SLAVILI SO NAS (ŽENSKE) V SOMBOTELI STR. 5 V OTKAUVCAJ NA RIGÓ BRGEJ STR. 6 Tak je pisalo na mali zastavicaj, s sterimi je kaulak dvejgezero šaularov mašeralo na austrijsko-vogrsko granico 10. marciuša. Pa tak piše na tistoj velkoj zastavi tö, stera od tauga datuma mau visi namesto vogrske zastave na spomniki prijateljstva, steri je bijo postavleni ešče pred spremembo sistema (rendszerváltás) na toj granici, kak simbol padaštva med Austrijci pa Madžari. Pred tejm je en čas visala na tom draugi namesto vogrske zastave črna. Zastava žalüvanja. Zakoj žalüvajo Varašanci, zakoj kakši 17 gezero lidi, ki živijo v krajini kauli tromeje? Če se austrijski firmi BEGAS posreči plan pa zozida samo parstau metrov kraj od Monoštra velko sežigalnico odpadkov (hulladékégető), leko pozabimo na plane, načrte, ka bi ta pokrajina leko živela od turizma. Od bioturizma, od ekoturizma, od termalnoga turizma. Vej pa steri turist je tak nauri, ka se pride kaupat v termalno kopališče, pa gda vöstaupi na dvera, zagledne orau (dimnik), s stere se den nauč kadi. Steri turist bi se rad šeto po naši gauškaj, po parkaj, če bi mogo vdihavati luft, puno dima, v sterom se leko dostakaj skriva. Istina, ka Austrijci tak pravijo, ka de te dim tak prefiltrani, spucani, ka v njem nede nika tašoga, ka je nevarno za zdravje. Ka oni prej majo dosta bole sigurne (stroge) predpise, ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 22. marca 2007 • Leto XVII, št. 12 DANKE, NEIN kak je ma Europska unija. pa vsefele formo pomagajo PRONAS (Pro natura Szent- Dapa zelene in civilne organi-varaškoj samoupravi pri tom, gotthárd) organizira protezacije njim ne vörvlejo, zatok naj se sežigalnica ne zozida. ste, pripravla prospekte, da bi informacije prišle do vse več lidi, išče stike z austrijskimi in slovenskimi zelenimi. Tak so v petek, 9. marciuša ustanovili združenje Pro Panonia, pri tom združenji sodelujejo Zeleni Pomurja tö. Paralelno pa vodi svoje akcije varaška samouprava tö. Tak je 13. marciuša pozvala na djilejš prekmurske (najbole goričke) pa avstrijske župane, ka bi njim podala informacije o tom, ka šče nej daleč od Krajinskoga parka Goričko, Naravnoga parka Raab in Narodnega parka Őrség zozidati firma BEGAS. Kak je povedo podžupan Varaša, vejmo, ka z odpadki, s smetjom, steroga mi lidjé napravimo, trbej nika začniti, nikak pa ne more razméti, zakoj so si Austrijci vöodebrali tau lokacijo, najbole vzhodni (keleti) punt svojoga rosaga, nej daleč od Varaša. Pa zakoj trbej takšno velko sežigalnico napraviti, gdej bi letno zažgali 200 gezero ton smetja, če pa cejli Burgenland ma na leto samo 40 gezero ton. Če bi meni pred desetimi lejtami nakak pravo, ka mo v taum našom kauti meli takšne probleme, bi ma nej dala valati. Vejpa – ranč zavolo granice, železne zavese – smo se vsigdar leko gornesli s tejm, ka mamo čisti zrak, čiste vodé, čisto naturo. Kak dugo ešče? Ali de gospodarski interes nikšne skupine pa krepkejši kak volja lidi? Marijana Sukič 2 Potrna/Laafeld: Prvi letošnji dogodek v Pavlovi hiši BOJAN ADAMIČ JE BIL TUDI VRHUNSKI V Kulturnem domu štajerskih Slovencev, v Pavlovi hiši v Potrni/Laafeldu pri avstrijski Radgoni, so odprli razstavo fotografij pod naslovom Zven maske avtorja Bojana Adamiča, v nekdanji Jugoslaviji in tudi v Evropi znanega sloven skega skladatelja, dirigenta, vsestranskega glasbenika. Za ustvarjalni opus (rojen 1912, umrl 1995) je prejel številne nagrade in priznanja, vsega jih je 44. Med najbolj znanimi so zlate arene za filmsko glasbo na festivalu jugoslovanskega filma v Pulju, prvi Viktor za življenjsko delo revije Stop, Prešernova nagrada za življenjsko delo in niz drugih domačih in tujih priznanj. Le redki so vedeli za drugo zgodbo o Bojanu Adamiču, za veliko strast za fotografijo. Del pripadanja fotografiji so maske in razstava Zven maske avtorjev Stanke Gačnik iz Pokrajinskega muzeja Ptuj in dr. Aleša Gačnika iz Znanstvenoraziskovalnega središča Bistra Ptuj. Leta 2000 je dr. Aleš Gačnik pripravljal monografijo ob 40. obletnici kurentovanja na Ptuju. Ob pregledovanju fotografskega materiala so našli izjemen fotografski opus Bojana Adamiča, ki je stalno obiskoval Ptuj in na poseben, svoj način fotografiral kurente. Prese- FOTOGRAF nečenje je bilo precejšnje, ker Adamičevih fotografij do tedaj ni videl nihče, o njih, se razume, ni bilo nič objavljenega. Avtorji monografije, ob Alešu GačnikutudiStankaGačnik,so se povezali z Adamičevo družino in dobili številne fotografije na temo kurenta in laufarjev. Odkritju sta leta 2003 sledili razstava Adamičevih fotografij in izid monografije. Doslej je bila razstava na različnih koncih Slovenije, v Potrno so jo prenesli na željo Kulturnega društva člen VII, ki je navezalo stike z Znanstvenoraziskovalnim središčem Ptuj, nekaj zaslug pa ima tudi predsednik društva Branko Lenart, rojen Ptujčan in vrhunski umetniški fotograf, ki živi v Gradcu. Mojstra Bojana Adamiča je zelo privlačila poganska kultura. Maske so mu sproščale domišljijo, pustno dogajanje ga je navdajalo z občutkom svobode. Vračanje k maskam je kot odmik od vsakdanjega življenja. Bil je velik poznavalec in ljubitelj umetnosti, najboljše tehnike in tehnologije, zanimali so ga eksperimentalni, inventivni in inovativni projekti, kar je leta 1994 ponazoril z izjavo: »Sam sem izhajal iz tega, da še nimaš v fotografiji pokazati nič ustvarjalnega, nič svojega, če ne pokažeš nič novega, nič, česar še nismo videli, potem je stvar bolje pustiti.« »Kako ujeti neulovljivo, je vprašanje, ki je bistvo Adamičeve fotografije. Kako vizualizirati kurentovo bistvo? A lahko ujameš bistvo kurenta z njegovo realistično fotografsko upodobitvijo? Verjetno ne,« ocenjuje dr. Aleš Gačnik in dodaja: »Zato Adamič prehaja iz enojne ekspozicije v dvojno ali trojno, iz všečnega h grotesknemu, iz dokumentarnega k mitološkemu. Bojan Adamič je ljubil tehniko in ljubil je umetnost. Živel je življenje, prežeto z zapeljivimi in neulovljivimi muzami lepega, inovativnega in drugačnega! In klicali so ga mojster. Povsem upravičeno!« Tekst in fotografiji: Ernest Ružič RTV Slovenija obljubila pomoč 9. marca se je v Slovenskem kulturnem in informativnem centru v Monoštru na dopisniški konferenci mudilo okrog 50 urednikov, novinarjev in sodelavcev TV Slovenija iz Ljubljane. Ožje vodstvo TV Slovenija se je ob tem sestalo z veleposlanikom Republike Slovenije na Madžarskem, Ladislavom Lipičem in s predstavniki slovenske manjšine v Porabju, da bi se pogovorili o izboljšanju razmer, predvsem na medijskem področju. Direktor TV Slovenija Jože Možina je obljubil pomoč predvsem slovenskemu radiu Monošter, in sicer v dveh pogledih – nacionalni Radio Slovenija lahko za potrebe monoštrskega radia brezplačno odstopi nekatere svoje programe, kar bi izboljšalo možnosti za ohranitev frek- vence nacionalni manjšini. Ponudil pa je tudi tehnično pomoč pri vzdrževanju oddajnikov in zvez. Z urednikom radia Francekom Mukičem so se dogovorili za bližnji obisk v Ljubljani pri generalnem direktorju RTV Slovenija, Antonu Guzeju. Predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök je predstavnike TV Slovenije prosil za medijsko pomoč ne samo pri poročanju o življenju in delu manjšine, pač pa tudi pri sedaj najbolj aktualni problematiki – skupnem nastopu proti sežigalnici odpadkov, ki jo nameravajo tik ob meji zgraditi Avstrijci. Odgovorni urednik informativnega programa TV Slovenija Rajko Gerič je zagotovil, da je novo televizijsko vodstvo naklonjeno manjšinam, zato je tudi v osrednjih informativnih oddajah vedno več prispevkov iz Porabja oziroma z Madžarske. V prihodnje bodo zadeve še bolje uredili, saj bo dogodke redno spremljal novinar iz dopisništva TV Slovenija v Murski Soboti. Tudi veleposlanik Ladislav Lipič se je zavzel za čimvečjo medijsko prisotnost manjšine v programih RTV Slovenija, predvsem zaradi dveh vzrokov – jeseni bo zgodovinska, skupna seja vlad obeh držav, ki jo bodo izvedli v Prekmurju oziroma Porabju. Drugi vzrok je dejstvo, da bo Slovenija v prvi polovici 2008 predsedovala Evropski uniji, zato bo posluh Budimpešte za reševanje manjšinskih težav zagotovo večji. B.P. Porabje, 22. marca 2007 3 Vilko Novak: SLOVAR STARE KNJIŽNE PREKMURŠČINE Sto bi si mislo, ka ma rejč, stero gučijo Slovenge med Müro pa Rabo, več kak 160.000 besed! Kak je prišlo do te knige? Profesor Vilko Novak je pregledno knige, vödane v domanjoj rejči, za lidi v toj krajini, na konci pa je s toga grato velki pa debeli slovar (szótár), steri ma 947 strani. Nalejci gor pridemo, ka je dosta vsega eške gnes den ranč tak ali pa skoro tak, podobno povejdano, kak piše v slovari! Ali pa če smo kaj pozabili, se leko nazaj zmislimo, kak smo inda svejta gučali ali pa na priliko pokojnoga gospoda Janoša Kühara v cerkvi čüli ali pa doma svojo mater pa očo. Rejč, stero gučijo Slovenge med Müro pa Rabo, je bila skoro 250 lejt nücana v mnogi knigaj. Računajo, ka je vsevküper gvüšno prek 100 knig, da pa je dosta toga zgübleno. V Slovenskoj krajini, kak so inda svejta pravili pokrajini med Müro pa Rabo, so knige pisali lu teranski (evangeličanski) in katoliški pisci, zvekšoga dühovniki. Najstarejše pesmi so najšli iz 16. stoletja (Martjanska pesmarica), najstarejša kniga pa je evangeličanski Katekizmuš iz 1715. Celou tak je sposobna ta naša rejč, ka je v njej tüdi biblija (Nouvi zakon/Nova zaveza), oprvin tiskana 1771. V Sloveniji je Novo zavezo prvi prevedo Primož Trubar 1582, oba dela v celoti pa J. Dalmatin leta 1584, v madžarščino pa G. Károli leta 1590. Profesor Vilko Novak, steri je dostakrat po Porabji hodo, je slovar delo tak, ka je vö prebro 25 glavnih knig, od Temlinovoga Katekizmuša prejk Nouvoga zakona, ka ga je Števan Küzmič pripravo, do našoga Jožefa Košiča, ka je na Gorenjom Seniki plebanoš (župnik) büu, pa tüdi knige Mikloša Küzmiča, Imreja Augustiča. Stavo se je že pri Jožefi Bagaryji, steri je v Budapešti 1886 vödao Prve knige čtenja za katoličanske vesničke šole. Že s toga je gratalo 160.000 izpisov (kivonat). Dale od Bagaryja je profesor Novak nej šou, čegli so se knige, koledari ali novine v domanjoj rejči pisale eške po prvoj svetskoj bojni pa, kak znamo, sledi pa zdaj tö. Kak je napravleni Novakov Slovar stare knjižne prekmurščine? Najprvle je domanja beseda, dale je prevod na gnešji slaski knjižni jezik, palik dale pa ma točno vö spisano, iz stere knige je beseda vzeta, gde vse se najde pa kak se nüca. Na priliko: lübézen – ljubezen: Nyegova velika lübézen k svojemi ocsi TF 1715. – Dale je eške prejk 15 primerov, gde vse pa kak je beseda lübézen bila ponücana. Tomi se pravi »članek« (szócikk), leko povejmo tüdi razlaga, pojasnilo (kifejtés). Takših člankov je profesor Vilko Novak na konci napiso kouli 16.000, nisterni so dugi, na cejloj slovarskoj strani majo doj spisane stavke. Profesor Vilko Novak je izid svoje zadnje knige več nej doživo. Zakoj zdaj pravijo, ka je tou Slovar stare knjižne prekmurščine? Zato ka so v njem samo besede iz starij knjig, iz 18. pa 19. stoletja, novejše pa nej. Poleg vsega drügoga je tou nej narečni, dialektološki (nyelvjárási) slovar jezika, kak ga majo Slovenge v Prekmurji pa v Porabji. Tou bi eške bole kusta kniga bila, zato ka pač vsakša naša ves svoj »glas« ma pa malo po svoje guči. Novakov slovar je slovar sküpnoga jezika od Müre pa do Rabe, tistoga guča, ka so ga pisali v knigaj, stere so se v cerkvi pa šolaj nücale pa so ga zvekšoga vsi dobro razmeli. Nalejci gor pridemo, ka je dosta vsega eške gnes den ranč tak ali pa skoro tak, podobno povejdano, kak piše v slovari! Ali pa Zavarovalnica Triglav na Madžarskem 13. marca je Andrej Kocič, predsednik Uprave Zavarovalnice Triglav, v spremstvu direktorja Območne enote Murska Sobota Rudija Cipota obiskal Porabje. Namen razgovora v Slovenskem kulturnem in informativnem centru, katerega se je udeležil tudi veleposlanik RS v Budimpešti Ladislav Lipič, je bil, da se preverijo možnosti poslovanja zavarovalnice na Madžarskem, saj, kot je bilo rečeno, želijo stike s Porabskimi Slovenci poglobiti tudi s prisotnostjo zavarovalnice na njihovem območju. Andrej Kocič je povedal, da je Zavarovalnica Triglav danes prisotna že na tržišču jugovzhodnih držav Evrope, od leta 2006 pa tudi na Češkem in na Slovaškem. Strateški cilj podjetja je ohra nitev sedanje pozicije v državah bivše Jugoslavije in obenem širitev poslovanja zavarovalnice na območju, kjer živi slovenska manjšina v sosednjih državah. Tako tudi na Madžarskem. Poslovanje zavarovalnice v Porabju bi potekalo pod mentorstvom Območne enote Murska Sobota, ki je ena izmed najuspešnejših enot Zavarovalnice Triglav v Sloveniji. Zavarovalnica si prizadeva, da s svojo prisotnostjo prispeva k razvoju Porabja. Ladislav Lipič, veleposlanik RS, je izpostavil pomembnost vstopa Zavarovalnice Triglav, d.d. na območje Madžarske in je zagotovil podporo veleposlaništva pri izvajanju projekta. Predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök je z veseljem sprejel pobudo Zavarovalnice Triglav in povedal, da bi kot pripadnik slovenske manjšine bil ponosen, da ima zavarovanje pri zavarovalnici matične države. Upa, da bo poslovanje zavarovalnice pozitivno vplivalo na okrepitev identitete Slovencev na Madžarskem, v kolikor pa bi si Slovenci našli tudi zaposlitve pri Zavarovalnici, je prepričan, da bi se pozitiven vpliv pokazal tudi pri vsakodnevni rabi maternega jezika. A.K. če smo kaj pozabili, se leko nazaj zmislimo, kak smo inda svejta gučali ali pa v cerkvi na priliko pokojnoga gospoda Janoša Kühara čüli ali pa doma svojo mater pa očo. Tüdi zato je Novakov slovar zlata vredna kniga, leko povejmo -boži dar za Prekmurje in Porabje. Kniga košta 25 evrov, vö jo je pa dala Založba ZRC pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Tou je tak žmetno delo, ka je trpelo prek 30 lejt pa dosta drügi lidi je moglo na konci cuj pomagati, v glavnom strokovnjaki na Inštituti za slovenski jezik v Ljubljani. Med knigami, ka so je meli za pomoč, je tüdi Porabskoknjižnoslovensko-madžarski slovar Franceka Mukiča (Sombotel, 2005). Peter Kuhar Porabje, 22. marca 2007 4 Živlenjske zgodbe (5) IZ SLAŠČIČARNE V BUDAPEŠTI V KOSINO FABRIKO V VARAŠI »Najvekša sreča je bila, ka sva s sestro v Budapešti v ednom mesti vküp delale. Gda sva zgotauvile pa sva na pokoj šle, sva si večer večkrat pripovejdale, ka naja Baug dun rad ma, ka sva vküper. Naja radost je nej dugo trpala, z daumi je prišo telegraf, naj kak z najprvi cugom domau deva. Očin beteg se je prej na lagvo obrno, doktor tak pravi, ka nejmajo več dugo žitka. Vtjüp sva se pobrale pa sva včasin domau šle, dapa na najino najvekšo žalost sva več samo mtrve najšle. So samo 54 lejt stari bili, gda so mogli 1950. leta s toga svejta oditi. Za lejt volo bi leko eštje dugo živeli, dapa beteg je krepši bijo. 1949. leta smo babo (materno mater) pokopali. Oni so lejpa lejta doživeli, 83 lejt so stari bili, gda so mrli. Gda smo očo sprevodili na večni pokoj, sva s sestrov nazaj šle v Budapešt. Dapa dja sam za en mejsec mogla svojo dobro delo gorapovedati pa tam njati. Mogla sam domau priti materi pomagat, ka so sami nej ladali s telkim delom. Sestra, stera je doma bila, je tö betežna grata-la. Krofo je mejla pa se je mujs mogla dati vrejzati, ka njej je znautra tanotra rasla pa njej je že srce tejžila. Dapa operacija se je nej najbola zošikala, doktorge so nika zapravili, ka je potistim takšne krče mejla, ka so go vse vtjüpstrgali. Brat, steri je zidar bijo, se je eno leto po očinom smrti oženo, pa je kraj od rama odišo. Živlenjsko zgodbo svoje familije pripovejdajo tetica Zavcova Mariška (Császár Ferencné) iz Sakalauvec, steri so se narodili 1928. leta. mlajši so ostali pa ji je babá gorazranila. Njegva mati je v Francusko odišla, tam si je delo ziskala pa je babej pejnaze pošilala, ka so deco gorazranili. Gda so gorazrazsli, so se raztepli po svejta. Edna sestra je v Argentino odišla, edna je doma ostala v Sloveniji, brat je sodak bijo, moj je pa v Sakalauvce prišo k ednoma bogatoma pavra za lapca. dar sva se mogla po skrivoma srečati. Zakoj? Zatok, ka so mi moja mati branili njega. Nej zatoga volo, ka je srmak bijo, litji so mi vsigdar pravli, ka do njega ranč tak preganjali kak očo, pa mo te dosta trpala. Oni so steli, ka bi dja bole miren žitek mejla, kak so ga oni meli. Dapa lübezen je krepka bila, pa sam nej poslüšala. Na pa gda je že zet grato, so se mati tö pomirili. Potistim so pa Vaugri pa Slavi tö vred prišli, mati so pa vidli, ka je moj mauž flajsen pa veseli človek. Vsigdar je dobre volé bijo, takšen pravi komejdoš, zatok so ga pa mati tö lübili. 1959. leta je moj mauž tö notra v kosino fabriko prišo, pa sva obadva delat ojdla. 30. januara 1953. leta sam porodila naja prvo dejte, edno deklično. Je s črnimi očami pa črnimi vlasami vse tak vövidla kak njeni oče. Doma smo eštje pomalek vertivali, meli smo takšno mišlenje, ka če zdravi ostanemo, v vesi küpimo mesto, funtuš pa mo tam zidali rame. Pejnaze si nika na paosedbo tö vzememo pa pomalek vred pridemo. Naš stari prejdjen ram je ešče iz tučence bijo pa je bijo s slamov pokriti. Zadnji ram je že s ciglom zozidani bijo. Tistoga ipa je več nišče nej s capami mlato, ka bi ritonje redli. Če bi steli ram s črpnjami pokriti, bi mogli nauvi lejs na rame djasti, zatok smo pa te tak zvolili, ka mo nauvi ram zidali.« (se nadaljuje) Zapisala: Ema Sukič Dja sam pa 1951. leta v kosino fabriko delat išla, dapa doma sam zatok tö vcuj pomagala. Nej je léko bilau, dapa zatok je pomalek šlau. Pa kak je mladina, vsikši si svoj par išče, dja sam tö mejla ednoga pojba. Šest lejt sva vtjüp ojdla. Nejsva se mogla zdati, zatoga volo, ka je on na Slavskom rojeni bijo. V tisti petdeseti lejtaj so Slavi pa Vaugri nej najbaukši bili. On je samo pet lejt star bijo, gda je očo zgübo. Štirdje 1952. leta sva se te miva tö oženila. Tau ešče moram povedati, ka je naja lübezen nej najbola srečna bila, vsigdar so go nikša trnja badala, vsig 5 SLAVILI SO NAS (ŽENSKE) V SOMBOTELI V lejpom števili smo se rečami ino pesmijo skromzbrali 10. marciuša prouti no i prijazno pozdravo ženvečeri v prostoraj sombotel-ske. Z velkim veseljem smo ske slovenske samouprave, poslüšali njegve slovenske PREVZELI POVERILNA PISMA Člani Državne slovenske samouprave, ki so na volitvah 4. marca dobili mandat, so 13. marca v madžarskem parlamentu prevzeli poverilna pisma. Ustanovna skupščina Državne slovenske samouprave, na kateri bodo izvolili tudi predsednika, podpredsednika in predsednike posameznih komisij, bo 23. marca v Slovenskem kulturnem in informativnem centru v Monoštru. … DO MADŽARSKE Škandal na romskih volitvah Državna romska samouprva ima 53 članov, večina mandatov (28) je na volitvah 4. marca dobila romska organizacija Lungo Drom (Dolga pot), ki jo vodi Flórián Farkas, poslanec opozicijske stranke Fidesz v madžarskem parlamentu. 25 mandatov je dobil MCF (Forum romskih organizacij na Madžarskem). Predsedniki državnih samouprav se volijo z enostavno večino, zato se je pred volitvami zdelo, da bo predsedniško funkcijo opravljal Flórián Farkas, vodja Lungo Droma. Toda nasprotnik, Forum je presenetil, kajti pred glasovanjem je predlagal protikandidata iz Farkasove opcije, in sicer Jánosa Kozáka, od katerega so zahtevali, da se presede v njihove vrste. Med to akcijo je prišlo do prerivanja, nakar so člani Lungo Droma zapustili dvorano. Ker je pa iz vrst Lungo Droma presedel tudi sin Jánosa Kozáka, je tako imela nasprotna opcija 27 mandatov (torej več kot 50 odstotkov plus en glas) in je za predsednika Državne romske samouprave izvolila Jánosa Kozáka. Poraženec meni, da so bile volitve nezakonite in zahteva, da se ponovno skliče skupščina in se ponovijo volitve. Programi, prireditve • 25. marca prireja Karitas v Markovcih na Goričkem dobrodelni koncert, na katerem stransko dobro izobraženi, inteligenten ino agilen. Naša slovenska mladina bi si lehko peldo vzela po njem, ar te bi pojem asimilacije pri nas za en čas znouvič nej biu aktualen. Preden so nam moški prejkdali dobro zaslüžene roužice ino ponüjali obilo pijač, i obilo raznoga zvönredno dobroga peciva, se je Francek Mukič tüdi v imeni Marije Kozar zahvalo za čestitke, štere sta dobila od članov drüštva ob priliki prejema visikoga državnoga odlikovanja »Za manjšine« ino nas vse navzouče, bilou nas je okouli osemdeset, pogostil z žmano orejasto mlejčno čokolado iz Slovenije ino šampanjcom, šteri nas je spravo v dobro volau. Do kesnoga večera sta nam špilala duo Francek na harmoniki, Dušan na kitari, vsi ovi pa popejvali v »mejšanom pevskom zbori«. Kakšna škoda, ka je samo ednouk v leti takšni velki, znameniti svetek! Suzana Guoth OPRAVIČILO Oproščam se zaradi napake, ki sem jo naredila v 10. številki na 2. strani. Pravilno se glasi: Judita Pavel: »Starišje mojega očo so živeli v Avstriji do 1927. leta, gde niti rodbine več nemam. Sledi so se preselili v Slovenijo.« S. G. bo nastopila tudi I. folklorna skupina Dvojezične osnovne šole Jožefa Košiča z Gornjega Senika. • 28. marca bo v Murski Soboti revija otroških gledaliških skupin, na kateri bo sodelovala otroška gledališka skupina DOŠ Gornji Senik, ki jo strokovno vodi Irena Kalamar iz Trdkove. Predstavili se bodo z igro z naslovom Roditeljski sestanek. • 31. marca bo v Monoštru gostovala Folklorna skupina France Marolt iz Ljubljane. Nastop bo v monoštrski gledališki dvorani ob 19.30 uri. Porabje, 22. marca 2007 med drügim tüdi zatou, ka bi tao vzeli na rednom lejtnom djilejši, na šterom je predsednica Ibolya Dončec rezümirala delovanje Slovenskoga drüštva Avgust Pavel ino podala kratek osnutek za prišesnje leto. Potom toga nas je Marija Kozar Mukič, peneznica drüštva (pénztárnok) na podlagi računov egzaktno seznanila, za kakšne programe smo v preminoučem leti ponücali težko pridoblene pejneze, ino na kratko predstavila tüdi na tekouče leto predvidene programe, predvidena notrijemanja ino stroške. Po referati ino diskusiji je debütejro najnovejši digitalni projektor, s pomočjou šteroga smo si oglednoli dosti-dosti kejpov, napravlenih na programaj preminoučega leta ino s pomočjou komentarov Marije Kozar znouvič privabili v spomin prijetne dogoudke iz žitka našega drüštva. Višek programa je komaj te prišo. Na pulpituš je stoupo s kitaro v rokaj naš najmlajši odraščeni član drüštva, mladi kavalir Dušan Mukič, šteri je pred kratkim diplomiro na ljubljanski fakulteti, pa je s toplimi pesmi, nej samo za tou, ka je prijetno zveneu njegov žametni glas v spremstvi kitarove muzike, nego tüdi Moški so se skrbeli za tau, naj se ženske dobro počütijo za tou, ka mamo znouvič ednoga mladoga Slovenca, na šteroga smo leko ponosni, šteri je diplomiro, dobro guči knjižni jezik ino porabsko narečje, zna špilati na instrumenti, je vse- 6 V OTKAUVCAJ NA RIGÓ BRGEJ Če v Otkauvcaj odite pa šteri je vsigdar lanfore lo-taraztepli po svejti. Zdaj na vsakši den mam nišo • Sto je kopo stüdenec? mate čas, te idte gor na vijo, zato ka na tau brgej ji pa te kuča samo tak stoji, delo.« »Iz Kradanovec sta bila Rigó brejg, oblübim, ka je sploj dosta bilau. Pa zato notrazaraštjena.« • Dobro, te ne mo vas go-tistiva, šteriva sta kopala. vam nede žau. Tau je edna so te tauma brejgi vogrski • Cejlak znautra ste v radržo, delajte, nej ka bi Prejk eden mejsec sta se najlepša krajina v Porabji. tau ime dali, ka rigó. Lan-gauštji, te vas divjačina dolazaustali z delom. mantrala. Že trideset mej-Kak demo gor po vküpza-for se vogrski rigó zove. zato kaj pogledne, nej? »Niše sile nejmam, zranja trov globoko sta ojdla pa raštjenoj pauti, človek tak Od tistoga mau se te brejg »Vsakši den pridejo, gda je tü bau den, pa delo ma tü vodé ešče itak nej bilau. čüti, kak če bi v gauštjo Rigó brejg zove.« že trava, pa se tü na dvauri počaka,« pravijo Balaž pa Mislili smo, ka nauri graüšo. Dapa gda gor pride-• Ka so z lanforami de-pasejo.« žagajo tadala. tamo. Gda se je ciment dojmo na brejg, gnauk samo lali? • Dja tak mislim, ka v Kak se pelam tadala, vi-šo, te je pa še tanač začno eden velki ograd zagled-»Odavali so je.« Otkauvcaj je tau najlep-dim, ka na višešoj točki nika vujati, ka nedo tadanemo, gde pet, šo mesto. šest kuč stoji, »Zdaj več nej tak lejpo, kak tak kak če bi je je gnauk svejta bilau, gda rancraztorili. je ešče vse dolapokošeno Že audalič se bilau. Te ograde bi zdaj vidi, ka nejso več ranč nej mogo kositi, zdaj zidane. zato ka bi tau travo že kra-Dje taša, štera ve nej zele. Tau je že samo je prazna pa raböjdja, nika drugo nej.« gosterdja je že • Tjüpci kaj odijo, šteri cejlak do ore bi zemlau küpili? (dimnika) go »Prvin so bola ojdli kaj, razaraslo. Naj dapa zdaj več nej. Ne vejm, prvin mi je na zaka.« pamet prišlo, • Leko, ka zato, ka nika gda sam tam nega na odajo. malo kauli po »Bilau bi zato, tü za mo-Rigó brga stoji eden stü-la dali kopati, ka tak nede gledno, kak bi jim ramom tü djesta eden denec, dapa nücati ga že vodé. Dapa mi smo tau nej dobro bilau tü ograd, ka je na odajo. Zdaj vejn niške ne nüca, zato njali, če so že tak globoko živeti. Tašen ga eden iz Varaša ma v ka je kanta že vse ridja-vöskopali, te naj kopajo kejp človek arandi pa de krispane no-va. Kak globoki mora te tadala, nej istino, ka nede samo v pravljici leko vidi. • Pa kak so je lovili? trasadijo.« biti, zmišlavam sam v vretine. Tak je bilau, par Ftiči popejvajo, srna beži »Tjaldje, ka so s koštja • Na tjeden kelkokrat sebi. Kak etak kauli njega mejtrov so ešče kopali, pa prejk njive, nej dalač od vöstjöjali, so gora na šibe dete dola k poštiji? odim, gnauk samo žensko vretina prišla. Pa ranč nej mene eden fazan stoji pa namazali. Te šibe so gora »Vsakši drugi den v bauto zaglednem, štera ranč vö slaba. Vrkar, ka smo stali, si na tejm zmišlava, ka naj zvezali na maj, ka so samo po krüj, zato tak rejdko, iz rama dé. Včasin sam smo čüli kak voda žubori. dela. Naj razkapa tadala za volo tauga goraposta-ka obed mi sé domau vo-je spozno, dapa nej sam Leko si misliš, kak smo se ali naj se skrije v gosterdje. vili. Meli so v klonji enga zijo.« vedo, ka oni so tü na Rigó veselili.« Gda tadala dem, te čüjem, lanfora, šteri je zvač bijo, • Gda je velki snejg, te brgej doma. Oni so Proli-• Nücate ešče stüdenec? ka pri edni kuči nekek pa druge zvau. Gda se je kak pride sé gor auto? na Irinka, ali kak se urad-»Zdaj več nej, zato ka že drva žaga z rokauv. Skrajej roj (jata) prineso pa gora »Te pejški goraprinesejo.« no zovejo Pinter. mamo vodovod. Dapa dem pa zaglednem Balaža na maj vseu, te so se ftiči • Dočas, ka ga sé gora-• Vedli bi meni pomaga-vsakši den, gda na stüdeDončeca, po domanje Fa-vcujvlovili.« prinesejo, župa mrzla ti, kričim njim že audalič. nec poglednam, mi naparenčtjinoga. Dvakrat, tri-• Kelko ramov dje vse-gata. »Pomagala bi, če bi vejdla, met pride, ka so se s tejm krat potegnejo z žago, po-vküp tü na Rigó brgej? »Tau nej baja, mam mikro ka naj pomagam.« moški mantrali, dočas so tistim pa počivajo. »Več nej dosta, vejn samo pa go segrejem.« • Kak globoki je te stüde-ga vöskopali, pa kak smo • Baug daj, gospaud, se šest. Enga ranč zdaj nika • Kak tau, ka z rokauv nec? se veselili, ka smo meli na poklaunim. popravlajo, zato ka ga je žagate? »Štirdesetdva mejtrov. Tau Rigó brgej vodau.« »Gospaudje ne delajo,« nekak dolatjöjpo. Tam »Zato, ka te etak čas bola je taši közkút (javni vod-Telko sam tö čednejši grapravijo oni pa žago vcuj k v gosterdja, gde je edna tadé. Zdaj je dobro, ka je njak), zato ka ga je ešče to. Vrejdno mi je bilau sé baki postavijo. kuča vse notrazaraštje-že duže sveklau, pa človek tanač (občinski svet) dau pridti, si brodim, gda dem • V lejpom mesti ste na, tam so pa ciganji bili, duže je leko vanej. Vzimi vöskopati, pa ga je vsakši dola z brga. Že vejm, zaka doma tü na Rigó brgej. dapa že več lejt, ka so se je lagvo, te že komaj ča-nüco, ka smo tü na brgej. se te brejg Rigó zové. Do»Vzimi je malo lagvo, taspatjivali, so odišli.« kam, naj sveklau baude. Dočas smo nej meli vodau stakrat se čüjo tau menje, dapa ovak je sploj dobro • Gda so oni sé prišli? Etašoga reda, gda je tak na brgej, dola smo odli k dapa nikdar mi je nej na tü živeti.« »Tau ne vejm, zato ka gda lejpo vrejme, je veseldje Madjarni na njigvi stüde-pamet prišlo, ka bi koga • Zaka je te brejg tau sam dja taši mali pojbiček vanej delati. Zadvečerek nec. Te se je tanač tak od-spitavo od tauga. ime daubo ka rigó? bijo, ciganji so že töj bili. mo pa grauzdje obraza-laučo ka tü dá nam eden »Tü je bijo eden saused, Dapa zdaj so se že nika vse vo. Notra mam vtaldjano, stüdenec vöskopati.« Karel Holec Porabje, 22. marca 2007 7 VIKTOR+VIKTORIJA AVTO IZPIT GRADEC Gnesden že skoron vsakši člo-še pobrigala. Starejša či pa te vek ma za avto izpit (jogosít-drugi sin sta naredila, te pa je njemi pravijo grede tö ali pa gračanek. Kakoli že, na njem raste vsefele. Pa na tom falati zemle trbej delati. Trbej delati, ka kaj zraste, ka se kaj pripouvle. Ka se leko kaj v lempe deje. Viktor pa Viktorija radiva bereta pouv po gredaj. Malo menje radiva pa na gredaj delata. Zato včasi zatoga volo leko kakša špajsna nevola vövdari. Nej velka, liki takša simpatična nevoulica. Kak na edno sprtolejt. Trbelo je zemlo vred vzeti, ka de mama Vika leko delala tadale. Depa ata Viki je emo nikšno velko delo, zato bi leko grede vred vzela maliva dvojčka tö. Depa eške gnouk, depa nejsta mela kakše velke vole kopati po zemli. Mama Vika je zato zapovejdala, naj vzemeta lopate v roke. Pa sta je dun vzela. Ali nej z dobro volo. Pa sta začnila nika malo prekapati po zemlej. Bole kak je čas šou proti podnevi, menje sta obredila. -Vej pa je tou nejmougouče! Ge sama bi že davnik cejle grede vred vzela, - se je čemerila na sina pa čerko. -Müva sva že vsikši polonje obredila, - se je gore začno gemati Viktor. -Gvüšno, ka sva, - se je včasin kcuj zakapčnila Viktorija. -Vej pa müva sva dvojčka, pa vsikši polonje naredi pa je gotovo. Mama je nej vedla, ka si naj brodi. Vej pa je polonje zemle ranč nej vidlo lopate! Maliva pa sta že šker ta ličila pa si mujvale roke. V mami Viki je začnilo vreti kak v piskri za bograč. Pa je vöpočilo tak nagnouk. - Vama ge že pokažem, ka je tou na polonje! Sküjala njima je obed, depa eden je doubo krumče, drugi pa samo mesou. - Na, mojiva dvojčka, tak je tou, če je vse na polonje! Depa Viktor pa Viktorija sta si med seuv raztalala mesou pa prekopala grede. Depa vsikši samo svojo polovico od po vány). Šteri dopuni osemnajst lejt, ga že leko ide delat. Včasik je bilo tou ovak. Malo šteri je meo peneze za izpit, ešče menje pa za avto. Margita, štera je zdaj že preci v letaj, je toga izpita nej napravila. Ona je svojomi moži vsigdar pravla: »Pa müva avtona nik dar neva mela, pa izpita nemo nücala, škoda je penez«. Ali leta so šle friško naprej, vse se je spreminjalo, pa bi zdaj dobro bilau, če bi Margita mela izpit. Zdaj je vsigdar od drügoga odvisna, sama ne more nikan iti. Dobro, ka njeni mož ma izpit, pa se te oba vküper pelata. Ali gor na düšo si je zapisala, ka njena deca morajo napraviti te izpit za avto, ona de se te telko že pobrigala. Najprlej se je pobrigala za svojoga brata pa sestro. Njena sestra je oprvin nej naredila, pa je tak volou zgibila, ka je nej več ščela iti delat. Margita je šla pa jo je gor dala napisati, pa njej povedala, šteroga dneva bila na redi ešče najmlajša či. Gesen bi bila stara osemnajst let. Gda je mejla počitnice, jo je Margita že nagučavala, ka se mora vcuj spraviti, pa se včiti, ka gda dopuni osemnajst lejt, de začnila delati. Pa rejsan bilou je tak. Vse se je navčila, pa oprvin naredila. Te pa je začnila voziti avto, najprlej vö iz varaša, te pa po varaši. Po dvej vöri je vsakši den vozila. V začetki njej je nej šlo, te pa se je že navadila, pa je dobre voule odila na vožnjo. Ali vsigdar, gda je prišla domov, jo je Margita spitavala, kak je šlo. Ančka, tak je bilo ime čeri, je vsigdar pravla »pa me je krego, té, ka me vči (inštruktor), ka sam prefriško vozila.« Margita ji je tanačivala: »Vej pa te malo bole pomali vozi.« Ali edna ista rejč je bila, ka je prefriško vozila. Te pa je prišo den, ka je Ančka šla delat vožnjo. Tou je izpit, pri šterom je bila poleg tudi komisija. Margita pa mouž sta Ančko pelala v varaš, gde pazi. Zgočali so si, ka se najdejo pri ednoj rodbini. Margita se je sekerala, furt je gledala vöro, pa gučala, »kak dönok kaj ide naši Ančki na izpiti.« Ešče pri rodbini je pravla, kak je bila Ančka vsigdar na vožnji opozorjena, ka vozi prefriško. Nej je Margiti pa moži trbelo dugo čakati, ka je Ančka prišla. Že na daleč je Margita vidla, ka je či nikše slabe vole pa v očaj ma skuze. Ešče prlej, kak je ona kaj njo opitala, je Ančka spadnola v velki jok pa pravla »nej sam napravila izpita, ka si ti kriva mama, ka si mi po celoj poti gučala naj pomali vozim.« Margita je nej znala, ka naj povej pa pravi, »ne joči se, vej boš pa šla drügič delat, pa če nej drügič pa tretjič.« »Ti leko gučiš, zdaj morem še po dvej vöri voziti pa plačati,« pravi Ančka. »Pa član komisije mi je pravo, ka sam ogrožala promet (veszélyeztettem a forgalmat), ka sam pomali vozila.« Margita pa rodbina so Ančko doj gučali, naj se ne sekera, ka de te drügič ovak. Šli so pa Ančko ponovno zglasili pa si zgučali, da de še dvej vöri vozila. Tak je drugič Ančka sama šla z busom v varaš na izpit, šteroga je napravila, pa te po telefoni domov povedala, ka je vse dobro, ka je zdaj naredila. Tak se Ančka zdaj srečno vozi, ali moramo znati, ka vsakša šola nika košta, pa človeka navči dobro gnes den hvaležna. Ma avto gita čeri gučala, naj ja pomali pa se leko vozi. vozi, ka če de friško vozila, iz-Marta Miki Roš Tak se je tüdi za svoje tri mlaj-pita ne napravi. Ešče gda so Sever mora iti delat, pa je mogla iti. je mogla počakati. Po celoj Za tou dobro delo njej je ešče pouti, da so se pelali, je Mar-in slabo. Porabje, 22. marca 2007 PETEK, 23.03.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 12.00 MILIJONAR Z JONASOM, TV KVIZ, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 DUHOVNI UTRIP, 13.30 ROŽMARINKA IN TIMIJANKA, ANG. NAD., 14.20 SLOVENCI V ITALIJI, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MALI MOZART, RIS., 16.10 IZ POPOTNE TORBE: RES LEP DAN, 16.25 PATRIKOV SVET, ANG. NAD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.25 EGIPT ZA ZAČETNIKE, DOK. ODD., 17.45 VELIKANI ZEMLJE, MORJA IN NEBA, AM. DOK. SER., 18.40 ŽELEJČKI, RIS., 18.45 PUJSA PEPA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 ZAČNIMO ZNOVA, DRUŽ. NAN., 20.30 NA ZDRAVJE! 21.50 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 POLNOČNI KLUB, 0.05 VELIKANI ZEMLJE, MORJA IN NEBA, AM. DOK. SER., 0.55 DNEVNIK, 1.35 INFOKANAL PETEK, 23.03.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 8.30 ŠPORT ŠPAS, 9.00 SLOVENSKI VENČEK, 10.00 KALEJDOSKOP, 10.50 FRASIER, AM. HUM. NAN., 11.40 V ŠIRNI SVET, NEMŠ. FILM, 13.10 ZDAJ!, 13.35 SP V UMETNOSTNEM DRSANJU, 15.10 FINALE SVETOVNEGA POKALA V SMUČARSKIH SKOKIH, 17.25 MOSTOVI -HIDAK, 18.00 POROČILA, 18.05 PRIMORSKI MOZAIK, 18.35 ŠTUDENTSKA, 19.00 KAJNOV NASMEH, FRANC. LIT. NAD., 20.00 PLEME, ANG. DOK. SER., 20.55 VROČI STOL, 21.50 KORAKI V PROSTOST, NEMŠ. FILM, 0.20 MATTI, FINSKI FILM, 2.35 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 3.00 INFOKANAL SOBOTA, 24.03.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.50 POLNOČNI KLUB, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 UMKO, 14.00 OBISK V AKVARIJU, POUČNA ODD., 14.10 VRTILJAK, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 VRTILJAK, 18.40 POZABLJENI IGRAČI, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, UTRIP, EUTRINKI, 19.55 ZLATOLASKA, 21.00 HRI-BAR, 22.05 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.40 SOPRANOVI, AM. NAD., 23.35 BRAT, JAP. FILM, 1.25 DNEVNIK, 1.45 INFOKANAL SOBOTA, 24.03.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 7.30 SKOZI ČAS, 7.40 TEKMA, 8.30 VROČI STOL, 9.55 FINALE SVETOVNEGA POKALA V SMUČARSKIH SKOKIH, 11.55 SP V SMUČARSKI TEKIH -ZASLEDOVALNO (Ž) 15 KM, 13.00 ŠTUDENTSKA, 13.25 SVETOVNI POKAL V SMUČARSKI TEKIH -ZASLEDOVALNO (M) 30 KM, 14.55 SVETOVNO PRVENSTVO V UMETNOSTNEM DRSANJU: ŽENSKE -PROSTI PROGRAM, 16.25 MAGAZIN DESKANJA NA SNEGU, 16.50 KVALIFIKACIJE ZA EVROPSKO PRVENSTVO V NOGOMETU, ALBANIJA -SLOVENIJA, 18.50 ZDAJ!, 19.20 SMUČARSKI MAGAZIN, 19.55 LIGA PRVAKINJ V ROKOMETU, KRIM MERCATOR -SLAGELSE, 21.45 GLOBUS, 22.15 ALPE-DONAVA-JADRAN, 22.45 HIŠA DUHOV, KOPR. FILM, 1.10 OBSODBA, ANG. NAD., 2.05 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.30 INFOKANAL NEDELJA, 25.03.2007, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.20 SVET VODNIH ŽIVALI, NEMŠ. POLJ. SER., 10.50 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 NA ZDRAVJE!, 14.30 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA -VIKEND PAKET, 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 KRAVICA KATKA, RIS., 18.45 SNEŽINKEC FLOK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, ZRCALO TEDNA, 19.55 SPET DOMA, 21.45 JANKO LAVRIN: VES SLOVENSKI, VES RUSKI, VES ANGLEŠKI, VES RAZSVETLJENSKI, DOK. PORTRET, 22.45 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.10 ANGLEŽINJA IN VOJVODA, FRANC. FILM, 1.15 DNEVNIK, 1.40 INFOKANAL NEDELJA, 25.03.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 8.10 SKOZI ČAS, 8.20 ALPE-DONAVA-JADRAN, 8.50 MLADI VIRTUOZI, 9.20 GLOBUS, 10.20 POMAGAJMO SI, 10.55 FINALE SVETOVNEGA POKALA V SMUČARSKIH SKOKIH, 13.00 SVETOVNI POKAL V SMUČARSKI TEKIH - ŠTAFETE (Ž) 4 X 5 KM, 13.45 SVETOVNO PRVENSTVO V PLAVANJU, 15.15 SVETOVNI POKAL V SMUČARSKI TEKIH - ŠTAFETE (M) 4 X 10 KM, 16.00 KOŠARKA, LIGA NLB: ZAGREB - OLIMPIJA, 17.25 DP V HOKEJU NA LEDU, 20.00 ANGOLA, FRANC. DOK. ODD., 20.50 FRASIER, AM. HUM. NAN., 21.30 Š - ŠPORTNA ODDAJA, 22.15 POKVARJENA DEKLETA, ANG. NAD., 23.05 UMETNOST GLASBE IN PLESA, 23.55 SREČNIKI, ANG. FILM, 1.40 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.10 INFOKANAL PONEDELJEK, 26.03.2007, I. SPORED TVS 6.25 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.35 ŠTIRJE PRO TI ZLODEJU, NEMŠ. NAN., 11.10 VELIKANI ZEMLJE, MORJA IN NEBA, AM. DOK. SER., 12.05 PRAVIČNIK, DOK. ODD., 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 SPET DOMA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 MAKS IN RUBI, RIS., 16.05 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO: V DALJNI SVET, 16.15 S SONCEM V OČEH: POGREŠANJE, POUČ. NAN., 16.25 DEKLICA IN NJENA UMETNOST, FILM S KITAJSKE, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.40 SUROVA NARAVA, ANG. POLJ. SER., 18.30 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 NINA NANA, RIS., 18.45 JOKO! ŽAKAMOKO! TOTO!, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 ROŽMARINKA IN TIMIJANKA, ANG. NAD., 20.50 OSMI DAN, 21.20 PRVI IN DRUGI, 21.50 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 AGATHA CHRISTIE -ŽIVLJENJE V SLIKAH, ANG. FILM, 0.25 SUROVA NARAVA, PON., 1.15 DNEVNIK, 1.50 INFOKANAL PONEDELJEK, 26.03.2007, II. SPORED TVS 6.45 TV PRODAJA, 7.15 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, 10.55 VRTILJAK, 12.55 ALPE-DONAVA-JADRAN, 13.25 SP V PLAVANJU, 15.00 SEJA DRŽAVNEEGA ZBORA, 18.00 POROČILA, 18.10 TEKMA, 19.00 ODDAJA ZA MLADE, 19.25 MI ZNAMO, 20.00 BOMBNA VOJNA, ANG. DOK. SER., 21.00 STUDIO CITY, 22.00 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 22.50 SOUTH PARK, AM. RIS., 23.15 BOŽJE POSREDOVANJE, PALESTINSKI FILM, 0.45 SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 3.10 INFOKANAL TOREK, 27.03.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.10 SUROVA NARAVA, ANG. POLJ. SER., 12.00 MALO ČEZ LES, DOK. PORTRET, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 OBZORJA DUHA, 13.45 PRISLUHNIMO TIŠINI, 14.15 OSMI DAN, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 TABALUGA, RIS., 16.05 AFNA FRIKI: BIOTEHNIŠKA FAKULTETA, POUČNA ODD., 16.30 KNJIGA MENE BRIGA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 ARHEOLOGIJA SLOVENIJE: VSI VOZOVI JANKA SAMSE, DOK. ODD., 18.00 MODRO, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 ANČINE NOGICE, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 PIRAMIDA, 20.55 DOSJE, 21.50 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 UMETNI RAJ, 23.15 ZADEVA: MRTVE DUŠE, RUS. NAD., 0.05 MODRO, 0.30 DNEVNIK, 1.10 INFOKANAL TOREK, 27.03.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 8.00 STUDIO CITY, 9.00 SEJA DRŽAVNEEGA ZBORA, 16.25 SP V PLAVANJU, 18.00 POROČILA, 18.05 LABIRINT, 19.00 JASNOVIDKA, AM. NAD., 20.00 CITADELA, IT. NAD., 21.40 IZGUBLJENI OBJEM, ARG.-ŠPANS. FILM, 23.15 DRUGA DOMOVINA, KRONIKA NEKE MLADOSTI, NEMŠ. NAD., 1.15 SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 3.45 INFOKANAL SREDA, 28.03.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.40 KNJIGA MENE BRIGA, 11.05 ARHEOLOGIJA SLOVENIJE: VSI VOZOVI JANKA SAMSE, DOK. ODD., 11.30 MODRO, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 UMETNI RAJ, 13.40 ODPETI PESNIKI, 14.00 DOSJE, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 ŠOLA PRVAKOV II, RIS., 16.05 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 Z VAMI, 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 MEDO POPI, RIS., 18.45 VRAN DOKOLENKO, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 NEZAVEDNO, ŠPANSKI FILM, 21.50 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.55 OMIZJE, 0.10 Z VAMI, 1.05 DNEVNIK, 1.45 INFOKANAL SREDA, 28.03.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 8.05 BOMBNA VOJNA, ANG. DOK. SER., 9.00 SEJA DRŽAVNEEGA ZBORA, 16.25 SVETOVNO PRVENSTVO V PLAVANJU, 18.00 POROČILA, 18.05 KALEJDOSKOP, 19.00 ARHANGELSK, ANG. NAD., 20.00 KVALIFIKACIJE ZA EVROPSKO PRVENSTVO V NOGOMETU, SLOVENIJA - NIZOZEMSKA, 22.45 MOLIERE: SCAPINOVE ZVIJAČE, FRANCOSKA GLEDALIŠKA PRIREDBA, 0.30 SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 3.00 INFOKANAL ČETRTEK, 29.03.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.15 BERLIN, BERLIN, NEMŠ. NAN., 10.45 Z VAMI, 11.40 OMIZJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 ZAČNIMO ZNOVA, DRUŽ. NAN., 13.45 PIRAMIDA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 KLJUKEC S STREHE, RIS., 16.05 LETEČI KONJ, KRATKI DOKUMENTARNI FILM IZ TURČIJE, 16.20 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 JASNO IN GLASNO, 18.15 DUHOVNI UTRIP, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 POLICAJ ČRT, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 MILIJONAR Z JONASOM, 20.55 TEDNIK, 21.50 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 KNJIGA MENE BRIGA, 23.10 ZVEZDE PRIHODNOSTI: DINARA NADŽAFOVA, STEFAN TARARA, SIMFONIKI RTV SLOVENIJA IN EN SHAO, 23.55 BERNARDA FINK (MEZZOSOPRAN) IN MOJCA ZLOBKO VAJGL (HARFA), 0.45 DUHOVNI UTRIP, 1.00 DNEVNIK, 1.40 INFOKANAL ČETRTEK, 29.03.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 7.55 HRI-BAR, 9.00 SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 16.25 SP V PLAVANJU, 18.00 POROČILA, 18.05 SLOVENSKI VENČEK, 19.05 Z GLASBO IN S PLESOM ... ISKANJE DON GIOVANNIJA, DOK. ODD. O POSTAVITVI OPERE, 20.00 ELLINGOVA MAMA, NORVEŠKI FILM, 21.20 HUFF, AM. NAD., 22.10 VSEENO MOJA, IT. TV FILM, 23.45 TRIJE OBRAZI STRAHU, IT. FILM, 1.15 SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 3.40 INFOKANAL PRAZNOVANJE OB 15. MARCU V MONOŠTRU 15. marec – obletnica marčne revolucije in boja za svobodo l. 1848-49 – je državni praznik na Madžarskem. V Monoštru so se obletnice spominjali 14. ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: EUROTRADE PRINT d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357, SWIFT koda: OTPVHUHB