DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 274 CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, NOVEMBER 22, 1938 LETO XLI. — VOL. XLL Zedinjene države ne bodo pripustile Židov v deželo. Naselniške postave se poostrijo Washington, 21. nov. — Senator Borah, eden n a j b o 1 j vplivnih članov senatnega odseka za tujezemske zadeve, se je izjavil, da kongres pod nobenim pogojem ne bo dovolil naseljevanje Židov iz Nemčije ali drugih dežel. Nobena naselniška kvota se ne bo spremenila, je izjavil senator Borah, pač pa bo kongres skrbel, da se obstoječe kvote še bolj omejijo, ker je v korist Zedinjenih držav in v korist onih, ki nameravajo Priti v to deželo. Senator Borah je mnenja, da je pripustitev Židov v tem času v Zedinjene države, nezaželeno in da bi ogromna večina ameriškega naroda protestirala proti temu. Amerika kot svobodna dežela ne sme dajati eni narodnosti gotove pravice, druge pa prezirati, je dejal senator Borah. "Po mojem mnenju, in kolikor bom mogel jaz pomaga- ti," je nadaljeval senator Borah, "kongres na noben način ne bo liberaliziral naselniških postav, pač pa je gotovo, da se bodo naselniške postave še poostrile." Mnogo drugih kongresmanov se je izjavilo, da če se liberalizirajo naselniške postave, da bo to še bolj zamotalo položaj brezposelnosti v Zedinjenih državah. Organizirano delavstvo se je izjavilo proti dopuščanju novih naseljencev v deželo. Ameriški židovski voditelji so računali, da bo omogočeno tekom enega leta 81,000 Zidom iz Nemčije dospeti v Ameriko. In to na podlagi izjave delavske tajnice Miss Perkins, ki je hotela dati prednost Židom za triletno nemško kvoto. Izjava senatorja Boraha, ki ima tozadevno skoro odločilno besedo v senatu, je podrla vsa upanja Židov, da bi se naselili v Zedinjenih državah. Predsednik Roosevelt odredil gradnjo treh ogromnih oklopnic. 8 nadaljnih bo zgrajenih Washington, 21. nov. — Na naročilo predsednika Roose-velta je mornariški oddelek ameriške vlade naročil. .gracL njo treh ogromnih oklopnic za ameriško mornarico. Vsaka teh treh oklopnic bo imela nad 35,-000 ton teže. Tako težkih oklopnic dosedaj ameriška vojna mornarica še ni imela. Računa se, da bo vsaka veljala $70,000,000 ali nad $200,000,000 za vse tri. Dve bosta zgrajeni v privatnih gradilnicah, ena pa v vladni. Tekom prihodnjega leta bo oddano povelje za gradnjo nadaljnih treh enakih oklopnic in za pet težkih križark. 42 novih submarinov bo v kratkem v gradnji. Število torpe-dovk nameravajo zvišati za 55. Do l. julija prihodnjega leta bo potrebovala ameriška vojna mornarica nadaljnih 12,000 mornarjev, ako bo hotela imeti dovolj moštva za vse svoje bojne ladje. Novinci se le polagoma oglašajo. Predsednik Roosevelt namerava od prihodnjega zasedanja kongresa zahtevati gradnjo nadaljnih 76 bojnih ladij različnega tipa, od ladij, ki prevažajo zrakoplove do straž-nih čolnov ob obrežju. Število vojnih ladij raznih tipov, ki jih sedaj posedujejo Zedinjene države, znaša 367. -o- židje protestirajo že so se oglasili posamezni židovski voditelji v Clevelandu, ki 80 protestirali proti radio govoru, ki ga je imel preteklo nedelo Rev. Charles Coughlin. "To J«bil najbolj ne-ameriški govor," dejal rabinec Cohen, "kar sem J.lh še kdaj slišal. Rev. Coughlin Je stresel koš laži v javnost in skušal pospešiti anti-semitsko Propagando. Rev. Coughlin je želel vedeti, zakaj radio postaje niso naznanjale svetu, ko so komunisti mučili in ubijali katoličane v Španiji. Vzrok je bil, je dejal Coughlin, ker so radio podaje pod židovskim vplivom. To 11 i resnica," je dejal rabinec Cohen. Srnjaki prihajajo Iz Cadillac, Mich., so se vrnili s štirimi krasnimi srnjaki Mr. in Mr{*. John Wolf, 1049 E. 62nd St-> Martin Kožar, 689 E. 20.0th St- in Anton Jakopin, 346 Vine St-". Willoughby, O. Vsak je ustrelil po enega, čestitamo! Volitve bodo Mestna zbornica je sklenila, da se vršijo 21. decembra volitve v Clevelandu za povečanje niestne elektrarne. Torej nam tudi za božič ne bodo prizane-sli z nadležnimi volitvami. Enajst ubitih ^d 15. novembra pa do vče-raj je bilo v državi Ohio ubitih 31 lovcev. Ranjenih ali pone-grečenih so dosedaj našteli 59. Katoličani se ne podajo nacijskemu pritisku Berlin, 21. nov. — Nove napete razmere so zavladale danes med nacijsko nemško vlado in med katoliško Cerkvijo. Katoliški škof Van Presying je izdal posebno pastirsko pismo, v katerem obsoja prizadevanje nemških vladnih krogov, ki nameravajo odtujiti otroke katoliških staršev katoliškim šolam. Pastirsko pismo je bilo brano v vseh katoliških cerkvah preteklo nedeljo in je vzbudilo veliko ne-voljo v nacijskih krogih. Škof izjavlja, da katoliška Cerkev nikakor ne bo dovolila, da bi nemška vlada izgnala katoliške otroke iz katoliških šol ali da bi omenjeni otroci ostali brez verskega pouka. Škof po-zivlje nemško vlado, da se spomni, da je podpisala z Vatikanom konkordat glasom katerega se garantira otrokom katoliških staršev katoliški pouk. Ne bo lista V četrtek, 24. novembra, se po vsej Ameriki praznuje Zahvalni dan, postavni praznik. "Ameriška Domovina" ta dan ne bo izšla. Naš urad bo zaprt v sredo 23. novembra ob 2. uri popoldne in se zopet odpre v petek ob 8. uri zjutraj. Delavska postava Benedict Wolfe, bivši tajnik vladnega delavskega odbora, je izjavil včeraj, da ni potrebna nobena sprememba delavske postave, kajti razmerje med delavci in delodajalci je sedaj skoro enako, in večina delodajalcev priznava, da je Wagnerjeva postava poštena. Delodajalci vsepovsod priznavajo, da imajo delavci pravico do kolektivnih pogajanj, in da morajo koga imeti, ki jim ščiti te pravice. žalostna vest iz domovine Fred Jazbec, poznani slovenski trgovec z mesnino na 821 E. 222nd St. je dobil žalostno novico iz stare domovine, da mu je po kratki bolezni umrl brat Franc v Pilštajnu. Bil je star 49 let. Doma zapušča soprogo, brata in sestro, tukaj pa brata Ferdinanda. Naše iskreno so-žalje Mr. Jazbecu nad izgubo dragega brata. Irski poslanik V Clevelandu se je oglasil Mr. Robert Brennan, novo imenovani poslanik Irske svobodne države v Washingtonu. V Clevelandu ima mnogo prijateljev, zlasti med duhovščino, katere je obiskal. Iz bolnišnice Iz bolnišnice se je vrnila Mrs. Alice Jaklič, 15002 Upton Ave. Sedaj je na domu pod zdravniškim nadzorstvom. Prijateljice jo lahko obiščejo. Madžari silijo na novo vojno s čehoslovaško Dunaj, 21. nov. — Madžarske kot poljske čete so pripravljene, da vkorakajo v vzhodno Rutensko in Slovaško. Obe državi sta močno pomnožili svoje obmejne posadke. Poljska kot Madžarska se čutita užaljeni, ker jima dunajska konferenca ni podelila toliko češkega o-zemlja, kot sta ga državi originalno zahtevali. Odtod jeza in grožnja z vojno proti Češki in češkim provincam Slovaški in Rutenski. Hitler in Mussolini sta določila meje med Ogrsko in Češko in sta na konferenci na Dunaj n zavrgla originalne ogrske in češke zahteve. Ako sedaj Ogrska in Poljska nastopiti na svojo pest, pomeni to nasprotovanje Hitlerju in Mussoliniju in Italija kot Nemčija bosta morala zagroziti Poljski in Ogrski, da mirujeta. -o--- Jeklarska industrija Ker je oživela avtna industrija je prišla na vrsto tudi jeklarska industrija, ki posluje danes, kar se tiče Clevelanda 63 odstotkov normalno. Stotine naših ljudi je zaposlenih v tej industriji v Clevelandu. Poslovanje jekla-ren je letos najboljše od leta 1930, ko je znašalo 70 odstotkov normalnosti. Poroka V četrtek 24. novembra se poroči v cerkvi sv. Lovrenca Miss Dorothy Bizjak, iz dobro poznane družine Mr. in Mrs. Paul Bizjak, 8902 Macomb Ave. in Mr. Henry W. Kowalski. Poroka se vrši s sv. mašo ob 10. uri dopoldne. Prijatelji so prošeni, da se udeležijo sv. maše. Mnogo sreče in uspeha v novem življenju želimo mlademu paru! Položaj jetike Državna zdravstvena oblast države Ohio je naznanila, da jetika močno pojenjuje v državi Ohio. Še pred 15. leti je izmed 10,000 jetičnih umrlo 57 oseb, danes je to število padlo na 17. Šole zopet odprte Iz Daytona, Ohio, se poroča, da so tam zopet odprli javne šole. 34,000 otrok se je včeraj vrnilo v šole. Otroci so bili tri tedne na prisiljenih počitnicah. Šolske oblasti so izjavile, da imajo denarja dovolj za operiranje šol do božiča. Roosevelt bo zaposlen v južnih državah Predsednik Roosevelt bo v torek večer dospel v Warm Springs, Ga., kjer'bo imel dva-tedenske počitnice in važna posvetovanja z odličnimi oseba. Naj prvo se bo posvetoval z voditelji senatne in poslanske zbornice kongresa glede programa za prihodnje zasedanje kongresa, pozneje se vrši sestanek z ameriškim poslanikom Wilsonom, ki dospe te dni iz Berlina. Imenoval bo precej zveznih sodnikov in drugih uradnikov. Posvetoval se bo z zdravstvenimi oblastmi glede bolj uspešnega boja za odpravo otroške paralize. Na Zahvalni dan bo imel predsednik Roosevelt skupno kosilo z malčki, ki se nahajajo v Warm Springs radi otrpnenja udov. Tudi Francija se je poklonila laškemu kralju Rim, 21. nov. — Včeraj je bil od laškega kralja sprejet v slovesni avdijenci novi francoski poslanik Andre Poncet, ki je vladarju izročil svoja kreditivna priporočila in naslovil pri tem laškega kralja sledeče: kralj Italije in cesar Abesinije. To pomeni, da je tudi Francija se končno podala Mussoliniju in priznala laški rop Abesinije. Izmed večjih držav dosedaj samo Zedinjene države in Rusija nista priznali Abesinije kot laško posest. -o-- Slavnostni banket Pod avspicijami Jugoslav University kluba, s sodelovanjem Jugoslovanskega kulturnega vrta in Jugoslav (Slovene) kluba ter Njegoš pevskega društva se priredi v nedeljo 4. decembra, v plesni dvorani Statler hotela slavnostni banket. Banket se ob enem vrši ob priliki dvajsetletnice zedinjenja Jugoslavije. Ob tej priliki bo Mr. Antonu Grdini, predsedniku Jugoslovanskega kulturnega vrta izročeno visoko odlikovanje jugoslovanske vlade, o katerem smo že poročali. Ob istem času bodo odlikovanja izročena podpredsedniku J. K. V. Mr. Marinkovič, tajniku Mr. Jos. Grdina in bla-gajničarki Marion Kuhar. Preskrbljeno je, da bo slavnost čimbolj impozantna. Glede vstopnic se lahko prijavite pri Mr. Wm. J. Vidmarju, pomožnem policijskem prosekutorju v Clevelandu ali v našem uredništvu. Radio program "Aeloain dekleta," 35 po številu, bodo pela na radiu ob 5:30 popoldne v sredo 23. novembra potom WGAR radio postaje. To so dekleta iz višjih šol v Euclidu in je med njimi tudi več Slovenk. Zbor je pod vodstvom Mr. John Beck-a, ki je nadzornik pevskega pouka v šolah v Euclidu. Community fond D. nes je zadnji dan za nabiranje darov za Community fond v Clevelandu. Do končne svote je sinoči manjkalo še $720,000, kar :.nis!ijo danes nabrati, ako bo šlo. Nemčija svari Poljake in Ogre predRutenci Berlin ,21. nov. — Ogrske in poljske čete so bile pripravljene sinoči vkorakati v vzhodno Češko, kjer so baje nameravale vzdrževati "javni shod" v Rutenski, ki je avtonomna provinca češke republike. Toda nemški diktator Hitler je dal jasno razumeti poljski in ogrski vladi, da je njih korak proti-postaven. Obe deželi sta dobili dele Češke, kakor je bilo sklenjeno na nemško-laški konferenci, in ako sedaj misli Ogrska samostojno nastopati, bo očividno kalila mir, s čimur pa Nemčija ne bo zadovoljna. Vseeno je položaj jako napet, in pričakuje se, da bosta morala Hitler in Mussolini bolj resno nastopiti, da Poljaki kot Madžari umaknejo svoje čete iz obmejnega ozemlja. Češka vlada je zanikala včeraj, da bi nastali nemiri v Rutenski, kot to trdijo Madžari, da bi našli vzrok, da napadejo češko mejo. Tisoč milijonov več za javna WPA dela Washington, 21. nov. — Ad-ministracijski uradniki WPA so danes naznanili, da bodo prisiljeni zahtevati od kongresa, ki se snide januarja meseca, nadaljnih tisoč milijonov dolarjev za javna dela. Prvotna svota, katero je dovolil kongres, bo v kratkem izčrpana. Mnogo novih kongresmanov nikakor ni prijaznih napram nadaljnim dovolitvam za WPA in so to tekom svoje politične kampanje tudi poudarjali. Na vsak način nova milijarda dolarjev za javna dela ne bo imela sigurnega uspeha v kongresu. -o- Tujezemci v Franciji v posebnih taboriščih Paris, 21. novembra. Vsak tu-jezemec v Franciji, ki je dospel v deželo nepostavnim potom ali ki je bil pronajden krivim kakega zločina, bo v bodoče oddan v posebno taborišče, kjer bo moral trdo delati. Tujezemci, ki so bili spoznani tekom desetih let krivim treh zločinov, bodo poslani na "Hudičev otok." Francija se boji, da je med tujezemci v deželi mnogo vohunov. -o-- "Streamliner" Danes bo družba cestne železnice v Clevelandu pokazala najnovejše vrste voz ulične železnice, takozvani "Streamliner." To je ulična kara skoro enaka kot najbolj razkošni Pullman voz. Začne operirati in se ustavi kot avtomobil, je skoro brez vsakega ropota ,in kar se tiče kurjave, razsvetljave, ventilacije in drugega komforta, zlasti varnosti, presega vse, kar se je dosedaj na tem polju ustvarilo. Kara vozi danes za povabljene goste (med katerimi je tudi naš urednik), nakar jo mislijo pozneje dati v splošen promet na raznih glavnih progah mesta. Mlad ropar Detektivi so prijeli nekega 13 letnega fantička, ki je pred štirimi dnevi pobegnil iz doma staršev na Glass Ave. John Smart, lastnik restavranta na 10502 Superior Ave., se je pritožil, da mu je bilo iz stanovanja odnešenih $800 v gotovini in druge vrednosti. Policija je prišla in aretirala dečka, ki ga je dobila v isti hiši. Rev. Coughlin dolži deloma Žide, da so li odtujili Nemčijo radi prenapetega komunizma Detroit, 21. nov. — Rev. Charles Coughlin je imel včeraj znamenit radio govor v katerem je izjavil, da se tudi on pridružuje protestom radi preganjanja Židov, toda bi rad razlikoval med krivimi in nedolžnimi Židi. "V vseh deželah sveta živijo Hebrejci kot manjšina, toda manjšina je silovito vplivna," je nadaljeval Rev. Coughlin. "Ta manjšina je obdarjena z agresivnostjo, ki je brez primere v zgodovini. "Židom se je posrečilo svoje sinove vedno tako vzgojiti, da so se povzpeli do višjih in uspešnih mest, tako da danes skoro da ne kontrolirajo časopisje, radio in predvsem pa finance narodov. "Ker imajo vse to na razpolago v vseh deželah, so lahko razglasili v svet o nezaslišanem preganjanju, kateremu so podvrženi v Nemčiji. Meni se le čudno zdi, da ko so bili kristjani enako preganjani v Nemčiji, da se o njih preganjanju ničesar ni naznanilo. Nekje mora biti nekaj narobe. "Moje prepričanje je," je nadaljeval Rev. Coughlin, "da so bili Židje odgovorni za ekonomske in družabne bolezni, na katerih je trpela Nemčija, odkar je bila podpisana mirovna pogodba v Versaillesu. "Pribito dejstvo je, da so od leta 1923 začeli Židje širiti komunizem v Nemčiji. Tedaj se je organizirala večja skupina upornih Nemcev pod vodstvom bivšega avstrijskega podčastnika Hitlerja in sicer iz dveh vzrokov: "Prvič, da razbijejo obstoječo nemško vlado, pod katero je komunizem postajal dnevno močnejši, drugič pa, da Neme i j o popolnoma očistijo Židov, ki so načeljevali vsej komunistični propagandi v Nemčiji. "Nacijzem je bila politična posledica komunizma v Nemčiji. Mladi naraščaj v Nemčiji ni smatral komunizma kot ruski produkt, pač pa kot židovski produkt, ki je tedaj do-miniral samo Rusijo kot jo do-minira še danes. "Pošteni Židje bi morali delovati z vsemi močmi, da se komunizem uniči, in tedaj bo zginil tudi nacijzem v Nemčiji in bo nastal boljši sporazum. Ateizem, nacijzem in komunizem korakajo skupno kot prvi sovražniki današnjega človeškega rodu," je dejal Rev. Coughlin. Zanimive vesti iz življenja ameriikih Slovencev po itevilnih naših naselbinah Pretekli torek je v okrajni bolnišnici v Milwaukee preminul rojak Frank Kočevar, star 43 let, doma iz Ljubnega v Savinjski dolini. Kočevar se je prejšnji večer nahajal v neki gostilni, kjer je na stolu dozdevno zaspal. Ko ga je gostilničar hotel prebuditi, je opazil, da je Kočevar težko bolan. S slabotnim glasom mu je povedal, da je na cesti nesrečno padel ter pri tem z glavo zadel ob cestni tlak. V bolnišnici so dognali ,da si je prebil lobanjo. Pokojni je bival v Milwaukee kakih 20 let. Bil je samec. Zapušča brata Johna, dva bratranca, v starem kraju pa še očeta Ivana, mater Jožefo in sestro Alojzijo. Sedem Jugoslovanov je na zvezni sodni j i v Milwaukee te dni dobilo ameriške državljanske papirja in sicer: Pauline Hock, George Premec, Magdalena Gfrorer, Barbara Nuck, Vik-toria Gindel in Terezija Pankov-ski. Pri delu v rudniku v Kemmer-er, Wyo., se je ponesrečil rojak Albert Marček. Zlomilo mu je nogo v členku. V Lawrence, Pa., je umrl Jože Mrak, eden najstarejših naseljencev v naselbini. Star je bil 79 1st in rojen v Stalnicah pri Novi Oselici v Poljanski dolini nad škofjo Loko. V Ameriko je prišel pred 39. leti in je živel v Lawrencu 22 let. Pred štirinajstimi leti mu je umrl sin Anton Mrak. Mr. L. Urbančič iz Indianapo-lisa, Ind., je dobil iz domovine žalostno vest, da je v Urbanjem selu pri Št. Petru na Krasu umrl njegov oče Matija Urbančič v lepi starosti 85 let. V Indianapo-iisu zapušča tri sinove in hčer, v starem kraju pa dva sinova in tri hčere. Dne 11. novembra je odšel rojak Peter Razub iz Buhl, Minn., na lov na zajce in se odtedaj še ni vrnil. Iščejo ga neprestano daleč naokoli, ampak doslej še niso našli sledu za njim. Star je bil 58 let in doma iz Griča pri Črnomlju. -o- Protest zbornice Mestna zbornica v Clevelandu je sinoči enoglasno sprejela resolucijo, v kateri se obsoja nastop sedanje nemške vlade napram Židom in katolikom. Za resolucijo so glasovali vsi coun-cilmani razven R. C. Millerja, ki zastopa 9. vardo, ki je po pretežni večini obljudena z Nemci. Mr. Miller je izjavil, da je bil on izvoljen, da zastopa interese ljudi v svoji vardi, ne pa da se meša v mednarodne zadeve. On sam obsoja politična preganjanja, toda njegovi državljani v 9. vardi mu niso naročili naj glasuje za kaj enakega. Resolucija bo poslana predsedniku Rooseveltu, načelnikom obeh zbornic kongresa in nemškemu poslaniku v Washingtonu. Prenovljeno podjetje Mr. N. Bohar, poznani brivec v naselbini, 6023 St. Clair Ave., naznanja, da je moderno opremil svojo brivnico, v kateri dobite mnogokatero novo postrežbo. Z brivnico je združen tudi lepotični parlor, kateremu načeljuje izkušena Mrs. Bohar. Opozarjamo na oglas in priporočamo podjetje. Ne bo šole V četrtek 24. novembra, na Zahvalni dan, se ne bo vršil pouk o ameriškem državljanstvu v javni knjižnici na 55. cesti in St. Clair Ave. Radi praznika bo javna knjižnica zaprta. V pon-deljek 28. novembra prične s poukom zopet bivši učitelj Mr. Louis J. Pire. * 25 novih štrajkov je bilo proglašenih tekom meseca novembra v državi New York. "AMERIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 22, 1938 r r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio __Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta «3.50. Za Cleveland, po raznašalclh: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. _ SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c_ JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878._ No. 274, Tues., Nov. 22, 1938 Po konvenciji C. L O. Committee of Industrial Organization, ali lcot se sedaj imenuje Congress of Industrial Organization, je pravkar zaključila svoje prvo ustavotvorno zborovanje, ki se je vršilo pretekli teden v Pittsburghu. Poleg spremembe imena, poleg izvolitve starih uradnikov in poleg ene točke, o kateri bomo pozneje nekaj napisali, je ostalo pri tej radikalni organizaciji vse po starem C. I. O. nikakor ni priljubljena pri povprečnemu Ameri-kancu, še manj Da pri farmarjih ali pri industrijalcih. Besedam, obljubam in zatrdilom C. I. O. nihče ni verjel. Toda organizacija C. I. O. ali vsaj nekaj sličnega je bila potrebna, daje organizirala one delavce, ki prej organizacije sploh nikdar poznali niso. Toda skoro rabiaten nastop voditeljev C. I. O. takoj v začetku, je organizaciji vzel mnogo kredita in si je odtujil simpatije bolj premišljenih delavskih krogov, ki so organizirani v American Federation of Labor. American Federation of Labor je naredila to veliko napako, ker se je brigala za organizacijo poklicnih delavcev, a zanemarjala je pa stotisoče, ki so brez organizacije in njenih dobrot garali pri jeklarskih in enakih industrijah. Če bi voditelji American Federation of Labor se kaj spomnili, da so tudi jeklarski, avtni in drugi delavci potrebni organizacije, tedaj bi imeli danes v Zedinjenih državah eno samo delavsko telo, ki bi imelo pomen in vpliv v javnosti, ne pa dvoje organizacij, ki se medseboj bolj sovražiti kot pes in mačka. Dočim bomo o tem podrobneje spregovorili drugič, poglejmo danes kaj je prva konvencija C. I. O. konkretnega sklenila v Pittsburghu. Predsednik Roosevelt je poslal na to konvencijo apei, v kateri opominja vodstvo in člane C. I. 0., da držijo vrata k delavskemu miru odprta, kajti neprestano zbadanje med delavci samimi bo končno zrušilo ves delavski vpliv v Zed. državah. ___^______________ Kaj je konvencija C. I. O." na1 to odgovorila? Nič, kar bi bilo konkretno in kar bi ciljalo za mirom v delavskih vrstah Amerike. Blagohoten poziv predsednika Roosevelta so lepo položili med akta. Odglasovali so sicer, da je delavska edinost njih cilj, toda poslovanje C. I. O. ostane nespremenjeno, in to je glavni vzrok, da do miru med C. I. O. in med American Federation of Labor ne bo prišlo. Tozadevno je torej ostalo vse pri starem in v kratkem bomo zopet slišali o spopadih med delavci samimi. Načelnik C. I. O. je na konvenciji povedal, da šteje C. 1. 0.4,037,877. Tem številkam niti sam ni verjel, kajti že drugi dan je naznanil, da se je 300,000 članov odpovedalo. Niti ne verjame tem številkam Wm. Green, predsednik American Federation of Labor, še manj pa veruje tem številkam ameriška javnost, kajti kjerkoli so dosedaj C. I. O. javno nastopili v politiki, so bili poraženi. To smo zlasti videli lansko leto v Cevelandu, letos pa v veliko večji meri v državi Ohio, ko so bili vsepovsod z ogromno večino izvoljeni nasprotniki C. I. O. gibanja. Najboljše delo, ki ga jc ustvarila konvencija C. I. O., pa je priznanje, da so kontrakli neprelomljivi. Ako unija sklene z industrijo pogodbo, tedaj se bo unija zanaprej držala vseh točk pogodbe. Dosedaj je bila navada, da so posamezni uradniki C. I. O., kadar jim ni bilo kaj povšeč, poklicali delavce na štrajk v gotovi tovarni, dasi je imela unija z dotično industrijo pogodbo, ki ni dovoljevala štrajka, niti ni odobril štrajka eksekutivni odbor unije. To je imelo za posledico, da besedam in zatrdilom voditeljev C. I. O. voditeljev nihče ni verjel in nihče ni hotel z njimi sklepati pogodbe, ker so vedeli, da C. I. O. pogodb itak ne bo držala. Ako bo tozadevno v bodoče boljše, ne bo to samo v korist C. I O. organizaciji sami pač pa splošnemu delavstvu, ki je tudi že preko vratu sito neprestanih štrajkov za vsako malenkost. Kdor dosti tozadevno govori z delavci, se je že sam o tem prepričal. Dosedaj je bila navada, da če se je enemu uslužbencu v tovarni zgodila mala krivica, da je predsednik unije sklical štrajk in 1,000 delavcev je postalo brez zaslužka, namesto, da bi se zadeva med industrijskimi in delavskimi voditelji mirno poravnala. In še ena stvar. Prva konvencija C. I. O. je zavrgla komuniste kot člane svoje organizacije. To ji bo več koristilo pri napredku kot vse drugo. C. I. O. unija bi morala kaj enega že zdavnej prej narediti. Vabilo Barberton, O.—Ker se čas tako hitro spreminja, da smo prišli že tako blizu božiča ali takore-koč v zimsko sezono, imajo razna društva zdaj svoje veselice in zabave. Eno društvo bolj hiti ko drugo s svojimi prireditvami. In tako veselico smo si umislili tudi mi, namreč Slovenska moška zveza, ter si izbrali dan 26. novembra za to. Dragi mi bratje! Prav vljudno ste vabljeni na ta dan, da se gotovo udeležite te veselice, ki se vrši na omenjeni dan, da pokažemo, da smo možje in da nam je edina tevrstna organizacija pri srcu. Seve, pri tem ne smemo misliti, da bi ne bilo naših žensk pri tej veselici. O ja, dobrodošle v našo sredo. Vse skupaj vas vabimo v soboto 26. novembra v dvorano društva Domovina na 14. cesti, tako tudi člane in njih družine podružnic iz Clevelanda in Girarda. Saj ste nam obljubili, da pridete in obljuba dolg dela. Zato vam pa kličem: na veselo svidenje v soboto. Jacob Casserman, tajnik. -o- Slovenski narodni dom v Newburgu Piše Josip Lekan Pred dvajsetimi leti so se zavedni rojaki zamislili, da postavimo svoj narodni dom, v katerem naj bi se shajali, imeli društvene seje in bi se bolj zbliževali ter ohranili slovensko zavest. V ta namen so se izdajale neke vrste delnice, to je potrdilo za posojeni denar. Društva so se prav v obilni meri odzvala klicu, da vlože svoj denar, v to narodno in potrebno podjetje. Pa tudi posamezni rojaki so rade volje prispevali, nekateri zares visoke vsote. bo naš dom prvi v Clevelandu obrestoval. Res ste dolgo čakali, da bo vaš denar, katerega ste zaupali nam vam bo donašal obresti. Gotovo smo vsi veseli in zadovoljni, da je prišel zaželjeni čas. Gotovo bomo s podvojeno močjo sodelovali z vodstvom doma, radi zahajali v domove prostore. Potrebščine, katere rabimo in jih ima dom, bomo kupovali v domu. Prav prijazno apeliram, da obiskujete društvene veselice. Društvo se trudi, da priredi igro ali kako drugo zabavo, pa ni udeležbe. Ko pa drugi vidijo, da je bila slaba udeležba, opustijo morebitne prireditve. Posledice so: dvorana nezarenta-na, izguba vaša. Čim rajši bomo zahajali v dom na veselice, predstave, društvene seje, tem lepše obresti boste dobivali. Društvom pa priporočam, da bi vsako društvo priredilo vsaj eno veselico na leto. Društvo, ki je agilno, se pokaže v javnosti, bo tudi napredovalo. Končno pa vsem prijateljem, podpornikom in obiskovalcem našega doma iskren pozdrav in željo, da ostanete nadaljni in stalni obiskovalci ter podporniki doma. o Velepomembna proslava v Pittsburghu Slovenci, Srbi in Hrvati v Pittsburghu in okolici privede v nedeljo dne 4. decembra 1.1. proslavo ujedinjenja in osvobojenja Jugoslavije. Letošnje leto slavimo 20 letnico obstanka naše narodne države v mili domovini Jugoslaviji in na to veliko slavnost v Pitts-burgh-u pride jugoslovanski poslanik iz Washingtona gos. Konstantin ,Fotič kakor tudi župan našega mesta gos. Scully. Program proslave se bo vršil v eni največjih dvoran mesta vini ni kredita, pa mirna Bosna. Gospodinja mora pustiti del blaga. Druga trgovina. Nadpis na njej je domač. V trgovini so domači ljudje, ki imajo slovensko srce. Bobnarčkovi so revni, saj to vsakdo ve. Družina velika. Izkopali so se malo iz ene depresije, pa je prišla bolezen in ko je bilo te konec, pa druga depresija. Potem je oče Bobnarček imel srečo, da je dobil "cesarsko" delo. Fantje pa hajd, kjerkoli le more kdo zaslužiti kak cent, da se ne pusti društva in "insuren-ca," ker tudi ta dva sta pri hiši potrebna ,kadar sila trka. In Bobnarčikin prtošelj je danes suh kakor skisana goba. Cesarski ček bo prišel šele drugi teden. Jesti pa je treba. Nu, pojdimo v trgovino, si pravijo mati. Prijazna beseda, prijazna prošnja in Bobnarčkovi se skoro tako zdi, kakor da ji je rekel trgovec, da ji da "na trust" maga-ri vso trgovino. In nakupila si je Bobnarčkovka samo potrebnih stvari, a ko je bila že pri vratih, glej ga spaka, kaj ji pravi ongav France, ki ima štor: "Mat, počakajte, no, nekaj ste pozabili. Glejte, jaz sem član Progresivne trgovske zveze. Vsakemu odjemalcu bomo sedaj dajali nagradne listke. Vaša Micka, vem, da bi si zaslužila marsikateri dolar, ko bi imela doma dober šivalni stroj. Ena izmed nagrad bo šivalni stroj. Tu imate tri nagradne listke." Pretentana stvar, pravi Bobnarčkovka sedaj svojim prijateljicam. Naprej mi je dal na razpolago celo trgovino, potem pa še priliko, da dobim šivalni stroj, ženske, ako hočete imeti dobro postrežbo in usmiljeno srce, kadar je potreba, potem pa le samo k trgovcu, ki je član Progresivne trgovske zveze. ZAPISNIK redne 9. konvencije Slovenske dobrodelne zveze, dne 12. septembra 1938, v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. (Nadaljevanje) Br. Surtz priporoča, da naj se vzame 15c/° dohodkov tega sklada, ki bi se rabilo izključno v svrho vzdrževanja mladinskih aktivnosti. Br. Kushlan je mnenja, da je najboljše, da denar ostane tam kjer je. Br. Penko predlaga, da se sprejme člane iz mladinskega oddelka v odrasli oddelek za $500.00 in $1.00 bol. podpore brez vsake zdravniške preiskave. Br. Zaiar podpira. Br Traven in J. Gornik ml. temu ugovarjata, ker bi to ne bilo pravično za ostalo članstvo. Br. Kushlan zagovarja predlog odbora. Predlog br. Penkota ni dobil zadostne večine. Predlog ses. Zalokar sprejet z večino. Br. Pucel opomni, da se popravi točka 17, ki se mora glasiti: član se mora udeležiti štirih zaporednih sej. Sprejeto. Ses. Zalokar pripominja, da člani, ki se zanimajo društvo se bodo udeleževali vseh sej, potem pa naj bodo lahko tudi voljeni za delegate. Prečita se točka (nova, ki govori o dolžnostih športnega direktorja). Direktor za atletiko — to je naslov te točke. Br. Terbižan vprašuje, če je tudi določeno koliko se bo porabilo iz upravnega sklada v te svrhe. Predlaga, da se tu določi koliko se sme porabiti letno. Br. J. Lokar predlaga, da se omenjeno točko sprejme, kot je predložena. Podpirano in sprejeto z večino. Točka se vključi med točke 116 in 117 novih pravil. Brzojavi in zahvale: Od združenih mlad. pevskih zborov za udeležbo na njih koncertu, in od Robin Hood. Ker je čas zborovanja potekel, brat predsednik zaključi zborovanje ob 5:20 popoldan. Joseph Trebeč, konvenčni predsednik; Frank A. Turek, konvenčni zapisnikar. Ko smo prosili denar m zida-1 pittsbur<;ha) Soldiers Memorial vo tega podjetja, smo obljublja- HaH ^^ je y 0akland di_ li društvom in posameznikom, j od glavnega ura_ Kaj pravile! Angleški vojaki so morali s topovi bombardirati starodavno mesto Jeriho v Palestini, da so ga vzeli Arabcem. To se vidi, kako od muh je moderno orožje. Saj vam je znano, kako so v starih dobrih časih Izraelci parkrat marširali okrog Jerihe in pri tem park rat zatrobili na piščalke, pa se je vse mestno obzidje porušilo. Salabolt so morale biti močno trobente in dobre horniste so morali imeti Izraelci. • » » Tisti, ki delate pravili, za naše organizacije, pozor! V pravila ni treba več staviti "odškodnina za poškodbe," ker imajo v stari domovini zdaj za to eno besedo, ki se imenuje "bolestnimi." da bomo dajali lepe obresti od de- ^ narja, ki je vložen v SND na 80. j cesti, žal, da v času, ko smo gradili dom, se je bilo vse podražilo,1 material in delavci. Dom nas je stal nad 60 tisoč dolarjev, mnogo več kot smo prvotno računali. Poleg velikega dolga, katerega smo si naredili z zidanjem doma, so prišla še slaba leta. Ljudje niso delali, pa tudi prispevki niso bili tolikšni kot smo pričakovali. Pa nismo obupali. Zaupali smo v božjo pomoč in v boljše čase. Hvala Bogu, vse je prišlo. Dolg se je polagoma zniževal in dne 1. januarja 1932 smo rekli: plačano imamo! Dasiravno je bil dom še skoro nov, pa je že potreboval popravila. Treba je bilo barvanja in še nekaj dozidave. Kar se je naredilo dobička, je šlo v popravilo. Delničarji in društva so pa mirno čakali, kdaj jim damo obljubljene obresti. Kot predsednik SNI) na 80. cesti se najlepše zahvaljujem društvom in posameznikom za potrpljenje. Sedaj pa z vašo pomočjo, ko ste radevolje obiskovali to svoje podjetje, prirejali veselice in pripomogli, da kaže vaš dom dati obresti od vašega denarja, katerega ste posodili domu v obliki delnic. Pa tudi tukaj smo naleteli na težkoče. Državni zakon namreč ne dovoljuje izplačila na sedanje delnice. Di-rektorij pa je povzel potrebne korake, na novo organiziral ter vam bo izdal nove vrste certifikate za vaš denar. Zato pa morate vsi delničarji vrniti sedanjo delnico tajniku doma. On vam izda nov certifikat, kateri se vam bo obrestoval. Zapomnite si naslov tajnika, ki je Louis Su-pan, 3630 E. 81st St. Vse dosedanje delnice naj se vrne tajniku do 1. decembra 1988. Nič se ne bojte, le veseli bodite, da smo tako srečni, da se da Hrvatske Bratske Zajednice in Srbskega Narodnega Saveza, ter je večinoma vsakemu znana. V programu so naša razna rodoljubna pevska društva, katera sodelujejo in raditega bo program zelo bogat v vsakem pogledu. Slovenec, Hrvat in Srb iz Pittsburgha in okolice, kateri ljubi svojo materno domovino in je ponosen na svojo narodnost, ima priliko, da tudi v dejanju pokaže svojo iskrenost, ker to je naša narodna slavnost, da s tem tudi drugorodcem pokažemo, da smo v resnici zedinjeni in da med nami ni strankarstva ali osebnih mrženj ampak nastopamo skupno za dobrobit in svobodo naše rodne grude majke Slave. Bratje in sestre našega narodnega čuta, rodu in jezika, dobrodošli na proslavo ujedinjenja Slovenca, Hrvata in Srba na 4. decembra ob 2. uri popoldan v Soldiers Memorial Hall, Oakland, Pittsburgh, Pa. Odbor. Vsakdanji prizor Verižna trgovina na vogalu. V njej vrsta lepo oblečenih uslužbencev. V trgovini slovenska gospodinja z dolarjem v žepu. Nakupi to in ono, a ko uslužbenec pove račun, naša gospodinja uvidi, da ji manjka reven kvo-derček, da bi lahko plačala. Uslužbenec je uslužbenec, verižna trgovina pa verižna trgovina. ženska nima kvoderčka, zato se ji blaga ne more dati. Kredita v verižni trgovini ni, pa fi-niš. Kaj naj pusti, saj je že itak vse tako natančno računala, kaj ji je danes treba in kaj ne, da če bi bilo blago za hlače, da bi moral še najbolj spreten krojač nategovati, da ne bi bila £iia hlačnica krajša. Nu, v verižni trgo- IZ PRIMORJA _Pretekli mesec je vozil velik tovorni avtomobil, katerega je šofiral Mirko Podgornik iz Vrat pri čepovanu, po cesti od Grahovega proti Koritnici. Kmalu za Koritnico je avtomobilu odpovedalo krmilo in nesreča je bila tu. Kamjon je zdrčal v baško grapo. V avtomobilu se je peljal tudi trgovec Božo Mikuž iz Sv. Lucije. On je še pravočasno skočil z avta in se tako rešil, medtem ko je šoferja vrglo iz kabine in je revež obležal z zlomljeno hrbtenico. V goriško bolnico so ga pripeljali v nevarnem stanju, toda kljub temu upajo, da mu bodo še rešili življenje. Kamjon je ves polomljen, škode je 150,000 lir. —V Trstu je umrl v 62 letu starosti Ivan Bidovec, trgovec. Pokojnik je podlegel zavratni bolezni, ki se ga je lotila pred kakim letom. Vse svoje življenje je posvetil delu in skrbi za vzgojo svojih otrok, ki jih je vse tudi spravil do kruha in deloma do najvišje izobrazbe. Vendar pa ga je življenje kruto bičalo in mu plačevalo ves trud in borbo s težkimi žrtvami. Najtežja je bila gotovo ona, ki jo je čutil ves naš narod, ko jc zgubil enega svojih sinov. Pogreb je pokazal kako je bil pokojnik priljubljen in kako so vsi občutili njegovo življenjsko tragedijo. URADNE URE Uradne ure uredništva in uprave "Ameriške Domovine" so sledeče: v pon-deljkih, torkih, četrtkih in petkih: od 8. ure zjutraj do 7. ure zvečer. Ob sredah: od 8. ure zjutraj do 2. ure popoldne. Ob sobotah: od 8. ure zjutraj do 4. ure popoldne. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Zapisnik 14. konvenčne seje dne 20. septembra 1938 Predsednik pozove zbornico k redu in otvori zasedanje ob deveti uri. Med tem, ko poverilni odbor dokončuje svoje delo, se bere zapisnik dvanajste seje in se sprejme enoglasno kot čitan, samo izostane naj, kar ne spada v zapisnik. Brat predsednik sporoči tužno vest, da je preminul brat An-tončič, član društva št. 1 SDZ. Zbornica v znak sožalja vstane. Brat Zalar predlaga, da se pošlje venec. Sprejeto. Brat Dolenc opozarja poverilni odbor na dejstvo, da se delegat pride registrirat in se potem odstrani iz zbornice. Brat Gornik st. opozarja navzoče gl. odbornike na seje gl. odbora. Dalje poživlja delegate, ki so šli v soboto iz Clevelanda domov in prišli v pondeljek nazaj, naj predlože račun potnih stroškov. Odbor za pravila poroča, da smo, ko smo sprejeli včeraj cela pravila obeh oddelkov, pozabili sprejeti tudi lestvice. Glede lestvic se moramo itak držati državnih zakonov, tako pojasnjuje brat Kushlan. Lestvice se formalno sprejmejo. Brat Pucel prečita resolucijo odbora za pravila, ki se glasi: Resolucija: "Deveta redna konvencija Slovenske Dobrodelne Zveze prizna osebi ali osebam, ki bodo prirejale za tisk ustavo in pravila te zveze, pravico, da sme spremeniti ali nadomestiti eno besedo ah izraz z drugo, ki ima sličen pomen. Dalje sme določiti členom in točkam pravil zaporedne številke in sploh storiti vse, da bodo nova pravila izšla v pravilnem slovničnem jeziku, lepem razločnem slogu, ne da bi potom navedenih popravkov izgubila prvoten pomen, namen ali sklep te konvencije. Členi pravil ali glave morajo biti tiskane v debelejšem tisku, da bodo pravila res razločna i" vidna. Med točkami naj se pusti dvojna vrstica prostora (double line). Ta pravila stopijo v veljavo z dnem 1. januarja 1939 in se s tem razveljavijo prejšnja. Frank Pucelj, predsednik, Joško Jerkič, tajnik, John Gabrenja, odbornik, Agnes Žagar, odbornica, Frances Zust, odbornica, , Ray Breskvar, odbornik, Joseph Okorn, gl. odbornik. Resolucija sprejeta kot čitana, kar predlaga brat Centa. Poročilo poveril, odbora: Odsotni so: Lah, Dr. Kern, Skuly> Godec, Stokel, Kalcic, Bučar, Basa,'Ravnahrib, Jereb, Kogoj. Brat Penko stavi predlog, da se sedaj začne razprava o glasilu. Brat predsednik odb. za pravila vpraša zbornico, ako želi sedaj te razprave. Zbornica pritrdi. Brat. Turek st. poudarja sklep društva, da je proti lastnemu glasilu. Brat Dolenc govori v pr.»t glasilu. V začetku je bilo društvo proti glasilu, toda sedaj, ko jo l> mogoče imeti brez naklad, je pa za glasilo. Utemeljuje, da se v sedanjem glasilu jemala pravica gotovim strankam, in da se glasilo rabilo v privatne agitacijske namene, kar ni v skladu '/- našimi pravili. Brat Pucel govori, da je odbor za pravila osvojil i« jo ali načrt lastnega glasila pod pogojem, da bodo sprejete pre minarne police. Denar sedaj imamo in glasilo bi prišlo kot da članstvu. Sedaj je bilo ena polovica članstva brez glasila, ako l^ sedaj menjamo list, bo pa.zopet druga polovica prizadeta. . es ^ Bradač in brat Srebot se izjavita proti glasilu. Brat Zupan Ufc varja, da se sklad iz dohodkov preliminarnih polic no bo tako ni kopičil, kakor bi kdo pričakoval. Brat Okorn govori v smislu u • Puclja ter doda še to, da bi tudi društva, ki so protestirala, vala drugače, ako ne bi bil urednik sedanjega glasila prclom ljube, da bo ob času glasovanja nevtralen. Brat Kushlan v irne^ društva ne sprejme glasila. Glede preliminarnih pohe pa ^ da so bile sprejete z namenom, da se bodo doneski ih raj ^ organizacijo mladine in v kampanjske svrhe. Govori v , samostojno glasilo ne bo tisto agitacjsko »^j jf^^očil« kovati. Imamo itak že dva dnevnika. Brat /alui ]t po društva proti glasilu. v.,o-)Viirj{1 Bral. .1. Lokar predlaga ko^ec debate. B,rat sklcp društva in se izjavi proti glasilu in napoveduj gu .. klado, ako dobimo glasilo. Brat J. Lokar govor, v V^orilH i,roti glasilu. Predloži odboru vprašanja, k. naj ln sc ouv, poprej, predno bi še nadalje debatirali Njegova vp.^ koliko bi stalo glasilo kot mesečnik u> koliko ^ 't ^ an^ stane današnje glasilo; koliki so previden, dohodki prehmm* (Dulje nu tretji strani) AMERIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 22, 1938 Zahtevajte nagradne listke! POPOLNOMA DRUGA NAGRADA SINGER električni šivalni stroj vreden $129 4 NAD 100 drugih nagrad PRVA NAGRADA $215 General Electric ledenica POPOLNOMA TRETJA NAGRADA NORGE električni likalni stroj vreden BREZPLAČNO • PROGRESIVNA TRGOVSKA ZVEZA & g ■h s M rt N •s e8 £ .2 ■ f« Tri O m > 0 PO 01 »—t «5 > u C6 -C C •FH 3 • i-> re O '? < O v Ž bt) h ■M >tO rt > v M Oi CM 0) C -o TJ ftS o o z. ^ -js b. ^ s s 3* N a! S s S s "O 4) «x h & c £ o h bo O rt C a> 13 rt TS TJ O O TJ • 0 2 £ v o TJ "TJ Si Z » > rt i—< (D tj h 0) 4-) rt £ t*. i C£> lfl rt C V C dolarja za oglas v društvenem glasilu. Brat Glihu ugovarja, da se delegatu, ki ne dobi besede, dela krivica. Brat Perusek je prpti lastnemu glasilu. Brat Koželj govori v prilog kot mu naroča društvo. Vi rant izjavi v imenu društva, da je za glasilo. Brat Braniselj protestira, da danes delegat je 1-ahko 'govore, dokler hočejo, dočim se je njemu včeraj jemala pravica govora. Brat Glilia izjavi, da ne potrebujemo lastnega glasi-'H in da Iv) naklada sigurna, ako glasilo prodre. Brat Zorič se oglasi l\ bc;-,Hi in se izjavi sani in v imenu društva za lastno glasilo. ' rdi, četbi bil gl. odbor z dušo in telesom za glasilo, bi bilo marsi-Hhj drugače. Gl. odbor o i bil moral predložiti natančne podatke woguciji, danes pa je konvencija nepoučena. Poživlja članstvo, da glasuje. Brat Grd i na se izjavi proti sam. • mm m m*- Žil TI Po nemškem Izvirniku K. IVJava "Po kaj ste šli?" "Gledat smo šli razdjanje." "Kaj pa je videti?" "Stolp se je porušil." "Ste našli vhod v preduh?" "Da, gospod. Na kraju, kjer je stal stolp, se je zemlja vdr- la, prepad se je odprl, lijaku je podoben." "Ste zlezli v njega?" "Nihče si ne upa blizu, 'zemlja se še vedno vdira in kamenje trklja v prepad." "Je še kdo v karaulu?" "ivražni, le napeto pričakovanje linah stikajo in zaklade iščejo." j gem bral na njih Zuti je st«pil- po stezi. , 0brnil gem ge k higi in po_ Razumel sem položaj. Lju- trkaI Nihče ge ni Qglasil Ha_ dje na razpotju so bili ogled-j lef je gtopil krog hiše in javil> niki, pri karaulu pa so čakali da go tudi vga druga vrata za. drugi v zasedi, ki bi nas napad- k]enjena li in Žutega osvobodili —. "Zapovej, da nam odprejo!" "Stoj sem dejal naglo. "Ni- gem dejal žutemu. "Sicer si glasilu in zahteva, da staro glasilo ostane. Predsednik odredi odmor, da se delegacija zamere posvetovati. Brat Klemen se izrazi za glasilo in govori proti prejšnjemu govoru brata Penkota. Brat Merhar je za staro glasilo, kot je sedaj. Brat Balant se izjavi za lastno glasilo. Brat Supan, delegat št. 10 izrazi upanje, d,a se bo stvar mirno rešila in se v imenu društva izjavi proti sam. glasilu. Sedaj se priglasi k besedi brat Vičič, da bi se dogovorili z enim lokalnih listov, da bi vsak član dobil eno številko kot društ. glasilo. Delegacija dovoli, da sme vprašati urednika g. Pirca, da bi podal račun za 5,000 iztisov. G. Pire izjavi, da bo poročal na popoldanskem zasedanju. Pucelj zahteva podatke obeh listov ali pa nobenega. Brat Abram izjavi, da smo imeli proračun in podatke v gl. uradu, ker je sam na tem v uradu delal. Prizna, da ni bilo sloge in odločnosti. Sestra Kalan priporoča oba lokalna lista kot glasilo. Brat Sušnik pojasnju je, da je društvo glasovalo proti glasilu, ker ni bilo pravilno poučeno, toda on bo vseeno glasoval za sam. glasilo, ako bo izhajalo brez naklad, toda nujno rabi podatkov, da vemo koliko bo stalo izdajanje lista. Brat Turek st. se strinja z gl. tajnikom. Govori o upravnem skladu, odgovornem za glasilo. Boji se stroškov in gotovih naklad, če ne prej, pa slaj. Sestra Novak se sklicuje na prejšnje vprašanje stavljeno po bratu J. Lokarju glede podatkov v številkah. Brat J. Lokar ponavlja svoje vprašanje. Brat Gornik odgovarja, da bi glasilo kot tednik stalo 6,000 do 7,500 dolarjev letno. Sestra Novak ugovarja, da bi mesečnik ne bi bil na mestu radi poštnine. Vpraša, ako imamo na razpolago sredstva za sam. glasilo, ali jih bomo dobili šele potom bodočih preliminarnih polic. Pravi, da mora biti več sporazuma med člani, več tolerance. Se izjavi proti sam. glasilu. Predsednik je mnenja, da bi bilo sigurno več tolerance, ako bi imeli lastno glasilo. Brat Gornik st. nadalje poroča: sedanje glasilo stane 1,560 dolar jev letno. Preliminarne police so prinesle leta 1937 8,100 dolarjev, letos bo pa nekaj manj. Težko je dati natančne podatke, koliko bo stala atletika; morda 2,000 morda manj. Tudi glede kampanjskih nagrad je težko soditi, ker te od-vise od množine novega članstva. Trdi, da so organizatorji največja moč pri organizaciji, da pridobe novih članov. Javi se k besedi brat gl. predsednik in govori najprej proti izjavi sestre Novak, češ, če ženska Zveza more s 25c mesečnega asesmenta izdajati mesečnik, mu je nerazumljivo, da bi Zveza tega ne bi mogla storiti. Vprašanje jc samo, ali to sedanje glasilo še ostane ali ne. Ako bo, potem bo samo v škodo organizaciji. Sklicuje se na postopanje urednika, ki si je lastil pravic, ki mu niso šle. Poziva delegacijo, da glasuje za lastno glasilo. Sestra Hočevar opomni zbornico, kaj bo glasovala. Sama ie proti glasilu. Brat Dolenc zahteva pojasnila od gl. tajnika, ali bodo samo ene osebe dobivale glasilo in druge ne. Bral Surtz predlaga glasovanje. (Dalje prihodnjič.) mamo po kaj hoditi h karaulu. Naravnost v han pojdemo." Grdo nas je pogledal. Odšli smo po cesti. "Natrag! Idu kuči !" Ali je bil klic namenjen tistim štiriindvajsetim —? Vsekakor. Ogledniki niso utegnili več sami pohiteti h karaulu, mudilo se jim je, pred nami so morali prispeti v han. Zato so jim od daleč klicali. Rad bi bil poslal nekaj jezdecev naprej v han. Pa nisem mogel tvegati in prenevarno bi bilo za nje. Gozd je prenehal, jezdili smo po goščavi in med njivami, katere je mejilo grmovje. Svet mi ni ugajal. Po goščavi in za grmovjem so se lahko skrivali ljudje in čakali na nas, ali pa bi nas neopaženo prehiteli in zasedli han. "Kje leži Karanirwan han?" sem vprašal starca. "Še pet minut pa ga boš videl." In po petih minutah smo res zagledali usodni Karanirwan han, ki sem ga tedne sem zaman iskal, roparsko gnezdo, sedež zloglasnega vodje, ki je strahova! polovico turškega Balkana. Hiš^i je stala na levi strani ceste, gospodarska poslopja pa na desni. Visok zid jih je obdajal. Široka kamenita vrata so držala s ceste na dvorišče, zaklenjena so bila. Na cesti je stalo vse polnq, ljudi, moški in ženske, gotovo nad petdeset jih je bilo. Molče so nas gledali, njihovi obrazi niso bili ne prijazni ne so- Lcpe obleke izdeluje Anica Rogelj Franks in Vernic Sneller Franks 1032 10. 76th St. Tel. EN-4296. bomo sami odprli." "Nisem te povabil!" je dejal kljubovalno. "Hiša je moja, prepovem vam vstop." "Dobro! Sami smo se povabili in sami si bomo odprli." Vzel sem težko medvedarico, nekaj sunkov z okovanim kopitom in vrata so se razetela v treske. Žuti je grdo zaklel. Ljudje so pritisnili za nami. Prosil sem Rankota, naj za-straži s svojimi jezdeci vhod, in vstopil. V veži ni bilo nikogar. Stene niso bile iz protja kakor navadno po balkanskih vaških hišah, z -opeko so bile zidane. Štiri sobe v pritličju na desni in levi od veže, dve na cesto, dve na dvorišče. Vrata so bila odprta, vstopil sem. V sobah ni bilo nikogar. Po opremi sem zasodil, da sta prednji sobi namenjeni gostom, v levi dvoriščni sobi je menda stanoval Žuti s svojo družino, v desni pa služinčad. Skozi zadnja vrata v vi?ži sem stopil na dvorišče. Prazno je bil, blizu vrat so šle stopnice v podstrešne prostore. Zezel sem po njih. Podstrešje je bilo razdeljeno na tri sobe. V srednji je bila nakopičena razna navlaka, koruzni storži in venci čebule so viseli pod streho. Na desni in levi sta bili še dve sobi. Tenka stena iz desk jih je ločila od srednjega prostora. Potrkal sem, nihče se ni oglasil. Butnil sem s kopitom me-dvedarice v.vrata in izbil desko. Izba je bila prazna. Potrkal sem še na drugi strani, tudi tam mi ni ihče odgovoril. Pogledal sem skozi špra-jo. Ženska je sedela na zaboju. "Odpri!" sem zaklical. "Si-(x) jcer vlomim vrata!" Ker tudi na grožjo ni nihče odprl, sem sunil s kopitom v vrata, izbil desko, segel v odprtino in odrinil zapah. Ženski vrišč me je sprejel. Žena, ki je sedela na zaboju, je bila kakih petintrideset let stara. V drugem kotu sta sedeli dve starki. Pfr obleki sem zasodil, da ženske ne spadajo med revne ljudi. Ali je bila mlajša Žuta, Žutova žena —? Najbrž. Vstala je, ko sem vstopil, in zbežala k starkama. Srdito in kljubovalno mi je zaklicala: "Kaj ti na misel hodi! Kako se drzneš vomiti v tujo hišo?" "Vlomil sem, ker mi nihče ni odprl," sem dejal mirno. "Nisem še našel hana, ki bi bil po dnevi gostom zaprt." "Nisi gost." "Kaj pa?" "Vem, kdo si in kaj se jc zgodilo." »Veš —? Kdo ti je povedal?" Sem le prav slutil, da se bo vest o dogodkih v Rugovi po bliskovo raznesla. "Prišli so mi pravit. Sicer pa sem vas videla prihajati." (Dalje prihodnjič) MALI OGLASI Delo dobi dekle za splošna hišna opravila pri mali in dobri družini. Pokličite KEnmore 5424. (274) Soba se odda v najem, možu ali ženi. Prost vhod, kuhinja na razpolago. Vprašajte na 1167 Norwood Rd. (75) Preselitev Spodaj podpisani naznanjam, da sem se preselil iz 15819 Arcade Ave. na novi naslov na 15501 Lucknow Ave. John Terlep 15501 Lucknow Ave. Pri nas dobite vsak pondeljek in torek sveže jetrne in krvave klobase po 6c vsaka, domače kislo zelje po 6c funt. Se priporočam. Anton Ogrinc 6414 St. Clair Ave. AMERIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 22, 193S ^^Skrivnosti ruskega carsVega dvora^g ba i groznega preganjalca. Stari general jo je zelo duhovito zabaval, tako da ga je z užitkom poslušala in naenkrat sta prišla do neke skale. —To je medvedova skala,— reče general. — Z nje je strmoglavil divji lovec. — Mnogi se bojijo ostati tukaj in ne bi hoteli pod nobeno ceno tukaj prenočiti. —Jaz se ne bojim, — odvrne ona drzno — in če bi se sedaj prikazal divji lovec, bi ga naučila, kako je treba biti napram damam galanten. Kakor da bi te drzne besede res priklicale onega, ki je napravil nekoč na tem mestu samomor, se zasliši sedaj za skalo rezgetanje konja in takoj se prikaže jezdec. — Za Boga, — vzklikne Kundson, — Saj to je divji lovec! Ne brigajoč se za Fedoro, udari on svojega konja ter odjaha v diru, kot da ga gonijo f uri je. —General, — zakliče Fedora za njim, — general, čujte me! — Ne puščajte me tukaj — general Knudson! Toda starec je ni slišal. Ni še minila niti minuta in on je izginil v daljavi ter pustil Fedoro s tem nadnaravnim bitjem. Divji lovec ustavi svojega konja, a nato se približa počasi Fedori z resnim obrazom. In čudno, čim bližje je prihajal, s tem večjim zanimanjem ga je opazovala Fedora. Ni mogla odvrniti pogleda od tega čudnega jezdeca. Divji lovec je jahal ogromnega konja. Bil je oblečen v fantastično uniformo, a na rami je imel puško. Dolga brada mu je visela na prsa, a v očeh mu je gorel čuden plamen. Bil je zelo bled. Nikjer na obrazu ni bilo sledu barve. Niti na upadlih licih, niti na ustnicah. Fedora je vedela, da ni prikazni, toda vendar je zatrepetala, ko je videla, da se ji ta skrivnostni jezdec vedno bolj bliža. Sedaj on ustavi svojega konja. Ni spregovoril niti besede. Gledal jo je samo s svojimi velikimi, strahotnimi očmi. Fedori je bilo neugodno in grozno pri duši. Morala je spregovoriti za vsako ceno. —Gospod, — reče ona, — prišli ste v pravem trenutku, da postrežete dami. Čakala je na njegov odgovor. Toda on je molčal. Jezdec je sedel na svojem konju kot marmornati kip, neprenehoma jo opazujoč. Ah, kaj bi dala Fedora za to, ko bi mogla s svojim pogledom prodreti skozi njegovo bledo čelo, da prečita njegove misli. —Zašla sem, — reče ona, — zgrešila sem pravo pot. OBLAK FURNITURE TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2978 h M H H M * N >1 K « VLOGE /tej posojilnic i so zavarovane do $5000 po Federal Savings & Loan Insurance Corporation, Washing-ton, D. C. * ■ 'i Sprejemamo osebne in društvene vloge Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan.Co. 6235 St. Clair Ave. HEnd. 5670 On se porogljivo nasmeje. —To je mogoče! Ko je zaslišala njegov glas, jo obvzame slabost, do se je komaj držala na nogah. To ni bil divji mož! To je bil nekdo drugi, ki bo za njo mnogo strašnejši in groznej-ši! To je oni, pred čigar vrnitvijo je trepetala in drhtela v mnogih svojih burnih nočeh! To ja bil njen mož, to je bil Kola Bojanovski, ki je sedel nat tem ogromnem konju. —Prišel je, da me umori,— je bila njeno prva misel. — Toda jaz se moram rešiti. Še sem mlada in lepa, ne smem še umreti! —Ne, ne, — ne smem tako žalostno poginiti! Pobegnila bom, — jezdila bom, — rešila bom svoje življenje! Ona nategne vajeti in konj zdirja. Toda izgledalo je, da je divji lovec čakal na ta trenutek. On zavihti svoj bič in zadene Fedorinega konja. Nato požene svojega konja in ta zdirja za njim ter ga dohiti že v pol minute. Začela se je divja gonja. Fedora je vedno močneje priganjala svojega konja. Kopita so se mu komaj dotikala tal, toda lovčev belec ni zaostajal. Vdova Bojanovska se je v smrtnem strahu prijela svojega konja komaj se držeč v sedlu. Neusmiljeno jo je gonil po gozdu. Bil je to lov na življenje in smrt, ker je morala neprenehoma premagovati zapreke. Pred njo se prikaže gomila snega. Fedora nažene svojega konja sredi nje in dobra žival si je prebila pot. Mislila je, da je že ubežala, ko znova zasliši sopihanja lovčevega belca za seboj. Gonja je trajala dalje. Globok jarek ji zastavi pot. Ako se ji ne posreči priti preko, je izgubljena. Ona zapre oči in požene svojega konja. V trenutku je bila onstran jarka. Toda tudi divji lovec je bil ob njej in ona zasliši njegov porogljiv smeh. —Za Boga, kako dolgo bo še trajala ta gonja? — pomisli Fedora. Toda sedaj, sedaj opazi v daljavi neko luč. Tu se je moral končavati gozd. Upala je, da jo ta strašni človek ne bo zasledoval izven gozda. V nekaj minutah je dosegla rob gozda. Toda ko ji drevje ni več zastiralo pogleda, zakriči ona prestrašeno. Konja sta se splašila. Fedora. Bojanovska je gledala kot nema v prepad, ki se je odpiral pred njo. Fedorin konj se je drhteč vzpenjal na robu prepada. — Komaj se ji je posrečilo, da ga toliko pomiri, da ne skoči v prepad. Toda v tem trenutku bi morda tudi sama Fedora raje skočila v prepad, nego da pride v pesti divjemu lovcu čigar peklenski nasmeh je zopet zaslišala. Morala je izbirati. Kri ji je udarila v glavo, bila je blizu nezavesti. Okrog nje se je začelo vse vrteti. Ni imela več moči, da bi se držala za grivo. Oči se ji zaprejo, izgubila je zavest. Fedora pade s sedla. Zadnje, kar je slišala, je bil peklenski krohot njenega Bilo je zvečer istega dne. Družba se je zopet zbrala v obednici. Gosti so bili dobro razpoloženi in pripovedovali o raznih svojih doživljajih na današnjem lovu. Edino general Knudson je molčal. V skrbeh je opazoval svoje goste. Zdelo se je, da še nekdo ni prišel. Toda general ni ničesar rekel. Bila je že deveta ura zvečer. V peči je gorel ogenj. V sobi je bilo prijetno. Veliki vrči z vinom so stali na mizah, a pri-nešena divjačina je razširjala prijeten duh, ki je delal gostom apetit. —Kje je naša lepa Amazon-ka? — vpraša eden izmed gostov. — Kje je Fedora Bojanovska ? Vsi se začudeno spogledajo. Nihče ni vedel odgovoriti. —Mogoče je odšla v svojo sobo — odvrne general Knudson, toda njegove besede so bi- Fanny Brice, filmska igralka je dobila razporoko od Bilhj Rose. Nič se ne čudimo Billijtu, da je vzel razporoko, če pogledamo to sliko. Seabiscait, ki je zmagal v dirki na dirkališču v Pimiico, Baltimore. Ta zanimiva slika je bila vzeta, ko jd imel dirkač vse štiri noge od tal. le nesigurne. —Ce je to res storila, — reče Kardov, — ne bomo dovolili, da ostanemo brez nje. Predlagam, da izberemo depu-tacijo, ki bo šla k lepi gospej ter jo v triumfu privedla sem! Ta predlog je družba soglasna sprejela. Ena dama in dva gospoda odidejo po Fedoro. V nekaj minutah se vrnejo in iznenadijo družbo, da se Fedora sploh ni vrnila z lova. —Ni se še vrnila? — vzklikne Kardov. — Potem se ji je pripetila nesreča. Zakaj bi sicer ostala tako dolgo v gozdu? Vrnila bi se že radi velikega mrazu! — A dalje, dama je sama v gozdu! Vsi so bili preplašeni. Bali so sa, da se ne bi Fedori v resnici pripetila kakšna nesre- ča, ki ji preprečuje, da bi se vrnila. General Knudson stopi k oknu ter se zagleda v noč. —Bojim se, — pomisli on, — da je napravil Bojanovski kakšno neumnost! — Morda se ji je maščeval za sramoto, ki mu jo je napravila, in sedaj leži lepa žena nekje v gozdu kot mrlič. —Toda če je to res storil, ako jo je Kola res umoril, ni to zločin. Potem je samo preprečil, da ga ne bi še dalje sramotila.—Toda bilo bi vendar strašno, ako bi imel na svoji vesti umor, katerega začetnik bi bil jaz! Grozno! —Dragi general, — zasliši on Kardovov glas, — eno besedo. Knudson se obrne ter vpraša Kardova, kaj želi. (Dalje prihodnjič.) JUGOSLOVANSKA TRGOVINA PREMOGA IN KOKSA - 5.95 -- 8.25 Southern Ohio, good coal-Blue Diamond Kentucky- -$5.65 Furnace Mix - 7.75 Pocahontas - General John Pershing je bil imenovan častnim občanom mesta Saint-Die, kjer so ameriške čete taborile v svetovni vojni. Poskusite pri nas, nikjer ne dobite ceneje. CENTRAL COAL & COKE CO ENdicctt 1132 Frances Perkins, delavska tajnica v Rooseveltovem kabinetu, katero je obdolžil senatni cdsek, ki preiskuje aktivnosti protiameriškega elementa, da protektira komuniste. BOŽIČNI IZLETI V JUGOSLAVIJO PARN1KI IZ NEW Y0RKA: EUROPA ...... DEUTSCHLAND HAMBURG ____ BREMEN....... NEW YORK____ . 26. novembra .. 1. decembra . . 7. decembra ,. 14. decembra . 15. decembra Izborr.e železniške zveze od Cherbourga. Ilremena ali Hamburga. Strckcvnjaški nasveti glede vizejev za priseljenec in obiskovalce Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta aH 1430 EUCLID AVE., CLEVELAND, O. HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD Senta de Wanger iz Neiv Yorka je pričala proti Otto-nu Vossu, da je v njeni hiši imel sestanke z nemškimi špijoni. Harold Stansen, republikanec, je premagal minne-sotskega govemerja, demokrata Bensona. Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: Kranjsko-Slovenska Katoliška Jednota Glavni urad v lastnem domu: 508 No. Chicago St., Joliet, Illinois POSLUJE ŽE 45. LETO Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporirana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $4,000,000 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 116.71% K. S. K. Jednota ima nad 35,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelka. SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 135 V Clevelandu, Ohio je 15 naših krajevnih društev. Skupni!" podpor Je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega obstanka nad $6,700,000 GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM In NAROD!" Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solver.tni podpom. organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni In onemoglosti. K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 10. do 55. leta; otroke p?, takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko za $250; $500; $1000; 510UU in S^i'OO posmrtnine. V Mladinskem Oddelku K. S. J. 3C otroci lahko zavarujejo v razredu "A'" ali "B." Mesečini prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30c zn razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v I razredu "B" se plača do $1000.00 posmrtnine. BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. Asesment primerno nizek. K. S. K. Jednota nudi članstvu najmodernejših vrst zavarovanja. Člani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo jim rezervo Izplačano v gotovini. Nad 70 let stari čiant in članice so prosti vseh nadaljnih ases-mentov. Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote," ki izdaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem Jeziku ln katerega dobiva vsak član in članica. Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a; pri K. S. K. Jednoti. kot pravi materi vdov in sirot. Ce še nisi član a" članica te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi takol. V vsak', slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli Se nimate društva, spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba Je le osem oseb v starosti od 16. do 55. leta. — Za na-daljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 508 No. Chicago Street, Joliet. Illinois. NAZNANILO Tem potom želim širši javnosti naznaniti odprtijb novega oddelka v naši briv-nici, ki bo pod osebnim nadzorstvom Mrs. M. Bohar. Ekspertno striženje las. Znanstveno negovanje kože na glavi. Nerednosti na glavni koži zaustavljene in ustavljeno izpadanje las. Permanent waving po naši izključni metodi. Finger waving in manicuring. Znanstvena nega obraza in glave. —EN POIZKUS VAS BO PREPRIČAL— BOHAR'S BARBER SHOP & BOHAR'S BEAUTY SHOPPE Telefon: ENdicott 9691 6023 St. Clair Ave.__