[Najtežji »lorauid dnernik * Združenih drž&T&h M V«tfa za rse leto . . • $6.00 Za pol lete.....$3.00 Z« New York celo leto • $7.00 $7.00 leto j NARODA List slovenskih delavcev r Ameriki. " The largest Slovenian Daily in the United Stote«. lined every day except Sundays and legal Holidays, 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea S—1242 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, »t the Post Offioe at Hew York, N. Y„ udar Act of Congress of March 3, 1879. TELSEON: CHelsea 3—1241 No. 214. —Stev. 214. NEW YORK, MONDAY, SEPTEMBER 13, 1937—PONEDELJEK, 13. SEPTEMBER, 1937 Volume XLV.—Letnik XLV. "AMERIKA SE NE BO VMEŠALA V VOJNO!" ROOSEVELT SITUACIJA JE POSTALA TAKO RESNA, DA IMA VES SVET VZROKA ZA VZNEMIRJENJE Največ skrbi povzroča Španska in pa položaj na Daljnem iztoku. — Predsednik je govoril svojim sosedom v Hyde Parku. — Malo prej je razpravljal s finančnikom Baruchom o evropskem položaju. — "Vse sile je treba napeti, da se dežela ne zaplete v vojno/' Japonci so se polastili važnega mesta POLOŽAJ NA ŠPANSKEM HYDE PARK, N. V., II. septembra. — Na trati pred hišo Mosesa Smitha se je zbralo danes popoldne kakšnih sto Rooseveltovih sosedov, ki so z veliko vnemo poslušali predsednikovo razpravo o svetovnem političnem položaju. Malo prej se je razgovarjal s časniškimi poročevalci ter jim rekel, da se je vsled položaja na Dalj nem iztoku in na Španskem lotila vseh narodov skrajna nervoznost, svojim sosedom je pa de-i d: — Položaj je resen, skrajno resen, toda mi v Združenih državah, ne samo prebivalstvo, pač pa tudi vlada, bomo napeli vse sile, da ne zapletemo ♦ ležele v vojno. Položaj pa ni samo resen. Najhuje je. ker ni nobenega znamenja, da bi se boljšal. Dopoldne se je Roosevelt posvetoval z newyor-škim finančnikom Bernardom C. Baruchom, ki se je nedavno vrnil s potovanja po Evropi ter označil Evropo kot "sod smodnika". Pri njem je bilo tudi nekaj bivših poslanikov in drugih diplomatov, toda vsebina njihovih pogovorov ni bila objavljena. Časnikarjem ni hotel odgovoriti na vprašanje, če bo odploklical ameriške vojake s kitajskega o-zemlja ali ne. Omenil je le, da je dal ameriškim državljanom dovolj časa, da zapuste ogroženo o-zemlje. Predsednik se zaenkrat še ni odločil, če bo sklical posebno zasedanje kongresa ali ne. V petek bo imel v Washington značilen govor in že zbira zanj potrebno gradivo. Predsednik se bo vrnil v Washington že jutri namesto v torek ali sredo kot je spočetka nameraval. PORTSMOUTH, N. H., II. sep. - Senator H. Styles Bridges iz New Hampshire je danes izjavil: — Ce je vlada odkritosrčna in si zares prizadeva o-hraniti mir, bo opustila sedanjo nevtralnostno zakonodajo ter jo nadomestila z resnično nevtralnostno zaščito. Govoril je mladim republikancem ter poudaril, da je zato glasoval proti nevtralnostni predlogi, ker je nezdrava v gospodarskem in dušeslqvnem oziru. Asturske vstaske čete zelo ovirajo fašistično prodiranje.— Angleški parnik z begunci je bil bombardiran. H EN I)AYE, Francija, 12. septembra. — Fašistične legije, ki prodirajo proti Gijonu, so asturski rudarji vstavili z dinamitom. Da hi pozornost republikancev odvrnili o d vzhodne fronte, so pričeli fašisti napadati na ju7 je francoska vlada s posebnim odlokom vpelja- držav la meterski ali decimalni sistem. ki je odpravil stari, zelo zamotani sistem za mero in tehtanje. Še pralno pa je bil sistem postavno vpeljan, je bil že v uporabi na več krajih dežele. Prvotni decimalni sistem je i vpeljal Napoleon, po njegovem padcu pa se je ljudstvo zopet oprijelo starega sistema. Šele 1H.">7 je postal novi sistem splošno veljaven za celo Francijo. Na pobudo ministra Tallev-randa so znanstveniki postavili decimalni sistem, to je meter, gram in liter. Na letošnji svetovni razsta vi v Parizu je tudi nazorno po-kazan razvoj decimalnega sistema. Kot je videti na tej razstavi, so decimalni sistem vpeljale vse države sveta, samo Anglija in Združene države se še drže starega sistema, toda 9 DRŽAV PROTI ROPARSKIM SUBMAR1N0M Konferenca v Nyonu Je sprejela načrt za boj proti submarinom. — Poglavitno odgovornost ste prevzeli Anglija in Francija. NYON, Švica. 12. sepaem-»ra. — Na konferenci devetih je bil sprejet načrt za boj proti roparskim submarinom v Sredozemskem morju. Največjo odgovornost ste prevzeli Anglija in Francija. Anglija bo poslala v Sredo zemsko morje najmanj 40, Francija pa 20 rušilcev, katerim se bodo pridružile bojne ladje drugih držav, da preženejo roparske submarine, ki napadajo trgovske ladje. Konferenca je sestavila načrt, ki obsega tri točke in bo stopil v veljavo v torek. Italija je bila povabljena, da varuje svoje lastno morje, toda na povabilu še ni odgovorila. Ako Italija povabilo zavrne, bodo angleške in francoske bojne ladje patrulirale Ti rensko morje ob celi italijanski zapadni obali. Na konferenci so vdeležene MED VOJAKI RAŽSAJA KOLERA IN DRUGE NALEZLJIVE BOLEZNI TOKIO, Japonska, 12. septembra. — Poročila iz severne Kitajske naznanjajo, da so Japonci zavzeli strategično važno mesto Mačang, 35 milj južno od Tiencina. Mesto leži ob Tiencin-Pukov železnici. Japonci so pričeli napadati mesto zgodai zjutraj in proti večeru so se Kitajci umaknili. JAPONSKA IŠČE PRIJATELJEV Japonska bo skušala pridobiti države za svojo stvar v Aziji. — Tudi Kitajska namerava poslati misije. TOKIU. Japonska, 12. sep. — Japon-ka ho v bližnji bodočnosti poslala posebne odposlance v Združene države, |Anglijo in Francijo, da razlo-že japonsko stališče in mišljenje z ozirom na japonsko-ki-tajsko vojno. Ti odposlanci bodo po državah imeli predavanja, v katerih bodo skušali pojasuiti in o- pravičiti japonsko postopanj« i na Kitajskem. Po tudi japon-|niorajo iz Japonske dobiti š Kitajci se umikajo proti jugu, japonski letalci pa mečejo med nje pozive, da se predajo. ŠANGHAJ, Kitajska, 12. sep. — Japonska armada, katero so podpirali težki topovi bojnih ladij, so prodrli 2 milji v kitajsko črto severno od Šanghaja. toda Kitajci -o > protinapadi zopet zavzeli dei izgubljenega ozemlja. Japonci so pričeli napadati pri izlivu reke Vangpu v Janice, kjer se trudijo že tri tedne, da si postavijo trdno postojanko za svojo vedno naraščajočo armado. Njih cilj je bil Jangčang, 4 milje v notranjosti dežele od Vusunga. Japonci so že zavzeli eno t ret i no Jančanga, toda Kitajci so jih zopet pregnali iz mesta. Japonski poveljniki priznavajo, da je prodiranje proti Šanghaju zelo počasno in da v znanstvenem merjenju pa se'llas,e,,nji države: — Anglija, tudi te državi poslužujete de-' *'rauci j«, Rusija, Turška, Gr cimalnega sistema. SUHACi SO ZOPET NA DELU PREMEMBA V VOJNEM DE-PARTMENTU SANGHAJ, Kitajska, 12. sep. — Navzlic vročim bojem, ki divjajo v mestu in okolici, so sklenili tukaj se nahajajoči ameriški državljani prezreti Rooseveltovo svarilo in ostati na svojo odgovornost na Kitajskem. Pred izbruhom sovražnosti je bilo na Kitajskem približno 7700 ameriških državljanov Doslej jih je odšlo le 1300 in sicer večinoma iz Šanghaja. Nekateri bodo še odšli, najmanj 2600 jih bo pa ostalo, večji del zato, ker imajo tukaj svoje trgovine oziroma imajo dobre.službe pri ameriških tvrdkah. V Tientsinu bo ostalo 400 Američanov, 350 v Peipingu in 100 v Nankovu. HYDE PARK, N. Y., 12. sep. — Kakorhitro se bo predsednik Roosevelt vrnil v Washington, bo 'sklical kabinetno sejo, na kateri bodo razpravljali o evropskem položaju in o položaju na Daljnem iztoku. Seja bo najbrž že v sredo namesto v petek. WASHINGTON, I). C., 12. septembra. — Dobro poučeni krogi zatrjujejo, da bo vojni tajnik Wood ring pustil svoje mesto in da bo imenovan na neko važno mesto izven Združenih držav. Predsednik F. D. Roosevelt ga bo najbrže imenoval za visokega komisarja na Filipinih, ker se je temu mestu odpovedal Paul V. McNutt, ki . tse bo spomladi vrnil v Združene države in bo prevzel pre ka,cre ie Postavila lon- s<-u. NEMŠKI POLICISTI NIMAJO VEČ KRff ELCEV BERLIN, Nemčija, 10. sep. — Po najnovejši Hitlerjevi odredbi ne smejo nemški policisti nositi krepeleev. Po Hitlerjevem mnenju mora imeti policist tako avtoriteto, da ga sleherni uboga. Kdor ga pa ne uboga, mora biti pripravljen, da bo ustreljen. Ljudi s krepelci pretepati je barbarsko. no tako smešna kot predlog, naj se odpravi ekspedieija na Mars. V Antisalonski ligi je nastal razkol. Manjšina stremi zatem, da bi bila ponovno uvedena prohibicija po vse Ameriki, dočim je večina za to, da je treba posamezne države pridobiti za to idejo. donska konferenca, bodo po topljeni kot morski roparji. Rusiji pa je bilo še poleg te ga dovoljeno, da smejo njene trgovske lati je po Sredozemskem morju spremljati njene bojne ladje. UBIJALEC UMRL V ELEKTRIČNEM STOLU! MONTGOMERY, Ala., 10. septembra. — V Kilbv kaznilnici je bil danes usmreen v električnem stolu 461etni farmer Arthur Oliver, "ker je u-smrtil svojo ženo Vidie. Ženo, ki je tehtala le devetdeset funtov, je nekega večera, ko je BOMBE V PARIZU PARIZ, Francija, 12. sep. Bombe so sinoči porušile dve veliki hiši blizu Are de Triomphe. Pri eksploziji sta bila libita dva policista. Bombe so bile v zavitkih in so bile položene v poslopje popoldne, ko so delavci odšli z dela. Bombe so najbrže v zvezi z .NAROČITE SE NA "GLAS ski trgovci nameravajo poslati svoje zastopnike v razne države, da njihovim trgovcem pojasnijo svoje stališče. Tudi Kitajska bo poslala svoje zastopnike, ki bodo skušali v raznih drŽavah dobiti simpatije za kitajski narod. V Združene države bosta najbrže poslana bivši vnanji | bombardirajo Sanghaj. poseb-minister Kikužiro Išiji in ad-jno okraje Oapej, Nantao in pa Lunghua. Zupan O. K. Ju j je naznanil, da je bilo samo v Lunghuji ubitih 60 kitajskih civilistov. Kitajski letalci so bombar-dirali japonsko letališče pri Jangeecpu in japonsko poveljniško ladjo križarko Izunio na reki Vangpu. Na letališču so Kitajci povzročili veliko škodo, križarka pa ni bila zadeta. Navzlic neprestanemu japonskemu obstreljevanju prihajajo na bojišče nova kitajska ojačenja. Kadar vlaki pripeljejo vojake, naložc ranjence. Nek časnikarski poročevalec je samo na enem kraju videl, ko so v desetih minutah prišli trije dolgi vlaki. Dvajset minut pozneje so bili že vsi naloženi z ranjenci, katere so odpeljali v ozadje. CHICAGO, 111., 12. sep. — Načelnik zdravstvenega urada tir. Herman N. Bundescn je naznanil 4 nove slučaje otroške paralize. En bolnik je umrl, 20 otrok pa je bolnih in kažejo znake paralize. 44 Bojim se, da bolezen še ni dosegla svojega viška," pravi dr. Bundesen. "Prejšnji teden je bilo 58 novih slučajev v petih dneh tega tedna pa je bilo zopet 52 slučajev." Ravnatelji šol so na skupni konferenci sestavili načrt, po katerem bodo poučevali otroke po radio, dokler ne bodo odprte Šole. KANSAS CITY, Mo., 12 sep. — Šolski svet je naznanil, da bodo zaradi otroške paralize šole "zaprte še najmanj en teden. delavskim gibanjem, kajti o/be prišel pijan domov, tako dolgo I poslopji ste last zveze deloda-pretepal, da je izdihnila. jalcev. NARODA" NAJSTAREJŠI SLOVENSKI DNEVNIK V — AMEBDa DVA VSTAŠKA VODITELJA USMRCENA GUADALAJARA; Mehika, 10. septembra. — V državi Jalisco so se zvezni vojaki dvakrat spopadli z vstaši ter u-smrtili nelneM ot tke eoipantlao ud eddienM oi ebove offleere; Al Weet 1M iMM, Vereagk «( M New lat O^, N. X. "GLAS NARODA" (Veke ef the People). 4 - tanei Mrwj Daj inept Bvadaji aad HoUdaja - - ■a eelo leto velk m iaafti ta ftfildO ..................... H00 Sa pol .»••••••••••••••••t. $8.00 fla titrt leta fl 80 Ka New York ea eelo leto «TjOO pol leta iiiiitittaiatfMMH $A5C So laoeeantvo m eelo leto f7.00 Ei POt •eeceeteeeeeaeeeeeee SS«5C Sabocrlpdon Tearty KL00 "Glas Naroda" Uhaja vnkl daa lsneslt nedelj ia pnunlkoc ULA8 NABOOA". tl« W. lfth Street. Now T«k. R f. Telephone: CHelsea 8—1342 * "V » J r ^v % T f ODLOČNA BESEDA SOVJETSKE UNIJE V Sredozemskem morju so se zadnje tedini začeli pojavljati skrivnostni >ubmarini, ki napadajo ruske, angleške ir francoske trgovske lladje. Čigavi so ti submarini? Italijanski. To je celo Anglija, ki se noče nikomur prav posebno zameriti, neoficijelno priznala. Dosedaj ni bila napadena nobena ladja, ki do vaza fašističnemu generalu Francu potrebščine, — pač pa le ladje, vozeče španski vladi naročeno blago. Napadi submarinov so sprva izzvali začudenje, nato o-gorčenje, slednjič je -pa Ru*ija s prstom pokazala na krivca. Italiji je poslala dve noti, v katerih jo je obtožila morskega roparstva ter zahteva odškodnino za povzročeno škodo in ostro kazen za poveljnike piratskih suibmarinov. Samo po sebi je umevno, da je Italija zavrnila te ruske zahteve, na drugo noto pa sploh ni odgovorila, pač pa le jezo zapihala. Razveseljivo je, da se z vsebino in zahtevami ruske note strinjata tudi Anglija in Francija — posebno Anglija, ki doslej z ozirom na špansko vprašanje ni bila ne krop in ne voda. Prejšnji petek se je pričela v mestu Nvonu konferenca, čije svrha je napraviti konec pomorskemu ropanju. Na konferenco so bili povabljeni zastopniki vseh držav, meječih na Sredozemsko morje ter tudi zastopniki Nemčije in Italije. — Nemčija in Italija se seveda nista udeležili. Evropski politiki so zadnja leta dosledno delali take napake, kot jo je storila nemška republika z ozirom na Hitlerja. Kadarkoli je bilo treba pokazati moč in odločnost, «o so strahopetno poskrili; pogajali so se. ko je bila edinole zaušnica na mestu; zavoljo ljubega miru so popuščali, in popuščanje bi slednjič dovedlo do vojne, katero bi energičen nastop lahko preprečil. V dvanajsti uri se bodo menda uverili, da je popustljivost najslabše in najšibkejše sredstvo za ohranitev miru. Nevarnost vojne bo šele takrat odpravljena, ko bosta Nemčija in Italija ponižani na kolena. Anglija, Francija, Rusija in države Male antante jo lahko ponižajo b«»z vsakih po • sebih težav. Denarne pošiljatve wmam DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO DPOCNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU TIEUIII t»t m..... ■a m & itn lir m im na m ft »K lir nt • IN f «a ,ff .......... ijf m ni * 1Mb. m f ...... lir im ti It M Lfc MM NMt ......... Dte. wm mui urina ME CENI SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Izplačila v ameriških dolarjih $ MMte pari*_$ i« Poj milijarde »kode utrpi država vsako leto zaradi tihotapstva tobaka. To je ugo to vil generalni direktor uprave državnih monopolov Milan Rašič na konferenci v Splitu. Govoril je o 'lepih dohodkih, ki jih ima država od monopola tofraka, na drugi strani pa tudi o veliki škodi zaradi tihotapstva. Pred sedmimi leti je prodala uprava monopolov na leto 10 in pol milijonov kilogramov toflbaka, 2daj ga pa proda komaj 7,000.000 kar pomeni, da se pritihotapi letno 3 in pol milijone kilogramov tobaka. Mačeha ga je pognala v smrt. Iz reke Une pri Bosanskem Novem so potegnili truplo 17-letnega Mirka Domlljenovica. sina siromašnega dninarja iz vasi Rajnovec. Pred leti je fantu umrla mati, po njeni smrti pa se je oče zopet ože nil. Mačeha je Mirka zelo sovražila in naposled ga je izgnala iz hiše. Ves obupan je skočil v Uno in utonil. 30 letna Američanka bi rada poročila kosovskega Metuzalema.' V vasi Veliko Ribare na Kosovskem polju živi posestnik Bahtijar Kožan, ki se ima po pravici za najstarejšega moža v Jugoslaviji. Kožan je star nič manj kot 132 let iu je v tej svoji svetopisemski starosti še nenavadno dobro duševno in telesno ohranjen. Njegovi pra-vnuki so že zdavnaj poženjeni in imajo otroke, tako da ima ta Metu zalem vsega skupaj 31- potomcev. Letošnjo pomlad so beograjski listi objavili o njem daljša poročila, katera so povzeli številni inozemski listi, med temi tudi iz Amerike. Glas o tem starem možu je šel torej skoraj po vsem svetu in neka prismojena Američanka je .sklenila, da stavi možakarju pravo že.nitno ponudbo. Te dni je namreč dobil Kožan pismo iz Lincolna v Ameriki, ki mu ga je pisala neka Miss Mary Panwett. Ta dama v pismu ponuja staremu Kožanu srce in roko ter pravi, da je prav nič ne moti stoletna razlika ined njima, kajti ona je stara komaj 30 let, "ženin" pa 132 let. Stari Kožan je bil nad pismom silno začuden iu kajpada tudi počaščen. Američanka pro-i svojega izvoljen-ica v pismu za sliko in stari Ko-'žan sedaj vsak dan priganja svoja vnuka, ki sta pri njem (stara sta okrog 60 let), da ga l>eljeta v mesto k fotografu... Dir ji lov za rlomikem ▼ Zagrebu. Ves Zagreb je pod vtisom strašnega zločina, ki je izvršil dot* t starem kraja izplafllo t dolarjih. NUJNA NAKAHLA CmtSlJJKMO PO CAfiLl LttTKB Sil PRISTOJBINO $L_ SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Gla. Naroda'' «1« WEST lSIk STREET __________ NEW IQRK, N. 1. Maksim Litvinov IL to- M, > 1 i' Hr: Hj^Ht s itMm sovjetski komisar za vnanje zadeve, ki je naravnost obdolžil Italijo', da njeni subma-rini napadajo trgoval ladje rc Sredozemskem morju.' dolgo iskani vlomilec Franjo Mundjar, rojen 1. 1913 v Pe-klenici, srez Čakovec. Uprl se je namreč aretaciji in je hudo ranil dva stražnika, nato streljal na nekega prijatelja, Jki ga je izdal, in končno izvršil samomor. Lani v juniju je zagrebška policija rzkririkala nevarno troperesno vlomilsko deteljico Sajepana Petkoviča, Ivana Oreškega in Franja Mundjara, ki *o v Zagrebu izvršili več vlomov. Izročeni so bili sodišču in oibsojeni, nedavno pa so bili zaradi amnestije izpuščeni. Lotili so se zopet starega posla in začeli krasti ter vlamljati. Pred dnevi se je po-ciji posrečilo, da je izsledila Oreškega, a Mundjar je izginil brez sledu. Te dni je fyila policija obveščena, da se Mundjar nahaja v mali gostilnici "Biokovi" v predmestju Trnje. Tja je odšel stražnik Fran Šafran okrog 4. zjutraj in res izsledil Mundjara. Ko je zlo činec videl stražnika, jo je hotel popihati, Šafran pa mu je med vrati zastavil pot. Mundjar je pahnil stražnika proč in pobegnil, Šafran je begunca dohitel in ga prignal v majhno barako, kjer ga je hotel vkleniti. Med vlomilcem in stražnikom je nastal pri tem boj na življenje in smrt. Stražnik je bil sicer močnejši, toda Mundjar spretnejši. Posrečilo se mu je potegniti r "GLAS NARODA-' r j pošiljamo v staro do- f f movino. Kdor ga ho- 4 ^ če naročiti za svoje p 4 sorodnike ali prijate- R f Ije, to lahko stori. — | ^Naročnina za stari v* kraj stane $7. — V ^ Sjtaliio lista ne poši- A r a s.- 5 liamo. a žim!" je kriknil in bliskoma sprožil v Hamra, ki se je ranjen zgrudil. Mira je prestrašena za vpila, a njej je rekel: "Ti samo mimo spi, nič se ti ne bo zgodilo!" Nato je zopet skočil fkozi okno in izginil v noč. Dobro uro pozneje je bila policija obveščena, da so na Opatiškem polju blizu železniške proge našli mrtveca. Bil je Mundjar, ki si je sam končal t Peter Zgaga BON TON "Bon toil'' pomeni po naše lepo in dobro vedenje. Ko sem poleti potoval po Pennsylvaniji, mi je marsikateri rojak rekel, da bi si rad Og^tJal syqtpviio razstavo, z^ pol milijonov, dočim presegajo neplačani prispevki za zavarovanje 30 milijonov. Ubil se je z lastnim izumom. V nekem petrovgradskem hotelu se je nastanil strojnik Josip Meisner, star 26 let, ki je prispel iz Smedereva, da bi prisostvoval nekemu svatovanju. V najeti sobi je pustil svojo Posnai si jc • I bo pozno vrnil. Vrnil se je ob »7 »i zjutraj in sluge ga niso bu- t ruska gora naj postane: dili, meneč, da je potreben po- narodni park. Na Iriškem Vencu je bila nedavno glavna skupščina turističnega društva "Fruška gora." Ugotovljeno je bilo, da je poieg SPD in HPD to društvo tretje po številčni moči v Jugoslaviji. Med najzanimivejšimi sklepi je bila zahteva, da se Fruška gora proglasi za narodni park. Predlog je sta-vil zdra vnik dr. Branko Manoj-samokres iz žepa in nenadno j lovič iz Sremske Kamenice in sta odjeknila dva strela. Te- sicer v tem smislu, da pristoj- žko ranjeni stražnik se je zgrudil, Mundjar pa je kakor tiger planil skozi okno male barake in pobegnil. Stražnik Šafran je dobil en strel v glavo, drugega pa pod pazduho in ta mu je tudi ranil pljuča. Njegove poškodbe so zelo hude in je malo upanja, da bi okreval. Streli so o-pozorili drugega stražnika Petra Piktijo, ki je hotel begunca ustaviti, a ta mu je prestre-111 desno nogo pod kolenom. Mundjaru to še -ni bilo zadosti. S samokresom v roki je bežal kakor preganjena zver po ulicah, nihče se ga ni upal ustaviti. Tekel je do nizke hišice na Trnju št. 1 i« skočil v stanovanje svojega prijatelja Franja Hamra, ki je bil v družbi ljubice Mire Bertovieeve. tl Prišel sem. da se ti oddol- na oblastva določijo območje, na katerem se lahko kretajo jetični bolniki, ki prihajajo tja gori po zdravje; izdelan naj bo regulacijski načrt, ki bo Fruš-ko goro razdelil v območje zdravili in bolehnih. Od toče povzročena škoda v savski banovini je po statističnih podatkih banske uprave dosegla letos ogromno vsoto 25 milijonov. V pogledal prirod-nih nesreč je letošnje leto katastrofalno. V Zagrebu je bano-vinski zavori za zavarovanje zoper točo. Prispevki so minimalni in je omogočeno vsakemu posestniku to prepotreb-no zavarovanje. Zgodilo pa se je, da mnoge občine niso marale zavarovanja. Tako ima zdaj zavod na razpolago samo 7 in čitka po veselem svatovanju. Šele pozno popoldne je sluga pogledal skozi okno v sobo in videl, da leži gost na tleh. Močno je trkal, a ker ni bilo odziva, je poslal po policijo. Ko so vrata s silo odprli, so videli, da je Meisner mrtav — mnogokrat prestreljen. Policijski organi iso se čudili tem ranam tem bolj, ker ni bilo na prv i pogled nikjer kakega strelnega orožja in ker se človek tudi ne more kar sedemkrat ustreliti. Mislili so, da je na nesrečnega gosta streljal nekdo skozi okno. Ko pa so pregledali sobo, so takoj ugotovili, kako je Meisner izgubil življenje. Na nekem stolu so našli pritrjeno nenavadno napravo — majhen stroj, iz katerega štrlelo 10 cevi. Ta stroj predstavlja nekakšno strojno puško, ki se da sprožiti z enim samim vzmetom in ki katero se že zdaj vrše v New Yorku velike priprave. — Toda kako, — je marsikateri v zadregi pristavil, — ker pa New Yorka nisem vajen. Zadnjič sem bil tam pred tridesetimi leti, pa še takrat le par ur. New York je gosposko mesto. Kako naj se v New Yorku obnašam? Povsem preprosto, prija-etlj. . V restavracijo stopi vedno čedno oblečen; predno vstopiš, poglej natanko, če nimaš kakšne napake na obleki. Potem glej, če imaš pri sebi dovolj denarja, da se ti kasneje ne bo treba prepirati z natakarjem. Ko je zadeva z obleko in de-^ narjem v redu, vstopi koraj-~ žno rn se vsedi h kakšni prazni mizi. Predno kaj naročiš, po-, vej natakarju glasno, da te sliši vsa okolica, naj odgovori na morebitno telefonsko vpraša-nje> če je gospod generalni ravnatelj še tukaj, da je gospod že odšel. Ko natakar odide, razmahni servijeto kakor bi pokal z bičem in si jo priveži okoli vratu, potem zapiči vilice parkrat v prt, da jih očistiš, nož riabru-si ob robu krožnika, dno krožnika pa popihaj. Ko prinese natakar juho na mizo, nikar ne začni takoj jesti, da se ne opečeš, ampak jo najprej ohladi. Ohladiš jo najlaže, če jo žlico za žlico jemlješ ven, potem žlico dvigneš kolikor mogoče visoko in juho zopet odcejaš z žlice v tenkem curku nazaj na krožnik. Na stol pa pri hlajenju in precejanju juhe ni treba stopati — to bi bilo odveč. Po juhi si daj od natakarja napovedati ves seznam jedi od začetka do konca in od konca do začetka, med 'naštevanjem ga pa malomarno vprašaj, če je pečena perotnina kokoš ali petelin, ali pa če v nadevanih telečjih prsih res ni nobene nitke več ali pa če je telečja je Meisnerjev izum. Bogzna! glava res gladko obrita ali pa izum. zakaj je izumitelj svoj izum na sebi preizkusil. Vsedel se je pred svojo strojno puško, pritisnil na vzmet in deset krogel ga je zadelo. Poizvedbe so u-gotovile, da je mladi izumtiel j že marsikje ponujal svoj izum in da je obupal, ker ni imel Uspeha. Važno IHW *atak TM prtnhii p<4iMl da J* petovaajo Mi preefcrMtoe vne, Mil pnfaje polni tinte. ri»je In ^loh ne, kar Je a nmjhitrrjfrm tarns. In kar Je glava*, za .t-j ■,*»>'• ■« * Nedrtarijftni naj ne edfoiaje de zadnjega trenutka, ker__ ae doty, if WaeWmt^a povratne dovoljenje. RE-ENTRY PERMIT, trpi najMbf en nowt. ' ' • I, -■ .jrJ&v J ENA MXNtTTA — SEST ŽIVLJENJ. V Glasgowu so imeli fe dni krvavo dramo, kakršnih ni dosti. Zgodaj zjutraj je odšel 26 letni študent Gordonhillskega kolegija, Indijec Andre Ran-jan Biswas z doma. Bil je zelo miren človek in nihče ni mogel tudi opaziti na njem kakšne spremembe. Popoldne se je ustavil tako pred hišo, iz nje je skočil Biswas s samokresom v roki, stekel po stopnicah navzgor, vdrl vrata svojega stanovanja, planil proti svoji ženi in jo brez besede ustrelil. Zgrudila se je mrtva. Ko sta prihitela njegov tast in tašča, ki sta bivala v istem stanovanju, je streljal tudi nanju, nato na svojega otroka. Nato je stekel spet na cesto, ustrelil šoferja v taksiju, ki je še čakal pred vrati, sedel h krmilu in zdrvel po cesti. Dva policista, ki sta opazila, kako je šoferja ubil, sta zdirja-la v zasebnem vozu, ki je pripeljal mimo, za njim. Biswas pa je takoj ustavil avto in skočil v neko vežo. Ko sta po-ilicista pri vozila tja, sta zaslišala strel. V veži sta našla moža mrtvega. Izvršil je samomor. Ves dogodek, ki je zahteval šest človeških življeifj ni trajal dosti več nego minu tem ga je vrgel vrtinec ven inlto. 0 vzrokih te krvave dra- me si se niso na jasnem. Kolikor kaiže, je Biswas zvedel, da piše neki njegov študijski tovariš, tudi Indijec, njegovi ženi ljubavna pisma. Ker mu ni ničesar povedala o tem, je menil, da mu je nezvesta in jo je usmrtil, v besu nato je pokončal še ostale svojce in sebe. NAROČITE SE NA "GLAS NARODA'' NAJ$T*BEJ Si SLOVENSKI DNEVNA V AMERDCT..... MANEVRI FRANCOSKE ARMADE padel je na peščena tla na breg, zadaj za pečine, ki ga je skrila pred pogledi sovražnikov. To, da je tako nenadoma obtičal tu na tleh, da so mu bile roke vse odrle, ga je spet osvestilo. Prste je zagrebel v pesek, ga oberoč posul nase in ga blagoslavljal. Sikanje in regljanje strelov v drevesih nad glavo ga je preplašilo. Splazil se je vzdolž brega in izginil v gozd. Ves dan je hodil in se ravnal po sonrui. Gozd se mu je zdel brez konca in kraja. Niti kake po lovcih izhojene steze ni mogel izslediti. Doslej ni bil. krajini. Nekaj mu ni šlo v gk-videl, da živi v taki divji po-| Vo, ko je to dognal. Ko se" je znočilo, je bil utrujen; noge so ga bolele, lačen je bil. Misel na njegovo ženo in njegove otroke ga je pognala naprej. Slednjič je našel stezo, ki se je zdelo, da ga privede na pravo pot. Ta je bila široka iri raVnta, ko mestna cesta, vendar je bila videti nerabljena. Nič ni bilo njiv oh njej nič gričev. Niti lajež kakega psa ni naznanjal bližine človeških bivališč. Nad glavo so se svetile zlate zvezde, ki so bile čudovito neznane in zbrane v čudne skupjine. Gozd na obeh stra-nelh je bil poln samega neznanega šepetanja in vmes je zaslišal — enkrat, dvakrat in »pet — šepetanje v tujem jeziku. Zatilnik ga'je bolel in ko ga je potippl z roko, je začutil veliko oteklino. Tudi jezik mu j , i (K # " je bil opekel od žeje. Njegovo vročico si je ohlajal, da ga je zrak. Kia-"' preproga Trezna na nerabljeni cesti! Nič več ni čutiti nog, da bi se dotikale tal. MULIVU oi jc iriuajai, ua £ m£d zobmi iztegnil v zrak. kot je tyila zdaj travnata* grade pontonski most, da bo omogočen kavaleriji prehod preko reke. Brez dvomte; Čeprav je toliko trpel — med Hojo je bil za- iir'} ; Knjigarna " 216 West 18th Street tGRE ANTIGONE, Sofokiej, «0 strani .............. M Ag^aiJDU trdo .ves. .................... ...... ^rošlrana M BENEŠKI TRGOVEC. Igrokaz ▼ 5. dejanj.... M m^fti* Igre najslavnejšega dramatika, kar JUj pozna svetovna literatura. Dela Je prevedel v krasno slovenščino na 8 'M Dol j ' H' pesnik Oton Župančič. CYRAN DE BEBGERAG. Heroična komedija v p«ih> dejanjih. Trdo vezano ..............1.71 črne maske y, Spisal Leonid Andrejev, 32 str. Cena .... .S3 Globoka maki drama je podana v i-fco lepem Slovenskem prevoda. EBA, drama v 4. dejanjih .................... .01 GOSPA Z MORJA. 5. dejanj ................ .75 kreutzerjeva sonata Spisal L. N. Tolstoj. 136 strani. Cena.....60 S čudovitim mojstrstvom priklene Tolaloj t tem romanu bralca nase. Mukoma doživljamo prizor za prizorom, grozovitost za gro- j sovitostjo do strašnega konca. LJUDSKI ODER: 5. sv. Po 12 letih, 4. dejanji ............ .«0 MAGDA. Spisal AloziJ Remec. 86 strani, lena...4o Žalolgra ubogega dekleta v dvanajstih pri. xorlh. "To je britka. globoka zgodba ženske, ki trpi, pada in odpušča in umira po krivdi moža." i MARTA, SEMENJ V RiCHMONDU, 4. dej. .. .30 MOGOČNI PRSTAN. MilČinski, 52 strani .... .35 NAMIŠLJENI BOLNIK. Moliere, 80 str....... .50 OB VOJSril. Igrokaz v Štirih slikah .......... .30 OPOROKA LUKOVŠKEGA GRAJŠČAKA 47 strani. Cena .......................... jo Ta veseloigra znnnega češkega pisatelja Vrh-lickega je namenjena predvsem manjšim o-drom. PETRČKOVE POSLEDNJE SANJE Spisal Pavel Golja. 84 strani. Cena.......4C Božična igra v štirih slikah, primerna za večje odre. POTOPLJENI ZVON Spisal Gerbart Hauptmann. ia» su Z^na...50 Dramatska bajka v petih dejanjih. PEPELUH, narodna pravljica, 6. dejanj .J str. .35 REVIZOR, 5. dejanj, trdo rezana ............. .75 R. U. R. Drama v 3. dejanjih 3 predigro, (Čapek). Vezano ....................... .45 ROKA V ROKO ............................ -30 MACBETH, Shakespeare. Trdo vezano. 151 str. Cena: mehko mano .... .70 V...... OTHELO. hhakespeare. Mebko 19 SEN KRESNE NOCl, Shakespeare. Mehko ^ vezano. Cena —....................................... SKOPUH. Moliere, 5. dejanj, 112 str. ....... -M SPODOBNI LJUDJE ("ŽIVETI") spisal F. Lipovec. 40 .tranL Cena "";' To je ena izmed petih enodejank, čljih dejanje se vrši pred svetovno vojno. Namen ki ga je imel pisatelj, nam odkriva na čelu knjige z besedami: - Ni strap- "inweC zdra-vilo, kar ti dalem. * TESTAMENT Spisal Ivan Rozman. 105 strpni. Cena---- M Ljudska drama v štirih dejanjih, Vprizorl-tev je omogočena povsod, tudi na takih o-drih, ki ne zmorejo za svoje predstave prevelikih stroSkov. TONČKOVE SANJE NA MIKLAVŽEV VEČER Mladinska igra s petjem v 3. dejanjih.....W ZAPRAVL3TVEC, Moliere, 3. dejanja, 107 str. .50 ZGODOVINSKE ANEKDOTE. Cena .......... ZA KRIŽ IN SVOBODO. Igrokak v 8. dejanjln M Z0IRKA LJUDSKIH IGER. S.snopiC. Mlin pod zemljo, Sv. N^ Sanje .69 13. snopič. Vestalka, Sari Marij« bevtee, — Marjin otrok ........................ 14. snopič. Sv. Boštjan, Junaška deklica,— Materin blagoslov .................. -M 15. snopič. Tnrid pred Omj«, Fabjoto in Neto ............ ................... M 2Ji, snopič. Sv. Jnst, Ljubezen Marijinega •- .............................. M PESMI in POEZIJE AKROPOlIS IN PIRAMIDE ...:............ M BALADE IN ROMANCE, trda vei............ 1.25 ........... _ broširana L— kraguučki tutvaj ...................... M BOB ZA MLADI ZOB. trda vez .............. M MOJE OBZORJE, (Gangl): ...................L2S NARCIS (GrudenV, hroš..................... NARODNA PESMARICA. Cena ..i........... M POLETNO KLASJA Cena .................... M PRIMORSKE PESMI, (Grades), m ........ .35 SUmiE (Albrecht), ....................... M POHORSKE POTI (Glaser)., brošrano........ 3% OTO'UGANK (Oton ZupanŠč) ............... M VIJOLICA. Pesmi za mladost................ jM ZVONČKL Zbirka pesnij m slovensko mladino. Trdo .vezano ............................ JO ZLATO ROG, pravljice, trda tf ............ JI ŽIVLJENJE Spisal Janko Samec. 10» stani. Cena.......41 PESMI Z NOTAMI MEŠANI IN MOŠKI ZBOR Anertfk* slovenska lira. (Holmar) ............Lr-, Orlovske himne. (Vodoplvec) ................Ltd Pomladanski odmevi, 11. zv................... .0 SLOVENSKI AKORDI 22 mešanih in moških zborov, ngiasun Kari Adamič ............................ Cena L59 PLANINKE Pesmi za sopran, alt, tenor m jgiasbll J. Laharnar ........................Cena L29 MOŠKI ZBOR Gorski odmevi, (Laharnar) 2. zvezek ..t......45 Trije moški zboH. (FavCič) Izdala Glasbena Matica .................. 40 DVOGLAS NO Naši htami .................................. MLADINI Osem mladinskih pesmi ob 100 letnici rojstva Fr. Levstika s klavirjem ali harmonijem. Uglasil Emil Adamič ................Cena L— MEŠANI ZBORI Trije mečani zbori. Izdala Glasbena Matica .. .49 RAZNE PESMI S SPREM LJE V AN JEM: Domovini. (Foester) Izdala Glasbena Matica .. .49 Gorske evetliee. (Laharnar) Četvero in petero raznih glasov...........45 V pepelnični noči. (Sattner) Kantanta za soli, zbor in orkester. Izdala Glasbena Matica ........................ .7® Dve pesmi. (Prelovec). Za mogki zbor in bariton solo ................................ jm MALE PESMARICE Št. 1. Srbske narodne himne ................ .15 Št. la. Što iutiš, Srbine tužni.................15 Št. 11. Zvečer .............................. .15 Št. 13. Podoknica ...........................15 Slavcek, zbirka šolskih pesmi. (Medved) ...... J55 Lira. SrednjeSolska, ....... J® MEŠANI IN MOŠKI ZBORI. (Alj;«> — 3. zvezek. Psalm 118; Ti veselo poj; Na dan; Divua noč .u.....................................M 6. zvezek. Opomin k veselju; Sveta noč-. Stražniki; Hvalite Gospoda: Občutki; Ge-810 .......................................4« CERKVENE PESMI Domači glasovi. Cerkvene pesmi za mešan zbor 1.— Tantum Ergo (Premrl) ...................... Ji Mašne pesmi za mešan zbor (Sattner) ........• if Pange Lingua Tantum Ergo Genitori (Foerster) JS% K svetemu Rešnjemu telesu (Foerster) ........ .40 Sv. Nikolaj .................................. M 10 EV&ARISTIČNIH PESMI Za meSanl zbor .................. MISSA in Honorem St. Joseph!, Eyrie Cena 1.— HVALITE GOSPODA Pesmi v čast svetnikom, meSan zbor....Cena 1.— PRILOŽNOSTNE PESMI za izvan cerkvene in društvene slavnoeti,' sestavil A. G rum. Mešani ln moški zbori...Cena L— NOTEZACITRE KoŽeljski. Poduk v igranje na dtrah, 4 ^ezkl S J« Bori pridejo, koračnica ...................... JM NOTE ZA TAMBURICE jiovenske narodne pesmi za tambnralkl zbor in petje (Bajuk) .............................tU Bom šel na planince. Podpuri slov. narodnih r pesmi (Bajuk) ..........................1.— Na Gmrenjskem Je fletno ......................L— RAZGLEDNICE Newyortke. Različne, ducat .................. .M, Iz raznih slovenskih krajev, ducat .......... M Narodna nota, ducat ........................ M POSAMEZNI KOMADI PO .......... I Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa, če pošljete gotovino, reko-mandirajte pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na: COMPANY ^16 WUSTlSih S'SBBBT NEW YOBK, N. Y. spal. Zakaj, »daj vidi (Jrii^a-čen prizor. Stoji prfed vrata svojega vrta. Vse je takšno, kakršno je bil pustil, vse se sveti in je lepo v žarkih jutranjega sonca. Ko gre po beli poti navzgor, zagleda migljanje žen-skih oblek. Njegova; žena, tako sveža in vedra in sladka, mu gre z verande naproti. Zdaj obstane in se. smehlja v nedopo-vedni sreči in aioji tako nepopisno častitljivo in ljubko. Z raBprostrttimi rokami plane k njej. Ko jo hoče objeti* začuti udarec na zatilniku. Blesteča se, bete svetloba boftnece za-plapola krog njega — ko strel iz topa — nato je vse ena sama tema in tihota. Peyton Farjuhar je bil mrtev; njegovo truplo z vlomljenim tilnikom je nalahno poni-havalo pod tramovjem mostu Owl Creeka z ene s.trani drugo. C« . , f y 1 r Q Li S V A RODA'* ME MOREM Tl RAZODETI... A M ROMAN IZ 2IVUENJA (Tl) Ik "6LAS NARODA" PRIREDIL: I. H. New York, Monday, September 13, 1937 JAPONSKI OKLOPNI AVTOMOBILI THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U.S.'A. . ■■—■■■ »I. ■ gggg=gg ..J----- = Q 334E (ranla samo reče naglo: "Na svidenje!" Xato slušalko obesi in se obrne k Ren i. "Danes boste spoznali moja najboljša prijatelja, Sršenova brata, Rena. O njima sem vam že pripovedovala. Ve->eli me, vas imam sedaj pri sebi kot gardedanio. To je tudi ena med mnogimi službami, ki jo boste morali opravljati. Moja teta sicer »pravi, da ste za to službo premladi, toda nisem he mogla odločiti, da bi v ta namen vzela kako staro damo in ker mislim, da morem sama oskrbovati svoje posestvo, bom tudi imela toliko samostojnosti, da bom mogla s svojima prijateljema tudi brez gardedame v častljivi starosti občevati. To je prednost današnjega modernega sveta, da mladi dami zaupajo, da se more sama varovati v občevanju z moškimi." "V tem imate popolnoma prav, Garda, in mislim, če kaka mlada dama ni zmožna, da bi se sama zavarovala, ji tudi gar-dedama nič ne pomaga, pa če je stara tudi sto let." Garda se zasmeje. "Toda tega stališča ne zastopajte vpričo tete Ane, ker boste drugače pri njej padli v nemilost." "Upam pa, da ne boste zahtevali, da bi proti njej bila kdaj glasna v nasprotnem mišljenju. Vse, za kar se morem zavezati, je, da bom molčala, ako me nikdo ne bo vprašal." Vi veselim |K)gledani iz svojih modrih oči se Garda ozre k Relje opazila." Obe greste iz grada in za jahata konja. Rena je k sreči še imela svojo jahalno obleko in četudi ni bila več po najno-vrjM modi, ji je pri vsem tem zelo drtbro pristala. Žarečih oči sedi v sedlu in ko pride skozi grajska vrata in konj prične teči, pravi smeje: "Sedaj bi najrajši glasno za vriskala." Garda ji smeje prikima. _ "Samo za vriskajte, Rtma!" Rena pa jo poredno pogleda. "Samo ako tudi vi z menoj zavriskate!" Garda jo nekoliko negotovo pogleda. "Ne vem, če znam vriskati." "Pa saj poskusi ve — življenje je vendar tako lepo, po- čakajo pred poslopjem poveljstva japonske vojne mornarice povelja za odhod na bojišče. ?oooum>ooopooogooooo»oooo dišite nam xa cene Tixnlh U-Hov, rezervacijo kabin ln pojasnila za potovanje. MLUVKMC rUBLlSMlNU COMPANY (Travel Bureau) 21« W. Uftfc St, New ierk KRETANJE PARMKOY SHIPPING NEWS Primeri, da se moški spremenijo v ženske, so še dosti bolj redki nego nasprotni primeri KATEKIZEM JAPONSKEGA VOJŠGAKA. 15. septembra: Normanrtie v Havre Aquitarifl v Cherbourg 18. septembra: Vulcan ia v Trst 22. septembra: k Queen Mary T Cherbourg Bremen v Bremen 24. september: Lafayette v IlaTrej De Grarae v Ilavre 25. septembra: Cbamplaln v Havre Rex v Genoa 27. september: Paris v Havre Nankovski prelaz. Poročila z Daljnega vzhoda pravijo, da so Japonci po srditih bojih zasedli ponovno Nankovski prelaz in da je prišla kitajska vojska, ki je to strategično važno ozemlje branila, v zelo težak položaj. Ta prelaz ni daleč od Pei-pinga in v mirnih časih je bil priljubljena izletna točka Ko (ustaviš rodovitno, skrbno obdelano zemljo, se pričnejo pre-eej neposredno gole, sive, brezupne gore, ki se Evropca za- ebno še tako lepega pomladartskega jutra." voljo nedostajanja vsega, kar "Tort* j, pa zavri ska jte najprej vi, Rena, potem bom po- imenujemo "slikovito", ne možicu sila tudi jaz, ako bo šlo." i^jo dojmiti. Prastare in mrt-In Rena glasno in veselo zavriska. Garda ji pomaga, ve so videti, nevarne in neza-čebudi nekoliko bojazljivo, toda zatem rtbe zavriskate, kot za'W('tne- h'prav niso liki ali "Mejni zid", o katerem običajno govorimo, pa teče bolj severno preko prelaza. Ce prideš do tega zidu, boš malo razočaran. Morda zato, ker nam je izraz neke ideje, neki simbol in zato manj nego simbol sam. Starinski, 'deloma že porušeni zid, nema narava in skopo število ljudi, ki so neprestano vneto na delu, da spravijo z lopatami zemljo, ki jo veter odnaša na cesto, sp^t na polja, dokazujejo, da tu že dolgo ni bilo nobene meje več. Zadnjič kp je prevalil preko IZ PAVLE PAVEL, IZ KUHARJA KUHARICA. O novem redkem primeru, da se je ženska spremenila v moš k-ega, poročajo iz Zgornje Sle-zije. V Bvtonu je 22-letna Paulina N. zahtevala naj jo uradno vpišejo kot moškega, Pavla N. Dok le, ki se je spremenilo v moškega, je zraslo kakor vsak'nost. Tenko knjižico, ki je na njenem ovitku naslikan, ognjeno rdeči krog vzhajajočega sonca, nosi vsaik japonski vojak v ^ 8c'!,tom,Kir: svojem tornistru. To je katekizem japonskega vojak?.. Mikado sam govori v njem svojim) 2. oktobra: bojevnikom: | Itoma v "Vi ste moje noge, jaz sem'g. oktobra: vaša glava." "Zapomnite si: dolžnost tehta kakor gorovje, smrt je lažja od peresa." "Zvestoba pomeni držati besedo, krepost vršiti svojo dolž- otrok ženskega spola, nosilo je žensko obleko in kite. Sele v svojem 19. letu se je zavedlo, da spada po svojih telesnih znakih prav za prav med moške. Lansko leto se je odločila za operacijo, ki je popolnoma uspela in jo spremenila v nor- 28. september: Europa v Bremen Berengaria v Cherbourg Kormandie v Ilavra Saturnia v Trst Queen Mary v Cherbourg oktobra,: lie de France v Havre prelaza v 'kitajsko deželo Nur- , v, v .......... hadiži, -stari oče prvega kitaj-Ivinega moškega. Bivša Pav- bogve ka- j sko-mandžurgkega cesarja. To Ima se hoče ^rociti z neko pri stavo, konja pa striže t a z ušesi ter pričneta hitrejše teči. strme. Med njimi se vleče je bilo proti sredini 17. stoletja. Renina veselost s«' prime tudi Garde in pridete slednjič na polje v zelo razigrani volji. Hlapci so ravno obračali mrvo, pri njih je na konju sedel oskrbnik Nemnan in pride obema damama naproti. Gardi poda svoje poročilo in Garda ga pazno j>osluša. Tudi Rrna ga posluša, kajti za kmetijstvo se zelo zanima. Ko Neuman umolkne, pravi Garda s svojim prijaznim, ljubeznivim glasom: "Samo še tri dni lepega vremena, gospod oskiunik, potem |>a bomo imeli mrvo pod streho Prihodnjo nedeljo pa l>omo obhaja M vašo poroko. Saj je v vašem stanovanju že vse urejeno" "Milosrtlji va gospiea, z vašo dolrfotljivo pomočjo ničesar n«' manjka. Nad vse sva vama hvaležna, moja nevesta in jaz." "Veseli me, če vam morem kaj pomagati; saj tudi vi m£ni pomagate Pridrževati Ranek." "In kako rad, milostljiva gospiea. Ljudje se že zelo Vesele, da bo ob mojem ženitovanju praznik in bodo dobili veliko pojedino in mnogo piva." Garda se smeje. 44 Kadar Ijo niHva spravljena pod streho, naj si ljudje pošteno pogase žejo,, katero so morali med košnjo in sušenjem ]>ogosto premagovati Danes je bilo zelo vroče in ker smo seno Zgodaj pospravili, bo tudi mnogo otave. Sedaj pa dobro jutro, gospod oskrbnik in lep pozdrav do vaše lepe neveste in župnika." 4'Prav l«pa hvala, milostljiva gospiea, dobro jutro! Dobro jutro tudi gospici Holl!" Rima mu smeje prikima in ko greste obe dalje pravi Rena: "Vaš oskrbnik je fin fant, Garda, in pastorjeva hči je zgrabila za srečno glavo." Garda prikima. "Tudi jaz tako mislim. Veseli me, da mi bo tako dober oskrbnik še ostal. Njegovo poroko moramo zelo slovesno obhajati in pri tem mi morate pomagati, Rena." "O, kako rada!" vzklikne Rena veselo. Ko jahate naprej, se mnogo razgovarjate o oskrbniko-vem ženitovanju. Ko r^vno hoči-te zaviti v gozd, prideta iz njega Sasseno-va brata. Z veseljem pozdravita Gardo in Garda jima predstavi Reno Oba brata veselo pozdravita mlado tajnico in »ko se ji Klaus uljudno prikloni in se pri tem oba spogledata, ^e to zgodi to veliko obojestransko z^dovoljnostjo. Tudi Werner je bil prijetno ginjen, ko je videl Reno ter se veseli, d« si j«4 Garda izbrala tako prijazno družabnico. Brata prosita, ako smeta dami nekoliko spremiti in Garda jima rada dovoli. "Že dolgo se nismo videli in govorili, Garda, sedaj pa si bomo mnogo izpraševati in povedati," pravi Werner, ko jaha n« Gardini strani. In razgovarjata se zelo žvalino ter si pogosto pogledata globoko v oči. Klaus seveda jaha ob strani fflene. "Kako vam je kaj všeč Ranek, milostljiva gospiea?" jo vpraša. "Prosim, kličite me samo gospiea Holl, gospod Sassen; na svojem mestu rada pogrefeim milostljiva gosfica." Klaus jo smejočih oči pogleda. • "Kakor želite, gospiea Holl; v Ameriki bi vas tudi v snerokoli položaju klicali samo Mi« Holl. tisočletna karavanska cesta, kij Nekoliko dni pozneje je tabo jo puščavski pesek neprestano J ril v cesarskem parku južno od zasipava, slaba cesta, ki je dru-j Peipinga. Ze tedaj je bila uso-gič še slabša. Toda navzlic že-'da Mingov v njegovih rokah, leznici, ki vodi tu proti Kalga-nu, ni v ugodnem letnem času veliblodjih karavan, vozov, oslov in kulijev ne konca ne kraja. Okrog :in,0(K) velblodjili tovorov čaja gre baje vsako le* to čez prelaz. V njegovi bližini leži vas Nankov, vas s treznimi, luninimi hišami, ki jim samo pestra in lahno zakrivljena streha daje nekaj prijaznejše lice. Tudi nnkoliko dreves je tu. A pred vsem so tu slikovita stara vrata, imenovana Kijingkvan, vrata z napisi v sanskritu, mongol-ščini, ujgurščini, tibetščini in v nekem jeziku, ki je izginil. Pri tem niso videti njeni delno reliefni ornamenti s spiralno sti-liziranimi listi nič preveč starinski, če izvzamemo motive z zmaji in drugim fantastčnimi živalmi, med katerimi ne manjkajo niti sloni. Ta vrata so ostanok drugega, notranjega mejnega zidu, tako zvanega "Dolgega zidu" ali "Zidu 10,000 lip." Sloviti "Ve- toda stari vojščak je pokazal čudovito zmernost. Ni se čutil dovolj močnega, da bi uspel, in je odšel s svojo vojsko. Odtlej so se Mongoli, ki so živeli v miru s Kitajsko, in Manrlžu.i-<*i dobro razumeli med seboj, dokler je pač vladala dinastija jateljico in je bilo že iz tega razi ga potrebiio, da jo oblasti tudi oficielno proglasijo za moškega. Prej pa bo morala oziroma moral opraviti še svojo vojaško dolžnost. O podobnem, nič manj zanimivem primeru poročajo iz Prage. Neki 20-letni kuhar se je dal tam operirati in se je spremenil v žensko. To se pravi, da je iz kuharja postala kuharica. Tzjavil je celo, da se "(Ce se ne potrudite, da bi bili preprosti, se boste pomeh-kužili, veselili se boste razvrata in ekstravaganc. Skopuštvo in sebičnost se vas bosta polastila, propadali boste čedalje bolj. Potom vas tudi ne bosta rešili ne junaštvo ne zvestoba. Prekasno bo." "Ce srce ni iskreno, so lepe besede in dobra dejanja nesmiselna. f'e je pa srce brez skritih misli, tedaj bo uspelo vse." Vsako teh zapovedi ilust-rija-jo primeri in knjižica končuje z besedami: "Teh pet zapovedi je pot nebes in zemlje. Sledite jim in Nipon bo zmagal." 8. oktobra: Bremen v Bremen 0. oktobra: Con te di Savoia v Genoa 13. oktobra: Normandie v Ilavre Aquitania v Cherbourg!) 15. oktobra: Europa v Bremen 10. oktobra: Rex v Genoa 20. oktobra: Queen Mary v CherlMiurs: fifo irvS Mandžn. Danes p-i ima ozem- ho porc>(vd ali po novrin poro- ije okrog Nankovskega prelaza spet veliko ulogo. Kdor je g«npodar tega ozemlia, je tudi irospodar severne Kitajske in Mongolije. BERAČ ODKLANJA DVA MILIJONA LIH. V Orti v Italiji živi sivolas berač, neki Borello, ki je odklonil dedščino 2 milijona lir, ki bi jo prejel zavoljo smrti svo-jega'sina. Pred tridesetimi leti je ta sin Borella gospodarsko uničil, potem je odpotoval v Švico in se za svojega očeta, ki .je živel berašiko življenje, ni več brigal,čeprav je postal sam bogat. ZA KRATEK ČAS IN ZABAVO NASLEDNJE KNJIGE TOPLO PRIPOROČAMO LJUBITELJEM ZDRAVEGA HUMORJA Advertise in GLAS NARODA' lila z nekim dnuglm kuharjem. I IMfeMM VAŽNO ZA NAROČNIKE Pn'.ee naslova Je .t^rldbo do *idaj Incite platan o ua ročni d o. Pr*r fi^rMka pomeni mesee, druga dan tn tretja pa .eto. Da nam prthr* ni.e n'-'jotrebnega dela In stroškov, Vas prosimo, da skuiate naročnino pravočasne poravnati PuSlJlte naročnino naravnost nam aH Jo pa plačajte našemu zastopniku v Vasem kraju ali pa kateremu izmed zasfopikuv, kojih Imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer Je kaj naših rojakov naseljenih. * oktobra: Vuloanla v Trsti Cbamplain v Havre 26. oktohni: lircmeii v Itremen 27. oktobra: Aquitania v Clicrlwurg 28. oktobra: lic de Franre v Havre '(>. oktobra: Conte di Savoia v Genoa Z EMLJEVIDI VEČINA TEn ZASTOPNIKOV IMA V ZALOGI TUDI KOLEDARJE IN fRATIKE; ČE NE JM PA ZA VAS NAROČE. — ZATO OBIŠČETE ZASTOPNIKA, ČE KAJ POTREBUJETE DOMAČE ŽIVALI. 72 strani. Cent .......... JS9 GODČEVSFI KATEKIZEM. 61 strani. Cena JS5 HUMORESKE iN GROTESKE. 180 strani. Cena J» Trda vez. Cena L— 12 KRATKOČASNIH ZGODBIC. 72 str. Cena JS5 PO STRANI KLOBUK. 15!) strani. Cena .... M POL LITRA VIPAVCA, spisal Felgel, 136 str. .66 PREDTRŽANI, PREŠERN IN DRUGI SVET- • NIKI V GRAMOFONU. 118 strani Cena .. Jto % SANJSKA KNJIGA ..................................................M SLOVENSKI ŠALJTVEC. 90 stranL Cena............».40 SPAKE IN SATIRE. 150 stranL Cena ................M TIK ZA FRONTO. 150 strani. Cena .....................70 TOKRAJ IN ONKRAJ SOTLE. 67 stranL Cena M Trenutek oddiha (Knjiga vsebuje tudi šalolgro "Vse naše"). •189 strani. Cena ........................ J50 VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA......IM ŽENINI NAŠE- KOPRNELE. 111 'strani Cena .45 TE KNJIGE LAHKO NAROČITE PRI: KNJIGARNA "GLAS NARODA^rr^^ Cleveland, Anton Bobek, Cta* Knrt- 111 west im strut NSW TORS, N. Y. CALIFORNJ4: San Francisco. Jaeab '"OLORADO: Pueblo, Peter Cullg, A. Saftl« Walsenburg, M. J. Barak INDIANA: Indianapolis, Fr. Zap—at ILLINOIS: Chicago, J. Bevčlč, J. Lakanlcb Cicero, J. Fabian (Chicago, Ok wv In Illinois) Jollet, Mary 3amblch La Salle, J. SpeUch Mascoutah, Frank Aagnatla North Chicago in Waukegap, 1A* thias Waršek MARYLAND: Kltuniller. Fr. Vodoplvee MICHIGAN: Detroit, L. Plankar MINNESOTA: Chisholm, Frank Goole Ely. Jos. J. Peshel Eveleth, Louis GoaS» Gilbert, Lonla VeaMl Hlbblng, Jobs Povie Vlrglna, Frank Hrvatici MONTANA: Roundup, M. M. Panlaa Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha, P. Broderkk NEW YORK: Gowanda, Karl Uttla Falls. linger, Jacob Resnlk John Slapntk Glrard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John Knm** XonngBtown, Anton KlkeU )RJSGON: Oregon Oty, Ore« J. Koblar PENNSYLVANIA: Be*emer, John Jevniko Brough ton, Anton Ipavee Conemaugh, J. Brezove« Coverdale In okolica. Mrs. Ivana Kapnik Export, Louis Sopanttt Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kaada Greensburg, Frank Novak Homer City, Fr. Ferench^k Johnstown, John Polantx Krayn, Ant. TauielJ Luzerne, Frank Ballocb Midway. John 2nst Pittsburgh in okolica, Philip Prof« J'hUlp Progar - „', i Steelton, A. Uren - Turtle Creek, IV. Bdrffrer West Newt