Podtalna plačana v gototini Leto XXI., št. 1 4451 0 LJubljana, četrtek 1. januarja 194*-XX UpravniStvo. Ljubljana, ^uccinijeva ulica 5 - Teletoo šL il-Vi 31-24 Lnseratni oddeleK: Ljubijara Pucciru-jeva atica 5 - retefoD ;>i-'<25 31-2« Podružnica Novo mesto ljubljanska cesta 5t i2 Računi pri post 5ek za>6du: Ljub liana 17 749 IZKt-JUCiMU AAMUPiJlVO ia jgia se iz Kr Italije id inozemstva ima Cnione Pubhir-itn Itsliana S. A... Milrino Cena cent. 70 Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina tnaSa mesečno L. 12.— za inozemstvo pa L. 22.80 Uredništvo: Ljubljana. Puccmijeva ulica Štev. 6, telefon 31-22. 31-23 31-24 Rokopisi se ne vrača Jc CONCESSlONARlA ESCLUSIVA per la pubbliclta di provenienza Italiana ed estera: Unlone PubbHHti Itallana S. A-M liano Pri Agedabri spopadi sratrcl K£lii£rts!:o izvi^ffiiško letalo sestrelijo tri sovražne lovce Uspešno bombardiranje Malte Glavni stan ItaPjsnskih Oboroženih Sil Je objavil 31 decenbra naslednje vojno poročilo št 577: Na področju pri Vgedabiji spopadi pa-trol. 2'vahno delovanj? topništva na bojišču pri ?oh:mu in PaH:ji. Letalstvo osi je še nadalje uspešno podpiralo operacij? n? kopnem. V zraku iuž-no od Aeedabije i? naše izvklniško letalo sprejelo borbo z 11 sovražnimi lovci in je v plamenih padlo za našo bojno črto, potem ko je sestrelilo 3 sovražne lovce. Dva člana posadke sta se rešila s padali. Oddelki nemškega letalstva so ponovno bombardirali otok Malto Zadeti sta bHl ena podmornica in neka trgovska ladja, potopljena pa velika motorna iadrnica. zadeta nekatera vojaška poslopja in zažgana letala na tleh Lovci v spremstvu so uničili 3 Hurricane. Napad nccjrfkila in mmimshih čet sa trdnjavo Sevast Iz Hitlerjevega glavnega st^na 31. dcc Vrhovno povpli lištvo neruske vojske je ob javilo dnnes n;J¥l3dnje vojno poročilo: Z iiioriho ^eb m Krfmn n •>-—?'.-'v< in rv»",TmskP» s?I je >~d 17. decm-hr^ d-J;e v t^sm n;'r>°d no n«t trd j-jo,-/, Sev8.stmo" K"*ih l.-f-nki obrambi jo b5'^ ZflVPtf r*>J1- oklonmh rbrr">-bi:h nsnnv v hud"h po-t^1" h'!' ^lohifil vdori v c**!ter' spvr^žrtb Zt n?- bfmprifpv jp TM- tJirJNtri!!. v irVr^TlI »>1 p »»> T.T"* P^rt/l^o'11 mn^np sile. 1r VPČ f^r"0"5*1 fronfp |p p^si/i v rnT-r'1 do """»^"nSb ->b- TVfm ton— 'f.Vn jo pi^o^ovHo »Mw"»rjiio vojaško važne na- T otnlt c . nr^flv®!^-^ v nr^^nViin fr n*r» 7 n5'T,r?"lf na- ifh cto, t-v"-; ra pan"d r)~ir>r",'I!e- nf. rvebotn 'n sovražnika, ki sta Uf,—hp^P iT"">')». V so*'*"-"! Afrikl se r^T^it"'^ boji po^rrčfo o't V~Mir> p^^o/lj Tir''*' tvi-tii-tii1! vrvi" =kla- »V**«.^ rrr!v> in An"lnŽPV v f ;n Marmariki so povzročili moč- no otokn M^tt! so letalu vf>\-ič r>?»rr"lla več letaMšč in druge vojaške naprave. Heh'r.kj. 31. dec. s. Včerajšnje vojno po-l>r'":'n pra\i med druffiim: Znatno ofenzivno dsV^.n je na vseh bojiščih. z'apti P« "i bo"':'"ču KareHje. Na bof^ču na Ka-o'iiDeuts.he Al gem«.i..e Zeitung« objavlja važen članek gospodarskega m.nistra dr. W al terja Funka, ki poudarja, da je nemški narod lahko pon .s n nad doseženimi rezultati na podiočju vojnega gospodarstva v preteklem le-u, in pripominja, i a bo novo leto zahtevalo od nemškega gospodarstva novih storitev, novih naporov in novih žrtev tako poe.incev kakor skupnosti. Pripravljen bo trefca bit na še večje žrtve v dobro največji s vari, zaradi katere so Nemci in njih. .i zavezniki v zmagoviti borbi. Proglas bolgarskega vojnega ministra Sofija, 31. dec. s. Vojni m nister Daska-lov je izdal dnevno povelje bolgarskim oboroženim silam, v katerem poudarja med drugim, da je bilo 1. 1941. srečno leto za Bolgarijo, ki je dosegla svojo nac onalno ea-iLstvo s po "poro osi. Bolgarske objrože-ne sile so sedaj pripravljene, da izvrše svojo dolžnost in da po svoje prispevajo h končni zmagi poštene stvari, zaiadi kar tere se je Bolgarija že pred časom odloč la. Eoljševiška ženska fronta Rim, 31. dec. s. Proglas žena Sovjetske zveze ženam Velike Britanije in Zedinjenih držav, ki je bil odobren na splešnem ženskem zborovanju v Kujbiševu, vsebuje med Jrugim tudi naslednjo izjavo: »Diage prijatelj ce in drage sestre! Pozivamo vas in vas prosimo, da združite vse svoje sile v skupno borbeno fronto. 2ene Velike Britanije in Zedinjenih držav! Mi bomo porazili moderne Kan bale, hitlerjance in njihove zaveznike, proti katerim se bomo borili do konca.« Propaflll saa&ti nasprotnikov ©si Konferenci v WasMngtonu in Moskvi sta potekli v znaku FCfrclsiih porazov na bojiščih Berlin, 31 dec. 9. Po mnenju tukajšnjih političnih krosov sta bili konferenci v Wa-sh ngtonu in Moskvi zarrrš! 'en' kot splošna politična ofenziva proti silam osi. ki bi se bila morala strniti v eno z uspehom splošne voja ke ofenzive. Vsak izmed zavezn;kov je namreč obliubil. da bo iz vo jeva' veliko zmago To nam raz'a£>a. z-aka' je Stalin z vsemi svoj mi razpoložljivimi silami sače! protofenzivo prav v trenutku, ko so na-staile težave v oskrbi zaradi nastopa z'me m so nem?kt čete znaš'e pred težkim vpra;<3niem stabilizacije svoom. č' Sovietsk; zvezi m Ve'ik Rntanni za katero naj bi Amerika dobila pomembne brtanske kon-ces;ie Načrt pa je propadel predvsem zato. ker j* bol jševška protiofenziva na vzhodni fronti naletela na izredno junaški odpor nemške vojske, in zato, ker so biili zaradi c«rbnega prevzema poveljstva po Hitlerju takoj pod vzeti vsi potrebn- ukrepi ki so rdečim preprečili, da b, dosegli nameravane cilje Ta načrt je propadel tudi zato ker m> italijanske dmziie «.kunno z nem-kim ekspedicijskim zborom v Afriki odcov^rile na britansko ofenzivo * toUVsno energijo, da ie bfe scvrazna udarno^ mninQ ^^ !,ena kakor nam to sedaj lažejo borbe okoli Aeedab je Končno pa ie v„ zrfornji načrt propadel zato. ker so ža.Wno" p^. padle Rooseveltove nade spnčo japonskega protinapada. Tako sta se konferenci v Wa-sbingtonu in Mosk\n. namesto da bi se bili razvijali v okviru velikih pričakovanih U5pe hov. znašli pred popolnim polomom voja. šk'h načrtov, ki so imefli seveda ^ ^^ dico samo medsebojne očitke in tudi precejšnje nasprotje interesov. Nanklng bo napovedal vojno Ameriki in Angliji Tokio. 31 dec d. ft»nghajski do.)!«^ lista »Niči Niči« poroča, d« J« « kro<0v nacionalne kitajske vlade r Nankin^ do_ bil informacije, da je treba t najkrajšem času pričakovati, da bo nanklnSka napovedala vojno Zedinjenlm državam ln Veliki Britaniji. Odločilni bo|i na Filipinih Ameriške čete so se morale umakniti z juga otoka Lnzona v okolico Manile, pa tudi na severu so doživele hud poraz Lizbona, 31. dec. d. Na podlagi poslednjih poročil, ki so dospela iz Zedinjenih ur-žav, se lahko trdi. da je vojafiki položaj na otoku Luzonu v Filipinski skupini pr<šei v odločilni stadij. Na podlagi poslednjih vesti I* Manile, *o se morale ameriške čete tako na «»ev<»r-nem, kakor tudi na južnem bojišču pred Manilo umakniti pred naraščajočim japonskim pritiskom. Na fronti, ki se je razvila na j«Un?m delu otoka Luzona, so morale ameriške £e-te prepustiti .Japoncem ves južni Jel »toka Luzona, vstevši pokrajinsko glavno mesto Santa Cruz (<50 km jugov /.Urino od Manile) ter mrsto Panganasian Ani*-riŠKe čete so s«- umaknile na nove p«wto- anke. ki so le še .>0 milj pred glamim mestom Filipinskega otočja, Manilo Prav tako so doživele ameriške č*>te popoln neuspeh na severni fronti, nnmreč v severnem delu otoka Luzona Tu je pokar.ala potreba skrajšanja fron*e. Obenem se ie zvedela, da so japonske e zaradi nagie^a prodiranja na jngov*n«>d-nom de'u Luzoni odrezale amorišlip in tankovske oddelke od glavnrpa dela vojske tako. da so ae ti oddelki lahko Ramo z največjo težavo in ob velikanskih bnh zopet prebili skrzl japonski obkoiitv?-ni obroč do svoje glavn"ne. Kakor javljajo poročila iz Zedinjenih držav, so bila prvič od početka vojne fnko nad Minilo, kakor tu Ji nad se . erao fronto na otoku Luzonu opažena ameriška ;e-tala, ki so preletela te predele v več i višini. Ni še gotovo, ali gTe pri tem za prva letaleka oinčenja, ki naj bi dospela iz Zedinjenih držav. Verjetno je, da jre za ti"tih 150 amcriši-.ih T-tal. k! ed bila radiji Čaa pos^a na Daljni vzliod v obrambo birmanske ccste, po kateri prejema j c-meč Canekajškova vojska. Čeprav pa hi ?!o ca oJa«cnjc -m - ' i"-'i ! t r.i PT.i7 r.ih. bi bila to le omei vojaškem r>o'ožaiu na Malaji. Pretck'o noč so nvčne skupine ia-nmnskih letal vnovič učinkovito napadle Sinpapur. Čeprav je bilo zdlo viharno vreme, so izbrane ed nice iar^n^ke«* letalstva ponm-no preletele britansko trdnjavo in onor^če Sincapur ter bomba.rdiTa'e v prvi \TSti t*m-kajniie vr>5a$ke narrave v pasu Hcro« mesta Po vjf-rmacitah ki so do««lei dospele o teh letalskih nsnarPh so japonske bombe novrmčile v trdnin^lcem pašni rArrrvg mf^a veliko razdeisn ie K temu je trebi Trrirr.n-n*ti. da «0 ia.TKm"k»> ;-nah b^mbanfra'« Sin^ptir *-u<|i že v n^i na torek m je bH narnad v noči na STedo ie druea poHoSna vH;konortezna napadalna akcija japonskega letalstva O poteku borb n« kopnem se je zvedela da japonske čete na severnem delu Malajskega polotoka nezadržno prodirajo preko vel:ke planote v južnem delu pokrajine Pe-rak Na to področje so japonske čete pro drle potem ko so premagaJe strate^co važen prelaz Napredovanje japonskih čet se razvija zelo nafilo Po zadnjih vesteh so se pod japonsk m pritiakotn doce!a zrušili po-S'ednji ortanki brtanfko-m-tlaicike 11 div zije pod poveljstvom feneraT>or>sko zaS^lto V npt-prn razorovoru 1e de-*al da so Anrležl ta^oj po Irhruhu "olne na PaHflkn Zf'o hladno postopati z a. merii*-1 ni kat-prirn o^fta^ da so o^"-ovor-nt ra l7br"h c.p^-T.oJhnncti na tp-m nodroč1'i <m poročilu 0.73 > > 0.93 > » 0.08 > > 1.01 > » 0.10 » » 1.99 mil j ona ton skupaj 7.4 milijona ton Produkcija na angleškem delu otoka Bornea pa je razdeljena taitole: Sara vale (Roy. Du. Sh.) 0.21 milijona ton Brunei (Standard Oii) 0.71 » » skupaj 0.92 rrulijona ton Po posameznih področjih so razdeljene tuli rafnenje, ki predelajo 90% celotne proizvodnje nafte vzhodnoazijskega otočja. Največja rafinerija je na severnem deiu Sumatre pri Gerongu. Samo ta rafinerija ima letno kapaciteto 2.5 milijona ton in pripada skup ni Standard Oil. Prav tako na severnem delu Sumatre ima svojo največjo rafinerijo skupina Koyal Dutch Shell z letno kapaciteto 2.55 milijona ton. Poleg tega je še vrsta manjših rafinerij. Skupna kapaciteta vseh raf.nerij znaša 8.45 mlijona ton. Skupina Standard Oil ima še posebno raf.nerijo v angleškem Borneu pri Lutongu s kapaciteto preko 1 milijon ton. V gornjih številkah ni upoštevana produkcija treh naftinih področij na B rmi, ki so trenutno najbolj ogrožena. Produkcija nafte na področju Birme znaša okrog 1.4 milijona ton, tako da se celotna produkcija na Vzhodne Azije ceni na okrog 10 milijonov ton. Kakor je znano, je angleška vojska, preden je zapustila področje naftinih vrelcev na Borneu, uničila večino naprav. Po izjavi, ki jo je podal japonski ministrski predsednik Tojo, pa je računati s tem. da bo Japonska lahko v teku enega meseca obnovila proizvodnjo 70 vrelcev (od skupnega števila 150). Japonci računajo, da bodo lahko na Borneu dosegli zaenkrat letno produkcijo 500.000 ton nafte. Najvažnejša področja svetovne proizvodnje kositra so Malaja, Nigerija, Nizozemska Indija, Bolivija, Belgijski Kongo in Siam, ki so združena v mednarodnem kar-telu, v katerem ima velik vpliv Anglija, ker se največja produkcijska področja nahajajo v njenih kolonijah, in ker ima tudi največje topilnice za kositer (v Singaporu-in Penangu). Na Malaji «o doslej predelovali kositrovo rudo ne samo iz polotoxa samega, temveč tudi iz Birme in Nizozemske Indije (ki ima največje rudnike na otokih Billiton in Banka), iz Siama in In-dokine. Rude iz Nigerije in Bolivije pa so topili po večini v Liverpoolu. Tako je Anglija doslej kontrolirala 85% svetovne proizvodnje kositra, zdaj pa so tudi največje topilnice na področju vojnih operacij. Svetovna proizvodnja kositra je bila lani spričo izčrpanih rezerv Anglije povečana na 183.700 ton nasproti 148.400, 208.200, 180.200, 147.100 in 115.200 tonam v prejšnjih petih letih. Na produkcijo, ki je vključena v kartelu, je zadnja leta odpadlo 86°/o. Leta 1939. se je produkcija dvignila, ker je mednarodni kartel zvišal kvote na 130% normalne produkcije. Okolnost, da producenti ob izbruhu vojne niso imeli večjih zalog, je zadnja leta otežkočila tudi oskrbo Anglije in Zedinjenih držav s kositrom in je moral kartel nujno povečati produkcijske kvote. Oskrbo pa ovira tudi pomanjkanje pomorske tonaže. Spričo novega položaja v Vzhodni Aziji je Anglija 8. decembra blokirala vse zaloge kositra. Za enak korak pa se je morala deset dni kasneje odločiti tudi Amerika, čeprav je zadnji dve leti kupovala vse dosegljive količine, da si ustvari rezerve. Odslej Zedinjene države ne morejo več računati z dobavami iz Mala je, Siama in Francoske Indo-kine. Na koncu naj še omenimo produkcijo najvažnejših držav v letu 1939. V tem letu je znašala proizvodnja Malaje 55.950 ton, proizvodnja Nizozemske Indije 31.280 ton, proizvodnja Bolivije 27.180 ton, proizvodnja Siama 16.990 ton, proizvodnja Nigerije 10.850 ton in proizvodnja Belgijskega Konga 9660 ton. Med petimi največjimi produkcijskimi državami je torej le Bolivija izven ogroženega pacifičnega prostora. Zato so Zedinjene države usmerile vso svojo pozornost na Bolivijo in njen kositer. Ze v maju 1941 so sklenile s produkcijskimi družbami v Boliviji pogodbo, po kateri prejmejo Zedinjene države v teku pet let večino bolivijske produkcije. Ker pa v Boliviji sami kositrove rude ne topijo, so letos pričeli v Zedinjenih državah obnavljati neko staro topilnico. ki je bila zgrajena v svetovni vojni, ki pa od leta 1926. ni več obratovala. Gospodarske vesti Nova ureditev obrestnih stopenj v Srbiji. Nedavno ustanovljena direkcija nadzorstvo bank v Srbiji je te dni odnidila maksimalno obrestno mero v bančnem poslovanju. Denarni zavodi smejo plačati za dnevno odpovedljive vloge v tekočem računu od 1. januarja plačati največ l"/«, pri vlogah v tekočem računu z odpovedno dobo pol leta največ 2% in pri vlogah v tekočem računu z odpovedno dobo 1 leta največ 3%. Pri vlogah na hranilne knjižice znaša maksimalna obrestna mera za takoj odpovedljive vloge 2%, za vloge z odpovednim rokom pol leta 2.5% in za vio-ge z odpovednim rokom 1 leta 3% Pri uvi-gih a hranilnih vlog, ki presegajo v enem mesecu 20.000 din. mora vlagatelj dokazati potrebo gotovine Za kredite pri denarnih zavodih znaša od 1. -ianuarja maksimalna obrestna mera 8%, pri čemer so vračunani že stroški In izdatki za poštnino Nova obrestna mera za kredite se uporablja v posameznem primeru po preteku dogovorjenega termina za dotično posojilo. Od novega leta ne smejo denarni zavodi sprejemati anonimnih hranilnih vlog. = Hrvatski delavci v Nemčiji. Iz Zagreba poročajo, da je sedaj v Nemčiji že okrog 70.000 hrvatskih delavcev. V stinh mesecih od avgusta do novembra so v Nemčiji zaposleni hrvatski delavci poslali v domovino že 113 milijonov kun prihrankov. -= Stanje nemSke Retchsb&nke. Zaradi večjih potreb ob božičnih praznikih se je obtok bankovcev nemške Reichsbanke po najnovejšem izkazu prvikrat dvignil preko 18 milijard. Dne 20. decembra je znaSal 18.198 milijonov (ob istem času prejšnjega leta 13.288). — Iz južnottajarakaga trgovinskega registra. Upravitelji so bili postavljam pri nasladnjih tvrlkah: Tovarna b'agajn družba z o. z. v Mariboru; Jugoslavenska »Metro«, toplina družba z o. z. v Teznu pri Mariboru; Medič-Zankl, tovarna olja. lakov in barv, družba z o. z., podružnica ▼ Mariboru; Jugotekstll, družba z o. z. r Mariboru; Benčina ln drug, kartonažna tovarna, družba z o. z. v Mariboru; Grajski kino, družba z o. z. v Mariboru. Japonska ofenziva na Kitajskem Hankov, 31. dec. a. Japonske čete, ki so začele svoj pohod proti severu iz kraja Kingmen v zapadnem Hupeju proti obnovljenima divizijama št. 47 in 37. čungklnške vlade, so zasedle Lakiaci, v severozapad-nem delu pokrajine Anhvej Neka druga japonska edinica je napadla Kvandžingce, 20 km severno Tangjanga, v zapadnem delu pokrajine Hupej in prodira sedaj proti severu v smeri proti Liskianceju. Onemogočena ameriška blokada Tokio, 31. dec. (Domej). Vojaški strokovnjak Kengo Tominaga Izjavlja v lis+u »Niči Niči«, da je v poteku dosedanjih borb Japonska že v veliki meri prekinila življenjsko komunikacijo med Zedinjenimi državami in južno Azijo. Na ta način je Japonska t enim samim zamahom docela preobrnila gospodarsko blokado, ki Je bila prav za prav namenjena njej sami. Jannnska 1e Zed'n1enim državam onemogočila oskrbovanie z življenjsko važnimi surovinami, ki 1ih Amerika potrebuje za uresn^čenie svojega oborožitvenega načrta. Ameriške volne ladje, letala In podmornice. določene, da podvr?elo Japonsko amer'5ki nadvladi, so bile un'čene no japonski zmagah na TT"va1sVpm na Fil'n'nih In na drue f|in»s+pri!(. fr? v,? jo mjino no*rpbnv"1n ako j^+o^ o^f."H oV^one spolih vo1n:h la-cMI. N» .ta risfln l^bVo Amerika na papirju nrpdv^pva ttirfi mililo" t<"«n nov*>?a voi^o^a hrMnvia. vpn^T o« bodo ostVe to samo D^rvrnp+e Nervozisost v čussgkingu Tokio, 31. dec. (Domei ) Dopisnik ■i.sta »Asahi« poroča iz Nankinga. da je po informacijah Iz Cungklnga pustila Cangkaj-škova vlada aretirati 1000 Kitajcev, obtoženih razširjanja tendenčnlh govoric o an-glo-ameriškem porazu v borbi z Japonsko ter o možnosti popolne >ik nitve anglo-ame-rišlce pomoči čungklnškim armadam Dopisnik lista »Asnhi« prdiS6a za zabito države, podaljšan do 31. decembra, podaljša do na-da.Ijnje odredbe. V veljavi ostanejo vse določbe. ki se tičejo s-es-tave. poslovanja in postopka posebnega sodila. Odslej bo posebno sodišče za zašč to države pr:sitoinr> tudi za sojenje zločinov po I. po^avju 2. knj:ge mirovnega kazenskega voia'ket?a zakonika ter vojnega kazenskega vojaškega zakr-n>ka. razen za zločine na operacijskem področju. Zakon je stopili v veljavo včeraj. Prvi hrvatski državni proratisn Zagreb, 31. dec. s. Tik prod zaključkom so pripravljalna de'a za sestavo prvega državnega prcTačuna. V kratkem bo prednja seja vlade, na katen bo finančni minister podal obširno poročilo v zvezi s proračunom. Prvi državni proračun bo objavljen v »Službenem listu« 1. januarja 1942 ko bo si«pil v veljavo. Popis prebivalstva zaradi preskrbe z mlekom Prehranjevalni zavod Vis. komisarijata za Ljubijansko pokrajino objavlja: Da bi se zagotovila smotrna razdelitev mleka, se bo izvršil popis vsega prebivalstva v Ljubljani. Zato bodo organi mestnega prehranjevalnega urada te dni dostavili hišnim gospodarjem (upraviteljem) posebne obrazce »Prijava za dodelitev mleka« hišni gospodarji naj te obrazce takoj razdele vsem v njihovih hišah biva-jočim družinskim poglavarjem in samskim osebam z lastnim gospodinjstvom. Vsi družinski poglavarji in samske osebe z lastnim gospodinjstvom morajo te prijave točno izpolniti. Vpisati je treba vse družinske Člane, posle ia druga oseb«, ki dobivajo hrano (zajtrk). Podnajemnike je treba rpiaatl 1« tadaj. ako dobivajo tudi aajtrk. Sicar se pa oae-be brac lastnega goapodtnjrtva vpišejo tam, kjer dobivajo zajtrk (v mlekarnah kavarnah- gostilnah, menzah). Izrecno opozarja*io, da morajo Izpolniti prijave vsi družinski poglavarjii, ne ozi- raje se, odkod in koliko mleka dobivajo, tudi mlečni producenti. Analogno družinskim poglavarjem izpolnijo prijave tudi predstojniki civilnih zavodskih družin. Izpolnjene prijave sprejemajo: Urad za razdeljevanje mleka v Majstrovi uL 10, vse prodajalne mleka v mestu, na periferiji pa tudi vse troiarlnske postaje (mitnice). Tam lahko dobe tiskovine za prijave oni, ki jih morda sluiajno ne bi prejeli od mestnega prehranjevalnega urada. Družinski poglavarji morajo oddati izpolnjene prijave najkasneje do 15. jan. 1942; prijave vložene po tem roku, se ne bodo vp oštevale. Do nadaljnjih odredb Prehranjevalnega zavoda ostane način preskrbe z mlekom nespremenjen. Obisk fašističnih žen v vojaški bolnišnici Ljubljana. 31. decembru Davi ob 10. so se soproga Eksc Vlcokegi komisarja ga Pavla Grazioli. pokrajinska zaupnica 2enske«ra faSlja. ln nekatere so-dPlavke tega fašija podale v vojaško bolnišnico. v kateri j«» okoli 200 vojakov, dn bi 1lm z nekaterimi darili Izraele vofčll^ Sprejela sta jih direktor zdravnik polkovnik Longo in vojaški kanlan poročnik Rfttlnl, nakar so s»» nodaM v zdrav- niške sobe ter se dolso časa zadrža'e ob vzelavlu ranjencev ln Hm nonudlle nISVote ^tearete pisemski panlr. darila v denarlu '«n druea darila ki so 1lh zanle zbra'1 itali-ianskl In ner-Ski otroci, ki oMs^uiolo v T,fnhHfin1 ljudske šole ln prvi razred gim-rarHe. Ob 11 30 sta ara Grazioli ln trn. De V>c-chi 7. drueiml faS1st1čn'r"l 2»nami zantistlM vojaško bolnišnico, pozdravljene po direk-torlu bolnišnice. Slovenci! V resnem času\se ob novem letu z resno besedo obračamo\do vas. Gre za to, da nai narod ohrani jeie in svoje duhovne in gmotne dobrine. Ki si jih je s stoletnim trudom in žilavo vztrajnostjo pridobil. Zategadelj je vse, hr slabi in izpod je da narodovo moralno hoč ii duhovno kulturo, kar ograža življenj in imetje rojakov, pravi zločin nad narodop. Z globokim obidovsnjem in brdko skrbjo opažamo, da s« se v zadnjih mesecih dogajala dejanja, M narodu niso ne v čast ne v korist, pač pa so povzročila mnogo zla. Zlasti so obsodbe vredni umori, ki so iih izvrs;li posamezrtki, bodisi sami od sebe ali po naročilu ljudi ki si pris\'ajejo celo oblast nad živi jen jen in smrtjo. Umor je zločin. Zdravemu mavnemu čutu našega naroda je bil in je urior gnusoba. Ko stopamo v no^o leto. želeč si sreče in božjega blagoslovi, se ovedimo: Resno >n vztrajno delo. ki ^b vsak vrši la svojem mestu in v svojem poklicu, je pra\>o junaštvo. Z jasnim pogledtm in trezno mislijo presojajmo. kai je naroJu v pravo in tra-no korist, in ne dajmo se zvoditi raznim vabljivim a slepi\im sirefskim glasovom! Radio Li&hlSat!?* r-^TRTEK 1. JANTTAR.TA. 19'f "X 7.30- Poročila v Italijanščini. 7 ' Slo-"^nska plasba. v odmoru napovpri časa 815: Poročila v Italijanščini 12 15: Mali orkester lahke rlasbe pod vodstvom Bojana Adamiča. 12 35: Mali orkester pod vodstvom molstra Lakkaria. 13: Napoved fa-<=a. poročila v itaMjan^inl. 13 15: Komrni-ke trlavneira stana Oboroženih sil v slovenščini. 13 20- Romance in pesmi. Ridii-*ki orkester in zbor pod vodstvom moistra Oallina 14: Poročila v Italijanščini. 1415: Pestra ela«ba-orkester pod vodstvom mojstra Petralin. 14 45- Poročila v slove^Sč!ni 17 15- Kmetijsko predavan> v sloven^ni 17 35: Koncert violinistke Francke Rojec-Om'k. nrl klavirju Marta Osterc-Vallalo. 10 30: Poročila v slovenščini 19 45: Operetni glasba. 20: Nanoved časa. poroda v italHanščlni. 20 20: Komentar dnevnih no-sredkov v slovenščini. 2030: Koncert komornega zbora pod vodstvom D. M. šljan-ca. 21: Prenos iz milanske Scale: Ernani: v odmorih s'ovensko predavanje in vesti v slovenščini 2245: Poročila v Italiianščiai PETEK. 2 JANUARJA 19420CX 7.30: Poročila v slovenšč nI. 7.45: Operetna glasba, v odmoru napoved časa. S.l5: Poročila v italijanščini 12.15: Kmečki ti Jo. 12.40: Ambrosianov trio. 13: Napoved -Jasa, poročila v ltairanščini. 13.15: Komunike glavnega stana Oboroženih sil v slovenščini. 13.17: Lahka glasba pod vodstvom mojstra Petrarla. 13.50: Slavnostni valčki. 14: Poročila v italijanščini. 14.15: Mali orkester pod vodstvom mojstra Zene. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Ljubljanski radijski orkester pod vodstvom D. M. šijanca s sodelovanjem tenorista A^a Darlana in basista Julija Betetta: operetna glasba. 19: Tečaj italijanščine, poučuje prof. dr Stanko Leben. 19 30: Poto-čila v italijanščini. 19.45: Pestra glasiia. 20: Napoved časa, poročila v italijanščini. 20 20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20 30: Operetna glasba. *?0 4£: Gledališka sezona EIAR: simfonični koncert pod vodstvom mojstra Carla Zecchia, v odmoru slovensko predavanje. 22.45: Poročila v italijanščini. Naše gledališče DRAMA Četrtek, 1. jan., ob 14.: »Pet^rčkcve poslednje sanje.« Mladinska preistava. Izven Zelo znižane cen« — Ob 17.20: »Rokovnjači«. Izven. Petek, 2. jan., ob 15.: »Bc^ z vami, rr.la'a leta!« Dijaška predstava. Zelo znižane cene. Sobota, 3. jan., ob 17.30: »O, ta mladina.« Izven. Znižane cene. Nedelja, 4. jan., ob 14.: \ >Sneguljčica.c Mladinska predstava Izrvpn Zelo znižane cene. — Ob 17.30: rroter Andraž.« Izven. Zn žane cene. Dve mladinski predstavi v Drami. Za naše malčke bodo ig. ali na Novo leto ob 14. uri Golievo poetično pravljico v sLihih »Peterčkove poslednje sanje« z Vido Juva-novo v glavni vlcgi. Dejanje 3e godi v bajti, v kraljestvu kialja Matjaža, v božičnem gozdu in v nebes.h! V njem nast p.ijo: gorjansk: čarodej, babica, Peterček, kralj Matjaž z vsem svojim dvcr>m, Mejli.a, botra Bukva, oie Hrast, Meso ob 14. uri uprizoritev Golieve »Sneguijčicr« z Levar-jevo v naslovni vlogi. Zlobna mačeha, kraljevič, sedem šk.atov, zabavna tolovaja Frice in Frače, lovec in maršal so oseoe, ki nastopajo v tej igri. Za obe predstavi bodo veljale zelo znižane cene. Izredno zanimanje vlada za Govekarje-vo ljudsko igro »Rokovnjači«, k. jo bo igrala naša Drama na Novo leto 00 17.30 uri. Usoda rokovnjaškega poglavarja Nan-deta in njegove to.pe tvori vsebin j :gre. Delo je prepleteno z V. Paimovo glasbo. V glavn.h vlogah Gregorin in Ce.ar. OPERA Četrtek, 1. jan., ob 16.: »Prodana nevesta.« Izven. Petek, 2. jan.: Zaprto. (Generalka.) Sobota, 3. jan., ob 17.: »Seviljski brivec « Izven. Zn-žane cene. Nedelja, 4. jan., ob 16.: »Madame Butter-fly«. Izven. Na Novo leto bodo peli Smetanovo komično opero »Prodana ne ves. a« s He/ a-lovo v naslovni partiji. To mikavno delo si je osvojilo s svojo cvetočo melodiko in sočno instrumentac jo v^e odra. D;lo odlikuje tehnična dognanost, svojevrstnost pa mu dajejo folklorni motni. Sode ovali bodo: Franci, Betetto, Banovec, Janko, Golobova, Pugelj, Kogejeva. Polajna:jeva, Jelnikar in Marenk. Dirigent žebre, režiser Debevec, koreograf inž. Golovin. Umrla nam je naša ljubljena soproga, mama, sestra in teta, gr^r Ivana Sajevk soproga obrtnega učitelja Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek dne 2. januarja 1942. ob Vz 4. uri popoldne z 2al — kapelice sv. Krištofa — na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 31. decembra 1941. Žalujoči: ALOJZIJ, soprog — STANKO, SLAVKO, IVAN, otroci in ostalo sorodstvo .t. Dotrpela Je naša ljubljena mama, stara mama, sestra, tašča ln teta, gospa Ivana Trošt roj. Žgur nadučiteljeva vdova Pogreb blage pokojnice bo v četrtek, dne 1. januarja 1942. ob % 5. uri p&poldne z 2al — kapelice sv. Frančiška — na pokopališče k Sv. Križu. LJablJan*, dna ti. daacoabra 1M1. ftalajočt: LOJZKA, FRANCELJ, MARIJA, CIRIL, MIHAELA, METOD — otroci in ostalo sorodstvo. >JUTRO«St 1 3 Četrtek, 1. L 1942-XX * DRUGA SKUPINA JAVNIH DEL Visoki Komisari jat je v ta namen določil 12,710.000 Ur ' Svoj čas smo priobčili seznam javnih del za znesek 81,433.000 lir, danes pa nadaljujemo spisek onih javnih del, ki jin je Visoki komisariat razpisal prošle mesece za našo pokrajino. V 9 mesecih obstoja Ljubljanske pokrajine so bila odrejena dela, ki so se po večjem delu že začela in za katera je bil določen skupni znesek 94.153.560 iir. Ako prištejemo k temu še javna dela prve skupine, presegajo izdatki skupno vsoto 100 milijonov. Novi krediti v znesku 12,710.000 lir se razdele takole: Gradbena dela: ureditev državnih poslopij lir 895 T50 ureditev poslopij sodne uprave lir 157.200 ureditev šol Ur 150.v 00 ureditev poslopja glavne pošte v Ljubljani lir 59 000 %yed;tev finančnih poslopij v Ljubljani lir 37.000 mreditev Narodnega muzeja v Ljubljani Ur 37.000 ureditev bakteriološkega instituta v Ljubljani lir 50.000 ureditev instituta za razislca- van.e raka v Ljubijr.nl lir 20 000 ureditev in razširitev opernega in dramskega gledališča ter njunih poslopij v Ljubljani lir 211.700 ureditev paviljonov velesejma v Ljubljani lir 300.000 ureditev pokrajinske blagajne za uradnike v Ljubljani lir . 41.500 ureditev Pokrajinskega doma za deco v Ljubljani lir 19 <300 zgraditev carinske hišice na na meji pri št. Vidu lir 60 000 zgraditev carinske hišice na meji v Dravljah lir 55 400 ureditev in razširjenje pokrajinske kmetijske šole v Mali Loki lir 35 000 ureditev pokrajinskega ribjega gojišča v Metliki lir ?.7.'t00 ureditev pokrajinskega ribjega gojišča v Kostanjevici lir 19 250 skupaj lir 2,167.700 Vodne gradnje: za vzdrževanje naprav ob Savi v Jaršah in v šmartnem (občina Ježica) lir 57.000 za vzdrževanje zaščitnih naprav ob reki Mirni lir 103.000 za vodna dela ob reki Višnjici, drugi obrok lir 80 000 skupaj lir Melioracije: ureditev požiralnikov na Cerkniškem jezeru in na ravnini pri Planini, drugi obrok lir ureditev potokov v občini Grosuplje lir ureditev potokov v občini do- brepolje lin osušitev doline potoka Robarke v občini Velike Lašče lir ureditev potokov na travnikih v Št. Jerne. u lir melioracije v področju Rakitne lir melioracije v dolini potoka Lo- gaščice pri Martinjhribu lir melioracije v področju Loža lir melioracije v področju Blok lir melioracije v področju Luč lir melioracije v področju Dedne- lir Ur ga pol a melioracije v področju Dobr-niča melioracije doUne Temenice v Ponikvah Ur melioracije doline potoka Ve- jerščice pri Mirni lir melioracije doline Bistrice pri Sodražici lir melioracije v področju Malega Mraševega pri Kostanjevici Ur melioracije v področju Velikega Mraševega pri Kostanj. Ur melioracije doline potoka D°b- ljičauke pri Črnomlju Ur melioracije doline potoka Pi- javnika v občini škocijan Ur melioracije doiine potoka Klan-farja pri črmožnjicah lir 210 OvO 600.000 57.000 i?5 000 30.100 159.000 76.000 20 000 38.000 32.500 34 200 38.000 38.000 38.000 72.400 76 000 57 000 33.000 50.000 -10.000 38.000 skupno lir 1,62^.500 TTredltev gorskih dolin: hudournika Bistrice r Podklan-cu v občini Sodražica, hudournika Sušice v občini Sv. Križ pri Kostanjevici, hudournika Kobilje v občini št. Jernej, Iške v občinah Ig in Tomišelj, Gradaščice v občini Polhov Gradec in Bistrice, pritoka Krke v St. Ruper-tu, skupno lir 590.9'iri) Avtonomna nstanova za .ceste: poprava mostu na reki Cerknici v Cerknici na cesti Pla-nina-Stari trg-Mrzla Vodica Ur 330 000 poprava mostu na potoku Obrh na isti cesti lir 3S6G00 ureditev cest Kalce-Gruden In Kalce-Hotederščica lir 4,500.000 skupno lir 5,216 000 Državne In pokrajinske ceste: a) dela na državnih cestah, ki niso še izročena avtonomni ustanovi: vzdrževalna dela in dobava gramoza Ur 1,515.J00 b) dela na pokrajinskih cestah, preložitev pokrajinske ceste 1/30 v Črnomlju Ur 322.<,00 preložitev pokrajinske ceste 11/140 v Dobravi, šujici in Hudopotniku v ljublj okraju lir 138.0u0 preložitev pokrajinske ceste 11/142 na Brezju in v Ježah pri Horjulu v ljubli. okraju Ur 47.500 preložitev pokrajinske ceste 11/145 v Ligojni v ljubljanskem okraju lir 31.200 poprava pokrajinske ceste 11/163 Dolenja vas—Kočevska reka v kočevskem okr lir 53.380 preložitev pokrajinske ceste 11/175 v Gorenji vasi lir 160.000 nadaljevanje pokrajinske ceste preko Črneče vasi Ur 300 uOO skupno lir 2,576 460 Zdravstvena dela: vodovod v Orehovcu, II. obrok lir 34.000 vodovod v Tržišču. II. obrok lir 30.000 priprave za čiščenje pitne vode pri vodovodih v Kočevju, Novem mestu. Logatcu, Vrhniki in v št. Vidu lir 228 000 skupno Ur 292.000 Po zgoraj omenjenih podatkih je tedaj določeno za razna javna dela v naši pokrajini: za gradbena dela Ur 2,157 700 za vodogradnje lir 240 000 za melioracije Ur 1,327.500 za popravo gorskih hudournikov lir 590.900 za dela avtonomne cestne ustanove lir 5,216 000 za državne in pokrajinske ceste Ur 2,576.460 za zdravstvene naprave lir 292 000 skupno v celoti Ur 12,710 560 Zgoraj navedene Številke zelo zgovorno pričajo o veliki delavnosti italijanske držav nc uprave, ki si je nadela veliko nalogo, da našo pokrajino v pogledu javnih del približa in izenači z ostalimi deli velike Italije. Pri tem je treba zlasti poudariti dejstvo, da se država nehaja v veliki vojni 'n dd bi človek ne mogel ravno zameriti državni upravi, če bi ne bila kos vsem svojim nalogam. Toda velika Italija, dasi zapletena v orjaško borbo, ne zanemarja onega mirovnega dela. ki je Italijo po dragoceni pobudi Duceja naprainlo za silno in vzgledno urejeno državo najmodernejšega tipa. Volja voditelja italijanskega naroda je prešinila vse posameznike in po prvih uspehih plemenitega prizadevanja se je ves narod zgrnil pod zastavo dela in ustvarjanja. Brez sledu je spričo ogromnih pridobitev, ki jih nihče ne more utajiti ali zanikati, izginil vsak dvom in pridnega italijanskega naroda se je polastila neukrotljiva želja po ustvarjanju. Duh Duceja je vzbudil iz stoletnega spanja zdrave in delovne sile naroda ter jih popeljal v boj za gospodarski napredek, ki je osnovni pogoj za vsestranski napredek. V dvajsetem letu faSistične ere je tudi naša pokrajina stopila v to fronto mirnega stvariteljskega dela. V tem kratkem času je tudi naše ljudstvo do dobra spoznalo vse vrline italijanske državne uprave. Ni slučaj, da se jt marljivi italijanski duh posvetil gradnji poslopij, cest, vodovodov in drugih javnih naprav, saj poznamo Italijane kot dediče slavne rimske graditeljske tradicije. Res pa je, da se je ta sposobnost naroda lahko razmahnila do skrajnih meiš ravno pod vodstvom Duceja, ki je s svojim delom sprostil ravno najplemenitejie sile italijanskega človeka. Ducejev duh si bo tudi v naši deželi zgradil spomenike trajne vrednosti, ki bodo še poznim rodovom pričali o delavnosti italijanske uprave in o njeni veliki skrbi za dobrobit ljudstva. Dejali smo že, da je naše ljudstvo do temelja spoznalo vse vrline no- ve uprave, razpisana javna dela bodo vsekakor mnogo doprinesla k še globljemu spoznanju. Nihče ne more tajiti širokega razmaha tega prizadevanja, saj govore številke jasen in nedvoumen jezik. Takisto je posebne pohvale vredno dejstvo, da se skrb Visokega Komisarja za poverjeno mu pokrajino ne omejuje samo na glavno mesto in na pomembnejše kraje, marveč prihaja v dobro najširšim ljudskim krogom, saj je velik del kreditov določen za deta. ki bo nfih koristi uživalo ravno naše delovno kmečko ljudstvo. Ravno to bo imelo prvo neposredno korist od navedenih javnih del; iz številk se dš posneti. koliko zaslužka bo in el naš delavec in obrtnik, kar seveda nI majhna postavka v proračunu življenja našega malega človeka. še neka] spominov na dr. Ivana Premrova V božičnem »Jutru« je pisatelj Vladimir Levstik zapisal umrlemu litijskemu zdravniku dr. Ivanu Premrovu v slovo zlate besede, ki so globoko segle v srca njegovih številnih prijateljev in znancev in brez dvoma tudi ostali slovenski javnosti. Pri čitanju tega nad vse zanimivega nekrologa sem se moral spomniti na naslednjo »zgodbico«, ki je nadaljnja jasna priča o originalnosti pokojnikove telesne in nravstvene odporne meči. Litija je bila moje službeno mesto celih sedem lepih let. Nekoč ga srečam pred njegovim stanovanjem »Pri pošti«, nasproti kolodvoru. Vračal se je po hotiški cesti z lova. Na lovski torbi je bingljalo nekaj ustreljenih divjih rac. Povabil me je v svoje stanovanje, da vzamem raco s seboj. Rad sem se odzval temu povabilu: Isto bi storil tudi brez obljubljene race. saj sem bil večkrat na obisku pri njem v prijetnem kramljanju. Moker je bil skoraj do pasu. Ostal sem v prvi. v ordinacijski sobi, on pa je Sel v drugo, večjo sobo. kjer je imel shranjene svoje nadvse zanimive lovske trofeje, ki jih omenja pisatelj Vladimir Levstik. Mislil sem, da se bo preoblekel, — kaj še! prišel je z Istimi mokrimi, da na pol zledenelimi hlačami nazaj v ordinacijsko sobo in primaknil dva stola k zakurjeni peči — bilo je pozimi —. Zakaj ne sleče mokrih hlač, saj so brez dvoma tudi spodnjice mokre, in kako to, da Je tako moker, saj je vendar imel svojega Boya seboj, ki mu je brez dvoma prinašal race iz vode. — je bilo moje pobaranje. »Ustrelil sem dve raci z brzim dvo-strelom. obe sta padli v Savo. po eno je skočil Boy, po drugo sem moral iti sam v vodo, sicer bi mi Jo Sava odnesla. In če bi tega ne storil, bi Ti Jutri ne jedel race. ker sem ostali dve obljubil gospe Slančevi, ki pričakuje jutri goste, četrto si bom pa Izjemoma sam privoščil.« — je pristavil v svoli hudomušnosti. »Kar se pa mojih mokrih hlač tiče. glej, kako se lepo cvr6. toplota peči bo šla skozi zgornje in spodnje hlače do kože, ki je tudi precej mokra.« To je bilo pred približno petindvajsetimi leti. doktor Premrov je bil takrat v svojih najlepših moških letih, vedno korakajoč visoko zravnan s hitrimi koraki in z neizoe'bnimi račjimi krivčkl za fantovskim klobukom. Takih in podobnih prlgodblc te bre* dvoma v spominu njegovih prijateljev vse polno in gotovo zasluži ta originalni slovenski zdravnik, da se otmejo pozabi. »Ruči«, — tako smo ga Imenovali ▼ prijateljski družbi — nI imel neprljatella, kako tudi' Pač pa je štel nebroj prijateljev in oboževateljev. Bil Je neskončno usmiljen in radodarnih rok, kar je tako lepo opisal Vladimir Levstik. Kolikokrat je visel na kljuki mojega stanovanla ali zalec, divja raca, jerebica ali kljunač' Vedel sem, da je Iz lovskega plena naSeffa dobrega Ručiia. Zahval nI ljubil Vse državno uradništvo Je zdravil brezplačno. V Ljubljano je potoval vsak teden enkrat ali tudi večkrat zavoljo nakupa lovskih potrebščin in obiska svojih ljubljanskih prijateljev. Peljal se Je vsako leto na zdravniški pregled na zagrebško kliniko. Ob neki priliki pred približno pol- j drugim letom mi je povedal, da mu Je i profesor na kliniki rekel: »Kolega, pri | Vaši telesni konstituciji boste učakali sto let!« Usoda pa je hotela drugače. Do svojega približno petinsedemdesetega leta je bil zavidljivo zdrav, mladeniški. Naenkrat se je zagrizla v njegovo tako odporno telo Novoletna Vam voščim Novo leto, preljub' mof fdrmani, de V zdravi in veseli mnogo let učakali! Oh, holh' jih je že bilo, h9 so lan9 med nami b9li — so jih nesli v črno jamo, bogve Itam so prišli — bogve, kam so prišli... ~gfSSJSF zrnvratna, neusmiljena bolezen. Iz Litije ao ga prepeljali v Ljubljano. Obiskal sem ga v Leonišču. Tolažil sem ga z navedenim izrekom zagrebškega profesorja Pogledal me je s tistimi, kakor Je tako lepo povedal Vladimir Levstik, »skrivnostno mehkimi notranjskimi očmi« in z otožnim nasmehom zašepetal: »Moja stoletnica gre h koncu. Gremo drug za drugim.. .* Stisnil sem mu roko vedoč. da ga ne bom več videl živega. Cez dva dni je bila končana njegova tako zanimiva življenjska pot Meni, in prepričan sem. da vsem. H »o ga poznali in vzljubili, ostane dr. Ivcn Premrov v najlepšem spominu, dokler ne poj demo drug za drugim njegovo pot. Anton Spendft. uuuuuuuuuuuuul^ ii nr Mladi koledniki Mi koledniki smo mladi, vam ielimo dobro srečo — in ker vas imamo radi Se povrhu kravo rdečo. Voščimo vam lepo zdravje, da veseli bi ostali, da bi vedeli, kaj prav je, nam veliko darovali! Hišna mati, gospodinja, naj bo pšeno, naj bo moka, obdarujte nas, sirote, naj se pozlati vam roka! Bog izpolni vam vse želje, daj lanu vam. daj vam žita — da bi ne bilš vam deca nikdar lačna, zmeraj sita! Daj čebelic polne panje, sladkega medu obilo, v snežnem satju naj se zlato bi vse leto vam svetilo! Vam želimo, da pšenica bi lepo vam obrodila, da bi striček in tetica nas bogato obdarila. Vam želimo hrušk in jabolk, da bi nas obdarovali, da bi sladke nam potice velik kos v bisago dali. Lepi konji, lepi voli naj se pasli bi okoli, in telice in kožice jedle travo in cvetlice. Bele ovce in koštruni skačejo naj okrog hiše, naj bi toliko jih bilo, ko da veter s snegom piše. Naj klobas bo polna skleda, sala in masti obilo, da bi vam, otrokom vašim še po bradi se cedilo! Od Boga in nas, sirotic, hvala vam, stotera hvala — naj bi vaša deca mala glada, mraza ne poznala! Cvetko Golar cnmnimiaaaaDDamnm] Dve čvrsti Slovenki V ugledni družini Ivinfierlh v Bo-dntžicl bodo imeU na Novega leta dan prisrčen rodbinski praznik. Počastili bodo svojo globoko ljubljeno In daleč naokrog spo-Itovano mater gospo Franjo ob njeni 70-letnici. Zgledna mati in gospodinja zasluži, da Jo spozna tudi Širša slovenska javnost. Po rodu je iz Ribnice — pri Novakovih so imeli dobro vpeljano pekarijo — in se je poročila, ko ji je bilo komaj 21 let, z Evgenom Ivancem iz Sodražice. Skupno sta poprljela in njuno podjetje je naglo raslo po uspehih in slovesu. Nesreča pa je hotela, da je sredi najlepšega razvoja umrl leta 1013. mož Evgen. Vdova je ostala sama s Ultraviolični žarki v otroškem zdravstvu 2e dolgo vrsto let ima zdravljenje z žarki (obsevanje) v medicinski praksi svoje rnesto. V otroškem zdravstvu, kjer skoro vsako uživanje zdravil naleti na odpor bolnika, so ultraviolični žarki še posebno dobrodošli. S pomočjo obsevanja so zdravniki dosegU rezultate, ki jih lahko imenujemo nepričakovane. Kakor mnoge druge iznajdbe v zdravilstvu, tako je tudi zdravljenje z ultraviolič-nimi žarki d-skreditirano zaradi kričeče tržne reklame. Ponuibe raznih tvrdk hočejo v la ku zbuditi prepričanje, da pri zdravljenju z obsevanjem ni potrebna zdravnikova navzočnost in da ultravioUčni žarki pomagajo proti vsem boleznim. Posledice te napačne predstave »o često hude Škode na bolnikovem organizmu, kajti le pravilno obsevanje vodi do ozdravljenja ali vsaj do zboljšanja bolezni. Ni mogoče zadostno ponavljati in poudarjati dejstva, da so vse metode zdravljenja določene za zdravnika in da naj zato ostanejo v njegovih rokah. 6e posebej velja to za zdravljenje otrošKih bolezni. Otroka je treba na žarke privaditi, tako da prva obsevanje traja komaj eno minuto. Trajanj« obsevanja se sme 1« zelo počasi stopnjevati. Treba je paziti, kako malčki reagiraj« na iaike, zlasti njih živci. Dojenčka smemo obsevati šele, ko je 3 me3ace star, če namreč v«« druge okoliščine to Jovoljujejo. č« pa opazimo, da majhni otroci tožijo o glavobolu, če imajo vročino ali če jim postane slabo in bruhajo, je najboljše, da z obsevanjem prekinemo in začnemo zdraviti otroka na drug najin. Pod vodstvom izkušenega radiologa so taki pojavi zelo redki. Zato imajo otroci in dojenčki od ultravioličnih žarkov samo koristi. Spazmofllna diateza In žarki Vsak zdravnik pozna tako zvane krče zgodnje otroške dobe, ki se na zunaj kažejo v krčenju, konvulzijah glasilk, žrela aU pa tetanije ter lahko povzroče nenadno smrt. Zdravniško imenujemo takšno stanje spazmofilna diateza. Sacks in Hulschru-sky sta bila prva, ki sta takšne pojave po-skusUa zdraviti z ultravioličnimi žaiki. Kmalu sta ugotovila, da so ti žarki bili prav tako specifično sredstvo kot salicilno kisU natrij proti revmatičnim boleznim ali kinin proti malariji. Ze p0 dveh do treh obsevanjih opazimo, da se krči splošne aU lokalne narave zboljšajo in nato trajno zginejo. Nervozni pojavi ponehajo v teku 14 dni do 3 tednov. Krvni kalcij, kI je del na 60 do 80 miUgramov, skoči kmalu na normalno višino 116 miUgramov. v tem je prednost ultravioličnih nasproti farmacevtskim žarkom. če zdravimo spazmofilna stanj^ teer pravi, da je treba lokomotive, ki so označene s Številkami, spraviti na okvirni tir tako, da bodo ostale po vrstnem redu številk. Stric Gašper pravi, da je treba napraviti 17 potez na vsakokratno odprto mesto. Kako torej spravimo lokomotive v pravi red? Koliko parnikov srečamo? Sedeli smo nedavni večer za mizo in stric Gašper nam je zastavil naslednje vprašanje: »Iz Evrope In iz Amerike odpluje vsako jutro ob 7. parnik, ki potrebuje za pot čez ocean natanko sedem dni. Mi se peljemo na enem takem parniku — uganite, koliko parnikov srečamo potem, ko smo odrinili od evropskega brega proti Ameriki?« Začeli smo razmišl;atl in šteti in tedaj je striček pristavil: »Svetujem vam. da to vprašanje preudarite na obe strani, kajti nastavil sem vam past, v katero se boste U'eli, če ne boste znali pravilno našteti parnikov«. Začeli smo ugibati in zaenkrat Se ne vemo, aH smo uganko nrav rešili. Objavljamo jo zato v »Jutru«. Upamo, da jo bodo po-gruntali mnogi čitatelii vsaj do takrat, kc bo reSltev objavljena, kar se bo zgodilo te v nedeljo. Zanimiv račun Stric Gašper nam je napisa! na panir naslednji račun: 123—45—67-f89=100. Tako je torej s številkami 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9 v zaporedni vrsti in zgolj z vstavljenimi znaki n "pisal račun z vsoto 100. Brž pa je stric Gašper dostavil: »Povem vam, da to ni edini način, še eneira vem, ko lahko z zaporednimi številkami od 1 do 9 napišete račun s skupno vsoto 100. Poizkusite!« Rešitev hišnih ugank Zanimiv kamen Številke je treba nostaviti takole* 30 33 18 15 27 39 36 21 24 Začarani kvadrat Številke je treba vstaviti tak^v 5 10 3 4 6 8 9 2 7 Zanimiv okrasek Po vrsti je treba vstaviti številke: 1 3 2 7 5 6 2. ali pa: 4 2 7 3 6 1 5 Se ena računska naloga Številke je treba vstaviti takole: 1 10 6 14 7 11 5 3 8 13 •12 9 15 2 4 Vsote navpično znašajo povsod 24. Šahovnica Ta naloga se da rešiti samo tedaj. Ce se sme reševalec dvakrat dotakniti enega polia. Na ta način so možne različne rešitve. Rešitev božične križanke Vodoravno: 1. gorila, 6 Mezopotamija, 16. klasifikacija, 27. sopara, 33. Osaka, 35. potok, 36. Laba, 38. prota, 39. Adela, 41. Daman, 42. Erno, 43. pol, 45 kolonija, 47. Noe, 49. Clj-ličevo, 51. rop, 53, Gobi, 54. Tag, 55. pokei, 57. nI, 58. argentino, 59 at, 60. ni, 61 Mu-rat, 63. Nil, 64. H. M. =«= His Majesty, €5. kolovoz, 67. Kosovel. 69. ni, 70. mak, 71. bal, 73. Boč, 74. kis, 76. kit, 79. red, 80. novela, 84. Alibala, 90 sik, 93. tir, 95 Sardinija, 98 da, 99. Iva, 101. Oka, 102. Cto, 104. kolperter, 108. Ma, 110. ris. 111. oda, 112. Danana. 114. gol, 116 slanina, 1 9. set, 120. kor, 121. Ka - kalij, 122. E\a, 124. menda, 126. poroka, 127. Poreč, 129. Emilija, 131. Jinan, 133. som, 134. Tana, 135. via, 136. mat, 137. Roosevelt, 138 ta, 138a. Abo, 139. Kan, 140. Lama, 141 111, 144. rek, 146 oko, 149. maj, 150 St. 151 tri, 153. Kam, 155. ve, 156 ss, 157. bas, 159. old, 161. R. K. = Rdeči križ, 162. hri-zopraz, 165. Barcelona, 168. omot, 169. drog, 170 luna. 171. vile, 173. stil, 175. Piko. 176. Benetke, 183. panter, 188. Rado, (Murnik), 190 Pino, 192. oa, 194. Ikarija, 197. oortir, 198. sajam, 200. tikvica, 202. S. K.. 203 Rim, 205. Atika, 206. jen, 2^8. no, 209 er, 210. ten, 212. želva, 213. sto, 214. k ris, 216. aga, 217. veronal. 218. naporen, 220. Rio, 221. klot. 222. ikona, 223. mizar, 224. amen, 225. Haiti. Navpično: 1. Goethe, 2. Osram, 3. rang, 4. Iko, 5. la, 7. ep, 8. sok, 9. Oton, 10. polir, 11. oko, 12. ali, 13. maja, 14. Ibar, 15. ja,.17. i. p. 18. Aron, 19. sobo, 20. iti, 21. Fala, 22. Kač, 23. Aden, 24. cevi, 25. ilo, 26. ja, 28. od, 29. Pag, 30. Amon, 31. rabin, 32. Anilin, 34. sokol, 37. bon, 40. porok, 43. pol, 44. lev, 46. no, 47. ne, 48. et, 50. it = Item, 51. Rus, 52. pav, 55. pok, 56. rob, 61. moč, 62. tek, 65. katar, 66. Zarja, 67. kokos, 6S. liter, 70. Mis, 72. Lea, 73. bik, 75. sir, 77. odsev, 78. anoda, 80. Nanos, 81. vinar, 82. Eva, 83. la, 85. lo, 86. iks, 87. balet, 88. Bonin, 89. Atila, 91. optik, 92. orkan, £4. ametist, 96. Rim, 97. Ida. 98. dar, 100. Ho-re, 103. oni, 105. lej, 106. ton, 107. Jamajka- 109 Avala, 112. Botev, 113. ak, 114. gos, 115. lev, 117. am, 118. Ajaks, 121. komar. 123. Ani, 125. Nin, 126. par, 127. Po, 128 če, 130. Abo, 132. nam, 133. sam, 142. kritika, 143. Bardija, 145. kes, 146. osa, 147. paradiž, 148. Ilovica, 151. Troti, 152. Iz, 153. H. P. = Horse power, 154. marka, 157. Banat, 158. S. C. = scill^et, 159. ol, 160. dnina, 162. H. M. S., 163. Ob-164. zoo, 165. Bur, 166, et, 167. alo, 1.2. Gorki, 174. lata, 175. pika, 177. ep, 178. no-na, 179. Erol, 180 T. T., 181. ki, 182. er, 188. P. 8., 184. A. A. agencija avala, 185. njen, 186 Tara, 187. Em„ 189. oker, 190. pivo, 191. Skoti, 193. sirk, 195. Riga, 106. Vera, 199. vera, 201 vlij, 202. stot, 2J4. Mio, 206. jez, 207. nor, 210. to, 211. nem, 213. sli, 215. Sn. = kositer, 217. vi, 219. ne, 221. Ka = kalij. Našim naročnikom in citate!jem! Tudi letos smo obnovili zavarovanje naših naročnikov proti nezgodam pri »Zedi-njeni zavarovalnici d. d.« za leto 1942. pod dosedanjimi pogoji. Ravno v današnji številki objavljeni primer nezgode naSega naročnika kaže na nujno potrebo pozornosti naših naročnikov, da s pravočasnim nakazilom naročnine ščitijo svoje pravice. Nesreča se je zgodila 22. oktobra in za mesec oktober naročnina Se ni bila poravnana, tako da je bila zavarovalnica izven obveze 7,a izplačilo. Na naše priporočilo je bita potem kljub temu izplačana celotna zavarovalnina, vendar brez prejudica za bodoče primere, ker je namen naSega zavarovanja predvsem ta. da nudimo konkretno ugodnost onim naročnikom, ki nasproti nam izvršujejo točno svoje obveznosti. Ker ne ve nihče ne ure ne dneva in si brez vsake obremenitve zagotove pravico lz naše kolektivne nezgodne police, priporočamo naročnikom, naj Imajo dospelost naročnine stalno v mislih. Najbolje je seveda, če se oni, ki jim je mogoče, te brlge rešijo s tem, da plačajo naročnino za celo leto naenkrat, ali pa vsaj za kvartal. Na&im čitateljem pa priporočamo, da postanejo tudi naročniki, kei H s tem prihranijo z ozirom na sorazmerno nizko mesečno naročnino dnevni izdatek, pa imajo poleg tega ugodnost brezplačnega nezgodnega zavarovan'?*. Splošne zavarovalne pogoja bomo o ti i .11 v eni izmed januarskih Številk. »Jutro« Zahvala Podpisana Mara Masten se zahvaljujem upravi »Jutra« za izdatno pomoč ob priliki nezgode mojega pok^nega soproga. s tem. da se mi je izplačala po »Zedi-njeni zavarovalnici« d. d. filijalni direkciji v Ljubljani celotna odškodnina 3 800 lir. Posebej pa se zahvaljujem »Zedinjenl zavarovalnici«, ki je pristala na izplačilo kljub temu, da je bil pogojeni 14dnevni zamudni rok plačila prekoračen in plačala iz kulance popolno zavarovalnino. Mara Masten L r. O raku kože Rakasta obolenj« zahtevajo že šesrt sedem let sem med ljubijan&kimi domačini večje števitlo smrtnih žrtev na leto kakor jetika. Najlaže ozdravljiv je rak kože ji sluznice, ker ga je najlaže spoznati Vsaka bradavica, vsako tako imenovano znamenje posebno ona črnoriavkaste aili črne barve se s časom 'ahko »premeni v rakasto obolenje. Če po dolgem mirovanju začne brada vica bohotati. je lo že sumljivo Nad vse nevarno je vsako draženje kakor pripeka-nje z razžarjemmi iglami latHsom itd Vsak dražljaj take tvorbe lahko postane usoden: n pr trenje naramnic, jermena ali stezmka. Na obrazu molkih je taka bradavica izpostavljena urezninam in ogrebntnam pri britju. Pri starih ljudeh včas:h vidimo zaroSenefla n bradavicama mesta na koži obraza in hrbta roke. Na ta nxčin spremenjen o kožo imenujemo »kmetsko kožo« ali pri mornarjih »mornarsko kožo«. Te srpremembe nastopajo zaradi dolgotrajnega, prekomernega sončenja. Iz takšnih bradavica stih sprememb kože s« pogosto razvije kožni rak. Obstoji tudi prVojena preobčutljivost za sončne im ultravijolične žarke, tako imenovana »Xoroderma pigmentosurm«, kar pomeni: suha koža. ki pozneje spreminja barvo. Podobne kožne spremembe in rake vidimo po zelo dolgotrajnem obsevanju z rentgenskimi aili radijskimi žarki. Razvoj kožnega raka se da proučevati na živalih, ki jih obsevamo z ul travi jolič«s ŠPORT Omenil sem že. da je velika večina kožnih rakov ozdravljiva, če se ta še ni raz-sejafl na sosedne limfne žleze. Vzporedno z venami potekajo tako imenovana limfna nota Limfa ima nalogo, da v telesu pobere škodljive tvari in klice ter jih odlaga v limfnih vozlih skozi katere teče m ki de-lu5eio kot nekaki filtri Tako se lahko zgodi. da nri enotnem vnetju prsta na roki ali nogi pnčno brJeti limfne žleze v pazduhi al; dimljah postanejo napete, vnete in se ceflo lahko zagnojijo Enako se širi rak. Zleze postanejo trde in se povečajo. n;so pa pri raku. žal. dolgo časa boleče. Če bi rak bofel kakor votel zob. tedaj bi bilo še večje število kožnega raka ozdravljivo, ker b' bo'n'ki iskaili pravočasno zdravniške pomoči. Ker pa ne boli. cdla^jo in pride zaradi tega do razsejan ja po vsem telesu. Vsak čir na koži. ustnici, sluznici jezika ali usitne votline, ki se kljub primernemu zdravljenju ne zaceli vsaj v treh tednih se more smatrati za sumljivega in se morajo ukreniti potrebne preiskave. Ze'o žalostno je, da še dandanes pridejo bolniki k zdravniku aH v zavod na primer z rakom na sencih v velikosti tno3ke dlani, ali z rakom kože na nosu. ki je pre^efl v eno zrklo m oko popolnoma uničil Toda tudi taki prmeri so še ozdravljivi, če niso prizadete bližnje m dafljne limfne žleze. Edino pravilno zdravljenje rakastih obolenj je dandanes, bodisi z nožem, tudi električnim. bodisi z rentgenskimi žarki ali z radijem. Za kožnega raka in raka vidnih odnosne dostopnih sluznic je priporočati predvsem zdravljenje z žarki. Osemdeset odstotkov primerov raka kože je na ta način ozdravljivo, ostane samo nežna m lepa brazgotina. Ko pa obolijo limfne žleze v okolici, pade ozdravljivost že na komaj 30 odstotkov. Ker imamo tudi v Ljubljani vsa sredstva za ugotovitev m zdravljenje teh obolenj in je to zdravljenje vrh tega še tako rekoč neboleče, je prekasno zdravljenje samo znak brezbrižnosti in malomarnosti s stran: bolnika samega. Dr. J. Ch. Športna delavnost v naši pokrajini Se v teku tega meseca bo šport v Ljubljanski pokrajini dokončno vključen v italijanski nacionalni olimpijski odbor (CO NI), ki nadzira vso športno aktivnost v državi. Za Ljubljansko pokrajino bo ta organizacija obdržala svoje sedanje značilnosti, kar pomeni, da bodo dalje delovale sedanje športne zveze, ki jih vodijo in sestavljajo slovenski ljudje. Slovenska spo.tna zveza bo dalje vršila svoje naloge z edino izjemo označbe, in sicer tako, da se bo odslej imenovala pokrajinski olbor CONI. Tudi popis Članstva po raznih športnih disciplinah bo izveden na poseben način samo zato, da bo izvedljiva kontrola nad udeležbo atletov pri raznih prireditvah. Ta popis bo izvršil pokrajinski odbor CONI-a preko krajevnih športnih zvez in posameznih športnih predstavnikov, tako da bo športna organizacija v pokrajini imela čisto lastno obeležje. Glede tega deluje CONI popolnoma sporazumno s slovenskimi športnimi organizacijami, ki uživajo pri tem največjo svobodo glede vsega, kolikor se nanaša na izvedbo organizacije. Šport v naši pokrajini je že dosegel dobre uspehe in nobenega razjoga ni, aa bi se ta delavnost v korist mladine in za telesno okrepitev plemena, tudi v boioče ne megla razvijati in izboljševati s tehn čne strani. Baš zaradi pospešitve te delavnosti, ki je namenjena v prid naše mlajine, sta Lks. Visoki Komisar in CONI sklenila — s pa-sebn-m ozirom na s Janje izredne go po-darske razmere — prispevati znatne zneske v denarju, deloma zato, da sa b.do zgradile in vzdrževale športne na.p ave, deloma pa v organ.zacijske s»rhe in kot pomoč društvom, ki se boJo pokaza.a najbolj delavna. V športu je zaradi športa samega potrebna popolna disciplina, ki bo tukaj zagotovljena s skorajšnjo popolno preureditvijo organizac je. Ta di^c-pl.je najbolj z a-čilna po svoji svobodni odloč.tvi in brez nje bi bil nemogoč vsak napredek. Sp«jrt ni in ne sme biti namen samemu sčb., šport mora vzgajati množice, dv gati v njih duha in krepiti telo ter pripravljati mladino, tla bo krepka, delavna in gentlemanska. Športa ne gre mešati z drugimi vp aša-nji; delo v spoitu je kakor osvež.tev m obenem tuli dolžnost, ki jo irnajo vs državljani nasproti samim sebi in tovarišem, da bi si izboljšali v skupnem in.eresu za zmerom lepše meščansxi.o Li soc alna življenje. V nskaj vrstah V celovškem listu smo zasledili pr.eej obširno bilanco o pravkar minulem spo t-nem letu, v kateri ugotavlja sestavljalec, da je Koroška tudi zaanjo sezono p . trd.'a svoj tradicionalni sloves kot Ježeia športa Pri podrobnem naštevanju glavnih športnih dogodkov iz mjiuie sezone se je pisec tu in tam ustavil tudi pri športnikih Gorenjske, k; so v zalnjem času ponekod sodelovali v nekaterih sporlniii pano.: ah skupno s Korošci. Nekaj besed je na .a . nje posvečenih tudi organizatornemu delu za razmah športa na južnem Koroškem — tako je zuaj nazvana Gorenjska, čigar prvi del je bil v danih možnos^.h že zakiju :en. »Dosedanje športno življenje in celj.anje na južnem Koroškem — tako pravi p sec — je doprineslo dokaze, da je Koroška s to novo pridobljeno staro nemško p.k aj no pridobila delovno območje, ki obeta tudi v športnem pogledu velike razvojne možnosti za bodoče. Dosedanje delo vodilnih športnikov, ki so se že pokazali, je v sploš-iem podkrepilo to naziranje.« * * • V Zagrebu je bila v nedeljo velika nogometna tekma med Gradjanskim in Fereuc-varošem iz Budimpešte, v kateri so Hrvatje zmagali s 4:2 (2:2) in se tako oddolžili za poraz, ki so ga morali pred tednom dni — prav tako z razliko dveli golov — spraviti v tekmi z is_im mcš.vom v malžarski prestolnici. Kakor pravijo poročila, so Zagrebčani zmago zasluž li, največ pa je prispeval k njej njihov srednji krilec, znani Jazbinšek. Haškova enajstorica iz Zagreba je fca praznike gostovala v slovaški prestolnici n si izvojevala dva lepa športna utpena V prvi tekmi je imela za nasprotnika moštvo SK Asa in zmagala kar z 8:0, drug dan pa je igrala proti postavi SK V^sa in tudi neoporečno zmagala s 3:0. Pri obilici go-d-tkov je bil med Haškovani strelci najbolj uspešen Jurišič. Med rezultati zadnjih prazn:kov, ki jih po sili razmer objavljamo nekako v obrokih, moramo zabeležiti še telimo v hok ju na ledu, ki so jo imeli celovški h.k.jis.i z najbližjimi sosedi iz Beljaka. Moš.vo KACa je spet potrdilo svojo izborno formo in zmagalo gladko z 8:1. Celovški ho.ieji-sti se pripravljajo zdaj na daljšo turnejo po nemšk h mestih. Prva smučarska prireditev na Gorenjskem bo danes, v organ.zaciji spo; noga okrožja sSavske doline«, na 65 m skakalnici v Ratečah, in sicer tako imenovana novoletna skakalna tekma. V Ratečah so zdaj zbrani številni tečajn ki naraščaja iz Koroške in Salcburške, na prireditev s^mo pa je napovedan tu<_i prihod nekaterih najboljših skakalcev iz Ostmaike in ostale Nemčije. SK Jadran želi vsem gg. odbornikom, aktivnemu članstvu, podpornemu člansLvu kakor tudi vsem prijateljem kluba veselo in srečno Novo leto. — Predsedstvo. »Hermes« S. K. 2. — p.edsedstvo želi vsem gg. odbornikom centralnega oJbo a, vsem sekcijam, njihovemu vodstvu, vsemu aktivnemu in podpornemu članstvu, kakor tuli vsem prijateljem kluba veselo in srečno Novo leto. — Nogometna sekc ja k.uba želi enako in posebej mnogo s eSe v Novem letu vsem aktivnim igralcem in dobrotnikom ter vsem prijateljem. — Upravni odbor SK Il.rije želi članom in prijateljem kluba srečno novo letol Japonci, ki jih še ne poznamo •Japonska je že dolgo v ospredju zanimanja svetovne javnosti, po vstopil v svetovno vojno pa še prav celo. Vsakogar zanima, kako je bil mogoč tako nagel vzpon nekdaj zaostale japonsko dežele. Od kod njena moralna in gmotna sila? Tudi Slovenci imamo »Knjigo o Japonski«, sila zanimivo kn jigo, ki je izšla že leta 1925. v Ljubljani. Danes je knjiga, ki jo Je po Lafcadiu Hearnu priredil Jan Baiikart, pereče aktualna, o čemer nas prepričajo že naslednji tehtni odlomki: Kje so vnanji stvarni znaki ogromne nove sile, ki se je pojavila v japonski produktivnosti in vojni? Nikjer. To kar pogrešamo v čustvenem ln umskem življenju Japoncev, pogrešamo tudi v njihovem Industrijskem in trgovskem življenju — namreč obsežnosti. Dežela je ostala taka, kakršna je bila poprej. Mahne železnice ln brzojavni drogovi, mostovi in predori izginjajo v starodavnem zelen-iu pokrajine. V vseh mestih — razen prostih luk ln njihovih malih tuisklh nasplbin — najdeš redko kje poulično sliko, ki bi pričala o vplivu zapadniaških idej. Potuješ lahko 200 milj po deželi in Iščeš zs>man večjih noja-vov nove rjviil^oriie. ne najdeš tr- govine. k! bi pričala o svojem rtremlleniu Z velikanskimi «iirladl*i*1 ali Industrije, ki bi r>nd orali streh razSlrjevala svojo Industrijo. * * * Japonsko mesto ie danes kakor pred tisoč leti, malo več kakor neurejen kup lesenih hiš — slikovito seveda kakor lam-pijoni, pa nič manj zdrohljivo. In nikjer ni nobenega hrupa in trušča in nikjer težkega prometa, nikjer topota In ropota, nikjer divje naglice. V samem Tokiju lahko uživate, če želite, pokoj zakotne vasi. Dejstva, da nedostaje tu vseh tistih vidnih in sllčnih znakov novorojene sile, ki ograža tržišča Zapada ter preobrazuje zemljevide Daljnjega vzhoda, vzbuja v človeku poseben, reči smem, pošasten občutek. Enak je občutku, ki ga doživite, če plezate cele milje po tišini, da vidite kako šintolstično svetišče, pa najdete samo praznoto in samoto — samo prazno leseno zgradbico, trohnečo v tisočletnih sencah. Sila Japonske ne potrebuje liki sila njene starodavne vere mnogo razkazovanja, obe temeljita tam, kjer temelji nalgloblja resnična sila slehernega velikega naroda — v plemenskem duhu. • • • Splošno rečeno, mi gradimo za trajnost. Japonci pa za nestalnost. Malo reči za vsakdanjo rabo izdelujejo na Japonskem glede na trajnost. Slamnati sandali, ki Jih raztrgane zanfenluje potnik na vsaki postaji; obleka, sestoieča Iz nekaj navadnih §irin. ki Jo 2 nekolikimi bodljaji pripravijo za nošnjo ln jo razrarsjo za pranje: sveži kotleti, s katerimi postrežejo v hotelih vsakega novega gosta posebej: lahki okviri ki rablje hkratu za okna ln stene ln Jih dvakrat v letu prelepljajo s papirjem; ple-tenlce, ki jih zamen ju ie jo vsako Jesen — vse to so samo na slepo Izbrani primeri izmed neštetih malenkosti vsakdanjega življenja, ki pričajo, kako se narod zadovoljuje z nestalnostjo. * * * V svoji deželi potujejo Japonci Izmed vseh civiliziranih narodov največ. Najznamenitejši potniki so zaradi tega, ker ne poznajo nobenih ovir, dasi sestoji dežela večinoma iz samih gorskih vrst. Japonec, ki potuje največ, nI tisti ki potrebuje železnic in parnikov, da pride iz kraja v kraj. Preden se gane zapadnjak s svojega mesta, mora marsikaj premisliti. Preden se gane Japonec, mu ni treba nič premišljevati. On kratkomalo ostavl kraj. ki mu ne ugaja, in odide brez skrbi, kamor želi. Nobena stvar mu tega ne brani. Uboštvo ga ne ovira, marveč izpodbuja. Prtljage nima nobene, ali pa samo takšno, ki jo lahko pospravi v nekaj minutah. Razdalja ne pomeni zanj ničesar. Priroda ga Je obdarila z dobrimi nogami, ki ga brez bolečin neso na dan 50 milj daleč: dala mu Je želodec, čigar kemijsko delovanje more Izvleči obilnih hranilnih snovi iz hrane, ob kateri bi ne mogel živeti noben Evropeiec: priroda mu Je dala telo, ki enako lahko prenaša mraz, vročino in soparo, ker ga Se r,i omehkužlla nezdrava obleka, ne nepotrebna udobnost ln ne navada. Iskati toplote za pečjo in nositi usnjeno obuvalo. • • • Japonec Iz naroda — snretnl delavec, kl more v sleherni industrijski panogi brem težav delati za manjšo plačo ko vsak za-padnl rokodelec — Je ostal priletno ne-zavlsen od čevllarls ln krolača. S svojimi nogami s* lahko ponaAa, telo mu J« zdravo ln srce svobodno. Ako se mu zahoče potovati tisoče milj, Je v petih minutah pripravljen na pot. Vsa oprema ga ne stane več ko 75 centov in svojo prtljago lahko spravi v cullco. Z 10 dolarji utegne potovati brez dela celo leto; potuje lahko kratkomalo le s svojo delovno zmožnostjo ali pa kot romar. Morda odgovorite na to, da zmore isto vsak divjak. Res, toda civilizi-ranec tega ne more ln Japonec je vsaj tisoč let že človek visoke civilizacije. • • • Japonski klatež ae vsak dan okoplje v topli vodi, če Ima le del centa v žepu, ali pa v mrzli, ako ne more plačati. V svoji cullcl nosi glavnik, zobotrebce, britev In krtačlco za zobe. Nikdar noče biti neprijetne vnanjosti. Ko dospe na cilj svojega potovanja, se takoj spremeni v posetnlka zelo lepega vedenja in v brezhibni, četudi preprosti obleki. Kritiki so se skuhali norčevati iz opombe nekeera pisatelja, da difii japonska množica kakor geranlja. Toda ta primera je pravilna. Dišava. Imenovana džako. se v malih množinah lahko smatra za vonj muškatne geranlje. Skoraj v vsuki Japonski družbi, kkHe?« Obtožen«*: *Jaz n^odsjam, ' *once mrkne, zakajena stekla.« Spoznavam abr&šŠieega /imet a Corropoli, decembra. Neverjetno je, kako zemlja ustvarja vedno isti tip človeka. Tukajšnji italijanski kmet Ima ravno tako težko, počasno hojo kakor kmet pri nas, ima isti zagoreli, od sonca, vetra in skrbi razorani obraz, hlače mu delajo iste gube, a klobuki zavzemajo — z leti — iste fantastične oblike kakor pri našem kmetu. Tudi je — kakor pri nas — dobro rejen kmet redkost. Dru^o je pri ženskah. Kmetica tu nagiba k okroi-losti, čeravno sem se uveril, da prav trdo dela, posebno, če so mladi moški vpoklicani. Pripisati je to deloma majhni postavi, deloma milemu podnebju. AbruTiki kmet — smo v središču Abruz-zov — 'e skrajno trezen. Corropoli, ki šteje nad dva tisoč duš in ki ima raztegnjeno okolico, poseduje pet gostiln s petimi mizami vsega skupaj, torej toliko, kolikor jih ima vsaka boljša slovenska gostilna sama. Naneslo je nekoč, da sem prehodil kakih 20 km po cesti. Prišel sem mimo mnogih hiš in naselij, a zaman sem povpraševal po gostilni. Na vsej poti ni bilo niti ene. Pač pa me je vsakdo, ki sem ga vprašal po bližnji gostilni, prijazno povabil, naj vstopim v njegovo hišo na kozarec vina. Mi s ponosom in upravičeno poudarjamo, da je gostoljubnost temeljna lastnost slovanskega značaja. Abruški kmet nas pa v tpm prekaša, življenje me je vrglo že med slovenske, hrvaške, srbske, češke, nemške, madžarske kmete, poznam tudi severno-italijanskega kmeta, toda vsem prednjači v gostoljubnosti abruški kmet. V neki hiši, kjer sem bil pogoščen z vinom in mandeljni, sem se spomnil na navado slovenskega kmeta, ki ob slovesu »zaradi lepšega« vpraša po računu, ter storil istotako. Moj gostitelj je bil resno užaljen in komaj sem ga pomiril. Druga lepa lastnost abruškega kmeta je njegova marljivost. Od ranega jutra do mraka je vse na polju, staro in mlado, moško in žensko. Pridni so kot mravlje, vsak najmanjši košček zemlje je obdelan. Ko sem vprašal Giacoma Brunija, ki me jie gostoljubno pozval v hišo na kozarec vina, zakaj tudi on ne pije z menoj, mi je odgovoril, da ima samo dve strasti: svojo družico — pri tem je pokazal na «vojo lepo, cvetočo ženo — in svoje polje. To je v italijanščini mična besedna igra: >La mia compagna e la mia campagna.« Ljubezen do zemlje se vidi povsod. Vse, kar je v zvezi s poljem in mu služi, je v vzornem redu: poti, dvorišča, shrambe in hlevi. Glede stanovanjskih prostorov dobiš Vti3, da so kmetu manj važni. Posebna pozornost se posveča živini. Tako lepe, splošno dobro rejene in čisto držane živine še nisem videl. Nekoč sem se ustavil pri kmetu, ki je oral. Krava se mu je ponesnaži-la in on je takoj ustavil plug, stopil h kr?vt in jo očistil. Zato najdeš tudi povsod svetle, zračne, dobro postlane hleve. Naglasil sem, kako je abruški kmet trezen. V teku svojega dosedanjega trimesečnega, tukajšnjega bivanja nisem še videl pripitega človeka. Moram biti točen: abruškega človeka! Zadnjo nedeljo v septembru je v Corropolju veliko romanje in letni živinski sejem. Oboje je bilo letos zelo živahno, prišlo je nekoliko tisoč ljudi. Naslednji dan sem vprašal Gelsomino, ki ima gostilno na glavnem trgu, koliko je iztočila ob tej priliki. In pohvalila se je, da je bil obisk dober in da je šlo skoraj 50 (petdeset) litrov vina. mm ...... Na živinskem sejmu je bilo malo prašičev in ovac, pač pa kakih 800 goved, drugo lepše od drugega. Kupčije se sklepajo na licu mesta, udarijo si v roke kakor pri nas, »likofi« se ne pijejo. Posebno so me zanimali mešetarji. Naenkrat se mi je zazdelo, da sem na kakem slovenskem sejmu. Videl sem Iste prebrisane obraze, klobuke po strani, palčice v rokah, Serpe okrog vratu in isto posebno eleganco, ki je značilna za vse naše mešetarje. Zemlja res proizvaja povsod isti tip človeka. Le ena neverjetna razlika je: Pri nas se bolj vpije. Abruškemu kmetu je živinski sejem svečana zadeva. Kmetje so deloma samostojni, deloma koloni. Kolon dobi od gospodarja zemljo, živi in mrtvi Inventar ter semena, a sam da delovno silo. „ Davke plača gospodar. Pridelki se delijo na pol (mezzadria). Slika, ki mi jo je oskrbel prijatelj Ravnikar, nam kaže tak prizor delitve pridelka, posnet po naravi. Imam vtis, da kolon ne živi slabo .toda tega vprašanja nisem še podrobno proučil in se ne morem točno Izraziti. Na vsak način je zemlja bogata, lepa in rodovitna ter obilno nagraja pridno delo. Pokrajina Je bolj enolična, ker manjkajo travniki in gozdovi. Oljka, ki je glavno drevo, ne poživlja slike s svojo sivozeleno barvo. Ptic ni, ker nimajo kje gnezditi Slikovita pa so naselja, ki so stisnjena na vrhove hribov, ter hrasti, ki »o posamič raztreseni ln se lahko razkošatijo na vse strani. Pravijo mi, da je bila narodna noša tu zelo pestra, a da je žal opuščena. Posebnost so debele, rdeče ogrlice iz korald, ki na zunaj označujejo poročeno ženo ln ki jih žena nosijo ob petkih ln svetkih. Te ogrlice so pristne in predstavljajo lepo vrednost (do 12.000 lir). Jagode so včasih debele kakor golobja jajca, po njih debelosti se spozna begata nevesta. Ce žena postane vdova, odloži ogrlico Abruški kmet čita, toda politični list redko vidim v njegovih rokah, pač pa sem skoraj v vsaki hiši našel strokovne kmetijske liste. Najrajši se kmet pogovarja o svojem polju in delu. razprav o raznih dogodkih ne mara, temveč mirno in trdno zaupa v svojo vlado; nikjer nisem naletel na kako kričečo gostobesednost, temveč na samozavesten, dostojanstven patriotizem, ki človeku imponira. Na vseh občinskih hišah so vzidane plošče z dolgimi vrstami imen junakov, ki so dali v zadnji vojni življenje za domovino. Pred treznim, pridnim, gostoljubnim ebruškim kmetom se je treba odkriti. On je neusahljiv vir moči ln zdravja za Italijanski narod. LTURNO ŽIVLJENJE 1941 Vzlic vsem daljnosežnim zgodovinskim zakladnico slovenske pripovedne proze. Iz-spremembam, ki so se izvršile ob koncu j šla sta tudi dva zvezka mladinskih pravljic prvega četrtletja pravkar zaključenega leta, je kazalo kulturno življenje v Ljubljani zlasti v drugi polovici leta za vojne čase kar izredno živahno. Kssflge m književnost Na področju slovenske literature nam je prineslo leto 1941 precej sadov. Iz poezije smo dobili ob koncu prejšnjega leta dve važni knjigi našega uglednega pesnika dr. Alojzija Gradnika in obe sta se šele v novem letu prav uveljavili na knjižnem trRoma«. kniige. ki opeva Večno mes^o in Iti ie vzbudila pozornost tudi v italijanskih literarnih krofih. V zsdni'h mesecih sta se poiavPI dve novi zbirki: Ivana čamoe soneti »šotor v zat'šiu« in Jožeta Dularja knuea lirike -»Zveste me-niave«. Za ie izšel »Križev pot« pes- nice Vide Tauferjeve. Iz dramatsko pesniške knii?evnosti smo dobili v izredni izdaji Slovenske marioe .AibrecVov prevod Pofoklejevih tragedij sKrali Edip« in »Antilopa«. Ta pomembna knii^a ie izšla tik pred usodnim aprilskim viharjem. V lepi prozi nam le dalo leto več izvirmh >niif. Posebno pozornost je vzbudil v širših čltateiisklh vr^+ah obširni roman mlade pisateljice M!re P"Cove »Obraz v zrcalu«, ki opisuje kos noše«ra življenja pred prvo svetovno vojno in po voini tja do l"t rosoo^arske krize t^r nripovednie o usodi lahkožive meščanske ži*ne. V novih razmerah je bila prva prinove^-na kniipra miniaturna Izdala dveh p^rp^ti Jos'na Jurčiča. (Sosedov sin. Med dvema stoloma), pozneje pa je izšla še vrsta nrlnoverlnih knii<7. kakor so črtice Krnila Fr^iM VMa-ti« dve kn-M*lM č**tic in satir Nnrta VeM-konie. (»"Pod drobnogledom« »Zbiralna leča.«) Finžp-arieva povest »Grsnod Hudournik?, Ja^^za .Talpna povest »Trop brez. zvoncev«, Mirana -.Tarna povest »Jalov dom«, nova. komentirana izdaia Friavčeve povesti »Hudo brezno« in še nekatere knii-ee MohrvHeve družba. Prav za k^nec 7eta smo d oh Hi večji izvir"! deli: Rudolfa Kresala nov} roman »Nikodemova ž°na« in Ivana Bučeria nianinski roman »Koča na robu«; obe kniieri sta teMen prispevek v in pripovedk Leje Faturjeve. V prevodni literaturi smo dobili v teku leta roman Adama Lutherja »Demon« (lz življenja pesnika M. J. Lermontova) v prevodu pesnika M. Klopčiča, nadalje roman češke pisateljice Marije Majerove »Sirena«, dalje roman Grazie Deledde »Marlannn Sirca«, Bjornsonove povesti »Deklice s Prl-soj« ln »Anže«. zgodovinski roman Dolores VVieser »Podkmoškl gospod«, zbirko pravljic Božene NSmcove. romana: Claes »Pokojni župnik Kampens« ln Sven Elvestad »Mož, ki je oropal mesto« Ob koncu leta je izšel še prevod romana K H. Wagger-le »Leto Gospodovo«. Med prevodi ne smemo tudi pozabi« d'Anmmzieve dramatske proze »Sen Jesenske noči« ki jo 1e objavila v prireditvi pesnika A. Gradnika »Umetnost« ln ki je Izšla tudi v ponatisu. Posebno mesto zavzame med novimi knjigami 3. zvezek Maleševe Ilustrirane Izdaje Prešernovih posameznih pesmi, izdaje ki je stala v znamenju toplega in vedno večjega kulta največjega slovenskega pesnika. L. 1941. je Izšel zvezek s pesmi 1o »Pod Aknam« ln z Ilustracijami desetih umetnikov. V slovenski znanstveni književnosti je prineslo pravkar sklenjeno leto marsikaj novera. Predvsem je treba omeniti tri kniisre Izbranih snlsov predstavitelia slovenske novotomistične filozofije drja Aleša Ušeiilčnika, s čimer je bila zaključena prva, deset knjig obsegajoča serija teh spisov. Prav za začetek leta je izšla Pod-bevškova knjiga »Jakopič«, ki vsebuje med dru«rim natančen presrled vsega dela tega mojstra naših impresionistov ln se odlikuje po številnih večbarvnih, odlično reprodu-ciranih Ilustracijah. Posebno tehtna znan-stveno-eseiistična knjtea lanskeera leta je pri Slovenski Matici izišla »Umetnost« lz peresa unlv. prof. Voieslava Moleta: izviren ln važen prispevek k slovenski literaturi o unodabliaioči umetnosti. V to področje sodi tudi doktorska disertacMa umet. z-rodovinaria Fr. Kosa »Ornamentlka lesenih poslikanih stropov v cerkvah na Slovenskem«. Iz literarne zsrodovlne ln teorije nam 1e dalo minulo leto samo A. Vre-tuše doktorsko disertacijo »Leveč ln ljubljanski Zvon«. Iz filoloelje smo dobili kot novo knligo Akademlie znanosti ln umetnosti prvi del za slavistične Studile posebno važnega spisa univ. t>rof. dr. Raika Nahtikala »Fucholoflum slnaiticum Rtanv cerkvenoslovanskl glagoLskl spomenik«. V psiholo?rlv> in socialno tlnologUo posega spis L. Pufia »O kmečki dugl. Donesek k psiholo^lii kmečkega Človeka«. Kot specialni zprodo^dnskl priročnik ie Izšla knjižica Bogdana Binterja »Preded ruske zgodovine«, lz domače zordo^ne pa ie posneta razorava Antopa KroSH« »Z^mlllška odveza pa Kran-tekem«. Medlolnrko ve^o predstavlja predvsem za na^p znanst"eno be-sedie ln i-^-^zie važna knllera dria M?rka (^erniča »Klinični bes«dp-»ak«. najpopolnejši izmed dosedanjih poizkusov terminoloških slovarjev iz posameznih znanstvenih strok. Dr. Frapce Debevec Je Izdal strokovno delo »Splošna ln diferencial* diagnostika začetne jetike«. dr Oton Baje pa spis »Poškodbe ln njihovo zdravljenje«. Mno«ro znanstvmo pomembpeea srradl- va iz delavnic domačih strokovnjakov vsebujejo zborniki »Zbornik Prirodoslovnega društva«. Zbornik znanstvenih razprav ju-ridlčne fakultete« in »Pedagoški zbornik Slovenske šolske matice«. Vodnikova pra-tika ln Slovenčev koledar sta poučna ln zabavna zbornika za širše sloje. Iz verske literature, ki je obrodila tudi vrsto drobnih ljudskih knjig in brošur omenjamo spis unlv. prof dr. Grivca »Krščanstvo in cerkev«, slovenski prevod sv Frančiška Šaleškega »Ftloteje« ln moralno knjigo za mlade ijudl. drja Tihomerja Totha »Pomladni viharji«. Posebno mesto zavzema prva v slovenskem jeziku v Rimu izišla knjiga Marie Castellani »Italijanska žena«, ki se v slovenski literaturi o fašizmu pridružuje predlanskim prt Vallecchiju slovensko izišli Mussollnijevl »Doktrini fašizma«. Nove razmere so zelo razširile zanimanje za učbenike ltallianskepa jezika. Tako so Izišli velik Italijansko-slovenskl slovar, delo A. Baica ln M Kalana, dalje dr. Tav-zesov žepni »ItalHanskrvslovenskl in slo-vensko-ltalijanski slovar«, dr Vojteha Str-nada in dr. A rtopa Debelaka »Itali-ansko slovenski slovar«, slovarček dr. Grada In več manjših priročnikov te vrste. Izmed učbenikov za Itali-.ansk' jezik je največji po obsegu drja Antona Grada »Itall1«nskl tečaj za Slovence«, ki sloni na mehanič-no-sugestivnf metodi ln ie v priročni izdaji knjigarne Tiskovne zadruge posebno primeren za samouke Na^Me ie Izšla druga, predelana Izdaja dr?a. Stanka L"bna »Ita-llianske vadnice« Mara G^gortčfva Je izdala tretji ponatis svoie »Italijanske slovnice«, prav tako so izšli v novi izdail Kleln-mavrovi učbeniki. Izven nrše pokrajine so izšli tudi priročniki prof Nemila »Italijanska slovnica za Slovence«) ln slovenska Izdaja dela U. Giacomuzziia m L. Duclja »Grammatlca ltaliana per stranleri«. Za šolsko uporabo je izšel učbenik dr. Silve Trdinove »H libro Italiano«. Dobili smo tudi nekaj literature za gledališče. Je to predvsem Izdaia Stritofovegn prevoda besedila opere »La BohCme« in v drugi vrsti Frelihov »Gledališki koledarček«. Izmed tarlg in brošur praktične, predvsem gospodarske vsebine, ki jih Je tudi lzš'o nekaj v znamenju potreb ln zahtev noveea gospodarstva, je omeniti »Gospodinjski koledar« v Izdaji knii<*arne Tiskovne zadruge ln z odlično kuhinjsko knjigo za dobo radonlranih živil. Revialni tisk. ki je nri nas vedno združeval in predstavlial ve'i k del literarnega ln znanstvenega dela je bil omeien na nekaj revli. Tako ie Izhajala še nadalje Maleševa obilno Ilustrirana ;»TTmetno«*t<, v kateri je našla zavetišče tudi poezija, ki Je zanjo Mal<»š pridružil zadnji številki pesniško prilogo »živa njiva«. Izhajali so nadalje literarni časonis »Dom in svet« »Glasnik M"-»eiske«ra društva«, »<*!as«. »Revija Katoliške akci-ie«. »Planin.cirj vestnik«. »Slo-vens1?! Pravnik«. »Zbornik za umetnostno zgodovino« ln še pekateri man-iši mesečniki revialnega značaja. Tzmed mladinskih listov »Naš rod« ln »Vrtec«. Upodabljajoča umetnost Kronika slovenske likovne umetnosti kaže v pravkar poteklem letu mnogo zanimivih razstav. Tako so v začetku leta raz- stavljali v Jakopičevem paviljonu Sirk, Kregar ln Putrih. v Galeriji Obersnel Je razstavljal Ffcance Kralj, izmed poznejših razstav pa je vzbujala posebno pozornost razstava »Lade«. V novih razmerah se Je prvi oglasil »Slovenski lik« s Fr. Kraljem, L. Perkeni ln dvojico mlajših, poseben pomen pa Je Imela razstava štirinajtorica slovenskih umetnikov, večidel članov skupine Neodvisnih, ki le nrva vzbudila močne odmeve ln leno prlznanie tudi v itall-iansJtem tisku. Izmed nadalmiih razstav je treba posebni ome-niti Smer^M-i°vo in Drem-lievo v Jakopičevem paviljonu. Pavlovče-vo v Galeriii Ob«rsnel. Sr^fievo in Zd Ka-linovo v .Tskoničavem naviMonu. dalje razstavo drobnih plastik F SmrekaHa. manjšo. a odVčno rakavo štirih 1m-or(»stor'etiC-pih moistrov (Ves^l. Jakopič. Jama Ster-nen) ln razstavo ppben-iak TaVac M!V"»lič, ki je v Jakopičevem pavi] ionu dočakala novo leto. Kronist sedanilh dni ne sme nozab'tl da so bi'e razstave v pniošn^rn drbro obiskane. Nekat«rp so obiskali tudi \dsokl nred-stavItelU Države in Volske. prav t^Vo se 1e nudila s strani oblast^v m za-rv^kov posameznim urnptniVom nriliva za ip r^hn^ zbirke. Marorina pr?ipri-a je pod nre^se^^tTTom dr. Fr ^'in^isrbnr-ie ria^^i-io—a^a medtem ko gra^t^pa do'a na pt<>vV>i -».fo^a^. ne galerije v teku tega leta še niso bila končana Gledališče in glasba Klhib temu da no starem nr^ovoni »inter arma silant ATusae«, zaznamuie tudJ clas^ena ln gledališka kronika mnogo živ-ijenia. Izmed veliVIh konrprtov 1. 1P<1 p™p«ia-mo pre^vc^m l^ve^bo TTpr-Hlipv^-a ma« dalje orkestralni koncert G^^-Vvene matice v mami. TVoc-t-ši^icov itoiport v maiu. ki začpl fl^c-b-mo v razmerah, dalle Vono^rt LinhHnnoVp f'iv,ar-monlle koncert 0'f^bfne matice (C^^oiia Poltronleri Bonuccil. daMe k^nept^ tria ^a^tspili, Tasslpari. Sab^tini kopo^rt nev-oev Kr rimsVp nrw"-p na Knnpro,?T""r' tr«ni, gostovanje Car'a VMpccn in razmb italilanskih instrumentalnih in voVMnih •imetnikov V zadnlem č^su so vzb'i^i'i posebno zanlmanie samostojni koncerti Pianista. rektorja nr|0 aVp ^p—->f-'p A Tro-sta. violinista K Runla. zborovski in orkestralni koncert GHsbo-tp ^pHpp in koncert Akademskega pevskega zbora. Med glasb^ri-^i do^To''i'i *>•>!!-"■!? o-ip^a^f« 4ča Je bila takoj v z*črtku l"ta l-^tna predstava Bravničarieve onnre *T-Tlanec Jernej«, v novih razmerah pa ie bilo največji dogodek gostovanje arrambla. solistov in orlf^tra Kr rimske ki so 9 in 10 julija lzvaial' pri n^.s »Tra\*iato«. »Madamo Buttrrflv« in »^tiri Irtne č^se«. fzmed pos°ViT,,v v O~^orl je treba omeniti »Aido«. »Ero z onera sa-<»-ta«, »La Boheme«. ^Pror,a->o nevesto« in druga dela. ki so novo n?jtu^ rana a'i za-Sfdp^fi z dm^imi so'?pt} d—-"-la i—n^a usneh. Iz domače r^ve tvrr^o i* pr5?ia na vrsto Llpah-Gregorčeva mladinska spevoigra »Desetnlca«. V Operi je bil na s»m Kresni vpfer prvi Italljansko-sio^^nKki literarni vačer. V Drami sodi m<*d na-'nompmb"e-!š" do-codke nova uprizoritev »Hamkta« s S'av-kom Janom v p-^^iovmi '/'o^i. V ostrem smo videli neko'iko zanimivih del italijanskih avtorjev in nekatere, delno že pozabljene igre iz domače dramatske literature. Gledališče Je našlo v tem ča.eč v ozadje in sploh zamorila zan'imanie za ori-g:nai1no, umetn;;,ko nedvcimno plemenito rt^afčno ufftvairianie. V slovenski umetnosti pred prvo svetovno vojno onažamo c^ajm-l:ene grafčne poskuse pri Sternenu. S a n 11 u. Smrekarju. toda wmo<»fojno živi jen te je zažn-^a na^ grafika 5ele z moio generacMO. M;ha Maleš ji je med vsemi o^al najbolj zvest Nekateri siouspešno začeli, pa so kma^u nomist'U: tako «o na primer vse premfl'o znane grafične zbirke Toneta Kralja. Km.ai'u po voini simo imeli neka? čWo grafičn:b razstav. mM n;imi s'o>-ven^ko-hrvat«ko s Kri-zmanom. Stirn1o\'šknm, Kraljem in z drug-mi vendar ni b^K takrat pravega odmeva v občip^-u Grafki smo zaT«ovrst?o zanuščali to zvrst tn se onriieli drus^ vč1;ki Rem-brai.dt. ki je gojil grafiko paralelno s slikarstvom. Pisec teh vrstic v zvezi z omembo Rembrandta pr;'^»Tnn:i1. da jma vtis. kakor da ie prav tehn:,ka tega ho'and<*ega mojstra Jakčev največji vzor. Umetnik ie odvrnil: — Kako d« n«wn ne Hi bil vzor grafični moi<=ter to^ke sMe in goj^j tako č^tega »»rafičnega izraza, kakor je Rnmbrandt?? Prav pri njem vidimo, kako ek^ktno, čisto, jasno, brca tietih barvnih olajjaaj, • k*te- rimi si hbko pomaga »Hkair, usitvarja pravi grafik! Tu se pokaže. ko'iko študira? predmet in kako ga zna? podat'. Največji Rem-brandto* učenec v čisti grafiki je Whist-ler, ki pa s ponorom štejem med svoje vzornike. Poleg ro~o'ne eksaktnosti in modernega duha čutiš pri nj^m tisto odvajajoč o lahkotnost, ki se mi zd? dosegljivi ideali grafčnega ustvarjanja. Whistlv ni defal z zraWn k-^kor toliki dnigj grafiki. f:e bi regcvj učitefji: Rembrandt. Ve'a-souez in narava: če smem. bi tako prsvojij njegovo iznoved- moii so Rembrandt. Takonič n narava. Jakopič me uvaja v zasnovo slovenskega duha v umetnosti. Rembrandt pa pomeni vi*ek grafčne zmo^jivostj. G. Jaka c je de'>t nadalje da se je že do'»*i let-* pripravljal za obnovitev svoie grafične deia^ncitti. \-endaT so mu še'e sedanj' časi dali pravi immi'z m t'ste pvihcCo-ške in materi.ai,n'> nogoie ki so potrebni za poglobitev v grafično umetnost Pndobt'1 je za to vrsto de'a tudi o»taTa dva tovariš ki sta — kakor vidimo- na raz«+avl — takisto Pokaza'a razveje'iive rezu'tate svojega graf:čnega priraidevania. V nie«cvtm ateljeju so se izvršili t^ki grafičnih li«tov. In na to je nane^a beseda n.a občinstvo, ki še vedno ne uvažuie dovo'i pomena in umetnosti grafične umetnosti čeprav so se v zvezi s to razstavo pokazali nekateri iz-podbudni znak'. Grafika ie nedvomno polnovredna ume^netna tvorba njeni Usti so lahko — prav kakor slike — rkras slehernega doma. za raz!;ko od sliflc pa so laže dosegljivi, saj se dobe že za ceno cd 70 lir dalja — Nedvomno zahteva grafika neko umetnostno kulturo — je pripomnil g. Jakac. — Nje se oprime ljubitelj, ki je že prebolel slepilno vabliivost barvnih uč nkov v slikarstvu in zna gledati naravo in človeške fi«ure tudi v prenrostem črno-belem kontrastu. kjer mu lastfna fantazija izpop^nju-je umetniški prostor grafičnega Hfta Zbiratelji grafičnih Pstov niso nič manjši nrija-te'fi in poznava'ci umetnr»sti kakor zbiratelji drugih umetnin. Saj je matera11, ki se uporabita. pflemfMvt. prav tako ie trud. ki ga umetnik zastavlja za graf;čno r-orHbo, nolnm-reden umetno^+no - tvorni prsrevek. Graf:čne zb'rke omogočajo ljubitelju umetnosti tihe ure intimnega pogovora z deli, nad katere so se njih stvaritelji tfkisto" s.k'aniali z dc^gim trudom in z vnetn. ljubeznijo. To niso liisti. kakor jih lahko kuniS v tiskanr za neka i dmariev marveč ceni odtisi, katerih je mogoče — k"kor že dor«usča material in kvaliteta plošče — dobiti samo prav omejeno število. Ob kr»ncu je izjavil slikar Jakac: — Veseli me. da se mi je posreč^o pridobit1 tovariše za to. da izdamo v krajem prvo skupno grafično mano v 20 do 30 izvodih za doseg'jivo cepo Matvi bo v-ebo-va'a neko število 'zbran;h grafičnih po možnosti delo vseh slovenskih eraf!čn:h umo^nikov Ce se bo zadev« onrije'a ta!, bo to začetek novega razdobja v s'ovenski grafik', podViga nada^injim graf:čnim zb:rkam. Bodočnost !e kajpak edvisna od zanimanja občinstva in od števila zbirateljev PTafičnih ifetov: če smem sklepati po prvih ugodnih znakih na sedanji razstavi, so naše n^deje v nadaljnji novi razvoj domače grafilke žo sed^j upravičena Kronika Srečno novo leto vsem! ^JUTRO" « Prihodnja, sobotna številka »Jutra« izii",e v petek zvečer. » • * * Današnji Številki smo priložili položnice za vse naročnike, katere prosimo, da se jih poslažijo ter nam nakažejo naročnino po možnosti že takoj prve dni meseca januarja, da nam tako olajšajo poslovanje. .Naročnike, ki so zaostali z naročnino, prosimo. da nam nakažejo zaostanek s tokočo naročnino, ker bomo drugače prisiljeni jim list ustaviti. Posebno pa opozarjamo vse naročnike na to, da so še vedno zava-ruvani za primer smrtne nezgode pri Ze-dia>ii: zavarovalnici d. d., toda le tedaj, če imajo naročnino poravnano vsaj l i dni pred nezgodo. One naročnike, ki imajo naročnino te poravnano, pa so kljub temu prej položnico, prosimo, da položnice ne sni! 11 raj o za opomin, temveč jo shranijo za ur.hodu jo priliko. Uprava »Jutra«. * Smrtna kosa. V starosti 78 let je v Ljubljani umrl g. Jakob Omladič. Izha al je iz znane Ornladičeve hiša v Braslovčan in bil dolga leta trgovec v Celju. Po smrti svoje soproge se je pred kakimi Jesetimi let. za ttalno prtstlil v Ljubljano k svoj. hčerk.-edulki ge. Pavli Batističevi. Pogreb blagega rnoža bo na Novo leto ob 4. popoldne iz kapelice sv. Jožefa na Žalah. — rjmrln je uslužbenka državnih železnic ga. Terezija čepinova. Pogreb drage rajnke bo na Novega leta dan ob pol 16 iz kapele sv Antona na šalah na pokupal šče k Sv. Križu. — V Zagrebu je v visoki starosti 80 let preminil upokojenec Jržavnih železnic g. Andrej Pregelj. Pokopali bo ga na S-lve.?>trovo na zagrebškem pokopališču. — Za vedno je zapustila svojce soproga obrtnega učitelja ga. Ivana Sajevičeva, Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek ob poi 16. iz kapelice sv. Krištofa na Žalah k Sv. Križu. — Dotrpela je vdova po nad ua tel ju ga. Ivana Troštova, rojena Žgur. Pogreb blage gospe bo v četrtek ob pol 17. iz kapelice sv. Frančiška na Žalah k Sv. Križu. — Pokojnim blag spomin, žalujočim svojcem naše iskreno sožalje! VESELI NOVOLETNI PROGRAM DANES TII1 PREDSTAVE: eh 14,30,16*30, 18.30 * Sneg, kakršnega že dolgo ne pomnijo. V noči od 28. do 29. decembra je pjkraji-na okrog Taranta doživela nov močan val mraza. Temperatura je padla na 7 do 8 stopinj pod ničlo, obenem pa je padla debela plast snega. V Tarantu samem je obležal 5 cm visok sneg, ki je ponekod zmrznil. V nekaterih predelih pokrajine pa je src-g presegel 30 cm. To je za južno Itabjo vsekakor redek pojav, saj je okrog Taranta padel sneg v zadnjih 50 letih samo petnajstkrat. Iz Napulja poročajo, da je v ponedeljek zjutraj pokrila Vezuv debela plast snega Temperatura v mestu in okolici se je močno znižala. — Prav tako jc v Lacijski pokrajini vrh Rocca di Papa dobil belo kapo, temperatura pa je padla na 7.7 pod ničlo. * Smrtna ne reča Hočevarja. Na ribniški železniški postaji se je na Silvestrovo zjutraj zgodila smrtna nesreča. Ko je nekaj minut pred pol 5 odpeljal vlak s kočevskimi Izseljenci, se je hotel v zadnjem trenutku z njim odpeljati tudi gostilničar Avgust Verderber. Na zmrznjenih tleh pa mu je spodrsnilo da je padel pod kolesa, ki so mu odrezala obe nogi. Vlak je vlekel nesrečnega Verderberia še nekaj metrov po progi in mu prizadejal še hude notranje in zunanje poškodbe, tako da jim je kmalu podlegel. Pokojni Verderber je bil z družino namenjen v Nemčijo. * Davčne karte. V smislu čl. 95 zakona o neposrednih davkih ter dodatnih izpre-membah si morajo vsi poslodajalci, ki zaposlujejo hišno služabništvo, nabaviti davčne karte za leto 1942-XX. Davčne karte je nabaviti v roku od 2. do 31. januarja 1942-XX. Poslodavec, ki davčne karte vobče ne nabavi ali je ne nabavi pravočasno, plača kot kazen petkratno vrednost davčne karte. V izog-ib kazenskim posledicam se vabijo vsi poslodajalci. da davčne karte pravočasno nabavijo pri davčni upravi za mesto v Ljubljani, Vodnikov trg 5/n. soba 14. Karta z vsemi sporednimi davščinami stane 30 lir 50 cent. * Vsi delodajalci, ki plačujejo uslužben-ski davek v davčnih znamkah, morajo v teku januarja 1942-XX pristojni davčni upravi predložiti v pregled knjižice usluž-benskefra davka za leto 1941. če knjižic ne prf>dložs, se bo proti niim postopalo po čl. 133 odn. v primeru utaibe po čl. 142 zakona o neposrednih davkih. Srečno in veselo 1942. leto želita vsem svojim cenjenim odjemalcem in se še nadalje toplo priporočata brata LGGAR, urarja LJUBLJANA, Pred Škofijo 15 Telefon 44-32 * Društvo slepih v LJubljani, Gradišče št. 7., si šteie v svojo največjo dolžnost in čast. da se ob koncu 1. 1941. v imenu vseh si enih članov najtonleje zahvali vsem dobrotnikom. ki so s svojimi velikodušnimi darovi laišali veliko bedo slepih. Prosimo vse dobrotnike, da nam blagovolijo ostati naklonjeni tudi v bodoče in lajšati neizmerno bedo najbednejšim — slepim. Odbor. * Važno za pisarne in privatnike. Lep bslpžni koledar za lete 1942 se dobi v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, šelen-burgova ulica 3. Cena 6 lir. (—) * Gospodinje! Novo leto je tu. Preskrbl-te se pravočasno z Gospodinjskim koledarjem. Koledar obsega razen koledarja in raznih vpisnih tiskovin tudi 233. za sedanji čas prirejenih kuhinjskih receptov. Cena je 20 lir Dobi se v kniigarni Tiskovne zadruee v Ljubljani šelenburgova 3 (—). * Zaiečar. Mariji Hani in Duli želijo srečno novo leto — staril. (—) * Rfuzeji »n galerije »pet odprti. Ker so iz občinstva ponovno prihajale želje v tem smislu, je ministrstvo narodne vzgoje odredilo, da se muzeji in galerije spet odpro. • Strojepisni tečaji — novi — dnevni in večerni prično dne 5. januarja. Moderna in največja strojepisnica s 60 pisalnimi stroji. Pouk po desetprstnem sistemu. Informacije in prospekte daje dnevno: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15 Telefon 43-82. (—) fZ LJUBLJANE u— Davčna uprava za mesto v Ljubljani razglaša, da je treba v roku od 2. do 31. januarja 1942-XX vložiti: a) prijave za odmero pridobnine, posebnega davčnega dodatka po čl. 59/11 in davka na samce; b) prijave splošnega in skupnega davka na poslovni promet, luksuznega davka in do-klade za Narodni sanitetni fond za davčno leto 1942-XX: c) prijave za odmero rent-nine za davčno leto 1942-XX. Podrobnejša navodila so razvidna na uradni deski davčne uprave za mesto in Mestnega načelstva v Ljubljani Po novem letu ordinira zopet redno ZOBOZDRAVNIK ŠPECIIALIST UTTBLJANA, Karlovška cesta št. 20 Tramvajska postaja Tel. 34-24 Rontgen Obsevanja u_ Novoletni spored v »Veselem tentr.k-si morate prav gotovo ogledati tudi Vi. Nasmejali se boste do solz! Na sporedu: vesele enodejanke. kupleti. akrobatika, ilustrirani dovtipi itd. Sodeluje celoten ansambel, kot gost pa nastopa v našem novo'etnem programu tudi g. Ljuhiša Jovanovič. bivši nrvak beograjske in zaerebške drame Predprodaja vstoonic od 10 ure dalje neprekinjeno do večera. Predstave ob 14.30 16 30 in 18.30. Preskrbite si pravočasne vstopnice! toči r8stavra£ter Ludvika, lesnega trgovca Kočevje—Trebnje. Pravilno bi se moralo glasiti Bastif Ludovik, kar s tem popravljamo. t— K poročilu o bcžičn!ci dopolnjujemo še, da je bilo ob tej priliki obdarovanih BgasBggsras masam SREČNO NOVO LETO ŽELI SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM MEHANIČNA PREDILNICA — FUŽINE 214 siromašnih otrok in mater, izmed katerih je obdarovala 20 Fašistična Stranka, ostale pa občina s prostovoljnimi prispevki občanov Božičnlci »o prisostvovali polec domačega župana še komisar g Ivo Ban, komandant Trebnjega g. Consolo Borgio. tajnik Stranke g. Matelich. predstavnik« uradov m mnogo občinstva. Pozdravni nagovor je izpregovoril komisar g. Ban Ivo. medtem ko je v imenu Siranke govoril tajnik g. Matelich. V prisrčnih besedah se ie v imenu obdarovanih zahvalil šolski upravitelj g. Pipa. Veliko pozornost med navzočimi in še več hvaležnosti med obdar^-vanimi pa je vzbudila plemenita gesta Komandanta g Consola Borgia. ki ie med naše revne malčke osebno razdelil ve^jl znesek kot svoj prispevek za božičnico ? primernim zneskom se ie siromašnih snom-nll tudi komisar e Ban in pa mala koma.1 8-letna Marcella Strlna. hčerka komandan-tovega namestnika, ki ie svojim siromašnim tovarišlcam razdelila vse svoje Dri-hranke Veliko ie bilo veselje med ml"dinr ki je skupno 7 odraslimi pr> oh^arnvaniu zanela pri jaslicah »Sveta noč b'ažena noč«. I2 Seznam prodajalcev »Jutra« v Zagrebu* Balogh Aleksander kiosk kod »B-irze«: Baloh Petar Pejačevičev trg: Dat t Ion io-sip. Meduličeva 1; Bakovič Zdenka. Nikoli deva 9; Dračič Stefaniia. Zrin evac .'i: »Gundulič« knjiž. Marovska 36: Horvat Radoslav, Zrinjevac 13: Holeš^k 0*ga Preradovlčeva l: Hrženiak Terezija R-iai-čeva 20: Jovanovič Lavira. Pctrinjska 2: Jucha Marija. Hotel »Espla->ad«, Juiiev Vasilije. Gradski podrum: Kolodvoi-=ka prod., kolodvor: Katavič Amali a. Pr?ra-dovicev trg 4: Kunetz Marija. Praška 10. Predojevič Milka. Starčevi če v trg — paviljon: Samec Valentina Kavana C ir^o«: Susič Anica. Masarvkova 1: Simič M ka Ilica 31: Spitau Valerija nežmanov pio-laz 1; Strmot'6 Jčakov. Zriniski tr0: Jelen Fran jo. Jelačičev tre — Kiosk: Božič, kiosk pred kavarno * Dubrovnik« Seznam prodajalcev »Jutra« v pokrajini Ban'a Luka: Hadihafisbegovic Ahrid; šerbič Mehmadalija, Primorac Marko; Brčko: Hrnich Millvoj. knjiž.; Karlovac: Pišmaht Rudolf; Križevci: J. M. Hitrec, F. Neugebauer; Osijek- Kihler Otto, zastopnik; Sarajevo: Asim šabanovic, zasto-.jnik; SI Požega: S. Glivetič; Tuzla: G. Kame-njaševič, knjlžara, Varaždin: Nemec Nada. Razen že omenjenih krajev sc prodaja - Jutro« še v naslednjih mestih Nezavisne države Hrvatske. Bijcljina: Lech ier Stje-pan; Bjelovar: Moharic Ante; Brod na Savi: Barbič Danko, Kovačevič ud. arija; Daruvar: Stransky Eman, Kovačevič Stanislav; D akovo: Draže.-.ovič I.; Dubrovnik: »Jadran«; Gareš:iica: Rijetkovič Gjurgjica; Jajce: Wolf J.; Koprivnica: 3e-njan V.; Mostar: Beh A.; Našic©: He-hak i Stenger; Nova Gradiška: Valemiak Anica; Petrin ja: Ljubešič Adela; S en j: bezjak Franjo; Sisak: VVcins Konrad; Vinkovci: Mati evac Ivan; Vukovar: Gju-kič Katica; Virovitica: Semelič Gizeia; Zemun: Paulay Ružica. ^ TRGOVINA »ZIMA« SV. PETRA CESTA 17 f/OJAt. TELEFON 20-45 SiASJfflSKS? CpSsati iz Kečevfa la LjaKpisa 56. seznam nemikiii optantov obsega naslednjih 227 oseb (v oklepajih starost in rojstni kraj): LJUBLJANA Ljubljan": Sknbec BUiard (59, Wbssen, Bdith roj. Loy (49, Kočevje), ot:i stanujosa v Wisselu, Edlt (18). — De v. Marija v P<»-lju Zaiog): Aleizen Jožef (47, Celje), Marija roj. Ojsterschek (40), Sv. Lovrenc), Kristina (13), Jožef (12). OBČINA KOČEVJE OKOLICA Mlaka« Konig Rihard (47), Kristina roj. Kancky (41), Rihard (17), Jera (10); Kostner Franc (21). St"ra cerkev: Kresse Jožef (30, Konca vas). Zofija roj. Rfitleh <31), Val ter (9), Ingrid (6 mes.): Verderber Alojzij (35). Marija roj. Verderber (30), Helena 112). Berta (10), Manfred (4). — Ko bi ar Ji: Kappelarl por. Ribitsch Marija (30. Slovenska vas). Valter (6); Spreitzer Janez (33, Goienja vas), Elza roj. Schmuck (29). — S loven-sk" vas: Handler Matija (23). — Dolga v s: Sclieschareg May (41); Mlchelltsch Prane (23). — Livold. Lackner Jožef (31, Kočevje). — Breg: Kautscliitsch Karel (37, Livljak), Marija roj. Ostermann (37), Viljem (14). OBČINA CRMOSNJICE Podstenic" : Kowatschitsch Jurij (81, Frata), Marija roj. Grill (74). — Breije: TSchupik Janez (70) KandUa)- — Srednji vas: Raucb Franc (31, Adellce), Kristina roj. Spreitzer (24); Jerman Jožef (19) Ivana (11). — Lepi potok: Kukez PTanc (42, Srednja vas). — C r ra o S n J ic e : Ktfnig Bogomir Herman (18, Dobra gora), bivajoč V Oberamergau. — V i m o 1: Matzelle Ferdinand (25); Brinskelle Henrik (21). OBČINA SMIHEL • STOPICE 2 a b J a va s:; Stangel Anton (38, Ootna vas), Marija roj GlUia (22). O to (4). — R»-doba: Zajec Leopold (33), Elizabete roj. Schauer (25), Amalija (5), Marija (2); EaJec Karel (40, Sutna), Marija roj. Schauer (35). Marta (15), Karla (14), MUan (11), Jožef (9). Peter (6). Marija (8 mes.). OBČINA AJDOVEC B o r S t: Ferenčak Edvard (32, Hamborn), Edvard (5), Marija (3), Slavka (1), FrancifiK* (34). OBČINA DOBRNICI 2 • i o r 1 e •: Ferenčak Priderlk (38. Bom). Karel (40, Nemčija). Angel« roj. Zaletel (M), Angela (4), Karel (2). OBČINA STARI LOG Polom: Kdllner Marija (50). Karlo i£0). Pag le d: Wittine Ema (21, Koievje). OBČINA FARA Banja Lok«: Cik Anton (64); Hodnik Matija (65, Srednji potok), Marija roj. J, Ema rgj. Poreber (29, Stari tabor), Franc (8), Anton (6), Ana (4), Zofija (3). KOČEVJE MESTO Kočevje: Hutter Jožef (39), Antonija roj. Koler (36), Melanlja (3); Gia-dnik Ana (43. Ljubljana); Stalzer Edvard (22), Ana roj. Strelego (53, Pulj); Klobutschar Artur (49. Ma kreiia gora), bivajoč v Trbovljah, Ana roj, Rledler (46). SilvlJ (15); S^hotcr Janez (44, Rečica), Neža roj. Kopatsch (50; Jatvorek Teodor (61), Ana roj. Slegmund (58), Arena (32); Hedl por, Marek Ana (67, Dunaj); Schauer Friderik (45, Bell kamen), Jožefa roj. Verderber (41), Friderika (16), Arnold (20), bivajoči v Mariboru; Rom Rihard (46), Hilde garda roj. Marek (40), Valter (16), Ingeoors (13). Arnold (8); Schadinger Leo (49. Ainodti; Tousern Marija (78. LJubljana), Fritz Marija (00, Zajčje polje); R*nkel Jožef (23); Kikel Janez (84, Stari Log), Magdalena roj. Rat-tschkl (84); Zwar por. Kr»lJ Alojzija (59. Loški potok); H~ndler Jožef (27). Jelen J* vas: Weber Franc (32. Nove Ložlne), Jožefa roj. Wauter (31), Danica (1). Mataovnlk: Herb"t Jullana (30. Topla gora;): Epplch por Verderber Jožefa (84, Kleč), Ernest (31); Stine Janez (71, Gorenja vas), Ana roj. KOnlg (35); Konlg Leopoidlna (19. St. Log); J»rc Alojzij (21); Lessar Alojzij (63). Helena roj. K8nlg (56); Posnitsch Peter (46. Oelje), Jožefa roj. 8tunn (43), Peter (1), Ro-lan da (3); Dttrfeld Jožef (55), Marija roj. Modltz (47). Olga (13); osvald Karel (17, Sp. Ložlne); Eppich Anton (35), Franc (37), Aloj-zlj (22); Elseosopf Amalija (82, CmomelJ), Jožef (44, St. log). Ivana roj. Ramschak (42. Nemčija), Ingrid (10), Adelhajd (9); Fl^ck Jožef (88, Tr-novec); Pink Ana (29. Bell kamen); Hudolin Ludovik (42, Rog). Jožefa roj. Stampfei (30). Edel-traud (3). Ana (26). Franc (29); Jonke Ana Marija 28. Dalmacija). Hllda (25. DrnlS). Jožef (63), E3a roj. Bchllndra (00), Erna (14): Kroof Jožef (75. Salka vaa), Antonija roj Zechner (75); Flack por Kcutner Pavla (48. 2eljne). Helena (12;; Sturm por. Kump Hermlna (55. Dunaj); Lessar SngaUtert (28); Mala« Anten (30, K&rlahUtte), Adelhajd roj. Zwickie (27), Edvard (7); Michittcli Alojzij (26), Eizabeta roj. Jukiltsch (60); Mch Jožef (42), Pavla roj. Kofler (39). Frida (18), Viktor (15). Jožef (13), Robert (10); Stimplel žtefaiilja (36), Rozl (11); Schustcritscll Jcžef (77), Elizabeta roj. Verderber (70); Stim-plti Janez (49), Olga '35); Les^ir por. Schmuck Heleiia (o4), Alojzij (15), Marija (9), Veraer (7); 7'ramposcb Matija (45), Marija roj. Schosterltsch (44) Valter (16), Matija (15), Herbert (10). Marija (6), Helmut (4); VcrtJerber Rudolf (57). Jo-žtfa roj. Eisenzopi (57); Kostner por. Verderber Marija (62) ZwickleZ Gebhard (64, Hardi, Antonija roj. Miekuftch (61, Idrija); Klcmm Pa»-la (82, Ounaj). E;izabeta roj. Krater (58, Ljubljana); Vtrtlerber Friderik (33); j*kUtsch Janez (34). Jožela roj. Epp:ch (38), Herbert (7); Mi-chitsch Jc-žef (33. Gorenja vas); Mlchltsch por. Hudolin Helena (70, Novi kote Zekoll Jožef (72. Mlaka). Marija roj. Jakllt^ch (72); Veraerber Matija 04. Dolga vas). Občina Stari trg: Stari trg: Hutter Joief (32. Slirilj). Občina Koprivnik:: Rajhenav: Stai->.er Adolf (22). Občina Koč. Reka: Novi .az!: Tramposch iienrlk (45), Kočevska Reka: VVittine Ana (15). Občina C r n o in e: 1 j . Maverien: Kocjan por. Roschitech Ana (71 Butoraj). Občin" M o z e 1 J : Kaijl potok: Verderber Janez (72) Marija roj Verderber (68). Kuhlarjl: auppe Ar.ton (31. Kot). Občina Dr^g^tuš: Sela. We1ss :>rdl-•i^nd (55, Verdreng). Marija roj Schnstaritscb 141). Občina KočevJe-okoii:ca: Do'ga •as: Mičheiitsch Franc (23). Upnik! oseb novrd^-nlh v tem seznamu, p-ora-jo do 7 janu"ria prijaviti svoje ter.iatve Pobot-nemu ur~.du za dolgove ln terjatve, Ljubljana, Rimski trd. * * * 65 seznam oseb. ki so zaprosile za preselitev v Nemčijo, navaja naslednjih 140 oseb lz LJubljane (v oklepajih starc»t ln rojstni kraj): LJUBLJANA B e z i g r " d 15: tVedcmg Jožef (50. Ebern-dorl). B-r«gova 9: Kuda Alfr (40, Kranj). Cita roj. Kunz (26); Raunacher Raul (61. Gorica), Avgusta roj Rudo (43); Rud:a Adolf 82). ti o z n a 7: Stsvrer por. Remžgar Marija (67, J-r.idec); Krenn por Stejrer Erna (35. Gradec). D e v.. Marija v Polju: Rant Janez (49, Vevče), Ivana roj. Morack (44, KoroAko), Matilda (18). Irena (17), Ivana (21); Turna VI-;Je.r. (40. Wilrttemberg), bivajoč v Nemčiji. Ana roj. Tilbach (44. Spodnji Logatec), Marija (11). Viljem (9), Magdalena (3). — Medvedova 25 in 2:6: Zangel por. Prevalnig Marija (54, Llnz). Prevair.ig Karel (29, Trst), bivajoč v St. Vidu; Urši č Eieonora (32); Ursič Franc (59. Stranje), Ana roj. Ehrer (55, Nemčija). Egoil (12) - Staniče?" 6 1n4: Kiihle por Pe-yer Pavla (62, Amstetten); Hrnčir Ana (41, Knittelfeid), Henrik (20, Dunaj), bivajoč v Nemčiji. — Tovarniška 16: Posinig Jožef (39, Lažko), Angela roj. Pozlnek (34, Sv. Lovrenc). — Žitnikov" 18: Moik por. Pan-gerc Marija (58, Gradec). — Frankopan« s k a 23 ln 21: Morela Marija (65, Kamna gorica); Cerer Friderika (43); Koschier LjudmUa :86. Kanmii); Kcechier por. Kreuzer Marija (71, Kamnik). — Podmilščakova 29: Se-pin Ivan (41), Vita (15), Pavla (43, Leoben), Joief (74, St Jurij), Herbert (18), bivajoč v Ptuju. — L*vričeva 3 Sepin Franc (37). H od vika roj. Novosel (37). Bruno (12), Pavla (5), Neža (1). — Cesta S tlTco: Slovnik Anton (70, Notranje gorice), Frančiška roj. Do-biekar (77, Litija). — Tavčarjeva 5 ln 2: Gaie Karel (40, Logatec); Jurin Franc (47, La-dutschj, N. roj. Zakotnik (42), Olga (17). — Kotnikova 19 in 21: Fulier Štefan (37,' Ba-ja>;: Strauss Rudolf ( M, Otoie), Cecilija roj. K osel (48, Koroško), Rudolf (19). — Aljaževa 35: Fieischer Edvard (32, Brežice). — Le-poavorska 23 in 29: Celinski Adolf (28. Mrava), Maccialera roj. Deschmann (27), Adolf (1); Krar.ner Leopold (46), Leopold (77, Sv. Ana), Rozalija roj. Kotar (72). — Vrtna 3: Matzele Janez (70, Moaelj). Frančiška roj, Novak (70, Zadobrova). — Karlovška is; Lukinaun Herbert (24. Dunaj). — Stari trg 28 ln 4: Druxa por. LinKjtz Ena (C9, Lepa gora); Zupin Ernestina (33, Dunaj). — Medvedova 25: Jersche por Zangel Alojzija (87).— Mestni trg 9, 12 in 19: Klementschitscli Cita (25); Klernentschitsch Maks (63), Marta roj. Cantoni (57); Schiifer Viktor (55), Helena roj. Petein (50, Maribor), Ervin (11). — L o č-nikilrjeva 8: .Tnstin Rafael (51. Novo mesto), Mara roj. S .»uik (33, Knittelfeid), Majda (13). - Prižakof 8: Vouk Franc (52). — Koroščeva 6: \Vieser Julij (43, Ribnica), Daniela roj. Maiovič (43, Novo mesto). — Ilirska 15: Jegel Janez (36, Banat), -Ana roj. Pičman (41, Primskovo); Kuttl Franc (JO). — Slomškova 5: Krcmenšek Ema (35. V*, gatec). — KoleziJsKa 7 in 4: Kramer Jakob (55. Ead Neuhaus). Jožefa roj. Jezcm:* (50, C^lje); Giirtner Viktor (61, Potok), Dora roj. Weinzierl (52, Gradec). — Podlimbar-skega 29: Kiemenčič Tea (53, Idrija). — R o ž n4 dolina XIX: Nahlik Leopold (59, Dunaj), Alojzija roj. Vidic (60). — Branko-va 3: Harsclilag Feliks (40. Dunaj). Jožefa roj. Gliha (35, Trbovlje). — Tjrševa 71: Ebner Rozza (47. Radgona). — Jegličeva J2: šu-šter Jakob (49, Dežno), Marija roj. Kralj f46. čuber), Kristina (15), Bronlslava (8), Amalija (6), Jakob (4); Zupane Marija (18). — Jesen-o v a 6: Zins Julljana (60, ThOT.aschlag). — Križevniška 7: Detter EMsard (24). — Javornikova :17: Ditz Jakob (66, Podste-nlca). — Posavskega 7: Starkel por. Giate Marija (39, Solnograd), Hedvika (29, Ptuj). — H r a n i:l n i š k a 4: Lu«as Oto (44), Jožefa roj. Zbona (42. Gorica), Oto (17), Leo (49). Pavla (48), EmU (45). — Bezenškova 32 ln 19: Majcen Anton (57, Ptuj), Eieonora roj. H611 (54, Sudeti); Schmldt por. Hribar Justina (70, Merkllngen), Emil (28), Jožefa roj. Wiedmer (22, Vltebsk), Helma (36. Curih), Olga (34. Blu-denz). — Cesta v Mestni log: Hutnagel Avgusta (35, Dunaj), Muko (10). — Metelkova 7: Tony Anton t48. Voj-;ko), Mariji, roj. Kalčlč (42. Sv. Marjeta), Henrik (10). - T r-novski pristan 168: Matausch por. 2;iž-kovsky Pavia (75, Arad). — R e s l j e v a 9: Roth Jožefa (70, Kranj). — Poljanska 41: Sekouschek Feidlnand (68, Lind). — Mivka 27: Koman Janez (29. Tirolsko). Albina (35). — Sv. Petra n*sip 71: Vatovac Adolf (56), Katarina roj. Hauer (53), bivajoča v Nemčiji. Adolf (14), bivajoč v Celju. — Gregorčlče-v a 17: Hammerschmidt Ernest (38), Marija roj. Schmutzer (36, Kozarac); Rossberg Helga (13, BanjaJuka). — Gradišče 1: Franzl Henrik (58, Dolsko). Frida roj. Weber (41, LJubljana), Allce (19). bivajoča v Kranju. — LJublJa-n Simunich Elfrida (21. Kandlja). Občina St'ri Log: Novi Log: Fink Jožef (82); R*nkel Albert (15. Črni potok). Upniki navedenih oseb morajo do 10. januarja prijaviti svoje terjatve Pobotnemu uradu a dolgove ln terjatve, Ljubljana, Rimski trg. mrl »Kako naj bi zanamci verjeli, da je bil nekoč čas, ko je biez vsakega ognja z neba in iz zemlje, brez vojne m drugih vidnih uničevalcev ostal ne samo ta ali oni kontinent, temveč ves svet brez prebivalcev? Kdaj smo neki kaj takšnega videli ali si šaU ? Kje so letopis , Iti bi poročali, da so ".-tale hiše prazne, da so bila mesta zapi- -i polja neobdelana in posejana s trupli tci ua je bil ves svet ena sama, strašna puščava?« Tako je pisal slavni italijanski lirik Pe-trarea 1. lo-i8. iz Parme svojemu biatu, ki ga je b-ja kuga kot edinega izmed šest in tridesetih menihov njegovega samostana preskočila in je ostal živ. Evropcem dvajsetega stoletja se z'.i kuga v resnici prilastek neke človeške razvojne stopnje, ki smo jo že premagali. A vendar je minilo komaj dobrih št ri ieset let, od kar je dvema učencema slavnega Robe;ta Kocha, nekemu francoskemu in nekemu japonskemu zdravniku, uspelo, da s.a od-kriia kužno klico kot »jaj^a-sto b t„e iz rodu strupenih' bakterij«. V srednjem veka so se ljudje nagibali pegoste-ma k temu, da so divjanje kužne boiezni ocenjevali s stališča kriv ie in kazni ter so jo skušali ukrout. s tem, tia 30 g a-dili nove cerkve in pru-ejaii množesKena pobožnosti. Danes vemo, da je kuga po svojem izvoru bolezen, ki se loteva n. kih glo^avcev, slasii podgan in m ši, ter cia jo vsakovrsten mrčes, ki se hrani od človeške krvi, prenaša na. čicveka. Dobe, ko so se bclhe zelo razmnožile, so bile v preteklih časih pogosto znamenje, da se biizajo najstrašnejše epidemije. Podobo kužnega obolenja je opisal že frančiškanec Mihael Piaz^a v letu 1347.: »Okuženci čutijo bolečino, ki jim pred.ra vse telo. Potem se pojavi kakor leča velik izpuščaj na roki ah na stegnu, ki ga lju-d.e imenujejo jpiisadni tvor«. Ti tvori okužijo vse telo in se v njem tako razlezejo, da mora bolmk neprestano pijuvaLi kri. To pljuvanje krvi tra^a neprestano tr: dni, ne la. bi mu bilo mogoče o^pomoči, nakar izdihne nesrečnež svoje živije.ije.« Sodoben zdravnik opisuje to bolezen tako, da čuti boinik v okolici srca taiišno vro-č no, da mora od nje kričati. »Ima' občutek, kakor da mu hočejo iztrgati dreb. Potem sledijo bljuvanje, pekoča, trajna vročica, silen glavobol, besni deiiriji, hiti o popuščanje telesnih moči, krči in nepremagljiva žeja. Oč; postanejo rdeče, jezik je kakor pobeljen, a postane pozneje črn. Nato se pojav.jo izpuščaji in tvori, zlasti ob bedrih, ter črne lise kot znaniike smrti.« Prva velika epidemija kuge, ki je ob skala ves tedaj znahi svet, je bila »Jus.inl-anova kuga« 1. 5-12., v petnajstem letu vladanja vzho inorimskega cesarja. Po Gibbo-novrh računih je zahtevala nič manj nego sto milijonov žrtev. Posebno strašno je prizadejala Caiigrad, kjer je diVjaia kakšne štiri mesece. Primeri smrti, ki jih je bdo spočetka kakšnih 500 na dan, so narasli na nič manj nego deset t soe na dan! Za primerjavo naj navedemo, da je kuga leta 1679. zahtevala na Dunaju vsak dan povprečno dve sto smrtnih žrtev. »Sprva je pokopaval vsakdo v redu svoje mrtvece,« poročajo bizantinski letopisoi o kugi 1. 542. .fPotem pa so skušali ljudje mrtvece spraviti na sk.ivaj ali pa nasilno v tuje giobnice in nazadnje je nastala strahovita zmešnjava. Ko so bui vsi grobovi in grobnice prenapolnjeni s trupli, so začeli ljudje pokopavati l^rliče na b ižnj.h polj h, a ko tu li tam ni bilo več prostoia, so v Carigradu s stolpov S.kejskega obzidja sneli strehe, stolpe napolnili s trupli in jih spet pokrili. Duh po razpadanju, ki ga je nosil veter odtod v mesto, je bil strašen in ljudem je bilo od dne do dne težje.« čuden in strašen pridatek velikih kug, zlasti kuge v Italiji 1. 16S0./31., so Lili tako zvani »untori«, i-kužni mazilci«, ljudje, ki so se bavili s tem, da so s tako zvamm »kužnim mazilom« pospeševali ranšu-j.vanje bolezni. Ni jim zadostovalo, da je bolezen tam, kjer se je pojavila, poorala povprečno 50 Jo 70 oJstoLkov prebivalstva, temveč jih je obhajala peklenska radost, ce so mogli s svojimi kužnimi mazili bolezen še boij razšir ti. Med drugim so posebno radi mazali cerkvene klopi, če so takšne zločince prijeli, se jim je godila seveda slaba, lako so v avgustu 1. 1630. v Rimu pokončali dva moža, ki so enega med njima obtež li, da je pripravljal svoja strupeno maz io iz tekočine, ki se je cedila kužnim truplom iz ust, drugega pa, da je s to mažo mazal hiše v neki ulici. Postavili so ju na voziček in sredi tuleče množice odpeljali na kraj zločina. Po poti so ju neprenehoma ščipali z žarečimi kleščami. Na kraju zločina so jima odsekali desno roka na moriščM so jima s kolesom štrli kost za kostjo, nato so ju pustili šest ur viseti še živa na kolesu, končno so ju zalavili, sežgali in njiju pepel stresli v najbližji potok. Nič manj nego untorov se niso ljudje bali »monatov«, ki so prevažali trupla in ki jim je bilo malo mar, če so med mrtveci pograbili tudi kakšnega živega boln ka ter ga vrgli v skupno jamo. Razen tega so vlekli vse, ki niso hoteli plačati odškodnine, nasilno v prenapolnjene lazarete ter jih po poti oplenili. Tudi poštne pošil_ke so veljale načelno za nevarne. Da bi se kuga ne širila s p -semsk mi pošiljkami, so n. pr. ob mejah papeževe države ustavljali poštne sle, jim pobiral; z železnimi kleščam; pisma in jih prekadili. Kuga, ki je n. pr. samo v Aleklemburgu 1. 16^4. znižala število prebivalcev od 313 tisoč na 48.0U0, ni šteciila seveda niti pripadnikov privilegiranih stanov in slovitih osebnosti. Tako je v Carigradu 1. 15S8. v enem samem dnevu umrlo 17 princes, sester sultana Mohameda III., 1. 1576 je kuga pobrala S91etnega si k a rja Tiziana. leta 1605. je Walienste.n obolel za kugo, pa je ozdravel. Martin Luther je 1520. namesto pre 1 kugo pobeglega Melancluona imel predavanja na vvittenberškem vseučilišču. Jemal je celo k,.::ne svojce in prijatelja v svojo hišo, ter jin negoval, ne ua b. se ga f^ S* S5 t*5 tli k bolezen prijela. Pač pa je zavoljo kuge izgubil — pet prešičev. v tistem času so imeli ljudje navado, da so redili prešiče v svojih stanovanjih in kleteh in živali so se tudi prosto sprehajale po mestnih ulicah. ir*u zaslugi neutrudnih znanstvenih raziskav danes točno vemo, od kod se je kuga prav za prav širila po svetu. Njena prvotna domovina oziroma njeni prvotni domovini sta Osrednja Azija in Osrednja Afr.ka. V srelišču Azije se dv ga med Tienšansklm in Altajskirn pogorjem Gorovje mrmo.ic, ki je dobilo svoje ime po neštei.ih glo.av-clh te vrste, ki tam živijo. Lov na mrmo-tice je v Ustih kraj h lahek in ljudje Jih radi jedo. Toda kmalu potem se jim pogosto pokažejo prvi znaki kuge: vročina in črne bule. Kar se tiče drugega središča, od koder se je rada širila bolezen in se še danes v omejeni meri š ri, gre za afriške podgane in miši, ki so doma na ugandski visok planoti, tako zvanem »zamorskem raju«, ki se odlikuje z milim in rodovitnim podnebjem. če domačini tam opazijo, da se je pričelo množestveno umiranje mel podganami, zapustijo na vrat na n s sveja bivališča in se preselijo drugam, da bi ne prišli v dotiko z obolelimi živalmi, o katerih vedo, da prenašajo bolezen tudi med ljud.. Zamisel krvne transfuzije je dosti starej Sa kakor sr> Maurov je od nesrečne ljubezni znorel Da b; ga ozdravil, mu ie Denis vbrzgnil tee-tove krvi (»ki naj b' s svoio blagostio in svežostjo bolnika pomirila«, kakor e izjav,' Denis). Operacijo ie ponovil še enkrat :n Maurovu se je duševno stanje baje v resnici izboljšalo'. Toda po dveh mesecih ie komorn k znova zb'nznel Njegova žena ;e hotela pripraviti Densa do tretje transfuzije. kar ra je ta odklonil, kajti bolnikove stanje je biHo slabo. Naslednjo noč je Mau-rcv umrl im vsi? zn"ki so kaza'i. da ga je zaf^ruiTila njegov« žena. Pregled in preiskavo trur>'a je vsekako prenxy\*eda'a. Č:m pa Deni=>ovi nasipretn k zvedeli za kontomikov^- 9mrt. ot vrvmi i prdto kam^anir) rrr>ti njemu in krvni transfuziji fr^oh. PriVi> ie do srčnih obravnav. Den sa c»J-nike iin zakonce. Ta miftal tiči v osilailem tudi v prastarem običaju krvncg.1 pobratim-sitva. Ko so DeniMi onemogočili nada'inje po-skuse, stvarna metoda transfuzije dolgo ni mogla naprej. Še>'e v 19. lili prrebno razveseljivi — kar je tudi umljivo. Znanost ni vedela tedaj še ničesar o številnih skrivnostih človeške krvi, ni vedela za obstoj krvnih skupin med ljudmi in o drugih stvareh, ki odfočajo o uspehu al; neuspehu. Šele ko smo odkrili te temeljne skrivnosti in lastnosti krvi, je postal prenos krvi metoda, brez katere si moderne medic.ne ne moremo niti več misliti. Treba t>a je bilo tisočletij krivih naziranj. neuspehov in skanja. preden je postala to kar je. ZA SMEH IN KRATEK CAS Lastnik podjetja za taksije šoferju, ki se je vrnil domov: »Kako je bilo mogoče, da ste obroče tako pokvarili?« Vozil sem čez steklenico, gospoi.« »Kaj steklenice niste pre.i oparili?« »Ne, gospod, mož jo je imel v žepu.« * » * »Nu, dragi stričok, ali si dobro spal? Postelja za goste je, na žalost, malo trdn.s »Ni bilo tako hudo, drapa Minka. Oci časa do časa sem malo vstal, da si odpočijem.« Zamenjava Gospod Porenta je odAel po kinematografu v kavarno, da popije črno kavo. Pri sosedni mizici, skoraj v njegovem dosegu, je sedela neverjetno lepa dama, elegantno oblečena, plavolasa, da bi bolj ne uiogia biti, a vendar ne tako, da bi zbujala sum, da je postala plavolasa čez no Gospod Porenta se Je zadržano odKaš-ljal, odprl je cigaretnico, odprl In z*pri oči ter skušal tudi na drugačne načine ln krčevito napravljati vtis. Vse zaman. *iamo enkrat je dama pogledala na njegovo stran, a le zato, da je pogledala skozenj, kakor da je mož iz stekla. Porente se je lotevalo pravkar tisto uulo-čeno svetobolno razpoloženje, iz katerega so zgrajeni puščavniki in samotarji, ko je pričela njegova lepa soseda z naraščajočo nervoznostio stikati po svoji ročni torbici Položila je" škatlico za puder, črtalnui za ustnice in sedemnajst drugih mičnih stvari na mizo, obračala ;e torbico kakor nogavico in je delala obraz kakor oče. k. ;e zaklal tele., pa se mu izgubljeni sin vse eno ni vrnil. »Milostiva gotovo kaj išče?« je vprašal Porenta dul-.cvito in s stričevsko stvamm glasom kakšnega otroškega zdravnika. »Ah, strašno je,« je dejala dama m !d frčijo skozi zrak. pisani papirni - cilindri m ponarejeni nosovi n hajo na glavah in obrazih k: pogostoma ne morejo zbujati posebnega zaupanja. Gorje nevedni turi. tki. .ki bi mašila v te vrvenje: v trenutku bi ;i strgali obleko s tolefa Me'čanske Newvorčanke se izogbliejo £>:1\ estrskega Broadvava obiščejo g3 kvečjemu v mo?ki družbi m v zatemnjenem avtomobilu, da bi si privoščile pogled na ta divji pr zor. da bi občutile .vilo trušča, ki ga uho nemore več prenašati. Peklenski hrup v Sil vest rovi noči je enake star kakor velemesto Nevv York. še iz bolj »izobraženih« biedermeierskih časov si je »hranil komično. grško-angie>.:.ko ime: »calli-thumping«. kar bi po naše prevedli »lepo b< bnenje« ali »lepi brusč«. V prvih letih po svetovni vojni, to je v pivih letih prchibicije, je bilo broad\vaysko Silvestrov« nemara še glasnejše kakor prej, še bolj divje, kajti ljudje so tedaj na debelo kupovali prepovedano žganje in se ž n:im opijali. V zadnjih letih pa je postala prireditev dosti tišja, stari Ne\vyorčani so že govorili •-> »dekadenci« To pa je šilo že bolj na r«čun civilizatorn&ga vpliva ichničn h novot: radio je prinašal »caiMi-thumping« ljudem z Broadvava naravnost v hiše. kjer so ga lahko mirneje uživali. Letos, pod vtisom vojne in porazov na DaMnern Vzhodu. bo newyorško Silvestrovo gotovo še za nekoliko stopinj bolj udržano.... \ N H K D O T A Ko Se ni b'lo železnice, je potoval neki ruski veliki knez z majhnim spremstvom skozi nemške deže'e. Nekje je imel smolo, da se je zlomila ena izmed oad njegove kočije. Vaški kovač jo je popravil Ko J- končal, je vprašal neki tamkajšnji veleposestnik moža, ko!:ko bo računal za svoje delo. »Tolar«, je odgovoril vrii mož. »Ne bodi neumen,« je dejal posestnk, »veliki knez je zahteval specificir m račun. Napravi ga takole:« pri teh besedah je sode! k mizi, vzel list papirja in pero ter začel misati: »Zlezel pod voz in os odvili 2 tolarja, zlezel izpod voza 1 tolar, os skupaj zvarSJ 5 tolarje\r, zlezel pod voz in os privii 2 tolarja, zlezel izpod voza 1 tolar. Summa sinoma rum 11 tolarjev.« »Imaš ženo in otroke velikega kneza pa ne vidimo nikoli več,« je zaključil posestnik svoj račun. Kovač je izročil račun nekemu gospodu iz spremstva. Veliki knez je plačal, ne d« bi zinil besedo in je odpotoval. VSAK DAN ENA »Halo, halo! Ali mi lahko poveste, kje cm?« »Seveda! V balonu!« , »še dva in trideset minut, potem bo pa moral on meni delati senoo!« B Sabatini: 3l E o m a a XIII IVONINA ROKA Nismo se dolgo obotavljali na bojišču: ostali smo le toliko, da je gospodična obvezala Michelotu rano. Ta čas, ko je opravljala svoj posel, nama ie pogumni oproda poročal, kako je bilo. Spopadel se je bil z dvema lopovoma, z vsakim posebej; prvemu, ki ga je bil ranil, je razčesnil glavo, drugi pa je s pištolo ustrelil po njem. ne da bi ga zadel, in nato zbežal proti cesti; Michelot je pomislil, da morebiti jaz potrebujem njegove pomoči, in ga ni dalje zasledoval. »Tako, vrli Michelot. stvar je v redu,« je rekla gospodična. »Storila sem, kar sem mogla. Zdaj pa pojdimo, gospod de Luynes.« Vsak čas je moralo biti sedem in noč ie bila blizu. Mesec ie že kazal svoi široki obraz nad vrhovi dreves okrog Chamborda in črtal po mirni gladini reke svoi srebrni trak. Vzlic večerni tišini so postaiali udarci markizovih veslačev od trenutka do trenutka nerazločneiši. čolna samega pa prosto oko vobče ni več mo?1o slediti. Ko sem se obrnil, mi ie pogled obstal na ubitem uslužniku. Togo je ležal vznak, steklene oči so mu strmele v nebo, obraz ie bil ves krvav; kar strah ga ie bilo pogledati. Tudi srospodična ga ie pogledala in se zgrozila. »Poidiva.« je ponovila s slabotnim glasom. Njen gia? je bil poln strahu in hkratu spoštovanja. Položila mi ie roko na komolec in ta proseči dotik me ie ganil. V svojo radost in presenečenie smo našli St. Au-banovo kočijo tam. kjer smo jo bili pustili: dva neodsedlana konja sta bila z dolgima povodcema privezana k vozu. Očitno sta se bila kočijaž in ubegh lopov polastila ostalih živali ter z njimi ušla. Ko smo se odpeljali, je Michelot držal za vaiete, mene na je bila gospodična preprosila da sem prisedel k nji; necsedlana konja sta privezana peketala za nami kot dobrodošel voini plen. »Gospod de Luynes,« je tiho rekla moja spremljevalka. »bojim se. da sem bila zelo krivična proti vam. Res ne vem. kako naj se vam zahvalim in s čim naj prikrijem svoje osramočenie radi tega. kar sem vam rekla danes v gradu.« »Tiste besede so pozabljene, gospodična.« Pomislil sem na plačilo, ki sem ga bil že dobil. Saj sem io bil videl zaupno s"lonečo na mojih prsih, io držal okrog nasu in io branil z mečem v roki. Moi Bog! Vredno je bilo živeti, da sem to učakal. Se umreti se ne bi bil obotavljal za takšno ceno. »Z vsem. kar sem vam grdega zabrusila ko ste me svarili pred nevarnostlo,« ie nadaljevala, »sem zaslužila, da bi me bili prepustili usodi. In kako sem ravnala z vami že vse od vaSega pri- hoda v Blois!« * Takisto ste ravnali z menoj, gospodična, kakor se spodobi človeku, ki ga imate v maihnih čislih. človeku, ki ne zasluži, da bi se kesali zaradi njega ..« »Čudno pomžni ste nocoj, gospod To ie pri vas nekai nenavadnega, in če prej nikoli, nocoj moram reči. da si delate krivico. Niste mi še rekli, da mi odpuščate « »N:česar vam nimam odoustiti.« »Joimene' Tm^te .. res imate ...« »Nu.« sem rekel in spet ubral svo^o običajno š?li;vo struno, »če ie tako. vam odouščam.« Potem sva nekaj časa molče nadaljevala pot; srce mi je poskakovalo od veselja, ko sem se čutil tako blizu nje in mi je izkazovala tolikšno naklonjenost, a razum je prilival v mojo radost grenkobo zle, čeprav nedoločne slutnje. »Hraber mož ste, gospod de Luynes,« je zdaj za-mrmrala, »in slišala sem, da so hrabri možje tudi plemeniti in odkritosrčni.« »Ko bi bil ti3ti. kdor vas je tako učil, poznal Oa-stona ge Luynesa, bi vam bil povedal, da utegne imeti tudi zavržen človek čednost poguma kot nadomestilo in da se zna tudi lažnivec krotko in nedolžno vesti.« »Vidite, spet tista ponižnost, ki se vam prav toliko prilega, kakor bi se vam prilegala obleka »no iega očet« Ne. gospod. Verjela bom prvem« pouku in ostala §e nanrrj gluha za va?o mzla^o * Snet je nagajivo pomolčala. Nato je rekla: »Spomnila sem se, gospod, Kako je bilo takrat v kočiji. Vi ste rekli, da ste ubili človeka, in ko sem vas vprašala, zakaj, ste mi odgovorili, da zato, ker bi bil drugače on vas ubil. Ali je bilo res tako?« »Seveda, gospodična. Dvobojevala sva se in ▼ dvoboju je navada, da skušata nasprotnika ubiti drugega.« »A zakaj je pršlo do dvoboja?« je nekam prevzetno vprašala. »Bojm se, gospodična, da vam na to vprašanje ne morem odgovoriti,« sem rekel, spomnivši se pravih vzrokov dvoboja in tega, kako majhne važnosti je bil konec koncev prepir Evgena de Canaplesa z Andrejem, v primeri s tem, kar se je bilo ugodilo pozneje. »Ste bili mar vi tisti, ki ste iskali prepira?« »V nekem ozira da, gospodična.« »V nekem ozira!« je ponovila. In, kakor imajo ženske navado, je vztrajala: »Ali mi nočete povedati, kakšen je bil vaš delei pri vsej stvari?« »Evo, gospodična,« sem v obupu odvrnil. »Povedati vam hočem,, kolikor morem. Vaš brat je imel razloge, da se je upiral načrtu, ki so ga bile mogočne osebnosti v Parizu zasnovale okrog nekega golobradega mladeniča. Ker sam ni imel glasu ▼ zborovanju, da bi se bil upal začeti boj proti mo-gočnikom, ki bi ga bili zmleli, je vaš brat skušal doseči svoj namen s tem, da je poslal mladeniču is* ziv. Dečko je bil pogumen in je privolil v to, da ae udari z gospodom de Canaplesom, Id bi ga bil gotovo umoril — to je edini primerni izraz, gospodična — da nisem jaz posegel vmes.« e£iu$Ciana čestita ŽELEZNIŠKO - CARINSKI, ŠPEDICIJSKI IN TRANSPORTNI ZAVOD ZA INDUSTRIJO IN TRGOVINO T R A N S P P JOSiP L ŠILIH ZASTOPSTVA IN KORESPONDENTI V VSEH INDUSTRIJSKIH IN TRGOVSKIH CENTRIH V TU- IN INOZEMSTVU IZVOZ Brzojav. naslov: Slovenla transport. Telef. 27-18, 37-18, car. pisarna 37-19, stanov. 24-19 ŠPEDICIJA — MEDNARODNI TRANSPORTI - TRANSPORTNA ORGANIZACIJA ZA BLAGOVNI PROMET LJUBLJANA - MIKLOŠIČEVA CESTA UVOZ Veselo In srečno novo leto 1942 želi vsem cenjenim odjemalcem in prijateljem Filip Bizjak krznarstvo LJUBLJANA Kongresni trg 8 LJ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ni t □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ SREČNO NOVO LETO želi vsem cenjenim odjemalcem » trgovina z barvami in lak! LJUBLJANA Stari trg 17 mjui a [□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□a !)□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□C H a R B □ 0 □ □ □ □ □ □ □ □ □ Srečno ln veselo novo leto želi ZANOSKAR LUDVIK LJUBLJANA Bleivveisova c. 15-1 □oaaaDaaooaauuuuuuuuuuuuLX3aoo D □ P FRIC HRIBERNIK u kovinostiskarstvo Ljubljana Celovška c. 50 — Tel. 46-21 CIRIL HABICHT splošno mizarstvo in izdelovanje stopnic Triglavska cesta 6 u □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ 9 n □ □ □ □ □ □ □ □ □ Srečno in veselo novo leto želita Franc In Helena Rode mesarija DEV. MARIJA V POLJU LJUBLJANA Šolski drevored □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ R □□□□□□□□□□□□□i □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□t Špedicija, javna skladišča In carinsko posredništvo SREČNO NOVO LETO 2ELI TVRDKA LJUBLJANA □ □maamiBooDaijootiiijHaoooo □□□□□□□UaLlLUJL^^ □ □ Srečno novo leto želita □ JOSKO ln METKA HUBAD □ gostilna — Pred škofijo □UUUULJULOULimuULLJmLlJI.il .H H I I a Bi 3DaaaaixiLOJuuLiijui.juL.il HJUUI m b bjuul □ Srečno in veselo novo leto želi vsem O odjemalcem in se jim tudi v bodoče §n priporoča za naklonjenost JOSIP TABOR g trgovina z igračami in narodnimi □ spominčki g LJUBLJANA Kongresni trg 3 ijbcEDaaaumn.iuuuumuLancirjnuf rmniniiiiimiinmimii jaDaaaaaaanaaaDaaaaaoaaaoaaant GOSTILNA »DUBROVNIK« Samaluk Marko LJUBLJANA Kolodvorska 26 jnmaaoaoDaaaanaaioaacaamacic ena um iijui.il imuuuuuuupuuuuaa NaJnovejSi moderni filagerji za ples in petje stalno na plo&čab Elektroton — Brunswick Polydor Centra Decca Fonit edino pri Srečno novo leto želi Carinsko posredništvo MAKS MARKELJ □ g LJUBLJANA Telefon 33-15 g jauamajauuaaaaaaaaLJGaDGUGrrff » Oglasi v »Jiatns« imajo vežas uspeh! VR isslita 3 Veselo in srečno novo leto želi 3 parna pekarna in slaščičarna kette vincenc VRHNIKA laaaaaaaummi.HJuuuuuumuuui h h nn n n n n b kjmaaaaaDDDauuuuuLJLiLJUii □ □ ~ VESELO IN SREČNO NOVO LETO □ želi vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem ln znancem n d Obilo sreče v novem letu 1942 želi Battelino Angelo pooblaščeni stavbenik In sadno zapriseženi Izvedenec LJUBLJANA VH Aljaževa nI. št. 35 — Telefon 33-39 □ a a a □ a a a d a a □ a □ a □ □ □ □ a a □ SREČNO NOVO LETO ZELI ALEŠ FRANC KLJUČAVNIČARSTVO JEŽICA 12 □ □ a □ S □ a p P □ N P H a □ P N a B ___ a maanrnnrii h i h iuuuui mnmm irTTTTDDoaoamrru a h oululiuuuui h h hjl i n p j [ j a. no Veselo in srečno novo leto želi MAVRI miitael trgovina z mešanim blagom VRHNIKA LAVERCA P IVAN OGRIN VINSKA VELETRGOVINA R I LJUBLJANI Veselo in srečno novo leto želi FOTO »MAVRI« VRHNIKA 1 □ □ □ □ □ □ ooaaco a n □ □ □aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaanc a a a a a a u a a Srečno novo leto želi tvrdka Jože Mihelic splošno kleparstvo LJUBLJANA, Kavškova 18, tel. 49-69 □ □ □ n jut na nnnm h ii a juij Srečno in veselo novo leto 1942 želi vsem svojim cenjenim odjemalcem ter se jim priporoča tvrdka FR. LUKIC LJUBLJANA Stritarjeva nlica jaaaaaanmni n h h ji, ojuujlulju h b b ■ h b x51 b h ii u jlu b h n h.ji luunrnmnmoaa cjaaarnni ,a nmmmmD emu ijxe> m nnmm amnuD a □ □ a Srečno ln uspeha polno noro leto Celi vsem cenjenim odjemalcem tvrdka □ □ □ □ a □aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaann Tanko Etna trgovina z domačim ln Južnim sadjem, zelenjavo ln deželnimi pridelki na debelo Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim odjemalcem S&lsšna trgovska družba LJUBLJANA, Tyrševa cesta 33 □lih n b b ii icDaaaaaaaaaaaaoaaanaa a a □ □ □ a _ a a a a a a a a a a n P a a a □ a a D H □ □ □ □ D 0 □ □ a □aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaai a u a Srečno novo leto želi a □ ZIDAR ALOJZ □ a kovaški in podkovski mojster O g □ LJUBLJANA Jegličeva ulica 15 □ □ JoaanaaoaaaaaaaaaaaaaaaocnanS n»»» M ««»»»» n m »» .......i n m 111»» nnnnnnarru h n t n 11 n m □ a a a Pisarna ln skladlžče: LJUBLJANA — Kapiteljska ulica S Telefon 23-48 Veselo in srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem J os. Jemejšlč rss!. trgovina z mešanim blagom VRHNIKA :nc H □ □ □ □ □ □ n IDOL SREČNO IN VESELO NOVO LETO vsem svojim cenjenim gostom želi MATE KOHAIČ VRHNIKA poleg starega kolodvora SREČNO NOVO LETO 2ELI „MIKRO" — Ljubljana, Stari trg št. 17 Izdelovanje pralnega praška „PERESAM" ,,PRALIN" in čistilnega praška „MIKRO" □annnnnm II B B ii H nrr-inrrinnnrir-innnnnnr-it tt ir tf-innnnnn HOTEL „BELLEVUE" odpre v kratkem svojo restavracijo, želijo se PENSION GOSTI Cenjenim prijateljem in gostom se priporočava in želiva srečno, novo leto 1942. P. in K. ŠTERK INSERJRAJ V „ JUTRU" SREČNO IN VESELO NOVO LETO želi vsem cenjenim gostom in se še v nadalje priporoča gostilna „PRI LOVCU" Drago in Mlci Murovec VRHNIKA a a □ □ □ n a □ □ □ n a □ □ a a a □ a a a a a a a a a a a □ □ a □ a a a FRANC PIRC strojno sodarstvo LJUBLJANA Telefon 28-26 ieU vsem svojim cenjenim odjemalcem srečno in zdravo novo teto ! a a □ TRGOVINA Z JUŽNIM IN DOMAČIM SADJEM ter ZELENJAVO NA DEBELO IVAN PIELICK 2ELI VSEM SVOJIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO ! □UUUUUUUUUUUULJ ' E n n M n M II" IIII n II * innnannaaaanoai r^Trrmnt^TTTTTnnnnnnn JOSIP STUPICA Slomškova ulica 6 LJUBLJANA Avtoguma: PIRELLI Zastopstvo avtomobilov: LANCIA AVTOLICARSTVO AVTOGARA2A AVTOTAPETNISTVO •jnmnrTTTTTTirini mhem lf-irnnni h m m JLim ii ii n ii iilf gouuuLOJ ■ h h h imaaDannaaoaaaaooaaaoaaooaDoaani Srečno ln veselo novo leto želi vsem cenjenim naročnikom IVAN BRICELJ pleskar, ličar, sobo- in črkoslikar ter gostilničar ▼ čtepanji vasi na Planirju □nuni ul 3aaaaaacr]D3 SREČNO IN VESELO NOVO LETO želi svojim dosedanjim in b 'očim cenjenim odjemalcem trgcvMa PRI CIRILU" VRHNIKA □ S LJUBLJANA Telefon 33-07 TTRSEVA C. 13 Vsem svojim cenjcnim gostom želi SREČNO IN VESELO NOVO LETO KAREL SERIN3, gostilna VRHNIKA poleg novega kolodvora JUUUUUUUULB b b b h K b b i II b b IULUUUULUJUUL1JUUUUUUUUU1 □ c: □ □ □ n □ □ □ □ □ 3C maaadddddfxh~innnn a .h .k h ujuLEoenr ii n immnaEDoac 3 SREČNO NOVO LETO 2ELI vsem cenjenim strankam = C a a □ ADRIJAN PAHOR modni krojaški atelje za dame in gospode LJUBLJANA Prešernova ulica 54 Hotel »Slon« n'ii h ii |1 II u« fi M « » u innnnnr»if rm h h b a m h h »nnnni t a b h h mnn □ D Vsem svojim cenjenim odjemalcem želi BRECNO IN VESELO NOVO LETO ŠETINC DAVORIN vinska trgovina VRHNIKA, poleg novega kolodvora □ □ □ □ □ C vcselo NA DEBELO! GOSPOSKA U1ICA 1 — 3 Telefon 26-78 NA DROBNO! Stari trg IZ; židovska uL 2-4 VOLNA, BOMBAŽ, NOGAVICE, ROKAVICE, PLETENIME Tyrševa c. 22 — Tele«. 27*78 juuuuuaaaaaannnnnnnaamnacaoD želi svojim cenj. odjemalcem ter se priporoča za nadaljnjo naklonjenost tvrdka KARL PRELOG Več sreče v novem letu vam želi ieleznina FILIP SEKAVCN1K □ a □ c □ □ □ □ LETO 194 2 VUli^A, OUMDAi., nvu»»»vi/, nvnnvivu, •• □ uuuLiLLOXoPDnnnnnnmniionaaaDaaaaanDDDDDaGnDDnaaDaaaaDaaaDanr □□nDoaaaaoDLiuuuLJLiLOiiLLJUu^^ LXJUuuuuaoaa3uuuLJULir: Ljubljana, Borštnikov trg. Tel. 36-83 £ jfiiHiMiiii nmnnrnrrinnLAiJLMJUuummTmnmrm h h « a h a II b bIIB B b11b a B l B l a B a b a B in i b B b l a i B i HEOinnni a b a a II ajuuDaaaDDaaoaaoaooaampn ——d v r t v, i\4 v'/.'v:: uubuana - novo mest ..»NOVOIBOIR' ................ .......... irTTnrrTPnnrTTTHp^^ iiii u a B BIB B BIB B BIB BIB11111II111BIII M uuluuucxxa B B B B BIB B1■ ■■ > r.» r ■ ■ n h h » mm-ll innhnrtttcm C)ana čestita □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D f m H " ll-TTTTT?.orrTTnririnni b n n n ■ li lrttinrtttjlji jljiJ-iljL^^ .h « b h il d i-»-H^ SIBIECNO ll^J ZADOVOILJ1NO NOVO ILBETTO ŽEH.1 obiskova'ceiii CD Srečno novo leto želi cenj. odjemalcem □ DULAR FRANC — mesar J Cerkvena ulica 19 □ □□'□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□d ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□cnj □ ANTON NOVAK H □ gostilna in trgovina [j [j ŠTEPANJA VAS □ □ d Srečno novo leto želi I. VRIIUNC trgovina s kurivom LJUBLJANA Bohoričeva ul. 25 □□□□□□□□□□□□□□□□□□^□□□□□□□□oa □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□i "-> D □ A. KAJFEž □ §urar Cj LJUBLJANA Miklošičeva 14 ^ □□□□□□□□□□nnnnnnnnnnnnnnnDZiaa □ d □ □ SREČNO NOVO LETO ŽELI A. GREBEN C nakup in prodaja vreč Ljubljana, Vošnjakova 4. tel. 34-26 □ □ n □ □ □ OSVALD PENGOV p trgovina - gostilna \-\ □ LJUBLJANA Karlovška cesta □ P □ juaaaaGaaGaGaGGaGGGGaaaaaGaaGf ■□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□t □ SrENDAL JOŽE pj P modno krojaštvo □ LJUBLJANA □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D Srečno in veselo novo leto želi n T. MARINKO H trgovina z mešanim blagom G LJUBLJANA Prisojna ul. 7 H Kolodvorska 26 ^□□□□□□□□□nnmonnoDncGnncDnna: \] ANTON BARTOL □ □ trgovina s kurivom in lesom LJUBLJANA Podmilščakova 18 § ^□□□□□□□□□□□□□^□□□□□□□□□□•□□Gna jGGunannDnaannanGDnGGnnnnnnnni GOGGGGGGGGGGGGGGGGGGOGGGriGGGGI □ ANTON BLAZNIH □ soboslikarstvo in pleskarstvo S □ LJUBLJANA Poljanska c. 43 □ ^ nasproti Marijanišča G ULyGDGGGQGQuGGGQGQGDQ[JGQGGGGQiJi aaaaaaaaaGGaaaaaaGGGGGGaGGGaai □ • G Veselo in srečno novo leto želi □ G GOSTILNA PRI »KORELNU« ^ □ »NA-NA« □ n G LiaaaaGGaaaaaaaGaaaaaaaaaaaaao anaaaaaGGanGaGaGaaGaaaaaaaaaai b --------- □ •nnnnGGGGnnnnnGnnnnnaaaaGaaGa! 1J IVAN SAJOVIC [j splošno čevljarstvo in specialist fj G za ortopedična obuvala G LJUBLJANA Novi trg 5 g jGaaaaaaaaaaaaaaaaGGaaaGaGGGni a jaanGaaGGnnnnnnnronnnaaaaaaaoi G JOSIP MUSAR ^ C mesar In prekajt-valec □ Ljubljana, Sv Petra c. 61 - Tel. 32-40 G Podružnica: Celovška 43 - Tel. 20-33 _naaaaaaaaaaaaaaaaaaaGaaaGaaat □ IVAN SIMONČIČ □ G trgovina z mešanim blagom G N LJUBLJANA ŠIŠKA ^ n n □aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaGac TEODOR RABIC □ □ štampilje — etikete G G LJUBLJANA Miklošičeva c. 13 § EjiGGnaGGaaaGaaaaaaaGaaaGGGaaaa nnaGaaaaaanaaaGaaGGaaaGGGaGaa jj Modno krojaštvo □ G FIPAN JOSIP G P LJUBLJANA — Bolgarska ulica 26 § GGGGaGoannnnDGaaaaaDaaDanaaaa aaaGaaaGGaGaGaaGGGaaaGaGGaGaai naGaaGaaaaaaaaaGGaaGaaaaaaaGai n M G V. URLEP □ H ure, zlatnina, srebrnina p □ LJUBLJANA Mestni trg 8 G D 5 □aaaaaaaaaaaaGaaaaaaaoaaaaaGGt Srečno novo leto želi tj ANDREJ DOLINAR parna pekarna g LJUBLJANA □ g na vogalu Bohoričeve in šmartinske c. ^ jUGaaaaacaGGGaaaaaaaGaacaaGGa aannnnaaacanaGnGaGnaaaGaanGao G Srečno novo leto želi svojim cenjenim ^ j=j odjemalcem in naročnikom n G IVAN GLAC, čevliar P LJUBLJANA Gosposka 4 H □□maaaanaca^aaaaaaaanaoaaaaa a JAKOB in ANA PETRIČ M mesarija □ šolski drevored (stojnica), tel. 37-48 rUnnfinnnpn^nnnnrTinniinnnnnrriri,^ □caaGaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaoGGG H MILAN in ANICA KOŠAK G mesarija R MOSTE-LJUBLJANA, Ljubljanska 53 laoaaaaaaaaaGGaaaaanaac MILKO in MARIJA SLAM1C mesarija LJUBLJANA Jegličeva 10 TGanGroaaouLjULiuunoanaaaaaacaa G n stilna „Pri IDVCU" na vogalu Rimske In Blehvelsove C. LJUBLJANA želi prav srečno in veselo novo leto vsem cenj. gostom ln ae še nadalje priporoča za cenjeni obisk TELEFON 46-95 G G jGGGGGLiLH m n n" ii innnaaatxaxo JERNEJ JELENIČ tovarna metel in kisarna pri »Majarončkn« LJUBLJANA šlajmerjeva ul. 1 Telefon 25-78 IGGGL1: □aGaaaaaaaaaaaaaaGGGGaaGaccro □ Vsem cenj. gostom in odjemalcem 5 želi srečno ln veselo novo leto 1942 M LEOPOLD ZUPANČIČ posestnik in gostilničar LJUBLJANA Jegličeva c. 15 laaaaaaaaaaaaGGGGaGGGGGaGGGL Srečno in veselo novo leto 1942 želi F. OSTRELIČ LJUBLJANA Nabrežje 20. septembra pri tromostju R G G G G G G ŠTEFAN PUHAN modno krojaštvo LJUBLJANA Komenskega št. 18 OGGGaGaGGGaaaaaaaGaaGaaaGGaaGi JAKOB VILHAR g urar in trgovec z zlatnino, srebrnino □ in optičnimi predmeti G n LJUBLJANA Sv. Petra c. 36 g □aaaaaaGaaaaaaaaGaaaaaaaaaaaat TaGaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaGGi S G IVAN ŽELEZNIKAR G G manufakturna trgovina P H LJUBLJANA Marijin trg 3 □ " n naaaaaaaGGGaGGnannnnGGGaaaaaa □ IVANA GORŠE H G gostilna »NOVI SVET« G LJUBLJANA Gosposvetska c. 14 □ G □aaaaaaaaaaaaaaaaaGaaaacDnGurT U FAJMOŠTER — gostilna LJUBLJANA M. ANZIČ caaGGaaGaaaaGacGaaaaaaGaGGGcai BARETIČ VLADIMIR S modno čevljarstvo n LJUBLJANA Pražakova ul. 12 j= aGcaaaGaaaGaaaaaGGcaaaGaaaacfi GGaaGGGaGGaaGGGaaGaaaGGGaoaani G PRAZNIK JOŽE |=j H splošno čevljarstvo □ □ LJUBLJANA Kolodvorska ul. 26 g □□aGGaaaaaGaaaaaaGGGaaaaGGaGGi GnaaGaGaaaaaaGaaaGGGGGaaaGGaat a a n MR. M. LEUSTEK G P lekarnar G □ LJUBLJANA Resljeva c. 1 § a n aGGaaaGGDaaaaaaaaGGGGaGGaaGaat naaaaaaaaaGaaaaanaaaaaaaaaaGac a a JANČIC IVAN soboslikarstvo in pleskarstvo LJUBLJANA VII Celovška c. 67 a □ G □ G D GENUSSI IVAN 3 □ pleskar ln sobni slikar H □ LJUBLJANA □ § Gregorčičeva ul. 17 c — Telef. 22-67 G GaaaaaaaaaaaaaaaaaaaGaaaaaGGGi G MILAN MAJNIK SJj trgovina z mešanim blagom □ LJUBLJANA VII Celovška c. 101 H G S uaaaaaaaagaaaaaaaaaaaaaaaGaaGL ~innnnnnnnnnGGGGGGOQOQGGGOGQGG[ U }=} G KAVARNA PREŠEREN g S LJUBLJANA Sv. Petra nasip n □ Karol in Poldi Polajnar G □ jGaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaGaGGL JAKOB -JESIH mlajši G gostilničar in mesar g RUDNIK št. 30 G SaaGaaaaaaaGcaaaaaGaaaGGaaGaa naaaaaaGaaaaaaGGGGGaaGaaGGOOO G Srečno novo leto želi y n čevljarski mojster □ G URO V AT CIRIL □ LJUBLJANA Poljanska c. 41 [=j Cenj. gostom želi srečno novo leto JUSTIN DEBEVC Buffet »Resljev liram« Slomškova ul. 9 iQQanmnnnnQ0a0aaaaQ0aGaGG0GQ[ Srečno in veselo novo leto 1942 želi vsem svojim cenjenim odjemalcem VERA NOVOSEL manufaktura Ljubljana VII. Celovška c. 71 iGomaamnnnrinaaoGaaGoaaaaoGGC □aaGaaaaaaaaaaaaaaaaamaanaacz Srečno novo leto želi vsem svojim G cenj. odjemalcem ŠIMENC PAVEL VRTNARSTVO SV. KRIŽ (poleg Žal) — Tel. 49-59 Pokopališče CVETLIČARNA, Sv. Petra c. 33 SREČNO IN VESELO NOVO LETO želi vsem cenjenim odjemalcem RAFKO KORETIČ delikatesa — špecerija LJUBLJANA, Ulica 3. maja □CEO Srečno novo leto želi svojim cenjenim odjemalcem GASTRAUN NASL. DOLENC SILVA izdelovalnica dežnikov in solnčnikov LJUBLJANA Prešernova ul. 42 R jaaaaGaoGGaaGaaaGCGGaaGGcacGu: nrnaonaaaaaaaaGaaaaaaaGaaGGaai □ h G n-ANT AMBROŽ g S strojna delavnica □ □ LJUBLJANA — Trnovski pristan 32 G G G G G G G Delikatesna trgovina IV. BUZZOLINI LJUBLJANA Lingarjeva ulica ]Q G G G G G n naaaaaaaaaaaaaaaaaGGaaanaaGGC □ Tvrdka DRAGO SCHWAB LJUBLJANA Ulica 3. maja 7 aaGaaaaaGGGaaaaGaGaaaGGaaGGGGt jaaaaaaaaGaaaaaaaaaaaaaaaaaaat i—• a G a a □ FRANJA KACIČ trgovina s kurivom in gostilna LJUBLJANA VII Celovška 67 aaGaGaaaaaaaGGGaaaGGGGaaaaGGai H LJ H IVAN BERNIK G tovarna rolet H G LJUBLJANA Linhartova 8 □ BaGaaaaaaaGGaaaaaaGaaacaaaGaai naGannaGnGaaGaaaGGGnaGGaaaaaGi G Srečno in veselo novo leto želi □ BERNIK FRANC G G klobučarna G g LJUBLJANA VII Celovška c. 47 □ uGaaGaaaaaGGGaaGaaaaaaaaaaaGG nannaGnnncGnannnnnnnnnGrnnGGn □ BLAGOSLOVLJENO NOVO LETO G □ MLEKARNA »DRAMA« fH H Kroupa P&vel □ g LJUBLJANA, Erjavčeva 2, tel. 45-49 □ aaaaacaaGaaaaaaaaaaaaaaaaaaGG aaaaaaaaGGaaGaaaaacaaaaaaaaGGi n LOJZKA in TONE KEBER g G S Srečno in veselo novo leto želi vsem cenjenim gostom in odjemalcem gostilna in trgovina LADISLAV NOVAK VIC PRI LJUBLJANI mesarija [= Bohoričeva 4, Udmat, Društvena 21 £ innnrinnnGGGGGGGGGGGGGGGGnPro JgD IUOLII II H innnGGGGGGGGGOIDD: aGaaaaaaaaaaaaaaaaGGaaGaaaGGai G G VINKOCUNDER S torbarstvo-sedlarstvo-jermenarstvo q ^ Ljubljana, Igriška ul. 3 (za dramo) G oaaGaGaaaaaaaaaaaGaaaacaaaGGai oaaaGaaGaaaaaaaaaaGaaaGaaaaGa! S a — Brivski in damski česalni salqn G PRAV SREČNO NOVO LETO! Svojim cenjenim gostom RESTAVRACIJA »PRI ŠESTIČ!« VELIKO USPEHA IN SREČE V NOVEM LETU ! Priporočamo se še v bodoče za Vašo cenj. naklonjenost JOS. ZALTA & Co. ŽELEZNINA 8 GJUD ALEKSANDER LJUBLJANA Kongresni trg 6 □ R ' n □aaaaaaGaGaaaaGaaaaaaaaaaaaaat luaaaaGaaGuaaaGaaaGaaaGaaaGaGaGaaaaaaaaaaaaaa inaaaGaaGaaaaaaaGGGGaGaaaaaaaGGGaacaaacaaaoDr □ LJUBLJANA P Tyrševa c. 9 SREČNO NOVO LETO ŽELI mesarija in trgovina z živino Breceljisik Alojzij □ Celovška c. 93 LJUBLJANA VII n___ . UGUUGGGGGUGUGUGGGGGaaUUGUGGGGt SREČNO NOVO LETO ŽELI „GRO Mu carin, posredništvo in spedicijski biro 0 LJUBLJANA □GGGGGGGGC Izdelovanje kislega zelja in repe VRHOVEC FRANC trgovina z mešanim blagom LJUBLJANA VII Janševa 1 Skladišče: Medvedova ul. 7, tel. 38-06 'juuulilji.jnjrinnnnnnndceqquuui h h h g Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem in znancem KUŠAR LUDVIK □ pcčarsld mojster G MALA VAS 50 a JE2IQA 0 in se vljudno priporoča za nadaljnja □ cenjena naročila Srečno in veselo novo leto želi svojim cenjenim gostom GOSTILT!A KREGAR □ LJUBLJANA G Tel. 27-51 aGaaaGaaGaaaaaaaGGaaaGaaaaaaa y rVAN JUDEŽ a splošno čevljarstvo H LJUBLJANA Tyrševa c. 23 n _ G □uaaaGGGGGGaaaGGGaGaaaGGaaaaar □aaaaGGaGaaGaaaaaGaaaGGaaaGGGC u ANT. JESSE G krojačnica g LJUBLJANA Gradišče 13 G G aaaaaaaaaGaaaGGGGaaaaaGaaaaGaf □aaaaGaaaGGGGGaanGGGaaaaacGGGi H AVGTTST KOBILICA H B tapetnik in dekorater H 0 LJUBLJANA Tyrševa c. 36 □ □ ^jDaaaaaaaaaaaaacGaaaaGaaaaGGi ^nnnmnnnaaGnaGaaaaaaGGanGaagi 0 Srečno in veseJ.o novo leto želi tvrdka ANTON ROZINA H matematično-mehanična delavnica H LJUBLJANA šmartinska c. 8 uGGaaaaacaaGaaamoaaaoGGLJLiLioa nonaGGaaaaaGaamanaGaanaGnn^" ANTON MENCINGER 0 špecerijska trgovina H LJUBLJANA Sv. Petra & 4> - aoaaGCGaanaaaaaGcaancaaaGGaco laaaaaaGaaaaaaaaaaGGGGGGGGGGGGGaaacaaGaaaacDL d P □ u Srečno ln veselo novo leto želim svojim cenjenim strankam G y in se priporočam še v nadalje § § FRANC FUJAN □ □ splošno krovstvo ^ ŠTEPANJA VAS H G LJUBLJANA — GALJEVICA 9 — TELEFON ŠTEV. 43-83 R □ P SREČNO IN USPEHA POLNO NOVO LETO g želi vsem svojim cenjenim naročnikom in prijateljem g g gradbeno podjetje □ LEBAR VIKTOR □ LJUBLJANA VH Jesenkova ul. 2 R P g lugagggoaagagggggnnnnnnnhnnnnnnnnnnnnmaaaodcj inaGaaaaaaaaccGGGDGDGnnaannnannnnncnnnDaGaaar a g a VESBLO NOVO LETO ŽELI B lekarna dr. G. Piccoli □ ^ LJUBLJANA, nasproti »Nebotičnika« ^gajulojuulojuggani n n iu iuuulajl! 2GaaaacoaaaLjmLuuLoaaaaaacxri Srečno ln uspeha polno novo leto želi in se najtopleje priporoča gradbeno in tesarsko podjetje KAREL KAVKA stavbenik In tesarski mojster LJUBLJANA žibertova ulioa 11 Telefon 20-50 SREČNO NOVO LETO! ANTON VERRIČ deiikatesa in špecerija LJUBLJANA Stritarjeva uL g G □ G G G G Srečno in blagoslovljeno novo leto želita svojim cenjenim, odjemalcem in gostom ANTON ln AHA PODGORŠEK mesarija in gostilna LJUBLJANA Linhartova ulica 4 G G G G G JOGOGC IIOGLILIUUUOGOGOGOGGGI PODOB O Srečno ln veselo novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem G ter vsem prijateljem in znancem' FRANC DOLINAR parna pekarna in slaščičarna G C 5aaaaaGaa3aaDGaaaGaaaGGQaonnonnnnnnoDDnoaaoaa SREČNO IN VESELO NOVO LETO ŽELI IVAN VRBINC stavbni, pohUtveni plsskar, u«ar sobo«llk»r LJUBLJANA Kolodvorska, nllon Telefon 42-98 DDOODDODOCmDDDDOl^^ Pred škofijo 11 lGGGOGGGOOUGUUUQGGOnrrr")LJlJLJLIL ll G D Srečno in veselo novo leto želi ParSumerlja Strmoli g LJUBLJANA Q Pod Trančo 1 Poljanska cesta 19 LJUBLJANA JQQQQGQQmOGGODCOIOGOOaaOOGQQaPGGGQaUUUULlLXlQf GGGDGGOaOlIinaULIUUiJUgOULJLLJ^^ 'TOmn-□ Srečno in veselo novo leto želi tvrdka L. M. ECICJER sinova imnorr* kieparatv«, vodovodne testalaaija tar sanitarne sprotne LJtTBLJANA — SlMi*kova ulica 4 Xnnnrin r inrrrinf TrrmnnnHn. m n a» m « nrmnrrirvTf TnrVB-' noGmammuuLiijmumLJLiijaGcca: □ SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1942 A. & E. Skabosne nnrrirjtrrinnrtinnnnni ihiiiiiiiiiiiiii O ■ »JUTRO« St. 1 10 Četrtek, L 11942-XX š£ju(tCjana čestita □DTTinrrirTTLILJLJLJUUL^ Srečno in uspeino novo leto želi vsem cenj. strankam in se priporoča HAVLIČEK FRAN konces. elektrotehnično podjetje LJUBLJANA Wolfova ul. 12 Telefon samo 34-21 3aaaaDDDacxjumuL^ □□□□□□□□□□□□□□oijuijuuuuuu Veselo in srečno novo leto želi modna trgovina T. EGER LJUBLJANA Sv. Petra c. 2 ocodco TI ii ii ii lanrn n»1111 ii.n»n 1a n b i c SREČNO NOVO LETO 2EL1 VSEM SVOJIM CENJ. ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM Cvetličarna „SPLIT" m h b i m k b ii h n h n n n u ii n ii u n n juuLtuLiut txooooonomnljuuumdc^^ IVAN ZUPANČIČ IZDELOVATELJ METEL LJUBLJANA Kersnikova ul. 3 Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem EBER EUGU krznarstvo In Izdelovanje čepic KONGRESNI TRG 7 uuuulbjlo b b b b i b i.b b B B b b.ij. B b b b b b BBBBIIUM.il mn ILmimill ITTTTI I »«■■»■■ i «■■■■>■■«■■» m m I ■■« SREČNO IN VESELO NOVO LETO ZELI MIRKO KRASNJA krznar LJUBLJANA Frančiškanska ul. 1 H m n i B b B I I I b I n b H B b b II B H H im piramoiiimiimnnLmEiDon VELETRGOVINA ZGANJA EMERIK ZELINKA LJUBLJANA VII želi vsem cenjenim odjemalcem srečno ln veselo novo leto 1942! □□□□□□iDaannnnmnnnnnnaomoaaG □□□□uuLiuuLjaaanoaauuuLiL^ JOSIP KEBEK ključavničar LJUBLJANA Cankarjevo nabr. t Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem Brača Periš veletrgovina dalmatinskih vlSkih vin in žganja LJUBLJANA, Celovška cesta 43 U B H B B B BJLOJLBJULinrini It B II II Ii H II II H H tomaocxx]oaaDnnnaanannnaDaaao oa[xxxo3oaDDixoxoxoDDncxxro SREČNO NOVO LETO ŽELI TEODOR KORN klepar, krovec ln instalater centralne kurjave LJUBLJANA Poljanska cesta 8 JUULIUI b i U b b b b i b b b II b IJJULODnrrO Lil b b b.i.jlb b b b i ii b b h b h.jul1ljlbjulo Srečno in veselo novo leto želi cenj. » gostom ter se priporoča Gostilna pri »Flgovcn" ANDOLSEK ANTON in ANA ozoaouLJUiJuuuuuuLHJUuuui onmnonammananDnnnnnnnnncDO KUPUJEM krojaške, šiviljske, pletll-ske volnene odpadke, staro volno, cunje, juto, vreče itd. — Plačujem po najvišjih cenah. KOVAČIČ Tvrševa 25 (bivše strojne tovarne) LJUBLJANA jLiLOJuuuuuuuuaamanD[X]ODDaDDa. VESELO NOVO LETO 1942 LOMBAR ALOJZIJ modni salon za gospode ln dame LJUBLJANA vn Celovška c. 43 loaaauuuiJULAJiJLrjDDaaDDDLOJUi juulnjajuumuuuuuuliliuluuu uuuulajjulb juuuuij i b b b i b b inm S Srečno in uspehov polno novo leto želi vsem svojim odjemalcem »PETRONAFTA" A. Hmelak mineralna olja LJUBLJANA — TYRSEVA C. 35a SREČNO NOVO LETO 1942 Seli svojim cenj. gostom ln prijateljem KAVARNA ,EVROPA" v LJUBLJANI ANTON TONEJC uuuuuLOiraDanDannD □□□[□□□□□□□□□□□□□□□□□ixoDaonco oannnaiooanniirnnnnDnannnnancoa Srečno in veselo novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem J. ROZMAN izdelava ln eksport pristnih kranjskih klobas Ljubljana, Sv. Petra c. 83, tel. 27-66 PIO RABONIČ veletrgovina vina in žganja uuuuuuuuuulo^ ^uuuuuuuLJJuuunDmpa^ Svojim cenjenim odjemalcem želi SREČNO NOVO LETO mannfaktura RASKA —STARE Srečno ln veselo novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem mizarstvo HODNIK ln SMREKAR LJUBLJANA Zapuška e. 12 rTTB ibibbbbib.biJITTH HJU.i.a B B b II It i b b b H. 1julh b i Ii b h b b TTTTI II H b IIJULHJUL jcojucoiii b ii n b b b b b b b b b h b b h b r b b b Šentjakobska knjižnica svojim čltateljem in čitatel jicam 3 1 b b t » b b i b b b b b ii b b b j lojodadca UULtUl b B b EPI JUUULJLB I b B B B HTTTfl Srečno ln veselo novo leto želita vsem cenj. strankam ln se še za nadalje priporočata J. Kramer in Tolmajner kov. strugantvo — strojna delavnica LJUBLJANA Selenburgova ul. 4 31 h h b b h i.julji b b b b ii b b liuulbjulbjuul ! 1 b b b b b b b m b b i b b u-h ,11 IJUULKJLUJUl j, SREČNO NOVO LETO ŽELI KMETSKI HRANILNI EN POSOJILNI DOM V LJUBLJANI zadruga z neomejenim jamstvom julij b b a b b n a ii ii rTTinnmnapmna: juuuuuu ■ s h b b h b bjljjumulojuujli LJUBLJANA - □! b b mulo b b h if juljuuliljjuuuljuuuui JUU JUI B I BJULJLILILJLCTDI-ll-B B B B B B BJLBJ LJUBLJANA Malenškova ul. 5 um TinnmnrirnrTjrrini TTTTimrrtt BRECNO NOVO LETO ŽELI xjuuoaaaaauuuumuuuuLrijaaDiZDDL Srečno ln veselo novo leto želi vsem BRUNČIČ IVAN pleskarstvo in ličarstvo Ljubljana Celovška e. 42 \ TELEFON 34-76 iDnnnonncoaaaaaDDani jonmannnnmnnnnoumuLJLnjuuun LEGAT specerija - delikatese - zajtrkovalnica LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 28 Kamnoseško podjetje ALOJZIJ VODNIK n a s 1. ALOJZIJ JANKOVIC LJUBLJANA Kolodvorska ul. 32 — Telefon 22-24 mmiiixi0aDa00mDDD00ixn3X SREČNO EN VESELO NOVO LETO ALBINA BOGATAJ salon perila LJUBLJANA Gajeva l-VTO "imamomnanamnaioDacoDaDanoc Srečno novo leto želi ZALAZNIK JOSIP splošno mizarstvo Za nadaljnja naročila se priporoča LJUBLJANA Napoleonov trg 7 Srečno ln veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem EDVARD VOSTNER IVAN ML. Mepaislf in vodovodna instalacija LJUBLJANA MOSTE jlb bbbbi.bbbhibh bjlpjuuulpjljliulk □dcoma ii b ii it nazaj h..bj jdouuuuuij nUUUUULBJl ji. R ILDOOUUI B b b B B b b B b b »J DIPL. OPTIK Fr. P. uueufln^.pns.^zR itt b DiVcniK SREČNO IN USPEHA POLNO NOVO LETO teli vsem cenjenim odjemalcem tvrdka M. ŠTELE trgovina z domačim in južnim sadjem, zelenjavo ln deželnimi pridelki na debelo LJUBLJANA Pogačarjev trg (Škofijska palača) JLH b B B b bjlmj B b b b b b b B H B H H PZP Ivan In Frančiška JAVORNHC mesar in prekajevalec LJUBLJANA Domobranska e. 7 Šolski drevored Miklošičeva c. 17, telefon 31-57 Dolenjska pod Rakovnikom Wolfova ulica 12, telefon 27-03 C. 20. oktobra (prej Rimska) ŽELI VSEM SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM SREČNO NOVO LETO! 1 juu. b.juloxojuuuijuui ii i H, h i □□□□□ DELNIŠKA DRUŽBA PIVOVARNE ahvaljujemo se vsem svojim odjemalcem za zaupanje, ki so ga nam izkazovali v preteklem leta. Obljubljamo, da bomo tudi v bodoče ostali zvesti svojim načelom in poiteao složni svojim odjemalcem V LJUBLJANI vsem svojim dobaviteljem za pomoč, ki se nam jo nudin s tem, da S© R&R1 preskrbeli potrebne sirovine in blago priporoča svoie izborne izdelke: V5$m svojim sodelavcem m zvesto in požrtvovalno sodelovanje, Id nam je predvsem omogočilo, da smo mogli nuditi svojim odjemalcem ceneno obutev SVETLO IN ČRNO UNION P,VO v sodih in steklenicah PEKOVSKI KVAS in ŠPIRIT VSEH VRŠI. VSEM IZREKAMO SVOJO ISKRENO ZAHVALO IN HM SELIMO srečne noto leto ! Wf »JUTRO« št. 1 11 Četrtek, 1. L 1942-XX (£iuMiamfia po&tajina čestita xiuLiuiJJLiJuuLJLjnnoacDC f, 1 n i 4 i O 1 □ i n i n i n i L'l 1 n U 1 U 1 j UGULli-M U O §, O i* fct miiniyy«jupm[nniiinmJuuLL^ ..... NOVO MESTO — TELEFON ST. 27 DOUBNJSKA OPEKAKNISKA KOMANP1TOA DRUŽBA - PREČNA PRI NOVEM MESTU TiiTTir^nrinnnr^nn^ »"" H nrmimma m n n ib h b h h □ HOTEL METROPOL g NOVO MESTO oiimmomocmBDcmDcmEcm aaDaaaoaouuuuirT^^ LAVKIC & ŠTRUMBELJ U trgovina s sadjem, Javno skladišče »Balkan«, 2ell srečno novo leto svojim odjemalcem. — Dol. Toplice-Valta vas ANTON KONCILIJA mesar in prekajevalec NOVO MESTO želi srečno novo leto ter se priporoča VIDRIH VINKO čevljarstvo NOVO MESTO Zagrebška c. 1 Gostilna »GASPAR« želi svojim obiskovalcem SREČNO NOVO LETO Dol. Toplice Pelko Marija ro «11 n IIHII a.juuanaaaaaLxnxn3xn GOSTILNA MILAN ZUPANC »PRI MOSTU« želi svojim obiskovalcem srečno novo leto. Dol. Toplice Srečno novo leto! PRVA DOLENJSKA POSOJILNICA METLIKA VTr7PT|pnrTinrTTTTTTTnCXIXlJ u n n nin m JULlUUUUUULIJUaDOmaaaCODa rrnnrTTTrmmimi OOLBJLlJLOJmUlJUULl^ ssi i O.mAma MMstA 1 nt 4nll eirnfim POfl 1 r—> a □ □ □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□mannnmnn Gostilna OSKAR KLEMENCIC želi svojim obiskovalcem srečno novo leto. Dol. Toplice Svojim cenjenim gostom želi srečno novo leto LUDVIK KOŠIR — NOVO MESTO kolodvorska restavracija r-innnnnnnnnnnnnnnnnnrinnnnnmaac finonnnooannnnnonnco □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□c pncnnocDDaanaanna B Vsem gostom, prijateljem in znancem g želi □ gostilna VENCE DROBNI« Sodražica JANKO LOZAR trgovina z mešanim blagom KOČEVJE ouLiiJiJumuLOJoauuui B b B ir mi B B JUL Srečno novo leto želi svojim cenj. gostom MARLNCi^LJ MARTIN brivski in frizerski salon — Kočevje ^ ■ Trmrmrnm ~ Mnnnnrinnnnnn^ RESTAVRACIJA SITAR želi svojim gostom srečno novo leto DOL. TOPLICE pmnn « li H B II H H H II II H H B II ■ M B » H LJUB B B B B B B OJLIUULLlLJrxmgaTOanC SREČNO NOVO LETO želi FABMAN ANTON splošno slikarstvo ln pleskarstvo Kočevje _ X]DDDDDDDDtTTrTTTTnnri I I I II B II I I C RAZVESELITE svoje orage z aarilom »Bosca* — zabojem, ki je v njem 6 steklenic izbranih vin '2 steklenici penečega vina, 1 steklenica Kisa vina, l steklenica vina »Amaro«, 1 stepeni ca desertnega vina ln 1 čaša češenj v žganju, povrh pa še nakaznica za pos-fbco NOVOLETNO DARILO (Ustnico. Kolo. prioor za jed itd.) Cena zaboja . . • • L 260.— Zaboje s steklenicami Izbranih vin dobite v DAJ-DAMU. ki Vam želi MIRNO LN ZADOVOLJNO NOVO LETO! DAJ•DAM Zaboje z izbranimi vini in posebnim novoletnim darilom dostavljamo po želji tudi na dom. ^^□□□^□□[□□□□□□□□□□□□□□□□□□□a □UUUUUUUUUIJJUUlXODuuuuuuuuUnt: c]nonnnnnnnoaDnnnnnnonGODUuuuLX SREČNO IN VESELO NOVO LETO želi svojim cenj. odjemalcem tvrdka GRILC & CO. □ Novo meeto — Rimski trg 17 jnnnnnnnnnnnannnnnnnnnannnnoorj Srečno novo leto želi vsem svojim D cenjenim odjemalcem MAVROVIC ADOLF □ □ S NOVO MESTO Dekarna KOŠIR JOSIP nasl. MARTINA želi svojim cenj. odjemalcem veselo in srečno novo leto NOVO MESTO Srečno novo leto cenj. gostom in trg. prijateljem želi KRŽICNIK ALOJZ u gostilničar in trgovec — Kostanjevica g g i n H n H n n Hnnnnnrrinnnmncmaanaanc SREČNO NOVO LETO želi vsem svojim odjemalcem in gostom GREGOR KLAV2 mesar ln gostilničar — Kostanjevica X3anD[xnDDa3DnnaDcxDnacDi fyipnmni MBBBIBBBBBBIIBIBBB BJDC SREČNO NOVO LETO želi OSTERMAN IVAN modno krojaštvo KOČEVJE Veselo oovo leto želi vsem svojim odjemalcem ABDIJA ALI BEJTOVIC slaščičarna ln mlekarna — Kočevje j J B n B b ji ii m i B B HJLJLOJULiLHJLaaaat Srečno NOVO LETO želi svojim cenj. □ gostom IVAN VTDOSEVIC — Kočevje gostilna pri Dalmatincu LOA a h n b u II n n n y rnmnrnocEDDLl □ Vsem cenjenim naročnikom, prijateljem in □ znancem srečno in veselo novo leto ter se priporoča tudi za nadalje Pedržaj Ciril ključavničarsko podjetje Ig pri Liutljasti SREČNO NOVO LETO ŽELI PLESNAR EDVARD mehanična delavnica — avtoprevoz-ništvo in gostilna KOČEVJE 30LBJLJLBJULBJUUUI.JI III I II B B HO nr^iDaDcoanuuuuLonnaannanuuuLO OLIHA IVAN usnjarna Kostanjevica S □ □ □ R Srečno novo leto želi UDOVIČ JOŽE strojno in stavbno ključavničarstvo NOVO MESTO KODRIC JOSIP trgovec Sv. Križ pri Kostanjevici UUUULUJUULIULJLIJUpU " Srečno novo leto želi vsem svojim odjemalcem trafika In papirnica LOVŠIN KOČEVJE _ TnnnrB ■■■■■■ m ■■■»■■■ ■ um CT3CXP3JLJLJULJl.lt J U BJUULOJUUUOGDg SREČNO NOVO LETO želi ZDRAVJE GABRIJEL mesar in prekajevalec KOČEVJE tjuuuuLB i B B n I nun h I»i a m II i iimt mumnnuui b b b b iuuuulct^oodddo Srečno novo leto želi ti vsem cenj. odjemalcem ln prijateljem n BURGER FRANCE □ usnjarstvo B RIBNICA □ VSAKO MNOŽINO SVINCA NOVEGA ALI STAREGA — KUPIM. — Ponudbe z navedbo množine in cene na oglasni odd. »Jutra« pod »Kovina-svinec«. HALOT jmmnn lULBJijuuuuuaauuuuuua -inrinnm bsbubbhitu innrTTTinnnrTnrro Novo leto bomo obhajali najlepše in naj- W cereiše v Srečno novo leto □ _ _ —. želi vsem cenj. odjemalcem H gOStlllll wPOD fcOADOM" J. K. KOŽAR □ Klobase ln druga Izbrana jedila. — Obenem tehnična trgovina — mehanična □ telim gostom srečno in veselo novo leto in ^t^tt^a R se priporočam za nadaljni obisk. RIBNICA g LJUBLJANA -------- JLBJLJ B.BJLI BI B B B U MU B B H II H.P IUUUULDC u, b b b b b rmuLcm n ii n u u uujuuuuuGULiuDDnDaaiiaDDr BAUS VINKO □□□□□znGDDDCDDDDDDDozDDDuuiJLiLtt □□GcnznnammuuLJUuuniinDmoana HnrnnnnnrrnnrTmnnnnnnnnnrririnr [XinmnnnnDUULJUUUUUUULJLJULIULILian SREČNO "NOVO LETO želi svojim u □ □ □ □ □ □ t: □ □ n □ Srečno novo leto želi vsem cenjenim naročnikom KLAFLIČ & MUtTIČ ključavničarstvo in vodovod, inštal. NOVO MESTO KANDIJA cenj. odjemalcem TRATNIK JOŠKO IN SREČNO, ZDRAVO NOVO LETO ŽELI LORA2EM RIBNICA Naše orodje JunS vsestransko uporabnost, varnost, napredek |=j Trn d u b u u rmru m ii ii h ii rir s innnr n n n u » i: nnnnnnnnnnnnrTnrl KOČEVJE n o □ □ □ □ □ O □ n □ SREČNO IN VESELO NOVO LETO želi svojim cenjenim naročnikom ftETELJ ANTON krojaštvo NOVO MESTO — Rimski trg 26. □□□□oraonnaoiianDoncniiDOLm Janka Mišigef vodovodne instalacije — splošno ključavničarstvo — elektro varjenje — avtogeno varenje — taljenje zamrzlih vodovodov z elektro talilcem brez poškodbe zidu Srečno novo leto želi TOMŠIČ IVAN valjčni mlin KOČEVJE tiar juuuuLiumuuaaaaac^ □□□□□□□□LJUUUUUDCTIP □ Srečno NOVO LETO želi □ KAJFE2 MIRKO □ gostilna KOČEVJE BDOomnononnnnnnuuuuuuuuuLJLJLa UL1LB B B B B B B B B B IB ILIUULB B B B B H 0333 Srečno novo leto Celi KAJ™ ANT4 trgovina a vinom .Ji KOČEVJU: JULBJLB B B B I IUUUU.B B B « B H B IJULO _ii n n n i « n n n n i 8 u h » ii.h mimiin^ n i n n u n l c i n n h u u y t u u i » im n inrrinnnnrTTnrTinnnrinrinnn SREČNO NOVO LETO želi ARTAČ FRANC strojno mizarstvo KOČEVJE DUULlJJLfl B B J B B.BJLB B B B B B I B B B B B B B B UUULBJULUJJLJJULR^^ Srečno NOVO LETO želi svojim cenj. članom Nabavljal na zadrnga državnih uslužbencev ln npokojeneev ■— Kočevje. 3CJI B B B B B B B II B B B B B B B B B B B I BTT SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM CENJ. ODJEMALCEM R. Raznožnlk UVOZ ŽELIM SREČNO NOVO LETO vsem svojim cenjenim odjemalcem in prijateljem JOŽE KLANJŠČEK zaloga usnja na debelo LJUBLJANA, Gosposvetska cesta 1 — dvorišče »Figovec« Tb H B B i.» B.imi b b ■ m ■ ii u h .a ji uuuajDDoauLiuuuuuaDnaaco 7NSERIRAJTE V „ JUTRU"! JUULJUULBJLIULl B H B J LB B B B B U B B B I B i t »KERAMIKA« J. Klemenčic '1" Samot, glinaste peči, štedilniki, kamenina in Samotna opeka <| ^ESTO NOVO MESTO J.B B B B B B B JUUUUULLB-LIJULJLOJJLO □ ŠUŠTERŠIČ LEOPOLD avtollčar ln tapetnlk, kolesarjem In avtomobilistom posebno P priporočam ličanje koles ln drugih predmetov po svoji najno- n vejši električni peči. □ Ooenem pa voSčim vsem cenjenim naročnikom □ SREČNO NOVO LETO! R MIZARSKIH IN OSTALIH STROJEV LJUBLJANA Pražakova ulica 8/1 Telefon 40-42 □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ I B B B B B B B B B B B B II jULIJLIJLJUULUJUUUL^^ imun innnnp( Se priporoča za naročila Samotnih peči, štedilnikov itd. Prevzemajo jm lili B. B B B B B B B ILBJDDDIJUUUUUULB B JI B^DacaDDaacro: vse vsa popravila, ki spadajo v našo stroko. — Vedno v zalogi. — ploščice za oblaganje sten, keramični tlak, Samotna opeka. ILZDUUUUUUUU II B B B II TUJLUJJJULO NOVO MESTO, Križatijska ulica 1 □ R SREČNO NOVO LETO SVOJIM CENJ. ODJEMALCEM ŽELI □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□a SREČNO NOVO LETO g Kopališka restavracija R DOLENJSKE TOPLICE A. LEVSTEK KOČEVJE B □□□□mnaDmDnnDnnocaLnaannnoonnonnDCTiaannnaa SREČNO NOVO LETO HUBER FRANC trgovina železnine, elekt. pribora, barv in razstreliva KOČEVJE g I B B B IJ II B I B B B B II II B H II B IHULIUUI II B B B.B B .HJDDOUU JUUOOPg nnnnnnrTTTnnnnnnrrnnrirTirnTnm Veselo in srečno novo leto želi □ vsem cenj. naročnikom in odjemalcem tvrdka PEZDIREC FRANJO HRASTJE, p. Moste pri Ljubljani □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ouuLiuoon □ DOLENJSKE TOPLICE Radioemanacijsko termalno kopališče Odprto tudi preko zime. Centralna kurjava. — Nizke cene. g □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□t § MATIJA KAPŠ g trgovina z mešanim blagom — želi □ □ svojim odjemalcem srečno leto 1942 □ □ TOPLICE y □^□□□□□□□□□□□□□□□□□UUlJJLLJLJLIUa □□□□□[XDDDDaononnnnaanaoaanco □ GREGORC DRAGO U trgovina z mešanim blagom — želi g svojim odjemalcem srečno novo leto in se priporoča za leto 1942. [□□□□□□□□□□□□□□□□□□□OC ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□co O 3 □ RESTAVRACIJA VINTAR ~ S želi srečno novo leto svojim gostom □ STRAŽA Ivan Bučar P □^□□□□□□□□□□□□□□mononoDnoDgt Gostilna KULOVEC IVAN želi svojim gostom srečno novo leto VALTA VAS uuuuuuuuaaDanaaoana Josip Windischer Kandija — Novo mesto hotelir mesar in avtogaraza MDaamLiijmuLJDDaaoanoaaDDDLimL^ u y a » b b u II « i ^ « h c u n > i I i « n II » u in » II i u n II n b u n u nrm uui J' JuOJUULtuunnnuuuuuiJuuuuLJuui^ 1 Srečno in veselo novo leto želi svojim cenjenim naročnikom KROJAŠKI SALON »MODA« r.niRI TAMl RooHouo noeta R SREČNO NOVO LETO ŽELI PIR C RUDE mesarija In prekajevalnica KOČEVJE r~B B 11 I B B II.1 B B B 11 I B II E. B' I B B B B B JLIUUUUnULBJUUDaDDaČ I m B y 11 H i n n n n n B u II D u n n ii ii innnnnnnriT-irif-ir-innrnnr -|| | n_ H II = SREČNO NOVO LETO ŽELI □ sv jDODL n Srečno in veselo novo leto želi vsem odjemalcem ter se priporoča IVAN FAJDIGA stavbno, pohištveno mizarstvo in tovarna stolov Sodrailo* Gostilna BRDAVS JOSIP želi svojim gostom srečno novo leto VALTA VAS , ___ JDODODDDDDDODLO WTnrwTirTWTnm[X]^^ FRANC KASTEUC železnina — špecerija Lesna industrija gradbeno in tesarsko podjetje MARTINEC LJUBLJANA, Trnovski pristan 20 VAM ŽELI SREČNO IN VESELO NOVO LETO SREČNO NOVO LETO želi vsem cenjenim odjemalcem ter se NOVO MESTO JLb ■ juljjui i.li b b b b ii ii ii luLIUuuuuui.iiJLJLJULajuuuuLJL^ R priporoča za nadaljnjo naklonjenost JOSIP URH B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B M B II LBJUUULB333 LOVŠIN ŠTEFAN modno krojaitvo za daine ln gospode ter uniforme Nad! veliko izbiro blaga RIBNICA NA DOLENJSKEM 3TB B I B B B B lili B ■ I B U B'» B B B IB B B B B B B B B BJUUUUUULJDCO trgovina z vinom LJUBLJANA, Tyrševa cesta 3S TU B B B B B B B B B B B B I B »B B B B B BJLB B B B B B II H B inmn II B II IL1U SREČNO NOVO LETO Bril tvojim odjemalcem, članom ls prijateljem Vhnnka In kletarska zadrnga v MedOd so.). ETLIKA Juuuuuu: «* Inserati v Jutru" imaio velik uspeh •> - - U-- - Mali oglasi Kam pa,kam 1 bcMUi 1 — .00, - .oo, za daianje naslova ali za šiiro L 3.— Srečno, veselo in zauo.uiino no. o leto Seli vsem gostom, prijateljem in znanceai in se še za nadalmii obisk na'top-leje priporoča Tone Huč, gostilna Pri panju, Ljubljana, Vegova ul. 10. 31062-18 Halo — Halo! Danes vsi k dvema ribicama na fino poh^ne za;čke, piščance in pečene kure, kranjske klobase, pečenice, šunke, srna v obari, telečja pečenka in velika izbira še drugih iedi!. Točim izvrstna dalmatinska in druga vi na. Srečno in veselo novo leto žeiva vsem obiskovalcem Vinko in An ;ela 1-0-lanševa ul. 3, Šiška. 1-13 Frizerko prvovrstno moč sprejmem v stalno službo. Lombar Hilbcit, trizer, Ljubiiana, Celovška c. 34. 22-1 Postrežnico iščem za ves dan. Nastop takoi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27-1 Gospodinjsko pomočnico va;eno vseh hišnih de! in kuhe iščemo. Nastop takoi. Bolgarska 25-1. 55-1 U«telja(-co) | italijanščine iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hitra metoda«. 52-4 Pouk italijanščine nudim, poučuiem tudi otroke. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Koaverzacija«. 45-4 )O»090»0»c Vafenel (ke) rteseda I -.60 taksa -.60. tt daianie naslova ali za šitro I š,— Prodam I Gumo dva kožuha, pnpravna za steklenice, vse vrste kovin šoferje in drugo. Pojasni- kupim, plačam najbolje. — Grablovčeva 18. 21064-6 Drsalke peč in sestavne dele peči in štedilnikov ugodno proda Metalia, Gosposveiski cesta 16. 16-6 Metalia, Gosposvetska 16. 17-7 ] Kompl. kuhinjo jedilnico, pisalno mizo in dolgo mizo za likanje prodam. Našlo* v vseh poslov. Jutri. 31099-12 Mizarja za izdelovan e šatulj takoj sprejmem. Vavpetič, Tyrše-va c. 35, Ljubljana. 76-1 i Služkinjo pošteno, samosto :"o kuharico, spremem. B!eiwciso- ! va c. 9-II. 74-1 | Zebotehniško vajenko ali vajenca s predpisano šolsko izobrazbo, sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 210 Vajenko sprejme kavarna »Vesel« L-ubliani. Pogoj vsaj »rednji šali. Štedilnike raznovrstne, iz železa in iz rieprc»te kovine (rostfrei). namizne prenosne štedilnike, brzoparilne kotle, peči za žagan:e in vsa stavbena dela ima v zalogi in po naročilu dobite pri tvrdki Pezdirec Frania. ključavničarstvo, Hrastie, p. Moste pri Ljubljani. Točna postrežba, solidne cene! '9-6 v dve 40-44 Pamske škornje nove, prvovrstne, št. 37, prodim. — Minka T.ipavc, Ljubljana, Stiska ul. T-II. 81-6 Učenca (-ko) ' za zlatarsko obrt spremem Mi'an K-šak, Cankirevo nabrežje 3. 21C90-44 -Jtianif sasiovt trtro l ».— ao. al! Postrežnico ves dan v gospodin;stvu in trgovini potrebirem. Piača I.ir 450.—. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 34-1 Kletar v svoji stroki dobro izvež-ban, priden in pošten, dobi takoi dobro službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj sprejmem«. 23-1 Tri čevljarske pomočnike za zbito in šivano delo — sprejme Sovan Janez, čevljar, Dol. Logatec 45. 21048-1 Knjigovodjo »»mostu,nega, dobiega računana z znamem nemiči-ne in italijanščine po možnosti samskeea spre me več je lesno podjetje. Ponudbe pod »Knjigovodia« na ogl. odd. Jutra. 21046-1 Služkinjo mlado, pošteno in pridno iščem za takoi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Vestna in poštena« 21092-1 Postrežnico pošteno, mlaišo, stanujočo v bližini iščem za takoi od 7. do 10. dopoldne. — Vpraiati Petriček, Aleksandrova 6. 21093-1 i ot' tak»a — «0, >3 ias'ov v vseh poslovalnicah Jufa. 62-6 Samsko spaln;cn i šperano, malo nblieno, iirodno prodim. Nislov v vseh poslovalnicah Jutra. 78-6 Kolovja za vinograd, kupi večjo množino Sušnik. Trška gora 36, Novo mesto. 20860-7 Pisalno mizo dobro ohraneno, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pisalna miza«. 65-7 Leico ali Centax kupim tako*. Ponudbe ni S P., poštni predal 17. Ljubljani. 83-7 Kupim stare ode'e, pl-hte. posteljno peri'o. zložl;ivo poste-l;o. reč. kchin;sko posodo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Potrebni«. 77-7 Vpeljano pisarno rentabilno, v centru L|ub-ljane, Prodam. Ponudbe ni ogl. odd. Jutra pod »Odkup«. 49-19 Prodamo veliko izbiro rabneneea po hištva, omare, pisalne in različne mize. trgovske pulte, postei e z mrežami in modroce, moško kolo z di-namo. šivalne stroie ter I pod več drugih predmetov. Tr-covina »Ogled« Mestni trg št. 3. 21101-12 lokal Trgovski v centi u na zelo prometni točki s skladiščnimi prosto ri in vinsko kletio takoi oddam za deset let Ponudbe na ogl. odd. Jutra »Rabim denar« 21011-19 Enosob. stanovanje tiče solidna suiejša vdova, točni plačnici za februar ali pozneje. Periferi-li izkl učena. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »E«. 21087-211 Opremljeno sobo 1 lepo, sončno, s kopalnico, oddam takoj eni osebi. — Vprašati: Čeplak, Bežigrad 7-1. 84-23 Glasbila "e»to. , 0,. uu^ .oo. '■» daianje naslova ali a šitro I 3.— Vos^k črbelni. la.. kupuie ME-nAFNA- Liubliana, ZHiv-ska ul. 6. 72-7 Oblačila "»eseda • «0 iuu OL '» laianir naslovi ali Mtr I \ — Plašč moški. zimski, siv zi sred-nio postavo prodam. Naslov v vseh posl. Jutri. 21102-13 '>CKU. .M 'a daianit naslovi šifro I V — lil oO. Zl Rcflcx-FcrrMe 6X6 Xemr f:2,8 skorp nov prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3 -6 Pletilni stroj in gramofon s ploščami naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 47-6 I Radio aparate (gramofonske plošče, otroške vozičke. dvokolesa, smuči in drugo nabavite naicencše in naiURodneiše pri tvrdki »Tehnik« Insip Ramai d. z o. z., Linblia- | na, Miklošičeva c. 20. : 53-6 *r*eda i OO ran« -/» daianie naslova ali ♦liro I 3.— Šivilja za obleke in perilo gre ni dom. Naslove poslati na ogl. odd. Jutra pod »15«. 20995-2 Poštenega fanta mladega za pobiranje krom pirjevih odpadkov po hišah s tricikliem sprejmem. Kotnikova ul. 21-1. desno 21056-1 Natakarica pridna, poštena, s srednješolsko izobrarbo. vajena tu di hišnih del išče službo v bo1 šem lokalu. Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena in va-čna« 21010-2 Aparat zi traino ondulaciio. nov, prodam Naslov v vseh poslovalnicah Jutri. 44-6 Aparat snemalni tn proiekcitski, ?""mke »P->tHe« rs '< mm film x vsemi pritiklinami prodam ali zamenam za Teica ali s'ičen aparat. Ni slov v vseh posl. Jutri. 21050-6 Starejšo ošteno in vestno žensko, se razume na rejo prašičev sprejmem takoi. Kotnikov* ul. 21-1., desno. 21057-1 Šivilja išče zaposlitve v «-!onr». Gre tudi Ponudbe na ogl. tra pod »Šivilja« bolišem na do~i. od. Ju- 21016-2 Hišnika za center, ključavničarji, strojevodjo, mehanika upokojenca spreimem takoi.— Poizvedbe pri Stroj, manu-fakturna trgovina. Pred ško fijo 21, Liubljana. 21071-1 Kovaškega pomočnika in vajenca sprejme takoj Brmič Franc, Mandelčeva ul. 13, Ljubli. Trnovo. — Hrana in stanovanje v hiši. 21035-1 Tr?o\Tska nemo^ira mlada, pridna in poštena, vaiena pisarniških del. prosi zaposlitve. Gre tudi kot pomoč v gospod in'Stvu. k otrokom, ali karkoli Ponudbe na ogl. odd. Jutri pod »Kjerkoli« 7-2 Gospodinia in dobra kuharica išče j s'u?bo pri starejšem pospo-| dariu. P"'dna in poštena, i nastopi takoj. 2-2 ->eseda L —.30. tiksi —.60 daianie naslova ali za šifro l i.—. Martin in Jože sta se zmenila, da za Novo leto bosta nudila iabo'k \-seh vrst in vsako količino, da na praznik mir bo med družino. Lavrič in Štrumbelj, Tyr5evi 33. 21078-6 Kadi iz trdesra lesa cca 2500 do 5000 1 vsebine in transportne vinske so de po 700 1. dobro ohranjene kupi A'ko, Gosposvetska cesta, Kolizei. 2106^-6 Zaradi selitve naprodai 3-delna omara, preprose, karnisa in polica ter damski kostum. Rožna dol. C. XVII, št. 5. 21091-6 Kupuje vsako množ.no kro'aških in šiviliskih volnenih ter mešanih odrezkov m izrab ljene volnene lopice ter čiste krpe za čiščeme stro iev. pletil ske odpadke ka kor tudi vse spada toče tekstilne surovine Pripeln-te in prepričali se boste, di boste prodali naibol:še samo pri lueovolna. I.-ub liana. Tyrševi c. 41. dvorišče. levo. nasproti Sv Krištofa. 20911-7 i->c%eda I - M' tak»i - .60 'a -faianj t naslov« tli u Jifrn I 3,— Padicararat trovalovni Ponudbe z vsemi pod ■ tki_ na ogl. odd. Jutra pod na »Radio 4« 21083-9 Velik radicaparat za vse tri valovne dolžine ugodno prodim. Nas'ov v vseh posl. Jutra. 21086-9 Zimsko suknjo skoraj novo. za sredn-o postavo, poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 48-13 Moški kožuh eleganten naprodaj Naslov v vseh posl. Jutra. __310R9-13 Prodam dve črni di-nski ob'eki. — Tabor 5—II. 21095-13 Dar^ski plaš? krzpen fmu'r"ell in smučarske h'*če za vrč-o postavo. P'od-m PonudKe na oH. odd. Jutra pod »Ugodno«. 66-13 Hišo več stanovan s-o solidno z dano na sorčni legi na Mir-u, za Bežigradom ali v drugi bližmi perife i Ljubi'ane kupim takoi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sončno 777« 21103-20 Iščem stanovanje 4 sob, kopalnico, s pritik-linami, v centru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Čimpreje«. 71-21i Enosob. stanovanje lepo, z vsemi pritiklmami, iščem za 1. februar ali ri 1. marec. Ponudbe na ogl. odd. Jutn pod »Stalen«. 70-21a Lepo sobo s kopalnico, oddam dvema gospodoma. Prule 19-II., desno. 61-23 "eseda i - .60 taksa - .60. >* dnanje naslova ali u šitro I 3.— neseda i o'- taksa — .60 rt daianie naslova ali ta titro I 3 — Fiat BaliPa in mali tovorni avto Heseda l -.60 taksa - ot za dannie naslovi ali a šifro I 3.— Kupim vse vrste steklenih plošč od 2—3 mm debeline. Miškec, sti z generatorem ter BMW. MOTORNO KOI O. ziradi izselitve zelo ugodno na-prodai Os?led > prijizno-Generator delavnici. Medvedova 38, telef. 35-T5. 26-7 Hrastove sode rabliene, od 100—500 1. kupim. H. Buzzolini, Tyrše-va c. 205. 33-7 Aparat za obsevanje 'viš sonce), iščem za dobo 14 dni proti odškodnini. Poizve se v trg. »Elita«, Sv. Petra c. 25. 54-7 Tyrševa 13 'Figovec. levo dvorišče). 57-10 ed« i oi Uk»a Oi. daianie ntslovt ali t» šitrr l 3,— Služkinjo Tajeno vseh hišnih del, sprejmem takoj. Paljk. šol. upr., Cesta na Rožnik 47. 19-1 Gcspo ki bi hodila poučevat klavirsko harmoniko 41etnega fantka na dom, iščem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 21033-4 Smuči s palicami vred, dobro ohraniene prodam, oziroma zameniam za drsalke št 41. Pot na Rakovo icl-šo 12 (na koncu Opekarske ceste) Trnovo. 21096-6 Otroško posteljico ma'hno, belo, kompletno prodam. Naslov v ogl .od. Jutra. 21059-6 Zobno prakso Prvovrstno vpeliano radi bo lezni prodam ali oddam zobozdravniku ali dentistu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zobna praksa« 21031-6 Kupim večie število šampanjskih steklenic po naivišii ceni. Tvrdka Slapemik. Cesta 29. oktobra (Rimska) št. 19. Tel. 36-83. Dvorišče. 21084-7 Triciklje iz iekle^ h revi izde!u!e v vseh velikostih od 100 do 500 ke nosilnosti. Izdelava zajamčena. M"h«n;čia delavnica L. Ambrož, Tvr-ševa 71. 20-11 Dve stari moški in žensko kolo. z novimi gumami, poceni prodam. — Fnntini. mehanik, Celovška cesta 42. 24-11 Dražba lesa. 7"?*sn i*-.' n: npr*vi raz taščenih eozdov v Lmbl'a-ni. Cesta 29 oktobra št. 24—I.. bo prodala n« pismeni dražbi dne 20. ia-r.tiaria 1942 cca 5jnc p'm bukove hlodovine na pan>u t območ'8 s-oie šumske nprave v Koč-v>u Po-asni la, pogoii in tiskovine so na razpolaeo pri eorn-ih nnrsvah v Liubliam in Kočevju. 21072-15 ".J V. *+>0Jm*S*- Hrsrdi I - M taks« -.Mi u danmr naslova tli *a šitro I 3.— spre;mem za d"?-*'1i*'-v no ve 1fl-st«nov*n;ske hi?e. — Pot^en k--ital ' 50 0^0 do 230.000 lir. St-vbeni material p»b"v':»n. Ponudba na osi. odd. T'-tra pod »Sigurno naležen demr« 15-16 Kompleks * izmeri 9000 m2 prodam za Beži/radom. Ponudbe na o^l- od^- J"tra pod »100«. 31-20 Vilo tristanovan sko, komfortno, v b'iž:ni tramvaja, na vzhodnem delu 1,'uM'ane, ptod-m Cena 500.000 lir. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Nova stavb?«. 30 20 Kmečko prsrstvo blizu Luib'jane kupim za 150.000 lir. plus hipoteka Resni prodajalci iaT-te svoi naslov na ogl. odd lutra , pod »Starerc«. 29-20 Kupim hišo od no 00C do 2*0.000 lir » Liuhlmni Ponudbe -akot, ker odpotuiem na oel. odd lutra pod »Tak0. z» daianie naslova ali za šifro I Saksofon dobro ohran.en, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Alt«. 38-26 Harmonike vseh vrst dobite pri »Prometu« nasproti križa nske cerkve. 21067-26 Klavir kratek, kovinasta konstruk-ciia, križem strunan. v naj-bol šem stan u. ugodno na-prodat. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 63-26 Harmoniki klavirsko in diatonično. kupim. Ponudbe na o-jl. odd. Jutra pod »Začer~ik«. 65 26 ši- Kupim klasrir, radio. Pisilni in valni stroj. Ponudbe na osi. odd. Jutra pod »Radio«. 56-26 Pozor! Vodovod vam odtaia hitro in brez poškodbe *idu tv. lože Mihelič, Kavško-va 18. tel. 49-69 21007-30 ENSZnra/LJ V »JUTRU *! heseda i oo. taks« oU, za daianie naslova ali za šifro I 3.—. Peči! Več'e in mamše naprodaj pri »Prometu«. Napoleonov trg. nasproti križanske cer- kve. 86-30 Opr? oddam 34. »i» ~»'jeno sobo tako' Alešrvčeva pritličje. 50-23 Znamke razne evrorske m iugoslo-vanske. zamenjam za sta-re-šf 'ueosl in s pretiskr^m Aito CommissTiato Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Tudi kupim«. 43-39 Fige zt igamekuho dobite na)-cene e pri Ant Krisrer, Coloniale. Liubliana Tvr-seva 31 43 33 o0. it heseda I o(j taksa >> daianje naslova tli šifro I 3 — Hišo enostanovan sko v Liub1;a-ni cli okolici kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Brez posredovale-« 13-20 Chianti steklenice pol 1, 1 1, 2 1 kupim takoj po naivišii ceni, Mihel-čič, Šmartinska 22. 21094-7 Tehtnico decimalko za 500 kg ali več kupim. Ponudbe na oel. odd. Jutra pod »Tehtnica« 21058-7 Otroški voziček in rab' en šiv. stroi kupim. Ponudbe pod »Plačnik« na ogl. odd. Jutra 21068-7 Železno jermenico 1500x230x80 mm kupim ali zameniam za 1000x300x80 mm. M. Curk, Mirie 1, Ljubljana. 10-7 Nove trrc'kTj<» različne velikosti, s Pirel- li-gumami, dobavlja t koi: Generator delavnica, Tvrše- va 13 (Figovec, levo dvorišče). 58-11 Damsko športno, kupim nudbe na ogl. pod »Kolo«. kolo t->koj. Po-odd. Jutra 75-11 Stare čevlje vseh vrst. že popolnoma neuporabne, kupu>em vsako količino. Plačam dobro po kg. — Turk, Gallusovo nabrežje 41-11. 28-7 Pohištvo rieseda I - 60 taksa -.6C. *a daianie naslova ab u šifro I 3.— D □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□OIDt SREČNO NOVO LETO □ ŽELIM VSEM SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM ANTON SMOLI ŽELEZOLIVARNA PODSMREKA, p. Dobrova pri Ljubljani Vsem, ki so sočustvovali z nami ter spremili nafin drago mamo, staro mamo, sestro, taSCo, teto r; T>" TELEFON 38-34 TELEFON 38-34 SVOJIM CENJENIM POTNIKOM ŽELI srečno In zdravo novo leto Kavče v veliki izbiri in konkurenčni ceni ima na zalogi tapetnik. Novi trg 4. Sobo kombinirana s kavčem, — preproge, slike in razne druge stvari zaradi odpotovala prodim 0"!ed od 10. dalie. Aleksandrova 4, vrata 20. 4-12 ZAHVALA 'ocUa ' ."»s. •• daianje nasitiva šitro t 3.— Gostilno e^ara ugodno na račun brez hra ne in stanovan a. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod št. 50. 21008-17 Trgovina z mešanim blagom z zalogo se takoi odda. Naslov v vseh posl. Jutri. 11-17 Stavbno parcelo za B?ži~radom tikoj prodam. Cena Lir 250 — za m2. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Sv. Krištof«. 32-20 Hiše — Vile parcele, prodaia kunu-e Koto mlrkarco breio prodam. Obirska 44, čuvajnica ob gor. progi 3 27 beseda I -.60 taksa - 60, u daiamt naslova tli r* titre I 3. — Kupim stroi. kuhi-vsko kre zavese in lestL-nce. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Dobro ohranjeno« 2110S-29 šivalni denco, Parno Irkomclrlo premično, 8 do 12 HP novo ali v dobrem stan u kupim. Ponudbe pod »Loko-mobila« na ogl. odd. Ju- tra. 21045-29 realitefna STAVEC, sposvetska pisarna F Ljubiiana. c. 3. tel. PRI- Go-o t 69 20 Naprodaj: Hiše po 170 000. 250 000, I »30.000, 550.000, 980 000 lir. Parcele v raznih delih mesti. Po'i«"i'i : R-alitet-na pisarna ZAJEC A^rej, Grešno novo leto teli svojim cenjenim odjemalcem spec. trgovina strojev Dsvžan Ivan LJUBLJANA, Frančiškanska ulica št. 4 Telefon 45-42 Predam 60 žag 1250x1.75 mm ve{ pisalnih miz, tovarniško sireno. veliko ledno orr-o. stružnico za les. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj prodam« 21002-;9 Pisalni stroj kovčeg. prodam. Novi trg 1-1., levo. 25-29 Tavčarjeva 10, tel. 35-64. 68-20 »eseda I - 60. takta - Mi. 't daianie naslova ali t a «ifro I 3 — Trgovski lokal vel. 5.5X5X5 m s skl di-ščem 3X3X5 m na zelo prometni cesti, takoj oddamo. Ponudbe 'e vlož ti na oel. odd. Jutra pod »lokal«. 42-19 •Scscdj I t>t tjkv« ra daianie naslova tli šifro I 3.— Stanovanje sobe in kulun e, oddam takoj proti 500 lir kavci:e. Kolodvorska 11. 51-21 Dvoscb. stanovanje lepo oddam s 1. februarjem. Stroieva 5, 8es>erid 21088-21 Prazno sobo parketirano, suho s posebnim vhodom takoj oddam. Podmilščakova 49. Poizve se pri upraviteliu na praznik ali v nedeljo. 21077-23 »eseda I - 60 taksa —.t>0. daianje naslova ab za šifro I 3-— M E&psrseht vdovo po lekarnarju 1 - 00 taksa - .60 '» daianje naslova ali za šitro I 3.— Enosob. stanovanje ali garsonjero iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirni, točna«. 21060-211 Veliko prazno sobo paiketirano, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Velika soba«. 21061-23a Gospodično spre-mem kot sostinovalko v v?':ko zrično sobo s souporabo kopalnice, vso o-skrbo ali brez t sredini mesta. Naslov v vseh poslov. Jutra. 9-23 Scbo z uporabo kopalnice, vso I oskrbo ali brez » sred:ni mesta oddam s 15. januarjem Naslov v vseh posl. Jutra. 8-23 Gospoda solidna sprejmem na stanovan e in hrano. Drolc, Gasilska ul. 6 14-23 na njeni zadnji poti, izrekamo prisrčno hvalo. Trebnje, Ljubljana, dne 31. decembra 1941. Eno- ali dvosobno stanovanje s kuhinio in orifVinami. iščem v centru ali bližnji okolici. Ponudbe na ogl. odd. lutra Dod »Točen plačnik 111«. 20795-21a r. Feinikar Anton AVTOPODJETJE LJUBLJANA, Dolenjska cesta 48 E TELEFON 49-28 FHCE S. A. ASSICURAZION1 E RIASSICURAZIONI Capitale interamente Lire 10,000.000 versato Sede Soclale e Direzione: H1LAJSO, Piazza Cavour No porge 1 mlgliorl augurl ZAVAROVALNA IN POZAVAROVALNA DELNIŠKA DRUŽBA Popolnoma vplačan družabni delež Lir 10.000 050 Sedež družbe in direkcija: MI LAN O, Piazza Cavour St. 5 najlepše čestita praznike Dvosob. stanovanje komfortno, išče tričlanska i odrasla družina za takoj j ali pozneie Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sončno stanovanje«. 4l-21a 500 lir naerade d'"bi. kdor preskrbi zakonskemu paru brez otrok dvosobno, komfortno stanovanje v bližini mesta, za takoi ali 1. februar. Točne ponudbe r navedbo lege. ■ j nadstroma. cene itd. nt o*l. odd. Jutri pod »"»»V-tor«. 67-21i Srbo opremljeno z tinorabo ko-pa'nice in te'efona odd->m solidnemu eospodu. Telef. 31-78. Nislov v vseh poslov. Jutra 12-23 Opremljeno sobo s po«ebnim vbodom, čisto in sončno oddam, v vseh posl. Jutra. Naslov 18-23 Sobo z 2 posteljama oddam takoi. Naslov v vseh posl. Jutn. 21-23 Opremljeno sobo oddam s 15. januarem. — Prisojna ul. 3. pritlič'e Tabor. 80-23 - Opremljeno sobo za 1 osebo, oddam takoi. ne'ed od 12. do 16. ure: B-»rukov Mastni trg 17. 'II. nadstr., levo. 60-23 Zimska jabolka razna 400 do 500 kg prodam. Naslov v ogl .odd. Jutra. 2105 5-34 Izgubljeno »esedi 1 • -OO. taksa - .61-1.1 daianie naslova lil za šifro l 3.— Damsko torbico z večio vsoto denana in nabavno kniižico za sol je izgubila uboga služkin'a od mitnice na Tržaški cesti do Bleweisove. Pošten najdi-teli naj 10 odda proti nagradi t ogl. odd. Jutrt. 21082-28 Fotoaparat pozabljen v nedeljo v vlaku naj najditelj vrne proti nagradi Legat, Miklošičeva 28. 21100-28 Izgubljena je bila ruiava moška listnica z večjo vsoto denarja v k:nu Unionu 25. t. m. Pošten naiditeli se prosi, da jo vrne proti visoki nagradi v ogl. odd. Jutra. 75-28 V ponedeljek dne 29. t. m. se ie izgubila damska ročna zlata urica na črnem traku: Pri-soma, Slomškova, Mik'oši-("eva. M'sirvkova. Tvrševa, Tvarska. P^rmova, Janševa ulica. Naiditeli se naproša. da io odda v ogl. odd. Jutra proti nagradi. 79-28 INSERIRAJ V sjJUTRU"! Šivalni stroj in železen štedilnik, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pnd »Rabim takoj«. 64-29 Dopiši*? heseda 1 I.-, taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro L 3.—. Tebi in no novo Janko, Tvojim žele sreč-leto čučekovi. 21038-24 JE3BI heseda L l.— , taksa —.60, za dajanje naslova ab za šifro l 3.—. Poročim boljše dekle ali vdovo brez otrok. 25 do 38 let. Ugodna prilika: posestvo in trgovina. Ponudbe s s'iko, ki se vrne, na ogl. odd. Jutra pod »Dober mož«. 20912-2J Gospodično vitko, temperamentno do 25 let želi poročiti situiran gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Simpatija« 21085-25 Mcieda • - -60. taksa — .60, ti daianie naslova ali za šifro l 3.— Iščejo se ia3ustrijrki prostori v Ljubijanl ali b'ržnjl okolici. — Cenj. ponudbe pod »Tkalnlcac na oglasni oddelek »Jutra«. Prodaja »Emona« p'inč ekstrakta ie orne ena radi poman kania surovin samo na kratko dobo Samo pri proizvajalcu: lekarna Bihovec. T " a- li campionario di biancherla masehile Vzorce moAkega perila ATILA 1<*4£ oiniicDnDrniiDnDDDDnDn^ insersti v ..JUTRU" imaio ve ik uspeh verrš presentato coirinizlo del niiovo anno bo razkazal z začetkom novega leta RAPPRESENTANTE: ZASTOPNIK: Sig. NORBEIiT PEČAK, LJUBLJANA, Kneza Koclfa oL 3 Vsem sorodnikom in znancem Javljamo tužno vest, da je po kratki bolezni preminul v Zagrebu v starosti 80 let ANDREJ PREGELJ upokojenec drž. železnic Pogreb blagega pokojnika se vrSi 31. decembra v Zagrebu Zagrrb-Ljnb!jans-Vipava-Tr«t, dne 31 de»em!?ra 1941. 2i. vsul?-' i. t -i 4 ~~> t. 1 (Jrejuje Davorin Ravljen. — Izdaja a konzorcij »Jutra« Stanko Vir ant. — Za Narodno tiskajo d. d. kot tiskarnar ja: Pran Jeran. — Za uiseratni del )e odgovoren Oton Christof. — Vsi v Ljubljani