita Pavolini, mati Ministra za ljudsko kulturo. Podrobnosti o nesreči generala Huntzigerja Pariz, 15. nov. s. List »Petit Parisien« objavlja na osnovi izpovedi neke priče podrobnosti o letalski nesreči, ki je zahtevala smrt generala Huntzigerja. Letalo je strmoglavilo na tla nekaj kilometrov vstran od neke vasi. Okoli poldne so letalo opazili mladeniči nekega taborišča. Letalo se je nato oddaljilo, a se je spet pojavilo okoli 13.15. Priča zatrjuje, da so imeli opazovalci vtis, da je pilot izgubil orientacijo. Letalo je nekaj časa blodilo v višini 300 m, nato pa je nenadoma strmoglavilo proti tlom, v neki gozd, odkoder je plamen izdajal, da se je letalo vžgalo. ! Taboriščniki so takoj pohiteli na kraj nesreče in so se več ko pol ure trudili, da bi žre napol zoglenela telesa rešili iz plamenov Truplo generala Huntzigerja je bilo mogoče spoznati po epoleta h in po uri. Nesreča kanadskega letala New Tork, 15. nov. s. V gorah blizu Hamiltona se je ponesrečilo neko kanadsko šolsko letalo. Trije letalci so se smrtno ponesrečili, dva nadaljnja sta bila bodo poškodovana* Zimski ples ob godbi burje Burja nam je prinesla dobro hud mraz Ljubljana, 15. novembra. S »prvim začetkomt zime nismo bili zadovoljni in ga nismo jemali resno. Zato smo prejšnji teden, ko nas je ogreval jug, pozabili na zimo in včeraj nas je tem bolj zeblo. Čeprav smo še nekoliko utrjeni od lanske zime, je bil skok v zimo vendar preveč nenaden. Burja je naglo zelo ohladila ozračje; dopoldne je sneg pri tleh 5e kopnel, popoldne je pa že začelo zmrzo-vati Ves dan smo imeli nenavaden koncert; burja je žvižgala, zavijam ter tulila in posebno močna je bila zlasti na prostem Ljubljana je bila v pravem snežnem metežu in čeprav ni zapadlo mnogo snega, ga je burja na nekaterih krajih nanosila do kolen. S streh na vetrovnih krajih ga je odnašala sproti in ga kupičila v zavetjih. Snežilo je ves dan. Sneg je 1 il izvrsten, kakor bi rekli smučarji. Tako finega »blaga »nismo dobili že dolgo. Tako se bo jutri lahko začela že velika smučarska sezona. Novi sneg je v višjih legah zapadel na staro podlago, pa tudi v nižinah bo za silo dovolj pršiča, kjer ni preveč spihan. Meščane je včeraj že precej zeblo, kakor je bilo očitno na ulicah, ki so bile nena-vadho prazne. Zato pa je bil tem hujši naval na tramvaj. Critali smo, da naši tramvajski potniki niso disciplinirani ter da zaradi njih tramvaj ne more voziti brez zamud. Ko je tako hud naval na tramvaj, pač ne gre vse gladko. Vsi pa bomo zadovoljni, ko bo v prometu dovolj tramvajskih vozov. Nedavno sta prišla v promet dva nova priklopna voza. Ko bomo pa Imeli namesto, dveh takšnih vozov 20. se nam ne bo treba tako gnesti v njih in se voziti tudi na stopnicah. Zdaj je izstopanje spredaj pogosto nemogo e. ker je na prednji ploščadi toliko potnikov, da je prehod nemogoč. Zato so ljudje prisiljeni izstopati tudi zadaj. Potni-nlki sami se pa ne pritožujejo nad gnečo, zlasti ob mrazu. Pravijo da je bolj toplo, čim bolj so na tesnem. Revež je pa seveda sprevodnik, ki bi moral pretipati temu človeškemu konglomeratu obisti. Burja je v pretekli noči malo popustila. Toda davi je še brila tako, da bi se nam danes skoraj ne bilo treba briti... Davi smo se navduševali nad kakovostjo prSiča, k<> smo ga marsik;e gazili skoraj do kolen. Vendar pa moramo pohvaliti tiste hišni'.;e in gospodarje, ki so kidali sneg Že pred 7. Ni jih bilo sicer mnogo, zato pa zaslužijo še tem večje priznanje. Na cestah ni toliko snega, da bi ga bilo treba orati. Zato so davi nekateri kolesarji Se pogumno kolesarili in marsikdo je položil svoje kosti v sneg. Zdaj vas ne moremo več tolažiti, da bo letos še toplo. Težko je pričakovati, da bo december toplejši od novembra. »Babjega letac sicer Se ni bilo. vendar ni rečeno, da ga ne bomo Se dočakali letos. Kaže, da se bo zjasnilo ter da bo prihodnje dni še ostrejši mraz Toda upamo lahko, da ne bo tako neprijeten ker bo burja popustila. Smuka bo jutri že dobra Prve smučarje smo videli letos že o Vsen svetih, kar je pač nekaj izrednega, saj se pojavijo navadno prvi smučarji šele v drugi polovici decembra Seveda za Vse svete še ni bilo prave smuke, ker je bil sneg moker. Mislili smo. da bo s tem prvim poskusom smučanja tja do Božiča opravljeno, pa smo se zmotili. Včeraj je nastal nenaden vremenski preokret, zapihala je mrzla burja in nam prinesla obenem z novim snegom tudi precei hud mraz. Po dolinah je bil prvi sneg večinoma že skopnei. po hribih ga ie pa ostalo š> precej in zdaj je zapadel na staro podlago nov suh. sneg. pravi prSič. Ki obeta prvo ugodno smuko v letošnji zimi, čeprav imamo od n;enega začetka po koledarju še dober mesec dni. Jutri bo smuka po dolenjskih gričih ze privabila množice smučarjev, ki se jim obeta letos dobra sezona, železniške zveze z Dolenjsko so za smučarje tudi zelo ugodne, saj imajo na razpolago v obe smeri več vlakov. Verjetno ni. da bi se do jutri vreme toliko izpremenilo. da bi pokvarilo smučarjem prvo letošnje veselje. Edino če bi pritisnil jug. bi s smuko ne bilo nič, drugače bo pa za začetek kar dobra. Najvišje cene na ljubljanskem živilskem trgu veljavne od ponedeljka zjutraj do prihodnje nedelje zvečer Ljubliana, 15. novembra Po dogovoru z zastopnicami in zastopniki konsumentov. prodajalcev in pridelovalcev je mestni tržni urad Visokemu Komi-sarijatu predložil najvišje cene za tržno blago v Ljubljani tudi za prihodnji teden ter jih jo ta odobril. Z odlokom Vin/2 št. 1319 41 Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino veljajo za Ljubljano določene najvišje cene od ponedeljka 17. novembra zjutraj do nedelj« 23. novembra zvečer. Najvišje cene, ki je po njih dovoljeno ▼ Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati, so naslednje: Domači krompir na drobno 1.30 L: zel-nate glavo na drobno izpod 10 kg 0.60 L; zelnato glave na debelo 0.50 L: kislo zelje zel jar je v z obrtnim listom na drobno 2 50 L; kmetsko kislo zelje na drobno 2 L: repa na drobno izpod 10 kg 0.70 L: rena j na debelo 0.50 L; kisla repa 2 L; rdeče zelja 1 L; ohrovt 1 L: cvetačn 3.20 L; brst-ni ohrovt 5 L; koleraba 1 L; debela koleraba do 4 komade na kilogram 2 L: rdeča koleraba 0 50 L: rdeča pesa 1.75 L: rdeči korenček brez zelenja 2.50 L; rumeno koren jo 0.50 L; šopek zelenjave za juho s korenčkom 0 20 L; peteršilj 2 50 L: por 3 L: zelena 2.40 L; črna redkev 1.20 L: osnaženi hren 3 L: domača čebula 2 L: šalota 2 L; česen, 25 glavic na kilogram. 4 L: otrebljena endivija 3 L: veliki otreb-ljeni motovileč 0 L: mali otrebljeni motovileč 8 L: mehka špinača 2.50 L; trda špinača 1.50 L: liter suhih bezgovih jagod 3 L; liter šipka 2 L: kilogram letošnjega suhega lipovega cvetja 3 L: domača žlahtna namizna jabolka 3.10 L: domača jabolka I. vrste 3 L; domača jabolka n. vrste 2 L; nagnita, obtolčena in črviva jabolka za vkuhavanje 1.50 L: domače hruške od 2 do 4 L: domače kutine 3 L: žlahtno domačo grozdje 4.50 L: domače grozdje sam orodni c. (izabela, šmamica) 3 L: domači kostanj 3 L. Gobe: a) rumeni In rjavi ježek, štorovke liter 1 L; b) liter lisičk in večiih zimskih kolobarnic (mraznie, sivk) 1.50 L; c) liter sirovk možkov (jeleno^ecra jezika), žemljevca. ovčjega vimena 2 L: d) liter malih sivk za vlaganje (mraznie) 2.50 L; e) kilogram mladih če'nularjev aH rr.aslenk 3 L: f) kilogram jurčkov z zaprtim klobukom 10 L; g) kilogram jurčkov z odprtim klobukom 6 L. Kunci žive tež* 10 L. Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Opozarjamo pa. da vse te cene veljajo samo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini, ker je za iz drugih pokrajin uvoženo blago v veljavi cenik za zelenjavo in sadje št. 5 na rdečem papirju, ki je stopil v veljavo v soboto 15. novembra 1.1. Vse te najvišje dopustne cene In tudi vse nižje cene morajo biti vidno označeno pri vsem v ceniku navedenem blagu. Gospodinje bodo opazile nekaj zvišane cene za ohrovt, debelo kolerabo, ki jo gre po 4 komade na kilogram, za rdečo peso in tudi za kislo zelje, ki ga bodo sloviti ljubljanski zeljarji smeli odslej prodajati po 2.50 L kilogram, kmečkemu zelju pa 'e najviš-T. dopustna cena na drobno 2 L. Pomisliti moramo, da naši zeljarji plačujejo davek od svoje obrti In seveda morajo plačati tudi trošarino za zeljnate glave, ki so jih letos morali kupovati po vsej pokrajini in prav drago plačevati. Tisti kraji, od koder so ljubljanski zeljarji prejšnja leta. dobivali največ zelnatih glav, so sedaj nedosegljivi, a v naši pokrajini sami imamo letos tudi mnogo več konsumentov. poleg vsega tega je bilo pa tudi precej zelnatih glav izvoženih. Zato je cena zeljnatim glavam pri kmetu precej poskočila ter so zastopniki In zastopnice konsumentov morali upoštevati vsestransko pretehtano kalkulacijo domaČih zeljarjev. da bi po dosedanji ceni kislo zelje morali prodajati z Izgubo. V popolnem sporazumu predstavnikov konsumentov In zastopnic fenskih organizacij je bila zato cena kislemu zelju, ki ra nam tako odlično pripravljajo naši z?Har11. đa sra tudi po največjih hotelih inozemstva cenijo za delikateso, svldana na 2.50 L. Vendar so se pa ljub- ljanski zeljarji. ki imajo obrtni list, zavezali, da bodo po tej ceni prodajali kislo zelje svojega izdelka tja do manjnika ter ga vso zimo ne bodo smeli podražiti. Pohvalno moramo priznati, da so zastopniki zeljarjev pr: vseh sejah pokazali veliko razumevanje za sedanje težke razmere manj premožnih slojev, ki sta jim krompir in kislo zelje glavna hrana, zato so bili pa tudi sedaj prav skromni pri svoji želji ter so zvišali ceno svojemu kislemu zelju samo toliko, da jim ni treba ustaviti obratov. Res podražitvi niso krivi zeljaijl. temveč samo znatno manjše množine In višja cena zeljnatih glav. Obenem pa naši dobro poučeni in previdni zeljarji prebivalstvu prav toplo priporočajo, naj se čimprej založi s kislim zeljem, ker bi ga utegnilo primanjkovati. Seveda pa opozarjamo Ljubljančane, naj vsaka družina sama pripravi čim največ kislega zelja In repe ter sploh čim največ najrazličnejših shrankov za zimo. Ceno domačega krompirja na 1.30 L je določil Visoki Komisariat že 11. novembra s svojim cenikom za zelenjavo in sadje št. 5, ki je stopil v veljavo že v soboto 15. novembra. Po tem ceniku domaČi krompir pri kmetu ne sme biti dražji od 1 L: pač je pa semenski krompir pri kmetu po 1.30 L, zgodnji holandski »bitnje« pa po 1.50 L, vendar bomo pa ta krompir na trgu kupovali samo za seme. Ker je v ceniku za uvoženo zelenjavo in sadje št. 5 določena najvišja cena za fino uvoženo zeleno samo na 2.40 L, je razumljivo, da je domači zeleni tudi znižana cena od 2.50 L na 2.40 L. Živilski trg LjubliHTLa. 15. novembra. Kljub mrr»7u in *-ncgu so gospodinje vstale trdi davi zifoiaj. Tembolj pa moramo biti zadovo! j ni, da so vstale zgodaj tudi vsaj nekatere prodajalke zelem iave. Prodaja zelenjave na prostem je zdaj težavna; če je zelenjava malo bolj mokra, znirzuje in jo je treba skrbno pokrivati. Gf.spodimje pri-bajajo ob sobotah zgodaj na trg zaradi mesa, zato pe tudi prej oživi zel en jad ni trg. Davi so prodajalke zelenjave — b:)!o je največ Trnovčank — lahko sproti predale vveje blago; čim so ga pripeljale, se je začela kupčija in gospodinje so obkolille v gručah tržne mize in vozičke. V splošnem je bil pa dovoz se sorazmerno dober če pomolimo, da je zdaj težavnejši že zaradi zasneženih cest. Dane> je bilo naproda1 zopet po 24 dkg mesa na družinskega člana Mesarji so prispeli na trg že o»b 7. — Branjevci so morali že začeti zakrivati zelenjavo in občutljivejše sadje, zato niihove tržne mize niso več tf-ko obložene. Znatnih sprememb p-: prodaji sadja zadnje Čase ni bilo. Naprodaj je še vedno precej kostanja. Pr^ej je jalvVk in orehov. Med povrtnmo je največ cvetače. Nase gledališče DRAMA Sobota. 15.: Hamlet. Izven. Znižane cene. Začetek ob 17. Nedelja, 16. dopoldne ob 10.30.: Pričeska In pastirček. Mladinska predstava. Znižane cene. Ob 19.30.: Boter Andraž. Izven. Ponedelek, 17.: zaprto. Torek, 18.: Nocoj bomo improvizirali. Red torek. Začetek ob 17.30. Slavko Jan bo nastopil v vlogi Hamleta, ki predstavlja v svetovni dramatski literaturi eno najtežjih igralskih nalog. Vlogo Ofelije pa igra letos V. Juvanova. Shake-spearjeva tragedija v popolnoma novi zasedbi, režiji in inscenaciji pomeni veliko zanimivost letoSn;ega sporeda, na katero posebej opozarjamo. Glavne vloge igrajo Jan. Levar. Mira Danilova. Vida Juvanova, Stupica. Cesar, VI. Skrbinsek, Lipah. Na-krst. Mileva Boltar-TJkmarjeva in Grego-rin. Prevod pesnika Otona Zupančiča, re- žija dr. Krefta, glasba dirigenta fcebreta m inscenacija inž. arh. Fran za, so ustvarile tehtno predstavo. — P. n. občinstvo opozarjamo, da se bo pričela predstava točno ob 17. O P E B A Sobota. 15.: Grof Luksemburški, Izven. Začetek ob 17. Nedelja, 16.: Rigoletto. Izven. Začetek ob 15. Ponedeljek. 17.: zapru Ivan Franci poje naslovno partijo v Le-h&rjevl operi »Grof Luksemburški«. Prva letošnja ponovitev te uspele operete bo danes ob 17. Izven abonmaja. Zgodba pariške pevke, ki se poroči inkognito z grofom Luksemburškim, ne da bi ga poznala., vsebuje zabavne zapletljaje ter pokaže zmago resničnega čustva nad socialnim po- ložajem in bogastvom. V glavnih partijah: Ivančiceva, Barbiceva, Poličeva, M. San-cin, Zupan, B. Sancin, J. Rus, Cesnik, Pia-neeki. Arčon in drugi. Plesni divertisse-ment. valček >Srebro in zlato« pleše baletni zbor z Moharjevo in Pilatom kot solistoma. Dirigent D. zebre, režiser E. Frelih, koreograf inž. Golovin Verdijeva opera »Rigoletto«, ki je dosegla splošno priznanje kritike, bo uprizorjena v nedeljo ob 15. Primožič v naslovni in Ribičeva v glavni ženski partiji, sta s svojima skrbno izdelanima partijama pripo mogla glavni delež k splošnemu uspehu. Manoševski kot vojvoda. Golobova kot Maddalena. Lupša Sparafucile, Pugelj Monterone, ter Poličeva, Stritarjeva, Sla-doljev, Dolničar In Kos. predstavljajo homogeno celoto. Dirigent D. Zebre, režiser R. Primožič, koreograf inž. Golovin. Maksimalni cenik št. 4 veljaven cd 15. novembra 1 trda marmelada v kartonih po 400 g 7.60 lire za karton (0.57* Kozarci »Uni« se lahko vrnejo trgovcu proti povračilu 0 50 lire Podrobnosti vsebuje naredba št 111 z dne 29 okto bra 1911 7Službeni list št 89 3 Kis: Vinski 4 lire za liter (0.30), šp ritni 2 90 line za liter (0 30). 4. Ml«»ko: naravno mleko 160 Ure za H-ter (0.04) kondenziralo mleko doza 880 g 15 60 lire (0.38), doza za 385 g 7 10 lire Vo 38) 5. Sladkor: sladkorna sina 7.80 Ure za kg (006), sladkor v kockah 7.90 dre (0 06). 6. Kurivo in milo: premog: Bela Krajina: kosovec 23 35 lire za stot (0.19), koc-kovec 22 15 lire (0.19); premog Kočevje, kosovec 19.70 lire za stot (0.19). kockovec 18 20 lire (0 19); premog št. Janž: kosovec 23.10 lire (0 19). kockovec 22 lir (0.19) mehka drva: 41 80 Ure za prostorni mete? (0.76). mehka v kolobarjih po 18 kg (20 krat 50 cm) 4.55 lire za kolohar (0.76), butare, zvezane z žico, 1 m dolge (suh smrekov ali jelov les) 18.50 lire za stot (0.76); trda drva: I. kakovosti 135 lir za prostorni meter (1.52V II. 130 lir (1.52-in. 121 lir (1.52); bukovo oglje 1.10 Ure za kg (0.02). v vrečah 1.20 Ure za kp (0.02): milo: enotno s 50 odst. kisline 9 80 Ure (0.19). s 40 odst. kisline 8 45 Ure (0 19). italijansko milo 4.30 lire (0.19) Cene za drva veljajo za razžagana in na dom postavljena drva, pri čemer je vštetih za dostavo 10 Ur za meter kubik. Cene na debelo 1. Testenine, moka. riž, fižol: testenine iz enotne moke 360 lir za stot, enotna pšenična moka 218.40 lire, enotna koruzna moka 152 lir, riž »Splendor« 310 lir, fižol L nizke vrste 405 lir, visoke vrste (preklar) 455 lir. 2 Olje. surovo maslo, mast, slanina, marmelada: jedilno olje 839.50 lire za stot; osoljena slanina 1132.40 lire; mast 1330 lir: surovo maslo 2650 lir za stot; marmelada »Uni« v kozarcih po pol kilograma, zaboj 100 kozarcev I. vrste 662 lir, II. vrste 566 lir; v čebričkih od 6 do 25 kg I. vrste 1022 lir za stot, II. vrste 842 lir za stot; trda marmelada v kartonih po 400 g, zaboj s 100 kartoni 656 lir. 3. Kis: vinski kis 350 lir za hI, spiritni kis 250 lir za hI. 4 Kondenzirano mleko: v dozah po 830 g, zaboj 48 doz 634.50 lire; doze po . 385 g, zaboj 48 doz 301.30 Ure. 5. Sladkor; sladkorna sipa 736 lir za stot. sladkor v kockah 749.20 lire za stol 6. Kurivo m mflo: premo* Bela Krajina kosovec 138 lir za tono. kockovec 128 lir: j premog Kočevje: kosovec 133 lir. kockovec i 120 lir; premog fit. Janž: kosovec 144 Ur, Kockovec 135 Ur; premog Otocec: kosovec 124 Ur, kockovec 115 Ur; premog Gorenja vas—Brezovica: kosovec 110 Ur, kockovec 100 lir; antracit Orle: kosovec 300 Ur. prah 200 Ur. vse franko vagon rudniška postaja brez javnih davščin; drva (prodajna cena za proizvajalca): franko postaja Ljubljana ali dostavljena v hišo nerazžaga-na: mehka drva 38 Ur za prostorni meter, trda L 89.40 Ure, 11 85 Ur, 111. 76.50 Ure; bukova drva franko vagon nakladalna postaja 1. 77.90 Ure za prostorni meter, il-73.50 lire, 111. 65 Ur; oglje, viiano in suho, rranko vagon nakladalna postaja, bukovo 78 lir za stot, nrastovc in drugo 73 ur; enotno mile s SO"^ mastne kisline 740 Ur za stot, s 40"> mastne Icisline 684 lir, itali-jansko mile 361 lir za stot. — Drva I. kakovosti ho: bukova drva. suha. največ 5% okrolic ali gTčavih ali slabSe vrste; drva II. kakovost) do bukova drva, suha največ 15«,, okroglic, ali grčavih aH slabše vrste; drva III. kakovosti so mešana drva. Opombe Cene na debelo je razumeti za blago franko skladišče prodajalca, vključno ambalaža, izvzemši vreče Davek na potrošnjo, razen pri moki in rižu, ni vštet v cenah za trgovino na debelo. Pri cenah na drobno Je trošarina všteta. Pri prodaji na debelo je cenik obvezen za vso pokrajino, pri prodaji na drobno pa le za mestno občino ljubljansko. Velja pa ta cenik kot smernica pri urejevanju cen za okrajna načelstva, ki za svoja območja lahko določijo še nižje cene, vse popravke navzgor pa morajo predhodno predložiti v odobritev Visokemu Komisarju. Navedene cene se zaokrožijo tako, da se vzame za dele nad 2.50 stotinke 5 stotink, deli pod 2.50 stotink pa se ne upoštevajo Ta maksimalni cenik mora biti izobešen v vseh skladiščih, prodajalnah m obratovalnicah, ki prodajajo v njem navedeno blago. Izobešen mora biti na vidnem in kupcu lahko dostopnem mestu. Razen tega morajo biti tudi na posameznih predmetih, namenjenih za prodajo na drobno, listki z označbo cen. Isto velja za cenik sirov, ki ga je izdalo Združenje trgovcev v Ljubljani. Pri cenah za drva je treba upoštevati, da je 1 prostorni meter enak 500 kg po leži pri trdih in 325 leg pri mehkih drvah. Vsako kršenje teh predpisov se bo zasledovalo kazensko po veljavnih zakonih :n naredbah. Športni pregled Jutri nadaljevanje prvenstva? Po presledku dveh nedelj so za jutrišnjo Aupet določene prvenstvene nogometne tekme v Ljubljani. SNZ je po izgubljenem ter-r.i^nu pretekle nefteije sklen la, da posije zopet svoje borce na zelena polja, toda jd četrtka do nedelje je dovolj časa, da se v sedanjem vremenu sprevržejo vsi načrti. To smo pred tremi tedni že 1 oživeli in kaže, Ja se je nebeški vremenar odločil za — reprizo. Tako je jutrišnji spored zopet vpra-štnje, ki mu bomo dobili cd govor menda šele na licu mesta. Zaradi odmora se je vrstni red kol po sklepu SNZ nekoliko spremenil in bo jutri v prvem razredu na vrsti Vi kolo, med tem ko so b-le tekme V. kola prestavljene na 30. novembra. To pomeni, da bosta Mars in Hermes odločila svoj položaj v tabeli prav na koncu jesenskega dela tekmovanja. Jutrišnji spored bolo odigrali na dveh igriščih že v zgodnjih popoldanskih urah; ob 13. na igrišču Marsa: GKAJFIKA-ELAN, ob 13.30 na igr šču Ljubljane: SVOBODA-HERMES in ob 15.15 UUBUANA-JADRAN. Razen tega bodo jutri, pod pogojem seveda, da bodo dovolile vremenske razmere, nadaljevali na Kodeljevem drugorazredno prvenstveno tekmo med Mladiko Jn Mostami, ki je bila svoječasno zaradi znanega incidenta prekinjena pri stanju 4:3 za Mladiko. Moštvi imata na razpolago še 7 minut za izboljšanje tesne razlike, će bo Mladika začela z izvajanjem takrat dosojene in neizvedene enajstmetrovke, ji seveda zmaga več ne uide. Zanimive številke Nedavno so bile objavljene naslednje zgovorne številke o pomenu sporta v vzgoji italijanske mladine: V L 1940 je bilo ! 26.382 športnih prireditev, na katerih so prodali 10,072.887 vstopnic za 41,437.411.36 j lire. V teh skupnih številkah je najkrepkeje I zastopan nogomet, na katerega odpade 10.464 prireditev s 7,265.446 vstopnicami prodanimi za 32,642.443.12 lire. Odstotek na nogometnih tekmah prodanih vstopnic je 78.77 od celokupnega števila. Razmerje vstopnine je 72.12 odstotno. Te številke jasno povedo, da je nogomet sport najširših ljudskih mas. Presenetljivo je, da je na drugem mestu po višini plačane vstopnine boks. Na 736 prireditvah so prodali 354.070 vstopnic in zaslužili nad 2 milijona lir. Na tretjem mestu je kolesarstvo, ki je kljub razmeroma nizkemu številu prireditev (238) zbralo 1,735 330 lir vstopnine. Na četrtem mestu je posebna panoga dopolavorističnega sporta »bobenček«, ki mora zbujati veliko pozornost, saj je zbral na vstopnini 1 milijon 166.119.20 lire. Z manjšimi vsotami sledijo na petem mestu drsanje (911 tisoč), na šestem tenis (561), lahka atletika na sedmem (469) itd. in zasledimo n. pr. hokej na 15. mestu (65), veslaštvo na 16 (42), plavanje na 18. (34), smučanje na 25. oziroma predzadnjem mestu (1.5) in golf na zadnjem (0.5). Največ dohodkov so vrgle prireditve v prvem četrtletju, in sicer 14.3 milijona lir, drugo mesto s 13.3 milijona zavzema zadnje četrtletje, tretje drugočetrtletje z 10 milijoni, med tem ko je bilo v mesecih julij, avgust in september pobrane vstopnine le za 3.7 milijona. Naj j ač j a središča športnih privržencev so Milan, Rim, Torino. Genova. Firence, Bo-logna itd. Trst je na devetem mestu. Prva nogometna tekma v Dalmaciji V Zadru je v nedeljo gostovala enajsto-rica Benkovac in nastopila proti rezervnemu moštvu zadrške Dalmacije. Benkovčani so bili visoko poraženi 7:1 (3:1). Vendar pa je bila igra na precejšnji višini. Ta tekma je bila prva v vrsti predvidenih, ki naj vzpostavijo nogometne stike med Zadrom in mesti nove dalmatinske pokrajine. eztiica KOLEDAR Danes: sobota, 15. novembra: Leopold. Jutri: nedelja, 16. novembra: Otmar, J« dert. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Kora Terry. Kino Union: Ljubavni valček. Kino Sloga: Otrok v nevarnosti. Vedeli teater: predstave ob pol 19. (pol 7.) v Delavski zbornici. PRIREDITVE V N" E D E L J O Kinematografi nespremenjeno. Veseli teater, predstave ob 15. in ob pol 19. v Delavski zbornici. DE2ITRNE LEKARNE Danes in jutri: Dr. Ficcoli, TvrSeva c. 6, mr. Hočevar, Celovška 62, mr. C^artus, Moste, Zaloška c. 47. Mestno zdravniško dežurno »lužbo bo imel od sobote od 20. ure do ponedeljka do 7. dr. Debeljak Gvido, Blelvveisova c. 62 (preje Tvrševa c), Telefon 27-29. Zatemnitev od 7* zvečer do 7. zjutraj Od 15. t. m. dalje stopi v veljavo nova odredba za zatemnitev, ki bo trajala od 19. do 7. ure zjutraj. Rdeči križ poroča Ljubljana, 8. nov. 1941. Pošto naj dvignejo na Tyrševi cesti 1 l/i: Benet Milan, Oražnov dom, Benkovič Ivo, advokat, dr. Bevk Vinko, Križanke, Bori-šek Boža, Zelezničarska menza, Brandt Viljem, Celovška 48, Debeljak V oj teh. Gradišče, Dejak Henrik, Dodič Anton, Baragova, Drnovšek Ivan, Trnovska, Drnovšek Janko, dijak, Cesta 29. oktobra, Droč Karla, Moste, mešč. šola, Droferuk Ferdo, Trdinova 5, Eppich Albina, Cesta na Rožnik, Fink Sonja, Kavškova, župnik Finžgar, Mirje, Fortič Bojan, Nunska, Franke Darinka, Gorupova uL, Frischler Siegfried, Beethovnova 14, Gerbec Ela, Kresija 2, Goltes Ladislav, Streliška, Ham Karel, Valvazorjeva 4, Inkret Dora, Korunova 10, Janžekovič dr. Janez, Križanke, Jelene Luka, upok. šolski ravn., Jenko Miha, župnik, 'Moste, Jereb Vinko, fin. direkcija, Jerin Frančiška, Vodovodna 41, Klebel Emil, Masarvkova, dr. Klinar Tomaž, Pred škofijo, Klojčnik Franjo, Knez Stane, Večna pot 23, Knez Tončka, Na Osojah 3, Kompare Antonija, Campova 6, Kov;. Franc in Marija, Židovska steza, Kr.. . Dragotin, bančni direktor, Krainar^ič Konrad, univerza, Kristan Ivana, Linhartova, Kruh dr. Peter, bolnišnica, Kunej Fanika, Galjevica 152, Leder Nada, Zagrebška, Legvart Edi, Akad. kolegij, Megler dr. V., Kolodvorska, Novak Milka, Florijanska, Perme Josipina, Orlova 7, Petejan Josip, Gledališka 7, Pless dr. Ivan, ZTI, Podgor-nik Savo, Bleiweisova 43, Pogačar Andrej, -emenišče, Poljanšek dr Rado, Gradišče 10, Prirodoslovno društvo »Proteus«, Re-bec Dimitrije, Tvrševa 82, Rupnik Vera, Večna pot 10, Sajovic Anton, Frančiškanska, Simčič Drago, Velebitska 4, Slovša Magda, Trnovo, Spindler Slava, uradnica PAB, Stana Roman, Podjunska, Svetlin Amo. Skrabčeva 4, Spicar Jakob, hran. ravnatelj, Trgovsko in boln. podporno društvo, Ude Lojze, Pred Škofijo 21. Vazzaz Jelica, Kersnikova 6, Vidmar Božena. Ger-bičeva 41/a, Vrhunec Marija. Lavričeva 15, Zabukovec Leopold, pregl fin kontrole. Vrnjeno pošto naj dvignejo: Pražarna Zika, Ivan Hace, Cesta II št 11, Mlinar Mara, Bežigrad 16, Mici Habič, Rožna ul-17, priti., Besor Cvetka, Ulica na grad 2, Ločičnik Albin, Herbersteinova 3 II, Gusti Debenjak, Suzana R., VVolfova 10, Golma-jer Jela pri Mrak, Bolgarska 26, Beg Marija, Vič. Cesta II '38, Minka Španova, Ljudska tiskarna, Pahor Valentin, Dolenjska 35. Rebec Franjo, Staničeva 3, Irma Lavrič, Koroška 10, Pivko Ludmila, Erjavčeva 21, Podobnik, Tržaška 16, Petan Antonija, Sv. Petra 74, Korošak Bruno, Marijin trg 4, arh. Mathian Ivan, Dreni-kova 31, Janežič Mila, Puharjeva 12, Jo-sifovič Leposava. Glavarjeva lO'I, Alojz Potrato. Miklavževa 32. S Vodnik, Stari trg 17. Dežman Draga, pri I. C. Maver, Ljubica Košir-Beseliak, Polakova 7, Cer-ček Fanika, Dolenjska 3, Kušej Franjo, Pavšičeva 26. Metlar Francka, Frankopan-ska 11, Petrič Alojzij, Suvoborska 14, NagliČ Zlata, Poštni dom. Stukelj Rafaela, Bohoričeva 14, Janežič Mila, Puharjeva 12, Slovša Iva, Cerkvena 13. Velika izbira vin namiznih, specialnih in penečih iz suhega grozdja itd. Vermut: GancJa - Cincano. — Vsakovrstne jestvine v GOSTILNI „PRI LOVCU" LJUBLJANA, RIMSKA-BLEITVEISOVA C. TEL. 46-95 Nabavni stroški niso odločilni in ne opro$ča}o od odgovornosti za maksimalne cene Ljubljana, 15. novembra Pred sodnikom poedinccm se je moralr ▼ Četrtek zopet zagovarjati 14 obtožencev ki jih je državni tožilec obtožil zarad ovadb uradnih kontrolnih organov, da s^ prodajah življenjske potrebščine, ki jlir je bila maksimirana cena. po višji ceni kakor je bilo dovoljeno. Razprave se narrk vrste in so večinoma enolične, saj stopajo pred sodnika ljudje, ki prej nikoli niso imeli opravka s kaznivimi dejanji in sodiščem Nekateri m*vi njimi svoj greh odkrito priznajo in razložijo, zakaj so se pregrešili drugi zasnujejo naivno obrambo s pomočjo kakšnih »trikov«, Irl se pa med zasliševanjem navadno razkrinkajo kot nesoliden poskus predstaviti stvar drugače, kakor je in se snsjIHf, l inje neha s popolnim priznanjem, le r ■ tm vztraja pri svojem zagovoru, čeprav je očitno, da mu sodišče ne bo veri o I o. Neka i četrtkovih razprav se je nadaljevalo, nekaj jih je bilo treba z&racB SBsUSsnja novih nrič nrrložpi. ostale pa so bi!r> zaključene ■ Sodbami, k! se skoraj v vseh primerih p-lasijo na 7 do 10 dni zapora in plačilo 200 do 300 lir denarne kazni Sodišče pri lzrekaniu kazni •upošteva pri vsoh. da ?e niso bili kaznovani in izreče- strožjo kazen le tam. >.ic~ toženec dokazanega dojanja noče priznati in gre za pon-.enbnej*o v.c^te. Mod drugim se je moral zagovarjati tudi gostilničar, ovaden, da je prodajal vino, katerega cena je znašala Se dopoldne 20 din. istega dne popoldne pa 10 lir za liter. V zadevi je bil zasPšan izvedenec in ugotovilo se je. da je oMožrni gostilničar pcpoiine nastavil nov sod vina. ki je bilo boljše kakovosti kakor vino. ki ga je točil dopoldne. Slo je za sortirano vino. ki mu je bila takrat določena maksimalna cena 30 din in te ceno ort-žonoc ni prekoračil. Bil je znradi tega oproščen. Med razpravo je bilo ^cjipsena da v primerih, ko gre za maksimirane cene. strošek za nabavka Majra, ki mu je cona maksimirana, ni odločilen. Oe kuni treovee blasro z vsemi stroški -vred po višji ceni. kakor je določena v maksimalnem ceniku, zato ni upravičen cenr» prekorači*"!. Na vrsto je prišel podjetnik, ki so ga delavci, zaposleni pri nj^m. ovadili, da jim Je dobavil koruzno moko in mast po višji ceni. kakor ie bila za obe živili takrat določena. Razprava se je začela že pred tednom, bila pa je preložena, ker je bil povabljen na zaslišanje kot priča še tesarski pomoJnik, uslužbon pri obtožencu. V teku četrtkove razprave se je izkazalo, da v predmetnem primeru ni šlo za kupčevanje pač pa samo za dobavo po naročilu. Podjetnik je delavce zanoslil ln ilm dobavil blago na njihovo prošnjo. Rekli so mu, da on to laže stori, kakor oni, ki so ves dan zaposleni v gozdu. Obtoženec jih je takrat po izpovedi priče tudi opozoril, da jim živil no bo mogel nabaviti po maksimirani ceni. Med podjetnikom in njegovimi delavci torej ni šlo za treovski pesel, temveč samo xxt dobavo po naročilu brez namena prido- biti si dobiček. Podjetnik je bil oproščen Na zatožno klop je nato sedel mesarski omočnik nekesra mesarja v Siski. Ovadi-eljici je nekega dne še pred uveljavljenjem TiaksimaLnega cenika prodal pol kg gove-iine po 30 din kg ln četrt kg jagnetine po <0 din kg. čeprav je bila takrat cena me-"u najvišje določena govedini na 18. jag-netini pa 16 do 20 din kg. Obtoženec se je izgovarjal, da je prodajal ves čas po do-oustnih cenah, kakor jih je določilo Udruženje mesarjev. Pri tem svojem zagovoru je vztrajal do konca, čeprav je bilo jasno po lzpovedbi prizadete priče, da je resnica drugačna. S tem je pač kril svojega delodajalca, ki bi bil prav za prav moral mesto njega sedeti na zatožni klopi Sal cene mesu ne določajo pomočniki, temveč mesarji. Ovaditeljica zaslišana kot pri«*a ie izpovednla. da je bil takrat velik naval na meso, in da je čakala od 6 do 8 ure zjutraj, preden je prišla na vrsto. Hotela jp kupiti pol kilograma jagnetine. ki so io še teden dni prej prodajali po 20 din: ko jI >e pa pomočnik povedal, da je po 40. jo je \upila samo četrt, ker io mora uživati zaradi žolčnih kamnov Pri pol kg govedin* je dobila mesa samo 28 dkg, ostalo so bile kosti! Povedala je. da so se vsi v vrsti čakajoči ljudje pritoževali nad nenadno podražitvijo in navedla primer, ko je neka gospa 'zst^pila iz čakajoče vrste z izjavo da ne more plačati mesa tako drago, ker mož ne zasluži toliko. Cena mesu je bila v petih dneh d vi gn lena za 100 odstotkov Kljub temu je obtoženec Se vztrajal pri svoji obrambi in slišali smo celo zatrjevanje, da se mesarica, ki v mesnici kasira denar, nc briga za cene mesu. temveč da samo kasira toliko. koMkor ji pomočnik pove. Pomočnik je bil obsojen pii upoštevanju vseh olajšilnih okolnosti na 10 dn* zapora in 200 lir denarne knzni. Naslednja razprava proti poslovodktnu neke nabavne zadruge na podeželju, ki je bila obtožena, da je visoko prekoračila dovoljeno ceno za prodajo masla, je bila prekinjena, ker je sodnik smatral, da le potrebno zaslišati tudi ovaditelja. ki se trenutno mudi na dopustu daleč v notranjosti države. Najmllejšo kazen je prejela neka bra-njevka iz šentjakobskega okraja, ki je prodajala češenj po 7 lir kg namesto pc 6.20 lire. kakor je predpisoval maksimalni cenik. ObtoŽenka, revna ženska, ki se mora poleg svoje branjarije preživljati s pospravljanjem, je izpovedala, da se trdo bori za obstanek. češenj je kupila že pred Izidom cenika Visokega Komisarja v večji množini, ker se je raznesla vest, da ga bo zmanjkalo. Plačala je zanj tudi 7 lir, kar pa seveda v smislu uredbe o maksimi ranih cenah ni odločilno. Glede na obiju no, da se ne bo več pregrešila in ker i-1 g*o za malenkosten prestopek ter je obtoftsn-kina preteklost neoporečna, je bila ob>* Jena na 7 dni zapira in 150 lir denarne kazni pogojno za dc!x> dveh let. E: 21E ¥ IT — I ^osnje Vodnikove knjige (Vodnikova pratika 1942 in Jarčeva povest »Jalov dom t) izidejo že čez 14 dni. E>o Miklavža bo vsa naklada prav gotovo razgrabljena, zato pohitite z naročilom. Opašite se takoj pri svojem znanem krajevnem poverjeniku. Ljubljančani pa v knjigarni Tiskovne zadruge, Selenburgova uL 3 ali pa v p:sarni Vodnikove družbe. Pucrinijeva ul. 5. prvo nadstropje, v poslopju Narodne tiskarne. Nobena slovenska hiša ne sme letos rvc+nti brez Vodn kovin knjig! — Kolesarska ln motori kl istič na razs tara v Milanu bo otvorjena 29. novembra ln w> trajala do 8. decembra. Priredili jo bo-uo v Palači umetnosti in se ie do zaključka prijavrocra roka javilo za sodelovanje *e nad 150 tvrdk — Nemški državni tajnik rtr. Ontl zdravstveni vodja rama se mudi te dni v Rimu. kjer se je med drugim sestal tudi z generalnim ravnateljem lta'ijanskega zdravstva prof. Petrasmnnrjem. — V Generalnem ravnat ^jslrva Javnih dolgov so Izžrebati premije v izn^u 100 tisoč 50 000 in 10 000 iir na zakladne bone, ki zapadejo 15. februarja prihodnje leto. — Genovski vojvoda je v torek izroči' V Benetkah hrabrostne sve*loje mornarjem tega mornarskega okrožja. — Zanimiva najdba pod nara lovskim nebotičnikom. Ko so kopaU v kleteh sarajevskega vakufskega nebotičnika, ki ga ^dai grade, so naleteli na odlomek nekakšnega stebra. Kustos sarajevskega deželnega muzeja Sergejevski je pri preiskavi ugotovil, da je to ostanek rimskega stebra, ki izvira iz 3. pokrlsttisovega stoletja. Na is*em mesto so Io tudi lani nafiJ več ostankov \z rimske dobo. Novi vakufski nebotičnik v Sarajeva grade sredi mesta nasproti znani palači Zemaljske banke za Bosno in Hercegovino, kicr je včasih stala stara Kemaludinova džamija, ki so jo predlanskim podrli. Zanimivo je. da v tem delu Sarajeva razen omenjenih niso našli nobenih drugih rimskih ostankov, čeravno je splošno znano, da so na področju Sarajeva sicer našli zelo veliko raznih rimskih spomenikov. Doseči n j Izkopane rimske spomenike so po večini našli v zapadnem in jugoeapađnem delu mesta, pa je zaradi tega razum!-ivo da so najdbe v strogem središču Sarajeva zbudile posebno pozornost arheologov. — Velika javna dela v Rosni. V velikem trgu BuaovaCt, ki je na področjii velike hrvatske župe Lašva bodo pomladi začeli graditi vodovod. Kredit v znesku pol milijona kun za začetna dela je že dovoljen. Vodo bodo zajeli na močnem izviru, ki je komaj 2 kilometra oddaljen od samega trga. Tehnični oddelek v Travniku, kjer je sedež velike hrvatske župe Lasva. je poleg tega začel z gradnjo važne državne ceste, ki bo vodila skozi lepe gorske predele in spajala Kreševo s Tarčinom. Na področju teh krajev so velika ležišča raznih rud. zlasti bakra in železa Cesta bc dolga okoli 18 km, le pa zelo važna tudi zaradi tega. ker bo z njo pot do Mostara skrajšan za dobrih 80 km. Avtomoblltstl in vozniki no bodo namreč morali voziti po dosedanji cesti Visoko—Snrajevo—Tar-Cin—Mostar—morje, ampak po skrajšani cesti od Visokega neposredno proti Tar- činu. Velik pomen te ceste se bo pokazal šole v bližnji bodočnosti, ko sc bo v teh krajih lahko razvila rudarska industrija. — Poglp.vnlkova brzojavka kralju Mihaelu. Poročali smo že, da je tudi Zagreb svečano proslavil rojstni dan mladega ru-munskega kralja Mihaela I. Poglavnik neodvisno hrvatske države dr. Ante Pavelič je ob tej priliki poslal kralju Mihaelu I. brzojavko naslednje vsebine: »O priliki velikega slavja Vašega Veličanstva in ru-munskesra naroda izvolite sprejeti čestitke in iskreno želje vsega hrvatskega naroda, kakor tudi moje osebne, za čedalje večjo slavo Vašega prestola, za zmago hrabrega rumimskega vojaštva in za čast rum unske sra naroda.« — Vem* K-i lisM o novem hrvatskem poslaniku v BerUsn. Vsi nemški listi so posvetili Obširne Članke imenovanju bivšega hrvatskega prosvetnega ministra, doglavnika dr. M. F: \aka za opolnomoč^nega mir.i^tra in hrvatskega popipnika pri nemški vladi. NemSki LLrt! pravijo, da je doglavnik dr. Mile Budak ena na^renrpzen-tativno^h e^-bno-sti ustaškoga pokreta, ki se je že v prejsnrjl svetovni vojni hrabro boril za Avstrijo Neruski listi hkraM poudarjajo, da je dr Budak ena na ■'temperamentne j ših hrvaških političnih osebnosti, obenem pa tudi najboljši hrvatski pisatelj. — 50 000 kp svinjine v Zflenreba. Po daljšem presledku, ko na zagrebškem trgu sploh ni bilo mogočo dobiti svinjine, j*5 je bilo v sredo na ra7Tpo!s!?n nad 50 000 kg. Noben kupec ni mogel dobiti več kakor 2 kg. — Podlegla je opek'lnnm. Včeraj smo poročali da sn prepeljali v ljubljansko bolnico dveletno deklico. Dan co Pukat, hčerko posestnika iz Želimelj Otrok je bil močno opečen po vsem telesu ln ni bilo mnogr upanja. da bi mu lahko rešili življenje. Deklica je včeraj umrla Njena smrt naj bo svarilo vsem staršem, naj bolje pazij' na svoje otroke. — Nesreče. Včeraj Je padla na cesti v Ljubljani 68-letna nezaposlena služkinjn Marija Matkovič in si zlomila desno nogo. Razen nje so prepeljali v ljubljansko bolnico še 34-letnega pismonošo Antona Bez-laja. ki stanuje na Rudniku in je v službi v Ljubljani. Na Galjevici ga je ugriznil v nogo pes. — Gospodinjiti je danes prava umetnost. Hočemo pomagati našim požrtvovalnim gospodinjam. Ako se prijavi zadostno Število naročnikov, nameravamo založiti za leto 1942 Gospodinjski dnevnik s koledarjem in z enostavnim gospodinjskim knjigovodstvom. Dnevnik vsebuje poleg rubrik sa dnevno vpisovanje izdatkov ie mesečne proračune in preglelne obračune dohodkov ln izdatkov, inventar in celo vrsto koristnih pripomočkov in navodil za dem in kuh njo, ki jih zlasti danes ne more pogrešati nobena skrbna in varčna gospodinja. Dalje Ima dnevnik tudi koledar zm opravila na vrtu' Največje zanimanje bo pa zbudil dodatek k dnevniku »Kaj naj danes kuham«, ki bo vseboval za vsaki meaec številne Jedilnike in celo vrsto dragocenih kuharskih receptov! ki odgovarjajo dznstnji dobi In potre- LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Predstave ob delavnikih ob 16., 18.15, ob nedeljah In praznikih ob 10.30, 14.30. 1630 in 1830 KINO SLOGA TELEFON Mila Aocr m B*hy San. Od 18. do 20. nov. »Noj porabi jenja« bam meščanske kuninje. NaSim kuharicam se obljubuje vel:ko olajšanje. Gospodinjski dnevnik bo bsegal okoli 150 stran: in bo veljal 20 L. Ker bo tiskano le omejeno število izvodov, naprooamo vse interesirane gospodinje, da se čim prej javijo zaradi naročila v Knjigarni Tiskovne zadrug-, Ljubljana, šelenburgrova alica 3. Rok prijave do 2Q. novembra 1941 530-n N!C IGN.VOK ^usl.ama VAft*tv#* - Iz LJubljane —lj Davi —5°. Sredi novembra nastopi redko v Ljubljani tako c ster mraz. Čeprav je bilo v pretekli noči še oblačno, je bilo davi v mestu zelo mrzlo. Sredi mesta je znašala minimalna temperatura —5°. Na periferiji Je bilo še nekoliko hladneje. Včeraj smo imeli že pravi zimski dan, saj Je znašala minimalna temperatura —1.7, maksimalna pa »amo —1.3° živo »rebro bilo torej včeraj le ves dan pod lediačem. —1J »Otrok v nevarnosti«. Zabavna ljubezenska zgodba, v kateri mali Sandl s r.vojo prirojeno ljubkostjo ln otroško razigranostjo združi v sreči dvoje mladih ljudi iz varijeteja. 2e na prvi pogled osvoji s svojim ljubkim nasmeškom srca vseh navzočih. Veselje je gledati ga kako se kobaca po odprti sceni v zadovoljstvo publike in ustvarja s tem novo varljetcjsko atrakcijo. Zanj skrbi kot pravi oče komični Borig (Tvliža Au?r), ki ga po mnogih veselih zapIctljajOl končno privede v varon pristan dveii ljubečih se src. Film je na sporedu kina Sloge ter ga priporočamo na ogled zlasti mladini. 1S67 —lj Razdeljevanje obiač"! iih nakaznic bo nepreklicno zaključeno današnjo soboto 15. t. m. ob IS. uri. Zamudniki in vsi drugi, ki iz katere^ a koli vzroka ne bodo sedaj dobili oblačilnih nakaznic, naj sedaj ne hodijo v mestni preskrb ovalni urad po-n;e, ker je treba najprej urediti vse sedanje gradivo, pač pa naj potrpe t*r pridejo ponje Šele tedaj, ko ho objavljeno, kar se v kratkem zgodi. —lj Mraz Je ustavil *t»vbna dela pri rT-bamici. Pre 1 dnevi smo še upal:, da bodo spravili ribarnco ob k^eeiji pred zimo pod strehe. Včeraj je že zmrzovala malta in tudi za betoniranje — če ni bila tvetenu primešana posebna primes — je bilo premrzlo. Sicer je pa bil mraz tako neprijeten, saj je burja silila pod kožo, da bd ne bilo skoraj mogoče vzdržati ves dan na prostem pri delu. Zato so nehali delati. Letos najbrž ne bodo mogli več nadaljevati dela, ker ni mnogo upanja, da bi zopet nastopilo toplo vreme za daljši čas. —lj Jutri v nedeljo je zadnji dan odprta umetniška razstava M. Sede j - Zdenko Kalin v Jakopičevem paviljonu. Umetnost ljubeče občinstvo opozarjamo naj ne zamudi z obiskom. —lj rmrll *o ▼ l\hib!,1*nl od 7. do 1». t. m. Wldra Ana. roj. Rogtna. 93 let, zaseb-nica, Pilko Marija, s. Petrina. 67 let. sestra čudodelno svetinje. Seničar Rozalija, roj. Rus. 31 let. žena pekov, mojstra. Grad Janez. 78 let. obfi. ubožec. Tone-.c T*»rezlja. roj. Volk, 59 let. žena kavarnarla. N. N. nepoznan moški Zlntnar Peter, 46 let, že- '.ezniški uradnik. št?-m>val Mnrija. .roj. Bah-nlk. 54 let, žena ključavn. drž. žel. — V :jubllanski bolnici so umrli: Remic Ivan, 76 let, drž. vpokej.. Fleš Ludvik, 77 let. podnadzornik v p.. Kos Anton, 30 let. mesarski pomočnik, Mlakar Bogomir. 39 let. Janežič Franc. 48 let. koVtar Stična, dr. Bohinjec Jože. 53 let, ravnatelj OUZD. Kovic Frane. 60 let. vpok. želc-zn., E>elkln Rlavko, 69 let. po^.ni nadkontrolor v p.. Petelin Rafaela. 22 let, tovarn, delavka Rakar Stanislav. 6 mesecev, sin delavca, Katalan Joelp, 76 let. zasebnik, Lackner Hana. 65 let, obč. uslužbenec, Kočevje-Ll-vold, Bazej Luka, 67 let, delavec drž. že' v p.. Bonča Franjo. 59 let, drž. uradnik v p., Podlogar Jožefa. 72 let. kuharica, Katera Franc, 58 let. poljski delavec, Sel-scek, K obe Ana, 34 let, ž sna kajžarja. Sečje selo pri črnomUu. Pavčič Ježe, 42 let, tesar. Fužine 5. Kcrsnifi Jože. 75 le* železu, ključavn. v p., Kervlna Marija, roj. Mllnerlč, roj. 61 let, žena vpok. zvan. drž. žel., Kocjančlč' Amalija, roj, Schweiger, 36 let, žena ključavn.. Plavc Jožefa, 23 let, užitkarica. Vrtače, obč. Selo pri fiumberku —lj Koncert Glasbene Matice ljubljanske, ki se bo vršil v ponedeljek, dne 17. t. m. v veliki Unlonski dvorani Ima naslednji spored: 1) Pater Hugolln Sattner: Jefte-Jeva prisega za soli, zbor in orkester, velik basovski solo v tem delu bo pel nai najbolj« pevec g. Julij Betetto. d Je btl prvi Interpret ta velika basovske partija pri prvi Izvedbi Jeftejevt prisege marca 1910. leta. SopransKl solo bo pela gdC. Valerija Hevbalova, altovskega pa mesto obolele guepe Golobov« gdč. Bogdan* Stritarjeva. Obe odlični pevki sta članici nase opere. 2) Lajovtc: Zacvela Je rota in Petem o tkalcu. Samospeva sm sopran a spresnljevanjem orkestra. Oba samospeva je mstrum en tiral skladatelj L. M. aker-janc. Po kratkem odmoru bo 3) Blaž ArniČ: Te Deum simfonija za mešani zbor in orkester. Prva Izvedba domačega simfoničnega dela. Koncert bo vodil Samo Hubad. mladi nadarjeni naJ dirigent. Obclnstvc opoaarjamo, da bo začetek točno ob pol 7. url. zato prosimo, da zasede par minut pred napovedano uro svoje sedeže v koncertni dvorani. Konec bo nekaj minut pred 8. uro talto, da. imajo tudi oddaljenejši poeetniki koncerta možnost povratka proti domu z vsemi tramvajskimi zvezami. Pred-prodaja vstopnic v Knjigarni Glasbene Matice. 529-n —lj Odsek za oblačilne nakaznice mestnega preskrbovalnega urada bo odslej ura-doval v mestni hiši na Ambroževem trgu st. 7 ln sicer v I. nadstropju poleg vojaškega urada. Ljudje naj zaradi oblačilnih nakaznic ne hodijo več v Mestni dom. temveč samo ▼ L nadstropje nekdanje Žlda-nove hiše na Amroževem trgu. kjer je bti prej Mestni pogrebni zavod in sta seda: tudi Se socialni in vojaški urad. —lj Slmio France Ljubljana, IgriSka ul. 6. opozarja svoje poslovne prijatelje na svojo novo telefonsko Številko S7-69 532-n —lj Zasebne plesne ure daje mojster Jenko. — Informacije dnevno v »Nebotičniku« 4- nadstropje. 531-n —lj V počascenje jre. Tereelje TVmeJeet ▼e so stalni gostje kavarne »Evrope« podarili za mestne reveže 722.50 Ur, v Imenu svoje ljubljene soproge pa je mestnim revežem poklonil sam kavarnar g. Anton Tonejo Še posebej 1000 lir. Plemenitost gostov in lastnika ugledne kavarne »Evrope« je vsem Ljubljančanom najlepši vzgled visoke srčne kulture. Mestno poglavarstvo Izreka vsem darovalcem najtoplejšo zahvalo tudi v Imenu podptranih. Počastite rajne s dobrimi deli! —lj Šentjakobska knjižnica ▼ LJubljani jo odprta odslej tudi ob ponedeljkih dopoldne od pol 10. do 12. 533-n Danes , Veseli teater4 ob ^ 19, —lj Sobota in nedelja v »Veselem teatru. Samo še danes ln jutri naš 9. program! Smeh, zabava, glasbene ln plesne točke. Predstavo v soboto in nedeljo ob 18.30 (pol 7.) zvečer; v nedeljo tudi popoldanska predstava ob 15. (3.). Predprodaja vstopnic od 10—% 13 ln od 16. dalje. V nedeljo jo odprta blagajna tudi eno uro pred pri-četkom popoldanske predstave. —lj Priznana kuhinja, sladki most, priznana italijanska vina toči gostilna Lovšin. 523-n —lj O. Polajnar, kavarna PreAerom, daruje za Rdeči križ Lir 200 v počastitev spomina ge. Terezije Tonejc, soprog« kavar-narja v Ljubljani. Radio L|ubl|afia Nedelja, 16. novembra 1i. 13.15: KomunSco gkivn^jj* stana Obort."žemih Si'1 v feil-on^ertsoTni. 13.17: Na pevskem fe-rtivauu, orkester ped vodstvom nx>>Ttra Angelini;;a. 13.: PorcčMa v ftačiijan-.^č-rnfl. 14.15: LjtslAjpansicj radijski CJi4ce&dnv*n;9 v 6§oif€iiS6£ai, 17.35: Adamičev maili cr-kjcniar. 19.30: Poročila v si^-cm^iai 19.45: Oj+crrot-n& glar-ba, 20.: Napo\-elNt\^'m D. M. Sijanca: lahka glasba. 22.45: Poročil v katlijan-Jčini. Iz Trebnjega — Zdimst^na tn-tokolona se je ponovr"* mudila U v Doo. Nenvki >-asi. Pregledani so bili ved ctroci 'n mnopo odraslih. V potok pa ;e bil pregled v Trebnjem, kjer so tudi ves dan prihajali odra«lH in mladina. Zdravstveno spanje v rreban jsAcem okraju je dobro in Zidm^Tiiki niso LKjotovili huj^Ui ali nevarnih boleznd. — iVove uradne ure. Glede na novo določene uradne irre uraouje pošta odšle; vsak dan od 9. do 13. ki od 15. do 18. Ob nedeljah in pramikih so uradne ure scMno dopoldne, in siiccr od 9. do 11. — Vodnik-n^e knjige izidejo konec te0i meseca. Na letošnp knj'žni dar Vodnakove družbo opozarjanTO in ofo\xrvarno, da je skrajni rok, dia vsi, ki žele prejeti knjago, nemudoma Vpsacajo Slainarino. — Ukinitev pasjega koritumoca. Po Starih meseeiih je okrajno g'-vSnfflcu o posewti psov. — Snrg in mrar. Po vnej r>rVoni|^ki jt> pH-*i*rhH hud rmrflz. Tomf^er^uTR je na^flo padla in asprlutH je led-cno mrz9» huir ja. Vmea na gosto padajo snciTike m je I>^onjsaca spet pod snežno odejo. Ker je WJuaVa po-mrmi!l«a, je sneg obliii b£ VSEH LCEAKNAR 27 i n. a. at. a/4a Si avverte che sin Obvežčamo, dal 20 ottobre 1941 da od 20. oktobra 1041 U signor d^ije gospod GIOVANNIFURLAN LUB1AISA Simova 1 LJUBLJANA ha cessato di essere nostro ni več nsJ zastopnik; ^^^e5 namesto njega je se- al suo posto e ora , . il signor da^ gospod Oojko Pipenbacher LUBIANA Rutarjeva 9 LJUBLJANA TeL 37-39 che b Incarleato della trattazione de^li Ml0mu poverjeni af f ari per nostro conto posli za nas račun DITTA A. COSOJCH S. s G. L., TRIESTE Via Maeehlavelll 15 MODROCE, stomane, kauče, fotele itd. vam napravim novo ali staro popravim najceneje — po želji gTCm tudi na dom. — Tapetnik J. Habjan, Ljubljana. Igriška ul. it. 10. 57 T za postelje dobite najceneje — in rabljene sprejmem v popravilo. Komenskega ulica st. 34. 1825 ODEJE od vate in puha — nove ln stare — vam za-Sije. — Ljubljana, Marijin trg 2/11. 1668 OREHOVA .JEDRCA popolnoma lzčiščena, dobite naeeneje v ME-DARNI — Ljubljana, Židovska ulica 6. 1S50 POZOR! N"a zalogi Imam srtare snežke ln galoSe. — Sprejmem vsa popravila tudi gumijske obutve. — Klavier, Ljubljana, Vošnjako- va ulica 4. 1837 POHIŠTVO po naroČilu in vse vrste stolov izdelujem Poli tiram oprave ln izvrSujem vsa popravila najceneje. — Josip Zorman, Ljubljana, Breg 14, 1063 PORCELAN IX STEKLENTVO prodam radi opustitve gostilne. — Pojasnila: Ciber, Cojzova cesta. 1864 NE ROSTE LAČNI, če redno uživate visoko redilno, lahko prebavno in poživljajočo Ambroževo medico, katero dobite pristno le v MEDARNI, Ljubljana, Židovska ulica St. 6. 1835 RABLJENO GUMO vsako količino vseh vrst kupuje in plača najbolje — »MetaMa«, Ljubljana, Gosposvet-ska cesta 16 — telefon št. 32-S3. 1861 PRODAM VOZ zapravljivček novo lakiran ln malo rabljen ln SANI ter PSICKO »Foksterierko«, gladko, eno leto staro. — Ogleda se: Kam nova jlica 7 (v bližini trnovske cerkve). 18*52 KONJE ZA KLANJE kupuje PuSnik Rudolf, konjski mesar. Stanovanje: Karunova ulica St. 7 (bližina trnovske cerkve), mesnica: Sv. Petra nasip 29. 1863 ŽELEZNO PEČ malo, okroglo — prodam. Kraška 15. 1863 Pafi'rnate ZAVESE aa zatemnitev po najnižji ceni — stalna v zalogi E. ZakraiSek, tapetnik Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. S4 — telefon 48-70. RACCORCIAMENTI ALLE G A M B K COMPENSATI IN MODO ENVISD3DUE ! KRAJftE NOGE UMETNO PODALJŠANE NA NEOPAZEN NAČIN Userete qualunque searpa, anehe bassa! Andatura normale, cor-retta, elastica. — Chledete opuscolo SN. E. e preventivi alla Rabili boste lahko sleherni čevelj, tudi nizek! Normalna, pravilna ln elastična hoja! — Zahtevajte knjižico SN. E. ln proračune prt S. A« Romano Rarbcris, Milano, via Soperga 19 tfOUOPF LIKER STR(GK rovr^ |f KPFPČ'lEN 1H DHjE^FiVO ^AM.URAVNA PREBAVO Srcflujs število preHvalcev Ljubljane 88.69$ Nc-k^j zanimivih podatkov o gibanju števila prebivalcev v Ljubljani Ljubljana, 15. novembra Ljubljana nam Je zrlo pri srcu. zarc jo pogosto radi vidimo večjo kakor je v resnici. Ce pa hočemo presojati njen razvoj stvarno in rklppati z večjo zanesljivostjo, kako veliko bo nafte mesto v prihodnosti, se moramo zanašati 1° na >suhe: številke, točne democrrafske podatke. Drugega sa-nesljivejš>ga merila nimamo. TMa prav ti podatki so. žal. premalo znani med širšo javnostjo. Kdo bi vam n. pr. vedel odgovoriti na vprašanje, koliko je znašal naravni prirastek prebivalstva v Ljubljani v zadnjih letih? Le redki vedo tudi. koHko prebivalcev je št°Ia Ljubljana prejšnja leta. Sele. ko bodo objai lieni podatki o letošnjem ljudskem štetju, bomo pa zvedeli točne številke o prebivalstvu letos. NARAŠČANJE ITEVTLA Pr.EBIVAL-BTVA OD L. 1918 Podatki o ljudskih štetjih, ki so navadno vsako deseto leto. nam kažejo, da se Je itevilo ljubljanskega prebivalstva pomnožilo povpr ko leto za 847. Srednje itevilo pre '•■ev za posamezna leta lahko določimo le tako. da po štetju'ugotovijen prirastek za zadnjih 10 let razdelimo na posamezna leta, ker pač vsako leto ni Štetja. Ta povpreček je znašal za Ljubljano, knkor rečeno. 647. vendar s tem ni rečeno, da se število prebivalstva v posameznih Idih ni povečalo bolj. Ce se je število prebivalstva večalo tudi do letos v enakem razmerju, bi moralo srednje število prebivalcev Ljubljane lani znašati 88.048. letos pa 88.695. Po zasebnih podatkih je pa število prebivalcev letos sredi leta preseglo 90.000. Tako je bilo 31. julija 91.613 prebivalcev (41.733 moških in 49.8S0 žensk). V LJubljani je bilo skupno 27.674 družin (družinskih skupnosti). Srednje Število prebivalcev Ljubljane je bilo torej ▼ posameznih letih zadnjepra desetletja nekoliko višje, to se pravi, da je bil povprečni letni prirastek višji kakor 647. OD L. 191S POVEČANJE ZA 40.260 PREBIVALCEV Srednje število prebivalcev Ljubljane Je znašalo L 191$ 51.353. Od tedaj do letošnjega štetja je število ljubljanskih prebivalcev naraslo za 40.260. če ta skupni prirastek razdelimo enakomerno na posamezna leta, znaša letni povprečni prirastek 1754 prebivalcev. Pri tem je pa treba seveda računati, da se je od 1. 1918 doslej število prebivalcev povečalo ne le zaradi naravnega prirastka in priseljevanja, temveč tudi zaradi priključitve okoliških občin. Zato morate vedeti, da je srednje Število ljubljanskega prebivalstva znašalo (po prej.-nj:h računih) 1. 1935 (pred priključitvijo) 62 353. prihodnje leto pa S5 460. Prebivalstva priključenih občin je bilo 22.459. Od leta 1918 se je število prebivalcev povečalo po teh računih za 78'%. Prirastek na posamezno leto bi torej znašal 3%. NARAVNI PRIRASTEK LANI 1.77 PRO MILE Naravni prirastek prebivalstva je izrazen v številu, ki nam pove v kakšnem razmerju se je prebivalstvo pomnožilo na 1000 prebivalcev, številke ^naravnega prirastka« pa lahko izkazujejo tudi minus, ne le plus: to se pravi, da je umrljivost prebivalstva presegala nataliteto (število živorojenih na 1000 prebivalcev'). Statistika nam pove. da je bilo že več let tako nesrečnih za Ljubljano; tako je znašal življenjski deficit (ker ne meremo govoriti v pravem pomenu o prirastku, ko je umrljivost večja od natalitete) 1. 1918 celo 6.87. Tudi naslednja leta ni bilo naravnega prirastka. Deficit je znašal 1. 1919 5.31, leta 1920 1.67 in 1.1921 2.35. Nazadovanje izkazujejo še naslednja leta: 1927 (0.10). 1928 (2.54) in 1934 (0 34). Naravni prirastek predlanskim je znašal 2.57, lani pa 1.77. N - ' . ------: • • -,; po 1.1918 je bil 1. 193Š. ko je znašal 3.07V VITALNI INDEKS LJUBLJANE Kaj je vitalni indeks? Vitalni indeks nam pove. kakšno je bilo razmerje med živoroj^nimi in umrlimi prebivalci, in sicer £t~vilo živorojenih na 100 umrlih. Vitalni indeks torej pove na drug način, kar nam pokaže žo število naravnega prirastka: ali se število prebivalstva veča aH upada. Ce se oziramo na absolutne številke o gibanju prebivalrtvn. ne smemo pozabiti, da nam ne morejo pokazati prave slike o življenjski sili prebivalcev, ker so v njih všteti tudi priselitveni presežki Zato se moramo poslužiti predvsem demografskih indeksov. Eden najvažnejših demografskih indeksov ie vitalni mdeks. I Ani je znašal 117.3, 'predlanskim 126.1, leta 1938 je pa bil najvišji (ker je bil tedaj pač najvišji naravni prirastek) po 1. 191S. znašal je 131.4. Čeprav smo lani nazadovali, vendar je bil vitalni Indeks še zadovoljiv, v celi vrsti let je bil že mnogo nižji. Kljub temu pa moramo reči, da življenjska sila ljubljanskega prebivalstva ni velika. Mesto je cji**er zdravo in umrljivost ni previsoka, toda nataliteta ali število živorojenih na 1000 prebivalcev je precej nizka. Lani je znašala nataliteta 12.02, predlanskim 12 45. leta 1938 12.82 in L 1924. ko je bila najvišja v zadnjih dveh desetletjih. 15.93. Najnižja je bila 1. 1918. ko je znašala samo S 22. Umrljivost (število umrlih na 1000 prebivalcev), je ^n^šala lani 10.24. Predlanskim je bila n;ž a. rnašala je 9.S7. L. 1938 je bila umrljivost najnižja po letu 191 S, znašala ie 9.75. Umrljivost je bila nizka tudi 1. 1928, ko je znašala 9.87. Najvišja umrljivost je bila 1. 1919. ko je znašala ^16.6. To ni zgolj naključje. Tedai Je unsiralo več ljudi zaradi posledic vojne. Umrljivost je bila velika še 1. 1921. ko je znnšala 16.25 Ce sklepamo po umrljivosti, kn.ko dolno so se poznale posledice vojne v gibanju števila prebivalstva, sprevidimo. da so ^normalne razmere« nastopile šele L 1927. ko je umrljivost znašala 10.79 (leto prej še 12.1). Od tedaj, torej v zadnjih 14 letih, je bila umrljivost najvišja 1. 1932. ko je znašala 11.26. Ali se v tem knže vpliv gospodarske krize, ki je bila 1. 1932 najostrejša ? KDAJ SO SE NAJBOLJ M02ILI IN ŽENILI Zanimive so tudi indeksne številke, ki nam povedo, koliko porok je bilo sklenje- Dr. Stanko Lapajne na mrtvaškem odru Ljubljana, 15. novembra Usoda hoče, da omahujejo zapovrstjo v večnost prvi duhovni stebri slovenske univerze in njene pravne fakultete, možje, ki jim je bila odločena težavna toda častna naloga, da so po uspešni borbi za ustanovitev najvišjega slovenskega znanstveno vzgojnega zavoda, polagali prve sistematične osnove mlade slovenske pravne znanosti. V kratki vesti smo že včeraj objavili, da je po daljši bolezni umrl univ. prof. dr. Stanko Lapajne, redni docent občega državljanskega in meddržavnega zasebnega prava na pravni fakulteti naše Almae ma-tris. Njegova smrt je hud udarec za našo pravno vedo. obenem pa tu h zn njegovo rodbino, ki je bila že pre J dnevi boleče prizadeta s smrtjo pokojnikovega brata prof. Vladimirja Lapajneta. Prof. dr. Stanko Lrpajne. se je rodil leta 1S7S. v prestolnici Priekije Ljutomeru, k. je dal slovenskemu narodu že lepe število pomembnih mož. Njegov oče Ivan, BUta gospodarski organizator in pedagoški pisatelj, ga je poslal na gimnazijo v Ljubljano, nato se je pa mladenič oduči] za pravoslovne študije in vpisal se je na pravno fakulteto univerze v Gradcu. Toda svoj h š u-dijev ni dovrši v Gradcu, temveč v Pragi, kjer je bil 1. 1901. promoviran "a doktorja p:ava. Na pragu življenja je stopil v sodno službo, ki jo je nato zamenjal za odvetniško. Takoj se je poleg praktičnega reševanja pravnih problemov vsakdanjega žv-ljenja lotil tudi teoretičnega razglabljanja in kmalu so bili obelodanjeni njegovi znanstveni prvenci v Slovenskem pravniku«. Ze njegova prva razp/ava : Zmota ali prevara« je opozorila, da nam v uveljavjajočem se mladem doktorju prava dozoreva globok teoretik. Prof. dr. Lapajne je čutil veselje do znanstvenega dela -n, da bi se izpopolnil, se je 1. 1907. podal v Pariz. Po vrnitvi v domovino se je osamosvojil in prevzel odvetniško pisarno dr. Karla pl. Koziča na Dunaju. Poleg- udejstvovanja v kulturnem življenju takratne dunajske slo- venske naselbine, je stalno sodeloval tudi v strokovnih znanstvenih glasilih. Na Dunaju je vztrajal vse do prevrata, L 1918. pa se je preselil v Krško, odkoder so ga takoj pozvali, da prevzame na ustanavljajoči se slovenski univerzi stolico pravne fakultete za obče državljansko in meddržavno zasebno pravo. Prof. Lapajne se je poz vu z veseljem odzval in se ves posvetil nalogi vzgajanja slovenskega pravnega naraščaja, obenem pa tudi izključnemu znanstvenemu delu. Pravni odnosi v bivši Jugoslaviji so bili ob njenem rojstvu zelo komplicirani, ker smo imeli sedem teritorijev z različno zakonodajo. V problem se je prof. Lapajne poglobil z vso svojo znanstveno razgledanostjo in kmalu podal jasna vodila za reševanje posameznih pr.merov kolizij pravnih predpisov. Svoje razprave je še vedno zvesto objavljal v -Slovenskem pravniku*, za svojega sodelavca so ga šteli tudi sPravni vestnik*, >Arhiv za pravne in društvene nauke«, "Blatter fur intematio-nales Privatrecht« in drugi. Svoje nazore na polju mednarodnega In med pokrajinskega zasebnega prava je združil v izvrstnem učbeniku »Mednarodno in medpokrajinsko pravo kraljevine SHS s pravnimi granami posestrinami*. Redno je tudi sodeloval v vsakoletni znanstveni ediciji pravne fakultete Zbomku znanstvenih razprav. Ko je v bivši Jugoslaviji dozoreval problem unifi-ciranja občega državljanskega prava, se je vneto lotil sodelovanja pri predlogu, ki ga je k ministrskemu načrtu, pripravljalo društvo Pravnik. Prof. 2r. Stanko Lapajne je s svojim dvajsctleLnirn delom na slovenski univerzi zaooižil mlado slovensko pravno znanost. Pa tudi kot pedagog je bJ mož na mestu, saj je s svojo mirno besedo in jasno opredeljenostjo razlaganja vodil naš pravni naraščaj z lahkoto po najtežjih labirintih pravne znanosti. Njegova predavanja so bila vzorna in kdor se je poglabljal v njegove besede, je občutil, da se v tem s cer zelo skromnem, prijaznem profesorju krije velik in široko razgledan auh. Tako na znanstvenem polju kakor pri vsoh, ki so se pravno izobiaževali pod njegovim veščim vodstvom mu bo ohranjen časten spomin. Pogreb pokojnega profesorja bo v neleljo ob lo iz kapelice Sv. Nikolaja na zalah. Bodi mu irlren počitek in lahka zemlja, žalujočima gospej soprogi Vidi in sinu inž. Svetku pa naše iskreno sožalje. nih na 1000 prebivalcev ( nupciahteta). Lani je znašala nupcialiteta 12.18 ter je bila najvišja v zadnjem desetletju. Razveseljivo? Zelo so se Ljubljančani m ožili in cenili v prvih povojnih letih. L. 1918, ki je bilo še vojno, je znašala nupcialiteta le 9.23 ter je bila najnižja v zadnjih desetletjih. Naslednja leta je pa bilo sklenjenih temveč porok. Najvišja nupcialiteta je bila 1. 1921. ko je znašala 17.82. Poslei se je pa začelo nazadovanje, vendar je bilo leta 1923 sklenjenih še več porok kakor v »normalnih časih«. nupcialiteta je znašala 16.S2. Morda se kaže tudi v tem vpliv gospodarskih razmer, da je znašala nupcialiteta 1.1930 (torej, ko jo bila gospodarska konjunktura na višku in se je začela doslej največja gospodarska kriza) 14.31. To je najvišja indeksna številka nuncialitete po 1. 1923. Po tem letu je pa bBa najnižja nupcialiteta 1. 1936. ko je znašala 9 33 Predlanskim je znašala nupcialiteta 11.44 in leta 1938 11.04. Po tem bi lahko sklepali, da so se razmere začele izboljševati, ko bi ne upošt?vali posebnih činiteljev na pragu vojne. Znano je namreč, da se v času mobilizacij število porok poveča. Lani je hilo v Ljubljani sklenjenih 1072 zakonov. Posebej si bomo morali ogledati še nekatere zanimive podatke, ki nam bodo nudili še jasnejšo sliko o demografskih* razmerah v Ljubljani. ali gniti. Posebno je treba paziti na pravo temperaturo. V kleti sicer ne sme biti mrzlo pa tudi pretopio ne. Prostori, skozi katere so napeljane cevi centralne kurjave, nikakor niso primerni za spravljanje krompirja čez zimo. Za krompir so najprikladnejše kleti, kjer znaša temperatura 2 do 4 stopinje C. Mraza lahko obvarujemo krompir do gotove meje tako. da ga pokrijemo s slamo, cunjami ali časopisnim papirjem. Seveda je treba v slednjem primeru vzeti več izvodov Časopisa skupaj. Ko mine nevarnost mraza, je treba krompir takoj zopet odkriti, ker potrebuje dovolj zraka. Zato je treba klet dobro očistiti in prezračiti, preden spravimo v njo krompir. Poleg tega je treba ob lepih dnevih tudi čez zimo klet večkrat prezračiti. Krompir spravljamo bodisi v lesene zaboje., ki jih ne postavimo po možnosti neposredno na tla. temveč na hlode ali opeko, da ima tudi od spodaj zrak dostop do krompirja. Ker je dotok zraka krompirju neobhodno potreben, ne smemo nasuti krompir na kup. višji od 60 cm. Najmanj vsak mesec enkrat je treba krompir prebrati, da izločimo iz njega gnilobo, ker bi začel sicer gniti še zdrav krompir. Svetovni sladkorni trg Nemčija jc po zasedbi mnogih dežel prekosila Kubo v proizvodnji sladkorja Svetovno sladkorno gospodarstvo se c vojnem času vedno znatno izpreminja. Nadprodukcija je privedla v svetovno gospodarsko krizo povsod do omejitve proizvodnje po Chadbournejevem načrtu. Vojni in blokada sta pa izsilili nadaljnje izpre-membe v konzumnih deželah, ki so bi'e odrezane od dosedanjih dobaviteljev in nO morale zato svoje nakupe prenesti drugam ali pa povečati lastno proizvodnjo sladkorja. Od začetka sedanje vojne se je dotle; padajoča tendenca svetovne proizvodu je sladkorja umaknila k zopetnemu porastu. Največji delež pri porastu proizvodnje inn Evropa, kajti na njene kulture sladkorne pese odpadejo zdaj približno tri četrtine svetovne ponudbe sladkorja. Po priključitvi mnogih dežel, je Nemčija v zadnjih letih dosegla in celo prekosila sladkorno proizvodnjo Kube, ki je znašala 2.5 do 3 milijone ton. Od svetovne proizvodnje sladkorja, ki se ceni na 30 milijonov ton, odpade zdaj dobra petina na Nemčijo in Kubo Prekomorski uvoz je prihajal v prvi vrsti iz Kube in Filipinov ter iz Holandske Indije in Dominikanske republike. Ko je ta uvoz odpadel, so nastale v nekaterih evropskih državah velike težkoče v preskrbi s sladkorjem. Vrzeli v pieskrbi so bile pa za enkrat napolnjene z znatnim porastom domače proizvodnje. Kakor nam kaže naslednja tabela, se je najbolj povečala domača proizvodnja sladkorja v Evropi, v Franciji. Rumuniji. Bolgariji in Madžarski. Nasprotno se je pa letos v Italiji s sladkorno peso zase'ana površina v primeri z lanske zmanjšala na 20.000 ha, in sicer v korist konoplje. S sladkorno peso zasejana zemljišča v Evropi v tisočih hektarov. 1911 1940 1939 tovljena. V Franciji Je povzročila vojna lani spomladi precej škode tudi na sladkorni pesi. Znatni del sladkorne pese niso mogli predelati. V Španiji pa primanjkuje Živinske krme in zato so morali porabiti velik del sladkorne pese za živino in prašiče. Vendar pa hoče Španija prihodnje leto povečati proizvodnjo sladkorja na 2,300.000 ton. Bivša Jugoslavija je imela v splošnem izravnano sladkorno bilanco. Rumimija *e izgubila lani 25 odstotkov polja kjer ;,c predelovala sladkorno peso, ker je morala del svojega ozemlja odstopiti Madžarski in Bolgariji. To je bilo pa izravnano z rel -tivno manšim nazadovanjem števila prebivalstva. Grčija ni nikoli sama pridelala dovolj sladkorja. Zdaj si skuša pomagati z grozdnim sladkorjem. Na švedskem se je lani po\*ečala proizvodnja sladkorja na 300.000 ton, toda domača poraba s tem še ni povsem krita. Angleška sladkorna proizvodnja je že pred seclnnjo vojno prenesla težišče iz Evrope na prekomorski uvoz tz Imperija. Kube in Dominikanske republike. Temu je prišteti še domačo povprečno proizvodjo ki je obsegala lani 142.000 ha e sladkorno peso zasejanega polja. Sovjetska Rusija pridela sama dovolj sladkorja, da ga ji ni treba uvažati. Združene države krijejo svoje potrebe v prvi vrsti iz Kube. do-čim je preskrba Vzhodne Azije s sladkorjem navezana v prvi vrsti na Indijo in Javo. Slovaška 19 15 j Madžarska 93 60 47 ; Holandska — 50 46 Francija 199 114 251 Belgija 48 48 55 Danska 47 43 39 švedska 53 54 51 Italija 130 150 130 Španija 65 55 50 Bivša Jugoslavija — 42 47 Rumunija 58 38 52 Bolgarija 21 15 12 Švica 4 3 4 Velika Britanija — 142 141 Irska 30 25 17 Finske 3 3 6 I Turčija 45 39 35 V Španiji in Francij bivalstva s sladkorjem i pa preskrba preše ni povsem zago- Cerkev sv« Marka v Benetkah popravljalo Slovečo zlato baziliko sv. Marka v Benetkah, v kateri so zbrane dragocene umetnine, so začeli arhitekti in strokovnjaki restavrirati m sicer v severnem deiu na velikem oboku, nad katerim se d srednja kupola, največja med vsemi, kar jih krasi hram. Zaradi zavarovalnih dol, ki varujejo umetniške zaklade cerkve, prod morebitnimi letalskimi napadi in zaradi i stavriranja se notranjost cerkve stalno izpreminja. Najnovejše delo se je prič« snemanjem najdragocenejših moziikov, ki so delo Tintoretta in drugih slovečih umetnikov italijanskega Cinquecenta. Ko je bilo končano to zelo naporno in kočijivo lo, ki so ga opravili beneški stroUovn pod nadzorstvom člana Kraljevske akademije Marangonia, je prišlo na vrsto zavarovanje sten in odstranitev poškodovanih, po zobu časa razjedenih delov zidovja, podlaga mozaikov, končno pridejo mozaiki zopet na svoje prvotno mesto. Krompir čez zimo Spravljanje krompirja čez zimo prihaja v poštev samo, če imamo na razpolago v ta namen primerno klet. Kdor nima primerne kleti, si mora pomagati čez zimo z nakupovanjem krompirja v manjMh količinah. Ker igra krompir v naši prehrani zelo važno vlogo, mora vsaka družina paziti, da se ji čez zimo ne pokvari. Klet, kjer imamo spravljen krompir, ne sme biti niti presu ha, niti prevlažna ali presvetla, ker nam začne krompir v tem primeru kaliti Zapustil nas je za vedno naš nadvse ljubljeni, plemeniti m dobri soprog, oče, brat, svak in stric, gospod tir. Stanko L univerzitetni profesor itd« K večnemu počitku ga bomo spremili v nedeljo, dne 16. t. m. ob 3. uri popoldne z Zal — kapele sv. Nikolaja — k Sv. Križu. Trpljenje naroda je bilo tudi njegovo trpljenje, zato prosimo, ustrezajoč njegovi želji, da se namesto cvetja pomaga najbednejšim. Prosimo tihega sožalja. LJUBLJANA — KRŠKO, dne 14. novembra 1941. Globoko žalujoči: VIDA — soproga; ing. SVETKD — sin ter ostalo sorodstvo. 77 -v ■•■ — ■— 11 o m a n. V Londonu me je čakal samo še povratek na »Humbug . Kapitan me ni pričakoval pred večerom. Zdelo se mi je pa pametneje priti na ladjo pred dogovorjeno uro, ker sem bil prepričan, da se mi ne bo treba več bati neprijetnih srečanj, čim stopim na krov. Za seboj sem imel izkušnjo, da pade človeku opeka na glavo v trenutku, ko misli, da je že izven vsake nevarnosti. Usoda me je že nekaj časa preganjala tako, da sem moral biti zelo oprezen. Kapitan \Vright me je prijazno sprejel. — Ah. kako zgodaj prihajate. No. dobro je, vsaj zakasnili niste. Videli boste, da se drugim ne mudi tako. Če ste pa že tu, vam hočem nekaj naročiti. Ali veste, kje je Pennsvlvania Road? — Da, zelo dobro. — Tam je hotel — na številki 16 ali IS . . . Swan hotel. Zgrešiti ga ni mg-goče. V ta hotel se napotite in porečete lastniku: Od kapitana Wrighta prihajam ... ali so prepelice že prišle ... On bo vedel, kaj to pomeni in odgovoril vam bo: »da« ali »ne«, če vam odgovori »ne«, ga vprašajte, kdaj pridejo in če bo treba, d2. odgodim svoj odhod. Ste dobro razumeli? Poslal bi tja slugo, a ker ste že tu, bi bilo nespametno potrošiti v ta namen tri šilinge. Odšel sem takoj. Ker sem pa po odhodu iz ječe težko hodil, sem najel taksi in povedal šoferju, kam naj me odpelje. Najel sem limuzino misleč, da je to varnejše. Moral sem se peljati skozi okraj, kjer je stanoval Manzana, katerega bi ne bil rad srečal. Bil sem sicer zelo dobro obveščen o njem in lahko bi ga bil dal aretirati, toda on je imel proti meni orožje in čeprav je bilo že nekoliko skrhano, mi je bilo še vedno nevarno. Imel sem srečo, da sem brez najmanjše neprijetnosti prispel do Swan hotela. Vstopil sem v hišo številka 16 na Pennsvlvania Roadu. Bilo je mračno poslopje in na pročelju je plaval labod na modrem jezeru. V hotelski pisarni sem našel debeluhastega moža in vprašal sem ga. če so žc prispele prepelice. Začudeno me je pogledal in me premeril z očmi od pete do glave, rekoč: — Kdo vas pa pošilja? — Kapitan Wright. Možu se je zjssnil obraz. — Ah, potem je pa vse v redu. Saj razumete, da polaga človek važnost na to, s kom govori. Ne, prepelice še niso prispele... Toda Bili Sharper, ki je odšel po nje, mora biti vsak čas nazaj. Ali ga hočete počakati? — Hvala, ne, moram se vrniti na ladjo. — Ah, to j 3 pa nerodno, *ia, zelo nerodno. Poča- kati bi morali dobre pol ure, sicer bomo imeli sitnosti. Najbrž je bil Bili Sharper zadržan, tako da prispe tovor šele jutri. — Vrnem se, če želite. — Dobro, pridite čez pol ure. Potem bo gotovo v redu. Hotel sem oditi, ko se je pred hišo ustavil avto. Izstopil je mož v svetlosivi obleki. Bil je Bili Sharper. — Ah, sta že tu! — je vzkliknil hotelir. — Manzana gre za njim ... On jih vodi. Noge so se šibile pod menoj in mrzel pot me je oblival. Bili Sharper se je ozrl name, toda opazil sem, da me ni spoznal. Potem se je pa ozrl na hotelirja, ki je dejal: — To je mornar s »Humbuga«. Prišel je vprašat, ali so prepelice že prispele. Bili Sharper me je še vedno gledal. — To je čudno, — je dejal končno. — Zdi se mi, da sem vas nekje že videl. — Ze mogoče, — sem odgovoril z galskim prizvokom. — Jaz se pa ne spominjam, da bi bil že kdaj videl vašo fizionomijo. — Kar recite, da se ne spominjate mojega »gobca«. Kaj bi se pretvarjala ... No, krčmar, dve čaši gina in dobrega! Trčila sva. Bili Sharker je v dušku popil žganje, jaz pa sem smatral za primerno ponuditi mu tudi čašo gina. Ta čas sta se nenadoma ustavila pred hotelom dva avtomobila. To pot sem bil izgubljen, kajti izstopil je Manzana. Vedel sem, da me bo takoj spoznal. Odprl je vrata hotelskega bara, kjer sva sedela z Billom Sharperjem, in slišal sem, kako je dejal s svojim groznim, osornim glasom: — Izvolite vstopiti, spoštovane dame. Pogostim vas, preden vas spremim na ladjo. Pojavilo se je pet nesrečnic v pomečkanih, pono-šenih oblekah in takoj mi je bilo vse jasno. To so bile tiste »prepelice«, o katerih je govoril kapitan Wright. Bili Sharper se je bil odpeljal po nje v Pariz, a Manzana jih je sprejel na kolodvoru v Londonu. Tako globoko je bil torej padel Manzana, da se je pečal s tako »trgovino«. Kaj naj bi si pa mislil o kapitanu Wrightu, ki je tudi imel masten zaslužek pri »prepelicah«? Čeprav nisem bil nobeno ogledalo kreposti, se mi je vendar zdelo, da sem vzvišen nad vsemi temi lopovi Manzana je posadil svojih pet »prepelic« za mizo ter jim postregel z obloženimi kruhki in pijačo, potlej je pa stopil k Billu Sharperju, ki je še vedno stal z menoj pred pisarno. — Kako pa vožnja — je bila dobra? — je vprašal Manzana. — Nikar ne vprašuj. Morje je bilo grozno. Vse moje prepelice je mučila morska bolezen in kričale so, naj jih izkrcamo. Zdaj so se nekoliko pomirile. Mislim pa, da postajajo že nezaupljive. Manzana me je nezaupljivo pogledal. Urejuje: Josip Zupančič — Za Narodno tiskamo; Fran Jona — Za Inoaratni dol Usta: Oton Cbristof — Vat v LJubljani