Poštnina pfsJsna v da so se rešili mariborski oddelek na gostilniški razstaui u Ljubljani Med 2. in 11. junijem se bo vršila strokovna razstava za gostilniško, hotelsko in kavarniško obrt. Sprožila se je zelja, da bi se ob tej priliki tudi mariborsko trgovstvo, obrtništvo in industrija udeležilo te razstave s svojim posebnim oddelkom. V poštev pridejo vsi predmeti od najcenejšc do najfinejše oprave za kuhinjo, gostilno, kavarno ter sobe za prenočišča. Ker bo ta razstava velevaž-nega pomena za celokupno gospodarstvo, se vabijo vsi interesirani trgovci, obrtniki in industrijalci na sestanek, ki je sklican na petek dne 13. t. m. ob 20. url v dvorano hotela »Malbwidl« v Jurčičevi ulici. O načinu razstave bosta referirala ravnatelj ljubljanskega velesejma gosp. konzul Dular in avstrijski kori tulent, ravnatelj g. Aleksander Gracon. Apeliram toraj na vse interesente, da se tega zanimivega sestanka zanesljivo udeleže. — Vilko Weix! za trgovski gremij v Mariboru. — Obsodba urednika- »Volksstlmme«, v procesu, ki ga je napravilo proti njemu 27 mariborskih duhovnikov radi neke notice o dogodkih 27. januarja 1919, je končno veljavna z razsodbo stola sedmorice, ki znižuje uredniku g. Erženu zaporno kazen od treh mesecev na enega, globo na 2000 Din, vsem tožiteljem pa priznava odškodnino 2000 Din, dočirn so oni zah-■■?,){ vsak po 4000 — to je 180.000 Din. —» btraa 2. V Mariboru, dne 12. iV. 1916- Kako Mussolini zapenja svoj obroi RAZBITI HOČE MALO ANTANTO IN IZPODRINITI VPLIV FRANCIJE. V zadnjem času je Mussolinijeva Italija razvila izredno zunanjepolitično aktivnost. Mussolini je imel sestanke z zastopniki Turčije, Grške, Rumunije, Poljske, Nemčije in Madjarske in poslal je prijazna vabila tudi v Prago in na Dunaj. V pariškem »Matinu« je znani francoski publicist Jules Sauerwein 10. tm. napisal članek, v katerem podčrtava, da je Mussolini pričel z veliko akcijo za osnovanje vzhodno - evropskega bloka pod vodstvom Italije, kateremu je v prvi vrsti svrha, da razbije Malo Antanto, zaokroži Jugoslavijo' in tako popolnoma zlomi fran coski upliv v Srednji Evropi in na bližnjem Vzhodu. Francija — pravi Sauer-wein — mora na to akcijo takoj odgovoriti z represalijami, po možnosti že ob priliki Tangerske konference, ki bo te dni nadaljevala svoje delo v Parizu. Globoko in vznemirljivo so uplivali v Parizu Mussolinijevi diplomatski sestanki, ki jih je imel po vrsti v Milanu z zunanjimi ministri Rumunije, Grške in Turčije, nato tajni sestanek s predsednikom madžarske vlade grofom Bethlenom in predstoječi sestanek s poljskim zunanjim ministrom Zaleskim. V vseh političnih krogih vidijo v tej akciji veliko nevarnost. Dunajski list »Abend« prinaša iz dobro informiranega vira obširne informacije o vsem tem, zlasti pa o sestanku med Mussolinijem in Bethlenom. Tudi on srna tra, da ima Mussolinijeva ofenziva namen, da vpostavi italijansko premoč na Balkanu, izrine francoski upliv v Evropi in razbije Malo antanto. Tako je prišla diplomatska vojna med Francijo in Italijo, njeno poprišče pa so vsi kabineti Evrope. Mussolini je stavil že pred Veliko nočjo ponudbo, da se ustanovi koalicija držav pod vodstvom Italije, ne le Poljski, Grški, Turški, Bolgarski in Madžarski, katere države so itak že pod italijanskim vodstvom, ampak je enak poziv poslal tudi v Prago, Bukarešto in na Dunaj. Med tem pa pritiska na Jugoslavijo, da takoj in brez spremembe prizna nettunske konvencije, s katerimi bi bilo uzadovoljeno stari zahtevi italijanskega imperijalizma, da se izvrši italijanska ekspanzija v Dalmacijo. Z Albanijo se je pričelo, z Dalmacijo se naj nadaljuje. V Pragi so hitro in dobro spregledali italijanske mahinacije in odmignili. Tudi avstrijski kancelar dr. Seipel Mussoliniju še ni dal odgovora, pač pa je odšel takoj se »zdravit« v Karlove Vare, videli so ga pa tudi v Pragi na Hradčanih. Službena »Češkoslovaška republika«, glasilo zunanjega ministra dr. Beneša, piše z ozirom na potovanje poljskega zunanjega ministra Zaleskega v Rim, daje nemogoče zamisliti, da bi Poljska mogla pristati na kombinacijo, ki bi rušila sedanje stanje v Srednji Evropi, ker bi vsaka sprememba zadela tudi njo, povrh pa ogrožala mir, kar gotovo ni v skladu z miroljubno politiko Poljske. Značilna pa je pisava turškega časopisja, ki še vedno govori o sestanku turškega zunanjega ministra z Mussolinijem in povdarja potrebo, da sklene Turčija z Italijo pakt prijateljstva, kot sigurno jamstvo za mir na Balkanu, ki bi bil baziran na trikotu Italija - Turčija - Mad žarska. Kakor je torej iz vsega vidno, so razni ljubeznivi sosedje in prijatelji Jugoslavije pod vodstvom Italije energično na delu, da nas čimbolj in čimprej popolnoma obkrožijo in da čimbolj stisnejo železni o-broč krog naše države. Kakor poroča pariški »Journal«, pa tudi Mala antanta ne drži rok križem, ampak se tekom zad njih dni močno izmenjavajo brzojavke med Beogradom, Prago in Bukarešto. Nedvomno pa je, da mora naša država končno presekati ta vozel večnih spletk proti sebi z odločno gesto v smeri, katero je predsednik Kmečko - demokratske koalicije na zboru v Splitu ponovno odločno naznačil kot nujno potrebo naše zunanje politike: nemudoma stopiti v tesnejše in prisrčne odnošaje do velike slovanske Rusije. Ko bomo prišli do tega, si bodo razni Mussoliniji temeljito premislili, še nadalje plesti spletkarske mreže krog nas in proti nam. Mariborski in Zajčjereja na Felberjeuem otoku Prvo zajčjerejsko društvo za Slovenijo v Mariboru nam piše: V »Vsčerniku« z dne 11. t. m. je bilo v članku »Felber-jev otok« tudi omenjeno, da je pred par leti naše društvo na tem otoku gojilo posebno pasem domačih zajcev, kar se pa ni obneslo in je lisica pokončala skoro vse kunce. Stvar je bila sledeča: V našem strokovnem glasilu so poročali norveški rejci o rezultatu večletnih poskusov z rejo kuncev temne barve v prosti naravi. Živali so v par letih barvo popolnoma spremenile. Na podlagi tega poročila smo hoteli tudi mi poizkusiti razvoj zajčkov v prosti naravi. Z dovoljenjem posestnika smo izpustili na otok nekoliko plemenjakov temnobarvnih Srebrnjakov. Reja je dobro uspela, živali so se množile; dobivale so tako gosto krzno, kakoršno v domačih kletkah niso imele, barva je pa sčasoma postajala vedno svetlejša, tako da so poslednji rešeni kunci bili skoro popolnoma beli. Enega po tomca na tem otoku odgojenih Srebrnjakov poseduje še sedaj oskrbnik »Racer-dvora«. Res je, da je zvohala lisica lahko dosegljivo pečenko ter splavala na otok, več škode so pa napravile dvonožne lisice s puškami, kar smo pa šele pozneje zvedeli. Žal,, pa nimamo dokazov za to in !e-te lisice so povzročile žalosten konec zanimivi reji v prosti naravi. Pozneje se z novimi poizkusi nismo bavili ker smo bili prepričani, da nam živali zopet takšni elementi pokončajo. — mariborsko gledališče REPERTOAR: Četrtek, 12. aprila ob 20. uri »Kreutzerje-va sonata«, ab. D. Kuponi. Petek, 13. aprila. Zaprto. Sobota, 14. aprila ob 20. uri »Logarjeva Krista« ab. C. Kuponi. Znižane cene. Zadnjikrat. Nedelja, 15. aprila ob 15. uri »Pasijon«. Znižane cene. Zadnjikrat — Ob 20. uri »Rigoletto«. Prvič. Rigoletto na mariborskem odru. V ne narjev, sprejem članov, volitev odbar3» predlogi itd. Pridite mnogobrojno! -Dobrodelna loterija invalidske zadruge v Beogradu. Udruženje vojnih invalidov v Mariboru sporoča vsem interesentom, da se srečke invalidske zadruge v Beogradu« katerih žrebanje bo 17. t. m., dobe v soboto 14. in nedeljo 15. t. m. v invalidski pisarni med uradnimi urami od 9.— 'lop., Rotovški trg 6 I. Ker so dobitki ze' o bogati in krasni, se ta redka prilik3 vsakemu priporoča. Cena srečki je D*11 10. Po žrebanju bo lista vsem interesentom v zgoraj omenjeni pisarni na raZ' nolago, odnosno se na željo tudi brez-olačno pošlje po pošti. Društvo jug. akademikov v Mariboru :ma v petek 13. t. m. ob 20. uri oličn ■bor z običajnim dnevnim redom. VoC’ 'ežba za vse Člane obvezna. — Sinfonični koncert glasb, društva »Drava bo v nedeljo 15. aprila v dvorani Lnio ob 10. dop. _ 75S Kdor ne verjame ta naj se prepriča,' da ima tvrdka '■ Ornik, Koroška cesta 9, krasno z moških cefir- popelin, in svilenih ’>ra'yj Za turlstiko Jh se dobijo gojzer-čevlji. 7 raz' vrst iz originalnega Olaf chr^J,y. +,.„-nenia »Karo«. Koroška C. 19' I K X:a r? Zdravnik in paciient »NAJBOLJŠI RECEPT«. — PSIHOLOGIJA LAŽI-ZDRAVNIKOV. Splošno je že znano, da ljudje po večini neglede na to, kakemu poklicu pripadajo, radi vršijo zdravniško prakso. V človeški naravi je ležeče, da človek ob trpljenje svojega bližnjega vedno iznaša vse mogoče zdravniške recepte. Radi tega se tudi v najmodernejši dobi pojavljajo raznovrstni zdravilni »čudotvorci«, ki zberejo okrog sebe prav hitro velik krog pacijentov. Lahko bi se reklo, da se z napredkom medicine množi število laži-zdravnikov. Zdravilsko šušmarstvo je že od nekdaj v človeški naravi in o tem nam pripoveduje tudi Montegazza v svojem slavnem Almanahu: »Vojvoda Terrare je vprašal nekoč slučajno svoje prijatelje, kakšen poklic bi si najrajši izbrali. Lahkoživa družba jc odgovarjala po svojem razpoloženju, dvorski norec — kot edini misleč član te družbe — je pa dejal, da je vsem ali vsaj veliki večini najbližji zdravniški poklic. Smejali so se mu. Dvorski norec je kneza pozval k stavi: Drugi dan, ko bo sprejem, se bo večina vseh udejst-vila v zdravniški praksi. Knez je z smehom stavcf sprejel, smejali so se vsi njegovi tovariši, med nočjo so pa že več ali manj pozabili n# originalno stavo. Na stavo pa ni pozabil dvorski norec. Na vse zgodaj zjutraj si je zavezal lice ter tako ves zavezan in potrt prisostvoval sprejemu gostov. Prihajali so plemiči, veleugiedni meščani in vsak je postal pozoren vsled obvezanega obraza ubogega norca. Drug za drugim ga je vprašal, kaj mu je in ko je slišal, da ga bolijo zobje, je vsak prišel s svojim »najboljšim« receptom. Norca so pozivali, naj si te recepte zapiše, bn je pa mesto receptov lepo zapisoval v svojo beležnico imena vseh zdravstvenih svetovalcev. Ko je norec hodil tudi po dvorišču, je dobil recepte še od slug in konjarjev ter tudi te recepte vestno zabeležil. Nazadnje je stal pred vojvodo. »Oho, moj dragi norec, zobje ga bolijo!« — je dejal vojvoda. — »Naj si zapomni, da je to in to najboljše proti zobobolu.« Tedaj je pa norec odvrgel svojo obvezo in dejal: »Vaša Visokost! Stava je dobljena! Od vseh, ki so prihajali, imam tu vpisane recepte in Vaš je zadnji« — Tako se je moral knez prepričati, da je norec sijajno smagal pri stavi, ker pri došlih 200 gostih jih ni bilo niti pet, ki bi mu ne bili dali zdravniških receptov za odpravo fingira-nega zobobola. Kaj bi bilo šele tedaj, če bi norec v prid svoje stave simuliral še kake druge bolezni. Epizoda med knezom in norcem je dobro potrdila, da imajo ljudje veselje do zdravniškega udejstvovanja. Udejstvuje se tudi nebroj sleparjev in mazačev, ki uspevajo edino le vsled tega, ker so boljši psihologi od zdravnika in znanstvenika prve vrste. Naslednje se je dogodilo slavnemu francoskemu kliniku, ki je nekaj časa moral prebivati v nekem hotelu mesta Bor-deaux. Večer za večerom je poslušal učenjak, kako se spodaj pod njim vrsti polno ljudi — prihajajočih in odhajajočih — in ko je vprašal osobje, so mu dejali: »Gospod profesor, spodaj ima vendar sprejemnico g. dr. Lourent.« — »Kdo pa je to?« — je vprašal stari profesor. >Oj — to je znamenit zdravnik, ki ima trume pacientov od ranega jutra do poznega ve čera.« Staremu profesorju ni dalo miru in obiskal je svojega zdravniškega tovariša. Kot dr. Lourent se mu pa predstavi človek, v katerem je stari profesor spoznal svojega bivšega služabnika. — »Kaj Lourent. Ti si sedaj doktor? Kje si pa promoviral?« — »Gospod profesor, pri Vas! Toliko in toliko let sem Vam služil, vse sem slišal, karkoli ste bolnikom odredili in s tem gotovo dosegel vse, kar je potrebno, da lahko tudi brez doktorata otvorim zdravniško prakso.« — »Pa ljudje vendar niso norci, da bodo Tebe, bivšega slugo vzeli za zdravnika?« — -Dovolite, gospod profesor,« pravi nekdanji sluga — »Čudim se, da poznate bolezni tako dobro, svet pa tako slabo. Kaj mislite, koliko pametnih je med 200.000 prebivalci mesta Bordeaux? Recimo, da jih je 2000 do 3C-00. Ti gredo k Vam, ker cenijo znanost in znanstvenika, ostali so pa moji. Velika večina je kakor povsod silno neumna. Obljubi se ji modro z neba in vse drvi za takimi obljubami.?. — Oni, ki obljubljajo le to, kar lahko izpolnijo, so pa sainljeni. Zralni turisti MALA LETALA SE UVELJAVLJAJO — FORD V ZRAKU. Tempelhof leži sredi Berlina. Na tisoče ljudi vrvi po dvoranah velikanske restavracije, koje okna odpirajo razgled na veliko polje. Zrakoplovi bučijo in brnijo ter se v lepih lokih približujejo in spuščajo. Potniki izstopajo, avtomobili dovažajo košare cvetja in sadja, zavoje raznih velikosti in vse to izgine v tovornih' prostorih velikih letal in zrakoplovov, čez par minut zopet zabučijo motorji, letala se med hrupom popeljejo po tleh. potem se polagoma dvignejo in odletijo v smeri proti Moskvi. Včasih se pa iz'oči iz zračne modrine malo letalce, šine navzdol, obstoji. Dva športno oblečena moža izstopita, satna spravita aparat pod streho in že sta na poti v mesto. Zračna turista ! Neopaženo se je uresničila stara želja vseh letalcev: Zadnja leta nam niso dala samo velikih letal, zračnih omnibusov, temveč tudi mala športna letala s par sedeži. Kakor nekdaj Fordov avtomobil, tako je danes na potu do največjega pomena malo letalo kot prometno sredstvo za posameznike. V Nemčiji je močno razširjen mali Klemm-Daimlerr letalo, ki tehta komaj 275 kg. Motor za 35 konjskih sil prenaša s 100 kilomcterskim tempom svoja dva pasažirja po zraka. Ta vrsta malega letala se izdeluje že v velikih serijah. Vodstvo izdelovanja malih letni pa »na zaenkrat Še Anglija, kjer se je z državno pomočjo osnovalo že mnogo zra-čno-sportnih klubov z lastnimi letali in letalskimi pristanišči. Od teh klubov se dvigajo vsake sobote okrog poldne dolge vrste zračnih turistov, da si za nedeljski °dnior najdejo nekje posebno ugoden Prostor ter v nedeljo zvečer ali v pon-deljek zjutraj zopet priletijo nazaj. Mala ?raČna letala preletijo v enem letu z lah-*°to okrog 32.000 km. Bencina se ne po- abi dosti in so stroški malih letal komaj ‘ a° 4 dinarje na km Mala letala se pojavljajo že povsod. Na čelu konstrukcije je zmanjšanje zračne odpornosti in zvišanje letalne zmožnosti. Mali holandski »Pander« ima sar o 8 metrov širine, motor njegov je pa za 25 konjskih sil, obnesel, se je pa že v mnogih rekordnih letih na veliko daljavo. V 'Franciji izdelujejo v veliki množini lahka, a za dolge lete sposobna letala z motorji od 35 do 80 konjskih sil. V Angliji se najbolj uporablja »Moth« -letalo s »Cirrus«-motorjem za 60 HP. Taka letala so že večkrat dobro preletela zračno progo do Indije in Kapstadta. Angleški oficirji radi odletijo z njimi na dopuste iz sredine Afrike in Kitajske. Celo do sedaj najkrajša pot v Avstralijo je bila dosežena s takim aparatom. Največje zanimanje za mala letala pa vlada v Ameriki. Čez nekaj mescev bodo že deset in desettisoči zračnih Fordov krožili v višinah. To je pa šele začetek. Vsa skrb in iznajdljivost je sedaj posvečena konstrukciji čim lažjega motorja s čim manjšim številom HP. V nekaj letih bodo mogoče že motorji z 10 HP opravljali vse to, kar opravljajo danes angleški motorji s 60 HP. S tem se bo krog letečih ljudi neizmerno razširil. V bližnji bodočnosti bo zračni promet enak cestnemu z malimi motornimi vozili. Pisatelj Gorki] in policijski uradnik. Pisatelj Gorkij je bil v mladih letih večkrat zaprt. Ko so ga enkrat zopet prijeli kot potepuha, ga je policijski uradnik dolgo motril od glave do pet. Nazadnje mu je dejal: »AR si ti res Maksim Gorkij? In potepuh tvoje vrste naj bi pisal tako lepe povesti! Napiši mi povest, pa te izpustim.« — Gorkij jc v svoji celici napisal krajšo stvar in policijski uradnik ga je res izpustil. Čez nekaj tednov čita Gorkij svojo povest v nekem časopisu, podpisan je bil pa policijski uradnik. '1 Nogavice iz prave ali umetne svile. Vsaka dama ve, koliko veljajo njene nogavice, in radi teg$ treba paziti, da bodo zmeraj popolnoma v redu Z „RADIONOM“ lahko perete nogavic ce kolikokrat hočete, one ne bodo nikdar izgubile svoj prvotni sijaj. Eno pravilo je važno: Vedno je treba „RA-DION“ v mrzli vodi raztopiti, a potem nogavice izprati v mlačni raztopini. Potem izprati s čisto vodo in razprostrti, da se suše. S takim pranjem bodo nogavice ohranile svoj sijaj in svoj svileni izgled. Spori PRVENSTVO REZERV. Poslednja prvenstvena tekma mariborskih rezervnih moštev se je vršila dne 25. marca, ko je Maribor porazil Svo bodo 4:1 in si sam osvojil drugo mesto v tabeli, ki ga je od 18. do 25. marca delil z Rapidom, ki je imel enako število točk in razmerje golvo 2:2, Maribor pa 3:3. V nedeljo 1. aprila bi se imela odigrati prvenstvena tekma rezerv Maribora in Rapida, ki pa je spričo znanega stališča Rapida, da z nobenim svojim moštvom ne igra proti Mariboru, izostala. S tem je seveda rezerva Rapida zgubila par for-fait dve dragoceni točki na Maribor, ki se je plasiral končnoveljavno tudi v ra-zervi na prvo mesto, kakor je razvidno iz spodnje slike. Edina tekma, ki jo je še odigrati (prihodnjo nedeljo ojp 14.) med Rapidom in Svobodo, namreč ne more vplivati na spremembo niti prvega niti drugega mesta v tabeli. Prvak je Maribor, sledi mu Železničar; Rapid ostane na tretjem predzadnjem mestu v slučaju, da v nedeljo zmaga ali pa ostane igra neodločena; če pa zgubi, mora 'zavzeti poslednje mesto, kjer je ves čas tekmovanja moštvo Svobode. — Pred zadnjo tekmo je torej prvenstvo rezerv naslednje: 1. Maribor 3 2 10 10:4 H 2. Železničar 3 1 2 0 8:6 4 3. Rapid 2 0 11 2:5 1 4. Svoboda 2 0 0 2 2:7 0 Službene objave MOLNP. Dne 15. t. m. se vrši na igrišču ISSK Maribora ob 'A 16. izbirna tekma reprezentančnih moštev. Moštvi nastopita: Mernig, Barlovič - Kurzmann, Ronjak -Brockl - Vogrinec, Starc - Vodeb - Paulin - Konrad - Bertoncelj, rez.: Mernig II, Stauber, Skraber; oziroma: Geuer -Koren - Unterreiter, Hreščak I. Frangeš -Prevolnik, Pernat Emil - Venko - Ter-glec - Paulin - Hardinka, rez.: VVagner, Simmerl, Kopčič. • Predtekma: ob 14. uri SV Rapid rez. prvenstvena. Vsak klub mora igralcu dati na razpolago čevlje, dokolenice, ščitnike in hlače. SV Rapid in ISSK Maribor se naprošata, da dasta na razpolago po eno garnit iro dresov; vsi klubi jamčijo za nastop igralcev. Vstopnina običajna. V bodoč? se bo pri mladinskih tekmah pobirala vstopnina po Din 1, ki pripade v fond za mladinski pokal. Službujoči odborniki: vsi odborniki MO. Hašk - Wacker 5:1 (3:1). Veliko senzacijo in živo zanimanje za jugoslovenski nogomet je vzbudil včeraj v Monakovem Hašk, ki je v revanžni tekmi proti Wackeru premagal Bavarce v razmerju 5:1. Gole so dali Leinert 2, Zi-naja 2 in Wolf 1. Davisov pokal. Tekme za največjo trofejo tenisa — Davisa pokal so pričele. V prvem kolu je zmagala v New Yorku Amerika proti Mehiki 5:0, v Barceloni pa Španija proti čile 3:2. Jugoslavija - Češkoslovaška. Letošnji meddržavni nogometni tekmi Jugoslavija - Češkoslovaška bosta odigrani na Vidovdan pri nas in 28. oktobra na češkem. mesto, ki se seli Drinopolje, nekdaj najznamenitejše mesto bizantinskega in poznejšega turškega cesarstva, ki so je v balkanski vojni s pomočjo srbskih topov in vojakov osvojili Bolgari, je pripadlo po lausanski pogodbi Turčiji. Vendar pa je bila meja okoli mesta tako čudno formirana, da se more priti do njega iz Carigrada samo tako, da se večkrat prestopi tuja meja. S tem je mesto obsojeno na smrt in je v njem od nekdanjih 120.000 prebivalcev komaj še četrtina. Sosedna grška Tracija pa vsled dotoka beguncev iz Anatalije iz redno napreduje. Ker je v Drinopolju mnogo Grkov, so se odločili, da se tudi oni izselijo na grško ozemlje. Prodali so nad 8.000 hiš, odpeljali vse imetje s seboj in nameravajo v bližini zgraditi novo mesto Altun Karagač. Concordia - Bat ja 2:0 (0:0). V revanžni tekmi z Batjo v Zlinu (ČSR) je zagrebška Concordia ponovno ostala zmaeovita. Uojna s plini u bodočnosti Nemški general von Seeckt je imel v Berlinu interesantno predavanje o moderni vojni. Govoril je najprej o ulogi, ki jo bodo igrale nove bojne metode, ki se doslej še niso uporabljale: Pričetek nove vojne se bo vršil v zraku. Letalski napadi s strupenimi plinskimi bombami tvorijo nov moment, s katerimi mora računati vsaka moderna armada. Zato bo treba skrbeti, da bo mogoče armade čim hitreje premikati iz kraja v kraj. Vrh tega bodo morali uživati vojaki dolgotrajno tehnično izobrazbo. Ker bo šlo v bodoči vojni predvsem za tehnično moč vojske, bo ena glavnih nalog, da se omogoči nagla izpremenitev mirnodobne produkcije v vojno produkcijo. — Vzdrževanje strojev in materijala pa je možno samo z državno pomočjo, kar pa je še vedno ceneje, kakor vzdrževanje velikih bojnih zalog. t: Šfran ?. Hans Dominik:. ■ Oblast treh Vsa čast vaši skrbi, gospod stotnik, toda kljub temu ne morem nepoklican vsiliti prezidentu svojega nasveta. Ce se bodo v resnici pokazali resni bolezenski simptomi, sem vendar lahko v dveh minutah tukaj. Medtem ko se je vršil v predsobi ta razgovor, je sedel prezident-diktator v naslanjaču za svojo mogočno pisalno mizo. Stotnik Harris je govoril resnico. Obnašanje Cyrusa Stonarda se je 'spremenilo. Po cele minute je strmel na kako pred njim ležečo brzojavko. Potem se je zopet zagledal v strop. Nervozno, nemirno, ko ia pričakuje vsak trenotek neko gotovo vest. Tajnik je vstopil. Previdno, po prstih je šel preko težke preproge do diktatorjeve mize in je položil predenj rdečo mapo z najnovejšimi brzojavkami. Dobra poročila. Uspehi v Indiji. Za /vez dni prapor zmagovita zračna bitka nad prelivom Bab-el-Ma-ndeb. Noben vojskovodja bi si zaenkrat ne mogel želeti več. Toda prezident-diktator je čital poročila brez vsakega veselja. Dvanajst dni je polnila njegove možgane ena sama misel: Ali se bo igra še posrečila ali se bo vmešala nepoznana oblast? Da bodo njegove bojne sile nadvladale angleške, o tem ni nikdar dvomil. Toda oblast! Nepoznana oblast, ki razbija stroje in ukazuje brzojavnim postajam! Nepoznana oblast, ki razpolaga tako strašnim orožjem in tako silno močjo. Čital je brzojavko za brzojavko in jih odlagal na stran. Dokler ni dospel do zadnjih dveh poročil v mapi. Čital je in si potegnil z roko preko oči, co da bi bolje videl. Prečital je poročila še enkrat, nato pa je nagnil glavo z obličjem na papirje. Dve brzojavki sta bili. Ena datirana v Sayvii!u ob dvanajsti uri deset minut amcrikanskega časa. Druga datirana od velepostaje v Cliffdenu na Angleškem ob šestih dvajset minut zapadno-evropskega časa. Če se je upoštevala krajevna razdalja, potem sta bili obe depeši oddani le v presledku desetih minut. Dvoje depeš s popolno isto vsebino. »Vsem! Oblast prepoveduje vojno. Oblast bo preprečila vsako sovražnost!« Česar se je Cyrus Stonard na tihem bal vseh zadnjih dvanajst dni, kar ga je vzdrževalo dvanajst dni in dvanajst noči v nevarni napetosti, to se je sedaj zgodilo. Nepoznana oblast je prepovedala vojno. Napovedala je, da bo s silo preprečila vse sovražnosti. Diktator je skočil /pokonci in pričel bežati po sobi kot ujeta zver. V njegovih očeh je zaplopolal ogenj popolne blaznosti. Njegova usta so bruhala kletve in njegove pesti so se krčile. Stotnik Harris je stopil v sobo z novo mapo brzojavk. S strahom je opazil, kako da se je diktatorjevo stanje poslabšalo. Cyrus Stonard mu je iztrgal napo iz rok, sklonil se je nad mizo in pričel Či-•tati. Njegove oči so se širile, ko je požiral z očmi vsebino poročila. Nato pa je vrgel mapo daieč od sebe in se zarežal. Blazno, obupno se je pričel režati in to režanje je postajalo bolj hripavo, vedno krčeviteje. Dokler ni bolj nalikovalo ihtenju kakor režanju. Potem pa se je zgrudil na tla in nepremično obležal. Sedaj je prišel čas, da pride dr. Rock-well. Stotnik- Harris je nezavestnega položil na divan in pomagal zdravniku, dokler je bilo potrebno. Četrt ure po tej katastrofi so se zbrali državni tajniki vojne, mornarice, notranjih in zunanjih poslov. Sprejeli so zdravnikovo poročilo. Pregledali nato depeše, ki jih je sprejel prezident-diktator neposredno pred katastrofo. Prečitaii so tudi obe brzojavki iz Sayviila in Cliffde ia, ki sta ležali zmečkani na diktatorjevi mizi. člani ameriškega kabineta so vedeli bore malo o obstoju nepoznane oblasti. Le toliko, kolikor se po prvem svarilu v Sayvillu ni več dalo prikriti. Cyrus Str-nard je to zadevo prikrival in se razgo-varjal o njej samo z dr. Glossinom. Z dr. Glossinom, ki je že pred tremi tedni izginil iz Washingtona. Državni tajnik vojne Georg črawford je glasno prečital depešo: »Oblast prepoveduje vojno! Oblast bo preprečila vsako sovražnost.« Začuden je položil brzojavko na mizo. »Pri bogu, drzna govorica! Katera | oblast pa si dovoljuje prepovedati vojno, briskirati dve svetovni velesili?« »Oblast! Kako to zveni? Tajinstveno in ošabno! Neverjetno, da je ta brzojavka tako potrla diktatorja!« Brskali so dalje. Stotnik Harris je pokazal državnemu tajniku vojne mapo. pri katere čitanju se je prezident zgrudil. Prečitaii so drugo brzojavko in njena vsebina je udarila v ameriški kabinet kakor strela. Odposlal jo je poveljnik velikega ameriškega atlanskega brodovja. Obupen klic na pomoč od misterijozne sile napadenega brodovja. Začetek depeše je bil datiran ob 12 uri 30 minut. Potem se je odlomkoma nadaljevala, kot so se odigravali dogodki. »Pripravljeni na boj! Angleško n: antsko brodovje na vidiku . . Topovi so odpovedali .. Ne moremo streljati.. Zaklopke so zvarjene s topovskimi cevmi .. . Vsi topovi nerabni . . . Vsi torpedi neporabni . . . Angleško brodovje tudi ne strelja . . . Stroji stoje . . . Tajna sila vleče naše ladije proti vzhodu . . Ang'eško brodovje plove strnjeno mimo nas proti zapadu .... Na angleškem brodovju velika zmešnjava . . . Naše oklopnice se strnjujejo v celoto . . . Vse jeklo iročno magnetizirano . . . Angleško brodovje je izginilo na zapadnem obzorju ... Nepremagljiva sila nas žene z brzino petdesetih vozlov proti vzhodu . . . Bog se usmili naših duš...« MaAo^tael, MaMMjovpeere- /TL jf 0 p 0 Ženitve, dopiaovauije in «►*!»-dovelea in aoci>elne W/gk fS g -tf 33 fS 3fi 03 »( trjiovekcgi ali roMamMga •bilnatv«: vaaka baaedt 30 p. 13M S- £4 t mačaja: vsak* b.sad« 50 p, aejmanjii znaeak Din 3-— aejmanjii znesek Dia 10 • — Važno! Ne prezrite! Važno! Turisti, lovci, športniki, ribiči in vsi drugi ki rabijo trpežne čevlje, priporočam za konzerviranje obuvala zajamčeno čisto ribjo mast. To sredstvo ohrani čevlje mehke in nepremočljive ter še ni prekošeno od nobenega drugega sredstva za konzerviranje. Dobi se v vseh množinah v trgovini usnja M. Ošlag, Maribor, Glavni trg 17. 742 Šofer za tovorni avto, ki opravlja tudi druge posle, se sprejme v stalno službo. Izučeni mehaniki in vojaščine prosti imajo prednost. — Pismene ponudbe na: Maribor, poštni predal št. 31. 769 Odda se takoj sledeče prostore: Veliko lepo skladišče z Železniškim tirom, hlev^a dva konja in soba za hlapen, velika klet, orb;ravna za vinsko ali drugo shrambo, soba, Kot pisarna ali za kako drugo mirno obrt. — Naslov v upravništvu. 780 Solnčna soba mebiirana se odda gospodu. Gregorčičeva ul. 26 II, vrata 12. 761 Veliki lokal v gradu pripraven posebno za mehanično delavnico se takoj odda. M. Berdajs, Maribor 765 Soba za dve osebi se odda. Jože Vošnjakova ul. 22 III., vrata 8. 774 Izgubila se je na Veliko noč srebrna damska ura — »Union«. — Oddati proti nagradi Kotnik. Wildenrajnerjeva 8 II. 775 Hišnika brez malih otrok, sprejme M. Berdajs, Maribor. 764 Odda se 3 sobno stanovanje s pritiklinami. Strossmajerjeva ul. 13, priti. 771 Trajne kodre po najnovejšem sistemu. Vodna ondulacija, manikura, masaža ter vsa v to stroko spadajoča dela izvršuje frizerski salon A. Mrakič, Maribor, Jan-karieva ul. št. 1. '77 Postrežba točna! Cene solidne! Sprejmem dva prijatelja na stanovanje in hrano. Aleksandrova cesta 17, vrata 8. — Natakarica se sprejme takoj, v brezalkoholni restavraciji »Pri zvezdi«, Maribor, Pod mostom 11. 773 Lokal za trgovino, pripravljen tudi za vsako drugo stro! ali obrt se odda v najem. M. Berdaj> Maribor. 766 Zahvala ANGLEŠKI IN OSTRA VSKI PUNSKI KOKS Podpismi sc ntjlskreneje zahvaljujet* vsem prijateljem in znancem za izraženo sočutje in udeležbo pri pogrebu naše nepozabljive pokojne matere, enako tudi preč. duhovščini ter gosp. Pavlu Zavadlalu za ganljive besede ob grobu. 776 Ptisrtna zahvala tudi vsem darovateljem lepih vencev. Žalujoči rodbini Škabar - Lanarztlč prvovrstne kakovosti oddaja na drobno in na vagone 770 MESTNA PLINARNA V Zahtevajte povsod „Vecernik“! se vrste s*ile od 28 Din naprei dobite ediro le Dri 1 TRPINU Maribor,Glavni trs17- /UNTON NOVAČAN CELlfKA KRONSKA dramatski mozaik v treh delih prvi del HERMAN CELJSKI je pravkar izšla. Broširana knjiga velja Din 40'— v platno vezana Din 48’— Dobi se v knjigami • Tiskovne zadruge v Mariboru Aleksandrova cesta št. 13 Nalbollie siT ne za plašče in spomladanske obleke, volneni rips, kasha in druge novosti za ženske obleke, , perilo, ovratnike, samoveznice, nogavice i. t. d. kupite najceneje pri tvrdki L N. ŠOŠTARIČ, Maribor, Aleksandrova cesta štev. 13 Naš.i nepozabna Hubljena mati, oziroma tašč*. stara mati In teta, gospa Ana Lenart je v četrtek, dne 12. trn. ob 5. uri po dolgotrajni mukepolni bolezni in prev! dena s tolažili sv. vere v 78. letu starosti boguvdano preminula. Pogreb preblage pokojnice se bo vršil v soboto, dne 14. aprila ob pol 16. url Iz kapelice mestnega pokopališča na Pobrežju v rodbinsko grobnico Sv. maša zadušnlca bo darovana dne 17. tm. ob pol 9. uil v župni cerkvi sv. Marije v Mariboru. MARIBOR, dne 12. aprila 198«. 781 * Rodbini L««art m Leopold Bari« Posebni part. a. na izdajo poarebrv »rod v Mariboru. Izdaja Konzorcij »Ju**y .^Ljubljani; predstavnik izdajatelja tn urednik: Fran Broiovliv Mariboru. Tiska Mariborska * 'kama d. d., predstavnik Stanko Detelav Mariboru.