I— —
Posamezne Številke* Navadne Din 1*—» ob nedeljah Dm 2'—•
„TABOR“ izhaja vsak dan, razven nedelje in praznikov, ob 18. uri z datumom naslednjega dne ter stane mesečno po posti,D 18'-—, za inozemstvo D 26’—, dostavljen na dom D 19*—f na izkaznice D18’—« inserati po dogovoru.
Naroča se pri upravi »TABORA« MARIBOR, Jurčičeva ulica štev.-*.
Knjižnic
x"osamezne številke: Navadne Din 1*—, ob nedeljah Din 2*—.
UREDNIŠTVO se nahaja v Mari* k°nt*. Jurčičeva ul. št. 4, I. nadstropje. Telefon intsrurb. št. 276. UPRAVA se nahaja v Jurčičevi ulici^ št. 4, pritličje, desno. Telefon št. 24. — SHS poštnočekovni račun štev. 11.787.
Na naročila brez denarja ae ne ozira. — Rokopisi se ne vračajo.
V.
Maribor, sobota 9. februarja 1924.
Benešev ekspose.
Maribor, 8. 'februarja!.
T sredo je češkoslovaški zunanji mi-DBister dr. Beneš podal zunanje-paUtLČnc-nvu odbora temeljili ekspoze o češkoslovaški zunanji politiki. Vodilni diplomat trt politik države, s katero nas vežejo tako ozke voza, je obširno očrtal program im .smernice tiste politike, ki je prinesla Češkoslovaški nesporno uspehe An katero karakternim Ma<WP$ifc-JBenešev pristno realističen pogled na evropske dogodke, in stališča, ki umi ne more mhoe odreči’ temeljitosti, jasnosti in iskreno-s ti.
Nimamo pred očmi strankarskega nasprotja, čc trdimo, da so Ninčičevi ak Pašieovi okspozoji' o zunanji politiki \ primeri z Beneševiin mojstrskim delom I« srednjedobra šolska naloga. I ako redko jih slišimo, im čc nam že ta alt oni Paš državnik previdno razgrne zastor, ki zakriva delo in nedelo naše diplomacije, je to, kar nam ima povedati, tako površno in polovičarsko, da. sc nam zdi, kakor da čitamo »Samouipravine« uvodnik e. V trenutku, kl> začenjajo voditelji sedati j ega režima rc vol ti rat i zoper srednjeevropski duh in se navduševati za specifično balkansko metode, ki bi naj preprečile modernizacijo ataše uprave in evropi-zaciijo našega javnega življenja. (Markovič - Jankovičev »Beograd«) v tem »trenutku mi z vso važnostjo podčrtujemo baš češkoslovaške, tj. srednjeovrop-Hkc metode. Dr. Benešev ekspozo nam! kaže vso superiornost dobrega državnika demokratične državo umi državniki našega balkanskega tipa, kt nočejo nič slišati o parlamentarni kontroli zunanjo .politike irt katerih ekspozejri so postali klasičen primer površnosti in polovičarstva.
Ko tedaj nimamo prilike, slišati našega dr. Ninčida in ko smo temeljito poučeni o vzrokih, zakaj da v Beogradu ne marajo zun.-političnega p ar lam c nit amo-ga odbora, naj srti prav na kratko ogledamo vzorni čksipoze dr. Beneša,
Ek&ppze bi lahko razdelili na 13 po-Rja-vij. Uvodoma ossnafiu.io dr. Beneš važnost sedanjega časa: stopamo v novo politično periodo, ki se jo začela z vzpo-štivitv.ijo socialistične vlade v, Angliji, r i]?rtenanjom Rusije s strani Anglijo in' Italije, s pripravljajočimi se novimi razmerami v Franci j i. Tudi Amerika se začenja zopet približevati. Evropi. Nato podaja v glavnih obrisih zgodovino dosedanje češkoslovaške politike in njene glavne smernice. Jasno rrt precizno o-značaje načela in' metode, ideologijo in taktiko politike, fci jo vodijo demokratični in mirovni smotri. Označuje stališče popram boljševfiannu in reakciji in na-praml revizionizmu mirovnih pogodb. Tretje poglavje je posvečeno politiki Malo antante. Po treh letih je dobila skupina treh držav toliko življčnsbe sposobnosti lit je dosegla toliko važnih rezultatov, toliko d opri nesln, ,k pornirje-tnau' srednjo Evrope, da danes ml nikogar več, ki ji ne bi priznaval, da jo postala rosen1 političen1 faktor. Nato tir. Bonoš govori o razmerju papram1 ^Avstriji irt Posebno obširno o Madžarski. T z. razil jo nadojo, da' mora priti čas, ko bo tudi s to državo sklonjena pametna pogodba in ko ikoneapeija Male antante n© 'bo zaostrena proti Madžarski, kakor ni zaostrena proti Avstrijk Priti mora do tl-^te organizacijo srednje Evropo, ki smo jo že večkrat nagfašali, tj. do ustarflnvit-Ve novega, gospodarskega; in' političnega histema, ki bo ohVariil su vernost dosedanjih držav, ki pa bo jih združil k ožjemu sodelovanj,u. ' ‘	’’
Radičeva odposlanca v Beogradu.
Konference z opozicijskimi skupinami. — Danes popoldne pade odločitev, kanti. Dopoldanska konferenca je bila le informativnega značaja, .Popoldne ob 4, uri se vrši konferenca v hotelu »Srp-sk-i kralj«, kateri bo prisostvoval-tudi. Davliidovie. Na tej seji bo sklenjen’ definitivna dogovor. »Popoldne« — je izjavil dr. Maček — »se bo odločilo, ali stopi Radičeva stranka v‘opozicijski blok ali ga bo le z vsemi silami podpirala.« Izrazil je svojo zadovoljnost o prihodu v Beograd. Prinesel jo s seboj’ 50 legitimacij Rad i če v.skih .poslancev, k.i jih predloži skupščini v verifikacijo. Pozneje so se podali Korošec, Maček in Kr nje vi 6 v predsedstvo narodne skupščine in se dogovarjali 7, Ljubo Jovanovičem o Izročitvi legitimacij’,
Beograd, 8. febr. Današnje »Vreme« poroča, da se je z gotove struni skušalo preprečiti prihod Radičevih odposlancev. Baje so bila izrečene celo grožnje. Vkljub temu sta prišla Maček in Krnjevič; dr, Lorkovida, ki je bil tudi napovedan, v Beogradu šc niso videli.
Vprašanje opozicijskega bloka zrelo. —
— HRSS za sodelovanje z opozicijo.
Beograd, 8. febr. (Izv.) Danes zjutraj sta prispela v Beograd dr. Maček, podpredsednik HRSS in njen glavnli tajnik dr. Krnjevič. Njun prihod je vzbudil razumljivo senzacijo v parlamentarnih krogih. Dr. Spaho in dr. Korošec sta Obiskala ob 9K> uri Daviidoviča v, demokratskem klubu in ca jarite prihod o-beh delegatov Radičeve stranke. Nato so šili Korošec, Maček irt Krnjevič v muslimanski klub, kjer so sko.ro pol uro kouferira s Spahom. Skupno so odšli potem' v Jongosl. klub, kjer sc je vršila poldrugourna konferenca. Kasneje jo prišel na poziv imenovanih v klerikalni •klub Protiičev pristaš dr. Ivanovič, ki se je razgovarjal ž njimi krog četrt ure.
Med tema časom je v skupščinski dvorani konforiral Davidovi d z zmitjorarlnikoin Jooo Jovanovičem. Po konferenci v klerikalnem klubu je vaš dopisnik razgo-varja'1 •/, dr. Mačkom in Krn jo vicem. dr.
Maček je izjavil, tla je Iirvatska republ. sel jaška stranka pristala na skupim sodelovanje z ostalimi opozicijskimi strau-
Opozicija proti pogodbi o Reki.
Džemijet bo glasoval z vlado-
BEOGRAD, 8. febr. V političnih kro- nja so se vodila tudi z džemijetom in gili se govori, da se vsa opozicija v od- Nemci- Džemijet je izjavil, da bo glaso-sekn za rckko pogodbo pripravlja na hoj val .z .vkdo, Nemci še niso dali odgovora, proti pogodbi z .vsemi sredstvi. Pogaja-
CANKOV O ODNOŠAJIH DO JUGO- ZUNANJEPOLITIČNA DEBATA V ČE-SLAVIJE.	ŠKE.M	PARLAMENTU.
konvencija!;	pHz“aniU
Cankov izjavil glede odnosa je v z Jugo- PRAGA, 7. febr. Danes sc je sestal slavijo: S kraljevino SHS želi vlada nor- parlamentarni zunanji odbor v odsotnosti malne odnošaje dobrega sosedstva. Daši nemškonacijonalnih .poslancev, da deba-riskiramo, da sc nas imenuje dolgočasne, tira o ekspozeju zunanjega ministra dr-moramo ponovno kategorično povdariti, Beneša. Nemški socijalno-demokratski da borno po močeli storili vse, da razbi- poslanec Čermak jc ostro obsojal češko-jemo dvome, ki vladajo v Jugoslaviji o slovaško-francosko pogodbo, ki bi uteg-nas. Nihče ne more zahtevati od bolgar- nila biti nevarna češkoslovaškemu 110-skega naroda, da ostane hladnokrven v tranjemu razvoju, kajti le z vzpostavitvi-zadcvah, ki so bistvo mednarodnih po- jo nacionalnega miru bi bila mogoča dr-godb. moram, dasi jc nepotrebno, povda- žavna konsolidacija. Dr. Kramar je iz-riti, da ne lx> vlada trpela nikakih inici- javil, da je za osiguranje miru v Evropi jativ, ki bi ustvarile mednarodne kom- mogoča le demokratska Nemčija. Govor-plikacijc.	nik jc zagovarjal politiko francoskega
Številka: 33.
min. preds. Priznanje sovjetske vlada bi bilo zločin na češkoslovaškem narodu. Odgovarjajo na razne prigovore tekom debate, jc izjavil zun. minister dr. Beneš* da pogodba s Francijo ne prinaša nikak-šnili političnih žrtev, ker ni zvezana s: finačnimi stroški. Tudi v Franciji, je dobro znano, koliko Nemcev biva na Češkoslovaškem ter da se jc trdba na vsak način ozirati nanje. Minister dr- BeneŠ jc izjavil, da vlada računa s tem tako v> notranji, kakor tudi v zunanji politiki. Minister priznava načelnost vprašanja, ali jc sploh mogoče skupno delati z današnjo Rusijo. On ne zanikuje možnosti, da jc mogoče, razen tega pa ne smemo pozabiti, da se danes še ne ve, kako sc bo preustrojila ruska vlada. Reparacijsko vprašanje pa dozoreva k političnim iz-premembam.
AFERA LLOYDA GEORGEA.
LONDON, 7. febr. Lloyd George jat izjavil v »Dai!y Chronicle«, da jc »Ne\g bork IVorld« netočno reproducira! njegove izjave. Izjavil je le, da so dokumenti, ki jih jc objavil angleški zunanji urad o poteku kritičnih razprav na pariški' konferenci, povsem točni. Dejal je nada-' lic, da sta Clemenceau in NVilson dne 20. aprila sprejela v mirovno pogodbo določbe o garancijah za izvedbo mirovna pogodbe in bi bilo dobro, če bi Francija sedaj objavila tozadeven protokol- Smešno pa je, če se trdi, da sta Clemenceau in Wi!son v odsotnosti Lloyda'Georgea sklenila tajno pogodbo. Wilson je postopal docela korektno. (Lloyd George se je» tedaj umaknil. Glej naše »Politične vesti«. Ured.)
Pariz, 7. febr. (Havasj. AhaglieSl&S poslanik je izrazil Poi.ncareju obžalovan nje svoje vlade za slučaj, da bi Lloyd Gergo res dal’ v »New, York World« objavljeni 3interwiew.
BORZA.	1
C n rili, 8. februarja. (Izv.) Sklepni tečaji. Pariz 26.67, Beograd 6.85, Londor^
24.87, Praga 16.70, Milan 25.20, Newyoirl2 573.75, Dunaj O.0CO81, Sofija 4.25, Bnka* rešta 2,95.	j.
Zagreb, 8. febr. Pariz 392.5—397.5» Švica 14.65—14.75, London1 363—366, Dunaj 0.11825—0.12025, Praga 2.44—2,47. MB lan1 369.5—372.5, Ne\vyork 84—85.	,
gHMSi
Nato jo dr*. Beneš opisoval politiko! ta v vsej naglici spisani pregled.Konsta Češkoslovaške naiinranrt Poljskii, Izrazil i hiramo le, da državniki, ki dajejo naro-,io obžalovanje, da ni pnišlo do namera- d n tafkio> temeljit obračnri o svojem' delu, vane češikoslovaško-ipoljske antante. Po- anlorajo uživati zamipnnjo velike wči-slej 'bo sodelovanje za toliko težjo, za; ne naroda in zaupanje vseh patriotičnih kolikor se bo v ovrops-ki politiki uveljav-' strank. In' to jo v dobi, ko se začenja
ljal vpliv Rusijo. Toda do sporazuma mora prtitii. — Očrtal je nadaljio dosedanjo raambrj« mod češkoslovaško im; Italijo, ki jc prijatoljisko. Važno poglavje jc orto, ki govori o Rusiji. Broz, Rusijo mi mogoča evropska politika in; evropski min*. Zato sc jc Češkoslovaška že J®po-četka trudila, da kolikor 1« mogoče od-■ pro vrata za stike mod Rušijo in Evropo. Njiert Bcdlnnji cilj j«; pomoči rmsko-«wi ljudstvu in' Rnn-ijo čim.proj uvesti v evropsko politiko. Nato Hlodi poglavje o Nemčit irt o odsiošajih niaiprain Franciji in' Angliji. Tu jc tudi meritorna izjava o češkos lo vaš ko- f ronco-skl pogodbi in' o kritiki z, angleške strank Važnega ipo-niOna je nadalje poglavje o politiki ma-prftam) Društvu narodov. Nato dr. Beneš še -posebej zavrača vse očitke in prigovo-ro zastran pogodbe s Francijo.
Posebno poglavje je posvečeno jmgo-sk»van skd -Italijanskem u six>razviimu in’ bcograjislki komferenai, Til je tud'i izjava o nmsojiki Madžarski. Ker bomo še prinesli najvažnejšo točke iz, Beneševcga ekspozeju, so dapes omejujemo zgolj, na
Evropa iznova presnavljati, ko so izjavljajo nove konstruktivno sile, ki ji bodo dalo trajnejše oblike, nujna državna potreba. Tudi dr. Beneševo delovanje jo mogočo kritizirati in' ga osvetliti z, različnih strani, ni ,pa mu -mogoče odreči temeljitosti' in iskrenosti ter poznavanja reailnosti-; brez, teh lastnosti pa ni stvarnih uspehov v mednarodnem življenju, in ako teh ni, tedaj so tudi notranje razmere v državi na negotovih tleh.
Politične vesti.
* »Naprejova« ali Bemotova skupina
slov. socialno demokracije jc imela 2. in 3. tmi v Trbovljah svoj XV. stranikiiu kongres. Zastopanih je 'bito 19 organizacij po 20 delegatih. Kongres je stal v 7,nairtonju medsebojnih bojev in prepirov v slov. soc. demokraciji, ki stranko vedno bolj ubijajo. Nimamo povoda biti škodoželjni, konstatiramo le eno:	go-
spodje soc. demokrati tako radi podtt kajo drugim' strankum, zlasti naši dc
mokratški, klikarstvo, reči <pa moramoi* da sc je klikarstvo menda v malokateri! strartkii tako razcvelo kaikor v slov. sod, demokraciji. Vsak bi rad bil gospoda*} irt komandant. Nazadnje bo pa sevedal splirval n a površje oni, ki bo vkljub vse s mn protiknpitalisbiičn-ormi razpoloženju imel v rokah finančno moč, in' to ;bo naj s bržc g. Tono Kristan1.
* Sklepi finančnega odbora. V seji 8, lin. jo fitrV. odbor narodne skupščine razn pravijal o raznih kreditih. Odobril je don liodko mpravo mionopollov z,a čas od jns lija do de osmin’a 1923. Sklenil jo daljo* da se prepovo uvoz inozemskih vojaškihl ob luk irt 'izdela! navodila glede prodaj© raznih vojaških' oblek. Prvotno jo btidS odabiril razno kredite za ceste in! žokzi nico, miod drugim' 160.528 D za izplačriJel funikotjekih doklad osobju drž. žeJez,rf, dolavlnio v Zasrcbu, Brodu, Ljubljani, Banjaluki in Splitu za čas od 1. jan1, do 30. jun. Ta kredit pa je bil pozneje eistN ran, ker se jo ugotovilo, da ni tudi odo-i brenja z,a osobje delavnic v Mariboru.
* Nepoboljšljivi so velesrbski radi* kaki, V sredo jo Imel sejo odsek narodi skupščino za presojo konvencije o svo*
: bedni coni v Solunu, Člani opozicije s« S zahtevali spremembo teksta, ki govori 1 vedno samo o »srbski« coni In ho o eoitl !	W	in	nroti	ustavi.
j j
ISIt&in!} _	 „_________. _ .
r'- HTWn	riiratv*
iMaCniaf so pristali ‘konično rial to, d?1 sc ■spremeni ta izraz v naslova k jnvc-BPje, ‘rvi teksta pa bi Maj ostal izraz -srbski'«, likar 'je izzvalo pri opoziciji burjo.
!	* LIoy<l Georgov izpadi proti Franciji.
'Njegova razkritja o tajni pogodbi med Clemenceaujem in Wilsonom. Francoska vlada proglaša Lloyd Georgea za lažnika. Bivši aniglešiki ministrski prcd-isodinik in vodjia levega krita liberalne istranke Lloydi George, ki jo v novejšem »asu postal izraziti zagovornik nemških teženj, je dal dopisniku »New York WorWa« izjavo, ki je vzbudila v vsem tisku velik odmev. Lloyd George pravi, da je bil vedno proti temu, da bi se Francozom! dovolila 15-letaa vojaška zasedba Porenja, ker se je zavedal, da Franco®i n® bi nikdar več zapustili zasedenega renskega ozemlja, V trenutku, 'ko se je na mirovni konferenci razpravljalo o tem! vprašanju, so se v angleškem! uovins&u' Northciiffove smieri pojavili tako ostri napadi nanj, da je moral odpotovati v London!. Ko se je vrnil, je uvidel, da se jo Wilson udlal Cleinem-jceau-n in da so medtem! Francozi dobili pravico, zasesti Porenje, kar 'je bilo izrecno ugotovljeno v dodatku mirovne pogodbe. Lloyd Gocrge je nadalje izjavil: Šole predi kratkimi sam odkril, da je bila med mojo odsotnostjo sklenjena tajna pogodba med Clemenceaujem in Wilscrnoim!, vodile temiu pa napadajo metne kot krivca, da si je Francija pridobila toliko moči nad Nemčijo. Francozi so pogodbo včeraj objavliili in želo, da bi 'jaz privolil vanjo. Zdaj je to že nekoliko prepozno. — Llcyd Georgova izjava izzvala politično senzacijo. Francosko ministrstvo zunanjih zadev je takoj izdalo komunike, ki v njeni pravi: Francoski vladi ni znan’ mflbču dokument, ki bi mogel podpreti trditve Lloyda Georgea. Med: Clemenceau oro in Wilsonom! Mi bila sklenjena nikaka tajna pogodba; ča -pa so. so razgovori vršili med Lloyd 'Georgovo odsotnostjo, po. je treba naglasiti, da sc je o vseh sMeplih. obvestilo tudi njega ter jo dno 22. aprila 1919 dopoldne izjavil, dla se strinja ž njimi. —• Andre Tandieu, Mi je m n mm sod eloval ■pri sestav! verdaiIliske pogodbe, je izjavil zastopniku Havasovo ageMcijle, da so LJoyd Georgovo trditve p o,polinomu neresnično. Med Clemenceau jem! 'oin WiTso-Uoan' ni bilo nobene skriVnloisti, ki Me bi bila znana tudi takratnemu angleškemu premierju. Če kdo govori o pogodbi, ki je ni, se mu ali meša ati .pa dela neumne šale. Lloyd George jo vedoma govoril ,neresnico. -Značilno jo, da je objavil svojo »razikritje« šole po "VVJIisonOvi smrti; s tem! si je hotel prlištediti demanti z W51-soniove strani!
Dnevna kronska.
'	—	75. obletnica Prešernove smrti je
danes 9. tm'.
I
1	«—	Nasi novi konzuli. V Zadru je ime-
novan za našega konzula doadajni šef kabineta zunanjega ministrstva g. Mio-ttaag Petrovič, v Trstu pa namesto g. jRašiča član! našo delegacije pri Lisi narodov g. Stepanovič.
I* , — Požar v Fali. Včeraj ob tničetrt na iiduramajsto uro je dobila mariborska požarna bramlba obvestilo, da je na Fali izbruhnil velik ipožr. Takoj se je podala to novo avtotarbinsko brizgalno in' pod ; poveljstvom g. kap. Vollcrja v Falo, jkjer j.o bila baraka Splošne stavbene I družbe v polnem plamenu. Ker se nalia-: ja v n&posrodini bližini več drugih barak, ki rabijo kot skladišča raznih strojev, transformatorjev itd. in je bila nevarnost, da se bo .požar razširil tudi na te barake, ' so 'je požarna branrba kon-i centrirala na obrambo sosednih barak.
- Po dvournem! napornem delu Se je po-[Srečlilo pogasiti ogenj in rešiti, sosedno i objekte pred grozečo nevarnostjo. K sre-jži ni bilo nobenega vetra, dobro pa je služila tudi neposredna 1'ižina Drave. Če bi so ogenj razširil na. sosedne barake, M nastala milijonska škoda; utegnila ‘Pft bi izbruhniti Se usodepolnejša kata-1 sirota, ker sc je v eni izmed bližnjih j barak nahajalo 10 kg dinamita. Eksplo-; »tja bi spravila v nevarnost tudi dragoceno h v d roe lektr a r no, tako, da bi danes vai občutili ogromlrie posledico tc k sreči preprečene katastrofe. Ob tej priliki je . tanetai nova autotu-rfciiasjm brizgalna
sFoj ognjeni krst. Izkazala, So je kot izborna priprava, ki bo prava blagodat za nesrečneže v mostu in okolici, ki jim! bodo gorele bliže ali podjetja. Čudimo se, da so okoliške občino pokazale tako mialo umevanja za ta napredetk našega gasilstva. Naj izntova apeliramo na prebivalstvo, dal r omaga požarni hrambi pokriti stroške za novo avtoturbinsko brizgalno!
— Kar Vi potrebujete, to je Llzafluid. To pravo domače sredstvo, katero prežene "Vaše bolečine! Poizkusna pošiljka 27 D. Lekarnar Eug. V. Feller, Stubiea Donja, Elzatrg št. 201, Hrvalska. 273G
— Avstrijski vizum za potno liste za VI. mednarodni dunajski sejem se dobi obenem1 s sejmsko izkaznico pni mednarodnem! cdpremmištvu STEVO TONČIČ, MARIBOR. Cena 25 D za' vizum in 25 D za sejmsko izkaznico. Pri naročitvi potom poste 5 D več za porto in korespondenco.
— Kako prideš lahko do stanovanja?
Ljudmila Vetrih, -10 let stara, je bila iz obljubljene dežele Nem1. Avstrije v svojo pristojno občino Mislinje izgnana, koder pa za njen nepooblaščeni posel ni mogla stamkmuija dobiti. Dne 28. jan. t.l. je šla k posestnici Heleni Rošer v Doliču i.rt ji je pravila, da ji priskrbi za celo rodbino finega blaga prav po nizki ceni. Rošer ji je takoj izročila, 28 kg orehov in 7 kolkiofii, katere bi Vetrih za Visoko ceno prodala in za izkupiček blago kupila. Orehe je Vetrih prodala trgovcu Škofu v Št. Lonartu za 128 D, kokoši Jožefi Blazinšok za 350 D, denar pa v veseli družbi zapila. Dne L febr. tl, pride Vetrih zopet k Rošerci, češ, da jo blago kupila, a ji šo manjka denarja. Rošer sc jc dala pregovoriti in je izročila Vetei-hovi 800 D, ker ji je ta obljubila, da bo še isti dan prinesla blago. Vetriliova pa do 4. febr. tl. od nikoder ni prišla z blagom, zato je Roš er ca njeno kupčija naznanila orožnikom' v Misli,nju, ki so Vetrih o vko ravno pred odhodom; vlaka v Mi.slinjm prijeli in1 preprečili, da jc ni mogla’ srečno odlkmuti v Celje. Velriho-va, katera 'je sklenila enako kupčijo v Poljčanah, sc je naprnm orožnikom izrazila: Na ta močim pridem vsaj do brezplačnega, stanovanja. Seveda so ji to o-rožuikli v Slovenjgradcu resnično priskrbeli. Mogoče so še kdo oglasi, ki je z Vetribovko kupčije sklepal.
— Stanovanjski zakon ostane v veljavi do konca 1. 1925? Iz Beograda poročajo o izjavi ministra za soc. politiko, iz katere, izhaja, da vlada namerava podaljšati veljavnost sedanjega stanovanjskega zakoua, ki ščiti najemnike, do konca k 1925, dečim jc bila prv-rir.no določena njegova veljava samo do 1. jan. 1924. Minister jc mnenja, da bi prenagla odprava zaščite najemnikov bila rclo nevarna in bi povzročila velike zmedo. Socialne, valuitarnc in mezdne razdnlere še niso dozorele tako daleč, da 'bi pripuščalo brezpogojno izročitev m n yvv.nl kov lastnikom hiš. Stanovanjska beda bi se lo še pomnožila,
— Osuševanje ekadrskega jezera. Iz Cetinja poročajo, da sc zadnji čas posveča m 'j n a pozornost osuševanju slkaidarskoga jezera, s čimer bi so pridobilo za našo državo krog 30 tisoč ha rodovitno zemlje, za Albanijo ,pa krog 8 tisoč. Posebno pažnjo posveča vprašanju sam kralj Aleksander.
— To .ie ono pravo! Dobijo se šc vedno ljudje, kateri Fellerjevega Elza-ftuida še niso poskusili, dasiravno se že črez 25 let v vseh deželah uporablja. Kdor je samo enkrat poskusil njegovo izvrstno delovanje kot drgnenja hrbta, udov itd. ali kot kosmetikum za usta, kožo in negovanje glave, bodo gotovo rekel; »To je ono pravo!« Je veliko boljši, močnejši, izdatnejši in bolj delujoč kakor francosko žganje. Prežene nahod, zobobol in umirava živce. 3 dvoj-nate ali 1 specijalna steklenica s pakova-njem in poštnino 24 dinarjev; 3G dvoj-natih ali 12 špecijalnih steklenic 214 D in 10% doplatka. Adresa: Lekarnar Eu-gen V. Feller, Stubiea Donja, Elza trg št. 201, Hrvatsko.
— Velik železniški karauibol. Med postajama Ei e henb e r s -Feue rba ol i v bližini Dunajskega Novega Mesta »ta nocoj po noči trčila dva Vlaka. Razbitih jc sedem vagonov tovornega vlaka, in drvojc lokomotiv. Vlakovodja jo ubit. drugih človeških žrtev pa po vesteh, ki so dospele
p Xi*.
danes zjutraj na mariborsko postajo, 'ni-bilo.
— Plače so si znižali sami — novi angleški ministri in sicer predsednik M-nc-donald od 10 tisoč na 5 tisoč funtov, lord-kancler Haldanc od 10 tisoč na G tisoč funtov itd.
— Municijska tovarna z,a Malo antanto? Iz .Bukarešto poročajo:	'f.u	jc
razpravljal velik angleški kori/, ircij o ustanovitvi muniicijske tovarne, ki bi preskrbovale z municijo vso države klalo antante. Tovarna bi se ustanovila v Erdelju.
— Senzacija o novi vstaji v Rusiji. Londonski »Daily Mali« prinaša senza-cijonalino vest, da se za mesec april pripravlja v Rusiji nova velika vstaja.
— Milijarder — ponarejevalec bankovcev. V Bukarešti so aretirali znanega milijarderja Dijana Dlmitresca, ki jc obtežen ponarejanja bankovcev. Imel je celo družbo za ponarejanje.
— Boj med državo in ženskimi hlačami je izbruhnil v ameriikanskem mestecu Reedy. Tam1 so žensko najprej začelo nositi kratke lose, sedaj pa so .sklenile, da opuste nošnjo kril in pričnejo nositi hlače. Toda ne dolge, ampak kratke hlače, da bi se na ta način videla vsa finesa v hoji. Žensko so odredile glasovanje, ki jc izkazalo ogromno večino za hlače. Ženske so se takoj prikazale na ulicah v novti toaleti. Toda oblast je naenkrat videla v tem prestopek zoper dobre navade in je prepovedala ženskam nošnjo hlač. Ženske pa nočejo popustiti im zahtevajo ukinjenje prepovedi. Pričela sc jo borba med oblastjo in ženskimi hlačami. Tudi v časopisju >se jc razvila o ba-n ostra debata.
— AVilscnova smrt in Nc-wyorlr. Ko jc njujorš&a policija dbznala, da veliki Wu'lson umira, jo preprečila v bližini njegove hiše ves promet, da bi ga. hrup z ulice no vznemirjal. Ko se je izvedela njegova smrt, je zavladala taga rpo celem mestu. Tisoči i.n tisoči sožalnlh brzojavk so prihajali v Nowyork z vseli strani Amerike in iz ostalih držav. A-mcrfkki narod je naravnost giiiTjiVo manifestiral svojo simpatijo do velikega pokojnika. Že ob vesti, da AViteou umira, sc jc zbrala ogromna masa naroda okoli njegove hiše in vztrajala celo noč v mrazu na ulicah in pločnikih sedeč, ter kazala talko skoro religijiozno .spoštovanje in' ljubezen za svojega velikega prvaka. Ko sta Wilsonlov zdravnik in intimni prijatelj bivšega predsednika, admiral Graysen, sporočila novinarjem vest o Wilsonovi smrti, sta le stežka zadrževala solze. — Predsednik Ccolidge je radi smrtt Vlilsona odredil 30-dueviio žalovanje.
— Mn st čez La Mmicho. Znano jc, da obstoji veliko načrtov za predor pod La Manohem', ki bi vezal Francijo z Anglijo. Manj znano pa jc, da obstoji enako veliko načrtov za most preko La Man-cha, ki bi vezal obe državi. Antel^ži pa so dosdaj odbili vse te načrte, ker hočejo ohraniti Angliji značaj otoka. Prvi načrt za most je bil izdelan koncem' 18. stoletja, drugi: 1. 1888. Seveda so je pojavilo kasneje še več načrtov.
Celiske vesti.
Smrtna kosa. V celjski javni bolnici sta umrli ga. Ludvika Zidar, učiteljica in soproga g. nadučitelja Zidarja v Št. Lenartu nad Laškim ,v 21. letu starosti in ga. Ivanka Radosavljevič, soproga poj. pisarja iz Lazarevaca v 2®. letu starosti. Dne 3. tm. jc umrl na Golniku v 37. letu starosti g. Josip Vukšinič, poslovodja Gospodarske zveze, podružnica Celje. Dne 6. tm. je umrl od kapi zadet g. Anton Chiba, posestnik in klobučar v Celju v starosti 63 let. N. v ni. p-!
Oficirski elitni ples pod pokroviteljstvom mestnega komandanta g. polkovnika Tosiča se vrši v soboto, dne 23. tm. v gornjih prostorih Nar. doma v Celju.
Redna obe. seja celjskega obč. sveta se vrši v pondeljek ob pol 19- uri. Na dnevnem redu so poročila iz posameznih odsekov.
Šahovska zveza v Celju je sklenila na svoje seji dne 1. tm. prirediti pokrajinski šahovski turnir v Celju- Najprimernejši čas se je smatral mesec avgust.
Ljudsko vseučilišče v Celju. Po daljšem odmoru radi pomanjkanja električne luči sc vrši .v. pondeljek dne 11. tm. ob
’r~W Mariboru","TUic 9. 'febriTarJa 1924.
-irm i - ■ iii ■ mm n in .: ■ Tl- ' tim 11-1 T r irrmi- i n n .""Tl11
pol 20. Uri. zopet redno predavanje dr. Sclnvaba »o nalezljivih in otroških boleznih«. Vsled epidemične nevarnosti v celjskem okraju sc opozarjajo na predavanje zlasti matere,
■ Celjsko mestno gledališče. V nedeljo .10 tm. ob 20» uri sc vprizora Morreova ljudska igra »Revček Andrciček« izv. Za igro'.vlada, veliko zanimanje. Pripravila se kot prihodnja igra opereta Mara '.eh’ Nitouchc«.
Gospodinjska šola v Celju začno z rednim poukom v pondeljek, une 18. tm. Zavod bo letos obsegal vse panoge popolne gospodinjske šole. tj- vežbanjc v kuhanju, pouk v gospodinjstvu, šivanje perila, kroje vanje oblek itd. Vpisovanje se vrši v. sredo 13. trn. in četrtek 14. tm. v pisarni ravnateljstva dekliške meščanske šole v Celju. Natančnejši pogoji za sprejem gojenk so razvidni iz objave na razglasilni deski dekl. meščanske šole.
fCsitsira in umeteost
x Prosper Merimee: Verne duše v vicah. Prevci MiUko Pretnar. Splošna knjižnica št. 17. V Ljubljani 1923. Natisnila in založila Zvezna tiskarna ixt knjigarna. S pričujočim zvezkom Splošne knjižnice je debila slovenska prevodna literatura zopet delo, ,kč bo ugajalo vsem krogom bralcev, niajjpreprostejšinr, pa tu/dii. najbolj razvajeni™. Saj ima Me-rimee kot pripovednik toliko vrlin, da je res vreden! branja. Beseda mu teče čisto in izklesano, v dejanju vlada vedno potrebna napetost in' tista stroga, n-■nretnriško dovršena umerjenost, ki priča o resničnem; mojstru. Značaji »o postavljeni in' razporejeni 7, veliko spretnostjo in risani s tako natančnostjo, da jih človek ne ‘izgubi iz, lqpa iz siioiuiuai. Poleg trga jo n,prav v pričujoči' noveli toliko pestrega boleri ta, da «0 zdi človeku, kakor da gloda'v razkošnih barvali tonečo pokrajino pred seboj. Tudi ironija in s-mikaizein! prideta na svoj račun. Slovenite] j: jc skušal podati delo v takem; prevodu, ki 110 žali iz.virniiika. Zato jo delov slovenskem jeziku lepo in prijetno čitljivo.
x Jaroslav Vrcli!icky: Oporoka Inkovskega grajščaka. Veseloigra v c nemi dejanju. Poslovenil dr. Franc Bradač. Splošna knjižnica št. 15. V Ljubljani 1. 1923. Natisni Ha in' založila Zvezna tiskarna in knjigarna. S pričujočim 7-vcz-kovn Splošne knjižnice bo ustreženo našim! malim' odrom: Tokom let se nam je nabralo mnogo, mnogo iger in igric, ki pa prav čestokrat ne zaslužijo tistega truda, kalkoršnoga jim' posvečajo naši marljivi diletant jo po deželi. Kajti mod temi raznimi igrami je zelo mnogo slabih, ohlajenih in neredko ponesrečenih in opolzko 7,avit.ih izrodkov, ki smo si jih bili izposodili od Ncmicev. Upamo, da se ne motimo, ako trdimo, da jo v slučaju potrebe pametneje in’ naravneje, da segamo najpreje po slovanskih literarnih proizvodih, potem pa šele po tujih. Zato jo Splošno knjižnica ustregla mar-sllkomn. ko nam jo omogočila, da bomo lahko čuli besedo Jaroslava Vrchlickc-ga po naših trgih in vaseli. Razvedrilu in zabavi ,namcnj.no, dokaj zaokroženo delce bo gotovo našlo svojo pot na nošo malo odre.. V prevodu jc prclagatrlj češka osebna in krajevna imena nadomestil s primernimi sloventekimi. — Cena knjige jo talko nizka, da si bo lahko vsak še tako majhen oder nabavil vsaj toliko izvodov, kolikor v igri nastopa oseb.
3DS.
Ožji odbor obi t’ odbora Demokratske stranke je, imel 7. tm1. svojo sejo, v kateri sc je bavii predvsem z organizacijskimi vprašanji. Določilo so se zadnji! podrobnosti glede prireditve pol, šole JDS v Marliiboru in glede srezkih zaupnih sestankov 17. trni. Obširno se jc tudi havil 7. vprašanjem' ukinitve dveh za obrtništvo važ.nih inštitucij v Celju, ekspoziture <d) r tinoipo suešev a! ne ga urada in ofortno-zadružništva. Stranka se bo 7, vso odločnostjo' zavzela zoper ta korak vlade, ki pomeni popi > ■ razu me-vanje potreb našega obrtništva.
Soja cksekutive mariborsko in ljubljansko oblasJiic organizacijo JDS se vrši dne 9. tm1. ob 3. uri pop, v Celju.
,V; Marib<h<'asd 9; feSftWft*ai lEJfiN,
%
f»T ABOR«
mitom
Mariborske vesti.
Maribor. 8. februarja 1924.
m Vsemu prebivalstvu! Zadnji čas se innožc slučaji, da sc posamezniki bodisi osebno bodisi telefonično obračajo na nase uredništvo v zadevah, ki se ne tičejo uredništva (oglasi itd.). Opozarjamo vsakogar, da se .v takih zadevah obrača na upravo lista in sicer ali osebno v prostorih uprave v pritličju tiskarne ali pa telefonično na št. 24 (in ne 276, ki je številka uredništva).
m Smrtna kosa. Danes 8. tuf. ob 5. uri . zjutraj je umrl gospod Rudolf Soliweig hofer, trgovec na Koroški cesti, star 32 let. — Dne G. tm1. je umni .prvošolec gimnazije Franc Kren. — Isti dan! je umrla gospa Albina von Sutter, zasebnica na Aleksaidrovi cesti 11, stava 84 let. — Danes jo umrla v Gregorčičevi ul. 23 gospa Manija Likavec, soproga bivšega trgovca, stara 70 let. — V bolnici je umrl danes 25-letni dalevce Fr. Ritmaj-er.
m Obsojene prodajalke kokaina. Dve mariborski natakarici, ki sta prodajali v zvezi z ljubljanskim' dobaviteljem vtihotapljeni kokain, sta bili obsojeni na tri milijone dinarjev globe, v slučaju neizterljivosti na dveletno ječo-
m Ljudska univerza. Opozarjamo na predavanje, ki sc vrši v pondeljek dne 11- tm. Predava strok, učitelj g. A. Skala o početku in razvoju psihoanalize. Začetek ob pol 20. uri (mala kazinska dvora na). Vstop prost. •
m Ekspozituro demokratske stranke so baje demokrati v Mariboru hoteli napraviti iz tukajšnjega Slov. obrtnega dru štva. Tako z vso resnostjo poroča znan resnicoljubni dopisnik »Narodnega dnevnika«, ki še do danes vkljub svoji obljubi ni objavil svoje — moralne justifikacije ,v zadevi tukajšnjega narodnega gledališča. Zato seveda tudi tega njegovega iz pada ne jemljemo resno, ampak le ugotovimo, da je Slov. obrtno društvo dejan sko vodil g. Kenda, njegov tajnik, o katerem vemo, da je že prilično leto dni odličen radikal. Toliko resnici na ljubo, če bo kdo še hotel mistificirati našo javnost.
m Dr. Prvkovo »Seme« v Ljudsk
knjižnici. Čitatelje opozarjamo, da je dobila Ljudska knjižnica te dni zanimiva idr. Pivkova spisa »Proti Avstriji« In »Carzano - Seme« v 10 izvodili- Knjige so že vpisane v sezname !n se že lahko izposodijo. Razven tega je nakupila knjižnica zadnji čas tudi mnogo drugih novih in antikvaricnih slovenskih in nem škili knjig, ki so že tudi vpisane-m Nabiranje prispevkov za rešilni avto prostovoljne požarne brambe. Kakor gmo žc ponovno poročali, se bo tekom tega tedna začelo nabiranje prostovolj nih prispevkov, za novi avto rešilnega oddelka tukajšnje požarne brambe. Za sodelovanje pri tej plemeniti akciji so se .že priglasile sledeče gospe:	Grčarjeva,
soproga župana, Toplakova, soproga predsednika okrožnega sodišča, Grase (Bijeva, soproga višj. državnega pravdnima, Frančiška Schmiedcrerjeva, Maly Pugel, Baycr-Swaty, Čehova, sopr- nadporočnika, Fišerjeva, sopr. ravnatelja kaznilnice, Jančeva, soproga odvetnika, Kovačičeva, soproga majorja, Kovačevi-čeva, soproga podpolkovnika, Robičeva, soproga primarija, Tormbakova, soproga dcželno-sodnega svetnika, Zakrajškov«, soproga zdravnika, Voukova, soproga dcželno-sodn. svetnika, Badlova, Hans manningerjeva, Ipavičeva, Berta von Kokovitz, Miihleisnova, Gcrta Pugel, Sa Mostova, Greta Schmidererjeva, Rika v. Vestcnek, Vollerjeva, Wagnerjeva in gdč- Resi Wurzer. Nabiralna akcija je hila razdeljena v rajone, ta-ko, da se ne bo nikogar dvakrat nadlegovalo. Ni treba posebej omenjati, kako važnega pomena je za naše mesto modoren rešilni avto, saj ga utegne vsak. najsibo star ali mlad, zahtevati hi ga blago-rovati za hitro pomoč. Prireditelji tedaj toplo prosijo, da občinstvo kar najmočneje podpre njihovo akcijo. Prispevki bodo_ objavljeni v dnevnikih- Da se zabrarri zloraba,
" bodo vse nabiralne pole potrjene od policij. komisarijata in opremljene s pečatom požarne brambe in rešilnega oddelka.	»
m Nova kavarna nasproti kolodvoru se otvori 9. tm- Kavama je najmode-rnejc opremljena.
m Ustavljeno disciplinarno postopanje. Proti sodniku g. Emilu Kramerju je bila svoj čas uvedena disciplinarna prciska-
-va, ker se mu je očitalo, da z obdolženci .v preiskavi radi napada na Cirilovo tiskamo ni pravilno postopal- Očitki so se izkazali kot neutemeljeni in je disciplinarno postopanje ustavljeno.
m Škandal! V rokah imamo listino, ki je naravnost -sramoten dokument, kaka slovenščina se rabi v delavnicah j. ž. Mariboru v L 1924 po Kristovem rojstvu- Evo: »Dne . . ob . . popoldne je mondiral N- N. pri vozovo . . Falteubalg ko je bil na enem strani gotov je hote prenesti to desko na drugi stran tista je se sapetjala in mu ie teško ranila srebni prst na levi roki (Oprta rana.) N. N. je javo takoj in postal 7. 2. bolan-« — Brez komentarja!
m Nova sccijalna naprava zaščite decc v Mariboru. S 1. marcem t. !. -sc bode otMorliiLa v bivših uradnih prostorih drž, okrožno zaščite decc in mladine v državnem1 dečjera domu v Strossimajerjevi ul. št. 26. »posvetovalnica za matere«. Ada.p tacijska dela prostorov in' nabava potrebno opreme, kar je subvenci joniral zdravstveni odsek za Slove-nlijo bode kratkem izvršeno. O po mami in namenu posvetovalnice za -matere nam je žago t ovijemo od strokovnjaške strani obširnejše poročilo.
m Iz policijske kronike. Aretiran je bil Maks Kristl iz Studencev, ki je zadnje tedne lepo oblečen postopal po mestu in kradel Bogu dan, ljudem pa suknje in menda še druge reči. Tako je izmaknil v Sodni ulici št- 23 in v Wilden-rafnerjevi št- 8 zimske suknje, ki so bile obešene v notranjosti stanovanj. Uzrno-viča so že izročili sodišču. — Dalje je policija zaprla tolpo postopačev, sestavljeno iz ene matrone in treh mladeničev, ki so vsi pristojni v Lajteršberg, a za sedaj brez stanovanja in posla- Zelo sumijo, da so v bratskem sporazumu kradli po mestu in okolici in jim pravkar izprašujejo vest. Postopači bi sodili v prisilno delavnico.
m Usmilite se .otroka! Petletni otrok revne vdove prosi z dvignjenimi rokami, naj se ga usmili dobra rodbina brez otrok in ga vzame za svojega, ker je sicer izročen gladu in smrti. Informacije daje in ponudbe sprejema naše uredništvo-	’	‘	-
Narodno sSedaSiš^e.
“1 REPERTOIRE:
Petek', 8. febr. »Pri treh mladenkah«, Ab. A.
Sobota, 9. febr. »Merčadef«, Ab. C.
Nedelja, ]9. febr. ob 15. uri »Lumpacij vagabund«. — Ob 20. uri »Janko in Metka«, Ab. E.
»Mcreadet«. V soboto, 9. febr. se vrši repriza dobro uspele Balzacove komedije »Mcreadet«. Komedija sc odigrava v trgovskih krogih, kjer so borza, menice itd. glavni atrliibut..Kakor zvezda mod vsemi boljšimi i-n' slabšimi špekulanti je Morcadct — špekulant po poklicu, rb.jen »trgovskli tič«, ki mu nihče ni kos. Sko-ro do vratu v dolgovih, se vedno z novo drznostjo im- neverjetno iznajdljivostjo izkoplje iz mučne zagate, ter s svojo duhovitostjo vsakokrat preslepa-ri svoje upnlike. Prc-mij-era te vseskozi napete in zanimive komedije je uspela zelo lepo, zato je upati da bo še večkrat 'napolnila gledališče.
StraH
Osjima.
Orjuna Pragersko priredi v nedeljo dne 10. februarja ob 20. uri v prostorih kolodvorske restavracije veselico Spl -som in raznimi zabavnimi. Vabijo se vsa bratska društva v okolici; da poset-ijo v čim večjeui številu to prireditev. Od Kori za Studenško Orjuno- o,b’ 5.10 uri po pcilldue iz glavnega kolodvora (i-n ne ob 5.10 uri zjutraj kakor je bilo napačno oibjiavljeuo). Udeležba v, kroju obvezna — Orjuna zdravo!
Organizacija J ug o sl ov efihk ih Nacijo-lialistov - Studenci opozarja vse član' stvo, da so uradne ure tajništva vsak pondeljek in sredo od 7. do 8. ure zvečer v čitalnici v Narodnem domu. Tam do bo vsi iiovopristopivši člani priglasnice. legitimacije in- znake. Tudi sc prodaj tamkaj brošura »Orjuna, nje cilji in me tode« (govor br. Nike Bartuloviča na splitskem1 kongresu), katero bi radii nje ne važnosti moral citati vsak član'.
Turistika m spor*.
Ruška koča ima v nedeljo, 19. febr koline. Izletniki se odpeljajo zjutraj ob 5.05 od glavnega kolodvora do Ruš Krene »e po »Strmci«, kor jo ta pot lepo izhojen-a in nenevarna. Od Ruške koče do Ovčje ravne, ozir. Apenice krasno sankališče.
11.9.
Obiave.
§ Trgovski venček. Kdor se hoče letošnji pust prav dobro zabavati, naj gre jutri tj. 9. tm- na trgovski venček. Priprave so v polnem teku! V šotorih se -bodo nudile najboljše kapljice vina, sla ice, brezalkoholne pijače, kava itd. Na. torej nikdo ne zamudi te krasne prireditve! i -o .	.	,
Gospodarstvo.
Film.
Mestni kino. »Na morskem’ dnu« 6 epo-ha velezan-ipiive pustolovščino »Tajin1-stveno bodalo« v 6 činih v glavni vlogi Edi Polo se predvaja v petek, soboto, nedeljo in1 pondclj-ck.
Sokolstvo.
o Knjižničar mariborskega sokolskega društva vabi \«se one brate ap sestre, ki imajo izposojeno knjige iz društvene knjižnice nekateri že prav dolgo! — da jih vrnejo v svrho preureditve knjižnico kar najprej. Uradne ure za izposo-
Janjoso odslej v sredo 7.-8. ure v društveni sobi.
SEJE OŽJEGA ODBORA MARIBORSKE OBLASTNE ORGANIZACIJE JDS se vrše retino vsak prvi četrtek X mesecu ob 17. uri pop.
Vsem hmeljarjem!
Hmeljarsko društvo v Žalcu je prejelo od Pokrajinske uprave, odd.-za Kmetijstvo v Ljubljani nekaj umetnega gnojita v ta namen, da se z njim napravijo spomladi t. I. gnojni poizkusi v hmeljni-fcih našega okoliša. Navedeni poizkusi-se bodo izvrševali na ta način', da določi vsak hmeljar, kateri so -bo v to sv-rho zglasil pri društvenem vodstvu, 8kratpo 40 hmeljskilh rastlin ene ali druge vrste.
Prvih 40 rastlin' ostane nesno j enih, drugih 40 dobi 4 kg superf., 3 kg kal. g.
in 4 kg a-p, d, tretjih 40 dobi 4 kg sup., 3 kg kal. g. s., četrtih 40 dobi 4 kg supr., kg ap. d., petih 40 dobi 4 kg superf., šestili 40 dobi 3 kg kal. g. s. in 4 kg ap. d., sedmih 40 dobi 3 kg -kal. g. s., osmih 40 dobi 4 klg ap. d.
Potemtakem) dobijo posamezne rastline po 10 dkg superfosfata, 7.5 dkg kalijeve gnojne soli in’ 10 dkg apnenega dušika. Super fosfat, in' kalijeva gnojna sol se lahko takoj zamešata in izročita zemlji, apneni dušik se -pa potrosi naknadno in sicer 8—10 dni.
Poslana množina umetnega gnoja je določena za 10 hmeljarjev našega okoliša; leti so morajo zavezati, da se bodo Strogo držali gnojnega načrta in da bodo konečno tudi natančno določevali množino pridelanega hmelja v določenih skupinah. Za po-iskuse določene rastline no smiejo biti slabotne nego zdrave in krepke, katere so bile v minulem" letu dobro enakomerno pognojene.
Zglasila za poizkuse naj se pošljejo prejkoprej Hmelj, društvu v Žalec.
Društveno vodstvo.
mesSate slabšo 2l—25. Krma za -mitet. afc1 seno 75—112.50, otava 125—137.
g Narodna kmetijska banka v Rusiji.
Iz Moskve poročajo, da je komisar za finance predložil načrt za osnovanje Na* rodne kmetijske banke s 40 milijoni zla* tih rubljev bančne glavnice. Banka bil dajala kredite kmetijskim zadrugam, j
g Petrolejski vrelci v bližini Abraha« movega groba, V Hebronu v Palestini1 so našli nove petrolejske vrelce. Anrreri-kanska »Standard Oi-1 Company« je eto-rila vse priprave, da prične z izkoriščanjem vrelcev. Sveto mesto Hebron leži 16 milj daleč od Jeruzalema -im' je eno najstarejših mest v Palestini, Tam1 je bil izbran David za kralja. V eni izmiečl micšej je baje še danes grob Abrahamov,
g Nova revija. Z novim' letom' je začela izhajati pod imenoan »Rankarstvo-« nova revija, ki sc označuje sama za ju-goslavensko pri-vred-no revijo. V svojem! oklicu si je postavila za svoje splošno vodilo: Interesi p oj edinca mcrajlo biti. podrejeni interesom) skupnosti, a interesi domovine morajo biti nad vsem in nad vsakomur. Bankarstvo razpravlja o vseh aktualnih gospodarskih pojavili, posebno pa o problemu kapitalizma,-bankarstva, denarja, državnih financ,j Podjetje izjavlja, da je izvan' vsake politične organizacije. Doslej sta izšla že dva zvezka za januar iu februar z jako zanimivo in aktualno vsebino. Uredniki so: Ljubomir St. Kosier, Zagreb-; N. Sta-11 arovič, Beograd; dr. G. Gregorin; Ljubljana; dr. K. Bego, Split; inž. K. Čutor-feovič, 0®ije(k in dr. S. Deželic, Zagreb, Revija prinaša tudi slike. — Naročnina znaša letno 160 D i-n prejemajo naročniki! posebne izdaje brezplačno. Revija izhaja mesečno. Glavna redakcija in administracija: Bankarstvo, Zagreb, Morav-' ska ulica 30, I.
g Britanski industrijski sejmi. Britanski industrijski sejm) se vrši od 28. aprila do 9. maja t. L.v Londonu, od 12. maja do 23. maja t. I. pa v Birminghamu. —-Prospekt je interesentom) v pisarni: trgovsko in obrtniške zbornic« v Ljubi Jani med uradnimi urami nh vpogledi
POLITIČNA ŠOLA JDS ZA MARIBORSKO OBLAST se vrši od II. do 15. febr. tl. v Mariboru. Da se more Čini prej izvršiti razporedba glede udeležencev, haj se javijo kmečki ih obrtniški mladeniči, ki se hočejo udeležiti te šole, na naslov:	Oblastno tajništvo JDS X,
Mariboru, Cankarjeva ul. L	v
g Novosadska blagovna borza 7. febr-
Pšenica baška 337, banatska 335, koruza baška 245—267.50, bela 240, sremska 257.50, fižol beli baški 685, moka »0« 530, »6 in pol« 310.
g Tedenski sejem v Zagrebu 7. febr. Slabši nego zadnji. Domače živine malo, le nekaj več volov in mesnatih svinj-dovoz krme, zlasti sena, precejšen. Cene v glavnem nespremenjen. Za 1 kg žive teže: voli domači I. 13—15, krave dobre
12.50—14, voli bosanski I. 13.50, II. 10.50 do 11.50, III. 9-10.50, IV. 7.50—9, teleta
19.50—20. svinje domače debele 26—27.
Izpred sodišča.
V Mariboru, 6. februarja.
V spanju okraden.
Due 8. decembra 1. L popoldne sta popivala brata Antoa in Marko Ačko v gostilni Rudolfa Fluherj-a v Zgornji Bistrici, okraj Slov. Bistrica. Spila sta kake trt pol litre vina, nakar je postalo Mahkotu Ačko slabo. Vsled tega se je odstranil iz hiše, ter se vlegel za ograjo pri hiši. Med tern ko je 011 tamkaj spal, je prišel letni žagar Alojz Justinek vi Zg. Bistrici ter m-u vzel iz notranjega žopa denarnico z 8800 K gotovine. Justi-nck priznava, da je vzel denar, pravi pa da mu je istega dal Ačko sam' v shrambo, kar pa slednji odločno zanika in izjavlja, da jo v pol«i>anju čutil, da ga nekdo premetava po zemlji im obtdpava, da pa je mislil, da je to njegov brat, Justinek, lei j-e že 4krat predkaznovan, jo bil obsojen radi hudodelstva tatvine na * mesece težike ječe.
Ne počeli tujega blaga!
Marija Samce je meseca novembra I. 1. zapustila svojo hišo v Prevaljah in! so preselila v Guštanj. Na podstrešju svoje hiše, kjer biva delavec Viinoeno Delopst, ki je že 5 krat predkaznovan, je pustila dve zaklenjeni Skrinji, v katerih je imela spravljene svojo jestvine. Ko je prišla dne 22. decembra pogledat na svoj dom po stvareh, je našla Skrinjo odprte ter je ugotovila primanjkljaj 3 kg svinjske masti, 8 kg svinjskega mesa, 5 kg fižola, 3 I črničnega žganja, 3 kg orehov i-n 3 kg suhih hrušk v skupni. .vrednosti 2610 K. Sum tatvine je pa-
’ »T A' B V Tir.
 : o •• ■-------------------------------------------------------------------------------■■	•••	•'
‘V MSrTTiortf,’ "3ne P. TeKruarJa 192*
J)
j Sfef- na! Uedopa&i:, Tei: padanja', <fa je vzel nle'-
Ifcaij stvari, toda ni toliko, 'kakor trdi
oškodovana:. Delopst je M obsojen1 radi hudodelstva joče, i
sodišča v Ptuju pri n jem1 poizvedovala,, Izrazil jo sledečo žalitve: »Počasi, kaj Vas to brifca. Kaj Tebe briga, Ti imaš tatvine rta 4 mesece težke tatinske stvari preiskovati, kaj boš Ti
proMeti žandarm, jaz šemi si več sveta skusil kakor ti;« rtadaljo, da jima je predbačival, 'da strašita njegove otroke. Orožnika Baca je šc ponovno ozmerjal s »prokleti Žani dar«. Krajne, ki je žc 10-krat predfcaznovan, je bil obsojan radi pregrešita po § 104 srb, k. z. na 14 dni zapora.
Danes tnkaj — jutri tam!
D,rte 10. oktobra 1010 je popival 31-tetni delavec Anton Mikša, 'ki jo že 0 krat predkaznovao, v gostilni Korat v Potočah pri Libeličah, okraj Prevalje. V gostilno je prišla tudi Brišita Wolf-raml kupovat cigarete, katero je Mikša potem' spremljal proti domin. Med potoma pa jfi: je izmakni 1 iz žepa denarnico s 160 K gotovine. — Tlrte 21. julija 1920 pa 'je Mikša pobegnil iz zaporov privreme-rto vojaške bolnice v Mariboru. Pri tej priliki je vlomil v zaklenjeno bolniško sol to ter ta/mikaj vzel 2 kompletni vojaški obleki, 7 rjuh', dva bolniška plašča, 2
T&jjci v Mariboru
novo prijavljeni v hotelih in prenočiščih dne 8. februarja 1924.
Hotel »Meran«;
Engelemayer K .vik, trgovec, Sv. Pc-
ter. Thaler R., Šk. Loka. Schwarz Oton, para perila, 2 prevlečka za zglavmk ter^ trgovec, Zagreb. Andric Milojc, trgovec.
obrisačo. Med 3. in 5. feibnrnrjern' 1921 sc j Babrnido .Tosip, pnfoiliik'. je potikal oikoM' Libelič na Koroškem tor
Halnnon.
pri tej priliki pokradel pri Ivanu deško 2 novi moški obleki in lovsko puško ▼ vrednosti 25.(XX) aK. Dne 4. febr. 1921 pa jc odnesel posestnici Frančiški Trunk v Leifbiimgu 2 rjuhi v' vrednosti 1090 aK. Mikša je nadalje osumljen1, da je dne 24. ima,ja 1S20 ogoljufal posestnico Marijo 'Gajšek; v Kostrivnici, okraj Rogatec, za 96 K ter da jo meseca junija 1920 Jakoba Kleina v Kostrivnici z nožem7 lahko telesno poškodoval. Prod okrožnim sodiščem' je bil obsojen na 6 mesecev težke ječe.
»Bom že napravil red v šoli . .«
38-letni posestnik Alojz Jureš v Lo-garoveih, okraj Ljutomer, jc bil kaznovan radi šolsk.e zamude svojo dccc. Dne 20. dec. 11. se je v razburjenosti na okraj, glavarstvu V Ljutomeru rtaprami šolskemu nadzorniku Ivanu Koropcu o učitelju' Antonu Vrabl izrazil: »Ti pr okteti Vrabl, to mil je naredil, ker mu ne nosim' mat, drugih otrok pa ne prijavi, ki Smju nosijo mite. To lahko dokažem ter bom šel k dr. Grossmanu irt se pritožim’ v Ljubljano in Beograd; jaz bom' že napravili rod v šoli, v Križevcih’.« Jureš, ki žalitve prizna, jc bil pred okrožnim sodiščem' obsojen radi pregreška .po § 104 feri. k. z. rta 200 D denarne kazni.
»Prokleli žanilar« — ali 14 dni zapora.
30detrti posestnik Ivan Krajnc v Velikem! vrhu, okraj Ptuj, je dne 31. okt. M. razžalil orožnika Andreja Baca in Matevža Šla us a, ki sta po nalogu okraj.
Lehr-
weiser, trgovec, Dunaj. Singer Wolf-gang, potnik. Km,novec. Kolenu® Aleksander, potnik, Biesko. Ti nter Maks, potn ik, SlaVktov. Czamikan' Siegbert, trgovec, Wongnovetz. Rode Selislča, trgovec, Ljubljnima, Po rdi e Rihard, trgovec, Line. Heklič Stefan, trgovce. Dunaj. Va-ry laso, ravnatelj, Nin.kacs. Bauman Lazar, trgovec, Dunaj.. M:'v —D Gjuro, trgovec, Zagreb’. Cerard Albert, posest.., Utrecht. Balt Ivan1, posestnik, Holartd.
»Privat Hotel«:
Opaciič G j,uro, trgovec. Glina, Trauit-mlart Alellvs, trgovec M. Sobota, Zipper Bernhard, trgovec, Dunaj. Kaplan Sr-dcl, potnik, Bialstock. Gauda Franc, trgovec, Zalabi. Klinger Izrael, potu i k Krechovce.
Hotel »Pri zamorcu«.
Oppenbaim Paul, potnik, Dunaj. Kuhar Štefan, uradnik, M. Sobota;. Horvat Matija, uradnik, Moravich. Kremssr Artur, trgovec, Hum. Hligachler Albert, trgovec, Zagreb. Mladjan Josip, referent Karlo vac. Vilhar F., potnik, Postojna, Klein Josip, potnik, Tar.jnn. Pfeifer L., potnik, Božen. Vasic Miloš, podporočnik Niš. Rozman Edvin', ravnatelj, Ljubljana. Magicih Zvonko, tajnik, Stoperce. Vrtovec. Matija, prokurist, Sv. Vid. Ileu-iier Arnold, trgovec, Polona. Rozman Ljudevit, učitelj.
Hotel »črni orel«.
Krevelj Anton, invalid, Brežice. Belak Franc, čevljar, Slatina. NVallncr Iv.,
posestnica Sankovo, Neulanrt Mavro, x>o-1 lenček Jurij delavec, Sv. Peter. Malhe? Sestnilk, Pavloviča. Lej,nič Mijo, trgovec,! Anton, pek, pom. Kostranica.
Dalmacija. Lipuš Josip, gostilničar. Trkom, Ziska Janez, gostilničar, Adrtlja.
Tunk Josip, Selnica,
Gostilna »Pri grozdu«.
Franetič Jernej, trgovec, Vikava. Petrič Martin, posestnik, Vipava, Jurčevi« Pehar, hišnik Davno.' Kučel Mihael, vo
Hote! »Kosovo«.
Kefopedra Paul, Rusija. Za gor d a Fr* trgovec, Sedlarjevo. Kosi ir ja Nikola, Rusija. Štern Roza, natakarica, Leitcrs-berg. Grancr Tilda, sobarica, Požega.
Gostilna »Zlati konj«.
Završek Helena, dekla. Sl. Gradeč.
jak, Šodiue. Ob ličnik Josip, potnik, Ško-j ^frffi.i, rudar, Šoštanj, Kodrič Ana,
»č. Benko Josip, gostilničar Černe.; Dmlajalka. Ličen Miro, uradnik, Pod.go* Gcmboc Josip, gostilničar, Serlince. Siv-J1 ?* ^usar Leopold, ključavničar. -;ot-
tar Josip, gostilničar Pursefci. Konrad
Eli za, dekla, Sv. dekla, Sv. Ana.
Ana. Tomašič Ana,
Gostilna »Holzknecht«.
Poibersič Alojz, penzionist, G raz. Fri-snik Ivan, hlapec. Roli Anton, trgovec, Vrečko Janez, posestnik, Sv. Peter. Va-
j ni ca.
Gostilna »Halhwidl«.
Medkliič Emil, potnik, Zagreb. Fischer Teodor, trgovec, Dunaj, Marn K, pek, Ljubljana.
Gostilna »Domovina«.
Tiso Ivan, trg. sluga, Marnbcrg, Taia-niik Ivan, hlapec, Rog. Slatina.
Klala oznanila.
Pridno in snažno dekle se
sprejme kot boljša služkinja k dvem osebam. Oglasi naj se pri tvrdki „Jadran“, Meljska cesta 29	‘	294
Štiri gospodi se spreimelo
na dobro hrano. Barvarska ulica 5, na dvorišču štev. 9. 292 2-1
l-epo posestvo lik Maribora pri državni cesti, z živim in mrtvim inventarjem ,ie takoj na prodaj. Naslov pri uprav-nistvu tega lista. 289 1—2
Rezana kredenca, omara vi
starem stilu, podob« i. t. d. na prodai. TvorniSka cesta 24. II. nadstr., vrata 10. 275 2—2
Kupim škatljo za gosli, pre
vleiiana z umjem ali plalnom. Ponndbe na upravo , 3—3
4 litre dobrega mleka na
dan želi dobivati na dom rodbina v Mariboru, iz snažne kmečko hiše. Kje, se izv« v
upravi „Tabora*
3-3
O
A JML
v nevi trgovini
P. Vaselinnvič	Ko.
Maribor, Gosposka ulica 26
dobite lepo darilo,
ako kupit« blago za £00 Din.
in več.	128
Cene brez konkurence.
ZAHVALA.
Vsem prijateljem in znancem, pevskemu druživa ,Jadran* in drastvu policijskih uslužbencev, ki so našega dragega očeta, brata i. t. d. spremili k zadnjemu počitku in nas tolažili, izrekamo najsrčnejšo zahvalo. Posebno pa se zahvaljujem > g. Kamra, pol. uradniku za njegovo ginljivo slovo v imenu Primorcev in g, Žlahtiču, ki seje poslovil od pokojnika imenom njegovih to vari že v policijskih uslužbencev.
Maribor, dne 8. februarja. 1924.	293
Žalujoči: Rodbina Fratnik in foraL
»KRINUS
a
I. jugoslovanska izdeiovalnica in barvarna krzna v Ljutomeru,
najmodernejše urejeno, jako dobro vpeljano krznarsko podjetje 2 vsem inventarjem, siruvinami In izdelki vred
se proda
pisarni
na prostovoljni javni dražbi v moji notarski dne IG. februarja 1924 ob 13. uri.
NataninejSa pojasnila se izvedo v moji pisarni. 255 5—6 Dr. Ivan Stojan, notar v Ljutomeru.
D. S. Mercžkovski:
Julijan Odpadnik.
(Dalje.)	(42)s
mestu, mirnem mestu, — »requiesott in' loco ref ri g ti, Imrrin.is, padi«*.« Na drugi plošči je č-ital: »Bratje, ne motite me v mojem najslajšem snu.«
Vsi napisi so izražali ljubezen1 irt ra-Med tennl so se .približali Arcrtarijam.,' dost. »Sofronija« — sc je glasil eden iz-rovoia nekdanjega sadrovega rudnika mod njih, — »sladka Sofronija, živi večin! so po ozkih stopnicah dospeli na dno no v Bogu« — Sophronia dulcis, semper tkaminoloma. Mesečina jo obsbnila velike vivfiis Deo — in malo dalje »Sophronia, kupe rdečkaste, vulkanske prsti. Ju ven- v-ivds« — Sofronija, živiš. — Kakor da jc
tim je vzel iz pol-okroglo stenske vdolhi-!ne miajhrto glinene svetilko, izkrcsal o-getij irt jo zažgal. Iz tankega vratin je Biikniil dolgi, trepetajoči .plamen'. Zavili so v globino enega izmed stranskih hodnikov, široki irt prostorni hodnik so nakopali davni Rimljani; vodil je dokaj strmo navzdol. Pre še k aval i so ga -drugi POdaentOljskS hodniki, ki so rabila delav-teem! pri prevažanju gi-psa.
Jnventdiri je peljal svoje spremljevalce skozi pravd pravcati labirint. Naposled se je ustavil pred neko odprtino in snel leseno pokrivalo. Iz dolbino 'jc pnihajal *Bpah’ po viagi. Spustili iso sc oprezno po strmih’ stopnicah,
I Na dnu so opazili •'majhna vr atca. Ju-Vcntirt je potrkal.
Vratca so so odprla irt sivolasi menili-VTatar jih' je pustit v ozki trt! visoki pc-d-zezrtni hotfniik, kii je bil liizkorpnm v zrnate kiamlene plasti, bi »o biilo pripravne za kopanje novih hodnikov.
Oboje sten' 'je bitk) od tat do stropa po-kritili z irtarmornatimtii ploščami ati A tartlko, ploščato opeko, ki j,e zapirala rteštevitee grobove.
Zdajpazdaj so srečavali 1,'nvdii, ki so se zfbali s svetilkami v rokah. Anatol je pri .brleči Inči razbiral napise na na-grobmilkih: »Dorotej, Feliksov sin1, si od-počiva na tem hladnem' mestu, svetlem'
pisec nadpisa. odkril, da. ni smrti.
Nikjer ni stalo: »pokopan je«, temveč »položen je semkaj« — »depositvhs«. Zdelo se je, kakor da tisoči in tisoči ljudi, ki so legli v te prostore drug za drugim, roti za rodom', niso mrtvi, ampak jih jc zazibalo lahno spanje, polno tajnostnega pričakovanja.
V stenskih vdolbinah ^so stale svetilko, čijih plamen jc bil v tej zatohlici tenak in nepremičen; medlo jo obseval amfore, iz katerih' so izpuhtevale blagodejne dišave. Le zapah’ razpadlih’ trupel, ki jo prihajal skozi »tonske poklane, jc spominjal smrti.
Podzemni hodniki so sč "cepili v več panog m se spuščali boljirtltolj globoko. Tuintaml je bilo videti v stropu »kunina-riiuml«, — okroglo prezračevalna odprtino, ki 'jc 'bila odprta v Kampanjo.
Včasih" so zablodili skozi luminarij slabotni lunini žn-ki in obsinili mar-Irtorrie pTcščo z n odpisi.
Na koncu ep«"a izmed hodnikov so videli grobarja, ki je pravkar opravljal svoj posel. Veselega obraza in p sievajc jo z železno motiko lomi! zrnati Vrtni c rt.
ki so irtn je vzpen jal nad glavo in do-bi- lijo kosti
jo gnetla skupina kristjanov. Fossor jc podedoval celc galerijo katakomb din' je imel pravico, prodajati zn rokoipanje mrličev pripravna mesta: delal je lepe dobičke, kajti v njegovem delu' katakomb so ležali ostanki sv. Lovrenca, Grobar si jo pridobil čedno premoženje. Pravkar je -klepal kupčijo z bogatim skopuhom, usnjarjem Simonom. Arsinoja jc za trenutek obstala in poslušala.
— Je li prostor daleč od r- Lovrenca!! je Vprašal Simon1 nrzaupno, misleč vsevdilj, kakšno oderuško svoto zahteva grobar za gomilo.
Ni daleč. Komaj šest laktov.
Zgoraj ali spodaj? — je nadaljeval kupec.
— Na. desno, na desno, nekoliko poševno. Pravim ti; izboren prostor, ne da bi se hvalil. Kakršnikoli so že tvoji grehi, vse ti bo odpuščeno. Svetnik to popelje kar naravnost v nebesa!
Posestnik grobišča jc veščo T kor krojač izmeril Simonovo postavo, da jc določil velikost groba. Usnjar ga jo prisrčno prosil, da napravi kar najudob-nejšii grob, češ, ne hotelo bi sc mil počivati na t osnem'.
Potlej j<r pristopila k posestniku grobišča r cvrto oblečena starka:
— Kaj želiš, babica?
— Denar Sem ti prinesla, doplatek.
— Kakšen doplatek?
— Za ravni grob.
A, spominjam so. Torej no maraš vpognjenega.
Ne, oče moj — »o brca toga me Ko-
val obliko okroglega olieka.
Okoli glavnega nadzorovatcl.i.-i grobarjev — fo-sora, človeka v prekrasni obleki, lokavega in re,ienc,ra obraza, se
V katakombah, zlasti pa v bližini svetniških grobov, je bilo tako tesno za prostor, da so uporabljali vsak količkaj prosti kotiček:	tako	so	napravili	med
stenami nekoliko vpognjenlb grobov, ker za' ravrte rti bilo prostora. Tak-' grobove so navaidno kupovali revni ljudje.
— Mislim si:: tom Bog ve, kako dolgo še bo troha čakati vstajenja od mrtvih', — jo pojasnjevala sda.rka. — V Vpognjenom' grobu Ki izpočetka še šlo kako ta* ko, a pozneje, ko 'So izmučiš, bi predla', sla ba ...
Anatolij Jo veselo poslušal.
— To j,c veliko zanimivejšo nego Mitri ni misteriji — je prepričeval Ansimojo irt se lahkomiselno smebljcT. — Žal rrti jč, da nisem žc poprej izvedel, zanje. Nikdar še -• cm videl veselejšega grobišča!
Vstopili so v dokaj prostorni rrtavzo* loj. Tu »o gorele nešlcvilne svetilke. Duhovnik jc pravkar opravljal mašo. Za oltar mu j-c rabila plošča z mučenčevega groba.
V dvorani je molilo mnogo Vernikov; vsi so nosili dolge belo obleko. Obrazi so bili voCsoli in zadovoljni.
Mirilu jc pokleknila. R’ solzami otroško ljubezni so je zagledala v kip Dobrega pastirja, ki je tičal na stropu.
V katakombah’ obrfovili oibičnj. Izza prvih časov krščanstva, ki -g« -» oer-kov žc rdvMmj zavrgla: no božlj službi so se bratje In' Sestre pozdravljali med seboj s poljubom miru. Tudi Arsinoja jfl posnemala kristjane tn jc poljubila A-natoli ja.
Nato so vsi štirje zapustili' spodnjo rovo In' sc podali v zgornjo, odkoder ja vodila, pot k’ Juvertt.inovcnini skrivali-' Sou. .Tuvcntin jo stanoval v opuščenf poganski grobnici — koliimbariutrn' —• nekoliko proč od Apijske ceste.
(Daljo prihodnjič.)
Lastnik in izdajatelj: Konzorcij »Tabor«. - Odgovorni prednik: Eudolf Ozim. — Ti^ka; Marihcriika tiskarna d. d,