Leto VII, *tev. 211 Ljubljana, torek 14. septembra 1926 Poštnina pavšallrana. Cena 2 Oin ca lihaja ob 4. K|atr»j. sa Stane mesečno Oin 15'—; sa inozemstvo Din 40*— neobvezno. Oglasi po tarifa. Uredništvo i Ljubljana, Knaflova ulica štev. 5/I. Telefon štev. 71, ponoči tud« itev. 34. Upravo Rtv« 1 Ljubljana, Prešernov* ulica »t m. — Telefon H. «6 iDseratnt oddelek 1 Ljubljana, Prešernova ulica (t «. - Telefon b. Podružnici: Maribor, Barvarska ubc* it- t. — Celje. Aleksandrova Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko RaCun prt postnem ček. uvudi 1 M"t> jana St 11.841 - Praha 6 slo 7&.1&0. Wien.Nr. 105.14 L. Ljubljana, 13. septembra. Gospod Pašič se vrača v domovino. Ostal bo nekaj časa pri svojih sorodnikih v Cavtatu, kakor pravijo, da si od tam nekoliko ogleda situacijo. 0 njegovih načrtih se mnogo piše, še več pripoveduje. Pašič sam le malo govori, bil je daleč od domovine in tako je možno širiti o njegovih namenih vesti, ki se jih ne da kontrolirati. Pašič pa tudi se zna izražati dvoumno, tako, da pusti nasprotujoče si vesti v javnost in mn je mogoče opazovati vtis. predno so resnične Mnogokrat se javnost že prepira o tem. kaj Pašič hoče. ko v resnici noče še nič. Te dni širijo njegovi pristaši in nasprotniki o njem vest, da se hoče zopet poprijeti krmila države. Eni trde, da hoče odločujoče cinitelje postaviti pred večino s Stipo Radičem s pomočjo Pri-bičeviča. druga pa. da s pomočjo klerikalcev. Ni dvoma, da bi SLS rada sodelovala z g. Pašičeni, samo da se resi svojih muk. ravno tako pa ni dvoma, da SDS o kaki kombinaciji, kjer bi bil Stje-pan Radič ali Korošec, noče sodelovati. Mislimo, da lahko klerikalno stranko sploh izločimo iz teh obravnav, ker i ona pač ne bo prišla v poštev pri nobeni rešitvi. G. Nastas Petrovič, ki je svojčas zapustil NRS v najtežjem boju in jo ostro preganjal kot notranji minister Davi-dovičeve vlade, razglaša, da je g. Pašič krenil na pot Protičeve politike in je vsled tega niemu (Petroviču) mogoče, da podpre Pašiča s tem, da naj leta prevzame Radiča. G. Pašič mora torej doživeti, da ga Nastas Petrovič hvali, češ. da je «sporazum» Protičeva politika. Ta trditev je sicer zelo naivna, kajti v takozvanein godba med obema državama. Iz avtentič* nega vira sem izvedel, da je načelni spe* razum glede take pogodbe dosežen, a po* godba nama Se ni parafirana. Važno je, da bodo v pogodbi izločeni vsi slučaji iz pre« teklosti in se bo konvencija nanašala le na bodoče event. spore. Istočasno se vršijo razgovori tudi z ma> džarsko delegacijo ter žeti minister Ninčič tudi s to sosedno državo že v Ženevi skle« niti načelni sporazum za arbitražno po? godbo. Po vse? Sloveniji gre glas--Domovina" ?e za na?! Nas odgovor na bolgarsko noto Ženeva, 13. septembra of. Danes so dr. Ninčič ter rumunski in grški zunanji minister izročili osebno bolgarskemu ministru za zunanje stvari Burovn odgovor na zadnjo bolgarsko noto. V žem odgovoru se konstatira. da so trditve bolgarske vlade netočne, kolikor se tiče navedbe, da so se z našega ozemlja vršili vpadi na bolgarsko ozemlje. Glede bolgarske obljube, da bo storila vse potrebne korake, pravi naš odgovor, da bo pokazal čas. koliko ie ta obljuba iskrena. Nota ie Precej pomirljiva in ne vsebuje novih zahtev. Podpis italijansko-nraran- ske pogodbe Ženeva, 13. septembra, s. Italijanski dr. zavili podtajnik Grandi je imel z nemškim zunanjim ministrom dr. Stresemannom dalj. ši razgovor. Pri tem je šlo najbrže za ugo* tovitev, v koliko naj bi bila italijanska vla« da obveščena o pogajanjih med Briandom in dr. Stresemannom. Državni podtajnik Grandi potuje jutri z rumunskim ministrskim predsednikom Ave« reseom v Rim, kjer bo podpisana italijan. sko»rumunska prijateljska pogodba, o kate« ri so se vršila zadnja pogajanja v Ženevi Averescu je obiskal danes popoldne zuna« njega ministra dT. Stresemanna in mu izja« vil, da rumunska vlada želi ostati z nemško vlado v prijateljskih odnošajih. Grandi je bil opoldne pri Briandu in se ž njim razgovarjal o vprašanju italijanskih beguncev v Franciji. Iz davčnega odbora Beograd, 13. septembra, p. Danes j>opoN dne je skupščinski odbor za izenačenje ne. 1 posrednih davkov dolgo razpravljal o členu 101. Ta člen se je že drugič rezerviral. Na« to je bila obširna razprava o čl. 102., ki je bil sprejet z rezervo šeste točke, katera go« vori o stroških in najemninah za stanovanja nameščencev. Intervencija rudarskih odposlancev pri vladi Beograd, 13. septembra p. Minister sao-bračaja je danes sprejel deputacijo rudarjev in rudarskih nameščencev, ki je posebno ostro protestirala proti temu, da bi se reducirale mezde in podaljšal delovni Cas. Deputacijo je ministru predstavil centralni tajnik Del. zbornic, v njej so se nahajali gg. Čobal, Erkar. Flišek in J. Volčanšek. Deputacija je izročila ministru spomenico, v kateri navaja, da so privatni rudniki zlasti pa TPD zaslužili in še zaslužijo toliko, da bi mogli ne samo izdatno znižati cene premoga, temveč tudi zvišati mezde delavstvu. Spomenica trdi, da je TPD I. 1924 produ-cirala nad 1,560.000 ton premoga v vrednosti 431,400.000 Din, pri čemer so znašali vsi njeni stroški le okrog 200 milijonov. Davka je plačala 16 milijonov tako. da je ostal dobiček 215 milijonov, ki ga 'c družba sicer v velikanskem delu porabila za investicije, a je vendar še ostalo delničarjem ogromno. V 1. 1925 je bila ptodukcija nekoliko manjša in spomenica računa dobiček na 200 milijonov. L. 1926 ie po navedbah spomenice TPD reducirala 2700 delavcev, kar znaša 32 odstotkov njenega delavstva, mezde pa za 28 odstotkov, a istočasno le delavstvo produciralo relativno več tako, da znaša izpadek na produkciji le 11.7 odstotkov, dočim so stroški TPD toliko manjši, da je računati še s poviškom letnega dobička za eno petino. Navedbe spomenice so bile predmet živahnih komentarjev. Homatije na Grškem Beograd, 13. septembra, p. Večerni listi objavljajo brzojavko iz Aten, da je pred« sednik grške republike Konduriotis radi spora z vlado odstopil od predsedstva. Li«1 sti prinašajo to vest pod naslovom «Obg!?v ljenje Grčije — šef države jc pobegnil«. V našem ministrstvu za zunanje stvari ni po» trdila. O resnosti te vesti se zelo dvomi. Situacija na Grškem je sicer relo nejasna, a šef države nima razloga pobegniti Pariz. 15. septembra, k. -dov. Vprašanje razdelitve nestalnih mest v Svetu ;ostaja v ostalem redno bolj komplicirano. Vsak se boji, da ne bi dobil samo enoletnega mandata. Madrid, 13. septembra (brž.) Kakor pišejo listi, presega število ljudi, ki so se do nedelje pri ljudskem glasovanju izrekli za režim Plima de Rivere, vsa pričakovanja ofi-cijelnih krogov. Pariz, 13. septembra, s. Po prvih poročilih o glasovanju v Španiji, ki ga je organiziral Primo de Rivera, je zmaga diktatorja zagotovljena. V Madridu so dosedaj nabrali v zaupnem glasovanju 22.000 podpisov. Iz province prihajajo še bolj ugodna poročila. V 4000 občinah so vsi volilni upravičenci ; »odpisal i zaupnico. V Barceloni je bilo aretiranih nekai oseb. ker so agitirale proti "lasovarija. Kaznovane so bile s policijskimi kaznimi. Tudi duhovščina aritira s prižnic za Prima de Rivero. Javne nameščence silijo, naj glasujejo za diktatorja. V razgovoru s pariškimi novinarji je Primo de Rivera govoril o bodoči ustavi Španije. Po glasovanju bo Rrimo de Rivera izročil načrt ustave parlamentu, ki s>e bo lahko sestal že začetkom oktobra. V ta parlament bo voljenih na tri leta 300 poslancev iz vseh delavskih in poklicnih organizacij. Za kapital ne bo uveden samo posvetovalni odbor, temveč zakonodajna oblast. Ta tip parlamenta, je rekel Primo de Rivera, ne obstoja dosedaj nikjer. To je njegova iznajdba. Ženeva, 13. septembra, s. Znani španski pisatelj Blasco Ibanez, ki ga je španska diktatura izgnala in b;va sedaj v Parizu, je poslal predsedniku zasedanja Društva narodov dr. Ninčiču brzojavko, v kateri izjavlja v imenu španskega javnega mnenja, da bo sedanja diktatnra * prizadevanjem španskega narod« kmalu ilnmljena. Prva skrb nove Lovski kongres v Splitu SpSf. 13. septembra, n. Dne 3. oktobra bo v Splitu kongres lovcev iz vse države. T» dan se bo priredil velik lov na Marjana. I A Volitve v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo Slovenski radikali in volitve v Trgovsko zbornico Edino glasilo slovenskih radikalov kočevska ljudska »Samouprava* objavlja o vršečih se volitvah v Zbornico poseben članek, v katerem ponovno konstatira, da ljubljanski okrožni odbor NRS o teh volitvah ni ničesar sklepal, ker jih očividno ne smatra za politične, ampak za stanovske in poklicne in da zato vsak radikal v ljubljanskem okrožju lahko voli kogar mu drago. Magari nikogar. objavlja izjavo dr. Korošca o političnem položaju. Voditelj SLS pravi, da ga ne zanima borba med Pašičem in Maksimovičem. Ta izjava nevtralnosti je zelo zelo zanimiva. Bistvo boja med Pašičem in Maksimovičem je, kakor znano, povrnitev Pašiča v vlado. Svoječasno so klerikalci z vso silo zahtevali in odobravali Pašičev padec in so označevali boj proti njegovi vrnitvi na krmilo kot prvo patrijotično dolžnost. Sedaj so tigri naenkrat se ukrotili in postajajo nevtralni motrilci političnih dogodkov ... Pred kratkim je nek davidovi-čevec v beograjskih listih izjavil, da je SLS edina stranka v skupščini, ki bi bila le pripravljena iti s Pašičem v koalicijo, ker se je preobjedla opozicijskega kruha in jo silno tarejo skrbi za nadaljni obstoj. Po tej vesti in po nevtralitetni izjavi g. Korošca sodeč, smemo pričakovati, da bo cSlovenec> skoraj zopet začel kovati v nebesa g. Pašiča kot starega državnika. Po našem mnenju je treba za SLS samo še to, da se zveže s Pašičem, ako hoče, da bo njena usoda defi-nitivno zapečatena. Narobe svet »Kmetski list* ostro prepoveduje učitelj« stvu javno delo. To povsem odgovarja mi« selnosti radičevcev, da je učitelj, ki nima morda ljudstvu biti tudi v političnem oziru svetovalec in vodja, ampak mora biti pisač in poslušno orodje. Včasih je bilo tako, da je bilo celo učiteljstvo v borbi za svojo nezavisnost, da sme nemoteno nastopati v vsem javnem pa tudi v političnem življe« nju. Danes pa znana »deklaracija* odvaja učiteljstvo od javnega dela in se posledice že kažejo na vseh straneh. Notranji smisel njen se torej vsaj v posledicah krije s sta« liščem «Kmetskega Iista»... Smešne opazke «Sloveneo se trudi zmanjšati zasluge po« slanca dr. Žerjava, kjer more. Da je miniatr stvo prosvete na njegovo energično zahte« vo rešilo zadevo meščanske šole v Trbov« Ijah in g. poslanca o tem obvestilo, jezi na« šo SLS, mesto da bi se veselila. V pomirje« nje tej malenkostni gospodi bodi povedTa« no, da je isti poslanec istočasno interveni« ral, in sicer uspešno, za otvoritev meščan« ske šole na Rakeku, ki je menda vendarle ni izposloval g. kaplan v Trbovljah. Sijajna manifestacija za politiko SDS v Splitu Velik govor Svetozarja Pribičeviča o zunanji in notranji politiki naše države in o stališču SDS. — Interesantna zdravica na prijateljskem večeru. Split, 13. septembra Svetozar Pribičevič je v Split dospel v soboto zvečer z avtom iz Dubrovnika. Čeprav njegov prihod ni bil najavljen, so se takoj zbrale večje množice pristašev, ki so voditelju SDS priredile prisrčne manifestacije. K zboru, ki se je vršil včeraj, v nedeljo dopoldne na ogromnem stavbišču pri »Haj-dukovem« igrišču, se je zbralo okrog 4000 ljudi iz mesta in okolice. Bilo je tudi neka) radičevcev, federalistov in najetih zga-garjev, saj so združeni nasprotniki samostojnih demokratov ves teden provajall skupno haranguo z novlnami, plakati in denarjem. A so žalostno pogoreli. Spopad, ki so ga izzvali tekom Pribičevidevega govora, je bil tako odločno zavrnjen, da so se zgagarji raztepli kakor zajci. Navdušenje splitskih Jugoslovenov Je z enim mahom strlo zasnovani atentat radičevsko-federali-stlčne mafije in zbrisalo sramotni madež, ki so ga separatistični izvržki hoteli prilepiti nacijomataemu Splitu. Ob velikih ovacijah Je predsednik oblastnega odbora SDS dr. Gajo Bulat otvorll zbor. Predstavil je g. Pribičeviča kot po-kretnika velike politične koncepcije in zastavonošo integralnega jugoslovenstva, nakar je nastopil g. Pribičevič s svojim široko zasnovanim, idejno ln kritično čvrstim govorom, ki je izzival frenetlčno odobravanje. Pribičevič se je dotaknil predvsem zunanje politike. Mi smo pristaši Ideje Društva narodov, a smatramo, da tako dolgo ne bo pravilno funkcijonlralo, dokler v njem ne zavlada enakost vseh držav. Španija in Poljska zahtevata sedež v Svetu Društva narodov. Za varnost Evrope pa Je tudi naša država vsaj toliko važna kakor Poljska za svoj del Evrope. Naša država je glavni faktor na Balkanu; čemu naj bi se torej zadovoljevala z »nižjim rangom»? Naša zunanja politika je šibka. Nikdar n! bil ugled naše kraljevine tako nizek kakor sedaj pod sporazumaško vlado Ml ne rožljamo s sabljo, ne provociramo, marveč želimo mir ln kulturni razvoj. Pač pa provocirajo naš! sosedje, ker vidijo šibkost sedanje slabe vlade. Nikdar nista bila tisk In politika kraljevine Italije tako agresivna kakor zadnje leto. Italija Je pri sklepanju mirovne pogodbe dokazala, da i! ni do prijateljstva z nami, ker bi sicer ne bila stopila z nog i na naša tla in Zader, ki Je italijanski trn v peti našega naroda, ne b! smel nit! eksist!-ratl, ako b! Italijanom bilo do prijateljstva ln skupnosti z Jugoslavijo. Italija gazi sto-tisoče onih, k« so kri naše krvi. Društvo narodov se Je sicer pobrigalo, da male države ne zatirajo svojih manjšin, ne briga pa se za to, ako jih zatirajo velike države. Slabost naše zunanje politike se opaža ne samo napram Italiji, marveč celo tudi na- pram slabi in mali Avstriji, ki se lstotako usoja zatirati naše narodne manjšine in ne mara na Koroškem niti otvarjati šol za naše otroke. V sporu z Bolgarijo ni Imel dr. Ninčič niti toliko avtoritete, da bi bil od bolgarske vlade izzval odgovor, ki bi bil primeren naši poziciji na Balkanu. Niti vlada sama ni zadovoljna z bolgarskim odgovorom. Ker Je zunanja politika odvisna od notranje, ne more izvrševati svojih nalog dobro, dokler se notranja politika ne izpremenl. Kako je pri nas pod sporazumaško vlado, lahko spoznavamo v vsem njenem početju. Za vse so odgovorni radikali, ki pa k sreči preživljajo svoje poslednje dni. Pašič je Franc Jožef radikalske stranke. Kakor Je s smrtjo Franca Jožefa izginila Avstrija, tako bo izginila tudi ta stranka. Čudno Je samo, da se še Davidovič ne združi z radikali, ker je z njimi sporazumen v vsem. Zemljoradniki hočejo namesto parlamenta stanovsko predstavništvo, kar pa Je Ideja reakcije. Verske in plemenske stranke so pri nas nemogočem Najpravilnejšo politiko vodi SDS, kateri so Srbi, Hrvati in Slovenci enakopravni deli enotnega naroda. Nam ie dala zgodovina prav, ker se ni ustvarila velika Srbija in Radičeva republika, marveč velika nerazdeljiva Jugoslavija, v kateri sta stopljeni velika Hrvatska in velika Srbija. Ml smo to idejo zastopali pod Francom Jožefom in Karlom, ter Jo prenesli v našo novo državo kot fundament za prestol Karagjorgjevida. Mi bi danes lahko stopili v zvezo z vsako stranko, česar pa ne maramo, ker Je naša neodvisnost potrebna za razvoj našega potreka. Stare stranke morajo likvidirati in mi moramo provesti proces račlšče-nja. Cim bo to prevedeno v radikalski !n Davidovičevi stranki, bomo šli z onimi, ki so nam po načelih in poštenju najbližji Obenem gremo med narod, da izvojujemo za svoje ideje končno zmago. Mi zahtevamo sodelovanje v vladi, toda ne v en dan, marveč ko pride naš čas. In ko bomo sedli, se dolgo ne bomo umaknili. (Burno odobravanje.) Za Pribičevičem so govorili še posl. Grlsogono in drugi. Po končanih govorih se Je navdušena množica formirala v veličastno povorko ter je ponosno korakala skozi splitske ulice, napolnjene z gostim špalir-jem občinstva, ki se je manifestacijam pridružilo z glasnimi pozdravi. Bil Je pravcati triumf. Zvečer se je vršil prijateljski večer, katerega so se udeležili v velikem številu predstavnik! naroda iz Splita in daljnje okolice. Posebno burno je bil pozdravljen govor predsednika direktorlja Orjune dr. Ljube Leontiča, ki je slavil Svetozarja Pribičeviča kot edinega pravega in odločnega voditelja političnega Jugosloven-skega pokreta. Imenovanje g. Prepeluha ' Minister trgovine g. Krajač je imenoval svojega strankarskega agitatorja g. Prepe« luha za vladnega komisarja pri Trboveljski premogovni družbi. G. Prepeluh si sedaj dela reklamo. Njegovi prijatelji popisujejo, kako je nastopil službo, karajo Delavsko zbornico, kjer v soboto popoldne ni bilo predsednika in vodilnih uradnikov, da bi ga bili sprejeli in raznašajo vesti o »posebnih pooblastilih, ki jih ima g. Prepeluh od vseh ministrstev.* G. Prepeluh je baje tudi že »zahteval«, da se obrat v rudnikih takoj vzpostavi. Naravno je vse to le humbug in o tem bi bilo škoda govoriti. G. Prepe« luh je vladni komisar s pravicami, kakršne imajo vladni komisarji pri vseh delniških družbah, katerih sejam prisostvujejo in za« pisnike vpogledu je jo, da varujejo zakon. Kot podjetje pa spada TPD pod kompeten« co ministra za šume in rude ter pod nepo» sredno nadzorstvo rudarskih oblasti. Ime« novanje g. Prepeluha pa je važno s princi« pijelne strani. Dogodil se je prvič slučaj, da je za vladnega komisarja pri gospodar« skem industrijskem podjetju imenovan strankarski agitator brez stvarne kvalifika« cije mesto strokovnega uradnika, kakor je to povsod in je tudi pri nas. Da je mogel biti g. Prepeluh imenovan, je moral biti razrešen dosedanji vladni komisar inženjer ministrstva za šume in rudnike Belančič. Ta metoda vodi v nedogledne možnosti in ti dovoljuje, če si vladna stranka, da si po« staviš event. svojega strankarskega človeka v industrijsko podjetje konkurenta nekoli« ko pogledat, kaj dela.. Značilno je, da se taki nečuveni izgredi vršijo baš v momem tu, ko radičevci in klerikalci proglašajo svo« jo posebno ljubezen za slovensko indu« atrija Proga Beograd - Split zasigurana? Beograd, 13. septembra, r. V Beogradu se nahaja baron Josip Rajačič, ponudnik ame« riške tvrdke Armstrong & Comp. za zgra« ditev proge Beograd»Split. Dopoldne je po« »etil prometnega ministra, ki ga je stavil v zvezo s komitejem, ki proučuje ponudbo Armstrongove skupine. Nato sta se mini« ster in g. Rajačič podala v predsedstvo vla« de, kjer sta konferirala z notranjim mini« strom g. Maksimovičem. Po tej konferenci je g. Rajačič zatrdil novinarjem, da je zgra« ditev proge Beograd«SpHt zagotovljena. Fašisti hujskajo na vojno Beograd, 13. septembra, p. Iz Zadra poro« čajo, da je bil tam povodom atentata na Mussolinija protestni shod, na katerem je govoril tudi državni komisar občine, ki je med drugim rekel, da mu je Mussolini spo« ročil, da je bilo dosti potrpljenja in da se mora sedaj drugače postopati z lažnjivimi prijatelji, pri čemer, da je mislil na Franco« ze »in druge prijateljske sosede*. Sporočilo pravi, da fašisti javno zahtevajo voino z našo državol Po atentatu na Mussolinija Mussolini je dejal, da se mu je pro-rokovalo, da bo umrl naravne smrti. On veruje v prerokovanja, zato je brez skrbi; bombe in krogle atentatorjev bodo šle mimo njega. Koristno je, verovati v prorokovanja. Zelo je značilno, da so se v Italiji takoj po atentatu čuli klici zoper Francijo. Ogorčenje, ki se je polastilo fašističnega občinstva, ko se je raznesel glas o dogodku, si je iskalo duška v sra-motenju Francije. In to v času, ko je bilo še popolnoma nemogoče vedeti, kako ozadje bo atentatu odkrila preiskava. Celo Mussolini sam je šel v svojem govoru po atentatu zelo daleč ter je precej brez ovinkov očital Franciji, da podpira talijansko politično emigracijo, ki nadaljuje izza meje boj zoper fašizem. Tudi on še ni mogel imeti podatkov, da je atentator v zvezi z inozemskimi nasprotniki fašizma. Do tega trenutka še ni znano, kaj odgovarja na te sovražnosti francosko časopisje; ker so se obtožbe izrekle tudi s strani ministrskega predsedstva, je pričakovati, da se bo odzval nanje tudi eden ali drugi od predstavnikov fran- j coske državne oblasti. Jasno pa je že sedaj, da ne more biti francoski j odgovor drugačen nego odklonilen. V Franciji so si poiskali zavetja ita- ' lijanski politični begunci, možje, ki so prišli v svojem svobodoljubju v navzkrižje z metodami fašizma in so se raje umaknili preko meje, nego da bi prenašali ali morda celo odobravali njegova nasilja. Vsi ti možje pa so mirni državljani, ki jim Francija, dežela svobode in širokogrudnosti. ni mogla in ne more odreči gostoljubja. V Franciji se nahajajo tudi drugi politični emigranti in celo mnogo bolj borbeni nego so italijanski, pa se nihče ne meni, da bi Francije radi tega grdil ali klical na odgovor. Pred vojno, v časih franco-sko-ruske alijanse so se najostrejši nasprotniki ruskega carizma, izvzemši anarhiste, svobodno kretaii po Francoskem in sedeli v Parizu, danes po svetovnem prevratu pa bi fašizem hotel svoje nasprotnike, katerim v lastni državi s posebnim zakonom odreka domovinsko pravico, menda sploh pregnati s sveta. Politična emigracija se v vseh državah tolerira in stara človekoljubna tradicija je ona o političnem azilskem pravu. Seveda pride lahko država s svojo gostoljubnostjo v kočljiv položaj, če se emigracija ne omejuje samo na kritiko svoje materne države, marveč pripravlja tudi atentate ali druge akdje oborožene borbe. V tem slučaju se je težko izogniti neprijetnostim in običajno mora gostoljubje napram preenergičnim emigrantom jenja- , ti. Take agilnosti Da italijanski ©mi- ' granti v Franciji doslej še niso razvili, marveč so se omejevali na kritiko ia-šistovske vlade in brutalnih metod fašizma, dasi so povečini fanatični nasprotniki Mussolinijevega režima. Italija bo pač morala priti z dokazi o zvezah med atentatorji in emigrantskimi krogi, preden bo mogla od Francije zahtevati postopanje zoper emigrante. Seveda bi mogla biti Francija napram fašistični Italiji tudi bolj naklonjena in bi mogla tudi brez drugih vzrokov ovirati delovanje italijanskih političnih beguncev. Toda zato so ti emigranti francoskemu javnemu mnenju premalo nesimpatični; saj je znano, da imajo fašisti baš v Franciji malo simpatij, mnogo več pa njihovi nasprotniki. Na drugi strani pa se italijanska vlada kaže premalo naklonjena iskrenemu zavezništvu s Francijo, se preveč angažra za v Franciji ne posebno prijazne načrte, da bi mogla računati na njeno izredno naklonjenost v emigrantskem vprašanju. Italijanska nervoznost je zgovoren znak, kako malo iskreni so odnošaji med obema latinskima sestrama. Prijateljska pogodba med kraljevino SHS in Poljsko »Novi Kurijer Poljski« je objavil člauek o pogodbi, ki bo v Ženevi podpisana med našo dršavo in poljsko republiko. Članek pravi med drugim: Poljska brzojavna agencija je objavila komunike o soglasnosti besedil pakta meti Poljsko in kraljevino SHS. Soglasnost besedil je prvi diplomatski dokument pred parafiranjem in podpisovanjem aktov, poslednji čin pa je ratifikacija ter izmenjava dokumentov. Med zaključenimi pogodbami, s katerimi je sedaj ugotovljeno besedilo, se nahaja v prvi vrsti pogodba o prijateljstvu in medsebojnem sodelovanju kraljevine SHS ter Poljske. Drugi dokument 6e naslanja na prvega, ix katerega izhaja neposredno kot arbitražna pogodba. Obe pogodbi izražata v pravni obliki, kar je že dejansko obstojalo. Življenje Bamo je že v naprej uredilo zunanje obeležje odnoSajev, ki jih predstavljajo pogodbe ln pakti. Prvi pakt je pravni izraz prijateljskih od-nošajev in dobrih namenov, ki obstoje me4 Poljsko in Jugoslavijo ln ki so ie dosedaj ponovno dali povod za sporazum med obema državama v vprašanjih zunanje politike. Prijateljski pakt bo obvezen tri leta. Arbitražna pogodba je analogna zaključni pogodbi med Poljsko in Češkoslovaško in bo obvezna pet let s polletnim odpovednim rokom pred potekom obveznosti. Glavni pogoj omenjenih paktov jo tesno soglasje s paktom Društva narodov. Dejanski odnošaji, ki te dve leti obstoje med Poljsko ln Jugoslavijo so takega značaja, da se je pokazala potreba dati jim pravno obliko. Vzajemni interesi žive in tople simpatije so ustvarile značaj in vsebino teh odnoiajev. Brez teh soglasnih besedil pakta sta ju-goslovenska in poljska vlada že izvrfievali vzajemno izmenjavanje misli o stvareh, ki so bile v zveai s posli Družtva narodov v Ženevi. Obe vladi sta se pogajali in sklepali dogovore v duhu sporazuma z ozirom na tranzit in komunikacije. Nad tem konkretnim ln plodonosnim vzajemnim delom v življenju se je dvigala atmosfera žive simpatije, ki je izSla iz Čistega in pravega slovanskega čustvovanja in ki je nudila polnopravno obeležje tradicije v odnošajih me i Poljsko in kraljevino SHS. Ujedinjena kraljevina SHS z ujedinjeno poljsko republiko ustvarjata danes tesnejšo prijateljsko zvezo vzajemnega dela s pisanimi pakti, dasi je bila dejansko ta zveza že prej oživotvorjena. Po zaključitvi pogodbe z Italijo bo Poljska imela urejene odnošaje z vsemi državami Male antante, pogodbe z Ru-munijo in Češkoslovaško ter pakt z Jugoslavijo, ki predstavljajo celoto ogromne važnosti za ohranitev in ojačenje mednarodnega miru. Pripravljeni za podpis predstavljajo poljsko - jugoslovenski pakti stabilizacijo mednarodnih odnošajev v povojni Evropi. Senator Klofač za Masaryka Praga, 13. septembra, s. Senator Klofač je imel na okrožnem kongresu češkcttlovas ških narodnih socijalistov v Prosnicah go= vor, v katerem se je odločno zavzel za Ma« saryka ter dr. Beneša in je izjavil med dru« gim, da se reakcijonarji organizirajo, pri Ee^ mer gre za diktaturo in za državo. Vpras šanje predsednika Masarvka za narodne so. cijaliste ni vprašanje osebe, temveč vpraša= nje obstoja republike. Stribrav hoče zlora; biti stranko za akcijo proti Masaryku in Benešu ter proti interesom demokracije in socijalizma. Njegovemu delu pa ne bodo pomagale nobene rafinirane brošure in še manj dr. Karlik. Z lažmi se da le malo ča« sa operirati. Po govoru Klofača se je ves kongres izrekel za Masarvka, dr. Beneša it? Klofača. Veliki boji na Kitajskem šanghaj, 13. septembra, (brž.) Med rdeči« mi kantonskimi četami in armado šanghaj« skega diktatorja Šuan Fanga se je vnela velika bitka, ki je še neodločena. Kanton« ska armada šteje okrog 200.000 mož in je znatno bolje organizirana kot šanghajska armada, ki ima med prebivalstvom in med kitajskimi vojaškimi poveljniki prav malo pristašev. Pričakuje se vsled tega poraz 5u> an Fanga, kar bi imelo za sedanji politični položaj v Kini nepregledne posledice. London, 13. septembra, (brž.) V sobote je kitajska artiljerija zapadno od Hankovs obstreljevala tri ameriške torpedne rušilce. ki so spremljevali angleške in ameriške tr« govinske ladje po Yangtsu navzdol. Ameri« čani so odgovarjali na strele. Z ozirom na resni položaj sta prejela ameriška rušilca »Pittsburg« in »Ford* ukaz, da odplujeta v Hankov. Dosedaj leži pred Hankovom 14 tujih vojnih ladij in številne druge križa« rijo po reki Tanfitse. Naši 401etnica Družbe sv. Cirila in Metoda Letos na praznik Sv. Cirila in Metoda je poteklo 40 let, ko se je vršila prva velika skupščina šolske družbe sv. Cirila in Metoda, ki je izvršila že toliko dobrega za našo narodno obrambo in utrdila tekom svojega delovanja mnoge izpostavljene točke našega ogroženega ozemlja. Inicijativo za ustanovitev prepotreb-nega šolskega obrambnega društva je izšla od našega idealnega narodnega brambovca župnika Ivana Vrhovnika, ki je objavil leta 1885. v ^Slovenskem Narodu* prepričevalen članek o potrebi takega društva. V tistih časih je pričel namreč stegati po naši zemlji Sul-ferajn svoje roke. Ljubljana je že imela šulierajnski otroški vrtec in snovala se je enaka ponemčevalnica tudi za Tržič; kmalu potem se je delovanje Sulieraj-na še intenzivnejše pokazalo na našem ozemlju, posebno na Slovenjem-Štajer-skem. Ta klic ni ostal glas vpijočega v puščavi, zrno je padlo na rodovitno zemljo. V kratkem je bil sestavljen ustanovni odbor družbe sv. Cirila in Metoda pod predsedstvom notarja Luke Svetca, ki je vsem rojakom razglasil poziv na ustanovitev šolske družbe ob priliki 1000 letnice slovanskega blago-vestnika sv. Metoda, v katerem je očr-tal početje Šulferajna ter pozival na delo: «Ne dajmo se motiti, če nam očitajo naši prijatelji, da nas je malo in da se s slovenskim jezikom nikamor ne pride. Samo v Avstriji nas je sedemnajst milijonov Slovanov, da ne štejemo onih osemdeset milijonov, ki žive onstran mej. Kdor pa zna korenito slovenski jezik, on se lahkoma, rekli bi, igraje, navadi drugih slovanskih jezikov. Mnogo naših ljudi je že našlo svojo srečo v troedini kraljevini, zlasti pa je v Bosno in Hercegovino odprta pot v prvi vrsti našim rojakom. Ne na Laškem, ne na Nemškem, kjer še domačinom prostora primanjkuje, marveč v slovanskih pokrajinah bodo iskali kruha tisti Slovenci, za katere v domovini ne bi posla bilo.» In res! Na prvi veliki skupščini je tajnik Tomo Zupan lahko z zadovoljstvom poročal, da se je narod povsod z živahnostjo odzval ter da ima celo Gradec 2 podružnici, nadalje Gorica 1, Celovec 1, bogati Trst in bela Ljubljana pa po 3 podružnice; razen teh so bile na prvi skupščini zastopane še naslednje podružnice: ribniška, ptujska, kropen-sko-kamnagoriška, škofjaloška, seno-žeška, sevniška. gornjegraška, metliška, novomeška, konjiška, celjska, šišenska, vrhniška, ložkopotoška in blejska. Še istega leta so bile ustanovljene mnoge druge podružnice (Turjak, Naklo na Primorskem, Brdo, Beljak in okolica, Postojna, Šaleška v Šoštanju, Šem-pas, Prem, Gorenjska dolina, Kranj, Stična, Kobarid, Litija, Pivka. Zidani most), ki so bile častno zastopane na drugi veliki skupščini, vršeči se v Trstu leta 1887. Na prvi glavni skupščini so tudi mnogi udeležniki poročali o stanju v posameznih pokrajinah ter priporočali razne ukrepe. Tako je Viktor Dolenc iz Trsta orisal v lepih potezah tamošnje prilike, mejni grof Obizzi razmere in potrebne ukrepe na Goriškem. Gregor Einspieler je poročal v imenu celovške podružnice, kako se v Korotanu godi. Dasi je v deželi 120 do 130 tisoč Slovencev, vendar nimajo niti ene slovenske šole. Vse prošnje, resolucije in pritožbe so bile doslej zaman. Notar Ver-šec iz Sevnice priporoča, naj jemlje družba v ozir kraje ob periferiji in pa na tiste, kjer je že Šulferajn ustanovil svoje šole. Na Štajerskem sta taka kraja Sevnica in Pekre. Govornik nato razlaga, kako se lahko uspešno deluje in je vzgled vrlih Sevničanov pač posnemanja vreden, kajti njih prizadevanju in umnemu delovanju se je posrečilo v enem letu skrčiti trorazredno šulferajnsko šolo v dvorazredno. število učencev pa od 80 na 20. Danes, po 40 letih, vidimo, da so mnogi problemi, o katerih se je takrat razpravljalo, še turobnejši. kot takrat. kajti državljansko svobodo in svojo državo je zadobil le del našega naroda, dočim ječe na Primorskem in Koroškem pod valpetskim bičem naši rojaki, naši bratje in sestre. Živa vera in boljšo bodočnost ne sme propasti v naših srcih, zato želimo delovanju naših Cirilmetodarjev, ki se pripravljajo na svojo glavno skupščino v Rogaško Slatino, kar največjega uspeha. Sijajen sprejem pravnikov v Mariboru (Jugoslovenske ovacije.) Maribor, 13. septembra Včerajšnji dan o>.ane Mariboru in gotovo tudi vsem jugoslovenskim pravnikom, ki so prvič prišli v obmejni Maribor, v naj-prljetnejšem spominu. Po mestu so plapolale zastave Na kolodvoru se je zbrala ob prihodu posebnega pravniškega vlaka nad tisočglava množica Vojaška godba, ki je svirala v pozdrav, ai mogla preglušiti fre-netJinega vzklikanja, ko je vlak privozil na peron. Za mariborske pravnike je spregovoril njihov starosta odvetnik dr. Pipuš, za došle pravnike ie pozdravljal jugosloven-ski Maribor iz vagona odvetnik Nedel.iko-vič iz Valjeva. Srbi so intonirali »Hej Slovane« in vsa pestra množica je odpela našo pesem. Dekleta \z »Vesne« ln učiteljišča so okitila brate z juuga s svežim cvetjem. Odlične pravnike so prišli pozdravit tudi: veliki župan dr. Pirkmajer, vodja državnega pravdništva dr. Grasselli, predsednik okr sodišča dr. Žiher, podžupan dr. Llpold, polkovnik Lukovič z več oficirji, višji ravnatelj kaznilnice N. J Vrabl, skoro vsi mariborski pravniki, narodno ženstvo in pa množica naroda. Dolgi vlak je v desetih vagonih pripeljal nad 400 pravnikov in precej dam. V sprevoda so gostje z godbo na čelu odšli skozi ulic 3 na Glavni trg, kjer jih je z balkona magistrata pozdravil župan dr. Leskovar. V plastičnem ln ognjevitem govoru mu je ob pritrjevanju publike odgovarjal sodnik Zlatanovič iz Beograda, povdarjajoč važnost obmejnega Maribora za državo, ki ne bo nikdar več brez Maribora. Potem so se gostje razdelili v tri skupine. Največ jih je odšlo pod vodstvom župana, podžupana in drugih mariborskih pravnikov skozi mesto in mestn' park na Kalvarljo, kjer so se divili prekrasni okolici. Ob toplem solnčnem dnevu je bil čudovit pogled po Dravski dolini, Ptujskem polju, na Pohorje in vinograde po Slovenskih goricah. Ob tej priliki se Je zopet pokazalo, kako velike važnosti je ta hribček Kalvarija za Maribor in potreben skrbnega negovanja s strani občine Ni lepšega mesta, odkoder bi mogli pokazati tujcu našo lepo domovino. Druga skupina pravnikov je obiskala okrožno sodišče in jetniš-nico, kjer so gostom razkazali prostore in sodno poslovanje, predsednik dr Ziher, sodni svetnik dr. Vidovič in drugi mariborski sodniki. Večja skupina pa je obiskala pod vodstvom dr. Grassellija moško kaznilnico, katero je razkazal nien višji ravnatelj I. N. Vrabl. Pravniki, med njimi apelacijski sodniki, so občudovali vzoren red, ki vlada v tem velikem in važnem kriminalnem zavodu. Ob 17. uri je občina vse udeležence pogostila v veliki dvorani pri Gotzu, kjer je svirala vojaška godba. Razvila se je kmalu prava jugoslovenska pobratimija z iskrenimi, jugoslovenske ljubavi prožetimi govori. Vzorno so stregle gojenke »-Vesne« pod vodstvom gdč. Rapočeve, ki so tudi napekle pecivo za goste. Mariborska podružnica SPD je tudi uporabila ugodno priložnost propagande za naše Pohorje in je razdelila nad tisoč krasnih razglednic med goste Prijateljska zabava se je morala sredi plesa kola prekiniti, ker so se pravniki ob 19. uri odpeljali še v Rogaško Slatino. Na peronu je bila zopet prava gneča gostov in domačinov, ki so se res s težkim srcem poslavljali med bratenjem, petjem in še kolo smo zaplesali vsi skupaj pred vlakom ob sviranju vojaške godbe. Bratje Srbo-Hrvati so bili vzhičeni nad elementarnim izbruhom nepopisne ljubavi, ki jo je izkazoval Maribor do zadnjega trenotka. Vsi Mariborčani pa so ponovno zagotavljali, da v Mariboru že dolgo ni bilo tako iskrenega in lepega slovanskega slavja. Ko se je jel vlak pomikati v mehko toplo noč proti iugu. so stali gostje večl- Kulturni pregled Gledali repertoarji Ljubljanska opera. Začetek ob pol 20. zvečer. Torek, 14.: Zaprto. Sreda 15.: «Povratek». «Gianni Schicchi«. B. Milanska Scala bo v novi gledališki sezoni nadaljevala svoje slavne tradicije po>i Toscaninijem ia pevko Toti dal Monte, ki bo zopet pela svoje uloge v in cLu-ciji Lammermoorskb. V ostalem ostane gros ansambla lanski. Na repertoarju bo prevladoval Verdi: sekundiral mu bo VVagner, ki ie na sporedu s celim cPrstrmom Nibelun-eov>. z . Toscanini bo ponavljal atrakcije lanske sezone: Nerona in Turandotko, obeta pa Se <-Fidelia» od Beethovna in Straussovega cKavalirja z rožo*. Med premijerami vzbuja pozornost napoved novosti skladatelja Ar-turja Pedrolla tZločin in kazen* po motivih znanega romana Dostojevskega; besedilo za to opero je sestavil libretlst Forzano. Izvajala se bo tudi cDama di Challant* od Gua-rina. ki je lansko leto dobila nagrado. Najnovejši roman angleškega romanopisca Johna Gallsvvorthvja je izšel v Londonu in se imenuje (Srebrna žlica). Shakespearjera družba v Weimarju bo imela prihodnje konference meseca apr'a 1927. Prof. Hecht bo govoril <0 tragičnem v Shakespearju*. prof. Foerster pa bo predaval «0 Londonu v Shakesoearjevi dobi*. O slovenskih ženskih listih objavlja pregledne informacije beograjska «Pravda>. Izdaja od 12. t. m. govori posebno o tržaški , kjer se je svoj čas koncentrirala slovenska moderna. «Haničina pot v nebesa* — opera. Nemški skladatelj Paul Graener je zložil po besedilu Hauptmannove drame cHaničina pot v nebesa* opero, ki se bo v letošnji gledališki sezoni prvič izvajala na opernem odru v Draždanah. Razstavo ob stoletnici Boeklinovega rojstva (v polovici oktobra 1927) pripravlja Narodna galerija v Berlinu. Srečko Kosovel v nemščini. Zagrebški cMorgenblatt* objavlja v nedeljski številki (od 12. septembra) prevod skice letos umrlega mladega lirika Srečka Kosovela . Stota razstava češkega umetniškega društva . Dne 11. t. m. se je v Pragi otvorila stota razstava češkega umetniškega društva vojo elek. trično razsvetljavo. 2e nad 14 dni ne gori nobena teh obcestnih luči, tudi že skoro nc pomnimo, kdaj je gorela nazadnje luč ob mostiču čez Glinšco. Ce so že napravljene luči, naj gorijo ali pa naj se jih sname, da se ne bomo zanašali nanje. Zanimivo bi bilo zvedeti, kaj je vzrok tem vednim nedostat« kom. Ali zlobneži namenoma pokvarijo lu« či. ali je krivda kje drugje. Na vsak način bi bilo zelo priporočljivo, da bi se vpraša« nje naše razsvetljave rešilo vsaj do zime. Občinski odbornik, ki stanuje ob tej ne« srečni cesti, bi se naj raje zanimal za to temo, mesto za volitve v zbornico, ki se njega ne tičejo. Post festum. Vič je absolviral sestanka obeh skupin, ki se potegujeta za izvolitev v zbornico. Kakor je bil «shod» g. Ogrina iz* bruh politične nestrpnosti ter blatenja SDS in vobče brez vsake stvarnosti, tako se je na sestanku, ki ga je sklicalo vodstvo stro* kovnih organizacij razpravljalo dostojno, mirno in stvarno. To morajo priznati tudi oboževalci Jelačina, Id so bili navzoči ali pa so prisluškovali pri oknu. Niti eden govor, nikov se ni dotaknil politike. Navzoči so si tedaj z lahkoto ustvarili sodbo, katera lista ima namen zastopati trgovoe in obrt« nike in katera hoče napraviti iz zbornice politično filijalko. G. Ogrin je sicer dejal, da se bomo v bodoče še večkrat videli, ven« dar pa ni izključeno, da si bo mož po vo» iitvah premislil. Mi smo sijajno izhajali brez Ogrina in bomo tudi v naprej. Radi nas ni treba zanemarjati svoje obrti gospod Ogrin, če tudi Vam nasprotna lista res ne dobi več nego 200 glasov, kakor ste v «Skw vencu» ugotovili. Cirkus ROMANELLI s svojim bebastim Augustom pride! Pozor na naslednje oglase' innnnnrTrTnnnnnnnnnnrTTrTrinnr • v ^e toči v gostilni in kavarni LEON, Kolodvorska ulica 29 Naša prva križarka Kakor aino poručali, je j. t. tu. prispeia v Boko Kotorsko prva večja bojna ladja naše mornarice. Naše veselje ni popolno, ker . Bila je kot «Niobe» spuščena v morje 1. 1899., dolga je 104 m, široka 11.8 m, gazi 5 m globoko ter ima 2600 ton deplace« menta. Opremljena je le s 50 m/m krovnim o^lcpuiii ,u. iiimaj, stroji dajo 8800 HP ter omogočajo brzino 21 morskih milj. Posadka bo znašala 270 mož. Artiljerije »Dalmacijad še nima ter jo bodo oborožili še le v naših vodah s topovi. Na naši sliki zato tudi še ni videti stolpa za topove. V to svrho se nahaja «Dalmacija» sedaj v na« šem pomorskem arzenalu v Tivtu in če bo šlo po sreči bo drugo leto osorej ie nosila našo zastavo po širnem svetu. Istočasno naj v naslednjem dostavimo za« nimivo slovnično razpravioo, ki nam jo je poslal eden najodličnejših pomorščakov: Domala v vseh naših novinah a tudi v govoru se stalno ponavlja popolnoma po« grešna uporaba besede, ali bolje rečeno, tehničnega izraza tkrov*. Iz stilizacije stav« kov, kjer se nahaja ta beseda je razvidno, da se namerava z «krov» nadomestiti ono, kar s« jo v nemškem jeziku izražalo z izra« zoin «Bord». Izraz «krov» zuači, kolikor je meni znano, isto, kar je v nemškem: Deck, Verdeck, Oberdeck, francoski: le pont, an« gleški: deck, italijanski: coperta, srbohrvat* ski: paluba. Iz tega je razvidno, da je pre* oej neverjetno, da se kaka osebnost ali pa kar cela društva ukrcajo na «krov» kakšnega bioda Gadje, parnika), posebno če to po tovanje traja dalj časa. Na nas pomorce napravlja v tem smislu uporabljeni iaraz «krov» taisti utis kakor če bi novine javljale, da se je n. pr.: gospod Pašič nastanil na terasi Esplanade.hotela v St. Remo. Reči bi so torej moralo, da se ts lapsua odpravi n. pr. kratkomalo: »General Pangalos 90 jo ukroal na rušilca «Pergamo». Ali pa: »Izletniki, ki so bili ukrcani na pa« robrodu «Karagjorgje». Torej: vkrcamo se na brod, nikakor pa ne na krov in niti ne na palubo. i A Domače vesti * Kraljevo zdravsiveno stanje. Nj. Vel. kraii od težkega vnetja čeljustne okostnice ie rt; povsem okreval. Oteklina je manjša, vročine ni več, a bolečine se še ponavljajo. Vs'.ed tega so odpovedan: napovedani obisk: štirih ministrov. Po dosedanjih dispozicijah ima kraljevski par oditi, ako bo bolezen dopuščala, prihodnje on: v Topola, koncem meseca pa k proslavi lOletnice bitke na Kajmakčalanu. * Prestolonaslednik zopet na Bledu. Prestolonaslednik kraljevič Peter, ki ie bil reč tednov na letovišča v Kaštei Kambe-lovcn pr: Splitu v Dalmaciji, se je v nedeljo popoldne v svojim spremstvom in vzgojiteljico vrnil i dvornim vlakom na Bled. - Udeleženci pravniškega kongresa, ki smo napravili v nedeljo izlet v Celje in Maribor, se najtopleje zahvaljujemo zastopnikom vseh oblasti. kakor tudi občinstvu v Mariboru ir. Celju za tako prisrčen m navdušen sprejem. Pričakovali smo. da nas bode bratje Slovenci prijazno sprejeli. Toda sprejem in gostoljubnost s:a bila mnogo večja in lepša, kakor smo mogli pričakovati. Tem potem se zahvaljujemo vsem, ki so r.as prisrčno in bratske sprejeli. Ko se povrnemo v n.aše kraje, povemo svojcem, da bivajo rta severu naše domovine bratje Slovenci, k: nas tako Iskreno ljubijo, kakor se more ljubiti brate er.esa jezika Sn ene krvi. Bratom Sl:v:nccm kličemo pri odhodu: Hvala in živel: 1 — Zunanji udeleženci pravniškega kongresa. * Prenos vojvode Puuiika v Beograd. Na podlag; zakona o narodnem priznanju zaslužnim za domovino izvoljeni odbor ie itr» v soboto dopoldne v mbvstrstvu za ver; pod predsedstvom mi"is:ra prosvete sejo, na kateri je sklenil, da se prenesejo iz inozemstva v Beograd posmrtni ostanki >:bskega generclisiata v balkanski in svetovni vojni Drag. Putnika iz Nizze. Andre Nikoliča iz Pariza. Stoian Novakoviča iz Ni ša David" Simiča t. Bogdana Jankoviča iz Nizze in poslanca M luna Mostiča iz Gras-sa. Svečan pogreb se bo vršil v Beogradu dne 3!. oktobra z velikim: svečanostmi. * Narodni poslanec dr. Pivko se je vče-ra; popoldne odpeljal v Beograd, da intervenira v raznih važnih gospodarskih in kulturnih zadeva:, pri ministrstvih. Koncem tedna se povrne in nadaljuje z zborovanj-med svojimi volile:. * Program poseta češkoslovaških parlamentarcev v Jugoslaviji. Češkoslovaški m n strsl-.i svet je sedaj dei:ni:iv~o določil p:ogram prseta češkoslovaških parlamentarcev v Jugoslaviji Po programu dospejo senatorji ir. poslanci v nedeljo 3. oktobra v Beograd, v pcr.edej ek bo slavnostna seja skupščine na čast češkoslovaški delegaciji, v torek 5. oktobra razna parlamentarna posvetovanja. 6. oktobra se odpei;ejo v Mla-der.ovac in Topolo. 7. oktobra v Skoplje. S. oktobra se povrnejo v Beograd in nadaljujejo vožnjo v Zagreb. 9. ok:obra posetijo Zagreb. 10. oktobra se odpeljejo v Split, od koder odpotujejo v ponedeljek 11. oktobra s posebnim parnikom na Sašak. Dne 12. oktobra pridejo preko Kari ovca v Ljubljano. v sredo 13. oktobra pa na Bled. nakar se preko Jesenic povrnejo v Prago. * Zborovanje poslanca dr. Pivka. Minulo soooto in nedeljo je imel poslanec dr. Pivko troje političnih zborovanj na Pohor-u. V soboto zvečer ;e gcvcril na sestanku lovonstanovljene krajevne organizacije SDS v Breznem. Pri g. Kaiserju se je zbralo Pod Velko lepo število somišljenikov, ki so z zanimanjem poslušali stvarna izvajanja dr Pivka. V nedeljo popoldne pa je bil zbor. lepo obiskan tudi od pripadnikov drugih strank, v Ribnici na Pohorju pri gospe: Ptačnikovi. Popoldne je zboroval narodni poslanec pri Sv. Lovrencu na Pohorju pri g. Skačejo. Tudi tam je bilo za Sv. Lovrenc častno število zborovašcev. ki so prav tako kot v Ribnici, živahno posegali v debato. * Minister dr. Niklč v bosanskih rudnikih. Iz Ljubile v Bosni nam pišejo: Dne 10. t. m. se je na svojem inšpekcijskem potovanju po 3osni mudil tukaj micister za šume in rudnike d: Nikič. Ogledal si ie vse glavne objekte i; žile rudnih skupin. O organizaciji rudnika v Ljubiji se je izrazil jako laskavo, kar je očividno indireiktna pohvala direktorja inž. Kralja in prometnega šefa g. Franca Hribarji, ki sta oba Slovenca in uživata :uk=. velik ugled. Popoldne je g. minister nadaljeval svojo pot proti Banjaluki, kjer si je ogledal še par rudnikov, nakar se je preko Zagreba vrnil v Beograd. * Zborovanje Juzoslovensklh notarjev. Ob priliki II. kongresa pravnikov v Ljubljani se je dne 10. t. m. vršil v dvorani št 112 sodne palače tudi shod notarjev SHS, katerega je sklica! predsednik notarske zbornice notar g. Aleksander Hudovernik. Zborovanja so se udeležili notarji iz Dalmacije. Hrvaške in Slavonije. Slovenije in Vojvodine. Na zboru se je razpravljalo o ^vedenju enotnega notarskega reda in enotne notarske tarife in o prisiljenem sodnem komisarijatu Vrši! se ;e razgovor o pokojninskem zavodu za notarje ter sklenilo, da se izvrši udružecje vseh jugoslovenskih notarjev. prihodnje leto pa naj bo kongres vseh notarjev v Jugoslaviji. Da se dosežejo rl smotri, je bil izvoljen stalni odbor osmih članov, v katerega je izvolila vsaka pokrajina po dva člana. * Uredba o novtaarfb podpisana. Minister za izenačenje zakonov dr. Milan Sr-skič in minister za socijaln.o politiko Milan Smonovič sta podpisala uredbo o novinarjih. Naredba bo še ta teden objavljena v »Službenih Novinah« ter stopi takoi v veljavo. Prvotni osnutek je de*om3 spremenjen. Vprašanje novinarskih pokojnin Je rešeno na ta način, da priznava država pravico pokojnine do največ 3000 dhmrjev. Pravo na polno pokojnino imajo novinar?, s 30ietco novinarsko slufbo, pravico aa pokojnino sploh pa po 10 letih novinarskega dela. Raveeiako imajo tudi rodbinski Sani pravico do pokojnine in sicer poleg žene še petero dece. Žena dobiva dve tretjfnl po- kojnine, oiro-- jo 20 ie; gotove mesečne dodatke. Rav no tako ima vpoiojeni novinar pravico na dod£:-:e za imenovano število rodbinskih čla:? . S to uredbo je urejeno nadalje vprašanje odpovednega roka in sicer na ta načm. da pritiče novinarjem, ki slnžijo v podjetju do pet let odpovedni rok treh mesecev, od 5 do 10 let 6 mesecev, pezneje pa za vsako leto po en mesec k prejšnjim šestim mesecem. Razun tega rešuje uredba še druga važna vprašanja glede odnošajev med delodajalci in novinarskimi nameščenci. Glavni urednik n. pr. ima pravico, da odkloni objavo spisa, ki mu ga izroči ali naloži lastnik lista, ako ne soglaša ž njim, odnosno da zahteva za članek podpis lastnika ali pravega pisca. * Himen. Na Rabu se je poročil g. Fran Bekar. upravnik carinarnice, z gdčno. Milo Beličevo h ugledne narodne rodbine iz j Zadra. Kot prič: sta nmgirala g. P- Mikelič, sreski poglavar, in g. Radoje Belič, advokat v Subotici. — Dne S. t. m. se je poroči! v Ljubljani g. Kajetan PTesrov - Pre-merstein, okr. sodnik in sodni predstojnik v Logatcu, z gospico Olgo Lappajnetovo. Bilo srečno! * Smrtna kosa. N' Krašnji je umrl v ue-deljo popoldne po težkd mučni bolezni naš vrli somišljenik g. Janez Štrukelj, posestnik ic sodni oiicijal v pokoju. Pokojnik je bi! eden onih mož, ki so stali v našin vrstah, odkar se je pričelo napredno gibanje med ljudstvom. Dolgo vrsto let je bil občin■ sk: odbornik in nadzornik krajevnega šoi' skega sveta v KrašnjL Svoje otroke je vzgoji; v naprednem duhu. Dosegel je starost ;\2 let. Pogreb bo v sredo ob 10. dopo! dne na domače pokopališče. — V Ljubljani je preminula v ponedeljek ob 3.30 ponoči ga. Mimi Mu dr o vid, roj. Strgnlec, soproga stavbenika. Pokojnica je bila vzorna sogrosa in skrbna mati, ki jo je vzljubil vsak, kdor jo je poznal. Pogreb bo danes ob 5. popoldne iz Vošajakove (prej Cesta na gorenjsko železnico) ulice št 4 na pokopa lišče k Sv. Križu. — Po težki bolezni je umrl v nedeljo dopoldne g. Drago Ob-1 a k. brzojavni mojs:er v Ljubljani. Pogreb bo danes ob 5. popoldne iz mrtvašnice dr žavne bolnice. — Ka? je zadela T nedeljo g. Franca Vrečarja, stavca Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani in ie včeraj izdihnil. Blag jim spomin, žalujočim naše iskreno sofalje! * «>0letnica Sofije Rističeve. Sofija Ristič, soproga pokojnega nekdanjega srbskega kraljevega namestnika Jovana Ris:iča praznovala včeraj 901etn!CO svojega rojstva. popolnoma čvrsta in zdrava. Njen soprog Jovan Ristid je umrl pred 21 leti in je bi! eden najznamenitejših srbskin državnikov v preteklem stoletju. Zavzetje in osvoboditev srbskih mest iz turškega jarma, postanek prve srbske ustave, oslobodilne vojne itd. 1S76—1878 so v tesni zvezi z življenjem in delovanjem tega znamenitega državnika. • Uspeli poskusi s padalom. K naši no- :;c: z navedenim naslovom nam poročajo na knadno iz Novega Sada: Za skakanje s padalom iz aeroplana se ni priglasilo 7, temveč 5 udeležencev, med katerimi sta bila rud: dva slovenska avijatika. poročnik pilot Franjo Pire in podnarednik pilot Franc Egger. O priliki skoka narednika Eggerja z višine £X«D metrov je med navzočo publiko nastala velika panika, ker se Eggru padalo ni hotelo odpreti. Ko je bil še 3X1 metrov nad zemljo, pa se je padalo naenkrat odprlo in Egger je ob silnem navdušenju in ploskanju občinstva popolnoma hladnokrven srečno pristal na trdna tla. * Kongres prostozidarjev v Beogradu. V nedeljo dopoldne je bil otvorjen v Beogradu mednarodni kongres prostozidarjev, ka-teremu prisostvujejo zastopniki prostozidarjev iz 15 držav Evrope in Amerike. Dopoldne so zborovale komisije, zvečer pa je bilo svečano ritualno delo. Skupina prostozidarjev je posetila popoldne nov: beograjski patološki institut, zvečer pa je bila skupna večerja v hotelu Srpski kralj. Včeraj se je nadaljevalo zborovanje :n so komisije predloži'e svoje referate. • Raid naših letal skozi Srednjo Evropo. V nedeljo dopoldne sta se dvignila na letališča v Jasenicah pri Mostam kapetan Dso Ob uljev, major Petar Vnkševič in pod-narednik Dernovšek. ki nameravajo preleteli progo Novi Sad - Praga - Varšava -Bukarešta - Carigrad - Skoplje - Novi Sad-Mcstar. • Cvetje v Jeseni Precej pozno je začela cveteti jablan, katere vefico z lepe razvitimi cvet; nam je poslala včeraj iz Kresnic gospica Justi Jezovškova Najbrže je oznanjevaSca mile jesen: in rime. — Z nenavadno veliko in izredno krasno trobenti-co nas je razveselila včeraj mala ljubiteljica nežnih cvetk, ijodskošolska učenka Ruška Iskra iz Šiške. Hvala! • Savinjska podružnica SPD naznanja, da bo koča na Korošici v slabem vremenu zaprta 15. t. m, v lepem pa 30. t. m. Pozneje ne dobi ključa nihče, ker bo Kocbekova koča odprta vso zimo in preskrbljena z drvmi. Friscfeanfov dom na Okrešljn se zatvori 30. septembra. Piskernikovo zavetišče je vedno odprto in se dob: po sezon: še kava, čaj. konzerve in vtao. • Elektrifikacija Št nja. Pišejo nam: Priprave za elektrifikacijo tukajšnjega kraja so uspele že tako daleč, da je pripravljalni odbor svojo nalogo dovršil in se je dne 22. avgusta ustanovila tozadevna zadru ga. Ta je pod vodstvom rni. Karla Ehrlicha razpisala tako; ponudbe za posamezna dela. ki bodo že v najkrajšem času oddana. Kaže, da se bodo dela lahko pričela že v 14 dneh in se bodo šentiljčan: še pred Božičem lahko razveseljeval: pri novi loči. • Prav majma napaka. Iz Škofje Loke nam pišejo. ProSo nedeljo so igrali v škofj: Loki »Divjega lovca«. Vse lepo in v redu. samo divji lovec ;e nosil za klobukom zaak SLD. Sicer pa ;e to prav majhna napaka! • V Nadlesku, občina Stari trg pri Ložu. so vsako leto trikrat llvlujski sejmi te s.cer 2$ marca, 20. septembra ii 15. oktobra. Prvi sejem se bo vršil 30. t m. in - kupci in prodajalci ulju dno vabljeni. * Slovensko planinsko društvo (Osrednji odbor) razglaša, da se zatvori Češka koča na Ravneh v sredo 15. t m.. Aleksaa drov dom pod Triglavom pa v torek 31. t m — V Triglavskem pogorju se je našel približno pred 14 dnevi daljnogled. Dobi se v društveni pisarni. Šelenburgova ulica štev. 7-D. * S Šmarne gore nam ie posiai pozdrave šesti razred osnovne šole na Jesenicah, ki si je pod vodstvom učitelja g. Ptbrovca ogledal v soboto najprej pokrajinsko razstavo v Ljubljani, potem mesto, nato pa napravil še izlet na šmarno goro. Iskrena zahvala dobrotnikom na Jesenicah, ki so jim omogočili izlet. * Mrtvec v čolnn na Blejskem jezeru. V nedeljo popoldne so izletniki in domačini opazili na jezeru osamel in zapuščen čoln. Ko so se mu približali, so našli ra svo;e presenečenje na dnu čolna neznanega moškega mrtvega. Potegnili so čok r.a breg in ugotovili identiteto mrtveca. Bil je to 34-letni Ihograi Jugoslovanske tiskarne Drago Moser. stanujoč v Ljubljani v Trdinov: ulic; štev. 2 pri vdovi g. Peruzzi. Na Bledu so se raznesle vesti, da se je Moser zastrupil, vendar je zdravnik ugotovil, da je nastopila smrt vsled srčne kapi. Moserjevo truplo so začasno prenesli v blejsko mrtvašnico. 5 Požar pri Kamniku. V Zaprcah je v noč: od nedelje na ponedeljek požar vpepelii posestvo g. Hcmarja. (jasni so skoro vso noč, vendar se jim je posrečilo rešiti le nekaj malenkosti Škoda ie veiika. * Žrtev Save v Zagrebu. Vroča nedelja je zvabiia v Zagrebu nad 4000 ljudi v Savo. Zahtevala je iaiibog zopet svojo žrtev. Utonila ;e bivša dijakinja Merkurjeve šole, Mila Frkovič. Njenega trupla še niso našli. — Draga nasreča se je zgodila na mestnem kopališču. Šivilja Fanika Golub iz Sarajeva je skočiia na giavo v vodo in za-deia s tako silo na dno bazena, da si je pretresla možgane ir. so jo morali odpeljati v bolnico. * Poskusen samomor. Frančiška Gosten-čcik iz Slovenjgradca se je skušala vreč: v soboto pred vojašnico Zrinjskega v Zagrebu pod tramvaj. Vrgia je najprej od sebe neki zavitek, nato pa skočila na tračnice, a so jo v zadnjem času rešili. To je že drugič, da si je Gos:enčnikova skušala vzeti življenje. Pred meseci se je vrgla pod vlak, a so jo rudi takrat pravočasno rešili. Ne-srečnica je bo-lebna m živi v zelo slabih gmotnih razmerah. Izjavila je med drugim, da že tri dni ni ničesar jedla in da jo je zapustil njen ideal, ki ga Ijabi že dese: let a ne ve, kako se piše. * Mak razmesaril progovnega delavca. V soboto zvečer je na železniški progi pri čuvajnici št. 66 med Zagrebom in Čulincem povozil vlak neznanega človeka. Policijski komisiji, ki je bila takoj poklicana r.a kraj nesreče, se je nudil strašen prizor. Vlak .'s grozno jazmesarii ponesrečenca. Truplo je ležalo s trebuhom na tleh, glava je bila vsa zmečkana, desna roka odrezana, lobanja popolnoma odprta, kosti brez mozga in leva noga prerezana v gornjem delu. Posamezni udje so ležali 25 do 30 metrov oddaljeni od proge. Pri ponesrečencu so našli listine. :z katerih ie razvidno, da je Nikola Ivaci, iz Dol. Mihaljca, progovni delavec. Po mnenju komisije se je zgodila nesreča na sledeči način: Ob 9. zvečer je pripeljal počasi me-šanec i močno karbšdno lučjo. Z nasprotne strani je prišel istočasno osješki osebni vlak, ki ga je zagrabil ravno v trecotku, ko se mu je hotel ogniti. ' Volno in bombaž za strojno pletenje in vsakovrstna ročna dela dobite po najnižjih cenah T veliki izberi pri Karla Preloga, Ljubljana, Stari trg 12. in Židovska ulica 4. ' Najnovejše bluze, obleke, batistno perilo ln otroške oblekce priporoča Krištofič-Bučar, Ljubljana, Stari trg 9. Grofica Orlov Grofica Orlov Grofica Orlov Grofica Orlov Grofica Orlov Pride v ELITNI KINO MATICA Iz Ljnbljane u— 2iTahna nedelja. Dasiravno smo imeli v Ljubljani v nedeljo polno prireditev in je bila zadnja nedelja pokrajinske razstave, pa je krasen dan vendarle izvabil še na tisoče Ljubljančanov na deželo in okoliške hribe, največ pa v vodo, čeprav smo že sredi septembra. Bregovi Save od Črnuč do Tomačevega so bili vsi živi. veliko ljudi je odhitelo tudi v Savo pod Šmarno goro in v Medvode. Pred zaključkom kopalne sezije bi Sava v nedeljo skoro pogoltnila več žrtev. Na Čmučas bi kmalu našli mokri grob dve Ljubljančanki, v Tomačevem pa je skoro utonil čevljarski pomočnik Milko Mravljak. V vodi ga je zagrabil krč in tovariši so ga že nezavestnega v zadnjem hipu prijeli in spravili na suho. Po njega je moral prit: rešilni avto, ki ga je odpravil bolnico, kjer so ga spravil: šele včeraj dopoldne k zavesti. Zrvo je bilo tod: v drugih vodah, kakor na primer v mestnem kopališču na Ljubljanici, na Volmondu. v Malem grabnu in v Gradaščici pod Bukavškim gradom ter na znanem ;ezu. Sicer pa tudi mesta samem ni bilo dolgočasno. Oni. ki ljubijo komodnost, so posedeli na vrtovih gostiln in kavarn, ali pa se pozabavali na kratkem izprehodu v tivolskem parku in na hladnih potia pod Rožniškim gozdom, že tekoen popoldneva s: je ogledalo več Samo i« danes izboma zakonska šaloigra v 7 dejanji! Pazi na suojo ženo z draiestno Virg cijo Vali; Predstave oC: 4 j o , : 8. in 9. uri KINO IDEAL sto Ljubljančnov pokrajinsko razstavo, zvečer pa so se ijudje »pri komedijah« med vrtiljaki, gugahneo in toboganom, ki je že prekrščen v »togabom«. naravnost prerivali V nedeljo se je tam marsikdo zopet zaljubil v svojo ženo ali dekle. —u Zastoj na carinski pošti v Ljubljani. Kakor nam javljajo iz trgovskin krogov. :e zastoj paketov na naš: carinski pošti zavzel že naravnost nevarne dimenzije ir, je začel ogrožati vsako redno trgovske poslovanje. Vzrok ie iskati baje v premajhnem številu izvežbanega uradništva. ki ne more zmaga: dela, tako da leži danes na carinski pošti že okrog 400"? paketov! Pozivamo carinsko direkcijo. da napravi tem neznosnim razmeram konec in poskrbi za redno delovanje carinske pošte. —u Izpremenjeoo vreme. Že nekaj dni sem ie prevladala v zraku neznosna sopa-rica. Več kakor štiri tedne je toplo soince vsak dan pošiljalo na zemljo blagodejne žarke. Predvčerajšnjem ponoči pa so razsvetljevali noč od trenotka do tr en o tka bliski in zdelo se ie. da mora skoro priti do vremenske spremembe. Včeraj zjutTaj je bilo nebo zopet pc-polnoma jasno in sijalo je zopet solnce. Nekako okrog 9.30 pa se ie nakrat stemnilo in od vseh strani so se pri-podili nad mesto težki črni oblaki. Pričelo je grmeti in iele so sprva padati redke težke kaplje. Malo pred 10. uto se je vsul nato gost dež. Ploha je trajala z malimi pre-nehljaji skoro do opoidne. Nenadna nevihta, ki je prišla skoro nepričakovana je pognala pasante. večinoma brez dežnikov, v razne lokale, nekateri pa so čakali na ugoden trenutek, da dež odjenja. po cele ure v hišnih vežah, škode dež seveda ni napravil nobene, kajti zunaj na polju je bila moča naravnost potrebna. —u Za rezervne oficirje. Na slavi Udruženja rezervnih oficira i ratnika _ pododbora v Ljubljani, ki bo dne 15. septembra ob 20. uri v proslavo osme obletnice prebitja solunske fronte, bo imej predavanje o solunski fronti vršilec dolžnosti načelnik štaba komande Dravske drvizijske oblasti generalštabni podpolkovnik g. Kosta J. Ada-movič. —u Na Gremijalni trgovski šoli v Ljob-ljani bo vpisovanje v prvi letnik dne 15. in 16. septembra od 9. do 12. ure dopoldne v gremijalni pisarni, palača Ljubljanske kreditne banke. Za sprejem v prvi letnik se zatitevata dovršena dva razreda srednje ali meščanske šole. Po 15. t. m. se vajenci ne bodo več sprejemali. 2)oxa - ure F. Čuden Prešernova ul. 1. —u Pevski zbor Glasbene Matice t Ljeb-ljanL Vpisovanje novih pevcev in prijava dosedanjih članov bo danes in v sredo 14. in 15. septembra od 18. do 19. ure v sobi št 6, Vegova ulica. Prvi sestanek in vaja ceiega mešanega zbora bo v četrtek 16. septembra ob 30. v pevski dvorani. Točno in vsi! — Odbor. —u Dobri plačniki Na raznih stavbah v mestu in okolici ie zaposlenih tudi več Bosancev - muslimanov, ki delajo razna težka dela. Približno osem delavcev je jemalo pri Peku Markiču v Cerkveni ulici več tednov k rab, ki so ga plačevali ob sobotah. Tako so napravili tudi v preteklem tednu na kruhu okrog 400 dinarjev dolga. Ker niso prišli v soboto plačat dolga, se ie domači nčerki zdela stvar sumljiva in jih je Sa iskat Toda Bosanci so jo že vsi pobrali domov. —u Pobegla žeparica. Ivka Lovrakovič, po poklicu šivilja, sicer pa notorična žeparica, stara 23 le:, doma iz Bariloviča, ie bila pred meseci v Ljubljani zasačena na kolodvoru v trenutku, ko je norela izmakniti nekemu pasažirju dobro rejeno listnico. Žeparico je policija prijela in izročila sodišču, ki jo je obsodilo v večmesečno ječo. Preteklo nedeljo je Lovrakovlčeva kazen prestala in bi morala biti odgonskim potom odpravljena v svojo domovinsko občina Komaj pa se je čutila zopet prosto, ni mogla strpeti niti v bližini odgonskega organa. Na magistrata č uporabila prvo ugodno priliko, se izmuznila ter izginila kakor kafra. Dasiravno so jo pričeli takoj zasledovati, je ostal lov za njo brezuspešen. Lovrakovlčeva si hoče za potovanje bržkone preskrbeti potrebni denar iz tujih žepov. —a Razne nezgode in nesreče. Včeraj zjutraj so prepeljali v bolnico 21'emega Stanka Prešerna, posestnikovega sina iz Spodnje Šiške. V hlevu, kjer je imel opravka pri živini, ga je konj udaril v glavo in mu prizadjal močno krvavečo rano. — V bolnic: leži od nedelje 461ema kuharica Jožefa Sušnik. ki si :'e v trenotkn zmedenosti zadrla nož v prsa. — Močno poškodovanega so spravili v nede-ljo v ljubljansko bolnico tudi 47!etnega kočarja Josipa Kaste-Mca iz Vel. Lašč. Poškodovanec je bi! zapos len pri napravi novega vodovoda. Pri raz-streljevanju kamenja ma ie več drobcev priletelo v glavo in život —u Zopet ukradeno kolo. V nedeljo dopoldne ie neznan uzmovlč odpeljal vozniku mestne občine Josipu Andrejčičc iz veže hiše št 1 Pred škofijo 1500 Din vredno kolo. Kolo je bilo znamke NVaffeerad. čmo pleskano. z vtisnjeno tovarniško številko 312.155 in visokim krmilom. —a Za letošnjo jesen obnovi naša domača tovarna čevljev Peter Kozina & Ko- Tržič, v lastnih prodajalnah zopet prodajo čevljev po amerikanskem sistemu, da postreže svoje konrumente za čevlje dvakrat na leto po izredno znižanih cenah. Prodaja po znižanih cenah traja še do vštevši 15. ao pr> septembra. Opozarjajo se na to ugodn liko starši šolske mladine. —u Toči se pristni vinski mošt. Grajska kier. Mestni trg št. 13. preje pri Fridrihu. \z Maribora a— Mariborska nedelja je skušala to po: vpeljati že sezocu za intenzivnejše duševno in družabno življenje, k; je poznamo sicer v zimi Prva je stopila na plan v soboto Ljudska univerza s koncertom Koz:novega kvarte:a. ki se je vršil popoldne in rvečer v kazinski dvorani. Lep topel večer je še vabil publiko ven v naravo, vendar je prispela mladina v častnem številu kakor rud: prijatelji g asbe. Tako je bil to lep večer, še lepše pa je dihalo nad Dravo, kjer so baš sedaj res divni večeri in prekrasen razgled z visokega mostu. Nedelja je bila prav .ako soparna, vendar je bil dopoldne Trg svobode poln Mariborčanov, ki so opazovali vratolomne vaje ognjegas-cev z motorno brizgalno. Pozneje je vojaška godba zbrala mladico v parku pri pro-mecadnem koncertu, ki je imel lep izbrar. program Istočasno so socijalist: zborovali pri Gatnbrinu m protestrali radi Trboveljske. Po kosilu so se odpeljala pevska društva popevat na mejo. O živahnem popoldnevu s prisrčnim sprejemom pravnikov poročamo na drugem mestu. Bil je vroč popoldan, toplo pozdravljen posebno od naših vinogradnikov in pa dece, ki je taborila ob Dravi do poznega večera. Slado-ledarji po ulicah so vse razprodali Prav tako kino z »Grofico Marico«, še kmete« so do nori izpraznile na trgu svoje vozove slh', hrušk itd. Slive že prodajajo po 96 do 50 za dinar. Včeraj pa so začele Mariborčane zanimati porotne senzacile, o katerih tudi poročamo na drugem mestu. Kratko: Maribor pričenja vkljub soparnim dnem v septembru z zimsko sezoac dela in gibanja. a— Slovanska Čitalnica vate svoje članstvo na udeležb »krstne slave«, katero proslavi dne 15. septembra mariborsko U druženje rezervnih oficirjev in bojevnikov ob 11.15, na dan obletnice proboja solunske fronte, ca Trgu Svobode, s parastosom za padle jtmake. Obenem bo proslava 10 -letnice bitke na Kajmakč?lanu. a— Jogosloveosko - če&oslovafta liga opozarja narodno občinstvo, zlasti pa svo-|e Sane, da ta tedec pridno agftfrajc za večer me lop! a stičnih" plesov, ki ga priredi v soboto 18. t m v marfcorskem gledališču umetnica Mirlana Draga Janečkova, od-Bčaa sotrudclca ČJL ;z Prage. a— Mariborski ttedaSikl abonma. Lanskim k>oneotom so prostori rezervirani do četrtka 16. t m. Prislase za abonente pa se sprejemajo do četrtka 23. *, m. Abonma se plačuje v osmih" zaporednih mesečnih obrokih", prvi pri vpisu. Kupon! se ukinejo, zato pa se uvedejo bloki (za 30 predstav) tudi za uradnike (po znižanih cenah in na obroke). Abonma je neprenosljiv ra druge osebo: med sezono neodpovedljrv. Iz Celja —e Nad zahrbtno«io kleraaloev m njihovih zaveznikov pri volitvah v trg. in obrtno zbornico vlada med celjskim: meščani splošno ogorčenje Iz sporazumne enotne stanovske liste industrijcev so klerikalci v zadnjem trenotka črtali na nekvalificiran način tudi ime starega narodnega borca Z Ivana Rebeka. tovarnarja v Celju, moža, ki je v gospodarskih organizacijah delal za napredek slovenske obrti in trgovine že v časih, ko so ljudje, kakor Petschuch. Schtil-ler ra Spruschina še s kijem pobijali vsak narodni in gospodarski razmah Slovencev. Danes se pač bliščijo ta imena v solnco klerikalne milosti, stare m zaslužne gospodarske delavce ter narodne prvoboritelje se -pa na zapiotriSc način črta v zadnjem trenotkn iz stanovske liste. Fej takemu početju! Trgovci in obrtniki, na tem slučaju vidite zoper, kaki prijatelji pridobitnih sloje-,- so klerikalcu e— Občni ibor celjskega godbenega dra štva. V lorek. dne 21. seoietnbrs ob S zvečer se bo vršil v čitalniSkih prostorih redni občni zbor eCeljekera eodbenes?. društva-, ki bo za nadaljni razvoj istega velike važnosti. Pravico 'jdeleFoe in glasovanja ima: * člani, ki so origlasili svoj vstoo v društvo in bili srrejeti oo 26. juniju ".936. e_ Ii poslo-mera »veta. V oeiek. dne 10 t m. je otvoril zosp. R Savnik v bivših lokalih jo?-. Josir« Zabukovska v Aleks-:. drovi ulici modno in ';n:eri;'5i:o trgovini e— Planinski veselica pri Celjski koči. :edei jo so pohiteli celV-ri olaninri in rV.-ninke p-s tudi mr.offo takih, ki se iztrebljajo sicer po celjskih bližnjicah, na Celjsko kočo. da se udeležijo :?sens".e veselice ter se ob ler-e— solnčr.em dnevu nssrkvo svežega planinskega zraka. Ud">žbs bi bila gotovo še lepša, ako ne bi bil zadržal marsikatere:? ljubitelja narave v Celju izle' jugoslovenskih pravnikov. Ob popoldanskih urah se ;e razvila nrsv živahna neprisiljena zabava, ki je zdrnževal« vs» kanove ir. f.r-ne poklice. e— Članski 'estanek SDS ia mesto CeHr to sredo, dne 15. t. m. odpade. Istotako o3-pade sestanek z? okolico v četrtek, ine t m. e— StiTbno ribanje t Oeljn Kot irun si zida potom 5nio?r.e stavbne zsdruge • Celju enos4anovanjsko lastno hišo r.; hrib" sv. Jožefa g Miha Vrenko. mizarski m-; ster v Celju. Na bivšem evangeljskem pokopališču v Aškerčevi ulici pa gradi vilo sos; . podpolkovnik v pok Lemafč. e— Iipremembs posesti. Vilo cosr. Jar-merja v G?.berju v bližin-' savinjske železnice je kupil te dni sosp. Hano Osrorevc. ravnatelj "vriružni-e Slovenske banke v Celju. e— Hestni kino. V torek, sredo ia Cetr-lek se proizvaja senzacijonalni velemestni rotnan v 8. Snih cčlovek. ki se je prodal*. r JUTRO« št. 211 Torek 14. IX. 1926 Iz Trbovelj t— Polno obratovanje pri TPD. Tekom včerajšnjega dne se je zvedelo, da je TPD. akceptirala vladne zahteve glede znižanja cen premogu ter da se prične z današnjim dnem s polnim obratovanjem v Trbovljah in v Hrastniku. Železnice bodo zdaj zopet sprejemale premog kakor so ga do spora s prometnim ministrstvom in privatnimi rud« niki. Pri nas se je pričelo to sprejemanje že včeraj. t— Stavbno gibanje v Hrastniku. Pri ža« gi g. Majdiča so napravili nov betonski jez, pri steklarni pa novo 20 m dolgo škarpo, ker je prejšnjo odnesel potok Boben. — Gasilski dom je že povečan in pod streho. — Pri Birtiču je novi most preko Bobna že zbetoniran in se suši. Sušil se bo več ted« nov. Da bo bolj trden, ga polivajo z vodo. Pri Meniku gradi okrajni zastop nove na« sipe. — Pri deški šoli so zabili več metrov globoko vse polno pilotov, da hi zabranili plazov ju prosto pot. t— Živinski in kramarski sejem na Dolu se bo vršil 4. oktobra, v Trbovljah pa na dan sv. Lukeža. Oba ta sejma sta najboljša jesenska sejma. t— Vpisovanje v rudarsko nadaljevalno šolo v Trbovljah traja od 15. t. m. do 1. oktobra. t— Kostanji v cvetju. Na gostilniškem vrtu g. Pusta v Trbovljah sta v polnem cvetju dva kostanja, kar je za jesenski čas gotovo nekaj izrednega Na eni strani list« je odpada, na drugi pa poganjajo cvetovi. t— Ljudska visoka šola v Trbovljah prič« ne v kratkem z nadaljevanjem svojih pre« davanj. Iz Laškega 1— Hmeljarstvo v laškem srezu. Že pred 3 leti so posamezni posestniki v našem okra ju pričeli saditi hmelj. Poizkusi to se iz« borno obnesli in so imeli dotičniki letos že krasne uspehe. Zlasti v rečiški dolini, proti Trobnem dolu in v okolici Laškega i:spe» va hmelj sijajno in celo lepše kakor v Sa« vinjski dolini. Naš okrajni zastop si je na« del nalogo, da pospešuje po vseh močeh hmeljarstvo in na ta način pomaga obubo« žanim kmetom do boljšega življenja. Zaoro« sil je odličnega strokovnjaka za pomoč s teoretičnimi in praktičnimi nasveti. Tudi bo okrajni zastop po možnosti nabivl več tisoč sadik, ki jih bo porazdelil ned revnej« še kmete. Kako se bo vse to izvedlo, bomo svoječasno poročali, že sedaj pa opozarja« mo kmetsko prebivalstvo, da se za stvar zanima. 1— Brez živinozdravnika smo sedaj v La« škem, odkar je odšel g. dr. Jerina. Naj bi se oblasti pobrigale, da dobimo čimprej drugega. 1— Most v Šmarjeti črez Savinjo že gra« de. Delo je prevzel od okr. zastopa g. Fra« njo Plečnik iz Dol. Logatca. LTpajmo, da bo most še ta mesec dograjen. M\ onstran granit p— O nevarnih iluzijah piše tržaški «cPic» colo». Zbodla so ga izvajanja na kongresu •Jadranske Straže®, kjer se je govorilo o italijanskih imperijalističnih aspiracijah. V Italiji je sedem velikih društev z nad sto« tisoč člani, ki se pečajo izključno z Jadra« nora. G. B. Maineri pa je tako naiven, da pravi v «Picoolu», da bi se Jugosloveni sploh ne smeli baviti z Jadranom, marveč lepo ponižno bi se morali pokoriti vsemu, kar diktirajo Italijani iz svoje «amicizie» do Jugoslavije. Maineri citira Bosellija, ki Je nekoč rekel, da se ne dajo ločiti valovi Ja« dianskega morja, ki povsodi, kamor zade« nejo, kličejo Italijo.. Pomorske pravice Maineri Jugoslovenom naravnost odreka, zraven pa misli, da dela za dobre odnošaje z Jugoslavijo. To je precej nevarno, signor Maineri! p— Komunističnega poslanca Srebrniča zasledujejo oblastveni organi nepretrgoma. Kamorkoli stopi, so mu za petami. Bil je v Solkanu v gostilni in baje je tam pel. Srebrniča ne morejo kar tako aretirati, ker je poslanec. Pač pa so radi tega obsodili krčmarja na globo in oblasti so naznanjeni vsi pivci, ki so mirno sedeli, pili in igrali. p— Tretja motoma ladja je bila tekom enega meseca v soboto v Tržiču spuščena v morje. Nosi beneško ime »Marin Sanudos in pripada beneški plovni družbi, ki šteje sedaj 14 brodov. Dolga je nova ladja 400. široka 53 in visoka 27.10 m, tonaže 8000. p— Cestna železnica v Puli je imela svoj čas velik promet in lepe dohodke. Sedaj je pa tako, da so hoteli 15. t. m. ustaviti ves obrat cestne železnice Končno so obla« sti podaljšale službo cestne železnice za pol leta pa z zelo skrčenim tokom. p— 60letnica Čitalnice v Jelšanah. Pred kratkim so proslavili v Jelšanah v Istri 60« letnico tamošnje Čitalnice Leta 1866. jo je ustanovil pokojni dekan Puševec, na kate« rega grob so položili velik Iovorjev venec. Slavnostna prireditev je bila na obširnem dvorišču sredi vasi. Na sporedu je bilo pet«, je in igra Ganglov «Sin». p— Ža vzdrževanje bivših okrajnih cest morajo skrbeti odslej prizadete občine. Ta« ko se glasi sklep pokrajinske uprave v Vid« mu. V povojnem času je padlo na občine že toliko bremen, da ne vedo več, kako naj sprejemajo in prenašajo še nova Občine tičijo v dolgovih in si ne morejo več po» magati. Čudno je pa to pri novem videm« skem sklepu, da so obvezane za vzdrževa« nje okrajnih cest le one občine, skozi ka« tere vodijo te ceste, druge pa ne, pa če se jih dotični občinarji bolj poslužujejo kakor pa po sklepu obvezani! Šport SK Ilirija pokalni zmagovalec za leto 1926. Ilirija : ISSK Maribor 8 : 2 (6 :1) V nedeljo si je moštvo Ilirije v tekmi proti moštvu ISSK Maribor priborilo za le« to 1926. prehodni pokal LNP. Že z ozirom na to, da so bili dohodki te tekme določeni za naš olimpijski fond, se je pričakovalo, da bo število gledalcev večje. Med občin« stvom sta se takoj opazili dve struji, «dru« kerji* Ilirije in »drukerji* za Maribor; zad« nji so bili večinoma člani Primorja. Ilirija ni imela pretežkega dela, čeprav njeno moštvo kot celota ni predvedlo ho« mogene v vseh delih lepo izklesane igre. Pač pa so bili poedinci moštva v tako do« bri formi, da je bila zmaga Ilirije skoraj takoj po početku igre izven vsakega dvo« ma. To velja zlasti za desno stran napada Herman»Oman, ki sta bila najboljša igrača moštva. Čeprav nista imela malodane no« bene podpore od strani vodje napada Mar« tinaka, ki preveč zadržuje žogo ter vsled tega ne more izrabljati ugodnih situacij. Oman nam je topot serviral zopet nekaj svojih znanih strelov. Hermanu ni bil no« ben nasprotnik, s katerim je imel posla, ka« ka ovira. Dobrlet zelo prodoren. Pri stre« Ijanju kornerjev se prav lepo plasira; ugaja njegova igra z glavo. Kreč je bil dober, mo« ral bi se Te bolj držati svojega mesta. Kril« ska vrsta je bila najslabši del moštva, zla« sti velja to za drugi polčas, v katerem je Gabe docela popustil. Dekleva nekoliko prepočasen ter se mnogokrat nepravilno plasira. Najboljši je še bil Verovšek. V obrambi se je Beltram nekoliko popravil, Pleš, čeprav zelo dober, ni dosegel one for« me kot proti zagrebški Viktoriji. Miklavčič v golu je bil zlasti začetkoma precej nesi« guren. Moštvu Maribora se v tehničnem oziru pozna delo trenerja Weninga. V taktičnem oziru pa še ni opaziti prevelikega napredka. Wening je igral kot srednji napadalec. Je igrač lepih tehničnih zmožnosti, ki ima ze« lo ostre in lepe strele, vendar pa je v kom« binacijah nekoliko netočen. Diči ga velika požrtvovalnost. Igral je skoraj na vsem po« lju, kar ga je seveda oviralo, da bi pravil« no izpolnil svoje mesto kot vodja napada. Poleg njega je bil v napadu dober leva zve« za Vodeb, toda plasiranje ni ravno njego« va dobra stran. Zelo hitro in odločno je bi« lo desno krilo. Krilske vrste skoraj ni bilo opažati. Bila je zlasti ofenzivno zelo slaba. V brambi je treba omeniti levega branilca in vratarja, ki je pokazal par lepih akcij. Mariborčani so pričeli tekmo s precej« šnjo tremo. Takoj ostro napada Ilirija. V 3 min. prosti strel proti M., ki ga Oman s krasnim strelom pretvori v prvi gol. Vsled taktične napake Pleša se Weningu posreči priti pred gol II., njegov oster strel se od« bije od droga. Toda nevarnost ni odstranje« na. Wening dobi v nastali zmešnjavi zopet žogo, Miklavčič ne pazi in v 5. min. se po* sreči M. izenačenje. V 7. min. dobi Dobrlet lep pas od Kreča in že sedi drugi gol za II. V 19. min. sledi krasen center Kreča. Vra« tar M. lovi ob gol črti. Sodnik Smole pri« sodi kljub protestu in izjavi stranskega sod nika zelo dvomljiv tretji gol za II. V 23. min. lepo odda Herman Omanu, ki zabije četrti gol. V 28. min. foul branilca M. v kazenskem prostoru. Mesto enajstmetrovke odredi sodnik kazenski strel proti M., ki pa ostane neizrabljen. V 29. min. strelja Do« brlet na gol. Vratar radi nepazljivosti sploh ne brani in stanje se poviša na 5 : 1. V 38. min. predribla Herman vse svoje nasprot« nike ter zabije šesti gol. Maribor ne izrabi zelo ugodne šanse, napada sicer, toda Ilirija odbrani v korner. Začetkoma druge polovice se opaža majh na premoč Maribora, ki napenja vse sile. V 12. min. prosti strel proti M. Gabe ga na lahko odda Martinaku, ta Omanu, ki zabi« je sedmi gol. Lep strel Dobrleta odbije vra« tar M. v komer. V 20. min. zabije Verov« šek, izkoriščajoč napako Mariborove obram« be zadnji gol za II. Prosti strel tik ob črti kazenskega prostora zabije Wening preko prečke. V 34. min. zabije desno krito, ki dobi od Weninga lep pas, drugi gol za Ma« ribor. Ilirija nekoliko popušča toda M. se ne posreči več izboljšati rezultat. Razmerje kornerjev 13 : 3 za Ilirijo. Primorje : B reprezentanca LNP 5 : 0 (4 : 0) V predtekmi je I. moštvo- Primorja po« razilo v ne ravno zanimivi tekmi B repre« zentanco LNP., ki je bila sestavljena iz igračev Hermesa, Jadrana in Slovana. Tek« ma ni nudila posebnega športnega užitka. Reprezentanca se je borila z veliko požrt« vovalnostjo. Omeniti bi bilo obrambo, v krilski vrsti srednjega krilca in v napadu srednjega napadalca. Moštvo Primorja je nadkriljevalo svoje« ga nasprotnika predvsem tehnično. V tem pogledu se opaža skoraj pri vseh igračih, da pridno trenirajo in se pripravljajo za pr« venstveno tekmo z Ilirijo. V taktičnem ozi« ru pa bo treba še precej. Tekma je bila dokaj odprta z majhno pre močjo Primorja. V drugem polčasu je sod« nik izključil enega Primorjaša in je Pri« morje igralo le z 10 igrači, kljub temu pa je ostala premoč v rokah Primorja. Sodil je g. Kemperle. Ostali nedeljski nogomet ZAGREB: Zagreb : Beograd 4 : 3 (2 : 2). Zagrebško moštvo, ki je nastopilo brez Gil» lerja, Cindriča, Remca, Vrbančiča in Hi« MateoruiOŠki idi/u. Vremensko poročilo uuBlian. 13 septemOia 192? Viš n? b3rom."ra ;-(08> Kra; opazovanj Čas Bsrom. Temne.', tel. vlage v o/o Smei vetra in brzina v m Obiac nos 0-10 Vrsta padavine o< opazovanw i mm do ' ure t 1. 762'4 163 85 NW 1 4 Ljubljanr. . i 8. 762-1 l?-8 82 NW 2 3 (dvorec) i 14. 763-4 17 9 88 NW 1 10 l 21 766 i 17-2 89 NE 1 0 Maribo' . . . 8. 761-6 20-0 74 NW 2 2 Zagreb . . . 8. 7o2 0 20-0 76 W 1 2 Beograd . . . 8. 763 7 230 65 mirno 0 Sarajevo . . . 8. 764-1 18-0 63 ESE 1 0 Skoplje . . . 8 764-9 21-0 59 NW 1 0 Dubrovnik . . 7 763-3 230 74 mirno 0 Praga .... 7 761-3 170 — W 5 10 Solnce vzhaja ob V35 zahaja ob 18-17 luna vzhaja ob 1133 zahaia ob 21'.28 Dunajska vremenska napoved za torek: V severnih Alpah manj oblačno. Nekoliko hladnejše. V južnih Alpah skoraj nespremenjeno. Tržaška vremenska napoved za torek: Šibki zapadni vetrovi. Nebo spremenljivo, večinoma oblačno; nekoliko dežja. Temperatura od 22 do 28 stopinj. Morje mirno. treca, je predvedlo prav lepo igro in bi bi« la njegova zmaga lahko še večja, ako bi bilo bolj odločno v streljanju. Najboljši igrači Zagreba so bili Premrl, Leinert in kunst. Beograjsko moštvo je igralo zelo raztrgano. Luburič se je zelo trudil, da bi spravni nekak sistem v igro, vendar pa ni šlo. Odpovedali so Petkovič, Jovanovič, Se« kulič in srednji krilec Petrovič. Tudi brani« lec Ivkovič je igral že mnogokrat bolje. BEOGRAD: Bačka (Subotica) : Jedinstvo 2 : 1 (0 : 1). V nedeljo sopričela prvenst« vena tekmovanja v II. in III. razredu. Izidi so: Ruski SK : Jadran 5 : 4, Radnički SK : Olimpija 1 : 1, Obilic : Karadjordje 9 : 2. KARLOVAC: Gradjanski (Karlovac) : SK Karlovac 5 : 0 (3 : 0). SUBOTICA: Reprezentanca I. razreda reprezentanca II. razreda 3 : 2 (2 : 0). PRAGA: Slavija : Slovan (Dunaj) 3 : 0 (1 : 0). Igra je bila v 35. min. drugega polča« sa prekinjena'. Pokalne tekme: Meteor VIII : Liben 7 : 2, Čafk : Čechie Karlin 9 : 2, Nuselskv : Čechie Kosire 3 : 2. BRNO: Zidenice : Moravska Slavija 4:2. DUNAJ: V soboto in nedeljo so se na« daljevale prvenstvene tekme. Zanimivo je, da so dosedaj vsa moštva I. razreda doži« vela poraz razven BAC, ki je šele letos pri« šel v I. razred. Rezultati so sledeči: BAC : Wacker 3:1, Rapid : Vienna 2 : 2, Hakoah : Rudolfshiigel 3 : 0 (2 : 0), Admira : Sim« mering 1 : 0 (1 : 0), WAC : Amateure 1 : 0 (1 : 0). NEWYORK: Brocklyn Wanderers : Spar ta (Praga) 3 : 3 (2 : 3) Olimpijski dan v Zagrebu V nedeljo se je vršil v Zagrebu olimpij« ski dan. Vršile so se razne športne prire« ditve, in sioer lahkoatletske, nogometne, sabljaške, boks in rokoborbe. Dopoldne je bil stafetni tek lahkoatletskih in nogomet« nih moštev skozi mesto. Za ta tek je Bal« kan kino podaril krasen srebrn pokal. Star« tali so 4 Iahkoatletska in 2 nogometni mo« štvi. Od lahkoatletskih moštev se je poseb« no odlikovalo moštvo Haška, ki je nastopi« lo s 4 rezervami brez Rosenkranza, Pleha« tyja, Modeca in Goričkega. Radi tega se je računalo z zmago Aška. Vendar pa je zrna« gal Hašk v času 4:54.4 Sledili so Ašk, Ma« raton, Gradjanski (lahkoatleti) in Gradjan« ski (nogometaši). Nato se je vršil sprevod športnikov skozi mesto. Žaliboe se športniki niso udeležili sprevoda v takem številu, kakor se je pri« čakovalo. O nogometni tekmi Zagreb : Beo« grad poročamo na drugem mestu Kralju Aleksandru je bila poslana uda« nostna brzojavka. Brzojavni pozdravi so se poslali zunanjemu ministru dr. Ninčiču kot častnemu predsedniku olimpijskega od« bora, častnemu podpredsedniku grofu Bom« bellesu ter našima delegatoma v medna« rodnem olimpijskem odboru polkovniku Djukiču in dr. F. Bučarju. Koliko znaša gmotni dobiček zagrebškega olimpijskega dne, še ni znano. Hazena Primorje : Atena 5 : 5 (2 : 2) Z nedeljsko hazena tekmo med Primor« jem in svojo hazena družino je Atena za« ključila proslavne prireditve svoje 251etni« ce. Atena je nastopila z nekaterimi rezer« vami in izvršila pregrupacijo družine, ki se je posebno v pogledu Černetove najboljše obnesla. Podala je v golu Atene tako obrambno igro, ki jo že dolgo nismo videli od nobene vratarice v Ljubljani, niti re« prezentativne vratarice Cimpermanove. Da je oslabljena Atena proti Primorju, ki je ves čas imelo igro v svojih rokah in v raz« nih momentih direktno bombardiralo vra« ta Atene, dosegla vsaj neodločen rezultat, je edina zasluga sijajno disponirane njene vratarice. V ostalem ni družina niti nudila one igre, ki smo jo bili vajeni videti pri njej v zadnjem času. Kljub temu je napad znal v polni meri izkoristiti slabe strani dru žine Primorja, nesigurnost vratarice Križe« ve in zabiti 5 golov, od katerih sta slednja dva bile petmetrovke. Zadnja je bila vseka« kor preostra kazen za mali foul branilke Primorja. Družina Primorja se je po prvih minutah, ko je Atena že vodila z 2 : 0, znašla, pre« vzela inicijativo v svoje roke in jo obdrža« la do konca. Obramba v kritju nasprotne« ga napada je tudi uspešno podpirala svoj napad. Kritizirati pa moramo preostro igro branilke Prekuhove, ki je s tem pripomogla Ateni do dveh golov iz petmetrovk. Napad se je topot zelo odlikoval v streljanju na gol, da pa niso njegovi lepo plasirani streli v velikem številu obsedeli v mreži Atene, je pripisovati izredni obrambi vratarice Čer netove. Opaziti je v načinu igre primorja« škega napada pogreško, ki se jo mora od« vaditi. Pred gol pride s hitrimi in energič« nimi potezami. Mesto, da bi iste zaključil s strelom na gol, prihaja v hiperkombina« cijo in s tem daje možnost nasprotnikovi obrambi, da se ponovno znajde in pred go« lom uspešno ovira prosto in plasirano stre« ljanje na gol. Sodnik g Baltesar dober. Hazena v Zagrebu. Prvenstveni tekmi: ASK : Uskok 6 : 0 (par forfait), Concordia : Vesna 9 : 4 (5:2). Dr« Peltzer oremaga Nurmija Nov svetovni rekord na 1500 m. Berlin je imel v nedeljo pravo lahkoatlet« sko senzacijo. Vršilo se je namreč napeto pričakovano srečanje najboljših tekačev sveta Nemca dr Peltzerja, Finca Nurmija in Šveda Wideja. Ob velikanskem navduše« nju 30.000 gledalcev, ki so napolnili igri« šče SC. Charlottenburga, je dr. Peltzer pre« magal v teku na 1500 m Nurmija in Widejai Poleg imenovanih je startal še Nemec Bocker Wide je tekel v notranji progi, dr. Peltzer na zunanji. Wide je vodil do 300 m, kjer ga je prehitel Nurmi, vendar pa je Wide zopet prevzel vodstvo. V tretji rundi ga prehiti še dr. Peltzer. Sedaj postaja bor« ba še bolj zanimiva. Dr. Peltzer je prispel kot prvi na cilj v času 3:51, kar pomeni nov svetovni rekord. Drugi je bil Wide 1 m za prvim v času 3:51.6, tretji pa Nurmi v 3:52.8 Bocker je odstopil. Dosedanji sve« tovni rekord na 1500 m je od leta 1924 dr« žal Nurmi s 3:52.6. Na pariški olimpijadi je Nurmi na tej progi dosegel 3:53.6. ASK Primorje (Hazena sekcija). Jutri v sredo mladinska pokalna tekma s SK Ili« rija. Igralke: Kaiser, Podboj II, Vatovac. Sajovic, K. I. II, Modic II. Jerina naj bodo na igrišču TKD Atena točno ob -16.45. Mo« dic I, Vidic I in Kramer II naj prinesejo še danes črnobele drese na igrišče in naj jih izročijo gospodarici K. Lidiji. — Načelnik. Gospodarstvo Zaključek ljubljanske pokrajinske razstave V nedeljo sreden poset. — Popoln moralen uspeh razstave Zadnja dva dni pokrajinske razstave diio ter so naibolj razširjene. Poleg teh štirih glavnih vrst, ki se imajo upoštevati za hodo?» sadne nasade, prideta še v poštev damasnnka ter štajerski mo šanrelj. slednji le za višje hribovite lege. Za nekatere posebne krni?, kjer bi prej imenovane sadne sorte ne usnevale najbolje, in to za prodnate zemlje. prid«!-, Sp v noštev prin-čevo Jabolko in carjevič. Vse druge vrste sadja n^i v bodoče odpadejo, od nosno se več ne razširjajo. 0 teh sadnih vrstah bo izšlo posebno strokovno poročilo strokovnjaka v sadjarstvu gosp. prof. Priola v strokovnih listih, zlasti v , na kar op v zarjamo 9adjarje. Želeti je, da se v večjih '•adnih okoliših ustanove podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva, h katerim naj bi pristopili vsi sadjarji. Za nizko letno članarino prejmejo brezplačno strokovno glasilo sadjarjev, to je cSadjarja in vrtnarja>. Omeniti še moramo, da se je pri sadnih ogledih vršilo poučno predavanje g. prof. Ptlola. tako pri Sv. Lovrencu v Slovenskih aroricah, na Vurbergu, v Za vrču itd., na vsakem sadnem vrtu pa domači poučni razgovor s sadjarji, ki so kazali dovolj zanimanja. Na podlagi podatkov sadnega ogleda so se odločili sadjarji za okrajno sadno razstavo v Ptuju, ki se bo vršila od 2. do 5. oktobra in na kateri bo razstavljeno vse najlepše 6adje iz ptujskega okraja. Tržna uoročila Novosadska blagovna borza (13. t. m.). Pšenica: baška, 1 vagon 257.50; srem-ska, 76 kg, 1 vagon 2*7.50. Oves: baški, Donava, 1 vagon 142; sremska, 1 vagon 140. Tur šč i ca: baška, 1 vagon 157.50; baška, glavna proga, 1 vagon 160. Moka: banat-ska, «0gg>, 1 vagon 420; sremska, <2>, 1 vagon 385; baška, <6», 1 vagon 260. Tendenca stalna. = Neposredni davki v juniju t. I. Tekom junija t. 1. je pobrala naša država na neposrednih davkih z dokladar.ii 154.04 milijona Din proti 122.47 milijona Din v juniju lanskega leta. V letošnjem juniju se je tor--j pobralo za 30.57 milijona Din več kakor v lanskem. Od 1. januarja t. 1. do 30. junija t. 1. se je skupno pobralo 6S5.16 milijona Din proti 728.15 milijona Din v enakem času lanskega leta; torej za 43.08 milijona Din manj kakor lani. = Dobave. Vršile se bedo naslednje ofer-lalne licitacije: 15. do 17. t. m. pri komandah mesta v Goepicu, Bihaču, pri komandi 26. pešpolka v Sisku, pri komandi otoča-škega okruga v Otočcu in pri komandi -o. artiljerijskega polka v Petrinji glede dobave mesa za čas od 1. oktobra t. 1. do konca marca 1927; 13. t. m. pri intendanturi Vr-baske divizijske oblasti v Banjaluki glede dobave 396.000 kg ovsa; 14. t. m. pri stalni vojni bolnici v Ljubljani glede dobave živil (bela moka, suhe češplje, riž, fižol, ješprenj-ček, makaroni, kristalni sladkor, meso, mleko, žemljice itd.); 15.—18. t. m. pri intendanturi komande Savske divizijske oblasti v Zagrebu, pri komandi vojnega okroga v Va-raždinu in Karlovcu, pri komandah mesta na Sušaku, v Dolnji Lendavi ter Murski Soboti glede dobave mesa za čas od 1. oktobra 1926 ter do 1. aprila 1927; 15. t. m. pri ko. mandi mariborskega vojnega okrjga v Mariboru in pri komandi mesta v Ptuju, 16. t. m pri komandi celjskega vojnega okroga in pri komandi mesta v Slov. Bistrici, 17. t. ni. pa pri iuteudanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave me>sa za čas od 1. oktobra 1926 do 31. marca 1927; 17. t. m pri direkciji državnih železnic v Subotiei glede dobave raznih kovin (svinčene plombe, baker v palicah, razne pločevine, kositer, bela kovina, svinec, bakrene cevi itd.), dobave 26.400 kg raznega železa, glede dobave sanitetnega (obvezilnega) materijala in instrumentov; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave držajev za orodje, ter glede dobave žičnih žebljev; pri direkciji državnih železnic v ZagTebu glej« dobave skretnic; 18. t. m. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave, svinca in drobnega kovinastega materijala; pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave tračnih vijaokv, žebljev in podložnih plošč za gornji ustroj; pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave strešne opeke ter glede dobave strešnega Skril ja; 20 t. m. pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave prož-nic (Stockschienen) izogibališč, podložnih plošč in drugega drobnega materijala za gornji ustroj; pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave 140.000 kg cementa, glede dobave 60.000 komadov zidne opeke: pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave steklarskega materijala, glede dobave usnjenega materijala in drobne tapetniške in tekstilne robe ter glede dobave drobnega kovinastega materijala (kositer v palicah 100 komadov, pločevina, bela kovina, svinec, svinčene cevi itd.). Natančneje v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo r Ljubljani. Borze 13. septembra. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčij-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 76—77.50, Vojna škoda 307—310, zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 193—195 (195), Ljubljanska kreditna 165—170, Merkantilna 90—0, PraStedion* 865—867, Slavenska 60—0, Kreditni 165 do 175, Strojne 112—115, Trbovlje 0—865, Vevče 108—0, Stavbna 55—65, Sešir 103—0. — Blago: Zaključka: trami merkantilni, od 6/8—7/9, od 6—11 m, foo vagon meja, 1 vagon 280—300 (280); bukovi železniški pragovi: 2.51/2.61 m, 23/24 X 13^/14 X 14, 38-38 (38), 2.45,^.50 m, 22/23 X 12^ /13 X 12, 32—32 (32), fco vagon meja, skupno 30 vagonov. Drugače nespremenjeno. ZAGREB. Na tržišču bančnih vrednot so danes močno nazadovale delnice Slavenske, ki 60 padle za polnih 10 Din. Dočim so se prej trgovale po 50—51, so danes dosegle zaključek po 42. Baje je neka oseba iz Zagreba metala velike količine teh delnic na tržišče. Drugi zasebni papirji brez spremembe. Vojna škoda je tudi ta teden začela s čvrsto tendenco. Promptno blago je končalo na 310. — Na deviznem tržišču je bila tendenca mlačna in so tečaji dalje oslabeli. Edino devizi na Italijo in Pariz sta bili neznatno čvrstejši. Skupni promet okrog 5 milijonov Din. Notirale so devize: Dunaj izplačilo 795.8—799.8, ček 796—800. Ber lin izplačilo 1343.72—1347.72. Italija izplačilo 202.88-204.08. London izplačilo 274.2 lo 275.4, New York ček 56 295-56.595. Pariz izplačilo 166—16S, Praga izplačilo 167.24 do 168.24, Švica izplačilo 1091.949—1095.949: valute: avstrijski šilingi 800.5—804.5, Kč 165—166, nemške marke 1333—1337. leji 0—27.5; efekti: bančni: Eskomptna 100 do 102, Jugo 92—94. Obrtna 56—57, Prašte-diona 865—867.5, Slavenska 30—40. Ljubljanska kreditna 165—170; industrijski: Eksploatacija 10—11, Gutmann 230— 260. Isis 50—53, Slaveks 115—125, Slavonija 32 do 32.5, Trbovlje 340 -350. Vevče 105—115, šečerana 365—400; državni: investicijsko 76.5—78, agrarne 42.5 —43.5, Vojna škoda, promptna 309.5—310.5. za september 310 do 312. kasa 309.75—310.5. BEOGRAD. Devize: Amsterdam 225S do 2268, Dunaj 795-796. Berlin 1342—134«. Budimpešta 0—795. Bukarešta zaključek 27.75, Italija 203.5—205.5. London 274.7 do 274.75, New York 56.45—56.46, Pariz 161 do 163. Praga 167.7—167.75, Švica 1093.75 do 1094. CURIH. Beograd 9.14. Berlin 123.26, Ne\v York 517.625. London 25.13125. Pariz 14.90, Milan 18.625. Praea 15.34. Budimpešta 0.00725, Bukarešta 2.575. Sofija 3.7376, Dunaj 73.0875. TRST. Devize: Beograd 48.75—49.50. Dunaj 390—400. Praga 81.50—S2.50, Pariz 80—81. London 134.25—135. New York 27.60 do 27.90, Curih 535—545, Budimpešta 0.0380 do 0.0400. Bukarešta 13—13.75; valute: dinarji 48.25—49.25, dolarji 27.25—27.75, 20 zlatih frankov 106—110, zlata lira 539.44. DUNAJ. Devize: Beosrrad 12.50—1254 Berlin 168.47—168.97, Budimpešta 99.06 do 99.36, Bukarešta 3.545 -3.565. London 84.36 do 34.46, Milan 25.45-25.55. New York 707.45-709.95, Pariz 20.42—20.52, Praga 20.95-21.03. Sofija 5.12—5.16, Varšava 78.25—78.75. Curih 136.71—137.21; valu-i e: dinarji 12.48—1254. dolarji 704.25 -1o 708.25. Deviza Beograd na ostalih bonah: v Pragi 59.625, v Berlinu 7.422. Iz življenja in sveta Tifuzna obolenja v Hannoverju Poplave niso nevarne samo ljudskemu imetju, marveč tudi njegovemu zdravju. Slednjemu so opasne zlasti posledice, ki se javljajo običajno šele potem, ko je prva nevarnost že odvr-njena in mislijo ljudje, da je življenje v normalnem tiru. Tudi na Hannoveranskem so imeli letos velike povodnji. Ko je voda upadla, je bilo prebivalstvo vse srečno, češ, da je nevarnosti konec in ljudje rešeni. Pa ni bilo tako. Že pred dobrim mesecem dni, v začetku avgusta, so se pojavila na Hannoveranskem številna obolenja, ki niso nikakor hotela ponehati. V začetku ni nihče mislil, da gre za bolezen epidemičnega značaja in obsega. Zdravniki so menili, da so pojavi bolezni nevažni in da se tifus ne bo širil. Šele, ko je bolezen začela postajati epidemična, kar je bilo posebno v začetku polovice meseca avgusta, so začeli zdravniki natančneje preiskovati vzroke številnih obolenj. Prevladalo je najprej mnenje, da se širi tifus radi uživanja sadja. Kmalu pa je bilo videti, da je ta teza nepravilna in da tiči vzrok obolenjem drugje. Odsek za zdravstvo na Hannoveranskem je izdal predpise, kako se je treba čuvati epidemične bolezni, prepovedal je sadje in šele inže-njerji so ga opozorili na možnost, da je mogoče glavna krivda na vodovodu. Takoj so bili pozvani strokovnjaki, da preiščejo vodovod in res se je pokazalo. da je bila voda inficirana. Seveda je nastalo radi tega v Hannoverju silno razburjenje. Magistrat je tako ustavil dobavo vode. dal razkriti vodovod in sedaj napeljujejo vodo po novih ceveh, ki bodo prebivalstvo čuvale vsaj novih okuženj. Število človeških žrtev pa je že doslej velikansko. Kako je Michel preplaval Kanal Oduševljenje na angleški obali. Poročali smo že, da se je Francozu Georgesu Michelu posrečilo postaviti nov «kanalski» rekord: preplaval ie Rokavski preliv v 11 ura in potolkel prejšnji rekord Nemca Vier-kotterja za dobro poldrugo uro. V francoskih listih čitamo interesant-ne podrobnosti o Michelovem uspelem poskusu. Francoski plavač se je spustil v vodo v četrtek 9. t. m. ob pol devetih zvečer pri rtiču Gris-Nez na francoski obali. Spremljala ga je ladja Maurice, na kateri se je nahajal njegov trener, njegova žena in nekateri prijatelji. Na angleško obal je priplaval drugo jutro ob 7. uri in 55 minut, in sicer je stopil na suho v zalivu Saint-Margaret. Še ob sedmih zjutraj ni bilo na angleški obali skoraj nobenega človeka; toda ko se je raznesla vest, da se Francoz bliža, se je namah zbralo do 150 ljudi, ki so oduševljeno pozdravljali plavača in ga bodrili k vztrajnosti. Neka mlada Angležinja se je takoj vrgla v kopalni kostum in plavala Michelu nasproti. Nad eno miljo je nato plavala ž njim in ga ves čas vzpodbujala, naj ne odneha. Michelovi prijatelji na ladji so se bali, da ne bi Francoz tik pred ciljem omagal, in tudi oni so ga jeli vzpodbujati: »Georges, misli na mater! Misli na svojega očeta! Misli na svojo ženo! Pogum!® Toda Michelu ni bilo treba vzpodbude. Saj ni bil to prvi njegov poskus, da preplava Kanal. In topot je bil trdno odločen, da uspe. Še prejšnji večer je dejal svojim prijateljem: «Verjemite mi, da bom dosegel angleško obal najpozneje okoli pol osme!» In dosegel jo je! Zakasnil se je le za 5 minut. Ko je stopil na suho, ni bilo navdušenju ne konca ne kraja. Vsi prisotni so se drenjali okrog njega in mu stiskali roko. Njegove prve besede pa so bile: »Potolkel sem Nemca!* Pri zajtrku, ki so mu ga priredili v neki gostilni v Saint-Margareti, je pripovedoval Michel novinarjem, kako se mu je godilo med plavanjem. Porotne obravnave Ljubljana, 13. septembra Prebrisana goljufica Danes se je pričelo jesensko zasedanje ljubljanskega porotnega sodišča. Dvorana le bila skoro prazna. Porotniki sami kmetje. Mimo sede kakor na oddihu; njih žu-IJave roke počivajo na klopeh, njih oči pa mirno zro mlado obdclienko na zatožni klopi. Srednje velika, debelolična Angela J., doma iz Ljubljane, čepi sključena pred sodniki, z rokami se lovi po sedežu kot bi se potapljala; obraz je ves moker od solz. Obtoženka Angela ima trgovsko šolo, a službe ni mogla dobiti. Ker je njen oče ubog upokojenec, ki dobiva samo 760 Din mesečne pokojnine in ima skrbeti še za ženo in dva otroka, si je Angela izbrala poklic navadne strežnice in prevzela mesto pri odvetniku dr. Gustavu Gregorinu. Dr. Gregorinovj so jemali blago za svoje gospodinjstvo pri trgovcu s špecerijskim blagom, g. Josipu Sa-tranu, m mesečno obračunavali. To priliko je Angela izrabila in pričela nabavljati vse mogoče stvari, kakor: salame, rum, konjak, sir in bonbončke še za lasten priboljšek. Trgovcu so se veliki izdatki zdeli sicer nekoliko sumljivi, vendar je spočetka molčal. Tem bolj, ker je Angela sama zahtevala, naj napravi račun, ki ga pa seveda ni pokazala dr Gregorinu, temveč ga je vtaknila v žep, da ji ne pridejo na sled. Dekle je porabilo od 15- maja do 26. avgusta za svoje namene na tak nepošten način za 8 974 Din blaga. Ker pa trgovec Satran le predolgo ni prišel na svoj račun, je poslal nov račun direktno svojemu odjemalcu in tako je prišla končno nečedna manipulacija Angele na dan. Porotnik Pa še razne druge goljufije ima na vesti. Lani decembra se je odločila, da odpotuje s svojo prijateljico Marijo T. v Beograd Nabaviti pa si je hotela poprej še dovolj perila in obleke. Navihani glavici sta naročili najprej pri tvrdki Sitar & Sve-tek v Ljubljani štampiljko na ime dr. Gre-gorina, nakar ie Angela kot trgovski na-obražena napravila kar tri garancijske izjave in pritisnila štampiljko, potem pa sta odšle na delo. Načrt je bil izboren, delo je šlo gladko od rok. Dne 24. decembra ji Je izročil trgovec Matija TTebar na podlagi potvorjene garancijske izjave par najfinejših čevljev in dva para nogavic, tvrdka »Elite« pa za Silvestrovo obema prijateljicama dva ženska plašča in dve obleki. Preskrbljeni taka za pot, sta Angela in Marija končno v resnici odšli v Srbiio, kjer so Ju pa kmalu izsledili. Marijo so po zaslišanju izpustili in je še sedaj niso našli, Angela pa je bila na podlagi tiralice aretirana v Kruševcu in izročena ljubljanskemu sodišču Na današnji razpravi je Angela skesano priznala svoje grehe. Porotniki so potrdili edino glavno vprašanje o krivdi, nakar je bila obsojena Angela z uporabo izredne milosti, ker še ni bila nikdar kaznovana, na 15 mesecev ječe. Razprava proti Ani Špilakovi radi goljufije je bila zopet preložena. Obtoženka je poslala namreč zdravniško spričevalo, da je bolna Maribor, septembra Uboj radi dekleta Jesensko zasedanje mariborskega porotnega sodišča je bilo otvorjeno danes z razpravo proti 301etnemu ključavničarskemu pomočniku Mihaelu Rambaherju, ki je bil obtožen hudodelstva uboja in težke telesne poškodbe. Dne 1 maja 1926 zvečer je bilo v gostilni Skaze na Betnavskl cesti v Mariboru zbranih več delavcev, ki so praznovali svoj delavski praznik, med njimi tudi Miha Rambaher ta Franc Zortac. Sedela sta vuk pri svoji družbi pri dveh (OMdnJlb mizah. V Rambaherjevi družbi sta bili tudi dve dekleti. Deklica sta okoli polnoči radi neznosne vročine odšli iz gostilniške sobe malo na zrak. Za njima je stopil tudi Zorinčev tovariš Avgust Fras in se zunaj z enim dekletom pogovarjal. To je Ramba-herja silno razburilo. Poznal je Frasa, naj se takoj odstrani ln mu dejal obenem Laus-bub. To je bilo pozneje povod za težko ža-loigro. Med obema družbama je prišlo namreč ponoči na poti proti Novi vasi do krvavega spopada. Rambaher Je zgrabil najprej Frasa za prsi, ga udaril s pestjo ali ročajem noža po glavi, ga zabodel v levo roko in mu prerezal kito palca. Frasu je priskočil na pomoč Franc Zorinc, Id pa Je plačal to z življenjem. Razkačeni Rambaher mu je namreč prerezal vrat na desni strani tik pod spodnjo čeljustjo v dolžini 8 cm. S težavo je smrtno ranjen šel proti domu, kjer se Je vsled slabosti končno zgrudil onemogel na tla. 2e naslednjega dne je umrl v bolnici radi izkrvavijenja. Porotniki so soglasno potrdili vprašanje krivde, nakar je bil Rambaher obsojen radi hudodelstva uboja na 4 leta težke ječe. • Vlom na postaji Vuhred Dne 24. februarja ponoči sta delavec Josip Hauptman in mesarski pomočnik France Rojs v družbi z Mirkom Ličanom vlomila v zaklenjeno skladišče železniške postaje Vuhred-Marenberg in ukradla tamkaj zaboj, v katerem ie bilo skoro za 14.000 Din tobaka, cigaret in cigar. Plen so vsi trije zanesli k nekemu gostilničarju na Je-lenče in si ga tamkaj razdelili. Gostilničarju se je velika količina tobačnih izdelkov zdela takoj sumljiva. Povedal Je zato o stvari svojemu svaku, ta pa je ovadil dogodek žandarmeriji. Dočim se je Haupt-manu in Rojsu njihov del plena pos--"" odnesti, je Ličanov delež ostal pri ničarju in so ga orožniki zasegli. V preiskavi sta skušala oba obtoženca dokazati svoj alibi, kar pa se jima ni posrečilo. Hauptman ie vrh tega na sodišču že znana firma. Bil ie namreč »šele« trinajstkrat kaznovan in sicer sedemkrat radi tatvine. Hauptman in Rojs sta tudi danes trdovratno tajila vsako krivdo, a jima vse skupaj ni nič pomagalo. Porotniki so namreč z 8 glasovi potrdili vprašanje glede vloma in je senat obsodil nato Hauptmana na 5, Roj-sa pa na 3 le'a težke ieče. Nekemu obiskovalcu porotnih razprav je bil danes ukraden dežnik Dobro bi bilo, da bi detektivi poslušalce malo perlustrirali, kajti med njimi je precej sumljivih elementov, ki hodijo k razpravam tratit dragocen čas. Mladost, svežost in t enota C teme Mouson Shranite numerirane kartončke. Darila: CREME MOUSON Fran Korošec, urar, Ljubljana, Barvarska steza 6 (I nadstr). "6 (dohod iz Poljanske ceste ob h;ši štev 7.) sprejema in popravlja vsakovrstne ure trpežno hitro in ceno ter daje 1 leto garancije. Nadalje izdeluje vse specijaine dele za ure itd. Popis ŽUŽEMBERK. V naš okrajni cestni odbor se bodo končno vendar enkrat vršile volitve za novi cestni odbor. Stari je obstojal že izza predvojnih časov in je bil izvoljen po načrtu takratne klerikalne strahovlade. Za to so pa v našem okraju ponekod tudi danes ceste take, da še sedaj, ko je lepo suho vreme že nad mesec dni, prevrneš voz, če ne paziš, zaradi grap pri belem dnevu. Vsled tega apeliramo na vse občinske odbore in tudi na druge merodaj-ne faktorje, naj volijo, oziroma imenujejo v novi cestni odbor take ljudi, kj so zmožni in imajo skrb in voljo za javen blagor. Stari odbor je dokazal v svoji dolgi dobi dovolj, da nima zmožnosti za to. Saj je pustil ležati sneženo oralo toliko časa na prostem, da je razpadlo. Letos pa je dal cestni načelnik napraviti takoj ob pričetku leta novo snežno oralo, ki veliko stane, pa ga zopet pustj ležati celo leto na dežju, kjer čaka, da zopet segnije. In davkoplačevalci tarnamo, ker moramo plačevati visoko cestno doklado. ln ti mostovi se flikajo z ielovino, morda za to, da bodo poprej novi kakor naš farovž. Prejšnji Franc Valant je ime! tri cestarje in nobenega tajnika, zato pa vozne ceste, sedaj pa ima pet cestarjev in baje — še tajnika, ceste in mostove pa v najslabšem stanju, zato ie pa cestna do-klada še sedaj visoka. NecAVicE JtU Mnji$e in revije Kosi Anton: Nova zabavna knjižnica 1. zvezek. Str. 48. Anton Kosi, nadučitelj v Središču ob Dravi, znani ln zaslužni naš mladinski pisatelj, je od L 1891—1910 v samozaložbi izdal 14 zvezkov Zabavne knjižnice za slovensko mladino. V 46.000 izvodih se je razširila Kosijeva knjižnica po Sloveniji in bila pri mladin prav posebno priljubljena. Kosi pozna otroško dušo, zato jI je podajal pesmi, povesti, pravljice in pripovedke, legende, pregovore, šale, uganke in poučne črtice, ki so jih otroci čltali s Pridom in užitkom. Zdaj je začel Izdajati Novo zabavno knjižnico z istim programom. Prečita! sem ves 1. zvezek in zato ga lahko resno priporočam roditeljem in mladini. B. Borkova črtica Izza mladih let ie tudi biograf ično zanimiva: Borko je bil že kot šolar pri Sv. Bolfenku na Kogu, ki ga Je med prijazno, kakor ovce lcrotko hribovje Slovenskih goric postavila božja roka, urednik in pisatelj! Z dvema tovarišema je Izdal dve številki rokopisno »tiskanega« lista »Gorice«. In začel pisati zanj »roman« o slovanskih blagovestnrkih! Nadaljno tva-rino tega 1. zvezka tvorijo poetične Kosi-jeve legende, dve ljubeznjivi črtici o sv. Savi. par pravljic, povestice o psih, prof. J. Koprivnikova poučna črtica o sladkorju v pesi in trstu, končno pregovori, kratko-časnice, uganjke, rebusi, zabavne naloge i. dr. Fr. Ločniškar je prispeval dvoje dobrih otroških pesmic. V vsem torej prav okusno, za deco vrlo zanimivo sestavljena in urejena knjižnica. Posebej opozarjam šolska vodstva nanjo! Razširjajte jo med mladino! Cena Din 7.50. F. G. «Nova Evropa« in «Volja» — cNova Erropa* št. 4 in 5 z dne 11. t. m. je izšla pod geslom cNova Rusija na vidikuj in je izključno posvečena ruskim vprašanjem. Vsebina: Rusija v Novoj Evropi (Č). Nova Rusija (V. Markov). Novi prav-ci sovjetske politike (A. Vistrovski). i Karla Marxa. — Sutor ne ultra crepidam (Dr. I. Jelavič); Naša politika (S. N. Kosauovič); Korupcija (M. O.); U paklu Evrope (D. D. Zavaljevič); Aleksandar Mil-lerand (Kosta Petrovič); 150 godišnjica Udruženili država Severne Amerike (D. M. Prelog); Domina Despina (M. Rajifid); Chanson d'amour (Dr. L.); Književna kritika u zemlji orhideja (M. M Pešič); Kronika. cFigarova ženitba* u prevodu M. Gro-la (Sava Jakič). Zunanja politika. Pregled. Beleške. — Vsebina te simpatične revije je dokaj raznovrstna, vendar pa 6e nam zdi, da se mnogo premalo ozira na Slovence. Sicer pa tudi slovenski časopisi in revije niso mnogo boljši glede Srbohrvatov. Vsi se pro-tistransko zlasti na književnem polju prav krepko preziramo in raje pišemo o francoski, angleški, danski, finski itd. literaturi, kakor pa o nam najbližji, sosedni. Pred vojno smo visi v tem pogledu veliko manj grešili in se bolj zanimali drug za drugega. Danes se kljub najrazličnejšim kongresom bolj in bolj odtujujemo. Javna zahvala Podpisani Janez Šmit, lastnik od požara uničenega posestva na Selu pri Bledu, se toplo zahvaljujem nadvse kulantni in ugled« ni zavarovalnici Croetia, zavarovalna za> druga v Zagrebu, ki mi je potom podružni« ce v Ljubljani in ravnatelja centrale prizna« la ves zavarovani znesek za odškodnino, če« prav mi ni šlo vse. Izvršila mi je izplačilo 100.000 K odškodnine nepričakovano hitro. Škodo sem utrpel od 8. na 9. avgusta. O iz« plačilu sem bil že obveščen in denar prejel 16. avgusta. Radi tega se čutim dolžnega, da se ji javno zahvalim in jo priporočam vsa« komur najtopleje. Selo, 4. septembra 1920. 1256 JANEZ SMIT. ■■■■■■•■•■■■Uimmuuiumii I i laimc mu potrebuje Hotel CENTRAL v Sarajevu.-Izvežbane in dostojne moči naj pošljejo ponudbe s priloženimi spričevali in fotografijo na upravo hotela. 6530 a I JU t III. Teronska tehnična sokolja v Ljubljani naznanja tužno vest, da je dne 12. t m. preminul nje uslužbenec, gospod Dragotin Oblak brzojavni In tolef. nadzornik Pogreb se vrši v torek, 14. t m. ob 17. uri iz državne bolnice. Marljivemu in vestnemu uslužbencu, trajen soomln. 6574 Ljubljana, 14. septembra 1926. ZAHVALA. Najprisičneje se zahvaljujemo za vse dokaze iskrenega sočustvovanja in za mnogoštevilno spremstvo na zadnji poti našega predobrega soproga. očeta, starega očeta in strica gospoda ALOJZIJA RAHNE posestnika in šol. preds. v Zaloga. Posebno zahvalo smo dolžni iz->eči požarni brambi iz Zaloga in šolskemu društvu za polno številno udeležbo le poklonjene vence. Vsem tisočera hvala! Izkreno zahvalo smo dolžni tudi častiti duhovčšini D. M v Polju za spremstvo na zadnji peti ZALOG, 13. sept 1926. Žalujoča rodbina Rahne-tova Prešone ocvirke od slanine po 5 Din kg, in znamke J. P. I95 v sodih po 50, 100 in 200 kilogramov po najnižjih dnevnih cenah prodaja tvTdka evold Popovlt, LjuNinno. Zidarski polir se sprejme takoj. Naslov in reference poslati na oglasni oddelek „Jutra* pod: 6384 »Trezen in samostojen" Cementnih 6565 a juta vreč za napolnitev po 50 kg, celih, dobro ohranjenih kupim večjo množino. Ponudbe z vzorcem in navedbo cene na; Janko Krek, LJubljana, UoSnJakooa ulica it. 4. Orodni ključavničar z 10 letno prakso, samostojen v izdelavi orodja za stiskalnice (Schnitte und Stanzebauer) išče meata. Ponudbe pod „Orodjar" na oglasni oddelek .Jutra". 6572 a Potrti neizmerne žalosti naznanjamo, da je dne 12. septembra 1926 po dolgotrajni in mučni bolezni preminul naš iskreno ljubljeni soprog, oče, brat in stric, gospod Janez Štrukelj pis. oficijal v pokoju ia posestnik v Krafinjl. Pogreb predragega pokojnika se bo vršil v sredo 15. septembra 1926 ob 10. uri iz hiše žalosti na farno pokopališče v Krašnji. Žalujoča rodbina Štrukelj. Mici Oblak sporoča v svojem in v imenu sina Dragana ter ostalih sester, bratov ln sorodnikov pie- tužno vest, da je njen srčnoljubljeni soprog, skrbni oče, itd. gospod DRAGO OBLAK brzojavni mojster v nedeljo rne 12. t. m. ob pol 9. uri po mukepolnl bolezni preminul. Pogreb dragega pokojnika se vrši v torek dne 14. septembra ob 5. uri popoldne iz mrtvašnice drž. bolnice na pokopališče k Sv. Križu, kjer se položi k večnemu oočitku LJUBLJANA, 13. sepl 1226. Opr. št. 27182/24 ad 12. Razglas. naibolfše ,najtrpežnejse, zato najcenejše Gospod minister socijalne politike v Belgradu ]t svojim odlokom z dne 29. julija 1926 O broj 167/IV zniža počenši s 1. avgustom 1926 prispevek za delavske zbornice, določen z odlokom z dne 12. avgusta 1924 S broj 49/IV, od 0.5% na O^Vo zavarovane mezde, ki služi za podlago pri odmeri prispevkov za bolniško zavarovanje. Prispevek za delavske zbornice se predpisu(e samo za one osebe, ki so uvrščene v VI. do vštevši XVIII. mezdni razred. Prispevek za delavske zbornice znaša v mezdnem razredu: VI. VII VIII IX X. XI. XII. XII. XIV. XV. XVI. XVII. XVIII o-io 0-12 o-H U'17 0 21 0-25 0-3U 0 36 0'43 0'52 0"ol 0v J 0*8 ) Din na teden. Prispevek za delavske zbornice je dolžan plačevali delodajalec, ki ga pa sme v celoti odtegniti od nameščen-čevega zaslužka. Ob priliki znižanja prispevkov za delavske zbornice je izdal Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu nove tablice prispevkov, ki si jih delodajalci morejo naba viti pri podpisanem uradu po Din 1"— (en dinar) komati Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani dne 26. septembra 1926. 6562 a Ravnateij: dr. Bohinjec s. t. Tužnim in potrtim srcem javljamo vsem sorod-aikom, prijateljem in znancem, da je naša iskreno jubljena soproga, hčerka, sestra, snaha, svakinja in t ta, gospa v» r soproga stavbenika >o dolgi in mučni bolezni, previdena s sv zakramenti za umirajoče, danes 13. septembra ob pol štirih zju-raj izdihnila svojo blago ln dobro dušo. Pogreb nepozabne pokoinice se bo vršil v torek, Ine 14. t. m. ob petih popoldne Iz hiše žalosti, Voš jakova ulica 4 (preje Cesta na gorenjsko železnico), t pokopallšte k Sv. Križu, kjer se položi v rodbin-- o grobnico k večnemu nvru. Maša zadušnlca se bo darovala v cerkvi Marijina Oznanjenja dne 16. septembra 1926 ob devetih i poldne. Blago pokojnico priporočamo v prijazen spomin V LJUBLJANI, 13 septembra 1926. Žalujoči ostali. •JUTRO, it 211 8 Torek 14. IX. 1026 Oevre Richter Frich: 37 Rdeča megla Roman. A zdajci se je sklonil naprej. Njegovi veliki uhlji so se zganili Nekdo je prihajal po stopnicah s podsrešja. Kdo bi utegnil biti? Ob tej uri! Stari mož je nehote segel v žep in izvlekel samokres. Taka je bila njegova navada. Toda kaj mu je pomagalo orožje? Vrata so se odprla. »Kdo je?« je vprašal. Bil je belolasi polkovnik, ki je uro poprej otel pevko iz črnčevih rok. Častitljivi gospod je zaprl vrata za seboj. Nato je počasi stopil k mizi. »Zdravnik sem,< je rekel preprosto. »Prišel sem, da preiščem vaše oči.« »Izredno ste ljubeznivi. Toda ne pomnim, da bi vas bil dal poklicati. Moje oči so mi pripravile toliko jeze, da mi jih ni prav nič žal.« XLII. Bolni lev. Ni se zdelo, da bi bil Mortonu položaj le količkaj neroden. Zamišljeno je sedel v svojem ogoljenem naslanjaču in puhal goste oblake dimu v zrak. »RaJ bi vedel, ali ste vi tisti, ki nam je poslal dvesto mornariških vojnikov na vrat,< je rekel po kratkem premolku. »Da,« je dejal polkovnik. »Jaz sem tisti.« »Zabavna šala. Stavim, da ni na otoku nobenega tujca razen vas in pevke. Ali mislite, da ne poznam ameriških vojnikov? Oni bi napravili več hrupa kakor cela turška muzika. A to, da ste izpustih Sama z novico, da je otok obkoljen, je bila drugače zelo prebrisana misel. Nu, kako vam je prav za prav ime?« Tujec je nekoliko pomislil; nato je stopil bliže. »Moje ime je pač nevažno,« je odgovoril. »Naj se imenujem tako ali tako, vaša usoda je zapečatena in ne uide te ji več.< Morton je v zlobnem nasmehu pokazal svoje žolte volčje zobe. »Vidi se, da me še ne poznate,« je rekel mirno. »Drugače bi morali vedeti, da James Morton ne hodi po ravni cesti kakor ostali ljudje. Še nikoli nisem bil v zadregi za izhod. In če se izjalovi vse drugo, poslednja vrata ostanejo zmerom odprta. Deset minut še ni tega, kar so odnesli nekoga, ki se je naveličal. Ime mu je bilo F.etro Cerani.« »Cerani je mrtev?« je začudeno vprašal tujec. »Da,« je odvrnil Morton in mahnil z roko, kakor bi si otresal prašek z rokava. »Zdi se, da vam ta vest ni baš po godu. Nu, vrh Pietro je vedel, kaj je storil. BO je neverjetno čuvstven človek. Alkohola ni maral, zato pa se je opajal z glasbo — in umori. Ali poznate njegovo zgodbo?« »Ne.« »Zelo je zanimiva. Sicer pa sem mislil, da ste prišli proučevat, kakšno je fazmerje tega otoka in njegovih prebivalcev do kazenskih zakonov. Ali niste nastavljeni v Pinkertonovem detektivskem uradu?« »Ne.« »To mi je drago. A povejte mi vendar, kaj delate tu in kakšna smrt vam je ljubša? Cul sem, da so cianove pare v tesno zaprtem prostoru zelo prijetno sredstvo, ki ne povzroča nikakih bolečin. Kako mislite o tem?« Tujec se je nestrpno zganil. »Ne zavlačujva pogovora brez potrebe. Prišel sem na tok, da doženem, kaj se je zgodilo z »Eaglom«.« »Morton se je komaj vidno zganil. »Oh,« je rekel, »čuden možak ste in poguma vam bogme ne manjka. Drugače pa pravijo, da ni baš dobro vojevanje, ako jo mahne človek naravnost v levji brlog«. »Kakor že. Ako je lev bolan ...« Morton se je progljivo zasmejal. »Podcenjujete me«, je dejal. »Na ognjenik ste stopili, dragi gospod, Ce mislit pohoditi Jamesa Mortona, pa naj bo še tako bolan. Vidite tale gumb? Samo malce pritisnem nanj, pa zleti velik del otoka v zrak. To ni grožnja ampak opozorilo. Ne silite me, da bi vas povabil na skupen polet.« »Namen tega gumba sem zdavnaj spoznai,« je rekel tujec s pritajenim smehom. »Temu primerno sem tudi uredil svoj ravnanje. Električna žica, ki vodi v klet za dinamit, je prestrižena. Da niste slepi, bi me bili videli. Morton, ki se je že napol vzdignil, je pal spet na svoj stol. »2e v drugo vas vprašam,* je rekel mrko, »česa iščete tu?« »Rad bi slišal iz vaših lastnih ust, kako ste oplenili »Eagla« in kako ste ga spustili v zrak«. Nobena mišica na Mortonovem obrazu ni trenila. »Bogme ne vem, kaj pomeni to čenčanje. Bržkone me hočete zamuditi med tem pa čakate pomoči. Ali ste morda poklicali topničarko z Bermudov? Kaj vam' je prav za prav do te stvari?... Ne drezajte vanjo, ako vam je do življnja«. »To mi je svetoval že nekdo drugI.« »Arsene Lupin.« »Glej, glej- Dobre zveze imate. Mislil sem, da je že pozabljen. In kdo ste vi?« »Moje ime je Jonas Fjeld, če vas res tolikanj zanima. Zdravnik sem.« »Tako, doktor Fjeld!« je počasi rekel Morton. »Tisti, ki je stri Jozijo Saimlerja in pognal Jacquesa Delmaja v zrak. In zdaj ste se lotili še trjega oreha. Rad bi bil vedel kakšni ste na oko«. j MaH oglasi, ki lužijo v posredovalne In socialne namene uotinstva, vsaka beseda 50 par Najmanjši znesek Din 5"—, Zenltve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I*—, Najmanjši zncaali Din 19 —» Pisalne stroje Y,fb tt f 1: kupuj**, zaiift-niava in -opravlja nai-MŽjih rer u =t- ■ i" hartiK Jos. Pati. Ce);--. Kr.-.'«-1'etra cesta 4. Modistka 11 laik liorvs- pr-poroča Ka vsa v m<- istovr1.." fclro-ko spadajoča .VU Dalma-t-,no\a uli<-.-i 1U.11 — od novembra naprt;: Jurčičev trg it 2 (sedaj legama r.aho-vec). Šivilja ► e pri}>oro*a boljšim majn za. ot'i*ke in j*-t,;o. Naslov v u^lasnem oddelka «Jutra*. 26144 Pekovski vajenec j mo^an in zlrav se sprejme takoj. Nasl>»v v oglasnem 0'Melku «Juua». 25985 Vinogradnik in vrtnar izvežban in trezen, s t©6- letno prakso, po mogočnosti dotx»r vzgojitelj cvetic, dobi s I u 7. bo v Dalmaciji. Ponudi- /, zahtevkom in epii-če < je poslati pod Šifro «K-,': oouzdan P-320* na Inu • - kiain d. d., oglasni zavo«i. Zagreb, 1-78. 25868 Gospodično » ff-vori flubio nemiko. ; solidno, (»iinpatično in ki ' hi pomagala pri pospravlja-I nju. k 3 in T^tnima | otrokoma. Naslov: Polaček - Sombor. 25845 (dobe Žensko —35 let staro »prejmem ra deželo ▼ boljSo hi$o k .ivema otrokoma 1—2 let stara. Plača po dogovoru. V poštev pridejo z dobrimi dolgimi spričevali in tdrav-r;5kim spričevalom. — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra* ood Ffro ^Stalna ■Inžba*. 26076 Trg. poslovodjo prvovrstnega. ItrtSbanega špecerijski, galanterijski !n mj»nnfaktiirr.i stroki, ta rodstvo prodajalne v 8lo-v pni ji iSCem. Kavcija potrebna. Ponudbe pod flfro • Poslovodja* na «A!oma Companvv Ljubi jan.i l'6060 Absolventa trg. šole i dobrimi rp^evali, sprejme kot ;>raktikanta k 1'- trgovin? v p'-arno. Josip Šlovenj- gradfc. 25953 Mizar, pomočnika mlajJo moč takoj sprejmem Naslov v ojrl?«nfra oddelku •Jutra*. 26036 Učenec p primemo t-olako izobrazbo, za maau fakture o trgovino v Ljubljani, s* sprejme ob lastni o§krl»\ Ponudbe na oglarai oddelek «.Tutra» pod «Ljubljan:. 26» Učenca - primarno Šolsko izobrazbo sprtjmem v špecerijsko trcroviriA. Naslov v oglas- nuui o i'triku a-najska cest« 22. 25961 Gozdnega čuvaja Hog^rja) za veleposestvo na Dolenjskem iščem. Tx»-gar mora biti zmofoa nadzorovanja gozdne se." n> itd. Ponndbe z navpdl»o '.-islov v oglasnem oddelku «Jutra». 26096 SI u 7. b a kmetijskega strokovnjaka Kmetijska družba za Slovenijo razpisuje službeno mesto kmetijskega strokovnjaka, bodisi kot strokovnega uradnika, bodisi kot p-ak*;kanta. — Prosilci i kademsko naobrazbo in primerno kmetijsko prakso imajo prednost. Nekolko-vane proSnje s potrebnimi dokazili svoje uspoeoblje-n" :i je vloiiti na Glavni o-bor Kmetijske družb« do 1'\ oktobra t. 1. Honorar, o? "t. plača se določi dogo-• no. Nastop sluibe Čim-preje. — Kmetijska družba za Slovenijo. 26104 Postrežnico pošteno, ki je že služila kot hišna in zna serriraii, s knjižico in dobrimi spričevali ali priporočili. za delo cl 7. zjutraj ao 5. pop., sprejmem takoj proti dobri plati. Predstaviti M Puharjera nlica 14/1 — za Narodnim domom. 26114 Stavbnega polirja energičnega in z večletno prakso, ki ima veselje stavbo tudi v akordu prevzeti, pri tem mora založiti nekaj kavcije, sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 26157 » eek Gospodična z večletno prakso želi mesto blagajni?arke ali pisarniške pomočnice Cenjene Itonudbe na oglasni oddelek •Jutra* pod Šifro »Večletna praksa*. 2o075 Trg. sotrudnik izvežban prodajalec in iz-lotbeui aranžer, leli plemeniti službo. — Cenjene ponudbe na oglasni oddelek 25898 Korespondentinja za slovenski in nemški jezik išče mesta. — Ponudbe pod «Vstrajna in vestna* na oglasni oddelek «Jutra». 25893 1500 Din nagrade dobi, kdor mi preskrbi stalno službo III. kategorije pri financi. carini. poŠti ali kje drugje. Star sem 18 let ln absolvent meščanske šole z nižjim tečajnim izpitom. Cenjene ponudbe po>i značko cl500 Din* na oglasni oddelek •Jutra* 25994 Natakarica po-štena in kavcije zmožna, išče službe v mestu. Gre tudi na deželo. Reflektira na stalno službo. Nastop 15. t. m. ali 1. oktobra. — Ponudbe na upravo «Jutra» v Mariboru pod «Po št ena natakarica*. 26159 Restavr. kuharica želi službe. Jarc, Maribor, Slovenska 22. 26161 Pošteno dekle zmožno vseh del in tudi kuhe. išče službo pri mali družini. Naslov: Maribor, Koroščeva ulica štev. 43. 26160 Kdor me sprejme v službo kot slugo ali kaj drugega, sem mu pripravljen oskrbovati vožnjo s kolodvora in na kolodvor brezplačno, ker posedujem lastnega konja in voz. — Prednost imajo oni, ki imajo hlev. Vsi drugi pogoji ustmeno. Dopise pod šifro «Vožnja 3* na oglasni oddelek «Jutra*. 26103 Uradnico ves daa odsotno sprejmem na stanovanje, event. tud5 na hrano. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 96116 Pletilko vBft XM& Trg. pomočnik špecerijske in delikatesne stroke, s trgovsko šolo, vršč slovenskega, hrvatskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, prost vojaščine, želi primernega mesta za t£.kojSnji nastop. Ponudbe na oglasni oddelek «Jntra» pod značko «Agilen 106*. 26166 Chef de cuisine zmožen hrvat., nemškega, italijanskega in francoskega jezika, s prvovrstnimi referencami svetovnoznanih penzionov in hotelov, M gospodinje išče vdova pri starejšem samcu ali vdovcu s par otroci. Gre tudi k orožnikom. — Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro cGospodinja 98» 2G098 Mladenič priden, poSten, zanesljiv in popoln abstinent, vajen vsakega de'ia, išče kakršnekoli službe — ker je brez sredstev. Ponudbe na ogl. oddelek «Jutra» pod iifro •Abstinent». 26136 Dekle z dežele želi službe v boljši hiii ali gostilni, kjer bi se lahko priučila kube. V začetku tn mesec brezplačno. Ponudbe na oglasni oddelek •Jutra* pod «.Deželanka». 26154 Mladenič % nekaj izobrazbe :i š č e službo skladiščnika — gre tudi na deželo. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 26132 Knjigovodja samostojen in z večletno prakso, zmožen vseh pisar, poslov, želi preineniti dosedanje mesto. — Pismene ponudbe j^od šifro »Zanesljiv 316» na oglasni oddelek pod Iifro «Per-181». 2*151 Spalnica radi selitve ugodno naprodaj. Ogleda se od 10.—12. dopoldne na Sv. Petra c. It 68fn. 26043 Hrastova spalnica nolitir&na. nova. naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku . 26003 Hmelovk 30.000 komadov. 4—S m in 6—10 m dolžine, prodam. Dobava takoj franko vagon Sevnica. — Interesenti naj se javijo pod značke •Hmelorle 92» na oglasni oddelek c.Iutra». 25952 B. S. A. motor s prikolico in elektr. razsvetljavo, skoraj nov, ceno prodam. Stroj brez napak. — Poizve se pri pod-zastopstvu B. S. A. motore. St. Kenda, Maribor, Tat-tenbachova 19. 25937 Pohištvo Otomano, 2 postelji, žim-nico, 2 žična modroca, mizo za kuhinjo in lep ležalni stol prodam. Oeleda S' med 2.—5. uro pop. pri Petriču v Zeleni jami 53. pritličje levo. «6150 2 lončeni peči skoraj novi. za sobe, poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 25909 «Vinobister» je novoizumljeui aparat, ki mehaničnim potom bistri in čisti vino, ter mu odvzame vse nečiste in nezdrave snovi. »Vinobister* pritrdite na vinski sod in vsako tudi najslabše vino teče iz soda kristalno čisto, ker aparat vse nečiste kali zbira in od vina odstranja. Razpošilja se franko po 400 Din od izumitelja V. Simonif. me-baničarja v Ptuju. Znesek je poslati naprej. 25903 Sodi leseni ia embalago, kaior tudi več ieleznih in pločevinastih sodov ugodno naprodaj. Carl Pollak d. d., Ljubljana, Sv. Petra cesta it. 68. 25912 Radi opustitve trgovine je priložnost ceno nakupiti ie še do 15. novembra 1.1. 20—60 % popusta Jos. Šelovin-Cuden trgovina zlatnine, srebrnine in kole«, Mestni trg St. 18. 26156 Avto znamke «Fiat». v dobrem stanju, naprodaj. VpraSa- nja na oglasni oddelek .Jutra* pod iifro »Nizka cena it. 140». 26108 Več moških oblek skoraj novih in 8 povTgni-ka prodam na Rimslci cesti St. 28/1. 26120 Pisalni stroji najboljših in najce- neje pri Jos. Pukl, Celje, Kralja Petra c. 4. 183 Pšenične otrobe srednjedebele dobavlja franko postaja Jarie-llen-gei po 1.25 Din valjčni mlin Ivan Naatran, Radomlje. 24474 Jabolka zrela in zdrava, za mošt, kupim proti takojinjemu plačilu. Ponudbe v dnevni ceni na: F. Linke & Eomp. — Graz. 26111 Češplje sveže dobite danes v Sle— ikovi ulici 5, dvoriiče. — Cena 2.75 ln 8 Din. 261^4 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Čeme, juvelir LJubljana Wolfova nI J. Kot Inštruktorja k dvema dečkoma Učem proti popolni hrani poŠto-neg*, inteligentnega in tna-Sajnega dijaka 6. 7 ali 8 gimnazije. Reflektiram samo na dobrega. Naslov v ogIa«ti»m oddelku «Jutra» 25957 Klavir ln sploino glasbeno teorijo poučuje gospodična začetnike — tudi na domu. Več T Kolodvorski ulici itev. 23, pritličje. 25879 Lecons et cours de convers. francaise par Ume. Arsenier, prof. du Cercle francais. Nouvelle m#thode, rapide, facile Rensiegnement: VLlla Had-ji. Mirje, Gorupova ulica itev. 16. — fcous les jours de S'.i—et de 7-« p. m. 26122 Pouk v francoščini Mm«. Arzenieva, profesorica cercle francais. poučuje po najnovejši lahki in hitri metodi posameznik« in skupine. — Pojasnila se dobe v vili Hadži. Mirje, Gorju-pova 16, vsak dan od 3 % do 4 H in od 7 do 8 ure. 26123 Nemščino poučuje izpraSana učiteljica Prevzame tudi mesto kot domača učiteljica in vzgojiteljica. Cenjene ponndbe na oglasni oddelek cjucra* pod .Učiteljica 22». 26142 Pritlično hišo z 8 ha zelo plodne zemlje, v nepoeredni bližini velike parne iage v Bosni prodam Na hiSo vezana gostilniška in kavarniika koncesija. Poleg hiše vsa gospodarska poslopja. — Vse skupaj se proda za 180.000 Din. Vsa pojasnila daje D r a g o j e T e n d e r i č, Gornji Pod-gradcl, pošta Bos. Gradiika 25995 Hiša s trgovino blagom v lepem enjske, poceni z mešanim bi kraju Goren; naprodaj. — Pojasnila daje Frane S e č a r, trgovec v Kranjski gori 25954 Ugodna prilika za nakup posestva v bli-'ini Maribora — 45 oralov, crozd, vinograd, hiia, gospodarska potlopja in vi-ničarije. Naslov v upi&vi .Jutra* v Mariboru. 25936 Kože polhovke, krtove in veeh vrst divjih Hvali kupuje D. Z d r a v I č v LJubljani, Florijanska ulicn £tev 9 21601 Tehtnico rabljeno declaalko kupim. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra* ood .Dobra tehtnica« 259» Za plesiranje in kufriranie kupim dobro ohranjen stroj. — Ponudbe pod .Ročno delo» na egl oddelek .Jutra* 25833-a Električni motor 3 HP. 110 volt, kupim. — Ponudbe pod «Metor» na oglasni oddelek .Jutra«. 26155 Pisalni stroj boljii, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe n i oglasni oddelek .Jutra* pod Šifro .Stroj*. 26155 Pisalno mizo ca. 1 m dolgo kupi A Zalokar, Goeposvetska c. it. i. 86188 Graščino .- 1»0 Jokov posestva, polovica polja, 8 johe hmelja in veliko poelopje, prodam ali pa odd.im v najem Fnndus lnstructn«. — (..rad Pro-nik. pošta Celje. 24405 K :pim posestvo v Sloveniji, na Hrvatskem ali v Slavoniji, katero ne spada pod agrarro reformo in je ležeče v bližini železnice. — Izmera 30 oralov prvovrstne orane zemlje, 30 oralov travnikov ln 200 d« 800 oralov gozda za posekati. Stanovanjsko in gospodar. poslopje mora biti v najboljšem stanju. Ozira Ponudbe pod se samo na ugodne ponndbe .Strokovnjak 33» na opl.isnl oddelek .Jutra*. Enodružinsko vilo 3—4 sobami in vsemi pri-teklinami (kopalnica), v bQ-žini mesu kupim. Cena do 150.000 Din. Ponudb« na oglasni oddelek «Jutr*> pod .Vila 49». 26129 Trgovsko hišo v prometnem meeta ob fe- 'ezaici na Štajerskem, v cateri je le mnogo let iobrc vpeljana trgovina z teleznino, manufakturo ls špecerijo, pod ugodnimi pogoji prodam. — Pred« se tudi k hiši spadajoče posestvo, njive, travniki in .rozd. .-kupno ali pa delno. Pojasnila daje T. Gradišnik. Graz. Wickenburggas-se (Avstrija). 26105 Prostori za tovarmiiki obrat, delavnico ali sliSno, se takoj oddajo v sredini mesta. Pogonska sila in razsvetljava v poljubni množini na razpolago. Naslov pri oglasnem oddelku .Jutra*. 26040 V Splitu v Dalmaciji se išče dobro idoia gostilna s manjšim trgovskim lokalom ter stanovanje 2 sob in kuhinje v najem. Reflektira se le na prometno točko v centru mesta. Ponu Ibe na oglasni od.lelek .Jutra, pod šifro .Stalna naselitev*. 25998 Gostilna zelo dobro idoča, spodarskim davni legi, Maribora, i Pifite pod: Novinsko agencijo Voriič, Slaribor. Vrbaova štev. 19 poslopjem, v 10 minut od ceno proda. .Gostilna* na Manjšo gostilno na deželi ali v bližini kakega m»sta iščem v najem Naslov v oglasnem oddelku .Jutra*. 2534) Gostilno v Mariboru na prometnem kraju, dobro idočo, oddam v najem samcu, starejši, izvežbani natakarici ali mladoporo-feuemu paru brez otrok. — Ponudbe na upravo .Jutra* v Mariboru pod .Promet*. 26162 Dve veliki kleti oddam v najem. Naslov v oglasnem oddelku .Jntra* 26100 Sobo z zajtrkom oddam s 1. septembrom 2 gospodoma. Naslov v ogl. oddelku .Jutra*. 26110 | Sostanovalca s hrano sprejmem. Naslov - oglasnem oddelku Jutra. 26099 Prazno sobo lepo. z verando, takoj odda K. Pučnik, Tavčarjeva ulica S. 26125 Opremljeno sobo lepo, s posebnim vhodom in elektr. razsvetljavo oddam takoj samo boljšemu, solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 26131 Sobo ■ posebnim vhodom oddam v sredini mesta 2 gospodoma. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra*. 26128 Stanovanje 3—4 sob z vsemi pritikli-nami (kopalnico), iščem v mestu. Plačam 30.000 Din naprej. Cenj. ponndbe pod .Stanovanje 50» na oglasni oddelek .Jutra*. 26130 Več gospodov sprejmem na stanovanje in hrano. Naslov v oglasnem oddelku .Jntra*. 26124 Sobo prazno ali opremljeno iiče gospodična. Ponudbe pod .Takoj ali pozneje* na ogL oddelek posebnim vbodom oddam 2 solidnima gospodoma. Naslov v ogl. oddelku . 26163 Prazno sobo večjo, tiče zakonski par brez otrok. — Ponudbe na oglasni oddelek pod .Takoj 49». 26149 .Vanda 140». 26143 Opremljeno sobo strogo separirano, oddam. Na&lov v oglasnem oddelku .Jutra*. 28145 miret^ (dijaška; Mlajšo dijakinjo sprejmem kot sostanovalko v dobro oskrbo za 600 Din mesečno. Naslov v oglasnem oddelku Jutra*. 26147 Dijakinjo sprejme boljša družina na vso oskrbo. Naslov v o-l. oddelku .Jutra*. 26iiG Stanovanje 1—2 sob in kuhinje iščem za takoj ali pozneje v novi hiši. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra* pod .Zarana*. 26097 Sobo z 2, event. 3 posteljami, elektr. razsvetljavo in posebnim vhodom oddam. — Naslov v oglasnem oddelku .Jutra*. 26107 Prijazno sobico z elektr. In posebnim vhodom, v centru mesta oddam. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra*. 26112 2 dijaka ali gospoda sprejmem na dobro oskrbo Naslov v oglasnem oddelku .Jutra*. 26127 Dva dijaka tudi visokoiolca sprejmem v dobro oskrbo. Lep« soba Naslov v oglasnem oddelku .Jutra*. 26187 iLk 45.000 čeških kron prodam na Ceikem. — Ponudbe na oglasai oddelek ualnostjo -Ali je homoseksualnost prirojena? Ali ie homoseksu?lnost znak dege-neradie? Ali je homoseksualnost ozdravljiva. J&~ Cena 15 dinarjev Komsijska prodaja: Tiskovna zadruga, LJubljana Preiemova ulica Urejuje Franc Puc. Izdaj« za Konzorcij «Jotra> AdoU Ribniku. Za Narodne; tiskarno dd kot tiskarnsrja Fran JeseifeL Za mseratni del je odfororeo Alojzij Novak. Val « Ljubi jasi.