Tttk dan la praznikov J^ed daily except Saturday«. Sunday« and Holiday« PROSVETA glasilo slovenske narodne podporne jednote i' Uredniški in upravniški proatorl: 1657 South Lawndale Ava. i ■ Office of Publication: 1657 South Lawndale Ava. Telephone, Rockwell 4004 YEAR XXXIX Cena Kala la dtajanju jugoslovanske-imetja v Veliki Britaniji. Nedavno je bila sklenjena «Pčija med Veliko Britanijo in «^slavijo. Slednja se je ob-da bo prihodnje leto po-** les Veliki Britaniji v vred-■*ti $8.0(K),(K)(J. y*1,ka Britanija bo skušala is Čehoslovaki-*jwe osem tednov. Apel Trumanu ja poslal John Green, predalnik unije, ko se je 1,300 delavcev odločilo za vrnitev na delo v ladjedelnico Sullivan Dry Dock št Repair Co v New Yorku. Odločitev je padla, ko je kompanija ponudila zvišanje plače za 12 centov na uro Uradniki unije so izjavili, da bo zvišanje plale tvorilo podlago pogajanj z drugimi kompa-nijami. Stavka proti Todd Shipbuilding Co Je bila odvrnjena, ko je kompanija pristala na zahtevo za zvišanje plače Green Je v pismu predaednlku Trumanu dejal, "da delodajalci I zahtevajo spremenil)«« v dogovorih, ki so bili sklenjeni s kolek-1 tlvnimi pogajanji, katere bi od-vzele delavcem zaščito, katero so Izvojevali v zadnjih trlnaj-{stih letih Med njimi so oni, ki obratujejo ladjedelnice na zapadni obali in irnajo intercae v drugih industrijah." Kompanija so Hethlehem Steel, PederiS Shipbuilding št Drydock in New Shipbuilding, ki irris tesne zveze z Republic Steel Corp. "Te kompanija," piavi Green, so zvišale pla^e delavcem v drugih Industrijah in imajo pogodbe z unijami. Iz tega lahko sklepamo, da ao ae odločile za podaljšanje Izprtja ladjegiadniških delavcev " Green je predlagal kongreano preiskavo ladjcgradniških kom-jpanij, federalni delavski depart ment pa naj bi odredil |>regled 1 me/dne struktute in sestavil po-' ročilo po dovrši t vi dela. Reprezentant Indonezije dobil sedež Praska na seji varnostnega sveta Laka Succeee. H. Y.. 13. avg. —Predlog, da reprezentant In-donešk« republike dobi sedeš in besedo v dlskuzljah o konfliktu v Indoneziji, Je bil sprejet s osmimi proti trem glasovom na seji varnostnega sveta Združenih narodov. Proti so glasovale Velika Britanija, Francija ln Belgija; Ho> landija, ki nima pravica do glasovanja, je pobijala predlog. Amerika je zavzela stališče, da je Indonezija upravičena do besede, ker to zahteva pravičnost. Preden je Sutan Sjahrir, bivši pred »ed ni k indonaške vlade, dobil sedež kot reprezentant Indonezije, ae ja vršila ljuta debata na seji varnostnega sveta. Hpro*ila Jo Je zahteva Holan-dlje, da morata dobiti sedež tudi reprezentnta V/hodna Indonezije in Borneoa. Odločitev bo padla jutri, ko bo Sjahrir sesedel svoj aedež. Eeieo Van Kleffens. holandaki poslsnik v Washlngtonu, Je de- C Jal, da njegova vlada noče u-tihniti reprezentant* Indonezije. temveč Je le za atrofo aplicirani« določb čarterja Združe nih narodov. Trdil je, da indo-neška republika ni država. PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO 111 LASTWINA 8LOVEWÉKE MAHODKE POOPOBM* /EDHOTE Oivm of mmd publish«! by IWtSM Matfonol Beaefil Society se Zdrusena drševe (keen | m tote. HM sa pel Wu fLtt m éetrt Mm m Csok C«. M^O u cski 1st«. u psi 1st« >a íssmmívo Sll-SO Subscription ralee; tor ti» U ni tod Stoto» Itxc^l Chicho) nad r f—i. Chicago and Cook Ceoatr MM por yoo*. fILMporyoor ^ po dogovore^-Itokopial dopisov to neneroíeolh M ne vračajo Rokopiai Utorarna «sabina (črtico, povaatt Ud.) m rrssK) poéUJatelju lo v aiučaju. ¿a lo prilošU tfloADvi A. JUL&ML naájrfbin. Kirasrssrsi' Advevtiaiag rotos on epreeosen^—Msnuecrtpts of oomosunlcoilews and iinrtrlMftd a* t lelas «rUl not k« rat ur nad. O t bor oo atorto«. ploys, poena, ote. will bo returned te eoadei »pooled by self-addressed end stsw»sd envelope. HaaioT oo rso« ker tose stik s Salonu PROS VETA 2SI7 . N So. Lawndsle Ave.. Chicago 23. Illinois Nova dvorana m nislu farmi dovršena CIovoIoskL O*—Tu in tam kdo kaj napi** o izletniški farmi SNPJ, katero lastujejo vsa društva, spadajoča k elevelandski federaciji SNPJ. Ce se ne motim, je približno 27 društev, ki so lastniki teh lepih prostorov Izletniška farma je bila kupljena pred več leti od neke ga elevelandskega gostilničarja Prostor je izsledil Josepb Terbi-žan, tedanji tajnik elevelandske federacije. »Naša društva so ta-koj skupaj stopila in zbrala precej denarja skupaj. Podpisani se spominja seje društva Vodni-f - , kov venec 147 SNPJ, na kateri Indija stopa v - svobodo tt .... smo, da vaak član in članica da- Ta teden, 15. avgusta, se bo formalno uresničil sen milijonov . ^ izletniško farmo. Te Indijcev, ki so se dolga leta borili za svobodo In neodvisnost In-1 * . 4ulo nAie druiiy0 245 dlje, ki je zadnjih 200 let ječala pod peto angleškega imperializma ^^ y ^trnAm oddelku. Od Ta dogodek je vreden, da se tudi mi nekoliko pri r.jem pomudi- loku ^ ^ uprj Mmo tn ¿ja« mo, kajti v svetovni zgodovini predstavlja zaključek enega po- druK1 pa M pia£ali v krat g levja, temnega poglavja in za blizu 400 milijonov indijskega pre- kmm društvo oz. član- bivalstva, kot tudi za ves ostali avet, pričetek novega poglavja. gtvo je darovalo za farmo tudi Kakšno bo to novo poglavje velike Indije, na eni strani bleščeče nekajkrat pozneje, se v silnem bogastvu, baržunu in svili, na drugi strani pa v šel S tem našim zadružnim pod silnejši revščini, fevdalizmu, veliki ignorand, praznoverju in jetjem je bilo veliko težav oc verski nestrpnosti — kakšna je bodočnost Indije, ne more prero- kraja, kajti treba je bilo skora; kovati niti največji modrijan ali pa — fakir. Valed dogodkov, ki vse zgraditi: stanovanjsko hišo so se tam zgodili zadnje mesece, se nam zdi, da oni, ki so se pod klet, garažo, urediti prostor z* vodstvom duševno velikega Oandhija in intelektualno orjaškega parkanje, napeljati elektriko in Nehruja borili za svobodo svoje tlačene in izkoriščane domovine, vodo, zgraditi balinišče, prede-se v tem momentu ne prepuščajo ekstazam veselja, kajti se za- lati plesno dvorano, kuhinjo vedajo, da jih čakajo težki dnevi, težka leta. I bare itd., itd. Z združenimi pokojni Andrej Primožič in Ma- j oni or«anizaciji, kajti prej ali in je biUJm tema, iua je tija Kos. Slednji se je pozneje slej mu bo zelo prav prišla, vrnil v staro domovino. Tedaj j Seve, spadaj h kateri koli or-so k novemu društvu pristopili ganizaciji, glej, da boš izpolnje-še drugi rojaki iz Black Dia- j val pravila. Vsako malo ali pa monda, toda mnogi že počivajo-; veliko mesto ima svoje postave, Novo društvo je kar dobro na- po katerih se moramo ravnati, predovalo v vseh ozirih, kakor 1 prav tako se moramo držati pra-napreduje tudi danes. Kjer je vil v naših društvih, složnost, tam je tudi moč, ka- Na koncu pa želim našim or- ^mm ganizacijam veliko uspeha močmi se je vse izvršilo, končno pa se je zgradilo tudi novo, moderno dvorano, katero ne bo V smislu zakona, ki ga je pred par meseci sprejel angleški par lament, stopa Indija 15. avgusta v svetovno areno kot polnomo-1 noben vihar podrl, kot se je to čen in enakopraven član Angleške zveze narodov. Dominionaki zgodilo > staro dvorano, status bo uživala do prihodnjega poletja, nakar se bo po 15. ju- Kakor so mi pravili odborni llju lahko Izrekla za popolno neodvisnost, ali pa še ostala kot do 14 ixletn£fce farme in društveni minij del angleškega imperija. Slično obljubo je dala angleški | zastopniki, je pripomogel do delavska vlada tudi Burmi, severovzhodni sosedi Indije. Ne glede kaj si kak desničar ali levičar miali o sedanji angleški delavski vladi, o njeni zunanji in notranji politiki, si je s tem od lokom, da da Indiji kot tudi Burmi popolno neodvisnost, zapisali častno mesto v poglavju sodobne zgodovine. Obe ti državi sta at v zadnjih desetletjih herojsko borili za svojo svobodo izpod angleškega imperializma, toda vzelo je angleško delavsko vlado, ds se tej zahtevi ni upirala z orožjem v roki kot so to delale vse torij ske in liberalne vlade, ali kot bi še danes najbrže delal NVinaton Churchill, ako bi bil na krmilu. Prav zadnji teden je zopet kri-tiziral delavsko vlado, ker se je odpovedala Indiji in Burmi in ker je na umiku iz Egipta. - S tem v zvezi naj omenimo, da sedunja francoska vlada, v ka terl imajo socialisti in tako zvani krščanski demokrati glavno be sedo, zasleduje povsem drugačno, stoprocentno imperialistične politiko v svojih kolonijah. Na Madagaskarju je prav kar z obo roženo silo zatrla revolto 18 milijonov domačinov, prav tako tudi v Indokini, njeno vojaštvo pa strelja domačine v Severni Afriki ker zahtevajo več pravic, več svobode. Vietnamskih nacionali stov v Indokini sicer še ni premagala, marveč jih z modernin orožjem le pregnala v džungle. Vsekakor bo z njimi imela Št veliko opravka, končno pa bo prisiljena storiti to, kar je bila pri sil jena storiti Anglija v Indiji in Burmi. Doba brezobzirnega ko lonijalnega imperializma je na zatonu. V Londonu (laborltl) st danes tega zavedajo, v Parizu in Amsterdamu pa še ne. * Prej smo rekli, da v Indiji ni posebne ekstaze na račun tega ve likega dogodku. /To pravimo na podlagi raznih izjav Gandhija it Nehruja, kakor tudi vsled tamkajšnjih dogodkov. Po širokll predelih severne Indije že skoro leto dni divja strašna verski vojna med muslimani in Hinduti, ki je zahtevala ogromne žrtve Na podlagi raznih poročil sodimo, da je bilo od lanskega poletja 1 tej vojni ubitih najmanj 100,000 oseb, razdejanih »totine vasi it tudi široki predeli ruznlh velemest. Prav vslod te verske vojni se je angleška delavska vlada zadnjo pomlad odločila, da Indij' že letos, 15. avgusta, prepusti Indijcem namesto šele prihodnjegr julija kot je nameravala po prvotnem načrtu. Ta načrt je le to iiko spremenila, da jim je dala začasni domlnijskl status. To versko vojno, ki v fanatizmu in brutalnosti ne pozna meje je sprožila Muslimanska llgu s svojim "Pakistanom" — z zahtev« po odcepitvi od Indije In ustanovitvi lastne muslimanske držav* — Pakistana. S to Idejo je preti par leti prišel n»» dan JinnaH vodja Muslimanske lige, po poklicu odvetnik, ki po intrigarstvt In brezvestju zlepa ne dobi para. On je bil svoječasno aktiven \ Indijskem kongresu, stranki indijskih nucionalistov. Ker tam n mogel priti do predsedništva, je organiziral Muslimansko ligo, t katero se je pričel boriti proti kongresni stranki In ji metati po lena pod noge v njenem boju /» neodvisnost Indije. Musliman ska liga je prrdstuvntca največje muslimanske reakcije. Ko s« je lani tudi angleška vlada postavila proti razkosanju Indije, j< Jinnah skoraj odprto pozval mohamedance na civilno-verske vojno. močne In cenejše stavbe naš mlad in prijazen slovenski stavbenik Rudolph Groshel. Prihranjenih je bilo več tisočakov, ker jim je preskrbel ogrodje, ki e bilo namenjeno za neko majhno tovarno. Mladi stavbenik je tudi član SNPJ in je zelo vljuden ter pri azen mož. Rojen je bil na Gorenjskem in je prišel v to de-lelo s svojo materjo kot deček. Po končanih srednješolskih štu lijah, je Šel študirat stavbeno nženirstvo. Študije je Imenitno zvršll. Zelo rad pomaga vsakemu in spoštuje svoj narod. Tuli naše zadružno podjetje mu je hvaležno, ker mu je veliko pomagal. Torej plesna dvorana je sedaj . lovršena. Odbor je imel res 3rav veliko zaprek in zadržkov. Toda s potrpljenjem in dobro /oljo je dvorana končno izgra-ena. Stavba bo v prvi vrsti služIla za ples, v slučaju dežja bo-lo pa Imeli posetnlki dovolj itrehe. Slovenska zadruga je darova a izletniški farmi neke vrste »tojal, kajti zadruga je svoje trgovine opremila z novimi. Naj omenim še, da so mi za topniki povedali, da se bo vrši a otvoritev plesišča v nedeljo, >4. avgusta, teden pozneje, na T^abor Day, pa se bo vršil veli-d piknik ob zaključku dneva 5NPJ. Torej udeležimo se otvo--Itve, kakor tudi piknika na De-avski praznik, 1. septembra. Anton Jankovlch. kor pravi stari pregovor. . Kmalu za tem sem se preselil iz Black Diamonds. Premogovnik, v katerem sem delal, je ustavil obrat. Na delo sem čakal nekaj mesecev, ker pa sem se tedaj oženil in potreboval denarja, ker sva bila dva, ki sva morala živeti, sva se odločila In preselila v Johnston City, III. V Johnston Cltyju je bil zopet štrajk in treba je bilo čakati na delo čez mesec dni, potem pa je bil zaslužek zelo majhen. Ako sem zaslužil tri dolarje na lan, je bilo že veliko. Leta 1910 o» sem a* preselil v Virden, I1L, ijer pa je trajala stavka skozi /se poletje, dočim nisem delal, lruge čase več kot dva, tri in itiri dni na teden. Po vrhu vsega tega sem pa šel še v staro iomovino. Pustil sem tudi društvo, predlo sem šel v stari kraj. Tedaj *va si z ženo prihranila majhno ;voto denarja in nameravala iva tam kupiti majhno domačijo. Tam me ni posebno ugajalo, ženi pa še manj, zato sem »e vrnil v Ameriko, z menoj pa tudi moj mlajši brat Anton, ki jedaj živi v Fontani, Calif., in Jožef, ki je že v večnem pokoju. Leta 1913 je prišla za menoj v Virden moja žena. Zopet ni-aem imel dela skozi poletje, razen nekaj malega na železnici. Delali nisrio v premogovniku zato, ker je pogorelo poslopje. Ko pa je kompanija končno zopet postavila novo poslopje, je začel premogovnik spet obratovati in premogarji smo imeli zopet delo. i Tedaj so Slovenci ustanovili novo društvo pod okriljem Slovenske svobodomiselne zveze. V društvo sem tudi jaz pristopi) in tako sem po združenju zopet postal član SNPJ, kakor sem bil že pred 40 leti. Prav tako sem član društva št. 65 KSKJ in št. 225 Ameriške bratske zveze. Spadam tudi k ameriškim organizacijam, vendar pa bi slehernemu Slovencu priporočal slovenske organizacije, ker so cenejše kot ameriške. Seveda so dobre tudi ameriške, samo več stanejo. K temu naj rečem, da bi moral vsakdo spadati vsaj dimo moč! Bo- složni, kajti v slogi je John Vidergar. Pismo nečakinje Loraln. O.—To je drugo pismo moje nečakinje Milke Vrhunc, katerem opisuje okupatorjev napad na vas Bezuljak pri Cerknici in delo, ki ga Je vršila med partizani ona in njeni bratje. Pismo se glasi v izčrpku: "Draga teta!—Zadnjič sem bila v Bezuljaku in spominjala, sem se mojih dveh bratovi'Vsak! kamen me je spominjal nanju, vendar pa sem ponosna, da sta padla za svobodo naše lepe domovine. V Bezuljaku je zelo žalostno in pusto. Mnogi nazadnjaki nas ne morejo žive videti, kajti naša družina je bila poznana kot partizanska. Spominjam se 1 1040-1941, kako so nas ljudje gledali in zmerjali, zaeno pa tožili župniku, kateri nas je napadal in blatil javno in zahrb tno. Nikoli ne bom pozabila dneva, ki smo ga določili za napad na Bezuljak. Bližala se je ura. Nenadoma so pričeli begati'fašisti kot brez uma. Po našem obveščevalcu smo zvedeli, da so partizani napadli italijan sko postojanko v Ložu. Po polnoči so šli Italijani spat, nakar so prišji partizani v Be zuljak. Nenadoma je zagrmelo, kakor da bi se svet podiral. Vpitje, kričanje, zmeda, nato pa zopet eksplozija. Partizani so zažgali barako, v kateri so Imeli fašisti munlcljo. Drugi dan so Italijani pričeli noreti in lovili so vse od kraja. Vse moške so pobrali in jih postavili pred zid pred Mevčev hlev. Tam so reveži čakali smrtnih krogel. Našega Toneta in Loj za niso dobili, ker sta bila med partizani. Vsak dan so Italijani hodil k nam in preiskavah. Živeli smo v večnem strahu. Ata je bil že zaprt. Velikokrat se je zgodilo, da so partizani ravno odšli iz naše hiše, a so že vstopili Italijani. Mene so zelo 807 kirali in pehali s puškami. Naj vam opišem, kako se nas končno ujeli. Ura je bila sedem Glas starega rudarja W. MUweukoo. Wls. Odločil iom se, da še enkrat napišem nekaj vrstic v Prosveto. Včasih premišljam o mladih etlh. kakor tudi o tistem času pred 40 leti, ko smo ustanovili novo društvo z imenom Plani-nar v Black Diamondu, Wash., in ga priključili k SNPJ. Dnt-Itvo |e dobilo št. 57. Prvo sejo tmo imeli v Porentovem prosto ru. Za prvega predsednika je 8 to vojno je Jlnnah s svojimi mohamedansklml fevdalci vred dosegel svoj cilj "Pakistan" ali razkiisanje Indije Kongresna . __ stranka, predstavnica indijskih nacionalistov, se je tej ideji odloč- bil izvol en pokojni Frank1 Kut no upirala Svoje stališče je spremenila šele zadnje čase, ko .Jcher. « ***** ln blagajnika pa njeni voditelji uvideli, da bi se ta verska vojna razvila tudi Lrutalno civilno vojno, ki bi Indijo potisnila nazaj za generacije Smatrali so, da bi Indija s tem le dokazala, da ni zrele za samovlado Javarharlal Nehru. ki v tei borbi igre slično vlogo kot to je v Gregor Pore« t a Imena drugih odbornikov pa »em le zgrešil Tedaj smo stanovali trije beč lerji skupni in k nam sta prišla dva moža in agltirala /a pristop k društvu. Eden ]e bil iz tri bilo pozimi. Bili smo dogovorjeni, da pridejo partizani k nam po hrano. Tone je bil doma en dan prej, a bil je zelo zamišljen in pripovedoval je, da se mu je sanjalo o krstah, rožah in o poteptani slovensfe zastavi. Naj nadaljujem. Bito je ob sedmih zvečer, ko je dotaov prišel Lojz in mi naročil, naj pripravim večerjo za sedem partizanov, nato pa je odšel v Begunje po svojih opravkih—in od tedaj ga nisem videla nikdar več. Kmalu nato so prišli ostali partizani, pokukali v kuhinjo in odšli dalje, Tone pa mi je dejal, naj hitro pripravim večerjo, ker se bodo kmalu vrnili. Brž pokličem mlajšega brata Ivana in pričela sva se gibati kar se je dalo. Še nisva vsega pripravi la, so se že vrnili. Bilo je zelo mrzlo in postaviliao zunaj stražnika, toda ta je smatral, d« ni potrebno zunaj stati na mrazu. Ura je bila malo po devetih, tovariši partizani so peli naše partizanske pesmi. Tone in še neki drug partizan sta žvijala omlete. Lojzeta pa še ni bilo nazaj. Ravno je odmevala rur' ska pesem "Volga, Volga, ruska reka . . .", ko so se nenadoma odprla vrata na stežaj. Vsi smo strmeli kot iz kamna. Misli so delovale silno hitro. Spoznala sem Italijana, ki je bil že neštetokrat pri nas. Puško je imel naperjeno naravnost na mojega brata Toneta. Vprašal je, kdo je načelnik te "bande" in zahteval, da se takoj predajo. Tedaj pa se je zabliskalo kot bi treščilo . . . Tone je zbil luč Vsi ostali so navalili na Italijane, ki so bili v kuhinji. Pričelo se je premetavanje, hrope-nje in stokanje. Tone je navalil na italijanske ga poveljnika, ker pa je bil precej močan, je bil težak boj. Tone ga je končno z vso silo udaril po glavi in zabodel z bajonetom. On ali Tone» drugače ni moglo biti. Začelo se je streljanje. Nekdo je zunaj stokal in prosil vode. Zdelo se mi je,' da je Tonetov glas. Klicala sem ata, naj gre ven, da prineseva Toneta notri, a ata je ostal v posteliji kakor iz lesa. Nato sva šla ven, a komaj stopiva čez prag, se je vsula na naju sviče-na toča. Ata je izginil za hišo m sama usoda ga je rešila, da ni bil na mestu ustreljen. Eden fašistov je vrgel bombo, ki me je ranila v nogo, tako da sem se komaj privlekla nazaj za zid. Vzlic temu sem šla pod streho, kjer so bili skriti trije partiza- ni, in jim pokazala, kam naj skočijo, če bi se mogli slučajno rešiti. Boj se je pričel ob pol desetih in je trajal do treh zjutraj. Prodno so fašisti udrli v hišo, so streljali notri kot divji. Z mačeho sva se tiščali za omaro in krogle so tolkle od vseh strani. Ko so fašisti končno vdrli v hišo, so se silno začudili, da sva ostali živi. Naju so pričeli brcati s puškinimi kopiti in postavili zunaj pod lipo. Nisem vedela, ali je kateri partizanov ostal živ ali ne. Te daj pripeljejo iz hiše tovariša ki je bil tedaj komandir. Na čepici je imel slovensko zastavico. Strgali so jo s kape, nate pa ga silno stepli, toda ni da) niti glasu od sebe. Nato so pri vedli ven še dva druga partizana in ju grozno pretepli. Zadnjega pa so pripeljali mojega najmlajšega brata Ivana. Jokala in kričala bi na ves glas, a nisem hotela dati tega veselja krutim fašistom, v srcu pa mc je stiskalo kot da bi imela no tri klešče. Kaj so govorili, ni-setn razumela, ker sem od stre Ijanja popolnoma oglušela. Uklenili so nas po dva in v najhujšem mrazu odgnali v Begunje, od tam pa z avtomobili naprej. Na poti so nas neprestano tepli, tako da nismo bili . več podobni ljudem. V Cerkni-Ako blaani "Iree eaterprtsermkT diplomati In politiki ln mili- ci smo sedeli vsak na svojem m- m K * U se ^ Uzanu, ki je bil težko ranjen smo mislili, da bo vsak i dihnil. Moj mali brat Ivan Je bU VJ krvav—kri mu je tekli izV0 tov ln nosa. Nihče mogel spoznati, tako so bili zbJ a2L ZaČ6l° * ^ nepr nehno zasliševanje. Trpela grozne muke, najhujfe p* bilo, ker nisem vedela kai je zgodilo s Tonetom, Lojzem atom. Okrog so govorili, da ata obesili konjem na rep m razvlekli. Pozneje sem tv«! la, da je tisti večer Lojze p!( prišel domov iz Begunj in | se je približal hiši, je mislil, < zunaj stojijo domači fantje ti jih pozdravil z "dober večtH ker pa ni dobil odgovora, je f šistu posvetil z lučjo v obrai spoznal, da je v pasti. Poru se je v beg, tedaj pa so poč streli ... Tako, draga teta, sem Ti 01 sala nekoliko o tistem usodi* večeru, sedaj pa zaključujem Te iskrepo pozdravljam—1Tvo nečakinja Milka." Josephine Mahnici Glas z vzhoda Linden. N. J^-Sedaj je dol počitnic in ljudje hite na odd in razgled po deželi. Tudi mi smo se odpeljali avgusta v Rye Beach (?), N.1 nato pa s parnikom po East! verju v Brooklyn. Tam smoi deli jugoslovanski parnik Ha nik, ki je bil zasidran v prist nišču newyorške luke. Uboga Jugoslavija, vse je o njo! V vojnem času so bili nj ni prijatelji vsi zavezniški o rodi, sedaj pa je ravno naspt tno. Upam, da se bo ta poloz spremenil in da se bo prenek lo z zapostavljanjem Jugosta je. Jugoslovansko ljudstvo» samo izvolilo sedanjo vlado če je ono zadovljno z njo, morali biti tudi izven Jugosl vije. Jugoslavijo menda zato zap stavljajo, ker je sedaj tam ci kev ločena od države. Pa 1 samo to, svetovna kapitalist« reakcija se ogreva za kralja, i terega je jugoslovansko lj« stvo soglasno odstavilo. Se če bi kraljevska klika še nad lje vladala v Jugoslaviji, bi f novno želi kapitalisti, ljudit bi pa stradalo. V ameriških katoliških a kvah so pobirali prispevke izdajalska jugoslovanska šk« Rožmana in Stepinca. Tuh šnja duhovščina se zanju po guje pod pretvezo, da sta I t vi komunističnega preganjan Zakaj ne povedo po pravici. 1 sta bila izdajalca in rokovala nacifašisti. V nekem katoliškem listu a videla Rožmanovo fotografi Ti nazadnjaki sedaj obžaluje škofa, na svoje brate in sed pa pozabljajo, kateri so zelo peli vSled grdega početja i venske duhovščine. Namesto bi obžalovali usodo svojih roj kov, ki so toliko trpeli, pa ni lijo te morilce in izdajalce si venskega naroda. i Papež je izobčil iz katoM L-erkve vse sodnike, ki so ^ ikofa Stepinca. Zakaj pa nil >bčil že prej največjega zlo« ca Paveliča, ki je najpn'0 «J ril jugoslovanskega kralj« >andra in francoskega zunanj {a ministra, ob času nemi» icupacije pa je dal pomoriti < dotisoče Srbov in drugtnj prednih Hrvatov. zmotljlvoat" naj bi vel aU I ne samo za p«n le PW bmbf te amerUfco neodvisnost in še posnete igral Thomas Jef I milje oddaljenega Ravensdalea. | laristl no potonejo narodov v samomor, bo atomska energija slu*I gtolu"obrnjeni proti zidu'in fa feteon. pa je dejal kot načelnik k«mgresne »tranke. da jr ..dločno j kjer je že obstojalo društvo pod šila človcitvu v sdravstveno In Industrijske svrhe. Ta slike je jhstt Iz raznih kraiev so orihs- proti temu. da bi bila nova Indija zgrajena ne bajonetih,, ali da | okriljem SNPJ. 'Njegovo ime bile enota v atomski tovarni v Oek Rldoou. Tenn.. ln kaše (na )a|| ,n nas obedovali Bili smo ..----«■■■.__ ■- ..___«• - - -_____.. . bt »o kak del Indije s silo prisilil na državno enotnost l/t azil je| Apen Je, da «bi» v d ogledni t*.d«ičnoetl prišel čas, ko m» UkIo tudi muslimani 'zopet prot4AVilt)iio povezali z indijo. Slično *e je izrazil tudi Oandht. R tem trta poka/ala \*ltko državniško s|to«»bno*t iñ modrost — slično modr«et kot jo le bnkazala tUdi angleška delavska vlada naptam indiji In Butmi (Pride še ) pozabil, drugI agitator pa je bil John Kramer Iz Black Diamonds. Seveda, nas bečlar-je sta navduševala, naj se vpišemo v novo društvo. Tako smo tudi storili vsi trije: podpisani. vrhul mehanične neprave s« produdrenje "redloteotop^. ketore | Mbrekli in otekli, kot da bi nas - Pf#) radlo#ktUni »« »pikale čebele Partizane »o E!Ž ^ dolerlov. sdai pa stane t>0. Spodnje slika tepli « nek^vmte svinčenimi bi kaše radijska v.Waka. ki pasli, na Inštrument dmenulolo „a čl m ttsU pretepač je bil popol- ^ i .u U.Ci*US o n°V° l,aaidbo' "orna mok*r (ld ^j.. Vod. oov. }o tudi Jesik solo obogateli) nuo hoteh dtU niU liflemu /se enako in naj rane. Cerkev ml po poti savarovanja »voje svobodo ln blagostanja. "Ni sile pod nebom, ki bi lahko razrušila naše večno bolgar-sko-jugoslovansko in 'jugoslo-vansko-bolgarsko bratstvo!" je izjavil predsednik Dimitrov na jugoslovanski obmejni postaji Caribrodu. Velike politične, gospodarske in socijalne spremembe v obeh državah, veliki napori južno-slovanskih narodov med domovinsko vojno za svojo nacionalno osvoboditev in delno tudi zu-hanje-politične okoliščine, ki narekujejo trdno povezanost balkanskim deželam v svojih naporih za utrditev miru in demokratičnih držav skleneta med seboj pogodbo o prijateljstvu in vzajemni pomoči. ' V tem pa je iskati velik po- saj ga narekuje v tem »tremi jen ju organizirana enotnost slovanskih narodov, ki hočejo skupno z ostalimi demokratičnimi silami in državami sveta graditi neprehodno pregrado proti vsem poizkusom vojnih hujskačev in proti povzročitvi nove vojne in tistih imperiali-«K ki teže danes po nadvladi. V bolgarski vladni delegaciji «o bili predsednik vlade Dimi-Jjov, zunanji minister Kimon predsednik gospodarja sveta T^rpešev, minister fc notranje zadeve Jugo, minis-urza financc Štefanov, minister {* kmetijstvo Tarjko. Znani W«arski publicist Kulišev je v listu "Izgrev", da je •^nje v Beogradu poroštvo J^lejse bodočnosti vseh južnih Slovanov, hkrati pa tudi trdert t miru, svobode in demo lricNvBalkanu. ri INOZEMSKI glasovi o novi, PREROJENI JUGOSLAVIJI H.*nry Wallace o odno-Z JuRoslavijo in ^fuienimi državami Amerike JjH ' ' M/"'dpredsednik ZDA y : •''•illace je dal v New r 'u por^bno izjavo dopis-l ,nJu^a o prijateljstvu ' držav ameriških do 'J" »n obratno, kar bi "•pomoglo k avetovne-v '<*j izjavi je Wal-11 • da se je na avojem '"> potovanju po 14 dr-1 * hujskaškimi ele-r " zele novo vojno, "»per splošno blago-ki prorokujejo ne-" t rojne'" * zir1 (x4nod k p0 drUQ» vojni, o vlogi. >• J ugoaleelja odigrala "Ue ter o spremembah v J tor.-,, j i*. t*r - t f t stališču ZdruŠonib držav ameriških do Jugoslavije je mr. Henry Walleco dejal da raaen Združenih držav ameriških morda ni nobene drugo države. Id bi v celoti tako napačno ocenile Jugoslavijo. V Parizu som govoril, pravi Wallace. s doplanikom londonskega "Timeea" Basi lom Davidaonom. ki Je napiaal knjigo "Partizanske slike". Sliko, ki so prikazano o Jugoslaviji v tej knjigi, ao tako razlikujejo od prevladujočega mnenja v Združenih državah, da bi bilo treba to Davidaonovo knjigo lsdati tudi v Združenih državah. Knjiga ne opisuje samo opazovanj oB-Jekilvnega opazovalca o Junaških naporih Jugoalovanakih narodov med narodno-oavobodilno borbo, ampak riše tudi veličasten način, kako danea Jugoalo-vanl rošujojo avojo gospodarske ln politične probleme. Zelo obžalujem. da mod Združenimi dr* žavaml Amerike ln Jugoslavijo ni glob Joga prljaielaiva. Zdi se ml. da bi iako prijateljstvo mnogo pripomoglo k svetovnemu miru." ' * LJUDSKO GOSPODARSTVO Vse sile za elektrifikacijo države Poleg industrijalizacije Jugoslavije je ena najvažnejših nalog v petletnem gospodarskem načrtu predvsem elektrifikacija države. V ta namen so pred tednom odcepili oddelek za elektrifikacijo pri zveznem ministrstvu za industrijo v Beogradu in ustanovili posebno ministrstvo za elektrifikacijo in elektroindustrijo Jugoslavije. Inženir Nikola Petrovič je postal prvi minister za elektrogospodarstvo. Koncem prve petletke bo Jugoslavija proizvajala 4.35 milijard • kvvh električne energije, kar je skoro štirikrat več, kakor je znašala proizvodnja električne energije leta 1939, ko j* dosegla 1.1 milijardo kwh. Proizvodnja 4.35 milijarde kWh pomeni, da bo odpadlo na poedinca 272 kwh pri 16 milijonih prebivalcih. Pretežni del električne energije bo produciran v velikih vodnih elektrarnah. Na Drini bodo v petletki zgradili največ električnih hidroeen tral. Največja bo imela 300,000 HP in bo približno sedemkrat večja od elektrarne Fala na Dravi pri Mariboru. V zvezi z gradnjo te velike hidrocentrale, bodo zgradili velik jez in umetno jezero. Okrog hidrocentrale pa bodo zgradili še velika industriji ska podjetja, ki se bodo naslanjala na bogastvo rudnin Bosne in Hercegovine. Sploh bo grad-nnja velikih hidrocentral na Drini omogočila razvoj elektro-metalurgije, ki potroši ogromne količine električne energije. Dela na gradnjah električnih central napredujejo ne samo na Drini nego povsod širom države. V promet je bila pred kratkim izročena hfdrocentrala v Bogatičih, v najkrajšem času bodo usposobljene za obratovanja tudi druge. V Sloveniji zelo napreduje delo pri hidrocentrali "Mariborski otok", ki bo proizvajsla električno energijo za potrebe tovarne za aluminij v Strnlšču pri Ptuju, dalje dela na gradnji velike hidrocentrale v Mostah pri Žirovnici na Gorenjskem za potrebe ljubljanske kotline. Živahen promet med Jugoslavijo in Trstom Koncem julija mesecs je objavila nova tržaška gospodarska revija "Leconomia di Trieste" podatke o jugoslovanskem izvozu v takozvano cono A, ki pripade STO ju (Svobodnem tržaškem ozemlju). Tu so podatki izvoza blaga, ki je bil porabljen v tem paau. V mesecih januar do juniia 1S47 je izvozila Jugoslavija blaga za skoro eno milijardo lir. V Jugoslavijo pa je odšlo iz TrsU blaga nad 17.000 kwintalov rib. nad 2,500 stotov mesa. nad 4000 stotov marmelade, 3000 stotov auhegs sadja, skoro 1000, hI vina. nad poldrug mlltnon Jajec ter večje količine Promet med Trstom in Jugoslavijo je postal živahen in vsi pričakujejo, da se bo blagovni promet še bolj razvil že v bližnji bodočnosti. e* Ljubljanskih "ibUjUr- • H • v jev , m vec Mestni ljudski odbor mesta Ljubljane je na svojem zasedanju julija meseca sklenil, da u-kine trošarinske meje okoli Ljubljane. Centralizem, monopolizem in zastareli trošarinski sistem z mitnicami in med* širokim občinstvom malo priljubljenimi "iblajtarji" so po osvoboditvi resno ovirali izboljšanje preskrbe mestnega prebivalstva, in to kljub temu, da se je v zadnjih mesecih znatno dvignil u-voz potrošnih predmetov v mesto, se preskrba v Ljubljane vendarle ni bistveno spremenila. Sedaj je ljudska oblast izdala odlok o ukinitvi dosedanjega trošarinskega sistema ter odpravo mitnic. Okoliški kmetje bodo odslej' lahko svobodno in brez vsakih ovir dovažali ali prenašali v mesto vse svoje pridelke ter jih bodo lahko prodajali na trgu posameznim strankam. Tudi žito, krompir, mleko, meso in druge racionirane predmete bodo kmetje lahko svobodno prodajali na trgu fcotem, ko bodo zadostili svoji obvezni prodaji. Tudi prebivalci mesta bodo lahko kupovali svobodno na deželi vse predmete, ki jih rabijo v svojem gospodinjstvu. ' Trgovci v mestu bodo mogli neovirano do-važati v mesto potrošne predmete in bodo zlasti trgovci z živili imeli vso možnost intenzivnejše zalagati ljubljanski trg. Tudi mesarji bodo lahko svobodno kupovali viške pri kmetih na deželi in jih uvažali na trg. S tem pametnim ukrepom je ljudska oblast v Ljubljani poru- BACK-FLOAT Cress trate*« lastres*»' a ree«S »apii Im* te seta* Mr ta S kaak.laat. Mere asar* «hilaren jr*srljr ara Isa rala swtas thraush Bad Cr šila stoletni mitninarski zid okoli Ljubljane. Ko so simbolično ukinili mitnico na Dolenjski cesti, je dejal predsednik ljubljanskega ljudskega odbora Fran Albreht: "Ljubljana prva odpravlja v Jugoslaviji zastareli mitničarski sistem pobiranja tro Sarine. Naj bo odslej svobodna pot v Ljubljano' vsakemu blagu »»» Načrtna dobava in menjava blaga med Jugoslavijo in1 Madžarsko Jugoslavija in Madžarska sta 24. julija podpisali sporazum o dolgoročnih dobavah, da bi izkoristili skrajne možnosti vzajemnega gospodarskega dopolnjevanja in da bi dali razmaha razvijanju tistih dobrin, ki omogočajo vskladitev jugoslovanskega in msdžarskega načrtnega gospodarstva. To j« prva pogodba med dvema državama, ki ima izrazito načrtni značaj. Po tej gospodar ski pogodbi bo Madžarska pošiljala Jugoslaviji tovarniške naprave, stroje in druge investicijske dobrine, Jugoslavija p« bo dobavljala Madžarski železno rudo, kovine, les in kemične surovine. Velik pomen tega jugoslovansko • madžarskega gospodarskega dogovora o dolgoročnih medsebojnih dobavah je tudi v tem, ker predstavlja temelj novega načina skupnega gospo darskega sodelovanja v Podo-navju. S podpisom tega važnega sporazuma gledajo Madžari in Jugoslovani mirneje v svojo bodočnost, zakaj ta sporaaum je najlepše jamstvo, da bo bitka za izvedbo madžarskega gospodarskega načrta in prve jugoslovanske "petletke" uspešno zaključena, Glasovi ii naselbin (Nadaljevanj* s t. etienü in Ann Petrovich, članici društva 107 SNPJ, kateri sta sedaj zaposleni v New Yorku. Obe sta prijazni in veseli mladenki. Mislila sem, da sta hčeri Toneta in Mary Petrovich, a sta mi povedali, da sta od drugega oče ta. Z njima smo se razgovar-jali o Theres! Speck, Mary Ste-kar in o drugih znancih it St. Louisa. Agnes Pasarich. Statistike so pokazale, da govore ljudje dandanes mnogo hitreje kot pred vojno. L. 1938 je bilo pevprečje 160 besed na minuto, sedaj pa doseže povprečje 175 beseda Marcel Pagnol je v svojem govoru ob vstopu v Francosko akademijo bistro poudaril da je njegov oče pravil "cinematographe", njegova generacija je besedo skrajšala na "cinema". Pagnolov sin pa je pojedel Še en zlog ih pravi "ci-ne"; njegov sin bo rekel le "d". Tako se človeštvo bliža govorici, ki bo sestavljena iz kratic in okrajšav. Pri graditeljih gozdne ceste nad Oplotnieo Ponos prevzema človeka, ko se vozi iz Oplotnice proti Luka-nji — ko vidi neizmerno bogastvo naših gozdov. Od Oplotnice navzgor se vzpenja cesta proti Lukanji, kjer je mladinska delovna brigada iz Konjic že pričela z gradnjo gozdne poti proti Pesku. Ljudje, ki jih srečujemo v teh krajih, so krepki in trdni kot skale. Z zanimanjem opazujejo mladino, ki prihaja semkaj na gradnjo gozdne poti. Cesto proti Lukanji spremlja ves čas deroča reka, katere vodno silo izkoriščajo na obeh straneh številne žage s primitivnimi lesenimi kolesi. Kljub vročini je hladno, a prijeten vonj po smrekovini blagodejno vpliva na človeka. Viaoko v hribu leže vzorne kmetije, nižje predele pokrivajo ponekod položni pašniki in majhna polja, zasejana večinoma s koruzo, ponekod zagledal zopet granitne skale — a vse ostalo zakriva gozd, ki se kot temno zeleno -morje preliva z enega Hriba na drugi. Ogromna zakladnica naše domovine, 25 let brezvestno izkoriščana od donrfačih, deloma tudi od tujih kapitalistov! Za ovinkom se ml je prikazala slika narave, ki me je zelo presenetila; ob cesti stoji razporeja na skupina lično zgrajenih novih lesenih hišic, a poleg njih se jih še nekaj dograjuje. Takoj sem se spomnila ... to so domovi za naše Pohorce. NIČ več ne bodo prebivali v nizkih, s slamo pokritih kočah s tesnimi okni! Svetli in zračni domovi z električno rszsvetljavo bodo našemu Pohorcu nudili po trdem delu v gozdu udoben počitek. spremembah v; gradbenega lesa in drv. Prispela aem do cilja. Pred menoj se je prikazala lična lesena hiša, priprsvljena za mladino konjiške delovne brigsde.« Vse je ns novo zgrajeno, vse diši prijetno po svežem lesu — po smoli. Pred hišo urejuje nekaj mladincev zborni prostor; drog 7M zastavo je že pripravljen, a v levi gredi je že z granitnimi koščki vpisano ime delovne brigade, V taborišču je vse tiho. Polovica brigade se nahaja na delu, a druge polovica ima ob tem ¿eau politično uro. Kulturno prosvetni referent je skupno z neke) mladinci že prijel sestav I jati načrt kulturno prosvetnega dela v brtpadi: najprej bodo preštudirali lljinovo knjigo "Po-i vest o velikem načrtu," potem "naš zakon o petletnem planu, a v prestalem času še druge poljudne knjige, ki jim bodo v pomoč pri študiju plana. Tudi zborovodja ne zaostaja za kulturno prosvetnim * referentom. ¿e je začel vneto zbirati okoli sebe pevce. Nadebudni Igralci kujejo načrte za svoj nastop, s katerim bi presenetili Oplotni-čane. Od te skupine som krenila k drugi grupi brigade, ki je bila dopoldne na delu. Del ceste je že zgrajen s pomočjo delavcev gozdne uprave. Nq poti k mladincem sem srečala nekaj obremenjenih konj, ki so enakomerno in potrpežljivo prenašali na loženi les. Sprelotela me je radostna misel: "Tudi ta žival se ne bo več mučila, ko bodo vozili lahko po tej cesti težki kamioni." Prispela sem na delovno mesto. Pred menoj se je vzpenjala v hrib ozka cesta, bolj podobna stezi, obdana na eni strani s skalami, na drugi z reko. Po tej cesti je mogel voziti doslej le kmečki voz ali pa je prenašal les konj, toda tudi ta le ob lepem vremenu. Na koncu te poti j« pripravljenih že okrog 4000 kubikov drv, a na tisoče kubikov lesa leži še v gozdovih. Napraviti cesto, da bodo mogli voziti po njej težki kamioni — \o je nalogu brigade, ki dela sa tem *ekton* ju. Velika in «< J govorna je tu naloga in mladina se tega dobro zaveda. 2e takoj ob avojem prihodu so se brigadirji vrgli na delo z velikim požrtvovalnim elanom. Razdelili so se v desetine, posta-vili delovne norme, a sedaj se trudijo na vso moč. ds bi te norme prekoračili. Strokovni vodjs gradnje nudi mladini pri delu vso pomoč Tam je treba zabiti količek, tukaj zopet pokazati minerjem, k)o naj vrtajo kamen, pogledati, če Je podporni zid ravi*n in še nešteto drugih stvari. Toda pri vsem tem mu žarijo oči, In imel je nasmejan obraz, ko ml je pripovedoval o delu mladincev In mladink In njihovih prvih uspehih Prvs skupina brigadirjev odkopava zemljo ln .pripravlja podlago ra cesto, /a njirni^Mi vr j tajo minerji luknje za mine, s katerimi rar*trelju)e)o skale, če 4e ovirejo razšlriV'V reate. Za številne izvire, ki m do sedaj ne- ovirano ustvarjali po cestah luže in jih ob slabem vremenu delali neprehodne, je treba napraviti jarke, a ob nevarnih mestih sezidati podporna zidov«,. Delo je treba vršiti zelo precizno, kajti od tega zavisi trdnost ceste. Tu blizu sem srečala statisti-čarko ptujske čete ln še prodno se mi je predstavila, sem že vedela za njen poklic, Izdajali so jo vidni znaki1-- svinčnik ln zvezek, Pokazsla mi je norme posameznih desetin, Ni Imela mnogo časa na rarpolago, že jo klicala sosedna desetina vsa radovedna, če bo skoraj dosegla normo. Tudi bolničarka ni tukaj brez posla. Oborožena z veliko steklenico joda in zavoji gaze, obvezuje razne male pta ske in žulje — prve delovne trofeje. Poslovlls sem se in krenila nazaj v taborišče, Radovedna sem pogledala tam v kuhinjo, kjer so pridne mladinke priprav» Ijale okusno kosilo. Neksj malih nagajlvcev je pred prsgom dražilo kuharice, ki so vse srdite branile svoje dostojanstvo. V štabu je tesno, V kotu dr-dra pisalni stroj, a na drugem koncu se muči sekretar štaba s statističnimi poročili. Pri sloni sta dve novi skupini mladincev, ki jih je treba vključiti v brigado, pregledati je trebs stanje v kuhinji itd. Ostali člani Atsbu komandantu In rekretarju brigade vestno pomagajo, Novi mladinci so še neokretni In z za nimanjem ogledujejo svojo okolico, tods tovariši Jim strokov-njaško razlsgajo način dels In uspehe, ki so jih oni že dosegli. Edina želja, ki je v srcu vseh, je postati udarnik. Beseda u-darnik Je vpletena v vse pogovore bodisi pri delu ali pri kosilu, sedaj ps se |i pridružujeta še besedi norma in plan. Kicer so še nekatere pomanjkljivoati, ki so več sli manj spremijevslor vsake delovne akcije, tods te ne predstavljajo nobene ovire /a ml^lInffTkl je trdno odločena dder^f svoj cilj. • * • Kar žal mi je bilo, ko aem se morala posloviti od prijaznega taborišča viaoko v hribih oad Oplotnieo in ae napotiti na/aq v dolino, Cee par mesecev bodo tod vozile dolge kolone težkih kamionov, vozile bodo naše bo gaetvo /a ustvaritev petletnega plena. Levrenčič Kristina mlamna krškega okraja poma-■i maca pri žetvi ■ Krško. — Žo jesenska in pomladanska setvena kampanja sta bili veliki pripravi za letošnjo žetev, kot prvo žetev v Titovem petletnem planu. Ljudska mladina je z agitacijo in aktivno pomočjo pri setvi veliko pripomogla, da je setvena kam panja dobro uspela. Njena parola je bila: Noben košček zemlje ne sme ostati neobdelan Ko lektlvno Je pomagala družinam, ki nimajo delovnih moči pri o-ran ju in setvi. Sama je obdelovala zapuŠČenu ozemlja in jih posejala. Ves ta trud ni bil zastonj. Ne samo, da nam je žito letos dobro obrodilo, tudi posejali smo ga več, ko kdaj koli poprej, Zato/lahko računamo s dobrim in obilnim pridelkom. Traktorska postaja v Brežicah je formirala 9 traktomkih brigad in Jih razposlala po terenu. V teh dnevih so brigade že pričele z žetvijo. Vsaka teh brigad razpolaga z 2—3 kombajni In 6—7 traktorji, ter šteje povprečno po 12 mladincev traktoristov ln pomočnikov traktoristov. Med nji ml so tudi mladinci, ki so se vrnili iz traktorske šole v Mariboru ln se zdaj )>mktično usposabljajo za svoj poklic. Na delovnih področjih brigad so postavljene mlatilnice, s katerimi ravno tako upravljajo mladi brigadirji. II. traktorska brigada je pri* spela pred nekaj dnevi v Bela blizu Dobove in je tsm že pričela z mlsčvljo prvega žita. Tu brigada razpolaga z mlutilnlco, ki zmlatl dnevno po 2 vagona žita. Do sedaj še niso toliko mlatili. Toda zdsj, ko bo žetev v polnem razmahu, bodo prav gotovo izkoristili visbko storil nost mlatilnice. Administratoi brigade, ki je obonem tudi sta. tističar, sklepa I kmoti pogodbe za žetev. Število pogodb je si* cer še nizko, Tomu nI vzrok morebitno nezaupanje kmetov do strojne žetve. Zadnja dežev» Ja in nalivi so bili vzrok, da se je pšenica zelo polegla k tlom. Tu je žetev s strojem zelo težavna, Poleg tega so povrline nekaterih njiv tako majhne, da jih nI mogoče požoti s strojem. Mladinec - traktorist Orubič Tone je eden najpridnejših traktoristov v II, traktorski brigadi. Poleg svojega napornega dela pri traktorju se udejstvuje tudi v mladinski orgsnlzscljt. Če ga vidiš, kako marljivo in ponosno upravlja traktor z rokami, umazanimi od olja ln prahu, ga Instinktivno uvrstiš v nek mladinski aktiv eno od bližnjih vasi, Tone Je domu Iz Obrežju pri Jesenicah na Dolenjskem In je člun mladinskega aktiva, ki je posLI največ mladincev na prostovolj» ne delovne akcije. On pravi med drugim: "Zelo važno je, da se takoj po končani žetvi preor-jejo vsa strnišča ln tako pripravijo za jesenske kulture. Tudi zdaj velja parola: kakor pomla di, tako tudi jeseni ne smo ostati noben košček zemlje neizkoriščen." Kmetje, ki sklepujo s traktorsko brigado pogodbe za žetev žita, sklepajo obenem tudi pogodbo za preorsnje strnlšč. II. traktorska brigada še ni sklenila do sedsj nobene pogodbe za žo tev, ne du bi doličnl kmet zahteval, da se mu preorje strni-šče, Ko opravi kombajn svoje delo, se prl|>elje s svojim traktorjem traktorist Tone in zuor-Je brazde v strnišče, da Je v krat-krm zavit traktor v oblak pra hu. Med nove brazd* bo kmet posejsl ajdo in krmilno |>eso Mladinci II. traktorake brigade so imeli tu in tam težave pri mlačvl. Kakor je znano, piača kmet 6' < od vrednoati /mlačenega žita za mlačev. Nekateri kmetje so hoteli, da bi se plače valo za mlačev po številu Žitnih sno|)OV. Mladlmi-brlgadirji so jim raztolmačill, da je to nemo-goče. Potom bi oni kmet, ki ima slabo žito, pla&il ravno toliko, ko tleti, ki mu Je žito pMnejše obrodilo To bi bilo nepravilno. V nedeljo se Je v Brežicah vršilo okrajno mladinsko posvetovanje. Na tem posvetovanju je dlskutlrela mladina tudi n aklepanju teh pogodb Delegat ko iz Starega gradu pri Vidmu je poročala o agitaciji starograj-»»ke mladine za odkup žita Na erstankih ae tolmačili zakntat!.••• e«wnwaa, les. PROSVETA KRIVDA FRANCE BEVK (Nadaljevanje) Ni mu znal odgovoriti, zakaj mati je bila čista, ni imela madeža na sebi. Skrbela je zanje in jih je rada imela. Kaj so gledale njegove oči, s čim so se trapile njegove misli! Odprla so se vrata v celico. Znova sta vstopila dva paznik« Ponovilo se je isto ko zvečer. Jože je vzdihnil tako globoko, tako bolestno, da sta se oba ozrla po njem in odlla. Jožetu se je zdelo, da so pretekla leta in ne bo vzllo solnce nikoli več. Pozabil je na mater, na svojo žrtev in na svojo krivdo. Zdaj je videl samega sebe pred seboj. Zdelo se mu je, da je to noč odslužil večino svoje kazni. Nikoli ni občutil dušne muke ko to noč, nikoli muke brezčasja, ko postanejo minute večnpst. Bil je truden in zaspan, a ni mogel spati, kakor da je obsojen, da se nikoli več ne bodo zaprle njegove oči. Občutil je, kakor da je že prestal kazen. Nikoli več bi ne ubil človeka, nikoli več ga ne bi udaril. Ali so ga zaprli, da ga poboljšajo, da ga narede nenevarnega Človeški družbi? Ce so ga zaprli radi tega, ga lahko Izpustilo sredi noči in ga opljuvajo in zasramu-jejo, ne bo jim storil hudega. In je slišal Iz svoje duše besede: kazen! Štiri leta . . . šest let . . . dvajset let . . . Zgrozil se je. Meril je trpljenje ene noči in ga pomnožil a, tremi sto pet in šestdesetimi in to s štirimi... s šestimi ... Le v duhu, ne v številkah. Pred njim je rastla gora, višja nego večnost ln ga je vsega pokopala v dušnem trpljenju, obupu ln protestu proti človeški pravici . .. Obrnil je glavo v blazino in začel plakati ko dete. MNe prestsnem ... Saj ne prestanem!" V celici so vsi spali. Po hodniku je bila slišna enakomerna paznikova hoja. V mestu )e tolkel zgodnji koruk po pločniku; na nebu se še ni zasvetila prva zarja. 20. • Brdar je bil na večer umora iz krčme grede postal pred Streharjevo hišo. Videl je Ano, ki je vila roke, letala obupana okrog oglov ln vpila. Hlapec je bil že mrtev. V kamri je ležal na postelji, nihče se ga ni upsl dotakniti, dokler ne bi prišla komisija. Brdarjs je pod vtisom dogodka na svežem zraku popustila pijanost. Mislil je trezno, Že je imel nogo na pragu, a Je preudsril: "Ne prestopim praga, dokler je hlapec v hiši, živ ali mrtev." Na njegova pleča je padla Joietova usoda tako težko, da je hodil po klancu kot bi imel noge iz svinca; nikoli se ni tako zadeval ob kamenje ko to noč. 'Tone!" je vpil Tkalec za njim. Ni ga slišal. Sredi klanca se je oprijel za mlado drevo ln počival. Sedel je na kamenje, da je čutil hlad skozi vse telo. Del je glavo v roke in mislil. Slišal je glasove okrog Streharjeve hiše, govorjenje, klice, šepetanje. Luč je šls do Tkalca in se vrnila. Tone je sedel še vedno. Spremljal je v mislih JožeU, ki se ni ganil iz ene točke. Tam je sedel nekje v temini njegovih misli, upijanjsn, sključen, in Čakal sodbe. Zdelo se mu je, da se je vse zrušilo na tla in se ne dvigne nikoli več. Slednjič se je dvignil ln si obrisal znojen obraz. Kakor da je postrgal s čela težke misli in jih zavrgel, je zamahnil dvakrat z roko. Šel je dalje nagleje in prožneje nego prej. Ko je prišel domov, je stopil na hlev in «pričel rezati slamo za živino. Srdito je hreščala kosa in odmevala v noč, kakor da drobi kosti. Do jutra si je Brdar nabral novih moči, ob zori je začel cepiti drva. Ana je begala dva dni. Ni jedla, ni spala, nt se zavedala, kaj se godi z njo. Zdaj so ji tekle solze, zdaj je zdihovala. Ljudje so pripisovali njeno vedenje nesreči, ki je zadela vso hišo, ne samo njo. Dobila je morilca in mrliča na en dan. Nihče se ji ni upal omeniti Jožeta, kar je bilo umljivo., Zabreg je mrzlično razpravljal o dogodku, razpletal vzroke in bese^ičil o raznih možnostih. Prišle so komisije in odšle. Hlapec je ležal na mrtvaškem odru, njegov obraz je bil pokrit. Kdor ga je odgrnil, je videl dvoje ostrih lic, v katerih je ležala okamenela bolečina. "Hudo ga je zadel," so govorili Zabrežani, "da je bil na mestu mrtev." "Kdo bi ne bil! Trebuh mu je preparal." "Pa Jože, ki živali ne bi bil hudega storil! Slab človek rajni ni bil." "Brez vzroka si še koza roga ne odbije, to si zapomnite!" Eni so držali z Jožetom, ki so ga poznali za mirnega mladeniča ln niso videli morilca v njem, najsi so še tako tehtali njegovo obnašanje in značaj. Drugi so bili polni nagonskega strahu, ki ga ima človek pred ubijalcem. "Dober hlapec je bil. Kateri gospodar bi bil bolje skrbel za posestvo nego on?" so razpredali dalje. "Trd je bil," so dejali drtgl. "Ne da bi ga zdaj obrekovali, ko je že prestal. Bog mu daj nebesa!" "Kateri gospodar pa ne drži uzd v rokah? Mora, če hoče, da gre naprej." "Fanta je tepel in ga gonil v hlev spat, vrata mu je zaklepal. Še mene bi jezilo." "Bog ve, ali je to res . . . Jože bf se bil rad oženil." "Hlapec pa tudi. Saj pravijo, da je bilo zaradi tega ..." "To bo pa že laž! Če bi bilo res, bi se Ana drugače . . . Pustimo čenče ob mrliču!" Zabreg je že prej šepetal o razmerju med gospodinjo in hlapcem. Zdajci je vas na to pozabila in se čudila tistim, ki so hoteli nekaj vedeti o tem. Ko je na dan pogreba zdrknil hlapec v krsto, je Ana hotela še enkrat videti njegov obraz. Ko ga je uzrla, je planila v tak jok, da so vse navzoče ženske plakale z njo. Po pogrebu, ko o solzah ni bilo več sledu, so dejsle: "Hudo ji Je bilo po njem." "Po svojem možu bi me bilo sram tako jokati." "Eh, po fantu je huje ..." Proti Streharici so vzdihnile: "Najboljša moč ti je šla od hiše." "Takega hlapca ne dobim več," je vzdihnila Ana. "Verjemite mi, da se nisem mogla ubra-nti solz." Pogledala je ženskam globoko v oči, da bi videle skrite misli. (Dalje prihodnjič.) jo širokega pasu nemških kolonistov ob robu nove pokrajine in s kar največjo politično aktivnostjo v pokrajini živečih Nemcev. Z drugimi besedami se to pravi: Slovence je treba deloma izseliti, ostalo pa zlepa ali zgrda ponemčiti. Rajner se je tega posla lotil z vnemo fanatičnega nacističnega vernika in z brezobzirnostjo germanskega valpta. Najprej pa je hotel z vsemi sredstvi zatreti u-por partizanskih čet in narodno osvobodilnega gibanja, ki se je razplamtel po Gorenjski in z zublji Rašice in Dražgoš svetil po vsej slovenski zemlji. Ko je menil, da mu je vsaj v glavnem uspelo, je 27. septembra 1942. na velikem zborovanju v Kranju izdal proglas Gorenjcem, s katerim jim podeljuje nemško državljanstvo "na preklic", in jih obvezuje k popolni zvestobi do Fuehrerja in države ter poalušnoeti oblastem, jim nalaga dolžnost borbe proti u-pornlkom in jih vključuje v vojaško in delovno službo, jim u-kazuje pokornost zakonom in naredbam ter zavezuje k popolnemu sodelovanju na vseh področjih javnega življenja. Ta proglas, ki je že sam po sebi zločin proti mednarodnemu pravu, so spremljale seveda težke grožnje, ki so bile že prej kot tudi poalej izvrševane po Rai-nerjevih podrejenih organih prav tako, kot po Roesenerjevi vanja vredno zato, ker se Isto lahko ponovi pri nas." Po podrobnejši analizi položa ja na vzhodni fronti s kritičnimi točkami pri Pečuhu v južni Madžarski, v Vahodni Prusiji in pri Varšavi ter po ugotovitvi, da je po "strahopetni izdaji" Finske tudi Narvik izgubil za Nemčijo vsako vrednost, je Rainer u-gotovil, da položaj v Italiji kljub zavezniškemu pritisku še vedno ni obupen. Nato je prešel na položaj na Balkanu in Sloveniji posebej: "Položaj na našem ozemlju, kar se varnosti tiče, ni zadovoljiv. Treba ga je na vsak način spremeniti Rekel sem že, da je dejstvo uporniikega gibanja v vojaškem oziru važno. Tri leta se že pretepamo z njim, zdaj u-spešno, zdaj zopet brez uspeha. Vendar danes položaj ni bolj tragičen kot je bil pred letom dni. 'Ker se nam z jugovzhoda fronta vedno bolj približuje, moramo poizkusiti, da pri nas zgradimo fronto, ki bi jo v slučaju potrebe lahko vzdržali, ali pa bo sovražnik stopil na rel-chovska tla. Tako fronto pa bomo mogli ustvariti le tedaj, če bomo na pravili red na tem z uporniki okuženem ozemlju. O tem sem poročal tudi v Fueherjevem glavnem stanu in ne sme nam uspeti samo, da zaustavimo u porniški pokret, temveč ga moramo popolnoma izbrisati. Sovražniku namreč lahko uspe policiji, vojaških formacijah na- ^ ob Drayi g čimer bi ^ cistične stranke ali enotah nem- ^HfiU1 k umiku ^ ima ž_ ške vojske. 7 Kri in dim pogorišč sta spremljala izvajanje tega proglasa in Rainer se je v začetku maja 1943 v Velikovcu pohvalil Hlmmler- ju Vojni zločinec dr. Friedrich Rainer Ljubljana, sredi julija. Pred vojsškim sodiščem IV. Armije v Ljubljani se te dni za-govarjs vojni zločinec dr. Frle-drich Rsiner, ki je še pred ne-ksj več kot dvemi leti na pretežnem delu slovenske zemlje poosebljal okupatorski režim ln ga z vsemi sredstvi nasilja Izvajal. Po rodu Korošec, doma lz Št. Vida ob Glini, je dr. Rainer do-raščal v oni šovinistični sredini koroškega velenemštva, ki Je v letu po svetovni vojni 1914— 1 »18 iznašlo geslo o nedeljivosti Koroške m o "domovini zvestem Korošcu". S tem geslom Je ko-r<»iko nemštvo v posebni "Domovinski službi" in "Domovin, ski zvezi" združevalo pripadnic ke nemških koroških strank, vo> dilo oboroženo boibo s slovenskimi in jugoslovanskimi vojaškimi enotami, ki m» hotele z o-rožjem osvoboditi koroške Slovence, nato pa pripravljalo ln vodilo plebiscitno kampanjo 1920 Velikonem&ka ideja ni imela nikjer toliko in tako zagrizenih pristašev kot v tistih avstrijskih deželah, kjer sta se dotikala nemški in slovenski ter slovanski živel j sploh Zato ni euda, da Je Hitlerjev nacistični pnkret s svojo do skrajnih možnoati razvito teorijo o krvni In rsuni nadmočhoeti nemštvs s svojim >olitifhim Viljemi/graditve ve--likonemikega rajha, kateremu treba neposredno priključiti vse one dežele in pokrajine, ki so bile označevane za "nemška kulturna tla", našel najbolj fanatične privržence tudi v Koroški. V tej zibeli slovenstva je nemška in nemškutarska mladina že v šolskih klopeh vsrksvala vase ideje velenemštva iz ust in knjig takih svojih učiteljev, kot so med drugimi bili Martin Wuttc, Perkonlgg in dr. Paschinger. S to mladino je doraščal dr. Rainer. Hitlerjev prevzem oblasti v Nemčiji leta 1933. je tudi njegovim pristašem v Avstriji dal znamenje za napad. Puč proti klerofašističnemu režimu Engel-berta Dollfusaa pa se-je pone-srečil. Dve leti se je trudil bivši centrumaški politik von Pa-pen kot nemški poslanik na Du naju, da bi izmirll Hitlerjev in von Schuschnigov režim. Leta 193(1, je le prišlo med obema do sporazuma in predstavnik sv strijskih nacistov, znani vojnii zločinec general Glaise-Horste-nsu je kot notranji minister vstopil v Schuachniggov kabinet Takrat je bil dr. Rainer. ki je bil pozvan k Hitlerju na Ober»alz berg, da sprejme njegovo odloč no nsvodlio: biti trenutno popol noms lojalen do Schuschniggo-vega režima in skrbeti za ksr največji porast nacizma v Av atriji. To nalogo so avstrijski nacisti dobro opravili. T«» bi seveda nikdar ne moglo biti o- j tojili vsenemškega razpoloženja Nacistični trojanski konj v Schuschniggovem kabinetu, na nuernberškem procesu obsojeni n usmrčeni vojni zločinec Seyss-Inquart, je bil le zadnji člen v verigi, ki je Avstrijo njenim lastnim navdušenim soglasjem povezala v Hitlerjev "tisočletni Relch". Temu prvemu evropskemu o-fenzlvnemu sunku nacističnih zarotnikov proti svetovnemu miru je kot lavlns sledila vrsta na padov na sosede Nemčije, kar je sprožilo veliko vojno 1939 do 1945. Hitlerjevemu zastopniku in enemu voditeljev avstrijskega nacizma, dr. Ralnerju, so seda šele srasle prave naloge: po napadu na Jugoslavijo ln zasedbi dela slovenske zemlje je bil decembru 1941 imenovan za koroškega pokrajinskega vodjo ln Šefa civilne uprave v zasedeni Gorenjski in delu Koroške, po kapitulaciji Italije pa postal vr hovnl komisar za operacijsko področje Jadransko Primorje Njegovo svečano uvedbo v služ bo pokrsjinskega vodje ' je 1<> decembra 1941 v Celovcu izvr šli državni notranji minister dr Frick, ki mu je v svojem sveča nem nsgovoru takole očrtal na loge: vključitev Gorenjske In da Koroški Gau izpolnjuje povelje Fuehrerja, s katerim mu e bilo naloženo, da staro deželo leicba, Gorenjsko, napravi zopet nemško in da utrdi najjužnejšo mejo države ter jo čuva. Med tem pa so na svetovnih bojiščih padale usodne odločitve ln Hitlerjev Reich je v gigantskih borbah grmel v prepad. 3. decembra 1944 je zato Rainer v iCranju ponovno zbral vodilne faktorje nacizma na Gorenjskem n jim obširno govoril o trenut nem vojaškem in jx>litičnem po-ožaju. Nič.ni bilo več v njegovih besedah odmevov zmagoslavja, slutnji1 neizbežnega po-oma je odsevala v njegovih stavkih, s katerimi je očrtoval neuspehe nemškega orožja: ne-možnost likvidiran j a invazije zaradi popplnft zračne premoči zaveznikov, vdor Rdeče armade v Madžarsko in Vzhodno Prusijo neposredna nevarnost za Reich, ki grozi z juga ln jugovzhoda. Še se je tolažil z n6vi-mi orožji, posebej novim tipom ovskih letal, ki bodo Ustvarili čudež, če jih bo mogoče izdelati v dovoljnl množini. Med tem pa so se podirala nemška ^mesta ln železniška ter prometna vozlišča n nemške tovarne niao mogle več dohajati dnevnih potreb vojske. Dr. Rainer ln za njim vsa njegova propaganda sta večkrat ši rokoustno zatrjevala, da je "ban-ditstvo" v njegovi pokrajini za trto in da so uničeni zadnji o-stanki onih, ki so se drznili u-preti nemškemu Relchu ln njegovemu Fuehrerju. Po kapitulaciji Italije, ko je Rainer posta vrhovni komisar za operacijsko področje Jadransko Primorje, je vse težavnejši vojaški položa Nemčije prisilil Ralnerja, da je Sibrsl čisto drugo taktiko, kot sta jo z Ueberreltherjem zasledovala dobri dve leti pred tem. Iska je opore ln pomoči pri domačih izdajalcih, se povezal s škofom Rožmanom in generalom Rup-nlkom, ukazal ustanovitev slovenskega domobranstva ln hote tako s slovenskimi rokami daviti slovenski narodni upor. Vse to pa ni rodilo zaželenega uspeha in v svojem govoru v Kranju je prilike na Slovenskem primer jal z onimi v Franciji ob času invazije: "Da takrat na Zapadu nismo mogli nuditi nikskega večjega odpora, je bilo za naše vodstvo bridko spoznanje Po upornikih okužens in naščuvana dežela na Zapadu se z lastnimi močmi ne bi mogls osvoboditi. Mislili smo ds nam uporno gibanje na Za jugoslovsnske Koroške v Koroški Gsu, prszno ln uprsvno Ize načenje teh pokrajin ln njih j P«du ne ™>re biti nevarno. Po-vključltev v nemško vojno go «telo ps nam je nevarno v tre-spodarstvo, predvsem pa — nutku, ko je sovrstniku uspelo vključitev prebivalstva v nem izboriti prodor ln pridreti do tko skupnost" Ta vključitev, sli m*ja Reieha. Tako ni bilo mo- j bo uoomik povsod, bodisi v me pravijeno. če bi v avstrijskih is prsvim Imenom germsnizacijs. «°če ob Mami postaviti nove stu ali v najbolj oddaljeni vasi, Nemcih že generacije sem ne pa bi bila možna le s ustvsritvi-1 fronte. To spoznanje je upošte- i zadel na mrežo mož, Iz katere se nost, da na ozemlju, zasedenem X) upornikih, zbere svoje divizi-e, ki bi nam mogle postati nevarne. Lahko se izkrca po zračni poti in če n. pr. ne bomo mogli več držati fronte v Beli Krt-, lini, se bomo morali daleč u-makniti, ne da bi mogli zgraditi novo fronto. Moral bom zato uporabiti novo ^litlčno taktiko, in čeprav še ne morem povedati jasnega zadevnega programa, vendar vem, da bodo prihodnji tedni in meseci izpolnjeni z izgradnjo nove fronte na tem ozemlju. Zato smo pripravljeni prebl valstvu te pokrajine kar največ {»opustiti in odstraniti vse, kar bi moglo dražiti k upori proti Reichu." Po obširnem teoretiziranju o vodstvenem z vanju nemštva v tej jx>krajinl ln v svetu sploh ter o zahtevi, da se vsi Nemci brezpogojno podvržejo svojemu političnemu vodstvu, češ, treba je dokazati, da je samo tak človek sposoben vodstva, ki se je šolal v politični šoli nacionalso cializma, je prešel zopet na prilike na Gorenjskem in ugotovil: "Smo v deželi, okuženi in na-hujskani po upornikih in naša naloga je, da s temi bojevniki opravimo. Kdo in kaj pa je prav za prav upornik? Upornik je do najvišje mere izoblikovano bojno sredstvo in orožje: ■ 1. Pozna ljudi in ozemlje. 2. Bori se po načinu, ki je nasproten vsem dosedanjim pravi lom vojaške vede, zato moramo tudi mi uporabiti ustrezne metode. Iz sedanjega položaja morete spoznati, da je uporništvo na kranjskem ozemlju naša naj večja nevarnost, ki sega od jugovzhodne fronte tja v Koroško. 3. Upornik se je moral prilagoditi najtršim pogojem življenja in je težko premagljiv v trdem boju s posameznikom alt z množino. Le z najstrožjo disciplino in možatostjo se mu lahko trdovratno postavljamo v bran." Po priznanju, da je bil dose dsnji boj proti upornikom brez pravega uspeha, je pomenil "Gorenjsko domobranstvo", ki je bilo po njem odobreno in dobilo stroga navodila za svoje udej-stvovsnje, "česar pa ne mislim s čimerkoli odkupiti" (to se pravi, oborožene kvizlinške formacije gorenjskih domobrancev niso nikskšna garancijs, da bi nacizem popustil v svojih načrtih z Gorenjsko: izselitev in ponem-čenje!). Na koncu svojegs razlagsnja se je Rainer dotaknil Še koroške-gs "Volkssturma", kateremu je ukazal, da se vojaško lzvežba v boju s partizani ter bil njegovo zadnje upanje: "Koroški Volkssturm' bo prevzel aktivno obrambo ns jugu Reichs. Sestavljal bo obrambni sistem, zgrajen z najenostsvnej-šimi sredstvi in storili bomo. ds ne bo izmotal. Del "Volksstur-ma" pa bo gibljiv in zmožen o-fenzivnih akcij. Vemo, da je upornik sposoben največje aktivnosti, ali če se drzne v mesto, mu moramo tudi mi že drugega dne kakšno zagosti. Ni važno, če uporniki zavzamejo kako mesto kot je Gornjigrad in ostanejo' pol leta v njem, prepričan sem pamreč, da bo po Fuehrer-jevi zapovedi sestavljeni "Volks-sturm" preokrenil vojno. Uporništvo je sramota Koroške in z vsemi sredstvi ga moramo iztrebiti." Tako je govoril Rainer 3. decembra 1944 v Kranju in v zaupnem krogu pristašev stranke dal marsikatero dragoceno priznanje. V tem času je nemško politično in vojaško vodstvo resnično zasnovalo vrsto, med seboj tesno povezanih ofenziv proti enotam IX. in VII. Korpusa ter IV. operativne cone NOV in POJ. V zimi 1944-45 se je razvila vrsta ogorčenih bojev od Soče in Krke preko Save do Drave, od Trnovskega gozda preko Dolenjske in Menine do Pohorja in Kozja-ka ter Koroške. Namen je Rainer jasno očrtal: Vzpostaviti možnost ustvaritve zadnje o-brambne črte pred jugovzhodnimi vrati Reieha. Uspeh pa je bil prav teko jalov kot oni na Zapadu. Zmagoviti prodor IV. Armije z vzporednim sunkom III. Armije ob Savi in Dravi ni nemški vojski na Balkanu niti dovolil, da bi se "daleč umaknila", temveč je morala položiti orožje pred oboroženimi silami jugoslovanskih narodov, katerim je v letih zasedbe prizadejala toliko in tako strašnega gorja. V lepih • majskih dneh leta 1945 je današnji obtoženec Rainer nervozno nihal med Celov cem, Grazem in Salzburgom ter snoval svoje zadnje zlodejstvo. Avstrijsko velikonemštvo je potuhnjeno slačilo svojo nacistično uniformo in se odevalo v prepe-rele cunje predrežimskih političnih strank ter si nadevalo "demokratično" masko. Nikjer pa ni bila ta komedija tako o-čitna kot na Koroškem, kjer je Gauleiter Rainer po štiridnevnih pogajanjih 7. maja 1945 formalno izročil oblast "novi garnituri, sestavljeni iz nekdanjih pristašev starih avstrijskih strank, da rešijo 'svobodo in nedeljivost' Koroške". (Dr. Zwitter). Ob zlomu nacizma se je koroško velenemštvo s tem zopet začelo posluževati tiste taktike in takšnih gesel, kot jih je uporabljalo ob koncu prve svetovne vojne. Ob priliki predaje oblasti je dr. Rainer preko celovške oddajne postaje razglasil, da je z zasedanjem Koroške po zaveznikih ustavljeno delovanje nacistične stranke. Ker sam kot nacist pri zaveznikih ne bi našel posluha in bi ne mogel zastopati ČETRTEK, 14. AVGUSTA interesov Koroške, odstop, kot državni namestnik, da n kot m«to onim, ki nazorom ^ mkov bolj ustrezajo in ki ^ stvanjo možnost ^^ J a" nove vlade, Ta, ki je spr^ ¡¡f* nerja oblast, je bil pokra,,!! glavar Meinhard Namessti jo je takoj po končanem Hafner jevem proglasu izročil ui-Z] koroški vladi", kateri Je staU čelu Ha„s Piesch. TaVS £ zavezniški vojaški upravi tudi priznan in šele po dveh letih bi moral odstopiti pod težo obtožb in dokazov, ki jih je proti njemu zbrala nasa londonska mirovna delegacija. Ob zaključku svojega razgla-sa je Rainer dejal: "Naclonal-socialisti in nacionalsocialistinie< Zahvaljujem se vam za zvestobe Fuehrerju! Njegova ideja živi v nas! Nastopite sedaj strnjene z vsemi silami za svobodno ir nedeljeno Koroško'" Te besede so bile zadnji sunek ki ga je mogel koroški Velene mec in nacist zadati stoletnirr težnjam koroških Slovencev, k so prav v zadnji vojni z brezpri mernim junaštvom in težkim žrtvami prvi dvignili upor zno traj meja predvojnega Reieha Njih prelita kri in glasna besedi v ušesih zapadnih "demokracij' pa danes seveda manj velja ko prihuljeno dobrikanje dovčeraj šnjih Rainerjevih odkritih, da nes pa le slabo maskiranih pri stašev. Janko Jarc. Razni mali oglasi NOVOST za rojake v VVisconsint in bližnjih državah Mi imamo na rokah veliko zalog ponošene očiščene in izlikane obit ke za vso družino. Močne jakpti ženske kožuhovinske površnike i drugo za zimo.—Cena $4.00 in ve Pridite in si oglejte našo zalogi oglasite se pri nas» ko boste prišli n State Fair—razstavo. LOUIS KARP S28 So. Sth St.. Mllwsukss 4. Wi SENO FLOWERS , NAROČNIKOM Saturn v oklepaju, na primi (August 31. 1947). poleg vsssg Imena na naslovu pomeni, d vam Je a tem datumom poteki naročnina. Ponovite Jo prst« časno, da se vam llsl ne ustsv V Prosveil so dnevna svet« ne ln delavske veslL AU JI átate vsak daaf naroČite si dnevnik prosvcto Pe sklep« 12. redne konvencije sa lahko naroči as list Prosrete is prišteje «dan. dva. tri. štiri aH pat članov Is ena drušlne k eal aaroi ninL List Presveta stana sa vse enako, sa člane ali nečlana 11.00 «a eno letno naročnino. Ker pe člani še plačajo pri asesasentu S1J0 u tednik ss Jim to prišteje k naročnini. Torej sedaj nI vsroks. re& da Je list predrag aa člane SNPJ. List Prosvete Je vsša lastalas Is »otovo Je v vsaki druiini nekdo, kl M rad «tel list vesk dan. Pojasnilo«—Vselej kakor hitro kateri teh članov, preneha biti «U« SNPJ, sli če se preseli proč od družine in bo zahteval sam stoj im tednik, bode moral tisti član Is dotične družine, ki je tako »kupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti uprsvnlttvu lista. In obenem doplačati dotlčno'vsoto listu Proeveta Ako tej» n« stori, tedaj mors uprsvništvo znižati datum za to vsoto nsročnisu. Cena Ha tu Prœvete Jet Za Zdrui. države bi Kanado $9.00 1 tednik ln..............S SO S tednika In.____S.SO 9 tednike ln_________4 40 4 tednike In_______3.20 5 tednikov In__________MO Za Evropo Je.. Za Chicago la okolico !• 1 tednik In -.........- 1 tednika ta —-- 9 tednike In ---- 4 tednike ta—— I tednikov te.------ •11M SISO 0.30 TIO . S.00 . 4.70 UO Ispolnlte spodnji kupon, priložite potrebno vsote fonsrissS bner Order v pisma ln si naročite Prosveto. Ust. ki Je vsia IslM» PROSVETA. SKVJ. 9997 So. La wedele Ave. 99. m. Uatevito tednik ta ga pripišite