fe*u*tnlnft OfaCana W Leto UOUL, št. 17 Izhaja vsak dan popoldne izvzemal nedelje in premike. — fnem iti do vrst a Dtn 2. do 100 vrst * Din 2.50. od 100 do S00 vrst a Din 8. večji insermtl pettt vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratnl davek posebej. — »Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Dtn 12.—» sa moaemslvo Dtn 28.— TJKEDNIftTVO IN UPRAVNI4TVO UUBUANA, Knafljevi «1-22, »-28, 81-24, štev. 5 81-36 to Zl-26 Podminlet: MARIBOR, Grajski trg st. 7 — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon it 96 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmsverjeva ulica 1, telefon st. 65? podrutnlca uprave: Kocenova uL 2, telefon it. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, 81omskov trg 6. — Postna hranilnica v LJubljani St. 10.851 Stališče francoske vlade glede Španije: Francija mora skrbeti za lastno varnost Daladierova vlada slej ko prej odklanja vaako ljena — Razprava v poslanski zbornici se nadaljnje — stafi&e PARIZ, 21. jan. h. Pariški tisk posveča alej ko prej španskemu vprašanju največjo pozornost. Glavno vprašanje, o katerem razpravljajo francoski listi" in francoski politični krogi, je to. ali naj Francija še nadalje vztraja pri dosedanji politiki ne-vmesavanja, ali pa naj v zaščito svojih interesov, ki bi btli ogroženi z zmago generala Franca, Intervenira v korist španskih republikancev. Debata v parlamentu kaže, da je krog zagovornikov oborožene intervencije močno narastel, vladni krosi pa slej ko prej odklanjajo vse take predloge. V zvezi s tem se mnogo komentira članek, ki ga je objavil današnji >Intran-sigeant« in ki je bil očividno inspiriran od zunanjega ministrstva. V članku navaja pisec, da Francija v sedanjem mednarodnem položaju ne more misliti na kako vmešavanje v španski konflikt in navaja za utemeljitev svojega stališča naslednje razloge: 1. Politika nevmešavanja je rodila svoje sadove, ker je preprečila razširjenje španskega konflikta. 2. Poraz španskih republikancev M v primeru francoske intervencije pomenil obenem tudi poraz Francije. S. Anglija vztraja pri svoji nevtralnosti in Francija ne more računali na njeno podporo, če bi se zapletla v konflikt zaradi Španije. 4. Mussolini je Chamberfainu izrecno zagotovil, da bo Italija čuvala status ono na Sredozemskem morju ter da ne bo okupirala nikakega španskega ozemlja. 5. Francija bi se morala v primeru mednarodnega konflikta že sedaj braniti na dveh frontah, če pa bi se zapletla se v španski konflikt, bi morala voditi vojno na treh frontah. 6. Spričo sedanjega mednarodnega položaja potrebuje Francija vse svoje sile za svojo lastno obrambo In ne more svoje vojske angažirati drugod. Odklonjen pretilog za dobavo orožja Španiji PARIZ, 21. jan. w. Vojaški odbor poslan- I ske zbornice je z 10 proti 5 glasovom od- klona predlog, naj bt Francija republi-kanald Apaniji takoj dobavila rune vojaške pewBS)š8sše» Besnet in Daladier sele v torek PARIZ, 21. jan. r. Zunanjepolitična debata v poslanski zbornici bo trajala še ves prihodnji teden. V razpravi je še 19 Interpelacij in je prijavljenih še okrog 40 govornikov. Zaradi tega zunanji minister Bonnet na včerajšnji seji zbornice Še nI podal napovedanih izjav o stališču vlade do perečih mednarodnih problemov, zlasti o španskem vprašanju. Govoril bo šele v torek ali sredo popoldne. Takrat bo povzel besedo tudi ministrski predsednik Daladier, ki bo pojasnil položaj francoske narodne obrambe in utemeljil stališče vlade glede španskega problema. ▼ ftponijs* ker m Uoji, da M oetala oeam-bo iele prihodnji teden pojasnila ovoje Nemški Ust o španskem problemu BERLIN, 21. jan. »Borsenzeitung«, ki ima dobre zveze z vojnim ministrstvom, je danes objavila daljši članek o španskem problemu in njegovem mednarodnem razpletu. V Londonu in Parizu so zelo vznemirjeni, ker jim postaja sedaj jasno, da bo Franco zmagal, niso pa si na jasnem, kako bodo mogli v novi Španiji zavarovati svojo finančne in industrijske interese in kako nevtralizirati Španijo za primer spora z ostalimi totalitarnimi državami. Naraščajoč dotok beguncev v Španijo PARIZ, 21. jan. Po vesteh z meje, se je še povečal dotok beguncev iz Barcelone in ostale Katalonije v Francijo. Člani med. narodne brigade, ki so se umaknili z republikanske fronte, se z ladjami prevažajo v Marseille. Komentarji tujega tiska o obisku grofa Ciana v Jugoslaviji BERLIN, 21. jan. e. O priliki pob^— italijanskega zunanjega ministra v Jugoslaviji nemški listi še vedno prinašajo vesti zunanjega tiska, zlasti italijanskih, madžarskih in jugoslovenskih in objavljajo tudi teelfonska poročila svojih beograjskih rimskih in budimpeštanskih poročevalcev. Skoraj vsi listi prinašajo in komentirajo članek direktorja »Giornale d'Italia« Vir-ginia Gayde, ki se bavi z jtigoslovenskimi zadevami. »Essener National Zeitung« objavlja dopis svojega stalnega beograjskega dopisnika, v katerem poudarja, da so ju-goslovenski krogi prepričani, da se bodo o priliki obiska grofa Ciana Jugoslaviji stvarno manj razpravljala posebna jugo-slovenska in italijanska vprašanja, tembolj pa dalekosežna vprašanja faktičnega po-mirjenja na jugovzhodu Evrope. Sinočrija Izdaja »Berliner Borsen-Zeitung« objav- lja dopis svojega beograjskega dopisnika, v katerem pravi, da med Beogradom in Rimom dozdaj še ni bilo sporazuma o kulturnih vprašanjih, a je možno, da bo tokrat sklenjen. Razstava italijanske knjige v Beogradu BEOGRAD. 21. jan. e. Razstavo italijanske knjige bo jutri dopoldne otvoril italijanski zunanji minister grof Ciano. Razstavo, ki je že popolnoma urejena, bodo danes popoldne obiskali novinarji in književniki. Med razstavljenimi knjigami so tudi posebni izvodi v našem in italijanskem jeziku, tiskani v Benetkah. To bo nedvomno eden najbolj zanimivih oddelkov, sicer zelo obsežne in bogate razstave italijanske knjige. Turčija hoče voditi aktivno politiko v tesnem sodelovanju s Francijo in državami Balkanske zveze PARIZ, 21. jan. »Ordre« poroča iz Carigrada, da smatrajo v merodajnih turških krogih francosko zunanjo politiko za premalo odločno. Ankara stopa vedno bolj iz svoje dosedanje rezerve in se živahno zanima zlasti za razvoj odnosajev med Francijo in Italijo, ker se boji nevarnosti, da se bistveno spremeni ravnotežje na Sredozemskem morju. Zato je turška vlada zahtevala, naj turška narodna skupščina takoj ratificira francosko-turški prijatelj ki pakt, ki določa, da se bosta Francija in Turčija posvetovali v vsakem primeru, kadar gre za ravnotežje na Sredozemsk m morju. Turčija pa se ne misli zadovoljiti samo s tem, marveč namerava stopiti v stike tudi z vsemi drugimi državami, /lasti z državami Balkanske zveze, da zavaruje svoje interese. Sodlia francoskega vojaškega strokovnjaka o položaju na španskih bojiščih če ne bo tuje intervencije, bo Španska driavljanska vojna še dolgo trajala PARIZ, 21. jan. h. Znani francoski vojaški strokovnjak general Michel, ki je tudi član francoskega vrhovnega obrambnega sveta, objavlja v listu »Pariš Midi« daljšo studijo o razvoju španske državljanske vojne in prihaja do zaključka, da je popolnoma napačno mnenje, da predstavlja sedanja ofenziva generala Franca že zaključek španske vojne. Pod silo razmer je usmeril general Franco svojo ofenzivo proti Barceloni Tu pa mora računati z zelo resnim odporom, kajti Barcelona se je že dolgo pripravljala na brambo. Dokler pa Katalonija ni popolnoma premagana, so vse Francove čete vezane na to bojišče in jih ne more premestiti na ironto v Srednji Španiji, kjer mu prede precej trda.. Tam je položaj za generala Franca toliko bolj težaven, ker je ta del republikanske fronte najbolj konsolidiran in tam tudi ni tolikega pomanjkanja živeža kakor v Kataloniji Zato bodo vojne operacije v Kataloniji trajale še več mesecev. Ker prihaja sedaj general Franco v gorate pokrajine, kjer se mora boriti tudi z vremenskimi n ep ril i kami. se bo njegovo prodiranje proti Barceloni zaustavilo. Položaj republikancev zaradi tega še dolgo ni tako brezupen, kakor to trdi Francu prijazna propaganda. Tudi DN mora Vsi izdatki bodo ŽENEVA, 21. jan. Svet Društva narodov je na današnji zaključni seji razpravljal o štednji in je odobril poročilo posebne komisije, ki je to vprašanje proučevala Prihranki se morajo doseči pri vseh ustanovah Društva narodov in zlasti v generalnem tajništvu, v urada /a delo in pri mednarodnem razsodišču v Haagu. Z no- štediti za zo% vim proračunom se morajo znižati izdatki za najmanj 20 odstotkov, ker so se z izstopom nekaterih držav tudi dohodki Društva narodova sorazmerno zmanjšali. Izvajanje štednje je svet Društva narodov prepustil generalnemu tajniku. Prihodnji sestanek sveta Društva narodov bo dne 15. maja. Preosnova belgijske vlade BRUSELJ, ZL jan. AA. Rekonstrukcija vlade je Izvršena razen za dva portfelja. Vlada je sestavljena sledeče: predsednik vlade: Spaak (socialist), minister za javnb dela: Balthasar (socialist), minister za delo in socialno politiko: Dolatre (socialist), minister notranjih zadev: Merlot (socialist), minister za gospodarstvo: Barnis (socialist), minister zunanjih zadev: Anson (liberalna stranka), prosvetni minister: Dirk (liberalna stranka), minister za narodno zdravje: Zenisan (liberalna stranka), prometni minister: Mark (krščanski demokrat), minister za kolonije: Blesover (kat. stranka), finančni minister: J anson tkat stranka), minister za narodno obram-Jb: Denis (izven parlamenta). Danes se bosta popolnila še portfelja minMrstva pravosodja in poljedelstva. Chvalkovskv v Berlina BERLIN, 21. Jan. e. Češkoslovaški zunanji minister Chvalkovski je prispel danes v Berlin. Ob 11. ga je sprejel nemški zunanji minister Ribbentrop, pri katerem je ostal tudi na obeda Razgovori se bodo nadaljevali popoldne In zvečer, tako da se bo lahko še pred polnočjo vrnil v Prago. Osnovanje propagandnega ministrstva PRAGA, 2L Jan. Na svoji današnji seji je ministrski svet razpravljal o reorganizaciji in centralizaciji celokupne poročevalske in propagandne službe. V to svrho bo osnovano posebno propagandno ndnU > ki ga bo vodil minister Havetau Sestanek neinšfcs§a državnega zbor* BERLIN, 21. jan. e. V obveSrenfh krofih zatrjujejo, da bo 30. t. m. seja R i^hsftagn; na kateri bodo na prav poseb«*n način pozdravili nove poslance !▼ Fud~t*Viti fc*-a-jev. Hitler bo podal v ineru i'Jarf« i~5a-vo, v kateri se bo dotaknil na.mo"r*~*r< dogodkov v notranji in zunanji polit*1'* Po e**!*au dr. Sshacfit* BERLIN, 21. jan. e. V zvezi * ?'00~vl razširjenimi v inozemstvu, da je sprememba v državni banki prišla zarad nesporazumov med nemškimi gospodarskimi in finančnimi politiki, izjavljajo v polsiuž-benem obvestilu, da bi v prmeru. če bi bili ti glasovi utemeljeni, dr. Schacht sam podal ostavko. Toda to se ni zgodilo, nasprotno pa so razlogi njegove demisije vsebovani v pismu, ki ga je kancelar Hitler poslal dr. Funku. Kapetan Wiedemann postane konzul v San Franeisen BERLIN. 21. Jan. e. Hitler je imenoval svojega osebnega adjutanta kapetana Frit-za Wiedemanna za konzula v San Fran-ciscu. Tja bo odpotoval v začetku febru- ar3a" „Kalif islama" KAIRO, 2L Jan. AA. Akcijo kralja Fa-ruka za zedinjenje Islama vsi arabski krogi pozdravljajo ker splošno čutijo potrebo po tem zedinjenju. Arabci smatrajo, da bo Egipt prevzel vodstvo zedinjene arabske fronte in da bo ta akcija imela uspeh. Včeraj so za časa molitev Arabci vzklikali kralju Faruku »Živel kalif islama U Ih« Nj, Vel. kralja fje^rajskiia revežem BF OGRAD, 21 jan. e. Nj. Vel. kralj Peter II. je podaril 100.0(19 din zimski pomoči za beograjske reveže. Beograjski župan Vlada Ilič se je v imenu revežev in zimske pomoči pismeno zahvalil. 1-4-v* «1 »vaška vlada TRAGA 21. jan. e. Včeraj dopoldne je pred.ednik reDublike dr. Hacha sprejel predsednika avtonomnega slovaškega par-lamenta dr. Sokola v avdienev, ki je v smislu ustavnega zakona o slovaški avtonomiji predložil novo slovaško vlado. Nov*, vlada je bila sestavljena snoči in sicer ta-ko-le: Predsednik dr. Tiso, ki je obenem ohranil resor notranjega ministrstva, finančno ministrstvo Teplanskv, prosveta Sivak, pravda VanČo, promet in javna dela Turčanskv, trgovina, obrt, industrija in kmetijstvo Pružinski. Eden bo imenovan za poslanika Po vesteh iz dobro obveščenih krogov bo za veleposlanika v VVashingtonu imenovan bivši zunanji minister Antho-ny Eden. Imenovan bo v kratkem, tako da ho sa časa obiska angleškega kralja v Kanadi že zavzel svoje mesto. Poudarjajo, da imenovanje Edena pomeni kar najboljše zveze med USA in Anglijo, na driigi strani pa ne ho ovira izboljšanja odnosa jev med Anglijo in Italijo. HM, SL Je snoči ob kralj v AA. Bolgarski kralj Boris url prispel v Snežne razmere Poročilo Tujskoprometnih zvez v Ljubljani in Mariboru, SPD in JZ3S , s dne 21. L 1939 Kranjska gora-Vršič 1515 m: —3, delno oblačno, 45 cm snega, osrenjen; Kranjska gora 810 m: 1, delno oblačno, 20 cm snega, južen; Rateče-Planica 870 m: 3, sončno, 26 cm snega, južen; Planica Slatna 950 m: —1, sončno, 36 cm snega, osrenjen; Peč-Petelinjek 1400 m: —1, sončno, 30 cm snega, južen; Pokljuka 1300 m: 2, delno oblačno, 65 cm snega, južen; Dom na Komni 1520 m: 0, oblačno, 50 cm snega, južen; Gorjuše 1000 m: 3, sončno, 20 cm snega, južen; Koča na Zelenici 1534 m: —3, sončno, 75 cm snega, južen; Dom na Krvavcu 1760 m: 0, oblačno, 50 cm snega, južen; Velika planina 1558 m: 0, oblačno, 40 cm snega, južen; Koča na Smrekove n: 3, sončno, 80 cm snega, južen; Peca 1654 m: 0, delno oblačno, 60 cm snega, južen; Rimski vrelec 530 m: 0, delno oblačno, 12 cm snega, južen. ~ 20. L 1939. Koča na Pesku 1382 m: 2, oblačno, 50 cm snega, južen; Mosirska planina 1444 bl: 1, oblačno, 90 cm snega. _' ORIGINALNE NORVEŠKE SMUČARSKE HLAČE (Keflhoeen) Izdeluje krojačka delavnica O. JANKO «Bca4 ČUKIH. 2L Jan. Beograd 10.—, Pariz 11.695. London 20.73, New York 442.875, Bruselj 74.825. Milan 23.30, Amsterdam 240.40, Berlin 177.20, Praga 1849, Varšava 8340, Bukarešta 8J& Pametna beseda o Poljakih in poljski politiki V »Lidovih novinah« je napisal te dni Josef Čapek (ki pa ni istoveten z nedavno umrlim velikim češkim pisateljem Kartom Čapkom) velezanimiv in poučen članek o Poljski, o poljskem narodu in o njegovi zgodovini in politiki. Postopanje poljske vlade v češkoslovaški krizi je izzvalo v vsej slovanski javnosti enodušno obsodbo, v češkem narodu pa — v danih razmerah pojmljivo — vinar pritajenega ogorčenja. Človek bi torej pričakoval, da je J. Čapek dal v tem svojem članku duška temu, v kritičnih septembrskih dneh pritajenemu ogorčenju. Toda ne! Nasprotno: Čapek skuša s svojimi izvajanji nebratsko postopanje Poljske v kritični dobi nemško češkoslovaškega spora v septembru, ne sicer upravičiti in opravičiti, pač pa jo predstaviti v taki luči, da se zdi vsaj psihologično pojmljivo in razumljivo. Morda bo ustreženo tudi naši javnosti, ako jo vsaj deloma seznanimo s Čapkovimi izvajanji v gori imenovanem članku. Čapek piše: »Ah, da. saj takrat, pred kakimi tridesetimi leti, Poljske ni bilo, a sedaj je to velika, suverena država! Z dolgo in komplicirano zgodovino. A ta zgodovina je slavna, pa tudi nad vse grenka! Interesni spori med vladarji in plemstvom, kralji, ki so ustanavljali in kolonizirali mesta, vabili v državo tujerodne življe, jih obdarovali a privilegiji, da bi pridobili protiutež proti upornemu plemstvu, paktiranje s sovražniki, spletke in slabosti, slovanska nesloga in anarhija, cele pokrajine izročene tujcem v izkoriščanje in nato izgubljene — zares, kakor da bi čitali dogodke iz lastne zgodovine! In nato leta 1772 pr\'a delitev Poljske, leta 1793 druga m leta 1795 tretja delitev. Zgubljena je bila na Nemčijo Vzhodna Pruska, na Avstrijo vojvodstvo Krakovsko in Sandomiersko, červena Rus in Galicija. Pri drugi delitvi so pripadli Prusiji Torunji Gdansk in Velikopoljska. Rusiji Bela Rusija, pri tretji delitvi pa Prusiji Poznanjsko, Avstriji Krakov, ostanek Poljske pa Rusiji. Poljska drža\>a je bila zbrisana z zemljevida Evrope in poljski narod razde!jen med tri sosedne države. Tu je treba iskreno priznati, da menda nobenega drugega naroda ni zadela v zgodovini taka strašna katastrofa, tak grozen udarec, kakor poljski narod. Zastaja sapa in kti: Narod, ki je izgubil vse, kar more le narod izgubiti, svoje edinstvo, svojo domovino, ki je bil oropan vsega, kar je imel, ki mu je bilo živo teto raz sekano in raz-kosano z udarci sablje in razmetano v plen trem tujim gospodarjem. To je bila narodna Kalvarija, ki je ni enake na svetu. Kateri drugi narod je pil iz takega keliha grenkobe, kateri narod je na sebi nosit tak križ in tako grozno trpel na svojem križu?! In vendar ni klonil, ni se udalJ Mučil srn je v brezuspešnih uporih, trpel v emigraciji, ječah kričal, preklinjal, ali hkrati zaupal v besede svojih pesnikov. Pa je doživel svoje vstajenje... Res, bila je tu krivda in kazen, toda bila je tu strahotna krivica, na katero je mirno gledala Evropa. In gotovo je, da je imela borba za svobodo, za samoohranitev, za poravnavo krivice in povrnitev prava in pravice, pa naj je bita ta borba še tako strašna m dolgotrajna, v sebi tudi svoje senčne strani. Potreba in sveta pravica samoohranitve In vstajenja je mobilizirala tu poleg najvišjih nravstvenih sit tudi manj moralne, ki so se često sprevrgle v naravnost brezvesten narodni egoizem. Široki ljudski sloji se niso mogli upirati rodoljub arskemu vodstvu plemstva, veleposestnikov in prtvite&ranih stanov, ki so si ljudstvo docela odtuftll s svojo ošabnostjo in s svojim izkoriščeva-njem. Politične ugodnosti, kompromise tm dobičke so ti večinoma dosegati na škodo in stroške drugih. Nam, ki smo že v zreti moški dobi, je še v živem spominu, kako bolestno so naši očetje gledali m biti ogorčeni na vseskozi nestovansko politiko Poljakov v avstrijskem parlamentu, k jar so jim začasno puščali razvezane roke, da so se tem taglje in uspešneje tu na zapada izvajali germanizacijski naklepi avstrijske vlade. Ti malo presečni in bratski spomini, to nasprotstvo, vse to pa je razmeroma iz nedavnega časa. V prvotni zgodovini obeh narodov tega vsega še nt bilo. Ne Poljaki, ne Čehi, marveč Nemci so v onih časih usmerjali odnošaje obeh nas in Avstrija je znala vse to izdatno in pretkano izkoriščati. Res. Poljakom ta dvoličnost nt rrmo-&> koristila in težko bi bili dosegli Is kaj več, ako bi ne prišla velika vojna s porazom Avstrije in njenih zaveznikov in z njo nova generalna rešitev, ki je prinesla Pofjalkom in nam neodvisnost In svobodo, vrednote stvarne sicer, toda neprestano ogrožene od političnega In socialnega neravnotežja v Evropi, vrednote najideatnej-šega značaja, ki pa vsebujejo zato rasam memerrto. Ta memento nam govori tudi far vine Poljske. Tu. kakor pri nam, grm zrn do slovanskega naroda, za tornada, ki je nam izmed vseh najbližji. Njegova vine ime marsikatero sličnost a nato In zgodovina prav danes M za 1 kako odvisno In slučajno čttvo: je v nji ze nas vetrn bodrilo in nadi i •ILOV KNSK1KABOĐs 17 Težbe posestnikov ki se jim hiše Bodartkl Mnat to raspraTttal • 1« — K. da mote človek is na prvi pogled spoaaatl, da je dakle ne nemo pohabljeno, temveč* tudi slaboumno. Eato je bil obtoženec spoznan za krivega in obsojen na 3 mesece strogega sap srn brez izgube častnik pravic, če bi bil obsojan tudi na izgubo častnih pravac, bi bil tudi takoj odpuščen te državne slušne, teto bo prišel pa samo v disciplinsko preiskavo, če bi pa gravira priče prišla dne 29. sap* tembra lani. ko se je vršila prva rasprava, pa je bila preložena, bi bil obtoženec deležen prvodecembrake amnestije. Ote jetrne okolnosti so bile, da je bil obtoženec vinjen in da mora skrbeti za izredno številno družino. KER NI SLO ZLEPA, JE POSKUSIL ZGRĐA Neki mladenič je bil obsojen pred kazenskim senatom na 3 mesece strogega zapora, ker je svoje dekle močno sunil s pestjo v trebuh, s čimer Je hotel povzročiti splav. Dekletu je najprvo nosil razna abor-tivna sredstva, a dekle je tablete in zelišča zmetalo v vodo, namesto da bi Jih zaužilo. Ker ni šlo zlepa, je surovi fant poizkusil zgrda. Dekle je tri niesece nato rodilo mrtvo dete. Izvedenec dr. Suher je izjavil, da sunek v trebuh ni bil v vzročni zveži ž nesrečnim porodom, zato je bil obtoženec obsojen samo po § 173/1 k. z. ObteaJaia Je bila okolnost, da Je skušal doseči svoj namen na prav grd in surov način. KJE JE DRAGOCENI VALVAZOR že večkrat se je zgodilo, da je časopis pomagal izslediti krivca. Ljudje bero in premišljujejo ter jim včasih šine v glavo srečna misel, da bi utegnil biti v zvezi z zadevo, ki jo niso mogli razvozlati in pojasniti, človek, o katerem so čitali v časopisih. Tako je bilo tudi v primeru zagonetne tatvine dragocenih knjig iz knjižnice evangeljske cerkvene občane. Lani poleti je upravitelj evangeljske občine govoril z župnikom dr. Schafferjem o zgodovini Slovencev. V tej zvezi je beseda nanesla na Valvazorja. Upravitelj se je potrudil, da bi g. župniku pokazal Valvazorja. ker je vedel, da je shranjen v knjižni omari. Preiskal je vso omaro, toda Valvazorja ni bik) nikjer. Nekdo ga je ukradel. Upravitelj je pregledal vso knjižnico in ugotovil, da so iz nje izginile še druge lepe starinske in zgodovinske knjige. Nikogar ni bilo mogoče osumiti, dokler ni upravitelj bral v »Slovenskem Narodu« o tatvini umetniške slike sv. Lucije iz Florjan-ske cerkve. Tedaj se je spomnil, da je videl človeka, ki je bil te tatvine osumljen in spoznan za krivega ter obsojen, nekajkrat v evangeljskem župnišču. Tako je bil oeflerit pravi krivec, žtapnišču je neki starinar vrnil dve bibliji in nekaj zvezkov, ki mu jih je osumljeni »ljubitelj starih umetnin« ukradel iz knjižne omare v evangeljskem župnišču. Pred senatom je obtoženec, ki je prestajal kazen zaradi tatvine sv. Lucije, trdil, da je ukradel samo tiste knjige, ki jih je žu pn išče dobilo nazaj od kupca. Zupnišče pa je navedlo, da je izginilo Iz knjižnice se mnogo drugih knjig, med temi dragoceni četrti zvezek norimberške izdaje Valvazorja iz 16. stoletja. Skupno vrednost ukrade, nift knjig so cenili na 5500 din. Obtoženec je bil spoznan za krivega in obsojen samo za tatvino knjig, katero je priznal, na 7 mesecev strogega zapora. Ker pa je tatvino izvršil, preden je bil obsojen zaradi tatvine sv. Lucije, je sodišče združilo kazen za sv. Lucijo s kaznijo za knjige v skupno kazen 10 mesecev strogega zapora. Morda bo tole poročilo pomagalo najti dragocenega Valvazorja, kakor je naše poročilo o tatvini sv. Lucije pomagalo izslediti tatu v evangeljskem župnišču. Zagonetna afera v Novem mestu Dimnikarski pomočnik Jože žaru smrtno ranjen — Zločin aH Novo mesto, 20. januarja. £e kake tri leta je bil v službi pri uglednem dimnikarskem mojstru g. Bernardu Francu 39 letni dimnikarski pomočnik 2am Jože, doma iz Dol pri Hrastniku. Fant je bil znan v mestu, ker je imel ve-dno dovolj posla s strankami. Ni bil posebno živahne narave, temveč nekam potrt in zamišljen. Kaj je bil vzrok tega, je bilo težko reči. Kmalu so ljudje sami uganili in si šepetali marsikaj. Snoči je Zarn sedel v neki gostilni v družbi dveh gospodov. Poleg sebe pa je imel še dva mlada fanta, katerima je dajal za vino. Ob policijski uri so vsi zapustili lokal in se razšli vsak proti svojemu domu. Ko se je 2am na Florijanskem trgu pri hiši g. Papeža od svoje družbe poslovil, jo je mahnil preko trga mimo orožniSke postaje proti pokopališču. Z njim je šel v družbi neki mladenič, kateremu se je na koncu trga okrog ens ure zjutraj pridružil še neki fant V bližini pokopališča Je okrog dveh zjutraj odjeknil strel. Iz Žarnovih prsi se je izvfl pridušen krik in fant se je zgrudil. Kmalu sta na policijsko stražnico prihitela vsa zbegana oba 2arnova spremljevalca, ki sta službujočemu stražniku v pretrganih stavkih razburjeno pripovedovala, da leži pri pokopališču na cesti Tartreljf" Zarn. Stražnik je takoj pohitel tja s avtomobilom, v katerega so naložili smrtnoranjenega Zarna in ga prepeljali v ?WT1tt<™> usmiljenih bratov. Varnostni organi so takoj spočetka domnevali, da gre pri skrivnostnem dogodku za neko gnusno In močno razpredeno organizacijo, pri kateri je moral igrati Zarn glavno vlogo. ▼ tej smeri so se vršile tudi stroge poizvedbe, ki so dovedle do presenetljivih razkritij- Popoldne ao bili v zvezi s tem tra-gKntm a obenem zagonetnim dogodkom asatlisni trije osumljenci Zaplenjeno pa jg -bilo komreraentirajoče pismo, naslovna Zarna. Kako se je krvavi dogo-odlgraL se ni pojasnjeno. Eden od jrancev trdi, da je bilo orožje v ro- __drugega mladega Zarnovega sprem- Hevalca, dočim je smrtno nevarno ranje- ni Zarn izpovedal, da se mu je samokres sprožil po neprevidnosti in da gre zgolj za nesrečo. Vse do sedaj ugotovljene okol-sti pa kažejo, da sta se Zarn in eden izmed spremljevalcev medsebojno borila, kdo bo obdržal morilno orožje. Kot rečeno je vsa zadeva, ki je vzbudila v mestu mnogo hrupa in raznih komentarjev, zaenkrat še zavita v meglo, dokler ne bo spregovoril kateri izmed aretiranih in povedal resnice. Največ seveda pa bi znal o vsem povedati Zarn. Vsa znamenja govore, da bo v zvezi z zagonetnim dogodkom sledilo še več aretacij. Težko ranjeni Zarn je bil v četrtek dopoldne operiran in je operacijo. Se dobro prestal. Prestreljena ima jetra in žolčni mehur. V zvezi s tem dogodkom so bili aretirani 18 letni Ivan B., 19 letni Ivan P. in 33 letni Franc L. Zanimivo je, da je imel pred dnevi aretirani B. obvezano roko. Kako je prišel fant do poškodbe, ni bilo nikomur znano. O priliki včerajšnje aretacije vseh treh mlademčev pa se je dognalo, da je imel Zarn neko pot na Trško goro. Na povratku skozi Ločno, kjer stanuje B. se je Zarnu tudi ob tej priliki in po nesreči sprožil strel iz njegovega samokresa in zadel v desno roko B. Kakšno ozadje je imelo Zarnovo ravnanje, ta uganka je sedaj postavljena preiskovalnemu sodniku. Aretirani in bolni L. F. iz Cerkovcev pri Ptuju je izpovedal, da je imel Zarn okrog sebe vedno večjo družbo mladih moških, ki so hodili k njemu na stanovanje. Zarn je bil nasproti svojim mladim prijateljem vedno darežljiv. Ker fantje niso imeli sredstev za obiskovanje gostiln in kavarn, so pili na Zamov račun. Spričo tega so mladeniči izkoriščali prijateljske in intimne odnosa je z Žarnom in pričeli tudi izsiljevati od njega denar. Orožnikom se je danes posrečilo zapleniti več pisem, katerih vsebina ima Izslljevami značaj. Naše gasilsko danko > *ed aajpUre*. simi v *ej gasilski šapi. saj je bife usta- dom, ki esaji v senčnesa in vlažnem kraja pod Stritarji vcom blisn ierse cerkve, ae n« radosna novim pOtre%aai društva. Ze nad 10 lat se potegujejo neti gasilci as to, bi doWl "o* dom- Vsa Ista zbirajo za novo stavtio in imajo is čeden znesek zbmn v ts namen. Zanimivo pa je, da ne morejo dobiti primernega prostora. Odbor d "tako"1*^1 umestno, da podpro naše rejce tudi ostale občine. — Tri komisije ob Savi. Pristojno obla-stvo je odredilo za 19. t. m. tri komisije. Merodajni činitelji in mejaši so si ogledali že postavljeni škarpi pri čevljarskem mojstru g. Blažu FCimovcu v Gradcu in zidarskem mojstru g. Niku Krhlikarju. istotam. Obenem je bil ogled savskega brega v Litiji pod hišo g. Potokarjeve, ki si namerava postaviti obrambno škarpo. Iz Trbovelj — Cestna dela v Trbovljah. Zadnja leta je bila tukajšnja banovinska cesta na več mestih temeljito preurejena, zlasti tam, kjer je radi ožine in ostrih ovinkov ovirala promet ali pa je bila ogrožena varnost ljudi na teh mestih. Tako se je predlanskem in lani temeljito preuredila in preložila v Trbovljah od Spanca do stare občine, dalje od Podmeje proti Savinjski dolini na eni in proti Trbovljam na drugi strani, lansko leto pa se je omilil estri ovinek pri gr Mni Dimnik, ki je resno ogrožal in • 1 promet. V letošnjem letu pa se r ava razširiti banovinska cesta tudi v Gaberskem in nad gostilno škrat, kjer je razširitve res najbolj potrebna. Z delom na preureditvi teh cestnih odsekov se bo po vsej priliki pričelo že spomladi in bo pri teh delih našlo zaposlitev zepet večje število brezposelnih. Govori se tudi o nadaljevanju začetih del na cesti Trbovlje—Bevško—Slačnik, vendar krediti za to še niso odobreni. Vse torej kaže, da bo tudi v letošnjem letu izvršenih v naši dolini več javnih del, pri katerih bo našlo delo večje število brezposelne mladine in če prištejemo še stavbena dela, kakor novi občinski dom m druge stavbe ,katerih gradnja je v naši dohni na vidiku, potem lahko rečemo, da bo tudi letos preko poletja preskrbljeno, da dobe delavorjni brezposelni vsaj za nekaj mesecev zaposlitev. — Slovenska tragedija je naslov igre, ki jo uprizori Mrakovo gledališče iz Ljubljane v nedeljo 22. t. m. ob 16- uri v tukajšnjem sokolskem domu. Večini Trbo-veljčanom ta igralska skupina ni znana, čeprav je že marsikje nastopila z večjim ali manjšim uspehom. Pravijo, da bo naslov igre »vlekel« in da bo pravzaprav največ radi »firtoca« obisk dober. Radoved nost je pa stara dobra navada Trbovelj-Čanov in s to računajo tudi igralci Mrakove igralske skupine. — Rudniški gasilci bodo imeli v nedeljo 22. t. m. ob 16. uri v svojem domu na Vodah letni občni zbor. Je to ena najbolj discipliniranih gasilskih edinic v našem s rezu, ki si je z vztrajnim in požrtvovalnim delom ustvarila tehnično najbolj izpopolnjeno gasilsko opremo s popolno mo-torizacijo vozovnega parka in strokovno do popolnosti izvežbano gasilsko moštvo, ki je v danih primerih kes vsaki še tako težki in nevarni nalogi. Geti želimo tudi v naprej najlepše uspehe v delu za pomoč ogroženemu bližnjemu. — Konjska smrkavost — nevarna kužna bolezen je bila v oktobru lani ugotovljena pri posestniku Forte Jožefu v Lovkah, zaradi česar je oblast odredila stroge varnostne ukrepe proti razširjenju. Zlasti je prepovedala izdajanje živinskih potnih listov za vse vrste kopitarjev v Lokah in Cečali. kjer se je pojavila pri posestniku Jožefu Polancu v Rečici občina Loka pri Zidanem mostu, katerih dvorišča so stavljena pod strogo zaporo. Prekrški teh odredb se bodo strogo kaznovali. Iz Slovenjgradca — Nenavadna goljufija. V slovenjgra-ško Okrajno hranilnico je prispela po obre_ sti, ki jih ima dobiti za denar, naložen na njeno nezakonsko hčerko, 38.1etna koča ri ca Antonija Kotnik iz Legna. Ravnatelj posojilnice g. Milan Smld je Kotniko- vi takoj v redu izplačal 440 din obresti, nakar je bil takoj zaposlen z neko drugo stranko. Med tem Časom si je Kotnikova na nerazumljiv način ponovno prisvojila plačilni list in ga izročila v Izplačilo uradniku hranilnice g. Ivanu Vaupotu, ki ji je seveda brez nadaljnjega izplačal ponovno 440 din. dele pri večernem zaključku je prišla goljufija na dan in pod težo uvhcev je končno Kotnikova orožniitvu priznala goljufijo. Kotnikova Je ves denar že potrošila in je bila danes Izročena sodišču. Z Jesenic — Oj. hi tkarliriki škrat* V članku »Jesenice dobe veliko in moderno bolnico«, ki je izšel v četrtek na 4. strani našega Usta nam je tiskarski škrat napravil velike nerodnosti Namesto besed: cProtit^berku-loznl /**-pfl*r~"> posluje v neki luknji brez oken> je Objavljeno v neki kuhinji in namesto tsoUrni paviljon, Je nOo nssdsano izttvni paviljon. Genj. čitatelje prosimo, da tej ns^ajtvoati oproste. 4B«l«i*iea K O L ■ D A R DtANBS: Sobota, 21. Januarja katoličani: JUTRI: Nedelja. 22. Januarja katoličani: DANAINJ £ PRIREDITVI: KINO MATICA: Vragi neba KINO SLOGA: V zarji slave KENO UNION: Knegkija Tarakanova KINO MOSTE: Strah ki Valček na ledu KINO ŠIsVKA: Rumena zastava DRU1TVO »SOČA« predavanje dr. Alojzija Zalokarja o zgodovini ljudskega zdravja, v Jugoslaviji ob 20.30 v salonu pri Levu CMD DRUŽABNI VEČER s plesom v veliki dvorani Kazine ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE: Dobil vojak Švejk Ob 20.15 Mestni dom FILOZOFSKO DRUŠTVO: predavanje dr. Emila Hrovata >Slutnja in intuicija« ob 18. v mineraloški predavalnici na univerzi PRIREDITVE V NEDELJO KINEMATOGRAFI ISTI SPORED ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE: Dobri vojak Švejk« ob 20.15 Mestni dom LUTKARSKI ODSEK ČESKOSLOVEN- SKE OBCE Robtnson Crusoe« ob 15. v Narodnem domu DEŽURNE LEKARNE DANES IN JUTRI: Mr. Sušnik. Marijin trg 5, Kuralt, Gosposvetska cesta 10 in Bohinec ded.. Cesta 29. oktobra 31 MESTNO DEŽURNO ZDRAV. SLUŽBO bo opravljal od sobote od 8. zvečer do ponedeljka do 8. zjutraj, mestni višji zdravnik dr. Marjan A h č i n, Koryt-kova ul. 18. telefon št. 36-24. Iz Ljutomera — Mura Je zopet plovna. Radi hude zime preteklih tednov je bil radi debele ledene plošče, ki je pokrivala strugo, plo\Tii promet preko Mure nemogoč. Tako se je mogel ves promet s Prekmurjem vršiti le čez mostove v Veržeju, Radgroni in Murskem Središču. Šele te dni. ko je izginila po južnem vremenu ogromna ledena plošča, oe je začel promet preko Mure tudi z brodovi, dočim se je vršil do južnega vremena v krajih, kjer ni mosta, neovirano po ledu. — ValUna jajca štajerskih kokoši. Tudi letos morejo interesenti naročiti valilna jajca štajerskih kokoši. Naročila sprejemajo kmetijske organizacije, občine in šolska vodstva, do konca tega meseca. Istočasno z naročili je treba poslati tudi denar za jajca, ki so radi subvencije banske uprave in sreskega kmetijskega odbora po 50 par. — Naša meščanska šola. Naša meščanska šola, ki je pred leti Obhajala 10-letnico, si je pridobila sloves dobre podeželske meščanske šole ter je dala že lepo število absolventov, ki zavzemajo danes v javnem življenju že lepa mesta. Vsa leta pa je bilo tu tudi dovolj učiteljskih moči, kar smo ob koncu leta spoznali pri dobrih uspehih učencev. Kako pa je letos? Kljub pomanjkanju učnih moči je bila letoe v začetku šolskega leta s šole premeščena Še ena učna moč tako, da morajo danes ostale učne moči opravljati isto delo s prekomernim številom ur. poleg tega pa ima prvi razred le vsak drugi dan pouk. Na vprašanje, kaj se bodo učenci naučili, je odgovor lahek, čudimo se, da se posveča ravno ljutomerski meščanski Šoli tako malo pozornosti. Iz Maribora — Dvojni jubilej bo obhajal jutri v krogu svoje družine poštar Franc Emer-šič. Obhaja 60 letnico svojega življenja in 35 letnico zveste ter neprekinjene službe pri pošti. Jubilant je vkljub svojim letom še mladeniško čil. Trdi, da ga je naporna poštarska služba celo utrdila. Še mnogo let srečnega življenja! — Mariborski svinjski sejem 20. t. m. Pripeljanih je bilo 179 svinj. Povprečne cene so bile: S do 0 tednov stare 80 do 100 din, 7 do 9 tednov 110 do 130, 3 do 4 mesece 280 do 340, 5 do 7 mesecev 350 do 450, 8 do 10 mesecev 490 do 550, leto drl stare 780 do 1010. Mesne cene so bile: 6.50 do 9, oziroma 9 do 11.50. Prodan je bil 101 komad. — Zgorela je domačija posestnika Josipa Benka v Rogoznici. Škoda znaša nad 35.000 din. — Desno nogo si je zlomil, ko je padel na parketu, 43 letni Jože Gerblč, lastnik menjalnice na Aleksandrovi cesti. — Neverjetna lahkomiselnost. H kmetici Antoniji Frasovi v Orehovi vasi je prišla neka ciganka, ki je dejala, da zna čitati usodo iz njenih rok. Ko si je ogledala roke Frasove, je dejala, da je hiša začarana po krivdi zlobnih sorodnikov. Zahtevala je 500 din, češ da bo pregnala zlo usodo. Frasova, ki je bila sama revna, si je izposodila 500 din. Ciganka je nato zahtevala še dve jajci, ki jih je razbila na tleh, na katerih je obležal kamen. Pripomnila je: Zdaj ko se je pojavil kamen, ti lahko pomagam, sicer ti ne bi mogla. Potem je zahtevala še dve črni sveci, kl je morala zanje plačati Frasova 100 din, a naposled si je Izposodila še 200 din. Ko ji je Frasova izročila še ta denar, je ciganka odšla, češ da pride drugi dan ob pol 11 zopet in jo bo rešila zle usode. Seveda o nji ni bilo več ne duha ne sluha. Frasova Je šele zdaj spoznala, da js nasedla in je sleparijo prijavila orožnikom. — Predstojništvo mestne policije v Maribora sporoča, da bo redni letni pregled vseh motornih vozil iz Maribora po zato določeni komisiji, dne 25. in 26. januarja 1939 ob 15. na dvorišču mestnega avtobusnega podjetja v Plmarnifiki ulici v Mariboru. Vsi lastniki motornih vozil iz Maribora se pozivajo, da pripravijo v določenem času in kraju vsa svoja motorna vozila radi pregleda. Vsak lastnik motornega vozila Ima prinesti s seboj: prometno knjižico z državnim kolkom 100 din za potrdilo v prometni knjižici. Takso za komisijski pregled v znesku din 54 za vsak avtomobil, odnosno din 27 za vsako motorno kolo. Vozila morajo biti v očiščenem stanju in uporabna za vožnjo. Pregledi se bodo vršili z vso strogostjo, zlasti se bo polagala pažnja na stanje šasije, peres, vzvodov, zavor, kretala, Žarometov, hup itd. Ako bi se lastniki motornih vozil iz utemeljenih razlogov ne mogli Iudeležiti pregleda, naj se pravočasno opravičijo, sicer ne bodo smeli voziti z nepregledanim! vozili. 17 kbOVaMMU SA.SO0* *. SENZACIJA!!! Jubilejni šlager Metro-pro4ukci)e! Največji letalski film v zgodoviai kinematografije! Junaki med nebom in zemljo! VRAGI CLABKGABLE — MTRNA LOT — SFENCER TBACT Premiera kino Matica 21-24 ob 16.. 19. In ti. url. Jutri, v nedeljo, ob !jll. dop. In ob S., S.. T. In •.url svecer. številke iz hiše pokore fetmitaica lasi hrano letnikov je izdala ljubljanska 388.341 din — Število jetnikov spet narašča Ljubljana. 21. januarja Mrzlo človeka spreleti, ko vstopi v hišo pokore, v katero se pride skozi glavni vhod na Miklošičevi cesti. Hiša ima velika okna. toda zamrežena so. Mračno je v hodnikih in neprijazno. Hiša pokore? Morda za prav majhen odstotek tistih, ki se za njimi zapro železna vrata. Morda za liste, ki so prvič gostje te hiše. Za vse druge je pač kaznilnica ali jetnišnica, v kateri morajo odsedeti prisojeno jim kazen Nič več in nič manj. Kajti kaznovanje poboljša prav redke izmed ljudi, ki so prišli navzkriž z paragrafi kazenskega zakonika. Zgodovina prava dokazuje, da je kaznovanje bilo od davnih časov v glavnem nekakšno socialno maščevanje in socialna samoobramba po načelu »zob za zob in v skladu z nagoni posameznika in zajednice, ki skuša zatreti in odpraviti, kar ruši ravnotežje, mir, varnost in razvoj posameznika ali skupine. Pozneje je socialno kaznovanje dobilo globlji pomen od vere kot pokora, očiščenje, sprava z najvišjim bitjem in tako dalje. Moderna doba je združila te pojme s pojmi pobolj-ševanja, vzgajanja in podobno. Vršilec dolžnosti upravitelja ljubljanske jetnišnice g. Spreitzer nas je ljubeznivo sprejel in nam je radevolje povedal, kako je teklo življenje v hiši pokore lansko leto. V teku lanskega leta je bilo v ljubljanski jetnišnici povprečno 316 jetnikov, obsojencev, pripornikov in preiskovancev. V primeri z 1. 1937. je bil povprečni stalež večji za 67 ljudi. V celem lanskem letu je znašalo število prehranjevalnih dni ali porcij 110.163. Prehrano vseh jetnikov v teku lanskega leta je v denarju znašala 388.341 din. Za vsako porcijo računajo v jetnišnici povprečno 3.52 din na dan. To je samo hrana. Jetnik pa porabi tudi luč. kurjavo in drugo. Celotna režija na vsakega jetnika se računa dnevno na 3 din. Kdor je obsojen za plaćanje stroškov za izdrževanje kazni, plača torej za vsak dan. ki ga odsedi, po 8 din. Pri večini ^etnikov so ti stroški seveda neizterljivi in iih plača državna blagajna. Hrana ni iz samega ričeta, kakor ljudje mislijo. Zjutraj dobe gostje v tem hotelu nrežganko. ob sredah in nedeljah pa črno kava Kosilo obstoja iz tečne domače hrane. Meso dobe jetniki samo ob nedeljah in praznikih. Za večerjo pa dobe vsi primerno juho. Večerjo so vpeljali v ljub-viski kaznilnici šele po vojni. Do prevrata so jetniki hodili za večerjo spat. Kruha dobe jetniki tudi dovolj. Pred vojno je ljubljanska jetnišnica dobivala ■ komisni kruh iz Celovca, sedaj ima svojo ! parno pekarno in peče doma kruh. Mladi in zdravi jetniki dobe na dan 560 gramov kruha, ki je narejen iz mešanice koruzne in pšenične moke. Bolni in starejši jetniki dobe bel pšenični kruh. Zanimivo sliko o kriminalnosti v območju ljubljanskega sodišča nudijo številke o gibanju gostov jetnišnice. L .1919 je bilo v jetnišnici povprečno 216 jetnikov dnevno, 1. 1920. je bil obisk že večji, dnevno povprečno 321. Tudi naslednje leto je število naraslo na povprečno 333 jetnikov na dan. Po L 1921. je število jetnikov začelo padati in je doseglo 1. 1930. najnižje število. Tega leta je bilo v jetnišnici povprečno samo 192 jetnikov dnevno. Potem pa se krivulja dnevnega staleža dvigne. L. 1931. je znašal povprečni dnevni stalež 228 oseb, 1. 1932. že 277, L 1933. pa 355. ter je dosegel 1. 1934. rekordno število ali maksimum 357 jetnikov povprečno dnevno. Leta gospodarske krize so prignala v jetnišnico največ spokornikov. Za mnoge je bila jetnišnica v teh letih dobrodelni zavod. Dobili so delo in hrano ter streho nad glavo. L. 1935. je znašal povprečni dnevni stalež 319 jetnikov, 1. 1936. je stalež že padel na 300, 1. 1937. pa na 249. V teku lanskega leta pa se je zopet dvignil na 316 oseb. Po veliki krizi v letih konjunkture je padla tudi kriminaliteta. Kader delinkventov tvorijo v večini tatovi in vlomilci. V zadnjih treh debelih letih so se lažje prebili skozi življenje, ne da bi kradli in vlam-ljali. Lansko leto pa je bila prilika za zaposlitev že manjša in zato je tudi število jetnikov naraslo. Žalostno dejstvo je, da tvorijo prirastek večinoma mladi ljudje, zlasti pa mlajši in starejši mladoletniki. Tudi sodna statistika kaže. da je naraslo število ovadb in obsodb mlajših in starejših mladoletnikov. Obsojencev okrajnega sodišča v Ljubljani je bilo ob koncu 1. 1937. v jetnišnici 35. v teku lanskega leta je znašal prirastek 1700. Večina je v teku leta kazen odsede-la, tako da je ostalo ob koncu 1. 1938. v jetnišnici le še 34 obsojencev. Obsojencev okrožnega sodišča v Ljubljani je bilo ob koncu 1. 1937. v jetnišnici 276. med lanskim letom jih je prišlo zraven 2028, ob koncu 1. 1938. jih je od teh ostalo 257 v jetnišnici, ker kazen še ni bila prestana. Uprava jetenišnice je začela sestavljati vzorno statistiko o vseh podrobnostih Življenja v zavodu. Za vsak mesec napravijo diagrame o staležu in podobno. V zimskih mesecih se krivulja gostov močno dviga, v letnih mesecih pa pada. V poboljševalnici je zdaj okrog 50 gojencev. Jadralno letalo je skonstruiral Lep uspeh lajika, prometnega uradnika Alfonza Skoka Zidani most, 20. januarja Kakor so nsuft železničarji na Zidanem mostu zastavili vse svoje sile, da premagajo težave izredno velikega prometa, tako se je porodila misel v prometnem uradniku g. Alfonzu Skoku, da u*tvari v svojem že itak skromno odmerjonem prostem času. model jadralnega letala, ki naj Ki vrrbudil zanimanje naše mladine za letalstvo. Žc v počitnicah se je vrgla mladina na izdelavo papirnatih modelov, kar je dalo g. Skoku iniciativo, da so je lotil kot laik izdelave jadralnega letala, katerega prvi poskus na Brisah pri Zidanem mostu je te dni uspel zelo zadovoljivo. Če bi bil le poklrugikrat večji, bi služilo to letalo izurjenemu pilotu, da bi lahko letal po zraku in se z- njim spustil na določeni km j. Model je zahteval izredno veliko vztrajnega dela ne le v izdelavi posameznih delov, ampak tudi v njegovi sestavi in lepljenju. Najprej je model narisal v naravni velikosti s tlo in narisom na ravno desko, ki je obenem služila za obdelavo potrebnih profilov in letvic. Pri delu je največ rabil listno žagico, razne oblike pil, steklo, raspe, mrzli klej, vrvice za vezanje. Kakopak ni manjkalo šestila. merila, kotomera in še drugih potrebnih reči. Po dobavi raznega lesa in po izgotovitvi načrta je pričel z izdelavo modela, ki ob* stoja iz 165 delov (!). Model obstoji iz treh delov: krilo, trup in visinsko krmilo. Krilo in visinsko krmilo sta pritrjena med poletom na trup po treh gumijastih t rakih, ki omogočajo izbiranje predmetnih delov v zraku. Stransko krmilo je sestavni del trupa in omogoča letalu t zvezi z grebenom nad trupom polet v ravno smer proti vetru in s tem tudi nameri, da doseže pri popolnoma mirnem zraku približno 9 km dolžine in 850 m višine. Krilo ima po sredini dve glavni letvi, ki sta v pari upognjeni, v sredini za 100 mm navzgor in 200 mm nazaj in obstoji iz 126 delov, med temi 72 profilov, ki so med seboj vezani z obema srednjima letvicama, poleg tega pa tudi s prednjo n zadnjo. Sprednja se lomi trikrat in preide pri 16. do 17. profilu v bambusni lok, a zadnja štirikrat, a se steka pod ojačilno vcaano ploščico zor/et v bambusni lok. Vse te letvice prehajajo od 9. profila iz 5 mm debeline polagoma proti koncu krik t 2 mm. Profili na krilu ao iz vezanih plošč mahagonija v 0.8 mrn debelini, a profili v trupa hr vezanih plošč »Sambo« v 1.2 mm ja-koatL Model tehta 820 g. Ka/petina kril je 2J0 m, dolžina pa je 1.54 m. Težišče modela je pod 5. profilom, kjer je tudi pritrjen kavelj za fračo pri naletu. Model je bil te dni kot rečeno žc preizkušen na Brisah. Ker še ni izgotovljena preobleka kril in trupa, je bil provizor čno prevlečen z japonskim papirjem. Startal je pred očmi konstrukterja g. Skoka in številnega občinstva popolnoma brezhibno. Kljub terenskim neprilikam je letalo pristalo nepoškodovano. Ta polet se jc vršil le zaradi preizkušnje in uravnave višinskega krmila, kar se je v polni meri posrečilo. Model je razstavljen v izložbi trgovske hiše Stermeckega v Celju, kjer si ga lahko vsakdo ogleda. Ob prvi priliki pa ga bo prinesel g. Skok v ljudsko šolo na Zidani most in v Radeče, kjer ga bo pokazal naši mladini ter obenem razložil sestavne dele in funkcijo njegovega poleta. S tem bo ▼zbudil v mladini zanimanje za jadralno letalstvo. Ko bodo končana še oblačilna dela skeleta, bo izvršil konstrukter prvi polet nekje na kamniškem polju, o čemer pa bomo še poročali. Iz Celia —c Zanimiv koncert zbora dramatičnih harmonik. Dijaki iz Celja in Ptuja bodo priredili v nedeljo 22. t. m. ob 16. v celjskem gledališču koncert zbora kromati-AtHfo harmonik. čMi oohtfcek Je namenjen DijaAki kuhinji v Cerju. Udeležite ae tega gvojevistneam koncerta v Čim večjem šte- vĐu! _ —c Uprizoritev »Helij weod«t«. Ljubljen ska drama bo uprisorua v torek 24. t. m. ob 20. ▼ celjskem gJertalMBn učinkovito komedijo Romana Niewiarowicea >HoHy-wood< v rettji g. Bratka Krefta. Sodelo-j vaU bodo ga. Mbm Daaflove ter gg. Jan, f Deberec m Krarj. PiJ* abon-1 rna. Ncabonentl^loW> VB^]P*ce v P"*1" prodaji ▼ laajlaasni Slomefcov© ^L^flos*! uasejava sv. Save. Na sv. Save v petek 27. t. m. bo ob 9. služba v pravoslavni cerkvi sv. Save. Po bo* ji bo krenila procesija v telovadnico L drž. narodne sole, kjer se bo pričela ob 10-30 dotoka proslava z blagoslovi jen jem vode in rezanjem kolača. V četrtek 26. t m- bo ob 17. v pravoslavni cerkvi bdenije (večernja s Jutrenjo). —c GaSUekl tečaj. Gasilaka zajednica bo priredila v gasilskem domu v Celju strokovni tehnični tečaj, ki bo trajal od 24. do 28. t. m. —c Kondorjeva raa>tava v Celju. Znani slovenski karikaturist Ladislav Kondor bo otvoril v četrtek, 26- t. m. v Celjskem domu razstavo svojih del. —c Pregled motornih vozIi za mesto Cerje in celjski 3rez bo v soboto 28. t. m. od 8. zjutraj dalje pred mestno garažo na Sp. Lanovžu. Lastniki motornih vozil, ki še niso prijavili svojm vozil v registracijo, naj to storijo čimprej. —c TU ■eVage. Ko se je vračal Tletni posestnikov sinček Ivan Povh iz St. Janza pri Velenju v sredo iz iole, je padel tako nesrečno, da si Je zlomil levo nogo pod kolenom. Pred dnevi je padel 241etni sin preužitkarice Ivan Spom iz Srna rt nega ob Baki pri spravljanju lesa v gozdu in si zlomil levo ključnico. V ponedeljek je padla loletna posestnikova hčerka Pavla Arzeoskova z Razgora pri škofji vasi na poledenelih tleh in si zlomila desno ključnica Vsi trije ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici —c Vl°m v Podčetrtku. V noči od srede na četrtek je vlomil neznan storilec v lekarno mag. pn, g. A. Iskre v Podčetrtku. Vlomilec je odstranil mrežo z okna laboratorija in zlezel v notranjost. Iz predala prodajalne mize je ukradel 150 din gotovine in odnesel tudi morfij, ostale strupe pa je pomešal in pustil v lekarni. Skoda znaša okrog 500 din. Orožnistvo je vlomilcu že na sledu. —c Zaključek boinicarskega tečaja. S reski odbor društva Rdečega krila v Celju bo zaključil bolnicarski tečaj z javnimi izpiti, ki se bodo pričeli v nedeljo 22. t. m. ob 9. dopoldne v predavalnici v Zdravstvenem domu v Celju. —c Nočno le*arni*Ko službo ima od sobote 21. t. m. do vštetega petka 27. t. m. lekarna >Pri orlu« na Glavnem trgu. Posledica alkoholizma so premajhna stanovanja Zakaj mora v Ljubljani marsikdo Se vedao stanovati v pretesnem stanovanja Ljubljana, 21. januarja Pred dnevi je neki list obširno pisal o alkoholnem vprašanju kot naši največji narodni nesreči, ki upropasča ne samo naše narodno premoženje, temveč slabi tudi duševne sile, tako posameznika, kakor družine in človeške družbe sploh. Resničnost teh trditev leži na dlani, zato jo mora vsak razsoden človek podpisati z obema rokama, bodisi inteligent kaicor tudi zadnji delavec. Pobudo za te vrstice pa mi je dal omenjeni list s svojim podnaslovom: — Krivice socialnega reda — kjer pravi: — Ugo*. tovljeno je, da je stanovanjsko vprašanje v tesni zvezi z alkoholizmom. — Toda to tezo je člankar postavil na glavo s tem, da je zapisal: — Pretesna in premajhna stanovanja so često vzrok pospeševanja alkoholizma. — Ta trditev pa bi se morala glasiti, da bi bil žebelj zadet na glavo, ravno obratno, to je — alkoholizem je često vzrok pretesnih in premajhnih stanovanj. Da je ta moja trditev v pretežni večini primerov pravilna, hočem dokazati na podlagi povojnega stanovanjskega vprašanja in s tem zvezano gradbeno delavnostjo. Znano je. da imamo v Ljubljani približno 4.500 po vojni zidanih hiš. Med tem jih je morda 109r. ki niso bile zgrajene iz potrebe, temveč iz raznih drugih razlogov. Ostalih 90*?c pa lahko trdim, da je bilo sezidanih zato. ker so njihovi graditelji stanovali s svojimi di-užinami v — premajhnih in pretesnih stanovanjih ali pa so bili brez stanovanj. Po mnenju pisca omenjenega članka, bi bili vsi ti ljudje imeli dovolj vzroka, da bi "bili postali alkoholiki, kar pa se hvala bogu ni zgodilo. Nasprotno! Ti ljudje so v Ljubljani rešili po vojni tako pereče stanovanjsko vprašanje ter spremenili Ljubljano iz dolge vasi v res lepo in veliko mesto, obenem pa izredno ojačili davčno moč države in drugih javnih institucij ne glede na to, da je bilo pri tem delu zaposlenih nešteto delavcev in obrtnikov. Kdor se zamisli v to, da bi bila Ljubljana brez podjetnosti teh ljudi še danes samo dolga vas. polna barak, različne golazni, tuberkuloze in nemorale, ni nič čudnega, če mu vzkipi žolč, ko vidi. kako se napram tem ljudem postopa. Značilno pri tem je tudi dejstvo, da pripadajo ti podjetneži v pretežni večini najnižjim slojem prebivalstva. Zato bi bilo še bolj opravičljivo, ko bi bili zagazili na-mestu v gradbeno podjetnost, v močvirje alkoholizma. Toda ta armada, lahko jih imenujem samoodpovedance. ne pozna drugega kakor delo skrbi in dolžnosti. Vsako razvedrilo, kakor gledališče, kino in druge zabave so jim popolna »španska vas«.. Ce se ta ali oni zmoti, da v nedeljo popoldne popije četrtinko dalmatinca, že istočasno tudi računa in premišljuje, kje bo priščip-nil ta dva dinarja, ki ju bo zdaj po njegovem mnenju brez potrebe zapravil. Sicer ne maram nikomur ničesar očitati, ker živemu človeku se lahko vse pripeti, poudarjam pa: marsikdo, ki je med vojno in prva leta po vojni, stanoval udobno, stanuje danes v — pretesnem in premajhnem stanovanju —. zaradi svoje lahkomiselnosti in alkoholizma. In ravno takšni ljudje se v prvi vrsti razburjajo nad svojimi bivšimi tovariši, ki so sedaj posestniki zadolženih hiš. češ da zahtevajo previsoke najemnine ter kličejo na pomoč državo, da naj jih ščiti s stanovanjskim zakonom. Od mestne občine pa zahtevajo, naj jim gradi poceni stanovanja, seveda zopet na račun davkoplačevalcev, njihovih nekdanjih tovarišev, ki žive trezno in solidno. Priznati moram, da mestna občina tem njihovim zahtevam preko svojih moči ugodeva. Pri tem se mi nehote vsiljuje vprašanje; Ali ne bi bilo bolje, da bi bili tudi mi, posestniki novih hiš. živeli lahkomiselno ter pustili drugim skrb za gradnjo nadih stanovanj, namestu da smo štedili in st povsod pritrgovali menda samo zato, da nas sedaj na merodajnih mestih smatrajo za verižnike. ter se napram nam tudi temu primerno postopa? Nič zato, če bi tudi Ljubljana imela svojo Jatagan malo, boljše bi bilo za nas, kakor pa da je lepo. snažno in prikupno tujskoprometno mesto, ker od te lepote se nam niti enkrat ne napolni želodec. Vse to pa krm Ljubljana po zaslugi tistih ljudi, ki so po mnenju pisca, omenjenega članka imeli vzrok postati pijanci, pa so se v svojo škodo obrnili v nasprotno smer. Pri tem pa naj omenim še nekaj, kar je tudi jako značimo. Pretežna večina r>a-di. ki so gradili svoje hiše. ni rojena v Ljubljani, temveč se je priselila, kakor pravimo, s trebuhom za kruhom. Med njimi najdemo zelo veliko Dolenjcev in Štajercev, manj pa Je Gorenjcev in Notranjcev. rVe-cej znatno število je tudi vojnih beguncev iz Primorja ki Krasa, nekaj pa je celo tujih državljanov. Vsi brez Izjeme pa so v Ljubljani dobri davkoplačevalci. Tudi o tem imam svoje mnenje, ki ga bom ob pravi priliki povedal. 1 Janko Kos Kafilerija in priprava za izdelovanje katrana Dve važni in za Ljubljano zelo potrebni napravi se nam obetata Ljubljana. 21. januarja Ljubljana dobi dve važni in v zdravstvenem pogledu potrebni napravi; župan dr. J. Adlešič je včeraj, ko je novinarjem razlagal osnutek mestnega proračuna, napovedal, da bo mestna plinarna dobila napravo za pridobivanje katrana in da je v osnutku proračuna določena tudi anuiteta za odplačevanje posojila, ki ga bodo najeli /a zidanie kafilerije. Obe napravi sta za Ljubljano zelo potrebni, čeprav se to morda ne zdi na prvi pogled. Kaj je kafilerija? Naprava ze predelovanje mrhovine v porabne snovi, lahko bi rekli neke vrste kemična tovarna, ki izdeluje iz »ničvrednih« odpadkov, ki se jih nabira mnogo zlasti v klavnici da« za dnem. in iz mrhovine, ki jo pokopava konja č, potrebne produkte. Pokopavanje mrhovine je postala v Ljubljani že kočljiva zadeva; živalsko pokopališče je v Mestnem logu na kon jače vem zemljišču. Ko se je mesto razširilo tudi na Mestni log in ao nastale mnoge nore uftiee 9 številnimi hišami med Cesto oa loko m trn o teko cerkvijo, so se ljudje začeli čedalje pogosteje pritoževati nad bližino pokopališča za mrhovino ter se bati za svoje zdravje. Mnogi so trdili, da se siri poleti od živalskega pokopališča neznosen smrad, ki privablja muhe. Ne motamo reči, ali je mrhovina, sicer dovolj globoko zakopana* smrdela tako nevarno, nedvomno pa je, da pokopavanje mrhovine v bližini stanovanjskih hi* ni primerno in je v resnici škodljivo zdravja ljudi već ali manj. Raze* pa je bilo zavrženih mnogo koristnih rovin. ki jih v drugih državah že dolgo uporabljajo z velikim pridom. V podrobnosti o donosnosti Jkatilerije in stroških zanjo se ob tej priliki ne bomo spuščali, lahko pa rečemo, da bo investicija kmalu odplačana in Ljubljana bo dobila napravo* ki je potrebna zaradi javnega zdravstva. Posojilo trn kafilerijo bo znašalo 910.000 din. Tudi naprava za pridobivanje katrana, ki bo baje spomladi že v obratu, je potrebna ir zdravstvenih razlogov m ne le gospodarskih. Ni nam treba posebej dokazovati, kako silno je potrebno, da Ljubljana dobi, če ne tlakovanih, veaj ketmaJavasne ceste. Dolžina ljubljanskih cest je zalo vehka glede na Število prebivalstva, odnosno gostoto prebivalstva. Tlakovanih cest je it vedno le nizek odstotek, čeprav je doslej občina investirala v ceste selo mnogo. Izkazalo se je, da je katntnisatanje cest najcenejši način trn odpravo praks, čeprav je treba katranizirane ali sutameksiranc ceste redno popravljati Katraniziranje cest je najbolj priporočljivo, kjer je manj voznega prometa. To se je izkazalo tudi v Ljubljani, v zahodnem dem, kjer so za poskušajo epnanieksimti nekaj cest (Levstikove, dubičeva. Erjavčeva, del Knafljeve). Toda katraniziranje cest pri nas je bilo se vedno precej dnago, kar amo monali uvažati katrar. iz Zagreba. Mestna pimnrna kot občinsko podjetje pri izdelovanju katrana aa mestno občino pač ao bo iskala dobička in Ze bo občina katmniziaala ceste v lastni režiji, smemo paioskovati, da bo ureditev ljaUjanskih cest poceni ter da bomo čez nekaj let imeli ka-tranUiranih veČino ulic. Koliko bodo /naseli stroški za pridobivanje katrana, ni znano, vendar pa ne bodo igrali velike vloge. V začetku bo najbrž večino katrana porabilo mesto, sčasoma bo pa plinarna lahko začela prodajati katran zasebnim podjetjem in drugim občinam. Kar velja za Ljubljano glede prašnih cest, je treba reči tudi za nase številne letoviške kraje. Sicer *o pa katranizirane ceste potrebne povsod, ne le v večjih in letoviških krajih. Naprava za pridobivanje katrana je torej zelo potrebna, da bi jo tako težko pogrešali kakor pogrešamo dobre ceste. Veliki uspehi grafologa Karmaha Ljubljana, 21. januarja 1939 Nas popularni znanstveni psihografolog Fran Teržan — Karmah, ki je s svojo knjigo »Nase življenje in okultna veda« pred letom dni v nasi javnosti zbudil največje zanimanje, je doživel nov, res nena, vadno velik in pomemben uspeh. Ena največjih ameriških založb nos — Booksellers To The World v New Yorku. Flfth Avenue 586, ga je nedavno prosila za dovoljenje, da izda njegovo kap go o našem življenju in okultnih vedah v angleščini pod naslovom ExrjerimentSjWtth Handvvriting: of Psychology« in podnaslovom »Tairlv technical and moetlv theore-tlcal not the character reading type* v prevodu znanega prevajalca Preneha De-\vitta. Znanstveni psihografolog g. Karmah je seveda za prevod dal svoj pristanek, saj bo s tem svoje velike uspehe uveljavil t vid i v Ameriki, kjer pa. je bil po svojem znanstvenem delu posebno med našimi ar-bohrvatskimi izseljenci že doslej zelo popularen. AmerISka ponudba našemu slovenskemu grafologu pa je prav laskava tudi sa vse nas, saj so res zelo redki naši avtorji, ki se morajo pohvaliti s taksnimi ponudbami. Svoje popularno delo >NaSe življenje in okultna veda« bo g. Karmah za ameriško javnost se izpopolnil ter mu dodal analize rokopisov oziroma podpisov skoraj vseh evropskih vladarjev, diktatorjev, državnikov, med njimi tudi naAega ministrskega predsednika dr. MIlana S to jadi novica, biv. sega ministrskega redsednika m armijske-ga generala petra živkoviča, voditelja Hrvatov dr. Vladka t Mačka in sedanjega predsednika našega senata dr. Antona Ko rosea. Delo bo torej v vsakem pogledu res zanimivo in bo čisto gotovo tudi na ameriškem knjižnem trgu zbudilo največje zanimanje. Grafologu g. Karmahu k njegovim velikim uspehom čestitamo ln mu jih želimo se mnogo! Iz Zagorja — Smuških tekem JZSS. ki so bile napovedane za soboto in nedeljo 21. in 22. t. m. seveda ne bo, kajti sneg je popolnoma izginil celo s senčnih reber. Namestu tega pa bodo smučarji, lovci in planinci priredili d revi v 9okblskem domu tradicionalno rajanje pod geslom besedila stare narodne pesmi: Godba je ukazana, tla so namazana! Hoj, haj! kaj bo pa zdaj ? — Hm, kar pogledat pridite, ne bo vam zal! — Prememba lokalov. Slaščičarska prodatfakiica Frana Kozjaka ae je preselila iz Koširjeve hise v prostor bivše delavnice g. Franja krenčiča, Id se je s svojo delavnico preselil v svojo hiso nad cesto. — Prestavitev struge potoka Medije na Lokah je sklenjena stvar in sicer v režiji TPD, ki je na odseku med Robavsom in PočJcorn ze regolirala cesto, o čemer smo že poročali, v nizu ukrepov za temeljito iatorieeanrje novega Loškega rova je tudi prestavitev potoka Medije in vzporedne cente, ki bosta pomaknjena aa kakih 50 mettov proč pod hrib na desnem bregu potoka in sicer v dolžini približno 200 m 04 Martanovca v smeri proti Rakarju. V torek si je ogledala teren komisija zastopnikov oblasti, podjetja TPD in 'sicer zastopnik gen. ravn. TPD iz Ljubljane dr. Spora, za rudnik Zagorje ravnatelj inž. in obratovodja inž. Karnovsek, sa glavarstvo inž. Kubias, za ban-upravo inž. Jurvan in od hidrotehni-ljublj. sr. načelstva inž. podnačemik litijski g. Deu in aa tkano Dukke inž. itarn. Komisija je načrt odobrila, Lastnikom zemljišč Sršen NaM ln VeadjD Ivami je bila ponuđena naameavjo prav usodna odkupna cena. da Js upati da bo prmk> do sporazuma. Ko-*• nasajenih objektov na tem m sicer čafcalniee, za delavstvo in bo 24. t. m. Stran 4 »COVaVSKI SHOD«. Veličanstvena fUmaka revija temperamentne vsebine in V ZARJI SLAVE Izvedbe Razkošen balet, divni plesi, očarujoča glasba in lZTisfi BlagerjH Sodeluje | priznanih filmskih umetnikov, sloveči R. Hilterjev bsist in nssejDS drege svet artistične skupine!_____KINO SLOGA, HL 27«#0 0*16», lt. in J&l. DNEVNE VESTI — Prijateljem in članom zamudnikom Vodnikove družbe vljudno sporoča družbeni odbor, da ima letošnje knjige še na zalogi. Z letošnjimi knjigami je članstvo izredno zadovoljno. Kdor želi imeti lepe knjige, zanimive VSeMo«*, dob: ?a 20 ain pri Vodnikovi družb; v Ljubljani 4 knjige: begato ilustrirano Vodnikovi pratiko rt leto 1939., Lojze Zupančevo povest Tretji rod, dr. Sorlijevo povest Večne vezi in Orožnove Karadjordjeviče, ilustrirano knji go posvečeno dvajsetletnici nase svobodne narodne države. Prijavite svoje članstvo družbeni pisarni po dopisnici, odnosno poverjeniku Vašega okraja, nakar se Vam letošnje knjige takoj pošljejo. Za Ljubljančane sprejemata prijave družbena pisarna, Knafljeva 5. pritličje in Knjigarna Tiskovne zadruge, šelenburgova. Pohitite torej z Vašo prijavo, dokler traja zaloga! * Odbor Zveze kulturnih društev v Ljubljani, izvoljen na občnem zboru 15. t. m. se je na svoji prvi seji konstituiral takole: I. podpredsednik dr. Bajič Sto jan, II. podpredsednik ravnatelj Špicar Jakob I. tajnik Verbič Dušan, II. tajnik Bučar Ve. koslav, blagajnik direktor Dolar Simon, gospodar inž Zajec Slavko, načelnik predavateljskega odseka Bučar Vekoslav, dramskega ravnatelj špicar Jakob, propagandnega Janežič Jelo, narodno-obrambne. ga ln tiskovnega dr. Bajič Stojan, knjižničnega Tonja Ivan, prireditvenega in mladinskega Zore Rudi. Predsednik zveze je kakor že javljeno profesor Fran Je-ran. ^ \M W\ družabni večer VlUlI s plesom DANES V SOBOTO 21. JANUARJA 1989 V KAZINI OBLEKA PROMENADNA — Bivši narodni poslanec Sveta Budi-savljevič umrl. V Prije polju je umrl včeraj advokat in bivši narodni poslanec Sve ta Budisavljević. — Nove kovance dobimo. Kmalu pridejo v promet novi kovanci, ki jih je državna kovnica denarja iartoTala že dovolj, in sicer dinarski, dvodmaraki, deseterinar-skL po 50, 25 ln 10 par. Kovanci za 10 din so k niklja, za 20 in 50 din, ki so tudi novi, pa iz litine, ki vsebuje 75°/, srebra in 2&l% bakra. Drobit pa je kovan iz litina, ki vsebuje aluminij, baker ln še nekatere kovine. — Svobodna cOna med Jugoslavijo in Rumu nI jo. Od kar smo dobili po pogodbi z RumjumVjo svoboden obmejni promet v globini 15 km se je razvil v okolici Bele Cerkve in Vršca zelo živahen osebni in blagovni promet. Zaradi novih mej sta bila mesti Vršeč in Bela Cerkev pred 20 leti hudo prizadeta v gospodarskem pogledu, ker sta izgubila zaledje. Zdaj al bosta oba kraja opomogla, ker se razvija v njih živahna trgovina. V Rumuniji so cenejša nekatera živila, pri nas pa nekateri industrijski izdelki. Danes oh ZO. uri, Jutri oh 1480, 1780 in uri „Strah" (Vrtlog) in „ValčeH na ledu" (Sonja Henie) KINO MOSTE — Kdo bo uvažal sladk0r iz inOzem-Kva? v zvezi z diskusijo o proizvodnji sladkorja v nam državi se je pojavilo tudi vprašanje kdo bo uvozil 1000 do 1200 vagonov inozemskega sladkorja, kolikor ga bomo rabili letos do nove kampanje. Doma smo namreč pridelali 7170 vagonov, rabimo ga pa 8.000 do 9000 vagonov. Zdaj je vprašanje katera sladkorna tovarna bo dobila dovoljenje za uvoz surovega sladkorja iz inozemstva in za njegovo predelavo ,pa tudi kaj bo z dobičkom odnosno z dohodki od carine na uvoženi sladkor. Nekateri mislijo, da bo uvoženi sladkor oproščen carine, kar je pa malo verjetno. — Zadružništvo zahteva lefotmo lem-baronega kredita. Na zadnji seji Glavne Zadružne zveae ae je obravnavalo tudi vprašanje lombardnih kreditov v nadrultoi-štvu. Plenum upravnega odbora Glavne zadružne zveze je ugotovil, da srrtnnji način dajanja lombardnih kreditov zadružništvu na temelju Privilegirani agrarni banki izročenega portfelja po uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov ne odgovarja potrebam zadružništva. Svojčas je bil namreč s odlokom vlade izpremenjen siatem kreditiranja našega gospodarstva tako, da daje Narodna banka kredite bančnim zavodom, trgovini in industriji, Državna hipotekama banka samo upravnim hranilnicam. Postna hranilnica pa zadružništvu. Ker pa Državna hipotekama banka ni hotela podpreti kreditiranja samoupravnih hranilnic, je Narodna banka prevzela se to, dočim je zadružništvo ostalo pri Postni hranilnici. Za kreditiranje zadružništva je imela Postna hranilnica na razpolago 200,000.000 din. Ta denar se je pa hitro porabil. Zadružna zveza v Ljubljani je dobila okrog 160,000.000. Zveza kmetijskih zadrug v Novem Sadu 20 milijonov. Glavna zveza srbskih kmetijskih zadrug pa okrog 30.000.000 dm tako, da je bila ta vsota celo prekoračena. Druge zadružne zveze odnosno zadruge pa niso dobile ničesar in se še vedno zaman potegujejo za kredite. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V ŠIŠKI, telefon 41-71. HANS ALBERS v svojem najboljšem filmu Rumena zastava Ostala zasedba: Olga Cehova in Dorothea Wieck Predstave: danes ob %9. uri, jutri ob 3., 5., 7. in 9., v ponedeljek ob %9. SOKOLI! Obiskujte ln podpirajte sokolski kino! Prihodnji spored: ELEPHANT BOT — Izpitna komisija za poamževaloe parnih motorjev in kottovstdh naprav. Ker je funkcijska doba članov izpitne komisije za poaluževalce parnih motorjev in kotlov-skih naprav pri banski upravi potekla, je ban odredil, da se postavi za predsednika izpitne komisije banovinski vdaji pristav pri banski upravi dr. Boris Premrov, za člane pa iz vrst uradnikov banske uprave tehnični vi« j i svetnik ing. Gvido Gulič in tehnični vis. pristav ing. Milju tin Debelak, iz vrst profesorjev Tehnične srednje eole v Ljubljani pa ing. Stane Premelč in ing. Htoko Petaric. — Split zahteva zračno zvezo. Splitski Aeroklub je imel v četrtek zvečer sejo, na kateri je obravnaval vprašanje zračne zveze Splita z drugimi mesti. Postavljena je bila odločna zahteva, da mora Split končno dobiti tako potrebno zračno zvezo. Kot središče Primorja je bil Split v tem primeru zapostavljen. Amfibije bi se lahko spuščale na morje v pristanišču samem, kjer je v ta namen že vse pripravljeno. — Vreme, Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo vreme z jutranjo me, glo. Včeraj je nekoliko deževalo na Visu. Najvišja temperatura je znašala v Dubrovniku in Kumboru 16, v Splitu 14, na Rabu 13, v Sarajevu 12, v Zagrebu 11, v Ljubljani 10.4, na Visu 10, v Mariboru 9, v Beogradu 3. Davi je kazal barometer v Ljubljani 761.6, temperatura je iznašala 6.2. — Ponesrečenci. 12 letni pastir Ivan Virant iz Tomišlja je včeraj doma cepil drva, pri tem pa mu je spodletela sekira ter se je vsekal v levo roko. — Predilniški mojster Anton Adler iz Litije je padel na cesti in si zlomil več reber. — 6 letni posestnikov sinček Anton Galjot iz Komen- i de je zlezel na voz in padel na tla ter si I Jfjsjnje. delavčeva si zlomila, lu Milka1 Sever — Ia»a>-preeelja« v bohnteo ki je padel s Statve in dobil posTcodbe,, hilhemga. hette. »flsjbeni Ust uprave dairvsfco banovine« s\ 6 z dne 21. t. m. objavlja pravilnik o ustanove*, ranvaknljsbasta sns/ftajs, ki ss bavijo že z zavarovanjem pogrebnin stroškov ln stroškov za bolezen in o skladih za pokojninsko zavarovanje, odločbo o posebnih taksah za poradila Zavoda m pospeševanje zunanje trgovina, spremembe in dopolnitve §§ 14 in 21 uredbe o organizaciji ministrstva za promet in prometne službe, navodila sa nostrifikacijo diplom pomožnega osebje v socialni in zdravstveni službi, odločbo občne seje državnega sveta k t. 2. čL 19 v zvezi s čl. 15 zsk. o dri. svetu in upravnih sodiščih, naredbo o zatiranju škodljivcev in bolezni sadnega drevja in odredbo o imenovanju izpitne komisije za poaluževalce parnih motorjev in kotlovskih naprav. — IToi is v Ljubljani sprejme kovinoti-skarja, strokovnjaka za Dieselov motor, galvanizerja za nikelj in krom, 3 kovino-livarje, 2 jedrarja in strokovnjaka za gradnjo jezov in mlinov. — Se o pogrešani Ani Hribernlkovi Iz Zapor. Včeraj smo poročali, da je že pred dvema tednoma izginila 19 letna delavka Ana Hribemikova, zaposlena v tovarni »Intez« v Kranju, stanujoča pa pri starših v Zapogah. Hribemikova, ki je bila Se neizkušeno dekle, je prišla zadnji čas pod vpliv nekega izprijenca iz okolice Kranja. Za razmerje je zvedel njen brat, ki ji je branil sestanke s pokvarjencem, pa ga sestra ni poslušala. V družini Je nastal prepir in na soboto po sv. Treh kraljih je Hribemikova izjavila, da bo skočila v Savo. — Slovenska Amaconka v Beogradu. Zagrebški Mati poročajo o neki izredno močni mladenki, ki se je producirala zaenkrat samo se pred novinarji v zagrebškem kinu Luxor kjer so vozili Čez njo avtomobili, trgala je železne verige, zvijala debele železne palice, raztrgala eop igralnih kart, lomila žeblje in držala na laseh 35 kg težko utež Končno je položila roko na desko polno žebljev in na roko ji je stopil moški. Baje je ta Amaconka iz Slove* nije, nastopa pa pod imenom Carola van Ltere. — Samomor trgovske pomočnice. V Zagrebu se je včeraj zastrupila trgovska pomočnica Dora Weiss. Vse kaže, da je bila nesrečno zaljubljena m to jo je pognalo v smrt. prepeljali ao jo v bolnico, kjer je kmalu izdihnila. — Težka selecnMka nesreča. V četrtek se je pripetila na železniški postaji v Spli tu težka nesreča. Pod vlak je prišel kurjač Jure Visič is vasi Koprivne pri Perkovi-ču. Bil je zaposlen na lokomotivi, pa mu je spodrsnilo, da je padel pod kolesa, ki so mu odrezala obe nogi. Iz Lf ublf ane —Tj Umrli so v Ljubljani od IS. do 19. t. m. Brezovar Jožef, 5 tednov, sin ki ep. pamočn. Hrepevnik Jožef, 7* let ključavničar, Kormšek Viktorija, roj. Mežnarič, 73 let vdova koči jaza mest. pogrebnega zavoda, Plestenjak Ivana ,roj. Kob al, 73 let, žena delavca tob. tov. Bajd Marija, roj, Pavmč, 70 let ,*ena strojarja, Wer-nig Stanislav, 2 dni, sin zelem, uradnika Šuštar Frančiška ,roj. pepelnik, 56 let, žena žel. zvan. v pok., Augultin Frančiška, sestra Felicija, 56 let, usmiljena sestra sv. Vhic. Pavel., Marn Alojzij, 33 let, zidar, Šmartno cfl> Savi, Petrovčič Viktor, 64 let, brivec, Sku/bic Ana, roj. Tinacher, 74 let, vdova fin. inšpektorja, Dolenc Lo-vro, 41 let, delavec, Kranc Ana ,roj. Puc, 69 vdova sprevodu, juž. žel. v ljubljanski bolnici so umrli: Ambrož Tatjana, 8 mesecev, hči soboslik. pomočil., Tavzea Rado, 21 let, sin račun, ravnatelja v p., Presiček Zvonimir, 9 mesecev, sin služkinje, Čunci rove c pri Brežicah, Ca rman Jože, 4 dni, sin delavca, ftenk Marija, 47 let, prosja-no goro, Svetle Jožefa, 57 let, zasebnica, Mengeš, Gačnik Ana, 17 let, hči čevljar, mojstra Vel. Lašče, Sili Marijan, 16 let, sin delavca, Senk aMrija, 4 7let, prosja-kinja. Jezersko, Križanec Franc, 66 let, žel. zvaničnik v p., Stopče, obč. st. Jurij ob juž. žel., Radovič Miloš, 5 mesecev, sin narednika, Bjelovar, G rum Janez, 50 let, posestnik, Sp. Kašelj g, obč. Polje, Naj pretresi ji vejia ljubavna tragedija preteklosti! IKatarina Velika, najmogočnejša ruska carica, js iz ljubosumnosti obsodila na smrt svojega lju-A bimca grofa Orlova ln svojo rivalinjo na prestolu ■ in v srcu KNBGINJO TARAKANOVO! Film ljubezni in prevare, strasti ln napetosti. Dejanje se godi v dobi karnevala v Benetkah in v sijajnem dvoru v Petrogradu na bivšem carskem dvoru! KINO UNION TELEFON S2-21 Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri, jutri, v nedeljo, ob 10.30 dop. (po znižanih cenah) ter ob 15., 17. in 21. uri Kneginja Tarakanova V glavnih vlogah: Pierre R. VVillm, Annie Vernav ln Suzi Prim Ne odlašajte! Oglejte si to krasno filmsko delo francoske produkcije! Skrivnosti iz Talijinega Ivama n. Naš (ljubljanski) Talijin hram bo praznoval 5. februarja 20 letnico, odkar pod njegovo streho živi in deluje naša drama. Obenem bo tudi svečano odkrit Cankarjev spomenik v veži tega hrama. Ker smo torej že pri Cankarjevi pro-# slavi, bi pač želeli, da ostanemo pri Cankarju tudi še po tem slavju. Uresniči naj se že zadnjič izražena želja po Izmeničnih predstavah naše in mariborske drame v eni ali pa v dveh Cankarjevih dramah. Lahko si predstavljamo, da to željo zelo pozdravlja tudi Oton Župančič; Maribor pa naj bi bil še posebno vesel, da se mu nudi prilika, da se s svojo Cankarjevo predstavo na našem dramskem odru prvič oddolži na račun svoje priznanja vredne s Cankarjevim spomenikom, na katerega pa je Maribor — že pozabil. Ljubljana se je med tem že oddolžila s Cankarjevim spomenikom kot rečeno, vsaj ▼ veži dramskega gledališča. Kaj, ko bi šla Ljubljana še en korak daljo in bi izrabila bal priliko teb zaželenih izmeničnih predstav se v trajnejšo vrednost kot bi bile Še tako sijajno uspele izmenične predstave same? Mariboru olajšati pot do izpolnitve zamisli s Cankarjevim spomenikom bi skoro ne kazalo, tudi če bi bila na merodsj-mestu za to podana dobra volja Će pridejo naši Ljubljančani v Maribor, naj nalašč pogledajo, če bi kje pod streho vsega poslopja našli le en za tak spomenik, s kakršnim se zdaj ponaša naš Talijin hram, količkaj primeren prostor. Sicer pa Mariborčani mislijo na novo gledališče, na svoj Talijin hram, tega častnega naslova še bolj vrednega kakor je naš. Ampak — kdaj bo še to? Na Cankarjev spomenik tudi le v veži, ne kaže niti resno misliti, tudi za nepričakovani primer, če bi se vse poslopje porabilo le za prenovljeno gledališče, kot nekak prehod do bodočega modernega res Narodnega gledališča, kakor ga zahteva izreden zemljepisni položaj Maribora kot metropole Podre vj a in centra obmejnega ozemlja Kaj pa, ali bi ne bilo namenu bolj ustreženo, če bi se namestu mrtvega in magari še tako ponositega spomenika raje mislilo na nekaj, kar bi tudi zgodovina lahko nazvala živ Cankarjev spomenik? Z eno takih misli so se Mariborčani že sami oglasili Namreč z nacrtom Cankarjeve socijalne ustanove. Za vsak slučaj bi bilo priporočljivo, da pridejo zdaj na dan z glavnimi podatki namena te zamisli, ki naj bi ss v povoljnem primeru no omejila samo na Maribor, marveč si osvojila vso Slovenija Ce ima kdo drug še boljšo misel, na dan Ž njo! Mora pa biti nekaj kot rečeno, trajne vrednosti in v poseben spomin na Cankarja; nekaj, kar naj bi služilo revnim ljubiteljem gledališča in kar bi v gledališki umetnosti se tesneje združilo obe naši kulturni žarišči: Ljubljana -— Mari- bor! Pri tem pa — bognasvaruj, nikakor ne mislimo na tisto pretesnost gotovih centralistov v našem Talij inem hramu, ki bi samostojnost mariborskega gledališča najraje sploh likvidirali, vsaj pa tako utesnili, da bi se naša drama in opera vozarili na sprehod proti severni meji. Vračajoč se k naši dramski in Cankarjevi proslavi, nam prihaja na misel sporočilo očividca proslave drž. praznika v mariborskem gledališču z brezplačno predstavo za mestne reveže — torej prvo kulturno darilo, najbrže sploh naših gledališč. Kaj, ko bi temu zgledu sledila Ljubljana ob priliki te Cankarjeve proslave? Te dni je neki list iznesel očitek, da je Ljubljana napram revežem manj socijalno čuteča, kakor je Maribor. Hajdi, ovr-zimo ta očitek, čeprav najpreje na kulturnem polju I Tudi to spada k živemu Cankarjevemu spomeniku! In za danes h koncu šs ona misel: 2e naša Cankarjeva proslava sama na sebi, še prav posebno pa če pride res tudi do izmeničnih Cankarjevih predstav, nudi ugodno priliko za načelno rešitev vprašanja: Kako naj naša Narodna gledališča proslave svojo 20 letnica Tu gre peč Ljubljani prvenstvo! Ljubljana — po svojih pijonirjih, na čelu jim režiser NuČič — Je bila prva, M je imela pogum, da je zrušila nam sovražno trdnjavo in slovensko Talijo rešila še nadaljnje sramote še nemških predstav že drugo leto našega Osvobojen ja. Posebnu Mariborčani naj ne pozabijo na i. julij in 97. september 1918! —1j Vessneeaje rilinosssuirnega društva V torek, 21 t m. bo predaval v mineraloški pieoavalaici univerze g. univ. prof. dr. inz. Alojsij Kral o fotoslsatičnih metodah V tehniki Vernost tehničnih konstrukcij je odvisne od tega. v kaki meri zamore konstruktor oceniti velikost in razvrstitev napetosti v važnih konstruktivnih delih. Ez> sefctno matematične metode so na razpolago le za zelo enostavne slučaje oblik in obremenitev konstruktivnih delov. V zadnjem časa se z velikim uspehom uvaja v tehnično prakso eksperimentalna preiskava napetosti s pomočjo polarizirane svetlobe. Ts -metoda ss naslanja na spoznanje, da postanejo navadna prosojna telesa optično dvolomna, ako u trpe iz kakršnihkoli vzrokov notranje napetosti. Ako postavimo tako telo med pol a riza tor in analizator, je mogoče na projekcijski ravnini ali pa na fotografski plošči fiksirati geometrična mesta točk z enakim odklonom svetlobnih žarkov in s pomočjo dopolnilnih metod je nadalje mogoče ugotoviti smeri in velikosti glavnih napetosti v notranjosti modelov in homogenih izotropnih snovi. S priprosto aparaturo, bo predavatelj pojasnil, kako se ta pojav uporablja za statične preiskave konstruktivnih delov tehničnih naprav. Začetek ob 18.15. _lj Združenje dimnikarjev naznanja svojim članom, da je umrl tovariš Spitzer Josip. Pogreb bo jutri, v nedeljo ob 16-uri iz mrtvasniske veže splošne bolnice. Vabimo vse tovariše, da spremijo pokojnika na njegovi zadnji poti. Predsednik. —y Predavanje v »Soči«. V soboto 21. t. m. bo predaval v salonu Pri levu ob pol 21. nafi dobro znani odlični predavatelj prof. in primarij g. dr. Alojzij Zalokar o »zgodovini ljudskega zdravja v Jugoslaviji«. Ko se je kovala usoda naše mlade države, je neizprosno pobirala 'tisoče žrtev španska bolezen, pozneje je jetika morila ljudi. V zadnjih čaeih se razširja rak. O bolnišnicah tožimo, bojimo se bolezni, zato bo zelo zanimivo izvedeti, kaj smo v svoji svobodi storili, da se branimo najhujših in najnevarnejših Škodljivcev človeškega zdravja. O vsem tem bo g. predavatelj govoril v poljudnih besedah, prihodnjo soboto. Vabimo vse naše člane in prijatelje društva k temu poučnemu, važnemu in koristnemu predavanju. Pridite polnoštevilno. Vstop je vsem prost! —lj Sentjakobčanl ponove danes in jutri zvečer ob 20.15 Haškovega »Dobrega vojaka Svejka« z g. Lavričem v naslovni vlogi. Igra je dosegla izreden uspeh in so bile vse dosedanje predstave razprodane. Režijo vodi g. Battelino, sodeluje pa ves ansambl. Da se izognete navalu pri večerni blagajni, kupite vstopnice že v pred-prodaji, ki bo danes in jutri od 10 do 12., 15. do 17., ter eno uro pred začetkom pred-stave —lj Lutkovni oder Sokola I na Taboru uprizori jutri, 22. t. m. ob pol 16. uri krasno igro »Jurček-pilotc ali »Jurček na Jju ponakem«. Krasne dekoracije in lutke bo, do zadivile vsakogar. Vstopnice lahko dobite že v predprodajl v društveni pisarni Sokola I v nedeljo od 11. do 12. Lahko tudi telefonično: Jurčkov orkester. _lj Udruženje železniških uradnikov, oblastna uprava v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 5. februarja 1939 ob 19. url v veliki dvorani hotela >Metxopol« v Ljubljani družaben večer s koncertnim in plesnim sporedom, v proslavo 30. obletnice obstoja. Vstop dovoljen z vabilom, reklamacije vabil na udruženje zel. uradnikov, oblastna uprava v Ljubljani, Masarvkova cesta novi hotel Metropol, I. nadstropje. Vstopnina prosta. Cisti dobiček je namenjen za postavitev društvenega doma v Ljubljani. Prireditveni odbor TJ2C Ljubljana. u_ v ljubljanski evangeljski cerkvi bo imel jutri ob 10. službo božjo g. pastor dr. Gerhard May iz Celja. Pastor Schaffer pa bo imel ob istem času službo božjo v Celju. —lj povečan tramvajski promet v Moste. Ko smo pred kratkim objavili željo prebivalcev Most ln Kodeljevega, naj bi tramvaj vozil zjutraj med 7. in 8. uro z večimi vozovi, je Maloželezndška družba tej upravičeni želji Že drugi dan ustregla, da od tedaj vozi viški tramvaj tudi do vojne bolnice in tako zjutraj vozita iz Most po dva voza skupaj. Gneča je s tem odpravljena in prebivalstvu je popolnoma ustreženo. —lj Kaj je z lučjo na Galjevici? so pred kratkim v našem listu vpraševali prebivalci Galjevice in Dolenjske ceste, toda pomanjkljivost je bila Že isti dan odpravljena in zagorele so spet vse luči, da je vse spet v popolnem redu. —lj Ples Jadranske straže. Pod to parolo priredi Krajevni odbor Jadranske atra že v Ljubljani letos svojo oficijelno plesno prireditev v soboto 4. februarja v vseh prostorih na Taboru. O sporedu smo že poročali. Ob pol 21. uri otvoritev plesa z nekaterimi koncertnimi točkami, ki jih izvaja vojaška godba. Sledi sprejem predstavnikov oblasti in ostalih odličnikov, nakar se razvije sprevod narodnih noS. Po izvajanju plesa »Jadransko koloc in Češke besede« v narodnih nošah, se bo razvila plesna zabava z izvolitvijo Kraljice Jadrana, ki prejme lepo nagrado. Ples Ja dranske straže obeta biti v letošnjem pred pustu najzanimivejša prireditev. Vstopnina din 20 za osebo, za člane Jadranske straže v predprodajl s legitimacijo din 15, dijaška proti legitimaciji din 10, rezerviranje lož din 50 poleg vstopnine. Lože se rezervirajo v pisarni Jadranske straže. o— Kontumač psov in mačk ukinjen. Ker je od časa, ko je bila ugotovljena steklina pri psu neznanega lastnika, minulo že 3 mesece in se do danes v področju mosta Ljubljane ni pojavil noben nov primer stekline, ukinja mestno poglavarstvo v Ljubljani z 21. januarjem 1939. na podla, gi zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni m tozadevnega pravilnika kontumac psov in mačk, ki je bil odrejen dne 21. oktobra 1988. —lj Socialno msiiiiinshl institut v Ljubljani priredi ciklus predavanj o aktualnih socialnih in gospodarskih problemih. Kot prvo je na programu predavanje dr. Iva Ptrca o »Raziskovanju veste. Predavanje se vrti v četrtek, 86. t m. ob JO. uri v dvorani Zbornice aa TOL Beethovnova uL 10, I. nadstropje. Socialno eleonomski institut vabi vse svoji člane aa prijatelje, da se predavanja udeleže. Vstop prost. —lj floetllMtMsrtmo Z*. Maka. Jutri velika prireditev pod devizo: »Veseli pred, t**U! Manama vina! Cenena kuhinja! —lj Lutkarski odsek ^ooJovcoske obes v LJeOeJaal, ki pod veščina vodstvom mojstra »misnoga is potnih 15 let uspešno debije aa polju rotkarstva in ki ja bil med prvimi propagator ji te svojevrstne umetnosti v Ljubljani, bo priredil v nedeljo 22. t. m. ob 10. uri v Narodnem domu igro Robinson Crusoe. Zelo lepa oprema, učinkovita inscenacija in realistična igra bodo sigurno zadovoljile kakor malega ta ko odraslega gledalca. u— Filozofsko društvo v Ljubljani priredi danes ob 18. v mineraloški predavalnici na univerzi predavanje o temi: Slutnja in intuicija Predaval bo g. dr. Emil Hro-vat. Vabljeni val, ki se zanimajo. Vstop je prost. u— Za najrevnejše v cukrarni je podaril stavbenik g. Emil Tomazič 2.000 din. Velikodušnemu darovalcu izreka mestno poglavarstvo najlepšo zahvalo. —lj Redni občni zbor krajevnega odbora Aero-Kluba »Nafta krila« bo dne 9. II. 1939. v prostorih Avto Kluba, Kongresni trg, ob 20. url Redni občni zbor oblastne, ga odbora bo iztotam dne 16. n. 1939. ob 20. uri. Samostojni predlogi morajo biti predloženi 15 dni pred občnim zborom. n— V počaačenje pokojnega očeta prof. dr. Antona Dolinarja je namesto venca na njegovo krsto daroval učiteljski zbor mest. ne ženske realne gimnazije 260 din, učiteljski zbor in gojenke gospodinjske šole »Mladika« pa 250 din za reveže v cukrarni. Mestno poglavarstvo se dobrotnikom najlepše zahvaljuje. Počastimo rajne z dobrimi deli! —lj Železo mu je padlo na nogo. V tovarni »Jugolutz« v Jernejevi ulici v Šiški se je včeraj ponesrečil livar Stanislav Subelj, stanujoč na Gmajni 8. Na nogo mu je padel težak kos kovine in mu jo zmečkal. Ponesrečenca so reševalci prepeljali v bolnico. Križanka Pomen besed VODORAVNO: 1. Trn, 4. gora v Julijskih Alpah, 7. egipčansko božanstvo, 8. žuželka, 10. kemijski znak za rutenij, 11. država v USA, 13. pritok Visle, 15. predlog, 17. moško ime, 18. strupena kača, 19. veznik, 21. misel, pojm, 24. osebni zaimek, 26. pesnitev, 27. predlog, 28. vrsta snega, 29. interval. NAVPIČNO: 1. bivališče mrtveca, 2. kem. znak za lautan, 3. osebni praznik, 4. duhovita igra, 5. kem. znak za iridij, 6. pripadnik divjega prednjeazijskega naroda, 9. pripadnik naroda severovzh. Evrope in severozah. Azije, 11. afriška puščava, 12. stavbni materijal, 14. vrtna lopica, 16. del voza, 18. planinska žival, 20. vodna žival, 22. vladar srednjeveške države onkraj Jadranskega morja, 23. slovenski gledališki igralec, 25. kem. znak za erbij, 27. osebni zaimek. Rešitev križanke v sobotnem »Slovenskem Narodu" VODORAVNO 1. Koza, 5. Kopt, 9. Obara, 11. bor, 12. La, 13. lan, 15. Lu, 16. vi, 17. Ovid. 19. ssmovar, 20. naše, 21. in, 23. et, 24. Don, 26. ko, 27. Vid, 29. Nanos, 31. Arad, 32. rasa. NAVPIČNO: 1. Kola, 2. oba, 3. za, 4. Arhimed, 6. Ob, 7. polir, 8. trud, 10. aa, 14. novinar, 16. vaš, 18. Van, 19. satir, 20. Neva, 22. kosa, 25. on, 26. kos, 28. da, 30. na. Živilski trg Ljubljana, 21. januarja Na trgu se nam zdaj nudi dan za dnem prej pomladna kakor zimska slika. Zelenjave je še skoraj več kakor včasih v zgodnji pomladi. Danes so bili stalni prodajalci posebno dobro založeni % južnim blagom. Izredno mnogo je zlasti cvetače, ki je po 4 do 6 din kg. Uvožene solate j« toliko kakor da je že velika noč. Prodajajo jo povprečno po 6 do 8 din kg. Danes pa je bil trg zelo dobro založen z domačo zelenjavo raznih vrst, o katerih bi človek mislil, da so bile že zdavnaj razprodane. Tako je bilo naprodaj le precej dobro obranjene endfvije, glave po dinarju. Odkar je skopnel sneg je izredno mnogo motovilca, ki so ga danes tu in tam prodajali tudi po dinarju merico. Na izbiro je vseh vrst radiča, domačega rdečega in zelenega in goriškega rdečega, ki ga prodajajo najlepšega po 14 din kg. Med domačo zelenjavo in sočivjem je še mnogo zeljna-tih glav, ki se zadnje čase niso več posebno podražilo, repe, korenja, pa tudi še precej ohrovta. Sadje prodajajo zdaj skoraj sami stalni prodajalci, jabolka dostavljajo na trg le še redki kmetje. Jabolka I. vrste so po 7 in 8 din kg. Zdaj nekateri kupci že raje kupujejo pomaranče in mandarine, ki niso mnogo dražje od jabolk, kar se izkaže, če kupil oranže po teži in ne po kosili. Glede na slabo kupčijo je trg dovolj dobro založen s perutnino. Zaklana perutnina gre skoraj vedno bolj v denar kakor živa. Zaklani piščanci so po 26 din kg, kokoši po 22, race po 24 do 25 din kg, medtem ko so živi piščanci po 15 do 20 din komad, kokoši po 24 do 30 din in petelini po 22 do 28 din. Jajca so se neznatno pocenila, kar je treba tudi pripisovati toplemu vremenu, ker zdaj kokoši nesejo nekoliko bolj. Danes so bila jajca po dinarju do 125 dm kes, _ POZNA SE — Lahko povsem ozdravite in kmalu boste zopet na trdnih nogah, če opustite alkoholne pijače. — Torej sem neozdravljivo bolan, gospod zdravnik? DOBRO JIH POZNA — apoanatl, konico Je prileten gospod star, ni težko. Oe kna lasa že netmUko si- ve, je star okno« 50 let, de ima pa črna, kakor gimran. js gotovo eter nad ao tet «w. t7 »SLOTSNIKI NZSOB«, —n, r »■.....]■ lili StnsS Ka] je s trošarino na sladkor? Namestit troiariae mm sUdkM- m fNilm obdavčenje _ LjUMj&iUL, SL januarja V CetrteJc smo poročali med dnevnimi vestmi, da. je postalo zadnje eaae posebno aktualno vprašanj« znižanja državne trošarine na sladkor. Beograjska »Politika* pa je včeraj poročala, ad DO najbrZ kmalu prišlo do konference, lcer je treba vpraSanje trošarine razčistiti. Do raspravljanja o trošarini na sladkor bi najbrž se ne priilo če bi se ozirali samo na konzumente sladkorja, saj se upajo za interese konzumen-tov potegniti le redki, kar se Je izkazalo tudi v vprašanju podiažitve mleka ter imajo zaradi tega nekateri gospodje tem večji pogum. V tem primeru pa gre tudi za številne pridelovalce aiadkorne pese; pridelovalci so organizirani, kar je tudi v resnici neobhodno potrebno, da so vsaj nekoliko zaščiteni pred kartelom sladkornih tovarn, ki jim diktira cene pri nakupu pese. Zadnja leta je kartel plačeval sladkorno peso tako slabo, da so kmetje začeli opuščati pridelovanje. Naj navedemo vd '002f 91 »fraraz nfre^u, nu oirerep samo ta primer: kmet dobi za peso. pn-prideluje konopljo na enaki površini, znaša vrednost dohodka 5.000 do 6000 din. Zaradi tega. je prišlo tako daleč, da je bilo letos pridelane mnogo premalo sladkorne pese za naše tovarne ter bo znašala produkcija sladkorja okrog 7.700 vagonov, približno 700 vagonov manj kakor lani. Računajo, da bo letos primanjkovalo najmanj 1000 vagonov sladkorja. Medtem ko pridelovalci aiadkorne pese V lanski sezoni niso mogli piodati vsega pridelka zasebnim sladkornim tovarnam ter je pesa tako dolgo ležala ,da je izgubila okrog 40% svoje vrednosti, dokler je ni končno odkupila državna tovarna, v tej sezoni pa ni bilo dovolj pese. To je posledica boja pridelovalcev sladkorja In kartela sladkornih tovarn. In v kakšni zvezi je z vsem tem državna trošarina na sladkor? Državna trošarina na sladkor v kockah znaša S.50 din pri kg. K temu je treba še prišteti prometni davek In v Ljubljani mestno trošarino. Tovarne bi lahko pošiljale sladkor na trg po 3.90 din ter bi še zasluzile približno dinar pri kg. če bi bila državna trošarina vsaj primerno znižana, če že ne povsem odpravljena, bi se konzurn sladkcrja zelo povečal, kar pomeni, da bi tudi pridelovalci sladkorne pese mnogo lažje prodali svoj pridelek. Zdaj je nas* država r por«« sladkorja med radnjitni in tudi sladkorna pese je pri nas najcenejša .čepcav Imajo ▼ mnogih drugih ditavah csnejii sladkor a kmetje prodajajo sladkorno peso znatno Orodje. Zaradi male porabe sladkorja torej trpe predvsem pridelovalci sladkorne pese. samo po sebi se pa razuma da so zelo prizadeti tudi konuneoti, predvsem revnejši ljudje, ki ne morejo kupovati dragega sladkorja. Sladkor je eno najpomembnejših živil Ur je skoraj prav tako potreben kakor kruh. Tega pa menda ni treba se dokaaovati. Finančno ministrstvo ima v trošarini na sladkor enega glavnih dohodkov, Id se ga ne more kratkomalo odreči. Vprašanje znižanja trošarine na sladkor si novo ter je bilo že pogosto načeta Ob tej priliki bi ponavljali le stare. Že navedene angumen-te, ako bi naštevali splošne koristi, ki bi jih uživala tudi drsava In sladkorne tovarne a ne le konzumenti; tako bi se poraba sladkorja najbrž tako povečala, da bi država nič ne utrpela, na dohodkih trošarin e.Toda ob tej priliki hočemo le opozoriti na predlog > Pri vrednega pregleda« glede znižanja trošarine na sladkor; uprava državnih monopolov bi naj primerno modernizirala tobačno industrijo, ki je že zelo zastarela .s čimer bi se lahko znatno povečali dohodki. Baje bi pa lahko četo pri osebnih dohodkih prihranili toliko, da bi na ta račun mogli znižati trošarino na sladkor za 90*/«. »Privredni pregled« predlaga namestu trošarine na sladkor večjo obdavčitev tobaka, češ, tobak ne spada v osnovo ljudske prehrane ter pač ni tako potreben kakor sladkor. Seveda bi bile tudi z večjo obdavčitvijo tobaka težave in bi se najbrž kaj kmalu zaceli pritoževati pridelovalci ln prodajalci tobaka, da o kadilcih sploh ne govorimo. Za manjši konzurn tobaka bi pa bila državna uprava se posebno občutljiva. Vendar je obdavčenje tobaka laže zagovarjati kakor Sladkorja. Predlog > Pri vrednega pregleda« pa tudi dokazuje, da bi bilo mogoče najti primerno nadomestilo za dohodke trošarine na sladkor ter da je vprašanje znižanja trošarine rešljivo. Ob priliki bomo Se opozorili na neka« tere značilnosti v zvem* z vprašanjem znižanja trošarine na Sladkor Položaj mizarskega delavstva Vseli mizarskih obratov, Id jih vodijo, mojstri« je v dravski banovini 1549 Ljubljana, 21. januarja Naslednje podatke o mizarskem delavstvu je zbrala Delavska zbornica s sodelovanjem strokovnih organizacij. Navajamo jih kot značilen prinos k spoznavanju naših splošnih socialnih razmer, ne da bi jih komentirali V BANOVINI 1.556 MIZARSKIH OBRATOV V dravski banovini so mizarski mojstri včlanjeni v 50 prisilnih združenjih. Vseh mizarskih obratov, ki jih vodijo mojstri, je 1.519. Ko je Delavska zbornica sestavljala študijo o položaju mizarskega delavstva, so mizarski mojstri v naši banovini zaposlovali po podatkih združenj 1.518 pomočnikov in 1.076 vajencev. Razen oort-njih mizarskih delavnic je še 7 industrijskih, ki zaposlujejo 153 pomočnikov m 15 vajencev. Vseh mizarskih obratov je torej 1556, miza rakih pomočnikov pa 1.671 in 1.091 vajencev. Po mnenju Delavske zbornice pa to število pomočnikov ni točno, ker je mnogo mojstrov, ki svojih pomočnikov ne prijavljajo redno združenju. Zato je zaposlenih vsaj 10% več pomočnikov, tako da jih je skupno okrog 1.800. Delovne pogoje ima urejeno s kolektivnimi pogodbami le okrog 750 pomočnikov, in sicer v večjih krajih (Ljubljana, Maribor, Celje. Ptuj in Litija) ter pri podjetju Kregar & Co v Vižmarjih in pri Vrečarju v Domžalah. URNE MEZDE PO KOLEKTIVNI POGODBI Pri kontroli plačilnih listov so ugotovili, da več podjetij krši kolektivno pogodbo glede mezd. V Ljubljani in Celju bi morali pomočniki prejemati po kolektivni pogodbi do treh mesecev po IzuČitvi najmanj po 3.50 din na uro, v Mariboru 4 din, v Litiji 3, v Ptuju 2.50 do 2.75 din, v Vižmarju in Domžalah pa 3.25 din. Po Izučitvi od treh mesecev do enega leta bi morale mezde pomočnikov znašati na uro najmanj 4 din v Ljubljani in Celju, v Litiji in Domžalah 3.50 in v Ptuju 2.75 din, v Mariboru pa po sposobnosti pomočnika od 4 do 7 din. Po enem letu prakse je določena rninimalna mezda za pomočnike v Ljubljani 4.25 do 6.50 din, v Osfju 4 do 6 din, Litiji do 650, v Ptuju 8 do 4.50 in v Vižmarju 3.50 do 5 din. MEZDE, KAKRŠNE SO V RESNICI Uredba o minimalnih mezdah določa za delavstvo v industrijskih krajih s nad 5 tisoč prebivalcev za pomožne delavne v mizarskih delavnicah 2.75 din, v Wmw9fBh krajih pa 2.50 din na uro. Kljub temu je cela vrsta podjetij, ki plačujejo celo kvalificirane pomočnike slabše, v ptujski okolici zaakjae mizarski pomočnik, ki nima delovnih pogojev urejenih s kolektivno pogodbo, po 2 din* na uro. Ce pa prejema pri mojstru hrano in je pri njem na stanova* nju, zasluži na teden 60 do 100 din. V prvem in drugem primeru Znaša brutto zaslužek 120 do 160 din. V mariborski okoh. ci prejemajo mizarski pomočniki po 2 do 4 din mezde na uro. v St. Vidu plačuje večina podjetij pomočnike po 2.50 de 5 dinarjev na uro in le pri nekaj podjetjih zaslužijo pomočniki po 6 din na uro. Tedenska plača pomočnika znata« če prejema pri mojstru hrano in stanovanje po 50 do 130 din. V žarah znašajo urne mezde 2.25 do 3.25 din. V Kočevju zaslužijo pomočniki s hrano in stanovanjem po 50 do 100 din na teden, v Prevaljen ln Mežici pa 60 do 100 din. Urne meeds znašajo na Jesenicah in v Tržiču 8 do 5.50 din, v Poljčanah pa samo 2.26 do 8 din. V Prek-murju in Belokrmjinl, v velikem delu novomeškega in kočevskega okraja ter v krajih, ki so oddaljeni od železnice, urna mezda ml—luJuiflfi. pomočnika ne dosega pogosto niti 2 dm. Ako pa računamo v Serge Veber: Ah, to življenje! Grof de Baudriere, sit žensk, računov, upnikov in življenja vobče, seje pretegnil na divanu in pričakoval, kdaj pride ponj smrt. Napeljal je bil iz kuhinje od plinovoda v salon dolgo cevko in skrbno zamašil vse špranje v vratih in oiknih, da bi mu ne ušlo niti malo dragocenega plina, ki naj bi mu pomagal s sveta stisk in težav na oni boljši svet. Ko pa čez četrt ure smrti Še ni bilo in v salončku po plinu niti smrdelo ni, je vstal grof z divana, stopil v kuhinjo, in opazil, da mu je plinarna zaprla plin, ker ni bil poravnal računa. Grof de Baudriere je hotel umreti v svoji nedotaknjeni lepoti. Zato je zavrgel vrv, vodo in samokres. Poskusil je s strupom; ko je pa zavžil pošteno dozo verona&a, je imenitno spal osemirištirideset ur, za vedno pa ni zaspal. Tudi najnevarnejša križišča mu niso prinesla odrešitve. Šoferji so ga vedno pošteno ozmerjali, toda avtomobile ustavili tik pred njegovimi ^ošveclranimi čevlji iz svetlega boksa, %er se je pa navzlic temu hotel od-kriiati življenja, W ga Je bilo tako jnemrtko opeharilo, Je segel grof kon- čno po drugem sredstvu. V spoznanju, da bi bilo kaj enostavno vzeli si življenje za prazen nač, zlasti pa za nikogar, je poslal v mondeni družabni list oglas tele vsebine: »Mlad 351etni mož visokega imena je pripravljen končati si življenje na ljubo mladi, lepi, po reklami hrepeneči dami. Samo resne ponudbe podaGent* leman 89« na npravo lista.« Alice Mainvillova je imela približno vse, kar je potrebno za srečo: mladost, lepoto in bogastvo. Toda ti pogoji sreče so kaj radi tudi vir nevrastenije Tej dražestni dami, ki je bila njena eksistenca sijajno zagotovit) ena poRol-fu Veilchenfeldu (usnje na debelo), je manjkal sij slave. Kaj bi bila dala Alice za to, da bi bil nekdo napravil iz nje znano osebnost, de bi prišlo njeno ime in slika v časnike! Želela si je da bi govoril o nji ves elegantni Pariz. Ko je prečrtala Alice oglas pod »Gentleman 69«, je malo manjkalo,d a se ji je v glavi zavrtelo. Pomislila je, da to ni resno mišljeno, vendar je pa Tiapgfi*.1* ponudbo in dobila namestu odgovora povabilo **» sestanek. Požurila se je, da bi si grof ne premisa! Pripovedovala sta si medsebojno prav- o- areno- proti se pravit i \ perilo zaupati Schieht*v*mu far. pontinovem milu. ki se motno peni. Blaga pena Schicntovega torpontino vega mila prodre globoko v tkanino in prizanesljivo odstrani vso nesnago. SCHICHT0V0 TERPENTIN0V0 MILO pere bleščeče belol smislu banove uredbe hrano in stanovanje po 10 dni na dan, znaša tedenska plača pomočnika le po 30 do 80 din. — v industrijalcih podjetjih ae gibljejo mezde mizarskih pomočnikov od 3.50 do 7-50 din na uro. PREDPISAN EN DEJANSKI DELOVNI OAS Obstoječe kolektivne pogodbe se z eno samo izjemo ne spuščajo v definicijo delavskih pravic ter delodajalskih obvez glede na obrtni zakon in socialno politične zaklona. Po zakonu o zaščiti delavcev je določen S do 10-urni delovni čas, v industrijskih delavnicah 8-urni, v obratnih pa lO-urni. Predpisanega delovnega časa se dres le v večjih obratih, drugje pa delajo kakor jim bolj kaze; delovni čas zavisi od naročil ter ga podjetja podaljšajo tudi brez glasovanja delavstva in odobrenja oblasti. V Ljubljani znaša delovni čas 8 do 10 ur, prav tako v Mariboru ki okolici. V Št. Vidu je osemurnik v enem podjetju, po 9 ur delajo pri s podjetjih, 10 ur 35 podjetij, 11 do 12 ur pa 18 podjetij. V Prevaljah delajo po potrebi celo ob nedeljah, v Ptuju 10 do 12 ur, na deželi se pa ravnajo po dnevni svetlobi; v žireh delajo po 11 ur; v Kočevju lO do 12 ur. Nadurno delo plačujejo podjetja le tam, kjer so . v veljavi kolektivne pogodbe, medtem ko | večina podjetij plačuje nadurno delo brez poviska, na deželi pa pomočniki delajo le za dnevno mezdo 10 do 14 ur. Uredbo o minimalnih mezdah kršijo mnoga podjetja v določilih o mezdah, pa tudi glede hrane in stanovanja. SOCIALNE RAZMERE VAJENCEV Podatke o mizarskih vajencih je Delavska zbornica prejela iz območja 37 delodajalskih združenj. Po 8 ur dela le 105 vajencev, pretežna večina jih je pa zaposlenih po 9 do 10 ur. Na deželi je vajenec pogosto navadna pomožna moč v gospodinjstvu, zlasti če je pri mojstru na hrani in stanovanju. V mizarski stroki je plačevanje odškodnine za vajenčevo delo po prvem letu učenja skoraj neznano. Kolektivne pogodbe ne določajo v nobenem primeru plačevanja odškodnin, kakor tudi ne učne pogodbe, ki Se celo predpisuje, da morajo starši plačati po 1.200 do 2.000 dinarjev mojstru kot plačilo za učenje. V enem primeru morajo za vajenca celo plačevati po 150 din na mesec. Tu in tam na deželi je uvedena praksa, da morajo va-jenčevi starši dajati mojstru živež kot odškodnino za učenje. V več primerih morajo starši plačevati za vajenca tudi prispevke za OTJZD in obrtno nadaljevalno šolo. Večja podjetja plačujejo vajencem malenkostne odškodnine. Ne le iuHlejna, temveč potrebna knjiga Državna tehniška srednja šola je izdala ob svoji SO letnici spofiiiiufco Knjigo Ljubljana, 21. januarja Opozoriti moramo na publikacijo, ki je sicer izšla kot spominska knjiga, a ki vendar nima zgolj prigodhega značaja ter le jubilejne vrednosti Spominske publikacije eo pogosto le zbirka prigodnih fraz, ki lepo zvene samo enkrat. V tem primeru pa smo dobili knjigo, ki je bogata za nase gospodarske in prosvetne razmere. Časopisje je dolžno opozoriti na to > Spominsko knjigo 1888—1038«, ki jo je izdala državna tehniška srednja šola v Ljubljani ob svoji 50-letnici, že zaradi tega, ker javnost se vedno ne zna pravilno ceniti pomena našega obrtnega šolstva in ker ustroja naših obrtnih sol ne poznajo dovolj dobro niti v nekaterih javnih uradih. Knjiga obsega 18 tiskovnih pol, 275 strani revijalnega obsega, a posebej jo še krasi 16 slik na finem papirju ter že po svoji zunanjosti budi pozornost. Trajna vrednost ji je pa zagotovljena zlasti s temeljito razpravo o zgodovini obrtnega šolstva ter razvoju obrtne sole v Ljubljani; napisal jo je upokojeni direktor TSS J. Reisner. Študija bo dragocen pripomoček ne le raziskovalcu našega obrtnega šolstva, temveč tudi naših prosvetnih in narodnostnih razmer v preteklosti. Ko čitatelj prečita to razpravo, ki združuje zgoščeno izredno mnogo zanimivih podatkov, mu šele stopi pred oči pravi pomen obrtnega šolstva. Pisec je razčlenil razvoj obrtnega šolstva v Avstriji po dobah. Posebej je orisal razvoj obrtnega šolstva na Češkem, posebno temeljito se je pa pečal z zgodovino obrtnega šolstva v Ljubljani. Sledove ter početke obrtnega šolstva je iskal že izza srednjega veka, ob nastanku prvih šol v Ljubljani, nakar je sistematično obdelal posamezna razdobja od dobe Napoleonovega šolstva v Iliriji do dandanašnjih dni. Knjiga je razdeljena v štiri dele. V prvem delu se vrste spisi, z omenjenim dir. Reisnerjevim na Čelu, ki se tičejo predvsem ljubljanske tehniške srednje šole z vsemi njenimi oddelki, ustrojem, delovanjem itd.; drugi del obsega splošne spise, ki obravnavajo probleme v zvezi z življenjem ta šolo; v tretjem delu je obdelano podrobno obrtno in tehniško industrijsko šolstvo v dravski banovini, v četrtem je pa pregled šolstva Iste stroke v državi. V 60 letih je aosolviralo posamezne oddelke državne obrtne iole v Ljubljani 3.281 absolventov, ki so navedeni po Imenih v seznamu. Največ učencev je obiskovalo zavod v šolskem letu 1925/26. 773, nakar je število učencev začelo upadati ter je znašalo lani 533. Višek je TSS dosegla po svojem razvoju ln največjem povprečnem šolskem obisku v šolskih Istih 1928/29 do 1931/32. Tedaj je zavod imel tudi geome-trski odsek, ki ga zdaj ni več. Število učencev se zdaj ne more več povečati, ker za to ni dovolj šolskih prostorov in ne učnega osebja. Mnogo prosilcev za vstop v nekatere oddelke morajo odkloniti vsako leto. Na ženski obrtni šoli se je število učenk zmanjšalo od 220 1.1929/30 na 140 zdaj. Znatno manj učencev obiskuje zdaj tudi delovodske Šole. Zavod Je reduciral pouk 1. 1937/38 na strojnem in elektro-instalaterskem, L 1936/37 pa na mizarskem oddelku, in sicer "zato, ker je premalo učnega osebja. Na gradbenem oddelku je manj učencev po spremembi 1.1930/31, ko je bila šola preurejena iz treh zimskih semestrov v dvoletno gradbeno delovodsko šolo. Zadnja leta tudi ni več raznih posebnih tečajev, ki so bili ukinjeni v šolskem letu 1925/26, ko ni bilo za nje več kreditov. Tudi na te pojave, ki niso nikakor razveseljivi je treba opozoriti ter je prav, da jih omenja tudi Spominska knjiga; normalnega razvoja TSS, ki ima poseben vpliv na naše gospodarske ter socialne razmere, bi ne smelo nič ovirati. Nedvomno se izdatki za obrtno šolstvo najbolje obrestujejo, o čemer je treba čim prej prepričati ljudi na pristojnih mestih, da bo TSS prejemala dovolj kreditov za tako potrebno delo. Zelo je zastarela ter nepopolna oprema njenih delavnic, Česar zavod ne bo mogel več dolgo prenašati brez občutne škode. Med številnimi tehtnimi prispevki v Spominski knjigi ne smemo zlasti prezreti članka ing. S. Dimnika, ki se zavzema, naj bi bila absolventom tehniške srednje šole . odprta prosta pot do nadaljevanja študija | na tehniki kakor jim je n. pr. na Češkoslovaškem. Diplomirani tehniki si že dolga leta zaman prizadevajo, da bi prišlo do novelizacije zakona o univerzah ln v tem stremljenju jih podpirajo tudi nekateri in-ženjerji. Prav zaradi tega je značilen članek v Spominski knjigi, saj se je v njem zavzel za upravičene zahteve absolventov TSS inženjer. Članki o obrtnem strokovnem šolstvu v dravski banovini zaslužijo, da bi jih obravnavali posebej, zlasti Se, ker je javnost premalo poučena o nrkaterih pomembnih strokah tega šolstva. Kdor se bo pa hotel seznaniti podrobneje z gradivom, bo pač moral poseči po Spominski knj'gi. ki bi je zlasti ne smeli pogreSati v nobeni gospodarski knjižnici in ne le šolskih strokovnih knjižnicah. Knjiga je pisana dovolj poljudno, da bo Tahko služila vsakomur. Za pozitivno oceno knjige je dovolj, če ugotovimo, da je potrebna in ne le jubilejna publikacija. Morda bi si kdo v nji še Želel razprave, podprte s konkretnimi podatki, o vplivu TSS na razvoj gospodarskega življenja ter industrijo in obrt pri nas, toda to bi vsekakor že presegalo namen publikacije, ki je sicer zelo obširna. ŠAH Občni zbor LSK Pred kratkim Je bil občni zbor Ljubljanskega šahovskega kluba, ki so se ga razen števUnih članov udeležili tudi častni član dr, Kasal, zastopniki slov. šahovske zveze in drugih klubov. Bivši predsednik Narodne skupščine Stevan Cirić je poslal pozdravno brzojavko. Predsednik profesor Osterc se je v predsedniškem poročilu zahvalil raznim dobrotnikom, ki so z večjimi zneski podprli klub, zlasti g. Ciriću, banu, županu i. dr. Tajniško poročilo omenja med drugim proslavo klubove 25letni-ce z mednarodnim mojstrskim turnirjem. LSK ima zdaj 117 članov, kar priča, da se je število članstva potrojilo. Izredno ugodno je bilo blagajniško poročilo. Klubove finance so po zaslugi neumornega delovanja predsednika in podpredsednika uravnovešen in je blagajna po preteku mnogih let prvič izkazala aktivo. Rasen tega se je znatno pomnožil klubski inventar ln pred, stavlja lepo postavko v društvenem premoŽenju. Največji Izdatek pretekle sezone je bil mednarodni turnir, ki je stal okoli 50.000 din. Gospodarjevo poročilo je omenjalo nabavke 10 šahovskih ur, 8 kompletnih šahov, brzoturnlrsko uro, dočlm je strokovna knjižnica alejkoprej pomanjkljiva, O veliki delavnosti priča poročilo načelnika tehnične eksekutive. Razen sUnultan-ke dr. Tartakowerja in mednarodnega tur« nirja, je klub izvedel tri prijateljske ma-tehe, splošni turnir, na katerm je zmagal Vadnal, dalje božični turnir z zmagovalcem Sikoškom, na vsakomeeečnih brzotur-nirjih so zmagali Sorli štirikrat, Furiani dvakrat, Sikošek trikrat, od tega enkrat skupno z Mlinarjem, drugič s C. Vidmarjem, po enkrat pa M. Vidmar in Šiška. Na prvem izrednem nagradnem turnirji je zmagal velemojster Pire, na drugem pa Sorli. Poročilo navaja nadalje nastope na saveznih in zve zini h prireditvah. Na predlog revizorjev so odstopajoč emu odboru zborovale! soglasno izrekli abao-lutorij s pohvalo predsedniku, podpredsedniku in blagajniku. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen novi odbor: predsednik prof. Slavko Osterc, I. podpreds. Ivo Bols ha, n. podpreds. Ljudmil Furiani, tajnik Jože Šiška, blagajnik Stane Samobor, go_ spodar Gabrijel pintarlč, tehnični odbor Furiani, Kavečič, Miiller, razsodišče dr. Valentinčič Vekoslav in dr. Sever Iger, nadzorni odbor Anton Preinfalk in Alojz Hreščak. ljico svojega življenja in zaupala sta s* tudi, zakaj z življenjem nista zadovoljna. Grof de Baudriere je bil grof starega rodu, član Jockey-kluba, vitez Častne legije, imel je dve leti ljubavno razmerje s slovečo Diano de Poitou in malo krajše razmerje s princeso modre krvi, skratka, bil je to, kar velja v pariški družbi za osebnost Njegov samomor bi moral torej vzbuditi ogromno pozornost m zanimanje... Namignil je Alici, da se bo morai nujno z njo kazati ves mesec v javnosti— kot njen oficielni prijatelj. Ko mine mesec dni, se preselim na oni svet, upam, da boljši od tega. Poprej nazašem pismo — je zaključil grof de Baudriere, v katerem povem, da sem si končal življenje zavoljo vas, zavoljo vaših krasnih oči. Samo zavoljo njenih krasnih oči? Kaj Se! V nagrado za svojo kožo je zahteval grof petdeset tisoč frankov, ki jih je potreboval za plačilo najnujnejših dolgov in za to, da bi se lahko še zadnje štiri tedne zabaval In užival živfjenje. Alici se je zdelo to malo drago, toda čutila je, da bi bilo grdo barantatl z nJim. Privolila je, da mu bo plačala vnaprej; plemićeva častna beseda ji je zadostovala. Podpisala sta to čudno nagodbo potem, ko sta se bito zumela o načinu samomora: kroglo v srce. Grof je tudi privolil, da bo za ta zadnji nastop v življenju — oblekel frak... Od naslednjega dne sta bila grof in Alice neprestano skupaj v gledališčih, restavracijah, barih in na konjskih dirkah. Grof se je sukal okrog nje sila resno. In takoj so si ljudje šepetali njuni imeni, ko st« Šla mimo, fotografirali so ju in prosili za razgovor. Alice je bila v sedmih nebesih. Grof seje odkrižal dolžnikov, posojal je celo prijateljem manjše zneske in dajal knežjo napitnino. Povsod je imel uspeh, tudi pri AHcinih prijateljicah. Življenje ga je zopet veseKlo m kmalu je bil najsrečnejši človek v Parizu. Kadar sta biAa sama, je pa dobro čutila njegovo brezbrižnost in nekoMko nervozno spoštovanje. Nekaj dni pred določenim dnevom odhoda iz življenja je bil grof ves srečen in snoval je neštete načrte za bodočnost. Zdelo se je, da na dano besedo niti ne misli. Ahce je že mislila, da jo je opeharil Na predvečer usodnega dne »zapadlosti«, ki sta ga preživela v zabavnem parku, kjer je grofu, v veselju in brezsarbnosti obraz kar žarel, as je sklonil nad AHcino roko in izginil v tcnU pred njeno hišo... I Zjutraj je zopet nastopil službo. Namestu kave je naročil za zajtrk whi-sky. potem pa še drugo im tretjo čašo. V mislih je še enkrat preživel zadnji mesec svojega življenja in moral je priznati, da z denarjem prav za prav ni bil srečnejši kakor brez njega. Potem se je pa odločil za zadnji korak. Napisal je Alici pismo, kakor sta se bila dogovorila in po razumljivem oklevanju se je ustrelil v srce. Alice je čakala za vrati na ta trenutek. Bila je mirna, kajti vedela je, da je preživel več strahu, nego bolečin, ker mu je bila zamenjala ostre naboje s slepimi. Hotela se je samo prepričati, ali bo ostal mož beseda in se izkazal gentlemana. Ko je prišel k sebi in se zavedel, da ni mrtev, in ko je fpoznal resnico, ga je obšla divja jeza. Prisegal je, da Alico sovraži, kar mu je nudilo priliko za poznejšo nasprotno prisega In ker njuna čuvstva niso bila tako nasprotna, kakor bi človek mislil, sta kmalu izmenjala poljube in snovala načrte za bodočnost Med drugim je nssiesel pogovor tudi na to, da hoče Alice postati gospa de Baudriere. Sicer je pa tO tudi en nate kako lahko človek »stori vssmi konec«, — je ar mrmral groC »ILOVCMIII NAlOOt, Princ Fuminaro Konoye biev. i Njegove moči so bile Japonski ministrski predsednik princ Konoye je v začetku januarja s svojo vlado odstopil in utemeljil ta korak s trditvijo, da njegove moći ne zadostujejo za notranje in zunanjepolitične naloge, ki jih prinaša nadaljevanje vojne s Kitajsko. Kitajski konflikt stopa v novo fazo in vlada mora združiti vse sile za utrditev novega reda in trajnega miru v vzhodni Aziji. Po mnenju princa Konove je bil napočil trenutek, ko je treba menjati japonske vlado. Med njegovimi nasledniki se je imenovalo ime bivšega generala Ji-ro Minami, zdaj generalnega guvernerja Kvantuna in vojnega ministra admirala Suetsuga. Toda novo vlado je sestavil baron Hiranuma. Princ Konove je eden izmed modemih voditeljev Japonske. Izvira iz stare plemiške rodbine, ki je bila pa tako siromašna, da je moral njegov oče prodati dragocene starinske rodbinske spominke, da je mogel sina študirati. Bili smo tako siromašni, je pripovedoval pozneje princ Konoye. da sem moral prodati podedovani naslov, da sem mogel k zadnjemu izpitu na univerzi. Pozneje sem ponujal kupcu za naš naslov dvojno ceno, toda Kazuki iz Osake, ki ga je bil kupil, ga ni hotel prodati. Potomec samurajev Konove ni obtičal v tradicionalnem aamurajskem Uzmu. čeprav je presadili is profesorskega pokuca, sa katerega js bil prvotno določen in na katerega se je pripravljal, v vojaški poklic. Fuminaro Konove je postal konjeniški častnik. Ta poklic je pa moral zapustiti zaradi škandala — največjega škandala v življenju sedanje Japonske. Geto Ust Nisi-NiaU mu je posvetil veliko pozornost. Fuminaro Konove se je udelešU nekoč svečanosti boginje ros Nkhu. Nad 2.000 let stara tradicija najplemenitejšm samurajskih rodbin določa avečenice te boginje, nekakšne japonske veetalke. Najstarejše hčerke nekaterih prrvilegiramn rodbin postanejo svečenice, že kot otroci stopijo v hram boginje Nichu in posvete boginji svoje življenje. Ena Izmed teli svečenic je bila Sua, poznejša kneginja Konove. Sua je pobegnila iz hrama hi po svečanosti, na kateri Je bila la mladega častnika. Konove je pa pobegnil iz svojega polka. Toda pobeg ni ostal prikrit. Begunca so prijeli v Taihoku na Formoet. To Id lahko bil za obe ne samo konec družabne kariere, temveč tudi življenja. Toda Fuminaro Konove je imel mogočnega pokrovitelja markiza SaiondU, bivšega japonskega veleposlanika na Dunaju in v Berlinu, enega najuglednejših japonskih državnikov nove dobe, predsednika jevega tajnega sveta in japonske zgornje zbornice. Saiondži je bil štirikrat rruhistrski predsednik in v Ver-saiUesu je vodil japonsko delegacijo. Ta vplivni mož se je zavzel za begunca. Pod njegovo zaščito sta se poročila. Konoye je odpotoval z njim kot tajnik v Evropo, spremljal ga je na njegovih potovanjih in na Japonsko se je vrnil šele leta 1920. še vedno v senci mogočnega državnika, vendar pa že rešen prokletstva za svojo predrznost. Princ Konove je prevzel v Evropi evropsko nszirauje kakor njegov pokrovitelj in žena, ki jo je bil ugrabil iz hrama boginje Nichu. mu je postala pomočnica in svetovalka. Konove je v šali rad tudi javno izjavil, da jc njegova diktatorica, da namreč večkrat diktira njegovi misH. Sua Konove je sama dosegla akademski naslov in znala je zavzemati visoko mesto ob strani svojega moža. Angleži utrjujejo Hong Kong Angleški Usti pišejo, da je jaiponaira samo na paptojti preinoi na morju Angleške vojaške oblasti na Daljnem vzhodu zadnje' čase skrbno proučujejo bodočnost Hong Konga kot važne trdnjave za angleški obrambni trikot Singapore -Darwin - Colombo. Čeprav nekateri strokovnjaki trdijo, da se Hong Kong ne da držati, so Angleži prav v zadnjem času izpopolnili njegovo obrambo na suhem, na vodi in zraku. Vse angleške ladje v kitajskih vodah se stalno mude blizu Hong Konga in ne udeležujejo se niti skupnih manevrov z edinicami singapurske baze. Za zračno obrambo skrbe letala z matične ladje »Eagle«. Singapurski listi posvečajo pod vplivom japonskega prodiranja na Kitajsko veliko pozornost položaju Hong Konga in trdijo, da bi se trdnjava držala samo mesec dni, če bi bilo jedro angleškega brodovja pri- morano ostati na Sredozemskem in Severnem morju. Listi pišejo, koliko pozornost posvečajo vojaške oblasti utrditvi in oborožitvi obale. Hong Kong ima v pomoč dve flotilji najmodernejših podmornic. Japonska premoč na morju je baje samo na papirju, kajti Japonci imajo v »aktivnem seznamu« mnogo ladij, ki bi jih bile druge države že davno poslale med staro že-lezje. Z usodo Hong Konga je važen sporazum med Anglijo in Ameriko. Med angleško-italijansko krizo, ko je morala Anglija znaten del svojega vojnega brodovja poslati na Sredozemsko morje, je zamenjalo malone vse angleške vojne ladje v območju Hong Konga ameriško vojno b»o-dovje. Po 12 letih pojasnjena tragedija Kako je umrl v Braziliji bivši nemška vojaški letalec Otto von Kleinmichel Oni dan je bila pojasnjena ena najza-gonetnejših tragedij brazilske divjine. Smrt bivšega nemškega vojaškega letalca Ottona von Kleinmichla, ki je našel tragično smrt pred 12 leti v Dolini smrti na Rio daš Garcas. Otto Kleinmichel je živel po vojni v Riu z bogato ameriško Nemko Editho Berensdorfovo, lastnico elegantnega lokala Diamonds-club. 2elja po pustolovščinah ga je napotila leta 1936 s 141 iskalci demantov, med katerimi je bil razen njega samo še en belokožec, na novo odkrita ležišča demantov na Rio des Garcas. Srečno je prispel z njimi preko Goya-za in Matto Grossa do demantne reke. Novinarji, poslani tja, kamor je vleklo hrepenenje po demantih množice pustolovcev, so ga Še videli v taborišču iskalcev demantov, kjer si je bil v bližini postavil kolibo. S svojimi tovariši je redko občeval. Nekega dne je Kleinmichel iz taborišča izginil. Bilo je jasno, da ni odšel, toda oblasti niso mogle ugotoviti, kaj se je z njim zgodilo. Zasliševanje prebivalcev taborišča je ostalo brez uspeha. Sicer so pa tja neprestano eni prihajali, drugi odhajali. Leta 1927. so iskanje ustavili. Brazilske oblasti so sporočile nemškemu poslaništvu v Riu, da je Otto Kleinmichel brez sledu izginit Bernsdorfova je prodala podjetje v Riu ln se preselila k svojim staršem v New York. Sele letos v začetku januarja se je javil zamorec, ki je spadal k skupini iskalcev demantov, s katerimi je bil krenil Klein-aaicbel leta 1926. iz Ria. Zamorec, ki je miril za njegovo smrt in se je sedaj vrnil Is pragozda, je prebil celih 21 let, toda svaes ni imel Povedal je, da se je nekega doe Kleinmichel zakasnil na reki. Vračal ss Je pozno zvečer med viharjem in nali-Namesto k svoji je prišel h kolibi Angleža, ki je imel demantov pred njo kup roristL Predao je prišel v Palestino je služil nad JO let v indijski policiji. Zatrl je teroristični pokret v Kalkuti in v Benga-UjL Leta 1937. je bil imenovan za sveto-pelestinske Uprave za ukrepe proti lani pa dodeljen generalnemu kega poveljnika Palestine ge-neralmajorjs Hainfnga kot strokovnjak za boj s teroristi. Dolina tolovajev, kjer je bil s svojim spremstvom nenaden, je soteska med strmimi skalami in naravnost idealno zavetišče upornikov. Kot taka je slovela že davno in zato so Angleži ustanovili v nji policijsko stanico, ki pa so jo morali zdaj opustiti, ker je bila posadka večkrat pomorjena. Kakteje nesreča civilizacije ga peska in blata, iz katerega so izpirali demante. Po običajnem pravu iskalcev se takemu kupu, kjer so morda še skriti demanti, nihče ne sme približati brez svarila bolj kakor na sedem korakov. Lastnik kupa je menil, da se je pribltz.il njegovemu pesku tat in ga je ustrelil. Po tem' običajnem pravu pripadajo demanti, ki se najdejo pri tatu, lastniku peska. Kleinmichel je bil pa našel tistega dne velik demant modre barve. Angležu pa demant, ki ga je bil našel pri ubitem Nemcu, ni prinesel sreče. Cez nekaj dni ga je ustrelil neki mulat prav zaradi tega demanta, ukradel ga mu je in pobegnil. Kaj se je zgodilo z roparskim morilcem, ni znano. In zdaj je itak prepozno, da bi ga oblasti zasledovale. Brazilske oblasti so zdaj izpopolnile svoje prvotno poročilo nemškemu veleposlaništvu s kratkim obvestilom, da je bil Kleinmichel ustreljen zaradi nesporazuma. Petkrat osel smrti Poveljnik angleške policije v Palestini Sir Charles Tegart ima izredno srečo. Oni dan je za las ušel smrti, ko je bil njegov avto v spremstvu policijskih in vojaških avtomobilov napaden med potjo iz Jeruzalema v Jeriho. Tegartov pobočnik San-derson je bil ustreljen, ko je odprl vratca, da bi odskočil iz avtomobila in nadziral odstranjevanje barifrsd Arabskim strelcem, ležečim v zasedi blizu zabarikadirane ceste, se je posrečilo izginiti v noč, čeprav so angleški vojski in policisti po prvem strelu odgovorili z ognjem. Zjutraj, ko so poslali za uporniki letala in ko so vojaki preiskovali ■oscetnr vasi, ni bilo o napadalcih ne duha ne sluha. Sir Charles je is petič ušel smrtni nevarnosti. Prej so bili poskušeni nanj štir-je atentati s samokresi in ročnimi grana- , tami. Tegart Je strokovnjak za bo j s te- , Na gričih v Tiberski doimj, na samotnih krajih pri Tre Fontane, kjer so še pred 10 meseci živeli osamljeni trapisti, je sdej selo šrvahno. Tam dem 1.500 delavcev na pripravah sa veliko lft sami Sil Javu vo, ki bo leta 1942. Museotini je storil kar je bHo v »Jugov tn močeh, da vrne Rimu nekdanjo slavo. Zato se zdaj gradi nov vala Via Iiupeiiast. Zakladi španskih muzejev Kaj se je zgodilo s svetovno znanimi ln dragimi slikami starih španskih, holand-skih in italijanskih mojstrov, z dragocenimi gobelini, knjigami in umetninami iz kraljevske palače, plemiških domov in cerkva v Španiji? Ali je krvava državljanska vojna uničila dragocena dela prejšnjih stoletij, spravljena v muzeju P rado v Escurialu v Valenciji, v Barceloni in drugod' Ali pa se je posrečilo rešiti jih? Podobna vprašanja se slišijo zelo pogosto, toda odgovori niso preveč zadovoljivi. Komisar za gradnjo španskega paviljona na svetevni razstavi v New Torku slikar Roberto Fernadev Balbuena je novinarjem izjavil, da so mnoge umetnine iz muzejev in privatnih zbirk shranjene zdaj v gradu Perelade v provinci Gerona blizu francoske meje. V podzemnih dvoranah tega gradu je baje shranjenih 900 suk, med katerimi so mnoge zelo dragocene, saj so to dela ta Greca, Murilla, Velaequeza, Goye, Žurba rana in drugih srednjeveških katalonskih slikarjev, poleg tega pa tudi dragocene slike holandakih in italijanskih mojstrov. V gradu so shranjeni tudi dragoceni gobelini, keramični izdelki in knjige. Te umetnine so vredne nad štiri milijarde peset. Grad Perelade je zavarovan proti vsem napadom, tudi proti letalskim bombam, ki ne morejo tem zakladom do živega. Prej so bile te dragocenosti v stolpih Serrano v Valenciji, ko je pa F>an-cova vojska prodirala naprej in jo bila Se v Vinaroso, so jih odpeljali. Več mesecev s«, prikrivali sedanje skrivališče teh umetnin, dokler ni bil grad Perelade temeljito zavarovan. Predno so umetnine zbrali na enem kraju se jih je precej zagubilo in poškodovalo. Točno se te izgube ne dajo ugotoviti, gotovo se je pa iegubilo 9h V Rimu pa ne grade samo razstavišča in razstavnih palač m svetovno razstavo, želja vseh je, da bi Rim ugajal tujcem, ki pridejo na svetovno ranstavo. Zato se dela na vseh koncih in krajih, da dobi mesto čim lepše lice. Tako delajo z vso vnemo na ruševinah Stare Osti je, ki naj postane ena največjih privlačnosti svetovne razstave. Mussolini je nazval svetovno razstavo leta 1942 »Razstava civilizacije« in pod tem geslom se bo tudi delala propaganda za njo. Razstava bo obenem pregled 20-letnega dela italijanskega fašizma in proslava 5-letnice italijanskega imperija. Mesto mladih pri Londonn Mesto mladih jc žc dograjeno, zaenkrat pa samo na papirju. Zdaj manjka samo še navažnejše. namreč denar. Stroški bi znašali nad 1 milijon funtov šterlingov. Mesto mladih hočejo zgraditi pri Londonu. To naj bi bilo ogromno središče vseh mladinskih organizacij Velike Britanije. V njem hočejo zgraditi posebno gledališče, ogromno knjižnico, jedilnico, predavalnico, družabni salon in prostorne spalnice. V mestu mladih naj bi našla zavetišče šolska mladina in študentje iz vseh angleških dominionov, kolonij in inozemstva, ki prihajajo v London. N'a eelu družbe, ki si je nadela nalogo zgraditi to mesto, je mnogo uglednih osebnosti, med njimi lord Bess-borough. lord Llovd. lord NVillington in bivši minister L. S. Amery. Zanimivo je, da so izdelali načrte za mesto mladih sami mladi arhitekti izpod 30 let Tudi večino stroškov naj bi nosila mladina. Pripravljalni odbor se je že obrnil na vso šolsko mladino v Angliji, naj prispeva v fond, iz katerega se bo financirala gradnja mesta. Če bi vsak izmed 4 milijonov šoloobveznih otrok iz Anglije prispeval mesečno samo pol pcnnvja. bi 6c nabralo letno 100.000 funtov šterlingov. Od sto tisoč do milijona pa ni več posebno daleč. Jasne Afrike mm aSh živetega mrfle— Južnoaii. ..a vlada je z velikimi stroški zgradila tri znanstvene stanice za iztrebljanje kaktej, ki so se zaplodile na dobre 4,000.000 johov obsega jočem zemljišču, kjer je sama rodovitna zemlja. Vso to zemljo so izpremenile kakteje v pustinjo. Kakteje se silno širijo in njihovo zatiranje je postalo za Južno Afriko pereč problem. To je nov dokaz, kako se da porušiti naravno ravnotežje s prenosom rastlin ali živali v okolje, ki jim je tuje. Južna Afrika prvotno sploh ni poznala kaktej. Pred dobrimi 150 leti se je pa mudila skupina farmarjev v Kapstadtu, kjer so videli v parku kakteje kot okrasne rastline, pripeljane nedavno iz Južne Amerike. Bile so jim tako všeč, da so jih vzeli nekaj s seboj v vinorodni kraj Graaf Reinet. Toda nova rastlina se je v tujih ugodnih razmerah, kjer ni imela svojih domaČih sovražnikov, hitro razmnožila, izpod- rinila je postopoma na uobri zemlji koristno rastlinstvo in izpremenila ves značaj dotičnega kraja. Sele tedaj so posegle vmes oblasti in organizirale zatiranje kaktej s pomočjo na njih živečega mrčesa, ki jih najuspešneje uničuje. Poskusi s tem mrčesom so se dobro obnesli tudi v Avstraliji. V treh stanicah so pripravili blizu 100 milijonov jajčec tega mrčesa, ki so jih zdaj natrosili iz letal po širnih s kaktejami poraščenih poljanah. Kmalu bo pripravljena druga taka količina jajčec, toda oblasti računajo, da bo trajalo to delo v najboljšem primeru deset let, preden bo Južna Afrika rešena kaktej. Vendar so pa ljudje že jeli špekulirati z zemljišči. Zdaj kupujejo zemljišča po smešnih cenah, ker se zanašajo na to, da bodo v doglednem času očiščena kaktej in da jih bodo potem drago prodali. Gromov poleti okrog sveta V novoletni številki moskovske * Pravden je znani ruski letalec brigadni general Gromov napovedal, da bo poskusil s"* težkim letalom prekositi svetovni rekord na daljavo. Gromov se je odlikoval s poleti na daljavo in predlanskim je dosegel nov svetovni rekord v nepretrganem poletu iz Moskve čez Severni tečaj v Kalifornijo. Posrečilo se mu je torej prekositi rekord, ki ga je bil dosegel na tej progi malo prej letalec Ckalov z dvema tovarišema. Gromov je preletel z dvema spremljevalcema v izredno neugodnem vremenu v borbi s polarno meglo in cikloni 6.306 molj, ne da bi se spustil na tla. Ta rekord sta pa prekosila lani v novembru dva angleška bombnika, ki sta preletela v nepretrganem poletu 7.162 milj dolgo pot iz Iama-lie v Egiptu do Darwina v Avstraliji. Gromov je predložil svoj načrt poleta okrog sveta sovjetski vladi. To bo nov naskok ruskih letalcev na svetovne letalske rekorde. Nova prekooceanska zračna proga V tekmovanju na polju rednega zračnega poleta na progi čez severni Atlantik med Nemčijo, Francijo in Anglijo so zaenkrat zmagali Angleži. »Imperial Airway*<, angleška družba za zračni promet, je namreč sklenila otvoriti letos v maju redno zračno zvezo in med Southamptonom v Angliji preko Povnesa na Irskem, odkoder so navadno startala nemška letala na poskusne polete in Botwoodom v Zedinjenih državah ter Montresiom v Kanadi. Pozneje bo ta zračna proga podaljšana do New Torka. Zaenkrat ni znano, da-li bodo >Pan AJrways< otvorile zračno pogo ni pa izključeno, da se bo- sta do maja obe družbi sporazumeli glede sode to van ja na prvi zračni progi čez severni Atlantik. ;:-Imperial Airvvave* imajo pripravljena za službo na severoatlantaki progi štiri velike hidroavijone; vsak je veljal 45.000 funtov Šterlingov. Hidroavijon bo baje preletel Severni Atlantik v zapadni smeri v 16 urah, za povratek bo pa rabil 13 ur. Vsak izmed teh štirih riidroavijonov —- Cabot, Caribou, Connemara in Clyde — bo lahko nosil tri tone in sprejemal pogion&ke snovi v zraku. Poveljnik proge bo kapitan Wil-coekson, znan po svojih poletih iz Caleclome leta. 193T. V začetku bodo prevažali samo posto, dokler se piloti ne bodo dobro sezrianfli s progo, potem bodo pa sprejemala letala tudi potnike. Najbrž bodo že poleti postavljeni v fcftdroavijone a*-deži. za kaSara Js r trupih že vse pripravljano. Spominski zbornik inizacije Tfrntajana, 21. januarja Je izdal prosvebm od> Sveze grarlčnJh Jugoslavije v Ldubija-M je že po svoji au. povsem v slogu črne Jubilej grafične organizacije J» v nasi javnosti veliko pozornost, pač zato, ker ta organksacija slovi kot ena nasm najstareJMh in najmočnejših ter js bila in Je se vzor drugim strokovnim ov-gaiksecdjam po svojih ustanovah in izpopolnjenosti. V zvezi m njenim delovanjem je pa seveda tudi razvoj grafične stroka pri nas ter smemo trditi, da je treba pripisovati v veliki meri grafični organizaciji zasluge za izpopornitev ter napredek tiskarstva. V >Zbornflcu< zvemo, da so bili v začetku člani organizacije tudi znameniti ljubljanski tiskarji ter da je bH med njenimi prvimi podpornimi in ustanovnimi Člani celo ljubljanski župan dr. Gosta, a tiskar Blasnik je bil nekaj časa njen predsednik. Zbornik vsebuje največ graidiva, razvrščenega na SO straneh (revijskega forma-ta), ki je v zvezi % Jubilejem organizacije; posebno vrednost ima zaradi tega, ker so skoraj vse sestavke napisali grafičar ji. Zbornik je tako izdelek uma in rok samih grafičnih delavcev, ki so imeli lepo priliko, da hkrati dokažejo tudi svojo splošno kulturno stopnjo — grafična organizacija je imela v začetku značaj izobraževalnega društva — ne le visoko razvojno stopnjo nase grafične stroke in izpopolnjenosti grafične organizacije. Spoštovanje pred organizacijo budi statistično gradivo o delovanju socialnih ln gospodarskih ustanov organizacije, saj vsote segajo visoko v milijone. Zbornik ima svojo vrednost, ker j udi bogat prispevek zgodovini našega tiskarstva in socialnega življenja, pa tudi nam kulturni zgodovini. Zato bo po njem rad posegel marsikdo, ki sicer ni v tesnejših stikih z grafično stroko. Toda sleherni kulturni človek je dandanes več ali maivj v območju kulturnega kroga črne umetnosti, saj Je tisk v resnici most kulture in ogledalo omike, kakor se glasi motto Zbornika. OTJIKNO VPRAAANJE — Mbj oče pride najprej v konkurz, potem bo pa znorel. — Ubogi fant, ti bed moral potem plačati njegove dolgove. — Kaj, mar mM!*, da sem znorel? Stov. 17 •SLOVENSKI NiEODc, iiiinta, 21. jasne*** 1». Stran 7 Kdor hoče vzgajati« mora biti sam vzgojen Zanimivo predavanje dr. Vlada Schmidta — Za zadovoljstvo in srečo je odkKUen nra- vilen odnos do dela Mubljana, 21. januarja V okviru pedagoškega tedna za starše, ki ga po preizkušenih smernicah -zza zadnjih let prireja vsako leto Pedagoško društvo zdaj v tem, zdaj v drugem ljubljanskem predmestju, je v torek zvečer v mo-.ščanski ljudski šoli predaval mladi znanstvenik dr. Vlado SchmidU vodja bano- vinske poklicne svetovalnice o vzgoji za poklic. Naj o njegovih izvajanjih, podprtih z znanjem, ki ga je nabral na domaČih in nijih tleh, prinesemo v izvlečku najtehtnejše, kar bo služilo staršem v pomoč pri ▼z soj i otrok. V uvodu je predavatelj jedrnato povedal: Kdor hoče vzgajati, mora biti sam vzgojen. Cc je vzgajanje pripravljanje otroka na naloge, ki mu jih bo stavilo življenje, je gotovo, da mora vzgojnik te naloge ne le poznati, temveč jih mora tudi ceniti. £i vi jen je bo zahtevalo od otroka ovojstva, k jih zahteva od vsakogar. Ta pa so: pridnost, posten ost in delavnost. Če naj vzgojnik otroka k temu vzgoji, mora tudi sam b ti tak. Nadalje bo otrok vzgojen za poklic in poklicno življenje, če bo poklic cenil in spoštoval. Torej mora tudi vrgo-jnik ceniti to stran življenja, mora delo. ki je S poklicem nerazdružno zvezano, spoštovat j in pravilno pojmovati smisel in poči cla. oizroma poklica za človeka in j v razvoj. POTREBFN jE PRAVILEN ODNOS DO DELA Y>; opravljamo neko delo in vsak zavzeli do njega neko stališče. Vsi tudi želi-m biti srečni in zadovoljni in želimo vsto m otrokom. Vedeti pa bi morali, da še zadovoljstvo in srečo ni odločilno, i delo opravljamo, temveč v kak-odnosu smo do svojega dela. Kako no vanj in kako ga vrednotimo. Isto Ijalo za naše otroke. Zato si moramo d vsega začetka prizadevati, da bodo <:- i pravilno vrednotili, a to nam bo uspelo le, če bomo mi, ki vzgajamo, do deta imeli pravilen odnos. Kaj razumemo pod »pravilnim odno- :^:n«? Nekomu je delo nujno zlo, le sredstvo za potrebne dohodke in tak resnično /ivi *ele takrat, ko je delo že končal. Tak človek, ki mu je delo nekaj nadležni, poniževalnega, bo delo gotovo slabo pravljal in stremel za tem. da se ^ čim i otrese, brezdelje pa mu bo sreoa in leni Vse drugače doživlja delo in po-k c tisti, ki delo ceni zaradi dela samega in ne .zaradi koristi, ki iz njega izvirajo. kemu je delo vir zadovoljstva, često mu uiga prebroditi težave življenja in mu precejšnji meri odgovarja na vprašanje smislu življenja samega. Kdor je znal •im otrokom vcepiti tako veselje do de-kakor ga ima junak Jack Londonovega nana »Martin Eden«, ki je bil zvečer, '-■ ; i c legel spat. vesel ob misli, da bo zju-traj, ko se bo zbudil, svoje dek> nadalje- . Temu se ne bo treba bati za otrokovo zadovoljstvo in uspeh pri poklicnem delu. A kako pripraviti otroka do tega, da bo znal delo tako ceniti? Predvsem je gotovo: sami ga moramo ceniti. Komur je delo le sredstvo za zaslužek, ne bo mogel otroka nikoli Vzgojiti tako. da bi ga znal drugače vrednotiti, pa naj bo še tako spreten vzgojnik. Zaled. ki ga dajemo sami, ■ svojim ravnanjem in vrednotenjem, vpliva namreč na i - 'ka bolj kakor vsi vzgojni ukrep!, ki - h i/vedemo zavestno in z namenom. Če otrok sliši, da govorijo o delu in poklica doma vedno le kot o sredstvu za zaslužek, potem ni čudno, če ostanejo otroku vrednote dela sedemkrat zapečatena knjiga, še slabše, če starši jemljejo delu sploh vsako ceno Kdo izmed nas bi se veselil stvari, ki bi mu jo nekdo ponovno kazal v naislabši luči? Delo pa je življenjska nujnost, ki se ji otrok ne bo mogel b ez škode odtegniti. In ta nujnost mu je prikazana v najtemnejših barvah. NI čud- no, Če se ob takem prikazovanju otrok notranje »naježi« m zre z mržnjo m odporom na to bodočo življenjsko nalogo LE ČAKAJ, KO BOS PRIŠEL.. ! V splošnem bi morali biti etarši bolj previdni in ne bi smeli plašiti otrok pred nalogami, ki jih čakajo v bodočnosti. Otrok na grožnje ne pozabi, vtisnejo se mu v duševnoet in vplivajo na njegovo sodbo o življenju in njegovih nalogah rudi še. ko je že dorasel. Še preden otrok pride v šolo, dobi ob grožnjah staršev o šoli in učitelju najslabše mnenje. Ali je potem čudno, če »ejih z vsemi štirimi otepa? Kako težko delo hna potem učitelj, preden si pridobi otrokovo zaupanje in s tem njegovo -sprejemljivost za koristi, ki mu jih šola lahko da. Ista pesem se ponavlja, ko otrok konča ljudsko aH meščansko šolo. Mnogokrat so prav grožnje vzrok, da se otrok izogne učna dobi pri mojstru, da se izogne poklicu, ki bi se ga bilo treba učiti in sc oprime raje težaških, nekvalificiranih del. Ce je to storil nekdo, ki bi bil morda bolj zmožen izvrševati m. pr. obrtniški poklic, je to velika škoda zanj in za akupno»t. ker gredo tako njegove koristne zmožnosti v izgubo. Otroka je torej treba opozarjati na pomen dela, ki ni le v tem, da z njim nekaj zaslužimo, temveč je vredno že samo na sebi: 9 primernim delom koristno uveljavljamo zmožnosti in to nam daje prijetno zavest, da nekaj pomenimo in da ne živimo kar tjavendan. Prav enako kot strašen je otroka pred hudim, ki ga čaka v soli ali v poklicu, je napačno tudi prikazovanje dela in poklica kot nekaj nad vse prijetnega, veselega in zabavnega, kot nekaj, kar ne terja nobenih težav in naporov, ob čemer ni treba preživliaM resnih m težkih dni. Vzgoja je priprava na bodoče življenje Življenje na ni ie pekel in rudi ne le raj. temveč ima senčne in soln-čne s-trani. Otroku ga prikažimo takšnega, kakršno v resnici je» VZGOJA NAJ GRE V SKLADU Z NAGNJENJI OTROKA Kdor hoče dobro vzgajati, pa mora poznati tudi cilj, kamor bi hotel otroka pripeljati. Napačno je izvajati vzgojne ukrepe brez ozira na otroka. Za uspešno vzgajanje je bistveno važno, da navežemo vzgojno prizadevanje na tiste sile. ki jih otrok že ima. To so zmožnosti nagnjenja, zanimanja itd. Ufmetnost vzgoje je v tem. da znamo otrokovo prizadevanje naravnati v isto smer, v kateri poteka naše prizadevanje. To prizadevanje pa moramo uravnati tako. da najbolje odgovarja posebnostim v/gojevanca. Otrokovo in vzgojnikovo prizadevanje je treba spraviti nekako v sklad. Brez otrokovih nagnjenj, ki ga silijo, da se prav tako udejtstvuje in ne drugače, in brez njegovega prizadevanja po tadejstvovanju, bi bila vsaka vzgoja brez haška. Ta njegova nagnjenja, ki so za pravilno vzgojo tol poklic prav izrednega pomena, moramo postaviti v službo našega vzgojnega prizadevanja, nanje navežemo svoje delo in iz njih izhajamo. NE SILIMO V POKLIC PROTI INTERESU IN NAGNJENJU! Kdor bi se ne oziral na interese in nagnjenja, z vzgojo ne bo prišel daleč. Zato je napačno siliti otroka, ki ima veselje za ročno delo — za ta ali oni obrtniški poklic — na gimnazijo ali univerzo. Posebno bi si morali to zapomniti starši iz inteligenčnih slojev, ki misijo, da bi bilo zanje nečastno, če bi njih sin opravljal poklic, ki na družabni lestvici ne stoji tako visoko kakor njihov. Znanost o poklicih si že dolgo prizadeva porušiti predsodke, ki prihajajo do izraza že v nazivih »nižji«, »srednji« in »višji« poklici. Ni namreč bistveno in za osebno vrednost odločilno, kakšen poklic kdo opravlja, temveč kako ga opravlja. če starši opazijo, da otrok že v zgodnji mladosti kaže izrazit interes za neko vrsto dela, naj mu ga nikar ne skušajo »izbiti iz glave«, čeprav mu takega dela morda ne želijo. Za uspeh v poklicu je namreč poleg zmožnosti potreben tudi interes. Če pa izrazito poudarjeni interes ubijemo, smo obenem uniciM tudi interes za druga opravila in ne le za tistega, ki smo ga nameravali. POMAGAJMO DO POPOLNE PREDSTAVE O DELU ! Ali pa naj vzgojnik sledi otroku, če vleče v napačno smer? Gotovo cel Naveže pa naj na zadnji, skriti, otroku samemu še nezaveden dobri namen tega ravnanja in ga uporabi za svoje vzgojne) delo. Želo razširjene poklicne svetovalni-: tujka, pa specialno izdelani filmi L »nacikioerm opravil v raznih po- klicih skrbijo za to, da prikažejo otrokom v pravi luči razne možnosti poklicnega udejstvovanja. Dejstvo je namreč, da si otroci premnogofcrat če že ne napačno, pa vsaj zelo nepopolno predstavljajo naloge v raznih poklicih, pa potem ugotove, da predmet njihovega zanimanja ni bil tak, kakor so si ga predstavljali. Zato naj bi se starši tudi pri nas potrudili in porabili vsako priliko, da pokažejo otroku, kaj je treba opra viti v raznih poklicrh. VZGOJA ZA POKLIC OB SPLOŠNI VZGOJI Vsi ukrepi za vzgojo za poklic pa ne bi dosti zalegli, če bi bila splošna vzgoja s4aba. Vzgoja za poklic ne more biti ločena od splošnega vzgojstvenege prizadevanja: kajti vsak poklic, z višjo ali nižjo šolsko ali strokovno izobrazbo ali pa tudi enostavno pomožno delo. zahteva vestnosti, delavnosti, pozornosti, vztrajnosti in pridnosti, skratka voljo in veselje za delo. To je tudi cilj vzgajanja sploh. Od domače vzgoje pa v pretežni meri zavisi poznejše otrokovo veselie in volja za delo. Ce teh lastnosti ni, ni sposoben sploh za noben poklic, rudi če je še tako inteligenten. Bolje kakor napake popravljati velja torej vzgojiti otroka že od vsega začetka tako. da bo imel veselje za delo. To pa dosežemo, če ga že zgodaj, letom primemo, zaposlimo. Tak otrok ne bo nikdar lenuh in malopridnež in se bo v poklicu, prikladnem njegovim zmožnostim in nagnjenjem, lepo uveljavil. Paziti pa je treba, da otroku ne nalagamo delo »za kazen«, ker bi se mu utegnilo vtisniti v duševnost, da je delo kazen _ nekaj neprijetnega in nečastnega. In kakor se skuša izogniti kazni, tako sc bo skušal izogniti tudi delu. PRAVILNA IZBIRA POKLICA Ob posvečanju pozornosti vsem ukrepom za vzgajanje za poklic, ki naj ga otrok uspešno in zadovoljno vrši. pa ne smemo pozabiti zadnjega ukrepa, ki so ga starši dolžni otrokom: pomoči, ki naj jo nudijo otroku pri izbiri pravilnega poklica, takega, ki je najbolj prikladen njegovim /možnostim in nagnjenjem. Ce je otrok zašel v poklic, ki mu ne odgovarja, lahko to uniCi sadove prejšnjih, šc tako dobrih vzgojnih ukrepov: otrok ne bo v poklicu zadovoljen in se v njem tudi ne bo obnesel V pomoč ^taršem. ki vedno ne morejo sami presoditi primernost nekega poklica za otroka, so po vsem svetu :n končno tudi pri nas ustanovili poklicne svetovalnice. Predavatelj je na kraju izvajanj omenil še glavne vidike, ki jih pok!:cno svetovanje uvezuje v svetovalnicah Za njegjva izvajanja so Se mu /brani starši in vzgojniki oddolžili s prisrčnim aplavzom, nato pa so /c!o vneto posegali v debato in obsipali predavatelja s številnimi Vprašanji, ki so.pričala ne le o živem interesu Staršev na vzgoji svojih otrok, temveč tudi o njih veliki potTcbi po nasvetih v posameznih konkretnih primerih, ki jih nudi vzgoje van je. S O t O I S M' o Občni zbor škofjeloškega Sokola škofja loka 20. januarja škofjeloški Sokol, ki ima za seboj 3? let nepretrganega in v najrazličnejših borbah prekaljenega dela za vzvišene sokolske ideje, je tu<3i na svoji letošnji skupščini pokazal, da stoji V ospredju društvenega življenja, kolikor ga Škofja Loka pozna. Velika dvorana je bila v sredo zvečer docela zasedena, ko je pozdravil čvrsto sokolsko družino I. podstarešina br. Ru5 dolf Horvat. Pni pozdrav Sokolov in Sokolić je veljal vzvišenemu starešini SKJ Nj. Vel. kralju Petru II. Zbor je izrazil svoje bratske simpatije češkoslovaškemu sokolstvu, .spominjali pa smo se tudi svojega nepozabnega starešine br. Franca Do lenca st. Izčrpna in zanimiva so bila poročila društvenih funkcionarjev. Pokazala so, da je vse ono, kar ni spadalo v naše vrste odšlo, da pa kljub temu sokolska edinica niti številčno ni prav nič nazadovala. Prihajajo v naše vrste Sokoli, ki so res Sokoli. Kot prvi je poročal društveni tajnik br. Edo Thaler. Delovalo je v društvu sedem odsekov, ki so si vsak v svojem delokrogu močno prizadevali, da pri5 nesejo društvu čim več notranjega življenja. Sokol šteje brez naraščaja in dece 367 članov in članic, z mladino vred pa preko 500 pripadnikov. Načelnik br. Dominik Bizjak je navajal nepretrgoma in Često z velikimi napori združeno delo tehničnega odbora, ki ni zamudil ničesar na doprinašanju k fizični vzgoji članstva. Tako se je vse leto telovadilo, prirejali so se pešizleti, kolesarski izleti, hodili smo na sokolske prireditve, uspel je društveni nastop, lepa je bila akademija. V splošnem je število moškega te lovadečega članstva za spoznanje padlo, nasprotno pa/ so vsi ženski oddelki narasli. Prosvetno delo je očrtal br. Franjo Pavlica. Izmenjave niso koristile, kljub težavam pa so se prirejala predavanja, proslavljali smo jubileje, prirejali spominske in slavnostne dneve itd. Kakor vsako leto, smo slišali tudi letos, da stanje blagajne ni zadovoljivo. Stroški so veliki, dohodki komaj zadoščajo. Sliko o denarnem poslovanju je razgrnil zaslužni blagajnik br. Franc Zebre, poslovale so glavna blagajna, blagajna kina, knjižnična in socialnega odseka. Denarnega pro= meta v vseh blagajnah je bilo 259.608.25 din. Od tega odpade na glavno blagajno 106.245.25 dohodkov in 102.641.75 izdatkov. Novi proračun predvideva 74.950 din izdatkov in prav toliko dohodkov. Knjižničar ima le 152 prijateljev, knjiž niča pa šteje 3207 knjig, torej izgovor, da ni izbire, nikakor ne drži. Knjižničar br. Horvat je zato upravičeno naglašal, naj bi se zanimanje za knjigo dvignilo. Cita-jo pa moški več nego ženske. Gospodarski odsek (br. Franc Dolenc ml.) je obravnaval celo vrsto gospodarskih vprašanj, veliki in odgovorni gospodarski cilji pa Še čakajo. Kino je imel 47 predstav.. Krepko društveno edinico predstavlja pevski zbor z 28 člani. Pevovodja br. France Babic je dvignil zbor na višino, o kateri samo želimo, da bi ostala. Poročal pa je za glasbeni odsek br. Karel Šinkovec. Te lesno-vzgojni odsek je imel svojega voditelja v osebi br. podpolkovnika Meti koša, poročevalec za ta odsek pa je bil br. Gerželj, kakor tudi za zdravstveni odsek, ki ga vodi br. Djordje čavić. Zelo uspešno se je jel uveljavljati socialni odsek, ki ga vodi s. Alojzija Sinko-va. Zimska nabiralna akcija, pa tudi socialni dinar, so omogočili,, da se je moglo pomagati 36 Članom društva, ženski odsek je vodila s. Andreja Grumova ta* kisto uspešno in z lepimi sestrskimi večeri. Po določitvi mesečne članarine din 6 za netelovadce, po izglasovanju prispevka 2 din letno za Dolenčev mladinski sklad ao sledile volitve. Novo upravo vodi kot starešina br. Rudolf Horvat, podstarešina je br. Stevo šink, njima ob strani pa stoji lepa vrsta bratov in sester, ki bodo nedvomno omogočili, da bo sokolsko delo v Skolji Loki tudi v novi poslovni dobi tako vidno in prizadevanj polno kakor doslej. Zdravo! Občni zbor Sokola v Kranju Pretekli teden je podalo račun eno najstarejših društev v Kranju. Sokoli, ki so so že davno pred svetovno vojno zbirali v telovadnicah in gojili idejo slovanskega bratstva, tudi v današnjem času niso izgubili »raison d'etre«. nasprotno, nov čas je prinesel sokolstvu rudi nova polja udejstvovanja. Socialni odsek, odeek za štednjo narodno-obrambni itd. nam kale jo, da je dobil Sokol poleg dela v telovadnici in v prosvetnem udejstvovanju nova torišča, ki jih je treba prav tako vzeti v okvir sokol-skega življenja. Iz mnogih obširnih r>oroc*l je razvidno, da ye društvo opravljalo ogromno delo, tako v telesno-vzgojnem, prosvetnem s pevskim, orkestralnim, lutkovnim in predavateljskim odsekom kakor tudi v upravnem pogledu. Opazilo pa se je, da je delovanje nekam zapeto« da ni živo, da ni razgibano. Res je, da prav novoosnovani odseki kažejo, da hoče članstvo s časom; to smer je nujno začrtalo življenje. Prav v teh odsekih pogrešamo mladih, moči. Kakor vsako društvo, ki nima mladintr, ne more upati rudi sokolsko društvo na poživljenje dela v svojih vrstah. Toda Sokol v Kranju ima mladino. To smo lahko opazili tudi na občnem zboru, kjer je mladina odločno iz-nesla svoje m;sli o delu pri Sokolu. Mogoče so koga ostre besede, ki so pa končno le izraz nove dobe, zadele, vendar so bile kritične besede povezane tudi s smelimi zamislimi, ki kažejo, da hočejo mladi delati prav tako vneto za sokoistvo toda z gibčnostjo in mladostnim poletom, ki je danes potreben. V znamenju hotenja mladih in njih udejstvovania v sokolskih vr» stah je potekla skupščina v zadovoljstvo vseh bratov in sester. Kako mnogovrstno delo opravlja Sokol samo v telesni vzgoji, nam kaže poročilo br. načelnika/ki je omenjal, da je v 702 telovadnih urah telovadilo 18.817 bratov, oziroma članic, naraščaja in dece Društvo je priredilo mladinski nastop, večerni nastop na prostem, telovadno akademijo in smučke tekme. Društvo pa se je udeležilo tudi vseh župnih prireditev od župnega zleta. župnih tekem, lahkoatletskih tekem-strelskih in kolesarskih tck<-m kakor tudi okrožnega rleta. vse^okolskega zleta v rVa-' gi in župnih smučarskih tekem v Mojštnv ni. Tajnik br. Ocsenj je poročal o delu uprave, ki je imela devet upiavnih sej in šest sej izvršilnega odbora. Bilo je tudi 0 članskih sestankov. Uprava je priredila kakor vsako leto vidovdanski kres. slavnostne sc-' je, družabne večere, Miklavžev večer le deco, i);ti;is-ni in članstvo, proslavo roj dne prezidentu dr. K. Beneša komemoracijo ob obletnici smrti prezidenta Osvoboditelja T. Ci. Masarvka. komemoracijo ob četrti obletnici smrti viteškega kratja Aleksandra I. Zcdinitcljj. Društvo je priredilo tudi pi«lovi!ne večere br. Cvijanoviću VI. in dr. S. Dolarju. Br. starosta Završnik S. je v svojih uvodnih besedah in poročilu omenjal potek Petrove petletke in o novi zamisli, ki naj bi se v obliki zaobljub izvajala v okviru petletke. Spominjal se je umrlih bratov in sester v preteklem letu. zlasti pa žup. pod-staroste br Dolenca F Br. starosta jc poročal tudi o sklepu članskega sestanka, ki jc izvolil odbor za nabavo novega društvenega prapora in način, kako nai članstvo podpre zamisel, da bo prapor res vreden naslednik starega, ki ga je čas že razdejal. Obširno je poročal tudi o delu za bodoče leto. Po poiočilu vseh odbornikov je podal poročilo tudi br. R Mavr. ki je v imenu revizorjev predlagal zaradi najlepšega reda v poslovanju, razrešnico. Vato je bila preeitana lista odbora za prihodnio poslovno dobo. Lista je bila sprejeta brez ugovora V no\e:n odboru so nastale le manjše spremembe, dobili pa so nekaj mest tudi mlajši bratje. Za starosto je bil ponovno izvoljen br. Završnik Stanko, podst. Cvar J in Kušar Nadina, tajnik Češenj J., nam. Kovačič Marica, naeclni-štvo: Žebrc. inž. Mlakar .1.. Žgur Mirko, Pečnik Emica. Tičar Nataša. Banska Mila. Prosvetar inž. Gros O., zdravnik dr. Bežek J., nadalje jc v odboru ^c 10 odbornikov in njih namestnikov. 5 revizorjev in 5 Članov Častnega razsodišča s 4 namestniki. — Vr kamniškem Sokolu je bilo vse do zadnjega zelo živahno. Delali smo in to prav krepko, načrtov pa je se vse polno. Uspehi? Marsikaj je že drugače, doživeli pa boste še stvari, da se bodo sokolska srca kar tajala. Pa se bomo o tem raje drugič pomenili! Zdaj je predpust, pa se spodobi, da nekoliko pozabimo na skrbi in se poveselimo tako kot se poveseli človek, ki ima težko delo za .^eboj. Sokol pnu pravlja svojim članom in prijateljem zabavo, pri kateri bo prilika za vse. velike in male. suhe in debele, da se pošteno razigrajo. Kdaj bo to? Ne bodite nestrpni! Do 1. februarja ni daleč, tedaj bo namreč naš dan. Zaslužili srno, da ga nekoliko polomimo, pa ga tudi bomo. Brez šale! Vabimo vse prijatelje, da obiščejo našo sokot- ako zabavo, ne bo jim žal. šc nekaj, pa na tiho: komandant vse prireditve pravi, da bo ples o tvoril z jezikom. Imel bo nanr-efc govor, ki bo tem zanimivejši, čim bolj se mu bo jezik zapletal. Iz Škof]« Loke — Predavanja v zimskih večerih so dobrodošla. To se kaže tudi na udeležbi predavanje je želo prisrčno priznanje. Hva-je izvrstno predaval o mednarodni politični situaciji dr. Branko Vrčon, to sredo pa smo pozdravili v Skofji Loki vseučili-škega profesorja g. dr. Oskarja Rejo. ki nam je predaval o vremenu Zelo zanimivo predavanje so izpopolnjevale skiop-tične slike. G. predavatelj nam je pred-očil sprva nekaj teoretičnega znanja o vetrovih, klimi, atmosferi, padavinah, tokih in podobnem, potem pa nam je govoril o pasatnih vetrovih, o tropo in stratosferi, o konstantnosti temperature, o vzpenjanju zraka, o raznovrstnih oblakih, o vremenskih opazovalnicah in slednjič o postanku vremenskega poročila. Lepo predavanje je zelo prisrčno priznanje. Hvaležni smo ZKD, da nam s svojim posredovanjem omogoča tako lepe izobraževalne večere. Onim, ki jih na predavanjih ni bilo pa pravimo: Pridite, ne bo vam žali__ MODERNI OTROCI Učitelj hoče dopovedati otrokom, kaj j« vztrajnost. — Kaj je to, vpraša., kar nam omogoča pot po najbolj kotanjaatih cestah, čez gore in doline, čez vse prelaze in kotline, skozi goste džungle, pragozdove, močvirja, puMinje in zasnežene planote? — Takega avtomobila še ne poznamo, gospod učitelj, — se oglasi učenec v zadnji klopi. nicho!a5 5iluer: Hiša groze — Oborožen sem.—je dejalJohnCable glasno. — Naj bo pri oknu kdorkoli, opozarjam ga, eta sem oborožen in pripravljen streljati, opozarjam ga tudi, da znam dobro meriti. — Malo predaleč greš... . . Toda John Cable je bil ves iz sebe. To je bita tista hladna roka, ki ga je bila prisilila, da je stopil k hiši, v kateri je bil zagledal luč. Zdaj ga je znova silila stopiti k oknom. Odprl je prvo. Oknice so bile zaprte. Odprl je drugo — kriknil je od presenečenja in odskocil, ko je močan veter potegnil v sobo in razmetal na mizi ležeče papirje po vsej knjižnici. Oknice drugega okna, ki so bile še malo prej trdno zat; rte so bile zdaj odprte in majale so se v vetru. To pot je kriknil tudi Guy Lucas. Skočil je k oknu in se sklonil ven, ne da bi se zmenil zn svarilo Johna Cabla, ki se je dobro zavedal, kako lahko bi ga napadel človek, prežeč v temi pn oknu. Guy je potegnil k sebi oknice, jih znova zaprl, pregledal vsa druga okna sam in se obrnil k Johnu. — Najbrž sem pozabil dobro zapreti oknice, ko sem prvič odpiral okno, — je začel. Toda v Johnovem vedenju je bilo nekaj, kar mu je zadržalo besede v grlu. — Kaj je bilo to? — je vprašal ostro. m. — Naj je bilo karkoli, odloČiti se morava, kako se bova polastila tega, kar je bilo zunaj, — je dejal John. — Ali hočeš s tem reči, Cable, da bi šel iskat po hiši potepuha, ki je morda iskal tu kaj za pod zobe? Taki ljudje so nevarni, ker se ne ustavijo pred umorom, če jih kdo moti. Ne prijatelj, tu ostaneš. Sicer bi pa itak ničesar ne opravil. Le poglej, treseš se kakor šiba na vodi. — To ni važno. Naučil sem se ravnati z orožjem in Če bo treba, bom streljal Zadnje besede je izgovoril glasno in ozrl se je, kakor da bi pričakoval, da mu bo skrivnostni neznanec od nekod iz kota odgovoril. — Vidiš, je dejal. In dvignil je samokres. V trenutku, ko se je njegov prst dotaknil petelinca, se mu orožje v roki niti premaknilo ni Lucas je osuplo opazoval ta čudež. _Veseli me, da imas orožje, — je dejal Dobro je imeti nekaj v svojo obrambo v taki hiši m ob takem času. Naenkrat je pa pripomnil: —Kaj pa ti je? John Cable se je bil sesedel v naslanjač. Zdaj je sedel zaprtih oči in njegov obraz je bil mrtvaško bled. — Daj mi svoj samokres, — je vzkliknil Guy. — Edino orožje, ki ga imava, morava čim bolje izrabiti. — Vzemi ga, — je dejal Cable, — toda ne, — raje ga obdržim sam. Ni mi tako slabo kakor se ti zdi. — Samo slabo srce mi nekoliko nagaja. Hvala, zdaj se počutim že mnogo bolje. Lucas se je sklonil, da bi vzel na prizidku kamina ležeči klobuk in se pokril. Cable ga je opazoval in ko se je obrnil od kamina, ga je jel ogledovati še pozorneje. Zadaj v hlačnem žepu svojega prijatelja je opazil ostre obrise samokresa. Zakaj mu je Lucas dejal, da nima orožja? — Ven stopim pogledat, kaj je, — je dejal Lucas. — Ti pa ostani tu in brani trdnjavo, kakor pravimo. —Branit trdnjavo? Kakšen smisel ima ostati tu, a ti da bi Sel neoborožen ven in postal žrtev prvega zločinca, ki mu prideš v roke? Toda Guy Lucas je skomignil z rameni. — Znal bom paziti, nase in s takim človekom bi hitro obračunal, — je dejal. — Nikar se ne boj zame. Toda John Cable je planil pokonci. Pri vratih je bil istočasno z Lucasom. Le-ta ga je srepo pogledal ~m S teboj pojdem, — je dejal Cable odločno. — Kaj se bojiš ostati sam tu? — je vprašal Lucas strupeno. — S teboj pojdem, — je vztrajal Cable pri svojem. — To ne more nikomur škodovati. Ne morem te zapustiti, ko vem, da nisi oborožen. Lucas ga je prebadal z očmi kakor da bi hotel uganiti, kaj se skriva za temi besedami. Potem ja pa prikimal z glavo. — Dobro, — je dejal,--samo prosim te, nikar ne streljaj na prvo stvar, ki bi se premaknila. To bi utegnil biti ... — Kdo? — je vprašal Cable. — Nihče, — je odgovoril Lucas mračno. — Ali poj deva skozi vežo? Te besede je izgovoril zelo glasno. Zvok njegovega glasu bi bil gotovo prestrašil ptico, preden bi mu bila prišla na strel. To Lucasu ni bilo po volji. — Cuj, Cable, vedeva se kakor dva otroka. Tako ne bova nikoli našla nikogar, kdor se bo hotel v tej stari hiši nama skriti. Tu je mnogo hodnikov in temnih kotičkov kakor v labirintu. In če je tu kdo, ki nama streže po življenju, bo naju kaj lahko našel po luči. Vrniva se k ognju, sediva in pomeniva se, kaj bi bilo treba storiti. In ko sta se vračala, je pripomnil: — Toda ti si se zadržal tu, Cable. Seveda me veseli, da si pri meni, ko.se oknice tako čudno odpirajo—toda pojasnilo je gotovo zelo enostavno In prihodnjič, ko se zopet sestaneva, se bova temu smejala. „ Stran 8 »SLOVENSKI NARODI, sobota, SL jamarja 1080. »tov. 17 Podrobne sporede vseli evropskih radij/ eklb postaj m obilo zanimivega Sttva dobit« V tedniku ca radio, gledališke in film »NAS VAL*. Ljubljana. Knafljeva ulica S Nedelja, 22. januarja 8: Kmečki trio. — 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve. — 9.45: Verski govor (g. ravn. Jože Jagodic). — 10: A. Dvo-fak: Slovanski plesi. simf. suita (plošče), Češka filhai menija, dir. V. Talich). — . 11: Koncert kvarteta Pilih. — 12: Klavirski koncert gdč. Viktorije švihlikove, sodeluje radijski orkester. — 13: Napovedi. — 13.20: Opoldanski koncert radijskega orkestra. - 14. Vse mogoče, kar kdo ho5 če t plošče po željah). — 17: Kmetijska ura: Zakaj sc kmetijske organizacije potrebne (inž. Rado Lah). — 17.30: Za boljšo voljo in krajši čas (plošče). — 18: Alfonz Inkret: Sovražnik malih živali — igri ca (člani rad. igr družine). — 19: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura. — 19.50 Dueti orglic in harmonike (gg. petan France in Stanko Avgust). — 20.30: Koncert operne glasb?. Sodelujeta: gdč. Vera Majdičeva in radijski orkester. — 22: Napovedi, poročila. 22,15: Za ples in oddih (plošče). — Konec ob 23. uri. Ponedeljek, 23. januarja 12: Iz daljnih krajev (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. - 13.20: Opols danski koncert radijskega orkestra. — 14: Napovedi. — 18: Zdravniška ura (g. dr. Bogomir Magajna) 18.20: Nekaj valčkov (plošče). — 18.40: Melodije Pa^lav-Ceve pesmarice iz 1 1733 (g. dr. Josip Ce-rin). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50 Zanimivosti. — 20: Godbe na pihala (plošče) — 20.30: Večer A. Lajovica. Sodelujejo: P. Lovšetova, prof. M. Lipovšek, prof. SI. Osterc in radijski orkester - 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Prenos lahke glasbe iz restavracije Emone. - Konec ob 23. uri. Torek, '44. januarja 11: šolska ura. čistoča — pol zdravja (g. dr. Franta Mis) — 12: Pisana šara Iplošče). — 12.45- Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Citre solo, g. Vilko Skok — 14: Napovedi. — IS- pester spored, igra radijski orkester. — 18.40: Odnos svetega do lepega (g. Fr. Terseglav). — 19: Napove5 di, poročila) — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Vesela kronika. — 20: Slovenski vokalni kvintet. — 20.45: Koncert radijskega orkestra. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15 Odmevi iz Amerike (plošče). — Konec ob 23. uri. S^eda, 25. januarja 12: Angleške skladbe t plošče). „— 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Ruski zvoki (plošče). — 14: Napovedi. — 18: Mladinska ura. Arnošt Adamič: Katastrofa v rudniku, zvočna slika (izv. člani rad. igr. družine). — 18.40: 20 let razvoja jug. socialne politike z vidika delavskega prava (g. dr. Branko Alujevič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Uvod v prenos. — 20: Prenos iz ljubljanske opere. V prvem odmoru: Glasbeno predavanje (g. V. Ukmar). V drugem odmoru: Napovedi, poročila. — Konec ob 23. uri. Četrtek, 26. januarja 12: Priljubljeni napevi (plošče). — 12.45: Poročila. 13: Napovedi. — 13 20: Violina in kitara (gg. prof. K. Jeraj in Stan, ko Prek). — 14: Napovedi. — 18: Pester spored, igra radijski orkester. — 18.40: Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Ko. larič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30 Nac. ura. — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Plesi raznih narodov, koncert radijskega orkestra. — 21.10: Klavirski koncert ge Mirce Sancin iz Celja. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: sramel >skrjan_ ček«. — Konec ob 23. uri. petek, 27. januarja 11: šolska ura: Sv etosa vska proslava (Brezpos. učit. abiturienti). — 12: Naša pesem (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Češki, slovaški in ukrajinski napevi (plošče). — 14: Napovedi. — 18: ženska ura: Delo kmečke gospodinje v zimskih mesecih (ga Franja Brodar). — 18.20: Pesmi Josephine Baker jeve (plošče) — 18.40: Francoščina (g. di\ Stanko Leben). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Zanimivosti. — 20: o jazzu v besedi in zvoku (g. Vladimir Golob). — 20.30: Koncert. Sodelujeta: gdč. Sonja Ivančič in radijski orkester. — 22: Napovedi, poročila. — 22.30: Angleške plošče. — Konec ob 23. Sobota, 28. januarja 12: Plošča za ploščo v venček hiti, vsaka po svoje zabavo deli. — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Plošča za ploščo v venček hiti, vsaka po svoje zabavo deli. — 14: Napovedi — 17: Otroška ura: a) Selma L-agerloff: Kako je Niels Holgerson popotoval z divjimi gosmi. Povest v nadaljevanjih, b) Miki-miški kot športnika, zvočna slika (čl. Nar. gled.). — 17.50: Preglf^d sporeda. t— 18: Za delopust, igra radijski orkester. — 18.40: Zimski prazniki v Zilji (g. Boris Orel). — 19: Napovedi poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Beseda k prazniku (g. F. S. Finžgar). — 20: O zunanji politiki (g, dr. Alojzij Kuhar). — 20.30: Vesel glasben večer. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za konec tedna igra radijski orkester. — Konec ob 23. uri. Vlom v postajališče Slovenjgradec, 20. januarja V noči od četrtka na petek je bilo vlomljeno v pisarno slovenjgraSkega postajališča, kjer izdaj- vozne listke honorarni železniški uradnik g. Ciril Cajnko« Ko je prispel okoli 5. ure g. Cajnko v pisarno, je po razmetani pisarni takoj opazil vlom. Vlomilec je razdrl križe na oknu pisarne, razbil šipe in se skozi narejeno odprtino splazil v pisarno. Tam je predvsem stikal za denarjem, vendar je g. Cajnko k sreči zvečer odnesel ročno blagajno domov. Vlomilec je v predalih našel edino 83 dinarjev drobiža. Razen tega pa je vlomilec odnesel dva mala vozna reda »Expres«, dočim je k sreči pustil vozovnice nedotaknjene. O vlomu je bilo takoj obveščeno orožni-štvo, kateremu se je še dopoldne posrečilo izslediti že večkrat predkaznovanega 34-letnega Vinka Delopsta iz Topolšice, ki je po daljšem oklevanju tudi priznal vlom. Vse priznanje našim vrlim orožnikom, ki so v tako kratkem času ujeli predrznega vlomilca, ki bi sicer sigurno še na drugih krajih poskušal svojo srečo. Iz Novega mesta — Sejmi zopet dovoljeni. Sejmi, ki so bili začasno prepovedani zaradi slinavke in parkljevke, so zopet dovoljeni. Zato se bo vršil prihodnji Antonov sejem v torek 24. t. m. za vso živino in blago. Jirnventurno ^ aUr blago in ostanki ■■rimie po neverjetno nizkih cenah! A 7f 17 KI fl 17 H ljubljana /A. Is Lt ML Hl U ML H mestni trg za lfskiadiščenje vsakovrstne robe in tudi pohištva v novih javnih, mestne trošarine in uvoznine prostih skladiščih, Vam najkulantneje obavi JAVNO SKLADIŠČE ŠPEDICIJE TURK LJUBLJANA, KOTNIKOV A 13 (teL 30-73) nasproti mestne elektrarne Umrl nam je danes po dolgem trpljenju naS nadvse ljubljeni oče, stari oče, stric in tast, gospod josip sprrzER DIMNIKARSKI MOJSTER EN HUNI POSESTNIK Pogreb blagega pokojnika bo v nedeljo, dne 22. t. m. ob 4. popoldne iz mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, 20. januarja 1939. ŽALUJOČI OSTALL MALI OGLASI 3eseda 90 par. davek posebej Preklici, izjave oeseda Din 1.— daven posebej. Ca pismene odgovore gleda malin oglasov je trena prUožitJ anamko. — Popustov sa male oglase ne priznamo* RAzno Beseda 50 par, davek posebej. Maimanjši znesek 8 Din TRGOVSKO PODJETJE Išče v centru Ljubljane pisarniške prostore od 1 do 2 sob. — Pismene ponudbe na Inter-reklam. Zagreb. Masarvkova 28 pod »P-5759« 240 OGLAŠUJTE male oglase v „Slovenski Narod**! Beseda samo 50 par. 60 PAR ENTLANJE ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnic Velika zaloga perja po 7.— din. »Julijana«. Gosposvetska cesta 12 3. T klišeje ENO JUOOG&AnKA MPtTPANA-JPtt PRODAM Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek 8 Din I.- BUKOVA DRVA suha in razzagana po 105 din m3 dostavljena na dom ter trboveljski premog — dobite pri Kržiču, Ljubljana VH, Gubčeva 23, telef. 45-57. 292 POHIŠTVO, vsakovrstne stole in vsa popravila — najceneje Breg 14, Josip Zorman. 322 GOSTILNO S HISO V VARAŽDIN V visokopritlično, obstoječo iz 6 sob, 2 kuhinj, lepega vrta, velikega dvorišča, kegljišča in kleti pod vso niso, prodam, ker zaradi starosti opuščam gostilno. Gostilna je dobro uvedena že mnogo let. Cena 310.000 din. Naslov: Varaždin, Vrazova ul. 4. F. Pavlovič. 241 POCENILI smo znatno vsa zimska oblačila površnike, Hubertuse, perilo itd. P B E S H E R, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14 Sveže najfinejše norveško ribje olje iz lekarne dr. G. PICCOLIJA v Ljubljani se priporoča bledim in slabotnim osebam POT DO SREČE knjigo in ostale informacije dobite zastonj, ako se obrnete na poznanega psihografologa Karmaha, Žalec. 13.T BRILANT UHANE od din 4.000.— dalje kupi Zajec, optik, Stritarjeva ul. 6, Ljubljana. 329 POSEST Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din REDKA PRILIKA Proda se stavbišče na Sušaku (Bou] e var d) pod zelo ugodnimi pogoji. Naslov v upravi Slov. Naroda. 324 PRODA SE stavbišče na najlepšem mestu Hrv. Primorja ob morju. — Naslov v upravi Slov. Naroda. 328 ENONADSTROPNO PET-STANOVANJSKO HIŠO novo, zelo masivno zidano, v Studencih blizu kadetnice prodam. Letni donos je 16.500 din. Vprašati: Marčinko, Stritarjeva 18. Maribor. 317 AKO PRODAJAŠ, KUPUJEŠ OGLAŠUJ V MALI OGLASNIK „SLOV. NARODA44! NAJCENEJŠI IZDATEK SPALNICE, KUHINJE, priznano solidno Izdelane dobite najceneje J. Bitenc, mizarstvo, Gosposka, ul. 10. 333 MEDARNA Prva specijalna trgovina za med, Ljubljana, Židovska ul. 6, nudi prvovrsten sortirani cvetlični med lastnega, pridelka in od najizkušenejsih čebelarjev po najnižji ceni. Na debelo in na drobno. 12 .T PRODA SE: 2 elektromotorja za istosmer-ni tok 300 W 1 Ks in 0.50 Ks, lestemc iz medenine, ogledala za izložbe, vprašati Zajec, optik, Stritarjeva 6, Ljubljana. 330 SLUŽBE Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din Fotografskega pomočnika ali pomočnico, resnega, po možnosti familijarnega, samo dobro izvežbanega in skozi odličnega reti'šerja v negativu in zrnu, potrebujem. Mora biti zelo uren v retuši in kopiranju, samo za ateliersko delo. Zapomnite si, da pridejo v poštev samo prvovrstne moči, ki bi ob vsaki priliki lahko nadomeščale šefa. — Začetna plača 2000 do 3000 din mesečno. Oglas ni reklamni, mesto je resno ln stalno. Ponudbe takoj ali pozneje na: Svetozar Miljković, Hart-wigova 41, Beograd. 242 BOLJŠE DEKLE išče službo k boljši družini ali k samostojnemu gospodu za gospodinjo. Nastop takoj. Ponudbe na ogl. odd. Slov. Naroda pod »Marljiva«. 230 KROJAŠKE POMOČNIKE, prvovrstne, za velike in male kose, iščemo. — Ponudbe pod s Prvovrsten« na upravo lista. 313 •3333 B B D D B B B BiBlB Makulatura! papir proda uprava „Slovenskega Naroda44 Ljubljana, Knafljeva ulica štev. 5 BiTSTliTlaT^ SLUŽKINJO vajeno gospodinjskega dela, kuhe, pridno, snažno in pošteno, sprejmemo, toda samo z najboljšimi spričevali in tako, ki se dolgo drži ene hiše. Po možnosti predložiti priporočilo. Nastop takoj! Predstaviti se: Christof. Povsetova ul. 33a. Ljubljana, Kodeljevo. 231 sobe: Beseda 50 par. davek jn«sebej. Najmanji znesek 8 Din OPREMLJENO SOBO išče gospod za 1. febr. v centru nest a. Cenj. ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Večkrat odsoten«. 306 DOPISI 'ti j .i .j«» .rtwt-K posebej, Najmanji! znesek 8 Din KATERA DAMA, gC3pa — poročena in ni v svojem zakonu zadovoljna, čedne postave, stara največ do 43 lef. Ponudbe s sliko in pol-n.m naslovom poU - strrgo tajno r-' čmčeno 1939-i. na upravo Siov Naroda. 321 LOČENEC star '?8 let. čedne zunanjosti, t^vain skl delavec, stalna me* s-ecna siužba 1.500 clin, želi znanja v svrho žsnitve. Ločenka ali vdova ni izključena. — Resne ponudbe s sliko, na pc-J.r uznico ^Jutra Jesenice, šifra ^ Zvest . 331 Otroški vozički najnovejših modelov Dvokolesa, Šivalni motorji stroji triclkll pogrezljlvl PO ZELO NIZKI CENI — CENIKI FRANKO »TRIBUNA« F. BATJEL LJUBLJANA. Kariovftka cesta 4 — Podružnica MARIBOR. Aleksandrova cesta 26 *cpj Otvoritveno naznanilo! Naznanjam p. n. gostom in prijateljem, da sem ODPRL GOSTILNO na Trnovskem pristanu št. 4 v popolnoma renoviranih prostorih — ter bom postregel s najboljšimi raznovrstnimi vini in izborno domačo hrano. — Vljudno vabiva V. in M. MENDUŠIĆ Največja Izbira umetnih cvetlic Naročila strokovno izvršuje Milena Zor Ježek, Frančiškanska nI. 8, dvorišče NAJBOLJŠA RADIJSKA REVIJA je NAŠ VAL SPOREDI evropskih radijskih postaj nt roman, novela, modni pregled, novice Is radijskega fBmelMl smotra, nagradni natocaJL UPRAVA: Ljubljana, Maaecna naročnina samo 12.— dinarje«. ZAHVALA Za dokaze sočutja, Id smo jih prejeli ob smrti naše ljubljene mamice, babice in prababice, gospe nfHGDHLEIlE HHUCK roj. GABLICK se tem potom prisrčno zahvaljujemo. Naia iskrena hvala vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti in pokrili njen grob s cvetjem. Posebna hvala & g* monsignoru Gašpariču za poslovilne besede ob odprtem grobu, Delavski godbi in pevskemu društvu „Zvon44 za prelepe tolažbe TRBOVLJE, dne 20» januarja 1939« Žalujoč« rodbino; HAUCK JOŽE, podjetnih