Poštnina plaćana v gotovini. LetoLXIX. št. 82 Ljubljana, četrtek % aprila loj* Din i.- L2iELaja va&K dan popoldne, izvzemal nedelje tn praznike. — inserau do SV peni vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3. večji inscrati petit ersta Din 4.-» Popust po dogovoru, tnseratni davek posebej. — »Slovenski Narod t velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. za inozemstvo Din' 25 Rokopisi se ne vraćalo IRKDMATVO tN CTFRA VNIATVO UUBIiANA, Rnafljeva ulica štev. ft. Telefon: 81-22, 31-23. 31-24. 31-25 ln 31-26 Podružnice: MARIBOR Stroasmayerjeva Sb — NOVO MESTO. Ljubljanska e. telefon št. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Stiosamaverjeva ulica 1, telefon St- 65; podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon št. 190. — JESENICE: Ob kolodvora 101. Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351. Italija novo presenečenje: Rim hoče postati gospodar Sredozemskega morja Italija namerava zapreti morsko ožino med Sicilijo in Afriko in « na ta način zagotoviti vso oblast nad Sredozemskim morjem — S tem bi bila izpodrezana najkrajša zveza A nglije z Indijo TiOndon, ° aprila, v. V angleških političnih krogih se živo razpravlja o italijanskih uspehih v Abe*iniji. Posebno pozornost je vzbudijo poročilo »Dailv Telegrapha«, ki poroča iz Rima, da se havijo italijanski \-odihn krogi či**to re*no 7 mislijo, kako osigurati italijansko nadmoć nad Sredozemskim morjem ter izvesti efektivno kontrolo nad angleško potjo Preko Sueza v Indijo. Italijanska admiraliteta, je v sporazumu 7 ministrstvom za letalstvo izde'ala do zadnjih malenkosti načrt o zaprtju preliva med Sicilijo in Afriko, ki meri samo 110 morskih milj. V ta namen so &e vršile zadnje tedne velike pomorske in letalske vaje, ki s© dale najboljše rezuHa^e ter pokazale, da je Italija z današnjimi silami sposobna izpodrezatj Angliji pot v Indijo preko Sredozemskega morja. Italija ima danes med Sicilijo in Sardinije koncentriranih okoli »50 najmo. oernejših podmornic ki samo čakajo, da zasedejo v na Prej določena mesta v ožini med Sicilijo in Afriko. Ako se računa njihov akcijski radij pri torpediranju na 3 morske milje, zadostuje to število daleč za popolno zaprtje ožine med Sicilijo in Afriko. Za očuvanje italijanskih podmornic pred napadi angleških letal je odrejenih 400 najboljših italijanskih letal, ki imajo sočasno nalogo tudi porušiti angleške utrdbe na Malti ter francoske v Bizerti in Tuni&u, če hi se Francija pridružila v Primeru ot>orozenega spopada Angliji. ItaHjani mrzlično grade nova letališča, oporišča in n-ornariške postojanke na Sardiniji. Siciliji in Libiji, kamor do vaza jo dnevno vedno nove množine najmodernejših letal, ki so zgrajena že po izkušnjah, pridobljenih v abe^inski vojni. Poleg tega j« izdelan obširen na. črt za pojačenjc italijanske podmorničke flotile, ki ho štela najmanj 100 najbolje opremljenih p°dmomic. Odgovor na nemško spomenico: Francoski načrt Dalekosežni predlogi francoske vlade glede bodoče ureditve razmer v Evropi Žcnei>a* 0. aprila, r. Francoska delegacija ie včeraj dostavila vsem lekarn s k i ni dr-ža-vaan ter tajništvu Đttištva narodov svoj odgovor na. nemško spomenico. V drugem del« obsega odgovor francoske vlade obširne predloge ^lede bodoče ureditve Evrope. Od francoske viade objavljeni mirovni načrt, ki obstoja iz 25 členov, predstavlja v svojem bistvu zopetno oživl/enje in na. daljnji razvoj pred leti od Brianda sestavljenega nafirta g^ede evropske unije. Načrt stremi po izvedbi kolektivne varnosti, rnedseboJBe vojaške pomoči, razorožitve ter gospodarskega in finančnega sodri ovan ja narodov v interesu njihovega blagostanja in mira. Načrt temelji na podlagi enakopravnosti in neodvisnosti vseh držav in na spoštovanju prevzetih mednarodnih obveznosti. Dejansko obstoječa neenakopravnost narodov naj bi *«e izenačila z medsebojno pomočjo v primeru kršitve mednarodnega zakona. Sodelovanje držav bi se izvedlo na podlagi regionalnih pogodb v evropskem okviru. Ta organizacija bi se izročila evropski komisiji, ki bi se ustvarila v okvi„ ru D>\ VSaka država naj bi se obvezala spoštovati teritorialne statute članov tTnije. Prošnja za izpremembo teh statutov hI se mogla predložiti šele po 25 letih. Vsaka kršitev mednarodnih obveznosti bf imela za posledieo sankcije in to do u po. rabe vojaške sile I>a bi se dosegla izpopolnitev teh obveznosti, bi države dale evropski komisiji ali r>N stalno gotove . v©j*škc pomorske in letalske sile. Izvedbo prevzetih pogodbenih obveznosti bi organ'zirala evropska komisija v podrobnostih x ustvaritvijo permanentne kontrole. Izvedla bi se obširna razorožitev. Bodoče oboroževanje vsake posamezne države bi določala evropska komisija z dvetretjinsko veČino. Vse med evropskimi državami že obstoječe pogodbe ter bodoče pogodbe gospodarskega kakor tudi političnega značaja, se morajo predložiti v odobritev evropski komisiji, ki bo o njih odločila z dvetretjinsko večino. Gospodarsko sodelovanje naj bi se izboljšalo z r*ciona!no organizacij« izmenjave blaga, z razširitvijo prodajnih trgov in s carinskimi unijami. Dalje naj se v smislu določb konvencijskega načrta glede skupne gospodarske akcije iz leta 1931 ustv»-rijo jamstva proti zlorabi sistema zaščitne carine in proti neupravičenemu vmešavanju držav v gospodarske razmere drugih drž*v. Denarništvo in kredit naj se organizirata v evropskem okviru. Kar se tiče kolonij, zastopa Francka stališče, da ne sme priti do izprememb v poli-tični suverenosti posameznih kolonij, temveč naj se izgradi gospocterska enakopravnost vseh evropskih držav na dotičnih ozemljih in sodelovanje na polju kredita. V*ak pristop k temo mirovnemu načrtu je mogoč le tedaj, ako je dotična država tudi članica DN. vendar pa na i se ta načrt izvede tudi tedai. ako se ena ali druga država ne bi mogla pridružiti evropski uniji. Ljubosumnost Ženeve ženeva. fl. aprila z. V ženevskih krogih francoski predlogi niso naleteli na dober odmev, pač pa so zbudili neke vrste Iju-bosumnoat. Predvsem vidijo v »evropski komisiji«, ki jo predvideva francoski na_ ćrL konkurenco Društvu narodov. V osta_ lem pa mislijo, da predstavlja francoski načrt samo okrepitev francoske nadobla. sti v Evropi. Po sodbi ženevskih krogov bi imela Francija v tej komisiji skupno s svojimi zavezniki dvetretjinsko veiino ter bi lahko neovirano sklepala o vseh zade. vah, o katerih so doslej posamezni narodi suvereno odločal'. Nemčiji se ni treba vznemirjati Berlin, 9. aprila, z. Nemška vlada še ni savzela oficielnega stališča napram francoskim predlogom. Iz službenega ko. muni kej a pa, ki ga je izdal nemški opa_ zovalec v ženevi, se vidi, da smatra Nemčija francoske predloge za docela ne. spre je/ml ji ve. Komunike nag-laša, da se je francoski načrt porodi] iz potreb predstojeće volilne kampanje v Franciji ter da je boij preračunan za notranjo, kakor pa za zunanjo politiko. Načrt ne prinaša no„ benih praktičnih in izvedljivih predlogov, marveč ponavlja samo stare, že večkrat odklonjene predloge in načrte. Kdor upo. števa vse to, kar je ponudila Nemčija, mo_ ra priznat', da so francoski predlogi ne. potrebni. Nemčiji se zaradi njih ni treba vznemirjati. Mnenje Anglije: negativno London. 9. aprila. A A. (Reuter) Francoski načrt ni doživel preveč toplega sprejema v londonskem tisku. Listi v svojih komentarjih ugotavljajo velika nasprotstva med re/n-skim in francuski m stališčem in pozivate br^rarf-KStko vlado, da podvoji svoja prizadevanja, da se doseže kompromis. *Daily Telegraph« pravi med drugam, da S£ sme reči. da so francoski predlogi delno neizvedljivi. Sele pred kratkem so izkušnje ponovno pokazale, pravi lisv. da ni predlog o mednarodnih oboroženih sil v nobeni zvezi z današnjinv realnosti. List pravi na koncu, da pušča francoski odgovor vključ- no britanski vladi skrb. «ia najde pota m načire za nadaljne razgovore. »Dai!y Herald« pravi med drugim, da je treba vse stonti, kar je le mogoče da se sprejemljivi deli francoskih in nemških predlogov združijo s predlogi drugih držav in da se na podlagi tega izdela nov načrt, k; bi ga mogli vsi sprejeti. »Times« pravi, da je veliko vprašanje, ali so vsi francoski predlogi dejansko izvedljivi. Ma'o verjetno je, da bi bile posamezne evropske države že toliko zrele, da bi sc-| odpovedale delu svoje suverenosti, ki ga od i njih zahteva francoski načrt. Nato pravi j list. da se ne da tajiti, da predstavlja francoski načrt, če ga gledamo kot celoto, skrbno sestavljeno delo. Zato ta načrt ne sme služiti samo za čisto negativno in destruktivno kritiko, temveč ga je treba proučiti vzporedno z nemškimi predlogi, da se bo videlo, ali se ne bi dali nekateri njegovi sestavni deli spraviti v sklad z nekaterimi deli nemških predlogov. Glavni cili, po katerem moramo stremiti, končuje list, mora biti odstranitev zaprek- ki ov;rajo razgovore za tehtno utrditev miru. - ; *Nevts Ohronicie« pravi v svojem komentarju, da ne more občudovati francoske diplomacije, ki odgovarja na načrt z norm načrtom Francoski načrt ni praktičen in bo izzval še večje težave. Varnostni ukrepi Belgije in Francije Pariz. i*, aprila, o. Po ekl^pu vrhovnega vojaškega sveta hodo osta'i vojaki, ki bodo 15. aprila odslufiH svo! kadrskl rok še na-daijf v aktivni vojaški službi. Ore skupno za I7o.f>00 mož >koro polovico mirovnega stanja francon uKrep je izdalo daases tudi belgifd&B voino ministrstvo, ki je pridržalo v aktivni službi polovico do-sfuženili vojakov za tnfce dolco. dokler ne bodo dovoli izvežbani novinci, ki stopijo 15. aprila v kade7". Novi bolgarski poslanik v Beogradu y*>fija, 9. aprila. AA. Novi bolgarski poslanik v Beogradu Dečko Karadžov je včeraj odpotoval v Beograd, da prevzame svojo novo funkcijo. Na sofijski železniški postaji so se od njega poslovili predsednik bolgarske vlade in zunanji minister Kjuseivanov, jugoslovanski poslanik Momčilo Jurišič z osebjem poslaništva, jugoslovenski vojaški ataše polkovnik dragoljub Mihajlovič. kraljev svetovalec Grujev. glavni tajnik zunanjega ministra Nikolajev z višjimi uradniki ministrstva, L i vsi bolgarski poslanik v Beogradu Dimo Kazasov. bolgarski poslanik v Pragi, Ivan Popov in dru a i. Beograd. 9. aprila, p. Snoči ob 22. je prispel iz Sofije novi bolgarski poslanik v a našem dvoru dr. Dečko Karadžov- Uvedba Praga. 9. aprila, o. Zaradi mnoieeih se primerov vohunstva je ustavna odbor poslanske zbornice z glasovi vladnih strank sprejel zakon o uvedbi smrtne kasni za vohunstvo. Proti 90 glasovali zastopniki opozicije, češ. da se boje, da 0% se mogel ta zakon Porabljati tudi proti nasprotni -kom režima. z dne 9. aprila Staniče v a keea in Kredarica po stanju 7-trn.- zapadel nov sneg. jasno vreme, smuka idealna. Vogel po stanju danes: 20 cm novega snega, malo oblačno, smuka prav dobra. Gerjaše po stanju S. tm.: 2 C, sneži, mirno. 10 cm novega snega, smuka dobra-Zelenica po stanju 8. tm.: na lfiO cm staro podlago zapadlo 20 cm novega snega, smuka prav dobra. Krvavec po stanju 8. t.m.: —2 C. sneži, na trdi podlagi zapadlo 15 cm novega snega, smuka prav dobra. Dstn na Koroški po stanju 8. t-m.: —5 C, na ca cm podlagi zapadlo 20 cm novega sne-cra. smuka odlična Inozemske ban« Curih, 9 aprila. Beograd 7.—, Pariz 20.2375, London 15.175, New York 306.875, Bruselj 51-95- Milan 24.35. Madrid 41.95. Amsterdam 208.60. Berlin 123.45. Dunaj 57.—, Praga 12.d96, Varšava 57.80, Bukarešta 2.50. Letalska zveza Celovec — Ljubljana — Sušak Ljubljana. 9 aprila. Banska uprava Jn Prejela od notranjega ministrstva obvestilo, da bo letos poleg običajnih zračnih prog otvorjena tudi proga s Celovcem. Proga bo otvorjena 1- junija in bo poslovala do začetka aH srede sep. tembra. Promet bo izvrševal »Austro- flug« s svojimi aparati. St&rtal ho q»> t raj v Celovcu, se nato ustavil na ljubljanskem aerodroma in po krajšem od. moru nadaljeval pot na Sušak. S Sušaka se ho popoldne Po i*H poti v Celovec Ta ženevskimi kulisam: - . "T1*^ Vedno večja nasprotstva med Francijo in Anglijo Eden za radikalne ukrepe proti Itali)t, Flandin pa za odložen nastop proti Netnžip Žene\ r- V. aprila. 7. V tuk.ij^niib kr(>gih posvečajo vel:ko ix>zornost vedni \ečjemu m vedno bolj očitnemu nasprotstvu med Frnt-;cij/. decembra 1935. ogromno vsoto S milijard 120 milijonov lir. če ?e k lemu prišteva še prvo četrtletje letošnjega leta, je itslija izdala do 1. aprila 1936 za vojno v Abesirtiji nad 14 milijard lir. Iz podatkov poročevalca generala Baistrochija posnemamo: Italija je v letu W95 mobilizirala milijon vojakov in več tisoč fašističnih miličnikov in delavcev. Oe gredo zadeve v tem obsegu naprej, bo imela Ital;ja v maju pod orožr »jem 1,250.000 vojakov. V vzhodno Afriko in druge italijanske kolonije je bilo prepeljanega za 2 milijona ton najrazličnejšega materiala. Samo v Napol j je bilo za nvli-jon ton prepeljanega raznega vojnega materiala od početka abesinstke vojne. V vzlod- no Afriko je šlo skupaj 4«0 Hrodov-n* transportov. Samo v mesecu *»«r>t»rrib«n so bile is Na polja. Livoma in Genove transportirane v Eritrejo tri vojne divizije, rr. pa v Libijo in razen tega raana ojarenja za talijaiske garnizije na Dodeka/nezu. Skup*v» je samo v mesecu decembru 10^f> transportiranih več kakor 100.000 italijanskih vojakov z 2o9 topovi, tWM) o*k in im tanki ter to\*ornimi m'tomobiti. Rainen tega so pa poučne še nadalj-nje navedbe general* Banstrochi j a. ki se tičejo ogromnih žrte^-. ki jih prinaša italijanski narod za vahodno-afnske homat;>e. Od oktobra lanskega leta je bilo v vzhodno Afriko odposlanih 4f50 tisoč pušk. 11.500 strojnic 800 topov m okoli 80.000 repov razne tovorne živine. HVn blind;ranih in tovarnih avtomobilov, 3ffT» tankov, 400.000 kilometrov razne telefonesiju, ne da bi naletele m kakšen odpor sovražnika, ki s; po porazu še ni opomogel. Italijansko letalstvo preganja razpršenega sovražnika. Vsi poizkusi koncentracije abesinskih čet so bil; doslej zaman. Prav tako ni nobenih poročil o novi abesinski formaciji, k;. je pod vodstvom abesinskega prestolonaslednika krenila na sever. M;sfijo, da tudi ta vojska ne bo mogla ustaviti prodiranja Italijanov proti Desi ju. Sprednje straže askarske kolone so prispele v bližino K obe, ki leži kakih 50 km južno od Kvorama in 125 km severno od Desija S tretjim talijanskim armadnim zborom, ki prodira iz krajev Tanek ©ga jezera se bo združila po vsej priliki pri Ma^oaft. Abeainska vlada dem*nt*ra vest, da bi bili Italijani zasedli Kvoram. Pravijo, da so vsi abesinski vojaki *z okolice Adis Abebe in iz krajev severno od abesinske presto 1- niče prejeli nalog, naj se takoj napotto na bojišče. Na ogadenskem bof*šču je l«*al*r\'o izvedelo nove napade. Kakor poroča>o 6 te^a bojišča, je general Oraziani že iadal vse po rrebne ukrepe za novo ofenzivo. Napadal bo z motoriziranimi oddeflei. Povsod grade detavak' oddelki nove ceste. Pomagajo jim pri tem tudi redni oddelei vojske. V Adts Abebi so po^drav&i vest. da je Italija obljubna, da abesviske prestolnice ne bo bombardirala. Na tisoče mož, žena in otrok je prebilo prejnnjo noč v okolici Adis Abebe. Izpostavljeni »o bili hudemu ns&vsL Rim, 9. aprila. AA. V Neapeli so prepeljali 81. pehotni polk. ki ima svoj sedsz ▼ Rfmu. Pok bo odpotoval v Vafcockto Afr-ko. Ta beden odpotuje v Vzhodno Afriko rodi nekaj bataljonov čfoth frr^-r Hud potres v Grčiji Beograd. 8. aprila. AA Davi ob 5. nri 18 minut in 21 sekund so aparati potresom erake ga zavoda na Tasmajdanu zabeležili začetek močnega potresa v daljavi 380 km od Beograda. Maksimalni premik zemne v Beogradu je bii ob 5. uri mimat in 40 sekund. Znaša? je 174 mikronov z valovno periodo 12 sekund. Konec potresa je bU ob 5.29. V epicentru je bil potres močan 7 do 8 stopenj Forel .Mercahjev« lestvice, zidovje je pokalo m dtnmfln morali padati. Sofija, g. aprila. AA javna agencija poroča, da Bolgariji davi ob 10. euetti epicenter se nahaja kakih 80 lom od Sofije, po vsej priliki v pokrajini afceft Sersaa. Na Boujamkem ni aesUL a«I#OVSNSKl NAROD«, četrtek 9. aprila 1»». Štev. 82 Proračun trboveljske občine }e obravnaval občinski odbor ne šefi v odobril edetfek hi ga Trbovlje, 8. aprila r" V ponedeljek Dopoldne se ju vršila v občinski posvetovalnici proračunska poja občinskega odbora, ki ji je v o^otno.Mi obolelega predsednika predsedoval podprodsed-nik občine g. Jordan. Po kratkih uvodnih formalnostih se je prešlo k razpravi o občinskem proračunu. Prečrtani so bili ugovori elektrarne Fale in TT*D proti trošarini na električni tok, cement i dr., ki pa jih občinski odbor ni uvaževal. marveč odklonil. Prav" tako se odkloni pritožba tvrelke *Hnta*\ ki se je pritožila proti občinski trošarini na uvožene čevlje. V utemeljitvi zavrnitve vložene pritožbe izjavlja obe. odbornik g. Malgaj, da plačuje t v. »Bafa«« v Trbovljah komaj tOflko davka kot najmanjši obrtnik. K pritožbi meparjev rad! spremembe klav-niških pristojbin izjavlju obe. svetovalec g. Ahac, da kmetje ne bodo imeli nič od tega, če se mesarjem ugodi. Mesarji pa trde, da bodo radi spremembe prizadeti predvsem revnejši mesarji. Odbor sklene, da se pritožbi mesarjev uirodi. — Ohč. odlx>rnik ir. Lavfini je podal v imenu manjšim^ v občinskem odboru daljšo pripombo k pror.-ičtinu. ki je precej vzncnii-riLa večino. Y f.'j opombi se maiij.-ina v ob-r.in>kem odboru i/javlja proti zvišanju občinskih dnklad od sedanjih 111?«i na t2fl% v novem proračunu. Svoje stališče utemeljuje manjšina s tem da davčna moč naših davkoplačevab-pv. posebno pa še malih, v naši občini konstantno pada. Nekateri ob*. avefovatd in Odborniki so pozvali g. Lavriuija. da poda koristne in izvedljive nasvete, kaj bi se dalo v proračunu spremeniti, ker se 1k> vsak pameten in koristen nasvet pri obravnavi proračuna upošteval. Udb. g. Lavrini pa se je v imenu manjšino pritožil, da zastopniki manjšine, ki so pri volitvah prejeli *š vseh oddanih glasov, pri sestavi proračuna niso bili zaslišani <\ odbornik g. Koren je izjavil, da $e hotela manjšina s pripombami, ki jih je iznašel g. Lnvrini. opozoriti občinski odbor, da >e ne smejo občinske doklade zvišati niti za paro. — Nato se preide k |M>drobni obravnavi proračuna. Osobni izdatki so bili po kratki debati odobreni. Zdravnici ge. dr. Jeglič-Olobočnikovi se je naknadno vnesel honorar Din 9500.—. na vprašanje g. Lavrinija radi pogostih defektov na Škropilnem vozu odgovarja podpredsednik *j. Jordan, da stane enkratna vožnja od Trbovelj do kolo- 10.000 rabljev ▼ razvalinah mostu Ljubljana, 9. aprila, če se podirajo pri nas mostovi, ni posebna senzacija, dogodek je pa vsekakor, če se pri podiranju odkrije zaklad. Tako so n. pr. našli v razvalinah temelja mostu v Gradaščici v cigaretni dozi 10.000 rub-ljev. Ne smete misliti, da bo kdo zaradi tega obogatel. Bankovec je brez vrednosti, čeprav je pristen, ker ta denar ni več v veljavi. Izdala ga je 1. 1919 bela armada, ki se je borila na jugu Rusije z boljševiki. Tedaj je imela vsaka armada in vsako večje mesto v Rusiji svoj denar ter je bilo prav za prav denarja kakor listja in trave, samo vrednosti ni imel skoraj nobene. Toda dogodek je vseeno, da pride takšen bankovec pod most v Ljubljani in da ga odkrijejo v razvalinah. Ljubljančani, ki komentirajo vsak dogodek po svoje, si razlagajo nenavadno najdbo tako: V temeljih vseh naših stavb mora biti vzidan denar, da lahko z njim poravnajo škodo, ki nastane. Čc sc stavba podre. Toda z našim mostom je smola. Nekateri so mislili, da bodo s tem denarjem zgradili novo oporno zidovje namestu na-rušenega in da jim bo še ostalo nekaj za pošten likof . žal je denar brez vrednosti, niti za mumizmatika nima posebne cene. V Ljubljani sicer zbira neki ruski emigrant bankovce ter jih plačuje po dinarju komad, toda pri mostu jo nekoliko več škode kakor dinar. Neki ljubljanski kipar je prodal za tri milijarde rubljev bankovcev, ki niso več v veljavi, a seveda ni obogatel. Dogodek nas pa vseeno lahko tolaži ter budi optimizem. NI se nam treba več bati podiranja, četudi se podre pol Ljubljane, saj lahko pričakujemo, da bomo našli v razvalinah zaklade, ki so nam baš v Ljubljani tako potrebni. Decji teden v letn 1036 Ljubljana. 9 aprila, JugOslovenska unija za zaščto dece prireja pod častnim predsedstvom Nj. Vel. kraljice Marije vsako leto z društvi, ki se bavijo a dečjo zaeoUo in mladinskim skrb. stvom ter z državnimi in samoupravnimi deo>imi ustanovami |jo vsej državi prvi teden v mesecu maju proslavo Dečjega tedna. Unija želi z rasnimi manifestacija, mi seznaniti stroke plasti naroda z dečjim vpra*a»)em in jim pokazati potrebo orga. niziranega in sistematičnega dela v korist otroka. Letos bo prirejen Dečji teden od 3. do 9. maja z geslom: >Vzgojimo si zdrav pod. irrladek.<: Cilj letošnje proslave je, da po. pularizira osnovne pojme pravilne fizične in duševne vzgoje otroka in da predoči važnost tega pokreta z-i povsdig novega fizično in moralno zdravega pokolenja. Program Motnjega »Dečjega tedna« je l: V soboto 2. maja naj se v vseh predavanja 2 naslovom: al zdrav podmladek!« To pre_ bo posMa! Šolam Glavni odbor Unij*-V uifleljo 3. maja naj bi bile, kjer je le mogoče, deoje manifestacije, povorke itd. Ta dan naj s« v vsej državi po. dvora Din 150.—. glede defektov pa izjav-' Ija, da v zadnjem času uiso reč tako pogosti in se bo stanje še popravilo. Nato se je razpravljalo o prispevkih za regulacijo potokov in je bil stavljen predlog, da bi se ustanovil poseben »sanacijski odbor, ki bi proučil možnosti kritja za te izdatke. — Ker večina posameznih spreminjevalnih predlogov manjšine ni hotela sprejeti, so zastopniki manjšine gg. Koren, bkerbie, Lavrini in ^krinar zapustili sejo. Proračun izdatkov je večina soglasno sprejela. — Pri razpravi o dohodkih je obč. svet. g. Ahac izrazil mnenje, da bi se morali direktni davki znižati, zvišati pa bi se morala trošarina na električni tok. Govoril je tudi o vzrokih, zakaj trboveljski rudniki ne dobe več državnih uaiočil. Predsedujoči g* Jordan p3 priporoča, naj odbor sprejme prerlloir občinske uprave, med letom pa se bo lahko sklepalo o naknadnih kreditih. Vsekakor pa je treba počakati na sklep upravnega sodišča glede trošarine na električni tok. — Proračun dohodkov in izdatkov, kakor tudi predlagane davščine so bile soglasna sprejete. — Obč. svet. g. Ber-ger ji* prečita! poročilo o revčziji blagajne, ki je bilo odobreno. Spnjet jo bil predlog obč. odb. Murna, da občina ne ugovarja prošnji k. o. Sv. Marko in k. o. Sv. Ufn (BevSko) za ponovno priključitev občini Trbovlje. Prav tako se m? ugovarja priključitvi enega dela olv eins Marija Reka občini Sv. Pavel pri Preboldu. S«sta\ii«>u je bil na poziv l»anskc uprave statut, ki regulira prejemke predsednika in članov občinske uprave. V krajevni šolski odbor Sv. Planina je bil naknadno izvoljen odbornik g. špitaler Ferdo. Prečrtana je bila naredba banske uprave o uporabi banovinskih dotacij k javnim delom, kakor tudi naredba o upoštevanju izgube in osu-šitvi pri pobiranju občinske trošarine. Glede potrebe preureditve dimnikarskega rajona Trbovlje poroča obč. odbornik g. Malgaj ter predlaga, da občina zaprosi za preureditev, ker je rajon zelo neugoden. Ob. svet. g. Ahac predlaga, da bi se zapisnikarju kmetijsko podružnice dovolila primerna nagrada iz sredstev odnosno postavke za kmetijstvo, ki je ostala lani neiz-črpana. pravtako pa se naj bi nakupilo za revne kmete nekaj koruze iz te neizčrpue postavke. Sklene se. da bo občinska uprava ta predlog še proučila. — hirajo prostovoljni prispevki v^korist dru. štev za zaščito dece in Jugoslovenske uni. je. Tekom vsega tedna od 3. do 9. maja naj bodo na ljudskih univerzah, kjer obstojajo, kakor tudi pri radiopostajah v Ljub. Ijani. Zagrebu in Beogradu predavanja iz področja zdravstvene in moralne zaščite dece. Nadalje se bo zaprosilo cerkvene do. stojanstvenike raznih veroizpovedi, da naj se v vseh cerkvah v Času Dečjega tedna v govorih naglasa, da je dolžnost vsega prebivalstva, da skrbi za otroka in da mu ustvarja povoljne pogoje za duševni in te. lesni razvoj. Posebno se priporoča včlanjenim društvom, da organizirajo te dni natečaje za najbolje negovano deco in da obdari s ple. nicami dete, rojeno v času Dečjega tedna. Jugoslovenska unija za zaščito dece upa. da bodo vsa društva za zaščito in vzgojo dece s svojim sodelovanjem prispe, vala k čim uspešnejši izvedbi proslave in ustvarjenju njenih ciljev. Izjava Zagrebške Novosti« so priobčile dne 22. marca izjavo Saveza organizacija name. štenika gradskih i seoskih općina kralje, vine Jugoslavije,' tičočo se spora med iz. dajateljem in urednikom ^Savremene općine«, dr. Miloslavom Stojadinavićem ter podpredsednikom imenovanega saveza Slo. bodanom Vidakovićem. V tej izjavi, pod. pisani po predsedniku in tajniku, se pou. darja, da je na seji imenovanega saveza upravni Odbor obsodil postopanje dr. Mi. loslava Stojadmovica radi kritike Vidako. viceve knjige Stanbena beda kao uzrok stanbene degeneracije« ter >Komunalne finansije ter da je izjavil, da ne smatra Savremene opčine« već za oficiemo glasi, lo imenovanega saveza. Podpisani sem kot predsednik im en ova, nega saveza in zastopnik organizacij ob. črnskih uslužbencev v dravski banovini pisal zagrebškim Novostim* piamo, v ka. terem «em jih opozoril, da je na imenova. ni seji predsednik saveza dne 8. marca dr. Marošević odstopil kot predsednic in da se mi zato čudno zdi, da je to izjavo podpisal on, ker ml ni znano, da bi bil dr. Marošević to predsedstvo zopet pre. vzel. Tem bolj se mi to čudno zdi, ker sem jaz pisal po seji dne 13. marca predsedniku dr. Idaroieviću v Zagreb pismo in ga Obvestil, da sem po seji v Beogradu zvedel za nove resne momente v stvari, na katere sem ga opozoril in prosil, da z objavo izjave počaka ter izrazil mnenje, da bi bilo stvar v interesni društva, Vidakoviča in dr. Stojadinoviča temeljito razčistiti, ne pa takoj zavzeti stališča pro. ti dr. M »losi a vu Stojadinoviču. Zato jaz v imenu občinskih uslužbencev včlanjenih v Zvezi občanskih uslužbencev in upokojencev dravske banovine n* mo. rem soglašati s postopanjem vodstva na. sega ^Saveza«, jcar bomo Savezu tudi pi. smemo sporočiti. Franc Jancigaj, podpredsednik Saveza organizacija službenika gradskih i seo. akih općina kraljevine Jugoslavije. Ljubljana, 7. aprila 193«. Kranjske občinske zadeve Kranj, 8. aprila Na zadnji občinski seji. ki se je vršila v petek, je član uprave in referent finančnega odseka g. Tajnik sprožil nujni predlog, da se prekoračene postavke v preteklem proračunu v znesku ca 65.000 Din odobri in pošlje v odobritev nadzorni oblasti. Zupan g. Pire je poročal, da je državni svet v Hrogradu razveljavil razsodbi upravnega sodišča v Celju, glasom katerih dvema kranjskima tovarnama, ki sta se pritožil! .ne ti bilo treba plačevati trošarine na surovine. Zoper razsodbi upravnega sodišča se je občina pritožila na državni svet. kjer je tudi uspela. Razsodba državnega sveta ni važna samo za Kranj, lemveč za vse industrijske občine, ker je s tem interpretacija pojma trošarine principielno rešena. Istotako je občinski odbor odobril licitacije, na katerih je bilo izdražbano pobiranje tehtni ne in tržnine. Občinska uprava je pooblaščena, da sin2 prodati ono parcelo, katero je dobila v zamenjavo za parcelo, ki jo je odstopila Zdravstvenemu domu. Ker je občina ne rabi, Ik> prodana na dražbi. Župan je tudi poroča. da je občinska uprava razrešena, nakar je odbor soglasno sklenil, da se občina pritoži na upravno sodišče Ob leni poročilu je odbor g. župana burno aklamiral. Poročilo revizorjev ki so na občini nedavno opravili revizijo, pravi, da se pri poslovanju občine maieri-elnih pogresk ni našlo, pač pa le pogreške formalnega značaja in na te polaga I aa-ska uprava ležišče. Eden rzttted odbornikov je pripomnil, da fo bi vse poslovanje la*o dosleduo kontrolirali, bi morali kontrolirati vsakega slugo ali ceslaria. — Opozicije na seji ni bilo.__ 5 P O R T Naii plavači trenirajo Ljubljana. 9. apriia Plavalna sekcija Ilirije je te dni zaključila zimski predtrening v zimskem bazenu, ki ga je vodil nje bivši trener Maks Deutz. Čeprav so vežbali komaj mesec dni. je zaključna tekma dala razmeroma dobre rezultate, od katerih bi bilo zlasti omeniti Binderja in Cere rja. ki sta na 100 met naprsno dosegla boljši čas od jugoslovanskega rekorda. Zaradi službenih zadržkov in šole niso mogli nastopiti nekateri najboljši. Letos se bo Uening vršil v znamenju olimpijade in je že določeno, da «e bo s skupnim trcniuirom pričelo 1Š junija. Wa> terpolisti naj bi trenirali v Dubrovniku. Mnenja smo, da morje o tem easu ni pri-mereu kraj za trening, ker je valovito. Čudimo se, zakaj savez ni izbral Maribora ali Ljubljane, ki imata predpisane olimpijske bazene, torej vse pogoje, da se plava-či privadijo na bazensko vodo. kar je zlasti važno za obmorske klube. Do tedaj je še dovolj časa in upamo, da bo savez svoj sklep spremenil. Zimski bazen Ilirije meri v dolžino 11.25 m ter je zlasti prikladen za vež ban je obratov, je pa obenem tudi vzrok, da morebitni rezultati, boljši od rekorda, ne morejo biti priznani. Doseženi časi so bili naslednji: 400 m prosto seniorji: 1. Fux 5:34.2. 2. Mihalek 5:40. 200 m prosto seniorji: 1. Ce-rer 2 : 32.7. 2. Seboj] 2 : 33.6. 4 proge (57 m) prosto juniorke: 1. Pretnar V. 51.0. 2. Ba-karčič. 100 m prosto dame; Bradač 1 :25.2. 4 proge prosto juniorji: 1. Pestev^ek 38.7, 2. Janovski 38.9. 3. Karbl 40.4. 4. Sega 40.6. 100 m prsno seniorke: 1. Dolenc D. t : 59.4. 2. Dolenc i. 2 : 00.0. 100 m prosto juniorji: 1. Scarpa 1:08.4. 2. Banko 1:12. 2, 3. Kurnik 1 : 20.4: zmagovalec je dosegel zelo dober čas. 100 m prsno juniorji: 1. Binder 1:21.4! (jug. rekord Matošić 1 :21. 8), 2. Biber 1 :29.6. 3. Tori 1 :33.5: zmagovalec je plaval v metuljčkovem slogu. 100 m prsno juniorke: Binder Kuka 1:43.3; seniorji: Cerer 1 : 17.4!! Cerer je prvič plaval z ^metuljčkom*, ki ga še ne obvlada dobro, a je kljub temu dosegel za naše prilike prvorazreden čas. 100 m hrbtno juniorji: Schell 1 : 20, seniorke: Bradač 1 : 37.0. ~- Otvoritev kolesarskih dirk na običajni krožni cesti na progi šiška-Koseze-Pod-uMk-Delnice-Olinee-Dravlje-Zg. fiiška priredi dne 19. trn- kolesarska sekcija ŽSK ■Hermesz. Vorilo sa* bo v dveh skupinah tj. juniorske in ghrvne. katerih bo prva prevozila proao trik rit (24 km), slednja pa desetkrat (80 km). ZJJBetek dirk ob 14 uri s startom v Zg. Šiški "pred gostilno farman. Izjava JZSS Z oeteom na vesti v tistih o demisi jah v upravnem odboru JZSS izjavlja upravni odbor« da so vsi odborniki obdržali svoja mosta, le g. dr. PavUn je odložit mesto po-slovoaeče.aa podpredsednika, dokler bo trajalo delo komisije, zadržal pa je mesto v upravnem odboru- Upravni odbor izjavlja, da :e po soglasnem sklepu določena iraokneka komisija, ki naj a bere in preišče vse gradivo v zvezi s plemško tekmo. Upravni odbor hoče s preiskavo doseči razčiščen je vsega, kar je v zvezi s to tekmo, da zaščofci ugled in razvoj našega zimskega sporta đctna in v tujini. Iz Kranfa — Na Zdrarstresem domu se je v soboto popoldne pokazala okrašena smrečica. To je pomenilo, da je stavba do podstrešja dovršena. Zanimivo pri stavbi je to. da so vsi stropi iz železobetona in posebne vrste opeko. Sedaj bodo pričeli s postavljanjem podstrešja ter notranjo in zunanjo izdelavo stavbe. Dela je se do poletja dovolj. Treba bo le popraviti cesto in sploh vso ckolico preurediti. — Na ponedeljkov živinski sejem so prignali; 43 volov, l bika. '24 krav, 4 (elite, 12 telet. 60 debelih prašiče in 111 za r*\»o, 80 ovac in 6 koz- V tustvu. so cene ostale neizpremenjene. ZA VELOKO NOŠ VSO V K S E R POJE 99 mm m t® w@l'9 Jožeta Tolazzifa zadela kap Nenadna smrt gospodarja znane Tollazzijeve domačije v Dol. Logatcu Dolenji Logatec, 8. aprila. Danes dopoldne je na tukajšnji železniški postaji nenadoma umrl gospodar Tolla-zzijeve domačije in potomec zane patricijske družine Jože Tollazzi. posestnik in gostilničar. Po opravkih se je hotel peljati na Rakek in dalje v Cerknico. Kupil je vozni listek za dopodanski vlak, ki odhaja proti Rakeku ob 11. S službujočim prometnim uradnikom g. Rikaufom je izmenjal nekaj besed, nakar je pa še navil svojo žepno uro, potem se je pa poslovil od uradnika in krenil proti izhodu, da bi vstopil v vlak. Komaj je pa napravil nekaj korakov od blagajne se je zgrudil v postajni veži in sicer tako, da je padel z glavo vznak na kameniti tlak. Prvi mu je priskočil na pomoč tajnik Mlekarske zadruge g. Ljudevit Slave, za njim so pa prihiteli še drugi Tollazzija so prinesli v čakalnico in ga položili na klop. Slučajno navzoči zdravnik san. referent g. dr. Stmad mu je dal injekcijo, da bi ga obudil, toda brez uspeha. Z zdravnikom g. dr. Wo-rintzem sta ugotovila, da ie zadela Tollazzija možganska kap. Pokojni Jože Tolla/zi je bil dubričin.i. vedrega značaja in vedno dobre volje, vseskozi naprednj-ak. Pri Sokolu je bil od začetka, od kar je b:l ustanovljen :n tudi v odboru. Njegov hlev, masivno poalof^i "-h cesti, jc slu/il Sokolu sa satu v idniio. dokler !>i dru>tvo n; /^rad;lo lastae£fl dcrn.i na Cevici. In kako - lepi so bil' t m ča^i plodonosni /a razvoj sokolstva v Logatcu, Dobrega tovariša b /eta be-do pa pogreši tudi naii gasilci. >aj jim ie b;l ve. let na čelnik. Z Jane/i -e je udeležil svetovne vojne in rad je pripoved* \ai o doživtjajtll avstrijskega Vi iaka. Pri vo.j.ikih je napredo val no Cetovodje. Zdaj je <:dsel /-a r.j:m;. ki so njih imenu vklesana na spomenika padlim \oiakom. Med rsCfiti rja bo pa najtežje po^rcš.i !s njegova ilru/iniea. pet nedoraslih in ne-prcskrbljeirh sinčkov SokoticeVi na katere je bil tako navc/an in ki jim je ostala /d;n samo ?e zlata ' mamica. Najmlajši se niti le ne zaveda kako strašen udree tja je zadel ko mu jc neusmiljena usoda ut:rab * dobreua atka. Morda bo pa med vjerni še najlažje prenesel ta udarce. Pokojnega Jožeta spremimo k večnemu počitku na veliki petek (vb 17. Počivaj v miru blajji pokojnik dobri nas tovariš in prijatelj, njilll pa, ki ga jim ic usoda tako nepričakovano i'trgala na;c '^l^boko «o-žalje Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Veliki četrtek: ob 20. uri: V Času obiska- nja. Izven. Cene od -20 Din navzdol Veliki petek: ob 15, uri: V čn?n obi-kanja. Izven. Cene od 14 Din navzdoi Velika sobota: zaprto. Velika noc: ob 15. uri: V ea^u (»'»iskanja. Izven. Globoko znižan«- cene. Ob 20. uri Juarez in Maksimiljan. Iz^en. <■!<>-boko znižane cene. Velikonočni ponedeljek: ob 15. uri: V času obiskanja. Izven. Globoko znižane cene. Torek 11. aprila: zaprto OPERA Začetek ob 1*0. uri Veliki četrtek: zaprto. Veliki petek: zaprto. Velika sobota: zaprto. Velika* noč: ob. 15. uri: PaSiai ljubezni Cene od 30 Din navzdol. Ob 20. uri: Katarina Izmajlova. Izven. Cene od 30 Din navzdol. Velikonočni ponedeljek: ob 30. uri: Kavalir z rožo. Izven. Cene od 30 Din navzdol. Torek 14. aprila: zaprto. Janez s puško Ljubljana. 9. aprila. Lepa noc je bila in polna luna je sijala, ko se je vračal oni dan posestnik Janez iz mesta domov na periferijo. Zakasnil se je bil in ura je pravkar bila tri, ko je stopil na domači prag. 2e je hotel vstopiti, ko ga je zmotil klic soseda, ki je pravkar prišel od nasprotnega konca. Janez je pokram-ljal s znancem o tem in onem, a zdajci se je odprlo okno v drugem nadstropju, pokazala ae je skuštrana glava in boječ glas je komaj slišno Šepnil: Janez, meni se zdi. da se nekdo potika po hiši! Bila je Janezova žena. Janez in sosed sta se spogledala, nato je pa Janez previdno odprl vrata. V veži je bilo vse tiho, a ko sta prišla na stopnišče, sta naletela na čepečega moškega, ki pa ni mnogo pomisljal. Bliskovito se je zakadil v Janeza in njegovega soseda, oplazil mimogrede Janeza po obrazu, da se mu je zabliskalo in jo hotel pobrisati. Napravil je pa račun brez krčmarja. kajti Janez in njegov tovariš tudi nista bila od muh in sta nočnega gosta po hudi bitki kmalu ugnala. Strahoviti hrušč in trušč je seveda zbudil hišne prebivalca ki so hiteli od vseh strani skupaj. Ker je nepovabljeni nočni gost še vedno silovito otepal okrog sebe, je Janez naročil, naj mu prinesejo lovsko puško, a prijatelja je poslal po stražnika. Puška v Janezovi roki jo nočnega gos1 . kmau prepričala, da ni varno Se naprej re-belirati in postal je takoj ponižen. In ?.»• se je v veži pojavil stražnik. Pregledal je položaj, a ko je videl Janeza s puško, Je stopil k njemu in ga vpiasal: — Ali imate orožni Ust? Janezu je od začudenja zastala beseda, nato je pa vzkipel. 6si, da za to zdaj ni časa in naj se stražnik raje pobriga za sumljivega neznanca. Toda postava jo postava in stražnik je vztrajal pri tem. da mara Janez pokazati orožni list. Hočeš nočeš se je moral Janez udati in otuti po orožni list. Medtem se je bil neznanec spet pobunil in hipoma sta se bila s stražnikom v laseh. Ko se je Janez vrnil, je bH priča hude bitke, v katero pa žal ni mogel poseči, ker je imel v rokah orožni list. . . Nočnega gosta je naposled pendrek prepričal, da glava ne more skozi zid. udal se je in odšel s stražnikom na policijo. Janez je pa sklenil, da bo im^l odslej privezan orožni list na puško. rk»neS: Liuban. Četrtek. 9 aprila Katoličani: KINEMATOGRAFI ZAPKTI. DKŽIRNF I.KKARNE Danes; dr. Kmet. Tyrše\v eesta 4-3, Trnkoczv de J Mestni trg 4. Ustar. «=p. lenburgova ulica 7. DOKKK IZiiOVOK — Oh. možiček, šele dober tLden sva poročena, pa že prihajaš z kluba ob dveh ponoči. — Oprosti, duš:- a, tako dolgo sem se zamudil, ker sem tovarišem v klubu raz. lagal, kako sem srečen. ZANESLJIVO >RlJ>STVO — .Ve rem. kaj bi pečel s temi vrati, ki fiko neznosno škripfiejn — To ie pe ki l tnnil^no. 1'zenii soA*-rico, ki ima ljubeka- pa ne bodo vtč ikri-ptla. Štev. 82 Stran 3 DNEVNE VESTI — Ii driavne službe. Reaktivirana je vpokojena upravno pisarniška uradnica pri banski upravi Joeipina Tomažič. V višjo skupino sta pomaknjeni sestra pomočnica pri državni šolski polikliniki v Ljubljani Antonija Arko in sestra pomočnica pri zdravstvenem domu v Tržiču Eleonora Vovk; pri upravi policije v Ljubljani so imenovani za policijske agente ali stražnike odnosno pomaknjeni v višjo skupino po* Ur'j?ki agent Fianc Cesnik. policijski stražnik Cepon Martin, policijski stražnik zva-■ničnik Ivan Duša. jx>licijski stražnik Andrej Gorjanc. policijski stražnik Karel Je* seničnik, policijski stražnik - pripravnik Alojz Rovansek in Ciril Skok ter policijski stražnik Ivan Smolnikar, pri predstojnistvu mestne policije v Mariboru je imenoval za policijskega stražnika zvauičnika i*>licij>ki ?tražnik pripravnik Konrad Rozman- — Iz banovinske službe. Imenovani so za banovinskejza uradniškega pripravnika zdravnik volonter državne bolnice za ženske bolezni v Ljubljani dr. Avgust Hribov-?ck, za banovi nskeg a računskega Inšpektorja pri banski upravi I.-anovinski računski kontrolor Albin Juvanc, za uradniškega pripravnika pri banovinski bolnici v Ptuju volonter splošne bolnice v Mariboru dr. Stanko Podruje za zdravnika združene zdravstvene občine Juršinci privatni zdravnik istotani dr. Metod Spindler; v vi^jo skupino je pomaknjena banovinska arhivska uradnica pri kmetijski soli na Ginni Rozina Mrak; premeščena sta po službeni potrebi tajnik sreskecra cestnega odl>ora Anton Trebše iz Šmarja pri .Iclsah k srečke-mu cestnemu odboru v Ljubljani in bano- Triglavsko pogorje SFD je poskrbelo, da so koče v tem gorskem delu dobro oskrbovane, zimske markacije so postavljene. Dostop na Kredarico in na Staničevo kočo skozi Zgor.Krmo, k Triglavskim jezerom skozi Suho in pod Vogarjem ali preko Planine na Kraju. Snežne prilike so prav ugodne. Enako je tudi ugodna smuka na Vršiču. Koča na črni Prsti bo oskrbovana ako bo lepo vreme. Ob Bohinjskem jezeru je že vse v cvetju ter je oddih dokaj prijeten. Planinci, za veliko noč v planine! — " ozua olajšava. Zveza za tujski promet v Sloveniji sporoča; Odobrena je polovična voznina po naših železnicah elanom Jadranske straže iz vse kraljevine, ki se udeleže plavne skupščine Jadranske straž?, oblastnega odbora Skoplje. ki bo v Ohridu 19 aprila. Popust velja od lb. do 22- aprila. — Drage demonstracije. Po pogrebu Stjepana Javora je prišlo do hudih demonstracij in oškodovana podjetja zahtevajo zdaj od mestne oloine povračilo škode v znesku ;i34.000 Din Največ škode Ima trgovec Kočonda in sicer 124.000 Din. V kavarni -Corso* so napravili demonstranti 100 tisoč Din škode, trsovcu Bogdanovicu 48.0CO Din itd. Finančni odbor mestne občine je pa zavrnil odšodninske zahtevke. češ. da mestna občina po zakonu ni dolžna plačevati take odškodnine- — Nova vrsta tifcar. tJprava monopolov ie Spravila v promet novo vrsto ci^ar, ki se imenujejo *cijzari!os. in se prodajajo v škatlicah i»o o komadov- škatlica stano S Din. To so maihne cigare, ki so pred vojno ljudje zelo radi segali po njih. po vojni pa niso več prišle v promet. Najnovejši, najboljši in KINA UNIONAi ^flfofci «/Catffd .^^-11: Med delom je padel skozi streho in obležal s hudimi notranjimi poškodbami, posnelo mu je tudi nekaj las. Ponesrečenca so reševalci prepeljali v bolnico. —lj Češki moški zbor Smotana iz Plzna pride v Ljubljano in konce rt i ra v Fifhar-menicni dvorani v sredo, dne 22. t.m. Na koncert Deških pevcev ie danes opozarjamo. MORSKE RIBE, ~~~ danes veliki četrtek, petek in soboto, vseh vrst, skrbno pripravljene, nudi VINARNA KAJFE2 — NEBOTIČNIK — lj Blagajna poštne hranilnice, podružnice v Ljubljani posluje na velikonočno soboto dne 11- aprila za strauke do 12. ur«. —lj Pravoslavnim vernikom. Danes «>b 18. bo v pravoslavni kapeli bdenj«' s čitanjem 12 evangelijev. Iz Celja —c Muzejsku društva v Celju je imelo v torek zvečer redni letni občni zbor. na katerem so bili izvoljeni v odi or sledeči yg.: predsednik prof. Janko Orožen, podpredsednik prosvetni inspektor v p. in ravnatelj Mariborsko tiskarne dr. Fran Kotnik, tajnik prof. Ivan Mlinar, blagajnik pis. ravnatelj Anton Zorko. odborniki prof. Srečko Die Heilige und ihr Narr popularni roman Ag. Giinther (Dušica HANSI KNOTECK - HAN S STUVVE Velikonočni spored vinski administrativni uradnik Viktor ZTo-karnik od banske uprave v banovinsko r-niošno bolnico v Mariboru; na astno prošnjo je upokojen pomočnik ekonoma v ba-novinski bolnici v Mariboru Franjo Zajec. — Odlikoiauje. ti. Filip Maček, vodja knjigoveznice tvrdke Ivan Ponač sin v Ljubljani in Ivan Skubic, delovodja karto-ilažne tovarne i*te tvruke. sla bila ddrfko- vana z zlato kolajno za državljanske tasltt* ge /a dolgoletno in vzoruo službovanje pri-enem in istem podjetju. Čestitamo! — III. turni -nmSki terai priredi SPD v času od 18. do 20. aprila 1.1. IzhodtSSe ho Mojstrana, nato od idejo udeleženci '»kozi Krmo do Stauičeve koče tu bo odjioči-tek ter izlet; v okolico, nadaljevanje na Kredarieo ter preko llribarice v dolino Triglavskih jezer. V koči pri Triglavskih jezerih počitek le- izleti v okolico. Od Triglavskih jezerih na Planino na Kraju ter na Vogel s sestopom k Sv. Janezu. Vremenski preroki obetajo Ugodno vreme za navedeni čas, snežne prilike pa so meseca aprila v Triglavskem pojrorju najugodnejše« Skupni stroški za pri javni no, prebrano in prenočišče znašajo 450 Wn, Turni tečaj bo vodil izurjen SmuškJ učiteli. Udeleženci naj se prijavijo v pisarni SPI) v Ljubljani na Aleksandrovi cestj 4,-1. vsaj do 14. aprilu t.l. dopoldnei da more ono oskrbnike pravočasno obvestili o številu udeležencev. Ta turni lečaj je namenjen začetnikom v visoko alpskem smučanju. — železniške r»y nafetjstTs • Ljubljani opozarja, da je vlaganje prošenj v železniško službo brezpredmetno, ker v doglednom času ne bo potrebe niti mesta za spre* jem novih delavcev. Najnovejše »Micky« miške v pravljicah: »Pepelčica«, »Volk v ovčji kožic »V kraljestvu lutk«, »Vitka linija«. Senzacija kamere! Matinejski spored © KINA SLOGE Popolnoma novo! Enotne cene Din 4.50 r ^^^^^^^^^^■^■^■■■■■■■■^■^■^■■^■^■■^^■■^aBamHBmC — Janjrki po 12 Din. Kako Trda p ode za denar pričajo tud' razmere v naših primorskih krajih. V Tje-nom blizu Šibenika so prodajali le dni 6 do 7 kg težke janieke pe 12 Din. — I/. »Službenega lista«. Službeni tisi kr. banske uprave dravske banovine, st. 29. z dne S. t.m. objavlja proračun izdatkov in dohodkov dravske banovine za leto ">7. proračun izdatkov m dohodkov oednost-nega sklada dravske banovine za leto 19Ik>-37. objave banske uprave o pobiranju ob-činskili davščin za leto 1988-37 in razne objave iz -Službenih nov in*. — Prešernova koča na Stolu bo za velikonočne praznike odprta in za silo oskrbovana. Smučarji poselite Stol, ke.r se vam nudi lepa smučarska partija Stot-Želenica — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo vreme. Včeraj je deževalo v Ljubljani. Ropaški Slatini. Zagrebu. Sarajevu in Splitu. Najvišja temperatura je; znašal v Sarajevu 2^. v Splitu in Beogradu 20. v Skopi iu 18. v Mariboru In Zagrabil 11. v Ljubljani 9.4. v Rogaški Slatini V. *fravi je kazal barometer v Ljubljani 7rt:-> (5. temperatura je znašala 7.2. — Pod vlak je skočil, ker mu je umrla mali. Včeraj zjutraj je skoči! v Zagrebu pod vlak slaščičar Edvard Kulear, ki mu je nedavno umrla mati. poleg tega pa .ie ostal še brez zaslužka. Njegov oče, pri katerem je stanoval, se mudi pri svojem zetu v Prizrenu in se ne ve kaj se je zgodilo z njegovim nesrečnim sinom. Kulčarju so kolesa razmesarila glavo, da je bil takoj mrtev. — Za velikonočna >t»*čiU uporabljajte razglednice nase narodno obrambne družba sv. Cirila in Metoda — V planine za veliko noč: Pomlad kliče planince na vrhove ter v pestro naravo. Pešpot na desnem bregu Bistrice je popravljena in očiščena, da nudi izletniku med svežim zelenjem užitek na poti do Doma v Kamniški Bistrici. Ako bo vreme ugodno, kar je pričakovati po sporočilih vremenskih prerokov, bosta za praznike za silo oskrbovani koča na Kamniškem sedlu in Cojzova koča na Kokrakem sedlu. Koča na Veliki Planini nudi prostran razgled na zasneženi masiv Kamniških planin. Na Krvavcu je «e snega dovolj za smučarje, osobito v dolini od Korena proti Kompoteli itd. Smučarji naj pohite v Iz Ljubljane — lj Ljudje i n krajevna imena. Ko smo v torek v članku "Tragikomedija pod Kož-nikom omenili tako zvano cigansko četrt za Čadovo gostilno, so se čutili nekateri stanovalci vil v leni prijaznem zatišju prizadete, če"-. nimajo s cigani nič skupnega. Seveda r.imajo in le*;a iu tudi nihče ni misli L, kaj Šele trdil. Ce bi naslajala krajevna imena po ljudeh, bi. p išli dokaj čudnih zaključkov Imamo Kravjo dolino- toda njeni prebivatci niso krave, imamo Kurjo vas. kjer ?ive poleg kur tudi pošteni ljudje, imamo Kačjo rid. kjer morda ni nobeno kače in tudi ljudje niso s kačami v nobenem sorodstvu, imamo Knivjek. kjer tuHi ne žive same krave, ali Kozleve. kjer ne najdeš nobenega kozla. Tudi prebivalci Kovt bi se lepo zahvalili, če bi jih proglasili za rovtarje. Analogno seveda ne moremo spravljali stanovalcev vil za Čadom v nobeno zvezo s cigani, saj je znano, da £0 zrasle tam iz tal zelo lepe vile in stanujejo v njih sami pošteni ljudje. Kako *?e je prijelo tega kotička ljubljanske okolice ime ciganska četrt, je vprašanje zase. će rad bi imel o veliki noči poceni sraj_ co iz poplina, ti k temu more pripomoči !e _>Pirnatovac trgovina. M. Pirnat. Ljub. Ijana. Sv. Petra cesta 22. Poljanska cesta 1 (Pegiezen). Telefon 36—57, 36—58. —lj Seznam najdenih predmetov, prijavljenih upravi policije v Ljubljani v času od dne 1. do dne 31. marca. 100 Din zavitek v novcih a 2 Din, 300 Din, zlat poročni prstan, zlat prstan z briljantom in rubinom, srebrn svinčnik, damska pozlačena ura, mala damska denarnica v njej 50.50 Din. usnjata denarnica v njej 35.50 Din in potrdilo, glaseče se na ime Vizjak Franc, usnjata denarnica z 69.50 Din, črna usnjata listnica z več listin na ime Tišler Franc usnjata ročna torbica v njej par rokavic in 2 ključa, očala, boa iz mačje kože. damski dežnik s poniklano kljuko, par rokavic, delavska knjiga glaseča se na ime Peša Milan, moški črno pleskani bicikelj. rjave otroške hlače in aktovka v njej naročilna knjiga tvrdke Ramovž. Jezica. V železniških vozovih so bili najdeni ti predmeti: 45 dežnikov, 6 palic, zlata zapestna ura, 5 klobukov, 4 pare galoš, par damskih zimskih čevljev. 2 suknjiča, deški plašč, 2 športni čepici, baretka. žepna nikeljnasta ura. 9 parov rokavic. 10 aktovk, zavitek v njem delavski plašč, zavitek pisemskega papirja, zavitek v njem stare moške hlače, zavitek bombaž, preje, zavitek v njem 3 predpasniki, zavitek surovega masla, zavitek z deli lovske puške, zavitek kave in čaja. zavitek v njem damski klobuk In otroški čevlji, zavitek šolskih zvezkov, zavitek damskega blaga, zavitek v njem staro blago in pelerina, jopica. 2 volnena šala, sablja, žepna svetiljka. steklenica vina. 2 knjigi, stativ, žaga, železna cev. violina, slika v okvirju in steklenica. — lj Ukradena cesta. Dandanes pač ljudje vse kradejo, vendar ni karsibodi. če ukradejo celo katero izmed naših cest, ki so vendar takšne, da jih niti pes vee ne povoha. Na Rožnik drži. -"uI nosno je držala cesta najprej od Čadove gostilne skozi gozd. Zdaj le eesle ni več. ostal je le I iaten jarek, kjer je prejšnje čase bila cesia. Tatu seveda nihče ne išče in nikomur se ni treba bati. da bodo zasuli jarek. Sicer pa tam tako ni skoraj nobenega prometa ter je cesta nepotrebna. To je edino pravilno stališče, ki m\ morajo zavzeti — In ga menila že zavzemajo — pri nas odločujoči vseh naših ce*t;.h. — lj Vrsta naših najlepših samospevov. 4 samospeve iz bogatega vrela Schubertovih skladb in 4 najlepše, najpomembnejše tenorske arije skladateljev Mozart. Čajkovski in Puectni nam bo zapel na svojem konce *-tu tenorist Anton Drmola. Xa klavirju ga spremlja prof- Janko Havnik. koncert bo v sredo po prazuikih dne 15. t m. ob JO. uri v Filharmonični dvorani. — lj »Kikiriki«, zabavno in duhovito veseloigro ponove v Šentjakobskem gledališču na velikonočno nedeljo bi vel. ponedeljek ob 20.15. Kdor se hoče nasmejati nesreči profesorja I>ericka. ki ga namenoma zvrnejo v morje in nalo vsega mokrega potegnejo iz vode n?j poseli predstavo. Mnoao smeha in zabave. Predstavi se vršita le v »lučaju slabega vremena. —lj Huda nesreča pri delu. Davi so je na neki stavbi v Zgornji Šiški pripetila huda nesreča. Na strehi je bil zaposlen pri popravljanju pločevine okrog dimnika 32-letni zidar Ivan Rebolj iz čkaručne 35. Brodar, dr. Ernes! Kalan narodni poslanec Ivan Prekoršek in prof. dr- Pavel Strin-šek. namestnika direktor Fran Mravljak in Martin Pere. revizorja urednik Rado Pesnik in ravnatelj Ivan Črnej. —c 0 vojnih plinih in napadih iz zraka bo predaval kapetan II. razr. g. Franjo Toš v torek 15. t m. ob 20. v mestnem gasilskem domu. —c Nesreča ne poriva. V torek je padel 7 letni delavčev sin Ciril Zupan s Sp. Hudi nie doma pri igri in si iz-pahnil desno roko- Ko je stopil o letni posestnikov sin Franc Moličnik iz Krnice pri Lučah doma iz hiše, ga je prevrnila močna burja. Deček si je pri padcu zlomi! desno nogo. ponedeljek si je 22 letni dijak celjske rudarske šole Ivan Grubišij iz Kraljevice pri padcu na šolskem dvorišču prebil levo koleno. V torek je padel 32 letni, v rudniku Hudi jami pri Laškem u^lužbeni hlapec Avgust Divjak z Recine pod voz. ko so se mu splašili konji. Kolo je šlo čez Divjaka, ki si je pri tem pregriznil jezik, poškodoval nos iu zlomil delno ključnico. Ponesrečenci se zdravijo v cejski bolnici. Z Jesenic — Sport. Upravni odbor -^K »Biatatvo« obvešča članstvo, da priredi na velikonočni ponedeljek. 13. t. ni. ob ?O.30 v khibovih prostorih ■ Kazine«. poslovilni večer za one tovariše, ki odhajajo k vojakom. Vsi člani kluba se naprošajo, da se tega večera polnoštevilno udeleže, da s tem odhajajočim dajo priznanje za zasluge, ki so jih prPKtrili za klubove modro-bele barve. — Dalje se članstvo obvešča, da bo v smislu sklepa upravnega odbora v četrtek *?3. t. m. ob 20. v prostorih kazine izredni občni zbor kluba, i izredno važnim in obširnem dnevnim redom. Članstvo se tem potom poziva, da se občnega zbora sigurno udeleži.. Ce l»i občni zbor ob določeni uri ne bi bil sklepčen, se v smeslu klubovih pravil prične pol ure kasneje ob vsakem Številu navzočih. — Za velikonočne praznike bo gostoval na Jesenicah prvaki Trbovelj SK ^Retje«. ki bo oba dneva odigral na športnem igrišču >Bratstva« dve prijateljski nogometni tekmi proti 1. moštvu »Brat»tva<, ki je sedaj v zelo dobri formi. V enajstorici »Bratstva! nastopijo najboljši ktttbovi igrači, ki so le neštetokrat pokazali odlično igro doma in drugod. Vsemu občinstvu. osobito pa prijateljem nogometa je dana za praznike najlepša prilika, da si ogledajo zanimivo borbo moštev iz industrijskih revirjev. Tekma obakrat prične ob 16. uri in to ob vnukom vremenu. Ii Ptuja — Najdtncek. Te" dni »o ljudje našli ob cesti iz Rogozniee v Ptuj v cunje zavitega okoli dve leti starega otroka moškega -«|»o-Ia. Zadšvo so takoj prijavili orožnikom, ki sedaj išdaio mater. Otroka so začasno vzeli dobri ljudje. * — Glasbena Matica v Ptnjn je priredila v soboio v mestnem gledališču pevski koncert prof. Vaaillj*i Mirka. Na koneertn >o ?e izvajale izključno Mirkove skladih. Višek pa je dosegla njegova 'Pomladna romanca«, ki jo je izvajal pevski zbor Olasliene Matice g spremi je vanjSM orkestra. Občin sivo je pevce bogato nagradilo /. aplavzom. Glasbena Matica, pa je navzočemu sklada telju g. prof. Mirku iz Haijmi poklonila lavotov venec, dočim mu je občinstvo priredilo burne ovacije. Koneert je * »i l izredno dobro obiskan in je bilo gledali-ee popol m o m a razprodano. — V potok je padel. K u se j»- vračal /idar Roetč Alojz iz /etal domov, je moral čez potok Jesenica po piovizorični brvi. Na brvi mu je nenadoma spodrsnilo, da je padel v potok« ki k sreči ni bil globok, pač pa. si je pri pad«-u /lomil desno nogo in so ga iz mučnega (»oložaja rešili šele dobri ljudje, ki so ga prepeljali v bolnico. — Vinski sejem, ki ga je priredila tukajšnja Vinarska podnr/nea v zvezi z občnim zborom Zveze gostilničarjih združenj, je bil zelo dobro obiskan. Razstavljenih je bilo 13:? sort vin. tene so se gibale med :»..->u do ~JAI Din za liter. Vinske zaloge so Se veiike ter imajo posamezni ra/stavljenci na ra/.|K>lago vina i>d ti 950 hI. Gostje >o napravili tudi izlete I lepe Haloze in Slovanske iTorio >klenili te-li kupčije /a ve<"j.> količine vina. Iz Stične — Tatvina koles: Pred 1 Meseci je bilo nameščencu K. D. E. v Vi-nji gori ukradeno kolo. Slučaj je nanesel. da je neki ftK letni mladenič iz Kadohove va>i prišel iste popravljat k g. Krjaveu v Ivančno gorico, ki je v ukradenem kolesa spoznal last Kunčiča. pav ona je kolo kar oUlr/.al. za zadevo ^e bo pa zanimala rudi pristojna oblast. — Prav tako j»- pred tednom dni izginilo kolo g. Kavška Jožeta in Drage, ki ga je za hip pustil brez nad/.or>iva na dvorišču gostilne Končina. Tudi tukaj je naključje naneslo, da >o orožniki izsledili tatu v osebi 19-letnega fanta i/. Stične, — Odjava koncesije: Avtobasno padjstj« Simčič Rafael, ki Obratuje na progi Zuiem-berk-Stična-kol. naznanja, da bo S t. m. prenehalo voziti na omenjeni proiri. Kol vzrok se navaja nerentabilnost obratovanja, ker ljudje smatrajo vožnjo z. avtobu-sem za luksuz, ali lx>Ije povedana denarja nimajo. Za /aizeinbereane bo to gotovo ne-prijeino. kajti sedaj se bodo morali zopet navaditi na konjsko vprego, kakor v starih časih. . . — Osebna vest. Dolgoletni tukajšnji šolski upravitelj g. Vrbič je. razrešen svoj«* dolžnosti, a na njegovo mesto je imenovan IT. Lazar, ki službuje tu 1 leto. Glede g. Vrbica ne priobčimo potrebnega komentarja, dočim se pa mnogo vprašujejo, zakaj ni lili na njegovo mesto imenovan ali g. Ae-eetto ali g. Lenardič. ki sta oba starejša po letih in po činu. — Prtd dnevi jt »Pohod« priobčil dopia iz Stiene. da 90 bili tu prijeti ponarejevalci denarja Kasteiiel. Resnici na ljubo povemo, da v sat! občini nimamo ponarejevalcev, temveč so omenjeni doma iz Otečkeg;* vrba. občina V»'l. gaber. — Nakup posesti. <•'. TffMi. ki je •* daj stanoval pti Erienu v Ivanini gorici, je kupil hi«o s pripadajočimi pritikltnami na Vini od |Ki*efttnicc . t. m. Ii Zagorja — HroAeevn leto ne jc leto« zgodaj aa. čelo. V zadnjih toplih večerih ae spre. letavali že celi roji teh škodljivcev kakor vcasi sred: maja. Nežno brstje je bilo v vel k! nevarnosti, da ga trume hroscev uničijo, k sreči pa je nastopilo mralejie vreme Od nedelje na ponedeljek jr pobe. lil sneg celo obronke Cemsen^Ske planine, za par ur samo, vendar ie mrz.li val ohla. di! hrošcevsko podjetnost ler jih je mrto-gro pogfin lo. Češnje in hriiške ao v najlepšem cvetju, marelice jn breskve jm ao že odevetele in nastavile sadeče O ne bo večjega mraza, se nam obeta bogata a*d_ na letina. —Prašičja rdečica, ki spravi marsiki, terega debelokožca v prezgodnji grdb ro_ spodarju ps po z;roč občutno škodo, je bolezen, ki jo je mogoče omejiti z zaščit, nim cepljenjem. Pri nas se bo vršilo cepljenje maja in junija, po potrebi pa že aprila in julija. Potrebne prijave »prejema občina. Odškodnina za do kraja irvc_ deno cepitev pa znaAa samo 4 Din. — Ostro streljanje streljačke dfrufcne se bo vršilo vsako nedeljo po 1. in 15. v mesecu, torej ta mesec v nedeljo. 19. po. poldne ob 2. Lepo urejeno strelišče nad Toplicam, je urejeno, vabljen > sJene-mi ljubitelj strelskega sporta. — »Divji love*v<. ki ga je v nedeljo vprizoril sokolski oder pri razprodani hiši, je dosegel popoln uspeh. Tako retija kot scenerija. pestre obleke in orkestralni ter pevski vložki so številne gledalce do kraia zadovoljili. Posebno privlačen je bi! nastop našega ljubega gosta br. Karla Ko. rošea v vlogi norčka Tončka Dele&en je b 1 prisrćne pozornosti na odprtem odru za zvestobo svojemu matičnemu odru, ki mu je bil za časa. svojega službovanja ▼ našem kraju posvetil največji de! .svoje p a projatepa časa in vso ljubezen. Družina ao. kolskega odra pa je s predstavo pokaza, la veliko polje in veselja do desk ter ji kličemo; Le naprej tako! Javnost opozar. jamo pri tej prdiki na brezplačna preda-vanja. ki se bodo vršila v prihodnjih me. secih. Predvidoma bo koncem aprila pre. daval dr. Ljudevit Kusčer o Skrivnostih morskih glob n e, Za danes samo toHko, da bodo to silno zanimivo in napeto preda, vanje spremljale skioptične stike o znan. stveni ekspediciji v rekordno morsko globino 953 metrov, v takozvano batisfero. v bajni vrt. kakršnega bi si ne mor^* izmisliti niti naibolj drzna fantazija. SOKOL Ljubljanski Sokol vi bi »v oje članstvo, kakor tudi članstvo vseh ostalih ljubjan-skih sokoskih društev na svoj tradicionalni družabni večer — sestanek stare>jse> in mlajše sokolske generarije — ki bo v soboto 18. t.m. oh 20- uri v društveni dvorani v Narodnem domn. Sodeluje druStveni pevski zl)0". društveni zelo nizkih cenah si pre-skrbite za praznike pri Iva*a-iu. v šiski; Čez ulico: Crno Belo Rdeče ViSko VVrnuit T.a Maraština Tropinovec Figovec Ol i vuo ol je Vinski kis >in S— 8.-3 — 10.- SI.-23.- 16.— Tt.— Za velikonočni teden in praznike: Belo vino 12r/i iz okolice Niša, liter......Din 8.— Prokupako črno 129c............Din 8.— Cviček.....Din 10.— Metliško rdeče . . . . «r 10.— Rulandec . . . . « 10.— (Te cene veljajo cez ulico.) VESELO ALELUJO VSEM NAftIM GOSTOM! VINARNA KAJFE2 — NebotKnik Narodna tiskarna LJUBLJANA Se priporoča Lasan Ivan. 12*24 t DAMtoKlU 8LA.VHKOV krasna izbira. Nizke cene. Pre->blikovanje Din 25.—. Sahm La fenime chief. selenbursr.»-va 6. - f. nadstropje. 121o DOPISt Beseda nO pat. davek a.- Din Najmanjši znesek 8 Din BOLJŠA 28'etna gospodična. !lr. Din 2*2.- visoka. Vitka, brinetka, »am «lr-Din 21- dam. krojaiita žel! resnega po* itr- pin 32.- j znanja t sjo^podom, sebe vred-ltr. Din 36.- j nim, viSiini drsiavnlm uradni-primeren J n^z.i in kličejo in vabijo nas. Velik« noč je pfed nami. Spet si bomo oprtali smuči, pa hajdi v strmi bre^-, na bele zasnežene poljane, solneu in zdravju na-proti. v objem belo opojnosti. Ali ste s«* že odločili? Kam? V Kamniške, v Karavanke ali v Zlatorognvo kraljestvo? Nij veste, kam bi! Ali ste že bili kdaj na Voglu, nn prelepi planini nad Bohinjem, ki se ponaša /. najlepšimi smu.škimi tereni -r Sloveniji? Si- ga pokriva debela plast snfj.i in smuka jt4 idealna, boljš ariego vso 7'TIO. F'o Bohinja se peljete in zlobna pot vas vodi f,|l Pv. Janeza ali pa od Zlatoroga v grozdove Ptoreč vrha. kjer se /.<• •»1:■ S:i zaljubljeni ruševee. Cez pol ure se udobni kolovoz konf*a in strmo, vedno strmeje vodi steza kvi?ku. Trikotne rdeče markacije **,im k.-iž.rjo smer. Tnd nojrami škriplje shojen snejr. Pljuča širijo, močneje atriplje srce. Ozka gaz votli zopet na kolovoz: široka senožet, pokrit.M 7 najmanj dva metra debelo snežno plastjo, se odpre pred vami. Potem zavije pot v gozd in mimo dveh kolib se povzpnete v serpentinah prav na Storee vrh. Po dveinpolurni hoji vas pozdravi v daljavi koča. Kakor orlovo jrnezdo je prilepljena prav ob robu prepada. Še pol ure. pa vas sprejme pod svoje jrostoljubno streho. Pred vami se razprostira čarobno kraljestvo Zlatorojra. Na /apadu je diven po-irled na čarobno panoramo Julijskih alp z očakom Triznat razmer v Ljubljani. Slednjič je obtičal med novimi znanci ob progi, polea tovornega kolodvora in zaslužil s priložnostnim delom tu in tam po nekaj borih dinarjev. Zdaj. ko je korakal Janez jezen sam nase in na ves svet, po Opekarski resi i 111 dalie proti Mestnemu logu. je bila njegova ol leka že poš!eno zakrpana, ponekod pa so celo zijale luknje. Janez je bil precej raztrgan. Zato se je tudi umikal ljudem :n se je sednjič spomnil, da bi lahko, ker, ni imel prav za prav stanovanja, v logu celo spni. Da se tam lahko prenočuje in sicer razmeroma mirno in nemoteno, je vedel iz pogovorov svojih novih tovarišev, ki so se cesto pomenkovali o senu in šupah v logli-Janez Se je torej ogibal |x>«_rledoni ljudi in hitro stopil čez ine-t preko Gradaščice. Slabo vreme je bilo za njim iu skoraj je že pričelo deževati: Ko je legel mrak na zemljo, je bil Jataež že zarit globoko v senu neke sup«- bližu Viča. Spal je mirno, kakor pač spi utrujen pravičnež. Zbudila £ja Je šele jutranja zora in pa ni-\ada. kajti Janez je bil vajen vstajati doma že na vse zgodaj. Ko se je dvignil iz sena. pa je jel začudeno mežikati z vedrimi očmi. — Ali se mi sanja' Za vrača, čudno je vse to -. . Janez, ki ni bil vajen prenočevati pp šupah. je imel dovolj vzroka čuditi se. Blizu sr»l.o je zagledal mimo speče čedno dekie. Vsaj zdelo se mu je. da je čedno- Kraj sebe v senu je imela večjo košaro, na kaie-ro je tudi v spanju opirala roko. Janez .«e bi! drugače .razborit fant in so mu rojile po glavj kaj ču seboj *amo svoje in njegove runje. kolikor jih je še ostalo. •Janez je bil zelo v zadregi, ki je rasla od trenutka do trenutka- Imel je vtis ali se mu je vsaj zdelo, da ga smatra neznanka za hlapca tudi njemu neznanega lastnika gostoljubne šupe. Slednjič pa se je opogumil, sedel kraj nje in se široko nasmejal. Smejal se je. dokler se niso zunaj začuli neznani glasovi in se je obema zdelo, da se je ustavi pred šupo vo*. Zdaj l>omo pa kar hitro naložili, je menil nekdo, če pridejo kaj kmalu oni za nami. škripa je so se odprla velika vrata in zadušila preplašen vzklik v kotu na senu. Pojavil se je sam gospodar šupe s sinom. Čakala rta pped šupo dolge četrt ure in je jel gospodar peievoljen rooantiii, češ: :Kje le hodijo" toliko časa*- Medt«»m sta onadva v senu šepeiaje ' nadaljevala pogovor. Naenkrat pa. ko ie ! :<» gospodarjeva potrpežljivost že pri kr.. -la se pojavili na pragu dve postavi. — Sva Janez in Tončka, je skoraj za vpil postavni, malce raztrgani fant. — Bova pa midva pomagala če onih ni T Spočetka ozlovoljeni posestnik, doma » Posavja. se je po kratkem pogasnita zasmejal in izročil Janezu vita Pridno je pomagala tudi Tončka in kmalu Jc bil voz s naložen s senom. Janez in 1 ončka sta dobila, ko so prispeli še drugi, za trud dol ►•O južino. Gospodar iu jo nekam dol rob.o«no opazoval, preden je pognal pa je menil: Nu. pa l i šla še vidva 1 nnmT. Kmetje ne govore mnogo, zaleSe pa tudi kratka beseda. Janez in Tončka >ia se jrledala in zlezla na voz. Hitro j* Tončka pograbila svojo košaro in skrivoma dejala Janezu; Od rajnkega imam notri tnli obleko. mo~da se bo dala porabiti . - . Tako sla Jana in Tončka včeraj 5e n<*-znc.n par. našia delo in morda našla za vso bodočnost tudi drug drugega. Premoga postaja preveč Položaj rudarjev bi se lahko z boljšal samo če bi se povečala poraba premoga Po vseh državah, kjer kopljejo premog, imajo adaj težave- z njim, ker ga je preveč. Premog se zdaj splošno rac ione meje uporablja, a prodajne metode so zastare, le. Premogovna industrija je organizirana na mnogo večje pridobivanje, nego je zdaj povpraševanje in težko je povedati, kako ae bodo razmere v bodoče razvijale. Od. pirajo se tudi novi rurJteiki, kakor da po_ vpraševanje neprestano narašča in kakor da smo pred vojno, ko so s premogom gospodarili kot svinja z mehom. Zdaj pa konzumenti že segajo po pridobitvah ki jih prinaša tehnika boljšega zgorevanja. Zanimivo je pogledati razmere v angleški premogovni industriji v zadnjih 25 letih. Ne glede na industrijski razmah in na. raščajoče število prebivalstva jc padla, v Angliji poraba premoga od 180 milijonov ton leta 1910 na 165 milijonov ton leta 1934. Nekateri pravijo, da je vzrok pad_ ca v tem, da premog vedno bolj izpodriva olje toda to naziranje je napačno Vzrok tiči zlasti v racionalnejši in v vsakem pogledu boljši porabi premoga. To nam kaže že proizvodnja elektr čnc energije Leta 1934 se je proizvajalo v Angliji približno sedemkrat toliko energije kakor leta 1910. poraba premopi je pa poskočila od 4.5 sa. mo na 11.4 milijonov ton, čeprav bi mo. rali razmeroma porabiti najmanj 30 mi. lijor.ov ton premoga. Zaradi novih produk- cijskih metod prihranijo v Angliji na lr_ to 4 in pol milijone funtov Mer! ngov sa_ mo pri premogu Splošno je znano, da trgovske metode in prodaja premoga niso v skladu z duhom časa. Pridobivanje premoga znatno prese, ga povpraševanje po njem, na drugi strani je pa treba upoštevati tudi konkurenco med poedinimi podjetji. Zato je položaj na trgu ugoden za kupca, ni pa ugoden za producenta ali bolje rečeno za rudarje, ki trpe vedno večje pomanjkanje, ker mezde stalno padajo. Položaj rudarjev bi se lah. ko zboljšal samo, če bi se dvignila pora. ba premoga Premogovni industriji se ni. kakor ne obetajo slabi časi. Hidrogrenačaja premoga in katrana je že zapustila po_ skusne laboratorije in začelo se je delati v velikem obsegu, še nedavno je bil ka. men apodtike v hidrogenacajaki tehniki visoki pritisk, ki pa zdaj ni več potreben za ra^ekočinjenje premoga, ker smo dobili nove katalizatorje, ki omogočajo pridobivanje pogonskih ogljikovodikov že pod atmoaferičnim pritakom. In tako se je zgodilo, da lahko isti pogonski ogljikovo, diki, ki se v naravnem stanju pridobivajo iz nafte in ki so potiskali navzdol pndo. bivanje premoga, zdaj pripomorejo k razvoju premogovne industrije, če jih bomo 1 umetno pridobivali iz premoga I Noč groze v sanatoriju Strašna osveta zaljubljenega fanta, ki ga dekle ni maralo Sanatorij v Saint Hilaire du Touvet v , Franciji je zavetišče za bolne, ki iščejo na čistem in svežem zraku leka težkim pljučnim boleznim In ta sanatorij, prav za prav prilegajoče poslopje, kjer jc nastanjeno pomožno osobje, je postalo pozo, rišče grozne tragedije, kakršne Franeja še ne pomni. Pomožno osobje je zadnje čase opazilo, da se je v kuhinji -s pomivanjem posode zaposleni 21 letni Marce' Ser. ret zaljubil v Jcanno Mathieu. čije mati je omožena z upravnikom Bosleem. Dekletu je šele 15 let in fant ji ii bil všeč. Ko se jc nekega dne splazil v njihovo stanovanje in jo začel nadlegovati, je poklicala svojo mater, ki se ii ie fant opra. vičil in odšel. Ko je zvedel za to dekličin očim. je takoj poiskal fanta in mu naroči*, naj prosi za premestitev, sicer s? bo pri. tožil na ravnateljstvo, a to bi nomenilo za fanta še hujše« nesrečo, ker bi bi] takoj odpuščen, rter se je pa fant upiral, mu je prisolil dve zaušnici, doma je pa dejal ženi: : Upam, da si bo to zapomnil in da zdaj ve, da v sanatoriju ne mori več ost a. ti«. Fant je pa vedel samo to, da se mora osvetiti. Popil je več steklenic vina in ko ga je imel že pošteno pod kapo. je za. snovai grozen načrt. Pijan se je vrnil v trinadstropno poslopje, kjer je imel v podstrešju sobico in proti polnoči je počil prvi strel. Prvemu je tf4dt* drugi, drugemu tretji in že je bilo v sanatoriju vse p/i nogah. Pijani farr In Kamila je obić2-ala na nodniku mrt"*« Potem ,e zače; m.'edovati Bovardovo, ki j* hotela re. Sit: svoj«" 5letno hčerko, toda. besneči fant ie 1. a.dnokrvno nastavh nesre-'m deklici samokres na glavo :n ^roiil. Potem je vdrl ^ stanovanje upra/iiika Bo^-ea. kjer v ?,a?ete] na svojo izvoij-M«. Počil je stre' ir v srce zadeto dekle £e jc zgrudilo mttro ra tla. Pa tud: V mu še .ii bilo c!oVo*J Divjal je naprej In težko ranu us u^Lenca Kh^na ter nje^evo ženo. pot^m pa še gospo Miiliatovo 5t:eij-ii je 150-krat 1 poslopju, potem je pa zače' -rtre. Ijat. še skozi okno v san-iuv>cij. kjer leže bej tki. Ta čas je pa prihitei ooorožen z lovsko puško župan Corboze m » hipu. ko se je besneč morilec pokazal pri oknu. je sprožil in ga zadel v obraz, š brc so besne, čemu fantu prodrle oči. da je oslepe1. Potem je upravnik previdno smuknil v po. slopje ter se sklonil nad okrvavljenim, stokajočim morilcem svoje žene, pastorke in drugih žrtev ter ga z dvema streloma usmrtil. Ko so prihiteli orožniki, jc bilo že prepozno. Pravici je bilo že zadoščeno. Tragedija ljubosumnosti Pretresljiva ljubavna tragedija se je odigrala v nedeljo ponoči v madžarski vasi Nyiregyhaza 421etni prevoznik Franc Ko zrna je bil že dolgo ljubosumen na svojo ženo, čeprav je bila ločena od njega in je živela povsem samostojno. V nedeljo ponoči jo je zvabil iz hiše, kjer je stano. vala pn svojih sorodnikih, češ da bi rad z njo na samem govoril. Ko sta bila že precej daleč od hiše, je naenkrat navalil na njo in ji zadal t nožem 20 t*»ftkih ran. 2e mrtvi jc odrezal še roko, potem j«» pa raaseka! še njeno truplo. Zgodaj zjutraj je vdrl v stanovanje njene babice, ki je bila sama doma n tudi njo je ubij z nožem in s~k;ro. Z okrvav'jeno sekiro je vdrl še v sobico svojega ta~ta. ki je vc^ prestrašen planil iz postelje, toda zbežati ni mos<"l. ker in b lo vet časa. Tudi njemu je zndal poiivjam ]juboF*imnež ve> težkih ran. Po teh grozodejstvih je odhit« 1 Kuzma k inšici moža. o katerem ie mislil, di m* !]i;;-avno razmerje 7. BJflgOVI) ftMMK K m*r\ ga pr* ni rrciH dOQUi n> to |a aajbri pr<»_ prečilo novo p*--- v m • ;' i: iji gori Zl nj*rn so takoj odhiteli orožniki, to in m.Vi ~o ga že obešenega Kuzmo* tast in ftelaani. čar Nagy sta težko ranjena, tako da je malo verjetnosti, da bi o-.tala i r. (ftlje, nju. Iz Maribora — l>avčne zadeve. Da i ena uprava f» mesto Maribor la/lja, da naj davčm; zavr. zanci poravnajo II. četrtletn1 obrok zgra. darine. pndobnino. rentnme, družben* -1 davka, davka na neoženjene of>rbc, da\ ^^ na poslovni promet in vojnice naj»kasnej*» do 15. maja t. 1. Davčni zavezanci spin*, nega davka na poalovni prr>m^t morajo predložiti prijave in pVaoa*! \ustrozm Aa, vek za prvo četrtletje najkasneje do .*?0 aprila t. 1. — Obvezno pre ofl. cirje bo danes v dvorani bivšega kina Ap^-lo. Predaval bo mestna poveljivk o sanami. vi vojaško stroko\Ti! movi. Temu firada, vanju morajo pneostvtrvati vsi akti n; r». zervni in upokojeni oficirji — Zanimiv morilski proces. M a bor veliki kazenski senat bo sodi: 17. aprila mesarskega pomočnika Ferdinanda K na. pića, ki je 12. februarja sredi Artav3t4ga mosta zaklad branje^co Terezijo ivna vo. Proceg vm/Uuja v Mariboru mnogo ia. njjmanja. — Gene na trgn ponkoMle. Na \*č^raj. šnjem trgu so mariborske gospodi 1,0 35 nezadovofJstvx>f 11 ugotovile, da so se mleko in jajca podražile. Je to posledica b ;za. jočfli se praznikov Zanimivo pa < d cene zelenjavi nekoliko padle. — Otroka do nezavesti pretepla. Te dni so orožaiiki ovadili državnemu pravdni, štva neko delavko iz Pekla pri Kaša k h, ker je brez vzroka napadla Tletnega šo. larčfea Joškota Harba in ga ■ debelo pa. hVoo do nezavesti pre*tep*a. Ks#6aic jo nn^1 po telesu 24 ran m modrih lis Nečloveška dcla\'ka bo ianela opravka § j^oddščem — Knega ukradel, ia tisočakom pa pustil. V Zg. Dupleku je mizarski pomočnik Dcuninik Simonlč vlomil v omaro posest. niče Elizabete Pe«rtove in ukradel tisoč, dinarski bankovec. Zanimivo je, da jc tat pustil 16 tisočakov ter ae zadovolji z enim samim. Pri aretaciji so orožniki na. šli pri njem še 973 dinarjev — Vozne olajšave. Tujsko prametn« Zveza 1 Putnik Maribor m Celje > nim sporoča da je železniška uprava odobrila popuste na želean/ici za sledeče prireditve: 1. Udeleženci — člani glavne skup. ščine Jadranske straže, Oblastni odi">r Skoplje. uživajo 50% popusta v času od 16. do 22. aprila na podlagi legi u m i p K—13. 2. Odvetniki, ki se udeležijo rkup. ščine penzijskega fonda odvetniških ribeC. nd< v Beogradu dno 26 aprda, uživajo 50% popusta v času od 23. do29 ap la na podlagi legitimacije K—13. 3. Udeležencem proslav? ISletnice športnega klu. ba .^Spartac v Zemunu je odobrena polo. vična voznina na železnici v času od 30 aprila do 6. maja na podlag: legitim^ K—13. Proslava se vrši dne 3. maja. Vse nadaljnje informacije, nabava legitima' ij. voznih kart in valut pri Putniku Maribor n Col je. ntBvnmosT - Krasno suknjo, ima.- prijatelj. Ali hi mi dal naslov svojega krojača? — Z veseljem, toda samo pod pogojem, da ni u ne izda- mojeca aaalova. Lrouise Koner de Ker^ual; Roman VI. STRASNA SMRT VOJVODE DE REALTORT Brodovje jc hitro cdplulo na Kr&to, kjer je pričakovala Francoze krvoločna turška vojska. Ugodni vetrovi so spremljali naše ladje po mirnem morju pro»tj cilju. Med vožnjo mi je postalo, slabo, dobila sem morsko bolezen, kakor io dobe no\inci. ki se prvič voz-ijo po morju. Zelo sem bila vesela, ko sem opazila, da so pomniki na vsak! ladji kakor ena družina. Posebno pr-jetn > je bilo življenje na admiralski ladji. Tu je bilo vsega v izobilju, takega razkošja mti v bogatih paiačah ne najdeš. Ko smo se izkrcati, sn postavili vojaki šotore, utrdili taborišče rn izkopali okros: njega globoke jarke. Admiral ie napravil s svojim bro-riovjem več drzrrih manevrov, kar je bilo zame nekai čisto novega in presenetljivega. Maršal je pregledal vojsko in odredil velike vaje. Vojvoda me je večkrat vzel s seboj, včasih rm je rud? poveril razne naloge pri vojski rn bro-dovju. nedvomno zafto, da bi užaval njegov vjtez Frančišek še večje častf. Res so mi lizkazovali vse časti kot pobočniku, zaupniku in sorodniku vrhovnega poveljnika mornarice in inozemne vojske. Mornarja so me vedno rad: vide'H v mojem krasnem čolna/vojska pa na mojem beku. Vsem je ugajala moja prijaznost, vsi so se me veselili, ko sem prinašala s povelji in naročiti od vrhovnega poveljnika. Francozi! so prtšH na pomoč Benečanom, ki so i«rfi Turki že osem let oblegali v trdnjavi in pristanišču Kandie. in ki jih je takrat oblegal veliki vezir Kjupnili z vso turško oboroženo močjo. Beneška vlada z maam številom svoje najete vojske ni mogla kijubovati temu spretnemu državniku «1 generalu, ki je ob mladoletnostš suftana Mohameda IV. vladal po svoji vote ter imel veliko vod-sko z izbornimi častniki in iftaliianskmii inženjerji, izdelujoči mi topove dotlej največjega kaftbra. Francoski kralj Ludvik XIV. je zaman kazal drugim državam primer, kako je treba pomagati Kreti in njenemu glavnemu mestu, ki ie bilo za trgovino m plovbo po Sredozemskem morju zelo važno- Francosko brodovje je pripeljalo na Kreto samo "sedem tisoč mož. kar je bila v tako kritičnem ooložaju mnogo preslaba pomoč- Toda vojvoda de Beaufort je skleml v brezmejnem pogumu kljub mojemu svarilu približani se Kandki in udarni na Turke. Predno je stopil na čelo svoje vojske, mi je izročil v zli-slutnji ključek od skrinjice, v kateri je bilo dovolj dragocenosti, da bi mogla živeti v blagostanju do smrti- Solznih oči sva se objela. Na pragu mi je za klica I v sk>vo: Zbogom! Žal je brio to njegovo zadnje slovo. V spopadu s sovragom ie bii admiral tako nepreviden, da ga ie začel preganjati. Tedaj so pa pognan' Turki v zraK utrdbo in eksplozija je bila tako strašna, da je vojvodo raztrgalo na kose. Izginil je, ne da bi se posrečilo najti sledove za njim. Žalostne vesta se širijo zelo hitro. Izguba tako odličnega moža je bila kmalu znana v vseh krščanskih taboriščih. Vest o nji ie prišla tudi do brodovja. Mene. nesrečnico, je povsem strla. Odhitela sem na kraj strašne tragedije, kjer me ie sprejel ogenj, pepel in dim. Ozračje je btnb še polno krikov in stokov umirajočih- Moj položaj je bil strašen. Brez prijateljev, brez sorodnikov in brez zaščitnikov v obleki, ki ni bila primerna mojemu spolu, daleč v tuji barbarski deželi sem ostala sama s svojim obupom. Malo je manjkalo, da me teža tega udarca ni strla- Vrnila sem se na krov. stopila v kabino svojega dragega vojvode Jn se vrgla vsa objokana na njegovo posteljo. VII. USLUŽNI MARKIZ IN LEPI VITEZ Bila sem vsa iz sebe. ko se mi je nekdo približal in me ogovoril: — Madame. r»ikar tako ne žaluite-Dovoli ste že pretočili solz. dovolj je vaše bridkosti. Globoko sočustvujem z vami. kajti v možu. ki ga- objokujete, sem izgubil dobrega prijatelia. sorodnika in zanesljivega zaščitnika. Pomirite se. madame! Ko sem drugič zaslišala besedo m;i-dame«. sem se ustrašila, ker sem vedela, da razen mene na ladjah ni dnue ženske. Spoznala sem. da bi mi utegnilo to odkritje škodovati- Molče sem ozrla na prišleca. To je omogočilo kavah rju. da ie nadaljeval: — Da. madame. vojvoda me Je imel tako rad, da mi je zaupal vse, kar mu je bilo najbolj pri srcu. On je bil tisti, ki mi je odkril tudi vašo tajno. Moral sem mu obljubiti, da vam priskočim v nesreči na pomoč in vam storim kar največ uslug. Z največjo ljubeznijo in nežnostjo je vas pnp"roć:l m 1 :mu var* stvu- Udano in t na vcffi m *postuvanwi vam ponujam svojo rnko v pomoč in Čakam vaših nkazov. da nh izpolnim Cuuila sem. da ne smem več odlaifl z. odgovorom postre^lrivcmu neznane*« - Gospod, vaša odkrita beseda me .ie ganila in priznati vam moram, da b: brez tesnih prijateljskih vez-i / vo \ d nikoli ne zvedel:, da sem pret Me: uP žensku. Toda moja žalost ic tak 1 (1 ka in moja nesreča tako velika, da mi morate dovoliti nekai časa. da >i ■ pomorem. Potem bom na / globoko bvfc. težnostjo sprejela vaša mrnoč :n prn-901 vas bom. da me odpeljete v mojn domovina Vaša prošn.a .ie tak 1 u:.-nu 11 madame. — je odgovoril častnik. dn ne morem odgov >r ' družice. wcwn d* sem vam na razpol^gn in da ml stoje samo vaša beseda. Vedno bom prnrav Ijen storiti z.i vas vse. kar je v rw Hi močeh. Pustim vam tu slugo, ki mu fahko ukazujete in ki me bo vedno našel, kadar me boste potreboval. Globoko se 'e priklonil in od^/ Kmalu ie prišel sluga vprašat, č: ka1 želim. Rada bi bila vedela, k« mu s\nž\ Dejal je, da je niegov gospod markiz de Belfons. visok mornariški ča^mik. in da mu je naroči, naj Upolnj N'sako spooV^vo povelje. itoMe Jejfifi Zpsva&č. - Zrn »Ni dal Val v igoMJu*.