PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini,tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. ^ 60iooa°° 70=lb t>,:' dnevnik ST Montecchi 6 - PP 559 (040) 7796-600 160894 PD I 340/772418 CA red 24 maggio 1 181) 533382-535723 31/532958 vcUAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVIII. št. 228 (14.319) Trst, četrtek, 1. oktobra 1992 Ob nenehnem stopnjevanju nesoglasij med strankami in tudi znotraj njih samih Vlada deloma popravila ukrepe za zakrpanje proračunskih vrzeli Nekaj več skrbi za družine, a tudi večja bremena za podjetnike in samostojne delavce Ministrica za šolstvo zagrozila z odstopom - La Malfa in Occhetto: Amato naj odide RIM — Vlada je odobrila finančni zakon za leto 1993 skupaj z vsemi proračunskimi listinami. S tem naj bi pridobili dobrih 93.000 milijard lir (letošnji državni deficit znaša že 155.000 milijard). Pred zasedanjem ministrskega sveta, ki se je začelo z dveurno zamudo, je obiskal predsednika Amata guverner Bance dltalia Ciampi in mu zaželel, da bi bili njegovi ukrepi za pomašitev deficita učinkoviti, hkrati pa je emisijski zavod razposlal bankam okrožnico, v kateri jih vabi, naj pomirijo stranke, češ, prav nobene nevarnosti ni, da bi vlada segla po njihovih tekočih računih in vlogah. Nekako istočasno sta vodji republikancev La Malfa in Demokratične stranke levice Occhetto po dveurnem razgovoru izjavila časnikarjem, da mora Amatova vlada odstopiti, Pannella pa je znova povabil javnost, naj podpre vladni manever, drugače bodo zmagali pobudniki destabilizacije, spričo česar ga je podtajnik v predsedstvu vlade socialist Fabbri pohvalil in označil za patriota. S Pannello je potegnil še Craxi s pripombo, da bi nezaupnica vladi pahnila Italijo v prepad, nasprotno pa je Orlandova Mreža ocenila ministrskega predsednika in njegovo ekipo kot neodgovorne, s čimer sta soglašala Garavini in Cossutta iz vrst Stranke komunistične prenove. Toda povrnimo se k Amatovim ukrepom. Prihodnje leto bo država potrebovala, kot rečeno, 93.000 milijard svežega denarja: 34.000 jih bo prišlo z raznimi prihodki, 52.000 s klestenjem javnih izdatkov, 7.000 s privatizacijo državnih podjetij (toda ustrezni načrt še ni dodelan), 12.000 pa jih pojde v občinske blagajne, pretežno v obliki nepremičninskega davka ICI. Dejansko bo torej vrednost manevra NADALJEVANJE NA 2. STRANI Guverner Ciampi po sestanku s predsednikom Amatom (Telefoto AP) Nemška marka vsak dan močnejša MILAN Italijanska lira je včeraj ponovno močno padla v primerjavi z dolarjem in marko. V zgodnjih popoldanskih urah so italijanski bančni viri za marko navajali indikativno vrednost 873 lir, medtem ko je v torek marka veljala 844 lir. Podobno je bilo tudi z dolarjem, ki je predvčerajšnjim veljal 1204 lire, včeraj pa se je njegova vrednost povzpela na 1228 lir. Ob odprtju je bila vrednost marke še mnogo višja, saj se je po govoricah, da namerava vlada blokirati prihranke in omejiti prosto gibanje kapitala, njena vrednost približala 900 liram. Preplah se je nato nekoliko pomiril, kljub temu pa je marka ohranila izredno visoko vrednost. Manj panike je bilo na milanski borzi, kjer te govorice očitno niso vplivale na posle, tako da je vrednost indeksa Mib narasla za 1,76 odstotka, vendar pa je od začetka leta izgubil 28,3% vrednosti. Hrvaška zavrača dosedanji gospodarski sporazum s Slovenijo V Zagrebu težko dogovarjanje med Drnovškom in Sariničem Ob stopnjevanju spopadov na bojiščih v BiH Čosič in Tudjman se sporazumevata? LJUBLJANA Po večurnem sestanku slovenskega predsednika vlade Janeza Drnovška (na sliki) in predsednika hrvaške vlade Hrvoja Šariniča in njunih najbljižjih sodelavcev so včeraj v Zagrebu sporočili, da so »dosegli razumevanja«. Takšno kvalifikacijo srečanja je sicer dal hrvaški premier, slovenski ministrski predsednik pa je opozoril, da je do včerajšnjega sestanka prišlo po obdobju zastoja v stikih med naj višjimi predstavniki obeh držav in da so tokratne razgovore »spustili na realna tla«. Janez Drnovšek je dejal, da se niso pogovarjali o sporazumih, ki jih v praksi ni moč realizirati. Prav včeraj je bilo namreč slovenski strani ponovno povedano tisto, kar je hrvaška vlada sklenila že pred nekaj dnevi, da za hrvaško stran sporazum o gospodarskem sodelovanju med Hrvaško in Slovenijo, kakršnega sta februarja letos sprejeli takratna slovenska in hrvaška vlada, in ki ga je za razliko od hrvaškega Sabora slovenska skupščina tudi že ratificirala, ni več aktualen in zato tudi ni moč pričakovati, da bi ga hrvaški Sabor ratificiral. To pa pomeni, kot je opozoril premier Drnovšek, da bo treba vsa pomembna vprašanja iz tega NADALJEVANJE NA 2. STRANI LJUBLJANA — Evropsko sedišče Združenih narodov v Ženevi je bilo včeraj središče intenzivne diplomatske dejavnosti za rešitev krize v Bosni in Hercegovini. V Ženevi se že nekaj dni mudita sopredsednika Konference o Jugoslaviji Cyrus Vanče in lord Owen, ki sta se po predvčerajšnjih pogovorih s predsednikom Predsedstva Bosne in Hercegovine Alijo Izetbegovičem, včeraj najprej srečala z britanskim zunanjim ministrom Hurdom, pozneje pa sta organizirata sestanek med predsednikom Hrvaške Franjom Tudj-manom in predsednikom Zvezne republike Jugoslavije Dobrico (Josičem. Vanče in Owen sta sestanek Tudjmana in Čosiča ocenila kot »znamenje napredka«, ker po njunem mnenju ni majhna stvar, da se predsednika dveh najbolj eksponiranih strani v jugoslavan- ski krizi zdaj sestajata in pogovarjata za skupno mizo. Več znamenj kaže, da se zadnje dni v Ženevi dogaja nekaj pomembnega in da je moč pričakovati nove iniciative in dogovore v zvezi z mirom v Bosni in Hercegovini. To bi lahko sodili tudi po izjavi enega izmed predstavnikov Srbov iz Bosne in Hercegovine Koljeviča, ki je v Ženevi izjavil, da se utegne v času njegovega in Karadžičevega bivanja v Ženevi zgoditi »nekaj zelo pomembnega«. Vodja Srbov iz Bosne in Hercegovine, ki se je včeraj tudi pogovarjal z Vanceom in v zvezi s predvčerajšnjim Izet-begovičevim predlogom o zimskem premirju v Bosni in Hercegovini in demilitarizaciji Sarajeva in še nekaterih drugih mest v NADALJEVANJE NA 2. STRANI Evropski nogometni pokali Slovenci končali svojo pot Italijani uspešni NA 10. STRANI Ker je po strankarskem in klientelarnem ključu delila sredstva iz skladov ES Abruška deželna vlada za zapahi L’AQUILA — Od kar-je v Milanu izbruhnil škandal s podkupninami, smo se nekako že navadili, da številni krajevni upravitelji v spremstvu podjetnikov romajo v zapore. Vseeno pa je včeraj Italijo presenetila vest, da se je za zapahi znašel skoraj celoten abruški deželni odbor s predsednikom Roccom Salinijem (KD) na čelu. Od enajstih članov odbora štiristran-karske koalicije KD-PSI-PSDI-PLI ni sodstvo le dvema uročilo zaporne naloge, ker nista sodelovala v poslih, ki so sprožili preventivni pripor. Odbornike obtožujejo zlorabe službenega položaja, prikrivanja dejstev in poskusa sleparije v škodo Evropske skupnosti in Dežele Abruci. V bistvu je Dežela nakazala evropska financiranja raznim projektom, ne da bi deželni odbor sestavil prednostne lestvice. Po mnenju sodnikov so torej projekte financirali po strankarskem in klientelarnem ključu. Preiskavo je sprožil inženir Francesco Man-nella, ki so mu njegov projekt gradnje manjšega hotela zavrnili. Ko mu niso uspeli pojasniti, zakaj je prišlo do zavrnitve in ko je ugotovil, da so odobrili precej sporne projekte, je vso zadevo prijavil karabinjerjem. Lotil se ga je namreč še sum, da so mu projekt zavrnili, ker je deželni svetovalec neke abruške opozicijske krajevne liste. V tem primeru nismo torej priča primeru klasičnega podkupovanja, vseeno pa bo težko odvreči sum, da za take »bogate usluge« nihče ni prejel nobene protiusluge, ali vsaj malega daru. Trenutno pa vse skrbi institucionalna praznina. Minister za deželna vprašanja Raffa-ele Costa je o vsej zadevi obvestil pristojno parlamentarno komisijo, ki bo morala sedaj nakazati rešitev za ta neobičajni zaplet. PSI je svoje tri odbornike suspendiral, KD in PLI proučujeta podoben ukrep, PSDI pa k sreči ni imel odbornikov. Vse štiri stranke abruške deželne koalicije so v skupnem komunikeju navedle, da je sklepe deželnega odbora podprla pristojna deželna komisija, zeleno luč jim je dal deželni svet, nadzorna deželna komisija pa ni imela pripomb. Ob vsem tem je nedvomno zanimiva izjava bivšega svetovalca DSL Sergija Turoneja, ki je že večkrat opozarjal, da se bo demokrščanski klientelizem v Abrucih prej ali slej izrodil v odkrito korupcijo. Po njegovem pa demokr-ščanskega sistema oblasti v Abrucih niso ustvarili predsednik Salini in niti ostali aretirani odborniki, temveč poslanec Gaspari, ki mu je KD vedno izrekala pohvalo, da je vzpostavil skoraj neomejeno demokrščansko nadzorstvo v Abrucih. Veliko veselje Brazilcev po sklepu zbornice o obtožnem postopku proti predsedniku Collor De Metlo ne namerava odstopiti pripravljen pa je sprejeti odločitev senata Brandtovo zdravstveno stanje se je poslabšalo BRASILIA — Brazilski predsednik Collor De Mello ne namerava odstopiti, čeprav je poslanska zbornica v torek zvečer z velikansko večino sklenila, da se v senatu začne proti predsedniku obtožni postopek zaradi korupcije in postopek za odstavitev. Collor je sklenil, da bo sprejel razsodbo brazilskega senata, Brazilce, ki so si po glasovanju v poslanski zbornici dali duška z nebrzdanim veseljem (na sliki AP), pa je pozval, »naj ohranijo mirno kri in se sprijaznijo z novonastalim položajem.« Vest o tem je sporočil pravosodni minister Borja, ki je tudi dejal, da bo predsednikoma poslanske zbornice in senata Pinhei-ru oziroma Sanchesu posredoval Collorjevo pripravljenost, da sodeluje z novo vlado, kot tudi predsednikovo »stalno željo, da se upoštevajo zakoni.« V skladu s sklepom poslanske zbornice naj bi funkcijo predsednika začasno opravljal podpredsednik Itamar Franco, ki pa je izjavil, da bo z delom začel šele takrat, ko ga bo predsednik brazilskega senata tudi uradno ustoličil. Še pred glasovanjem v poslanski zbornici pa so vsi ministri brazilske vlade Collorju De Mellu poslali kolektivno odstopno izjavo. Ker po glasovanju poslanske zbornice Collor De Mello nima več pooblastil za sprejem odstopa vlade, bo moral to storiti podpredsednik Itamar Franco. Po mnenju opazovalcev ni nobenega dvoma, da odstop vlade ne bi bil sprejet. BERLIN — Zdravstveno stanje nekdanjega Nobelovega nagrajenca za mir in častnega predsednika SPD Willyja Brandta naj bi se po trditvah včerajšnjega Bilda v zadnjih dneh poslabšalo. Brandt ima raka in kot trdi Bild, ga nihče ne sme obiskati v njegovi hiši v kraju Unkel v bližini Bonna, za lajšanje bolečin pa naj bi družinski zdravnik legendarnemu voditelju nemške SPD dvakrat dnevno vbrizgal dozo morfija. Willy Brandt ima 78 let, v zgodovino pa je prišel kot nemški kancler, ki je v letih od 1969 do 1974 začel z znano »ostpolitik« postopek zmanjševanja napetosti s takratno SZ in NDR, za kar je leta 1971 tudi prejel Nobelovo nagrado za mir. Occhetto in La Malfa skupaj o možnostih zn drugačno vlado V Milanu sejem SMAU o pisarniški opremi RIM — Na parlamentarnem sedežu DSL sta se včeraj sestala tajnika PRI in DSL La Malfa ter Occhetto (na sliki AP po srečanju). Oba sta bila s srečanjem zadovoljna, saj ga je La Malfa ocenil kot »koristno,« Occhetto pa celo kot »izredno koristno.« Tajnika dveh opozicijskih stranka sta govorila o sestavi nove vlade, ki naj bi bila za tajnika PRI »vlada narodne enotnosti«, medtem ko tajnik DSL še naprej vztraja pri vladi »moralnega in programskega preobrata.«. S tem v zvezi je La Malfa dejal, da bi morali v vladi sodelovati tako DSL, kot Zeleni in Lombardska liga. Republikanski tajnik se je že srečal z Bossijem, danes pa se bo sestal z vodstvom Zelenih. Po mnenju tajnika PRI bi morala biti nova vlada sestavljena brez neposredne prisotnosti strank. Occhetto pa je povedal, da bo DSL še naprej vztrajala v opoziciji do Amatove vlade s ciljem, da jo čim prej nadomesti z vlado »moralnega in programskega preobrata.« Na vprašanje, če se je pripravljen o novi vladi pogovarjati s Severno ligo, je Occhetto dejal, da je za DSL edina stvar, kateri se ne bodo odrekli antifašizem, »o drugem pa so se pripravljeni pogovarjati z vsemi.« MILAN - V Milanu bodo danes odprli sejem z naslovom SMAU. Prirejajo ga že devetindvajsetič, odprt bo do vključno ponedeljka 5. oktobra. Na tem sejmu bo nad 2.000 razstavljalcev, ki zastopajo nadaljnih 2.500 podjetij iz 29 držav z vseh petih celin, prikazalo vse kar je najsodobnejšega za urejevanje pisarniških prostorov. Daleč so namreč časi, ko je v poslovnem uradu zadoščalo le nekaj poleg uradnikov: stoli in mize, omare, pisalni stroj in telefoni. Danes je tehnologija dobesedno vdrla v vsako pisarno. Še zlasti se je uveljavilo računalništvo. Brez tega ne gre. Brez vseh teh pripomočkov si sploh ne moremo več zamišljati urada, ne bančnega, ne tistega, last trgovca, ki se zanima za uvoz in izvoz, brez tega si ne zamišljamo ne tiskarne in ne časo- pisa, trgovine in niti ne javnega urada, pa čeprav je, vsaj v Italiji znano, da tu gredo v posodabljanje z veliko zamudo. Vsako leto na milanskem sejmu SMAU ugotovimo, kaj je novega na tem področju. Tega pa je veliko, saj je vsem dobro zano, da tehnološke raziskave zelo napredujejo, dan za dnem. Zaradi tega je letošnji SMAU razdeljen na več sektorjev. V enem teh je poseben poudarek dan javni upravi. V drugih najdemo spet naprave, ki služijo posameznim sektorjem pisarniških in podjetniških potreb. V sejemskih dneh bo tam tudi precej strokovnih posvetov, kar omogočajo tudi številne predavalnice na milanskem sejmišču. V okviru letošnjega sejma bodo tudi nagradili nekatere uspešne designerje.(AVVS) • Vlada presegla 100.000 milijard. Dobršen del klestenj bodo opravili v okviru pooblastilnega zakona (zdravstvo, skrbstvo, javne službe) in megadek-reta iz dne 19. septembra. Sinoči so odobrili vrsto spremnih listin k finančnemu zakonu, ki zagotavljajo državni blagajni 27.000 milijard lir. Med drugim velja omeniti ukrepe v korist zaposlovanja, se pravi zakonski osnutek za pospeševanje novih delovnih mest in odlok za rešitev kakšnih 100.000 delovnih mest v kriznih podjetjih. Dalje bodo v zameno za skoraj popolno odpravo stroškov, ki jih je lahko davčni zavezanec doslej odšteval od obdavčljive dohodkovne vsote, uvedli poseben paket olajšav v podporo družinam in jim s tem omogočili privarčevan] e približno 2.000 milijard lir; stvarno gre za to, da bi pravičneje upoštevali višino družinskih dohodkov glede na njihov ustroj, torej glede na okoliščino, koliko družinskih članov je zaposlenih, kajti ni prav, da velja v vseh primerih en in isti davčni količnik. Zatem bodo eliminirali olajšave, ki so jih bila deležna podjetja, tako da bodo morala ta obvezno plačevati premoženjski davek v višini 7,5%o. Prav tako bodo na družbe raztegnili davek na luksuzne dobrine, kot so limuzine, jahte in letala. Z druge strani bodo strožji z vršilci samostojnih poklicev, ki jim bodo na preprostejši, vendar učinkovitejši način lahko preverjali dohodke. Za ublažitev bremena, ki ga predstavlja ICI in so mu podrejeni samo lastniki hiš, bodo uvedli občinski davek na storitve, ki ga bodo morali plačevati tudi najemniki. Pravde v zvezi z davki bodo poenostavili, hkrati pa spet uvedli davčni odpust. Na zdravstvenem področju gre zabeležiti, da bodo ukinili gornji prag 40 milijonov lir letnega dohodka, iznad katerega izgubi davkoplačevalec skoraj docela pravico do neposredne zdravstvene oskrbe; namesto tega bo veljalo več pragov, odvisno pač od števila družinskih članov, vsekakor pa bodo obseg oskrbe omejili, medtem ko bodo ostali v veljavi sedanji tiketi. Ministrica za šolstvo Rosa Russo Jervolino je zažugala z odstopom, če bo vlada vztrajala pri klestenju tudi v njenem resorju. Danes bo minister za delo Cristo-fori predložil popravek, s katerim naj bi v kriznih podjetjih ohranili mehanizem predčasne upokojitve, z druge strani pa tudi pokojnine (in plače) tistih, ki so zaprosili za upokojitev pred 19. septembrom letos. Včeraj so se sešla tudi tajništva sindikatov CISL in UIL, da bi proučila predlog CGIL o vsedržavni splošni stavki. Odločitev bo padla menda nekje v začetku prihodnjega tedna. Takšno stavko pa so za jutri že oklicali javni uslužbenci, šolniki, železničarji, osebje glavne direkcije civilnega letalstva in drugi. • V Zagrebu sporazuma reševati na novo. Propadli sporazum je med drugim predvideval tudi medcarinsko trgovanje med obema državama in urejal lastninska vprašanja v zvezi s slovensko lastnino na Hrvaškem in hrvaško v Sloveniji. Ni znano na kakšnih informacijah je namestnik slovenskega zunanjega ministra Zoran Thaler predvčerajšnjim v slovenski skupščini temeljil svoj optimizem, da bo hrvaška stran vendarle začela spoštovati posamezna določila iz tega sporazuma. Pomembno je, da so se najvišji predstavniki slovenske in hrvaške vlade včeraj vendarle dogovorili, da bodo nadaljevali s stiki na vseh ravneh z namenom, da bi prišlo do najustreznejših predlogov za rešitev posameznih problemov v hrvaško-slovenskih odnosih. Hrvaška stran bo, kakor je povedal premier Šarinič, pripravila nov predlog sporazuma o gospodarskem sodelovanju. Že včeraj so se dogovorili, d bo takoj začela delovati skupna meddržavna komisija v zvezi z vprašanji meja, delo in ugotovitve te komisije pa naj bi bile osnova za vse nadaljnje dogovore med obema državama. Predsednik slovenske vlade je izrecno menil, da bi dotlej moral plovni sistem v Piranskem zalivu osati tak, kakršen je bil doslej, hrvaški predsednik vlade Šarinič pa je dejal, da bi morali imeti nadzor nad plovbo obe strani. Na tiskovni konferenci po končanih pogovorih je predsednik hrvaške vlade posebej opozoril na velik pomen avtoceste Šentilj-Zagreb za Hrvaško in izrazil upanje, da Slovenija te gradnje ne bo ovirala. Drnovšek je dejal, da slovenska vlada tej cesti ne nasprotuje, da pa je dokončna oldočitev na strani slovenskega parlamenta. Rečeno je bilo, da slovenska stran danes ni pogojevala gradnje avtoceste Šentilj-Zagreb z reševanjem pomorske meje med Slovenijo in Hrvaško in prostega izhoda Slovenije na odprto morje. (NIA) • Čosič-Tudjman Bosni in Hercegovini ter vzpostavljanju varnih koridorjev za dovoz humanitarne pomoči, izjavil, da je srbska stran pripravljena takoj ustaviti sovražnosti pod pogojem, da vse enote ostanejo na obstoječih pozicijah. Najnovejši napadi srbskih sil na posamezna mesta v Bosni in Hercegovini pa sta očitno preračunani prav na osvajanje novih pomembnih pozicij in prednosti na posameznih območjih Bosne in Hercegovine. Srbske sile so tudi včeraj z lahkimi topovi obstreljevale posamezne predele Sarajeva, zlasti naselja Stub, Dobrinjo, Baščaršijo in Stari grad. Vogoščo so zjutraj obstreljevali s tankovskimi granatami, nadaljevali pa so se tudi napadi na Gradačac. Iz Ženeve so sporočili, da sta v predvčerajšnjem le- talskem napadu na Sarajevu življenje izgubili dve osebi, deset pa jih je bilo ranjenih. Generalni sekretar OZN Butros Gali je pripravil za Varnostni svet OZN novo poročilo o aktivnostih modrih čelad na Hrvaškem. V tem poročilu ugotavlja, da silam OZN na Hrvaškem ni uspelo v celoti realizirati zastopanih jim nalog in uresničiti vseh pričakovanj. Posebej opozarja na nadaljevanje akcij posameznih paravojaških formacij na Hrvaškem in ugotavlja, da bi to lahko na posameznih območjih pripeljalo do obnavljanja spopadov. Gali tudi piše, da se zlasti na območju Slavonije nadaljuje etnično čiščenje in preprečujejo povratek beguncev. Pričakujejo, da bodo ti problemi tudi predmet pogovorov med Tudjmanom in Čosi- čem. Po končanem prvem krogu pogovorov med hrvaškim in jugoslovanskim predsednikom so sporočili, da naj bi se dogovorila o sporazumu za ureditev statusa Prevlake - majhnega polotoka na meji med Hrvaško in Jugoslavijo (Črno goro) - kot demilitariziranega območja pod hrvaško suverenostjo. Iz slovenskega zunanjega ministrstva so včeraj sporočili, da bo danes Slovenijo obiskala delegacija Bosne in Hercegovine pod vodstvom predsednika Predsedstva Bosne in Hercegovine Alije Izetbegoviča in predsednika bo-sansko-hercegovske vlade Jureta Pelivana. Pogovori s predsednikom Predsedstva Slovenije Milanom Kučanom in predsednikom slovenske vlade bodo potekali na Brdu pri Kranju. (NIA) Enote Umproforja so večera) prepričale hrvaške begunce, da bi se kot predvidevajo dosedanji sporazumi vrnili na svoje domove v Tenjski Antunovac pri Osijeku, ki ga nadzirajo modre čelade. To pa bo nedvomno še stopnjevalo nevarnost novih zaostritev, kar je včeraj posebej opozoril tajnik OZN Butros Gali, ki tokrat končno dolži srbsko stran (Telefoto AP) Dežela pod pritiskom vladnih ukrepov Longo: Varčevati kot še nikoli prej! TRST Izredni ukrepi Amato-ve vlade za potlačitev javnega dolga bodo obremenili Furlanijo-Julijsko krajino za najmanj 600 milijard lir, kar pomeni, da bo treba prav tolikšno vsoto odtegniti zdravstvu, prevozništvu in kmetijstvu pa še drugim dejavnostim. Zaradi tega bo potrebno izoblikovati deželni proračun za leto 1993, večletni proračun 1993-1995 in finančni zakon s takšno strogostjo kot še nikoli. Skratka, prebivalstvo v deželi, od delavca in uradnika do podjetnika, čakajo težki časi, časi, ko bo treba še bolj zategniti pasove. To je napovedal odbornik za finance, demokristjan Bruno Longo v razgovoru z resornimi direktorji pri deželni upravi, med katerim so obravnavli ravno vprašanje, kako zastaviti omenjene proračunske listine. Stalnica pa je ta, da ne bodo smeli stroški v nobenem primeru prekositi ravni iz letošnjega leta. Longo je obljubil, da bo skušala Dežela po svojih močeh še naprej pomagati zlasti proizvodnim panogam v krizi in obenem zaščiti zaposlenostno raven, vendar bo to kaj težko. Zlasti zaskrbljujoče je dejstvo, da bodo dežele s posebnim statutom, kakršna je ravno FJK, ob 400 milijard lir samo na zdravstvenem področju, kot je izrecno povedal Odbornik Bruno Longo ministrski predsednik Longu in predsedniku Dežele Turellu, ko sta se udeležil^ včerajšnje konference predstavnikov državne in deželnih uprav. Longo je pojasnil, da bo treba med drugim preurediti finančno politiko do krajevnih ustanov, saj bodo občine deležne nekoliko izdatnejših denarnih sredstev vzporedno z vnovčeva-njem občinskega davka na hiše in zemljišča ICI. Na področju programiranja investicij pa bodo pristojni dejavniki strogo pazili, da se bodo predvideni roki spoštovali in da se bo tako preprečila brezkoristna imobilizacija sredstev. Študijski center Nediža v Špetru praznuje letos 20-letnico svojega obstoja 18. benečanski kulturni dnevi v znamenju jubilejnega slavja ŠPETER — Umetnostni in kulturni stiki med Slovenijo in Benečijo od 15. do 17. stoletja. To je tema letošnjih Benečanskih kulturnih dnevov, ki jih že 18. leto prireja Študijski center Nediža, ki letos praznuje svojo dvajsetletnico obstoja in delovanja. Letošnji ciklus bo posvečen arhitektu Valentinu Simonittiju, ki je bil eden od ustanoviteljev in stebrov »Nediže« in je prvi znanstveno raziskoval vprašanje kulturne povezanosti med Beneško Slovenijo in matično domovino. Pri pobudi, ki sodi v okvir praznovanj ob 500-letnici cerkvice Sv. Kvirina, sodelujejo občine Špeter, Škofja loka, Tolmin in Idrija. Ob 20-letnici Študijskega centra Nediža so pripravili tudi srečanje na Klančiču v Špetru, kjer so se zbrali bivši in zdajšnji sodelavci te organizacije. V kulturnem sporedu je sodeloval pevski zbor Pod lipo, predsednik Petricig pa se je spomnil na preminule sodelavce, kot so Rino Marchig, Ezio in Carlo To-masetig, Karel Šiškovič, Valentino Simonitti in VJalter Zamparut-ti, ki so veliko prispevali k razvoju centra. Pavla Patriciga smo vprašali za oceno ob dvajsetletnem delovanju študijskega centra. »Razmišljanje o takšnem centru je nastalo sicer že nekaj let prej, ko smo spoznali, da je naša skupnost premalo poučena o stvarnos- Pavel Petricig ti Beneške Slovenije. Ne smemo namreč pozabiti, da dolgoletna fašistična in kasneje nacionalistična prisotnost je izkoreninila vse, kar je bilo slovenskega v naših krajih. O naši kulturi, o našem jeziku, o umetnosti in marsičem drugem nismo bili zadostno poučeni. Odtod skoraj življenjska potreba po znanju o nas samih. Začeli smo z delom Carla Podrecce "Slavia italiana", ki smo ga ponatisnili, nadaljevali pa s serijo lekcij na Benečanskih kulturnih dnevih, na katerih so sodelovali tako italijanski kot slovenski strokovnjaki, zgodovinarji in sociologi. Spoznali smo, da nam je zmanjkala tista kulturna izobrazba, ki jo običajno nudi šola. Zato smo se obrnili do mladih, do šoloobveznih otrok. Že po prvih preizkušnjah z narečnim natečajem Moja vas je bilo razvidno, da smo na pravi poti in zato smo na njej tudi nadaljevali. Podčrtal bi, da smo leta 1978 na poletni koloniji Mlada brieza zbrali kar 148 otrok, kar za naše razmere pomeni ogromno. Te in druge izkušnje so nam potrdile, da se je v naših ljudeh nekaj spremenilo. Spremenil se je odnos do slovenstva, do naše stvarnosti. Okrepila se je zavest v posamezniku. Žagnojili smo zemljo, iz katere so pognale izredno zanimive pobude, kot so Glasbena šola, pevski zbor Pod lipo, Društvo beneških umetnikov, Beneška galerija in kot zadnja Zavod za slovensko izobraževanje oz. dvojezični šolski center v Špetru. Ne smemo pa misliti, da je glavnina za nami. Kulturna obnova v Benečiji je še daleč, čeprav ne moremo mimo obletnice brez občutka optimizma.« »Mislim, da je napočil čas, da tudi v Benečiji združimo vse naše moči in skupno načrtujemo naš kulturni jutri. Osebno se nagibam k ustanovitvi nekakšnega inštituta za kulturo, ki bi deloval kot koordinator in vzpodbujevalec.« RUDI PAVŠIČ Predlogov DSL nočejo obravnavati Začeli posodabljati mejni prehod Robič Razstava stolov v Vidmu Za tretjo univerzo v Sloveniji TRST — Deželna svetovalca Demokratične stranke levice Renzo Travanut in Augusta De Piero Barbina seznanjata javnost s »protislovnim« ravnanjem predsednika 1. svetovalske komisije Lepreja. Ta je spodbudil deželni odbor, naj predloži lasten zakonski osnutek o volunta-riatu in to kljub dejstvu, da že obstaja zakonski predlog o prostovoljstvu, ki ga je svetovalska skupina DSL predložila februarja letos in ki izpolnjuje vse pogoje za to, da ga deželni svet obravnava in odobri. »Že 28. maja 1992 smo spodbudili predsednika 1. komisije, naj ta predlog v smislu pravilnika vpiše na dnevni red dela komisije, a do tega ni prišlo,« pravita Travanut in Barbinova. Tako ravnanje Lepreja, ki mu je sledilo opozorilo deželnemu odboru, se svetovalcema ne zdi korektno do skupščine. Zaradi tega zahteva zdaj svetovalska skupina DSL vpis lastnega zakonskega predloga na dnevni red skupščinskih del, seveda v želji, da bi se lahko razprava razvila »brez običajnih zaprtij, ki označujejo delovanje te večine, katere je Lepre tudi izraz«. ROBIČ — Mejni prehod Robič (Stupizza) se posodablja. Pred dnevi so predali namenu prvi del nove infrastrukture, ki bo prehodu zagotovila sodobnejši in bolj »mednarodni« pogled in ki odpira novo poglavje v sodelovanju med Tolminsko in Benečijo. Na slovesnosti so bili tudi slovenski ministri Marjan Kranjc, Igor Bavčar in Janez Janša. V modernizacijo prehoda so doslej vložili 200 milijonov tolarjev. Največji delež je prišel iz tolminskega Alpkomerca, ki je na Robiču odprl drugo prostocarinsko prodajalno, v načrtu pa ima še postavitev večjega prodajnega centra. Na Robiču so že uredili dovozne poti, parkirne prostore, nadstrešnico s kabinami za obmejne organe, tovorno tehtnico in gostišče. Postavili bodo še nov kontrolni objekt za delo carine, milice in špedicijskih služb, dokončali bodo objekt za tehtanje tovorov in postavili bencinske črpalke. Robič je še vedno bolj potniški kot blagovni mejni prehod. Leta 1990 je šlo skozenj 1,9 milijona oseb, do letošnjega septembra pa že okrog milijon. Glede tovornega prometa dodajmo, da sedaj vozi pretežno les preko Robiča okoli 35 tovornjakov na dan. Na italijanski strani pa je, da zdaj uredi vse potrebno, da bo prehod postal res vzpodbujevalec gospodarskih in prijateljskih stikom med Gornjim Posočjem in Benečijo. R. P. Odvijala se bo 18. in 19. oktobra v botaničnem vrtu sežanskega parka Razstavo gob v Sežani odložili SEŽANA — Razstavo svežih gob, ki bo tudi letos na pobudo Gobarske družine Sežana in ki je bila prvotno napovedana za nedeljo, 4. oktobra, ter za naslednji dan, so odložili za dva tedna: odvijala se bo v nedeljo, 18. oktobra, in v ponedeljek, 19. oktobra. Razstavo bodo uredili v botaničnem parku sežanskega vrta, če bo slabo vreme, pa v avli občinske skupščine. Gobe bodo nabrali tako na Sežanskem kakor tudi na postojnskem, cerkniškem in ribniškem območju in to v sodelovanju z drugimi gobarskimi družinami. V ponedeljek bo voden ogled razstave za šolarje. VIDEM — Pooblaščeni upravitelj podjetja Promosedia, Alessan-dro Vittorio, in predsednik Trgovinske zbornice v Vidmu Gianni Bravo sta predstavila včeraj predstavnikom sredstev množičnega obveščanja 16. salon stolov (deseti v mednarodni izvedbi), ki ga bodo odprli pojutrišnjem, 3. oktobra, na videmskem razstavišču in bo trajal do srede (6. t. m.) zvečer. Na površini 28.000 kvadratnih metrov bodo na ogled stoli vseh tipologij in za vsako rabo, fotelji vseh velikosti, pisarniške, kuhinjske in druge mize, sestavni deli za mize in stole ter opremna dopolnila. Gre za izdelke, ki so jih proizvedli pretežno v znamenitem furlanskem trikotu med Manza-nom, S. Giovannijem al Natisone in Comom di Rosazzo, sicer pa tudi drugje v Italiji in na tujem. Letošnji salon bo odprt samo za podjetnike (lansko leto jih je prišlo v Videm z vseh celin skoraj 9.000). Osrednjo prireditev bodo spremljale med drugim razstavi Top Ten in Immagine (z nagrajevanjem) ter razstava eksperimentalnih izdelkov studia Fitch, na sporedu pa bo (5. oktobra) tudi ustrezno tematsko zasedanje. Položaj italijanskega šolstva v hrvaški Istri KOPER — Med prvimi koraki neodvisnega delegata italijanske narodnosti v poslanskem zboru hrvaškega parlamenta Furia Radina je bila interpelacija o težavah manjšinskega šolstva v hrvaški Istri. Naslovil jo je predsedniku Sabora in preko njega ministrstvu za šolstvo, kulturo in šport. V njej opozarja na celovito problematiko, s katero so se ob začetku novega šolskega leta sredi septembra znova in še bolj boleče srečali v šolah italijanske skupnosti na Hrvaškem.. Poslanec Radin je javno vprašanje začel z opozorilom na nujnost ustrezne šolske zakonodaje oziroma spoštovanja sedaj veljavne, tako v skrbi za pedagoške svetovalce v italijanskih šolskih ustanovah, dalje za vse večjo materialne stroške, za spoštovanje zakonskih obveznosti pri financiranju in izdajanju šolskih učbenikov in skrbi za učiteljski kader. Hrvaško ministrstvo za šolstvo, kulturo in šport mu je v odgovoru zapisalo, da za šole manjšin na ozemlju države velja obsto- ječa zakonodaja o vzgoji in izobraževanju v jeziku narodnih skupnosti. Iz te izhajajo določila o zaposlenih in namensko financiranje. Hrvaška vsako leto iz proračunskega denarja zagotavlja delovanje šol italijanske manjšine, prispeva za učbenike in didaktične pripomočke. Država prav tako skrbi za plačilo razlike pri višjih cenah knjig reške založbe EDIT, kar je posledica njenih manjših naklad,- tako da šolarji v italijanskih razredih nimajo večjih stroškov pri nakupu knjig kot njihovi hrvaški vrstniki. V odgovoru resorno ministrstvo opozarja tudi na četrtinski delež, ki ga po dogovorjenem ključu prispeva Slovenija. Zaradi posebnosti izobraževanja v italijanskem jeziku prejemajo učitelji v teh šolah za desetino višje plače, tudi to je denar iz republiškega proračuna. O kadrih pa, da so zanje zadolžene obstoječe ustanove na Hrvaškem in v primeru potrebe, gre med drugimi zlasti za italijansko srednjo šolo v Bujah, ki jo je zapus- tilo 11 učiteljev, tudi v Italiji in sicer preko osrednje manjšinske organizacije Unije Italijanov. V interpelaciji parlamentu in preko njega resornemu ministrstvu je Furio Radin opozoril še na konkretna primera dveh srednjih šol z italijanskim učnim jezikom: puljske, ki ima zaradi podnajemniškega statusa težave pri obnovi in razmišlja tudi o morebitni preselitvi v eno zapuščenih vojašnic ali o novogradnji, ter reške srednji šoli, ki deluje v neprimetnih prostorih. V odgovoru poslancu ministrstvo na to šolo pozablja, za puljsko pa napoveduje skorajšnji dogovor v sodelovanju s Pedagoško fakulteto. Sicer pa se ob prebiranju odgovora na interpelacijo vsiljuje občutek, da je predstavljena šolska problematika bolj ali manj skupna hrvaškemu šolskemu sistemu in da morajo spričo razmer skupno usodo deliti vsi njegovi sestavni deli! MIRJAM MUŽENIČ KOPER — Letos bo ostalo 4.000 slovenskih srednješolcev, ki so končali 4. razred, brez možnosti vpisa na višjo ali visoko šolo. To je seveda nesmisel, so ocenili na seji skupščinske komisije za pomorstvo, ki je obravnavala problematiko in razvoj visokega šolstva na Obali in v celoti podprla zastavljene načrte posebne delovne skupine. Glede na to, da so zamisel o nujnosti tretje slovenske univerze na Obali podprli tudi predstavniki nekaterih ministrstev, lahko trdimo, da je Slovenija res vse bližje svojemu tretjemu univerzitetnemu centru. Dr. Dragan Marušič, ki je eden glavnih pobudnikov zamisli o tretji univerzi na Obali, je poleg števila srednješolcev, ki bodo ostali brez vpisnega mesta, dodal še nekaj drugih razlogov. V Ljubljani je npr. stiska z namestitvijo študentov, na Obali teh težav ni, prej obratno - dijaški oz. študenstki domovi so slabo zasedeni. Veliko študentov z Obale in Krasa hodi študirat v Trst. Hkrati je zagrebška oblast veliko bolj radodarna do hrvaške Istre, kjer že resno načrtujejo visokošolske ustanove - v Poreču in Umagu. Tretji univerzitetni center bo tudi najbolj učinkovito in vsebinsko povezal Slovenijo s svojo - slovensko Istro. Dr. Dragan Marušič je prepričan, da Slovenija potrebuje celo več kot tri univerze. Na Japonskem imajo kar 800 univerz oziroma univerzi podobnih institucij, Slovenija bi jih torej morala imeti 14. Kot je povedal dr. Pavle Zgaga z ministrstva za šolstvo in šport, so z ministrstva ta predlog podprli, ker ne gre za nepotrebno množenje (podvajanje) šolskih programov, ampak tako po programski kot tudi pedagoški plati vnaša novost v slovenski prostor, saj si v ministrstvu prizadevajo, da bi zagotovili več novih programov in več vpisnih mest. V komisiji za pomorstvo so verjeli dosedanjim dognanjem, da bi bila lokacija univerze najprimernejša na Belvederu nad Izolo in da bo zaradi tega potrebno sprožiti ustrezne postopke za pridobitev lokacije. Danijel Božič pa je povedal, da ima šola še preveč ponudb za zaposlitev ustreznih profesorjev. Podobno podporo pa so člani komisije za pomorstvo dali tudi višji šoli za hotelirstvo. Če bi bila hotelirska šola v Izoli, to ne pomeni, da tudi na Gorenjskem in na Štajerskem ne bi mogli imeti oddelkov takšne višje šole, je še menil Danijel Božič. BORIS ŠULIGOJ Na zadnji precej razburkani seji občinske skupščine Repentabrski župan Pavel Colja je uradno napovedal svoj odstop Od 12. do 17. oktobra na Pomorski postaji Mednarodni simpozij o Sredozemskem morju Dnevni red torkovega rednega zasedanja repentabrskega občinskega sveta ni obetal nič pretresljivega. Napovedani so bili običajni sklepi upravnega značaja in pa knjigovodska revizija proračuna za tekoče leto, kot to nalagajo zakonska določila. Med običajnim uvodnim poročilom pa je župan Pavel Colja napovedal, da bo po javnih sestankih z občani in po usklajevalnem postopku v sklopu urbanistične komisije novi regulacijski načrt končno predložen občinskemu svetu. Takoj po odobritvi tega tako pomembnega občinskega inštrumenta za načrtovanje teritorija, bo prišlo do kadrovskih sprememb v upravi, kar je seveda takoj sprožilo ugibanja in radovednost začudenih svetovalcev. Na izrecno vprašanje svetovalca Lorenza Miliča, ki je želel pojasnilo, je župan dejansko najavil svoj odstop s krmila repentabrske občinske uprave, do katerega bo prišlo v najkrajšem času. »Na županskem mestu sedim že skoraj 18 let in to je torej že moja četrta mandatna doba. Čeprav ni bilo pisnega dogovora v tem smislu, bom odločitev o odstopu formaliziral v zelo kratkem roku«. Torej več kot očitna napoved »abdikacije«, najresnejši kandidat za novega župana je sedanji podžupan Aleksij Križman, ki si je kot tesen županov sodelavec v teh zadnjih letih nabral veliko izkušenj. Na občinskem svetu je prišlo tudi do manjših prask, seveda besednega značaja, med upravo in opozicijo. Načelnik Slovenske skupnosti Milko Guštin je ospora-val županovi izjavi, ki je bila pred dobrim mesecem objavljena v našem dnevniku, da večina zelo dobro sodeluje z opozicijo. Guštin je ugotovil, da so se ti odnosi nekoliko skvarili in navedel primer, da ni bila SSk sploh povabljena, da prispeva svoj doprinos pri izdelavi kriterijev in urbanistične namembnosti novega regulacijskega načrta. Županu je izročil protest v pisni obliki z ugotovitvijo, da se sprejema regulacijski načrt po ne- utemeljenem desetletnem odlašanju in da ni SSk nihče vprašal za mnenje. »Odlašanje časovnih rokov, ki jih je postavila Dežela, ni opravičljivo in ker gre za zelo pomemben politični akt, morajo vse komponente občinskega sveta aktivno oblikovati urbanistično strategijo, ne le pasivno sprejemati predloge in sugestije načrtovalca«, je še dejal Guštin. Podžupan Križman je to odlašanje označil kot politično izbiro uprave, ki ni škodovala nikomur, saj je bil zaščiten javni interes krajanov. Župan Colja je označil Guštinovo kritiko za demagoški izpad, na katerega bo odgovoril tudi on v pisni obliki, v isti sapi pa je še dodal, da so na teritoriju vsak dan na preži »mešetarji«, ki bi takoj uresničili špekulantske interese, če bi sprostili obseg in koeficient zazidljivosti zemljišč. Sicer pa je v občinskem svetu tekla beseda tudi o vsakodnevnih zadevah. Glede izrednega davka na nepremičnine ISI, Občina ne more prevzeti odgovornosti, da svetuje občanom zadržanje v zvezi s poravnavo davka na zazidljiva zemljišča. Na prošnjo posameznika pa lahko izda potrdilo, da je trenutno regulacijski načrt blokiran, in je (do odobritve novega urbanističnega projekta) nemogoča vsaka oblika gradbenih posegov tudi na sicer zazidljivih zemljiščih. Namig je torej več kot očiten... Svetovalci so bili tudi seznanjeni, da je propadla pobuda, da bi učenci imeli na šoli enkrat tedensko tudi popoldanski pouk. Starši se s tem niso strinjali, obenem pa bi spremenjeni urnik onemogočil reden prevoz s šolabusom, ki so ga začasno rešili v povezavi z zgo-niško občino. Združevanje raznih služb z občino Zgonik (lahko bi prišli v poštev tudi smetarska služba in šolska refekcija) bi lahko omogočilo racionalnejše delovanje ob nižjih stroških. Repenta-brska uprava bo vsekakor zaprosila osrednjo Hranilnico in posojilnico v Rimu za najem posojila v Pavel Colja višini 64 milijonov lir za nakup šolabusa z dvajsetimi sedeži. Kar zadeva načrtovano odlagališče za trde odpadke, je postopek zaenkrat zamrznjen, ker Dežela ni zagotovila potrebnega finansiranja, obstaja pa tudi problem pravilnika. Najvažnejši upravni sklep je zadeval odobritev nekaterih sprememb občinskega proračuna za tekoče leto, ki jih je narekovala prilagoditev novim državnim predpisom, ne pa politična izbira. Država bo namreč znižala nakazilo Občini za 5 odstotkov. Precej nižji je donos davka INVIM, ukinjen je bil davek na pse. Tudi Občina je morala plačati 6 promil na blagajniški saldo, nižje dohodke so lahko uravnovesili z višjimi zneski nekaterih deželnih nakazil, z donosom davka ICIAP, s povišanjem davka za smetarsko službo in z državnim prispevkom za vojaške služnosti. Na koncu zasedanja so bili svetovalci seznanjeni, da je v sklopu socialnega okraja tudi v repentabrski občini na razpolago socialna delavka (z znanjem slovenščine) in sicer vsako sredo od 8. do 11. ure. Vsak občan se lahko obrne za pomoč in nasvet. g. §_ Od 12. do 17. oktobra bo na tržaški Pomorski postaji zasedala 33. plenarna skupščina mednarodne komisije za znanstveno raziskovanje Sredozemskega morja. Zbralo se bo 800 strokovnjakov, zasedanju pa bo predsedoval mo-naški princ Ranieri v svojstvu predsednika mednarodne komisije za znanstveno raziskovanje Sredozemlja. Uvodno predavanje, ki bo posvečeno zaščitenim področjem Sredozemskega morja bo imel prof. Cognetti iz univerze v Piši, na simpoziju pa bodo razpravljali o bioloških in geoloških vprašanjih Jadranskega morja. Na Pomorski postaji se bo torej zbralo okrog 800 strokovnjakov iz vseh 19 držav članic te mednarodne komisije in številnih izvenev-ropskih držav (v prvi vrsti ZDA). Na osnovi kakih sto poročil in konferenc bodo razpravljali o tehnikah za obnovitev morskega okolja, o ogroženih rastlinah in ribjih vrstah, o dinamiki ribje populacije, o značilnostih morskih globin v Sredozemlju, o nedavnih napredkih v podmorskih tehnologijah, o onesnaževanju in prekomernem cvetenju morja ter o oceanografskih raziskavah v"Črnem morju. Kongres se bo odvijal pod pokroviteljstvom italijanske vlade preko Univerze za znanstveno in tehnološko raziskovanje, ministrstva za zunanje zadeve ter krajevnih uprav, kot so Dežela FJK, Občina in Pokrajina; za znanstveni del zasedanja pa bosta poskrbela Laboratorij za morsko biologijo in Tržaška univerza. Glavni sponzorji pobude so AGIP, ENEL, Vsedržavni svet za raziskave, Dežela FJK in tržaška univerza. Predsednik organizacijskega odbora je prof. Antonio Brambati, ki odgovarja za Laboratorij za morsko biologijo v Trstu in je poleg tega italijanski podpredsednik mednarodne komisije za znanstveno raziskovanje Sredozemlja. Vzporedno s kongresom bo odprta razstava o znanstveni in športni instrumentaciji, razstavljene bodo knjige, ki obravnavajo to problematiko, poleg tega pa bodo prireditelji poskrbeli tudi za razstavo slik in skulptur, ki so povezane z mediteranskim okoljem. Važnost zasedanja je v znanstvenem raziskovanju Jadranskega in Sredozemskega morja. Da pa je bilo izbrano naše mesto ni naključje, saj je nekakšna stična točka med Zahodom in Vzhodom, s katerega je po velikih zgodovinskih spremembah, ki so spremenile politično sliko Evrope, v organizacijo vstopilo več držav. Kot zadnja se ji je pridružila Hrvaška, v Trstu pa bodo razpravljali o sedmih novih kandidaturah, ki so jih predložile Albanija, Avstrija, Bolgarija, Romunija, Rusija, Slovenija in Ukrajina. Sicer pa je bilo na včerajšnji predstavitvi zasedanja, katerega so se udeležili tudi župan Staffie-ri, predsednik Pokrajine Crozzoli ter deželni odbornik Angeli, soglasno podčrtano, da je Trst postal mesto kongresov, od katerih ima vsestransko korist. S tem je bila tako ponovno podčrtana njegova znanstvena in mednarodna vloga v širšem okviru. Tudi pri nas »Dan pešca« V nedeljo, 4. oktobra, na praznik sv. Frančiška, bodo v vseh italijanskih mestih, kjer imajo svoj sedež Združenja pešcev, praznovali »Dan pešca« z raznimi manifestacijami športnega, kulturnega in umetniškega značaja. »Dan pešca« bo proslavil tudi krajevni odbor za varnost in pravice pešcev, ki bo ob tej priložnosti orisal vsebino Evropske karte za pravice pešcev in prebivalstvo povabil, da bi podpisalo peticijo, s katero se bo Odbor obrnil na krajevne uprave, da bi rešile tukajšnje probleme. Podpise bodo zbirali v soboto, 3. in nedeljo 4. oktobra na Borznem trgu. Samo Pahor spet prijavil župana sodnim oblastem Samo Pahor je znova prijavil sodišču tržaškega župana Giulia Staf-fierija. Prijava se tokrat nanaša na ponedeljkovo sejo občinskega sveta, na kateri je župan - kot smo poročali - preprečil občinskemu svetovalcu stranke Slovenske skupnosti, da se spomni pokola v Ustij ah v Vipavski dolini. Listarski prvak se je pri tem skliceval na člen št. 297 zakonskega besedila iz leta 1915 z utemeljitvijo, da bi lahko Pahor s svojim posegom motil javni red in celo sprožil incidente v sejni dvorani. Pahor je prepričan, da je župan grobo kršil občinski pravilnik, ki mu ne daje pravice, da se izreče o vsebini komemoracij, tudi zato, ker je v preteklosti nekoč sam počastil spomin na neko bitko v Afriki. Župan lahko na osnovi pravilnika lahko ocenjuje le umestnost predložitve resolucij, zakon pa mu nalaga dolžnost, da je nepristranski in da ščiti svobodo izražanja, kar pa se na ponedeljkovi seji očitno ni zgodilo. Namesto, da bi ukrepal proti morebitnim motilcem občinske seje, je Staffieri predhodno posegel proti domnevni žrtvi teh izgredov. Zaradi tega naj bi župan presegel svoja pooblastila in kršil ne samo občinski pravilnik, a tudi zakon in sama demokratična in ustavna načela italijanske republike, ki slonijo na svobodi izražanja. Pahor v svoji prijavi prosi sodnika, naj tudi preveri, ali je Staffieri nezakonito ravnal, ker je hotel preprečiti komemoracijo nezaželjenega zgodovinskega dogodka. Ali pa zato, ker je hotel preprečiti, da bi Pahor v svoji komemoraciji povedal tudi nekaj citatov v slovenskem jeziku. V tem primeru obstaja možnost, da je župan kršil tudi zakon št. 654 iz leta 1975, ki kaznuje etnično oziroma narodnostno nestrpnost. V nedeljo v Barkovljah tradicionalna procesija Tako kot že desetletja in desetletja bo tudi tokrat prvo nedeljo v oktobru v Barkovljah že tradicionalna procesija roženvenčne Matere božje, ki privabi vsako leto veliko domačih, pa tudi vernikov iz bližnje okolice, predvsem pa noše, med temi tiste, ki jih s spoštovanjem nosijo prav učenci domače osnovne šole. Praznovanje se bo začelo z mašo v domači cerkvi in s petjem. Procesija bo nato obšla barkovaljansko nabrežje do fontane in se nato vrnila v Barkovlje, kjer bo po maši tudi ofer. Gre za praznovanje, s katerim se domači verniki spominjajo strašne kuge, ki je leta 1855 razsajala v Trstu in ki ni prizanesla niti bližnji okolici. Tedaj so se verniki obrnili v svojih molitvah na Mater božjo in kuga je v najkrajšem času ponehala. Barkovljani upajo in želijo, da bo tudi letošnja roženvenčna procesija uspela ter da se je bo udeležilo tudi veliko narodnih noš. (ni) BTP BUONI DEL TESORO POLIENNALI S TRILETNO ZAPADLOSTJO ■ BTP so obveznice s koriščenjem 1. oktobra 1992 in zapadlostjo 1. oktobra 1995. ■ Obveznice dajejo letno 12% bruto obresti izplačljive v dveh posticipiranih šestmesečnih obrokih. ■ Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem. ■ Dejanski letni donos BTP znaša 10,78%, če bodo obveznice prodane po ponujeni ceni. ■ Cena, ki bo iznešena na dražbi, in efektivni donos bosta objavljena v časopisju. ■ Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 13.30 dne 1. oktobra. ■ Obveznice BTP se koristijo s 1. septembrom; ob vplačilu (6. oktobra) bo treba doplačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do takrat dozorele obresti. Te bodo privatniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku. ■ Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija. ■ Obveznice so v ponudbi v svežnjih po minimum 5 milijonov lir. ■ Naknadne informacije nudijo banke. Ubadal se je z vprašanjem, ali je slovenščina »tuj jezik« Pokrajinski svet sinoči zasedal kot da ne bi bilo upravne krize Prva in glavna točka dnevnega reda sinočnje seje tržaškega pokrajinskega sveta je predvidevala izvolitev predsednika in novega odbora, namesto tega pa je skupščina razpravljala le o zapisnikih, o sestavi svetovalskih komisij in o tekočih zadevah. O politični debati, ki je bila vendarle napovedana in hkrati pirčakovana, pa ni bilo ne duha ne sluha, tako da je skpuščina znova zasedala, ne da bi sploh upoštevala formalnega odstopa predsednika in torej politične krize. Vse skupaj žal že spominja na farso, ki v določeni meri samo krepi naraščajoče nezaupanje ljudi v stranke in v ta politični sistem. Dejstvo je, da so pogajanja za izvolitev nove pokrajinske uprave še na popolnoma slepem tiru in da se, če bo šlo tako naprej, pokrajina z naglimi koraki bliža razpustu skuščine in novi komisarski upravi. Rok za izvolitev pokrajinskega odbora nepreklicno zapade 22. oktobra, to se pravi točno dva meseca po odstopu predsednika Croz-zolija. Na sinočnji seji je tekla v glavnem beseda le o tekočih upravnih sklepih in o sestavi nekaterih komisij. Predsednik Crozzoli je na osnovi zakona, ki mu daje ta pooblastila, pred dnevi imenoval svetovalko DSL Nives Košuto v pokrajinsko komisijo za nadzorstvo nad deželno radiotelevizijsko službo. Gre za komisijo; ki jo je sv oj čas ustanovila angloameriška uprava in ki se trenutno ukvarja predvsem s slovenskim radiom Trst A in le obrobno z italijanskimi oddajami, ki so namenjene Italijanom v Istri. Crozzoli nam je povedal, da se mu je zdelo imenovanje slovenskega predstavnika v to komisijo umestno in pravilno. Nekateri načelniki skupin (predvsem republikanci) pa so kontestirali to imenovanje, češ da je šlo za politično darilo DSL za njen morebitni vstop v politično koalicijo. O tem so načelniki skupin razpravljali skoraj eno uro, predsednik pa je potrdil svoj sklep. Pokrajinski svet je sinoči odobril tudi zapisnike sej, kjer so posege svetovalcev Peterlina (SSk), Košutove (DSL), in Spetiča (SKP), ki so spregovorili v slovenščini, označeni kot posegi v tujem jezi- ku. Proti takemu nesprejemljivemu tolmačenju slovenskega jezika je nastopil svetovalec Spetič, ki je rekel, da je taka označba slovenščine žaljiva ne samo za predstavnike slovenske narodnosti, ampak za zdravo pamet, saj vsi dobro vedo, da je šlo za posege v slovenščini in ne v kakem tujem jeziku. Spetič je zato formalno zahteval, naj se za v zapisnik jasno zapiše, da je šlo za slovenščino in ne za tuj jezik. Predstavnik SSk Peterlin je ta dogodek uokviril v padec kulturnega nivoja, ki žal po njegovem označuje tudi pokrajinsko upravo. Glavni tajnik je kasneje priznal, da je hotel sprva v zapisniku jasno omeniti slovenščino, na priporočilo nekega funkcionarja, ki se je zbal morebitne reakcije MSI, pa je napisal, da so Spetič, Peterlin in Košutova spregovorili v tujem jeziku. Tudi ta navidez nepomemben primer značilno priča, kakšno vzdušje vlada danes na Tržaškem, očitno ne samo v določenih političnih krogih, ampak tudi med na-katerimi funkcionarji javnih uprav. c T Stranka se pripravlja na programsko konferenco DSL za novo strategijo v manjšinski politiki Tudi slovenska manjšina bo morala prilagoditi svoj boj za narodnostne pravice novim časom in novim razmeram, saj v nasprotnem primeru močno tvega, da bo nazadovala, namesto da bi napredovala. Demokratična stranka levice je na ponedeljkovi seji pokrajinskega federalnega odbora, ki je bil v celoti posvečen slovenskemu vprašanju, začela razmišljanje ne samo o vlogi Slovencev v stranki, ampak na splošno o položaju ter o perspektivah naše manjšine. V DSL računajo, da bo to soočanje javno in čim bolj odprto, priložnost za razpravo in za izmenjavo mnenj pa bo tudi bližnja programska konferenca Occhettove stranke, ki bo skoraj neke vrste pokrajinski kongres. Deželni svetovalec Miloš Budin je v uvodnem poročilu izhajal iz ugotovitve, da se je tudi za Slovence končalo določeno zgodovinsko obdobje in da sedaj prihajamo v novo, kar bo gotovo zahtevalo novo politično strategijo. Sprijazniti se moramo tudi z dejstvom, da z dosedanjo strategijo nismo dosegli zastavljenih ciljev (npr. globalne zakonske zašščite), a smo nasprotno v nekaterih pogledih celo nazadovali, tako da smo danes v marsičem »skupnost v stiski«. Budin zato predlaga, da bi kazalo iskati novo vsebino predloga za zakonsko zaščito, ker dosedanja zahteva po globalnosti se žal ni obnesla v zahtevani oziroma zaželjeni obliki. Zato ni nikjer rečeno, da potrebujemo (in zahtevamo) samo en zakon. Poročevalec je izrazil tudi mnenje, da bi morala manjšina s svojo politiko na krajevnem nivoju prispevati k oblikovanju volilnih zavezništev ali kartelov demokratičnih in naprednih list, ki jih bodo zahtevali novi volilni zakoni. To lahko naredimo že danes v izvoljenih telesih, da dosežemo večino vsaj pri posameznih ukrepih, ki zadevajajo manjšino. Pogoj za uspešnost vseh teh akcij pa ostaja za Budina predvsem ento-nost v okviru političnih komponent, ki zastopajo našo skupnost. Marsikateri diskutant je Budinovo poročilo ocenil kot novost v politiki DSL do Slovencev. Do zadnjega negotova obnova konvencije zn službo spremljanja prizadetih otrok Proti klestenju na koži najšibkejših Dva dni težav na carinamah zaradi stavke Danes in jutri bodo težave na carinarnicah na Tržaškem kot sicer po vsej državi. Zvezni sindikati CGIL, CISL in UIL so namreč za danes oklicali celodnevno stavko carinskih špediterjev, jutri pa bodo v okviru vsedržavne stavke javnih uslužbencev prekrižali roke cariniki. Z današnjo stavko carinski špediterji nameravajo opozoriti na nevarnost izgube službe, ki jim množično grozi. Kot je znano, bodo s 1. januarjem 1993 odpadle carinske formalnosti pri prometu med državami Evropske gospodarske skupnosti, zaradi česar računajo, da bo okrog 9 tisoč carinskih uslužbencev v nevarnosti, da izgubijo službo. Tržaška občinska uprava je včeraj v zadnjem hipu sprejela sklep o obnovi konvencije z obema specializiranima zadrugama, ki skrbita za spremljanje telesno ali umsko prizadetih otrok in mladostnikov, kot tudi za nekatere socialno ogrožene otroke. Gre za zadrugi 2001 in za Zadružni center, ki imata v oskrbi italijanske oziroma slovenske šolarje in ki opravljata izredno dragoceno delo v pomoč družinam prizadetih otrok in šolskim zavodom, ki jih le-ti obiskujejo. Prav tem zadrugam je torej do zadnjega grozilo, da svojega dela v letošnjem šolskem letu ne bodo mogle opravljati, saj je kazalo, da imajo občinski možje resne pomisleke nad obnovo te konvencije. Stara konvencija je zapadla prav včeraj in vse do 14. ure, ko je bil končno sprejet sklep o njeni obnovi, so bili člani zadrug seveda v veliki negotovosti. Občinski svetovalci Demokratične zveze so spričo te negotovosti že navsezgodaj poslali županu in pristojnima odbornikoma Polettijevi in Segheneju telegram z zahtevo po takojšnjem sklicanju komisij za skrbstvo in proračun, ki naj bi nujno obravnavali vprašanje obnove konvencije z zadrugama za spremstvo prizadetih mladostnikov in zelo verjetno krčenje izdatkov za to službo. Krčenje, za katero se ogrevajo nekateri odborniki - opozarja svetovalka Demokratične zveze Anamarija Kalc - bi namreč dodatno prizadelo starše, ki so že itak obremenjeni s prizadetostjo svojih otrok, zato bo potrebno storiti vse, da ob novembrskem preverjanju občinskega proračuna ne pride do klestenja na koži teh družin. Kot rečeno, je do sklepa o obnovi konvencije vendarle prišlo, čeprav komaj popoldne, kar pomeni, da je glede na dan prej vendarle prevladala treznost. Z ukinitvijo spremljevalske službe bi namreč prizadetim mladostnikom in njihovim družinam - posredno pa tudi vsej skupnosti - prizadeli Vrtci v občini Devin-Nabrežina Odbomištvo za šolstvo Občine Devin-Nabrežina se je začelo včeraj pogajati s sindikati glede nove ureditve občinskih vrtcev. Problem, ki na tem področju obstaja že nekaj let, je v tem, da ima vsaka sekcija občinskih vrtcev dodeljeno le eno učno moč in da ni bilo možno niti v preteklosti nameščati druge učiteljice, da bi lahko zadostili prošnjam staršev po celodnevnem urniku. Zato je že pred leti Občinska uprava sprožila zanimiv projekt, ki je s pomočjo animacijskih dejavnosti podaljšal urnik do 16. ure, obenem pa obogatil program didaktičnega dela in dopolnjeval jutranje delo vzgojiteljic. Vendar pa je ta oblika dela ostala na eksperimentalni ravni in jo je treba formalno urediti, kajti ni misliti, da bi občinska uprava v današnjem finančnem položaju zmogla kriti podvojitev učnega osebja. Taka ureditev bi bila možna le s podržavljanjem vrtcev, kar pa ni kratkoročna rešitev. Zato je občinska uprava predlagala predstavnikom sindikatov, da se ohrani občinski vrtec z eno učiteljico in da se za popoldanske ure ustanovi posebna služba animacijskih dejavnosti, ki deluje avtonomno glede na vrtce. S svojim predlogom brani občinska uprava predvsem interese staršev, ki upravičeno želijo, da so vrtci odprti tudi v popoldanskih urah in da so učne vsebine didaktično kvalificirane. Vera Tuta-Ban odbornica za šolstvo Občine Devin-Nabrežina neizmerno škodo, ljudje, ki so pri tej službi zaposleni, pa bi seveda kar čez noč izgubili delo. Zadružni center skrbi s svojimi v tem trenutku petimi spremljevalci za spremljanje prizadetih otrok (starih od 3 do 20 let) v šoli in pri zunajšolskih dejavnostih -nam je povedala njegova ravnateljica Nevenka Pečar - sicer pa je delo centra zasnovano na tesnem sodelovanju s socialno službo Občine Trst in s slovensko socialno-psiho-pedagoško službo, ki deluje v okviru tržaške Krajevne zdravstvene enote. Na šolah - tako državnih kot zasebnih - poteka delo spremljevalcev V dogovoru s šolskim skrbništvom in s posameznimi ravnatelji, pri pošolskih dejavnostih in pri rekreaciji pa spremljevalci že leta uspešno delujejo v okviru dijaškega doma Srečko Kosovel. Posebno poglavje - dodaja Nevenka Pečar - predstavlja poletna dejavnost, zlasti kolonije in poletni centri, letos pa je dobro uspel tudi prvi poskus samostojnega centra v Brojnici. Pozno popoldne je na temo obnove konvencije z obema zadrugama za spremljanje prizadetih otrok in mladostnikov prišlo tudi tiskovno sporočilo Občine Trst, v katerem je rečeno, da se je občinski odbor pod županovim vodstvom sestal na »leteči« seji in jo v prvi vrsti posvetil vprašanju skrbstva. V tem okviru je sprejel sklep o obnovi konvencije, o kateri je beseda in osvojil predlog odbornice Polettijeve, po katerem naj bi prišli do potrebnih sredstev s krčenjem izdatkov pri drugih vrstah socialnega skrbstva. Odbor je zato Paolettijevo pooblastil, naj do marca prihodnje leto pripravi celovit projekt za bolj gospodarno uporabo razpoložljivh sredstev, da bi tako lahko nadomestili tisto, kar bo treba danes neizbežno - četudi začasno - krčiti. 1. 10. 1989 1. 10. 1992 Ob tretji obletnici smrti našega dragega Karla Rudeža se ga z ljubeznijo spominjajo SVOJCI Trst, 1. oktobra 1992 Agenti so onesposobili tolpo tatov in odkrili dragocenosti za 200 milijonov lir Stanovanjske miši v pasti policije Novinarje, ki so se včeraj zbrali na tiskovni konferenci na tržaški kvesturi, da bi iz ust načelnika letečega oddelka Carla Lorita izvedeli za podrobnosti o sila uspešni policijski akciji proti tolpi domačih tatičev, je pričakala bogato »obložena« miza. Na desetih kvadratnih metrih orehovine so agenti dali na ogled nakit, denar in drogo, ki so jih zaplenili stanovanjskim mišim in razpečevalcem mamil. Mizo so prekrivale zlate dragocenosti: verižice, zapestnice, ogrlice, uhani, broške, prstani, zapestne in žepne ure. V sredini je v kolobarju »svetil« sveženj bankovcev po 100 in po 50 tisoč lir za skupno vrednost več kot 20 milijonov lir. Na skrajni desni je bilo prostora še za druge ukradene predmete: za fotografski aparat, dragocene škatle, obeske, vžigalnike, zlate kocke in zlate kovance. Skupna vrednost ukradenih predmetov presega 200 milijonov lir. Na mizi je bila razstavljena še droga: nekaj zavojčkov s heroinom, nekaj s hašišem; v bližini je stala lekarniška tehtnica s svojimi miniutežmi, s katero so razpečevalci mamil pripravljali doze heroina. Policijska akcija je trajala dobra dva meseca, je povedal Lorito. Policisti so jo izvedli po nalogu tržaškega kvestorja, ki ga je zaskrbel skokovit porast tatvin v stanovanjih v poletnih mesecih. Agenti so že pred nekaj časa odkrili tri »domače« laboratorije za pripravo mamil (v Ul. Tonello, v Ul. Soncini in v Ul. Machlig) in aretirali tri narkomane (Bolcicha, Bertocchija in De Cillisa), za katere so sumili, da so vpleteni tudi v kraje v stanovanjih in preprodaje ukradenih predmetov. »Fenomen« tatvin v stanovanjih je namreč tesno, povezan s »feno-hienom« razpečevanja mamil, saj si narkomani v mno- gih primerih priskrbijo denar za mamilo prav s tatvinami in prekupčevanjem tuje lastnine. Tisti prvi obsežni akciji, v kateri so policisti poleg že omenjene trojice prijavili sodnim oblastem še kakih 30 osumljencev, je v začetku tega tedna sledila druga. Policisti letečega oddelka so imeli že dalj časa na muhi nekaj svojih starih znancev, za katere so sumili, da so vpleteni v serijo tatvin v stanovanjih. Po vrsti preiskav, zasledovanj, opazovanj in prisluškovanj so v ponedeljek stopili v akcijo. Po nekajurnem opazovanju so vdrli v stanovanje v zadnjem nadstropju poslopja v Ul. Revol-tella 32, v katerem živi 40-letni Mario Bertok. Med preiskavo so v stanovanju odkrili kakih 14 gramov heroina in 6 gramov hašiša. Takoj zatem so posegli v stanovanju 33-letnega Giulia Sommadossija v predzadnjem nadstropju istega poslopja. Pri njem so našli 6 gramov heroina, 5 gramov hašiša in dragocene predmete. Medtem ko je ena izvidnica agentov preiskavala Sommadossijevo stanovanje, so drugi policisti na ulici pred vhodom v poslopje ustavili 28-letnega Piera Zucco, starega znanca policije. Med osebno preiskavo so pri njem odkrili vrsto predmetov, ki jih je bil Zucca pravkar ukradel in jih je nameraval izročiti Sommadossiju, da bi jih le-ta preprodal. Zucco so agenti takoj aretirali in odpeljali v zapor. Že v torek so mu na tržaškem kazenskem sodišču sodili po hitrem postopku in ga zaradi tatvine obsodili na poldrugo leto zapora. V okviru iste akcije so agenti letečega oddelka izsledili še drugih šest ljudi in jih prijavili sodstvu; vse pod obtožbo kraje. Vodja letečega oddelka Lorito je poudaril, da je policija zadala z zadnjo akcijo hud udarec stanovanjskim mišim, ki so bile preteklo poletje pravi strah in trepet predvsem starejših in zato šibkejših občanov. Po njegovem mnenju je šlo za pravcato organizirano kriminalno tolpo, ki je dobro poznala teritorij in tudi način prekupčevanja ukradenih dragocenosti. Pred ponedeljkovim vdorom policistov v njegovo stanovanje je Sommadossiju že uspelo preprodati večjo količino ukradenega blaga. Preostala, tista, ki je bila razstavljena na veliki mizi iz orehovine na tržaški kvesturi, je sedaj na razpolago zakonitim lastnikom. Do včeraj se je na kvesturi zglasilo že več okradencev, ki so v ukradenih predmetih prepoznali svoje dragocenosti (skupno za kakih 15 milijonov vrednosti). Ostali predmeti bodo od ponedeljka, 5. oktobra, dalje na ogled drugim lastnikom na letečem oddelku tržaške kvesture, soba št. 43, in sicer od 9. do 18. ure. Na sliki (foto Križmančič): šef letečega oddelka Lorito s sodelavci na tiskovni konferenci. Praznovanje skupine slovenskih učiteljev Ob 40-letnici mature Štiridesetletnica mature je častitljiva obletnica, ki jo gre primerno proslaviti. Tega mnenja so seveda bili tudi učitelji, ki so maturirali v Trstu leta 1952: prejšnji dni so se z nekaterimi bivšimi proiesorji zbrali v slovenski gostilni na Kontovelu, kjer jih je med drugim posnel tudi naš Mario Magajna. Obvestilo Občine Devin-Nabrežina Devinsko-nabrežinska občinska uprava sporoča, da zaradi splošne stavke, v petek, 2. oktobra 1992, ne bodo zagotovljene vse občinske službe in storitve. pismo uredništvu SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE ABONMA 1992-93 Dosedanji abonenti lahko obnovijo abonma še jutri, 2. oktobra, od 10. do 14. ure pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4, telefon 632664. Vpisovanje novih abonentov od sobote, 3. oktobra, dalje. 0 posegih na Krasu tržaška pokrajina ne more odločati sama Na 6. strani PD iz dne 29.9.92 sem v članku »Pokrajina sama odloča o raznih posegih na Krasu« izsledil kar vrsto netočnosti, zaradi važnosti argumenta čutim torej dolžnost, da pojasnjujem sledeče: 1. Že sam naslov je v bistvu prava netočnost, saj pokrajinska uprava res nima »sama« kaj odločati, še najmanj o posegih na Krasu, ki zadevajo deželni zakon št. 16. Resno tudi dvomim, da bi katerokoli tiskovno sporočilo pokrajinske uprave dalo kaj takega slutiti. 2. Predsednik KGS si sploh nikoli ni sanjal, da bi sestanek zapustil, tudi »iz protesta« ne. Sestanek resda ni bil »zelo prisrčen«, pa tudi ne bogvekaj »puntarski«. Telefonsko sem časnikarju enostavno povedal, da je bil sestanek v bistvu nepotreben, saj ni doprinesel ničesar novega, v glavnem po krivdi tržaške občine, ki ni doslej o programskem dogovoru za izredne posege na Krasu (15 milijard lir) še ničesar najavila, kjer še odločala. 3. Primorskemu dnevniku sem kot vedno na popolno razpolago, če bi slučajno nameraval naši javnosti kaj poročati o delovanju KGS, o kraškem parku, o 15. milijardah itd. seveda brez vsakršne vsiljivosti! S spoštovanjem Ivan Širca Predsednik KGS Danes slavi na Proseku MARICA OD SLOVENCA 80 let. Prisrčne čestitke in najlepše želje ji izrekajo vsi njeni Privekal je mali športnik MATEJ Tamari in Claudiu ob veselem dogodku čestitata odbor ŠD Sokol in SPD Igo Gruden Novima profesoricama iz klavirja VALENTINI BEORCHIA in flavte ERIKI BUZEČAN ter njunima pedagoginjama prof. N. Merlak in prof. E. 'Slama iskreno čes- l‘ta Glasbena matica čestitke Danes praznuje 19. rojstni dan DEBORAH COLJA. Vse naj... naj... ji voščijo mama, tata, sestra in brat. gledališča Gledališče Rossetti Stalno gledališče F-Jk Gledališka sezona 1992/93: abonmaji pri osrednji blagajni v Galeriji Protti (urnik: vsak dan 9.0012.30, 15.30-19: tel. 630063) in v gledališču Rossetti (Drevored XX. septembra 45 (urnik: vsak dan od 12-15.30, 16.30-20; tel. 54331). Danes in jutri prekinjena prodaja stalnih redov. Gledališče Cristallo La Contrada Gledališka sezona 1992/93: v. gledališču Cristallo, pri osrednji blagajni UTAT v Pasaži Protti, na sedežih sindikatov lahko vpišete abonma za novo gledališko sezono. V soboto, 3. oktobra, ob 20.30 otvoritev gledališke sezone z delom Carpinte-rija in Faragune "PUTE1 E PUTELE". Nastopajo Ariella Reggio, Mimmo Lo Vecchio, Gianfranco Saletta in Orazio Bobbio. Režija: Francesco Macedonio. koncerti Gledališče Verdi Simfonična sezona '92 Predprodaja vstopnic za vse koncerte pri blagajni gledališča Verdi na Trgu Unita (zaprta ob ponedeljkih). Jutri ob 20.30 (red A) bo v gledališču Rossetti KONCERT orkestra gledališča Verdi. Dirigent Carl Melles. Nastopata harfistka Jasna Corrado Merlak in flavtist Mario Ancilotti. Na sporedu Brevva-eys, Mozart, Smetana in Schubert. Ponovitev koncerta bo v soboto ob 21. uri v Palasport "Carnera" v Vidmu. Avditorij Muzeja Revoltella "Nedelje mlade glasbe" V nedeljo, 4. oktobra, ob 11. uri bo v Avditoriju muzeja Revoltella v Ul. Diaz koncert posvečen 300-letnici Tartinijevega in 200-letnici Rossinijevega rojstva. Nastopil bo klavirski duo FROSINI-BAGGIO. Na sporedu Payr, Mozart, Hummel in Schubert. Koncerti bodo trajali do 13. decembra. Informacije, abonmaji in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi na Trgu Unita. "Trieste Prima" V torek, 6. oktobra, ob 20.30 bo v Avditoriju muzeja Revoltella na sporedu koncert "Prima Trieste". To je serija koncertov, ki jih organizira gledališče Verdi z Združenjem Chromas in s podporo dežele F—JK, Združenja Alpe-Jadran in tržaške občine. Nastopila bosta Annamaria MORINI (flavta) in Enzo PORTA (violina). Na sporedu Mandanici, Xenakis, Gervasoni, Ghirardi, Piacentini, Guarnieri. Repentabrska cerkev V nedeljo, 4. oktobra, ob 11. uri bo na sporedu zadnji koncertstare glasbe, ki jih prireja Gallus Consort in Deželni sedež RAI pod pokroviteljstvom Tržaške pokrajine. Nastopili bodo: Pietro ZAZ-ZETTA, Anna maria BIANCONI, Walter BARBIERO, Emilio MOTTA, Gian Do-menico BUSATO, Laura M1RRI, Daniele MILANESE in Paolo PREVEDELLO. Gotska cerkev v Šttvanu V ponedeljek, 5. oktobra, ob 20.30 se zaključi šesta koncertna sezona 'Timav-ske note ", ki jo prireja PUNTO MUSI-CALE iz Sesljana. Nastopili bodo solisti: sopranistka Livia Valentinsig, kontralt Giacinta Simon, tenor Luca Dordolo, bas Leonardo Palmigiani, Carla Agostinello in Reana De Luca (klavir), Stefano Bembi (harmonij) in zbor GALLUS pod vodstvom Stojana Kureta. [»lorija GABRIJEL STUPICA Pregledna razstava del na papirju MARKO KRAVOS Novi pridelek poezije Tržaška knjigarna in TKGalerija vabita na otvoritveni dogodek nove sezone, ki bo danes, 1. oktobra 1992, ob 17.30 v Ul. sv. Frančiška 20 v Trstu. Razstavo bo predstavila Tatjana Pregl, pesniško zbirko Obzorje in sled Tone Pavček. Iz nje bo bral Vladimir Jurc. Ob sodelovanju muzeja Cekinov grad in Državne založbe Slovenije. razstave V galeriji Tržaške knjigarne bodo danes ob 17.30 odprli razstavo GABRIJELA STUPICE ter predstavili novo zbirko poezij MARKA KRAVOSA z naslovom "Obzorje in sled". Na otvoritvi bo slikarja Gabrijela Stupico predstavila Tatjana Pregl, pesnika Marka Kravosa pa Tone Pavček. V galeriji Muzeja Revoltella v Ul. Diaz 27 je na ogled razstava 'Od Canove do Burrija - Muzej se predstavlja". Na sedežu letoviščarske ustanove v Miljah, Ul. Roma 20, je na ogled razstava slikarke M. GABRIELLE PELIZZON SEGALLA na temo "Amazzonia". Razstava bo na ogled do 3. oktobra. V zborni dvorani in knjižnici pedagoške fakultete, Ul. Tigor 22 je na ogled do 15. novembra razstava starih zemljevidov Italije in sveta z naslovom "Imago mundi et Italie". V galeriji Cartesius je še danes odprta razstava slikarke RENATE DE MAT-TIA. V občinski galeriji razstavlja slikar IRENEO RAVALICO. Razstava bo odprta še danes od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. V palači Costanzi je na ogled do 11. oktobra razstava 39 portretov tržaških žensk, predstavnic tukajšnje buržoazije, pod naslovom "Ženske in primadone, dve stoletji zgodovine in mestne kronike". V gledališču Miela bodo jutri, 2. oktobra, ob 21. uri odprli razstavo o Beatle-sih z naslovom MEMORABILIA, na kateri bodo na ogled plošče, slike, letaki in razni predmeti, ki jih je zbral Guido Tof-foleti. V galeriji Rettori Tribbio 2 bodo v soboto, 3. t. m., ob 18. uri odprli razstavo slikarke LEONOR FINI. Razstava bo na ogled do 16. oktobra. V Bridarjevi hiši v Devinu bodo v soboto, 3. oktobra, ob 18.30 odprli razstavo likovnih, keramičnih in grafičnih izdelkov. Razstava bo odprta do 16. oktobra s sledečim urnikom: ob delavnikih od 16. do 18. ure in ob praznikih od 10. do 13. ter od 15. do 18. ure. šolske vesti Osnovna šola Marica Gregorič Stepančič pri Sv. Ani prireja za šolsko leto 1992/93 tečaj slovenskega jezika za odrasle. Potrebne informacije dobite na tel. št. 812214 ali 773411. razne prireditve SKD Barkovlje vabi na PRAZNIK KA-RAMALOV v nedeljo, 4. oktobra. Začetek ob 16. uri. Barkovljanska skupnost vabi vse, posebno še noše, v procesijo Rožnovenčne Matere božje, ki bo v nedeljo, 4. oktobra, po maši od 8. ure. Slovenski kulturni klub (Ul. Donizetti 3) vabi v soboto, 3. oktobra, na letošnje prvo srečanje z besednim ustvarjalcem. Gost večera bo pesnik, pisatelj in režiser ŽARKO PETAN - avtor znanih radijskih, gledaliških in televizijskih iger, romanov, pravljic, pesmi... najbolj znani so njegovi aforizmi, trenutno pa režira kot gost prvo odrsko postavitev Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta. Začetek točno ob 18.30. Združenje prijateljev Podlonjerja prireja v Ljudskem domu II. izdajo Okto-berfesta 2., 3., 4., 9., 10. in 11. oktobra. V ponedeljek, 5. oktobra, ob 20. uri bo agronom dr. Mario Gregorič predaval o MOŠTU IN POLJŠČINAH. Srečanje prireja KD Rovte-Kolonkovec na sedežu v UL. Monte Sernio 27 v sodelovanju s Kmečko zvezo. Vabimo vse obdelovalce zemlje. izleti Zveza invalidov. Društvo slovenskih upokojencev v Trstu in KRUT v sodelovanju z Zadružnim centrom za socialno dejavnost prirejajo petdnevni izlet v Salzburg in okolico od 12. do 16. oktobra. Vpisovanje in informacije na sedežu organizacij v Ul. Cicerone 8/b, tel. 360324, od 9. do 12. ure. Cerkveni pevski zbor od Sv. Ivana prireja v nedeljo, 4. oktobra, avtobusni izlet v Bovec in še kam. Na razpolago je še nekaj mest; za informacije tel. na št. 211192 ali 579035 v večernih urah. Kulturno društvo in ženski pevski zbor Ivan Grbec iz Skednja organizirata v nedeljo, 4. oktobra, izlet v Rezijo. Vabita člane in prijatelje, da se jima pridružijo. Informacije vsak dan od 12.30 do 14.30 na tel. št. 383495. SKD Grad in Zadruga Ban organizirata v nedeljo, 4. oktobra, izlet v Kobarid in okolico. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Informacije in vpisovanje v trgovini jestvin A. Vidali, tel. 211387. Sindikat upokojencev CGIL Devin-Nabrežina prireja v soboto, 24. oktobra, izlet v Čedad - Častelmonte. Za informacije telefonirati na št. 200036 ali 200007. kino včeraj - danes ARISTON - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 Nel continente nero, r. Marco Risi, i. Diego Abatantuono. EXCELSIOR - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 II tagliaerbe, r. Stephen King. EXCELSIOR AZZURRA - 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 Morte di un matematico napoletano, r. Mario Martone, i. Carlo Cecchi. NAZIONALE I - 15.30, 17.40, 19.55, 22.00 Basic instinct, r. Paul Verhoeven, i. Michael Douglas, Sharon Stone, □ NAZIONALE II - 15.45, 17.15, 18.50, 20.30, 22.15 Peter Pan, prod. Walt Dis-ney. NAZIONALE III - 16.30, 18.15, 20.15, 22.15 Moglie a sorpresa, i. Steve Martin. NAZIONALE IV - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 Indocina, i. C. Denevue. GRATTACIELO - 17.30, 19.45, 22.00 Bat-man, il ritorno, i. M. Keaton, M. Pfeif-fer. MIGNON - 15.45, 17.50, 19.55, 22.00 Basic instinct, i. Michael Douglas, Sharon Stone, □ EDEN - 15.30, 21.30 Le due bocche in-gorde, porn., □ □ CAPITOL - 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.10 I sonnambuli, r. Stephen King. LUMIERE - 18.00, 20.00, 22.15 Maledetto il giorno che t’ho incontrata, r. Carlo Verdone, i. Carlo Verdone, Margherita Buy. ALCIONE - 18.30, 20.15, 22.00 Toto l’he-ros, r. J. Van Dormael. RADIO - 15.30, 21.30 Anal nostop, porn., na razna obvestila Primorsko dramsko gledališče -Nova Gorica - gledališka sezona 92/93. Rezervacije abonmajev za tržaške gledalce sprejema ZSKD v Trstu še danes, 1. oktobra. Informacije in prijave ob uradnih urah na tel. št. 635626. Otroški pevski zbor Fran Venturini vabi na vajo, ki bo v soboto, 3. oktobra, ob 14.30 v Kulturnem centru Anton Ukmar Miro pri Domju. V zamislih društva Vigred je ustanovitev mladinskega pevskega zbora, brez tvoje udeležbe to ne bo mogoče, zato te vabimo na prvo vajo-sestanek v društvene prostore v četrtek, 8. oktobra, ob 17. uri. Otroški zborček Vigred otvarja novo sezono in vabi vse stare in nove pevce na prvo vajo, ki bo v društvenih prostorih v ponedeljek, 5. oktobra, ob 16. uri. Danes, ČETRTEK, 1. oktobra 1992 TEREZIJA Sonce vzide ob 6.03 in zatone ob 17.45 - Dolžina dneva 11.42 - Luna vzide ob 11.59 in zatone ob 20.46. Jutri, PETEK, 2. oktobra 1992 BOGOMIR PLIMOVANJE DANES: ob 5.01 najnižja -12 cm, ob 11.09 naj višja 36 cm, ob 18.18 naj nižja -37 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 19,1 stopinje, zračni tlak 1016,1 mb rahlo narašča, brezvetrje, vlaga 67-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 21,9 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Giuliano Staraci, Luca Del Piero, Michele Inchiostri, Angelica Vargiu, Michele Tomasulo. UMRLI SO: 89-letna Rosa Sincovich, 86-letni Giuseppe Colarich, 56-letni Mario Bellulovich, 91-letna Ida Tirreni, 79-letna Licinia Sirotti, 70-letni Enrico Pre-donzan, 77-letni Guido Marchesi, 83-let-ni Edmondo Conti, 80-letna Albina Pečar, 95-letni Luigi Carciotti, 79-letna Elsa Sarchi Bardelli, 94-letni Luigi Sculin, 61-letna Bruna Muraro, 88-letna Maria Svetina, 81-letna Erminia de Mattia, 83-letna Giovanna Mischitz, 84-letna Lucia For-nasaro, 79-letna Maria Cappel, 71-letni Vincenzo Jannuzzi, 72-letni Giuseppe Birsa, 88-letni Renato de Leitenburg, 92-letna Maria Hlača, 62-letni Arrigo Visen-tin. SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 28. septembra, do nedelje, 4. oktobra 1992 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Mazzini 43 (tel. 631785), Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija) (tel. 281256), Ul. Flavia 89JZavlje) (tel. 232253). FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Mazzini 43, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Ul.Combi 17, Ul.Flavia 89 (Žavlje). FERNETIČI (tel. 416212) - samo po te-lefoni za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30. Ul. Combi 17 (tel. 302800). ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA SKD Vigred prireja plesni tečaj. Za prijave tel. na št. 200865 od 15. do 16. ure ali 200679 od 20. do 21. ure od ponedeljka do petka. Shinkai k. k. sporoča, da se prične tečaj joge na Opčinah v Rekreatoriju Čampo Romano v ponedeljek, 5. oktobra, ob 20. uri - v osnovni šoli v Saležu v sredo, 7. oktobra, ob 20. uri. Za pojasnila in vpisovanje tel. na št. 327488. Občina Devin-Nabrežina prireja tečaje angleščine, nemščine, slovenščine, kitare in računalništva. Interesenti lahko dvignejo vpisne pole v uradu za Stike z javnostjo in prevajanje (soba št. 20) na Občini, tel. 6703111, od 9.00 do 11.30 do sobote, 10. oktobra 1992. ŠD Mladina Resco - baletni odsek - obvešča, da se pričnejo treningi danes, 1. oktobra, v šolskih prostorih OŠ Albert Sirk v Križu. Za I. skupino ob 16. uri, za II. in III. skupino ob 17. uri. Sprejem novih gojenk in potrditev vpisa bo na mestu samem. SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom - Danes, 1. oktobra, začetek rednih tečajev rekreativne telovadbe po ustaljenem urniku. Vpisovanje istočasno. KRUT obvešča, da se začnejo v torek, 13., in v četrtek, 15. oktobra, tedenske plavalne ure v bazenu v Strunjanu. Vpisovanje in informacije na sedežu KRUT, Ul. Cicerone 8/B, jutri, 2. oktobra, od 9. do 12. ure, tel. 360324. Klub prijateljstva in Slovenska Vin-cencijeva konferenca bosta praznovala god sv. Vincencija Pavelskega in začetek delovnega leta v torek, 6. oktobra, s sv. mašo in družabnostjo pri šolskih sestrah pri Sv. Ivanu v Trstu, Ul. delle Doccie 34. Začetek ob 16. uri. Vabljeni člani in prijatelji. ZSKD prireja ciklus plesnih delavnic Jesen skozi gib za otroke od 5. do 12. leta. Vodi koreograf Igor Jelen. Začetek v petelč, 16. oktobra. Informacije in prijave do 9. oktobra pri ZSKD, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 635626, vsak dan, razen ob sobotah, ob uradnih urah. ŠZ Bor sporoča, da se bo začela telovadba za starejše rekreativke jutri, 2. oktobra, ob 17. uri. Kontovelska župnija bo proslavila svojega farnega zavetnika sv. Hieronima s slovesno sv. mašo v nedeljo, 4. oktobra, ob 10. uri. Sledilo bo družabno srečanje v prostorih župnišča. Toplo vabljeni. URAD ZA INFORMACIJE KZE Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. __________mali oglasi_______________ OSMICA je odprta v Borštu pri Zaharju. PRODAM črno domače grozdje mešane sorte merlot, cabernet in refošk. Tel. na št. 228803 ali 228658. AVTO glass 1000 coupč, letnik 64, rdeče barve, opravljen tehnični pregled, vedno v garaži, prodam zaradi neobnovit-ve vozniškega dovoljenja. Tel. na št. 220363 v večernih urah. PRODAM pando 30, letnik 82, v dobrem stanju. Tel. v večernih urah na št. (040) 251139. VOLVO 740 turbo intercooler, v odličnem stanju, letnik 85, ABS, klima, pomična streha, stereo, prodam. Tel. tajnica 827493, ob delavnikih 366633 -Vali. PRODAM kombi fiat ducato panorama v odličnem stanju, 9 sedežev, letnik 88, prevoženih 70.000 km. Telefonirati na št. 213791 v večernih urah. PRODAM A 112 abarth, letnik 82, v zelo dobrem stanju, 2.300.000 lir. Tel. na št. 417025 od 20.30 do 21.30. PRODAM audi 90, v odličnem stanju, letnik 86. Za informacije tel. na št. 229329. PRODAM avto alfa romeo 33 guadrifog-lio verde, letnik 89, po ugodni ceni. Tel. na št. 943207 od 19.30 do 20.30. PRODAM renault 4, letnik '88. Telefonirati v večernih urah na št. 574807. PRODAJAM kuhinjo v dobrem stanju po ugodni ceni. Tel. na št. 55353. RESTAVRACIJA nujno išče izkušeno kuharico za pomoč v kuhinji. Tel. na št. 226294. GOSPA srednjih let, z dolgoletno prakso pri delu z otroki in dojenčki, išče zaposlitev kot varuška otrok ali hišna pomočnica. Tel. na št. 212646. RESNA gospa, srednjih let, z znanjem administrativnega in vsega domačega dela, išče zaposlitev. Tel. na št. (0481) 533960. PRODAM rastlino - figovec (Dendron) visoko 2 metra, primerno za lokal. Tel. na št. (0481) 33090. menjalnica 30. 9. 1992 TUJE VALUTE BANKOVCI TRST TUJE VALUTE FIXING MILAN BANKOVCI TRST Ameriški dolar 1100. - Švicarski frank 940.— Nemška marka 815.— Avstrijski šiling 117.—" Francoski frank 230.— Norveška krona 195.— Holandski gulden ... 720,— Švedska krona 215.— Belgijski frank 38,— Portugalski eskudo . 8,50 Funt šterling 2070.-- Španska peseta 11.— Irski šterling 2150. Avstralski dolar 850.— Danska krona 209. - HUF 10.— Grška drahma 5,80 ECU —- Kanadski dolar 950.— Slovenski tolar 13,50 Japonski jen 9,40 Hrvaški dinar 3,25 Jasna Corrado Merlak jutri v gledališču Rossetti sklad mitje cuka piše jelka cvelbar Še o potrebah in željah otrok Slovenska harfistka Jasna Corrado Merlak bo že drugič v dveh letih nastopila kot solistka v okviru prestižne jesenske simfonične sezone tržaškega gledališča »Giuseppe Verdi«. Potem ko je novembra 1990 izvajala »Koncert Timave«, ki ji ga je posvetil tržaški skladatelj Fabio Vidali, se bo jutri predstavila v gledališču Rossetti tržaški, v soboto pa v Športni palači videmski publiki z eno najbolj očarljivih stvaritev svetovne koncertne literature, to je dvojnim koncertom za flavto, harfo in orkester Wolfganga Amadeusa Mozarta. Jasna Corrado Merlak ima za sabo prestižno glasbeno kariero. Potem ko je že pri petnajstih letih zmagala na mednarodnem glasbenem tekmovanju v Parizu, se je njena poustvarjalna umetniška pot nenehno vzpenjala. Koncertirala je že na neštetih domačih in tujih odrih in vseskozi žela občudovanje in navdušenje. Ob njej bo na jutrijšnjem koncertu nastopil flavtist iz Firenc Mario Ancillotti, ki je je nastopal kot prva flavta v orkestru italijanske radiotelevizije in ima za sabo veliko solističnih izkušenj, kot na primer na festivalih v Berlinu, Barceloni in Benetkah. Orkester gledališča Verdi bo tokrat vodil madžarski dirigent Carl Milles, ki sodi po svoji formaciji in kulturi v dunajski oz. srednjeevropski glasbeni tok. Poleg Mozartove skladbe s solističnim nastopom Jasne Corrado Merlak bo vodil partituri, ki sta mu posebno blizu, to sta Smetanova simfonič- na pesnitev »Moldava« in Schu-mertova simfonija »Incompiuta«. Jutrijšnji koncert bo tudi priložnost za predstavitev še neizvedene simfonije belgijskega skladatelja Luca Brewaeysa, zmagovalca lanskoletnega Mednarodnega skladateljskega tekmovanja »Mesta Trsta«. Ponovitev jutrijšnjega koncerta bo, kot rečeno, v soboto v videmski športni palači »Primo Carne-ra«, saj se vsa letošnja jesenska simfonična sezona gledališča Verdi odvija na dveh tirih. Jasna Corrado Merlak Če smo se že prejšnji teden posvetili razmisleku, kaj pravzaprav potrebujejo naši otroci, smo mogli ugotoviti, da se včasih dolgočasijo tudi otroci takih staršev, ki jim resnično skušajo vse nuditi, ker imajo možnost in so svojim otrokom dovolj blizu. Mogli pa smo tudi razmisliti o dejstvu, da je otrok resnično zadovoljen le takrat, ko se počuti varnega, do take mere, da ga niti spremenjena situacija ne vrže popolnoma iz tira. Otrok mora torej Osvojiti svojo vlogo in dobiti občutek, da je tudi sam marsičesa sposoben. Take občutke pa otrok lahko dobi, če mu vzgojitelji - predvsem starši in učitelji - zaupajo oziroma "vanj verjamejo". Sicer pa se kaj rado zgodi, da se otrok spoznava samo skozi negativne pojave. Navajen je, da se nad njim zmrdujejo le zato, ker je nekaj napačnega storil ali počel. Sčasoma lahko pride do večjih otrokovih težav v obnašanju v šoli, v družbi in doma. Takrat moramo iskati terapevtovo pomoč. Kaj pa počne terapevt v takih primerih? Z velikansko potrpežljivostjo mora na novo zgraditi to, kar je bilo porušeno. Natančno išče ob vsakem srečanju z otrokom način, kako bi mu dokazal, da ima tudi on, ki je o sebi zgradil tako negativno sliko, lastna pozitivna nagnjenja, sposobnosti in talent. Skratka terapevt išče način, kako bi v takem otroku povečal samozavest. Terapevt otroku pomaga, da sam odkrije, česa je sposoben - sam spozna: to pa znam narediti! To pa pomeni, da ni dovolj, če starši otroku izkazujejo samo ljubezen - nedvomno je to zelo pomembno, toda še ni dovolj. Otrok mora občutiti varnost okolja, kljub temu, da tega pretresajo spremembe in dogodki. To pa hkrati pomeni, da starši ne smejo brez resnične potrebe obvarovati otroke vsake negativne situacije -pomembneje je, da otrok doživi tudi negativne situacije, se jim postavi po robu, pri teh pa mora čutiti starše ob sebi z nasvetom, predvsem pa z zaupanjem. Preobremenjeni starši, ki nikoli nimajo časa otroku pustiti, da bi sam nekaj zahtevnejšega poskusil, ker bi pač trajalo preveč časa, prav gotovo niso vir občutka varnosti. Otroci sicer res lahko prenesejo obdobja, ki jih navdajajo z negotovostjo, vendar le v primeru, da gre le za kratek čas. Nekaj škode nastane iz tega, vendar le take, ki jo lahko popravimo. Pomembno pa je, da se starši zavedamo, ko so otroci "težavni", zakaj je do tega prišlo. Predvsem pa v teh primerih, ko vemo, zakaj so taki, ne nasedimo na splošno rešitev -kazen. Taka kazen bo otroku odvzela še zadnji občutek varnosti. Rešitev poiščimo drugje. Če je mati preobremenjena, naj poišče pravo pomoč. Končno mora razumeti, da mora poskrbeti tudi za samo sebe, ugoditi lastnim potrebam in ne le potrebam otrok. Tudi sama ima svoja lastna zanimanja, na katera je že morda pozabila in več ne ve, kaj je ugodje, kaj ji daje dober občutek, kaj pravzaprav sama želi. Največkrat pride do takih materinskih preob- remenitev takrat, ko ima mati več majhnih otrok. Enostavno vse postane dolgočasno in kronično. Zato moramo poskrbeti za to, da bomo vse to preživeli ugodno in v takih obdobjih tudi nekaj privoščili lastnemu duševnemu zdravju. Tak nadpovprečni stres kaj kmalu lahko preraste v navado in celo v škodljivo navado. Vsem postane popolnoma samo po sebi razumljivo, da mora mati v takem obdobju pač skrbeti in misliti le na otroke. Temu pa je treba narediti konec. Če si bo namreč mati v mejah razsodnosti znala nekaj privoščiti tudi v takih okoliščinah, bo to služilo tudi njenemu psihičnemu ravnovesju in torej otrokom in družini. Nič več ne bo medlega nezadovoljstva, ampak le jasna hotenja. In že smo zopet pri tem, kaj pravzaprav otroci potrebujejo. Otroci potrebujejo jasna in razumljiva pravila igre. Vedeti morajo, kaj je ostalim članom družine prav, kaj še lahko prenašajo in česa ne marajo. Vse to pa je stvar doslednosti. Nedoslednost staršev je namreč prvi vzrok za to, da otroci izgubijo občutek za red in občutek varnosti. Nedoslednost lahko izvira iz matere, ki sicer ne dovoli otroku, da bi kaj jedel neposredno pred kosilom, ko pa prav ne more več in v posebno živčnih situacijah popušča, namesto da bi vztrajala pri začetnem pravilu. Tu pa se odpira že naslednje vprašanje: zakaj popušča? Morda zato, ker prenaša na otroka lastne potrebe in popustljivost do same sebe zaradi neizpolnjenih želja? Morda zato, ker se ne čuti dovolj varno? Dovolj upoštevano? ' današnji televizijski in radijski sporedi u i m h n rai i____________________ 6.50 Aktualno: Unomattina, vmes (7.00, 8.00, 9.00, 10.00) dnevnik 1 9.05 Nan.: Mancuso F.B.I. 10.05 Nad.: Dance Academy 11.25 Dok.: Un solo mondo 12.00 Variete: Unofortuna 12.25 Vreme in dnevnik 12.35 Nanizanka: La signora in giallo (i. A. Lansbury) 13.30 Dnevnik iri Tri minute 14.00 Film: Scarpette rosse (dram., VB 1948, r. Po-well-Pressburger, i. Mo-ira Shearer) 16.15 Film: II seme della vio-lenza (dram., ZDA 1955, i. Glenn Ford) 17.55 V Parlamentu in vesti 18.10 Variete: Aspetta e ved... Rai (vodi E. Brigliadori) 18.40 Aktualno: Čas izbir 19.40 Aktualno: II našo di Cleopatra 19.50 Vreme in dnevnik 20.25 Nogomet: Torino-Norr-koping (pokal UEFA) 22.20 Nočni dnevnik 22.40 Glasba: Nočni rock 23.05 Dokumenti: II rischio e 1'obbedienza 24.00 Dnevnik in vreme 0-30 Danes v Parlamentu 0-40 Rubrika opolnoči RAI 2 6.50 Variete: Videocomic 7.00 Nanizanke in risanke 9.30 Rubrika: Verdissimo 9.50 Film: Hatschipouh (fant., Nem. 1980) 11.25 Nanizanka: Lassie 11.50 Kratke vesti 11.55 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.30 Gospodarstvo in vreme 13.45 Aktualno: 100 ključev za Evropo 13.50 Nadaljevanki: La Glinica della Foresta Nera, 14.40 Santa Barbara 15.25 Film: Un uomo chiama-to Charro (vestern, ZDA 1969, i. E. Presley) 17.05 Aktualno: Ristorante Italia (vodi A. Clerici) 17.20 Iz Parlamenta in vesti 17.30 Nan.: Un caso per due 18.35 Športne vesti 18.45 Nanizanka: Hunter 19.45 Dnevnik in šport 20.30 Variete: Uno, due, tre... RAI (vodijo B. Dei Rossi, Giancarlo Magalli, Renato Zero) 23.15 Dnevnik in vreme 23.35 Concerto inedito 0.35 II cappello sulle 23 1.20 Film: Resurrection (dram., ZDA 1980) ^K. RAI 3 7.00 Sat News, pregled tiska 11.05 Televideo 11.35 Tečaj angleščine ZDA 12.00 Kratke vesti iz Milana 12.10 Krožek ob dvanajstih 13.30 Izobr. odd.: Dottore in... 14.00 Deželne vesti 14.10 Popoldanski dnevnik 14.25 Drobci jazza 14.45 Dok.: Body matters 15.15 Dok. DSE: Šola se posodablja 15.45 Samo za šport: IP v triatlonu, 16.05 rubrike o rugbyju, 16.25 Di mano in mano, 16.45 biljard 17.20 Športna rubrika: Derby 17.30 Nanizanka: I mostri 17.55 Dok. oddaja: Reka 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Risanke: BlobCartoon 20.05 Aktualno: Una cartolina spedita da A. Barbato 20.30 Film: Baby Boom (kom., ZDA 1987, r. Charles Shyer, i. Diane Keaton) 22.30 Dnevnik ob 22.30 22.45 Aktualno: Milano Italia 23.40 Posebnosti TG 3 0.30 Dnevnik in vreme 0.55 Filmske novosti 1.05 Film: Splendori e mise-rie di Madame Royale T Žr TV Slovenija 1 | 10.30 Spored za otroke: Kovaška pravljica (r. Marjan Frankovič), 10.50 Norčije v živalskem vrtu 11.00 Šolska TV: Lev N. Tolstoj, 11.30 učne težave našega šolarja 12.00 Poročila 12.05 TV dnevnik BIH, 30.9.92, (pon.) 12.55 Video strani 14.55 Napovednik 15.00 Športna sreda (pon.) 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Spored za otroke: nad. Priča, 17.40 Živ žav 18.30 Svetovalno izobraževalna oddaja: Že veste 19.10 Risanka 19.20 Napovedik 19.30 Dnevnik, vreme in šport 20.05 Žarišče 20.35 Košnikova gostilna 21.40 Tednik 22.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 22.55 Poslovna borza 23.05 Napovednik 23.10 Sova, vmes nanizanki Dragi John in Gabrielov ogenj 0.20 Video strani [UP) TV Koper 16.00 TV novice - Oresedici 16.05 Otroški spored: Čarobna svetilka 17.00 Dok.: Sodobna umetnost 17.30 Dok. film: Mladi pevci iz Turrite 18.00 Slovenska kronika, Studio 2 19.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.30 Nadaljevanka: Ryan 19.55 Nan.: Crime Story 20.45 Aktualna tema: Meridiani 21.25 Eurogol 21.55 Vsedanes - TV dnevnik 22.05 Glasbena oddaja: Juke box (vodi Alex Bini) | ^ TV Slovenija 2 16.45 Sova (pon.), vmes nan. Radio FM in Gabrielov ogenj 18.00 Regionalni programi -Slovenska kronika 19.00 Videolestvica 19.30 TV dnevnik BIH 20.00 Nanizanka: Gozdarska hiše Falkenau 20.30 EP v košarki 22.00 Umetniški večer, vmes portret Andreja Hienga in gled. predstava MGL Izgubljeni sin C CANALE5 6.30 Aktualno: Na prvi strani 8.30 Nanizanka: VVebster ^■05 Variete: Maurizio Co- stanzo Show (pon.) (1.20 Nan.: I Jefferson (1.45 Variete: Ore 12 13.00 Dnevnik TG 5 * 3.20 Variete: Non e la RAI . (vodi E. Bonaccorti) 4.30 Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa) 5-00 Aktualno: Agenzia ma-trimoniale, 15.30 Ti amo parliamone (vodi Marta 1R Flavi) ■00 Otroški variete: vmes ri-1 n sanke in kviz ■00 Kviza: OK il prezzo e giusto, 19.00 La ruota della fortuna 0.00 Dnevnik TG 5 ■25 Variete: Striscia la noti-20 Zia 40 Film: Io sto con gli ippo-potami (kom., r. Joe Bug-neh i. Bud Spencer, Te- 22 renče Hill) 23 |, Nan.:IRobinson 5 Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes 2 2 (24.00) Dnevnik TG 5 -i č, Striscia la notizia 0 Nočni spored RETE 4 ITALIA 1 ODEON 8.30 TG 4 vesti 8.55 Nanizanki: Tre nipoti e un maggiordomo, 9.20 Strega per amore 9.45 Nadaljevanke: General Hospital, 10.00 Marcelli-na, 11.00 Ines 11.30 Aktualno: A časa nostra 13.00 Nadaljevanka: Sentieri 13.30 TG 4 vesti 13.50 Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti) 14.00 Nad.: Sentieri, 14.20 Maria, 15.15 Io non čredo agli uomini, 15.50 La sto-ria di Amanda, 16.25 Ce-leste, 17.00 Febbre d'a-more, nato TG 4 vesti 17.45 Aktualno: Lui lei 1'altro 18.15 Kviz: La cena e servita 19.00 TG 4 vesti 19.25 Rubrika o lepoti 19.30 Nadaljevanka: Gloria 20.30 Film: Harry, ti presento Sally (kom., ZDA 1989, r. Bob Reiner, i. Meg Ryan) 22.30 Film: Io, mammeta e tu (vodi Corrado Tedeschi) 23.15 TG 4 vesti 23.30 Nanizanke: Murphy Brown, Avvocati a Los Angeles, Lou Grant, vmes (23.55) horoskop 6.30 Pregled tiska 6.40 Otroški variete, aktualnosti in risanke 9.15 Nanizanke: Baby Sitter, 9.45 La časa nella prate-ria, 10.55 Hazzard, 12.15 La donna bionica, 13.15 I vicini di časa 13.45 Otroški variete: Ciao ciao in risanke 16.00 Variete: Unomania 16.05 Nan.: Troppo forte 16.35 Variete: E’ pericoloso šport 16.55 Glasba: Twin Clips 17.25 Nan.: Agli ordini papa 17.55 Nogomet: Ujpest-Parma (za pokal pokalov 19.30 Odprti Studio 19.40 Studio šport in vreme 19.45 Varieteja: Benny Hill Show, 19.55 Karakoe 20.30 Film: Terrore in citta (dram., ZDA, i. Chuck Norris) 22.30 Film: Se tutt va bene sia-mo rovirtati (kom., It. 1983, r. S. Martini, i. Gigi Sammarchi, Andrea Roncati) 0.30 Odprti studio 0.40 Pregled tiska 0.50 Studio šport 13.00 Risanke 14.30 TV film: II terrore del West (kom., i. Don Knotts, A. Godfrey) 15.30 Nadaljevanka: Viviana 16.15 Film: Non ti pago! (kom., It. 1943, r. C.L. Bragaglia, i. E. De Filippo, Paolo Stoppa) 18.00 Nadaljevanka: Veronica (i. Veronica Castro) 19.30 Risanke: He Man 20.00 Nan.: Laverne & Shirley 20.30 Film: Psycosissimo (kom., It. 1961, r. Steno, i. Raimondo Vianello, Ugo Tognazzi) 22.45 Aktualna oddaja: Odeon Regione TMC 8.30 Nanizanki: Batman, 9.00 Trnek Driver 10.00 Rubruka: Ženska TV 10.45 Nan.: Doris Day Show 12.15 Variete: Kosilo z Vilmo 13.00 TMC News in šport 14.00 Film: Missione segreta (vojni, ZDA 1945, r. Mer-vin LeRoy, i. Van Johnson, Spencer Tracy) 16.25 Variete:: Amici mostri 17.25 Rubrika: Ženska TV 19.15 Aktualno: Dietro lo spec-chio (vodi Ivo Mej) 19.30 Varoiete: SPQM News (vodi Enrico Montesano) 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Variete: Specchio delle mie brame (vodita G. Magalli, Clarissa Burt) 22.30 TV film: L.B.J. - I primi anni (biog., ZDA 1986, r. Peter Werner, i. Randy Quaid, Morgan Brittany) 0.15 Vesti: TMC News 0.35 Film: L'esca (dram., ZDA 1973, r. Leonard Horn, i. Donna Mills) 2.00 Aktualno: CNN News TELEFRIULI_____________ 11.00 Telefriuli non stop 15.30 Fantasilandia 16.55 Kratke vesti 17.00 Starlandia 18.00 Nan.: 1 giorni di Brian 19.00 Večerne vesti 19.30 Nan.: Giovani ribelli 20.00 Dok.: Zgodovina ZDA 20.30 Nad.: I ragazzi di via Pa-nisperna (zadnji del) 22.15 Ena rastlina na dan 22.30 Nočne vesti 23.15 Rubrika: Belo & Črno TELE 4_______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Simon iz Ruta; 8.55 Slovenska lahka glasba; 9.30 Pesmi nove dobe: New Age; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Stereofonski kocert; 11.30 Odprta knjiga: Most na Drini (r. Marko Sosič, 4. del); 11.45 Kantav-torji in šansonjeji; 12.00 V deželi čarobne palice; 12.20 Potpuri; 12.40 MePZ Oton Zupančič iz Štandreža; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Evergreeni; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: poklon Kogoju ob stoletnici rojstva; 18.00 Četrtkova srečanja; 18.30 Blues; 19.20 Zaključek sporedov. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 8.05 Radio plus; 11.30 Pregled domačega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.45 Iz tujega tiska; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17.; 18.30 Varnostna kultura; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Večerna podoknica; 23.05 Literarni nokturno: Pesmi; 23.15 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30,14.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba in koledar; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val - Na rešetu: 8.45 Informacije; 9.00 Pesem tedna; 10.30 Primorski val; 11.00 Hladno-Toplo-Vroče; 12.30 Opol-dnevnik; 13.00 Jagode in podoknice; 15.00 Hit; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 16.30 Aktualna tema; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos RS. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.45 Kulturni koledarček; 7.50 Astrološki kotiček; 8.20 Block notes; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Uganka; 9.00 Turneje; 9.35 Glasbene želje po telefonu; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 13.45 Edig Galletti; 14.00 Želja po glasbi; 14.45 Glasbene novice in recenzije z Angelom Baiguero; 16.00 Popoldne ob štirih; 16.05 Promocija plošče; 16.20 Kulturni koledarček; 16.35 Boutigue Gallus vam prelaga; 16.50 Rock-slovar; 17.20 Single tedna; 17.32 Zgodovina rocka; 18.00 Souvenir d’Italy; 18.45 Čas je za jazz; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 17.30 The story of...; 21.00 Radio ga ga. Najbrž Morra namesto Gentileja, ki zaradi tega napada KD Občinski svet naj bi danes rešil problem drugega svetovalca PSDI Kot je župan napovedal na koncu ponedeljkove seje, se bo občinski svet v Gorici ponovno sestal danes ob 9. uri. Dnevni red bo v bistvu isti kot v ponedeljek, ko so odobrili eno samo točko in sicer odstop socialdemokratskega svetovalca Vincenza Es-posita. Prav zapletena vprašanja okrog njegove nadomestitve bodo prva, ki jih bodo morali danes razrešiti občinski svetovalci. Kot smo poročali, je namreč prvi neizvoljeni na listi PSDI dr. Luciano Gentile, ki pa kot podpredsednik in torej pravni zastopnik družbe SDAG (v kateri je z večinskim deležem soduleže-na občina) ne more biti hkrati tudi občinski svetovalec. Ta ugotovitev temelji na dokaj nedvoumnih zakonskih predpisih in takega mnenja je, kot kaže, velika večina občinskih svetovalcev. Najbolj verjetna rešitev je torej, da občinski svet Gentilejeve izvolitve ne bo potrdil in bo preskočil kar na naslednjega na kandidatni listi PSDI, tj. na zdravnika Amedea Mor-ro. Dr. Morra je sicer predsednik nadzornega sveta občinskega doma za ostarele, kar spet povzroča vprašanja o legitimnosti, korektnosti ali vsaj politični oportunosti združevanja te funkcije in svetovalskega mandata, vendar se zdi, da v tem primeru prevladuje mnenje, da zakon te dvojne funkcije ne prepoveduje. To je torej najbolj verjetna rešitev zapletenega problema, ki je v ponedeljek izzval dolgo razpravo in nekaj vroče krvi. Najbolj razburjen je seveda neposredno prizadeti dr. Luciano Gentile, ki krivi KD, da ga je pustila na cedilu, medtem ko je v preteklosti v enakem primeru zagovarjala svojega svetovalca Ma- ria Leardija, ki je bil prav tako hkrati podpredsednik SDAG. Po drugi strani se KD, ki se je v tem mandatu že dvakrat "opekla" s podobnimi zadevami in je sodišče nato razveljavilo izvolitev njenih svetovalcev Ape in Damiana, sklicuje na nedvoumne zakonske predpise in pravi, da če je bila v preteklosti storjena napaka, ni to razlog, da bi jo sedaj ponavljali. Liberalna svetovalka Franca Graniti Majo pa s tem v zvezi polemizira, da ima očitno Gentile »samosvoje pojmovanje legalnosti«, ki da se ne ujema z njenim. Po drugi strani pa tudi sam Gentile ne kaže nobenega namena, da bi se odpovedal podpredsedniškemu mestu pri SDAG (morda zaradi večje odškodnine, ki jo tam prejema, se je zbadljivo spraševal marsikdo na ponedeljkovi seji občinskega sveta), čeprav bi rad bil zakonom navkljub tudi občinski svetovalec. V neuradnih razgovorih je celo zagrozil, da, če večinski partnerji ne bodo podprli te njegove "pravice", bo PSDI vzela v pretres možnost izstopa njenega odbornika Rodolfa Žiberne iz občinske uprave. Grožnja je v teh za večino gotovo nelahkih časih ostra, najbrž pa je prav zato ne gre jemati prav dobesedno. Socialdemokrati namreč doživljajo tudi sami precej huda notranja razhajanja: le v ponedeljek je njihov tretji svetovalec Baiocchi napovedal, da zapušča stranko in bo odslej v občinskem svetu kot neodvisen, pa tudi sam Espositov nenadni odstop je najbrž znak nesoglasij v stranki. Zaradi tega opazovalci pričakujejo, da se bo pač moral Gentile sprijazniti s stvarnostjo in prepustiti mesto v občinskem svetu naslednjemu. Lepa kulturna in verska slovesnost v Rupi Nova okna v cerkvi Daroval jih je slikar Andrej Kosič Župna cerkev sv. Marka v Rupi je bogatejša in prijetnejša. V nedeljo popoldne so namreč blagoslovili nova poslikana okna, ki vnašajo v prostor toplino in domačnost. Za olepšanje in obogatitev cerkve je poskrbel v Rupi rojeni goriški slikar, akvarelist Andrej Kosič, ki je pripravil osnutek, ih „ Ena Zenska, en avtomobil Y 10 m eno potovanje v Egipt OD 10. SEPTEMBRA DO 5. OKTOBRA 1992 BOŠ LAHKO ZADELA POTOVANJE V EGIPT; ČE ŽE IMAŠ TEKOČI RAČUN CONTODONNA s° EN AVTOMOBIL Y 10 b BO MORDA TVOJ. \l ™X ii JO n Jr i; CASSA Dl RISPARMIO <| Dl GORIZIA 3 = P< S GLAVNA AGENCIJA - GORICA 2Š Odobril jo je goriški občinski odbor na torkovem zasedanju Podražitev prevoza otrok s šolabusi Slovenski učenci iz mesta še ne vedo, ali bo občina tudi njim zagotovila prevoz Javna služba za prevoz učencev v šole bo sicer z nekajtedensko zamudo glede na začetek šolskega leta začela v Gorici delovati v ponedeljek, 5. oktobra. Tako je na torkovem zasedanju sklenil občinski odbor, ki je obenem odločil, da bodo prevoz otrok letos dali v zakup zasebnemu podjetju Petruz iz Roman-sa. Novost je v zamenjavi podjetja, saj je to službo imel lani v zakupu drug zasebnik. Uporabnike pa bo gotovo bolj zanimala druga novost in sicer skoraj 50-odstotna podražitev službe, ki jo je prav tako odobril občinski odbor v torek: prevoz bo letos stal 10 tisoč lir mesečno, medtem ko je do lani stal 6.500 lir. Četudi je v odstotkih podražitev občutna, pa je absolutna vrednost stroška še vedno znosna. Možen je tudi celoletni abonma, ki velja 80 tisoč lir. S tem v zvezi naj povemo, da na didaktičnem ravnateljstvu za slovenske šole v Ul. Brolo še vedno čakajo, kaj bo občina odgovorila na vlogo za razširitev službe tudi v korist otrok iz mesta. Šolabusi so namreč doslej zagotavljali le prevoz iz predmetnih območij. Upoštevajoč, da so v goriški občini ostale le še tri slovenske šole in da šolo v Ul. Brolo obiskujejo tudi učenci iz južnega dela mesta, bi bilo logično in pravično, da bi tudi njim zagotovili prevoz, saj je za mnoge med njimi pot do šole daljša kot pa za vrstnike iz predmestnih predelov. Občinski odbor se je ukvarjal tudi z drugim vprašanjem s področja prevozov in je vzel v pretres načrt za sanacijo uprave mestnih avtobusnih prevozov, ki naj bi ga v kratkem sprejel občinski svet. Nadalje so odborniki odobrili strošek za restavriranje slike svetih Hilarija in Tacijana iz grajske zbirke, ki jo je neznani vandal poškodoval v začetku leta. Župan Tuzzi je na seji tudi uradno sporočil, da so rajonski sveti izvolili deset predstavnikov, ki bodo skupaj z občinskim svetom volili državljanovega pravobranilca. Drevi bodo odprli letošnji deželni sejem Flash moda Na razstavišču ob ločniškem mostu bodo drevi, ob 18.30 odprli 7. sejem mode. Na prireditvi sodeluje okrog 150 razstavljalcev, ki predstavljajo nad 500 blagovnih znamk. Prireditev, ki bo tudi v prihodnje ostala osrednja in pravzaprav edina tovrstna prireditev v Furlaniji Julijski krajini, kakor sta na predstavitvi v Vidmu zagotovil predsednik Goriške trgovinske zbornice dr. E. Bevilacgua in predsednik deželne ustanove za razvoj obrtništva Faleschini, omenjena ustanova je namreč soorganizator sejma, bo trajala do 5. oktobra. Dogajanje na sejmu bo v glavnem v popoldanskem in večernem času, popestrili pa ga bodo nastopi znanih pevcev, novinarjev in nasploh medijskih osebnosti in seveda modni defileji. Po napovedih naj bi se današnje otvoritvene slovesnosti udeležil vladni podtajnik, poslanec Giulio Camber. La Rete svetuje Brancatiju naj se zares umakne iz politike Deželni odbornik Brancati, je v svojstvu odgovornega v resorju za zdravstvo in še prej za socialno skrbstvo naredil kar nekaj stvari in to mu velja vsekakor priznati. Še dolgo pa se bo o njem govorilo kot o odborniku, ki je v razmeroma kratkem razdobju temeljito menjal svoje poglede glede organizacije javnih bolnišnic na Goriškem. Dobršen del zaslug, če bomo v prihodnjih desetletjih imeli dve polovični ali nikoli dokončani bolnišnici na Goriškem že zdaj pripisujejo njemu. Del zaslug pa je treba vsekakor prepustiti tudi vladnim strankam, ki pa, kot kaže, zaradi tega si niso pridobile večjega konsenza. Nasprotno. Dr. Mario Brancati pa pred odhodom v pokoj — nedavno tega je namreč napovedal, da ne bo več kandidiral za deželo — obljublja tudi nekakšno protiutež, seveda, zmeraj na področju zdravstva, klestenju, ki ga je opravila vlada. S samoprispevkom sto tisoč lir, naj bi si vsi občani v FJK zagotovili, tudi v prihodnje, brezplačno zdravniško in specialistično oskrbo. Bolj kakor ta predlog, o katerem bo najbrž še veliko razprave pa je "presenetila" odbornikova izjava, da zapušča deželno vlado (seveda ob koncu mandata). Na to izjavo je včeraj, zelo kritično in polemično odgovorilo gibanje La rete, ki zadevo predstavlja v pravi luči. V tiskovnem poročilu "La rete" ugotavlja, da dr. Brancati podcenjuje inteligenco občanov, ko skuša to svojo odločitev prikazati kot nekakšno korajžno dejanje. Resnica je precej drugačna: Brancati zaključuje svoj tretji mandat in po internih pravilih stranke, ki ji pripada (KD) je to skrajna meja za opravljanje neke, oziroma iste funkcije. Torej je sestop "s stolčka na Deželi" pravzaprav nujen. Vendar, pojasnjuje "La Rete", dr. Brancati ne odhaja v zasluženi pokoj, kar bi se mu po tolikih letih trdega dela tudi prileglo, marveč ima že pripravljeno mesto po meri. Zamenjal bo dosedanjega predsednika Goriške hranilnice dr. Antonia Tripanija, tudi ta prihaja iz vrst KD, ki je tudi opravil podobno kariero. Ob tem La rete opozarja da predstavlja prav primer Brancati tipičen primer določenega načina izvajanja politike, ki pa ga je potek dogodkov po svetu in posebej v Italiji dokončno spodnesel. In končno La rete svetuje odborniku Brancatiju, naj si vendarle privošči zasluženi pokoj, saj je za skupnost že storil veliko. Tiskovno poročilo gibanja La rete je podpisal koordinacijski odbor. Kdaj obnovitev smerokazov? Pokrajinska odbornica za promet Marilisa Bombi je že pred meseci pri pristojnih službah in podjetjih posredovala, da bi poskrbeli za zamenjavo dosedanjih smerakozav, ki imajo še zmeraj oznako države, ki je ni več, z novimi, ki bodo italijanske in tuje avtomobiliste usmerjali v Slovenijo. Te dni je odbornica Bombijeva pristojne oblasti in urade vnovič opozorila na potrebo da se znaki vendarle zammenjajo. Tako izhaja iz krajšega poročila pokrajinske uprave, ki dodaja, da je pred časom tudi Prefektura naredila primerne ukrepe ter povabila občine, pokrajinsko upravo, državno podjetje AN AS in družbo Autovie Venete, da poskrbijo za prilagoditev smerokazov novi stvarnosti. Doslej je kot se zdi, edino le go-riška občina in to že pred meseci, poskrbela za nove smerokaze, opaziti je bilo nekaj zasebnih pobud, v kratkem pa je pričakovati obsežnejše spremembe. razne prireditve Goriška knjižnica Franceta Bevka in Literarni klub v Novi Gorici vabita danes na literarno - glasbeno srečanje s pisateljem Andrejem Morovičem in alternativnim glasbenikom Bratkom Bibičem. Srečanje bo jutri, ob 19. uri v prostorih v ulici Gradnikove brigade 25. medtem ko je okna izdelal steklarski mojster Ciril Stojko iz Ajdovščine, vgradilo pa jih je podjetje Tabaj iz Štandreža. Krajani so se v nedeljo v lepem številu zbrali na slovesnosti ob blagoslovu, ki ga je opravil škofov vikar za Slovence dr. Oskar Simčič in nato prisluhnili še kulturnemu sporedu, nastopu otroškega in mešanega pevskega zbora Rupa/Peč. Poleg domačinov so se slovesnosti udeležili tudi številni gosti in pa v drugih krajih živeči Rupenci. Profesor Marko Vuk je po krajši predstavitvi arhitekturnih značilnosti cerkvice, za katero se domneva, da je nastala na prelomu petnajstega v šestnajsto stoletje, o čemer naj bi pričal tudi kamniti portal v izrazito gotskem stilu, in po krajšem zgodovinskem opisu (prej je bila podružnična cerkev, od leta 1947 pa je sedež samostojne župnije Rupa/Peč) obrazložil simboliko treh poslikanih oken, dveh na glavni ladji in okna na južni strani prezbiterija. Na oknu na levi strani glavne ladje so uprizorjeni evharistični simboli, na desnem božje ljudstvo in hrepenenje po Bogu, okno v južni steni prezbiterija pa je poslikano z motivi, ki nekako ponazarjajo človekovo fizično in duševno blagostanje, mir, domačnost. Naj omenimo še, da se je nedeljske slovesnosti udeležil tudi slikar Andrej Kosič, ki so se mu predstavniki župnijske skupnosti ob tej priložnosti posebej zahvalili. (Na sliki- nastop otroškega pevskega zbora - foto Klemše). razna obvestila Družba se dobi danes, 1. oktobra ob 19.30 na Placuti. KD Kras Dol-Poljane pripravlja plesni tečaj. Sestanek interesentov bo v šoli v Dolu danes, 1. oktobra, ob 19.30. Sekcija VZPI—ANPI Jamlje/Dol priredi v nedeljo, 18. oktobra ob 15. uri tradicionalni Partizanski piknik v Jamljah, pri Marjotu Pahorju. Prijave, do vključno 12.oktobra sprejemajo Ettore Moro, Mario Croselli in Karlo Kobal. Sekcija vabi vse, ki se nameravajo piknika udeležiti, da se čimprej prijavijo. Slovenski dijaški dom Simon Gregorčič v Gorici, ul. Montesanto 84 - tel. 533495 sporoča, da sprejemajo prijave za šolsko leto 1992/93 in nudijo informacije vsak delavnik od 10. do 14. ure razen ob sobotah. ZSKD sporoča, da njen urad posluje po običajnem urniku: ponedeljek in četrtek 8.00-14.00 in 16.00-18.00, torek, sreda in petek 8.00-15.30. Društvo slovenskih upokojencev za Goriško obvešča člane in članice, da se začne telovadba za upokojence danes, 1-oktobra ob 14.45 v telovadnici Kulturnega doma. Vabljeni! kino Gorica VITTORIA 20.15-22.00 »Američani«. Igrata Al Pacino in Jack Lemmon. Zmagovalec na Festivalu v Benetkah z najboljšim igralcem (J. Lemmon). CORSO 17.30-22.00 »Basic instinct«. VERDI 17.30-22.00 »Batman, il ritorno«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Al Moro - dr. Alesani, Trg. De Arniči5 10 - tel. 530268. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Alla Salute - dr. Fabris - ul. Cosulich 117 - tel. 711315. pogrebi Danes v Gorici, ob 10.20 Maria Zoff vdova Calligaris iz splošne bolnišnice v Škocjan ob Soči. Razstava Janeza Pirnata v ljubljanski Mestni galeriji Svojstven umetnostni izraz poln igrivosti in poetičnosti JIRI BEZLAJ Te dni praznuje kipar Janez Pirnat svojo šestdesetletnico. Ob tej priložnosti je pripravil razstavo slik na kamnitih ploščah v ljubljanski Mestni galeriji. Pred nekaj manj kot tridesetimi leti je Janez Pirnat pritegnil pozornost kritike in občinstva s ciklusom kamnitih skulptur. V njih se je kazalo avtorjevo zanimanje za arhitekturo in posebna ljubezen do zgodovinskih slogov in kiparstva preteklih dob. Skrajno stilizirane ženske figure v narodnih nošah so delovale kot osamosvojeni arhitektonski elementi, kot stebri, ki se jim kapitel spremeni v ploskovito nakazan obraz in kanelure v gube draperije. Ob njih se nehote domislimo v stebre ujetih figur z gotskih portalov ali pa kariatid, ki včasih zamenjajo stebre grških templjev. Kasneje so še večkrat vrne k temu motivu, a na drug način. Želja po liričnosti in igrivosti prevlada nad strogostjo togih, skoraj geometrijskih oblik začetnih del. Od tu dalje je videti, kot da ga razvoj modernega kiparstva in njegovi tokovi komaj še zanimajo. Ustvari si lasten umetnostni izraz, neodvisen od sočasnih iskanj in prizadevanj drugih avtorjev. Zaradi ljubke poetičnosti in nezapletenosti svojega sporočila, so njegovi kipi izjemno priljubljeni tudi pri najširšem občinstvu. Pirnat je nagnjen k eklekticizmu, ki je v večji ali manjši meri opazen prav v vseh obdobjih njegovega ustvarjanja. Črpa tako iz egiptovske in mezopotamske umetnosti kot iz klasičnega indijskega kiparstva ali celo, kot mali skulpturi-ci iz rdečkastega portugalskega marmorja iz leta 1983, iz polinezijske umetnostne zakladnice. Vedno pa ga pritegneta dovršena estetika in pretanjenost - v egiptovski umetnosti ne monumentalna sila blokovnega kiparstva stare države, temveč bolj dovršena lepota in eleganca izdelkov Eh-natonove dobe, v indijski tradiciji ne erotična vitalnost zgodnje budistične skulpture, temveč manieristična ljubkost, ki jo kažejo kipi s templja v Kajurahu. Pri iskanju vplivov kajpak ne moremo prezreti njegovega profesorja na akademiji, Frančiška Smerduja, ki mu je soroden v svojem liričnem razpoloženju, niti velikega Meštroviča, katerega pompozni heroizem je včasih začutiti v nekaterih Pirnatovih reliefih, deloma pa tudi v ciklusu narodnih noš. Vsi raznorodni viri, iz katerih si je kipar zgradil svojo lastno oblikovalsko maniro, imajo nekaj skupnega. Gre za posebno spoštljiv odnos do kiparskega gradiva - do kamna. Prav tenak posluh za naravo kamna, mojstrsko obvladovanje zakonitosti obdelave in občutljivo menjavanje obdelanih in neobdelanih površin in različnih faktur pa je tisto, kar - Janez Pirnat: Visoka pesem, plošča 1. 1988 poleg emocionalnega naboja - povzdiguje Pirnatove kipe nad raven zgolj dopadljivih izdelkov. Celo pri svojih slikarskih poizkusih, ki so ta hip razstavljeni v Mestni galeriji, se ne odpove svojemu ljubljenemu materialu. Natanko kamnite plošče nepravilnih oblik s še opaznimi krožnimi sledovi kamnoseških žag na površini slika erotične prizore. Barvo uporablja skrajno zadržano, kot je običajno za kiparja, a kljub monokromatičnosti se mestoma poigrava s slikovitimi efekti. Bledost kamna, ki proseva skozi tanke nanose barve, ustvarja podobne učinke, kot jih lahko nudijo postarane, nekoliko obledele freske, in s tem še poudari številne aluzije na renesančne mojstre stenskega slikarstva. Ker so plošče poslikane na obeh straneh, jih ni bilo mogoče razstaviti na za slike običajen način, to je na steni. Arhitekt, ki je postavljal razstavo, je rešil problem tako, da jih je vpel v varjeno železno konstrukcijo, ki izredno učinkovito poseže v prostor galerije in deluje že prav kot minimalistična skulptura in s svojo neverjetno sugestivnostjo nemara celo nekoliko zasenči prepričljivost slik, ki naj bi jim služila le za postament. Nasprotje med starinsko patino slikarij in izrazito aktualno prostorsko organiziranostjo konstrukcije, ki jih nosi, ustvarja možnosti številnih novih interpretacij, ki pa jih avtor ni imel v mislih. G. Stupica in M. Kravos v TK Galeriji V TK Galeriji bo danes, ob 17.30 prva razstava v novi, deseti sezoni, ki ni več namenjena samo Prikazom likovne umetnosti, temveč bo ponudila tudi priložnosti za spoznavanje pesništva. Tako bo že današnja prireditev združevala slikarski in pesniški izraz. Prvi del bo prikaz risb, temper in pratik pred dvema letoma umrlega slikarja Gabrijela Stupice, ki je pred natanko desetimi leti od-Prl razstavno dejavnost TK Galebje (umetnika bo predstavila Tat-jnna Pregl), drugi del pa bo predstavitev nove pesniške zbirke Obzorje in sled tržaškega pesnika Clarka Kravosa, ki ga po predstavil Tone Pavček, njegova dela pa bral Vladimir Jurc. Gabrijel Stupica: Črna nevesta ____________glUvU_______Jože pirjevec Troje portretov ob robu kongresa Vsako srečanje, na katerem sodeluje veliko ljudi, je po svoje zanimiv špektakel, saj vsakdo od udeležencev prinaša s seboj svojo življenjsko izkušnjo, svoje probleme, svojo zgodbo. Kongres, ki smo ga pravkar končali na tržaški univerzi, in na katerem je tekla razprava o kulturni integraciji v novi Evropi, je bil v tem smislu posebno dražljiv, saj so na njem sodelovali ljudje iz šestnajstih držav in različnih profesionalnih profilov: literati, zgodovinarji, sociologi, filologi, dramaturgi, politiki. Kot eden od organizatorjev kongresa, sem bil seveda stalno v pogovoru z njimi, toliko bolj, ker so večinoma stari prijatelji. Naj za današnjo gloso izrišem tri portrete in obnovim nekaj pogovorov, ki sem jih razvil ob robu kongresa. Viktor Novikov je umetniški vodja gledališča v Peterburgu. Spoznala sva se, ko smo navezali stike med našo in njihovo gledališko hišo, in začeli načrtovati gostovanje v bivši Sovjetski zvezi. Novikov je ruski Žid, obdarjen z zvrhano mero iskrive inteligence in človeške topline, kateri se preprosto ni mogoče odtegniti. Ta razgledani in po svoji osnovni naravnanosti ekstroverzni človek, živi danes v globoki stiski: z ene strani kot intelektualec, izgnan iz tople grede, v kateri je stari režim čuval ljudi njegove vrste, z druge pa kot član skupnosti, ki je iz neznanih in temnih vzrokov, prisotnih v kolektivni psihi, izpostavljena strastnemu sovraštvu. Antisemitizem se je namreč na vso moč razpasel v Rusiji, ker, da parafraziram pesnika, "nekoga pač moraš sovražiti '. Viktor pa je preveč pameten človek, da bi tožil za starim režimom, čeprav je v njem bolje živel kot v novem. V ponazoritev situacije mi je povedal, da je imel v gledališču na razpolago poseben telefon s samo štirimi številkami. Takšen telefon so imeli vsi ljudje na položajih v Leningradu. Služil je za komunikacije med njimi in za reševanje sprotnih potreb in problemov (predvsem privatnih), kar je pač močno olajšalo življenje nomenklature. »Sedaj,« je re- kel, »je telefon še tu, a nikogar ni, ki bi lahko priskočil na pomoč.« Seveda so bili na višjih ravneh še drugi in bolj ekskluzivni telefoni, ki so postali simbol novega razreda, katerega osnovna skrb je bila, kako ostati na oblasti. Samo v Sovjetski zvezi, je bil mogoč stavek, kakor ga je slišal Viktor iz ust nekega visokega partijskega funkcionarja, ki je po predstavi na sprejemu popil preveč vodke: »Če ljudstvo ni zadovoljno z našo vlado, ga bomo zamenjali.« Jerzy Borejsza je moj prijatelj že dvajset let. Spoznala sva se, ker sva se oba zanimala za sorodne zgodovinske teme in sva v stalnem, čeprav ne pogostem stiku. Pri Jerzyju mi je všeč njegova ironija, ki jo blaži nenavadna pozornost in smisel za medčloveške odnose. Pred nekaj meseci je bil imenovan za direktorja poljskega kulturnega centra v Parizu, kamor se je umaknil, da se odtegne morečemu vzdušju, ki vlada danes v Varšavi. Kot laik je tudi on potisnjen v nadvse neprijeten položaj, saj danes na Poljskem ne moreš biti dober državljan, če nisi tudi goreč katoličan, in če svoje vere ne izkazuješ čimbolj javno. Za proslavo dvestoletnice prve poljske ustave je ambasada v Parizu organizirala kar 15 maš, katerih naj bi se seveda udeležil ves diplomatski zbor. »Ko sem v dvorani polni ljudi, rekel, da k mašam ne bom hodil, bi bilo mogoče slišati, kako leti muha.« Ivo Fangeš je v samem vrhu hrvaške intelektualne elite, ne samo zaradi svojega dela na polju literarne kritike, temveč tudi zaradi svojih internacionalnih zvez in ugleda. Pogovor z njim ni nikoli brezpomemben, pa tudi nikoli resnobno učenjaški, saj Frangeš, kar stresa iz svoje zakladnice anekdote, spomine, besedne igre vseh vrst. V današnjem, od vojne zaznamovanem Zagrebu, se človek njegovega tipa ne more počutiti prav dobro. Posredno mi je to povedal, ko je dejal, da se kar oddahne, ko pride v Slovenijo: »Še trava je pri vas bolj zelena.« Zanimanje za zgodovino Južnih Slovanov Ob dvestoletnici rojstva skladatelja Gioacchina Rossinija Maša kot umetniška tvarina Ko je bila še trdna socialistična država, je bila Jugoslavija zanimi-Va kot laboratorij za iskanje novih kožnih poti v socializem. Po krizi Samoupravnega socializma in raz-Padu federativne države je v Ospredju pozornosti sredstev mnogega obveščanja predvsem za-radi vojnih grozot. A tudi v tem Primeru kot laboratorij, sicer ne-jjativen, travmatičnega nereševa-Ja napetosti, ki so se nakopičile v fridesetih in več letih socialistične vladavine. Italijanska revija »Storia e dos-ler«, ki jo soureja znani francoski ^9 o do vinar Jacgues Le Goff, je ja-narja letos posvetila svoj »dossi-sj/ koreninam krvave jugoslovan-e krize, v svoji septembrski šte-n ki pa odaljeni preteklosti (od oha^.a Slovanov na Balkan do dobja Habsburškega cesarstva) od°v nekdanje Jugoslavije. To j,--Z°rnost revija namenja nekda-? Jugoslaviji v prepričanju, da je godovina Balkana - tudi mimo Se 9edije današnjih dni - bistvena avina evropske zgodovine. Rn0SSier<< sta uredila Marina dr,,Sl.*n Jože Pirjevec (ki je med km Prispeval tudi esej o vij60 • uP0rih), sodelovali pa ni italijanski in slovenski zgo- dovinarji. Raznim esejem je priložen tudi seznam pomembnih datumov od VI. stoletja do leta 1526, vzporedno s tem pa seznam najpomembnejših dogodkov v svetovnem merilu v istem časovnem razdobju. Iz revije Storia e dossier: Ciril in Metod (rokopis iz XII. stoletja) LUISA ANTONI Letos proslavljamo dvestoletnico rojstva velikega italijanskega skladatelja Gioacchina Rossinija, avtorja kar 38 opernih del. Med številnimi koncerti, ki so mu letos posvečeni na vseh koncih in krajih, bo v ponedeljek veličasten in pomemben koncert tudi v štivanski cerkvi. Ob tej priložnosti bodo izvajali Rossinijevo Peti-te Messe Solennelle, pri kateri bo nastopil tudi pevski zbor J. Gallus, ki ga vodi Stojan Kuret. Maša je zelo važen del naše kulturne dediščine. Konec 1 tisočletja se je njena struktura ustalila v formo, ki jo poznamo danes. Sestavljata jo dva obreda: Proprium Missae in Ordinarium Missae; le-ta vsebuje pet nespremenljivih tekstov skozi vso liturgično leto. Nasprotno predstavlja Proprium besedila, ki se menjujejo glede na posamezne praznike. Po baročnem obdobju je maša, ki je bila do tedaj zelo važen element vokalne liturgije, postala vse bolj posvetnega značaja in se spremenila v izrazito umetniško tvarino. Take vrste je Petite Messe solennelle, ki je nastala pod peresom Gioacchina Rossinija. Dokončana je bila leta 1863 v verziji za štiri soliste, mali zbor, dva klavirja in harmonij, izdana pa je bila leta 1869 v Parizu. Za avtorja je pomenila zelo intimno delo, tako da so se prve izvedbe pri grofici Louise Pillet-Will, 24. aprila 1865, udeležili samo prijatelji. Petite Messe je sestavljena iz sedemnajstih delov. Uglasbena besedila so deli Ordinariuma: Kyrie eleison, Gloria, Čredo, Benedictus in Sanctus (ki predstavlja v tem primeru celoto, kar opravičuje dodatek moteta O salutaris hostia) ter Agnus Dei. Trodelni Kyrie eleison, ki je prvi sestavni del Ordinarium-a Missae, se začne z ritmično klavirsko sekcijo premikajočih se oktav, ob kateri je Rossini nato dodal štiri sole. Drugi del, Christe eleyson, je v strogo kontrapunktističnem stilu samo v izvedbi glasov. Tretja sekcija pa je zopet Kyrie eleyson. Začetek Glorie postavi v ospredje barvni odnos klavirja in harmonija, ki ga nato zbor dopolni. Temu veličastnemu uvodu sledi dolga pavza, po kateri oktave klavirja vodijo v postopen začetek štirih glasov. Gratias agimus je tercet alt, tenorja in basa, ki se razvija ob klavirski spremljavi po ritmu barkarole. Iz Domine deus kjer ima melodija svoj izraz v tenorskem glasu, nas klavirska coda pelje h Qui tollis, duet ženskih glasov, v katerem lahko zasledimo spomin na Rossinijev operni stil. Ouoniam je napisan za bas solo, Cum sancto špiritu pa žaključi Glorio v dvojni fugi, za izvedbo katere je potreben zelo kvaliteten zbor. ■* Začetni del Čreda ima kot navodilo »Allegro cristia-no«, ki ga izvajajo zbor, soli in klavir. Crucifhcus, ki predstavlja drugo sekcijo Čreda, pa izraža aktualnost Rossinija: sopran razvija zelo modulirano melodijo, spremljava klavirja pa nas v ponavljanju sinkop in v harmoničnih odnosih spominja na svet bluesa. Naslednji del Et ressurrexit za sole in zbor izrazil barvne možnosti odnosa glasov in instrumentov. Et vitam venturi saeculi, Amen za sole in zbor zaključi Čredo z veličastno fugo. Značilen je Prelude religieux za klavir, ki nas uvede v zelo intimno občutje in obenem predstavlja Rossinijev stik z Bachom v preteklosti in s Frančkom v bodočnosti. Sledi kratek solo harmonijuma, ki »more« antiguo pripravi vokalno intonacijo Sanctusa za same glasove. Agnus Dei je zaključek maše. Po polglasnem klavirskem uvodu nas alt približa Bellinijevemu vokalnemu svetu, kateremu odgovorijo soli in nato zbor. V Petite Messe solennelle Rossini ponudi sebe in svoje zmogljivosti glasbi in Bogu, kateremu je tudi kompozicija posvečena. Kot pravi Paolo Isotta v hipotetičnem posnemanju Palestrine, Bacha, Beethovna in Liszta, se ta Maša najbolj razlikuje od Rossinijevega stila, vendar predstavlja najbolj osebno delo in njegovo mojstrovino. Italijani uspešni v sinočnjih povratnih srečanjih prvega kola v treh evropskih nogometnih pokalih Danes še Torino ter Parma Slovenci so končali svojo pot POKAL PRVAKOV SCT OLIMPIJA - MILAN 0:3 (0:1) STRELCI: Massaro v 31', Rijkaard v 48', Tassotti v 84'. SCT OLIMPIJA: Simeunovič, Pod-gajski, Englaro, Djuranove, Hadžiala-gič, Vrabac, Protega, Milinovič, Uba-vič (v 71' Želko), Valentinčič, Topič. MILAN: Rossi, Tassotti, Maldini, Donadoni, Nava, Baresi, Evani (v 46' Eranio), Rijkaard, Boban, Gullit (v 61' Simone), Massaro. SODNIK: Ulrick (ČSFR); GLEDAL- CEV: 12 tisoč: OPOMIN: Eranio. LJUBLJANA — Ljubljančani so po pričakovanju končali svojo pot v evropskih pokalih, vendar so se sinoči proti neprimernemu močnejšemu nasprotniku (spomnimo se samo, koliko Berlusconi troši za nakupe najboljših igralcev, ki jih nudi tržišče) dobro držali, imeli so tudi dve zreli priložnosti za zadetek, poleg tega pa bi se z večjo prisebnostjo vratarja Simeunoviča lahko izognili dvema goloma Gullita in soigralcev. Tekmo je zelo motil gost dež, ki se je vlil že uro pred pričetkom samega srečanja. Navkljub nekaterim napovedim je bilo razpoloženje na tribunah in na igrišču prijateljsko, Bobana pa so iz Hrvatske prišli pozdravit sorodniki in številni znanci. Začetek je bil v znamenju Milanovih igralcev, ki so si ustvarili tri priložnosti za gol, dve z Maldinijem in eno z Massarom. Za zadetek je poskrbel Massaro, ki je zaključil akcijo, katero je začel Tassotti, nadaljeval Donadoni in »izpilil« Maldini s podajo v kazenski prostor. Olimpija ni štedila z močmi in je poskusila tudi nekaj prodorov, vendar ni delala prevelikih preglavic gostom. V 2. polčasu je vstop Evanija, ki je zamenjal Erania, nekoliko bolj poživil igro Milana in po samih 3 minutah je Rijkaard z udarcem z glavo podvojil. Olimpija bi lahko znižala zaostanek v 58. minuti z Ubavičem in v 79. minuti s Hadžialagičem, vendar je bil Rossi obakrat na mestu. Končni izid je postavil Tassotti po osebni akciji.. POKAL POKALNIH ZMAGOVALCEV ATLETICO MADRID - BRANIK MARIBOR 6:1 (2:1) STRELCI ZA ATLETICO: Alfaro v 17', Juanito v 45', Sabas v 480 (11-met-rovka), Gomez v 69', Aguilera v 80', Tarana (avtogol) v 85’, ZA BRANIK: Bičakčič v 22'. GLEDALCEV: 3.000. POKAL UEFA BELVEDUR IZOLA - BENFICA 0:5 (0:1) STRELCI: Domingos v 21', v 46' in v 70', Pinto v 56', Cesar v 88' BELVEDUR IZOLA: TalajiČ, Perkat, Ružnič, Kraja, Tosič, Ban, Čuček, Gregorič (Zupanc), Zobec, Rudonja in Vel-kovski. BENFICA: Silvino, Ouina, Helder, Madeira, Veloso, Ferreira, Araulo (Cesar), Domingos, Pinto, Soares, Schvvarz (Kuckov). SODNIK: Vilenber (Niz); GLEDALCEV: okrog 4.500. IZOLA — Pričakovani izolski nogometni praznik ni povsem uspel. Predvsem je bilo manj gledalcev od pričakovanj, pa tudi ozračje ni bilo prav nič nogometno, saj je bolj spominjalo na prijateljsko tekmo. Marjonovi varo- vanci tudi niso uspeli doseči velikega cilja - zadeti mreže slovite Benfice, čeprav je bil Velkovski zelo blizu, ko je v 54. minuti dobil sijajno žogo in se znašel sam pred Silvinom. Toda malo je okleval, kot da se je ustrašil in rutinirani vratar mu je žogo snel z noge. Benfica je zasluženo visoko zmagala, saj je ves čas diktirala tempo; k dobri igri, boljši kot donia, pa so ji pomagali Izolani, ki so igrali bolj odprto. In videli smo nešteto sijajnih akcij, pri katerih je predvsem blestel Pinto, kot izreden realizator pa se je izkazal Domingos, ki je dosegel tri gole, dva pa mu je odlični nizozemski sodnik razveljavil zaradi nedovoljenega položaja. Prvi napad je v 3. minuti sprožil Araulo, potem pa so si akcije kar sledile do velike napake Perkata, ki je Domingosu podaril žogo, ta pa jo je poslal preko nemočnega Talajiča v mrežo. V drugem delu so gostje utrujenost gostiteljev povsem izkoristili in izpeljali serijo akcij, iz katerih so dosegli še štiri lepe gole, med katerimi je najlepšega dosegel Pinto po akciji branilca Helderja. Pri Izoli, ki je z igro vendarle zadovoljila, je bil še najboljši Mladen Rudonja, hitronogi napadalec iz Kopra, ki pa v soigralcih ni imel posnemalcev. Po tekmi je bil Ivič zadovoljen: »Sijajno smo se počutili v Izoli in ker nam je Izola "ponudila" več prostora, smo tudi odigrali, kot sem načrtoval.« Izolski trener Marj on pa je bil kar jezen: »Ne morem verjeti, da smo v drugem polčasu prejeli kar štiri gole in vse po vrsti po velikih napakah obrambe.« (Kreft) NAPOLI - VALENCIA 1:0 (1:0) STRELEC: Fonseca v 8' NAPOLI: Galli, Cornacchia, Franci-ni, Pari, Tarantino, Corradini, Crippa, Thern, Careca, Mauro (v 64' Carbone), Fonseca (v 46' Zola). SODNIK: Karlsson (Šve); RUMENI KARTONI: Arroyo, Boro in Cornacchi. GLEDALCEV: 25.000. NAEPELJ — Napoli si je prislužil uvrstitev v nadaljnje kolo že na prvem srečanju v gosteh, ko je premagal Valencio kar s 5:1 (vse zadetke pa je dal Fonseca). Da bi bila mera polna, je tudi tokrat Fonseca dal gol in tako spravil v obup vratarja Gonzalesa. Sicer pa je bilo sinočnje srečanje precej enosmerno. Španci so dopotovali v Neapelj precej demotivirani in tako je lahko domači trener Ranieri poskusil razne variante igre in si celo privoščil, da sta Fonseca in Zola igrala vsak po en polčas. ROMA - VVACKER 1:0 (0:0) STRELEC: Haessler v 50’ ROMA: Cervone, Garzya, Nela (v 46' Bonacina), Piacentini, Aldair, Comi, Caniggia (v 48' Rizzitelli), Haessler, Carnevale, Giannini, Salsano. SODNIK: Sundell (Šve); GLEDALCEV: 23.093. RIM — Tekma gotovo ni navdušila gledalcev. Roma se ni naprezala (v prvi tekmi je zmagala s 4:1), kar je potrdil tudi njen trener Boškov: »Bil je to trening pred 25.000 gledalci,« je dejal, »vendar sem zadovoljen, ker se nihče ni poškodoval, še zlasti pa z nastopom Haesslerja, ki je igral brez strahu, zoperstavljal se je in preigraval tudi s poškodovano nogo.« Tudi trener Avstrijcev, Branko Elsner, je dejal, da je s svojo ekipo tokrat zadovoljen: »Po tem dvojnem spopadu z Romo nimam kaj obžalovati, saj je nasprotnik dosti močnejši od nas, kot je med drugim tudi italijanski nogomet odločno boljši od avstrijskega. Bili bi izločeni tudi če ne bi v prvi tekmi naredili nekaj odvečnih napak.« NA SLIKI AP: akcija s srečanja med SCT Olimpijo in Milanom. A 1 pni POKAL PR’ JAKOV šestnajstina finala 1. tekma 2. tekma Kvalif. SCT Olimpija (Slo) - Milan (It) 0:4 0:3 Milan Riga (Latvija) - Poznan (Polj) 0:2 0:0 Poznan Žaljgiris (Litva) - Eindhoven (Niz) 0:6 0:2 Eindhoven Viking Stavanger (Nor) - Barcelona (Šp) 0:1 0:0 Barcelona Dinamo Bukarešta (Rom) - Lahti (Fin) 0:1 2:0 Dinamo Lyngby (Dan) - Glasgovv Ranger (Škot) 0:2 0:1 Glasgow Ferencvaros (Madž) - Bratislava (ČSFR) 1:4 0:0 Slovan CSKA Sofija (Bolg) - Austria Dunaj (Av) 1:3 3:2 Austria Tavria Simferopol (Ukr) - Sion (Švi) 1:4 1:3 Sion Porto Port) - Union (Luks) 4:1 5:0 Porto CSKA Moskva (Rus) - Reykjavik (Isl) 1:0 4:2 CSKA Moskva Bruges (Bel) - Makabi Tel Aviv (Izr) 1:0 3:0 Bruges Hapoel Nikozija (Ciper) - AEK Atene (Gr) 1:1 2:2 AEK Atene Besiktas (Tur) - Goteborg (Šve) 0:2 2:1 Goteborg Olympique (Fr) - Glentoran (Ško) 5:0 3:0 Olympique Leeds United (Angl) - Stuttgart (Nem) 0:3 4:1 Stuttgart POKAL POK. ZMAGOVALCEV Šestnajstina finala 1. tekma 2. tekma Kvalif. Monaco (Fr) - Nidz Legnica (Polj) 1:0 0:0 Monaco Palloseura (Fin) - Trabzonspor (Tur) 0:2 2:2 Trabzonspor Steaua Bukarešta (Rom) - Bohemians (Irs) 0:0 4:0 Steaua Černomorec (Ukr) - Olympiakos (Gr) 1:0 0:3 Olympiakos Boavista (Port) - Valur Reykjavik (Isl) 0:0 danes Sparta Praga (ČSFR) - Onians (Ško) 1:0 2:1 Sparta Antverpen (Bel) - Glenavon (Irska) 1:1 3:1 Antverpen Cardiff (VVales) - Admira VVacker (Av) 0:1 1:1 Admira Wack. Ujpest Dosza (Madž) - Parma (It) 0:1 danes Aarhus (Dan) - AIK Stockholm (Šve) 3:3 1:1 Aarhus Beggen (Luks) - Spartak Moskva (Rus) 0:0 1:5 Spartak Limassol (Ciper) - Liverpool (Angl) 1:6 1:2 Liverpool Luzern (Švi) - Levski Sofija (Bolg) 1:2 1:0 Luzern Atletico Madrid (Šp) - Maribor (Slo) 3:0 6:1 Atletico Hapoel (Izr) - Feyenoord (Niz) 0:1 2:1 Feyenoord Hannover (Nem) - VVerder Bremen (Nem) 1:3 2:1 VVerder Al | ICC A IBMM Dvaintridesetina finala 1. tekma 2. tekma Kvalif. Anderlecht (Bel) - Hibernian (Ško) 2:2 1:1 Anderlecht Napoli (It) - Valencia (Šp) 5:1 1:0 Napoli Derry City (Irska) - Vitesse (Niz) 0:3 1:2 Vitesse Frem Copenhagen (Dan) - Neuchatel (Švi) 2:2 4:1 Copenhagen Ajax Amsterdam (Niz) - Salzburg (Av) 3:0 3:1 Ajax Real Sociedad (Šp) - Vitoria (Port) 0:3 2:0 Vitoria Spora (Luks) - Sheffield (Angl) 1:8 danes Paok (Gr) - Pariš Saint Germaine (Fr) 0:2 danes Oerebro (Šve) - Malines (Bel) 0:1 0:0 Malines Real Zaragoza (Šp) - Caen (Fr) 2:3 danes Groningen (Niz) - Vac Samsung (Madž) 0:1 1:1 Vac Kaiserslauteren (Nem) - Fram (Isl) 3:0 4:0 Kaiserslaut. Torpedo Moskva (Rus) - Manchester (Angl) 0:0 4:3 Torpedo Celtic Glasgovv (Ško) - Koln (Nem) 0:2 3:0 Celtic Portdovvn (Angl) - Standard Liege (Bel) 0:5 0:0 Standard Mikkelin (Fin) - FC Copenhagen (Dan) 0:5 1:5 Copenhagen Eintracht (Nem) - VVidzevv Lodz (Pol) 2:2 9:0 Eintracht Torino (It) - Norrkoping (Šve) 0:1 danes Hearts (Ško) - Slavija Praga (ČSFR) 0:1 4:2 Heart Rosenberg (Nor) - Dinamo Moskva (Rus) 1:5 2:0 Dinamo M. Anorthosis (Ciper) - Juventus (It) 1:6 0:4 Juventus Auxerre (Fr) - Lokomotiv Plovdiv (Bolg) 2:2 7:1 Auxerre Rapid Dunaj (Av) - Dinamo Kijev (Ukr) 0:1 3:2 Dinamo K. Panathinaikos (Gr) - Craiova (Rom) 6:0 4:0 Panathinai. Belvedur Izola (Slo) - Benfica (Port) 0:3 0:5 Benfica Roma (It) - VVacker Innsbruck (Av) 4:1 1:0 Roma U. Craiova (Rom) - Sigma Olomouc (ČSFR) 0:1 1:2 Sigma Galatasaray (Tur) - Katovvice (Polj) 0:0 2:1 Galatasaray Borussia Dort. (Nem) - Florjana (Malta) 1:0 7:2 Borussia Real Madrid (Šp) - Temišvar (Rom) 1:1 4:0 Real Madrid Botev Plovdiv (Bolg) - Fenerbache (Tur) 1:3 2:2 Fenerbache Športing (Port) - Grasshoppers (Švi) 2:1 1:3 Grasshoppers Drugo kolo bo 21.10. in 4.11.; osmine finala pokala UEFA bo 25.11. in 9.12.; tekme polfinalne skupine pokala prvakov bodo 3.3., 17.3., 7.4., 21.4.; četrtfinale pokala pokalnih zmagovalcev in UEFA bo 3. in 17.3., polfinale 7. in 21.4.; finalni tekmi pokala UEFA bosta 5. in 19.5., finale pokala pokalnih zmagovalcev bo 12.5.; finale pokala prvakov bo 26.5. Sinoči v L kolu košarkarskega tekmovanja za Koračev pokal Koprčani nudili Izraelcem dober odpor Nove težave za Krabbejevo BONN — Težave za tri nemške atletinje, Krabbejevo, Breuerjevo in Derrovo, se niso še končale. Potem ko jih je nemška atletska zveza suspendirala za 4 leta zaradi dopinga, jim sedaj grozi izključitev še iz lastnega društva, Neubrandenburg Cluba. Če bo do izključitve prišlo, verjetno ne bodo mogle več vložiti priziva pri nemški zvezi, saj ne bi več sodile pod njeno jurisdikcijo. Teoretično sicer priziv lahko vloži tudi tisti, ki v zvezo ni včlanjen, vendar o tej možnosti odloča pristojna komisija. Tako ali drugače pa se zadeva hudo zaplete. Dosmrtna diskvalifikacija za Rusinjo Artiomovo MOSKVA — Predsednik ruske atletske zveze Valentin Balahničev je sporočil, da so zaradi dopinga dosmrtno izključili srednjeprogašico Natalijo Artiomovo. Po mitingu v Oslu (4. julija) so jo diskvalificirali za 4 leta, nakar je atletinja, po pisanju agencije ITAR-TASS, skušala še poneveriti rezultate analiz in prevarati sodnike. MICOM MARCUS - MACCABI RISHON 69:89 (42:39) ŠKOFIJE — Športna dvorana Burja. GLEDALCEV: 600. SODNIKA: Ceizel (ČSFR) in PoigJer (Avstrija). MICOM MARCUS: Megle 2, Vide 2, Raynolds 10 (4:5), Mahovič 2, Brodnik 26 (8:10), Kraševec 5, Jagodnik 6, Lapov 14 in Buršič 2. MACCABI RISHON: Salinas 7, Tovvnes 33 (3:3), Berkowitz 29 (6:6), Li-pin 10 (2:3), Roberts 4, Holmes 6 (0:2). Košarkarji Micom Marcusa so uvodno tekmo za Koračev pokal odigrali nepričakovano dobro, pravzaprav odlično, saj so uveljavljeni ekipi iz Izraela, za katero med drugimi igrata bivša igralca Maccabija iz Tel Aviva Berko-witz ter Lipin ter trije temnopolti Američani, nudili vse do zadnjih pet minut izjemno organiziran in uspešen odpor. V prvem polčasu so bili boljša ekipa, povedli so z 9:1, potem pa so jih gostje ujeli in do konca polčasa je bil rezultat tesen - prednost Koprčanov je s trojko zagotovil Brodnik. V drugem delu so Koprčani do rezultata 46:46 držali rezultat, potem pa je Lapov dobil četrto osebno napako in ker ni nastopil Šantelj, so gostje spretno izkoristili svojo višino in na koncu visoko zmagali. Povratno tekmo bo Micom Marcus odigral že v ponedeljek, 5. t.m. v Zio-nu. (Kreft) Zmaga Postojnčanov POSTOJNA — Domači Optimizem je v Koračevem pokalu po zelo izenačenem srečanju sinoči premagal nemško ekipo TVG Trier s 84:80 (41:48). Helios pa je v Domžalah izgubil z rusko ekipo Avtodorožnija s 55:69 (29:32). Domžalčani bodo že jutri igrali povratno tekmo, in to spet doma. Za Clear le trening STEINSEL (LUKSEMBURG) — Ekipa Clear iz Cantuja je v Luksemburgu proti moštvu Amicale opravila le lažji trening in zmagala s 104:65 (60:34). Najboljši strelec Itlaijanov je bil Tržačan Tonut z 20 točkami. Nja omenimo, da bo rimski Messag-gero igral danes v Švici proti ekipi Neuchatel. EVROPSKO KLUBSKO PRVENSTVO Slovenski prvak Smelt Olimpija bo danes v Ljubljani ob 20.30 igrala proti grškemu 01ympiakosu. V gosteh pa bosta zaposlena tako Scavolini iz Pesara, ki bo igral v Wroclawu proti Slasku, kot Knorr iz Bologne, ki bo gostoval v Kijevu proti Budivelniku. Benetton iz Trevisa, skupno s Jouventutom iz Badalone, pa je že v nadaljnjem kolu. Američan Askevv napoveduje odhod REGGIO E MILI A — Ameriški temnopolti košarkar Vincent Askew, ki je od ponedeljka dobesedno »izginil«, se je včeraj nenadoma predstavil na treningu Sidisa. Izrazil pa je željo, da se vrne v ZDA. Društvo je že naveličano muh tega košarkarja in ga bo pustilo, da se vrne v domovino. ODBOJKA - DEŽELNI POKAL ZAULE ORCHIDEA - BOR 3:0 (15:5, 15:6, 15:12). Na turnirju »Alpenliga« Jesenice izenačile proti Bolzanu GORTINA D'AMPEZZO — 2 zmago proti Innsbrucku (5:1) je Al' leghe prevzel vodstvo na skuph1 lestvici na turnirju »Alpenliga« 'j hokeju na ledu. Ostali rezultati '■ kola so naslednji: Villach - G raz 2:2. Lion Milan - Gardena 7:1, Asiago ' Klagenfurt 4:4, Fiemme - Fassa 8:5' Bolzano - Jesenice 5:5, Zeli Am Se® - Feldkirch 3:1. LESTVICA: Alleghe 12 točk, Lio» Milan in Villach 11, Klagenfurt 18' G raz 9, Zeli Am See, Jesenice Innsbruck 8, Asiago 7, Feldkirch Brunico 6, Bolzano 5, Gardena 4, F1' emme ter Fassa 2. Srečanja 8. kola bodo na sporedu 3. oktobra. Disciplinski ukrepi MILAN — Disciplinska komisij^ italijanske nogometne zveze je z eno kolo diskvalificirala štiri igrr” ce, in sicer Luppija in Piolija (Fl0' rentina), Bergomija (Inter) ter R°sS!J ja (Brescia). V B ligi bodo dve k°* počivali Turkylmaz (Bologna), Bi@r hoff (Ascoli) in Costi (Lucchese), efl pa Ferazzoli (Piacenza). Nogometni turnir začetnikov v organizaciji Pol. Opicina Spodbuden nastop in zmaga našega združenega moštva Rokometna pokalna tekma Tesen poraz krasovcev MALO - KRAS 20:19 (11:9) KRAS: Rossi, Klinc, Vremec 8, Oberdan 1, Čebulec 3, Kozlovič 2, Raseni, Milič 3, Fonda, Pertot 2. Krasovi rokometaši so v prvem kolu pokalnega tekmovanja gostovali v Maloju pri Vicenzi in tesno zgubili. Kljub porazu smo lahko -zadovoljni z nastopom varovancev trenerja Božeglava, ki so pokazali dopadljivo igro in se enakovredno borili s solidnim nasprotnikom. Posebno dobro sta se odrezala Vremec in vratar Rossi. Naši bi se lahko tudi izognili porazu, ko jim ne bi v končnem delu srečanja pošla zbranost. Ne smemo pozabiti, da so kra-sovci pričeli s treningi le pred nekaj tedni in seveda še niso v pravi formi. Na tekmi je bilo sicer že razvidno, da bo v tej sezoni glavna značilnost Krasove ekipe kolektivna igra. Kot smo že poročali, so letos pri Krasu komaj uspeli zbrati zadosti igralcev, da bi sestavili ekipo, ki pa bo, kot kaže, mnogo bolj homogena od lanske številnejše postave. Drugo kolo tekmovanj za pokal bo na sporedu v nedeljo, ko bodo krasovci na domačem igrišču igrali proti mladinski postavi S. ZARJA ADRIAIMPEX - OPICINA 3:0 (0:0) STRELCI: Giraldi, Jan Pahor in Longo. ZARJA ADR_IAIMPEX: Jaš Gregori, Carli, Grgič, Černjava, Batič, Longo, Berce, Umari, Štokelj, Primosi, Giraldi, 12. Hrovatin, 13. Pahor, 14. Kapun, 15. Gabrovec. RUMENI KARTOn: Primosi. Na nogometnem turnirju začetnikov, v organizaciji Polisportive Opici-ne, je naša zamejska združena ekipa, ki zastopa bazoviško Zarjo, zasluženo osvojila prvo mesto in bila daleč najboljša ekipa turnirja. To je tudi prva pomembna zmaga naše združene ekipe in spodbuden je tudi skupni obračun, saj so v šritih tekmah dali kar 12 golov, prejeli pa samo enega. Turnirja so se udeležili prav vsi začetniki, saj sta trenerja Primosi in Hafner stalno spreminjala ekipo in poslala na igrišče prav vse razpoložljive igralce, to se pravi nogoemtaše Zarje A in B, oziroma letnikov 1981-82. Postave ekipe so bile vedno enakovredno razporejene, tako da je bila tudi igra skoraj vedno zadovoljiva in na koncu seveda tudi uspeh ni izsotal. Naj omenimo, da so zarjani v svoji skupini zasedli prvo mesto, saj so najprej remizirali z domačini, nato pa kar pregazili Chiarbolo s 5:0. V polfinalni tekmi so s tremi goli odpravili Costa-lungo. Razlika med ekipami je bila vidna, saj so se nasprotniki le s težavo približali v kazenski porostor naših, ki so skoraj vedno imeli pobudo v svojih rokah, tako da rezultat ni bil nikoli vprašljiv. Enako je bilo tudi na finalni tekmi, ko so se spet soprijeli z domačini. Naši so bili močnejši in to zlasti v drugem polčasu, ko so z Giraldijem, Janom Pahorjem in Longom dali vse tri zadetke, potem ko se je prvi polčas končal bez gola. Domačini so se s težavo približali v kazenski prostor, saj so samo dvakrat resno zaposlili vratarja Jaša Gregorija, ki je bil na koncu turnirja izbran za daleč najboljšega vratarja, saj ni prejel gola, takrat ko je posredoval, pa je bil vedno na pravem mestu. Jan Pahor pa je bil s 4 zadetki najboljši strelec turnirja. Za našo združeno ekipo je bil turnir še kako koristna preizkušnja. REZULTATI: Opicina - Zarja Adria-impex 1:1; Zarja Adriaimpex - Chiar-bola 5:0. POLFINALE: Zarja Adria-mimpex - Costalunga 3:0; Opicina -San Luigi 2:0. FINALE ZA 3. MESTO: San Luigi - Costalunga 1:0. FINALE ZA 1. MESTO: Zarja Adriaimpex -Opicina 3:0. LESTVICA: 1. Zarja Adriaimpex, 2. Polisportiva Opicina, 3. San Luigi, 4. Costalunga. NAJBOLJŠI STRELEC: Jan Pahor (Zarja _Adriaimpex); NAJBOLJŠI IGRALEC: Ferluga (Polisportiva Opicina); NAJBOLJŠI VRATAR: Jaš Gregori (Zarja Adriaimpex). (d.gr.) V drugem kolu nogometnega prvenstva najmlajših na Goriškem Mladost zopet ugodno presenetila LUCINICO - MLADOST 1:3 (1:3) STRELCA ZA MLADOST: M. Devetak, D. Ferletič 2. MLADOST: Dem. Devetak, Sergo, Prinčič, Jarc, Petejan, D. Ferletič, M. Devetak, Jelen, Florenin, Gorjan, M. Ferletič (Attolini), Mt. Jarc, Dav. Devetak, Moro, Černič) Doberdobska Mladost nas je ponov-ho presenetila z odlično igro in je povsem zasluženo osvojila drugi zaporedni par prvenstvenih točk. Domača enajsterica velja za dokaj kakovostno rrroštvo, vendar se ga naši niso ustrašili in so od vsega začetka prevzeli pobudo v svoje roke. Tako v prvem kot v drugem polčasu so si mladi Kraševci Ustvarili veliko število ugodnih priložnosti za zadetek, mrežo pa so zatresli »le« trikrat. Domačini se morajo namreč zahvaliti svojemu zares odlične-nru vratarju, ki je branil v velikem slo-9u. Edini gol so domači dosegli z tl^metrovko ter si sem ter tja ustvari kako pol-priložnost, toda dober-uobska obramba je bila vselej na mestu. V naslednjem, 3. kolu igrajo Dober-dobci doma proti moštvu Coma iz istoimenskega kraja. Tekma bo v soboto, 3. t.m. ob 15.30. OSTALI IZIDI 2. KOLA: Pieris -Staranzano 2:1, Mossa - Gradese 7:1, Sanrocchese - Aris 0:6, Romana - Mon-falcone 0:4, Pro Romans - S.Marco 0:0, Corno - Opicina 0:6, Isontina - S. Ser-gio 10:0. LESTVICA: Isontina, Mossa,. Mon-falcone, MLADOST in Opicina 4, S. Marco in Pieris 3, S. Sergio in Aris 2, Gradese in Pro Romans 1, Corno, Romana, Lucinico, Sanrocchese, Staran- zano °' VILI PRINČIČ Disciplinski ukrepi Nastop na turnirju mesta Gorice je Jvuentino dokaj drago stal. Do 9. t.m. sta namreč izključena njena nogometaša Mario Kovic in Massimo Pizzi. Naj omenimo, da je v mladinskem prvenstvu za eno kolo izključen Fabio Valente (Primorje). Mak iz Štandreža premočno zmagal Na Vrhu se je v soboto končal balinarski turnir za memorial Marcela Devetaka, ki ga je priredil balinarski klub Danica - Unitekno. Turnir so premočno osvojili balinarji kluba Mak iz Štandreža, ki so gladko odpravili nasprotnike. Na turnirju je sodelovalo 12 ekip iz raznih krajev na Goriškem na obeh straneh meje. Izločilna srečanja so se odvijala na štirih igriščih na Vrhu in v Sovodnjah. V polfinalni del so se uvrstile ekipe Sokol in Sovodnje ter Društvo upokojencev Nova Gorica in Mak Štandrež. Sovodnje so izločile Sokol s tesnim 11:9, Mak pa je nadigral Novogoričane kar z 9:1. V malem finalu na 3. mesto je nato Sokol z 11:3 premagal novogoriške upokojence, Mak pa tudi v finalu proti Sovodnjam ni našel enakovrednega nasprotnika, saj je zmagal kar z 11:4. Srečanjem je sledilo precejšnje število domačinov in gostov, med njimi tudi žena in hčerka pokojnega člana Vrbovškega balinarskega društva Marcela Devetaka, ki sta tudi podelili pokale prvou-vrščenim. Na košarkarskem turnirju v Nabrežini V nabrežinski telovadnici se je turnir v organizaciji ŠD Sokol končal z uspehom domače postave, ki je v izenačeni in borbeni tekmi premagala mladinsko postavo Kontovela. V finalu za 3. mesto pa je Libertas odpravil Brega, ki je s prikazano igro najbolj razočaral. V prvi polfinalni tekmi je Sokol dokazal, da je forma ekipe zaenkart še nihajoča. Po izredno slabi igri v prvem delu, ko je poprečna ekipa Libertasa vodila že za 15 točk, so Vatovčevi fantje zaigrali kot prerojeni ter dobesedno "pokopali" nasprotnike, ki niso znali več zaustaviti razigranih domačinov. Terčon in Caharija pod košema ter Ušaj z metom iz razdalje so bili v tem srečanju najboljši. V drugem polfinalu sta si bila Breg in Kontovel povsem enakovredna. Obe ekipi nista štedili moči v obrambi, saj je sodnik privolil na "moško" igro in le redkokdaj posegel. V tem duhu so se bolje znašli mladinci Kontovela, ki niso popustili niti za trenutek, medtem ko so Brežanom pošle moči tik pred iztekom srečanja, s trojko v zadnji sekundi pa so le ublažili poraz. S prikazano igro je v vrstah zmagovalcev zadovoljil Danijel Gulič, dobro pa je ekipo vodil Evgen Ban. Pri Bregu je še največ pokazal "pole-tovec" Skerlavaj ter Bandi pod košema. Poraženca Breg in Libertas sta se torej potegovala za tretje mesto, po izenačenju v prvem polčasu pa so se Brežani zmedli in dovolili Tržačanom, da so povedli za 10 točk. V zadnjih minutah so naši zaman skušali nadoknaditi zaostanek, jasno pa je, da mora trener Canciani še urediti igro, saj je novih igralcev precej, z individualno igro pa boj>ozitivnih rezultatov bolj malo. Zelja po prvem mestu in dvoboj »mladi—stari« sta bila značilna za na- peto in raztrgano igro v finalni tekmi med Sokolom in Kontovelom. Prvih 20 minut se je končalo pri skoraj izenačenem stanju 35:33, v 25. minuti pa so Furlanovi fantje povedli za 7 točk. Starc, Terčon in ostali so takoj nadoknadili zamujeno, ter izkoristili neverjetno slabo izvajanje prostih metov Kontovela v zadnjih 10 minutah (1:10), kar je mladim tekmecem onemogočilo, da so ohranili prednost do konca. Največ zaslug za uspeh ima prav gotovo Tomaž Caharija, dobro pa je zaigral tudi Martin Sosič. V vrstah Kontovela je največ pokazal Pavel Kralj. FINALE ZA 3. MESTO LIBERTAS - BREG 98:84 (45:46) BREG: Kovačič 3 (3:8), Malalan, Cor-batti 16 (8:12), R. Žerjal 19 (6:9), Gobbo, Klabjan 8 (2:2), Koren 2 (0:1), Skerlavaj 18 (4:5), Bandi 3 (1:4), Krevatin 13 (1:2), Savoia 1 (1:2); trener Canciani. PM: 26:45. PON:_Corbatti (37). TRI TOČKE: Corbatti 2, Žerjal 1. FINALE ZA 1. MESTO SOKOL - KONTOVEL mladinci 59:56 (33:35) SOKOL: Gruden, Terčon 13 (1:4), Klanjšček 2, Buzan 7 (1:2), Caharija 12 (2:8), Sosič 16 (2:5), Dolhar, Sedmak, Ušaj 1 (1:2), Starc 8 (4:6), Lesica; trener Vatovec. PM: 11:27. TRI TOČKE: Buzan 2. KONTOVEL: Ban 7 (0:1), Gulič 6 (0:2), Kralj 15 (3:7), Hmeljak 5 (1:2), Emili, Černe 2 (2:2), Raubar 7 (1:5), Vodopivec 5, Turk 9 (5:8); trener Furlan. PM: 12:27. TRI TOČKE: Kralj 2, Ban, Vodopivec 1. KONČNI VRSTNI RED: 1. Sokol; 2. Kontovel mladinci; 3. Libertas; 4. Breg. (VJ) Na sliki D. Križmančiča posnetek s finalne tekme med Kontovelom in Sokolom. r~ iz planinskega sveta - iz planinskega sveta - iz planinskega sveta obvestila Razstava »Trst - 1000 + 8000« | >!Trst-1000+ 8000« je naslov raz. pQ v Trstu od 24. t.m. do 1. nove: ,0 prireditelja se bodo v ‘°n‘h tržaškega velesejma predi ?n VSe Planinske in jamarske or : Clie, društa in sekcije C Al, ki lo na Tržaškem s prikazom javnosti in dosežkov. D, ima staro tradicijo bod «*nstvu in alpinizmu kot v ji u- Naše mesto se ponaša i m h ni mi dosežki na obeh podi np5.^asov med obema vojnami Priznanimi alpinističnimi l0 m' evropskega slovesa. Obe zanimiv prikaz alpinističi ko^ske dejavnosti v Trstu od j zi n ■ danes- z zgodovinskimi [ Snir ^ vzPonov in spuščanj v k nri le' 2 razstavo nekdanjih plez thn , ne nejavnosti planinski tiern^ Iiterature' do današnje , zQhle>se opreme za osvajanje j njevnih sten in najvišjih vrho Inip? razstavi »Trst-1000+80C Ven SVOi razstavni prostor tu Porm- p,aninsko društvo Trst, med 'uz-™gov okrnjena le v c trža«uma vojnama. SPDT se kQznm m velesejmu predstavil Sv oj p ^ najpomembnejših tre ?9o4 .aeiavnosti od ustanovit na n 0 danes s posebnim pom Annrjgan‘zirani odpravi na v j jo Tjjrno leta 1985 in uspelo atpini^er-esta leta 1990, dva . ske0n JCn° dosežka edinega Senir, društva na Tržaškem, k, tu g j osemtisočak, s čimer opr !o°0 +ftnonio^ Prireditve dvenin O®®"- SPDT se ponaša Jllliisk' r?lordoma v deželi F alpjn:‘ krajini: Dušan Jelinči na osemtisočaku Broa in Tatjana Gregori, prva ženska na 7500 metrov pod Everestom. Priprave za razstavo »Trst-1000 + 8000« so že v polnem teku in prevladuje prepričanje, da bo tovrstna prireditev zanimiva in privlačna za vse ljubitelje gora in jam. V okviru prireditve je napovedana okrogla miza o alpinistični in jamarski tematiki, ki naj bi se je udeležili vidni predstavniki osrednjih planinskih zvez Italije, Slovenije in Avstrije. Napovedan je tudi prihod svetovno znanih alpinistov Česna in Kamerlander-ja. Izlet za šolarje na Medvedjak Komaj se je na šolah začel pouk, so se člani Mladinskega odseka SPDT spravili na delo in pripravili prvi jesenski izlet za osnovnošolce. Odločili so se, da bodo to pot šolarje peljali na Medvedjak, na 475 metrov visoko vzpetino med Fernetiči in Repentabrom na italijansko-slovenski meji. Izlet spada v okvir sodelovanja med SPDT in Športno šolo in je primeren tudi za šolarje iz okolice. Vzpon ni težak in osnovnošolci imajo priložnost, da se razvedrijo v pravi šoli v naravi. Hodili bodo približno 45 minut do vrha Medvedjeka in se po krajšem postanku na vrhu, s katerega je lep razgled na Kraško planoto in v ozadju na Julijske gore, spustili proti Fernetičem, kjer bo na bližnjem travniku tradicionalni poligon in druge zabavne igre. Zbirališče udeležencev osnovnošolskega izleta na Medvedjak bo v nedeljo, 4. t.m. ob 9.00 uri pri gostilni Furlan na Colu. Povratek je predviden za 16.00 uro pred poslopje Zadružne kraške mlekarne, prav tako na Colu in sicer 500 m niže od gostilne Furlan. Prireditelji priporočajo izletnikom zmerno količino hrane in pijače, trpežno obutev, predvsem pa vetrovko za dež. Izlet je veljaven za dodelitev planinskih značk, zato naj udeleženci ne pozabijo planinskih knjižic. Kdor je še nima, jo prejme ob odhodu na Medvedjak. Vpisnina je 3000 lir. Mladinski odsek SPDT se priporoča staršem in učiteljstvu, naj pošljejo otroke na izlet, da se razvedrijo in užijejo nekaj svežega zraka. Potrebna pojasnila daje načelnik MO SPDT Robert Devetak, tel. 55180 od 18.30 do 20.00 ure. Srečanje na Planini pri Jezeru S tržaškimi planinci pobrateni planinci društva Integral iz Ljubljane, ki upravljajo lepo kočo na Planini pri Jezeru, se pripravljajo na zaključek letošnje sezone in zaprtje koče. V ta namen vabijo tržaške planince na primerno slavje v koči v soboto, 3. in nedeljo, 4. t.m. čakali jih bodo v Stari Fužini pri Bohinjskem jezeru od 9.00 do 10.00 ure, od koder bodo organizirali tudi prevoz za tiste, ki se ne marajo podati čez Vogar. Tisti, ki se zanimajo za srečanje na Planini pri Jezeru, naj se še danes zglasijo tajniku SPDT Ervinu Gombaču, tel. 396889. Odhod iz Trsta je predviden za soboto, 3. t.m. ob 7.30. Zbirališče je pri gostilni Danev na Narodni ulici na Opčinah. Jesenski izlet SPDT V pripravi je tradicionalni jesenski izlet SPDT, ki bo v nedeljo, 11. t.m. To pot je na vrsti Pivka in sicer zgornja Pivka, valovita pokrajina med Brkini in Snežnikom, kjer se izmenično srečujeta apnenec in fliš. Posebno Hišne površine so zelo rodovitne in tod je tudi mnogo sadja. Izletniki se bodo z avtomobili odpeljali do Topolca pred Ilirsko Bistrico, kjer se bo pričel pravi pohod. Obiskali bodo Podstenje, Podstenjšek, Podtabor in mimo cerkve sv. Martina prišli do vasi Tabor nad Knežakom in končno na najvišjo točko izleta, na Šilen-tabor v višini 751 metrov. V dolino se bodo vračali mimo vasi Kilovče, rojstni kraj Matije Kastelica, urednika latinsko-slovenskega slovarja. Vsi omenjeni kraji so zanimivi, vedoželjnost izletnikov pa bo poplačana samo z udeležbo na izletu, ki bo vsekakor nudil tudi veliko planinskega užitka. Udeleženci se zberejo pred sodno palačo na trgu Ulpiano v nedeljo, 11. t.m. ob 8. uri in ob 8.30 v Bazovici pred vaškim spomenikom. Izlet vodi Franc Armani, ki je na voljo za morebitne informacije in odgovarja na telefon 51360. Predavanje o vremenoslovju Ko nima nobenih tehtnih argumentov za pogovor, se človek običajno začne razgovarjati o vremenu. Nedvomno predstavlja vreme važno postavo v človekovem življenju, saj pogojuje človekovo dejavnost in obnašanje. Prav zato se je SPDT odločilo, da bo svojo novo predavateljsko sezono pričelo s to, prva za planince, važno temo o vremenu in povabilo uglednega strokovnjaka dr. Tomaža Vrhovca, da bo predaval o vremenoslovju. Prvo letošnjo predavanje bo, kot običajno, v četrtek, 15. t.m., v Gregorčičevi dvorani z začetkom ob 20.30. Dr. Tomaž Vrhovec bo govoril o vremenoslovju in svoje izvajanje podkrepil s prikazom diapozitivov in vremenskih kart. Ponuja se priložnost, da se seznanimo z zapletenimi naravnimi zakoni, kako nastajajo nevihte vetrovi, cikloni in anticikloni, da se bomo ob vsaki priložnosti pred odhodom v gore, znali ravnati in predvidevati najbolj ugoden čas. Glede na važnost predavanja je priporočljivo, da se ga udeleži največje število planincev, zlasti mladih. Zuc De! Bor Vremenske razmere prejšnjo nedeljo so zakrivile odpoved planinskega izleta na Zuc del Bor, ki ga je pripravljalo SPDT. Prireditelj pa ni vrgel puške v koruzo. Če bo vreme dopuščalo, misli izlet na Zuc del Bor izvesti 18. t.m. Vsekakor bomo v prihodni planinski rubriki v Primorskem dnevniku objavili vsa potrebna pojasnila. (L.A.) ŠZ BOR sporoča, da se bo začela telovadba za starejše rekreativke jutri, 2. t.m., ob 17. uri. NOGOMETNI KLUB BOR vabi vse mlajše cicibane, ki jim je všeč nogomet, na treninge, ki so ob ponedeljkih na nogometnem igrišču v Bazovici, oziroma ob četrtkih na nogometnem igrišču v Dolini od 15.30 do 17. ure. Za tiste otroke, ki ne morejo priti sami na treninge, bo poskrbeljeno za prevoz na igrišče in nazaj. ZSSDI obvešča, da bo seja smučarske komisije danes, 1. t.m., ob 20. uri na sedežu ZSŠDI v Trstu. ŠK KRAS NAMIZNOTENIŠKI ODSEK obvešča, da bo v letošnji sezoni začela z vadbo nova skupina otrok, ki obiskujejo osnovno šolo. Prvi trening in obenem sestanek bo danes, 1. t.m., ob 16.30 v Športno-kulturnem centru v Zgoniku. SK DEVIN organizira smučarske tečaje na plastični stezi v Nabrežini. Tečaj za začetnike se bo pričel 9. oktobra ob 18. uri, nadaljevalni in agonistični pa 16. oktobra ob 18. uri. Vpisovanje vsak torek na sedežu v Cerovljah ob 21. uri, informacije na tel. 220423 v večernih urah. ŠD BREG - REKREACIJA obvešča vse člane, da bo prva vadbena ura v torek, 6. oktobra, ob 21. uri v občinski telovadnici v Dolini. Toplo vabljeni vsi, predvsem novi člani. Darujte v sklad Mitje Čuka Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir - Letna naročnina za 1992 znaša 276.000 lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo; mesečna 450 SLT (dnevna 22 SLT). Letna prednaročnina 5.000 SLT za tiste, ki jo poravnajo do 29. 2. 1992. Žiro računa 50101 - 601 -85845, ADIT Sežana - Partizanska 75 a, telefon 067/73360; Fax 067/72441. Oglasi:1 trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl (vsak dan od 8.30 do 12.30), Trst, ul. Montecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, tel.-fax 216155 vsak dan od 9. do 13. ure razen sobote. primorski Ml dnevnik četrtek, 1. oktobra 1992 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Rlstori 28 Tel. (0432) 731190 - FAX 0432/730462 Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Hrvasko-bosanski dogovor utegne biti dobra pa tudi vprašljiva poteza Iz bojišč v Bosni in Hercegovini poročajo, da se muslimanske m hrvatske enote zmeraj bolj povezujejo in da so njihove akcije čedalje bolj skupne; seveda na tistih bojiščih, na katerih so si te enote blizu. To je v vsakem primeru spodbudno, saj je še nedavno pogosto prihajalo do spopadov ali, kakorkoli, do sporov tudi med temi enotami. To povezovanje je kajpak rezultat dogovora, ki sta ga te dni v New Yorku podpisala hrvat-ski predsednik Tudjman in predsednik BiH Izetbegovič; dogovor vsebuje zanimiva znamenja, obeležje pa mu daje dejstvo, da je bil sklenjen na sedežu Združenih narodov, se pravi v ustanovi, ki ne bi smela dopuščati poznejših sprenevedanj. Podpis v Združenih narodih kajpak pomeni obveznosti pred vsem svetom. Res je sicer, da so dejavniki v nekdanji Jugoslaviji že pogosto preprosto ali prezrli ali izigrali sprejete sporazume, toda značaj tega dogovora je nekoliko drugačen. Dogovor, kakor vemo, predvideva »obrambno sodelovanje do popolne prekinitve spopadov v Bosni in Hercegovini«. Dokument med drugim posredno potrjuje, da je teba na Muslimane v Bosni in Hercegovini le gledati kot na skupnost, ki nima kaj opraviti z bližnjevz-hodnimi »fundamentalisti« (ne-glede na pogosta potovanja Izetbegoviča na Bližnji in Srednji vzhod) in ki je obrnjena na Evropo. Strah nekaterih na evropski celini potemtakem ni utemeljen; hrvatski podpis po svoje zagotavlja, da islamizma v svoji takorekoč kruti obliki v Bosni in Hercegovini ni. Z današnjega zornega kota je prejkoslej res, da je šhoda, ker niso takega sporazuma sprejeli že prej. Agresorja bi to utegnilo ne spametovati, pač pa vsaj nekoliko strezniti. Listino so omo-očili tudi določeni premiki v rvatski politiki; tako na primer to, da Hrvati, pa tudi Bo-ban v Hercegovini, ne podpirajo več kantonalne reštive, ki jo je Izetbegovič kot predsednik »vse Bosne in Hercegovine« vseskozi odklanjal. Sporazum pa je v bistvu takorekoč pospešilo spoznanje, tako pri Muslimanih, kakor pri Hrvatih, da odločnejšega in množičnejšega posredovanja vojaških sil Združenih narodov ni pričakovati; kakor seveda ni pričakovati ostrejših nastopov te ali one države. Kljub temu pa nastajajo ob tem dogovoru določeni dvomi, ki jih poraja dosedanje »balkansko« ali pa kar levantinsko obnašanje nekaterih v nedkanji Jugoslaviji. Ponekod se na primer sliši, da utegne dogovor soditi v Tudjmanov zaključek, da je zdaj položaj Srbije (zlasti po sklepu o izključitvi, ki so ga sprejeli v Združenih narodih) močno oslabljen in da naj bi otemtakem napočil trenutek, o bi bilo treba to izkoristiti. Določeni Tudjmanovi pogledi namreč govore v prid takorekoč »domače« rešitve in odstranitve mednarodnih dejavnikov, ki da tako ali drugače niso napravili ničesar ali bore malo. Znano je, med drugim, da je Tudjman mnenja, da prihodnje leto ne bi kazalo več podaljšati bivanja enot Združenih narodov na ozemlju, ki ga Hrvati imajo za svojega, pa tudi v drugih krajih; po drugi strani pa Tudjman podpira Izetbegovice-vo stališče, naj bi mednarodna skupnost (glede pač na to, da noče posredovati odločneje) le preklicala embargo na dovoz orožja. Prav tako ni skrivnost, da hrvatska stran nenehoma obtožuje Unprofor v nekdanji Jugoslaviji, da je bolj naklonjen agresorju kot pa njegovim žrtvam. Seveda se pri tem poraja vprašanje, ali je pametna (in poštena) v zdajšnjih razmerah takšna usmeritev, pri kateri naj bi imela Hrvatska vodilno vlogo. Skratka, ali je prav v bistvu rožljati z orožjem v času, ko je tragedija zares postala že »tragična«; srbsko obnašanje je zagotovo preseglo mejo barbarstva (kakor sta Vanče in Owen ugotovila tudi v Banjaluki) in seveda zasluži razumevanje stališče tistih, ki menijo, da je mogoče Srbijo spraviti na kolena le z orožjem; toda politična »pamet« opozarja, da zlasti v tem trenutku ne bi smeli ubirati zgrešenih poti; poteze, ki bi podžigale zaostrovanje zagotovo ne~bi bile umestne. Nekateri namreč pravijo, -da tudi Hrvatska (ali vsaj nekateri njeni dejavniki) ni imuna pred nagibi o »veliki Hrvatski«; čas, ki ga preživljamo na Balkanu, pa svari, da bi v znamenju lastne, pa tudi medsebojne politične (in tudi zgodovinske) treznosti, zlasti zdaj ne smeli napenjati loka; sicer nam je vsem skupaj odprt prepad. Kakor je bi bilo slisati tudi na pogovorih, ki so jih predstavniki držav bivše Jugoslavije imeli prejšnje dni na sedežu svetovne organizacije v New Yorku. Skratka, mir je potreben, nujen, neobhoden; grožnje (tudi najmanjše) so še nevarne. Vsaka grožnja (kakor je dejal bivši sovjetski zunanji minister in zdaj predsednik ene izmed republik, ki so nastale po razsulu SZ, Ševardnadze) »je dolivanje olja na ogenj, ki ga ne utegnejo več pogasiti.« Stanje je na področju nekdanje Jugoslavije tako občutljivo, da oi vsako grobo »izkoriščanje« položaja lahko bilo usodno. MIRO KOCJAN Razglednica z Ohridskega jezera Ohridsko jezero je makedonski turistični biser, ki uspešno nadomes-tuje morje, od katerega je Makedonija povsem odrezana, in privabi vsako leto na tisoče turistov (Foto Srdan Živulovič) Za človekoljubje ni dovolj samo »hoteti«, treba je tudi »znati« MARIBOR — Slovenska dnevnika »Večer« in »Dnevnik« sta pred dnevi pomagala direktorju sarajevskega časnika »Večerne novine« Sergeju Principu, ki se je po pooblastilu bosanskohercegovske vlade mudil v Sloveniji, pripraviti človekoljubno akcijo »Ponudimo roko Bosni in Hercegovini«. Vendar pa je ta humano zasnovana akcija nestrokovno pripravljena, zato je vprašljivo, kakšen bo njen uspeh. »Več sto tisoč ljudi v Bosni in Hercegovini je lačnih, golih, bosih, ranjenih, brez svojih domov. Bosna in Hercegovina je dežela obupa, njeni prebivalci potrebujejo oblačila, obutev, zdravila, sanitetni material, hrano, kurjavo in še mnogo drugega,« so organizatorji akcije zapisali v poziv objavljen v slovenskem tisku pod sloganom: »Človekoljubna akcija Večera in Dnevnika«. »Vemo, da nimate ničesar preveč, nemara pa imate v svojem domu stvari, ki jih ne uporabljate več in jih lahko odstopite nesrečnim ljudem v Bosni in Hercegovini - mlada država Bosna in Hercegovina in njeni državljani tega ne bodo nikoli pozabili,« piše v pozivu prebivalcem Slovenije. Organizatorji nato pozivajo vse, ki se bodo odločili pomagati trpinom iz Bosne in Hercegovine, da pomoč prinesejo osebno ali pošljejo pomoč na žiro račun Škofijskega Karitasa v Mariboru, Merhameta v Mariboru ali zasebnega podjetja Muratibenz. Pod pozivom so objavljeni natančni naslovi omenjenih organizacij. Donatorjem so na voljo tudi telefonske številke, na katere lahko pokličejo, nakar organizatorji sami pridejo po podarjene predmete ali denarne prispevke. Neposredno po tem, ko je akcija že stekla, pa se je moral po »črki in sili« zakona na akcijo javno odzvati načelnik oddelka za notranje zadeve občine Maribor Jože Majer, ki je opozoril, da morajo po slovenski zakonodaji imeti organizacije, ki se ukvarjajo z dobrodelnimi akcijami, »pravi naslov za zbiranje blaga in prostovoljnih prispevkov v denar- ju«. Po Majerje vib navedbah pa društvo Merhamet-Rdeči polmesec v Mariboru nima pravega naslova za zbiranje človekoljubne pomoči, saj je šele v postopku registracije. Zasebno podjetje Muratibenz d.o.o. pa po Majerjevih besedah za zbiranje človekoljubne pomoči ni registrirano. Med organizacijami, ki so zasnovale humanitarno akcijo »Ponudimo roko Bosni in Hercegovini« je Škofijski Karitas v Mariboru edini, ki se lahko po slovenskih zakonih ukvarja z zbiranjem prostovoljnih prispevkov in blaga, pojasnuje Jože Majer. Razumljivo je, da so opozorila načelnika oddelka za notranje zadeve občine Maribor sprožila v javnosti precej vprašanj in pritožb ter povzročila med ljudmi nezaupanje do te humanitarne akcije. Posebej so se vznemirili nekateri občani, ki so svoje humanitarne prispevke že dali organizacijam, ki po dikciji Zakona o prekrških zoper javni red in mir v Sloveniji ne smejo zbirati humanitarne pomoči. Pobudnik akcije Sergej Princip, ki trenutno podobno akcijo organizira na Dunaju, je za mariborski »Večer« že izjavil, da obžaluje nesporazume, do katerih je prišlo, vendar pa ugotavlja, da je bistveno, da se akcija nadaljuje, saj lahko ljudje pomoč pošliljajo Škofijskemu Karitasu v Mariboru. »Morda je bilo vse nekako prehitro storjeno, ker se nam mudi - prihaja zima in problemi v Bosni in Hercegovini postajajo vse bolj zapleteni in tragični«, je pojasnil Princip, medtem ko vsi drugi, ki so neposredno sodelovali pri nestrokovni organizaciji in izvedbi človekoljubne akcije, zaenkrat molčijo. Nestrokovno organizirana humanitarna akcija bo zagotovo zmanjšala njen uspeh-očitno tudi za človekoljubje ni dovolj samo »hoteti, temveč je treba to tudi znati«. (NIA) w Žiga žaga, poje žaga... BTP BUONI DEL TESORO POLIENNALI S PETLETNO ZAPADLOSTJO ■ BTP so obveznice s koriščenjem 1. septembra 1992 in zapadlostjo 1. septembra 1997. ■ Obveznice dajejo letno 12% bruto obresti izplačljive v dveh posticipiranih šestmesečnih obrokih. ■ Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem. ■ Dejanski letni donos BTP znaša 10,78%, če bodo obveznice prodane po ponujeni ceni. ■ Cena, ki bo iznešena na dražbi, in efektivni donos bosta objavljena v časopisju. ■ Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 13.30 dne 1. oktobra. ■ Obveznice BTP se koristijo s 1. septembrom; ob vplačilu (6. oktobra) bo treba doplačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do takrat dozorele obresti. Te bodo privatniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku. ■ Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija. ■ Obveznice so v ponudbi v svežnjih po minimum 5 milijonov lir. ■ Naknadne informacije nudijo banke.