Leto VI., štev. 222
Ljubljana, petek 25. septembra 1926	poštnin« pavsaitrana. Cena 2 Din
ca Izhaja ob 4. zjutraj, ss
Stane mesečno Din ; za inozemstvo Din 40'— neobvezno.
Oglasi po tarifo.
Uredništvo i
Dnevna redakcija: Miklošičeva cesta
Stev. 16/I. — Telefon štev. 7«. Nočna redakcija: od 19. ure naprej t Knaflovi ul, št. 5/!. — Telefon St. 34.
Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko
Upravništvo: Ljubljana, Prešerno« ulica it. 54. — Telefon St. 36.
toseratni oddelek t Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon št. 49«
Podružnici: Maribor, Barvarska ulica št. 1. — Celje, Aleksandrova cesta.
Račun pri poštnem ček. zavodu: Ljubljana št. 11.84* - Praha čislo 78.180. Wien,Nr. 105.141.
Ljubljana, 24. septembra.
Dočim se vrše priprave za konferenco vodilnih evropskih državnikov v Lozarnu. kjer naj se že ugotovijo podrobneje temelji varnostnega pakta za meje v poreniskem predelu, ie svet iz-nenadil predlog, ki ga je vročila Češkoslovaška v Berlinu, predlog, ki ponuja pogajanja v svrho sklenitve varnostnega in arbitražnega pakta med Češkoslovaško in Nemčiio.
Mafo poprej je slično iznenadil politično iavnost intervju rumunskega vna-njega ministra Duce. ki je napovedal, da predloži Rumuniia vsem svojim sosedam. tedai tudi Madžarski, Bolgariji in Rusiji, pogaianja za sklenitev varnostnih in arbitražnih paktov. Kolikor boli .se tedaj ideja zapadnega varnostnega pakta bliža uresničenju, toliko konkretnejša postaia tudi zadeva z varnostnimi pakti v srednji in iužnovzhodni Evropi.
Vsekakor pa je češkoslovaški korak najizrednejši dogodek, kar se vidi tudi po tem, da je celokupna politična jav-nast v nesigurnosti. kako nai ga ocenjuje in presoja. Zato se opaža v vseh iz;avah vodilnih političnih listov velika rezerviranost. kaj šele pri diplomatih. Ker se danes v vsej Evropi soglasno priznava dr. Beneš kot nenavadno spreten. agilen in inicijativen diplomat, pripisujejo povsod njegovemu koraku veliko resnost, zato tem boli skoparijo s komentarji. Najvažnejše je seveda, kaj porečejo k Beneševi akciji v Nemčiji, ki je direktno prizadeta. Doslej se vidi le. da zmerni nemški krogi simpatičjio pozdravl;aio Benešev predlog, nagiaša-ioč. da ie dr. Beneš ves čas skušal pomirjevalno vplivati na razmerje med Berlinom in Parizom, da se je sistematično ogibal angažirati se preveč proti Nemčiji, da ima le definitivno zvezo s Francijo in naposled, da med Nemčijo ;n Češkoslovaško ni obmejnih sporov. Nacijonalna desnica naglaša predvsem, da se kljub Beneševemu predlogu zadeva stvarno ne bo mogla premotrivati ali celo razrešiti poprej, dokler ne bodo končana pogajanja za zapadni varnostni pakt. Ekstremisti nacionalno - šovinistične vrste seveda izrabljajo priliko po svoje v to. da hočejo napraviti junktim med varnostnim paktom in koncesijami
korist nemški narodni manjšini v Češkoslovaški. Verjetno je. da se bo usme-i!a taktika Berlina v tem smislu, da se stvarna razmotrivanja predloga zavlečejo v čas. ko bo že varnostni pakt za -ensko me.io gotov.
Na nemški strani se je s pozornostjo opazilo, da se je češkoslovaški predlog pojavil ločeno od države, ki ie na vzhod ni nemški meji še boli zainteresirana, to .ie od Poliske. Poljsko časopisje tudi odkrito izraža svoje nezadovoljstvo z Beneševo inicijativo. Ne more pa se reči. da je to negodovanje upravičeno. Zakaj jasno ie. da leži težišče Beneše-veea predloga v tem. da ie izvršen čim brže. čim bliže locarrskim razgovorom in pa da se je izvršil s predhodnim sporazumom s Parizom. Kakor hitro bi se tak korak napravil skupno s poljskim sličnim predlogom, bi se stvar izdatno komolicirala. zakaj prvič .ie nemško-poljsko razmerje radi carinske vojne, spora glede ootantov in drugih gospo-darskopolitičnih diferenc izdatno boli napeto in drugič ie med Poljsko in Nemčiio meia. ki io v Berlinu smatrajo ta-korekoč za sporno; sai so poljski koridor. Gdansk in Gornia Šleziia one točke. okrog katerih se sučejo najtežji problemi. nravde za evropski varnostni pakt. Ako je v Beneševem predlogu tudi taktika. — in nedvomno da ie —. tedal se ie moral izvršiti brez Poljske in pred njo.
Poljska politična javnost izraža zadnii čas tem večio samozavest. ker se ie pokazala možnost zbližajnia z Rusijo. V zvezi z napovedanim posetom Cičeri-na v Varšavi so se pojavile vesti o načrtu posebnega pakta neagresivnosti. kj bi ga sklenile med seboi sovjetska Rusija in njene zaoadne sosede. Del češke javnosti baš v tem pogledu očita dr. Be-nešu premalo iniciiativnosti.
Dasi se danes še ne da presoditi, kakšen bo nemški odziv na češki predlog, vendar je izven dvoma, da je z njim vprašanie varnosti nemških vzhodnih meia stopilo v stadij stvarnega obravnavanja. In že to je za razvoj politične situacije v srednji Evropi zelo velikega pomena.
Z Albanijo ni bila sklenjena nobena pogodba
Beograd, 24. septembra, r,- Iz Aten se širi vest, da je kraljevina SHS zaključila de tis nitivno pogodbo z albansko republiko, po kateri naj bi se Albanija v najkrajšem čas su priključila kraljevini SHS. Po drugih ves steh pa zopet izgleda, da bi se imel pro= glasiti Ahmed beg Zogu za kralja Albanije. Povodom teh vesti zunanje ministrstvo kas tegorično demantira. da bi kraljevina SHS sklenila kako pogodbo z Albanijo v tem smislu.
Kralj v Baru in Ulčinju
Navdušen sprejem kralja
Bar, 24. septembra, r. Včeraj opoldne je dospela kraljeva dvo ica s premstvom pred Bar. Z vseh torpedih rtišilcev so bili oddani pozdravni streli. Pri vhodu kralja v nesto je godba zaigrala državno himno, župan Spiro Zagaračanin pa je pozdravil kralja rn mu predstavil uglednejše meščane. Med ovacijarni občinstva ie kralj nagovoril nekatere navzoče, nakar se je s spremstvom odpeljal v avtomobilu k parniku »Karagjor-g.ie«. Cez pol ure se je vrnil k obedu, ki je bil prire'en v poslopju italijanske paroplov-ne družbe. Obeda se je poleg kralja in spremstva udeležilo tudi 50 povabljenih gostov. Barski nadškof ie imel med obedom govor, v katerem ie izrazil veselje primorskega prebivalstva nad posetom kralia Po obedu se je krali vrnil na ladjo ter ob pol 3. nadaljeval pot v Ulčinj. Pri odhodu so
v črnogorskem primorju.
pozdravljali kralja streli iz topov na bojnih ladjah. Ves čas potovanja so premljale kraljevo ladjo torpedovke.
Potovanje v Ulčrnj je trajalo poldrugo uro. Pri vhodu v ulčlnjsko pristanišče so bili zopet oddani pozdravni streli iz topov. Na obali je bilo zbrano mnogoštevilno občinstvo, ki je pozdravljalo z navdušenimi ovacijarni kralja, ko se ie izkrcal v čohu. Po poz-dravu se ie kralj odpeljal na grič Rati-slavo, bivšo posest kralja Nikole, kjer je ostal do mraka in odkoder je v žival prekrasen razgled. Ob pol S. zvečer se ie vrnil z avtomobilom v malo pristanišče, kjer mu Je zbrana množica prirejala dolgotrajne ovacije. Ob tričetrt na 8. je odpotoval s parnikom *Karagwgje« nazaj v smeri proti Baru, s čemer je bilo njegovo potovanje po črni gori zaključeno.
Vedno večia napetost politične situacije
Sedaj je prišel do izraza odpor proti radičevcem tndi iz vrst radikalov v Šumadiji. — Opozicija označuje ooložaj za vrlo resen.
Beograd. 24. septembra, p. Četudi je bil današnji dan na prvi pogled brez
večjih političnih dogodkov, vendar so se razmere razvijale v znamenju velikih skrbi za očuvanje sedanjega režima. Radikali so imeli mnogo opravka s pritožbami svojih pristašev proti ra-dičevskim ministrom ter z nezadovoljstvom, ki se je začelo pojavljati proti režimu sedaj tudi že v vrstah radikalov same Šumadije. Tako so prejeli radikali od svoje okrožne organizacije v krajinskem okrugu (Negotin) protestno ostro pritožbo proti postopanju radičev skih ministrov za šume in rude, pošte in agrarno reformo, ki so vse resortne uradnike v tem okrožju odstavili ter imenovali na njihova mesta pristaše popa Gjoke Popoviča. Velizarju Janko-viču, ki je na potu v Washington so poslali radikali depešo, nai se vrne v Beograd, sicer bo izgubil vse svoje pristaše.
Radikali zahtevajo, da radičevci takoj prenehajo s svojim postopanjem, sicer da bo NRS v okro-žju propadla.
Dopoldne so na konferenci radikalskih prvakov razpravljali izključno o odnošajih med radikali in radičevci. Ta konferenca izziva živahne komentarje vsepovsod. Sploh se v vseh političnih krogih odkrito in jasno govori o nezadovoljstvu proti radičevcem. Današnja »Reč* razpravlja o položaju in piše: «Vse izgleda, da se vrne gosp. Nikola Pašič koncem tega meseca v Beograd. To se pravi, da se vrne preje, nego se ie pričakovalo. Vsekakor je to v zvezi z gmotnim in težkim političnim položajem ter se lahko trdi. da je na vidiku kriza današnjega kabineta RR.»
Beograd, 24. septembra, r. Današnja »Pravda* prinaša članek pod naslovom »Priprave proti Pribičeviču*. ki pravi, da se je g. Pribičeviču posrečilo s svojim geslom proti sporazumu z radičevci. v velikem delu razdražiti srbske
množice, tako, da sedai radikali ne vedo, kaj naj store. V drugem delu srb-stva, posebno v Vojvodini in Slavoniji, so radikali zelo ogorčeni in že javno nastopajo proti radičevcem. Ti dve dejstvi sta v resnici povzročili skrb. Radikali v Zagrebu so na podlagi vsega tega začeli govoriti, da sedanji režim ni zrel. da je samo začasen, da so ljudje v HSS neiskreni in da se režim od vseh strani podkopuje. Radičevci se radi tega nahajajo v neprijetnem položaju, ker mislijo, da niso ničesar zakrivili, s čemer bi povzročili nesporazum med vladnimi strankami. Radičevci izjavljajo. da niso z nobenimi zahtevami pokvarili harmonije, ker so vse odgodili do povratka g. Pašiča. V politični situaciji se more konstatirati. pravi »Pravda*, da napadajo režim deloma radikali, deloma g. Pribičevič. Ali se bo to moglo vzdržati, je vprašanje, kajti med radikali vlada in se povečuje nezadovoljstvo. Radikali predvidevajo nekako izpremembo na jesen, ne vedo pa, kakšen bo njun obsesr. Interesanten je pojav, pravi »Pravda*, da so radikali istotako razpoloženi proti Pribičeviču, in sedaj izgleda, da se bo pričela kampanja proti njemu.
»SAMOUPRAVA* IN VOJVODINSKI RADIKALI.
Beograd, 24. septembra, r. Današnja »Samouprava® prinaša članek pod naslovom «Radi objašnjenja*, v katerem zameri vojvodinskim radikalom, ker so javno nastopili proti radičevcem. češ, da vodstvo radikalne stranke vodi račun o njihovih interesih, kajti radikalna stranka je v preteklosti dokazala, da se je že večkrat žrtvovala, ako je to zahtevala narodna notreba. Vsled te^a pravi, da bi morali imeti vojvodinski radikali več zaupanja v vodstvo stranke in da ne bi smeli na tak način kazati svojega nezadovoljstva.
Iskren sprejem Svetozarja Pribičeviča v Beogradu
Beograd, 24. septembra, p. Nocoj ob 22. je prispel v Beograd vodja samostojnih demokratov gosp. Svetozar Pribičevič. Na kolodvoru ga je pričakovalo veliko število njegovih pristašev, ki so mu burno aklamirali. Iz vagona so gosp. Pribičeviča omladinci na rokah nosili na dolgi poti do njegovega stanovania. Ves čas so mu pristaši klicali živel Pribičevič, živel jugoslovenski Mussolini, dol sporazum, dol Radič!
Nova produktna borza
Beograd, 14. septembra, p. V soboto 4. oktobra se otvori v Somboru produktna borza. Ob tej priliki se izroče prometu dis rektne telefonske in brzojavne proge Soms borsOsjek, SomborsBeograd, SomborsNovi Sad. V Beograd je dospela deputacija ter povabila vlado, naj prisostvuje svečanosti otvoritve produktne borze. Vlado bodo zas stopali pri otvoritvi ministri dr. Stojadinos vič, Miletič in dr. Krajač.
Italijanska protestna nota naši vladi
Beograd, 24. septembra, p. Italijanski po« slanik je izročil našemu zunanjemu mini« strstvu noto. v kateri ponavlja vse svoje prejšnje proteste proti šikaniranju italijan« skih dclavcev, ter navaja primere, v katerih se je zahtevalo od italijanskih delavcev, naj optirajo za naše državljanstvo, ker se jih v tem slučaju ne bo šikaniralo Na to noto se je ustno sporočilo italijanskemu poslanis ku, da se bo vršila 28. t. m. v Beogradu kon. ferenca strokovnjakov, ki bodo rešili vpra* sanje delavcev. Takrat bodo odgovorili tu. di na to italijansko noto.
Mednarodni kongres mest
Pariz, 24. septembra, k. V pondeljek se prične v Parizu tretji mednarodni kongres mest Zastopanih bo 32 narodov, 23 glavnih in okrog 700 drugih mest. Predsednik fran« coskefla odbora ie senator Dousset.
Jugoslovenski radio koncert
Beograd, 24. septembra, p Naše poslani, štvo v Curihu javlja, da priredi 28. t m. srbohrvatski»sIovenski muzikalni večer v t« mošnji radio^postaji. Na programu je naša narodna pesem. Program izvajajo naši umet. niki.
Stavka v Donawitzu
Durt&j, 24. septembra, s. Alpinska montaa ska družba v Donawitzu pri Leobnu je v stavki kovinarjev, ki traja že štiri dni doslej trdovratno vztrajala na stališču, da produk. cijski stroški in kriza na tržiščih nikakor ne prenesejo zvišanja mezd in da preti ce. lo nevarnost da se stavka razširi na vso Avstrijo. Kakor vse kaže, bo imelo to od. klonilno stališče za posledico temeljito spre membo v vodstvu družbe. «Wiener Alige. meine Zeitung* beleži govorico, da je po končanem mezdnem gibanju v Donawitzu pričakovati popolno . reorganizacijo v vod. stvu Alpinske montanske družbe.
Neprijetne posledice poštne stavke v Franciji
Pariz, 24. septembra, k. Trgovinski mini. ster Chaumet je kaznoval nekatere telefon, ske in brzojavne uradnike, ki so se udele. žili pred par dnevi dveurne demonstrativne stavke. Nekaj jih je celo odpustil iz službe. Seveda je ta korak ministra zelo vznemiril uradništvo, ki se sedaj obrača proti njemu. »Pariš Soir* napada zaradi tega trgovinske« ga ministra Chaumeta in piše: Dokler je še čas, poživljamo ministrskega predsedni. ka in ministra za trgovino, naj si nikar ne jemljeta za zgled bivšega državnega podtaj« nika Simvana.
Izplačilo plač odslovljenim madžarskim uradnikom
Budimpešta, 24. septembra, p. Bivši držav ni in občinski madžarski uradniki, ki so bili nt našem ozemlju po prevratu odstavljeni, zahtevajo sedaj sestavo madžarskcjugoslo. venske komisije, ki naj bi ugotovila posa. meznikom pravico do izplačila njihovih plač od dne, ko so zapustili službo pa do podpis sa trfanonske mirovne oofiodbe.
Nemčija in varnostna konferenca
Nemčijo bosta zastopala na konierenci dr. Stresemann in dr. Luther. — Nemški nacijonalci popustili. — Konferenca bo v
Locarnu.
Berlin, 24. septembra, p. Iz vladnih krogov se doznava, da bo na konferenci zunanjih ministrov zastopal Nemčijo poleg dr. Stresemanna tudi državni kancelar dr. La-ther, da se na ta način povdari solidarnost nemške vlade z zunanjo politiko. Konference se udeležita tudi državni tajnik v zunanjem ministrstvu Scnubert in ministerijalni ravnatelj dr. Gauss. Tu računajo, da bo trajata konserenca najmanj tri ali štiri tedne. Po zanesljivih informacijah časopisja se zavezniške države še niso odločile za kraj konference o varnostnem paktu.
Na sinočnji seji ministrskega sveta, ki >c trajala do pozne nočne ure. je vlada načelno sprejela povabilo na konferenco, ki se prične 5. oktobra. Nemškonacijonalni ministri so privolMi, da spremVa dr. Luther zunanjega ministra. Smernice nemške delegacije teme-
ljijo na nemški noti od 20. julija in aa feja-vah, ki jih .ie podala državna vlada v parlamentu.
Nemški nacijonalci so se premislili m ne bodo ovirali dela konference, kar se smatra, v prvi vrsti kot zasluga nemškonacijonatae-ga notranjega ministra Schieleja.
Bellinzona, 24. septembra s. »Popolo e Li. berta« doznava iz Bema, da je sedaj, ko » Nemčija opustila svojo zahtevo, naj se zbiranji ministri snidejo v Luzerni-h konfsrencl skoraj gotovo, da se določi Locarmo kot kraj, kier naj bo konferenca. Vse države so že pristale na to, naj se vrši sestanek v Lo-c?rnu. Kakor izgleda, pogajanja ne bodo težavna. Gotovo je, da se udeleži konference tud; predsednik italijanske vlade Mussolini kot minister za zunanje posle.
Pred obnovitvijo pogajanj med Beogradom in
Atenami
Grški zunanji minister o razgovoru z dr. Ninčičem. — Širjenje
monarhističnega gibanja v Grčiji?
in prijateljski. Izjavil je, da sta razprav ljala o vseh vprašanjih, ki obstoje med Grško in Jugoslavijo, predvsem o vpra-
Solun, 24. septembra, r. Po uradnih poročilih je dobil novi grški poslanik v Beogradu Polikroniades nalog, naj čim prej nastopi svoje mesto, da pripravi vse potrebno za obnovo pogajanj med Grško in Jugoslavijo. Atenski listi poročajo, da je tudi jugoslovenska vlada naročila svojemu atenskemu poslaniku Gavriloviču, naj čim prej odpotuje na svoje mesto.
Atene, 24. septembra, r. Po svojem povratku iz Ženeve je grški zunanji minister Rendis izjavil, da je bil njegov razgovor z dr. Ninčičem zelo prisrčen
šanju železniške proge Solun - Gjevgje lija in o vprašanju manjšin. Pogajanja se bodo nadaljevala diplomatskim potom.
Rim. 24. septembra, r. »Piccolo d'Ita* lia» objavlja brzojavko iz Aten, po kateri se širi v Grški monarhistično gibanje ter prepričanje, da bi z obnovo monarhije dobila grška zunanja politika nove energije.
Razkrite komunistične priprave na Madžarskem
Budimpeštanska colicija aretirala bivšega sovjetskega komisarja Rakocsyja in 42 tovarišev. — Bela Kun na Dunaju?
bodo potom izmenjave v Rusiji obsojeni1! političnih krivcev. Weisifcerger se je tajno vrnil iz Rusije ter je v Budimpešti vodil ko-
munistično propagando. Policija je našla pri hišnih preiskavah mnogo orožja, municije in rečnih granat.
Dunaj, 24. septembra, s. Budimpeštanski »Pesti Napi o« piše v zvezi z aretacijo bivšega ljudskega komisarja Rakocsyia. in drugih članov komunist?5ne skupine, da je po ugotovitvah budimpeštanske policije tudi Be Ia Kun zapustil Rusijo in odpeljan na Dunaj Na tukajšnjih pristojnih mestih izjavljajo, da ni res. da bi se Bela Kun nahajal na Dunaju. Policija je dobila v svoje roke tudi načrt za akcijo Vagijeve stranki, iz katerega je razvrdeti, da je stranka, napela vse sile, da bi izzvala revolucijo.
Budimpešta, 24. septembra, d. Policija je ugotovila, da se komunistično gibanje kt;ub svoječasni aretaciji voditelja takozvanih novih komunistov Vagija in njegovih dvajsetih tovariišev ni ustavilo, ampak se je organizacija vedno bolj širila. Policija je strogo nad^oovala gibanje ter ji je uspelo zvedeti, da je nedavno dospel v Budimpešto bivši madžarski ljudski komisar Matija Rakocsy ki je vodil komunistično organizacijo pod napačnim imenom. Policija ni hotela takoj aretirati Ra'kocsyja, temveč je poizvedovala po njegovih pomagačfh. Policijski organi so izvedli ponoči racijo ter so prijeli Rako-csyja in 42 članov njegovega komunističnega štaba.
Med aretiranimi je tudi znani Zolian \Vein berger, ki ie bil radi komunističnih zločinov Obsojen na 15 let ječe ter je prišel na svo-
Radičevi izpadi v Ženevi
St. Radič napada zaveznike in brani boljševike. — Intelektualci
in umetniki so čreda.
Beograd, 24. septembra, r. Po poročilih listov je imel St. Radič v dvorani «Atineje» v Ženevi predavanje o demokraciji in novi diplomaciji. Po teh poročilih je predavanje popolnoma zgrešilo svot namen radi izpadov proti Ameriki. Angleški, Francoski, Španiji in Italiji. Med drugim ie Radič n. pr. iziavil: Obstojata dve demokraciji: ena je pozitivna. narodna, a druga je nazadnjaška, brez inteligence, ki uničuje, Primer nazadovanja demokracije dajeta sedanja Rusija in Španija. Anglija ie kolosalna radi svoje aristokracije, mora skrbeti za vsakdanji kruh ter ne more obstojati brez svojih kolonij. Anglija je izgubila vsako zvezo s kmetskim prebivalstvom. Radi tega ni v naravi Angleža veselosti, ki je večni izvor sreče. Amerika posnema Anglijo, a je nesposobna rešiti svoj socijalni problem. Njena moč se nahaja v bančnikih in delavskemu razredu, ni Pa v njej kmetske demokracije. Špancem so stoletja vladali jezuiti, ki so znali gospodariti množicam. Toda pogre-šno je misliti, da je narod čreda. Čreda so narodni poslanci intelektualci in umetniki, toda množice so na vrhuncu socijalne skupnosti.* O Franciji se je izrazil g. Radič tako - Ie: »Na Francoskem ne obstojajo kmetske stranke. Tam imajo veliko število političnih strank, ki si pod raznimi naslovi druga drugi odvzemajo oblast. Pariz je glava brez telesa in udov, ker je zgubil zvezo z narodom.* O boliševikih se je izrazil sledeče: »Zasluge boliševikrav so ogrom ne v njihovi propagandi proti vojni. Angleška in ameriška demokracija sta brez naroda, a mi hočemo demokracijo, ki bo dajala veselost in notranji mir. Jaz sem organiziral naiprej svoj narod v moralnem pogledu proti vojni, drugič v socijalnem oziru za pravičnost in tretiič za pravico, enakost in svobodo. Bodočnost pripada modrosti. To je torej demokracija in dip1omaciia.» Za tem se je razvila diskusija, v katero ie Dosezel
tudi g. Radič, a ie. ko je prišlo do vprašanja narodnih manjšin v Italiji, došlo do incidenta, radi česar .ie moral predsednik gosp. Zimmermann prekiniti razpravo.
Beograd, 24. septembra, r. Današnja »Politika* prinaša poročilo svojega dopisnika iz Ženeve, ki javlja o velikem nezadovoljstvu naših novinarjev v Ženevi, ki ne vedo, kaj naj počno z Radi-čem. Imeli so posebno konferenco, na kateri so se čula različna mišljenja. Nekateri so bili za to, da se Radič popolnoma ignorira, drugi pa so bili za to, da se objavi vse, kar Radič počne in govori ter zlasti podčrta komične točke, s katerimi Radič mnogo škoduje sporazumu RR. Končno so novinarji sklenili, da bo vsak pisal, kakor se mu zdi primerno. Ves članek v «Politiki» se bavi z Radičem in se izraža o njem zelo posmehljivo. Tako piše , da Radiča po komisijah spremlja njegova soproga Ma-renka, ki sedi za njim in mu podaja papir. Zanimivo je, da je Radič o priliki govora o armenskih beguncih izrekel sledeče: »Ne paradirajte gospodje, ampak delajte. Ali hočete armenskim beguncem pomagati s tem, da v Armeniji vodite protiboljševiško propagando? Dosegli boste le to, da bo Cičerin izgnal vašega dr. Nansena, ki je zrastel vsem preko glave. Ali hočete morebiti podpirati ruske begunce, ki se so za časa obznane vpisali v radikalno stranko in so nekateri celo v Pribičevičevi stranki?*__
Zveza narodov
Ženeva, 24. septembra, s. Na današnji seji Zveze narodov je sporočil predsednik Dandurand, da nameravajo zaključiti zborovanje Zveze, ako le mogoče, v soboto popoldne. V nedeljo ali pondeljek ima Svet Zveze narodov še eno sejo, da stori korake, ki Izvirajo iz sklepov sedanjega zasedanja.
r
Zadnji teden zborovanja Zveze narodov
Pred zaključkom sej. — Govor našega delegata Avramoviča. — Pridni Radič.
(Od našega posebnega poročevalca.)
Ženeva, 22. septembra.
Danes !e po tridnevnem počitku, med katerim so delale komisije, zopet začela zborovati plenarna skupščina, Kolika razlika med otvoritveno sejo 7. septembra in današnjo sejo! Tedaj je bila »reformacijska dvorana® nabito polna tako delegatov kot poslušalcev; danes je vse pusto in skoraj prazno.
Od Angležev pogrešamo Chamber-laina, od Francozov Painleveja in Brianda. Celo Paul-Boncoura, ki še prihaja na komisije, ni več videti na skupščini Indijski maharadža tudi ni prišel. Nikjer nisem mogel opaziti rumunskega zunanjega ministra Duce, Poljaka Skr-zinskega in dr. Beneša. Kitajec je ostal en sam. Radičevi sosedje Sijamci so se skrčili na dva kratkovidna mladeniča. Klopi zastopnikov britanskega imperija so že nekam dobro zasedene. Drugod pa zevajo globoke vrzeli. Komaj četrtina delegatov je tu. Iznenadila pa nas je prijetna izjema: jugoslovenska delegacija je kompletna. Tu so Ninčič, Radič, dr. Laza Markovič. Milutin Jovanovič, Vasa Jovanovič. Prav zadaj sedita dr. Krnjevič in ravnatelj dopisnega urada Ivkovič. Radič vidno napreduje. Na prvi seji je skromno zasedel zadnje mesto v klopi naše delegacije, zraven dr. Markoviča. Pozneje je izpodrinil svoje sosede in je zboroval tik doktorja Ninčiča. Danes pa je zasedel mesto šefa naše delegacije. Ali je to simbol za razvoj dogodkov, kot si ga zamišlja in želi Stjepan Radič? Predno govorimo o drugih stvareh, je vsekakor na mestu odkrita pohvala na naslov gospoda Radiča. On je namreč poleg predsedstva, tolmačev, stenografov in tipkaric naj-pridnejši, najdoslednejši in najvztrajnejši obiskovalec plenarnih in komisijskih sej. Radič je vedno tu in takoj za njim njegova pozorna gospa soproga, ki mu po seji podaia roko, da ga vodi (Radič namreč silno slabo vidi), da mu popravi kravato ali poravna suknjič v slučaju potrebe.
Galerije so še bolj izumrle. Prvi dan zasedanja se je vse trlo. danes je tu komaj trideset radovednežev. Od jugo-slovenskih dopisnikov vidim le še doktorja Walterja iz Zagreba, vsi drugi so se vrnili domov že v petek ali soboto. Človek bi hipoma mislil, da je po otvoritvenem ognjevitem navdušenju in napetem zanimanju prišel hladen tuš razočaranja in dolgega časa. Pa ni tako tragično! Množice od 7. septembra so hotele le nasititi svojo radovednost. Medtem so glavni šampijoni svetovne politike zapustili Ženevo. Za zvedavost ni več paše, ostaja le suhoparno, četudi ne brezkoristno delo, prepuščeno drugovrstnim delegatom, njih namestnikom in izvedencem.
Današnja seja je šla hitro in gladko kot po maslu. Poročevalci so čitali svoje raporte, tolmači so žurno prevajali. Ker so bila vsa poročila razdana pred sejo tiskana delegatom in novinarjem, ni skoro nihče poslušal, z izjemo 80-letnega grofa Apponyija, ki je stregel na ušesa tik stenografov. Vsakemu poročilu je sledil obligatni, pohlevni plosk.
Jugoslovenska delegacija je danes dvakrat nastopila, toda samo v osebi marljivega nadomestnega delegata Avramoviča. Ta je najprej poročal o tranzitnih zadevah, nato pa je podal izjavo k avstrijskemu vprašanju. V splošnem se pri naših delegatih neugodno opaža skrajno slab izgovor francoščine. Na-glašajo kar lepo po srbohrvaško: (k6n-sej, asamble, aporte, kreansje itd.). Podobni so v tem serverogermanskim zastopnikom, ki kaj radi mesto b reko p, mesto p: b, mesto ž: š itd., ali pa južnim Amerikancem in perzijskemu princu Dovlehu. ki proizvajajo lasten patent francoske izgovorjave. Čehi imajo vsaj Veverko, ki pravilno rabi stari diplomatski jezik. Kolika razlika med jezikovnim talentom omenjenih delegatov in briljantno francoščino Poljaka Skr-zinskega, Madžara Apponyija, Avstrijca Mensdorffa . . .
G. Avramovič je podal naslednjo izjavo:
»Čast mi je v imenu delegacije kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev častitati poročevalcu in avstrijski vladi na trudu pri delu. ki se ga je Zveza narodov lotila s tolikim pogumom in ga srečno izvedla.
28. september 1921. in 21. september 1925. ostaneta dva velika datuma v zgodovini Zveze narodov.
L. 1921. je dušila svet strašna bojazen radi finančnih in gospodarskih težav, s katerim so se borile vse države. Vsakdo se je spraševal, ali se bo našel potrebni izhod.
Vsi se spominjamo, da je tedaj poročevalec 2. komisije g. Ador jasno navedel pota in načine, ki so se zdeli naj-prrpravnejši za obnovo Avstrije in dežel z neugodnim finančnim položajem. Za njim smo rekli, da more priti do te obnove le z združenim naporom javnega mnenja, vlad in Zveze narodov.
Apelirali smo na mednarodno sodelovanje. Z veseljem ugotavljamo, da je to sodelovanje pod avspicijami Zveze narodov rodilo sijajne sadove.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, soseda in prijateljica Avstrije, se temu prav posebno raduje. Dovolite mi opozoriti, da goji moja dežela z Avstrijo zelo ozke gospodarske in finančne odnošaje že od 1. 1918. Se pred kratkim je sklenila moja vlada z avstrijsko vlado trgovsko pogodbo, ki ima prispevati k finančnemu ozdravljenju Avstrije, ob-
enem pa k procvitu kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Poročevalec g. Michelet je po pravici dejal, da je lahko Zveza narodov vesela svojega dela v Avstriji kakor tudi države-upnice te dežele. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev se ni obotavljala odreči se gotovim legitimnim pravicam tedaj, ko se je imela boriti s težkimi finančnimi in gospodarskimi neprilikami. Pristala je prav rade volje na te žrtve, ker je mislila, da s tem pomaga ozdravljenju Avstrije in pacifika-ciji sveta.« _
Mednarodna misija za pomoč
(Iz delovanja Zveze narodov.)
Posebna komisija je predložila Svetu Zveze narodov konkretne predloge ude štvitve načrta italijanskega senatorja Ciraola o mednarodni uniji za pomoč.
Ta unija bi sestajala iz splošnega sveta zastopnikov držav in posvetovalnega odbora petnajstorice članov imenovanih z ozirom na niih tehnične zmožnosti in skušnje. Organizacija bi vsebovala razen tega izvršilni odbor, ki bi s pomočjo društva Rdečega križa in eventualno tudi dragih organizacij, ki zasledujejo enake cilje, pomagal v slučaju potrebe, če bi bila pomoč nujna pri nezgodah, ki spadajo v delokrog unije.
Ustanovni fond od 625000 frankov bi se zahteval od držav članic Zveze narodov, a glavni dohodki unije bi obstojali iz zasebnih milodarov. Zveza narodov bi vršila finančno kontrolo potom svojih običajnih metod.
Po mnenju odbora bi taka organizacija. ne da bi tvorila novo finančno breme za države, odgovarjala temeljni ideji senatorja Ciraola, ki obstoji v tem, da se zagotovi prebivalstvu, katerega je zadela kaka elementarna nezgoda, takojšna pomoč i-n bi dajala javnosti in vladam garancijo, da se zbrani fondi uporabljajo na uspešen način in z vsemi ugodnostmi organizacije, ki je popolnoma prilagcdena svojemu cilju.
Nezgode, katere ima ta načrt v smislu, so one vrste, ki jih povzročujejo človeku sovražne naravne sile. kot n. pr. potresi ali poplave, če je po njih prizadeto veliko število prebivalstva in vlada kliub lastni pomoči ni v stanu uspešno pomagati, torej v slučajih, ki so izrednega značaja.
Mednarodna unija za pomoč bo šele tedaj definitivno ustanovljena, ako ratificira njene statute, ki jih je komisija izdelala, najmanj dvanajst držav, kojih skupni prispevki bi znašali tri petine predvidene vsote.
Nesporazum v sporazumu
Interesantni komentarji «PoIitičnega glasnika«.
Za razmere med radikali in radičevci je značilno, kaj piše radikalski «Politič-ni glasnrk«. Tako pravi o sestanku Pašiča in Radiča naslednje: «G. St. Radič je posetil Pašiča v Evians les Bains. V političnih krogih se je pripisoval zelo velik pomen temu sestanku. Smatralo se je kot gotovo, da bo ob tej priliki med obema šefoma vladne večine došlo do obširnih posvetovanj in popolnega soglasja glede na daljni razvoj politike sporazuma. Pašič pa je tudi sedaj razočaral šefa HSS ter vznemiril naj-iskrenejše pristaše sporazuma. Sivi državnik, ki mu je toliko do svoje avtoritete, se tudi sedaj ni hotel razjasniti z Radičem. Omejil se je na primeroma suhoparna pripovedovanja o preteklosti, ostavljajoč razpravo o perečih vpra šanjih na kasneje. Tako postopanje g. Pašiča je izzvalo veliko zmešnjavo v političnih krogih. Očrtalo je še močnejše tajinstveno obnašanje Pašiča napram politiki sporazuma sploh ter je zbudilo mnogo dvomov. Na vest, da je Pašič odklonil politična posvetovanja z Radičem, je skupina radikalov, nasprot na politiki sporazuma, pričela takoj z živahnejšo akcijo. Nekateri odločnejši iz te skupine so imeli zaupni sestanek, na katerem je bilo sklenjeno, naj se takoj prične izdajati idejni list, ki bi kritiziral sedanjo politiko. List bi nosil ime šefa stranke, kar bi bila originalna in popolnoma nova stvar v zgodovini našega novinarstva«.
O odnošajih med vladinimi strankami piše «Politični glasnik«: «Odnošaji med radikali in radičevci še niso končno urejeni. Kakor znano, je došlo do sporazuma v glavnih točkah vprašanja o premestitvi uradništva v Hrvatski in Dalmaciji. Radikalni ministri odklanjajo izvršitev omenjenega sporazuma, pri čemer se opravičujejo, da hočejo počakati na odobritev predsednika vla.de. Njegovo odobrenje pa nikakor noče pri ti. Razen tega povzroča akcija Slavka Miletiča proti radičevski politiki v Vojvodini ter postopanje skupine Ljube Zivkoviča vodstvu HSS najresnejše skrbi«.
Glede na razmere v radikalni stranki sami pa piše »Politični glasnik«, da je radikalna stranka »sestavljena iz raznih skupin, ki jih veže med seboj avtoriteta strankinega šefa, ki pa v svojih naziranjih o državnih in socijalnih problemih predstavljajo tako v posameznostih kakor tudi v splošnih potezah najbolj nasprotna mnenja«. List opisuje glavne tri skupine v radikalni stranki. Prva je za nadaljevanje politike sporaz uma, druga smatra to politiko samo za taktično potezo, tretja pa hoče zavarovati Srbijo pred Radičevo seljaško demagogijo z naglaševanjem kmetskega vprašanja pred drugimi«.
O razširjenju vladne koalicije z vstopom Davidovičevih demokratov pa piše: »Za vstop demokratov v vlado, so
se v zadnjem času stvari zelo slabo zasukale. Naglasitl je treba, da je Pašič v nasprotju s pojmovanjem večine za sporazum zaslužnih ljudi iz radikalnega kluba zavzel skrajno rezervirano stališče napram demokratom. Skupina radikalov, ki se zbira okoli Ljube Živko viča in ki stoji pod vplivom političnega romatizma Sv. Pribičeviča, pa je izkoristila stališče šefa stranke in uvedla odločno kampanjo proti vstopu demokratov v vlado računajoč, da bo na ta način posredno podminirala sporazum. Uspeh tega je znan. Stvar je začasno odstavljena z dnevnega reda.
O možnosti novih volitev prihodnjo pomlad pa pravi ^Politični glasnik«: «Ker sedaj pri radikalih ni razpoloženja za nastope med narodom in ker smatrajo za potrebno, da ostane HSS dalje časa v vladnem čistilišču, je težko verjetna možnost skorajšnjih volitev«.
Dlako izščejo v jajcu
Šolska oblast je izdala navodila k udeležbi učiteljstva pri nadzorstvu šol ske mladine prilikom verskih vaj. Predmet je potreben regulacije, ker je v tem oziru vladalo polno nejasnosti, zlasti odkar .ie v veljavi predpis ustave, ki v členu 12. ustanavlja, da se nikogar ne more siliti k verskim obredom razun ob državnih praznikih in svečanostih in to le, v kolikor posebni zakoni to odreju-jejo za mladoletne in vojake. Vsled vojaškega predpisa morajo z ozirom na ta člen ustave muslimani in pravoslavni vojaki sodelovati ob procesiji katoliškega Rešnjega telesa. Glede otrok velja volja starišev, kar se zlasti s klerikalne strani poudarja in želi. Oni lahko vsak hip vodji razreda izjavijo, da njihovo dete ne bo pohajalo verskih obredov razun ob državnih praznikih in svečanostih. Nikakor ni treba in tako ie običajno, da so razlogi za tako odločitev verskega značaja. Ako je otrok malo-krven, ako je cerkvena zgradba nezdra va, ako je stanovanje daleč od cerkve, če .ie verska vaja prerano zjutraj itd.. bodo stariši ukrenili, kar jim veli njih prepričanje in ljubav do dece. Samo ne-strpneži vidijo v tem verske konflikte ali pa preganjajo deco. ki so jo stariši izvzeli.
Neki, pravno očividno slabo podkovan člankar, je v «Slovencu» drugače razložil ustavo.
Bodi mu veselje, a dragega razun sebe ni prepričal. «Slov3nčevfm«, kulturnega boja žejnim inspiratorjem bi radi le še poklicali v spomin, da ie za člen 12. ustave, ko se je obravnaval v ustavnem odseku, glasovala tudi SLS.
Navodilo, ki ga je izdala šolska uprava. je kopsekvenca člena 12. ustave. Strogo službene so samo verske svečanosti. ki so obvezne za vsakega učenca. Druge so bolj prostovoljnega značaja. Kritikovani odlok se ne tiče udeležbe Pri verskih obredih, ki jih šola sama priredi za one učence, ki jih stariši niso izvzeli. Razume se, da mora take priredbe organizirati šolska oblast.
Omenjeno navodilo za drage verske obrede, če po krajevnem običaju nastopi mladina korporativno. prepušča nadzorstvo veroučitelju. Dlako v jajcu išče, kdor pri tem hoče najti kak «protiver-ski« nagib. Tu ne gre za šolski nastop in torej ni službene dolžnosti za posvetno učiteljstvo.
Sicer pa moramo povdarjati, da se vsa vprašanja pojavljajo le tam, kjer nastopajo razni petelini, ki iščejo konfliktov. Duhovnik, ki je v taktnem razmerju z učiteljstvom, bo vedno našel odziv, ako bo rabil kakšno pomoč in če sam nadzorstva vršiti ne more. Netakten srboritež pa se vedno kolje in grize okoli sebe.
Nekje je šolsko vodstvo peljalo otroke za procesijo. Prišel pa je. ko je že vse stalo v vrsti, kaplan in ukazal, naj «Orliči« stopijo ven. da poidejo pod posebno zastavo. Kaj nai rečemo o takem duhovniku? Nič več in nič manj, kakor da jih zasluži 25. že ve kam.
Naši ljudje nikjer ne iščejo konfliktov. Nasprotno, kjer so duhovni strpljivi, radi sodelujejo in pomagajo. Kjer pa so duhovni cerkev spremenili v politično zborovalnico. tam morejo težko pričakovati, da jim pojde kdo na roko.
SLS v mučni krizi
Čemu ie bilo treba, da ie SLS zapeljala Slovence v to zagato?
Kriza v SLS mora biti jako mučne pri rode. Sicer ne bi bilo govorjenje in pisanje klerikalnih vodij tako nervozno in zmedeno. Ze par tednov je treba, da so iz ropotarnice v podstrešju Katoliške — pardon: Jugoslovanske tiskarne — privlekli strašilo, da je «vera v nevarnosti«. Zdi se pa, da so se vrabci vseh garnitur tega strašila že privadili, da se ga kar nič ne boje. Na drugi strani pa stoji. da pri duhovnih, ki niso skregani s polovico fare in ki ne prodajajo ne rozin ne kambrika in ne nastopajo kot predtelovadci «Orla«. tam je versko živ Ijenje mirnejše in globlje, ker je mani sovraštva okoli svetišča in župnišča.
Pa tudi strašilo z «ogroženim Slovenstvom« nič kaj noče žaleči. Naši ljudje se sicer strašno radi čutijo preganjani, ali ob vsej pretirani pozornosti, ki iz muhe naredi slona, ni videti ne preganjanja slovenščine ne slovenske samobitnosti. Seveda, kdor misli, nai se Slovenci uče srbohrvaščine samo pod pogojem, če se 11 milijonov Srbov in Hrvatov nauči književne slovenščine, kdor misli, da je uradnik Srb ali Hrvat v Sloveniji tuiec. Slovenci pa smejo prositi za državne službe v celi državi, temu je težko pomoči.
Naša administracija zlasti v centrali ni Dooolna. samouprava ni provedena in
zapadni del države se gospodarsko zapostavlja in zanemarja; to so fakta, ki jih poznamo vsi in ni treba biti klerikalec. da se to vidi. Pustite nas torej v miru z ogroženo vero in slovenščino, če se res kaj za vero bojite, izženite politiko in trgovino iz cerkve in uporabite s tem oslobojeni čas za poglobitev vere in moralno vzgojo naroda. Če pa vam je slovenščina ogrožena, dajte jo narodu tudi v cerkvi in spravite kai lepšega skupaj nego dolgočasnosti v «Dom in Svetu« in hujskajoči strup v «Domoliubu«.
Za ureditev in čiščenje administracije, za provedbo samouprave in za gospodarsko enakopravnost, zlasti ureditev davčnega vprašanja, ni potrebno, da obstoji klerikalna stranka. Kdo pa je hui-skal Hrvate in Slovence, naj nikar ne službujejo v Beogradu, kakor federali sti, ki so par let sem pripovedovali, da je Beograd državni centrum samo še do jutri? Kdo se ustavlja volitvam v oblastne skupščine in konstituciji obla sti? Ali morda SDS? Ali gosp. Korošec pozablja, da je njegova stranka kot or-ganizatorica federalističnega bloka državni nanredek zadrževala več let? In davki? Zakon o izenačenju davkov bi bil zdavnai tu, da ni bilo državnoprav-nih homatij. ki so ovirale stvarno delo. Mi vidimo gospodarske težave prav tako. kakor drugi. Izgleda, da jih čutimo šs bolj nego gospodje okrog škofije. Proti absurdnim idejam gosp Milivoja Savica, ki bi gotove industrije na meji hotel žrtvovati, vodimo liuto borbo. Sploh se SDS nikoli ni ženirala reči. da je črno kar je črno in lahko mirno reče, da je rnarsikako škodo odvrnila in mnogo rešila ter zgradila kljub temu, da je iz Slovenije razpolagala z malini številom mandatov.
«Slovenec» trdi. da ie gosp. Korošec v Mariboru pozval v skupno slovensko fronto. Prečitali smo njegov govor še enkrat in smo pač našli zelo neslane opazke zoper SDS in psovke o »izdaji-cah». Ako bo gosp. Korošec hotel, da v katerikoli zadevi pride do skupnih nastopov, bo moral nekoliko zmernejše strune ubirati, najmanj pa se žaljivo izražati o naši jugoslovenski narodni zavesti, zoper katero se je klerikalizem od nekdaj boril roko v roki z nemšku-tarji in Nemci. Če pa misli v takih skupnih akcijah odklanjati SDS, bomo pa to tudi prestali in želimo dober tek.
Naš kolega v Kopitarjevi ulici, ko opominja duhovščino, naj vendar za božjo voljo vztraja in ne odpira oči, trdi. da je bil govor gosp. Korošca v Mariboru histeričen. Histori.ia je potrpežljiva in bo tudi to misel prestala. Mi smo med vrsticami tega govora iskali nekai več: da namreč spoštovana SLS ne vč ne naprej, ne nazaj. In skoro bi rekli, da se pripravlja veliki «nazaj». Pa bi vprašali, čemu je bilo treba, da je SLS zapeljala Slovence v to zagato? Z avtonomijo in frazo o verski opa-snosti bodo morali izginiti vsi tisti, ki so narodu mesto kruha dajali ta kamen,
Politične beležke
+ »Kmetski list« in davki. Davčna praksa v Sloveniji je začela postajati slovenskemu vladnemu glasilu, «Kmet-skemu listu« silno neprijetna, ker nosi zanjo vso politično odgovornost Puc-Ijeva-Prepeluhova stranka. V zadnji številki «Kmetskega lista« je zato objavil g. Albin Prepeluh o davčni praksi v Sloveniji pol strani dolg članek, v katerem priznava, da se je pod RR-vkdo tekom letošnega avgusta iztirja-lo v Sloveniji 33.4 milijonov davkov in od teh nad 25 milijonov samo v drugi polovici meseca avgusta. G. Prepeluh trdi tudi, da je ostalo še vedno 78 milijonov zaostankov ter da bo g. delegat Šavnik imel v poldrugem mesecu v roki menico za 180 milijonov Din davka. Glasilo radičevske stranke ugotavlja končno, da je med zarubljenimi davkoplačevalci najmanj 80 odst. takih, ki ne morejo plačati. Vse te ugotovitve so brez dvoma zelo zanimive, za nas zlasti zato, ker ž njimi »Kmetski list« sam priznava kako se je godilo Slovencem. ko so bili na vladi slovenski radičevci in ko so imeli klerikalci 20 poslancev, vendar pa smo mnenja, da bi tudi pristeše g. Puclja in Prepeluha še veliko bolj zanimalo, ako bi jim »Kmetski list« povedal, kdaj bo g. Radič odpravil davke, kar je preje obetal. Morda pa tudi gg. Pucelj, Kelemina in Prepeluh ne smejo intervenirati radi davčne prakse v Sloveniji, kakor so intervencije prepovedane za druge radičevce. Mesto dolgega pisanja bi vseka-co bilo pravilno, da bi »Kmetski list« naravnost povedal, da so gg. Pucelj in Prepeluh v sedanjem režimu za peto kolo.
+ Delavska organizacija Puclieve stranke. V lovu za pristaši je Pucljeva-Prepeluhova stranka naenkrat spoznala potrebo po svoji delavski organizaciji. Puclieva stranka doslej svoje ljubezni napram delavstvu ni občutila, Kakšno vlogo pa je igral bivši sociial-ni demokrat Albin Prepeluh v delavskih organizacijah, pa je tudi dovolj znano. Dasi je bil do zadnjega časa so-cijalist, so v vseh socijalističnih organizacijah gledali, da se ga čim prej znebe. Pucelj in Prepeluh hočeta torej sedaj reševati delavsko vprašanje, za katero dosedaj njuna stranka niti s prstom ni ganila. Medtem pa, ko je Pucljeva stranka šele sedaj odkrila svojo široko ljubezen za delavstvo, si drzne «Kmetski list« trditi o samostojnih demokratih, da žive od milosti ve-Iekapitala in da kljub temu ustanavljajo delavske »Unije«. Pucljevo-Prepeluho-vo glasilo naj kar naravnost oove. od
katerega velekapitala žive samostojni demokrati, ako se hoče oprati očitka podlega obrekovanja. Glasilo Pucljeve stranke, ki doslej niti najmanjšega ni naredila v korist delavskih slojev, piše tudi: «Mi. ki zastopamo interese kme-tov, ki delajo, bomo znali zastopati tudi interese onih ljudi, ki delajo na tujih tleh.» Kako pa to, da doslej niso znali Pucljevi ljudje zastopati «interese tistih, ki delajo na tujih tleh«? Končno tudi piše: «Naš namen ni hujskati kmete na delavce in obratno, ampak ene in druge poučiti, kako se daje potrebe enih in drugih v sklad.« Ker doslej «Kmetski list« in njegova stranka nista občutila potrebe tega pouka, je unravi. čeno mnenje, da nameravata poučiti sedaj kmete in delavce, kakor se dajo po-trebe enih in drugih spraviti v sklad z interesi slovenske radičevske stranke in njenih voditeljev. Res škoda, da že prej nista prišla na to misel, ker bi se sedaj vsem že lahko bolje godilo, kakor pa se jim godi.
+«Durchhalten!» Tako so pri nas za. bičevali v svetovni vojni nemški generali in drugi patentati ubogi ljudski pari, ki je zanje puščala v strelskih jarkih svoje življenje, doma pa ob stradanju in bedi tvegala življenje. Na ta »Durch-halten!« smo se spomnili, ko smo vče-raz čitali v «Slovencu» uvodnik s pozivom: Vztrajati! Na vseh koncih in krajih se zadnji čas s čimdalje bolj sumljivo energijo ponavlja klic SLS naj njeni pristaši vztrajajo in naj za božjo voljo ne puste njenega nesposobnega vodstva na cedilu. Dosedaj je sicer to vztraianie vsekako več koristilo doktorju Korošcu in njegovim poslanskim to varišem, a zaslepljeno ljudstvo je vztrajalo. Kako bo v bodoče, se ne ve, zlasti, če se bo bližala končna katastrofa. Znano pa je, da je v svetovni vojni po končanem polomu ostalo na cedilu verno ljudstvo, tepeni generali pa so jo polakirali, a tudi vsi oni, ki so kričali: «durchhalten!»
+ Klerikalizem SLS. Tisk SLS se zadnje čase brani očitka klerikalizma. Na zaupniškem shodu SLS v Mariboru pa je imel posl. dr. Hohnjec programa-tičen govor o razmerju cerkve napram državi, ki vsebuje vse znake pravega klerikalizma. Dr. Hohnjec namreč zahteva, naj bi se cerkev ne priznavala samo kot javna ustanova, marveč bi se morala priznavati država k njej. Ker je dr. Hohnjec gotovo mislil, da bi se morala država priznati k katoliški cerkvi, nastane sedaj vprašanje, kakšno razmerje naj zavzame država napram pravoslavni in muslimanski cerkvi, k katerima se priznava večina prebivalstva Jugoslavije. Dr. Hohnjecu namreč niso všeč načela paritete ter izvaja, da je na podlagi tega načela pričakovati za katoliško cerkev samo škodljive zakone. Kot dokaz navaja zakonski načrt o osnovnih šolah in trdi neresnico, da se hoče s teln zakonom odvzeti cerkvi pravico nadzorstva nad verskim poukom v šolah, kar je bilo v javnosti že ponovno ovrženo. Ravno to, da temelje izvajanja dr. Hohnjeca na tej neresnici in da se izreka proti paritetnemu načelu, pa dokazuje, da klerikalcem ni za vzporedno sodelovanje cerkve in države, pač pa za podreditev države klerikalizmu. Da se katoliški cerkvi ne godi v naši državi krivica, je dokaz dr. Hohnječeva izjava proti ločitvi cerkve od države, četudi pravi obenem, da se cerkvi take ločitve ni treba bati. Dr. Hohnjec pravi, da bi taka ločitev ne odgovarjala zgodovinskemu razvoju, ki spričuje za Evropo sodelovanje cerkve in države pri ustvarjanju temeljev sedanjega kulturnega življenja. V SLS so bili časi, ko se je dr. Krek jasno načeloma izrekel za ločitev cerkve od države, češ, da ie v vseh časih istovetenje ene z drugo kvarno vplivalo na cerkveno in versko življenje. Kakor se vidi. so sedanji politikujoči teologi v SLS drugega mišljenja, oni so za nadvlado cerkve v državi, pa je zato tem bolj neumevno, zakaj glasilo ljubljanske škofove tiskarne odklanja očitke klerikalizma SLS. Dr. Hohnjec je s svojim govorom v Mariboru javno ovrgel pisavo »Slovenca«. ki zadnji čas neprestano piše. da o klerikalizmu pri SLS niti govora biti ne more.
Iz demokratske stranke
Shodi posl. dr. Pivka v brežiškem okraju.
Narodni poslanec dr. Pivko pride v nedeljo dne 27. septembra v 2upelevce, središče bizeljskih vinorodnih krajev. Tako v Brežicah, kakor v bizeljskem okraju ga volile! nestrpno pričakujejo. Zanimanje za shod je naravnost velikansko. V Zupelevcih se bo vršil shod v prostorih g. Janežiča ob 3. uri popoldne, ob 8. uri zvečer pa v Brežicah v veliki dvorani Narodnega doma. Naš poslanec je na razpolago vsakemu vo-lilcu. Pričakovati je, da bo udeležba naravnost veličastna.
Po svetu
—	Fašisti in komunisti. V mestecu Car> bornara pri Bariju so komunisti ponoči vdr* li v prostore fašistovske organizacije in so jih opustošili. V Reggiu v Kalabriji pa so komunisti ustrelili fašistovskega miličnika. Tudi iz drugih krajev poročajo o živahnej« šem delovanju italijanskih komunistov.
—	Francoski prostozidarji za zbližanje Z Nemčijo. Francoska prostozidarska velika loža je sprejela resolucijo, v kateri izraža željo po mirnih in bratskih odnošajih med narodi. Resolucija izjavlja nadalje, da je zbližanje med francoskim in nemškim na« rodom neizogiben pogoj za splošno nomir« jenje.
isi Kraii i:
'G
Predsednik dr. Babnik o kongresu pravnikov
ar Beograd, 24. septembra.
Včeraj je Vaš dopisnik obiskal predsednika višjega deželnega sodišča v Ljubljani, gosp. dr. Janka Babnika. kl je tudi član novega odbora konjrresa pravnikov, da poda svoje mnenje o uspehih letošniega kongresa v Beogradu. Gospod predsednik ie med drugim izvajal:
»Ogromno nam je ta kongres koristil že s tem. da smo se v tolikem številu sešli Slovenci s Srbohrvati ter se ob nepopisnem gostoljubju bratov Srbov osebno spoznali, se s tem zbližali in bolj spoznali tudi razmere v prestolici in pa srbski narod na deželi. Pa tudi strokovno je kongres popolnoma uspel. Slovenci moramo biti zlasti zadovoljni, da smo prodrli z modernim naziranjem pri referatu o civilnem postopku. Prav tako smo lahko veseli enotnega naziranja glede izenačenia dednega prava moških in ženskih potomcev. O poroti pa se je že itak neskončno mnogo govorilo in pisalo sem in tja. odločila Pa bo o poroti seve politika. Zato ni toliko važno. da se v tem vprašaniu nismo mogli popolnoma zedinrti. V glavnem pa gre razvoj našega prava in zakonodajstva naprej in to ie naiboli važno. Sedai bo prvo delo naših slovenskih pravnikov, da se prihodnje leto izkažemo tudi mi v Ljubliani na kongresu pravnikov. Zato moramo takoj pričeti s pripravami. Važno bo seveda, da se bo tudi Ljubljana izkazala v gostoliubju kot se je Beograd in tudi oni kraji pri nas na deželi, kamor bodo udeleženci kongresa pohiteli na zlet. Mišljen ie predvsem Bled, ki si ga želi ogromna večina pravnikov ogledati*
Razdružitev Narodne čitalnice v Novem mestu
Naslednik novomeški Sokol. __ Novo mesto, 24. septembra.
Na eni strani skramo slaba udeležba na občnem zboru naše Čitalnice začetkom letošnjega leta od strani starih članov in niihovo nezanimanie za to društvo. ki bi imelo letos slaviti svojo 60-letnico. na drugi strani pa udeležba čla nov novomeškega Sokola, ki so obenem člani Čitalnice ter izvolitev novega odbora. obstoječega iz samih agilnih novomeških Sokolov, so nam dali povod za razmišljanje o razdružitvi novomeške Čitalnice, ki je izgubila svoj nekdanji veliki pomen in namen. Da je imelo društvo v zadnjih letih deficite in je moralo za vzdrževanje čitalniške sobe za pičlih osem do deset bralcev časopisov zvišati društvom, ki so prirejala svoje prireditve v Čitalnici, za rvreceišnio vsoto uporabnino za čitalniške prostore, je v glavnem materrelna stran vprašanja razdružitve ter obenem eden izmed številnih razlogov, ki govore za razmist društva in izročitev društvenega Dremo-ženia organizaciji, ki ima v sebi živlien-sko s'1o in ki nai stopi na mesto preživele Čitalnice. Vsakomur, ki je to zadevo objektivno PTemotril. ie bilo jasno, da je razdružitev na mestu in da bi bil rravi m naivredneiši naslednik Narodne Čitalnice tukaišnii Sokol kot naiagilnei-ša in najmočnejša organizacija v Novem mestu.
Pod vodstvom staroste novomeškega Sokola, brata Kalčiča. je pričela že letos spomladi v tem smislu akcija. Meseca junija se ie vršil na zahtevo zadostnega števila članov izredni občni zbor. ki ie potom spremembe pravil olajšal pot k bližnji razdružitvi Čitalnice. Ze takrat se ie pokazalo, da je velikanska večina članov za to akcijo Odo-
Zagrebško gledališče i" kulturno-hlsto-rlčna razstava v Zagrebu. Dne 4. oktobra se otvori kultumo-historična razstava v Zagrebu. katero proslavi Nar. gledišče s posebnim programom. V operi se bo rečenega dne Izvajala Alblnijeva uvertura k »Tomi-slavu«. sledilo bo predavanje o razstavi, potem pride na oder par scen fz Zajčeve opere >Zrfnski«, Ogrizovičev l.grokaz »Van s tu-drtneima« ter zaključna scena iz Lisinskega »Porina«. Nasledka predstava, posvečena kulturno-historični razstavi, bo dne 15. okt. Uprizori se tega dne komedija starega kai-kavskega pisatelja Tita Brezovačkega »Di-oganaš«. Tretja predstava bo koncem oktobra in bo obsegala dramo Josipa Freuden-reicha »Črna kraljica«. V foyerju gledališkega poslopja bodo ves ta čas razstavljeni predmeti, ki ilustrirajo razvoi gledališke umetnosti v Zagrebu do današnjih dni.
Beograjski odbor Udruženja igralcev Je izvolil za novega predsednika g. Bogiča, člana beograjskega Nar. gledališča. Podpredsedniško mesto je prevzel g. Sotirovič, tajniško pa g. Sto;anovič.
Velika pevska proslava v Zagrebu. Savez hrv. pevskih društev priredi o priliki petdesetletnice društva veliko pevsko slav-
nirali so le nekateri stari Citalničarji, ki bi se kot taki pač zelo težko ločili od organizacije, na katero iih vežejo najlepši spomini njihovega narodnega dela in boja. Opozicija teh članov je bila popolnoma razumljiva V opoziciji pa so se nahajali tudi tukaišnii nasprotniki Sokolstva, ki so še do 22 septembra, ko je izreklo članstvo svojo zadnjo odločilno besedo, spletkarili ter z raznimi izmišljotinami napadali sokolsko društvo, češ. da postopa v zadevi razdružitve nelegalno, nasilno in nemoralno. Odgovor so dobili na izrednem občnem zboru Narodne Čitalnice v torek, dne 22. t. m. Za ta dan sklicani občni zbor ie ob prisotnosti dve tretjini članov soglasno sklenil, da se društvo Katodna čitalnica razdruži in preide vse niegovo oremično in nenremično premoženje v last Sokola v Novem mestu.
Stari Novomeščani ne pomnijo občnega zbora ali društvenega sestanka, ki bi bil tako dobro obiskan in živahen, kot ta občni zbor. Svečan ie bil trenotoV ko ie dal zadnji predsednik Narodne Čitalnice. gosp. Jože Paučič. ob ponolni tišini tozadevni predlog staroste Sokola br. Kalčiča na glasovanie V nabito polni dvorani so se na mah dvignile vse roke. oroti ni glasoval nihče. Velikanski aplavz in navdušeno vzklikanie je sledilo glasovaniu. marsikatero oko je oro-silo ob odkritosrčnem veselju, da ie član stvo razumelo veliki pomen tega dogodka za nadalini razvoi Sokolstva ne le v našem mestu, temveč no celi Doleniski.
Zavest, da stoiimo tukaišnii Sokoli po končanih formalnostih od strani politične oblasti v kratkem pod lastno streho, nam daie dovoli poguma in trdne volie. da zasledujemo nemoteno svoj cilj z neomaino vero v vsliko in srečno bodočnost našega itigoslovenskega naroda.
Narodna Čitalnica v Novem mestu pa praznuje svoio 601etnico nailenše z vselitvijo Sokola pod njeno bivšo streho. Zdravo!
Glasbeno društvo Zagorje ob Savi
Zagorje, 24. septembra.
V dobi velikega idealizma, ki nam je da* nes po tako razburkanih časih skoro ne« umljiv, je bilo leta 1909. ustanovljeno v Za« gorju ob Savi Glasbeno društvo. Dolina, kjer se shajajo ljudje od vseh vetrov, iščoč kruha, kjer cvete industrija in gospoduje materijalizem, pa ni ravno preveč pospeše« vala te plemenite akcije. To so pač naj« bolje čutili oni, ki so se pred 16. leti na vso moč trudili, da bi zbrali takratne drob* ce dela na glasbenem polju v celoto in dru« štvu za vsako ceno preskrbeli oporišče. Da so to dosegli, priča o veličini njihovih ide* alov.
Bilo je! Danes pa je marsikaj drugače. Do ba grde razruvanosti je segla tudi v ustroj tega s toliko požrtvovalnostjo in tolikim trudom zgrajenega, višjim smotrom posve« čenega, le duševnosti namenjenega društva. Tako daleč je prišlo, da danes marsikdo dvomi, ali to društvo sploh še deluje. Po» vemo jim, da še in da bo delovalo, dokler bo le še par takih mož pri nas, ki se ne vda« jajo nižjim nagibom.
Smo v 16. društvenem letu in upamo, da bo v bodoče delovanje društva plodonos* nejše. Podlaga društvu je že od vsega za« četka pevski zbor. Ta naj bi bil krepak, vsem ostalim odsekom vodnik, vzgled. Čim je trden, se tudi drugod ni bati oklevanja. A tudi drugi odseki ne smejo zaostajati v idealnosti za pevskim zborom, temveč mo« tajo hoditi z njim roko v roki, sicer so dru« štvu v kvar, zavora. Vsak član in vsak od« sek naj ima društven namen, gojiti in po« speševati glasbo, osebne koristi mu morajo biti tuje, separatistične namere neodpust« Ijiv greh, hoja po drugačnih potili pa raz« diranje društva.
Apel pred letošnjim rednim občnim zbo»
nost na kateri nastopi nad 40 društev. Peli bodo moški, in mešani zbori iz Sarajeva, Splita, Zemuna, Subotice, Osijeka in drugih kraiev Zveza proslavi svoj jubilej z velikim koncertom fn slavnostnim zborovanjem.
Ivo Vojnovle v Splitu. Kakor smo že poročali, je čital prošlo nedeljo v splitskem gledališču pisatelj Ivo Vojnovič svoje najnovejše delo, štirrdejanko »Prolog nenapisane drame«. To Voinovičevo delo ni drama v formalnem pomenu besede m spominja v mnozočem na Shawove oderske poskuse in Pirandellove eksperimente. V bistvn je »Prolog« avtoanaliza duševnega ustvarjanja. Vojnovič je čftal tekst s posebno virtu-oznosfo in plastičnostjo ter je baš s tem pokazal, da bo oder težko kdaj dosegel uspeh njegovTh lepih recitatorskih zmožnosti. V to rek zvečer je bila premijera drame »Ma-škarate ispod kuplja«. V te.n komadu je nastopila prvakinja zagrebške drame ga. Ml-hičičeva kot Jela, Ostale vloge so igrale dame: Šetinska, Rucovičeva itd. Režiral je g. Rado Pregarc.
Pucclnljeva »Madame Bntterfly« % Rl-lavcem v vlogi Pinkertona se je izvajala v sredo v Beograda pod taktirko kapelntka Matafi&u
rom je namenjen vsemu članstvu in tudi vsem onim, ki na videz niso več to, kar so bili društvu nekdaj. Vemo vsi prav dobro, da se niso mogli toliko odtujiti društvene« mu delu, kakor se to zdi, temveč, da lo iz gotovih vzrokov stojijo ob stran; in z viška opazujejo in marsikdaj tudi po krivici biča« jo. To naj bo poziv vsem, da naj z oseb« nim sodelovanjem v novem društvenem le« tu pomagajo, kajti le na ta način bo mo« goče ohraniti dolini ono veliko, kar so ne« kdaj za njo ustvarili vrli možje.
Društveni odbor je le nekak upravitelj društva in zastopa celokupno članstvo. Od« bornike si voli članstvo prosto po svoji naj« boljši prevdarnosti in jim zaupa vodstvo. Toda z izvolitvijo odbora še ni vse izvr« šeno. Kaj pa naj ukrene odbor, oc ga pu» šča članstvo na ced'lu? Odbor ss pač za« ••eda, da je treba poživljenja, toda brez so« delovanja članstva sam ne more na novo oživeti društva.
Tudi to je važno, da ie dandanes vsako tako društvo primorano, da se usmeri po« polnoma drugače, kakor nekdaj, ko je za« dostovalo, da se je ob gotovih prilikah po* javilo po pivnicah, pri podoknicah. pošlo« vilnicah, pogrebih, paradah, fantovanjih, godovanjih itd in storilo napram javnosti svojo dolžnost Danes gre smer delovanja na znotraj, dočim je šla nekdaj na zunaj. Umetnost je sama sebi namen. Tej paroli naj skuša za naprej slediti društvo, vsega drugega naj pa se ogiba.
Rekel sem, da naj bi bil to apel in sicer vsem onim, ki nosijo v sebi le še trohico vzvišenosti nad vsakdanjostjo in ki se ču« ti jo količkaj zmožne za delo na tem polju. Dne 4. oktobra boste na občnem zboru lah« ko pregledali račune dosedanjega dela. Bo« dite zopet sami delničarji onega velikega bogastva, ki je nosi človeštvo v srcih, in katerega je pri nas navzlic vsemu še mno« go, mnogo, a ga je treba še vedno odkri« vati na novo. To bogastvo, ki je ne more vzeti nobena uima, je veselje do prosvete.
Meščanska šola v Trbovljah zagotovljena
Trbovlje, 24. septembra.
Na seji krajnega šolskega sveta, ki se je vršila pred kratkim, se je razpravljalo med drugim tudi o dopisu trboveljske občine, iz katerega posnemamo, da je bivši višji šo!« ski svet v Ljubljani dovolil z odlokom 19. julija 1920. ustanovitev deške in dekliške meščanske šole v Trbovljah. Gerentsvo je prejelo takrat ukaz, da se razpiše plebiscit, ki je bil tudi izveden. Ugovarjala je le TPD., kar je bilo odločilno za višjo šolsko oblast, ki je zastopala stališče, da tvori TPD 90 odst. vseh davkoplačevalcev. Tudi takratni gerent Fortič ni kazal v svojem poročilu 8. oktobra 1920. potrebnega zani« manja za višjo šolsko izobrazbo naše šol« ske mladine. Tako je višji šolski svet v Ljubljani opustil zaradi protesta največje« ga davkoplačevalca vse nadaljne korake v tej zadevi.
V zadnjih dveh letih pa se je polastila javnost tega velevažnega vprašanja in ne«
«Soko!» na Jesenicah prične danes, dne 25. septembra z rednimi predavanji. Prvo predavanje ob 20. uri v telovadnici obsega temi: »Tlsočletnica hrvatskega kraljestva« in »PetaT II Petrovič Njegpš«. ' Krekovičeva razstava v prostorih beograjskega Novinarskega kluba obsega portrete in pejsaže Med prvim,- zavzemajo odlično mesto tri slike. Dama s psom, slikarjev avtoportret ter slika črnogorke. V pokrajinskih podobah so najboljše risbe, ki prikazujejo Jajce, Travnik in Mostar Kreko-vič je študira! doslej kot državni štipendiit na Dunaju in se odpravlja na nadaljevanje študij v Pariz.
Srbska študija o Dostojevskem. Knjtžev nfk Gustav Krklec je izdal brošuro, v kateri obravnava Dostojevskega kot človeka. Pi-ščeve beležke temelje na podatkih Dostojevskega žene in hčere, ki slikata moža hi očeta v krogu družbe, kot igralca in jetnika, ljubimca fn potnika. Pisatelj se v brošuri dotika Dostojevskega razmeria napram druž bi in prijateljem. Knjižica stane 10 Din.
G. Cvejič v zaerebf'-' n»°ri. G. Cvejič katerega je naša opera izgubila na zagrebško Narodno gledališče, je zadnje čase posebno dobro uspel v dveh vlogah: kot konzul v Pucclnijevi »Madame Butterlflv« in kot Escamilo v Bizetovi »Carmen«. Zagrebška kritika se je ob teh dveh nastopih za bivšega člana ljubljanske opere zelo ogrela,
Roman trgovca i ii
- „Bestija iz St. Silosa" -
pride v kino «Dvor».
davno so sc združile vse politične stranke naše občine v medstrankarskem odboru ter javno in odločno zahtevale ustanovitev me* ščanske šole. Gerentski sosvet je razprav« ljal o tem 20. julija in soglasno sklenil: 1.) Občina Trbovlje zahteva ustanovitev me« ščanske šole v Trbovljah; 2. v zadevi stopi občina takoj v stik s krajnim šolskim ^.'C« tom v Trbovljah in ga vabi, da stori vse potrebne korake v svrho ustanovitve me« ščanske šole: 3. v proračun za 1. 1926. sc naj postavi za šolske prostore itd. potreb« na vsota, gerentski sosvet pa se zavezuje, da nikakor ne bo ugovarjal šolskemu pro« računu.
Toliko torej dopis trboveljske občine, pri obravnavanju katerega se je sklenilo, da prosi krajni šolski svet vnovič za dovolitev deške in dekliške meščanske šole. S poukom naj bi se začelo v šolskem letu 1926/27. Za« časno do zgraditve, novega šolskega poslop« ja bi bila nastanjena oba prva razreda v šol skem poslopju v Trbovljah. Krajni šolski svet namerava graditi poslopje v središču šolskih okolišev Trbovlje in Trbovlje«Vode. Vloga gre na srezko glavarstvo, deputacija pa kv elikemu županu oz. prosvetnemu od« delku.
Iz vsega navedenega je razvidno, da je pripisovati končna rešitev tega velevažnega vprašanja za trboveljsko občino predvsem složnemu delovanju vseh političnih strank za zboljšanje naših šolskih razmer. Želeti je da bi ista složnost ostala trajna, ker bi ime« la od tega vsi občina velik dobiček.
Ig A Pariza
anuLPJumuDmnmnamnauuuuuLi
Tekme španijelov in psov ptičarjev
Klub ljubiteljev ptičarjev v Ljubljani in glavna podružnica Slovenskega lovskega društva v Mariboru priredita dne 26. septem bra starostno tekmo španijelov ter 27. sep« tembra vporabnostno tekmo psov ptičarjev. Dne 26. septembra se vrši starostna tekma španijelov v zasebnem lovišču Hoče*Rogo« za»Skoke*Slivnica (pri Mariboru).
Tekmovati morejo španijeli stari naj* manj 1 leto ter vpisani v jugoslovenski ro« dovnik ali v španjelski vzrejni knjigi (nem« ška vzrejna knjiga španijelov) ali pa imeti kak rodoven list, da ga vodstvo tekme pri« pozna. Vsi drugi psi so od tekme izklju« čenL
Pogoji tekme so objavljeni v letošnji sep temberski številki «Lovca» na str. 399 in dalje. Prijave za tekmo in prijavnino, ki zna ša pri klubovih članih za vsako tekmo in za vsakega psa 10 Din. pri nečlanih 20 Din je poslati najkasneje do 20. septembra na na* slov: B. Pogačnik, Maribor, Strossmaverje« va 29 ali pa na P. Žmitek Ljubljana, Rim« ska cesta 2, II. nadstr.
2Jbirališče na dan tekme je ob 6.30 zju«
pozabila pa ni pripomniti, da se nahaja g. Cvejič baš sedaj na opasni poti. Njegov bariton 'e pravzaprav basbariton in doseza ba ritonske višine z umetnim forsrranjem. Kritika prerokuje g. Cveiiču veliko bodočnost, če ostane pri basbaritonskih vlogah; v nasprotnem slučaju pa se boji, da mu glas prezgodaj opeša kar se je zgodilo že mnogim pevcem njegovega glasovnega timbra.
Milanski »Secolo« o Jugoslovenlh na re ški razstavL Prof. D. Zanelli je priobčil v milanskem »Secolu« zelo simpatično kritiko o razstavi iugoslovenskih umetnikov na reški mednarodni razstavi. Ocena je Izšla pod naslovom »Opere ed i Giornl«.
Praška gledališča. Nar. dtvadlo v Pragi Ima na sporedn opere: Car in tesar, Prodana nevesta, Lohengrtn, Pan Twardowski; Novo nemško g'ed al išče uprizarja: Hoffmannove pripovedke, Večnega mornarja, in Lengvelo-vo »Antonijo« z igralko Sari Fedakovo v naslovni vlogi. Malo gledališče ima na programu PirandeHovo »Mož, žival in čednost« Stavovske divadlo ponavlja »Caievo punčko« tn »Nezrelo sadje«, slovaško NaT. gledališče v Bratislavi pa ima na programu operi »Andrč Chenier« ter »Vraga in Katro«.
»Faustovo proklestvo«, simfonična skladba francoskega komponista Berlioza se <e izvajala v sredo zvečer v prostorih praškega Novega nemškega gledališča pod taktirko kapehuka Zemlinskega.
Danes zadniikrat!
7,Čudeži morja"
Edini zanimivi posnetki na dnu morja!
Jntrl velika senzacija sez ie 25/26
Pozor na jutrišnji ogla-
Kino «LJUBLJANSKI DVOR»»
Telefon 730.
Predstave: ob delavnikih ob 4. !<! 6., Vt 8. in 9. — Ob praznikih ob % 11., 3, Vi 5« 6„ Vt 8. in 9. uri.
traj na restavracijskem vrtu glavnega ko» lodvora v Mariboru. Tam se bo vršila smo« tra psov, na to pa odhod z osebnim vlakom ob 8.28 do postaje Hoče. Poklicnim lovcem, ki sc udeleže tekme vsaj z enim psom, po* vrne glav. podružnica SLD. v Mariboru pot ne stroške.
Dne 27. septembra sc vrši vporabnostnfc tekma psov ptičarjev v zasebnih loviščih Orehova vas*Skoke*Račje (pri Mariboru). Tekmovati morejo vsi psi, stari najmanj 1 leto, ki niso vpisani v jugoslovenski rodov« nik ptičarjev ali pa v kako od kluba pri* poznano rodovno knjigo, odnosno, ki bi imeli pravico do vpisa. Pogoji za tekmo so opisani v «Lovcu» leta 1921., str. 258 izpu* ščeno je le grmarenje, ki šteje (2) izpraše« valo se pa bo tudi ^Prinašanje roparic po rmetnem sledu.» (6).
Prijave za tekmo in prijavnino, ki znaša pri klubovih članih za vsako tekmo in vsa« kega psa 10 Din in nečlanih 20 Din jc po* slati najkasneje do 20. septembra 1925 na naslov B. Pogačnik, Maribor, ali pa P. Žmi* tek, Ljubljana.
Zbirališče na dan tekme je ob 6.30 na re» stavracijskem vrtu glavnega kolodvora Ma« ribor. Tam se ho vršila smotra psov. nato pa odhod s poštnim vlakom do postaje Ore« hova vassSlivnica. Poklicnim lovcem, ki se udeleže tekme vsaj z enim psom, povrne gl. podruž. SLD. v Mariboru potne stroške. Ob 20. uri se VTŠi prijateljski sestanek v hote« lu «Meran», kjer se bodo razdelila tudi da* rila.
Iz Primor ja
*	Smrtna kosa. V Trstu je preminula Te» režija Cerkvenik. Pokopali so jo v četrtek popoldne. N. v m. p.
*	Jubilej drušh-a. «Bralno in pevsko dru» štvo* v Dobravljah na Goriškem bo obhaja lo dne 26. in 27. t. m. svoj petindvajseti ju« bilej ter priredi ob tej priložnosti javno veselico z lepim sporedom.
*	Občinski svet v Podgori je politična oblast v Vidmu razpustila ter imenovala za gerenta podprefekturnega uradnika Numisa iz Gorice.
*	Bakreni novci po 5 in 10 centesimov se zamenjavajo po odredbi finančnega ministr stva v Rimu še do 31. oktobra t. 1.
*	Konec lo\>ske razstav v Gorici. V ne« deljo zvečer so zatvorili lovsko razstavo v Gorici, ki je bila javnosti dostopna dva ted na. Pred zatvoritvijo razstave so bila javno razglašena imena oseb, ki so prejele odliko« vanja.
*	Pošten italijanski glas o Vrtojbi. Iz« med vseh italijanskih listov, ki so obrav« navali izmišljeno govorico, da je bilo vo« jaško pokopališče v Vrtojbi na Goriškem opustošeno po domačinih, se jc oglasil s pošteno besedo edino tednik <rVoce di Go* rizia», ki graja postopanje fanatičnih reži« movcev takole: <rPrefekt obmejne pokraji« ne, v kateri žive drugorodci, mora znati presojati vsako dejstvo po njegovi točni vrednosti, zakaj tudi majhen dogodek, ki kaže sprva, da spada kompetenco sodne policije, dobi lahko političen značaj in več* jo važnost. Prefekt mora tak dogodek naj* prej presoditi in šele potem ukrepati kakor zahteva položaj.« Naj si fašisti zapišejo te stvarne besede v album ter se v prihodnje po njih ravnajo.
KINO „IDEAL"
predvaja od danes do vštevši pondcljki
velik kulturni film — bogate vsebine
JHR in kuriti"
Veličastna simfonija svetovnega velemesta v 6 dejanjih. — Svetle in temne strani Newyorka. — Njegov sijaj in njegova be« da. — VVallstreet in Ghetto. — Borba za dolarji in filmske zvezde.
New-York, kako plaka in kako se smeje
Predstave v delavnikih: popoldne ob 3.,
Vi 5., 6., % 8. in 9. uri. Ob nedeljah dopoldne ob H 11. uri, popol*
dne ob 3., 'A 5., 6., Vi 8. in 9. uri.
---' ^
i Verdijev »Requiem« v Berlinu. Slavni Verdijev »Requiem« se bo izvajal dne 29. septembra v Berlinu. SoJistovske partije bodo peli: Herta Stolzenbergova. Eleanor Schlosshauer-Reynolds in Anton Kochmann. Sviral bo berlinski simfonični orkester pod dirigentom prof. Albertom Fischeriem.
Dve Straussovi operi v Italiji pod nem. šklm režiserjem. Dr. Otto Ehrhardt, operni r.adrežiser v Wiirttenbergu bo insceniral v Turinu italijanski premijeri Straussovih oper »Intermezzoc jn »Rosenkavalierja«.
Iz berlinskega gledališkega življenja. Državna opera v Berlinu ima na sporedu: Tannhiuserja Cavallerio rusticano, Bajaz-za, Cosi fan tutte, Pulcinello, Fidelia in Ro-senkavalierja: opera na Konigsplatzu uprizarja: Prodano nevesto. Boheme, Salomo, Rigoletta. Nižavo, Trubadurja, Marto; Mestna izvaja: Lohengrina, Rigoletta, Caro-strelca. Rensko zlato, Ples v maskah. Čarobno piščal, Walkiiro. V drama igrajo: Pee-ra Gynta, Wa'ilensteina, Mladost, v Komornem gledališču se nadaljujejo predstave Pi-randella: Sestero oseb išče avtorja ter Mož, živa! In čednost; Ljudsko gledališče igra: Hamleta in Fiesca, v Renaissancetheatru je na sporedu »Smrtni ples«, v gledališču na Ktosterstrasse pa Elektra m Razbiti vrč. V soboto, 19. septembra je nastopila Elizabeta Bergnerjeva v Shawovi »Sveti Ivani«; re« žiral je Reinhardt.
ELITNI <&IN0 Matic*
Telefon 124.
Predstave ob nedeliah :
3., Vj5., 6., Vs8 9. °redstave ob delavnikih ob: 4., V26., >/28. in 9. Imetniški orkester svira pri vseh predstavah
Samo ie danes 1 Prvi veliki švedski lilm te sezije
K A R R N A
krasna drama v 5 vel. dejanjih po romanu Selme Lagerloff; znane
pisateljice filma .GSsta Berling* Izvanredno lepa vsebina ter izvrstna igra vseh sodelu:očih napravi na vsakega obiskovalca globok utis. Izven programa najnovejša burka v 2 dejanjih.
Biscot se 4e zmotil v nadsfroofu _Ppednaznanilo: SEZUE HAYAKAWA
Okrevališče za rudarje v Trbovljah
«Jutro» je že pred dalje časa poročalo o okrevališču za rudarje v Trbovljah, ki ga bo zgradila Bratovska skladnica in bo obstojalo iz treh objektov. Naša slika kaže pročelje prelepega poslopja.
ki ga bodo pozdravili v Trbovljah brez dvoma z velikim veseljem. Izgraditev je poverjena stavbnemu podjetju «Slo-grad» v Ljubljani
Kulturni pregled
Domače vesti
*■ Visoko odlikovanje Bože Petroviča. Dne
22. t. m. je bil na dvoru v Cettaju povabljen
na večerjo med drugimi tudi Boža Petrovič, najstarejši član rodbine Petrovič ia sorodnik pokojnega črnogorskega kralja Nikoie. P* večerji ga je kralj odlikoval s Karagjorgjevo zvezdo 4. razreda z meči ter mu red osebno pripel na prsi. Kraljica pa mu je poklonila svojo sKko v srebrnem okviru s krono ki je okrašena z biseri. Odhajajoč z dvora je Boža Petrovič izjavil skupini črnogorskih upokojenih oficirjev: »Sedaj, ko sem doživel to, rad umrjem!«
*	Iz državne službe. Janko Jerala, ki je sUužboval doslej pri inšpektorju ministrstva za narodno zdravje v Ljubljani, je imenovan za upravnika drž. hiralnice v Vojniku. — V železniški službi so v področju ljubljanske direkcije imenovani: Ivam MfiHer-Petrič za šefa odseka za vzdržavanje proge pri gradbenem oddelku; Rudolf Kavčič za šefa odseka za nabavo materijala pri ekonomskem oddelku; Fran Zelenka za šefa sekcije za vzdrževanje proge Ljubljana glavna proga; Napredovali so: Karel Skala pri delavnici v Mariboru. Ivan Kitak v mariborski kurilnici, Ivan Pavlin na postaji Fala, prtljažni blagajnik Ivan Vičič v Ljubljani; Alojzij Jerše je imenovan ja nadzornika proge v Drenovem griču. Premeščeni so: Rudolf Miilier od ljubljanskega glavnega kolodvora h kurilnici v Ljubljani, Karel Kremžar z gorenjskega kolodvora v kurilnico glavnega kolodvora; Janko Delpin iz Zaprešiča za nadzornika proge v Ptuj in Albert Jager iz Zagreba- k strojnemu oddelku. Vi?j; nadzornik Emerik Maloverh ter uradnika II. kategorije Karel Domheim in Ivan Lokaj so trajno upokojeni.
*	Dr. Murko o razvoju sovjetske Rusije. Naš rojak, univerzitetni profesor v Pragi dr. Matija Murko, Jji se je kot češkoslovaški delegat udeležil slavnosti 200 letnice ruske akademije znanost? v Petrogradu, je po slavno s tih odpotoval v Ukrajino, da se informira o tamkajšnjih razmerah ter o delovanju vseukrajinske akademiie. V razgovoru z nekim kijevskim novinarjem je prof. dr. Murko izjavil, da ga je gospodarski lin kulturni napredek sovjetske unije, razvoj narodne kulture v Ukrajini ter intenzivnost znanstvenega življenja naravnost presenetil.
*	Dr. Reis operiran. Kakor poročajo iz
Beograda, si je znani univerzitetni profesor dr. Reis na potovanju po Južni Srbiji nakopal zastrupljenie krvi in se vsled tega moral podvreči težki operaciji. Zdravniki upajo, da mu rešijo življenje.
+ Smrtna kosa. V Kostanjevici na Dolenjskem je v cvetu svojih let po dolgi in mučni bolezni umrla gospodična Mira Buča r, biv ša uradnica poštno-čekovnega urada v Ljubljani.
*	Iz trboveljske občine. Cele Trbovlje pričakujejo nestrpno ureditev gerentskega vprašanja. Organizacije SDS so na vseh me rodajnih mestih že opetovano sporočile tudi zahtevo, da se razpišejo občinske volitve.
*	Občinske volitve na Grosupljem. Včeraj So se vršile občinske volitve na Grosupljem pri katerih je dobila SLS 184 in 12 odbornikov, SKS pa 87 glasov ter 5 odbornikov. Pripravljalni volilni postopek je bil povsem nepravilen, kar ie vplivalo, da ni bilo vloženih več kandidatnih list. Radi tega tudi JDS ni mogla postaviti svoje liste, pač pa so njeni pristaši pri včerajšnjih volitvah podpirali »Gospodarsko listo« ter tako omogočili večji uspeh SKS. V splošnem je bil interes za volitve majhen, kar dokazuje, da je n. pr SLS dobila le 184 glasov, dočim je bflo na grosupeljskem volišču pri skupščinskih volitvah za klerikalce oddanih 377 glasov.
*	Zimska uniforma za poštne uslužbence. Ministrstvo pošte fn brzojava je odredilo, da se čim prej nabavijo za zimsko sezono nove uniforme poštnim uslužbencem. Dobavni rok do konca oktobra.
*	Naši pomorski oficirji v Inozemstvu. Ministrstvo vojske in mornarice pošlje na državne stroške dva mornariška oficirja, gg. Metoda Pirca tn Venceslava Dujšina v inozemstvo v svrho spopolnitve svojih študij v vojno-pomorski stroki.
*	Novi brzovlaki na liški progi. Na liški progi do Splita, je v zadnjem času promet tako znatno narastel, da prideta v kratkem v promet še dva brzovlaka, ki bosta imela zvezo tudi z mednarodnimi vlaki. Treba je le še formalne naredbe, da bomo imeli na progi Zagreb-Split dva para brzovlakov.
*	Ukinjenje dekliškega zavoda v Ptuiu. Radi premalega zanimanja je ptujski občinski svet sklenil ukiniti dekliški zavod v Vesni, svoječasni Madchenheim. Za letos se je namreč prijavilo samo osem gojenk. Kako bodo poslopje porabili, o tem občinski svet ni sklepal.
*	Elektrifikacija Ptuja. Ker se elektrifikacija Ptuja kljub veliki zamudi vendarle bliža svojemu uresničenju, je sklenil ptujski občinski svet, da se mestna plinarna s 15. oktobrom ukine.
*	Dan snage v Splitu. Po vzorcu nekaterih inozemskih mest je tudi splitska občina odredila »dan snage«. Tega dne bo občina delila nagrade po 500 Din pometačem naj-snažnejših ulic v njihovem rajonu. Tudi zasebniki dobe nagrade po 200 Drn za naj-snažnejše dvorišče v dotičnem delu mesta. Obdarovanih bo tudi 20 otrok, ki bodo naibolj snažni. Vsak dobi 50 dinarjev.
*	DesinfekcijskI tunel v Sisku. Razen des-infekcijskega tunela v Beogradu bo v kratkem postavljen tudi v Sisku velik desinfek-cijski tunel, ki stopi v funkcijo že početkom prihodnjega meseca.
*	Naši v Ameriki. V East Helena, v drŽavi Montana v Zedinjenih državah je pri delu v plavžu ponesrečil naš- rojak Ivan Praprotnik. Padel je med stroje, ki so ga grozno razmesarrli. Bil je takoj mrtev. — V Babertonu je pri ribolovu utonil Iv. Vovk iz Suhorja pri Št. Petru. Napadla ga je bož-jast, vsled česar je padel v vodo in utonil. — V Forest City je 29. avgusta umrl Blaž Ovse. Zadela ga je kap. — V Library je umrl rodak I. Stavor, rodom iz Knežaka na
Pivki. Podsulo ga je v jami nekoliko minut prej, predno je imel nehati z delom.
*	Generalni konzulat republike Poljske v Zagrebu poziva vse poljske državljane, ki končajo teta 1925. svoje 18. leto, da se prijavijo najkasneje do 15. oktobra v Kuko-vičevi ulici št. 16./III. nadstr. med uradnimi urami od 9. do 12. dopoldne osebno ali pismeno v svrho registriranja ter predložitve dokumentov o njihovi identiteti. Vsak državljan, ki se ne odzove temu pozivu, je osebno odgovoren za neizpolnitev te dolžnosti na podlagi čl. 87. zakona.
*	Vprašanje škofa koadjutorja v Zagrebu. Kakor nam poroča zagrebška »Riječ« se je Vatikan definitivno odločil, da imenuje v Zagrebu škofa koadjutorja s pravico nasledstva. Odločujoči faktorji pa drže imena svojih kandidatov v največji tajnosti. Kot kandidata sta prihajala najprej v poštev dr. Josip LončaTič in dr. Anton Slamič, dočim fcrsira beograjski nuncij dr. Jurija Madjer-ca. Zdi se pa, da vsi trije nimajo dosti izgleda, da postanejo kedaj nasledniki nadškofa dr. Bauerja. Ljubljanski krogi bi najraje videli na stolici zagrebškega nadškofa krškega škofa dr. Josipa Srebrniča, in to tembolj, ker bo v smislu novega konkordata Krška škofija ukinjena. Kaj snuje beograjski nuncij, še ni znano, sigurno pa je v veliki zadregi. Tudi radičevci imajo seveda svojega kandidata. Kier je nervozen in čaka, kako se bo končal ta boj različnih kandidatov
*	Stavka zdravnlkov-aslstentov v Zagrebu. Kakor nam poroča naš zagrebški poročevalec, izbruhne danes zjutraj v objektih zagrebške bolnice stavka zdravifkov-asl-stentov. Razlog za stavko Je v njihovem na-srprotstvu z upravo bolnice glede oskrbe asistentov. Bolnica namreč noče več dajati zdravnikom-asistentom hrane, katere si pa slabo plačani asistenti ne morejo privoščiti kje drugje.
*	Razpis za državne štipendiste v Inozemstvu. Ministrstvo pro svete bo poslalo v Inozemstvo 50 novih državnih gojencev. Štipendija znaša mesečno: v Franciji in Belgiji po 800 fr. frankov, v Češkoslovaški 1200 Kč Nemčiji 33«) Din, Avstriji 2800 Din in Italiji 800 lir. Kompetirati morejo samo oni, ki so napravili svoje končne (diplomske) izpite na eni domačih univerz ali višjih strokovnih in umetniških šol. Prošnje morajo biti opremljene z izpričevali in naslovljene na fakultete oziroma gori omenjene šole, kjer so posamezniki končali svoje študije. Fakultete na univerzi v Ljubljani bodo sprejemale take prošnje do vključno 1. oktobra 1925. Natančnejši pogoji so razvidni iz pravilnika za državne gojence v inozemstvu rn razpisa ministrstva prosvete, ki je nabit v avli ljubljanske univerze.
*	Nenavadna eksplozija. V Cirkovcih pri Pragorskem je nosil 63 letni prevžitkar Jernej Bašman že dalj časa palico z nataknjeno patrono. Ko je nameraval včeraj na daljšo pot v Haloze, je hotel patrono odtrgati iin jo nadomestiti s konico, da bi lažje hodil. Pri tem vrtanju pa mu je naenkrat patrona eksplodirala ter starčku raztrgala dlan in tri prste na roki.
*	Nesreča na železnici. Na kolodvoru v Djakovu se je predvčerajšnjim pripetila težka nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Uradnik zavarovalnega društva »Croatija« Stojan Nikič, ki se je nameraval odpeljati v Vmkovce, je šel na kolodvoru preko tira. Nenadoma je privozila lokomotiva, ki je Ni-kiča podrla, mu odrezaJa obe nosi in desno roko. Ponesrečenca so prepeljali v bolnico, kjer je dve uri pozneje umrl.
*	Samomor vojnega Invalida. V Djakovu je izvršil vojni invalid Nikola Veg na grozen način samomor. S svojim štiriletnim bratcem je šel na železniško progo ter se vlegel na tir, tako da mu je vlak odrezal glavo. Vzrok samomora — beda.
*	Samomor ruskega oficirja. Na savskem mostu pri Beogradu se je v torek vrgel pod osebni vlak. ki ie prihajal iz Subotice, bivši ruski oficir. V. Aleksijev. Lokomotiva ga je popolnoma raztrgala. Vzrok samomora ni znan.
*	Aretiran stražnik v Zagrebu. Včeraj je bil odpuščen iz službe, aretiran ter predan državnemu pravdništvu stražnik Ticič, ki je s svojim neprimernim uradovanjem zakrivil, da se je gdč. Marija Naas vrgla skozi okno na ulico ter si zlomila obe nogi. Proti aretiranemu stražniku bo uvedeno postopanje radi zlorabe uradne oblasti,
*	Utopila se je. Pri pranju perila ob Ljubljanici je padla na Verdu v vodo 13 letna hč! vdove Frančiške Ogrin, Francka ter utonila. Deklice kljub iskanju niso našli in je prav verjetno, da jo je odgnala voda naprej proti Ljubljani. Ogrrnova. je bf.a oblečena v konteninasto obleko s kratkimi rokavi ter je nosila visoke rjave čevlie in črne nogavice. Na vratu je imela srebrno verižico z obeskom Marijine podobe in z napisom: »Spomin sv. birme, Marija Rutner.
Oslinile
češkega in angleškega sukna za moške obleke, damske kostume in plašče po metr 2'50 do 3-20 dobite po neverjetno nizki ceni in sicer od
Din 250 naprej v razpošiljalnici
JOSIP IVANČIČ, Liubliana, Miklošičeva oesta St. 4.
(Nasproti frančiškanske cerkve)
Oglejte st Izložbe! Prepričajte se!
Bencin
po znižani ceni
liter Din 8*25
iz bencinske sesalke pri
Jugo-Auto, Dunajska c. 36.
Telefon 236.
SVpSkozokm:
če kupite nogavice brez žiga .ključ', ker eden par nogavic z .žigom in znamko (rdečoj modro, zeleno ali zlato)
„klju&"
traja tako dolgo kakor štirje pari drugih. Kupite eden pat in prepričajče sel 93-1 vi
NaikrasnejSa gospa HlS
je lahko čez noč ob svojo lepoto, ako ne uva-žuje dejstva, da se z rednim in temeljitim čiščenjem kožnih tkaninic ohrani mladostnosveži polt v visoko starost. Naravnost idealno sredstvo za dosego tega ie izumila znana operna pevka ADEL1NA PATTI. Je to mlečna emulzija, ki se vrine v najbolj skrite, skoraj nevidne kožne gubice in prepreči pojavljanje mozolov in sojedcev. Ta pod imenom .Visagine Ade-lina Patti* znana emulzija se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah. Glavna zaloga za Jugoslavijo: ZAGREB. GAJEVA ULICA 8. Steklenica stane Din 30—.
Iz Ljubljane
u— Novo tlakovanje. Na Borštnikovem trgu, od hiše št. 18 na Rimski cesti po Igriški ulici do Erjavčeve ceste, je začel mestni gradbeni urad polagati širok hodnik s kamenitimi ploščami. Ker je po tej progi vsak dan štirikrat najživahnejši promet in prihaja tod že ogromno delavcev in delavk v Tobačno tovarno, je tlakovanje zelo dobrodošlo. Doslej smo morali ob vsakem deževju gaziti mehko blato, pozimi pa sneg ^li brljuzgo; poslej bomo hodili po hodniku. Zato smo gerentskemu svetu prav zelo hvaležni in le želimo, da se velika sklada ka-menitih plošč in robnikov na Borštnikovem trgu še prav obilno izrabi v našem, doslej jako zanemarjenem okraju!
u— Kričeče reklame po hišnih fasadah. Prejeli smo: Po mestu se opazuje, da dajejo nekatere tvrdke slikati, oziroma pleskati po hišnih fasadah zlasti pa po požarnih zidovih ogromne reklame v tako kričečih barvah, da vrže tak reklamni nestvor iz ravnotežja pasanta, ki ima le nekaj smisla za dober okus. Radi tega opozarja mestni magistrat hišne lastnike, tvrdke in plakaterje (pleskarje), da je za napravo takih reklam treba izposlovati si dovoljenja stavbne oblasti. Interesirane tvrdke naj predložijo pred začetkom dela barvan načrt reklame mestnemu magistratu v odobritev, da se izognejo nepotrebnim stroškom, ker bo mestni magistrat zahteval brezpogojno odstranitev samolastno izvršenih neokusnih reklam.
u— Pojasnilo. V torek smo poročali, da je nagle smrti umrl inkasant mestne plinarne g. Ivan Smrekar. Naknadno se nam poroča, da je bilo pokojniku ime Josip in je bil staT 40 let. Med ljubljanskim občinstvom je vzbudila ob priliki njegove smrti mnogo pozornosti okoliščina, da je sedaj že tretji inkasant tega podjetja umrl nagle smrti.
u— Društvo učiteljev glasbe v Ljubljani naznanja priglašenim pevkam in pevcem, da dobe v prihodnjih dneh vsa podrobna navodila. Prvi sestanek bo o Vseh svetih. Ob tej priliki se bo vršil tudi prvi komorni koncert Društva učiteljev glasbe s sodelovanjem društvenih članov. Pri drugem društvenem koncertu bosta gostovala brata Zika. Na koncertu učiteljskega zbora, ki se bo vršil pozneje, bomo izvajali med drugim Sattnerjevo «Jeftejevo prisego*. Sodelovali bodo vsi ljubljanski srednješolski zbori. — Odbor.
u— Vpisovanje vajencev na obrtno - nadaljevalni šoli za umetno in oblačilno obrt se vrši dne 27. septembra (v nedeljo) od 9. do 12. ure v šoli na Prulah. Novo vstopivši naj prineso s seboj izpustnico ln učno do-godbo, že obiskujoči pa lanski izkaz. Prispevek za šolske potrebščine znaša mesečno 15 Din; za oktober se plača takoj pri vpisovanju. Šolski pouk prične v nedeljo dne 4. oktobra ob 8. uri dopoldne. Natančnejša pojasnila so razvidna iz razglasa v šolski veži. — Upravitelj stvo.
u— Cercle Francais opozarja na svoje lepake glede učnih tečajev, ki se bodo pričeli dne 1. oktobra na Tehniški srednji šoli, zlasti pa na oba nova mladinska kurza na ženski realni gimnaziji (licej, Bleiweisova cesta).
u— Najnovejše bluze, otroške ln damske obleke, priporoča Krištolič-Bučar.
u— Vse one rodbine, ki imajo prosta stanovanja in žele vzeti na stanovanje kakega dijaka ali dijakinjo, prosimo, da javijo svoje naslove z navedbo pogojev »Centralnemu tajništvu jugoslovenske napredne omladine iz Slovenije», Tomanova ulica 3 Ljubljana.
u— Ljubljanski skavti! V soboto dne 26. septembra je ob 4. popoldne na realki ste-gova skupščina. Pridite vsi!	1877
u— Umrli v Ljubljani. Včeraj so bili prijavljeni sledeči smrtni slučaji: Josipina Se-deu, vdova bločnega sluge, 83 let. — Leopold Spreitzer, železn. strojevodja v pok., 55 let. — Marija Rotner, gostilničar jeva hči, 20 let.
u— Policijske prijave. Od srede na četrtek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 2 tatvini, 3 prestopki kaljenja nočnega miru, 1 prestopek zglaševalnih predpisov, 1 telesna poškodba, 1 prestopek pridržanja najdenine, lo prestopkov cestnega policijskega reda in 1 prestopek prekoračenja policijske ure. Aretacija se je izvršila 1 in sicer radi tatvine.
u— Beg lz bolnice. Iz deželne bolnice je pobegnila v noči na sredo v spodnjem krilu in srajci 22-letna Mara Florjančič, samska služkinja, doma iz Novega mesta. Imenovana je spolno bolna in nevarna vlačugarica.
u— Okraden delavec. Neznan uzmovič Je zvedel, da hrani delavec Josip Cunder v hlevu na Frankopanski cesti št. 26 pod posteljo v kovčegu svojo obleko in razne druge vrednosti Ker je hlev stalno odort,
je porabil ugodno priliko, se splazil v hlev, odprl kovčeg ter odnesel Cundru novo kompletno obleko, več perila in uro z verižico v skupni vrednosti 1200 Din.
u— Tatvina kolesa. Solastniku betonskega podjetja Vinku Batelinu, je neznan kolesarski tat odpeljal v sredo zvečer izpred njegove delavnice v Slomškovi ulici novo kolo, črno pleskano, znamke Puch. Kolo, vredno 3000 Din, je dirkalno in ima tovarniško številko 214.343.
Igračko Pariza
na velesejmu v paviljonu „H"
Iz Maribora
a— Zopst zaplenjena «Vo!ksstimme». Policija je včerajšnjo številko socijalistične «Volksstimme» radi karikature pod naslovom «Španija v Maroku« zopet zapleni'a. Proti odgovornemu uredniku je uvedena kazenska preiskava. To Je že tretja konfiskacija «Volksstimme» po novem zakonu o tisku.
a— Nov mestni zdravnik. Na zadnji tajni seji mariborskega občinskega sveta je bil imenovan za drugega mestnega zdravnika mladi zdravnik g. dr. Wanckmiiller.
a— Avtomobilski promet v Mariboru. V Mariboru se je osnoval pripravljalni odbor delniške družbe z Imenom «Mariborska avto - omnibus družba*, ki hoče uvesti z av-toomnibusl promet v sledečih črtah: Glavni trg - Pokopališče - Pobrežje - Tezno -Hoče - Slivnica - Fram - Radvanje - Studenci - Limbuš - Kamnica - Krčevina - Melje. Družba razpisuje subskripcijo delnic. Glavnica bo znašala baje poldrugi milijon Din v razpisanih 3750 delnicah z nominalo 400 Din. Podjetje bo vsekakor v velikem Interesu razvoja Maribora.
a— Nemška Interpelacija v mariborskem občinskem svetu. Na zadnji seji mariborskega občinskega sveta je nemški občinski svetnik, vinski trgovec Pfrimer, interpeliral župana radi ukinitve nemške sporednice na ženski meščanski šoli. Kakor smo že poročali, predvideva zakon o osnovnem šolstvu in o manjšinah manjšinske šole le v osnovnem, ne pa v meščanskem šolstvu, radi česar je bila letos ukinjena sporednica na meščanski šoli. Tak odgovor Je dobil tudi g. Pfrimer v občinskem svetu. Poleg tega so ga napotili še na prosvetno ministrstvo. G. Pfrimer bi v interesu mariborskega nem štva storil mnogo bolje, če ne bi izzival,ampak se raje posvetil resnemu gospodarskemu delu, če že hoče biti občinski svetnik.
a— Seja občinskega sveta o stanovanjski bed!. Na predlog podžupana g. dr. Lrpolda se bo vršila v kratkem izredna seja občinskega sveta, na kateri se bo razpravljalo samo o rešitvi stanovanjske bede v Mariboru.
a— Težka nesreča v Franzovem mlinu.
Včeraj popoldne se je v mlinu testenin g. Franza v Melju težko ponesrečila 41-letna delavka Marija Valentin. Pri delu ji je prišla desna roka v stroj, ki ji je roko nad komolcem skoro čisto odtrgal, tako da je obvisela le na koži. Rešilni oddelek je nesrečno mater treh otrok prepeljal v bolnico, kjer so ji morali amputirati roko nad komolcem.
a— Renoviranje gledališča. Ker se je pri
renoviranju Narodnega gledališča izkazalo, da svoječasno nakazana vsota 138.000 Din od mestne občine ne zadostuje, je občinski svet v zadnji seji sklenil, dovoliti v to svrho še naknadni kredit 40.000 Din.
a— Poslanik Jan Šeba za JCL. Češkoslovaški poslanik Jan Šeba je sprejel te "dni podpredsednika JČL v Mariboru, dr. Reis-mana, ki mu je poročal o delovanju Lig v Sloveniji in se posvetoval z njim glede izvedbe sklepov letošnjega kongresa o priliki ustanovitve Lig v Rog. Slatini. G. poslanik je pokazal živahno zanimanje za stremljenja mariborske lige in obljubil svojo osebno dejansko podporo.
a— Velike prireditve Jugoslovenske Matice. Mariborska Jugoslovenska Matica se z velikim aparatom pripravlja na proslavo obletnice izgube naše Koroške dne 10. oktobra. V to svrho se bo priredi! obhod po mestu in akademija v Narodnem domu. Prireditev bo za Maribor tem večje važnosti, ker pripravljajo tudi Nemci onstran meje za to obletnico velikanske svečanosti. Jugoslovenska Matica bo pritegnila k prireditvi tudi vsa ostala narodna društva v Mariboru. — Dne 9. januarja 1926. pa bo imela Matica pri Gotzu plesno prireditev v največjem stilu pod imenom Jugoslovenski ples. Ob tej priliki bo izdala tudi dvojno številko ilustriranega humorističnega lista, ki bi naj služil deloma reklami za priredi-
Preiskušana zdravila ,
največkrat
aspirinove tablete ,(Boys\'
te mnogokrti ponarejajo. Da se obvarujete pred ponarejenimi izdelki, zahtevajte vedno le originalni tavqf "<8bj+ " (ploičnati kartoni i O ali 20 iab:etami) z modro-
belo-rdečo varstveno znamko. Odklanjajte vse druge zavoje.
- —'ČJL..
tev, deloma pridobivanju gmotnih sredstev za Matico. Tudi tozadevno je Jugoslovenska Matica že uvedla potrebno organizacijo.
a— Sprememba posesti. Znano gostilno Pregl na Slomškovem trgu v Mariboru je za 250.000 Din kupil slovenski gostilničar Verze!. V tej hiši se je rodil nemški pesnik Kernstock. Danes je ta hiša v slovenskih rokah.
Iz Celja
e— Dva nova notarja. Notarsko mesto za rajnim g. Jurijem Detičkom, ki ga je dosedaj upravljal sin umrlega g. notar Juro Detiček, je dobil g. notar Anton Burger iz Radeč. Mesto lani umrlega notarja Lovra Baša pa je že prej zasedel g. notar Avgust Drukar.
e— Smrtna kosa. V četrtek popoldne so pokopali narednikovo ženo go. Antonijo Kretzenbacher, mater štirih otrok. Njen mož je stacijoniran v garniziji v Južni Srbiji in je prišel še toliko prav, da je mogel z umirajočo ženo izpregovoriti par besed.
e— Priprave za športno veselico. V torek dne 29. septembra ob 4. uri popoldne bo v Celjskem domu zadnji sestanek damskega pripravljalnega odbora za športno veselico, ki se bo vršila dne 3. oktobra. Športni k'ub Celje vabi vse cenj,- dame, da se sigurno udeleže sestanka.
e— Nesreča ne miruje. V sredo dopoldne si je na Kralja Petra cesti pred Pšenič-nikovo trgovino zlomila levo roko in nogo ga. Marija Kokotova.
e— Odmera dohodnine za leto 1925. v mestu Celje. Davčno okrajno oblastvo v Celju objavlja sledeči razglas: 1.) V času od 1. do 15. oktobra bodo v uradnih prostorih davčnega okrajnega oblastva v Celju razgrnjeni izkazi o predpisu dohodninskega in rentnega davka za leto 1925. za Celje-mesto. 2.) Davčni zavezanci bodo obenem še individualno obveščeni s posebnim obvestilom o višini predpisane dohodnine in rent nine. 3.) Rok za vložitev prizivov zoper odmero teh davkov poteče s 30. oktobrom t.!. neodvisno od tega, ali in kdaj je bilo dostavljeno posebno obvestilo. — Prizivj je kolkovati s kolkom za 20 Din, prošnje za odmerno podlago pa s 5 Din.
e— Stadion športnega kluba. Celjski športni klub je zaprosil občino s posebno vlogo, da bi mu prepustila prostor ob savinjski železnici med tvornicami Vehovar in Arko, da bi si uredil stadion. Če bodo pogoji za odstop zemljišča za klub sprejemljivi, bomo imeli že spomladi lep stadion.
e— Prvenstvene tekme nogometašev. Dne 27. septembra se bo na igrišču pri skalni kleti igralo drugo kolo prvenstvenih tekem med Športnim klubom Celje in Red Star v Celju ter Šoštanjskim športnim klubom in celjskimi Atletiki.
e— Klub ljubiteljev fotografije se ustanavlja v Celju. Klub bo imel svoj lasten laboratorij in bo nabavljal svojim članom vse fotografske potrebščine po ugodnejših cenah. Interesenti se naj javijo do dne 10. oktobra pri tvrdki «Sanitas» v Aleksandro-1 vi ulici.
Iz Trbovelj
t— K incidentu pred Fortejem. Pretekle dni se je zgodil zelo neljub incident pred Fortejem, pri katerem sta sodelovala dva slučajno mimo došla stražnika in neki sla* boumni delavec. Želeti je, da se talci mučni prizori ne bi ponavljali, ker se je občinstvo zelo zgražalo nad neusmiljenim početjem, ki se je odigral docela brez potrebe.
t— Nova občinska tehtnica v Hrastniku. Včeraj je bil v Hrastniku, kakor običajno vsak četrtek, uradni dan trboveljske obči« ne. Kakor smo poučeni, se bo zgradila pri občinski hiši, ki se bo renovirala, nova ob« činska tehtnica, kar bo velikega gospodar« skega pomena, ker bodo interesenti lahko tehtali na njej svoja vozila, živino itd. Do« sedaj so bili v Hrastniku brez tehtnice, pač pa jim je bila na uporabo v Trbovljah, kjer jim pa ni bilo prav prikladno.
t— Dva komisijonalna ogleda. Včeraj po« poldne sta se vršila v Trbovljah dva kom is sijcmalna ogleda in sicer vinskega lokala g. Crnkoviča v Lokah in zemljišča g. Peharca poleg Sokolskega doma. Napovedani ogled Tratnikovega lokala pa se ni vršil, ker ga je lastnik odpovedal.
t—Začetek pouka na. rudarski nadaljeval-, ni šoli. S prvim oktobrom se začne pouk na rudarski nadaljevalni šoli v Trbovljah. V prvi razred se sprejmejo vsi čitanja in pi« sanja vešči delavci. V drugi razred vstopi« jo vsi učenci, ki so že lani obiskovali ta razred ali pa prvi razred, in delavci, ki po« kažejo na podlagi skušnje dovolj znanja za drugi letnik. Pouk je brezplačen, istotako dobijo učenci vsa učila Hrezplačno. Delavci, ki nameravajo obiskovati rudarsko nada« Ijevalno šolo, naj javijo vstop pri šolskem vodstvu in sicer do 30. t. m. Delavci, oglas site se v večjem številu za ta tečaj, ki vam nudi poleg tako potrebne izobrazbe tudi boljšo gmotno in socijalno bodočnost!
t— Štiridesetletnica zvestega službovanja. G. Karel Kitzer v Trbovljah je praznoval 1. t. m. na tihem v krogu svoje družine 401etnico odkar je v službi pr TPD. in 32 letnico, odkar je nastavljen pri njej kot uradnik. Jubilantu iskreno čestitamo!
t— Uradni dan sodnije iz Laškega. V sc boto 26. t. m. ima sodnija iz Laškega uradni dan v rudniški restavraciji. Kakor je znano, sc je uradni dan za več dni zavlekel, ker se ie mudil g. dr. Pirnat, predstojnik sodnije n pravniškem kongresu v Beogradu. Pri« hodnji uradni dan bo šele v soboto 24. ok« tobra.
Preklic
Podpisani izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, ki bi jih kdorkoli napravil na mo« je ime, oziroma brez mojega lastnoročnega podpisa.
Obenem izjavljam, da sem pripravljen svoje posestvo na Toplici št. 40 z vsemi pri tiklinami prodati.
Zagorje ob Savi, 20. septembra 1925.
Liker Peter
posestnik
Smrt afriškega raziskovalca
V	Berlinu je preminul v 89. letu svojega življenja Jurij Schweinfurth, eden izmed naibolj znanih afriških raziskovalcev. tovariš Bartha, Rohlesa, Livings-tona. Nachtigalla in drugih, ki so ^nas natančneie seznanili z afriško deželo. Pokojnik ie bil po svojem poklicu prav-zanrav botanik ter je prišel na svet leta 1836. v Rigi. Študiral je v Heidelbergu. Monakovem in Berlinu ter je kot 28 letnik prvič stopil na afriška tla. kjer je začel raziskovati gozdove ob Nilu. Do svetovne vojne je ostal zvest AfrikMer je z majhnimi presledki potoval križem dežele. Posebne zasluge si je pridobil v triletni veliki ekspediciji. ki je od leta 186S. do 1871. brodila med Nilom in Kongom. Odkril je reko Uelle. ki se izliva v Kongo in njegovo odkritje je seznanilo svet z afriškimi pritlikovci. V poznejših letih je postal generalni ravnatelj egiptovskih muzejev ter je potoval z večjimi skupinami v libijsko ln arabsko puščavo.
Schweinefurth je nastopil svojo veliko afriško potovanje potem ko je pridobil za svoie načrte staro Avstrijo. Rusiio in Sardinijo. Bilo je leta 1864. V deželi je ostal par let, nakar ga je prisilila bolezen. da se je za dve leti umaknil v Evropo. Pozneje ga je poslala nazaj v Afriko berlinska akademija znanosti s podporo Humboldtovega fonda. Po tri in pol leta trajajočem potovanju se ie vrnil v Berlin in je popisal svoje potovanje v knjigi z naslovom «V srcu Afrike.« Delo je bilo hitro prestavljeno v vse kulturne jezike.
Pokojnikove zasluge za spoznavanje Arike so zelo velike. Popisal je deželo z vidika botanike, topograsije, geologije, arheologije, etnograsije in celo ling-vistike. Število njegovih spisov je zelo veliko. Neki seznam, ki je izel pred par leti našteva nad 2300 razprav in člankov.
Težke posledice veronala
Veronal je strup in njegovi učinki postanejo lahko usodni, če se bolnik ne drži zdravniških predpisov. Posledice zavživanja veronala so časih tako težke kot posledice kokaina, hašiša in lu-minala. Dandanes je prišel veronal precej v navado. Pomagajo si ž njim če-stokrat taki, ki ne morejo spati.
Nemški zdravniki so imeli pred nekaj dnevi zborovanje v Karlsruhe. Kongresu je predsedoval' dunajski zdravnik za otroške bolezni profesor Clemens Pirquet, predstojnik klinike za otroške bolezni. Imel je s kongresom toliko dela, da se je popolnoma izčrpal. Da bi pomiril napete živce, si je nabavil veronala. Zvečer sta legla v hotelu Panp prof. Pirquet in njegova žena k počitku. Profesorja je trgalo po glavi in mučile so ga bolečine v zobeh. Da ne bo preveč utrujen za naslednji dan, ko je imel predsedovati zborovanju, se je ooslužil veronala in zaspal.
V	spanju je imel težek sen. Zdelo se mu je, da gori v sobi. iz katere je vse bežalo, da si otme življenje. Profesor je storil isto. Ampak njegove sanje so bile tako težke, da so se izpreinenile v resničnost. Dvignil se je z ležišča in skočil skozi okno ter je obležal v hotelskem vrtu z zlomljeno nogo in manjšimi poškodbami.
Žena se je zbudila okolu polnoči in ie pogledala, kako je možu. Silno se je prestrašila, ko ie videla, da je postelja prazna in da ni moža nikjer v bližini. Šla je k oknu in začula na vrtu stokanje moškega. Takoj je ugenila. da se je moralo zgoditi nekaj nenavadnega. Sklicala ie hotelsko osobje in poslala po zdravnika. Ta je prišel in ugotovil, da so zdravnikove rane ozdravPive in ne posebno težke. Nato je profesor Pirquet odpotoval na Dunaj v zdravniško oskrbo.
Pirquet sam izjavlja, da je njegov skok skozi okno posledica halucinacije, povzročene po zavžitju veronala. Taki slučaji niso redki in zdravniška praksa jih dobro pozna. Narkotična sredstva
vplivajo na razdraženo živčevje tako negativno, da podvzame pacijent v omami lahko dejanja, katerih ne H v normalnem stanju nikoli izvršil. Primer zdravnika Pirqueta nam je le en dokaz več, kako škodljiva so ta sredstva, ki tako kruto izpodjedajo človeško življenje.	_
Žrtev morfija
Istočasno ko časopisje izčrpno razpravlja o velezanimivem slučaju dunajskega otroškega zdravnika, profesorja Pirqueta, ki se je pod vplivom veronala vrgel skozi okno hotela, v katerem je prenočeval, prihaja iz Berlina vest, da je pod vplivom morfija omagala geni.ialna igralka Marija Orska, članica berlinskega Malega gledališča. Umetnica je med Nemci dobro znana po svojih sijajnih kreacijah v gledališču. V kratkem času se je povsoela na zelo visoko stopnjo.
Usoda je hotela, da se je Marija Orska navadila na morfij, ki je postal njeno priljubljeno sredstvo za pospeševanje spanja. Sorodniki, prijatelji in znanci. ko so vedeli za strašno sredstvo slavne igralke, so večkrat skušali, da bi jo odvadili tega uničevalca živcev. Skušali so. uspeli niso. Zdravniki so jo varali in ji dajali sol mesto morfija. A Marija Orska je to kmalu spoznala in se jim ni več zaupala. Slednjič je bilo sklenjeno, da se mora Orska podvreči nasilni kuri odtegovanja morfija, ki bo sicer uničil njeno življenje. Pripravljena na težko žrtev je Orska pristala na predlog, da vzame ta križ na svoje rame. A kakor se je pokazalo, ne za dolgo. Polagoma so ginevale njene moči in v zadnjem času je prišlo tako daleč, da ni mogla nastopiti na odru, če ni imela primerne doze morfija v revnem telesu.
Tako ni šlo naprej. Igralka je Čutila, da od dneva do dneva bolj peša in da gre ž njo h koncu. Prošli teden je igrala v Berlinu in se je pred začetkom igre opravičila občinstvu, češ, da je zelo izmučena. A baš ta večer je sijajno odigrala svojo vlogo in frapirala gledalce.
Prišlo pa je nepričakovano tisto, česar se je Orska najbolj bala — živčni šok. Napad je dobila na koncu igre. v momentu ko mora markirati smrt. Storila je svojo dolžnost do zadnjega. Viharen aplavz je odmeval po gledališču, ljudje so klicali umetnico pred zastor, a Orska se ni pokazala. Zdravnik, ki jo je preiskal. je izjavil, da za dolgo časa ni misliti na njeno ozdravljenje ter jo je poslal v dunajski sanatorij, da se pod zdravniškim nadzorstvom popravi in okreva, če je to še mogoče.
Angleška ekspedicija na južni tečaj
Kr. britansko meteorološko društvo v Londonu je sklenilo, da pošlje na južni tečai posebno ekspedicijo. posvetuje pa se še o tem, ali naj vodi to ekspedicijo avstralski potnik kapitan Wilkins ali kdo drugi. Društvo namerava postaviti v anarktičnih krajih sedem stalnih opazovalnih postaj, kjer bodo imeli svoj sedež letalci. Letalci bodo podvzemali izvidne polete v razne smeri ter bodo opazovali, kako se premikajo ledene mase. Na svojih izvidnih poletih se bodo posluževali tudi balonov.
Opazovanja imajo v prvi vrsti služiti društvu za vremenoslovie. ki oskrbuje vremenske napovedi za Avstralijo, Južno Afriko in Južno Ameriko. Kapitan Wilkins bo pripravil ekspedicijo na južni tečaj tekom prihodnjega leta. Napravil je načrt, po katerem obišče v letalu
•v«
Se nikoli
niste bili tako prepričani, da ste česar izredno poceni kupili, kakor boste lahko v dneh od 2. do 10. oktobra pri tvrdki
Drago Schwab - Ljubljana
ozemlje Graham, ki leži 1500 milj daleč od dežele kralja Edvarda VII. Wilkins se bo na svojem poletu poslužil aparata Dornierovega tipa. Angleži so prepričani. da bo rodila ta ekspedicija dobre uspehe in da bo deležna splošne mednarodne podpore.
Doktorski naslov za trgovce
V Avstriji se že dolgo govori o uvedbi doktorskega naslova, ki naj bi se podeljeval trgovcem, ki so dovršili visokošolske študije in o naslovu, ki naj bi se podeljeval honoris causa. Da bo treba doktorski naslov prej ali slej' priznati tiflji absolventom visokih šol za trgovino, o tem so si avstrijski mero-dajni krogi že popolnoma na jasnem. Sedaj gre le še za to, da se formulirajo študijski pogoji, ki morajo biti enaki onim na drugih fakultetah. Skušnje za trgovce ne bodo nič lažje kot rigorozi v drugih strokah. Slušatelji trgovinskih ved bodo morali obiskovati tudi seminarska predavanja in izdelovati naloge. V tem pogledu bodo povsem enaki tovarišem na ostalih visokih šolah. Doktorski naslov se jim bo podelil šele na podlagi stroge disertacije.
Sedaj imajo avstrijske visoke šole pravico podeljevati devet doktoratov, in sicer: doktorat za teologijo, pravo-znanstvo, državno znanstvo, medicino, filozofijo, farmacevtiko, tehniko, agrikulturo in veterinarstvo. Razen teorije študirajo in polagajo na vseh teh fakultetah skušnje in si lahko pridobe doktorate tudi ženske. Kadar bo uveljavljena možnost pridobitve dr. mere., si bo mogoče pridobiti v Avstriji še deseti doktorski naslov.
Vlomilec in oskrunjevalec
Pred sodiščem v St. Poltnu v Avstriji se je te dni vršila zanimiva obravnava, na kateri se je morala zagovarjati družba vlomilcev, ki je leta 1923. izvršila - celo vrsto velikih vlomov. Tolna je bila organizirana prav po vojaško, njen poglavar je bil nekakšen avstrijski Čaruga in se je pisal Janez Vallner. Oplenil je nešteto stanovanj in si nabavil velikanske množine plena. Toda dočim se je njegova tovarišija zadovoljevala samo s tatvino blaga, je bilo to Vallnerju premalo. Imel je navado, da je vselej po vlomu udri v sobo, kjer so spala dekleta, katera je posilil in oskrunil. Svoj namen .ie dosegel na ta način, da je grozil žrtvam z nabitim revolverjem. Tako je sedemkrat zadostil svoji pohoti, osmič pa jc prišel v roke pravice, ki ga je sedaj obsodila na pet let težke ječe. _
Umor neprijetnega moža
Nič ni tako skrito, da ne bi bilo komu očito. V tem nas potrjuje najnovejše odkritje drznega umora, ki se je primeril pred petimi leti na Madžarskem. Takrat je pregovorila kmetica Katarina Kalijeva svojega svaka in ljubčka Jožefa Oetvosza iz Nagyreda. da je ubil njenega moža, ki se je vrnil iz ruskega ujetništva.
Oetvosz se je vrnil 1. 1918. iz Rusije in se je takoj spustil v ljubezensko razmerje s svojo svakinjo, čez dve leti se je vrnil iz ujetništva še Katarinin mož Janez. Videl je, kaj se godi v njegovem domu in je skušal vrniti ženo na pota zakonske zvestobe. Žena pa ni bila nič kaj naklonjena temu prigovarjanju. Par mesecev po povratku iz ujetništva je Kali izginil brez sledu. Našel se je listek, na katerem je stalo zapisano, da se je izselil radi nezvestobe svoje žene. Ljudje so kmalu pozabili nanj. Letos pa so kmetje orali polje in so zadeli na človeške kosti. Poleg kosti se je našel tudi kos ruske vojaške uniforme. Orožništvo je preiskalo slučaj in je ugotovilo, da kažejo znamenja na Kalijev umor.
Zaslišana sta bila pokojnikova žena in njen ljubček, ki sta priznala zločin.
Povedala sta tudi, kako sta moža umorila. Žena je izvabila moža v nek vinograd na tatvino grozdja. Oetvosz se je
pojavil med trtami in je ustrelil Kalija s puško. Potem sta mrliča zakopala in uživala dalje prepovedano ljubezen.
Sodišče, ki je te dni sodilo oba zločinca, je vprašalo Kalijevo, če se je upala storiti kaj takega kot je izpovedala na razpravi. Zločinka je dejala, da ji je bilo to prav lahko, ker jo je itak tudi njen mož varal, ko je bil v ujetništvu. Nato je sodišče obsodilo Katari-ninega ljubčka v smrt na vešalih, zločinsko ženo pa na dosmrtno ječo.
Letalska zveza med Nemčijo in Japom sko. Japonski letalci, ki so pred dobrim tednom poleteli iz Japonske v Moskvo, so •nadaljevali svojo pot v Nemčijo in pristali v petek v Berlinu. S seboj so prinesli dra« goceno vezenino kot dar predsedniku Hin« denburgu. Skoraj istočasno, kot japonski le talci v Berlin, je dospel nemški avijatik ka« petan Bruns na Japonsko, kjer ima nalogo, da stopi v stike s tamošnjimi merodajnimi krogi in skuša organizirati redno zračno zve zo med Nemčijo in Japonsko.
X Izpoved zločinca. V nedeljo je prijela praška policija nekega Jurija Bazanta iz Pardubic, ki je priznal prav čedne stvari. Najprej je pred tremi tedni ustrelil v Tatri z revolverjem svojo ljubico, ji odvzel dra« gocenosti, jo slekel in skril truplo pod ka« menjem. Potem je šel drugi dan k svoji drugi ljubici in je tudi njo umoril z dvema streloma iz revolverja. Tudi njo je oropal in pokopal truplo visoko v gorah. Končno je skušal dne 17. t. m. pri Kutni Hori umoriti Ano Rihovo. Udaril jo je štirikrat s kladi« vfrm po glavi in jo omamil. Potem jo je po« lil z bencinom in zažgal. K sreči so pravo«
časno pritekli ljudje in pogasili ogenj. Ri» hova je sedaj v bolnišnici. Trojnega hudo« delca je policija seveda zaprla in sc bo mo« ral zagovarjati zaradi svojih činov.
Požar na največji jedrenicl na svetu. Ka kor poročajo iz Buenos Aircsa, je izbruhnil pretekli teden požar na čilenski barki s pe« tirni jambori «Flori», največji jadrnici na svetu. Ta ladja je bila poprej nemška in se je imenovala «Potosi» Požar je izbruhnil na ladji, ko je plula na višini 45 stopinj južno širine in 65 stopinj zapadne dolžine. Podrob nosti o nesreči še manjkajo.
X Hči lorda Curzona socialistična kan* didatinja. V pondeljek je soglasno določila .mgleška delavska stranka kot kandidatinjo za volilno okrožje Stocke ladv Noslevevo, hčer pokojnega angleškega vnanjega mini« stra lorda Curzona. Gospa je imela na za« stopnike delavcev nagovor, v katerem jo rekla, da sprejema ves program socijalistič« ne stranke. Rudarska industrija je sedaj zrela za socializacijo. Edini izhod iz seda« njih težav je po mnenju kandidatinje so« cijalizem.
X Upor jetnikov. V ječi v S\vientu«Krzv« zu na Poljskem je napadlo 20 jetnikov dva čuvaja in jima odvzelo revolverje. Potem so šli uporniki v jetniško pisarno in se po« lastili 20 pušk. Nato so šli kaznjenci od celice do celice in skušali osvoboditi tava« riše, kakih 400 po številu. Dasi so uporni« ki pretrgali telefonsko zvezo, je ravnatelj« stvo vseeno moglo poklicati iz Kielc 150 orožnikov, ki so sc najprej začeli z upor« niki pogajati. Ko to ni imelo uspeha, so za« čeli streljati na jctnišnico. kar je trajalo več ur. Končno sc je orožnikom posrečilo vdreti v jetnišnico in se polastiti kaznjen« Cev. Uporniki so imeli šest mrtvih in deset ranjenih, orožniki pa tri ranjence.
Sotfjalna politika
Nočno delo v pekarnah
Na letošnji konferenci mednarodnega urada dela je bila na dnevnem redu tudi ureditev nočnega dela v pekarnah. To vprašanje je tvorilo že predmet razprav na najrazličnejših posvetovanjih in zborovanjih tako narodnih kakor mednarodnih. Vendar problem ni razčiščen in nazori se še ostro križajo. Vendar pa je ta zadeva tako izredne važnosti zlasti za zahteve moderne socijalne higijene, da mora tvoriti važen interes nas vseh, ki stremimo za povzdigo narodnih odpornih sil in ki v naših socijalnih problemih vidimo bistveni del naših demokratičnih in nacijo-nalnih idej. Ta socijalno-politični problem je mednarodne važnosti. Z njim se je pečal mednarodni urad dela že na večjih svojih razpravah. Letos pa je prišel na dnevni red najvažnejšega so-cijalno-političnega mednarodnega parlamenta: mednarodne konference dela.
Skupina delodajalcev se je trudila dokazati posebnost te produkcijske panoge, ki ne pozna eksporta in da je zato mednarodna ureditev produkcijskih delovnih pogojev nemogoča. Vprašanje, da spada v kompetenco posameznih držav, ki naj ga urede po svojih prilikah in razmerah. Skupina delavskih delegatov pa je pravilno poudarjala bistveni namen mednarodne organizacije dela, ki je v tem, da mednarodne konference dela ustvarjajo splošne, okvirne smernice, ki naj tvorijo podlago za na-cijonalno socijalno-politično zakonodajo. To stališče je z 19 proti 16 glasovom zmagalo in konferenca se je zedinila na posebni konvenciji, ki naj tvori vsebino za nacijonalne zakone in za tozadevne mednarodne pogodbe potom ratifikacije te konvencije.
Konvencija obsega šest členov. V prvem členu je nočno delo pri produkciji kruha, peciva ali podobnih močna-tih izdelkov prepovedano tako delavcem kakor delodajalcem. Ta prepoved se ne nanaša na produkcijo v lastnem gospodinjstvu za lastne potrebe družine. Istotako ne na veleprodukcijo pre-pečenca.
Pojem «noči» definira člen 2. tako, da je pod «nočjo» razumeti čas sedmih nepretrganih ur. Pričetek in konec te?a časa spaida v pristojno ureditev posameznih držav. Pade naj v interval med 10. ali 11. uro zvečer in med 5. ali 6.
uro ziutrai. Ta interval je kompromis med 8 urami, ki so jih zahtevali delegati delavcev in 6 urami po zahtevi delodajalcev. Pred ureditvijo je zaslišati interesne organizacije.
Člen 3. urejuje izjeme od tega splos-nega načela in to po zaslišanju interesnih zastopstev obeli skupin. Izjeme se morejo tikati pripravljalnih in zaključnih del, za katera je uporabljati le najmanjše število delavstva v starosti nad 18 let. Posebne izjeme so dopustne v tropičnih pokrajinah, dalje v svrho ureditve predpisanega tedenskega počitka in iz razlogov iavne potrebe ali kadar je velik naval dela. Izjeme so predvidene tudi za slučaj višje sile, ali v od-vrnitev grozečih nevarnosti, kakor so popravila na strojih in druga dela. ki so potrebna, da ne trpi normalna produkcija.
V petem členu se države zavezujejo izdati potrebne predpise, da se bodo določila prvega člena tudi dejansko izvajala. Sem spada predvsem ureditev odpiranja trgovin s kruhom in pecivom in pričetek raznašanja, razvažanja itd.
Konvencija stopi v veljavo šele 1. januarja 1927., da posamezne države pridobe na času in se morejo mirno prilagoditi zahtevam te konvencije.
Skupina delodajalcev je zlasti ugovarjala proti predpisu 1. člena, ki nočno delo prepoveduje tudi delodajalcem. Ta predpis pa je iz razumljivih socijalnih in gospodarsko-konkurenčnih razlogov potreben.
Delovni čas v Rumuniji. Rumunija je ratificirala vvashingtonsko konvencijo o 8-urniku. Vendar pa do danes še ni izdalo zakona, s katerim bi bil 8-urnik splošno uveden. Le Narodna vlada za Transilvanijo je v letu 1919. izdala naredbo o uvedbi 8-urni-ka. V predvojni Rumuniji pa delovni čas zakonito ni urejen. V kolikor je uveden, je to uspeli kolektivnih pogodb. Teli je malo ker delavstvo močnih' strokovnih organizacij ne pozna.
Stavke v Češkoslovaški. Državni stati« stični urad objavlja, da je bilo v juliju t. I. 39 stavk; prizadetega delavstva je bilo 5540 ki so zamudili skupno 38.214 delovnih' dni, na mezdah pa izgubili 1,193.649 Kč. Povod stavkam so bili v večini slučajev zahteve po zvišanju mezd. Uspeh jc bil v 9 slučajih popolnoma ugoden, v 11 iielni, v 7 negativni in v 12 neznan.
Dordžolska „cerkvena slava"
Znana je burka «Dordžolska pos!a». katero je napisal za beograjsko čaršijo stari beograjski «glumac» čiča Ilija. Saj je ta komad neprestano na repertoarju, čaršija ga gleda in se smeje sama sebi. Toda «dordžolska slava» — to je čisto neznana stvar. Vsaj doslej nismo slišali, da bi Dordžol ime! svojo slavo in jo po navadnih pojmih tudi ne more imeti, ker nima cerkve.
Dordžol ie najstarejši in najimenitnei-Si del Beograda. Tu so stanovali krščanski in židovski trgovci in obrtniki, ko so še Turki vladali na Kalemegda-nu: Grki. Cincari, Armenci. Izraelci, samo Srbov ni bilo med njimi. Tu je še sedaj središče beograjske čaršiie. Z Dordžola pripelje Šamajo Demajo svoj španjolski bataljon, kadar je treba pri volitvah izvojevati odločilno bitko za radikali.io. To ie preizkušeni bataljon, na katerega se ie mogoče vedno zanesti. On je odločil pri zadnjih občinskih volitvah za župana pokojnega Marjanovi-ča in pri zadnjih skupščinskih volitvah za Ljubo Živkoviča. Mnogo se je moderniziral tudi stari slavni Dordžol tekom poslednjih sto let. Cincarsko prebivalstvo je utonilo in se izgubilo med srbskim. Stara gospa Hiki, poslednja potomkinia slavnih Hikijev. je še živa oriča nekdanjih časov in rada pri-
poveduje mlademu rodu, kako lepo v hišnem prijateljstvu je živela njihova hiša s hišo turškega paše, kj je vladal na Kalemegdanu. Tu žive še potomci starega Dume, glavnega junaka iz burke «Dordžolska pos!a» v samozadovoljni grandesi. Z eno besedo: Dordžol je središče stare in nove čaršije, starega in novega bogastva. Četudi je Dordžol daleč od političnega življenja, stanuje vendar na njem mnogo odličnih političnih veljakov. Tu ima Nikola Pašič svoio stanovanjsko hišo s tremi okni, ki je videla že toliko burnih ovacij. Tu sta-nuie dr. Velizar Jankovič. gospodar hajduk Veljkove Krajine, «nostro filizaro». kakor ga imenujejo njegovi Krajišniki, in udbinski Dizdar Svetozar Pribičevič in Marko Trifkovid in mnogo drugih. Tu se nahaja znana Skadarli.ia in ošta-riia «tri Šešira», kjer je že marsikateri Moslim prelomil koranovo postavo, pa tudi marsikateri Stavenec dobil težko -.rlavo, lahko mošnjo in skesano srce. Čudno je. da so Moslrmi in Slovenci, ki so med Srbi na glasu kot najpobož-nejši ljudje, najboljši obiskovalci Ska-darlije in se najbolj vdajate pregrešnemu uživanju alkohola. Tu ni ne plemenskih, ne verskih bojev, vsi pijejo in vsi pojo, kakor kdo more, v polni harmoniji. Na Dordžolu se nahaja gledališče, tu stanuje gledališki svet stari igralci posedajo po malih kavarnah, igralke, koristke, statistinje čepe za malimi okni. Tu je stari čiča Ilija doživel čudni do-
godek. ki mu bo ostal neizbrisno v spominu. Pil je ravno pred kavarno na ulici, sam ne ve kolikeri brizganec, ker Je bi! silno vroč dan Kar ie završalo nad njim, nebo se ie zamajalo in zemlja se je stresla, kakor da je sodni dan, a pred čičom stojita dva angela z zlatimi peruti. Tako se je ustrašil, da si ni niti zapomnil, če sta bila moškega ali ženskega spola. Pozoveta ga, naj gre takoj ž njima Pred «strašni sud» (vesolino sodbo). ker danes je sodni dan. Nista mu pustila niti toliko časa, da bi izpil čašo do dna ali vsaj plačal račun. Prijela sta ga pod pazduho in odnesla v zračne prostore, zvezde in planeti so leteli okrog njega kot iskre, tako je frčal po vsemirju. dokler ga nista postavila pred nebeška vrata. Skozi špranjo je videl nebeško veselje, a na drugi strani je stal hudič z ogromnimi razbeljenimi vilami, a globoko doli se je v ogromnem kotlu kuhala neka smrdljiva tekočina. Tako je stal pred strašnim sudom. Prav vse so privlekli na dan. Neke sto-rije z dekleti iz mladih let in vse briz-gance in vrčke piva, katere ie popil tekom svojega petdesetletnega umetniškega delovanja v beograjskem gledališču. Prav nobenega izgovora ni imel. Nazadnje ga je Pa sveti Peter, kateremu se je očividno smilil, vprašal, če zna kakšno molitev. Tu se je spomnil, da je v mladosti znal peti karlovački osmo-spev, pa ga je začel peti. Pel je tako, da se ie treslo nebo in zemlja, sveti Pe-
ter se je prekrižal, angelčki so prisluškovali pri špranjah, a hudič je vrgel p noč burklje in zbežal Niso ga obsodili, nego vrgli so ga nazaj na zemljo, da še dela pokoro in prepeva Dordžolcem karlovački osmospev. Tako se je pobral tam nekie na Paliluli in pričel kočija-žem pripovedovati svoj čudni doživljaj.
Raznovrstne reči ima Dordžol. samo cerkve nima nobene, torej tudi ne cerkvene slave. A vendar so Dordžolci predvčerajšnjim slavili!
Pred tridesetimi leti so se zbrali Dor-džolci in sklenili, da sezidajo na Dordžolu cerkev. Palilulci imajo svojo cerkev (vsaj tako jo imenujejo, čeprav je samo zelo siromašna kapela), a nekaj je vendarle. pa imajo vsako leto svojo slavo in «vašar». čeprav so Palilulci sami ko-čijaži, fijakarji in vozniki in različna «golotinja». a Dordžolci nimajo ničesar. Vračarci so osnovali cerkveni odbor, ki hoče sezidati veličastno cerkev sv. Save, tam, kjer ie pred dvesto leti Si-nan paša sežgal truplo največjega srbskega svetnika, Pa so tak odbor osnovali tudi Dordžolci. Tako je bil odbor, a denarja ni bilo nobenega, ker Srb nima navade, da bi kaj dal za cerkev. On plača popu samo takse, ki so predpisane za obrede, ki morajo biti. Cel Beograd ima pravzaprav samo eno pravoslavno cerkev in še ta je siromašna za tako mesto, eno cerkvico in dve ali tri kapelice. Preteklo je leto za letom iu denaria ni bilo. Tako ie delal odbor
dvajset let. Ko so Dordžolci videli, da na ta način ne pridejo do cerlcve. so šli kralju Petru potožit svoje težave. Kralj Peter je bil zelo varčen gospod. Na njegovem dvoru se je perilo dobro krpi-lo, preden se je škartiralo. Toda bil je tudi v resnici pobožen gospod, pa se je zavzel za Dordžolce, da dobijo cerkev, ki bi nosila ime svetega Aleksandra Nevskega. Začel se je res takoj kopati temelj, bilo je leta 1914., a medtem je prišla vojna in delo ie prenehalo. Po vojni se ni nadaljevalo. Kralj Peter ie umrl in menda so pomrli tudi tisti pobožni Dordžolci. Slavo hočejo pa vseeno imeti in so jo tudi res imeli. Od '.nekod so pripeljali popa. da jim je na zaraščenem temelju odpel molitve in presekal kolač, drugo se pa lahko opravi tudi brez cerkve. Na njihovo slavo so prišli tudi Palilulci, ki se na vsaki svoji slavi skregajo s svojimi popi. Na Dor-žolu pa ni bilo nobenega krega, vladala je popolna harmonija in demokracija. Cerkvena slava se je izvršila na splošno zadovoljstvo, čeprav je cerkev samo markirana v zemlji. A saj Vračarci nimajo niti toliko. Samo eno luknjo so izkopali pred leti tam. kjer bi imela stati cerkev, a še ta se bo kmalu zasula in zarastla. Trideset let že deluje njihov cerkveni odbor, a pravijo, da če bo tako delal, še 200 let ne bo cerkve!
Darujmo za sokolski Tabor !
Hipotekami krediti in gospodarski interesi Siovenije
Na povabilo Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani se je vršilo v četrtek 24. t. m. v zborničnih prostorih pod predsedstvom zborničnega predsednika g. Ivana Kneza posvetovanje gospodarskih in stanovskih zastopstev v Sloveniji. Na dnevnem redu je bila edina točka: ustanovitev podružnice Državne hipotekarne banke v Zagrebu in gospodarski interesi Slovenije. Po nagovoru zborničnega predsednika in po uvodnem poročilu g. dr. F. Černeta so po zanimivi razpravi, v katero so posegli zastopniki gospodarskih korporacij in stanovskih organizacij v Sloveniji, zborovalci soglasno sprejeli naslednjo resolucijo:
Podpisani zastopniki slovenskih gospodarskih krogov opozarjajo, da v Sloveniji v vsakem pogledu uspešno upravljajo naloge, ki jih daje zakon Državni hipotekami banki v Beogradu zlasti glede pupilarnega in javnega denarja, mestne, občinske, okrajne in regulatlv-ne hranilnice, ter naglašajo potrebo, da se tudi v bodoče ne moti obstoj in delovanje teh zadovoljivo poslujočih zavodov, ki ustrezajo zahtevam uprave javnega in pupilarnega denarja.
Ker pa je pričela Državna hipotekar-na banka ustanavljati podružnice v važnih gospodarskih središčih naše države, smatrajo računajoči v to dano novo činjenico, za potrebno, da se ustanovi taka podružnica tudi v Ljubliani z delokrogom za ljubljansko in mariborsko oblast. Odločno morajo poudarjati, da bi povzročila podreditev Slovenije podružnici Državne hipotekarne banke v Zagrebu težko gospodarsko škodo v Sloveniji, kjer se gospodarske, socijal-ne in upravne razmere bistveno razlikujejo od razmer v Hrvatski in Slavoniji. Podreditev Slovenije zagrebški podružnici Državne hipotekarne banke z itak prostranim delokrogom bi kvarno vplivalo na enotnost poslovanja zagrebške podružnice.
Zveza trgovskih gremijev in zadrug za Slovenijo v Ljubljani. Zveza indu-strijcev na slovenskem ozemlju v Liub-Ijani. Zveza obrtnih zadrug za ljubljansko oblast v Ljubljani. Trgovsko društvo «Merkur» za Slovenijo v Ljubljani. Pokrajinska zveza društva hišnih posestnikov za Slovenijo v Ljubljani. Kmetijska družba za Slovenijo v Ljubljani. Zadružna zveza v Celju. Zadružna zveza v Ljubljani. Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani. Društvo bančnih zavodov v Ljubljani. Odvetniška zbornica v Ljubliani. Notarska zbornica v Ljubljani. Zbornica inženjer-jev v Ljubljani. Kmetska posojilnica v Ljubljani. Ljudska posojilnica v Ljubljani. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo za Slovenijo v Ljubljani.
Nai žitni izvoz
Prva sekcija III. gospodarskega kongresa v Beogradu, kateri ie bila izročena ocenitev jugoslovenskega žitnega izvoza in sestava zadevnega referata, je podala naslednje poročilo, ki ga ie pre-čital tajnik sekciie Voja Petkovič.
Po cenitvi se bo od 1. septembra t. 1. do 1. septembra 1926 izvozilo iz naše kraljevine: pšenice in moke 40.000 vagonov (v vrednosti 1 milijarde Din), tur-ščice 70.000 vagonov (I milijarda 50_mi-lijonov Din), rži. iečmena in ovsa 5000 vagonov (75 milijonov Din), fižola 5000 vagonov (100 milijonov Din), krompiria 2500 vagonov (12.5 milijona Din), otrobov 1000 vagonov (12 milijonov Din). Skupno torej žita. žitnih proizvodov tet krompiria in fižola 123.500 vagonov v vrednosti 2.25 milijarde Din.
Žetev pšenice ie letošnje leto po kakovosti in količini bolie izpadla kakor lani. Samo močno in stalno deževje, ki ie vladalo baš ob mlačvi, je nekoliko škodovalo kakcvositi. ker .ie pšenica v mnogih primerih bila dovožena še mc-kra na tržišče. Teža pšenice v Vojvodini ie povprečno 78—80 kg z 2 do 4 odstotki primesi, dočim znaša v drugih produkcijskih področjih 75—80 kg s 5 do 7 in mestoma tudi do 10 odstotki primesi. Ze začetne cene nove pšenice so bile znatno nižje kakor lanska noti-ranja, tako da je bila prva pšenica tr-govana po 300 Din; kasneje so cene znatno nazadovale in notirajo sedai okrog 260 Din.
Za turščico so bili letos spočetka boliši izgledi kakor lani, a so se nekoliko poslabšali zaradi velikega deževja in nezadostne toplote, tako da bo po vsej verjetnosti letošnja žetev turščice nekoliko slabša. Kakovost turščice je odvisna od nadaljnjega razvoja vremena, vendar se more že sedaj ugotoviti, da bo tudi kakovost zaostajala za lansko.
Z ječmenom se je letos obdelalo manj polja kakor lani. Kakovost je enako trpela zaradi deževja tekom žetve. Računati se more zaradi tega le z majhnim izvozom v tem predmetu.
Letošnji pridelek fižola bo znatno prekašal lanskega do količini in kakovosti.
V svrho pospeševanja žitnega izvoza je stavil referent v glavnem naslednje predloge: Država nai podprra produkcijo dobrega semenja in naj se osnujejo semenske postaje, ki naj se opremijo s potrebnimi čistilnimi stroji; v svrho pocenitve in kakovostnega izboljšanja produkcije naj se posveča posebna pozornost zmanjšanju izdatkov za produkcijska sredstva (kakor vmetna
gnojila, poljska orodja itd.); izvoznikom naj se v zadostnem številu dostavljajo potrebni vagoni; vodi naj se takšna tarifna politika, ki bo pospeševala naš izvoz in razpečavanje v pasivne pokrajine z ugodnejšimi tarifami: dovoli nai se. da se za izvoz uvožene vreče izvažaio lahko tudi preko drugih carinarnic in ne samo preko onih. ki so izvedle ocarinjen je uvoza: končno bi bilo potrebno. da se v celi državi osnujejo primerna skladišča z modernimi mehaničnimi instalacijami za nakladanje in izklada-nje.
Hmelj
Niirnbsrg, 24. septembra. Slabši dovoz; 100 bal prodanih. Mirno. Cene nespremenjene.
Žatec (ČSR), 23. septembra. Mirno. 4400 do 4800 Kč za 50 kg.
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza (24. t. m.)
Pšenica: baška, 5 vagonov 260; baška 77 kg, 1 vagon 250; 4 vagoni 265. Oves: baški, potiski, 2 vagona 157.50. Turščica: baška, 1.5 vagona 180; sremska, 1 vagon 185. Moka: «0s», 5 vagonov 425; «0s», baška, 1 vagon 410; «0ssj>, 1 vagon 410.
Dunajska borza za kmetijske produkte (23. septembra.) Svetovni žitni trg se nahaja zadnje dni pod pritiskom močnih ruskih ponudb. Rusko žito je zelo ceneno. Na ameriških borzah zaradi tega ne more prodreti prijaznejše razpoloženje in so majhni porasti tečajev le trenutni pojavi. Dunajsko tržišče je seveda pod vplivom inozemskih poročil, vendar ne v toliki meri kakor druga leta, ker je bila letošnja avstrijska žetev prilično dobra in le tudi v sosednih državah pridelek velik Notirajo v šilingih za 100 kg vključno blagovnoprometni davek brez carine uradno na debelo: pšenica: domača 37.50 - 39.50, madžarska s Potisja 43 — 44.50, madžarska 39.50 — 41.50; rž: domača 29 — 31.50, madžarska 31 — 31.50; ječmen: domači 35 — 43, slovaški 42 do 48; turščica: 31.50 — 32.50; oves: domači 29 — 30; pšenična moka: domača 73 — 75, madžarska 72 — 74; krušna m o k a: 53 — 55.
Dunajsko tržišče jajc (23. septembra) Tendenca na dunajskem tržišču je bila ob začetku tedna precej krepka ob nespremenjenih cenah. Dovozi jajc so normalni. Domače blago je manj zastopano. V veletrgovini notirajo: jugoslovensko blago I. 20 do 21, madžarsko 19.5, parndorfsko 20 — 21, sedmograško 18.5 — 19, rusko 18 grošev za en komad. Slabše bolgarske blago se trguje po 16.5 — 17 grošev za komad.
= Načrt zakona o melioracijskem kreditu.
Včeraj popoldne se :e v prostorih Kmetijske družbe vršila konferenca, ki se io bavila s projektom zakona, o melioracijskih kreditih, ki ga je izdelala Generalna direkcija vod 'n se ima pretresati na anketi, sklicani v Beograd za 28 t. m. Posvetovanja so se poleg strokovnih referentov rn zastopnikov interesentov udeležili ooslanci Puceli. Sernoc, Vesenjak in dr. Žerjav. Po nameravanem projektu naj bi država najela posoiilo 35 milijonov dinarjev v zlatu, ki bi tvorili fond za posojila vodnim zadrugam za melioracijska dela na poplavljenih, močvirnih zemljiščih in za namakanje zemljišč Za amortizacijo teh posojil bi se za račun zadrug po davčnih oblastih uterjeval od interesentov •-nnie prioada;očj prispevek in oddal Državni Hjpotekarni banki, kj bi upravljala fond. Cela zadeva je še v pripravljalnem Stadiju in še ri rvišla skozi rrir!strsV; svet.
= Za izvozn'ke v Italijo. Blago za izvoz v Italijo preko postaie Rakek se ne sme oddajati z mednarodnim tovornim Ustom. Vse blago, namenjeno na to postajo, mora biti opremljeno s tuzemskim tovornim listom Drugih tovornih listov ne priznava niti italijansko železniško oblastvo. Pošiljke, opremljene z mednarodnim tovornim listom postaja na Rakeku ustavi in jih stavi strankam na razpolago.
= Delo Brodarskega sindikata. Po lastnih statističnih podatkih ie v prvih sedmih mesecih t. 1. prevozil Brodarski sindikat s 612 šlepi 232.980 ton napram 176 šlepom z 52.840 tonami v enakem času 1924., to je za 436 šlepov s 180.140 tonami več kakor v enakem času leta 1924.
= Jugoslovensko-bolgarska trgovina. V prvi polovici t. 1. je Bolgarija Izvozila v Jugoslavijo za 3.8 milijona levov blaga napram 6.9 milijona levov v enakem časn prošlega leta. Uvoz iz Jugoslavije v Bolgarsko pa je znašal v istem času 164.6 milijona levov napram 23.4 milijona levov v enakem času prošlega leta. Naša trgovina z Bolgarijo je torej visoko aktivna.
= Olajšava deviznega prometa v Madžarski. Iz Budimpešte poročajo: Madžarska narodna banka le v svrho olajšave deviznega prometa odredila, da tvrdkam, ki so pooblaščene za devizno trgovino, odslej ni treba oddajati dotekajočih deviznih zneskov, temveč jih lahko uporabijo za prodajo svojim klijentom. * = Polom velike madžarske tekstilne tvrdke. Iz Budimpešte poročajo, da je postala Insolventna tekstilna veletrgovina Brat'e Stetafelder v Czeglčdu. Pasiva znašajo 4.5 miltjaTde mK. Aktiva se še niso mogla ugotoviti.
= Grško-madžarska trgovska zbornica se bo ustanovila v Budimpešti v svrho poglobitve trgovskih odnošajev med obema državama. Med ustanovitelji se nahajajo številne tvrdke lesne industrije, med drugi-gimi rudi Našičko d. d.
= Rekordna letina sladkorne pese v Slovaški. Iz Prage poročajo: Kakovost slovaške sladkorne pese se je v zadnjih dneh tako izboljšala, da je povprečna vsebina sladkoria crekoračrla že 17% iti je torej večja k:: -or v drugih pokrajinah Češkoslovaške. Ker je tudi teža pese večia. ie pri-
čakovati rekordno produkcijo sladkorja Slovaški. Letina pese v Slovaški se ceni na 15 do 16 milijonov metrskih stotov, a produkcija sladkorja (sirovega) na 2.25 do 2.50 milijona meterskili stotov.
= Revizija vseh trgovinskih pogodb v Poljski. Po!;ska vlada, je pred kratkim skle nfla, da pristopi k reviziji vseh trgovinskih pogodb s tujimi državami. Najprej se bodo revidirale pogodbe z Italijo, Rumunijo in Av strijo.
= Pridelek žita v Franciji. Po podatkih francoskega ministra za kmetijstvo se ceni letošnji pridelek pšenice v Franciji na 89.56 milijona metrskih stotov (leta 1924. 76.84 milijona metrskih stotov). Pridelek rži pa ie cenien na 11.37 (10.13) milijona metrskih stotov.
= Obilna produkci!a kokonov v Grčiji. Reja svtloprejk v Grčiji bo v tekfei sezoni imela izredno ugodne uspehe. Po sedanjih cenitvah bo pridelek kokonov za poldrugi nilijon ok večji kakor v prošlem letu.

24. septembra. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe In v oklepajih kupčij-ski zaključki.) — Vrednote: investicijsko posojilo 0—98, zastavni listi Kranjske deželne banke 20—25, kom. zadolž. Kranjske deželne banke 20—25, Celjska posojilnica 202—203 (202). Ljubljanska kreditna 225—240. Merkantilna 101—104, Praštediona 1060—O, Kreditni zavod 175—185. Strojne tovarne 111—0, Trbovlje 360—0, Vevče 120 —0, Nihag 38—42. Stavbna družba 165—180. Blago: les: madrieri, 75'220 mm, 5 in 6 m dolž.. fco meja 4 vagone 580—580, (580); jamski les po uzancah ljubljanske borze, fco naklad, postaja 170—0. bukova drva, suha, 1 m dolž., fco Ljubljana 20—0: poljski pridelki: pšenica domača, fco Ljubljana 270—0: oves slavonski, par. Ljubljana 0—195: fižol: ribnlčan. orig., foo Ljubljana 300—0, koks, orig., fco L;ubl:ana 330—0, mandalon, orig., fco Ljubljana 250—0, man-dalon. b/n, vejan, fco Postojna tranz. 335— 335 (335).
ZAGREB. Promet .na tržišču bančnih papir'® v je dal'e živahen, a tečaji so zaradi velike ponudbe zabeležili daljni padec. Le H'po je ot-renfla Pri indust^isVti o*nir-jih ;e bil večji promet v devicah Slavonije, ki pa ie malo oslabela. Od državnih papirjev je zabeležen večji promet v Volni škodi, ki je tud' nazadovala z; n®kaj točk. Promptna se je trgovala po 379—384. Za december je zaključ'la spočetka po 392, a proti koncu se je ponujalo b'ago po 391 Proti koncu se ie ponujalo promptno blago po 380. a zaključi'o se je nazadn'e po 378. — Dinar je v Curihu dalje oslabel in je zjutraj beležil povprečni tečaj 9.195. Zato je tudi v Zagrebu bila čvrsta t^nds^ca ""invflo se je rra bazi 9 175—9 18. a v posameznih devizah tudi pod to višino Narodna barka !e intervenirala in je pokrila povpraševanje v čekih na Curih. London in Prago Tudi danes je bil večji oromet; znašal je 15.2 milijona dinarjev. Notirale so devize: Amsterdam 2265—2285, Dima.i 790—800. Berlin 1340— 1350, Bruseli 24S.8—252 8 Budimpešta n 0791—0.0801, Italiia izplačilo 230.04— 2?2 24, London izplačilo 272.53—274.53, Newyork 56 15—56.75, Praga 166 in pet osnrnk — 168 in pet osmink. ček 166.45— 168 45, Švica 1086.6—1094.6. ček 1086.6— 10916, valute: dolar 55.4—56, frfr. 268 —272, nemške marke 1325—1335: efekti: bančni- Litorale zaključek 60. Eskomptna 127—130. Poljodielska 22—23, Kreditna Zagreb 136—137. Hipo 73-74, Jugo 109—110, Obrtna 85.5—87, Praštediona 1025-1030, Slavenska 55—56. Srpska 143—144, Narodna 4400—4800; industrijski: Eksploatacija 51— 53. Dubrovačka. zaključek 675. Šečerana 540 -550, Isis 70—75, Gutmann 480—500. Sla-veks 140—170, Slavonija 54.5—56, TrbovVe 0—375, Vevče 120—0: državni: investicijsko posojilo 83. agrarne 56, Vojna škoda promptna 379—380, za ultimo septembra 379 380, za ultimo oktobra 384—386.
BEOGRAD. Tendenca za Vojno škodo mlačna. Notiralo ie investicijsko posojilo 85 —86.5, hi Vo!na škoda 375—376. Promet v devizah je bil slab. Poslovanje na bazi 9.185 Tendenca čvrsta. Narodna banka je intervenirala v devizah na Švico. Notirajo: Amsterdam 0—2272. Dunaj 794.5—795.5. Ber lin 1343—1345. Budimpešta 0.079—0, Bukarešta 27 25—27.5 Italija 230.5—230.75, London 273.25—273.45 Newyork 56.4—56 425, Pariz 267.5—267.75. Praga 167.2—167.35, Švica 108S—1088.5.
CURIH. Beograd 9.215, Berlin 1.2330, Newyork 518.10, London 25.1075, Pariz 24.50, Milan 21.12. Praga 15.35, Budimpešta 0.00726, Bukarešta 2.51, Varšava 84.50, Sofija 3.75, Dunaj 72.95.
TRST: efekti: obligacije Julijske Krajine 68.40, Zivnostenska 270, Assicurazione Generali 6150, Dalmazia 269, Lloyd 1280, Oceania 175, Dalmazia cement 630, Split cement 435, Krka 329: devize: Beograd 43.30 — 43.60, Dunaj 340 — 350, Budimpešta 0.0335 — 0.0345, Praga 72 50 — 73, Bukarešta 11.50 — 12.50, Pariz 115.75—116.35, London 118.60 — 118.90, Newyork 24.45 do 24.55, Curih 472 — 475; valute: dinarji 43 — 43.50.
DUNAJ. Beograd 12.550 — 12.590, Berlin 168.60 — 169.10, Budimpešta 99.25 — 99.55, Bukarešta 3.4575 — 3.4775, London 34.34 do 34.45, Milan 28.87 — 28.99, Newyork 708.45 — 710.95, Pariz 33.49 — 33.65, Praga 20.9875 — 21.0675, Sofija 5.14 - 5.18, Varšava 116.75 — 117.25, Curih 136.75 do 137.25; dinarji 12.54 — 12.60, dolarji 713 do 717.
PRAGA. Beograd 59.95, Curih 652.60, Lortdon 163.55, Newyork 33.75, Dunaj 476.625.
BERLIN. Beograd 7.44, London 20.324, Newyork 4.195, Curih 80.95, Dunaj 59.10.
Šport
Otvoritev prvenstvene nogometne sezone v Ljubljani
V	nedeljo dne 27. t. m. se otvori v Ljuba Ijani prvenstvena nogometna sezona, ki bo nekoliko Solj zanimiva kot so bile iste do* slej. Glasom sklepa letošnje gl. skupščine LNP. so uvrščeni vsi naši klubi v en razred. Tako bo dana tudi našim najšibkejšim klu* bom možnost, da se ogledajo z močnejšimi klubi in celo s prvakom Ilirijo.
V	nedeljo nastopijo trije pari in sicer: Ilirija : Jadran, SK. Slovan : SK Slavija, ASK. Primorje : SK. Svoboda. Poleg tega še rezerve Ilirija : Jadran.
Vse tekme se vrše na igrišču ASK. Pri* morje, Dunajska cesta ter se odigrajo v sledečem red-': prcipoldne: Ilirija rez. : Jadran rez. oh 9. uri, ob 10.45 uri nastopi SK. Slovan : SK Slavija. Popoldne ob 14.30 ASK. Primorje : SK. Svoboda, ob 16 10 uri pa Ilirija : Jadran, ki bo najvažnejša in naj zanimivejša tekma celega dne.
Službene objave LNP.
(Iz seje p. o. 23. IX.)
V	nedeljo 27. t m. se prično prvenstvena tekmovanja. Dopoldne ob 9. nastopi Ilirija : Jadran rezervi, ob 10.30 Slavija : Slovan, popoldne ob 14.30 Primorje : Svoboda ob 16.10 Ilirija : Jadran I. moštvi. Vse tekme se vršijo na igrišču ASK. Primorja.
Vsak klub mora postaviti po tri reditelje z odznaki. Cene so za dopoldne in popoldne enake: 3 mladinske, 5 dijaške in za verifi* cirane igrače, 8 navadna stojišča, 12 Din sedeži.
Blagajno vodita dopoldne Ilirija in Slavi* ja vsak za svojo tekmo, enako popoldne Primorje, Ilirija. Dopoldne prejme blagaj* nik vstopnice pol ure pred tekmo na igrišču od služb, odbornika g. Dorčeca, popoldne od g. Buljeviča. Službujoča odbornika do* poldne sta gg. Dorčec in Boštjančič, popol* dne gg. Buljevič in Kuret
Glasom pravilnika JNS. ne smejo istega dne, ko igra I. moštvo in rezerva igralci I. moštev nastopati v rezervi.
Klubi, ki nimajo prijavnic, morejo do pre klica prijavljati igralce na osmerki poslov, papirja z vsemi podatki tiskane prijavnice.
Čitajo se igrači s pravom nastopa kot sle* di: za Svobodo M.: Štrukelj Miha, Pischof Teodor, Sajovic Albin, Hrastnik Josip, Štrukelj Viljem, Kokalj Hinko, Bah Maks, Schoster Ferdinand, Korado Ivan vsi 26. IX. za Ilirijo: Šiška Janko, Kune Miroslav oba 1. X., Podu je Šime, Herman Srečko po § 10 s takojšnjim nastopom v prijateljskih in prvenstvenih tekmah; za Muro: Meško Ni* kola I. X.: za Svobodo Lj.: Hariš Teodor. Urbančič Kari, Sušnik Srečko, Kosec Ivan vsi 1. X.	Tajnik n.
IZ ZNS., sekcija Ljubljana
(Službeno)
Na redni glavni skupščini sekcije je bil izvoljen sledeči odbor: načelnik Evgen Be* tetto, tajnik V. Vodišek, odborniki V. Ster* nad, Branko Hus in Lev Fink. G. O. Pla* ninšek se na lastno prošnjo razreši dolžno* sti poverjenika sekcije za mariborski MO; na njegovo mesto se imenuje g. E. Frankla (naslov; Maribor, Vetrinjska c. 5) in za celjski MO. g. Fr. Ochsa (naslov: Celje, Gosposka ul. 21). Klubi mariborskega in celjskega MO se tem potom obveščajo, da je treba zaprositi za delegiranje sodnikov zap rihodnjo nedeljo vedno do torka in si* cer pri poverjeniku sekcije. Kasnejše prija* ve je telegrafično s plačanim odgovorom poslati direktno sekciji ZNS. Ljubljana (naslov: kavarna »Evropa«). Ljubljanski klubi imajo zaprositi za delegiranje sodni* ka kakor doslej direktno pri sekciji. Opo* zarja se pri tem. da je nedopustno zahte* vati sodnike imensko in da sekcija takih prošenj v bodoče ne bo reševala. Poverje* nika pri MO. sta kompetentna za delegi* ranje sodnikov k lokalnim prijateljskim tekmam klubov LNP. v Mariboru oz. Ce* lju, prijave ostalih tekem sta poverjenika dolžna odstopiti v rešitev sekciji. — Sod* niška taksa za vse tekme I. moštev brez razlike znaša odslej po sklepu ZNS 70 Din, od katerega zneska je oddati obenem z re* feratom 20 Din (10 Din za sekcijo, 10 Din za ZNS). Tekme rezervnih in juniorskih moštev so proste taks. Podsavezni sodniki so dolžni oddati celotno takso sekciji. Sod* niške referate je tekom 48 ur po tekmi od* dati v Mariboru in Celju poverjeniku, v Ljubljani sekciji. — Gg. sodniki se ohve* ščajo, da odreja ZNS, da morajo sodniki vršiti svojo funkcijo v nogometni opremi.
Odbor je na seji dne 18. t. m. vzel na zna nje dopis MO. Celie z dne II t. m. ter usvojil predloge glede delegiranja sodnikov za prvenstvene tekme. Enako je usvojil predloge poverjenika v Mariboru. Zasedba nrvenstvenih tekem v Celju je sledeča: 27. IX. Celje : Atletiki g. Kramaršič. Red Star : Šoštanj g. Ratajc: 4. X. Red Star : Celje g. Ochs, Atletiki : Šoštanj g. Wagner;
ca z
• »Besftijja iz St. Silosa*' •
pride v kino «Dvor»
11. X. Red Star : Atletiki g. Ratajc, Celje : Šoštanj g. Ochs.
V mariborskem okrožju: 27. IX. Maribor : Rapid g. Vodišek, rezervi g. Nemec, Svo* boda : Mura (v M. Soboti) g Hočevar; 4. X Maribor : Ptuj (v Ptuju) g. Oberlintner, Rapid : Mura Mariboru) g. Bizjak; 11. X. Rapid : Merkur g. Planinšek, rezervi g. Ra* dolič, Ptuj : Mi-ra (v Ptuju) g Oberlintner; 18. X. Svoboda : Ptuj (v Ptuju) g. Franki, Merkur : Mura (v Mariboru) g. Radolič; 25. X. Maribor : Mura (v M. Suboti) g. Ho* čevar, Merkur : Svoboda g. Franki; 1. XI. Maribor : Svoboda g. Nemec, Merkur : Ptuj (v Ptuju) g. Oberlintner; 8. XI Rapid ; Svoboda g. Nemec.	Načelnik.
Turistovsko kolesarstvo
Prejeli smo: Z zanimanjem smo čitali na Posavju članek g. Fr. Gombača, »Predvoj* no in povojno kolesarstvo« z očitkom, da se povojno kolesarstvo, kar se tiče vztraj* nosti in živahnosti ne more primerjati s predvojnim. Res je, da skorai težko spra* viš par kolegov*kolesarjev na daljšo turo in da treba precej prigovarjanja in ceremo* nij preden se ti posreči aranžirati daljšo turo.
Koliko nas je teh nemaničev, ki nimamo motocikla ali avtomobila, imamo pa kole* sa in zdrave noge, veselje do spoznanja naše lepe domovine, njenih krasot in do spoznanja naših rojakov tostran in onstran Sotle. Koliko krasot je, ki jih ne vidiš, ker ležijo izven železniškega omrežja, ki so pa dostopne, če pohitiš k njim s kolesom, kar lahko opraviš v enem dnevu ali dveh. Na* pravil sem v mesecu juniju s tovarišem tu* ro Rajhenburg*Kočevje čez Novo mesto, Sotesko, Dvor, t. j. daleko nad 100 km brez posebnega utrujenja po krasnih pokrajinah. Vrnil sem se zdrav in vesel po isti poti z zavestjo, da sem preživel lepe urice in vi« del svet, ki ga ne moreš videti iz okna že* lezniškega vagona Pozdravljamo spodbudo g. Gombača, želeli bi le, da se oglasijo ko« lesarji*turisti v športni rubriki «Jutra«, nam tam na kratko opišejo interesantne daljše ture s kolesom z navedbo cest v posnema* nje od strani mnogih kolesarjev, katerim je manjkala doslej le spodbuda do daljših ko« lesarskih tur. »Jutro® bo gotovo imelo še malo prostorčka za kolesarje turiste. Vi.
Prvenstvo Slovenije ▼ ženskem in moškem olimpijskem oetoboju
V	nedeljo sc vrši lahkoatletsko prven« stvo Slovenije v moškem in ženskem olim* pijskem petoboju. Petoboj zahteva od vsas kega tekmovalca ne samo dobro formo in vsestransko izvežbanost v vseh 5 panogah, v katerih mora nastopati, temveč tudi veli* ko energijo in vzdržljivost, ker mora tek* movati v enem dopoldnevu v pet panogah. V moškem petoboju je lanskoletni zmago* valeč dr. Perpar (ASK. Primorje) dobil naj= resnejšega konkurenta v letošnjem zmago* valeu pri akademskem petoboju L. Zupan* čiča (SK. Ilirija). Z imenovanima bosta ven dila ostro borbo za prvo mesto talentirana iuniorja ASK. Primorje Jančigaj in Gruntar D. Od izvenljubljanskih klubov starta« jo atleti S. K. Ptuj. O njih sedanji formi nam ni znano, ker je pa to njih prvi nastop v Ljubljani, nam lahko pripravijo kako pre* senečenje.
V	damskem olimp petoboju se sestanejo znana atletinja ASK. Primorje Šantel D. z izvrstnimi atletinjami S. K. Ilirije Berni« kovo in zmagovalko v troboju na nacijo* nalnem mitingu Gradjanskega Sp. kluba v Zagrebu Omanovo. Tudi tukaj je končni izid še negotov, ker so ene atletinje favori* zirane v tekih, druge v metih odnosno v skokih.
Moški olimp. petoboj sestoji iz sledečih točk: teki 200 m in 1500 m. skok v daljavo z zaletom, met kopja in diska, damski olim« pijski petoboj: teki 60 in 200 m, skok v da* Ijavo z zaletom, met kopja in diska. Za* četek ob 9. uri. Igrišče se naznani pozneje. Ker so za ta miting postavljene propagand* no nizke cene, se pričakuje obilen poset športnega občinstva.
Odborova seja ZNS, sekcije Ljubljana danes. 25. t. m. ob 19.30 v kavarni »Evropa« Načelnik.
Službeno iz LNP. Danes, v petek, ob 19.45 uri seja u. o. v restavraciji »Ljubljan« ski dvor«, nakar se opozarjata ŽSK. Her* mes in SSK. Maribor. — Tajnik I.
S. K. Ilirije nogometna sekcija. Seja na> čelstva danes, v petek ob 19.45 v »Evropi«. Danes ob povolinem vremenu ob 16.30 tre* ning I. moštva in rezerve na dva gola. Se* stava I. moštva običajna, nadalje: Vrančič, Tavčar, Jenko, Domicelj, Žitnik, Pevalek I, Vrhovnik, šiška, Košenina, Korbar, Kreč I, Mahkovec, Kune, Vrtačnik. — Načelnik.
Vremensko poročilo
Liubljana, 24 septembra 1925.	Liubliana, 306 m nad morjem
Kraj opazovanja
Liubliana	.
Ljubljana	.
Ljubljana	.
Zagieb .	.
Beograd	.
Dunaj .	.
Praga .	.
Inomost	.
ob	/račni tlak	Zračna temperatura
7.	7572	16-8
14.	756-1	24 0
21.	7587	170
7.	756-8	18 0
7.	758-8	22 0
7.		
7.	753-1	15-0
7.		
Veter
Oblino O—in
Padavnc mm
jug »
•
vzhod Jug. vzh.
sev. zap.
obl.
po', obi. dež ias. več. jas.
obl.
Solnce vzhaja ob 5 48. zahaja ob 17-55, luna vzhaja ob 12 20, zahaja ob 21 "32. Barometer nestanovit, temperatura nižja
Dunajska vremenska napoved za 25. tega meseca: Deloma oblačno, deževno: zapadni do severozapadni vetrovi. Kasneje spremenljivo.
Beograjska vremenska napoved za 25. t. m.: V naši državi zračni pritisk
slabši. Vertovi južni in južnozaoadni. Brzina 8 m v sekundi. Oblaki zapadni proti vzhodu. Na zapadu bo deloma dež. Toplota bo padla ravno tako na za-padnem delu države.
Dopisi
RADOMLJE. V torek dopoldne se je vršil na Rovu pri Radomljah pogreb blagopo-kojne gospe Julije, soproge našega ožjega rojaka, podpolkovnika v pok. g. Jerneja Andrejke. Ogromna udeležba je pričala o spoštovanju, ki ga je uživala pokojnica. Skoro vse domače prebivalstvo rovske občine je bilo navzoče, pa tudi iz oddaljenejših krajev so prihiteli ljudje, da spremijo pokojnico na njeni zadnji poti. Pogreba sc se udeležil! tudi veliki župan dr. Baltič, dvorna svetnika Polec in dr. Šubelj iz Kamnika, vseučiliški prof. dr. J. Polec, bančni ravnatelj dr. J. Kersnik i. dr. Po žalni maši je Imel domači župnik v srce segajoč govor, v katerem ie slavil zlato srce pokoj niče, kl je bila tiha in blagodejna kot solnce, oživljajoča s svojo nesebično ljubeznijo in dobroto ne le ožji krog, nego tudi vsakogar, ki jo je bližje poznal. Ko je pevski zbor deklet iz okoliških krajev odpel žalostinko fVtgred se povrneš, so položili truplo v rodbinsko grobnico na rovškem pokopališču. Bodi ohranjen večen in blag spomin!
BREGANA. Sokolsko društvo v Bregani je priredilo dne 20. septembra svoj javni nastop, ki je prav dobro izpadel. Predvsem se društvo zahvaljuje članom in članicam iz Brežic in Rajhenburga, a posebno Sokola I. iz Zagreba, ki nam je pripomogel do gmotnega uspeha. Po nastopu je sledila vrtna veselica, ki ie bila zelo dobro pose-čena. Posebno hvalo izrekamo sokolski fanfari iz Zagreba, ki je marljivo igrala pozno v noč. Društvo se tudi zahvaljuje vsem narodnim damam za njih požrtvovalni trud.
ŠMARJE PRI GROSUPLJEM. K dopisu v «Jutru» z dne 17. septembra sledeče pojasnilo: Bivši načelnik gasilnega društva v Šmarju, Jakob Percrvšek, ni odstopil sam od načelstva, temveč je bil kratkomalo zavržen. Pač pa je odstopil kot navaden član, kajti v nasprotnem slučaju bi bil izključen. Oder se je zgradil pod sedanjim odborom s pomočjo požrtvovalnih članov ter z društvenim kapitalom, katerega je brezobrestno naložil bivši načelnik, ne da bi imel zato odborovo dovoljenje, za katero sploh ni vprašal. Toliko o njegovem gospodarstvu. Edina njegova zasluga za društvo je, da je pred par leti izključil iz društva nekega člana, svojega takratnega osebnega sovražnika. Dopisnik zatrjuje, da sc splošno govori, da je v veliko škodo društvu, ker je odstopil. Res pa je, da je njegova degradacija samo v korist društva. Obžalovati ie le, da se to ni zgodilo že pred leti, kar se tudi splošno govori. Vse ostale pismene dokaze
njegovMi «zaslug» ima društvo shranjene in
so dopisniku na vpogled. Svojo načelnlško čast pa je omadeževal dne 10. maja, ko je v društvenem domu dejanski napadel najstarejšega člana, odlikovanega z zlato svetinjo za njegovo 45-letno zvesto delovanje na gasilskem polju. Krasno! Kralj ga je odlikoval z zlato svetinjo, načelnik pa i zaušnico. — Franc Škrjanc, posestnik in gostilni čarjev sin v Šmarju pri Grosupljem.
RIBNICA. V soboto dne 19. septembra se nas je zbralo lepo število v društveni sobi Sokola, da sledimo predavanju br. Merviča, ki nas je seznanil z zgodovino 1000-letnice hrvatskega kraljestva. V petčetrturnem predavanju je obdelal br. Mervič točno rn izčrpno zgodovinsko važno snov ter nam s pomočjo zemljevida dokazal zanimivo dejstvo, kako je moralo priti takrat do hrvatskega kraljestva, katero lahko smatramo za predhodno tvorbo današnje Jugoslavije. S poostreno pažnjo smo sledili besedam, ko nam je br. predavatelj označil, kakšne posledice so nastale lz dejstva, da se je takratni kralj Tomislav naslanjal bolj na Bizanc kot na Bolgare In kako se je vsled tega vedno bolj uveljavljal romansko - bizantinski vpliv, katerega nikdar ne bi bilo, ako ta vpliv ne bi izpodrinil slovanskega bogoslužja. Ta pogubni vpliv se kaže še danes ob obali Dalmacije. — Navdušeno ploskanje je dokazalo br. predavatelju, da smo pazno sledili njegovim besedam in res hvaležni smo mu lahko za taka predavanja.
LITIJA. Celo v Litiji se dobe odkritosrčni ljudje, ki ne verjamejo, da povzroča škodo dim topilnice, pa tudi taki, kl zvračajo vsako nezgodo, ki jih zadene iz kakršnegakoli vzroka, na dim tovarne, četudi nimajo nobenih pozitivnih dokazov za svojo trditev. Vetrovnih prilik ne upoštevajo, vseeno jim je tudi, če dežuje pol meseca ali ne; samo dim je kriv vsega. Dejstvo je, da njive onih, ki menijo, da so oškodovani, niso prav nič slabše kakor druge slabo obdelane njive. Sploh je znano, da žetev aide vsled dolgotrajnega slabega vremena ne bo dobra in bodo zelo veseli oni, ki ne bodo izgubili več nego tretjino pričakovanega pridelka. Koliko jih bo želo o sv. Mihaelu? Obžalovanja vredno Je, da g. župan, ki se je zavzel za to zadevo, ni dal preiskati poškodovane ajde po kakem specijalnem zavodu, da bi se dognal izvor madežev na listih. Zvedel bi bil pravi vzrok bolezni zelo natančno, tako da bi bil svoje prijatelje lahko opozoril na protisredstva za slučaj ponovnega izbruha bolezni. S tem bi ljudem nedvomno več koristil, kakor z brezpomembnim govoričenjem o dimu topilnice, Toliko v odgovor na notico »Slovenca« z dne 23. septembra.
SEMIČ. Danes, dne 25. septembra praznuje naš br. Janko Ogulin na prijaznem gradiču na Vrtači pri Semiču svojo 60-let-nico. G. Ogulin se sicer ne udejstvuje na po litičnem polju, pač pa je značajen in miroljuben človek, izvrsten družabnik in svetovalec svojemu bližnjemu. 2e odkar je med nami, ko se je povrnil iz Amerike 1. 1911., Je takoi pristopil kot član k našemu Sokolu ter bil izvoljen kot prvi starosta komaj ustanovljenega društva, katero je vodil sko zi deset let in ga je društvo v priznanje velikih njegovih zaslug izvolilo leta 1923. za svojega častnega člana. Še sedai Je društvu v vsakem oziru krepka opora. Številnim njegovim častilcem se pridružujemo tudi mi in mu kličemo: Naj ostane še dolgo zdrav m čil, prave belokranjske korenine sin! — Zdravo!
KONJICE. Tukajšnja Orjuna priredi v soboto dne 3. oktobra, ob 8. uri zvečer v prostorih Narodnega doma vinsko trgatev, na katero najuljudneje vabi vse svoje člane in sosedne organizacije ter pristaše nacijonalne misli. Pri prireditvi bosta sodelovala konjiški salonski orkester in pevski zbor.
SV. PETER V SAVINJSKI DOLINI. Tukajšnje prostovoljno gasilno društvo si je postavilo z velikimi žrtvami lep gasilni dom ki je bil v nedeljo dne 20. septembra slovesno otvorjen. Slovesnosti, ki je potekla v najlepšem redu, se je udeležilo lepo število sosednih gasilnih društev in velika večina domačinov, saj je gasilno društvo vendar občekoristna ustanova. Zato se pa ni čuditi, da Je stališče, ki ga je zavzel proti društvu naš župnik, g. dr. Jančič, naletelo na vsesplošno obsodbo. Odbor je namreč naprosil g. župnika, da proti plačilu odstopi za prireditev svojo godbo in da blagoslovi društveni dom, kar je le-ta tudi obljubi!. V zadnjem času pa je oboje odpovedal. Godbo smo si seveda z lahkoto preskrbeli drugod. Da bi onemogočil slovesno blagoslovitev, ie šel v soboto po maši s par ženskami k domu, škropil krog njega z blagoslovljeno vodo in izvršil neke molitve. Vse to pa pri zaklenjenem domu in brez vednosti odbora. Da je tak postopek povzročil med gasilci največje ogorčenje, je več kot jasno. In zakaj vse to? Naš župnik je doslej vladal v naši občini neomejeno. Vse se mu je slepo pokorilo. Sedaj pa čuti, da gre njegovo vladanje h kraju. Ravno med najboljšimi posestniki si je znal napraviti nasprotnike. Dokaz zadnje skupščinske volitve. Sedaj je hotel komandirati tudi v gasilnem društvu ter zahteval, da mora s sporeda veselice odpasti ples. Toda zavedni gasilci so to zahtevo odločno odklonili in veselica se Je vršila po določenem sporedu v najlep-
šem redu, ter je tako moralni kot materi-jelni uspeh nad vse zadovoljiv. Pripomniti pa moramo, da se je veselice udeležilo tudi veliko število dosedanjih župnikovih pristašev in so ostali doma le kimovcl. G. župnika pa prosimo, da naj po začeti poti kar nadaljuje, da pride v fari preje do iztrez-nenja.
Vinske trgatve
Vsako jesen — tudi letos so »prve Iastavice« že tu — se pojavijo po naših časopisih vabila na vinske trgatve, ki jih prirejajo posamezna sokolska društva. Pri čitanju takih objav se pač mnogi pravi Sokoli vprašajo, kakšno zvezo ima vinska trgatev s Sokolstvom. Pogosto povdarjamo, da je Sokolstvo vzgojna organizacija, ki ima namen dati svojemu članstvu telesno, nravno. narodno in demokratično vzgojo, kar dosega v prvi vrsti s telovadbo, predavanji in vzgojnimi zabavami. Ironija je pa, če stavimo tudi te vrste zabave kakor so vinske trgatve med vzgojna sredstva, ker so baš vinske trgatve kakor se vršijo pri nas. vse prej nego vzgojne.
Res je, da so se uvedle v poslednjem času marsikatere zabave dvomljive vrednosti tudi v sokolske kroge, toda po večini pa imajo vendar vse še kako drugo ozadje, če ne ravno glavnega namena, ki se da opravičiti. Praznovanje Silvestrovega, Miklavževega večera in podobne prireditve so vendar posrosto združene vsaj z nekaterimi telovadnimi točkami ter z dramskimi predstavami, včasih tudi s predavanji ter so zaradi tega kolikor toliko primerne. Tudi prvotni namen, da so se prirejale sokolske maškerade, je bil ta, da so člani pri maskeradah nastopali z raznimi vajami, ki so občinstvo presenečale. Vse te prireditve so imele in imajo še če ne drugega vsaj propagandistični namen. Nekatere prireditve imajo tudi svoj zgodovinski, druge zopet narodni pomen ter so tudi iz tega vidika deloma umestne in dopustne.
Vsega tega niti v najmanjši meri ne dobimo pri vinskih trgatvah, da bi jih mogli na ta ali drugi način zagovarjati. Po vseh znakih smemo trditi, da so vinske trgatve, proti katerim se obračamo, nemškega izvora, torej niti nič domačega niti nič prikupljivega. Ze način poteka, četudi se to vrši v zabavnem in šaljivem smislu, ni to posebno pri-
poročljiv. Vrhu tega pri vsej trgatvi nI drugega namena nego. da se žrtvuje čim več mogoče vinskim bogovom, česar posledice so prazni žepi in težka glava, večkrat zaradi tega tudi slabejši zaslužek. Jasno je torej, da take prireditve za resno organizacijo kakršna je sokolska niso primerne in da iih jc treba zatreti in opustiti. Kolikor nam ic znano, je tudi savezno starešinstvo že nastopilo proti vinskim trgatvam in opomnilo župe, da take prireditve Z3-branijo.
Zagovorniki vinskih trgatev bodo sicer poudarjali, da so dohodki te prireditve neobhodno potrebni viri za obstoj društva. Toda ta zagovor ne drži. Namesto dvomljivih zabav naj se priredijo take, ki bodo imele vsaj nekaj dobrega na sebi. Res je. da te vrste zabave vselej niso dobro posečane, toda treba članstvo in občinstvo na to navaditi, in čim prej to začnemo, tem prej bodo pozabljene te tuje in malovredne zabave. Zavedati se moramo, da je v prvi vrsti Sokolstvo poklicano, da iz svoje srede iztrebi, kar ne odgovarja sokol-skim načelom. Končno je vendar bolje imeti prazno društveno blagajno nego na sebi nositi očitek.
Je torej mnogo razlogov, ki govore proti prirejanju vinskih trgatev v sokolskih društvih, ni na takih, ki bi govorili za. zato bodi skrb vseh naših sokolskih društev, da te prireditve za vedno izginejo iz vsakoletnega našega programa.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiu
CVETKO GOLAR:
VDOVA ROŠLINKA
komedija v treh dejanjih je pravkar izšla.
Cena za broš. izvod Din 25-—, za vezan izvod Din 35'—,
brez poštnine. Naroča se v knjigarni
TISKOVNE ZADRUGE,
Prešernova ulica štev. 54,
nasproti glavne pošte.
.......................................................................
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne In socialna namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5*—.
Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I*—. Najmanjši znesek Din I0-—s
Boljša šivilja
M hodila na dom Šivat in M cenj. damam najtopleje priporoča. Naslov v upravi »Jutra«.	23651
(dobe)
Vajenca
Ra trgovino z mešanim blagom, 3 primerno šolsko iiohrazbo, sprejme tvrdka Norb. Zanier in sin, 9t. Peter v Sav. dolini.
23962
Izurjene pletilje
la nogavice se sprejmejo takoj. Delo stalno. Hrana in stanovanje v hiši. K. Gostinčar, Sraarca pri Kamniku.	23959
Prodajalka
»ešEa v mešani tregovini, ki bi moda nadomeščati v odsotnosti šefa, se takoj ali pozneje sprejme. Prednost imajo samo prvovrstne moči v starosti 18—24 let. Lastnoročno pisane ponudbe s priloženo sliko na upravo »Jutra«. — Istotam se sprejme takoj pošten tn krepak učenec. — Ponudbe pod »Vesten« na upravo — »Jutra«.	23989
Risar nar. motivov
dobi postranski zaslužek. — Naslov pove uprava «Jutra» 24303
Učenca
»prejme Stanko Janelj. zlatarski mojster. Stari trg jt. 1.	23997
Kuharica
4opro izurjena se išče. Plača dobra, mesto stalno. V -lučaju sprejema se potni -troSki povrnejo. Katinka Oerenda, Ljubljana, Emon-ska cesta 8.	24451
2 krojaška
pomočnica
i« »prejmeta za veliko .i^lo Prednost imajo oni, ki so velči nekol'k(. v i>»5k,.-m ielu. Alojzij Novak, k.oiač
J Domžalah.
24404
Hišnik
?I«nJen — >>rsz otrok, ki ioli i.'of»«no s'.a£"no sluge v tr-ori*i se i4če. Ponudniki z nave-ffco dosedanjega ih«t»ci»Bj". n»j sporo* čljo svci	*uor.čni
*»T0d Matelič, Kongresni trg S.	24457
Zastopnik
1a M- Jnsro-lavijo za foto-povečevahii zavod proti visoki provifciii se išče. Ponudb. na Maver & Miche-ler, G r t z, Žeilergasse lil. Oa»terreich.	24453
Dobro kuharico
za vsa hišna dela iščo zakonski par brez otrok za lep kraj v Bosni. Ponudbe pod «PIača 400 Din» na upravo »Jutra«. 24482
Postrežnica
se sprejme za cel dopoldan v Rožni dolini, pot V. št. 35.	2447«
Več čevljarskih pomočnikov
sprejme v stalno delo čev-ljarna «Adria> v Celju.
24455
Nemščino
italijanščino in klavir poučuje gospodična. Naslov v upravi »Jutra-;. 23944
(iščejo)
Trgovski potnik
ki potuje po celi Sloveniji, želi prevzeti zastopstva alkoholnih proizvodov. Kravat, ma^ufakturc, penia, nogavic in slično. Cenjene ponudbe se prosi port »r. I. B. 3< na upravo »jutra«.	23657
Gospodična
vešča vseh hišnih del išče službo za čez dan. Cenjene ponudbo na upravo «Jntra» pod značko »Marljiva 1000» 24283
Praktikantlnja
z enoletna pisarn, prakso, zmožna slovenskega, nem-
skepa in srbohrvatskefra jezika ter strojepisja^ išče primernega mesta. Naslov v
upravi »Jutra«.	24029
Kontoristinja
zmožna nemško stenografije strojepisja ter znanja slovenskega jezika, z večletno pisarniško prakso, želi — spremeniti službo, če mogoče v Ljubljani. Dopise pod »Vestna« na upravo »Jutra«.
Absolvent
dvorazredne trgovske šole z nekaj prakse išče mesta. Ponudbe ua upravo «Jutra» pod 3ifro «Knjigovodstvo».
24474
Pekarski pomočnik
prideu in pošten Išče službe v Ljubljani. Ponudbe pod • Kostel» na npravo «Jutra> 24461
Kot zastopnik
išče mesta v vseh strokah verzirana starejša, dobro znana in vpeljana moč. onjene ponudbe na uprava Jutra» pod »Zastopnik«.
" 24452
no
Ce
Jabolka
namizna, obrana, zimska in letna, od 50 kg naprej prodaja po ugodni ceni Inštov Erklavec, Novi Vodmat S.
23779

Špago
dreto in vso vrste vrvar-akih izdelkov ter v to stroko spadajoče blago, dobit« v skladišču »Konopjuta« v Ljubljani, Gosposvetska c. 8t. 2.	227
Drva in žaganje
bukove in hrastove odpadke od parketov in žag* dostavlja na dom po znatno znižanih cenah parna žaga V. Scagnetti. za gorenjskim kolodvorom.	382
Pohištvo
in šivalni stroj te proda. Naslov pove uprava »Jutra» 24014
Steklenice (baloni)
v pletenicah po 50 kg in več ima v zaiogi «Juhan», Ljubljana, Gradišče št. 3.
24011
Plašč
it temnosivih sibirskih veveric (fe) dolg, širok, nor, proda Lesevicki, vila Tura ali poštni urad v Kamniku.
24469
Sedlo
dobro ohranjeno 66 proda. Vcc ee poiive v trgovini I. Frisch, Marijin trg St. 8.
24445
Damski klobuk
(moška fazona) popolnoma nov ge ugodno proda. — Naslov pove uprava «Jutra» 24458
Brstove deske
50 komadov suhih brstovih desk proda M. Tomšič. Studenec št. 15, p. D. M. v Polju.	24447
Pohištvo naprodaj:
2 veliki omari, 1 omara za perilo, 1 umivalnik z marmornato ploščo, 1 kredenca z marmornato ploSČo. 1 postelja z novim madracem. 1 nočna omarica — vse v dobrem etanju ee radi se-litre p*oda. — Ogleda se lahko v petek in soboto od
I.—2.	ure in v nedeljo od
II.—12.	ure opoldne na Zrinjskega cesti 5/1, vrata št. 4. 24410
Pohištvo
Po zelo ugodni ceni prodam divan (zofo), 4 fotelj-ske stole in mizo z marmornato ploščo. Naslov v nprari «Jatra>,	5447S
Salonska oprava
že rabljena vendar moderna so po ngodni ceni kupi. Ponudbe na npravo «Jutra» pod «Salon».	24285
Več prodajalnih miz
(pudeljnov) se kupi. Ponudbe na poštni predal 160. — 239S4
Staro stružnico
dobro ohranjeno, z vsemi potrebščinami kupim. — Stružna dolžina 1000—15000 mm, kolesja za Wihtwort in milimetrski navoj. Po-fron na stroj. Vpraša se v Reklamni pisarni v Trbovljah.	24472
Jesenov les
t—6 vagonov kupim. — Plačam dobro. Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Jesen» 24041
Motor B. S. A.
S'U HP v dobrem stanju kupi Janez Windiš, Breg pri Ptuju.	24479
Lokal
s skladiščem na Marijinem trgu, se odda proti odškodnini ali se proda hiša fS stanovanji). Naslov v upr. »Jutra«.	23988
Trgovina
80 let obstoječi trgovina t mešanim blagom v Industrijskem kraju te proda s stanovanjem. — Najemnina 500 Din mesečno. — Samo resni reflektanti naj pojljejo ponudbe na upravo »Jutra» pod «Trgovina». 24456
Majhen pisarn, lokal
na Dunajski cesti blizu kolodvora «e odda pod ugodnimi pogoji v najem. — Naslov pove uprava <Jutra» 24444
Prodaja
Gospe Ane Zanier dediči prodajo naslednje nepremičnine z inventarjem — vred: 1.) Posestvo v Letn-šu, volika hiša b trgovino In gostilno ter gospodarskimi poslopji in okrojr 26 oralov njiv, travnikov in gozdov. 2.) Posestvo v Lučah, hiša t gostilno In trgovino in okrog 9 oralov gozda in travnika. 3.) Vinoerad ■ hišo v Seščah. 4.) Hiša t Seščah s »ravnikom (3 orali). Prodajo se gospodarske anote skupaj ali pareelirano. Pismene ponudbe sprejema: dr. Vinko Tajnšek, Sv. Pave! ori Preboldu.
Enonadstropna hiša
obstoječa iz 5 sob. kopalnice, solnčne kopeli itd. v sredini Ljubljane se zaradi odpotovanja v inozemstvo proda. Poleg hiše vrt. Stanovanje kupcu na razpolago. Cena 235.000 Din. Ponudbe pod «Hitra kupčija« na upravo »Jutra». 24302
Na javni dražbi
se proda nova dvodružinska hiša., pripravna za vsako obrt Poleg je velika njiva. Celo poslopje leži ob gl. cesti do rudnika, Reštajn, Rajhenburg. — Reflektanti ki imajo sedaj priložnost, naj si jo ogledajo takoj na iico mesta. Prodaja se vrši Se 29. septembra t. 1. ob 9. uri dopoldne pri okrajnem sodišču v Kozjem.
24023
Zakonski par
ves dan odsoten, išče prazno sobo za takoj. Plača naprej za celo leto — Ponudbe pod »Zelo nujno» na upravo «Jutra». 2428(3
Na stanovanje
event. s hrano ee sprejme gospod. Naslov v upravi «Jutra>.	24282
Separirano sobo
event. s hrano išče distin-gviran gospod. — Ponudbe pod .Samec 11827» na upr. «Jutra».	24034
Večji dijak
se sprejme v popolno dobro oskrbo v Gradišču 7. n., levo.
Stanovanje
t novi vili na Linhartovi cesti, 2 sobi, 2 kabineta,
kopalnica in pritikline, odda takoj Posredovalec, Sv Petra c. 23, I.	23935
Sobico
tudi prazno, popolnoma separirano in mirno, najraje v vili, kjer reflektiram tudi na podstrešno, iščem za stalno. Ponudbo z zahtevkom pod »Koncipijent» na upravo «Jutra». 24470
Sostanovalec
z zajtrkom in večerjo so sprejme. Naslov pove upr. »Jntra».	24^71
Zračna soba
z električno razsvetljavo, po možnosti s posebnim vhodom, najraje v bližini obrtne 8o!e en i f S • za 1. oktober. Naslove na upr. «Jutra» pod »Soba 11888».
24467
Soliden gospod
išče sobo v bližini glavnega kolodvora ali «Evrope». Ponudbe na upravo »Jutra« I ooi »Cista tcha». 34040
Opremljeno sobo
išče za takoj gospod najraje v Vodmatu. Mostah ali pri Sv. Petru. Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko »Prost vhod».	2446S
Stanovanje
obstoječe iz 4 sob z vsemi pritiklinami, električno raz; svetljavo so odda v sredini mesta. Ponudbe na upravo «Jutra» nod »Stev. 2000».
24446
Prazna soba
lepa, moderna, so odda. Naslov pove uprava «Jutra»
24442
Soliden gospod
ali gospodična se sprejme na stanovanje in hrano pri uradniški družini. Naslov v upravi »Jutra».	24449
Sobo išče
soliden akademik, po možnosti z vso oskrbo (t. j. hrano z zajtrkom). Nastopil bi takoj ali s 1. oktobrom. Ponudbe na upravo »Jutra« pod »M. J.».	24481
Opremljeno sobo
išče zakonski par za takoj. Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Opremljena soba«.
24478
Snažna soba
pri realki so odda dijaku. Naslov pove uprava »Jutra* 24475
Separirano sobo
ali predsobo z vhodom iz stopnic, opremljeno išče v sredini mesta soliden samec. Ponudbo na upravo «Jntra» pod šifro «Tujec».
24486
Poso.no
od 25.000 do 50.000 Din iščo pošten trgoveo v svrho večjega obrata. Obresti po dogovoru. Pismene ponudbe pod »PoStenost — 11431« na upravo »Jutra«.
239C9
Tretjega družabnika
sprejme vsled razširjenja podjetja nova dobro vpeljana trgovska družba v Ljub-liani z ali brez sodelovanja Ponudbe na upravo »Jutra« pod šifro <30 do 40.000».
24460
rs i
Zora 1000
Sestanek v soboto ob IS. uri Sodni park. Dve zvezdi.
24288
Gospod
lep. popolnoma diskreten značajen, želi znanja Pisma s pripombo »Mlada« na upravo «Jutra». 24464
D. M...
četrtek 17. po dolgem času trikratno srečanje v L. zadnje Dv. t. — Tz sicer mirnih oči plamteč pogled — fin ii motim? — ie dalje čutim globoko simpatijo in želim zbližanja. M . . . Popi»e prosim na upravo «Jkw*» pod inačko »Pl»-tlnka 58««,.	S448S
Kodrolasa!
Dvignite takoj pismo v upr. Jutra«.	24480
«Prijateljstvo»
Petek ob času doloJenem v
pismu sestanek.	24463
Ločenec
ml.nl, želi znanja z gospodično, brez premoženja aH z majhno hišo ev. ločenko ali vdovo brez otrok. Prosim resne ponudbe, izprva dopisovanje in izleti. Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Ljubezen«. 23993
V upr. «Jutra» naj se dvignejo pisma
pod naslednjimi šiframi: Anita, Agilnost, Blagostanje 7, Duševna harmonija 11667, Dobro srce 2219, Ex filister. Dobra obrt, Herak-ly. Hvaležnost, Izredna prilika. Kosava. Komisija 47, Kavcija 11149. Kjerkoli, Kapital (lokal). Ljubezen 35, Mirno življenje, Motorno kolo 120. Možitev. Mlada sreča. Nujno 1. Opalo-graf, Oglje 10, Pričakujem, Ptičar. Pcrfektna 21905, Premišljeno, P. B. 36, Prvi ali drugi. Skrita roža, 6. 10548. Skromen diskreten talent. Saksilič, Štajerska roža, Takoj £92, Trgovina 23892, Uresničene sanje, 13. 11711, 1380, 11412.

V svrho kasnejše ženitve
se želi seznaniti mlada in dobro situirana gospa z gospodom do 40 let, najraje s trgovsko naobraženim. — Uradniki niso izključeni. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod »Harmonija«. 24042
Znanja
želim s šiviljo, ki zna dobro krojiti. Sprejme se takoj v dobro službo. Ženi-tcv ni izključena. MlajSe moči naj pošljejo ponudbe pod »Bosna« na upravo — »Jutra«.	23836
Mlad gospod
naobražen ter soliden z Din -200.000 gotovine želi resne-pa znanja z družinsko vzgojeno gospodično ali mlajšo vdovo, ki bi imela svojo hišo ali drugo posest. Samo resne dopise pod značko »Lepa bodočnost 11S92« na upravo »Jutra«. 24485
Glasba
Berda
dobro ohranjena so kupi za tamburaški zbor. Ponudbe na upr. »Jutra« pod šifro »Berda«.	244.50
Deklico
8 mesecev "Staro oddam za svojo dobrim ljudem. — Ponudbe na upravo »Jutra« pod šifro »Dobra obitelj«.
244G4
Kosilo (obed)
išče gospod v bližini Rimske ceste. Pismene ponudbe na npr. »Jutra« pod šifro »Kosilo«.	21466
Tovarne čevljev!
Soliden in agilen trgovec v večjem industr. kraju zeli prevzeti v komisijsko prodajo razne moške in damske čevlje. Obračun po dogovoru. V kraju ni nobene trgovine s čevlji. — Naslov pove uprava »Jutra« 24454
Wertheim blagajne
In jeklene denarne omare
za vzidanje, priporoča Ljubljanska komercijalna dražba, Ljubljana, Bleiiveisova št. 13.	219
Meh!orano stanovanje se išče.
Podjetje rabi meblo-vano stanovanje dveh do treh sob v centru mesta. Sobe bi se uporabile za pisarno in stanovanje za dve osebi.
Prednost imajo stanovanja v /. nadstr.
Ponudbe z navedbo najemnine pod I. N. A na upravo .Jutra".
Kobila
srednjevelika, sposobna za lahke kočije ter za prevažanje srednjih tovorov, ee proda. Naslov pove uprava »Jutra«.	24462
Dalmtaniski mošt
bel, letošnji, je dospel in se toči po 13 Din v do-broznanih gostilnah pri An-žoku v Sp. Šiški, na Krakovskem nasipu št. 18 in na Jesenicah na Gorenjskem. Se priporočata brata Losan.	ST3925
GODCI •nDaonoDDDnDnnnDoooaaanDc
Opozarjamo
vse interesente, da je pri pismenih vprašanjih, ki naj jib upravništvo pismeno reši, brezpogojno priložiti poštnino in manipulacijsko pristojbino v znesku D!n 2'—. Posebno opozarjamo na to one stranke, ki žele, da se jim po pošt:
pošlje naslove od malih oglasov. Vsa vprašanja in prošnje glede naslovov od „malih oglasov" bodo romale v koš, ako ne bo priloženih Din 2-—
■■■■aHMHHHIBMMHHMHUI
v
C C C C C C C ( ( C C C C

VEZMO KNJIG ZAPISNIKOV
in vsa druga knjigoveška dela
izvršuje lično, trpežno in po konkurenčnih cenah
KNJIGOVEZNICA
DELNIŠKE TISKARNE
D. D. V LJUBLJANI
Miklošičeva cesta štev.
)
D )
) )
)
> >
3

4a
Ani Adamič:
Na protokol
(Predvojna.)
Nejče Šlibar, mlad asistent, ponižen kot jagnje in plah, ojoj. plah kot miška. Tudi nosljal je, ki kadar se je hlapčevski smehljal, je kazal dolge, bele zobe. Bila ga je večna zadrega.
Za njegovo naklonjenost ali celo prijateljstvo se ni nihče pehal ali celo rval. četudi je bil uslužen in poslušen na vse pretege in na vse strani. Nejče Šlibar je bil eden od onih malih, prijetnih in nedolžnih ljudi, ki si ie proti njemu dovolilo že vsako ničč, da mu je položilo svojo roko prav pokroviteljski na rame, mu pogledalo prisrčno globoko v oči in bleknilo:
— O, si že imeniten dečko!
Ce ga je potrepal. recimo, starejši, mu je laskalo: pokorno se je poklonil; če ga ie pa nižji, se mu je sicer nekako upiralo, toda smehljal s je vendarle. Nekaterim je že tako usojeno, da so večni sluge.
Edini njegov ponos, pozlačeni nanios-nik, je vzbujal še nekaj ugleda; kakor hitro je pa odprl usta in si čul njegov vodeni zatikajoči se glas, si šel svojo pot. Sicer pa ni bil ^-"vičen človek; beraču je dal vedno dva vinarja.
Ženskam pa je ugajal Nejčeva dvor-Ijrvost je podajala roko že suženjstvu. Dekliško čudo je oboževal s sklenjenimi rokami in strmečimi očmi. Ce je padla tej ali oni h rok cvetka ali robec — morda tudi namenoma — je zarinil kar z glavo v cesto, dasi je moral loviti svoj nanosnik. Marsikrat ga je razbil. Ženske so se zabavale ž njim.
Osebam, ki jim je usojeno, da so večni in vsakomur sluge, je tudi zaudano.
da se naglo poroče. Tudi Nejče se je na vrat na nos zaročil s čedno, toda precej naduto in puhloglavo mladenko. Toda ljubezen je ljubezen! O. če bi vi videli, kako je bil Nejče Šlibar zaročnega večera ves blažen, bi ošteli kaliv-ce njegove sreče. Tako bi sočustvovali ž njim, da bi jokali. Ker pa — i seveda, ker ne veste.
Ta znamp^'. veliki večer je naš junak pogledaval samo od ljubice pa do kozarca. Pil ie iz polne čaše opojnosti sedaj vince, sedaj blaženost. Pijan, ah, pijan sreče se je zavalil pozno v posteljo in prespal vse naslednje dopoldne; popoldne si ie pa mencal oči: Niso bile vit to samo lepe sanje? Ne. prelepa resnica! Zvečer pa zopet k čaši opojnosti. Mar mu je ostali svet! Drugi dan Marijin praznik. Kupa izpraznjena še ni bila (io dna! Ljubica, ah, še nocoj —. Dva dni. dva dni bobnečega viharja; kdor tega doživel ni. kajpada ne more doumeti in je pač reva.
Tretji dan se je Nejče upokojil. Oko-pal se je in se pogledal v zrcalu. Nad desnim ušesom ga je nekaj zaščemelo. da se je popraskal:
— Aj, aj, kaj pa plsarnica! Bu, bu!
Šlibarjev starejšina. strog, a moder in vesten uradnik, poštenjak, izven urada celo dovtipnež, je seveda zvecH za zaroko. Ni se hudoval, ker je Šlibar orvi dan izostal: vznemirial se je pa. ker ga ni bilo tudi drugi dan, na praznik. četudi vsaj toliko, da bi se pokazal. — Kaj tako je zmešalo reveža? — Gospod predstojnik se ie globoko zamislil. Ne, na vsak način ga mora opozoriti, da so uradne dolžnosti prve. Priznati si ie pa moral, da ga izziva k ukrepu tudi vsa Šlibarieva nebogljena osebnost. Nekoliko mrzle vode v vse pregoreče navdušenje bo samo koristilo, kaj - li? —
Njegov sklep je bfl trden.
Ko se je Šlibar tretji dao, pobešajoč oči v tla, v slabi nemščini opravičeval, ga je starcišina s presunljivim pogledom zavmil ostro:
— Čenče! Zaradi zlatega kurnjaka. kamor bezljate kot obsedeni, pozabljate uradne dolžnosti? Sramota . . . Krokali ste, vem, a če se kroka, se mora tudi delati, veste. Posledice si pripišite sami! Na protokol se bodete opravičili! Razumete?
Na protokol . . . Kot strela z jasnega. Koliko strašnih stvari je že čul Nejče o protokolu —. Saj to je vendar disciplinska preiskava, ojoi! Kolegi so se muzali, njega Pa je oblival mrzel pot. Sesedel se je za svojo mizo, lezel je vkup in se pogrezava! nižie in .nižje v zemljo. — Svetla zvezda, zlata Tilka, kje si! Ko bi ti vedela, kako mi je hudo —!
Starejšina je pa že privihral. Polo papirja je položil pred Šlibaria, na nolo pa prste svoje desnice. Obtoženi je bral na čelu pole: Protokol ... in slišal je osorne besede:
— Tu na levi je obtožba na desni pa orazen prostor za vaš odgovor. Uradni jezik je nemški, to veste. Do 10., prosim.
In ie šel. Nejče ti' se je z.iova zameglilo pred očmi. — Bog pomagaj in sveta pomagalka, nemški, katopak! Kaj pa nai napiše? Svojo povsst? Ja?
Pol ure si je brisal pot raz četo, teme in raz tilnik.
Sedaj so se mu zasvetile oči. kaiti domislil se je Tilke. Mora, mora. že zbog nje, ki .io namerava popeljati pred al-tar rn notem v vrtinec življenja. Lotila se ga je plemenita odločnost, trdna volja; pograbil je za peresnik in ga globoko pomočil. — Torej Dišimo, a samo i.i golo resnion. Oj, velika in dolga bo po-
vest — v mislih kratka, s črkami pa težko dopovedljiva!
Narezal si je listkov, pričel je pisati najprvo v materinščini. Bo že kako prevedel v nemščino. Pisal je in risal debele črke. Vsak gibljaj peresa je spremljal njegov dolgi nos iu zdelo se ie. da retušira ž njim oblike svojim mislim. Listki so se polagoma polnili, polagal jih je pred se po mizi. Nad njimi se je zbirala meglica pritajenih vzdihov . . . Ozrl se je na uro — že polenajstih! Ta tre.iotek se je pa tudi oglasil predstojnik:
—	Schon fertig?
Nejče je ponižno prosil za pcd?';šek časa.
—	Naj bo, do 2. popoldne. Verstan-den?
Hvala bo^"' Povest se je nadaljevala. Listki so se množili, še več je pa zmečkanih v k-^nico zletelo v košek. Nejče ie Dišal in ™mas:al z nosom za žive in mrtve. Ura je odbila dve, vsi so že odšli — razen niega edinega — povesti pa še ni bilo konca . . .
Predstojnik si je umil roke in se oglasil šaljivo:
—	Gosood Šlibar, vi r>išete kar cel roman! No, pa mi ga oddajte jutri do 9. Zelo sem radoveden.
Nejče se je oddolžil s poklonom in s hvaležmm. nasrm nogle^nm. Potem je tudi on hitel h kosilu, nakar se je vrnil zopet v pisarnico. Sedel ie do večera. Drugo jutno ie sedel že na vsezgodai za svoio pisalno mizo in pisal in pisal ter vzdihoval.
Ko je starejšina ooazil. da se je ve.i-dar le enkrat jemala velika pisarija in da bulji nesrečni Šlibar že več kot pol ure nepremično na protokol pred seboj, ga je poklical:
—	No, gospod pisatelj! Prinesite svo-
je delo ali opravičilo, da vidimo, kar ste izvolili spesniti.
Upadlih lic in klecajoč, se je Nejče odzval. Ko je položil pro-tokol na predstojnikovo mizo, je globoko vzdihnil. Še kamen bi se omehčal.
Starejšina je obračal polo .ia vse strani, nataknil si je očala, obračal je zopet in se zagledal v prvo stran. Potem se je dvignil, blibar je šklepetal z zobmi krčevito je stiskal robec na usta.
— Oprostite, gospod Šlibar. je govoril stari gospod ganjeno, — ni mi bilo do tega, da bi vas tako mučil. Ce bi vedel, orav gotovo ne. Kar ste napisali. zadošča. Ze dobro.
Odklenil je miznični predal; v niem ie izginil protokol. Šlibar se je pokloni! in odšel. Vrtilo se mu je v glavi
Kaj pa je vendar spesnil Šlibar? Poslušajte! Na protokolu, polnem odtiskov prstov in z lisami ter packami od potnih srag in tinte, je bil zapisan ves zagovor v obliki naslednjega kolosalnega romana: E
Ich bitte sich' zu entschuldigen!
Bartholomaus Šlibar. asiste.it.
Ko je nevesta zaznala za Nejčetov klasični zagovor, je razdrla ž njton vse vezi.
Ker mu ob zaroki ni. mu je pa sedai častital starejšina, rekši:
— Tako ie prav. Ta ženska ni za vas. Spominjali se me boste hvaležnega srca.
Šlibar se ie kislega obraza poizkušal smehljati. Ker ga je pa starejšina tudi Dotrepal po rami, mu je laskala tolikšna intimnost.
Svojega starejšine pa se spominja še dandanes.
Solne oreče
cele, čiste, eahral rablje- | ne ksptsfe osslko ferlUlna
Vlada Radiu
Čevlji in oerilo
(m*ško ia damsko), nogavice
dežniki itd, v veliki zbiri po selidnik ceaak pri
MEOB LAH,
Musisoe,
Slavni trg 2 328ain
Importerji! iksporterji!
Kupčijske zveze, zastopstva trgovskih hiš, tovarn in tvrdk vseh panog v Italiji dobite najlažje in najceneje potom
©gjlil§0¥
v najvažnejših Italijan, dnevnikih, ki so:
U Corriera della Sera, Milano; La Sera, Milano; La Giustizia, Milano; Edinost, Trieste; La Sera, Trieste, 11 Popolo di Trieste; Goriška Strada, Gorizia; II Mondo di Koma; La Tribuna di Roma; 11 Secolo XIX, Genova; II Corriere Mer-cantile. Genova; 11 Mezzogiorno di Na-poli; La Vedetta dTtalia, Fiume itd.
Proračune stroškov po originalnih časopisnih cenah dobavlja po navedbi oglasnega teksta in prostora takoj italijansko zastopstvo dnevnika .JUTRO*
PU3BLIC1TA G. CEHOVSN
Trieste, ViaSe XX Settembre 65 I
Podružnica v Milanu, Via Soiferino N 11.
STALNO NAMEŠČENJE dobi več dobroizvežbanih
za velike fn male komade. — Le trezni In dobri delavci na se obrnejo na KONFEKC JSKO TOVARNO FRAN DE REN D A & CIE, L;ubl ana, Emonska cesta št. 8.
kp®i@i@v
Hipotekama banka
Jugoslovanskih hranilnic
Braolavt Hipotekama
talaloa
m
v Ljubljani
■	(prej Kranjska deželna banka) ■
izvršuje vse bančne posle in transakcije
Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun proti naj> ugodnejšemu obrestovanju
ter daje vsakovrstne kredite In predujme. Nakup In prodaja valut In deviz.
68 a
DE
ZAHVALA.
Ob prebridkl izgubi, ki nas je zadela s smrtjo naše nepozabne, angeljsko dobre mamic-, gospe
JULIJE ANDREJ KA
izrekajo vsem, ki so preblagi pokojnlci med njeno boleznijo in na njenem zadnjem potu v Ljubljani in na Rovih, bodisi osebno, bodisi z darovanjem prekrasnih vencev, izkazali svojo ljubezen, globoko in najsrčnejšo zahvalo.
V LJUBLJANI, dne 24. septembra 1925.
Žalujoči osfali.
5519
f51P=l g] jej I--Ifah

niinita
£
IŠJ
m
registrovana posojilna in gospodarska zadruga z o. z.
v LJubljani
Sv. Petra cesta štev. 19
sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje. Večje in stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. Daje posojila proti vknjižbi, poroštvu in zastavitvi.
13
m
X
Ze pri prvem razredu je zadela v našem zavodu kupljena srečka Stev. 30.282 Din 12.000'—.
'UDE
3 0®
J
Srebrne krone
kupim
po Din 4-25 in stare goldinarje Din 11 vsako
množino. Ponudbe je vposlati na podružnico .Jutra*
Maribor pod .Prodam srebro*.
«Jutrov» roman
LUCIFER
katerega skozinskoi napeta vsebina, prepleten* • fan t&stiSniml zapletljaji od a Setka do kcn.-a. ki prina iajo navdnSenemo Sitateljn > intereeantnim razmotri-vanjem vsak hip presen*-Senja, ki mu le sledi raz ofiaranje in konsternacija in lo pet preeeoeienje tako. da so Sitatelji neetrpno prila-kovali vsako nadaljevanj, romana, i« lzlel in ee dobiva pri opravi »Jntra. v LJubljani.
Vsi ki so ga čitali ln oni ki niso imeli te prilike, naj si ga takoj n a r o č e za domače knjižnice, iolj zabavati Vas ne nore nobena knjiga!
Vezana stane .... 55 Dio Broiirana pa . ... 45 Din
IBBBI
Razpis.
Mestno županstvo v Kamniku razpisuje mesto
občinskega stražnika.
Nastavitev je začasno provizorna s pogodbeno plačo. Ob zadovoljivem službovanju pozneje definitivno po določilih za državne službenike. Prosto stanovanje, kurjava in razsvetljava ter službena obleka.
Prošnje s družinskimi podatki in dokazili o dosedanjem službovanja, neoporečenosti in državljanstvu SHS. s zahtevkom plače je vložiti do 10. oktobra 11. pri županstvu v Kamniku.	54SSa
•■■BBaBBBSBBBBBBBBBBBaBBBBBSlBlBBI
Pisalne stroje
nove In rabljene, najcenejše pri 52-« VB
Zla BARAGA) 5eie ^"ft! e/l
Telefon it D80.
Telefon it "«0
Roman
Na obroke In posodo
prve svetovne fabrikatei STEIKWAT, FČBSTEB, BOSEHBOB-FES, Original STISGL itd. dobite let pri muztku-airokuvnjaku (bivšem učitelju OlasDene Matica)
ALFONZ BREZNIK
LJubljana, Meatnl trg 3, poleg moglatrata.
istotam najbogatejša izbera vsakovrstnih godal, mojstrskih violin in najfinejiib strun.
Najf.-?ynejSa tvrdka Jugoslavijel
61 a
nr¥**xx*xx*xxxxxxxxxx^
M
M
*
>«3 M
X *
M M
H H
N *
H
*
I
Svetovno znani

fl
d cement
znan pred vojno na svetovnem trgu pod imenom „Lengenfelder oement"
MOJSTRANA-DOVJE
"***"""~ANALIZA	■
tu- in in inozemskih uradnih preiskuševališč je ugotovilo, da spada med najboljše vrste cementa v državi. Konkurenčne cene.
Naročila sprejema in daje informacije:
Prodajni urad
»Portland cementa Mojstrana* LJUBLJANA, Jadranska Podunavska banka.
^Vtttt ********tt**XXXXXifc
la Die Se in«
(Zvestoba do groba)
ki so ga .Jutrovi* čltatelji čitali z Izredno napetim zanimanjem
je izšel
Naroča se ga v upravi ,,Jntra" v Ljubljani, Prešernova ul. 4
Broširan stane ............Din 45.—
Vezan v polplatno.........Din 55'—
Vezan v platno ...........Din 65'—
Kaj piše kritik o knjigi t
Roman je poln dlvne stare romantike, ki je ni več v moderni literaturi. Toda modri njen cvet še vedno dehti, še vedno se pri takšnem čtivu orose nežne oči, ln tudi debelokožneišl bralec ne more knjige odložiti neprebrane. Slovenski prevod bo v današnji dobi, ko je tako malo zares dobrega čtiva, trikrat dobrodošel, tembolj, ker je za obširno, pa zelo okusno izdelano in bogato Ilustrirano knjigo cena prav nizka.
Prijatelji dobre knjige, naro. čite si jo In izpopolnite svoje domače knjižnice!
Zahvala.
V naši globoki žalosti nam je bilo v veliko tolažbo, ko smo videli kako iskreno sočustvujejo z nami vsi, kl so poznaii blagega pokojnika. Vsem Vam, ki ste nam s prisrčnimi besedami ustmeno ali pismeno izrazili svoje sožalje in sočustvovali z nami v najtežjih urah — vsem Vam, ki ste posuli njegovo prezgodnjo gom lo s krasnim cvetjem, in vsem ki ste ga tako številno spremili na zadnji poti bodi prisrčna in iskrena zahvala.
V imenu vseh sorodnikov iz Dunaja in Ljubljane:
Mara in Elvira Janša-Hille.
M lise je vseh vrst
v poljubni velikosti za vse vrste eno- in večbarvnega tiska
izdeluje v kratkem času
„ J TJ G O G RAF1KA" KLhSARNA
r t.jh ulj a a /, si7, petra * a sip si 2:t
IIIIIIUilllllilillllllllllllllllllllllllllilHIlllllllll
iiiiimiimiiuiiiim
Naročila sprejema tudi oglasni oddelek uprave „Jutra", Prešernova ulica k.
Urejuje Stanko Virant Izdaja za Konzorcij «Jutra» Adoli Ribnik«. Ze Narodno tiskamo dd. kot tiskaroarja Fran Jezeršek. Za inseratni del ie odaovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljubljani