• ■v v - y*nw npr PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE AIC9DKWTE Uro4aiAài U uprav alàki prostori i SS87 ft. Lowaéak sv. Offtoa of palMuHiet tM7 80. Uwndalo av«. Teltpkoa« : Uwodal« OU. LETO—YEAR XIV. "•illV, 'Wm3m tka AO» «t UaMN W IAomS I, UM. Chicago, III., sobota, 27. avgusta (Aug. 27) 1921. k* tka Am of Ootsksr S. tS17. a« Ma M tka Pool Of «too of Ckioa«% IttteoU. By SrS '•^ySÎS.^00 ŠTEV,—NUMBER 199. of t ko PmUwl, A. 9. BvtImm, PmSmiIw GmotoI. UOS, Aot of Ook S, 1017, aatkorlasi o« Joao 14, I fie. SOVJETI SO OOBIU NEKAJ PRAVIC. irr »ALI BODO LAHKO ZA ROTNIŽKB POOBLAŠČENCE. Litvinov bo iiasl nadzorstvo nad pomožno akcijo. HOW AT HOČE NIKAKEGA KOMPROMISA. Rigs. — Med Wolter Lyman ßrownom, evropejakim ravnateljem amerišfe pomožne uprave in zastopniki Rusije je podpisana pogodba, po kateri bo izvršena pomožna akcija v Ruaiji. Sovjet-Hka vlada bo nadzorovala lahko pooblaščence, ki bodo poslani v Rusijo, da izvrže pomožno akcijo. S tem, da je bila pogodba za pomožno akcijo podpiaana, lahko odplovejo ladije iz nemških, polj-nkih in amreiških pristanov, ki ao naložene z živežem in drugimi potrebščinami za pomožno akcijo v Ruaiji. , Pogodba je bila še le podpisana, ko ae je o točki za točko razpravljalo in je prišlo do aporazu-ma. Prva koneeaija, katera je že stopila v veljavo, je bila, da Rusija izpuati vae ameriške ujetnike v Ruaiji, ne glede na tn, da ao bili nekateri pridržani, ker so skušali vohunariti po Ruaiji. Ruaki zastopniki so priatsli na marsikatero smeriško zahtevo, toda Združene države dovolijo, da sovjetska Rusija izžene vsakega pooblaščenca, ki bi se neprijatelj-sko obnašal proti ruaki državi in intereeom republike. Ruaka vlada ima dalje pravico, da od časa do čaaa pregleda poalopja/v katerih delajo pomožni delsvci. Splošno se sodi, da bodo pomožni delavci kmalu izbrani in Ja prična pomožna akcijo V siji v enem tednu ali pa še preje. Američanom ni dovoljeno se u-deležiti političnih ali komercialnih akcij. Vsi Američani, ki ao /aposljeni pri pomožni akciji, i-majo pravice, ki jih uživajo di-plometje. Ko ata Litvinov in Meinovic podpisala pogodbo, je latvijaki ministrski predsednik izjsvil u-panje, da pomožna akcija napravi tesnejše stike med Združenimi držsvami in Rusijo. Brown je odgovoril, ds ups, da sklenjena pogodba reši mnogo življenj v Ruaiji. Po aporaznmljenem programu ne bo podvseta akcija le za nasičenj* ljudstva v krajih, v katerih je suša uničila pridelek, ak (••ja bo organizirana tudi proti kužnim boleznim. Precej pšenice je bilo kupljene v Litvi, ki je že dala preje deset železniških vos pšenice za pomožno akcijo« Formirane ao bile kompe.nije ('i.iakov, ki bodo pomrpale pri o. »možnem dein. Ruaki zdravniki so odi organi-/.¡iani v pet akupinal', ki ao dob. le nalog, da odpotujejo v Hamaro, Nimbirsk in Kazen. Na Danakem, v Italiji in Ar (¿entiniji ao vzeli v pretres, d« «e «•rgsnizira pomožna akcij* f i Rusijo. Neki aocialiatični poslanec v '•rgentinski zbornici je predlsgal, •h se dovoli deset miljonov pezov v pomoč Rusiji. Wslter Brown neznanja, ds odide Phillip Csroll iz Oregons • prvo psrtijo v Ruaijo, ki zapusti Itigo že v par dnek. Brown ae vrne v l»ndoti in prepusti nadzorstvo n«i pomožno «kcijo kapitanu Jobn Miller ju. ki je načelnik pomožne uprave baltiških dešelah. Washington, D. 0. — Alex Ho-wst, predsednik rudarskega unij skega distrikts v Kanaaau, je rekel uradnikom Ameriške delav-ske federacije, da ne prizna nika-keira načina obsodbe in ne opro-atitve. ako je v zvezi a pogojem, da mora odpovedati, da no bo več odredil nikake stavke. Kakor znano, jo bil Iiowat obveščen, da je radi kršitve kanaa-škega industrial nega Zakona obsojen na enoletno ječo, katero naj nastopi z 8. septembrom. * PDLDZAJ POLITIČNIH JETNIKOV 11 BOM V ATLANTlftKI JEČI JB MO RAL VEGETARIJANEC UŽIVATI MESO. Tako pripoveduje šiaa L W. W. po prestani kasni Hsw York, N. T. — "Spike" Moore, člsn I. W. W., je po prestani kszni v atlantiški ječi pove-dal svoje doživljaje y ječi poročevalcu "New York Oalla," Moore je sedel dve leti in pol, ker je kršil1 zakon proti špijonaži. Doma je iz Columbuaa. Obsojen je bil v letu 1917 zeredi nekega govora, ki ga je govoril rudarjem v južnem Ohiju. Po >foorovi izjavi je še oaem aoeialiatov in Članov W. W. v ječi, daairavno vojna spada že v zgodovino, v Moore je na široko razkladal, kako ravnajo a političnimi kaz-nenci v etlentiški ječi. Najbolj merkanten slučaj po a .«Menja - je sed*a- Nicholas N. Zogga, št. 84, ki je bil poalan v atlantiško ječo zgodaj v etu 1918 "zaradi njegovega ala-bega zdravja," ko je Že presedel več meaecev v ječi na MaeNeillo-vem otoku v Kaliforniji. Zogg je bil obsojen zaradi kršenja pro-tišpijonažnega zakona v Kaliforniji. Kaznilnižki red je že zadostoval, da spodkoplje Zoggovo zdravje. Ali poleg je kaznovan zaradi najmanjšega preatopka »roti kaznilniškemu redu. Zdaj je njegovo zdravje preč in je nastanjen v taboru za jetične. ,Vse svoje žive dni ni Zogg užival meaa. Za nekaj čaaa mu je jetničar Pred O. Herbert dovo-il kupovati sadje in orehe, ker ni mogel uživati kaznilniške hrane. Pod novo adminiatraoijo mu je bil te privilegij odklonjen. Moore pravi, da je jedilnica za jetične oddaljena en Četrt milje >roč od tabora za jetične. Zogg mora vaaki dan napraviti to pot trikrat, da pride v jedilnico, daairavno ne more uživati te hrane. Po izjavi Moora je bil Zogg kaznovan a aamotno celico, dokler prižel trikrat na dan k obe-dom. Govore, da mu je kaznilnižki zdravnik dr. Weaver predpi-aal mleko za dijeto, dasiravno mu je znano, da ga Zoggov želodec ne preneae. PO UMORU ŽBNB /E SKOČIL ▼ RBKO. Mempkia, Tona — 2*na J. K Moon a je bila uatreljena, ko ae je peljala v avtomobile avojegm so progs čss hsrahsaski mest. Psr «ekund kasneje je ia avtosmbila «kotil njen aoprog ia ae vrgel reko Miaaiaaippi. Ribiči se gs r* šili is reke. Dve priči s(s izpove dsli, ds je Mooa asleetil svoja ženo. Pridržali se ga v RAZOnOZITVENA KONFERENCA IE DO JHIM. - I' TAKO JB TOLMAČITI BBBEDB SENATORJA LODOA. Senator Borah vztraja, da mora biti konferenoa javna. INDUSTRIJALtfO SODIŠČE DELA OLADKO. Topeka, Kana. — Cestnoželezni »ka družlia, ki ima svoje proge v Joplinu in Pittsburgu. je sshtevs Is, da se uslužbencem znižajo mezde za dvajaet odstotkov. Zadeva je prišla pred induetrijalno sodi šče in mezda je bila znižana za deset odatotkov. Sodišče ni izreklo, de mora družba tudi znižati vecafcio, kajti če ae znižnjejo življenaki t roški, se mora logično znižati todi voz nitis. ničnih in cestnih železnic se ne poslužujejo miljonarji, ampak po njih ae vozijo delavci. Ni čndof če so vsi kapitalisti, miljonarji m miljarderji navduše ni zs industrijalao sodišče. Waahington, D. 0. (Fed. Press.) — Zdi se, da razorožit vena konferenca ne bo javna« ki jo je sklical predsednik Harding, da prične na dan, ko je bilo sklenjeno pre-< mirje. To je bilo precej jasno, ko je senator Lodge, govornik ze administracijo, dejsi senatorju llarrisonu iz Missisaippija, da naj umakne svoj amendment pri pro* r a runa k i predlogi za konferenco, ki določa, da mora biti ¿onfereti-ea javna, SenatoV Lodge jo pojasnjeval, da tak amendment nI na meetu in je priporočal avojim tovarišem, naj ne bodo krivi te ueuljudnosti napram velikim narodom, ki ao povabljeni sem. Na to je, Lodge razkladal na široko, zakaj je odprta diplomacija nepraktične, ne kar je povdarjal, da imajo legi-slativni zbori navado, da izdelajo ogrodje vsžnih odredb zs zaprtimi durmi. Pričakovalo se je, da bo amendment, ki določa javnoat za konferenco, pobit od republikanske večine, ker ni javnosti naklonjen predsednik, toda upalo se ja, da pride glasovanje senatorjev po imenih v zapisnik, da ae tako apo zna, kako mislijo senatorji o jev noati na konferenci. Nepričakova na in hitra umaknitev amendmen-ts je "aeuatoraka uljudnoat". "Mislim, da je aenator Lodge izrekel aamo predsednikove nase re," je rekel ITarrison, "zdaj pa ne Želim predsednika spraviti v zadrego ob tem času." Senator Borah, avtor rezoluoije za razorožitveno konferenco, jo ailno kritiziral obdržavanje tajne konference. "Razorožitvena konferenca nc more biti uspeftna, ako jo ne podpira J javno mnenje,* je rekel Bo. rah. "Javno mnenje pa ne more učinkovati na zaključke za zaprti mi vratmi." Označil je versaillsko pogodbo za največjo nevarnost današnjega dne. "Pr/ri korak pri pogajanjih (e bila tajnost," je rekel Borah. "Ali bi bilo mogoče izvesti šan-tungsko kupčijo kje drugje, kot za zaprtimi durmi?" je vprašal Borah. "Dokler ne bo javnoati, toliko lata, ni kaj upati. Javnost je potrebna povsod, ds se napravijo zdravi zaključki." I .¿h Igo v ugovor proti javnosti pokszuje, ds je bils skliesne rs z orožitvens konferenca, da ae ko-maflažira formacijs nove lige ns-rodov pod drugim imenom. To ob tožbo najbolj ponsvljsjo oni, ki pravijo, ds je bil Ilsrding naspr« ten konferenei v začetku. Javno mnenje zahteva razorožitev, veliki mednarodni bankirji, ki hočejo igo narodov, da napravijo avet varen za kapitalizem, so videli pri iko, ds atvsr obrnejo v svoj prid. llsrdiuir je ns to nepričskovsno vstopil V vrsto, mesto da bi omc jil konfcretieo le na razorožitev, jo je razširil še na vprašanja Daljnega vztoka. V diplomatičnih krogih sodijo, ds ae na konferenei rodi nova "zdrulžtev narodov" in da bo težka millteriatične buta rs samo malo olajšana, mesto odvzete. Dsnes nestanovitno vreme, mo-g«Ne deft v Illinois«!. Holčni vzhod ob (¿417, zahod 7 M KAKO ZE ZNIŽUJEJO CENE I Ohieago. 111. — Farmarji zniža jo cene pri mleku za eno tretjino e prvim septembrom. Za sto funtov mleka bodo prejeli $1.50. V »to funtih mleka je 46 kvortov. Farmar ho prejel za kvort mleka nekaj več kot tri cente, a od tega mora plačati že železniško vozni-n«>. Koinpanije ps nsznsnjsjo, da jbodo prodajale kvort mleka v septembru po 12 centov, torej bodo prejele za sto funtov mleka $5.52. Udarjena sta farmar in konzument. RUSIJI IMA SE SOVRAŽNIKE OB MEJI. ClCflBRINOVA NOTA KRIVA F AKTA. VMEiiOMZMO-ZNOSTI DVOMIJO pet senatorjev jb na bpbotovalo poročilu veČine 250,000 DELAVCEV BRBZ LA V 0HI0AQU. DE Opoaidjo js vodil senator La Follette. Intrige so naperjene proti Ukrajini in republiki. S OBTIČAL JB Z OLAVO V BLATU. Little Ročk, Ark. — Lajtnant W. J. Wag**nknerht ae je kopal. Pri tem je skočil v vodo z vian Čine trideset čevljev, Ker gs ni bilo ns površje, je šel pogledat njegov tovariš, ksj se je z njim zirodilo. \afc»| gs je v blatu, z glsvo zaritega vin j, nore j« pa imel ategnjene pokonci, potegnil ga je iz vode in obudili eo ga xn pet v življenje, tod« zadobil je t*ške poškodbe. Moskva. (Ruska tiakovna agencija. Zakasnelo.) — Tukaj pošto ji vedno strah, da se protlaovjet-i agentje poslužijo pomožne Skeije proti lakoti, 4e napeljejo vedo na svoj mlin. V noti z dne IU. avgusta ae pri-tožuje ruaki minister za zunanje sedeve Čičerin zaradi tajne ru-munake podpore ukrajinakim protirevolueijonarjem, ki nastopajo ia delajo iz Rumunake, Hu-kovine in Besarabije, Ukrajinska vlada ae je pridružile pritožbi, v kateri so našteti ncprijeteljski čini, katere bo težko ovrgle romunska vlede, pri keterl imajo precej odločilno beeedo freneoaki itnncrJjalieti. ( Cičerin-Rakovakyjeva note pravi, da bodo rusko-ukrajiuske sovjetske oblasti prisiljene se poslu-žiti samoobrambe, Če se ne napravi konec upadom roparakih tolp prek Dnjestra. Nota no groai, ampak izraža želje po miru. Note pravi, da ao dobile aovjetske čete ob Dnjestru nelog, de ne napade, jo. Toda rumunakl vladi ae priporoča, da razoboroži tolpe belili stražnikov, ki so bile formirene na rumunski zemlji z namenom, da lahko prihajajo prek meje, da napadajo. Nova nevarnost se vidi tudi v angleško-japonski pogodbi za Rusijo iu Kitaj. Tako piše Vilen. ski v "Izvestlji". On pravi, da je Japonska brzojavila Vratiglu, naj zbere avoje razatrešene najemnike in nej pride z njimi na Japonsko. Japonake sile «o zasedle severni Sahalin in province ob morju, povdarje Vilenski. Dalje pravi, de ruski reakcijonarjl na Daljnem vztoku dobivajo svojo največjo podporo v Tok i ju. Sredi tega izmenja ven ja not, drvi Šivljenje aovjetske Rusije naprej. V petrograjskih ladjedelnicah je oživelo delo, ker se je obnovila trgovine z Anglijo in Nemčijo. Predno bo plovbe zeprta na morju, bo popravljenih deset Isdij. Morski kenel ae razširi in poglobi. Zgrade «e tudi plavajoči doki. Kkaekutivni komite v Petrogre-dtt je odredil en dan za čiščenje in snažen je ulic in za izvršitev popravil. EAMORSKO KUHARICO BO PRBONALI. Visssn eosDodaria aa nkili. KaariKoa, Oa. - V južnih dr-žavak prevladaj* šs tsk duh ns prsm ssauireesi. kakršen je pr* vlsdsvsl ob čssn zsmorake atiž noati in pred dršsvljsnsko vojno, ksr zopet pet rdi nov dogodek. W. T. Whitebesd je bogst trgo vee in je imel zsmorko zs kuhsri eo. Knkrat js vdrls ns vlak drhal in je potegnila zamorsko ku harieo s vlska. Wkitefcead je pro testirsl preti takemu divjaškemu početja, s neki C. W. Cksaeellor ga je zaradi tega proteata astre-IU. Kaj ae zgodi s morileemf Nsj-brž niši Wsshington, D. 0. — Senator Penrose, predseslela poziv ua vae li«nske organizacije v Združe nih državah in v Evropi, katere bodo pimlale delegatinje ng mednarodni kongres delavskih žen v ORGANIZIkANIH IÏLARNAM JE Tovafstown, O. — Med časom, ko Je U. H, Hteel korporacjjs Ini- (lenfu, Avici, da naj na dan, ko ¿ala mezde avojim delavcem že v bo v Washington!! ot vor jena raz- drugo, ni sprejela ticodviana oborožitvena konferenca po vsem Vouugstoan Shut in Tub kompe-svetu demonstrirajo za splošno ni Ja še nikakegs znižanja meade, razid»orožitev in svetovni mir. kakor pravi Jame« Oiamphsll, "Namen teh demon«trae|j naj bi I predsednik družiš-, bil, vse vlsde, kstere namerovajo Po zadnjem zniženju mezd od odložiti orožje, podpirati," pravi jeklarskega trusta so mezde v o-Kokitmova. "Amerlkaneke delege Iwellh Jeklarske korporaeije do t|nje ImhIo na mednarodnem kon- segle iste lestvico, kskor js pri greou v t len fit dale podrolmo«ii,l podjetjih, kjer «e plsčuje delo ne kako uaj «e vrši ts svetovna žen-j ure. «ke demonstrsrijs." Uss nan»d Springfield, Mass. — Vse loko- nih delavskih Žen Ima v Združenih I moti v ne in n-pa rat urne delavnice državah 2n podružnic in približnojitiMion A AlUnf železnice ao bils tgm.0íS) članic, DRHAL JE IMELA ZOPET SVOJE ZADOŠČENJE le od Ift. junija zsprtc a pričnejo Iv iKiudelJck zopet a pop«»lnlm obratom. DBUŽINSKA TRAOBDIJA. Oolumbia, S. 0, — Drhal, bro — jočs st« petdeset glsv, je linčsla Joplin, Me. — H F. Noiker-rs mor rs. ki je »sitrelil belo|sdtne «esd, ls»ga t sr'»eeri«l iz Carlhage, ga farmarje N«ah Frieka. lan Ma^ Je nstrelil svoj«» «oproge ia Aanki umor je bil lxvr*'*n bliža |eebe. Vzrok umora »n sasiomors CkapdiN nI wan. PROSVETA JZDNOTl W Maroêntaa: Zodtnjene Ml lata ta fi.M sa tri 9140 m tri BMMM. ia se ________________________Chicago, m. — Delavci pozor! .... Roksplsl m eo vmlaja. jv (Wagu ao izprt. damaki kroj. Omi CMetfo) Is.ssTewto. 9iJm m f Podjetniki ho^jo prisiliti *» $8 00 Mü n loto, 11.21 sa pal "PIOSVETÀ" Subscription : United Ckieage M IO, and fertfÉ States (except Chicago) and Cea a countries $8.00 per year. •de $S pse feerj Pifa v fklsgajo a. sayal, da vam Je • tmm Kaaao, da se va« ae aatavl p* ^'aîtaSe ZÍLtaaTr' ff1 J- . V / r e ^,. ' •ovita |e prav^ __ jačc na 20% znižanja plače, ter __ večje ugodnosti glede delavni«, ki bi jim dale, ako sprejete, skoro iste privilegije kot odprta delat niča. f ' •• Damski krojači, organizirani stoproeentno v Interngtioi. al Ladiea Oerment Workers Union, smo sprejeli boj in borili ee bom I o/m ju, ki vlada v Jugoslaviji. Kateri ate namenjeni, da potu jete v to dešelo, se ftikakor ne p« dsjsjte na Trst. Ne poklnšajte a gentov, niti. drugih, ki hvalijo to linijo. Pri parnikih teh ltoij, je alaba hrana, rieanežnost, sami »i morajo potniki noeiti jedila, pre malo je proetora In veliko oderu štvo. Dne 9. julija sem stopiljpa par nik "President Wileon'V , ki ne šteje najboljšim parnikom te li »ijej vse ga je hveUlo ia prip«rj> Čalo, toda ko aem prišel na njega sem bil razočaran. — Po parurni vožnji iz New Yorka so nam na-snanili, da ae moramo rasdeliti po oaem oaeb akupaj, da ai bomo preskrbeli za brano. Zbrali smo se skupaj in dobila je veakq par tija pločevinaste posode, ki eo bile zarujavele, dabi niti za mi ne bilo zdravo, če bi is njflf jedel. Vse posode smo dobili p6 malih vrečicah, ki bo bile ie vse rab . ne, (mende še v avstrijski armadi). Po spalnicah so Ijudiiitdeli li več, kakor je bilo proifenra. j' Kadar je bilo pripravljeno ko silo, so pozvonili in t^o^b ma- rali čakati v vrati, kedaj nam vr* pevsko društvo iz Lineolna, Nem- žejo tiste umazane jedi. Tito nas je stalo čet 2000 ljudi in čakati smo morali v procesiji na1 ona U-mazana jedila. ' Jeza in nejevolja me popade, kadar ae spomnim, kako eo ra- inali z nami nečloveško, redu ni ilo nobenega in njihovo tavna nje iagledalo je bolj, kakor z živino, ne t ljudmi. Hrano so nam dajali dvakrat na dan, aamo smrdljive makarone. Kar je bilo do brih jedi, so razni uslužbenci pokradli in nam to prodajali aa drag denar. Rojaki ao si hoteli dobiti dobrega piva, toda tiato je bilo popolnoma sa nič, gorko in ne« izmerno drago. Skoro val potniki •o bili bolni in prekinjeni, ko emo po 15 dnevni vošaji dospeli r Trst. Morje je bilo ekoeiinakosi mirno, tako da bi bili še aadovoljni, ako bi bila boljša oskfbe. Je-dli smo na krovn m niti enkrat nisem jedel, ds bi imel prostor sedeti. V Trstu naa je čakal namišljeni konzul U Jugoslavije. Pobral nam ie potne liate in liete aa prtljago, in povedali ao nam, da botf» morali stati par dni v Tretu. Zdelo ae ml je to sumljivo in zahteval sem, da ml takoj da turnej potni list in prtljašbo karto, g teškočo sem to dčbil nazaj šele ko je uvl. del, da aem pripravljen poklicati tndi pdMaJa. Ko ao drugi ljudje avideli, da sem jaa dobil svoj potni list in da se odpeljem, ao poeta!i revoluel jonerjl tudi oni Ia zahtevali ao svoje potna liate, ketere ao tudi dobili, toda kart sa prtljago ji veliki molje nlao hoteli dati. teko da so bili nekateri v Ljubljani a njihova prtljaga šale v Trstu. Kako ao jo dobili na vem, če al bilo Še preje vse pokradeno. Ha par-utku so se tudi dobili dobri močjo, ki ee prodajali potno liste sa po šeleaniei po vaeh krajih Jagoala-vije. Ljodatvo je te liete nepreaai-Šljeao kupovalo in dajala teško prialušeai denar, ko smo pa prišli v Postojno so morali liate ponor, no kupiti. Nekateri eo imeli ka-pijane take goljufive lutk* ta v Zagreb, na Štajersko i« aa druge oddaljene krajo. Tako aaajo gol. jafati naš uhogi narod rasni sli. kavei, ki ae tadajajo aa sastopni. ka konealatov. Paaite ae vai, ki potnjHo, da vsa ne dobijo v rok« i prebrisani goljufi in tat* dr|av je, da to p vo bt ae kaj takega ne pripetilo, ako bi bil ob prifcodn paroike prisoten pravi konzul, ki bi ae pobrigal, da bi bili potniki za njegovo dršavo takoj od pre ml jen i in bi ae ne mogli razni aleparji »dajati /it zastopnike držav. Potniki naj ai tudi preekrbe vae potrebne liatine, prej, kakor se podajo v New York, ker čakanje v New Yorkn stane denarja. Videl aem, kako velike sHaoeti so imeli potniki, ki eo ei šel« tam preskrbeli potnih llatOV. Ne hodite do agentur, katere ae ne brigajo, da bodo vam pomogle, da ne bodete imeli toliko stroškov, temveč jim je samo mar, kako bi dobili od potnika največ denarja. Pozdravljeni vai aaveflni rojaki. — Alois Zakrajšek. Springfield, HL — V naši na-nelbini nikakor ne zaoatajstno brezposelnosti, kajti skOei eeto poletje so obratovali le trije rovi, to je de so delali 4 in 5 dni drugi pa le po eden dan r* tednu. Onih, ki niso sploh nič obratovali, je bilo nejveč. Ker ee bliža zima, eo pričeli nekateri nekoliko Obratovati, počasi, vendar delavci upamo, da se oživijo, kakor hitro na-etane nyaz. Po letu pač ni dobro preveč ae zakladati a premogom in ga dršati na šolneu, ker je ne vafjpoat, da se rige, kakor ae je zginilo pri enem tukajšnjem ro-vii,, ko ne je všgalo okoli 14000 ton premoga in ga je ogenj ske ro popolnoma uničil. Zalttj so se zaklsdali a tolikim premogom ae ne ve, mogoče že aa prihodnjo po mlad, ker se nekaj govori, o stav ki. Ako bi jim bila sreča mila, bi se bili gotovo bolje založili, toda to upam, da jih je precej ostraši lo. Imamo več podpornih društev, s katerimi še preeej dobro napredujemo. Razun podpornih društev, pa imamo tndi Pevsko društvo, Tamburaški zbor in Narodni dom. Pevsko društvo bo obhajilo dne 4. sept. 10 letnico svojčga obstoja V novi Arion dvorani na Bedmi in Adameovi cesti. Poleg našega zbora bodo naatopill še d*J§i pevski zbori to SO: Moi. pevsko društvo iz Garlinville, SI. ško pevsko društvo in Lltvinsko pevško društvo iz Springffelda, III. Razun petja bo več drugih nastopov, ter bo igral bo tudi Tam bureški zbor. Prišetek zabave je ob pol ftirih popoldan, plea pa ae prične ob 1 uri zvečer. ITljudno vabim vse Ju goslovsne ie Springflelda, kakor tudi is bližnjih »eaelbin, ki ie za nimate za petje in gdtfbo da ae zebe ve udeležite. Vsi rojaki, ki se zanimate ia dobre govornike imate priliko na udeležiti se delavskega ahoda na delavski praznik v Waahington parku. Med raznimi govorniki bo naatopil tudi Aleksander'JHiWat, predsednik kangaŠkih premoga rje*. Torej naavidenje vai dne 4. etp-tembra. — Odbor. Barberton, O. — Časovna ura, katera meri današnji gnili sistem, nam kaše še vedno enako. Vedno ido svojo pot in nikakega dobička ni,-še bolj če gledamo nanjo. Kogovfli okrog induatri jaleev ali pa aedi doma, kot sto-procenta r, in premišljuj, kedàj bo zopet pričela funkcijonirati ona ura ; nič ti ne keene. Jaa aea še vae to premišljevanje opnatll kr gledati moram, da aa bodo no je kosti in koša atrešile ljudi. Počitnic, katere aem laneko le to nastopil, še sedaj nieem pustil In jik v resnici ljubim. Ljudje pravijo, da bo U aima tanks to rad verjamem, aaj kvodri so ie vai potekli. Da bi bil človek oie-njen bi bilo dobro, vaaj zeblo bi me ne. Ta presneti pečiarišem. Zadnje čaae mi roji po glavi samo Itpi sapad. katerega ljubim is dveh razlogov. Pred leti aem bil v aredi njega, mlad veael in zadovoljen, vae me je rodno Imelo in ae me tiščalo, aamo gg. $$$ ne. Valed tega aem prišel na vzhod misleč, da bom hlišje doma. ka-dar bo sapihal ugoden veter. To-da domovina, majka mila ae j« odtujila. Ljudje hodijo tja in ae vre-čajo ogorčeni na lastno grudo, ki je v rokah šovinisma m korup-eije. Sklenil m valed tega. da bom sa vedno prodajal svoje koali od atlantiškega pa do Tihega mo r>. ' ^^ j Na zadnje moje vabilo, katera, ga tfm spisal v se je odzvala ena deftte in mi v pi-čeatitala mojim peč-cim idealom, približno 200 funtov tešite aolnčna roža. Vee-bine pisma ne povem, pač pa ga ohranim v arhivu, v katerem je še nekaj prostora za ljubeznjiva Omenjenemu dekletu moje priznanje za lepo goetoljubnoat. Kaj lahko ae zgodi, da postane iz krvi še meso, za kar gre v polni meri zaaluga Proeveti, ki stakne vsako taktu* severne Amerike. Fantje A dekleta niročajte ae ne Proeveto, katera nam daje, da se ■poznavamo, kar je vedno potreben, da vidimo, kaj ie godi izven naselbine. Koliko je plemenitih in kadar jenih are, a katerimi je dobro, da se seznemimo in ai izražamo svoja mnenja. Za spa nje bomo imeli dovolj časa v grobu. Dokler je iivljenje v nas mo ramo tudi gledati na to, da živimo in emo člani človeške družbe. Mladina, ffitaj Prosveto in do-pisuj v poltene in odkritosrčne namene, tftko ti bo Qobra bodočnost zagotovljene. — frank Boh. — Izakih 15 milj od pri-:a mesta Portland, se na Ineitece Oregon City i vne lego. Razprostira hi ^večjo del ¿d brega met«. Posebnost tega ksejg, kakor tqdi drugih meat na Pacifiku »o gosti sadni nasadi, kateri nudijo Človeku darovjp že zgodaj v juliju v obliki Češenj in se potem ti darovi nadaljujejo, ko dozofevajo jabolka, hruške in drugo dobro sadje. V industriji to mesto ni najzad nji. V Okolici, katera je goeto o braščena z gozdovi venomer seka jo les. Tu eta dve Veliki* tovarni na papir in ena le bolj polomljeaa stara žaga. Za tranaportiran je slu žita dve železniški progi. Južna paciflčna in druga menja etektrič na železnioe, ki prevaža ljudi in tovor it velikega trgovskega mesta Portlanda. V mestu Portlandu, ki šteje o-koli 250.000 prebivalcev se delajo velike priptave ta avetovno raz stavo, ki se ima vršiti leta 1925. Tukajšnje časopisje poroča, da je bila teto že iedelkna dnevna rezo lucija pred kongresom v Wa shingtonu, D. C. in podpisana od predsednika »ardinga. Reči moram, da je to lep kraj za tako pod-vtetje. — Mesto je zvezano direktno z Pacifikom potom reke Columbije, ki je dovolj globoka ta plovbo teilrfh prekomorskih parnikov. Reka Columblja izvira nekje- \ Canadi, ter teče skozi najbolj via žni pas Caecado gorovja, kjer do biva mogočne dotoke in ae tako razširi v veletok. Columbija je tu di bogata na ribah, v nji jih je že marsikateri dalmatinski ribič na lovil na tone in pri tem zaslužil lepe tisočake. Ob reki grade prvovrstno cesto in prftvijo, da preka še V svoji Inženirski strategiji slovito cesto, ki ao jo svoječasno gradili Avstrijci čez vis Brenner v Tirolskih Alpah. To je vse mo gočč, ker spomltijem se, ko sem pred per leti «čital v nekem geo grafičnem magatinu, da ravno ti inženirji proučavajo evropske ce ste, posebno pa avstrijsko cesto Čet Alpe. Zinimivoeti te Columbia ceete še niaem videl, pač pa mi je prijatelj oblubil, da me o priliki popelje t avtomobilom kakih 100 milj po tej ceati, kjer ei bom Uhko o-gledal 750 čevljev viaoki vodo-ptf. > - Slovencev jo v Oregon Cit.vjn precejšnje število. Skoro vai ao zsposljeni po tovernicah ta papir, le malo ee jih peča a kmetijstvom v bližnji okolici. Goepoderstvo i-mejo rojaki v tem mestu precej dobro urejeno. Vsaka družina Ima laaten dom in še celo toll gre-jafc! pečlarji ae tu koaajo, kateri bo poftatil lepšo palačo avoji bo-dočl družici. Nam drugim pečla-rjem to dokaj neprijetho doni. h'er i o govorim o domovih, je treba, da omeninii, da rojakom v Oregon City ju zero prima jku je še mega skupnega doma ali dvorane, kjer bi lahko prirejali kake za-bare ia plese. Tam bi kaj takega mnog« bolje uepeto, kot v privatnem stanovanju, kakor ee to vrši sedaj. Ravnotako bi taka dvorano dobro ahtfHa tudi za društve-ao mjk.' ta Nerodni dom je več r tem mestu telo na vdušenih m treba je le malo resne volje, pa so bomo čet meaoc dni lahko v «kupni dvorani pošteno Vaak tukajšnji rojak aaj aekoliko rnoaotrlva a tem; v katoliška hlišnji bodočnosti ae ko aklkala vikal." U namen aeja. Kakor sem ftil j«. nabranega fe nekaj densrJh v a vrbo Narodnega doma. & nekaj ae Ae MN pozabit. ¡n tO je delavski položaj. Delo »♦. v tukajšnjih papirnicah le sli^ai*, tu pa Um doil š pofoočjo kake^« dobrega prijatelja.. Posebno lej*. ae kaše isobrazba takozvanih d., maČinov, to jo angleško govoreča, dčlaveev v tem, da novodoait ^M sodelavca obmetavajo zavrstno / raznimi odpmlki. Kaj takega j,, med organiziranimi delavci nedo puatno. Kakor ae čaje, bodo tovarne ao-pet obratovale, kajti papir se vod-norabiinBplohsinemorem,^ "" si it i, kako bi dandanes Vrez njej?« izhajali. Zanimiv je proces, kako se izdeluje razni papir za tisk in za ovijanje. Kolikor je meni mano, ae rabijo tri glavne sirovine, to je čisti les, žvepleno kislino in celulozo, to je neko smolnato tva-rino. Les se zžaga in zdrobi na drobne koee. V velikih koUih ge na ta zdrobljen les spusti para in žveplena kislina, t^ ae pusti, da se to več čaaa kuha. Po tem kuhanju postane lea kakor mehka kaša, katero se nato potom atrojov na r&zne načine čisti, melje in s« prida še celuloze. Ta antes postane prozorna kakor voda in se jo spušča nii veliki atroj, ki jo spre-minja v pravi papir. Tako je v našem mestu, ako ga hočete videti skozi dopisnikov« oči. Ima svoje dobre in slabe strani, vendar pa ako se prišteje zraven naše slovanske gospodinje in dekleta, bo dobra atran precej v* čja. — F. K. IMENIK KANDIDATOV za skupno volitev dveh delegstov dne 31. avg. za zdruievalno konvencijo ŠNPJ. in Si>P£v ki se vrii dne 12. sept. v Clevelandu, O. Števila društev in imena kandidatov sp aledsča: t Št. 7. George Dragonovlč, Cls-ridge, Pa. Št. 122. George Smekar, «A1U-quippi, Pa. Bartol Jerant, A1U-quippa, Pa. Frank Strubelj, Alli quippa, Pa. Št. 210. Jak. Markovič, McKees Roeks, Pa. Št. 241. Jakob Leskovec, Slovan, Pa. Vojoalav Tomšič, Slovan, Pa. Louis Sader, Slovan Pa. Vaak član omenjenih dnritev ima pravico glasovati sa enega teh kandidatov. Glaaovanje je tajno. Vsak Član Uaj napiše ime kandidata, katerega voli. Pred glasovs-njem morajo tajniki spisati imena kandidatov in števila njihovih društev, na večjem pbeegu trdega papirja, katerega naj obesi na vidnem mestu, tako da ima vsak Član priliko videti in si izbrati kandidata, za katerega hoče oddati glas. Tajnik mora tudi pripraviti volilne liate za vsa člane, in jim razložiti, kako ae glasuje, 6lanatvo omenjenih društev naj se udeleži izrednih eej dne 31. t. m. zvečer pri svojih društvih, kjer se bodo volftve vršile. Vsa drugs pojasnila smo poslali na društva. Sobratski pozdrav — aa društvo "Bratstvo v slogi je močM št. 210 SNPJ. Viktor Beftta, prod., Joeeph Jakovee, tajnik, Blaa MfcgUeh, blagajnik. (društv. pečat.) UBIDiniTVA. |l* Salle, IIL — P. B. — Oe bi petno pogledali zadnjo obllgatno Proeveto, bi vedeli, zakaj je Veš dopis izostal. Dopisi gredo v list po vrati, kot prihajajo. Uredni štvo jih ne more dati več, kot Ima zanje proetora. Uredništvu je vie-eno kaj kdo plŠe in v čigavem imenu, če je dopia podpisan, ker je vsek sam odgovoren za veebinn svojega doniaa. Le liki dopisi ^kot določajo pravila, ae ne priolJ^jo. Toliko v pojasnilo. DUHOVNU, ki ib ubil du ■ bona, m dovoljeno Duhovna hči Ua. — Rev. VA R Stephc.iM>nn, hi je ustrelil ks toliškega duhovna J sates B. Coy-la, ker mu je učil katol. duhoven njegovo hči protaatantizmu In po vrrf^il, da ja poročila katoHčaaa. ni dovoljeno poroštvo. NJs«eva hči, ki ja poročila katelüeaa, je pričala aa sodišču, da je njen a* večkrat dejal, "da še«, da vsa institucija prida V pe AMERIŠKE VESTI poommftxi TSEot v sa. pad vi vntounji. * Williameon, rudarjev je z njih družinami vred ¡mm ma odpravljene. Delavei, ki ao bi-jseks je prilla do isključka, da bi li preje plačani od koaa, bodo odslej prejemali mezdo od ure. Kotlarji so aami bojevali bitko ae ustvaril nevaren precedent, da ft Hrírrnadm oficir hkrattt* proti podjetniškim zahtevam. Nobena druga stroks se jim ni pridružile v tem boju. Kljuo temu _ 11 «nnlBO P<,P<,l,1011a ustavili delo le v Va. — 11,000 guvke. 8tavka je traja- m vina rn i vwul I. «.. . « t , . la samo šestnajat dnt in v delav g i»**^- m w w i a a na mu ara 111 ci jq t um ni v uumv * izpostavljenih napadom od srtrani gkik j^gft j, «matrajo, da je Haldwin-Feltsovini profesional-1 končala s popolno delavsko ama nih pretepačov v službi premogov uiških baronov, od kar sta bila umorjena Sid Hatfield in Ed Chambers v Welehu L avgusta. Hatiield se je smatral kot varuh rudarjev, od kar so bili rudarji organizirani v okraju Mingu. V Lick Creeku je četica držav KAKO tM PRODUKTIVNOiT Chioago, III. — Kapitalisti prav radi stoksjo, da ae produktivnost , ------------- T r - ^ i delavcev znižuje, kadar delavci ne policijo terorizirala šotornoL^^ meide all pa kolonijo, v kateri je bilo stanje-Lkrftjfianj0 delavnlka. ^ ^ nih osem sto mož, žen m otrok, ka-]nyno narobe> knr dokazujejo na-tere je prehranjevaU rudarskaL^dl lakti: organizacija. Z nožmi so prerezali y jetu 192o je pri Ford Motor ftotore, da pade na pohištvo gor- kompaniji produciralo 60,000 deska rosa m pokvari pohištvo. Po- lavcev ^ avtomobilov na dan. lomUi so rudarjem oljne peči in y ietu 1921 je pa 35,000 delavcev pohištvo. I p rod uoiralo 4500 avtomobilov na Živež, ki je bil vzkladiščen pri dan Produkcija se je povišala za centralnem komiaanjatu 17. okra-|12i^ odatotkov in na ceato je bilo ja rudarske organizacije z glav- vrfenih x5fooo delavcev, nim stanom v Charlestonu, je bil p^ Overland kompaniji v To uničen. Rudarji so morali hoditi ledu je y jetu ¿ggp produciralo več milj daleč do prijateljskih I uooo delavcev 500 avtomobilov fsrmarjev po živež, ker jim ga v L da|L y letu 1921 je 7>000 deiat-kompanijskih prodajalnah niso cev produciralo 550 avtomobilov hoteli prodati. Za stavkokaze je na dan produkcij. ^ je povilala nevede dosti živeža v teh proda- La deftet odstotkov in 7,000 deUv jalnah. . cev je bilo vrženih na ceato. Premogovniški barom dovažajo Za t0Varnarje v Akronn, O., v Htavkokaze kar na železniške vo- katerih «delujejo gumijaste šine, sove. Večinoma so sanu tujezemci,| ^ delaJo 995000 delavcev v letu ■ so producirsli na danj gumijastih Hn. V letu l dvfli službah: v vojaški in civilni. pomoč t kimam uri Marquette, Mioh. — Motorna lsdija, na kateri* je bilo oaemnajat izletnikov, se je potapljala, ko je priplula na pomoč ameriška o-brelna patruljna ladije "Cook." Izletniki ao bili pripravljeni na najhujše, kajti vai opaaali rešilne paaove. Neko Ž enako, ki je v hi ateriji hotela skočiti v jeeero, «o kome j pridržali na Indiji. OAIOUMO K «ttf ZA KH OBUT Chicago, ib. — Standard Oil drulba naznanja, da atañe ena galona gasolina devetnajat ¿en-tov v prodajl na drobno. V pro-da ji na debelo stanc galona gasolina aedemnajat eentov. BITKA 8 TMOTAPOI MA Uit Larada, faz. — V bitki a tiho tepci ao eolninaki uradniki zajeli dva tikotapea in pet ssbojev Iga-nja. Tihotapce ao branili tihotapci, ki lo bili skriti na' mehiški strani in so streljali a puškami NAJDBA. ki so se komaj izkrcali v New 1920, ki Yorku. S temi tujezemskimi de-hoo^ooo Granita Oiyt, HL — V Mur-physboru ao našli okrvavljeno kladivo in ženako obleko v kovče-gu, o kateri pravijo, da je kultni-na mre. A. Dormanove, žene, k lavci lahko lei&Ur'hoicjoJ^^^^ A^SZ Cor^l Ustrahujejo jih s pomočjo Bald- \%qMo ^ ^ gumijazUli ^ J jgg gr°btt' *m0t » win-Feltzovih pretepačev in pobi- ^ To ^„j da v nt fo »vit v misterij ja*ev- ; . nikdar več dela za ostalih petdeset L-. aaaaoo ww ma tnrrjr« Dva in devet odstokov izprtih liso? deiavcev. ha 900,000 tom bmo zivljk- rudarjev jo rojenih v Ameriki.' " tudi za policaja ki do , ^ bbo umbaati sb t zakon-I H- Po izjavi O j Griffina, državnega inapektorja Podjetnikom so pa ljubši tujezem ski stavkokazi kot polteni domačini. To pokazuje, da se patriotizem in narodnoat podjetnikov neha pri njih denarni mošnji premogorovoy Je preteklem letu ■ Chicago, m. — Tojd Youcus je|l,ft vwkih W000 ton P^oga Kdor dela ceneje, tisti jimpr£^domov kvort tihotapske J v Moutani zahtevmfcpo je najbolj všeč. Tujezcmaki delav- Jt ž ja Mo| in ^na sta frpilal®»0 šivljenje. Premogove prodnk ci, ki so importirani kot stavko- L je 0ba sta se odločila, da N* je padU zadnje leto, za kazi v okraj Mingo, so po narod- Kre)|ta na obiak# Na ^ mwl TJ I363,IM ton. nosti večinoma Spanci, Italijani,] ^^ in ^^ in trideaeto cesto -:- GrkUn razni Balkanci. Te tuje- L^ -e Bprla. Toučuaovu žena je M$J SB 40DI ¥ KAPAMI zemske sUvkokaže Čuvajo 100pro- Lku4ala Psšiti prepir na ta način, | VXBOXXXJIf centni Američani K. C. Livelvjeve- da je poiakuaiU uat/eUti svojega ga "kalibra,"ki jč Ustrelil Sid Ilat- soproga. Voucus se je seveda bra-1 Charleston, w. Va. — Sem do fielda, ko je šel neoborožen in v Dji smrti s samokresom. Pokanje £la poročila govore, da ae je vršila družbi svoje Žene in tovarišev poUamokrcaov ata slišala policaja na krvava bitka med tri ato šerilpki-cesti. motorcik 1 jih John Balik in Her- mi deputiji in rudarji. Kljub te --bert Burne. Bila ata kmalu na li- mu> ¿n se časnikarski poročevelc ITALIJANSKI KKVNOOSVET-lcu meats, a naletela ata slabo, trudijo, da dobe podrobna poro ^NEŽI BO $AKOPALX ttVO | kajti zakonska dvojica je obrnile Ui^, ne izvedo ničeaar. Ali ja Vse zdaj samokrese na policaja Burn- ^ j čaaDlkaraka ma| sli sape sa. Kna krogla je našla pot skozi gku4t naktJ prikritit Detroit, Mioh. — Tukajšnji de- policajevo kapo. Burns je za to1 tcUtivski Iqjtnant Bert McPher- uslugo poslal kroglo Youeusovi «on jc po svojem povrstku iz New ženi v roko, drugo ps v moževo TUMT TBOOVOI OBTOŽKNI. NOZEMSTVQ. Sooijalisti v Italiji dslujeyo za Baaoa In Vanzettija. London, Angl. — Kakor ae po-roča is Kima je slučaj obeh Italiano v, Sacoa in Vanzettija napravil veliko posornost med italijan-ski tu i soeijalistl, ki se prizadeva ; o ,da bi ae sgenila vlada in diplo-matično delovala sa oba jetnika. "Avanti* v nekem uvodnem Članku aatrjuje, da ate brezdvom-no oba mola nedolžna in bi bila oproščena, da bi se toliko ne potegovala za delavsko stvar. Zdi se, pravi socijalistični list, da je to že drugi slučaj, kakor je bil itttorja in Oiovanettijev In sa-gotavHa, da bosta oba končno Oproščena. Socialisti v Argentini predlagajo nakup M vil aa Bueljo. Buenos Airea, Arg. -A- Socialistični poslanec je predlagal v zbornici, da se pooblasti pipdsed-nik republike, da kupi za deset miljonov pezov pšenice, koruzi ln odpošlje Ruzljl v pomoč. Standard OH drulba ja dobila ^ . ( ogromne knnoaelja. Berlin. — 4,Iiokel Anzeiger" poroča, da je Standard Oil kompa-nija v družbi nekih britakih inte-reaov napravila ogromno gospo darskó pogodbo s Krasinom, sa stopnikom Rusije, ko se je nahe jal v Londonu. Rusiji je garanti ran kredit sa Štiri sto miljonov dolarjev. V zameno pa dobi druž ba posebde oljne koncesije v Ura Iti. Po pogodbi ne more Buslja na praviti pogodbe z drugimi konku renčniml družbami, ako Standard kompanija ne privoli v to. Pogodba tudi določa, da vae ruaki pomožni komite ostarth. Pogodba je bila zmaga nad britakim in nemškimi privatnimi Intereel. . - ,.a_ OLAVMI (TAM i tNV4» M, LAWNDALK AVL, CSBTAnO, KLUBOU. Inrisvalai odbori Brezžični telefon pride kmalu. Lon^pn. — Ougllelmo Mercon jf ne letnem zborovanju Marconi jeve kopipanije Izjavil, da se bodo pomenki med Londonom in New t y r ko m Že vršili v par le-t}h 4, J^omo^io brezžičnega telefonskega aparata. mWÉt f**1 «.■.P. A, Yorka izjavil, kamor je odlel, de nogo. To je končalo bitko ,na ce razvozijo rs^nc umore, ki so jih sti in zakonaka dvojica jo bila od- Italijani izvršili med sabo, da Je vedena na policijsko postajo, od izvedel za detajle o umoru Tony tam pa v okrajno botoünlco. ' Olanlola so ubili v januarju WStSÄSt84 1918. Umor sta izvršila dva Črno-K FUJI* LIVCABJBV rokarja. Enega morilca je kaane- je poslala na drugi evet Olanioio- Breham, Tekaš. — Tekaanaka U va tolpa, drugi morilen je bil živ ga sa red in mir Je razpisala tisoči 0harUf(on w ^ |Uti Jo pokopan in in ičen, predno ao ga dolarjev nagrade za tistega, ki I ■ y ^^ t^mr zasuli s postj'i. ^ . zllkovce, sli pa pomaga, da Mlinnctllf v ^t^em jc dva ti- ii, kl ao odvedli a»-p ^ g!o Buffalo, Jf. T. - Veleporota je ¡obtožila 1 korporacij in 26 oseb dogovora zaradi ene. Obtožnica jim očita, da ao prelomili new-|yorškl protitruatovski zakon. MATI 1QIXS T ÍABOBÜ ' Nemiri v Indiji niso majkni London.—V Malabarju je obo-roženih na tiaoče Indijcev, ki ao zaaedli razne kraje v malabar-skem ^istriktu. Tako poroča br^ zojavka iz Caucutte, ki jo ja prejel Daily Btpreea. Molpaki, mohant«danska sekta, so ae odprto vpril brlUki vladi v Indiji. Lajtnant Johnaton in štirje domači policaji ao bili ubiti. ¡3ete ao bile odpoalane v Bangolo. »o drugih poročilih je bilo ubitih več ko tleoč oaeb. Brzojavke Iz Bombaja poroča-o, da vporniki marširajo proti Taroku. Ustava za vaa briteki imperij ee ako smatramo, da morajo imeti etična načela eploh temelj v svetovnem naaoru. Rtičrie sile — ts» ko pravijo — nimajo svojega lz> vera v svetovnem nazoru, ampak ao prvotne elle. Na to odgovarjamo, da priznajmo to tudi ml, da S pa atadamo, da dela človek ia avojega avetovnega nasora vendarle tudi deduktlvne eklepe. Ma-terijelistični svetovni nazor ubije etične site, vodi š njimi do boja in dlehamonije. Kjer ao etične sile dovolj močne, Um ae končava ta dlabarmonija tako, da pade -materijaliatični evetovni nazor. Iz teh razlogov sahtava sooijalizem novega idealizma Kdor ee hoče a temi vprašanji temeljiteje bavltl, temu avetuje* mo, naj prečita globoko moderno umetniško delo ruekl roman "Zločin in kazen". Glavna junaka te povesti ete mladi modemi mislec Uekolnlkov In primitivna kriat suka. Honjs. Kakor dva simbol* se nam zdita ti osebi sa socljsll Ifiartolo Fonts ne, ki «a imajo v bodo kaznovani, Tombsu v New Yorku na varnem, vokata A. W. Hoda iz meata, ga jc povedal McPheraonu o p^t ti-[tam pretepli, povaljali po amoli ln kih mrtvih. NEPBUBTNO SBBOANJB. kurjem perju in mu ukazali, moft zapustiti mesto. ZA ho,oos draöul/bv IM ŠLO babosi. •. — ¿est Članov teksaške léfiaU- __Vure, kateri ao kotali pri zaaedanju IW1U. t«* tnkaíinii ža-l* o^totnoetjo preprečiti Sault Ste. Mafjr, Ontario. — Chaaa Osborne ,bivši michiganski governer, je imel selo neprijeten --------■ «estsnek z mclvedom. Osborne je leznici > bitt ukradenih m kov atar pb in šestdeset let. Pil je sem čega v čolnu, ko je opazil, da medved draguljev. f"» ^""j; Irozapadnem plava proti njegovemu čolnu. j k i 1 * 1 «ja^mi aia^ kai^l^m I emz v^fi^lm na nJnoTpriW~io grabil jc sekiro in udaril medvede 10 je bil laata na neke tokejšnje z vao silo po glavi. Medved, je -a- tfjf ^ W trži na debelo z ^ ^J^»^ prj ^ grabil čoln in ga prekucnil, a v gu J.. šelezoiški *eru v nekem akladllču v PklU- tem trenotku je prilcteU že dfUrl ^»^JJ^ d- Uolpbiji zadobU take opeklina, da g,č sekira na '^o gl^a Zdaj J^^^^ft. Dan Har- Je po kr^em umri. To je le Me st« l ile obe v veJj. Qfb»mi SZSal t. da je našel dra- «rtev tega požara .rabil od aekiinih ^¿^A^fZ^ tl^niSl vo- ^ V telmtllnlh podjetjih Lšlle, Ijeno zver ra vrat in jo držala, n J Mi Mo Rokbei* in Tureoing ne Frenco- dokler ae ni prepričal, da * JrokradH dragulje ln kje ao le shem je odlolilo 104100 delavcev proteet proti znllenju mrtva. IV,j ae ie mligral na rek ^ ' "- In pred očmi več gU°"tali dragulji. Sle. Mar} daleev. - 26 Igt atari MeCo*d v Hop- Äelo, v meztle. kinvffle, Ißrj )e ustrelit avoje 1# letno soprogo, svojo mačehe in nato zastrupil le sam sebe. Poročila . -Z .t - it—I Washington. P. O. — Zbornični I ste ee bila v januarju v CUrka- . I* - Kot Ur je, k, eo WMWFm^se hotel I vil le d« m KOTLARJI so ZHAOALI PO ll-DNBTNI STAVKI. 1011-!22?m OOVtaaaz Cheater, Ia. — JUtlerj*. bi n , - voieške zadeve nI hotel v Ule po nekem romantičnem ube-pričeli zopet aprej~t, nsjaj v ^ - ^^ J^J^ ^L " delo, ker ao bile sporne m-1 P» . F.Im.>.«.kege etoč-l — Poljake regulerne lete aa ravnane v ^N^^C ÍTrv obmejne kruja Str«u>viee ^ZZZ kt b KlV v zadnjih litih S In Döberlitz ne Nemlken., kjer ££ XTÍLI ¿ XJ r-Hno. .reduje Afrike, a» v^ina od |Ueda ni potrjene. fxradon. — Lord Milner, bivli kolonijalni miniater, je.pri odhod nem Mnketu v čaet W. F. Messey- n, mlniatrskemu predaednlku Vove Zelandije, dejal, da je na stala potreba za ustavo vsega brltskcga Imperija. om^tuzmii b (Dalje.) Treba bo, da ae postavi aoelja-izem v okvir določenega svetov nega paso rs. Ta svetovni nazor M» naftem mnenju ne mora biti ka t ol ieiaem- krščsnst vo, še manj pa nmterljallsem, smpsk nov ideall-bmločnostl, recimo novo kr-ščanetvo. Na kaj opiramo to njaf V aveji definiciji eoeijaliamn dejali: soeijaliatična drulba Ije koncem konoev f- zem, kakor je historično pred na ml in za takozveni krščanski soci jallzem. Hvetovni nzzor mladega misleca jc materijallatlčen. V o-kviru tega avetovnega nazora res mlšlja, kaj je prev ln kej ni prav. Akoravno uporablja vao silo logike in bistroumnosti — pe prihe-ajo njegovi zaključki v slino na-aprotje s njegovimi jekiml #rvot-nimi etičnimi allemj. Vae to ga ga vodi v katestrofo, Is prenzda »a ae dvigne ?is ta način, da ee vrne k silni veri Honjinl. A e tem Raskolnikov ni prišeL nszaj na osko obsorje 8o»ijlno, on ni postal eristjan v dobesednem smislu te besede. Ali nI v te» simbolu pol modernega socijallzmaT Mf ne dvomimo o tem ip ee do-bro zavedamo, da postsne soclja-Izem v tistem trenotku, ko bo mogel Iti to pot, silen zmegovs ee, ki pojde s potiaočerjenlml al-umi < "t svet. Mogel bo pe Iti to pot takrat, ko postane nov ideali-sem družabni pojav. Ce povemo to na kratko, bi dejali; Hooijallzem hoče zbrati v svojih vrstah ves proletarijat. ZaU» se na vmešava v vpralanja, ki ao v sva-si a svetovnim nazorom On ni proti veri, temveč ee savseins za svobodo vere in prepričanja. Kna pa zahteva tozadevno le ___ speljali rna. eoeljallzem mora gojiti vaa etične ali nravne sUe v človeku. Po našem mnenju izključuj«' to poalednje materija-lističu! svetovni na ser. Vendar pe Uko dolgo ne sme in ne mor« reči, de ae meterijaHaem I« jelicem Vključujete, dokler sa ne da reči, de je to tudi prepričanje pretežne ........ proleterijeU občevsnje.vstvarjajo savest skup nosti. To zavest Imenujemo narodno saveat. Skupine ljudi, ki jih ta duševna ves drull, so Imenujejo narodi. Za razmerje med celimi narodi velja vae to, kar smo rekli o rsz-merju meti poaameaniki. Le da ja telnja po iakorilčanju tu le vse silneja 1 Zdi aa, da ee egoiatllnl Instinkti v masi silno ojačljo, med tem ko zavaet odgovornosti oslabi. Zato je boj med narodi poae-hno brezobziren. Zgodovina nam kale, da ao celi narodi ropnveko izkoriščali drug* narode. Mongoli, Madžari, Nuni — legijo takih roparskih narodov bi lahko našteli — ao Mvtill o od tega, da ao jemali mirnemu prebivalstvu to, kav je pridelalo. , Vae kaša, da so taki roparski narodi prvotni ustanovitelj! vojaške silo, in s tem tudi drlav In prvotnih razrednih naeprotij. Hocijalisem in te vrata narodnost, ki jo imenujemo v njeni tno* derni obliki tudi Imperijalizem ~~ sta ei v ostrem nssprotjut Hoelja-lizem, ki ta vrste narodnoaU na odklanja, ni socijslisem. Tako narodnost odklanjamo U principa, in — dejal bi — tudi Iz tsktlčnlh osirov. Is principa, ksr mora obeegatl brezrazredna, praelčnejla drulba, kakor jo samišlJs(soeijalisem vae človeštvo In cele naroda, la taktičnih osirov, ker ja treba oetvarl-ti mod proletsrUetom rasličnlh narodov iste vezi, kakor obstojajo med kapitalieti različnih narodov in drlav. Le v edinetvu prole-tarljata leti njegova allita mol, (Dalja prihodnji!.) la človek ponavlja étvja- In Va- ških na podlogi antičnih načel. T okvt-ru aseterijel»etičnega avetovnega tiasora pa de ravno etična nečela torej podlaga aoeijalUHčne dm-the, brez vsakega temelja. Zato •oeljelisem novega Idealizma nuj no zahteva. Kf^aisAl aoiljalnl njih napake pa je v tem, da gr* de - kot modemi Julijani Ap»>-atati — na vero, ki je mrtve Hi W * ne povrne Več floefjslizem za- hteva nove vere, novega Mesti ^^ - fMM ; Sknpns kultni», akupen jezik, Bo ljudje, bi bodo temu ugovar »kupna drževa In pilotom sre-l-jati tn trdili, da gremo pr^daKjafora, ki omogočajo aie-l^Ujao Obakajlgi Mee naročita sa tri SaUrje peltntea proete. SsroMU eprejeua tajnik Knji lovno matieeK M. t. i. 1 Frank ohimjoil - Aáf* aeei o _ - H - J- ijt^JL,. L« J j. ti%Mi agir i lea 1 ■ 1111 m ' 1 itiiiAáiÉfcÉiiÉlilM ^ k, UDOVICA. POVEST IZ IS. STOLETJA. Napisni L E. Tomič. Poslovenil itofan Enova. Točno ob deseti nri dopoldne, osemnajstega malega travna leta 1754. ao sasvonil», kakor po dogovoru, vai rvonovi v vseh rerkvsh gornjega mesta Zagreba. w . Iz zvonika eerkve av, Marka, očetov Jezuitov, kapueinov in aeater av. Klare ao le oglašali zvonovi, kakor že dolgo ne prej. Pred mesnicami ao postsjsli ljudje v gruč, po pet, po šest meščsnov, ki so »i mslo preje kupili sveže govedine; zbrsli so se tuksj ns skupen pogovor. « , ••Kaj za vraga toliko svoni!" je vprsšal svoji. Homeščsne krojsški mojster Tneibat, ki je rsdnji pristopil k gruči. bil Rh kaj," mu je odgovoril črevljar Krspi-r»ae, "danes se darujejo zadušniee za pokojnim asesorjem Magdičem, ki smo ga včeraj pokopali v cerkvi sester av. Klare. "Glej no, v vseh cerkvah svoni! je kimsi z glsvo mojster Tueibat, ki je hotel nekaj pove- dsti, s sam ni vedel kaj. "Bogatinu zvonijo vai zvonovi, a revežu Ko-maj eden. Tako Je na svetu, prijatelj!" je priata-vil čevljar Krapinec in o en len na atarl dvorec v t lorenji Konščini. Obo-/«val je nvojo mlado soprogo radi njene lepote in mladoati. Takoj v prvih dneh zakona Je opazil, da je (lita vihrava, jezična, a on kakor rasumen člo vek je «vračal vse to na njeno mlsdonl in ne tola-Akl, ds Imi * Čaeom že boljše Mnogo ča«a je minolo, da ae je mladn v<»-pa privadila na brdovito Zagorje in na gorato pnš«.. pod Srančico. A kako lepo je bilo v I^egradu, tunika j v ravnem Med-iii ur ju, kjer je bilo po njunem mišljenju vse pri-jetnejše in va oko ngodnejfcr. \m-wnr Magdič je 'Ital temu hitro odpomnči. pričel je vabiti v goste •.voje aosetle, p«*ac«tnike. grofa Ciknlina i* Dolnje KonŠčmr, Horvate ir ttudinščme, barone Patačtče is Sajetde, <>rrh«»x aškega grofa i* (*re-Itovkea, Jelače. ir Kadkovr« in oalale ugledne Jfai ti ao m- radi o«laivati nnr«orjrvernu povabilu, ne toliko radi dobre njegove kuhinje, kolikor radi njegove lepe gospodinje, da morejo prebiti nekaj ur v njenem obližju. Gospodinja je bila ob teb prilikah zelo vesela in kszala je ne običajen dar za koketnost, ki ee ne daja priučiti, temveč mora biti prirojena. Z vsakim jc bila enako prijazna, toda tako, da je vsakdo mialil, ds j« on tisti, kateremu pokloni Gita svoje srce in svojo ljubeaen. Tods vsi so se vsrsli. Ona se je vedno vedela držati v gotovih mejah pri poklo nih, da so vedno živeli v dvomu in nadi, ne vedoč nikdar prav, pri čem da so! Primerjali so jo bogi nji Diani, ki poslušno sledi v lov tropu lovskih psov. Govorilo se je celo, da mlada gospa aaeao-ries od vseh še nsjbolj odlikuje svojega soseda, ne več mladega, a zelo finega in elegantnega grofu Cikulina, najbližjega avojega aoaeda, a gotovo ni bilo nié hudega pri vaem tem. Goapod grof Ciku lin je bil ndovee in velik čaatilec lepih dam. Kakor mnogim drugim je tudi (liti dvoril, morda malo bolj nego drugim, airar pa je bila tudi Gita mno go lepša od ostalih. K temu jc bil še CikuKn najbližji sosed njen. Nihče se ni mogel izpodtikati nad tem, ako je večkrat med tednom na svojem ognjenem vrsneu odjahsl v Gorenjo Konščino, da krsjšs mladi gospej dolgi čas; igrsl je z njo šsb, ali pa ji Je pravil različne dogodbice, kjer je znal vešči grof zelo akrbno navajati vodo na svoj mlin, ksr je tudi Gita rada videla. Ko se Jc približal zimski čas, ko je pričel padati jesenski dež, sli če Je sneg zgodaj zapadel, ds ae ni moglo v Gornjo Konščino drugače priti, nego na vozu, ni bilo takrat Giti nič več obstanka na deželi. Hitro so se morali odpraviti v Zagreb, ksmor je prišel ns zimo velik del plemstva, da tam čim ugodnejše prežive nadležno zimo. Gospod aaeaor Magdič je takrat reševal v Zagreb*»' zaprašene pravde, a njegova mlada gospa se Je zabavala in živela je v misli, ds njena lepota in mladost slavita največjo slavo povsod, kamor le prihaja. Pre.več bi bilo, ako bi še pripomnili, da so jI bile radi tega druge zavidne. Upa Gita ni mnogo marala za zavist znank; še liolj jo je dražilo to, da je oavajala eno moško srce za drugim. Tudi sam njen mož, na videz hladnokrven aaeaor, ni nikdar našel povoda, da bi avojo mlado aoprogo samo iz daleka karal, da je neugnana v oavajanju moškega spola. Njemu je celo ugajalo, da ima tako žensko, da ga zavida "ves svet". Te njene naaprotnice so vendar zelo rade zahajale v Magdičevo hišo, ako jih jc gospa Msrgarita povabila na plesno zabavo, ki se je pridela ravno takrat razvijati v „boljši zagrebški družbi. Od grofice Erdôdy, Draškovičeve in Ke-glevičeve so se navadile tudi druge plemcttltaSice na plesne zabave, ki so jo zelo rade gojile /svojih dvorcih med zimskim časom. Za te se je poganjalo plemstvo, zbrano črez zimo v Zagrebu, Varaždinu in Kariovcu. ,( Goepa Margarjta pl. Mladičeva je dajala vedno najfinejše zabave v najboljših krogo v Zagrebu. V njeni hiši, zgrajeni v bližini samoptâtyi sester sv. Klare, se je shsjala v soboto pp zimi mnogoštevilna družba plemičev in grajščgjtov, ki ao radi zahajali v Magdičev dvor, vedoč, se nikjer ne morejo tako fino zabavati, kakor ravno pri njem. Čeprav jc kmet zastonj delal avojim ^rajšča-kom, čeprav je imel Magdič precej gotovine, ki mu jo je prinesla njegova žeifa, ao take zabave stale mnogo denarja, ae je trošilo toliko denarja, da so se bogataši upirali alediti razkošnji plemki-nji. A njen moš ae temu ni upiral, on je celo odobraval, kar se je izmislila njegova "lepa" ženica, in Je tako dolgo vrato zimakih aezon v Zagrebu preživel cvet hrvaškega plemstva nenavadno krasno in sicer na račun lepe (lite. Duša vaeh teh zabav je bil zelo zanimivi grof č'iku!in, ki je s svojo sosedo neumorno vabi) na te b pe večere mnogoštevilno plematvo, ki je čim bolj hitelo v Zagreb, ko je le čulo, da ae more tako dobro zabavati na tem starem, pustem griču. Tudi ziniu imn konec in prihaja pomlad, ko mora vaak grajščak misliti na avoje posestvo in na zemljo, ki ga prehranja. Magdičevi ao se morali vrniti v pusto Gornjo Kopščino in nadzirati delo. Gospod aaeaor je komaj čakal na ta čas in voaelil se jc trenutka, ko zagleda starodavno svojo hišo pod visoko Ivančico, kjer preživi nekaj mesecev v mirnem in prijetnem življenju "na de-ieli, ki ml daleč ni tsko drago in težsvno, kalcor življenje v Zagrebu. Boproga njegova ae ni vračala na deželo s takšnimi občutki. Iti!«» jej je umreti ml dolgega čaaa, ko jc morala preživeti prve dni na poaeatvit avojega moža po onih lepih in prengodnih zabavah! v Zagrebu, (loapod aaeaor je dobro vedel r.a to nejevoljo mlade žene in jo je tolažil. Ako hočeš imeti vae v redu, mora biti tvoja žena zve-ata. zanesljiva tovarišica na delu pri gospodarstvu. Goapod saeeor ni naletel na takšno ženo. Ako je morala iti pogledat za orači in aeljaei, ali iti h koaeem na travnik, ali delavcem v vinograd, ee je izgovarjala, da ne more prenašati ftolnčite vročine. V hlev, avinjake, v kokošnjak itd. ae šs ozrla ni, in avojemu možu je zatrjevala, ds ne more prcnsšsti tskegs amrsds. Ako je bilo treba pogledati v kuhinjo, poach-no ksdsr je prišlo mnogo gnatov, ali kadar je bilo vaš težakov na hrani, — elegantna goapa M argents je opetovano dokazovala avojemu aopro-gu, da ona ni vatvarjena za kuhinjo, ker ne more dihati dima airove hraatovine, ki je takrat navadno praaketala na grajščtnakih ognjiščih. In tako je moral goapod asenor, vrnivši ae na svoje poaratvo. opravljati vae poalc, ne samo gn-apodsrjeve, temveč ttMli goapodinjine. Pregledal je vssko delo ns polju, ns travni-ku in v vinogradu. Delil je kuharju in pomožnim kuhsrirsm (bilo je pet sli šest kmečkih deklet) meso. mant, maalo, sočtvje. moko, s eno heaedo vae. čeasr tre-bs v kuhinji. Odločevsl je, kaj ae mors kuhsti as gosposko miao, in ksj ropet ra domač«» d nižino. * (Dalje prihodnjič.) PROSVETA Smrt kralja Ludovika in njegovo progla-senje svetnikom. (Zgodovinska črtica). materam. Nemčija jc bils v onem neime-novsnem letu na viškn svoje moči. Kralj Ludovik je vladal pravični» in modro: prav tako kakor beremo to v sveti Oenoeefi in v drugih Zgodovinakih virih. Hudomušni zgodovinarji radi obrekujejo visoke osebe (menda Iz nevoščlji-vosti). Prsvijo, ds krone in bridkega meča ni nosil krslj, ampak njegovs slabejša polovica: v tem slučaju močnejša vzvišena vlada rica Katarina. Naj bo že kakor hoče, a to je gotovo, da je vročega 8. julija po obilnem obedu, brez prepotrebne oporoke izdihni) kralj Ludovik a prumki — debeli, pra vični, pobožni... (Nekateri zgodovinarji trdijo, da mu je preobila maat zalila krepostno srce). Vso Nemčijo je od temelja pa tja do vrh Triglava (gora v neki nemški provinci ji) pretresla ta ne-srečna veat. Zvonovi ao žalostno zvonili, kakor da bi hoteli prebuditi umrlo Veličanatvo. Maše so se služile, da ne bi pravični Bog poslal duše umrlega Veličanatva peklo... Vso kraljevo rodbino je objela grozna žalost. S kraljeve palače jc zavibrala zastava dolga pet in široka dva metra. Kraljica Katarina je jokala žalosti, ker ae radi kraljeve smrti ni vršil večerni ples... Tudi milostiva hčerka je žalostno zdehala po svetih sobanoh, ker je ravnokar pokopala najljubšega ji — muca. Najbolj žalostna pa je bila kraljeva sestra Ana, ker ji je pri sv. maši zadušnici strgal neki "poba" črnosvileno obleko. Prišel je dan pogreba. Mračen dàn. Časopisje je pisalo: ,^'Prevzvišena vladarica Vsenem akega sveta, Katarina I. Orten-rnnška milostiva soproga umrlega Veličanstva kralja LUdovika De-befega, Pobožnega in Pravičnega, je morala ostati v sveti kraljevski palači in najeti tisoč jokajočih dam, da bi njihova globoka in vid Ijiva žalost poveličevala kraljevi pogreb. ■Komaj so pokopali kralja, je že v ,Ahenu zamrgolelo nemških kne zov krvosesov. Trobci so trobili v rogove. Zvonovi so zvonili. In kmalu so se v stolni cerkvi zbrali kniezi in vojvode. Zgodovina X pravi, da so bili trebuhi zbranih tako obširni, kakor njihovega pokojnega kralja, ViaoČanstva Ludovika — Debelega. . "Doatojanatva se merijo po debelosti, plemenitost po denarju." (Zgodovinar Albert Huhi). Ta dva sklepa sta se na znameniti dan potrdila V ahenaki stolnici. Zvečer se je vršil jîles. katere-ga je oskrbela debela gospa županja. (Bil je dobrodelen ples v spomin Ludoviku Debelega. Pravičnega in Pobožnega). Kraljico Katarino je že minila alabost in pri plesu je njen obraz žarel veselja. "MoJ kralj je Že v nebesih," je odgovarjala pobožno sožalujoČim dvornim damam... Ob deseti so sedli k težko oblo-ženim mizam in napivali prevzvi-šeni kraljici. Naenkrat je vstala gospa županja in je v kratkih, je. dematih besedah (kakor je navadno pri ženskah) orisala krepostno kraljevo življenje. Na koncu pa je mogočno zavpila : * " Ako naš predobri kralj ni bil svetnik, naj mi na mestu uaahne jezik! Slava! Hleva!..." In vse dame noglasno saorile: "Slava! Slava Ludoviku Svete- Lut." Dvor je pmglaail Veličanatvo Ludovika svetnikom, sko ga jc tudi Rim, te|ja ne vem.... I. Mrap. Mew York, M. T. — Iz tujejez. inf. urada. — Dopuščanje, da živi dete oddaljeno od matere in s tem pogreša onmoakrbo, ki ji mole nuditi edino Cobra mati, in to le radi airomaštva, ae protivi vsa-kemu zdravemu načelu javne ekonomije. To uvaževanje je porodilo aistem penzij za matere. Leta 1911, jc država Illinois kot prva v Združenih državah osvojila zakon glede pokojnine ali podpore materam. Danes ima že 40 držav slične postave. Izvrševsnje Illinoiakega zakola od I. 1911 je bilo v rokah omla-dinskih sodnij v vsej držsvi, in sodnija je imela v tem ozira obširno pravo. Leta 1913. je bil zakon radikalno premenjen in moč aod-nij znatno omejena. Od tedaj so bile uvedene druge manjše spremembe. Tekom prvega leta po.vzakonje-nju v Illinois je le 16 okrajev ra-zun okraja Cook vpotrebilo ta zakon, dočim je koncem 1.1920 bilo od 120 okrajev le 12, ki niso ta zakon praktično proizvajali. Koncem prvega leta originalnega zakona je bilo 327 družin na po-kojninski listi na omladinskih so-dnijah v kraju Cook, pri čemur j* skupna pokojnina znašala $7, 000 na meaec; v novembru 1. 1911 pa je bilo 851 družin na listi, ki so dobivale več kot štirikrat toliko kot }. 1012. V poročilu, nedavno izdanem po Children'a Bureau, IT. 8. Department of Labor, pod imenom "The Adminiatration of the Aid-to-Mother Law in Illinois", je na tančno popisan način proizvajanja tega akkoba v okraju Cook, ki je na čelu glede skupne svote pokojnine, kolikor tudi glede iz vrstnosti uprave. Hodnija sledi iz kušnjam dobrih pomožnih društev tem, da preiskuje stanje oseb, predno dodeli podporo, in tudi v tem, da nadzira dotično družino po rešitvk, prošnje in dodeljen ju pokojnine. Poročilo priporoča izpopolnje-nje pokojninskega zakona za matere, ako se ta sistem povsod pravilno organizira in proizvede, bi mogel biti začetek novega načina državne podpore brez poniževalnega značaja atarega sistema dobrodelnih ustanov. nega marvee nekaj naravnem kar je že v drugih državah u?e! vedeuo. Ni naša naloga preiika-ti. koliko se ujemajo naredbe, ki jih namerava vlada izdati z a-koni v drugih državah.. Pač pa na ranima kakšno stališče zavzema meščansko ČattopLaje proti vaem dogodkom pri naa in v Rusiji. £e-dmjene države so se celo ponudi le, da pomaga jo vreči sovjetsko vlado, ako se skliče ruska kou-stkuanta. Iz vaake vrste takori*. koč čitamo v časopisju, da bo glad porušil doslej tsko mogočna Kusijo. Nič ne de, če umirajo ljudje lakote, ljudje, ki niso prav nič krivi ruskega vladnega sistema, ampak, ker so v Rusiji, ni treba usmiljenja zanje, vsaj Imi glad uničil aocijaHzcm, komunizem m vse napredno in svobodomiselno naziranje, da ostane sam "krščanski" soeijalizem kot zmagoslavna svetovna ideja. T«, ko si domišljuje "Novi čas", ki pisari vsak dan drugače, samo a.oo MAMMOTH WALNUTS—Debeli tanke lupine orhl najbolši na trgu, 10 funtov v papirnatih zabojih, stana p«..........J.ao ROZINE-—Sladke bres pežkov rozine, 30 funtov zaboj, stana B.f>0 MI vam garantiramo vse gornje produkte, da ao najfinejša vrsta in dajih bodete prejeli v dobrem stanju. Grozdja vam pošljemo po ekapresu, vas drugo ps ns froht, rs-sun sko vi asmi zahtevate drugače. Da vstrežemo našim naročnikom, mi vam pošljemo z vsakim naročilo« 100 funtov, SLADKOR—Cisti v 100 funtov žaklju za.................M * Ispolnite tu spodnji kupon in «a pošljite nam a vašim naročilom. Naročilu jo priložiti denar. HHIIMIMUHIIHIHIIUIHIMIUHHUIHIHMnMMI»H»MI.HINHMHIIMIHII)H»l>n' CALIFORNIA GRAPE AND ORANGE CO. •07 Caagraee Bid«. Datralt. Mlek. Eaeloead fiad taaaey aedae far $...........far wbUk eaad me .......t.. paaade WINE GRAPES.................$......... ..........peuada MUSKA+ALY GRAPES..........$.......... ..........pounJ. WALNUTS................................ ..........paaade RAISINS............. .......$.......... ..........paaade SUGAR.......................$.......... .................................................... ftaae.......................Street ar Baa Na............. Pošiljamo denar v staro domovino. v vsa kraje no Hrvatsko, Dnlmacijo ia biro. ar tsdi v Srbijo, Bolgarsko ta kot prod vojao, da bedo Mtve ta PftODAJEMO SlFKARTE NA VSE UNKJft. Uradno M 0B« t jntro do B sooior. PondeUk in eofcot» do l>» KASPAR STATE BANK, IXL