249. štev.
V Ljubljani, sreda 10. decembra 1919.
II. leto.
Velja v Ljubljani in po poSti: eelo teto . . K 84*— pol tete. . ktrttet« .
*» mesec .
*» inozemstvo:
teo teto naprej K 95*— Pol leta	„	,.	50*—
**trt teta	„	„	26*—
«■ mesec	,,	„	8*—
. 42*-» 21*—
„ 7-
Na pismene narečbe brez poilljatve denarja se ne moremo ozirati
Naročniki naj pošiljaj« naročnino BV po nakaznici.
—■■ ' '====ag Oglasi se računajo po ■ •‘-abljencm prostora in "»n visok ter 46 mm ' za enkrat rat popust.
Uredništvo Je na Starem trgu ttev. 19. Telefon itev. 360. — UpravnlStvo le na Marijinem trgu itev. 8. — Telefon Itev. 44. t ■ 1—
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna številka velja 60 vinarjev.
Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali tnamka. — Dopisi naj se franldrajo. - Rokopisi se ne vračajo.
Kriza v socijalisiični vladi na Češkem.
Kakor Je znano, so imeli v Cefiko-Slovalk! republiki vlado v roki narodni socijaltsti, agrarci in sccijaini derao-kratje. Ktjzb temu, da so bile vse tri stranke vladne stranke, scc. demokrati po industrijskih pedjetjih niso tega vpoStevali, temveč se igrali na samo-edine gospode v celi državi, dasiravno še dolgo tiimaio vsrh voliicev v svojem taboru. Kjerkoli so mogli vršili >o nasilja nad narodnosocijalističnimi pristaši in jih z grožnjo silili v lastne (soclj. dem) strokovne organizacije. Kdor temu »befelu« ni sledil, so ga brez usmiljenja vrgli iz tovarne. Tako so vrgli iz nemških tovarn Češke »odjahate, ki so nad 30 let bili edini branitelji in stražniki na češkem severu. Ka) Jim te bila mar nepreskrbljena družina od dela odgnanega proletarca. kaj njim mar beda in trpljenje nedolir* h otrok, kaj jim mar soclja-lizem. Ce n's» soc. demokrat ne za služiš dela In ne jela. Kaj jim mar od njih samih piid<govana svoboda vesti, prepričevanje In združevanje, te pravice ni za drugega kot za socijalne demokrate.
To besno početje so trpeli češki narodni scojaUsti eno leto, vpoštevaječ teŠko stanje republike Ko so pa soc. demokrati, ki so bdi še pred kra.k m v avstrijskem Ub«nu, ki so otežkočali Iegijonarjem v ujetništvu delo, kjer »o mogli, vrgli Iz delavnic oziroma od železne Mer imajo češki narodni so Cljaltsti večino, Sokole, ki so f« vrn II kot d brovolic! iz slovaških bojev, jc tudi narodnim s< cijallstom zavrela k? in so stavili vlad uiumatuiu v sledeči obliki: Tekom 15	(10 30 ntv t
I.) mora vlada piedi* i't' zbornici tred-logo zakona, ki zajamčuie pod pretn£ kazni svobodo prepričanja in tboro-valno svobodo. Vsi trgnaM dela c morajo biti sprejeti povsod t»ko| na delo nazaj In kj.r se kaj tacega dogodi da bi bil kdo v.led pol Učnega prepričanja izgnan od dela tam jan čl)o Strokovne organi'SC* je nasilnežev za VSO napravljeno šk d".
30. nov. je dani rok brezuspešno potekel in zato je narodno socialistična stranka tzst pila Iz vlade in njeni ministri so demrstjonlrall, kar bo imelo težke posledce za socijalne demokrate, ki jim je strankarstvo prvo, socijalfzem in demokracija pa sploh prav nič.	v
Smeje re pa kapitalizem.
Reka, Wilson in Italija.
WiUonovo pismo.
ItalManska »Vedetta d’ Italia« prinaša Wnsonov odgovor Italijanski vladi, ki se glasi: »Srčno sevam za hvaljujem za zanimanje o mojem zdravju. Moje zdravje se boljša in mi dovoljuje, da stopnjema zopet prevzamem vodstvo mednarodnih poslov moje države. Prejel sem vaš dopis. ki se tiče rešitve reškega vprašanja, pa vam ne morem zatajiti sinjega velikega začudenja z ozirom na novi predlog, ki mi ga je s<aviia italijanska delegacija na pariški konferenci. Prav dobro veste, kako je moje statršče v reškem vprašanju neomajno, toda re radi manjše simpatije napiam velikemu italijanskemu narodu, temveč radi absolutnega prepričanja, ki ga imava jaz in moja vlada. Vsaka rešitev, ki bi nasprotovala stališču, ki sem ga z ozirom na Reko jaz vedno zagovarjal, bi bilo grobo protislovje s smerjo zunanje politike, ka tero sem ves čas podpiral. Zate sem prepričan, da je vaša bojazen, kako bi italijanski narod sprejel rešitev reškega vp ašania, ki bi nasprotovala oni, ki jo zastopa ena Imperialistična mamšma, popoln« raa neutemeljena. R ‘ko vprašanje ne ranima resno samo italijanskega naroda, ki danes samo resno misli na ureditev njegovega ekonomskega vprašanja. Vsekakor mi je neprijetno, da vam moram izjaviti, da se naše namere v tem oziru nikakor ne morejo izpremenltl. Zategadelj zahtevam od vas in vaših tovarišev na mirovni korferenci v Pariru, da v dobrobit človeštva brez nadaljmh odgajanj pristopijo k rešitvi tadranskega vt rašanja. Evropa po-
trebuj« miru, to čutijo vsi narodi na svetu. Država, ki bi s svojim postopanjem ta mir ogroževala, bi prisilila Ameriko na nesimpatične korake, ki bi bili diktirani od neomajne odločitve, ki bi jo »tvorila moja vlada, ter bi te države ne podprli pri ekonomski rekonstrukciji, katero podporo bodo vživalevse države, ki pristajajo na moj političen program. Nadejam se, da bo hitro rešeno vprašanje Reke in Dalmacije ip da bodo narodi mogli začeti z onim prijateljskim delovanjem, ki ga zahteva bodočnost.« — V italijanskih listih je ta Wiisonov odgovor izzval velikansko senzacijo. »Vedetta d’Italija« pripominja: P«ed vsem vprašujemo g. Wilsona s kakšno pravico se sploh le upa govoriti v imenu svoje domovine? Ako bi bil kdo drugi na njegovem mestu, bi že bil odstopil c 4 vlade, ali pa temeljito izpremenil svojo politiko. Wilson pa se še meša in govori v tonu samodržca In proti državi kakršna je Italija.
D’Annunzio in Nikita.
Po puču v Zadru je D’ Annunzio izjavil, da njegova akcija ob Jadranu še ni končana. Z aneksij) Zadra se ne zadovoljuje. Iti hoče Še dalje v Split, v Boko Kotorsko in od lam v Crnogoro, da .osvobodi* brate po italijanski kraljici Jeleni.
Zdaj pa poročajo Iz Pariza, da se italijanska dlplomac ja na vse kriplje zavzema za to, da bi se dovolilo eks-kralju Nikitl potovanje v Rim. Staremu Nikiti, ki je celo svoje življenje porabljal podpore drugih držav v interese lastnega žepa, se je st. ž lo po hčeri. Videl bi jo rad, rad bi govoril { njo. Star je Nikita, pa bi se rad Še enkrat sestal s svojim otrokom ...
Kaj se zgodi po prihodu Nikite v Rim, ne pove nihče. Pojavljajo pa se glasovi, da je zaenkrat potreba le prihod ekskralja na obisk itaijanske kraljice 1 Vse diugo uredi pa D’Annunzio.
Nikita hrepeni po Skadru. Ce bi se mu posrečilo priti tja, bi ga tam počakali plače*«! sluge ital Janškega
kralja. Tud' general Vesn’č, ki je hotel pobegniti v Romunijo in so ga naše oblasti vjeie šele na meji, je bil v zvezi s temi nač'ti.
Vse D’ Annunzijeve Izjave pričajo^ da r jemu ne gre za Reko in Zader in druga dalmatinska mesta. D'Annunxto ne anektira za Italijo, D’ Anr unzio anektira proti Jugoslaviji. Pomagali razbiti našo dtžavo, to je pravi D’ Annur.zijev cilj Koliko soglašajo a tem ciljem tudi druge ententne veie-vlasti, kaže mirovna konferenca; nobenega dvoma pa ni, da ima D' An-nunzto za hrbtom ne le tuji denar, ampak tudi N kito, ki bi zopet rad vzpostavil črnogorsko idilično patri-jarhijo. ________________
Bissolati o Italiji.
Bivši italijanski minister Bissolati je izjavil v pogovoru s poročevalcem lista »Weelk!y Despatch« sledeče:
»Vzroki, kf so ustvarili sedanje težkoče, so zelo raznoliki. V prvi vrsti so storili italijanski nacionalisti velike napake s tem, da so razširili po lta-ž liji, da vojna ni prinesla pričakovanih j rezultatov in da bo jadransko vprašan e ostalo nerešeno. Ta nacijonali-stična propaganda, kakor tudi nespametnost o’Annunzlja je povzročila, da so Italijani pozabili na definitivno pridobitev Trentlna, Trsta In Istre, tet na dejstvo, da bo vprašanje Dalmacije rešeno v najkrajšem času Ta vojna bi morala biti zadnja vojna narodov, in zveza narodov bi morala skrbeti za to, da se v bodoče reši vsaki spor mirnim potom. Toda Amerika se pripravlja, da bi razrušila zvezo narodov, ter se očividn > ne zaveda, kako zlo bo nastalo za E'r«>po, za Ameriko samo In za vse človeštvo^ fako se zopet prekine že ustvarjena vez solidarnosti. Posledce tega položaja že čutimo v Italiji, kjer se širi prepričanje, da je človekoljubni cilj vojne bil izdan. Razen tega Italijani ne morejo razumeti gotov h zadržani napram njim. Pred volitvami je vlada privolila v lojalno rešitev jadranskega vprašanja. Dalmacijo raren Zadia bi
VLADIMIR LEVSTIK.
Nadaljevanje.
Višnjeva repatica.
»Stara?« Be je namrdnila sooroga. »Wie ple-beisch se izražaš pri takšnih visokoletečih načrtih I«
»Nič visokoletečih: realni so.«
»Realni postanejo, kadar se izpremene v dejanja,« je rekel Egon, naitreznejsi med vserni. »Dotlej ne pozabite, da igrate hazard. Kombiniraj kar hočeš, odločitev je vendar pri grofu.«
»Ni dvoma, kakšna bo. Kdor ne misli tega, se ne spušča tako daleč; on pa se je.«
»Fabina ni bil niti pol tako nežen ž njo,« je izjavila Smučiklaslja. .»Kaj ne, mein Kmd?«
»Mein Kind,« je pomembnu mahnila z roko.
»In jaz vem, kar vem, jaz, Sroučiklas1 Govorila ava tistikrat, takorekoč; saj nič ne prikriva. Odločitev ni pri njemu, ampak pri punci. Fin človek se Vendar ne more zaleteti kar tako, kakor bik ali divji kozel, ne da bi mu ienska pokimala, češ, stopi bliže I On je takšen človek in diplomat; magari, da nas ima v srcu za meščanske ljudi —«
»Aber papačekl Naš stric von Buttertopf bi se v grobu obrnil, če bi te slišal.«
»Jaz ne govorim o njem, marveč o grofu. Ko je zavzel svoje mesto ob našem ognjišču — lehko se izrazim tako! — je storil to z vsemi ceremonijami spoštovanja do mene in viteštva do vaju dveh;
postavil nas je takorekoč za sebi enake, in to ga veže, temu se ne more izneveriti. Nina Smučikla-sova v njegovih očeh ne more poBtati mlekarica iz Posavja 1 Je pa tudi še druga, rekel bi, glavna ovira. Takšni aristokratje poznajo svet, ljudi in žeaske; razvajeni so, normalna, mrzla in pusta kranjska gos jih ne miče, predraga hči... Tudi če so zaljubljeni vanjo, jim jemlje korajžo in podjetnost s svojim vestalsk m obnašanjem 1«
Nina ga je debelo pogledala; takšne očitke je slišala danes prvikrat 1 Toda papaček je nadaljeval in zaključil:
»Večkrat sem te opazoval, kakšna si v njegovi družbi. Premalo ... onga, pikantna se mi zdiš, premalo strastna, bi rekel, preveč zaljubljena v nevem-kakšne hudičeve predsodke. In to, čeprav sem ti posodil nekaj primernih romanov iz svoje knjižnice I Pomisli vendar, da je moral na svetu toliko, kolikor družb; kar se v meščanski ne spodobi, je v aristokratski nemara zapoved in narobe. To so ljudje onkraj ,Malega katekizma* —«
»Jenseits von Gut und Bose,« je pokimala
mati.
»Velika istina I Ravnaj se potem in glej, da opraviš dobro.« Z medvedjo prijaznostjo je pogladil hčeri nasmojene lase, pokimal ženi ter odšel, glavo sklonjeno v zavesti, da se bliža veliki trenotek.
Vsi dobri nauki so bili odveč. Nina se je pripravljala sama od sebe, izvojevati boj za vsako cenol
Rodbinske kombinacije so ji bile zlezle v glavo in se združile s kaprico in poželjenjem v nevarno histerično razpoloženje, ki je zahtevalo eksplozije-Čutila se je zmožno vsega, magari napraviti javen škandal; in Čim bližja je bila zabava pri Dori Gra* buočevi, tem jasneje se je zavedala, da prinaša odločitev v nepreračunljivi obliki krize, morda celo katastrofe...
Tako je skrbela usoda sama, da je našel grof, ko je stopil uro pozneje v kabinet našega narodnega voditelja tla že napol zorana.
Saj pa tudi ni bilo prvikrat I Grofov obisk v kabinetu — drugače se je javljal zmerom v salonu gospe S nučiklasove — je moral opozoriti takoj domačina, da gre za resne stvari. In vendar je sprejel gosta s smehljajočim obličjem ter prekipevajočo vest lostjo, kakor hazardist ki čaka srečne kaite, pripravljen odpeti uro z verižico vred, da bi jo postavil nanjo.
»Prav zdajle sem mislil na vas,« je priznal z vabljivim režanjem. »2e cela dva dni mi manjka nečesa, kakor da nisem več jaz. Zbolel bom, pravim Antoinetti. I kaj de ona, saj te poznam; dolgčas tl je po grofu Khnnigsbruchu. Kaj neki dela, da nič ne pogleda k nam? Eh, siromak, tudi on ima svoje skrbi in brige sem mislil sam pri sebi; treba ga je le razumeti...«
_________ (Dalje prih.)
motali dobiti Jugosloveni, Reko pa Italija. Toda proti tej rešitvi, ki bi mogla biti podlaga za spravo med Italijani in Jugosloveni, je nastal mo* San odpor zlasti pii Anglosaksih tako Angležih kakor Amerikanclh. V takih okoliščinah ni Čudno, da italijanski narod, katerega mučijo dvomi, ne more skriti svoje razdraženosti.
Položaj v Franciji.
Volitve, ki so se v zadnjem času vršile v treh državah, v Italiji, Belgiji In Franclji, so pokazale, da si je pridobil socijalizem v Italiji in Belgiji silnega maha. Drugače pa se je zgodilo na Francoskem: tam je socijalizem nazadoval. Sama statistika novoizvoljenih poslancev nam to lahko dokaže; v parlament je izvoljenih 140 odvetnikov, 41 zdravnikov, 50 industrijcevjj 2 generala in 24 drugih poklicnih častnikov, 4 duhovniki In pastorji in 5 bankirjev.
Prevladujejo torej liberalni poklici. In en sam površen pogled po francoski zemlji nam zadošča, da spoznamo kako in zakaj je Francija tako eminentno nacionalistična zemlla.
Nobena država raz ven Francije ni gojila pred vojno take in tolike mržnje do Nemcev. Francija je stopila v vojno z željo po maščevanju. In čim je v borbi milijonskih vojsk zmagala, je naložila Nemčiji tako ogromne vojne kontrlbucije, d« se je nad f rancoskim imperializmom zgražal celi svet.
Socijalisti so proti versailleski mirovni pogodbi protestirali. Toda njihov protest ni rodil nič drugega nego silen odpor. Zakaj? Socijalisti bi z doseženim omiljenjem imenovane pogodbe olajšali položaj samo nemški državi, ca francoskega burgeoisa pa je največji strah možnost finandjelne in ekonomske okrepitve nemške države. Ekonomska struktura Franclje pa je tudi vzrok, da se v te) zgodovinsko revolucijo nami državi ne more razviti re-volucijonarstvo ln boljševizem. Na mesto nekdanjega revolucionarnega razpoloženja je v Franciji stopil zdaj konservatizem. Francija je danes povečini država malih, srednjih in velikih posestnikov, živijenskih rentijerjev, ki so svoje prihranke, svoj denar naložili v državne papirje. Kako bi torej ti ljudje dopustil), da jim revolucjja in boljševizem vzame ves imetek?
Spričo teh dejstev se nam ni prav nič čuditi, da vodi današnjo francosko politiko Clemenceau, ki je kljub jaki osebnosti in močni roki še vedno in-korniran francoski rentijer. Clemenceau, ki je predstavitelj najbolj neizprosnega francoskega šovinizma in imperijalizma.
so z ozirom na izjave Hbrthjrja, da je treba izdelovanje orožja in muni-cije v Midžarski pospešiti, da se bo lahko osvobodilo zasedene madžarske kraje, popolnoma verjetna. Z druge strani poročajo, da tudi Madžarska grupira vojaške siie na meji Slovaške.
Baranjsko vprašanje.
Vrhovni svet zaveznikov v Parizu je meseca novembra odposlal našim delegatom na mirovni konferenci noto, v kateri zahteva, da se takoj izpraznita Baranja in Bačka do projektiranih meji Meje so b!le označene v posebni prilogi. Naša delegacija je omenjeno noto poslala v Beograd, vlada pa nanjo doslej še ni odgovorila. Z ozirom na položaj, ki je nastal vsied te note, se je te dni vršilo v Pečubu veliko zborovanje, na katerem so zborovalci sklenili, sledeče: Naša mirovna delegacija je že ponovno predložila konferenci predlog, naj se razširijo naše državne meje severno od Pcčuha in Mihiča, kajti le na ta način bi bilo vprašanje srbskih in šokaških krajev rešeno na zadovoljiv način. Zato prosimo regenta in vlado, naj se pri vrhovnem svetu kar naj-energlčneje zavzameta za to, da se potrdijo naše državne meje Baranje severno od Mohača, (n severozapa-dno od Pečtiha. 01 tega sklepa naj naša delegacija ne odstop? pod nobenim pogojem, če bi rež! vrhovni svet naše vprašanje v drugačni obliki, smo pripravljeni braniti svojo pravico z orožjem v roki in rajši poginemo, kakor da se povrnemo pod madžarsko oblast. Obenem tudi prosimo, da se nam dovoli vstanovitev narodne milice in da se nam da na razpolago potrebna količina orožja in municlje.
Draginjski nemiri v Ino-« mostu.
Novi konfiikt.
Vojni nevarnost med Nemčijo in enteeto, Cehoslovaško in Madžarsko.
Vrhovni svet v Parizu se zadnje dni sestaja k tajnim sejam. Angleški vojni minister ie izjavil, da je bil angleški maršal Wilson takoj pozvan v Pariz radi dogovora s Fcchem. Odrediti se imajo ukrepi, ki jih je treba Izvesti z ozirom na mirovno pogodbo. nChicago Tribune" pripominja k temu, da namerava Foch zasesti Frankfurt ln Hessen, če bi Nemčija ne bila voljna popustiti od svoje trdovratnosti.
' Maršal Foch je priporočal, naj se Nemčija prisili na izvedbo pogodb s ponovno vojaško akcijo. Nota, ki naj se Nemčiji tozadevno odpošlje, značaj ultimata. Ententa naj Nemčiji zagrozi, da bo takoj nastopita z orožjem, če se Nemčija nemudoma ne vda. Pariški listi razpravljajo celo o možnosti, da vrne Clemenceau nemškemu poslaniku Lergnerju dokumente.
Alarmantne vesti prihajajo iz Berlina tudi o Cehosiovaškl republiki. Cehoslovaki baje koncentrirajo v južni Moravski velike mase vojaštva, da na ta način obvarujejo Slovaško pred morebitnimi napadi s strani Madžarov. Cehoslovaki so mobilizirali vse vojaške obveznice do 32. leta. Te vesti
Vsied čezmernega pomanjkanja živil so te dni izbruhnili vTtomosiu veliki nemiri. Demonstrante so obšle boljševiške skomine: spravili so sc nad trgovine z živili in šo jih popolnoma oplenil!.
Itgredl so trajali tri ure, od petih do osmih zvečer, in so zavzeli take dimenzije, da je moralo posredovati orožništvo s puškami in vojaštvo 8 strojnicami. Pravi užitek pa je bil gledati Italijane, ki jim je ob pogledu na razburjeno maso padlo srce v hlače.
Demonstranti so vdrli v tovarno marmelade Schindler in z velikim tekom pojedli vse, kar so našli v zalogi. Iz Schindlerjeve tovarne so krenili v jezuitski samostan, kjer so jih jezuiti prav neprijazno sprejeli. Demonstranti so patrom odnesli celo zalogo moke. Iz jezuitskega samostana je množica udarila še na samostan v Wiitenu in tudi tam pošteno opravila svoje delo.
Naslednega dne po Izgredih je vlada spravila na noge vei aparat, da zabrani nadalnje plenjenje trgovin. Množica pa tudi tega dne ni mirovala. Na ulicah so se slišati streli in kara-blnijerji so zopet morali stopiti v akcijo. vlada se je posvetovala o položaju in Je na prebivalstvo izdala oklic, v katerem zagotavlja ljudstvu dovoz in zagotovitev živil če se bo vnaprej zadržalo mirno in pospeševalo red
Jugoslavija.
dokler madžarska vlada ne kaznuje krivce, ki so pred nekoliko dnevi napadli naše obmejne straže v Prekmurju.
Parlament se ne odgodi?
Beograd, 8 dec. Predsednik narod nega predstavništva dr. Draža Pavlovič je bil danes ob 10. dop. pri ministrskemu predsedniku Davldoviču. V demokratskih krogih se govori, da ukaz o odgoditvi parlamente še ni podpisan.
Proti osemurnem delavniku. Ldu. Beograd, 8. dec. Včeraj je bila tukaj skupščina zveze obrtnijskih udruženj. Sprejeta je bila resolucija proti 8 urnem delavniku, v kateri se zahteva od vlade, naj se uvede svoboda dela.
Rudniki v Pečuhu. Ldu. Beograd, 8 dec. ,.Beograd skl Dnevnik" poroča, da glede rudnikov v Pečuhu še ni padla definitivna odločitev in da vladni krogi upajo, da bo rešitev tega vprašanja izvršsna v našo korist.
Trgovska pogodba s Češko. Ldu. Beograd, 8. d;c. Med našim kraljestvom in češkoslovaško republiko Je sklenjen nov trgovski dogovor, po katerem bo češkoslovaška republika dobavila nafenu kraljestvu 1100 vagonov sladkorja. Za vsak kg sladkorja dobi od nas 3 in pol kg pšenice. Za nadaljnjih 400 vagonov sladkorja zahteva češkoslovaška republika, da se ji dobavi za vsak kg sladkorja 1 kg mesa žive vagc. Za vse izvožene predmete iz našega kraljestva mora plačati češkoslovaška država pristojbine po izvoznih tarifih. Minister Kristan bo odpotoval zaradi tega trgovskega dogovora z Dunaja v Prago. _______________
le tiskovni oddelek se preseli v Avenue Montaigne.
Nauen, 8. dec. Kot edini ameriški zastopnik v vrhovnem svetu ostane poslanik Waliace, ki pa bo imel samo diplomatična pooblastila in ne pravice odloče vanja.
Otvoritev francoske zbornice« Ldu. Pariz, 9. dec. Včeraj popoldne je bila otvorjena novo izvoljena zbor* nica. Seja je bila radi prisotnosti 24 zastopnikov povrnjenih pokrajin zelo slovesna. Zastopniki A'zaclje In Lorene so vstopili za drugimi poslanci, ki so jih ob vstopu svečano pozdravili. Starostni predrednik Siegfried je imel pozdravni nagovor, nakar je zastopnik Alzacije in Lorene prečrtat izjavo in končal s slovesno obljubo, da bosta stražili Alzacija in Lorena kot skrajni straži francoske misli ob Renu. Nato je govoril Clemenceau, ki je pozdravljal vrnitev obeh pokrajin k materi domovini Prihodnja seja bo 16. decembra.)
Rudarsko gibanje v Franciji. Ldu. Pariz. 8 decembra. (Oku.) Kongres francoskih rudarskih delavcev je imel sejo, kjer je zahteval starostno preskrbo v znesku 1800 frankov in preskrbo vdov v znesku po 750 frankov. Vladi so dali rok do 16. februvarja, da sprejme te pogoje. Ako do takrat željam delavcev ne bo
ugodila, bodo francoski rudarji 19.
Boji na Reki.
in
Krvavi spopadi med Francozi Italijani na Reki.
Baker, 9 decembra. V soboto so napadli d'Annunzijevi vojaki, pomešani s civilisti, skladišče francoske orl|entske armade na Reki in le iz-plenitf. Vnela se je krvava borba, v kateri je padio več francoskih vojakov, mnogo pa je bilo teško ranjenih. Kakor se zatrjuje, je francoska vlada energično zaukazala gen. Gourraudu, naj vzpostavi ugled francoske vojske in zasede Reko s četami francoske orijentske armade.
Italijanske vladne čete na Rek).
Lugano, 8. decembra. Uradno se poroča: Italijanske čete so davi sporazumno z d’Annunzljem vkorakale na Reko. D’Annunzijeve čete so se z vladnimi četami pobratile. To vest so v Italiji sprejeli z navdušenjem.
Nikita hoče v Črnogoro.
Oledallški zakon. Ldu. Beograd, 8. dec. Semkaj so došli delegati gledališč v Zagrebu, Ljubljani, Novem Sadu in Skoplju, da se posvetujejo skupno z zastopniki gledališke uprave v Beogradu o zakonski predlogi o gledališčih v kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Nič živil Madžarom l Ldu. Beograd, 8. dec. Angleški poslanik na našem dvoru sir Alban Voung je po-setll ministrskega predsednika Davl-dovlča in ga prosil, naj naša država preskrbi z živežem prebivalstvo Avstrije in Madžarske, ki je v veliki bedi. Ministrski predsednik Davidovič je izjavil, da naša država živil v Madžarsko tako dolgo ne more pošiljati,
Razkralj Nikita pobegnil Iz Francije.
Pariz, 9. dec. Bivši črnogorski kralj Nikita je, čim je podpisala naša delegacija mirovno pogodbo z Avstrijo in Bolgarijo, skrivaj odpotoval iz Pariza. Govori se, da je odpotoval v Italijo, da bo na svojem mestu, ko prične baje Italija vojaško akcijo v Crnogori, kjer se je izkrcal v Baru en polk italijanske pehot«. (Glej članek d’Aununzlo in Nikita l)
Naše varnostne odredbe.
Ldu. Cetinje, 8. dec. V Batu so izkrcali italijanski bataljon vojske, ki naj baje zamenja staro posadko. Ker medtem stara posadka še ni odšla iz Bara, so bile od naših objasti ukenjenje vse odredbe, ki jih zahteva opreznost. ________
februarja 1920 začeli stavkati.
Nova romunska vlada. Ldu. Budimpešta, 7. decembra. Novo ministrstvo se je sestavilo takole: Aleks. Vajda Vojvoda ministrski predsednik in minister za zunanje posle; general Averescu minister za notranje stvari; general Rascanu vojni minister; dr. Avrel Vlad fiiančni minister in začasni minister za trgovino in industrijo; dr. Viktor Ponteacu minister za poljedelstvo in domene; Oktavijan Geg< minister za uk in bogočastje; dr. Mih. Popoviči minister za javna dela; Jovan PeHvan justični minister, Alipa Nistor, Štefan Pop in prof Cantacu-zene so ministri brez portieljev (zadnje imenovani |e tudi delegat na mirovni konferenci v Parizu).
Protliidov8ki izgredi v Budimpešti. Ldu. Budimpešta, 8. dec. Antisemitska stranka je imela včeraj Številno obiskan shod, na katerem so ostro govorili proti židovstvu in proti časopisju, ki se nahaja v rokah Židov. Po »hodu so zborovalci v sklenjenih vrstah odkorakali. Sli so pred poslopje iista „Nepsava“ in tam vdrli v redakcijske in tiskarniške prostore. Množica je razbila pohištvo, zrezala telefonske žice ln spise vrgla na cesto. V tiskarni so demollraii rotacijske stroje. Sele redarstvo, ki je prišlo v večjem številu, je zabranilo nadal sle razbijanje ter aretiralo In ovadilo 42 oseb. Okoli polu devetih je prišlo okoli 400 oseb pred uredništvo , Ar Esta". S kamni in palicami so razbili izložbena okna, vdrli v lokal, ki je obenem knjigarnica ter pometali knjige in opravo na cesto. Redarji na konjih so pozvali množico, naj se razide, a ker se množica ni' hotela raziti, je oddala policija salvo v zrak. nakar so se demonstranti razkropili. E na oseba je bila lahko ranjena. Veliko je bilo aretiranih. Ob desetih zvečer jc nastal mir.
Razna poročila.
Odhod ameriške delegacije Iz Pariza. Lyon, 8. decembra. Glavni člani ameriške mirovne delegacije, med njimi Polz in Wn’te, odidejo tekom današnjega dne iz Pariza v Zedinjene države. Vojaki, ki so opravljali službo v hotelu „Criiion", so odpotovali že v nedeljo; tajnki, strojepisci in ostalo osobje je odšlo danes ponoči. Večina uradov je razpuščena,
Beležke.
Pariški cinizem. Pravi vzrok, da moramo izvrševati kompezacljsko pogodbo z Avstrijo in da moramo podpirati kompenzacijsko pogodbo z Madžarsko, je sledeči: Avstrija in Madžarska sta izjavili v Parizu, da morati takoj organizirati dualistično monarhijo (katere bi se udeležila tudi Bavarska) Če se jim ne zagotovi prehrane. Pariški krojači sovraštva med narodi pa so spoznali, da bi bilo to za njihov vpliv opasno, in so zato kratkomalo naložili Jugoslaviji, da mora prevzeti veliki del te prehrane nase. Tako torej I Madžarska bo oproščena plačanja vojne odškodnine, Jugoslavija jo bo morala plačati; Avstrija ln Madžarska grozita ententi, in grožnjo mora plačati zopet Jugoslavija I
E
Korupcija in Simel. Hrvatska vlada je nakazala mestnemu magistratu v Osijeku poldrugi vagon sladkorja. Kakor znano ima Osijek največjo Sladkorno tovarno v Jugoslaviji in samoumevno je, da so v tovarni vedno večje ali manjše množine sladkorja. Kaj bi bilo torej naravnejše, kakor da vzame magistrat sladkor naravnost v tovarni ? Pa ne; iti mora P°nj v Zagreb h »Oospodarskemu društvu«, ga plačati tam za 100% dražje in povrhu 3e drage transport e stroške in velik rlziko za izgubo med Pot;m. Tako bedo morali Oziječani plačati sladkor dvakrat do trikrat dražje samo zato, da se zadosti predpisom, ki določajo za Hrvatsko centralno preskrbo s sladkorjem, in ?a pač tudi zato, da velekaplta-llstičuo »Gospodarsko društvo« še V«S zasluži.
Nepravični Miklavž. Kakor vsa-ko leto sa priredile razne organizacije »udi letos Miklavževe večere za rodbine svojih članov. Miklavž je obdaril Poleg tistih, ki vanj ne verujejo več, tudi take, ki še verujejo in vidijo v darilih nagrade za svojo večjo ali manjšo pridnost in ubogljivost. Dogodi pa se, da dobi otrok, kije marljiv v šoli in doma, pa ima revne sta-rise, skromno, ubogo darilce, njtgo-vemu sosedu iz Šolske klopi, sin Premožnejših starišev, o katerem ve, da je len in poreden, pa pil nese Miklavž polno naročje lepih, blestečih, sladkih daril. Kako zaboli ta razlika mlado dušo, si lahko mislimo. Mnogo, mn*go punčk in fastkov odhaja zato s Mmiavžnega večera ožaloščenih in ogorčenih; Mklavže^a nepravičnost Jibija otroško plemenitost in ljubezen m ustvarja kali sovraštva in neznačaj-nosti. Prireditelji Miklaževih in sličnih v*Čerov naj to premislijo In v bodeče Poskrbe, da bodo vsi otrcel na takih skupnih prireditvah približno jednako obdarjeni. Starišl, ki hočejo in ki lahko dado svojim otrokom več, naj to store dtms.
in »Narodno socljalistlčna stranka« izdajati svoji glasiti, je pač potrebno, da poleg esem, ozir. devet strankar sklh listov izhaja vsaj eden nadstrankarski dnevnik, ki bo informativno poročal o vseh slrankah. In to nalogo hoče vršiti »Jugoslavija«.
Anton Pesek.
»Jugoslavija" in politične stranke.
»Jugoslavija« je in ostane neod-Gsen informativen dnevnik. Dosedanji Program: delo za konsolidiranje in ojačenje naše osvobojene domovine, Pobijanje vseh pojavov, ki morejo škodovati narodu in državi, b^ezob-stren boj zlasti korupciji, verižnlitvu, draginji in drugim izrastkom svetovne vojne, boj nezdravemu, pretiranemu m škodljivemu strankarstvu — to ostane slej kot prej program dnevnika »Jugoslavija«.
»Jugoslavija ul in ne bo oficljelen organ kake politične stranke In tudi o* novoustanovljene »Narodno sod-islistične stranke«. »Jugoslavija« bo sicer podpirala pošteno napredno in »arodno socialistično politiko, kakor doslej, politične strankarske polemike bo priobčevala le s polnim imenom Člankarja.
Prepričan sem, da je ra naš narod nujno potreben nestrankarski d"fvnik, ki bo poročal Informativno objektivno o vsem naiera političnem, gospodarskem in kulturnem življenju, brez ozira na to ali ono stranko in tudi brez ozira na to ali ono vodilno osebo. Znano je, da vsak strankarski časopis dela propagando za lastno stranko in nje vodilne osebe, da zamolčuje njih pregrehe, olepšav* njih napake in pretirava pohvalo njihovega dela. Ce bi se kdo hotel objektivno informirati o našem političnem, gospodarskem in kulturnem pokretu, bi moral vsak dan prečitatl vse slovenske časophe.
Ko se nam Slovencem obeta poteg staroliberalnega »Slov. Naroda«, Še mladoiiberalni dnevnik »Drava«, (oziroma po drugih vesteh celo dva dnevnika: eden v Ljubljani In drugi v Mariboru), poleg minitterijainega *oc. demokratskega »Napreja«, leanti-minister!jalno komunistično »Vstajenje«, ko bo delal za SLS klerikalni »Slovenec« in »neodvisni* »Večerni List« ter hočeta tudi novoustanovljeni strank! »Samostojna kmečka stranka«
mie Y€su,
d V našo vojsko so sprejeti z
regentovim ukazom: generali Maister, Piiverič in Uzelac.
d Ravnateljstvo drž. železnic v Ljubljani je razpuščeno. Njegovi člant se zedinijo z ravnateljstvom v Zagrebu. Dosedanji ravnatelj Golob ja stopil v pokoj. Za podravnatelja v Zagrebu bo imenovan nadzornik Ne* govetlč.
d Za ravnatelja državnih železnic v Vojvodini bo imenovan kakor čujemo gosp. kontrolor Vargazon, dosedanji prometni šrf proge Zidani most—Sisek.
d Specijalfst za ženske bolezni In porodništvo univ. med. dr. Benjamin Ipavic preselil se je v Ma riber in ordlnira v Gosposki u^ci Stcv. 46.
d Popravek. Kakor se nam poroča, je treba naše včerajšno poročilo o ustanovnem zborovanju NSS. v toliko popraviti, da g. dr. Šmalc ni člsn strankinega načelstva.
d Zločinska komisija. V Kropi na GjrenJskem je kolkovaia bankovce komisja, ki ji je načeloval župnik Oblak in v kateri so bili še nadučitelj Pleničar, župan Lazar in drugi domači veljaki, sami nekdanji Šuštercijand. V p htepu za denarjem so se dali vsi ti možje zavesti v zločin, da so skrivno kolkovali velike množine nemško avstrijskega denarja, ki je bil vtihotapljen rtajbrž Iz Koroškega. Postopali so precej pretkano, a še vseeno premalo. Zendarmerija je njihovo početje razkrila, celo komisijo z župnikom in nadučiteljem vred, skupaj šest oseb aretirala in odvedla v preiskovani zapor okrajnega sodišča v Radovljici. Obenem so zaprli v Kropi klerikalni konzuin in iebijarsko zadrugo, ker sta cba zavoda sodelovala pri goljufi ah. Žaloatni sadovi »jsteršičeve vigejel
d Nove tobačne cene. Kakor smo včeraj poročali je uprava monopola vsled povišanja dinarskega kurza spremenila in pri tem deloma povišala tobačne cene. Cene najbolj znanih vrst in izdelkov so sedaj sledeče: Fini pursičan 1 kg 315 K, najfinejši turški 420 K, najfi <ejll hercegovski 280 K, fiui turški 175 K, hercegovski 140 K, srednjefini turški 9825 K, najfinejši ogrski 58 K. Domači tobak za pipo 21 K. Smotke stanejo po 100 komadov: trabuke 175 K, britanike 175 K, kuba por tor ke 140 K, portorike 104 K, vlržinke 105 K, brszilke 57 50 K, na-mešane inozemke 52 50 K, kratke domače 35 K. Svalčice po 100 komadov stanejo: egiptovske 45'50K, prlnceze 38 50 K. dame 21 K, športne 17 50 K, ogrske 7 K.
d Pogoji za sprejem v diplo-matsko-polltično ali pa v konzularno-trgovsko službo so: I. Daje kom-petent podanik kraljestva SHS; 2. da je zadostil vojaški dolžnosti, oziroma, da je te dolžnosti oproščen; 3. da je dovrill univerzo bodisi v naši ali v kaki inozemski državi, ali pa kako višjo državno strokovno šolo, ekspor-tno akademijo ali pa konzularno akademijo; 4. da obvlada francoski jezik. Glede zadnjega pogoja bi vlada tudi počakata, da se ga kompetent priuči v službi in potem položi izpit. Prošnje je treba vložiti na ministrstvo ino-stranih dela v Beogradu, Kralja Milana ulica, 81. Prošnji je treba priložiti vse potrebne dokumente, izpričevala itd. Navesti je treba znanje jezikov in curriculum vitae. Kakor se Čuje, bo sprejeto precej veliko število dobro kvalificiranih kompetentov,
d Pri poštnem uradu Ledenice, politični okraj Borovlje, se je 1.1. m. otvorlla brzojavno postajo z omejeno dnevno službo.
d Kemlča* tvornic* v Mostah
bo v kratkem nacionalizirana in poslane samostojno podjetje. Tvornico, ki je edina svoje vrste v državi, je zgradil nemški podjetnik Oiulin*.
d Papirnice v Vevčah, Goričanah In Medvodah so prešle v slovenske roke. Kupila jih je delniška družba, kateri načeluje »Ljubljanska kreditna banka«, za 15 milijonov kron.
d Narodna nedoslednost. Slovenski urad liki v Idriji, Vipavi, Logatcu, II. Bistrici 1. t. d., ki ne znajo laškega, dopisujejo deželnim oblastim v Trstu v nemščini tudi brez viš|ega ukaza ter tako ne samo zapostavljajo jezik domačega prebivalstva, nego tudi prostovoljno olajšujejo nalogo lahonskim slovanožrcem tržaškim, koji se niso in se tudi nočejo učiti »barbarske« slovenščine, da si stezajo svoje banditsko grabežljive roke po naših lepih pokrajinah.
d Služba kustosa kemičnega kabineta na tehnik! se je oddala kar pod roko nekemu gospodu, ki je slučajno sorodnik nekega docenta tehnične fakultete, ki pa je služil do-sedaj celo življenje na Dunaju In je prišel v domovino šele sedaj, ko je stopil v pokej. Na ta nzčin „vlcče'‘ i Dunaja pokojnino, pil nas pa še plačo, dečim mora stradati tol ko in toliko domačinov, ki so bili cel čas zavedni Slovet el in bi bli za to službo ravnotako usposobljeni.
d Policijski iimel. Pred dnevi sem se moral peljati zaradi nujnih družinskih razmer v Avstrijo. Ko sem re za par dni vračal in stopil v Lju bijani z vlaka, me pograbi znenada roka tajnega policaja In ml odvzame potne listine, dasi so bile v najlepšem redu. z besedami: »Zglasite se jutri ob 10. url na policijskem ravnateljstvu,« Dva vlaka odpeljeta že medtem proti mojemu domu. Udal sem v žalostno usodo in iskal stanovanje — vse zaman. Spal sem na kolodvorskih klopeh in hvalil boga, da me tam ni zagledalo kakšno bnhtnej- j še oko postave. Bil bi res v škripcih, ( ker moje potne listine so mirno po- ! čivaie v predalih policije. Drug dan j sera meral skoro dve uri prestopati z noge na nogo, predno so mi dali \ potne listine nazaj. Vprašu|em, če go- j spodje pri policiji nimajo drugega . dela kot mirnim potnikom jemati brez ; vzroka potne listine. Menda oni sami j pozabljajo od ust do nosa, da se v Ljubljani brez pot. izkazila ne dobi j prenočišča. Moral sem po nepotrebnem zapravljati denar in čas po Ljub-ijaul, kjer sem poleg drugega opazil, da kjer bi bili varnostni organi potrebni — tam jih ni bilo.
d Slovenskim usnjarjem. Ministrstvo trgovine in industrije namerava poslati iz Srbije v Slcvenijo gotovo število dece, da se izuči usnjarskega obrta in sicer vegetabilnega kot tudi kemičnega strojenja kož. Pri tem želi ministrstvo, da bi se vajenci namestili zlasti pri manjših Usnjarjih, pri katerih bi imeli priliko izučiti se vseh v usnjanko obrt spadajočih del. Vajenci bi se morali sprejeti brezplačno In bo ministrstvo poskrbelo samo za brezplačno prošnjo. Usnjarji, ki se zanimajo za to akcijo In bi bil! pripravljeni sprejeti enega ali več vajencev, naj sporočijo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, svoje pogoj«. __________________
Ljubljanske vesli.
..	' Sel* ®*2el*tva Nar. socia-
listične st anke se vrši jutri, v četrtek ob 6 zvečer v strankini pisarni (Narodni dom)
1 Phiilharmonlsche Gesell-schaft, na)starejše ljubljansko društvo, je prešlo na zadnjem občnem zboru 29 novembra v slovenske roke.
I Konec stanovanjske komisije In mestnega najemnega urada v Ljubljani. Ker je te d reve izšla in stopila v veljavo nova vladna naredba o ustanovitvi državnega stanovanjskega urada za Slovenijo v Ljubljani, preneha s tem obstoj stanovanjske komisije In mestnega najemnega urada in preidejo vsa opravila teh dveh ob-
lasti na državni stanovanjski urad, ki se ustanovi in prične s svojim delovanjem še tekom tekočega meseci.
1 Poštne položnice plačujejo stranke lahko pri vsakem poštnem uradu, razen tega pa tudi pri blagajni kr. poštnega čekovnega urada v Ljubljani, ki se nahaja v Beethovnovi ulici št. 7. Strankam do sedaj še ni bilo znano, da je zanje ugodnejše, Če plačajo položnice pri blagajni čekovnega urada v Ljubljani, ker se sicer njihovi vlogi zaračunajo na čekovnih računih eden ali pa več dni pozneje in je tudi lastnik računa za toliko časa pozneje obveščem o plačilu.
Z ozirom na to je predlagal čekovni urad naj se opusti čekovni promet na poštnih uradih Ljubljana 1 in 6. Ker se je trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani izrekla proti omenjeni ustavitvi, se čekovni urad pri teh dveh uradih ni opustil. Zato se morejo sedaj plačevati v Ljubljani položnice pri vseh poštnih uradih In pri blagajni čekovnega urada v Ljubljani. Občinstvo se pa opozarja, da je zanj ugodnejše, če plačuje pri blagajni čekovnega urada, ki je odprta za stranke od 9. do pol 15 ure.
1 Občni zbor »Ruskega kružka". V petek dne 12 t. ra. ob 8 uri zvečer se vrši v mali dvorani Mest. doma redni občni 2bor »Ruskega kTužka*. Sprejemale se bodo tudi priglasitve novih čranov. Canarlna se določi mesečno na 3 K. Otvorll se bo takoj tečaj za učenje rušilne za začetnike In pa konverzacij«*! večeri za one, ki so ruskega jezika vsaj detoma vešči. Na teh večerih se bo tudi predavalo.
Narodno gledališče v Ljubljani,
Tedenski repertolr:
Opera.
10. decembra, sreda, H ffmanove prl-povedKe. Abor.ra C 2.
11. dec. četrtek, „Prodana neveita". Abonm. A.
12. decembra petek, „Lepa Helena*'. Abonm E.
13. decembra sobota, „RlgoIetto". Abonm. D/2.
14. decembra, nedelja, „H ffmanove pripovedke. Abonm. izven.
15. dicemhra, pondeljek, zaprto.
16. decembra, torek, „Prodana nevesta. Abonm. E
17. decembra, »reda, „Lepa Helena", Abonm. B,
Drama.
10. decembra, sreda, „Na Pologu". Abonm. E
11. dec. četrtek, ,.Hlapci". Abonm. Izven.
12. decembra, petek, zaprto.
13. decembra, sobota, ..Pcpelka". Abonm. A
14. decembra, nedelja pop. „Pepelka". Abonm. izven.
14. decembra nedelja zvečer, „Ko-renjček, ženitbi". Abopm. izven.
15. decembra, pondeljek,,.Mimogrede"
Abonm. C.
16. decembra, torek, zaprto.
17. decembra, sreda, ,.Na Bologu". Abonm. D.
Susteršičevo perilo.
Med likvidacijsko komi« jo kranjske deželne uprave in od Šušteršiča ustanovljeno „Zadružno centralo" je pr šlo do zanimivega spora, zanimivega ne samo za juriste, ampsk še bolj in v prvi vrsti za — davkoplačevalce.
Za časa vojne je sklenil namestnik tedanjega dež. glavarja Šušteršiča pokojni dr. Lampe z agentom Gruško pogodbo, glasom katere bi imel Graška za deželne zavode nabaviti v Uirajinl okoli 20 000 garnitur perila. Podjetje ja f na> Cirala po naročilu dr. Lamptta Zadružna ce’ trala.
V seji dež. odbora, na kateri se je sklepalo o naročilu, poročevalec dr. Lampe agenta Oruške sploh ni omenil. Ravnotako je 7«m< Ičal, da bo treba blago kup t' v Ukrajini, ker bi se zdela sicer kupčija temu ali onemu
odborniku ie preveč rtslcasitna tn bi ji utegnil nasprotovati. Zadružna centrala je izplačala OiuŠki po Lampe-tovem naročilu dva nvhjona kron, ni pa o te n cb.esMa deželnega odbora. To In pa dejstvo, ki se je Izkazalo pozneje, da namreč deželni zavodi sploh riso potrebovali take množine perila, opravičuje sumnjo, da jehotei izrabiti potrebščino deželnih zavodov dr. Lampe kot preivezo, pod katero bi nakupovati blago Zadružna centrala; drugače se namreč ni dalo iz peljali kupčije. Sele po razpadu Avstrije je Zadružna centrala naznanila likvidacijski komisiji, da tir ja od de žele Konjske 2 milijona kron, ki jih je izplačala Gruiki. Likvidacijska komisija je terjatev cdhlonlla. Zato je Zadružna cer. bal* t žila deželo Kranjsko.
Naj sodnija razsodi tako ali tako, prizadeto in oškodovano bo v vsakem slučaju prebivalstvo. Naj plača era zavržena dva milijona — blaga seveda ni bilo od nikoder in ga tudi ne bo — deželna uprava ali Zadružna centrala, dener bo Sel v vsakem slučaju iz žepa našega človeka; izgubo bo piščal ali davkoplačevalec ali pa zapeljan član zafntge, vp7sane v Zadružno centralo, Dr. Šuste;8ič v S -icl, ali »kjer Je je, in njegovi oprode pa ae bodo smejali v pest. AH to ne sme biti! Vlada mora to prep eč ti in prijeti vsaj one krivce te Koruptne sfere, ki so Se v njenem območju. Postavi naj jih pred sodišče in Jih prisili, da povrnejo škodo Iz svojega premoženja, saj so s! ga nabrali med vojno s takimi in podobnimi „k?eftl*’ dovolj.
Kulturni pregled.
toplo .priporočamo vsem tisti n, ki se želijo informirati o porečih problemih našega svobodnega življenja.
k Retue Yougu8lsve je naslov krasno opremljeni reviji, ki jo izdaja »Liga SHS vseučlhtčnikov v Par iz« t. Izhaja v francoščini mesečno enkrat in prinaša gestavke odllčn h jugoslovanskih, a tudi francoskih avtorjev. Zlasti vneto zagovarja naše pravice ob Jadranu. Revija je okusna in bogato ilustrirana,
k Jugoslov. pomorska matica v Dubrovniku, ki sl je stavila nalogo, de»ati z vsemi sredstvi za pov-zdigo našega mornsrstva, je začela Izdajati svoje glasilo »Naše more«. List iahaja po enkrat na mesec in prinaša informativne, poučne in propagandne članke o mornarstvu in le poslovne sestavke iz pomorskega življenja. Priporočamo to res lepo in aktualno revijo; edino te vrs‘e v Jugoslaviji, vsem prijateljem n»šega morja. Na leto stane 48 K, naroča se pri »Pomorski matici v Dubrovniku«.
menjavi denarja, bodo finančna upraviteljeva izplačevala še 20#/4 od kronskih izmenjanih svat v lirsh.
Državni boni, ki jih izdajajo denarni in drugi kompetentni zavodi strankam o priliki kolke vanj?, kronskih bankovcev se ne b,>do l/.plačati ne v srebru ne na drug način, temveč se zaračunajo pri izmenjavi kolkovanih kron za državne dinarje.
Vrednost tujega denarja, ilastj angleškega, francoskega Ir laškega je zadnja dva nuseca na nevtralnih borzah občutno padla.
Avstrija zastavi za valut.io posojilo v inozemstvu svojo tobačno režijo.	___________
Svarilo!
Pokrajinske vesti.
k Dr. Jernej Demšar »Spolne bolezni*. Z ilustracijami. Zbirka političnih, gospodarskih In goeljalnih spisov III. .zvezek. V Ljubljani 1919, Izdala in zakftila Tiskovna zidruga v Ljubljani. Cena K 6—. — Po profit! 50 vinarjev več. — Spolne bolezni pil nas pred vojno niso bile bogve kako razširjene. Vojna pa je v tena oziru napravila ogomno škodo. Zanesla jih je v zadnje gorske vasi in tisoči našega naroda sedaj lipijo na njih. Ne Bamo sedanji rod, v še večji mer! je vsled njih v nevarnosti naše potomstvo. Zdravnik strokovnjak opozarja v pravkar izišli knjižici nanje, jim napoveduje boj fn skuša njihov pogu bonosnl upliv čimbolj zmanjšati. Nevednost, alkohol in prostitucija so v hajvečii meri pospeševatelji spolnih bolezni; zlasti nevednost in nepoučenost jim je največkrat vzrok. Napačno je o spolnih boleznih molčati. Dr. Demšar hofe vse to s svojim spisom doreči. V lepi delikatni obliki razpravlja v posameznih poglavjih i o kapavici, o mehkem Cankarju in o sifitldu, ter pojasnjuje postanek In
f otek te bolezni s 14 slikami, ki so e same na sebi v stanu, da povzročajo bojazen In s tem varovanje pred boleznijo. V nadaljnih poglavjih razpravlja strokovnjak o tem, kako naj se varujemo pred spolnimi boleznimi, kako se iste zdravijo In kaka navodila so potrebna za bodoče zakonce. Knjigi je prldejanih 14 slik, deloma med besedilom, največ na posebnih priloženih .poteh; Knjigo prav toplo priporočamo vsem trpeči^, vsem orilm, ki se hočejo nevarnosti obvarovati, pa tudi staršem, da poučijo odrasle sinove in hčere. Knjižica ce naroča v Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica 6
Društvo »Obnova* v Zagrebu, ki Izdaja enakoimenovano tedensko revijo, je Izdalo diugl zvezek »Knjižnice Obnove*: »Jugoslovenskl dokumenti«, v katerih Je podal Branko Lozarevič sliko važnih pojavov, izjav ln prijav za narodno edlnstvp In Svobodo. Ker je ta pokret v inostrahstvu pri nas se malo $nan, priporočamo posebno InteHgentreJši.m slojem, r-*j Sl knjigo omislijo. Cena 4 K. Naročbe poslati na upravo »Obnove«, Zagreb, Marovska 24.
k Jugoslovansko Njivo", tedensko revijo za socijaina vprašanja,
Pliberk. Uradniki tukajšnega grefa Thurna razpošiljajo slovenskim strankam In tudi državnim uradom še vedno samo nemške račune In druge dopise. Rad! bi vedeli, kako se vjema to z zatrdilom g grofi, da hoče biti lojalen Jugoslovan In povsod podpirati našo stvar na Koroškem, Zeleletl bi tudi pojasnila, kako se vj?ma (a obljuba z dejstvom, da so gr<fori uradniki še vedno trd! Nemci, mnogi med nj'ml pravi Prusi, ki ne razumejo ne besedice slovenščine. Skrajni čas je, da pokaže g. grof svojo lojalnost tudi v dejanju.
Iz Celja nam pišejo: čudimo se, kako cenijo naši zdravniki svoje obiskal Za eno In Isto pet računata: slovenski zdravnik 20 kron, nemški samo 10 kron. Neverjetno, kaj ? Poleg tega zdravila v dinarjih I Včasih se je govorilo, da so se zdravniki precej ozirali na bolnikov stan in temu primerno račti-nsll. Zdjj pa «e je tudi to človekoljubje „izpreobrnl!o“I Žalostno drjstvo je tudi, da so nekateri slovenski trgovci večji oderuhi nego nemški. Treba bo korenitega obračuna brez vsakega pardona.
Majdičev« afer« v Celju je vendarle definitivno zaključena. Centralna vlada je potrdila razsodbo okrajnega glavarstva v Celju o zaplemb! 12 vagonov moke, k! so jo našli v Majdčevrm mlinu in obsodi Mtjdlča na 25 000 kron kazni 2aradi skrivanja zaleg in nabijanja cen. Maj-dč se je proti prvolnltbsodbi ueveda pritožil. Da bi njegova pritožba bolj zalegla, je baje ni pustil vlož il pp svojem navadnem pravn. ra zastopniku, ampak po drugem odvetniku, ki ima dobre politične zveze. Hvala bogu so se njegovi računi izjalovili. Ministrstvo je potrdilo in je moralo potrditi prvotno raisoabo, gospodje na okrajnem glavarstvu pa bodo lahko Imeli mirno vest, ker so pustili zaplenjeno moko seveda že zdavnaj razdeliti. Z zapad-lml tisočaki pa se bo dalo tudi vsaj malo odpom »či celjskim najbednejšlm slojem.
Brežice. Tukajšnji „Deutschei Haus" je kupila naša vlada, ki namerava lepo stavbo porabiti za sod liijo, ker so dosedanji prostori nedo-statni. Na ta način bo izročena vem dar enkrat pametni »vrhi ta Izzivalni nemška tajava nekdanjih dni. Nai bo to obenem memento onim redkim nemčurjem pri nas in v okolici, ki se še vedno ne morejo odkritosrčno sprijazniti z novimi razmerami.
Vedno pogosteje s* dogaja, da se obračajo razna večja podjetja iz ozemlja izven Slovenije na podpisan! urad za posredovanje večjega števila delavcev, zlasti rudarjev, gozdnih delavcev itd. Podpisani urad principi-jdno ne prevzame nobenega takega posredovanja, ne da bi sklenil preje s podjetjem jasno In tečno pogodbo, ki bi garant rala delavstvu primerne plače in druge delavre pogoje ter uredila tudi njegove stanovanjske In prel ranjcvalne raamere. M nege firme (zlasti židovske po Hrvaškem fn Bosni) pa posredovanja pod takimi pogoji odklonijo ter nabirajo potem potom vabljivih oglasov ia spretnih agentov po Sloveniji delavce, katere nato seveda po svoji volji Izrabljajo, saj je povratek iz tako oddaljenih krajev pogosto nemogoč.
Podpisan! urad zato resno In nujno svari vso slovensko delavstvo, naj pod nobenim pogojem ne sprejme nobenega dela izven Slovenije preko in brez posredovanja podpisanega urada, še manj naj pa ne hodi samo iskat dela v ostale pokrajine naše države. V vsakem slučaju naj se obrne vsak po podatke in navodila le na eno izmed podružnic podpisanega urada, ki se nahajajo doslej že v Ljubljani, Mariboru, Ptuju In Celju.
Državna posredovalnica z« delo.
Gospodarstvo.
Jugoslovanska krona in srbski dinar te nosirata na borzi v Zttrlchu ln Bazlu, in sicer Zagreb za krone, Beograd pa za dinarje.
V zasedenem ozemlju je vlada odredila valutno diferenco med italijansko liro in bivšo avstrijsko krono. Na kupone, ki so ae izdajali pri za-
se kolekovauje bankovcev v področji1 zagrebške podružnice avstro-ogr*#
podaljšuje do 15. t. m.
Viski ljuil/ans.kega dopisi.tga Oftd*'
Novi guverner julijske Benečije«
Ldu. Rim, 9. dec Drž. svetnik Anton Moscona je Imenovan za g®' vernerja Julijske BeneČ je. (Desert*®!' guverner Cinf lli je odstopil, ker j® Izvoljen za p; tipredsedalka zborni#)
Jugoslovan! podpisali dodatno po* godbo.
Ldu. Pariz, 9 dec. Včeraj*® Jugoslovani In zastopniki velesil podpisali v uradu Julesa Cambona d* datno pogodbo k st. gtrmainski »i* rovni pogodbi. V tej dodatni pogodb' priznavajo velesile Jugoslovanom g®' tove ugodnosti, zlasti glede spored* uveljavljenja njihovih reparacijah zahtev.
te mm
J
izvirna telefonska ln bnojmn
poročilo jHgoslavifi*
Opozicljor alnl blok za koncentracijsko vlado?
Beograd, 8. dec. V političnih krogih opozlcijonalnega bloka se govori, da bo vlada počakala z odgo ditvijo parlamenta do povratka regenta Aleksandra Iz Pariza. Kakor je podoba, bodo orr.1 radikalni voditelji, ki se mudijo v Parizu, porabili regentovo navzočnost, da bi ga pregovorili, naj sestavi koncentracijsko vlado in p 3 veri sestavo Pašltu. Radikalci po-vdarjajo, da nikakor ne gre, da bi Izvedla voHtve strankarska vhda. Zato zahtevajo, da naj vodi priprave vlada, v kateri bodo sorazmerno zastopane vse stranke.
Za dijete se boje!
Beograd, 8. dec/Opozlcljosalci zahtevajo, da mora vlada izplačevati posianfške dijete tudi za slučaj, da bo parlament odgoden, in sicer tako dolgo, da bo izvoljeno novo nar. predstavništvo.
Najvišje sodišče v Zagrebu.
Beograd, 8 dec. Vlada je definitivno odločila, naj se oiuuje začasno najvišje in kasacijsko sodišče za Slovenijo, Istro in Dalmacijo v Zagrebu. V ta namen bo prldeljen stolu sedmerice poseben oddelek, ki mu bo načeloval podpredsednik stola sed-morlce. Oddekk bo tvorilo 8 svetnikov, ki bodo V2et! iz goriimenovanih pokrajin. Sodišče bo kompetentno v vseh zadevah, ki se še razsojajo po bivših avstrijskih zakonih.
Rok za kofekovanje bankovcev na Hrvaškem podaljšan.
Zagreb, 8. dec. Uradne novine priobčujejo banovo naredbo, s katero
Novi dvorni m&ršal.
Ldu. Beograd, 9. dec, Gcvor* se, da bo za dvornega maršala im*' nova n g. Savko Grujič, dosedanP poslanik v Washfng!:onu DoRedSfll’ vršilec dolžnosti dvornega marŠ8l* polkovnik Jašo Damjanovič bo novan za vojnega atašeja v Parli®
Trgovski atašeji pri poslaništvih
Ldu. Beograd, 8 dec. Zunanj minister j« predlagal pri trgovske!® ministru, naj se uvedejo pri jugosi°’ vamkh poslaništvih trgovski at»š®r Kandidate bo določil irgovakl minlstef«
Zemljedelska fakulteta v Beogradu.
Ldu. Beograd, 9. dec. Dane* se bo tu vršila konferenca, na katen se bo reševalo sporazumno z ministrstvom za ha/odno prosveto vprašanje o otvoritvi agronomske fakult#e na beograjskem vreučllišču.
Francosko blago n« kredit.
Ldu. Beograd, 9. decembra. Beograjska podružnica »Muzeja z* mednarodno trgovino 1<i industrijo r Patltfd* pTi6btu]e, da je uprava tega podjetja sklenila dati jugoslovanskim trgovcem, IndustrijalCem In obrtnikom za 200 milijonov francoskih frankov blaga t>a kredit. Za informacije se ie obračati na puuružrtico omenjeneg* zavoda v Beogradu.
Olajšave .za potovanje v Švico*
Ldu. Beograd, 9. dec. Ministrstvo za notranje posle priobčuj*1 Da ie olajša vstop v Šdco oni®1 osebam, ki žele tam bivati začasfl0 ali za gotovo dobo, je zvezni svet po* oblastil poslaništva !n konzulate vs^ evropskih držav izvzemši Rusijo, d* sami vidirajo potne liste za trimesečno bivanje v švic1. Kantonske oblasti morajo rok bivanja podaljšati na eno leto, ako se je prosilec korektno z*' držal. Za potovanje skozi Švico ¥ ekspresnih vlakih sc ne bo zahtev*1 vizum petnih listov.
Rusija poživlja k miru.
Ldu. Moskva, 9 dec. Sedmi sovjetski kongres je na predlog Lje-nina sklenil, pozvsti aliirane in aso-Ciirane države, r aj se takoj prično mirovna pogajanja.
Avstrijska delegacija odpotoval*
v Pariz.
Ldu. Dunaj, 9 dec. (DunKU) Danes zvečer so državni karicelar dr« Renner, državni tain*ki dr. Reisch, dr« L0w;nfe1d Rus?, Paul in Zardik ter sekc. načelnika Enderes in Schttller ter dvorni svetnik G thberger odpotovali v Pariz. Pri odhodu sta bila rti kolodvoru italijanski poslanik Marches* della Torreta in franenski poslanik AHice.
Izdajatelj ln odgovorni uredniki
ZatttK PeMk,
Tiska »Zvezna tiskarna* v Ljubija«!,
■ ‘ c	• . ;r- ; -	V-	.	.	|. , .«•,.' •, ..‘ v-	v
Mahtavaji* .Jugoslavijo' po v*šb gostilnah, kmmnah in brivnicah! Pridobivali« novih naročnikovi
MALI OGLASI.
Proda se:
, Spolne in jedilne sobe, kuhinjske oprave, postelje, »podnje in vrhne modroce, •ntfvtMke, vsakovrstne o-®are, mize in stole iz trdega w mehkega lesa, priporočata jrata Sever, zaloga pohiS-
in tapetniška delavnica, Ljubljana, Kolizej. Vabimo ua ogledi	1584
„ Prekajeno go reje meso »no, oddam po najnižji ceni. Kohlenbrand Pero, Crna pri ^evaljah, Korotan.	1563
Kaprodoj Je 1 konj, 10
J'« star, dirkač I. vrste in za ažo. zajamčeno brez napake.
‘Je. pove upravnlštvo pod
•Dirkač".	1502
Sedlo z opremo na pro-***!• Oledaiiška stolba 8/11.
Kupi se:
Kupim planino, dobro Ohranjen. Ponudbe prosim na nasiov Roben Vodičko, Zagreb, Iliča br. G. »561
Srni	■..............
^ Kupi se mikro kop Zeis-“elchert-Seitz. Ponudbe na Anončoi zavod Drago Be-*eljak, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5.	1&6Q
Službe:
, Išče so v knjigovodstvu la trgovskem poslovanju iz-jjjjban gospod ali gospo* mena za 2—3 ure popoldan-«ega dela. Z anje pisanja n* stroj. Naslov pove uprav-ulStvo.	1568
Sprejme se urarski uče-
Iz mesta Ptuja pri gosp. •'ranču Relsmanu, urarju v J_Nu, Krekova ul. G. 1668
Sobarica iti deklica za *»c z* matu obitelj tražl se »h Zagreb. Ponude uz prepise svjedodžbe i naznaku Zahtjevane plače na odvetnika Dr. R. Siebenscheina u
Zagrebu.	1556
••   1    ---
r -Bratski pomočnik, dober •Milavec sc sprejme proti mesečni plači do 700 K pri {*• Lečniku v Borovljah, i
Koroško.	1565
8u letnL inteligenten be-Kjtncc, išče službe kot skla-msčar, nadzornik dela v tovarni ali vratar v hotelu, ima * vsem daljšo prakso. Zmoten Slovenščine i n nemščine »givoru in pisavi, ter nekaj [miijanščine. Cenj. ponudbe 1 navedbo plače, do 26 t. m.
prosi pod ..zanesljiv« •Poštno ležeče" Jesenice, Gorenjsko. _____________1563
Sprejme se mizarski pomočnik za pohištvo, neože-?*», hrana in stanovanje v r|M. Gregor Pinter, strojno !®«arstvo, Borovlje. 1540
Itatakarlea išče primernega ?*sta v boljši restavraciji ali Potelu. Zmožna slovenščine JJ nemščine. Naslov v upravi lista.	»543
Razno:
Uče se avtogaraža ali Moden prostor za auto. — »-Onuabe pod ,,Auto" ua Anončnt zavod Drago Bezjak, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5.	1559
Glasovlr. Kdo bi odstopil za tri ure tedensko gla-*°vlr dvema dijakoma proti Pflmerni odškodnjni. Cenjene Ponudbe pod „Vesteu“ na Upravo.	1557
Meblovano gobo, event.
hrano, išče knjigovodja. ,7 Ponudbe pod „Dom" na uPravo.	1556
Proda se takoj
■ Hiša ■
z gospodarskim poslopjem, lepim vrtom, njivo in travnikom v najlepši legi pri kolodvoru, sposobna tudi za razna podjetja. Cena po dogovoru. Vpraša se naj pri trgov, agenturi Ivo Filipčič. Brežice ob Savi.
Nič ne ponujamo in nič ne anonsiramo, ker dobro blago se samo prodaja, mi kupimo le vsako množino LANENEGA SEMENA, = PRAZNE OLJNATE SODE IN DOBRE JU-TASTE VREČE.
Zabret & Komp., tovarna olja In f imela v BRITOFU pri KRANJU.
NAZNANILO.
Slavnemu občinstvu, občinskim in župnijskim uradom, uljudno naznanjam, da sem preselil svojo
TEHNIČNO PISARNO
iz Črnomlja, oziroma Gradaca y Novo mesto, Glavni trg št. OG, Priporočam se za vsa cenjena naročila, za napravo vseh vrst v to stroko spadajočih stavb, kakor tudi moderna gospodarska poslopja, železobetonske naprave, stropove, stopnice, vodovode z vso hidravlično opremo po strokovni izpeljavi in primerni ceni.
S spoštovanjem
Pavel Bren, mestni stavbenik, Novomesto.
Laneno olje
in dobro vležan, pristen
firnež
se dobi pri tvrdki
IV. PREMERL
Ljubljana Kolodvorska ul/ca 18.
Prva jugoslovanska
tovarna čistilnega praha
nudi pomade bele — rdeče, prah v zavitkih, kakor tudi beli izvleček „S1dolin" — tekočina v malih steklenicah — najboljše čistilo za vse kovine.
A. Radeslch, lisi,, Klinik,
Prah se razpošilja tudi r eeUb vagonih.
riporoča se izdelovalnica in preoblikovalnica klobukov in slamnikov za dame in go-
spode P> Barborič
Ljubljana, Mestni trg 7.
BARVA In KEMIČNO - CISTI
vsakovrstno blago	obleke
in PERE in SVETLOUIA
domače perilo (pošilja po isto na dom)
ovratnice, zapesnice in srajce
tovarna Jos. Reich
Ljubljana, Poljanski nasip št. 4. Podružnica: Šelenburgova ulica št.3. Podružnica v Mariboru: Gosposka ulica.
antiseptična zobna pasta, krasno beli zobe, jim daje blesk, odstranjuje neprijeten duh iz ust, kon-servira in je higijenično prvovrsten izdelek.
Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in modnih trgovinah.
Proizvaja: Lekarna pri „Srebrnem Sokolu" v Brežicah, Slovenija.
v
, Popravn In Izdelovanje ^rljev. Slav. občinstvu se :aJtopleje priporočan s točil0 in solidno postrežbo. KAREL FAGANEL, čevljar-mojster, Celovška c. 90, spodnja Šiška.	1552
Pošten Slovenec prosi “budno nujnega posojila K na 10% obresti. Po-5°i»o so vrne v enem letu. Jr*bjetie ponudbe pod Inva-:n ua upravnlštvo jugostav.
Uče se v najem komplet-'r, Postelja, omara in umivalnik. Ponudbe na I. P. 16 a upravnlštvo tega tista.
CVETLIČARNA.
gaji ViMir, Štl<akw,i»a >L 6.
Ima v zalogi najmodernejše poročne šopke, okraske za neveste, mirtne šopke in venčke. Kompletni kinči za poročne vozove. Velika izbira salonskih cvetlic, aražmarjev, palm, cvetličnih košaric itd.
Velika izbira krasnih nagrobn;h vencev v vseh barvah in velikostih.
Trakovi pravi svilnati in papirnati.
Svileni papir v vseh barvah in množinah.
Cene solidne!	Postrežba	točna!
U VII 528/19 — 9
V imenu Njegovega Veličanstva Kralja!
Deželno sodišče v Ljubljani kakor vzklicno sodišče je danes pod predsedstvom podpredsednika deželnega sodišča Regallyja
razsodilo tako:
Vsklicu javnega obtožitelja radi izreka o krivdi zoper sodbo okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 4. avgusta 1919 opr. št. U VII 528/19 — 5 se ugaja, spodbijana sodba spreminja in obte-ženec Bogomir G8tzL spozna krivim, da je meseca aprila t. 1. v Ljubljani v svoji prodajalni na Mestnem trgu prodajal navadni črni ševijot po 220 K meter, tedaj izrabljajoč izredne po vojski povzročene razmere zahteval za potrebne reči očitno pretirane cene ter s tem zagrešil prestopek po jj 20/1 ces. nar. z dne 24. marca 1917, št. 131 drž. zak. in
se obsoja
po isti zakonski določbi z vporabo §§ 266 in 261 k. z. v denarno globo 5000 (pet tisoč) kro* eventuelno v slučaju neizterljivosti na 10 dni zapora in v zmislu § 389 k. p. r. v povrnitev stroškov kazenskega postopanja; po § 45 cit. naredbe se sodba objavi v vseh štirih ljubljanskih dnevnikih (v Slovencu, Slovenskem Narodu, Jugoslaviji in Napreju) in z nabitjem na občinski deski.
V Ljubljani, dne 30. septembra 1919.
U VII 277/19—7
V imenu Njegovega Veličanstva Kralja!
Deželno sodišče v Ljubljani kot vaklicno sodišče je vsled naredbe z dne 29. junija 1919, b katero je bila določena razprava, razpravljalo dne 8. julija 1919 pod predsedstvom v. s. sv. Vedernjaka, v navzočnosti dv. sv. Andolška, v. d. 8. sv. Einspielerja in d. s. sv. Nagodeta kot sodnikov in ttVsk. Hudnika kot zapisnikarja, v prisotnosti L državnega pravdnika Bežka in zagovornika dr. Krejčija noe dr. Fetticha o vsklicu, kterega je vložil javni obtožitelj zoper razsodbo okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 14. maja 1919 opr. št. U VII 277/29 — 3 in .po predlogu zagovornika obtoženca na zavrnitev vsklica, dne 8. julija 1919
razsodilo tako;
Vsklicu javnega obtožitelja radi izreka o krividi zoper sodbo okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 14- maja 1919 opr. št. U VII 277/19 — 3 se ugaja, spodbijana sodba spreminja in obtožene« Maks Černak spozna
krivim
prestopka draženja po § 20 t. 1. naredbe z dno 24. marca 1917 št. 131 d. z., storjenega s tesr,-da je zahteval dne 25. februvarja 1919 v Ljubljani, izrabljajo izredne po vojnem stanju povzročene razmere, za eno škatljico vžigalic 30 vinarjev, torej za potrebne reči očitno čezmerne cene in
se obsoia
po § 20 t. 1. cit. naredbe z vporabo § 266, 261 k. z. v 500 (petsto) kron denarne globe, v slučaju neizterljivosti na 5 dni zapora: po § 45 št. 2 te naredbe se sodba objavi v vseh štirih ljubljanskih dnevnikih (v Slovenskem Narodu, Slovencu, Jugoslaviji in Napreju) in z nabitjem na občinski deski v Ljubljani.	>
V smislu § 389 k. p. r. ima plačati stroške kazenskega postopanja.
V Ljubljani, dne 8. julija 1919.	Vedernjak.
Drva
meterska in žagana v vsaki množini. Srebotnjak, Kolodvorska ulica štev. 31.____________
Kupim
vsake velikosti fotografske plošče (nerabljene) kakor tudi papir ter druge fotografske potrebščine. Ponudbe pod nasl. Kunc Fran«, fotograf, Ljubljana, Wolfova ulica.
Na debelo!
Na drobno!
Suha roba.
Škafi in čebri z vložki iz mecesnovega lesa. Otročje in večje banje ter žehtniki imajo poleg vložkov tudi mecesnovo dno.
Kible za mast samo iz mecesna.
Losene lopate, toporišča za sekire, kladva itd.
Blago Je koroSkl iidelok
Ima kakovosti ter ac ne sme
Kamenjati z ribniško robo.
Ernest flljanfl*,
Ljubljana, Gosposvetska
(Marije Terezije) cesta 6.
/
S tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša iskreno ljubljena sestra, teta, svakinja, gospa
11
o
5. decembra ob 22. uri po mučni bolezni v starosti 50 let mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice se je vršil v nedeljo, 7. t. m., ob 16. uri iz hiše žalosti na pokopališče v Dol. Logatcu.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v farni cerkvi.
Drago pokojnico priporočamo v blag spomin.
DOL. LOGATEC, 6. decembra 1919.
Žalujoči ostali.
Brez posebnega obvestila.
Celovška cesto 121, Zg.
249. Štev.
___
mo vi oesme
VX XII 288/19 - 26
V imenu Njegovega Veličanstva Kralja!
Deželno sodišče v Ljubljeni je razsodilo tako:
L Obtoženca Maks Japelj, r°jen dne 1. oktobra 1876 v Kofieni, pristojen v Logatec, bat. vere, vdovec, trgovec, stanujoč v Mostah, it kaznovan, in Anton Boe, rojen 2. junija 1864 v Selu pri Šmarju pristojen v Ljubljano, kat. vere, oženjen, barvar na Glincah, že kaznovan,
sta kriva:
ia sicer: 1) Maks Japelj:
a) da je začetkom februvarja 1919 v Ljubljani s sladkorjem, torej s potrebščino, verižno trgoval; — in
b) da je — zaradi draženja že obsojen — meseca februvarja 1919 v Ljubljani izkoriščajo vojnem stanju povzročene izredne razmere zahteval za sladkor, torej za potrebščino očitno
memo ceno 16 K za 1 kg, pri čemer je neopravičeni dobiček, ki ga je dosegel s kaznivim dejanjem, presegal 2000 K; — in
2) Anton Boe, da je meseca februvarja 1919 v Ljubljani izkoriSčaje po vojnem stanju povzročene izredne razmere zahteval za sladkor, torej za potrebščino očitno čezmerno ceno 16 K za 1 kg.
S tem sta zakrivila in sicer:
ad 1) Mtiks Japelj pregreiek veriženja po § 23, St. 4. (ad a) in pa pregreSeb draženja	po
j| 29,	St. 2, točki a) in b), (ad b) cesarske	naredbe z dne 24. marca 1919, drž. zak. St 131. —	in
ad 2) Anton Boc, prestopek draženja po § 20, St. 1, iste cesarske naredbe. —
Zato bo obsojata in sicer: ad 1) Maka JnpclJ po $ 23, St. 4,	oznamenjene cesarsko naredbe z ozirom na § 267 k.	z.
m	z	uporabo § 260 lit. b) k. z. na tri	tedne strogega zapora, poostrenega	z
enim trdim ležiščem na teden, in v denarno kazen lO.OnO K (desettisoč bron) oziroma, ako bi se ta ne dala izterjati, za nadaljna dva meseca v zapor, dalje po J 44 imenovane cesarske naredbe. da izgubi obrtno pravico za dobo petih let: — in ad 2) Anton Boo po § 20, St. 1 iste naredbe z uporabo J § 266 in 261 k. t. V denarno kazen 2000 K (dvatisoč kron) oziroma, ako bi se ta ne dala izterjati za dvanajst dni v zapor.
V Ljubljani, dne 20. maja 1919.
Jugoslovanski kreditni zavod r. z. z o. z.
v Ljubljani, Marijin trg 8, Wolfova ulica 1 -PoSlol iikovni račun itti. 11.323. — Brzojavni uslot: Jugoslovanski kredit, Ljubljana.
sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje po
ir 4°|0
Čistih brez odbitka. 11 Inkaso faktur in trgovske informacije. Izdaja čeke, nakaznice in akreditive na vsa
tu- in inozemska mesta. — Daje posojila na vknjižbo, poroštvo, vrednostne papirje, in na blago ležeče v javnih skladiščih.
Trgotski krediti pod najugodnejšimi pogoji,
Vrtnice
v ljubljani, Stari trg štev. t8-
Zavod je neposredno pod državnim nadzorstvom.
Prvi in edini slovenski zavarovalni zavod
Vzajemna
zavarovalnica
v Ljubljani, Dunajska cesta 17,
je ustanovila oddelek za
žiuljenska zavarovanja.
Sprejema:
V življenskem oddelku: zavarovanja na doživetje
in smrt v vseh sestavah, zavarovanja na otroško doto, rentna in ljudska zavarovanja pod najugodnejšimi pogoji.
V požarnem oddelku: zavarovanja vseh premak-
ljivih in nepremakljivih predmetov, ki se poškodujejo po ognju, streli in po eksploziji svetilnega plina p<? znano nizkih cenah.
Ceniki in pojasnila z obratno pošto brezplačno. Zanesljivi posredovalci se vedno sprejmejo.
Podružnica: Celje, Breg 33.
priporočaj© $e sledeče domače tvrdk«:
| Anončni zavod: A Drago Bcaeljak Cankarjevo nabrežje 5	Elektrotehnik Makso Sartory j v Ljubljani, Žabjek St. 3.
$ Arhitekt in stavbe.no | podjetje Viljem Treo i Gosposvetska cesta 10	EotogralfČni in reprodukcij. zavod = Hugon Hibšer Gosposka ulica 16
v A v toga rafta	
A Popravila vseh strojev .«£ Šušteršič & drug.	Gostilne Anton Jalen Poljanska cesta 11 Marica Sartory . gostilna »Beograd«,Žabjek 3.
| Brivnice | Francheti Zdenko	
j i Dunajska cesta 20 A F. Drganc A Frančiškanska ulica A Marija Kirinič, Sp. Šiška T Celovška cesta 63	Kavarna Josip Ivančič, Zvezda Kongresni trg
♦ Dežniki, solnčniki j) L. Mikuž, Mestni trg 15	Kleparstvo Jakob Fliegl Prešernova ulica T. Korn Poljanska c. 8
ji Drogerija J! J. C. Kotar ! Wolfova ulica	
	Krojači
k Drva. žagam ln stavbeni A les, Srebotnjak, A Kolodvorska ulica 31	Potočnik Feliks Šelenburgova ulica 6 Ferdinand Gestrin
| Elektrotrkništvo • £ Zavod za teh. in elek-. A trotehniko A Dunajska cesta 22 A Lastne tovarne Glince 16 J Janko Pogačar A Mestni trg 25	Milan Cankar Sv, Petra cesta 33 Milan Mahkota Zgor. Šiška, Celovška c. 79 f
	Modni salon 1 Marija G&tzl 'j ' Židovska ulica 8 in 7 L
| G. Besednik in drugovi A Industr. ortop. protez A bandaž in kirurgiškega orodja A Prešernova ulica 5.	Meh. delavnica j Franc Bar I Cankarjevo nabrežje 5 1 B
Mizarstvo
Franc Škafar
Rimska cesta 16 Perko Matija
Modua trgovina
T. Eger
Sv, Petra cesta 2
Optik
nan Karl
Šelenburgora ulica Fr. P. Zajec
Stari trg 9
lMsalni stroji
Franc Bar
Cankarjevo nabrežje 5
Pisarniške opreme
Franc Bar
Cankarjevo nabrežje S
Prekajevalnica
Jan Chalupnik
Stari trg 19
Pohffit-vo, kupuje
Vid Bratovž, dediči
Parfumerija In kosir etika
Uranus Mestni trg 11
Puškar
F. K. Kajser
šelenbnrgova ulica
Urar
Peter Gornik stari trg 20 Fr. p: Zajec Stari trg 9 Ivan Škerle
Jeranova ulica 6
lt' stavraeJja Krvarič
Prešernova ulica
Skladišče, javno
Balkan Dunajska c. 33
Skladišče, Šptdicijsko
Dunajska c. 33 (Telef. 366)
Trgovina
s klobuki in perilom na drobno in debelo Gvido Čadež
Mestni trg 14 s papirjem Uranus Mestni trg 11
z gramofoni in ploščami Fr. P. Zajec
 Stari trg 9
s pohištvom Franc Škafar
Rimska cesta 16
Trgovina z vsemi pisarniškimi potrebščinami in fino galanterijo
Tičar ^
Šelenburgova ulica 1
Špedicija
Uher J. & A.
Šelenburgove ulice 4
prva špeetjalna, za rokavice in parfume
O. firačko
Dunajska cesta 12
Slikarstvo in pleskarstvo
Josip Jug
Rimska cesta 16
Stare P. Franc
Florjanska ulica
Špeeijal. trgovina
z juveli in zlatnino
Lud. Černe
Wolfova ulica 3
Sta ui pil je
Černe, Dvomi trg 1
Trgovina cvetlic
Anton Bajec pod Trančo vrtnarija Tržaška cesta
Trgovina j vsemi pisarni• fkiml potrebščinami
Jos Omersa
Dunajska cesta S / t.
Manufaktura na debelo Filip Pečenko
Dunajska cesta 6
s pisalnimi stroji The Rex & Co. Šelenburgove ulice 7
Modno blago in klobuki za možke Ivan Kuno var,  Stari trg 10.
s šivalnimi stroji Josip Peteline
Sv Petra nasip 7
s čevlji Aleksander Oblat
Sv. Petra cesta 28
Manufakturne Schvvab & Bizjak
Dvomi trg.
5=X=
a špecerijskim in kolonijalnim blagom
Hinko Štancer
Dunajska cesta 10
z železnino in poljedelskimi stroji
Zalta & Žilič
Gospodsvet8ka cesta 10
Z gramofoni in godbenimi instrumenti
Rasberger Sodna ulica
šivalnih in pisalnih strojev in koles
Ivan Jax & sin
Dunajska cesta 15
Trgovina z kolesi in šivalnimi stroji
Ig. Vok Sodna Ulica 7
z železnino na debelo in drobno ,
Breznik St Fritsch
Cankarjevo nabrežje 1
Trgovlua z špecerijskim in mešanim blagom *
Janko Bernik Celovška cesta 79, Sp. Šiška
Vodovod, inštalac.
T. Kom Poljanska c. 8
Zajutrk o valuten
trgovina špecerijskega blaga in delikates
T. Grošelj
Poljanska cesta 7