kranjski -------------------------^ Izdaja: Tekstilna industrija Tiskanina-In- teks, Kranj — Odg. ured.: P. Gunčar — Ured. odb.: Anton Miklavčič, Viljem Zirkelbach, Boris Pertot, Ivan Mauser, Anica Lokar, Tine Roj ina, Ivo Jereb, inž. Franc Indi-har, Vlado Mohorič, Martin Hajdinjak, Stane Primožič — Telefon: 2882-84 — Riše: M. Kelbel — Tisk: ČP »Gorenjski tiske, Kranj LETO V. 28. APRILA 1962 ŠT. 4 V-------------------------—J LIST TEKSTILNE INDUSTRIJE TISKANI NA* INTEKS KRANJ 1. maj naš praznik Zopet je pred nami naš veliki šalo delovne praznik, 1. maj. Vedno znova, leto v-eka. Medtem, ko so zrasle te nove pridobitve pa je naš človek z vsemi silami in na vseh področjih gospodarstva delal in proizvajal, da bi bil tako naš skupni uspeh čim večji in popolnejši. Prvi maj zato ni le naš delovni praznik, ampak je tudi dan naših uspehov, ki so iz leta v leto večji in pomembnejši tako za vsakega posameznika kot za skupnost. Tudi v našem podjetju ga bomo praznovali. Že v soboto bomo imeli pred prizidkom predilnice v obratu I slavnostno proslavo, in to ob 13. uri. Poleg govora bo še otvoritev omenjenega prizidka predilnice, ki je eden največjih uspehov našega podjetja, našega delavca. Lepo bo, če se boste proslave in otvoritve udeležili vsi, saj boste tako potrdili, da znate ceniti velik pomen tega praznika. Že v nedeljo pa ga boste potem lahko praznovali vsak po svoji želji in zahtevi, eni v krogu družinice, drugi v hribih, ob morju, v naravi, kjerkoli, saj bo povsod lepo in prijetno. Stiri dni imamo na razpolago. Izkoristite jih po želji, pri tem pa vendar mislite na to, da bo treba v četrtek delati z vsemi silami, ker nam drugače ne bo uspelo izvršiti planskih nalog in danih obveznosti. Zato bo najpametneje, če boste te dneve izkoristili za počitek, da se boste po končanem prazniku lahko polni novih moči vrnili na delo. P. G. OB DELOVNEM PRAZNIKU - l. maju - Cestita uredništvo DELOVNEMU KOLEKTIVU IN MU ŽELI SE NADALJNJIH USPEHOV fN DELOVNIH ZMAG. UREDNIŠTVO Vsem članom kolektiva in vsem delovnim ljudem čestitajo k njihovemu prazniku 1. maju CENTRALNI DELAVSKI SVET, UPRAVNI ODBOR, OBRATNI DELAVSKI SVETI, UPRAVA IN DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE Pred volitvami v CDS in ODS Vsi člani kolektiva verjetno še problem ali zapreka. Predvsem ne veste, da bomo morali letos izvesti volitve v nov Centralni delavski svet, v nove obratne delavske svete in izvoliti bomo morali tudi nov Upravni odbor podjetja. Načelno so predstavniki političnih organizacij o tem govorili že na masovnih sestankih v začetku aprila, vendar je to premalo, če upoštevamo, da je izvolitev teh samoupravnih organov odločilna za naše nadaljnje življenje in delo, za nadaljnji uspeh podjetja in posameznika. Vedno znova lahko vidimo in čutimo, da so postali predvsem obratni delavski sveti neobhodno potrebni za posamezno ekonomsko einoto, saj bi brez njih uspeh še zdaJeka ne bil tak kot je. Čeprav obstojajo komaj dobro leto, so vendar na. skoraj vseh področjih dejavnosti ekonomske enote energično izvedli red in določili pravilno in ekonomično pot s tem, ko so v samoupravljanje pritegnili ne le strokovnjake, temveč tudi neposredne proizvajalce, s tem, da so v njih vzbudili interes ne le do dela, temveč tudi do razpravljanja, soodločanja, skratka, do upravljanja. Lahko trdimo, da so bili sedanji obratni delavski sveti zelo dobro izvoljeni, saj se je večina članov zelo aktivno udeleževala sej, na katerih so kritično ocenjevali napake in uspehe ekonomske enote in skupno našli vedno najboljšo pot, če je nastopil večji obratne delavske svete in njihovo dejavnost je treba pohvaliti. Napačno bi zato bilo, če bi ob izvolitvi novih samoupravnih organov postali volivci manj kritični, zahtevni in zainteresirani. Dejstvo, da bodo le pridni, vestni in disciplinirani člani teh organov lahko tudi dobro in uspešno delali, je dovolj jasno, pa je treba zato tudi letos izbrati take, ki bodo odgovarjali zahtevam, ki jih delo v takem organu pred kandidate postavlja. Letos sta važna predvsem dva momenta glede sestave kandidatne liste. Prvi je ta, da je treba v te organe voliti tudi predstavnike mladine in žena, drugi pa je, da je treba voliti take člane kolektiva, ki bodo sposobni v teh organih izvrševati zadane naloge v korist kolektiva. Razumljivo je, da bo treba upoštevati oba in še nekatere druge predloge, seveda pa le ne smemo pozabiti, da morajo imeti bodoči člani določeno osnovno znanje, brez katerega bi bilo delo organa slabo. Ce torej tega znanja nimajo že kar ob izvolitvi, pa bodo organizacije morale poskrbeti, da si ga bodo v najkrajšem času lahko pridobili, in to na tečaju, seminarju ali podobno. Take seminarje in tečaje lahko izvedemo v lastnem izobraževalnem Centru, predavajo pa lahko naši vodilni uslužbenci in predavatelji Centra. Le tako bomo zagotovili uspeš- (dal je na 2. strani) za letom se ga veselimo, saj je to naš praznik, praznik delovnih ljudi pri nas in po vsem svetu. Že leta smo tako srečni, da ga lahko praznujemo svobodno in svobodni, pač tako, kot si kdo zaželi. Vsi pa niso tako srečni. Še veano je veliko narodov, še vedno veliko ljudi, ki ga tudi letos ne bodo mogli praznovati svobodno in svobodni. Veliko jih je še, ki bodo morali tudi na ta dan trdo delati za košček kruha, za svoje življenje in obstoj. Le-tem je ta praznik še vedno le nedosegljiva želja, nedosegljiv cilj. Mnogi od njih se z orožjem v roki borijo za svojo svobodo in pravice, tako kot smo se morali boriti tudi mi v času NOV. Mar ne bi bilo lepo, če bi že prihodnji 1. maj lahko vsi ljudje na svetu praznovali v svobodni državi. Kako lepo bo pač na svetu takrat, ko bo ta dan pomenil slehernemu človeku praznik, enakopravnost in svobodo. Kot druga leta, bomo tudi letos lahko brali o ogromnih uspehih, ki jih je v preteklem letu dosegel naš delovni človek. Zrasle so nove tovarne širom Jugoslavije, zrasla celo nova naselja, šole, bolnišnice, zavodi, mnoga nova stanovanja itd., kar vse bo izboljšalo in olaj- USPELI MASOVNI SESTANKI PO EKONOMSKIH ENOTAH Od 5. do 12. aprila so bili izvedeni v vseh ekonomskih enotah daljši masovni sestanki, na katerih so predstavniki samoupravnih organov, uprave in političnih organizacij tolmačili članom dosežene proizvodne in finančne uspehe podjetja v letu 1961, probleme okoli izpolnjevanja plana v tem letu in vprašanje osebnih dohodkov v povezavi s produktivnostjo. Dalje je bila prikazana stanovanjska problematika in druga vprašanja družbenega standarda. Poseben poudarek je bil dan v poročilih določenim nalogam in smernicam, ki jih bomo morali narediti v letu 1962. Na kraju so bili daijši razgovori tudi o volitvah novega Centralnega delavskega sveta podjetja in obratnih delavskih svetov po ekonomskih enotah, ki jih moramo izvesti v prvi polovici tega leta. Iz danih poročil je bilo razvidno naslednje: Lani smo dosegli dokaj velik odstotek prekoračitve planskih zadolžitev (106,7 m2). Tudi prodaja je bila odlična, saj je bilo prodanih rekordno število metrov od obstoja ene in druge tovarne. Izvedene so bile obsežne rekonstrukcije, kar bo še povečalo zmogljivost podjetja. Osebni dohodki so bili lepi in v povprečju verjetno naj višji med tekstilnimi podjetji. Zaradi posebno ugodnih momentov smo ustvarili izredno visok čisti dohodek in tudi sklad skupne porabe je kar zadovoljiv. Vsa razpoložljiva sredstva iz sklada skupne porabe je podjetje namenilo za družbeni standard, in sicer: za gradnjo 50 montaž- stanovanj, za gradnjo 50 montažnih hišic, za nadaljevanje gradnje samskega doma, za ureditev počitniških domov oziroma za nji- hovo razširitev in za odplačilo anuitet za v prejšnjih letih najete stanovanjske kredite. Ce bomo vse to uspeli realizirati, bomo rešili preko 250 stanovanjskih prošenj (skupno jih je okoli 420), kar bo izreden uspeh. Ce bi nam finančni pogoji omogočili izvesti vsaj nekaj teh kapacitet tudi v prihodnjem (dalje na 2. strani) Ciani EE oplemenitilnice I med razpravo na masovnem sestanku Obratni delavski sveti v letu 1961 meni Illirici 19 elanov, v vzdrževalnih obratih 17 članov in v splošni upravi 15 članov. Obratni delavski sveti bivših podjetij so delovali naprej tudi po združitvi obeh podjetij. Ponovnih volitev članov obratnih delavskih svetov tako kot smo volili nov centralni delavski svet, ni bilo Nove volitve niso bile potrebne, ker so bile volitve obratnih delavskih svetov izvedene tik pred združitvijo, nova pravila pa so obdržala za posamezne delavske svete isto število članov. Potrebne pa tudi niso bile iz pravnih razlogov, saj tega ne določa noben pozitivni pravni predpis niti ni mogoče trditi, da je z združitvijo prenehala pravna kontinuiteta starih ekonomskih enot. Edino iz-spiošna uprava. Po pravilih pod-jemo pomeni ekonomska enota jetja imamo sedaj samo eno ekonomsko enoito splošne uprave, zato je bilo za to enoito treba izvoliti nov 19-članski obratni delavski svet. Volitve so bile dne 17. novembra 1961. Obratni delavski svet splošne uprave je praktično opravljal svoje funkcije le za leto 1962. Pri analiziranju dela obratnih delavskih svetov v prvi mandatni dobi, nam je za boljše razumevanje treba najprej proučiti sestav obratnih delavskih svetov, pri čemer ugotovimo: V vseh obratnih delavskih svetih je bilo 64 odstotkov moških, 36 odstotkov žensk, od skupnega števila pa 13,7 mladine. Od skupnega števila članov obratnih delavskih svetov je bilo delavcev, neposredno zaposlenih v proizvodnji, 53 odstotkov, podmojstrov in preddelavcev 8 odstotkov, mojstrov 24,4 odstotka in uslužbencev 14,6 odstotka. Pri naštetih podatkih pa moramo upoštevati, da so v splošnih obratih zaposleni samo moški, v splošni upravi pa pretežno uslužbenci. Ce vzamemo podatke samo za proizvodne ekonomske enote, potem je v obratnih delavskih svetih 54,6 odstotka moških, 45,4 odstotka žena, od skupnega števila pa 17,4 mladine. Delavcev, kii neposredno delajo v proizvodnji, je 53,7 odstotka, pod-mojstrov in preddelavcev 13,4 odstotka, 13,9 odstotka mojstrov in 19 odstotkov uslužbencev. Od skupnega števila članov obratnega delavskega sveta je v centralnem delavskem svetu 53 članov obratnih delavskih svetov, v upravnem odboru pa 9 članov. Na enega člana obratnega delavskega sveta je prišlo 8 članov kolektiva. Ce kritično pregledamo navedene podatke o kvalifikacdjsikem sestavu obratnih delavskih svetov, moramo kot negativno ugotoviti, da v proizvodnih enotah in v podjetju kot celoti prevladujejo moški člani obratnih delavskih svetov. Število žena v obratnih delavskih svetih nikakor ne odgovarja številu zaposlenih žena. Velikokrat se sicer sliši, da žene zaradi gospodinjskih opravkov nimajo časa za delo v samoupravnih organih ali da se za to delo premalo zanimajo, vendar mislimo, da ti ugovori v celoti niso sprejemljivi in da bi morale biti žene v samoupravnih organih šte-vilneje zastopane. Dalje nam pa» de v oči sorazmerno visok odstotek uslužbencev in mojstrov. V tej slmeri moramo na primer zlasti opozoriti na ekonomsko enoto tkalnica II, kjer je bilo mojstrov 34,3 odstotka in plemenitilnico I, kjer je 24 odstotkov uslužbencev. Tako stanje gotovo ne more biti najbolje, čeprav je za prvi obratni delavski svet delno razumljivo. Nepravilno se nam tudi zdi, da je od skupnih 85 članov centralnega delavskega sveta kar 53 obenem tudi v obratnih delavskih svetih. Sodelovanje med obratnimi delavskimi sveti iin centralnim delavskim svetom je potrebno, zagotoviti pa ga je mogoče tudi na kak drug način. Omeniti je pri analizi sestava obratnih delavskih (dalje na 5. strani) USPELI MASOVNI SESTANKI PO EKONOMSKIH ENOTAH Pred volitvami v CDS in ODS Z razpisom volitev v nove obratne delavske svete je dne 9. aprila prenehala mandatna doba obratnih delavskih svetov našega podjetja. Ker gre za zaključek prve mandatne dobe obratnih delavskih svetov je prav, da pregledamo njihovo delo. Obratni delavski sveti, katerih mandatna doba je potekla, so> bili Nove češke statve — listovka — ki jih že montirajo v obratu II izvoljeni za bivše podjetje Tiska- nima dne 24. junija 1961 in za bivše podjetje Inteks dne 25. aprila 1961. Število članov obratnih delavskih svetov je bilo v bivšem podjetju Tiskanima: v predilnici 21 članov, v tkalnici 41 članov, v oplemenitilnici 25 članov, v vzdrževalnih obratih 15 članov, v splošni upravi 15 članov, v bivšem podjetju I ute k.s v predilnici 25 članov, v tkalnici 35 članov, v ple- posamezne panoge industrije. Za vsako odstopanje navzgor bo potrebna posebna utemeljitev, ki je vezana na produktivnost, ustvarjeni dohodek, na sklade podjetja itd. Kakršnokoli povišanje brez ustrezne in dokumentirane osnove je torej nemogoče.) Na kraju poročila je bila potem razprava še okoli volitev. Predvsem je bilo poudarjeno, naj člani v posameznih ekonomskih enotah volijo v nove ODS in tudi v novi CDS mladince in ženske, in čim več direktnih proizvajalcev (delavcev), da bodo tako samoupravni organi zajeli kar največ neposrednih proizvajalcev. Rečeno pa je tudi bilo, da je treba voliti takšne člane, ki bodo marljivo in disciplinirano sodelovali v teh organih, ki bodo dalje sposobni razpravljati in odločati o vseh problemih in nalogah, da bo uspeh podjetja čimvečji. Zato, ker so bila poročila razumljiva in enostavna in ker so bili sestanki odlično pripravljeni, je bila tudi razprava zelo živahna, pozitivna in pestra. Člani so iznesli veliko resnih problemov in predlogov. .Posebno v tkalnici II je sodelovalo veliko članov kolektiva, in sicer so razpravljali o prihranku na materialu, o prevozih na delo itd., kritično pa so obdelali tudi problem akorda v tretji tkalnici. Nasploh je bilo veliko predlogov za prihranek na materialu, glede nadurnega dela, neupravičenih izhodov med delom po raznih »službenih« in privatnih opravkih itd., pa tudi glede boljšega dela nabavne službe. Mirno lahko trdimo, da so bili tokrat masovni sestanki izvedeni zelo dobro, da so bili koristni za kolektiv in za posameznika, in to predvsem zato, ker so člani imeli dovolj časa, da so lahko prosto sodelovali svetovali in kritizirali. Tokrat smo torej dokazali, da se dajo masovni sestanki po ekonomskih enotah odlično organizirati in izvesti. Naša naloga naj zato bo, da bodo vsi naslednji masovni sestanki še boljši in uspešnejši. Prav pa bo tudi, če bomo take sestanke izvedli večkrat letno, v korist posameznika in kolektiva. V tkalnici II je bilo precej živahno na masovnem sestanku (nadaljevanje s 1. strani) mo delo samoupravnih organov, ki bo hkraiti tudi uspeh kolektiva, v korist posameznika in družbe. Da je sestav Centralnega delavskega sveta enako važen in pereč, je razumljivo in nič manj seveda tudi upravni odbor. Zato bo prav, če bi se kandidatne liste obdelale na masovnih sestankih, na katerih bi elani kolektiva lahko kritično obdelali vsakega kandidata. Napačno tudi ne bo, če bodo kandidatne liste vsebovale vsaj 4 do 5 kandidatov več, kot jih je treba izvoliti. Ce bomo predpriprave izvedli tako kot je treba, smo lahko prepričam, da bodo novi samoupravni organi izvršili svojo dve- oziroma enoletno obveznost tako, kot so jo sedanji. p. (j Na masovnem sestanku v splošni upravi letu, potem bi že leta 1963-1964 lahko stanovanjski problem dokončno rešili,, če seveda ne bo zopet preveč novih prošenj prosilcev. Letos razmere niso tako rožnate, kot so bile lani. Predvsem imamo že od začetka leta stalne težave z izpolnjevanjem plana. V poročilih je bilo sicer povedano, da to neizpolnjevanje ni v celoti krivda kolektiva, temveč deloma tudi negativnih zunanjih faktorjev, kot so: zakasnele pošiljke avtomatskih statev PICANOL — od Tek-stilstroja Zagreb, neprispele obloge za mikalnike in podobno, vendar pa nosi deloma krivdo tudi kolektiv sam. Se bolj kritična kot proizvodnja pa je kvaliteta izdelkov, ki je v letošnjem letu zelo padla. V tem pogledu bo treba narediti zelo stroge korake, če hočemo, da bomo krajem leta dosegli predvideni finančni uspeh. V letu 1962 so pred nami res obsežne in težke naloge, ki jih bomo izvršili le z načrtnim in prizadevnim delom nas vseh. Ce po- mislimo na to, da so se surovine in ostali reprodukcijski material podražile za okoli 20 % (egiptov-.ski. bombaž, ki ga nujno potrebujemo celo ,za, .28 %), da moramo dalje zelo veliko reči plačevati še vnaprej, potem nam mora biti tudi jasno, da so letošnji izgledi mnogo slabši za podjetje. Tudi uvedeni davek na dekorativne tkanine nam bo vzel veliko milijonov, pri vsem tem in kljub vsem podražitvam pa ne smemo spremeniti lastnih cen, čeprav bi bili na to več kot upravičeni. Kot rečeno nas bo iz tega težkega stanja rešila le visoka produktivnost in ustrezna kvaliteta naših izdelkov, uisjtešna prodaja in nabava in predvsem vsestransko varčevanje pri materialu in pri znižanju proizvodnih in poslovnih stroškov. Mnogo bo tu lahko pomagalo tudi poglobljeno delo samoupravnih organov in tesno sodelovanje družbeno-poliitičnih organizacij in slehernega člana ko- lektiva. Veliko upanje pa so za nas tudi predvidene nove kapacitete, ki jih bomo dobili z dokončanjem predvidenih rekonstrukcij. Glede osebnih dohodkov pa so razmere naslednje: trenutno imamo verjetno naj višje povprečje od vseh tekstilnih podjetij, pa se zato ob nas spotikajo razni posamezniki in tudi podjetja. Jasno je, da v prihodnje ne smemo pričakovati kakšnega ponovnega povečevanja osebnih dohodkov, razen seveda, če bomo dosegli večjo produktivnost in boljšo kvaliteto izdelkov. V tem primeru smo potem tudi upravičeni — seveda le sorazmerno' z dviganjem produktivnosti — povečati tudi osebne dohodke. Seveda pa bi bilo v ta namen treba izdelati tudi takšna merila za produktivnost, ki bodo zares merila produktivnost, objektivno in pravilno. (Novi predpisi in uredbe, ki so aprila izšle, in ki bodo veljale že od 1. januarja 1962. leta dalje, pa še posebno konkretno in ostro določajo višino osebnih dohodkov za ZAJAMČENI IN MINIMALNI OSEBNI DOHODKI Z zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih, ki je bil objavljen v začetku marca preteklega leta v Uradnem listu št. 8/61, je bila uvedena nova kategorija osebnih dohodkov — imenovana zajamčeni osebni dohodki. Tako imamo odslej poleg minimalnih osebnih dohodkov še zajamčene osebne dohodke. Razlika med tema dvema vrstama osebnih dohodkov mnogim ni jasna ter ju zamenjujejo ali istovetijo. Oba pojma sta na prvi pogled res slična, razen tega pa gre pri obeh vrstah osebnih dohodkov za nek garantirani najnižji znesek. Stvarno pa je med minimalnim in zajamčenim osebnim dohodkom znatna razlika tako v višini zneska kot v načinu obračunavanja; razen tega pa se minimalni osebni dohodek zagotavlja posameznemu delavcu, do-čim se zajamčeni osebni dohodki garantirajo podjetju kot celoti in to kot najnižji skupni osebni dohodek celotnega delovnega kolektiva. Da bo stvar bolj jasna, bomo v naslednjem prikazali značilnosti obeh navedenih vrst osebnega dohodka. MINIMALNI OSEBNI DOHODEK Minimalni osebni dohodki so se določali do preteklega leta s posebnimi odločbami, katero je prejel vsak delavec. Minimalni osebni dohodek je bil odvisen od grupe, v katero je bilo razvrščeno posamezno podjetje, od delovnega mesta in od kvalifikacije. Ti minimalni osebni dohodki so bili v primerjavi s tarifnimi postavkami sorazmerno visoki. Posebej je še treba poudariti, da so bili minimalni osebni dohodki po prejšnjih predpisih tudi važen instrument za delitev dohodka oziroma poslovnega uspeha podjetja med delovnim kolektivom in družbeno skupnostjo. Po sedanjih predpisih minimalni osebni dohodki nimajo več te funkcije in se ne upoštevajo več pri obračunavanju poslovnega rezultata podjetja oziroma pri delitvi dohodka. Razen tega pa se sedaj minimalni osebni dohodki ne določajo več s posebnimi odločbami in v različnih zneskih. Z zakonom je določen enoten in sorazmerno nizek znesek minimalnega osebnega dohodka in to v višini 9500 din mesečno, oziroma 46 din na uro. Kot že rečeno, je ta znesek enoten — to se pravi, da velja za vsa delovna mesta in za vse delavce ne glede na njihove osebne kvalifikacije in kategorijo delovnih mest. Navedena zneska: 9500 din mesečno oziroma 46 din na uro predstavljata bruto zneske, ker so vanje vračunani prispevki iz osebnega dohodka. Neto znesek minimalnega osebnega dohodka bi znašal 6000 din za en mesec oziroma 29 din na uro. To pomeni, da noben delavec, ki je v posameznem mesecu delal poln delovni čas, ne more prejeti manj kot te zneske, pa naj je bil rezultat njegovega delovnega učinka tudi skrajno slab. Če pa delavec ni delal poln delovni čas, pa se mu bo ta minimalni osebni dohodek seveda znižal in obračunal le za toliko dni, kolikor je stvarno delal. Ta minimalni osebni dohodek pa se ne poveča za 50 % oziroma za 12,5 «/o na račun dodatka za nadurno ali nočno delo, čeprav je delavec v teku meseca tako delo opravljal, ker nadurno in nočno delo ne vplivata na višino minimalnega osebnega dohodka. Torej če še enkrat posnamemo gornja izvajanja, ugotovimo, da bo delavec, ki je delal ves mesec poln delovni čas, prejel v vsakem primeru minimalni osebni dohodek v višini 9500 bruto oziroma 6000 neto in to ne glede na to, kakšen je bil njegov delovni učinek in kakšen je bil poslovni rezultat oziroma uspeh podjetja. ZAJAMČENI OSEBNI DOHODEK Dočim je minimalni osebni dohodek zagotovljen posameznemu delavcu kot najnižji znesek osebnega dohodka, katerega bo v posameznem mesecu v vsakem slučaju prejel, se zajamčeni osebni dohodek zagotavlja delovnemu kolektivu kot skupnosti — to je zagotavlja se mu najnižja masa osebnih dohodkov, katero bo delovni kolektiv lahko delil. Zajamčeni osebni dohodek je podjetju zagotovljen ne glede na to, kakšen je bil rezultat njegovega poslovanja in ne glede na to, ali so bili za morebiten slab uspeh vzroki objektivnega značaja (n. pr. stagnacija na tržišču) ali pa vzroki subjektivne narave ( slaba proizvodnost, slaba kvaliteta, neprimeren asortiman itd.). V vsakem primeru je delovni kolektiv lahko siguren, da bo za osebne dohodke delil vsaj zajamčeni znesek osebnih dohodkov. To najnižjo vsoto za delitev osebnih dohodkov namreč jamči kolektivu občina iz skupnih rezerv, ki se ustvarjajo iz obveznih prispevkov podjetij. Obveznost, da se podjetju zagotovi znesek zajamčenega osebnega dohodka nastopa v primeru, če podjetje ugotovi, da mu sredstva doseženega čistega dohodka skupno s sredstvi lastnih fondov ne zadoščajo oziroma, da ta ne dosežejo višino zajamčenih osebnih dohodkov. Iz skupnega rezervnega fonda občine se bo torej krila le manjkajoča razlika. Znesek skupne mase zajamčenih osebnih dohodkov se izračuna z ozirom na število zaposlenih delavcev. To število se pomnoži s povprečnim zneskom zajamčenega osebnega dohodka na enega zaposlenega, ki je predpisan za posamezno podjetje oziroma skupino gospodarske dejavnosti. Tudi pri tem izračunu se ne upošteva razlik po delovnih mestih, po kvalifikacijah in osnovnih postavkah, marveč se računa z enotnim zneskom. Z uredbo, ki je bila objavljena v Uradnem listu št. 14/1961, so vse gospodarske organizacije razvrščene v štiri skupine. Zajamčeni osebni dohodek pa je določen takole: za prvo skupino 14.300 din mesečno ali 69 din na uro; za drugo skupino 16.000 din mesečno ali 76 din na uro; za tretjo skupino 17.500 din mesečno ali 84 din na uro; za četrto skupino 19.000 din mesečno ali 91 din na uro. Tekstilna industrija spada v prvo skupino. Gornji zneski se razumejo bruto, ker vključujejo prispevke iz osebnega dohodka, vendar pa brez 4 °/o-nega stanovanjskega prispevka, 2 «/o-nega dodatnega prispevka za socialno zavarovanje in 1 %-nega prometnega prispevka. Ljudski odbori občin smejo povečati ali zmanjšati ta zajamčeni osebni dohodek za do 20 °/o. Pri obračunu mase zajamčenih osebnih dohodkov se poleg postavke za skupino in števila zaposlenih delavcev upošteva še skupen čas, ki so ga delavci prebili pri delu. V ta čas se vračuna ne le redni delovni čas, marveč tudi čas nadurnega dela, redne letne dopuste, plačane prekinitve dela, suspenze in izredne plačane dopuste. Za nadurno oziroma nočno delo se gornji zneski povečajo za 50 «/o oziroma za 12,5 °/o. Napačno pa bi bilo sklepati, da ima posamezni član kolektiva pravico do gornjih zneskov, kajti ta zajamčeni osebni dohodek se ne zagotavlja delavcu kot posamezniku, marveč celotnemu delovnemu kolektivu kot skupnosti. Izračunano maso zajamčenega osebnega dohodka se bo interno delilo med posamezne člane kolektiva po merilih, ki so določena v pravilniku o razdeljevanju osebnih dohodkov. Tudi posamezne ekonomske enote nimajo pravice zahtevati, da bi se jim iz skupne mase zajamčenih osebnih dohodkov celega podjetja stavil na razpolago del, ki bi se izračunal glede na število zaposlenih v dotični ekonomski enoti, marveč samo tisti del te mase, ki posamezni ekonomski enoti pripada po merilih in določilih pravilnika o delitvi (dalje na 7. strani) Oplemenitilnica I. Direktor podjetja razkazuje obrat tov. Vinku Hafnerju, državnemu podsekretarju za industrijo, ki je bil sredi aprila na službenem obisku v našem podjetju In še o strokovni knjižnjici Tehniške kadre v podjetju bo brez dvoma zanimalo nekaj informacij o centralni tehniški knjižnici v Ljubljani. Ta knjižnica je namenjena vsem tehniškim strokovnjakom, pa tudi drugim, ki se zanimajo za tehnično literaturo. Vsi obiskovalci knjižnice lahko uporabljajo čitalnico, v kateri je posebna soba za tehnike in strokovnjake iz proizvodnje. Centralna tehniška knjižnica v Ljubljani v Tomšičevi ulici 7 je odprta vsak dan od 7.30 do 20.30 ure, razen ob sobotah popoldne in ob nedeljah. Knjige in revije so načeloma na razpolago v čitalnici knjižnice. V nujnih primerih pa izposoja knjižnica tehnično literaturo tudi na dom proti pismenemu jamstvu podjetja in sicer revije za 1 do 2 tedna, knjige pa za 2 do 4 tedne. Vsak interesent, ki bi si želel izposoditi kakršnokoli literaturo na dom, se mora izkazati z dopisom Centralna tehniška knjižnica iz-knjižnici za izposojeno literaturo, nabavljenih inozemskih tehničnih knjig. Dosedanji seznami so na podjetja, s katerim podjetje jamči razpolago v strokovni knjižnici v mi pa bodo po prejemu dani v obeh obratih. Na novo došli sezna-kroženje, tako da bodo tehniki v daja večkrat na leto sezname novo vsakem obratu lahko seznam pregledali. Seznam'je urejen ipo decimalni klasifikaciji, tako da bo vsakdo v zelo kratkem času lahko ugotovil, če so v seznamu kake nove strokovne knjige, ki ga zanimajo. Navajamo -še nekatere nove knjige, ki jih je podjetje v zadnjem času prejelo. Pri tem ne bomo omenjali knjig, ki služijo zgolj kot priročnik za posamezen oddelek (n. pr. računovodski predpisi). Prejeli smo: Analiza tehničkih pokazatelja produktivnosti rada u pamučnim predionicama FNRJ — II. polugo-dište 1961 (izdal Tekstilni inštitut Maribor), Krivična djela, privredni prije-stupi i prekršaji u privredi — Dr. Ivan Bukljaš (izdal: Informator, Zagreb), Odnosi proizvodnje i raspodele i pravilnici preduzeča — Vojin Hadžistevič (izdal: Inštitut društvenih nauka, Beograd), Politika gospodarskega razvoja v LR Sloveniji za leto 1962 (izdal: Časopisni zavod »Uradni list LRS-Ljubljana), Priručnik o ispitivanju i tehnološkim uvjetima pripreme pogonske vode — Doc. Lončar inž. Ivan, Doc. Korač inž. Veljko in dr. ing. Max Z’mmermann (izdalo: Udru-ženje jugoslavenskih konzervatora mašina, opreme i tehničkog mate-rijala, Zagreb), Procjenjivanje uspješnosti ra-d-nika — Pavle Novosel (izdal: Sa-vezni centar za obrezovanje ruko-vodnih kadrova u privredi, Zagreb), Tehnika po-dmazivanja i zaštita tkalačkih Strojeva — Doc. dr. ing. Boris Prohaska, ing. Muzafer Ri-đanović, ing. Branko Trajbar, ing. Franjo Liszt (izdalo: Udruženje jugoslavenskih konzervatora mašina. opreme i tehničkog materija-la, Zagreb in Tekstilstroj, Zagreb), Teorija i praksa procjene rada — dr. M:jo Novak (izdal: Savezni centar za obrazovanje rukovodnih kadrova u privredi, Zagreb), Uređenje odnosa u preduzeču samoupravnim normama — Zoran Vidakovič (izdal: Inštitut društvenih nauka, Beograd). dr. Mirko Dolžan Komisija za prometno varnost da se v podjetju o prometni varnosti razpravlja, če pa se o teh stalno razpravlja, pa je naš namen dosežen. Na pobudo komisije za prometno varnost pri Občinskem ljudskem odboru v Kranju je tudi naš upravni odbor tako kot večina podjetij v občini imenoval posebno komisijo za prometno varnost. Na eni zadnjih sej pa ji je s posebnim poslovnikom predpisal delovno področje, naloge in postopek pri delu. V podjetju imamo mnogo komisij, ki imajo vse več ali manj važne naloge, vendar o njihovih nalogah in delu v našem glasilu ne pišemo pogosto. Drugače pa mora biti pri komisiji za prometno varnost. Poglejmo zakaj. Komisija za prometno varnost ima po svojem poslovniku kot tudi po zamisli občinskih organov tri naloge, in sicer skrbi za prometno vzgojo članov kolektiva, preventivno ukrepanje pri uporabi prometnih sredstev s kontrolo vozil in voznikov ter končno organiziranje prometa neposredno v podjetju ter v njegovi bližnji okolici tako, da se zagotovi čim večja varnost. Preden z nalogami in delom komisije za prometno varnost nadaljujemo, moramo najprej odgovoriti na pomislek, ki se verjetno mnogim bralcem sedajle poraja. Naloga komisije je precej običajna. Ta naloga je slična nalogam, ki jo imajo organi notranje uprave, dalje iražličnih društev in končno prometne službe podjetja. Naloge so bolj tehnične narave, delo pa že poznamo in nas že od drugod dolgočasi. Nekaj resnice je na tem. Vendar komisija za prometno varnost, ki je na svoji seji sklenila, da mora o svojem delu pisati tudi v časopisu podjetja, odgovarja: Prometna varnost je danes tako (dalje na 5. strani) ■ Il 116 družinskih stanovanj in... SE SAMSKI DOM S 150 LEŽIŠČI, OTROŠKIM ZAVETIŠČEM IN MENZO. VSE TO JE V LETOŠNJEM PROGRAMU NEGOSPODARSKIH INVESTICIJ PODJETJA: Bivši podjetji Tiskanina in hišice 88.000 dinarjev, podkletitevzadružnikov, za kaj se bodo pač lateks sta v zadnjih letih kupili 800.000 din. Skupno 2,858.000 din. odločili. precej stanovanj in rešili precejš- V tej ceni ni vračunana kanali- Ce te cene primerjamo s cenami nje število prošenj, vendar jih je zacija in ureditev okolja. stanovanj, ki jih je podjetje na- kljub temu ostalo še ogromno šte- Montažna hišica tipa 4001 — di- počilo za leto 1962/63, vidimo, da vilo nerešenih. Dne 15. marca letos menzi je 7,06X7,74 m z verando lahko z sredstvi rešimo še smo imeli tako skupno še 365 ne- ima poleg veže in sanitarnih pro- enkra{ ve£ prosilcev saj je cena rešenih prošenj. Ker bo v prihod- štorov še: kuhinjo dimenzije 3 X dvosobnega stanovanja v bloku, ki nje preneseno težišče stanovanj- 3,71 m, sobo dimenzije 3,74X''«Vrl m - ...... skega problema na ekonomske in dnevno sobo dimenzije 2,38 X enote, prav gotovo člane kolek- 3,74 m. Ekonomska enota Skup. št. prosilcev Za družin, stanovanje Za garsonjero Za samsko stan. Predilnica I 43 21 8 14 Tkalnica I lß 72 14 28 Plemenitilnica I 55 41 6 8 Vzdrževalni obrati I 13 11 — 2 Predilnica II 24 14 3 7 Tkalnica II 56 30 11 15 Plemenitilmica II 13 8 4' 1 Vzdrževalni obrati II . 7 7 — — Splošna uprava 23 14 5 - 4 Konfekcija »Triglav« 17 11 2 4 Skupno 365 229 53 83 nje preneseno težišče stanovanj- 3,71 m, sobo dimenzije 3,74 X 3,71 m ga je podjetje naročilo, din 4 mili jone 773.000, enosobnega pa 3 milijone 246.000 din. Cena dvosobnega stanovanja v stolpnici pa je celo 5 milijonov 432.000 din. Že naročena stanovanja, samski dom in še te montažne hišice bodo za podjetje prevelika obremenitev, zato smatram, da bodo morale ekonomske enote o tem problemu bolj razmišljati in iskati vire za reševanje stanovanjskega problema kot sem že uvodoma poudarila. Interesenti za montažne hišice naj se zglasijo v pisarni varnostno socialne službe • v obratu I od 1. maja do 30. maja vsak torek in petek ko je uradni dan za stanovanjska vprašanja, v obratu II pa tiva zanima število prosilcev v Ta hišica stane 1,020.000 din. V drle in 21' ma^a' •Priia^e posameznih ekonomskih enotan, tej ceni niso vračunani stroški te- bon™ sprejemali izključno samo te ki je naslednje (tabela): meljev, montaže, inštalacije, obrt- |n Pr°simo, da Se v ostalih Te številke nam povedo, da bodo na dela ter ostala oprema. P° tem vprašanju ciani morale v prihodnje tudi ekonom- Ce bomo te hišice gradili v kolektiva ne oglašajo, ker imajo ske enote dobro premisliti o tem obliki zadružne gradnje, se bo nji- uslužbenci tega oddelka v ostalih vprašanju in ga resno pretresati, hova cena, znatno znižala, ker dneh predvidena druga dela. Po saj ima ekonomska enota veliko bodo zadružniki prispevali z last- zbranih prijavah bomo v mesecu več koristi od človeka ki ima ure- nim delom. Predvsem se bodo zni- juniju sklicali zbor zadružnikov, jeno stanovanjsko razmerje, ko z žali stroški za obrtna dela in za kjer se bodo sami bolj konkretno zadovoljstvom pride na delo in gre podkletitev. Sicer pa je to stvar pomenili. z dela domov.-------------------------------------------------------------------------------------------- Da bi rešili čimveč prošenj, je podjetje poleg'že naročenih stanovanj in samskega doma, poiskalo še tretjo možnost reševanja tega problema, in sicer gradnjo montažnih hišic. Predvideno je, da se postavi v Stražišču pri Kranju 50 montažnih hišic za družine in to v obliki zadružne gradnje. Ta zamisel je zelo dobra, saj nam omogoča zelo hitro in dokaj ceneno rešitev stanovanjskega problema, ker bodo te hišice, če se takoj prične z gradnjo, vseljive nekako že letos jeseni. Po prospektu, ki smo ga dobili od Jelovice Škofja Loka, bi bila za naše prosilce najbolj primerna hišica tipa 4001 in 4004/A-S. Montažna hišica tipa 4004/A-S — dimenzije 7,54 X 7,54 m ima poleg sanitarnih prostorov še: kuhinjo dimenzij 2,90 X 2,50 m, dnevno sobo dimenzij 4,84 X 3,72 m in dve sobi dimenzij 2,70 X 3,61 m. Cena te hišice z vgrajenimi omarami v spalnicah, predsobi in kuhinji ter s kompletno opremo kuhinje (navadni in električni štedilnik, 2 omari, jedilna miza in 4 stolčki) in sanitarij (30 litrski boj-' ler, sedežna kad, straniščna školjka in umivalnik) je 1,500.000 din. Električna napeljava oziroma vsa obrtna dela 470.000 din, montaža Preberite! Sredi aprila je službeno obiskal naše podjetje državni podsekretar sekretariata za industrijo, tovariš Vinko Hafner. Tovariš Hafner se je v podjetju zadržal nekaj ur v razgovoru z glavnim direktorjem in predstavniki političnih organizacij. Po razgovorih si je tov. Hafner ogledal tudi obrat I. V spremstvu tov. Hafnerja je bil tudi predsednik Okraja tov. Žen Jaka. Kot veste je zadnje čase odstotek neregularnega blaga izredno visok nasproti prejšnjim letom. Posebno — vsaj tako pravijo ljudje — je ta odstotek visok v oplemenitil-nioi I. Tam so baje imeli tudi določene težave z apretira-njem 80 kosov blaga. Verjetno ne bi bilo napačno, če bi kdo iz tega obrata napisal članek v naš list, kako ta zadeva okoli kvalitete in težav v apreturi pravzaprav izgleda, da ne bo nepotrebnega ugibanja itd. za vogali. Montažne hišice, ki jih gradi podjetje Iskra. Približno takšne bo gradilo tudi naše podjetje Nesreče in posledice Nagli razvoj združenega podjetja, čedalje večje uveljavljanje mehanizacije v proizvodnji na eni strani in vedno večje število motornih vozil na naših cestah na drugi strani, postavljajo pred službo varnosti v podjetju vedno težje zahteve. Res je, da se število nasreč iz leta v leto manjša, kljub temu pa še vedno prevelikemu številu nesreč botruje nepazljivost in neupoštevanje varnostnih predpisov s strani posameznega delavca. Večkrat pa je vzrok nesreče stroj, nepokrita jama, slaba lestev in podobno. V teh primerih odgovarja za posledice vodilni kader. Kakor v prejšnjih letih, tako je tudi v letu 1961 odstotek nesreč na število zaposlenih najvišji v gradbeništvu (13%), v gozdarstvu (11,7%), sledijo kmetijstvo, komunalna dejavnost in obrt. Nizek procent nesreč pa je v nekaterih industrijskih podjetjih, posebno v tekstilni industriji (Ibi, Tekstilindus, Špik, Zvezda in Žimopreja), kjer znaša komaj 2,8 %. Tem sledijo Planika in Standard s 3,1 %, Iskra s 5,2 % itd. Iz podatkov za občino Kranj se vidi ogromna razlika med nesrečami v gradbeništvu in gozdarstvu in industrijo. Razumljivo je, da so v gradbeništvu in gozdarstvu težji delovni pogoji, vendar z gotovostjo trdimo, da podjetja, ki imajo nizek odstotek nesreč to niso dosegla od danes na .jutri. Da bi se znižalo število nesreč v podjetju je bilo potrebno veliko truda in nesebičnega dela s strani strokovnega in vodilnega kadra v podjetju, komisije za HTV in obratnih komisij za nesreče. Z veseljem ugotavljamo, da je tudi v zavesti članov kolektiva prodrla misel, da so nesreče sovražnik številka 1 za višjo produktivnost in za boljši uspeh, osebni dohodek in podobno. V obratu I je bilo število nesreč v zadnjih štirih letih naslednje: leta 1958 73 nesreč; na 1000 zaposlenih 36 leta 1959 69 nesreč; na 1000 zaposlenih 34 leta 1960 66 nesreč; na 1000 zaposlenih 33 leta 1961 58 nesreč; na 1000 zaposlenih 29 Če primerjamo število nesreč z izgubljenimi dnevi zaradi poškodb, je stanje naslednje: leta 1958 je bilo izgubljenih zaradi poškodb, na eno poškodbo 16 dni, na enega zaposlenega 4 ure. Leta 1959 na 1 poškodbo 21 dni, na enega zaposlenega 6 ur. Leta 1960 na eno poškodbo 18 dni, na enega zaposlenega 5 ur. Leta 1961 na eno poškodbo 31 dni ali na enega zaposlenega 7 ur. Zanimiva je primerjava kvalifikacijske strukture ponesrečenih v odnosu na število nesreč, kar nam kaže tabela I: 1958 1959 1960 1961 VK 2,74% 2,89 % 3,4 % K 49,31 % 30,43 % 33,63 % 29,3 % PK 19,17 % 31,88% 31,51% 29,3 % NK 28,78 % 34,80 % 34,86 % 38,0 % Iz tabele je razvidno, da je v letu 1961 precej narasel odstotek nesreč pri nekvalificiranih delavcih. To dokazuje, da novim članom kolektiva nismo posvetili dovolj časa in truda takrat, ko smo jih uvajali v delo. Kdo so ti nekvalificirani, ki so se ponesrečili pri delu? To so večidel mladi ljudje in tisti, ki nimajo urejenih življenjskih razmer, pa so zaradi tega pri delu raztreseni. Ker pa ne poznajo dovolj stroja in okolja so še nepazljivi in nespretni. Tej kategoriji Poglejmo še, v odstotkih: kakšna je bila struktura nesreč glede na dele telesa Del telesa 1958 1959 1960 1961 roke 60,27 % 46,37% 48,48 % 70,7 % glava — 5,79 % 15,15 % 3,4% noge 27,40% 24,63 % 13.63 % 18,9 % oči in lica 10,95 % 11,59% 12,12 % 1,7% trup 1,38% 11,62% 10,62 % 8,6 % Mar niso že sedaj prikupne, čeprav še niso dokončno izdelane Navedene številke nam nazorno prikazujejo, kakšnih nesreč j< največ in kje na telesu. Takoj nam pade v oči visok odstotek poškodl rok m to v vseh navedenih letih. V letu 1960 je bilo 48,48 % poškodl rok, v letu 1961 pa kar 70,7 %, kar je za 22,22% več. Tolikšno poveča nje poškodovanih rok nam dokazuje, da tu nekaj ni v redu, in č( bomo uspeli pošikodbe rok zmanjšati, se bo torej občutno zmanjšale število nesreč. Tudi poškodbe nog so se v primerjavi z letom 196( povečale za 5,27 %. V obratu I je bilo tako v letu 1961 od vsega števik nesreč kar 89,60% poškodb nog in rok. Tako velik odstotek poškodo vatlih nog in rok povzročajo razne prometne nesreče, ki se našiir delavcem dogajajo na poti na delo in z dela. Orga™ samoupravljanja so sprejeli nov pravilnik o higienskih ir tehničnih varstvenih ukrepih pri delu. Ta pravilnik zelo obširno ir podrobno določa kakšne varstvene ukrepe je potrebno podvzeti, da jc delo možno opravljati brez nevarnosti za zdravje ali življenje delav ca. Pravilnik bo dobil v roke vsak član kolektiva, ker spoznavamo .Je t“dl to nujno potrebno, če naj se število nesreč zmanjša ne najmanjšo mero. Pripravljamo pa še nove normative za osebna zaščit na sredstva. Upravni odbor je te normative že sprejel. v letu 1961 je bilo investiranih za HTV samo v obratu I 22, 888.24C dinarjev. Ta sredstva smo porabili: za tehnično varnost 13,200.000 za osebna zaščitna sredstva 7,541.520 dinarjev, za zaščitno prehrano 1 ’milijon 666.720 dinarjev m za osebne izdatke službe 480.000 dinarjev Navedene številke zgovorno pričajo da podjetje zelo skrbi, da bi izboljšalo pogoje dela m da bi postalo delo še bolj varno. Tudi člani kolektiva bodo v prihodnje morali še bolj vestno in s čutom odg» vornosti izvrševati predpise o HTV ukrepih Šmid Jože Obratni delavski sveti v letu 1961 naložili. Bali smo se, da bodo obratni delavski sveti ostali le na papirju in da bodo njihove naloge morali reševati centralni samoupravni organi ter upravni uslužbenci. Strah pa je bil neutemeljen. Obratni delavski sveti so v kratki dobi 10 mesecev pokazali. (Nadaljevanje z 2. str.) svetov, da bo v bodoče treba razmisliti o spremembi pravil, in sicer v tej smeri, da bo število članov obratnih delavskih svetov v pravilnem sorazmerju s številom delavcev posameznih ekonomskih enot. Obratni delavski sveti so v prvi mandatni dobi imeli povprečno na 22 dni zasedanje. Na zasedanjih je bila udeležba povprečno 71,7-odstotna. Število zasedanj je bilo zadostno. Vendar je tu treba upoštevati, da so bili obratni delavski sveti prisiljeni zasedati najmanj enkrat mesečno zaradi določitve vrednosti točke odnosno 113 predlog Upravnega odbora po-variabilnega dela plače za vsak mesec posebej. Pri udeležbi je da so v glavnem dovolj zreli in razsodni, da lahko o vsem, kar jim nalagajo pravila podjetja, zdravo in pravilno sklepajo. Upravičeno torej lahko pričakujemo, da bodo tudi v bodoče vestno in zrelo izpolnjevali postavljene naloge. Vlado Mohorič IN V NOVIGRAD DOPUSTI - ODDIH NA MORJU ALI V HRIBIH - VSE TO JE PRED Še slaba diva meseca in že bomo začeli odhajati na svoj letni oddih. Centralni delavski svet je čitniških domov že sprejel sklep, kdaj, kje in po kakšni ceni bodo prav tako treba poudariti, da je lahiko člani kolektiva in njihovi sorazmerno dobra. Razumljivo je, da je bila udeležba najslabša v proizvodnih obratih, ki delajo v izmenah. V teh obratih je namreč redno nekaj članov obratnega delavskega sveta opravičeno odsotnih zaradi dela. V ekonomski enoti tkalnica I, kjer je bila udeležba najslabša (samo 54 %), pa obratni delavski svet sam ugotav- svojci letovali. V vseh obratih so izobešene objave iz katerih je razvidno, kdaj je glavna sezona, kdaj pred in posezona, kaiklšna je cena oskrbnega dine, koliko plača član kolektiva, koliko za svojca in ostalo. Da pa bo visafc člani kolektiva še bolj zanesljivo obveščen o pogojih letovanja in da bo imel vse potrebne podatke •pri roki«, ko bo v krogu svoje lja, da je vzrok slabi udeležbi tu- družinice ali prijateljev razpravljal o tem, 'kam na dopust, naj prebere tudi ta članek v tovarni- di v prevozih na delo in z dela. Iz zapisnikov zasedanj obratnih delavskih svetov sledi, da so se obratni delavski sveti ukvarjali v glavnem z vsemi nalogami, ki so jim določene v pravilih podjetja. škem glaisilu. Glavna sezona v počitniških domovih Fiesa in Novigraid bo od 1. julija do 31. avgusta. Pred in Predvsem gre tu za proizvodne Posezona pa od 1. do 30. junija in plane, operativne plane, vprašanje L »• septembra. Dejansko nagrajevanja, dopusti, delovni čas, nedeljsko in nadurno delo, interni predpisi podjetja, združitev ijd. Zdi se nam, da so se mor- z vodji ekonomskih enot. Zasedanj so se udeleževali tudi predstavniki političnih organizacij enot in vodilni uslužbenci. O vsa- glašeni ina oglasnih deskah enote. Iz zapisnikov tudi sledi, da so na vprašanjih osebnih dohodkov skoraj vsi člani, pri obravnavanju organizacijskih in proizvodnih vprašanj pa se je krog diskutan- gVojca zdravstveno izkaznico na I O'* T Aniti 4 7 kAjl.nj>A-■* y - *- * — tov ožil. V bodoče pričakujemo, da bodo tudi pri teh vprašanjih sodelovali vsi ostali člani obratnih delavskih svetov. dovatnje delovnih razmerij, komisijo za osebne dohodke im disciplinsko komisijo (lastno ali z drugim obratom). Obratni delavski sveti pa bi lahko formirali tudi sta v času, ki ga je ob vpisu pred- druge stalne ali občasne komisije. Vsi obratni delavski siveti so ime- osehne dohodke so aktivno sodelovale • pri sestavi pravilnika o delitvi čistega dohodka in pri pravilniku o osebnih dohodkih. Disciplinske komisije so bile zlasti v obratu II. manj aktivne, medtem ko za komisije za sklepanje in v nekaterih obratih velja, da svoje naloge niso razumele in jih tudi niso pravilno izvrševale. Kot narjev. nepravilno bi omenili, da komisije niso dajale poročil o svojem delu na zasedanjih obratnih delavskih svetov. Skupna ocena dela obratnih de- bo&ta torej doma v Fiesi in Novi-gradu odprta štiri mesece, pa je zato res omogočeno vsakemu članu kolektiva in njegovim svojcem, da svoj dopust prežive ob da obratni delavski sveti premalo igpem. plavem Jadranu. Dom v ukvarjali s proučevanjem stros- Bohinju bo odprt kakor domova kov poslovanja, produktivnostjo, <,;> rnorju, medtem ko kočo mia Krdelom svojih komisij, preveč pa z vavcu lahko koristi vsak član ko-osebnimi dohodki, ki so vsekakor lek ti va skozi vse leto. važno, vendar ne glavno delo Prijave za počitniške domove obratnih delavskih svetov, ae sprejema tov. Francelj Helena, re-edino. ferenit za družbene službe, v nje- Obratnl delavski sveti so pošlo- ni odsotnosti pa tov. Kemperl Ja-vati v skladu s predpisi. Zaseda- nez, vodja varnostno socialne nja so sklicevali predsedniki, dnev- službe. Prijave se sprejemajo za ne rede so pripravljali tl skupno obrat I v pisarni vamostno-social- me službe, in sicer 17., 20., 27., aprila ter 3. in 5. maja od 6. do 14. ure. Za obrat II pa v sobi št. 13 (knjižnica obrata II) in sicer: kem zasedanju se je vodil zapis- ?6p’ 2*'’ 23 J11 28- aprilain, 4. ma nlk, sklepi pa so bili' javno raz- ^a’ .. 6' °, UTe' ®f. J?6 ve prijav ne bomo sprejemali. Vse interesente prosimo, naj olajšajo . .... . vpisovanje tako, da se po pred- zasedanjah aktano sodelovali pri hodnih medsdbojmiih dogovorih pri- VltracQin iih n.c,ahmn h ri/vVicvrl Ircr javljajo skupinsko za vso sobo, oziroma hišico. Pri prijavi naj vsak član kolektiva prinese za vpogled. Clane kolektiva prosimo za razumevanje, ker se bo v glavni sezoni, dajalo prednost tistim članom, ki so vezani ma kolektivni Po pravilih podjetja je bila dopust obrata, odnosno oddelka in jm obratnim delavskim svetom pre- članom kolektiva, ki imajo šolo-puščena možnost, da organizirajo obvezne otroke. S tém bomo orno-komisije. Obvezno je moral vsak gočili posameznim družinam, da obratni delavski svet imeti svojo bodo vsaj dopust lahko koristile komisijo' za sklepanje in odpove- nemoteno. Ob vpisu 'bo moral vsak član kolektiva vplačati akontacijo, ki se mu bo, če iz opravičenih razlogov ne bo mogel koristiti dopu- videval, tudi vrnila. Akontacija za en teden znaša 1000 dinarjev, ti obvezne komisije. Komisije za za dva tedna 2000 dinarjev na odraslega člana. Za otroke, ki bodo imeli polovični obrok pa za en teden. 500 dinarjev, za dva tedna pa 1000 dinarjev. Nočnima za Bohinj in Krvavec se ob vpisu vplača vnaprej. Nočnina za člana kolektiva in svojca, ki ga vzdržuje, znaša za Bohinj 100 dinarjev, za odpovedovanje delovnih razmerij ostale pa 150 dinarjev. Nočnina za Krvavec pa v prvem primeru 50 dinarjev, za tuje goste pa 100 di- Oskribmi dan v Fiesi in Novi-gradu je 1000 dinarjev. Clan kolektiva bo plačal za sebe in za svojci, ki ga vzdržuje, v času glavne sezone din 400, v pred in pose-zoni pa din 300 dnevno. V tej ce-lavsfcih svetov nas mora v glav- ni ni vračuMma turistična taksa nem razveseliti. Ko smo organa- ^ prevoz. Za otroka,. če bo imel zirali obratne delavske svete, nas polovični obrok, pa bo plačal saje skrbelo, če bodo obratni delav- mo 50 odst. prej navedenih cen. ski sveti pravilno razumeli svojo Za svojca, ki se sam vzdržuje in di nalogo in če bodo kos vsem ve- za tuje goste se plača polna cena likim nalogam, kd smo jim jih oskrbnega dne, to je din 100. Nočnina za eno posteljo znaša v počitniškem domu Fiesa im Novigrad diim 150. Polni oskrbni dan brez nočnine zmalša din 850. Kakor prejšnja leta, tako bodo tudi letos verjetno posamezna člani kolektiva želeti preživeti db lepih dnevih v Fiesi in Novigra-du samo dan ati dva. V tem primeru morajo javiti v pisarni var-mostno-socialne službe, da bodo dobiti naipotnico. Ce bodo' prišli v domove ob morju brez napotnice, bodo morati plačati polno ceno za oskrbni dan (če nameravajo tudi močiti) to je din 1000, za samo hrano pa din 850. Za dnevno letovanje v Fiesi in No-vigradu se bodo izdajale napotnice samo če bodo proste kapacitete, drugače pa ne. Ti uikrepi so nujno potrebni, da me bi 'prišlo do nepotrebnih zmešnjav in razburjanj. Vsakemu članu kolektiva in njegovemu svojcu želimo, da bi preživel dopust, pa čeprav samo en dan, čimbolj prijetno in brez nepotrebnega razburjanja. Prav zato naj ne bo nobenemu odveč priti po napotnico, ki jo bo dobil le, če bo obstojala omenjena možnost. Anketa o počitniških domovih, jo je izvedla sindikalna podružnica je pokazala, da večina članov kolektiva želi potovati na morje v jutranjih urah. Za letošnje leto je sklep, da bo odhod avtobusa za F leso in Noviigrad ob 6. uri zjutraj, iz Fiese in Novi-grada nazaj pa ob 16. urli. Odhod bo izipred vratame obrata I. Pri odhodih bodite točni! Kako bo z odhodi iz Fiese in Novi grada je pa odvisno od tega, kako se bomo v teh domovih počutili. Velikokrat bo tu odigralo važno vlogo samo vreme, razpoloženje, morda tudi -tamkamje goriva«. Vse pa prosimo, da pri tem pazijo na red in čistočo v avtobusu. Vsak član kolektiva bo dobil ob dviigu napotnice za letovanje, tudi vozovnico s številko sedeža za tja in naizaj. Tako ne bo prerivanja in gneče v avtobusu. Cena za prevoz z našima avtobusoma v obe smeri je za Dieso din 800 in za Novigrad din 900 na osebo. Člani, kolektiva in njihovi svojci lahko koristijo za prevoz na letovanje v počitniški dom Fieso in Noviigrad obrazec K-45 (vožnja s 75 odst. popustom). Prevoz v obe smeri za Bohinj z našim avtobusom stane din 400. Avtobus bo vozil vsako nedeljo, če bo zadostno število prijav. Odhod avtobusa za Bohinj bo ob 8. uri zjutraj izpred vratame obrata I. Za otroke je polovična cena za prevoz v počitniške domove, če ne koristijo svojega sedeža, oziroma, če koristijo priklopni sedež. Otroci do 4. leta starosti in če ne koristijo sedeža, ne plačajo prevo-za. Avtobus za Fieso bo vozil vsako sredo in petek, za Novigrad pa vsak torek in četrtek. Po vsej verjetnosti bo za vse počitniške domove enotno knjigovodstvo. V počitniškem domu v Fiesi se je do sedaj plačevalo v samem domu. Ce bo enotno knjigovodstvo, bo v letu 1962 plačal član kolektiva za sebe in svojce preskrbo za čas letovanja v podjetju. Ob tej priliki bo moral prinesti potrdilo o vplačani akontaciji in osebno izkaznico, dobil pa bo napotnico z navodili, kaj naj vse vzame s seboj, ko bo odšel na dopust in kako naj uredi razmere doma, da mu medtem ne bo pogorelo stanovanje, ati se zgodilo kaj podobnega. Dobil bo tu- i vozovnico za tja in nazaj. Da bi omogočili oddih čim večjemu številu članov kolektiva in njihovim svojcem, se bo v letu 1962 dal regres tudi tistim, ki bodo letovati izven maiših počitniških domov. Regres bo znašal din 500. Svojcu pripada regres, če ga član kolektiva preživlja. Otroci člana kolektiva bodo imeti v tem primeru pravico do regresa v višini din 250, do dopolnjenega 10. leta starosti. Regres se bo izplačeval naknadno proti, predložitvi merodajnega potrdila gostindko-turistične organizacije (počitniškega doma, hotela, planinskega doma, campinga). Potrdilo krajevnega urada ati prijavnega urada občinskih ljudskih odborov, ali kakšna druga potrdila ne bod veljavna. Pravico do regresa -ima le tisti, ki bo letoval najmanj 3 dni (s tremi nočitvami), in največ 15 dni. Namen regresa je, da se članom kolektiva omogoči, da bodo svoj dopust preživeli v odihu in razvedrilu. Le na ta način, bodo po dopustu prišli sveži in polni novih moči na delo. Ljubitelje Fiese obveščamo, da bo v letošnji sezoni zaposlena v domu čistilka in ne več sobarica. Tako bomo uspeli prihraniti denar, 'kj se lahko1 na drugem mestu bolj koristno uporabi. Čistilka bo v redu čistila in ne bo vznemirjala gostov po sobah. Clane kolektiva 'pozivamo, da polnoštevilno koristijo ugodnosti letovanja, ki ga nudijo naši počitniški domovi v najlepših predetih Slovenije in Istre. Želimo jim. da prijetno preživijo’ svoj dopust v Fiesi, Novemgradu, Bohinju Komisija za prometno varnost (Nadaljevanje s 3. str.) aktualna, da je o njej trelja govoriti in pisati povsod, čeprav večkrat isto in čeprav morda to koga dolgočasi. Komisija za prometno varnost podjetja mora skrbeti za prometno vzgojo kolektiva. Na kakšen način bo komisija to vršila. Najprej bo morda kdo pomislil, da bo v zvezi s tem organizirala tečaje za vzgojo voznikov motornih vozil. To nalogo komisija odklanja, ker meni, da se ta vzgoja vrši najprimerneje na način, ki je sedaj v navadi. Ce bi hotela komisija skrbeti za vozniške tečaje, bi bila potrebna tudi materialna sredstva podjetja, ki komisiji niso nà razpolago in ki jih tudi ne namerava prositi. Komisija bo s področja prometne vzgoje skrbela za organzacijo predavanj za pešce in 'voznike vseh vrst prometnih sredstev, dalje bo organizirala skupno s Centrom za izobraževanje tečaje, za izpopolnjevanje vozniškega znanja zlasti za voznike avtokar, skušala pa bo organizirati tudi predvajanje raznih prometno vzgojnih filmov. Zlasti za slednje je komisija preko svojih članov že pričela razgovore z oddelkom za splošno upravo pri občini. Komisija tudi namerava v soglasju z uredništvom našega glasila objavljati članke s področja prometne varnosti in motoroznanstva. Po poslovniku komisije je v pogledu preventivnega ukrepanja za dosego večje varnosti v prometu njena naloga v tem, da kontrolira tehnično neoporečnost vseh vozil, voznikov, tovora, da voznike opozarja na nevarnosti ob poledici, megli, da 'kontrolira garaže itd. Jasno je, da ne more teh nalog opravljati komisija kot celota. Komisija določi le posamezne člane, da poleg uslužbencev podjetja, ki jim je isto delo tudi službena dolžnost, delajo stalne ali občasne kontrole v tej smeri. Prav tako tudi ni naloga komisije, da pri kontroli neoporečnosti vozil skrbi prvenstveno za tehnično neoporečnost v zvezi z napravami za prometno varnost in ne morda za ostale neoporečnosti vozila. V zvezi s kontrolo neoporečnosti vozil in voznikov pa je poudariti nekaj, kar na prvi pogled ni takoj jasno. Komisija mora skrbeti za neoporečnost vozil in voznikov tako podjetja kot tudi privatnikov. Ko je 'komisija na svoji seji razpravljala o tej nalogi, je siklenila, da bo uvedla v bodočnosti pregled neoporečnosti privatnih vozil (luči, zavore, signali, zvonci, rezervna kolesa itd.). Take preglede bo ob prihajanju in odhajanju z dela upravljal strokovno usposobljeni član komisije. Pregledi bi bili občasni, morda enkrat ali dvakrat mesečno. V tej zvezi komisija tudi na ta način prosi vse člane kolektiva — lastnike prometnih sredstev za potrebno razumevanje. Ne gre tu za samolasten ukrep ali nepotrebno šikaniranje, marveč za pregled, ki je samo v interesu vsakega lastnika prometnega sredstva. Komisija je dolžna skrbeti za primerno ureditev prometa v podjetju in neposredni okolici. Vsi vemo, da sta oba naša obrata locirana tako, da je priključek na javno cestno omrežje zelo neprimeren. Vemo tudi, da parkirni prostori v obeh obratih za hitro rastočo motorizacijo nikakor ne zadoščajo. Končno pa vemo, da je ob prihodu na delo in ob odhodu ob vratamah obeh obratov dovolj prometnih težav zaradi neprimernih vhodov. To so problemi, s katerimi se pečajo že posamezni strokovni uslužbenci podjetja, sedaj pa bo morala dajati svoje konkretne predloge v tej smeri tudi komisija za prometno varnost. Komisija se zaveda, da tu ne bo mogla odkriti nekaj novega, kljub temu pa je zadolžila nekaj svojih članov, da pripravijo konkreten predlog za primernejšo ureditev, ker morda bi se pa le odkrila izboljšava, vsaj malenkostna, ki bi bila vsem v korist. Za enkrat je komisija s področja ureditve prometa sklenila predlagati le postavitev prometnih znakov in sicer znaka za prepoved prometa z osebnimi avtomobili v obratu I ob glavnem upravnem poslopju pri stavbi ambulante. S tem bi onemogočili prihajanje osebnih avtomobilov raznih strank pred skladišče gotovega blaga, ki zelo otežuje promet tovornjakov na razmeroma majhnem manipulacijskem prostoru. V bodoče namerava komisija za prometno varnost pripraviti tudi poseben pravilnik o prometni vzgoji in varnosti v prometu. V tem pravilniku namerava zbrati vse potrebne organizacijske in prometno varnostne predpise, ki jih mora danes naš delavec o prometu vedeti. Komisija se pri tem dobro zaveda, da prometna varnost s sprejemom takega pravilnika ne bo rešena. Pravilnika ne misli predložiti zaradi kake mode po sprejemanju predpisov. Zaveda se tudi, da v kolektivu sprejmemo mnogo pravilnikov, ki pa žal velikokrat ostanejo le mrtva črka. Kljub temu pa bo k sestavi osnutka takega pravilnika pristopila, ker meni, da je to tudi eden izmed načinov. Komisija za prometno varnost Predpasniki Prav tako kot se z vso pažnjo oblečete, ko greste v gledališče, na obisk im. v službo, je nujno, da pazite na svoj izgled tudi doma. Deset minut vam gotovo ne pomeni toliko, da bi ne oblekli za doma krojeno obleko in predpasnik. Gotovo se sliši čudno za doma krojena obleka. Mnenja sem, da morajo biti obleke za doma delane v drugem stilu, kot za v službo. Bolje je, da imajo širša krila in da imajo sploh ljubek in domač izgled. V služibo pa sodijo Obleke resnejšega izgleda. Ni vam treba nositi tistih klasičnih pred- Moške V nasprotju z ženskami, so modeme moške obleke zelo enolične, puste in dolgočasne in se le komaj opazno spremin'ajo. Ka~e, da so za sedanji čas dosegle najvišjo stopnjo praktičnosti, ki pa je tudi edina njihova oblika. Za vsaj malo živahnosti naj poskrbijo vsaj srajce, kravale, pulo- pasnikov, temveč si naredite kaj pri športnih srajcah. Izbire v mo lepšega in iz drugega blaga. Ce delih ni, edino raznovrstnost da-si boste vsaj malo zapomnile, kar jejo vzorci tkanin. . sem napisala in če se beste vsaj Člana našega kolektiva i™aj malo ravnale po mojih načelih, prednost, da si poceni nabavijo boste gotovo najbolj prijetna žena in ljubka mamica. — J. J. srajce verji in nogavice — predmeti, ki jih je laže menjati. Da so se v zadnjem času uveljavile srajce za zvečer s čipkami, volančki in vezenjem, je to le dobrodošla sprememba, ki naj bi jo sprejeli tudi moški piri nas. Zal se naše tovarne kenfeke j j zlepa ne oprimejo nobene novitete, če se jim zdi, da »ne bo šla«, in tako ostajajo zaželene este ske spremembe zunaj meja Enako je suknjič pretopel, navadna srajca pa prehladna Tretja skica predstavlja športno poletno srajco, ki bo v lepi kombinaciji črt poživila garderobo. Četrti model je za svečanejšo srajco. Ce je namenjena za pod suknjič, naj bodo vezane bordure bele, če pa jo oblečete samo, na primer v poletnih večerih za zabavo na prostem, so lahko bordure vezane v pastelnih barvah. Ne vem zakaj moški ne marajo pikčastih srajc, saj so najmanj tako lepe, kot kariraste. Ce so ovratnik in manšete na žepih iz blaga v barvi ali osnovni barvi so še lepše. Šesta srajca ima zanimiv hrbet. Gube so lahko le zalikane ali tudi zašite, lahko pa so tudi samo drobno pošite gubice, kar bo za pranje in likanje najprikladnej-še. — Stanka Bode Šahovski brzoturnir V nedeljo, 25. marca 1962, je bil v prostorih Izobraževalnega centra Tekstilindus — obrat I — med-ekipni šahovski brzopotezni turnir sindikalnih podružnic v počastitev Dneva mladosti. Turnir je bil v organizaciji šahovske sekcije pri sindikalni podružnici Tekstilindus, in pod njenim pokroviteljstvom. Na turnirju je sodelovalo deset ekip. Vse prisotne je v imenu sindikalne podružnice Tekstilindusa pozdravil tov. Vili Tomat. V kratkih besedah je označil pomen turnirja. Poudaril je, da ;'e to prvi turnir v organizaciji šahovske sekcije in na kraju zaželel veliko uspeiha vsem ekipam. Turnir je potekal v tovariškem vzdušju ob odlični organizaciji. — Po triurnih dvobojih je prvo mesto in prehodni pokal osvojila ekipa sindikalne podružnice Tekstilindusa z 29 in pol točke, druga je bila ekipa DPD Svoboda iz Stražišča s 26 in pol točke, tretje mesto pa je osvojila ekipa OLO ■ Kranj, ko je v odločilnem dvoboju premagala IKŠ Kranj z rezultatom 3:1. Sahisti Tekstilindusa so tako, poleg uspehov, ki so jih dosegli v preteklem letu, dosegli še enega, kar je seveda posledica plodnega dela. K doseženemu uspehu jim lahko le čestitamo, v prihodnje pa jim želimo še veliko uspehov s črno—belimi figurami. Zakaj zaostajamo v športni dejavnosti lepe srajce, zato se bodo morda laže odločili za nekoliko drugačne modele. Na skici št. 1 je srajca Iz luknjičavega ali drobno vzorčastega materiala, kombinirana z enobarvnim blagom. Drugi model je športna srajca, ki je lahko volnena ali pa iz vel-vetona, primerna za takrat, ko je ZAKAJ zaostajamo v športni dejavnosti za ostalimi podjetji? (Delavec iz oplemenitilnice I piše takole: Čudno se mi zdi, zakaj prav naše podjetje zaostaja v športni dejavnosti za ostalimi kranjskimi podjetji, kot so: Iskra, Planika, Sava in druga še manjša podjetja. Zakaj pri nas nimamo niti nogometnega društva, niti odbojke ali košarke? — Imamo le majhen šahovski krožek, medtem ko je začela pešati tudi poprej tako aktivna strelska družina. Dejavnost je torej v našem podjetju zares na zadnjem mestu. Zdi se mi, da bi posebno sedaj, ko smo se združili v eno podjetje, in ko je resnično dovolj mladega kadra na razpolago, morali nujno poživiti tudi šport v raznih panogah. Enostavno bi morali začeti — pa konec. Poiskati je treba pač sposobne ljudi, ki bodo zadevo pravilno organizirali, potem bo pa že steklo. Vem, da je šport tudi izredno koristen za sam organizem, posebno pomemben pa pri rasti mladega človeka. Če nič drugega, pa dobiš pri športu dosti razvedrila in moči, da potem lahko bolj zbrano in uspešno delaš v proizvodnji. Na kraju pravi tovariš: »Tovariš urednik! Če nam morda lahko poveste razloge, zakaj je šport v našem podjetju tako slab in zakaj 6e nobeden ne spomni, da bi ga poživil, vam bomo za odgovor zelo hvaležni. Mi, člani oplemenitil-nice namreč zares ne vidimo upravičenega razloga!« J. Z., oplememitilnica Dragi tovariši iz oplemenitilnice! Na žalost vam moram povedati, da tudi sam ne poznam vzroka sedanje izredne slabe športne dejavnosti, pa tudi ne, zakaj se v tem pogledu nič ne začne. Mislim, da boste morali to ' zadevo iznesti na vaši sindikalni podružnici, saj je sindikat v podjetju prvi poklican in odgovoren, da ta problem reši. Kot vi, pa si tudi sam že dolgo želim, da bi se v poletnih mesecih v polurnem odmoru ali pa v popoldanskem času ob športu malo razvedril in razgibal. Urednik 6. tekstiliada na Krvavcu Zmagovalna trojka, ki je priborila BPT Tržič prehodni pokal ABC - pojasnjuje (dalje s 3. strani) osebnih dohodkov. Ce bi bili torej v podjetju dve ekonomski enoti z enakim številom zaposlenih, a z različnim kvalifikacijskim sestavom, potem zneska zajamčenih osebnih dohodkov za ti dve ekonomski enoti ne bosta enaka. V kolikor bi v okviru podjetja le posamezna ekonomska enota ostala izpod mase zajamčenih osebnih 'dohodkov, podjetje kot celota pa bi ustvarilo zadosten dohodek, bi se moral seveda ta problem rešiti v okviru podjetja brez pomoči občine. Pravica na zajamčeni osebni dohodek se ostvarja avtomatsko, brez kakega administrativnega postopka. Zato ni potrebno vlagati nobene prošnje na občinski ljudski odbor, ki tudi ne izda nobene odločbe: podjetje predloži le svoji banki zahtevo za izplačilo, kateri mora banka ugoditi. Seveda bo banka o takem izplačilu morala takoj obvestiti občinski ljudski odbor, ta pa bo presodil, ah bo podjetju zagotovil kredit, ga saniral, stavil pod prisilno upravo ali pa uvedel postopek za likvidacijo takega podjetja. -M.D. Vodstvo centra za izobraževanje je 'pripravilo za slušatelje mojstrske šole ekskurzijo v tekstilno tovarno Ajdovščina na Primorskem. Dam odhoda smo določili na pustno soboto. Ob 12. uri simo se zbrali vsi slušatelji im žal samo nekaj predavateljev (vzrok, izostanka ostalih ???) in krenili na pot. Vreme nam ni bilo maMomje-no, saj je vseskozi deževalo, vendar je bilo vzdušje zelo veselo. Hitro smo puščali za sabo kilometre in se bližali določenemu cilju. Ko smo se prvič ustavili, smo takoj ugotovili, da smo prispeli na cilj. Pred tovarno nas je čakal predstavnik podjetja in vsi smo se lepo pozdravili. Predstavnik nas je vodil najprej v njihov center za izobraževanje. Tam nas je seznanil z zgodovino podjetja, z uspehi, težavami, perspektivami in izobraževanjem zaposlenih. Nekateri so imeli določena vprašanja, na katere smo dolbili razveseljive odgovore. Nato je sledil ogled tovarne. Videli smo zelo lepo in čisto predilnico (predilke), nato pa še pripravo in tkalnico. Vodiči, ki so nas vodili po obratih, so nam podrobno razkazali vse podjetje. Po ogledu smo imeli skupno večerjo in tudi dobre vipavske kapljice ni manjkalo. — Ob odhodu smo se zahvalili predstavniku podjetja s trikratnim hura in, nato krenili proti Kranju. Razpoloženje je bilo prijetno, svoj višek pa je doseglo, ko je nekdo kupil »punčko« (iz celuloida 30 do 40 centimetrov). Celo pot ni manjkalo petja in šale so bile na tekočem traku. Po prihodu v Kranj smo 'imeli (nekateri) redko priliko, da smo se udeležili 'knsta na račun »punčke«. Odločili smo se za ime »Mojca«. Poučna ekskurzija je za nami. Zahvaljujemo se organizatorjem in predavateljem (udeleženim) z željo, da bi sledilo še nekaj takih koristnih izletov in ogledov za slušatelje, ki' smo sedaj tako obremenjeni. Po končani šoli pa bomo strokovno prijeli za delo'ma delovnih mestih, za čimvečjo proizvodnjo v podjetju in izven njega. — Franc Kržišnik ZAHVALA Mnogo prezgodaj nam je kruta usoda iztrgala iz naše sredine ljubečega moža in skrbnega očeta SREČKA ŠKAPINA člana kolektiva Tekstilindus Vsem tistim, ki so mi v težkih trenutkih prišli na pomoč, se iskreno zahvaljujem, poisebno pa tovarišici Anici Rudolf in Marjeti Celesnik. Srčna hvala tudi vsem, ki so darovali vence in cvetje, in tudi nepoznanemu tovarišu, ki je dragemu pokojniku spregovoril zadnje besede v slovo. Hvala tudi vsem, ki so pokojnika spremili na zadnjo pot. žalujoča žena in otroci — Škapin Sindikalni podružnici Tekstilindusa se lepo zahvaljujem za poslano novoletno darilo. Francka Perčič, Prebačevo Zadnjič smo vam obljubili, da bomo v tej številki obširneje poročali o samem poteku te velike športne prireditve tekstilnih podjetij Slovenije. Tekstiliada je bila 18. marca. Morda se boste še spomnili, da je bilo tisti teden vreme zelo muhasto, posebno pa zadnje tri dni, ko je pihal zelo močan veter. Zaradi vetra so morali tisti tekmovalci iz Maribora in Kranja in tehnična ekipa društva Triglav, ki so šli na Krvavec v petek, prehoditi vso pot peš, ker žičnica ni mogla voziti. Tekmovalna komisija je nato v petek razdelila vse prijavljence v 6ta,rostne skupine in izžrebala startne številke. Nedrja, dan prireditve, je bila zelo lepa. Veter je popustil in že ob 9. uri se je zasmejalo sonce skozi oblake. Ob 9. uri je bila slovesna otvoritev tekstiliade pred kočo ob žičnici, ob 11. uri pa se je že spustila prva tekmovalka po pobočju Tihe doline. Sledile so ji v presledku 1 minute še ostale članice in mladinke, njim pa seniorji, ki so imeli isto progo. Med seniorji so bili tekmovalci nad 45 let. Za naslednje skupine je bila proga preložena oziroma podaljšana skozi žleb proti žičnici. Proga je bila zelo zahtevna, odlično pripravljena in dokaj hitra. Nekatera mesta so bila posebno nevarna pa so zahtevala tudi veliko padcev celo zelo dobrih vozačev. Nasploh je bilo padcev kar dovolj, kar je tudi razumljivo, saj večina tekmovalcev sploh ni imela prilike za trening in so bili zato letos prvič na snegu in takoj kar na tekmi. Videli pa smo nekaj zelo nadarjenih in hitrih mladih tekmovalcev in celo nekaj bivših državnih reprezentantov. IN REZULTATI? Povedali smo že, da je prehodni pokal Republiškega odbora sindikatov tekstilnih, gumarskih in usnjarskih delavcev Slovenije osvo- jila ekipa BPT Tržič, druga je bila naša ekipa, tretja MTT Maribor itd. V tekmovanju posameznikov pa so osvojili pokale v trajno last naslednji tekmovalci in tekmovalke: ČLANICE — Vida Radon — BPT Tržič, MLADINCI — Bruno Teran — BPT Tržič, MLAJŠI ČLANI - Zdravko Križaj — BPT Tržič, STAREJŠI ČLANI - Jože Pogačnik — Kemija-Impeks, Ljubljana, SENIORJI - Zej Svetozar, MTT Maribor. Naša ekipa po tekmovanju vavca, kjer so preživeli lep dan, ki je bil zaradi dobre in uspele organizacije še lepši. Tekmovalci so se na kraju tudi dogovorili, da bo organizacijo prihodnje tekstiliade prevzel celjski bazen. ujj Prihodnje leto torej nasvidenje v Celju! Slike s Krvavca pa naj vam še bolj nazorno prikažejo uspel potek te športne prireditve in lepote tega zimskega kraja, kjer ima tudi naše podjetje majhno kočo, namenjeno za oddih vsakemu članu kolektiva. EKSKURZIJA V AJDOVŠČINO Prelomnica v društvenem delu mojstrov Po samem tekmovanju na progi je bila svečana razdelitev nagrad in pokalov; sledila je skromna zakuska, ki je potekala v svežem, prijateljskem in športnem vzdušju. Gledalci in tekmovalci so se lahko tudi sončili, saj se je po 12. uri nebo zjasnilo skoraj popolnoma. Vsi udeleženci so proti večeru zadovoljni zapustili pobočje Kr- Pred trema leta so tekstilni mojstri in podmojstri kranjskega bazena koit prvi v Sloveniji ustanovili svoje strokovno društvo z namenom, da bi si omogočili nadaljnje tehnično izpopolnjevanje s pomočjo predavanj in ekskurzij, da bi organizirano nudili svojo pomoč podjetjem, se zbliževali med seboj itd., torej s cilji, ki jih pač od takega društva lahko pričakujemo. V nedeljo, 7. aprila, so tako že tretjič polagali obračun svojega dela na redni skupščini, ki so se je udeležili kot gostje predstavniki DITTS Kranj, organizacije tekstilnih mojstrov v Mariboru in TK ZKS Tekstilindusa. Poročila in razprave so pokazala vse težave, s katerimi se sre- čuje Društvo tekstilnih mojstrov. Delo upravnega odbora pa ni otežkočalo samo pomanjkanje potrebnih materialnih sredstev, temveč pasiven odnos velikega dela članov (začuda pri teh prednjačijo mlajši) in triizmensko obratovanje v mnogih oddelkih naših podjetij, ki marsikoga odtegne od društvenega dela. Zato je predlog Društva inženirjev in tehnikov tekstilcev v Kranju, naj bi se jim mojstri priključili kot samostojna sekcija, izzval živahno razpravo, ki se je zaključila s soglasnim sprejetjem predlaga. V čem je bistvo predlagane reorganizacije? Društvo tekstilnih mojstrov se s tem v celoti priključi podružnici DITTS Kranj, vendar bo nova sekcija imela lasten upravni in nadzorni odbor ter samostojno finančno poslovanje. Predstavnik sekcije bo prisostvoval vsem sejam UO DITTS, s čimer bo zagotovljeno medsebojno seznanjanje s problemi in ukrepi. Vsi člani sekcije, ki imajo osebno kvalifikacijo, se lahko vključijo v DITS kot njegovi izredni člani. To so samo zunanje spremembe, medtem ko pričakujemo od združitve tudi izboljšanje društvenega dela. Želja nas vseh je, da bi se odslej mojstri v večjem številu udeleževali strokovnih predavanj v okviru sekcije in DITTS, da bi sodelovali pri izdaji Tekstilnega vestnika, osnovali krožke po strokah, organizirali mesečne sestanke članstva in nasploh ob podpori DITTS uvedli še nove oblike dela, ki bi bile za večino članov zanimive in koristne. Osnovni cilji združenega društva so jasni, potrebno je le še odstraniti nezaupanje nekaterih in složno razvijati društveno dejavnost v korist članstva in skupnosti! — inž. Mirko Pogačnik Vse tako kaže, da me imajo nekateri zelo v želodcu. Ja, veste, saj jim rad verjamem, da me imajo če jih takole sem in tja malo razkrinkam. Upam, da me bodo imeli v prihodnje še bolj, saj še ne mislim iti v pokoj. Zadnjikrat so se pa določeni člani spravili na urednika, ker je napisal tisti znameniti članek: MOZ, ŽENA. . . IN. Resnici na ljubo naj bo povedano, da so se spravili nanj le moški, in to le tisti, ki še vedno mislijo, da so ustvarjeni le zato, da lenarijo in zapovedujejo. Mene pa veseli to, da nobena ženska ni imela nanj pripomb! Pa pustimo urednika, naj se kar sam izmaže kot ve in zna in raje tisto preljubo vižico o napakah zapojmo. O stalnih izhodih ste že slišali na masovnih sestankih in bi zato le pripomnil, da ste ga prizadeti kar preveč biksali, pa bodo zato prikrajšani še tisti, ki so bili do-eedaj dovolj premeteni in pametni. V prihodnje boste torej morali hoditi v mesto in drugam kar izven delovnega časa, razen v zelo, zelo nujnih primerih boste šli lahko tudi med delom, takih primerov pa pravzaprav ni. Potem vam moram povedati, da imamo v kolektivu nekaj zelo predrznih izkoriščevalcev, in sicer delajo ti tički naslednje: vzamejo po več kosil domov po 110 din, ne pa kot je predpisano po 160. Pa naj nikar ne mislijo, da jih ne bomo dobili. Nekaterim so že na sledi, drugi pa bodo prav zanesljivo prišli prej ali slej na vrsto. Ko bomo vedeli za vse, jih bomo pa kar lepo poimensko napisali tudi v takle člančič, potem me bodo pa še ti imeli v želodcu. Pa nikar ne mislite, da je po obratih vse v redu. Se zdaleka ne. Tam v predilnici I so sedaj začeli podirati stari del zgradbe. To je seveda pravilno, ker več ne odgovarja potrebi in zahtevam. Nepravilno pa je, da so med tramovi in deskami pustili še cel zaboj cevk in to kar na dežju. Kot vse kaže, imajo še preveč denarja, ne pa premalo, kot pravijo, saj verjetno tak zaboj cevk tudi ni zastonj. Da ne bodo užaljeni v opleme-nitilnici, bom pa še o tej nekaj zanimivih povedal. Prvič je zelo zanimiva ta, da imajo ob izhodu proti kotlarni majhno sobo, ki pa ni soba, temveč svinjska stala. V tistem prostoru vlada tak nered in tolikšna umazanija in svinjarija, da se človeku kar obrača, če samo notri pogleda; pogledati pa moraš, ker deloma tako že vidiš noter, če greš mimo, deloma pa jaz »rad« kaj takega vidim. Pravijo, da ne gre drugače. Referent HTV in razne komisije se pa razburjajo, češ da je to sramota za podjetje. Tudi jaz tako mislim, saj naredi tisti hlev zares kaj slab vtis na člane ekskurzij in na razne goste, ki si ob obisku ogledajo podjetje. Druga zadeva pa je, da je trenutno že kar umetnost priti skozi oplemenitilnico mimo razpenjal-no-sušilnih strojev. Vsi prostori so namreč tako natrpani in zabasani z vozički in zaboji, da se moraš kar prebijati skozi majhne odprtine, hodničke in podobno, kot v kakšnem labirintu. Se sreča, da se kdo ne spomni, da bi lahko naredili škripce pod strop, pa bi vso to zalogo blaga potegnili tja gor. Mar ne bi čudovito bingljalo? Potem mi je pa zadnjič bilo zares nerodno, in veste zakaj? V podjetju je bila na obisku zelo pomembna oseba. Po končanih razgovorih si je omenjeni tovariš hotel ogledati še obrat I. V predilnici in tkalnici je šlo še vse po sreči, v oplemenitilnici pa ne, ker sploh ni mogel noter niti on niti spremstvo. Nekdo je namreč odnesel ključ od vhodnih vrat in ker so bila zaklenjena, so »on« in ostali morali kar precej dolgo čakati, da 60 se jim vrata odprla. Da takšen primer kaj mučno deluje, je mislim vsakemu jasno. V prihodnje bo treba tudi na take »malenkosti« bolje paziti. V splošni upravi zadnje čase ljudje preveč godrnjate glede višine odstotka variabilnega dela. Mislite, da bomo kar vsak mesec šli za 10 odstotkov navzgor. Mar nič ne pomislite, da bo treba izplačati tudi dopuste, za katere ni predvidene mase za osebne dohodke, pa jo moramo zato člani ODS prihraniti. Ce bi sedaj sproti vse izplačali, bi na dan dopusta brez ficka ostali! Potem ste pa nekateri še tako nesramni in pravite, da je ODS škrt, da je še ta in oni škrt itd. Veste, prevelika požrešnost nikoli ni niti na mestu niti dobra. Pa nikar ne mislite, da je v predilnici II vse v redu. Tam imajo baje mojstra-diktatorja, ki vsem svojim podrejenim enostavno diktira kdaj bodo šle na dopust, kdaj ma malico itd. Verjetno zanj ne bo napačno, če svoj način malo spremeni, da ga po- Našli so V bifeju menze v obratu I imajo pokrovček od ročne ure, ki ga je nekdo izgubil. Lastnik naj ga torej dvigne v bifeju. zneje ne bo še glava bolela. Takih mojstrov namreč danes ne sme biti več, ki bi samo zmerjali in priganjali. Zilca mi ne da miru, pa se bom zato še ob kvaliteto spotaknil. Nič konkretnega zaenkrat, čeprav bi lahko postavil nekatera vprašanja apreturi v obratu I itd. Nasploh pa je dejstvo, da gre že izpolnjevanje plana slabo, da je odstotek neregularnega blaga vedno večji, čeprav za takšno stanje ni razloga, vsaj ne utemeljenega. Nič drugega ne bo pomagalo kot to, da bo treba poiskati krivce in jih kaznovati z denarno kaznijo, ker bomo drugače začeli kaj tenko piskati vsakega .petnajstega v mesecu. Da ne bom predolg bom kar končal. Se lep pozdrav in nasvidenje! L. C. 1. nagrada 1500 — Matija Lebar 2. nagrada 1200 — Rudi Majnik 3. nagrada 1000 — Lojze Ovčar 4. nagrada 750 — Metka Friškovec 5. nagrada 500 — Jelka Smem 6. nagrada 400 — Pečnik Felicita. Izgubili so Prvomajska nagradna križanka Podatki o stroških za tovarniško glasilo v letu 1961 Izšlo je skupno štirinajst številk, im sicer: 9 številk pod naslovom TISKANINA in 5 številk pod naslovom KRANJSKI TEKSTILEC. Stroški pa so: za tiskanje časopisa . . 2,903.284.— za honorarje.......... 462.090.— Skupaj : 3,365.374.— (Ta znesek je v neto dinarjih!) Izžrebani so bili VODORAVNO: 1. jeklena priprava za vrtanje izvrtin, 7. «najh-na reka, 12. prebivalec glavnega mesta Češkoslovaške, 18. mesto v zahodni Makedoniji v kotlini Polog, 19. večje mesto na severu filipinskega otoka Luzona, 20. plaz, 21. dokaz za odsotnost v času zločina, 22. osvežilna in hranilna pijača, 23. nočno zabavišče z gledališkimi, plesnimi in akrobatskimi predstavami, 24. največje jugoslovansko pomorsko pristanišče, ki se vedno bolj uveljavlja tudi v svetovnem merilu, 25. itaški kralj iz grške mitologije, Odisejev oče, 26. stara ovalna posoda za vino, 27. primorski vzklik, 28. osebni zaimek, 29. redek gozd, predel porasel predvsem z grmičevjem, 30. zdravnik -siepar, šarlatan, mazač, 31. vrsta tekočine v rastlinah; tudi osvežilna pijača, 32. začetnici imena in priimka slovenskega pesnika in pisatelja na prehodu od romantike k realizmu (pesmi »Obrazi«), 33. razgledanost, izobrazba, 34. slovenski športni časopis, 35. žila odvodnica, 36. vrsta barve in slikarske tehnike, 38. veletok v zahodni Afriki, ki se izliva v Gvinejski zaliv, 39. obrtnik lesne stroke, 40. ime popularne jugoslovanske pevke zabavne glasbe, ki je s pesmijo »Ne prižigaj luči v mraku« predstavljala našo državo na letošnjem festivalu evropskih popevk, 41. francoski revolucionar, katerega je zavratno umorila rojalistka Charlotte Car-day, 42. močviren svet, 43. slovenski gledališki in filmski igralec, član Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani (Marjan), 45. francoski realistični kipar, eden največjih kiparjev 19. stol., (Auguste, kip »Mislec«), 46. izde- lovalec posod iz žgane gline, 49. moško ime, 50. gojenec oficirske šole, 51. glasen izraz veselja, 52. kratica za televizijo, 53. vrsta vrbe, 54. glavno mesto sovjetske republike Ukrajine, 55. skupina posameznih družin iz rodov v praskupnosti, 56. kratica velike severnoameriške letalske družbe, 57. Ludoifovo število, 58. vrtljivi dei elektromotorja, 59. eden mj-večjih angleških romantičnih pesnikov (John, »Endymion«), 60. fizikalna enota za tlak (tuja pisava), 61. glavno mesto Irana, 63. češki narodni ples ,kl pa je zelo razširjen in priljubljen tudi pri nas, 64. glavni junak povesti Frana Erjavca »Ni vse zlato, kar se sveti« (Blaž), 65. srednjeveški dvorni poklic. 66. ime nemškega atleta Haryja, olimpijskega zmagovalca in svetovnega rekorderja v teku na 100 m, 67. sodobni ita- 1 2 3 k 5 L 7 3 9 1D H 12 13 11» 15 17 1ö 19 20 21 ft 22 ft 23 ìh ft ib ft 1L ft 27 ft 29 ft 30 ft 31 i'l ft ii ft ft 35 Ji 51 ft 38 ft 39 M) ft M ft hi 1 « Vt ft i»5 ft hi hi 1.8 ft bl) ft 51 ft 52 ft V» ft 55 ft % )1 -r, ft Sö ft 59 ft £0 Lll ft a ft Ik <55 I U 1 LI L8 11 70 lijanski pisatelj (Ignazio, »Kruh in vino«), 68. pomota, 69. naslovna junakinja Andersen-Nexöje-vega romana (»Sirota.........«). NAVPIČNO: 1. »večer« življenja, 2. najmodernejše slovensko mesto v Šaleški dolini, 3. nauk o morali, 4. daljše časovno obdobje, era, 5. ljubkovalno žensko ime (Eva), 6. grška črka, 7. slikarska deščica za barve, 8. obsežno glasbeno delo, 9. enakomerni časovni presledki, 10. makedonski narodni ples, 11. oziralni zaimek, 12. reklamni lepak, 13. hrvatski šahist, ki zadnji čas manj aktivno sodeluje, 14. menično poroštvo, 15. bukov ali hrastov plod, 16. manj pogosta okrasna cvetlica z belimi, rumenimi aii vijoličastimi cvetovi, 17. gostinski uslužbenec, 22. krinka, 23. pasja pasma, 25. najdaljša francoska reka, ki se izliva v Atlantski ocean, 26. umetniški ples, 29. surovina za izdelavo piva, 30. nevernik, ajd, 31. oljna rastlina, surovina za pridelavo olja in ki uspeva pri nas v Makedoniji, 33. dalmatinsko črno vino, 34. močno razširjena ruda rumene barve, iz katere pridobivamo železove spojine, 35. strojni element, ki veže med seboj posamezne kovinske dele, 37. miakuža, 38. nadevanje, nadevek, 39. izumitelj telegrafije (Samuel), 41. znani slovenski prevajalec (Janko), 42. mesto v francoski pokrajini Champagne s slovito katedralo iz 13. stoletja, 43. žlahtni plin, 44. naziv za francosko in italijansko obalo ob Ligur-skem morju, 45. okrožje, območje, 46. velik grški otok v Sredozemlju z glavnim mestom Can-dia, 47. umetniško ime prve slovenske filmske igralke Ide Kravanje, 48. zaliv na severu Jadranskega morja, 50. glasbeni instrument s strunami, 51. osnovni deli tkanine, 54. element hoje, 55. grenka zdravilna rastlina, 56. garant, 58. majhna odprtina, luknjica, 59. trgovski pomočnik, 60. človeški organizem, 62. medmet pri skakanju, 63. namizno pregrinjalo, 64. razpadanje površinskih slojev kože ali sluznice, 66. visoka igralna karta, 67. kratica za »Smučarski klub«. Marija Krničar, ki dela v pica-nol tkalnici, je izgubila očala. Ker brez očal težko dela — brati pa sploh ne more — iin ker bi druge težko dobila, prosi, da bi jih najditelj vrnil osebno njej ali pa oddal pri vratarju. Serpentine 1. umetnik, 2. Kiinema, 3. anarhija, 4. abak, 5. krakov, 6. vodovod, 7. dreser, 8. romb, 9. bojazen, 10. narečje, 11. etamin, 12. Niagara, 13. astetik, 14. kolos, 15. 'slap, 16. prevarant, 17. trgovec, 18. centaver, 19. roman, 20. nevesta. MISEL: Mi beTemo svet narobe in pravimo, da nas vara. Pravilne rešitve zadnjih ugank T — Tiskanima E — Enotnost K — kakovost S — samokres T — tempera I — Ivkov L — London I — inserat N — Novak D — Donava U — Urugvaj S — starinar I — Inteks S — sloga K — kvaliteta R — revolver A — akvarel P - Parma L — Lizbona A — anonsa N — Novakovič I - Ibar K — Kolumbija A — antiikvar POPRAVKI V zadnji, tretji številki Kranjskega tekstilca smo naredili naslednje napake: V članku - IZVRŠITEV PLANA V MESECIH JANUAR IN FEBRUAR 1962 smo pri prvi razpredelnici zamenjali zgoraj oznako za mesec ter v prvi in drugi vrati predilnico I in II. PRISPEVKE ODDAJTE NAJKASNEJE DO 7. MAJA!