f IMflH), V Celrlek floe 14. \mm 1524. Posamezna stevntta stane 1 '50 mn. LClO LIL
Naročnina
za državo SHS: fta mesec ...... Din 20
m pol leta . . • • . .120 za celo leto .... .240
za inozemstvo:
mesečno.......Din St
Sobotna izdaja:
celoletno
v Jugoslaviji .... Din 40 v inozemstvu.... » 60
Cene Inseralom:
ftaostolpna pclllna vrst* mali oglasi po Din 1'SO tn Din 2 —, »ecji oglasi nad 45 mm vlSine po Din 2 30, veliki po Din 5'— In 4'—, oglasi v uredniSkem delu vrstica po Din 6'—.
Pri veCjem naroSilu popust.
Izhaja vsak dan izvzemll ponedeljka in dneva pr prazniku ob 4. uri zjutraj
Pošinina plačano v gotovini
Uredništvo Je v Kopitarjevi ulici 6/HI. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50, upravništva 338.
Političen list za slovenski narod.
Uprava je ▼ Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: LJubljana 10.650 ln 10.349 (za inserato) Sarajevo 7.5*3. Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797.
Po ravni črti
Časi ee spreminjajo in ž njimi tudi de-magoška politika. Avtonomistični program Slovenske ljudske stranke je bil v vsej državi skorodane osamljen, ko se je sklepala ustava. Koristolovske in demagoške stranke so šle na desno in levo. Desničarji so drveli v centralistično koalicijo, ker se jim je skominalo po bogato obloženi mizi, s katere so hoteli grabiti na račun davkoplačevalcev in sicer predvsem prečanskib davkoplačevalcev. V SLS so se zaletavali iz vseh strani, ker je samozavestno in brez oklevanja visoko dvigala svoj avtonomistični prapor in odklanjala vsako ponudbo, ki ne bi bila v skladu z njenim avtonomistič-nim programom. »Protidržavnih elementov«, 3<separatistov< in podobnih izrazov centralističnih frazerjev je kar deževalo v časoipsju, ki si nadevlje laži-priimek »napredno«. Demagogi so pa šli na levo in z lepodonečimi frazami mamili ljudstvo ter poslavljali programe, o katerih so vedeli, da so v danih razmerah neizvedljivi in so vsled tega hote ali nehote samo podpirali eentraliste.
SLS se pa od nobene strani ni dala premotiti ali izrabiti in danes ji je lahko v zadoščenje, da je v ospredju državne politike njen program kot realen in izvedljiv. Kdor noče sprejeti avtonomističnega programa SLS vsaj kot etapo, bo svoj program lahko še tisoč let klati) z zvezd in pustil centralizem šariti, paliti in divjati, dokler se mu bo zljubilo, ali pa se bo znašel nepričakovanega dne pod kapom kake tuje države. In če bi se snovanje opozicionalnega bloka proti volji Slovenske l judske stranke in po krivdi drugih ponesrečil, se bo moral vsak novi poizkus v bodočnosti vendarle zopet vrniti na avtonomistični program SLS kot edino možno bazo za sporazum.
V tem oziru pomenijo dosedanja poga-fanja za opozicionalni blok precejšen korak naprej od takoinienovanega Markovega protokola, ki ni bil, kakor se je že tedaj z vso jasnostjo povdarjalo, noben sporazum, marveč samo predsporazum, to je preizkušnja radikalov, ali bi ž njimi kot najmočnejšo srbsko stranko bilo mogoče napraviti sporazum v blagor Srbov, Hrvatov in Slovencev v smislu dejanske enakopravnosti vseh treh državotvornih narodov. Radikali so takoj prve dni nato pokazali, da za tak sporazum kot srbski hegemonisti niso sposobni. Vodstvo njihove stranke predspo-razuma, kakor sta ga podpisala v Zagrebu njegova odposlanca, ni sprejelo in potrdilo, vsled česar je del federalističnega bloka, ki je v parlamentu, takoj prešel tam v naj-ostrejšo opozicijo, v kateri jo ostal dosledno do danes in bo vztrajal, dokler se režim ne zruši. Tako nihče ne bo mogel SLS očitati, da je opustila katerokoli priložnost za sporazum.
Snovanje opozicionalnega bloka se je dosedaj razvijalo srečno. Upamo, da se bo tudi srečno končalo, k čemur nam daje povod dejstvo, da je šef demokratske stranke g. Davidović pristal na revizijo ustave. Mi ne bi tega niti omenjali, ker nočemo srb-skm demokratom otežiti stališča, ako ne bi se bilo »Jutro«, ki še vedno, dasi bolj previdno, meče g. Davidoviću polena pod noge, zlagalo, da Davidović ni pristal na revizijo. Ker so bile torej »Jutrove «intrige brezuspešne, se danes že previdno umiče in popušča od svojih dosedanjih protirevi-zionističnih zagotavljanj, češ da demokrati ne bodo nikdar pristali le na revizijo ustavnih določb, ki so izraz narodnega in garancija državnega edinstva, v vseh drugih stvareh pa da so demokrati že za revizio ustave. Tore nobene besede več o »dekoncen-traciji uprave«, kl da se da izveeti tudi brez revizije ustave, s čemer so demokrati v Sloveniji po fiasku centralizma nekaj časa slepomišili. Pa tudi s fiktivnim narodnim edinstvom bodo morali likvidirati in se postaviti na realno stališče dejstev.
Kakor demokrati v Sloveniji, tako in Se bolj so vsled dosedanjega ugodnega poteka pogajanj za opozicionalni blok vznemirjeni radikali. Njihovo glavno glasilo ^Samouprava« je začelo naenkrat premišljevati o avtonomističnem programu SLS, ki ga ie imelo pred sabo več kot dve leti natisnjenega v ločenem mišljenju Jugoslovanskega kluba, ki je je klub oddal v kon-»lituanli. Iznenadonjol Gospodje radikali so
bili prej gluhi in slepi, zdaj pa debelo gle- ' dajo in nič ne razumejo, tudi govora g. dr. Kulovca ne, ki ga objavljamo na drugem mestu. Kako pa naj zakrknjen centralist, ki sploh ničesar drugega ni razmišljal, kakor kako bi opeharil Slovence in Hrvate, razume sedaj avtonomistično stališče, ki zahteva n. pr. za zedinjeno Slovenijo zakonodajno samoupravo, torej slovenski parlament, za skupne zadeve v državi, kakor zunanja politika, trgovske pogodbe in za okvirno zakonodajo, v kolikor se torej ne nanaša samo na kako pokrajino, marveč na vse pokrajine države, pa skupen centralni parlament!
Zato se zakrknjenemu centralistu, ki
je šele sedaj, prisiljen, začel razmišljali o avtonomističnem programu, zdi kar neverjetno, da avtonomisti nikdar nismo zahtevali deset ali še več ustav, marveč samo en'l, toda ne centralistične, proti kateri smo obrnili vso ost, marveč avtonomistično ustavo!
Tako bo sčasoma zvodenela vsa tista centralistična frazeologija, s katero so " reševali ogroženo domovino, da ne propade r, mislili pa pri tem suno na srbsko nndvladje in svoje nenasitne žepe. Slavimo pa, da bodo vsi centralistični frazerji prihajali polagoma drug za drugim z zagotavljanjem, da so oni ravnoisto holeli, da pa drugi — tam na mescu nekje — tega niso hoteli.
Velepomemfcen propramatlčni povor iac DouaSda.
KONSERVATIVCI IN LIBERALCI ZADOVOLJNI.
London, 13. febr. (Tzv.) Obe zbornici sta včeraj z veliko pozornostjo poslušali programatični povor ministrskega predsednika Mac D o n a I d a. V poslanski zbornici, ki je bila prenapolnjena, je govoril Mac Donald sam, v lordski zbornici pa je prebral vladno izjavo lord H a 1 -rl a n e. Mac Donald je ined drugim izjavil: Delavska stranka je kot druga največja stranka prevzela odgovornost za vlado. Se nikdar ni bil ministrski predsednik brez večine kot on. Vsi poslanci pa se morajo zavedati, da so člani zbornice, ne pa člani stranke, in po tem morajo uravnati svoje postopanje. Vlada je pripravljena odstopiti le tedaj, če doživi v bistvenih in načelnih vprašanjih poraz. Odstopila bo, če bosta odgovorna voditelja obeh nasprotnih strank stavila direkten predlog nezaupanja in če bo ta predlog sprejet.
Mac Donald je nato obširno govoril o socialnih vprašanjih, o trgovini, industriji in o stanovanjski bedi. Nato je prešel na zunanjo politiko in povdaril, da je najvažnejši dogodek priznanje sovjetske Rusije od strani Anglije. To priznanje je bilo nujno potrebno, da se morejo rešiti izredno težke naloge in da se končno likvidirajo vsi angleško-ruski problemi. Ruska vlada je priznanje Anglije takoj sprejela in g. Kakovskij se nahaja na poti v Moskvo, da sprejme potrebne in-strukcije za nadaljna pogajanja. Glavna zahteva Anglije je, da Rusija ustavi propagando proti njej v Aziji.
Prehajajoč na od noša je med Anglijo in Francijo je Mac Donald dejal, (la je bil položaj, ko je vprvič stopil v Foreign Office, zelo resen. Anglija in Francija sta bili vse kaj drugega nego prijateljici. Vsak je, ne zaupajoč drugemu, iskal za slučaj preloma tajnih zaveznikov. Instinktivno se je čutilo, da gremo nasproti novi evropski vojni.
Položaj je tudi sedaj bodisi glede Poruhrja, bodisi glede Pfalce in železniške režije zavozljan. Veseli me pn, da se bo, ako ne pride vmes kaj nepričakovanega —■ in jaz mislim, da ne pride — v zadevi Pfalce med nami in Francijo žc v bližnjih tednih dosegel popoln sporazum.
V obče se Francija naše politike nima bati. Med nami ne sme nastati noben spor in tudi ne bo nastal, da le imamo dobro voljo, pošteno sodelujemo in postopamo vselej z vso odkritosrčnostjo. Vsa velika vprašanja, predvsem reparaci.isko vprašanje, se morajo reševati s stališča b rancije, Anglije in cele Evrope.
Sicer se niti jaz niti Poincare ne udajava nobenim iluzijam glede na težavnost položaja, toda ako bomo sodelovali v označeni smeri, upam, da ne preide leto 1924, ko bomo prišli do sporazumnega sodelovanja z vsemi narodi. Sedaj seveda Anglija v zadevi reparacij ne more še ničesar pozitivnega storiti. To vprašanje je sploh največja ovira, ki so mora h poti spraviti. Ko izvedeniški komisiji v Berlinu, oziroma Parizu končate svoje delo in ko izreče o njem svojo sodbo reparacijska komisija, bo prišel čas za novo pretresanje celokupnega o v r o p s k e g a problema.
To jo v bistveni zvezi z zadevo zmanjšanja oboroževanja v vseh državah jn 7. okrepitvijo avtoritete Društva narodov. To društvo mora postati resnična zveza in zastopstvo vseh narodov sveta. Temu društvu mora Nemčija pristopiti;
angleška vlada pa upa, da vstopi v Zvezo •tudi Rusija. Ko bodo združene države severne Amerike videle, da se evropska vprašanja na ta način rešujejo resno in odkrito, ne bo treba obračati se nanje s klobukom v roki, ampak bodo same posegle vmes, da pomagajo te probleme dovesti do srečnega konca.
Jaz sem popolnoma prepričan, da se bodo, ako stvar primemo s pravega konca, države Društva narodov bolj posluževale kot zdaj in da tako postane resnično vrhovna instanca, ki bo vsa sporna vprašanja z absolutno avtoriteto reševala, ki jih države same med seboj ne morejo rešiti.
Ako bi imela vlada še ta teden pasti, bi se zavedala, da je nekaj že storila s priznanjem Rusije, da je dala pobudo za preorientacijo evropske politike in za novo smer politike Francije. — Nato je Mac Donald predlagal, da se zbornica odgodi. Govor je napravil zelo globok vtis, poslanci delavske stranke pa so premieru viharno ploskali.
Nato je B a 1 d w i n kot leader konservativne opozicijo izjavil, da je govor Mac Donalda bil izrednega pomena. Opozicija se bo napram vladi vedla z največjo lojalnostjo, kakor zahtevajo interesi Velike Britanije. Zato bo predlog, da se zbornica odgodi, podpiral. — Enako izjavo je podal A s; q u i t h v imenu liberalne stranke. — Nato se je zbornica od-godila.
London, 13. febr. (Izv.) V lordski zbornici je lord Haldane prebral vladno izjavo, v kateri je dejal, da Francija v prvi vrsti zahteva, da se plačajo reparacije in da se zasigura napram eventuel-nim napadom od strani Nemčije. Kar se prvega tiče, je jasno, da Nemčija ne more več plačati, nego faktično more, in se mora vsled tega počakati rezultat izvedeniške komisije, ki ima ugotoviti gospodarsko stanje Nemčije. Francija mora biti zavarovana proti vsaki eventuelnosti, v tem je Anglija s Francijo edina. Različno naziranje vlada samo o načinu. Anglija vidi najboljše jamstvo v tem, da vse države sveta omejijo oboroževanje. V to svrho pa se mora utrditi vpliv in avtoriteta Društva narodov.
ODMEV V FRANCIJI.
Pariz, 13. febr. (Izv.) Vse časopisje naglasa, da Mac Donaldov govor kaže dobro voljo Anglije, da se doseže sporazum.
C00LIDGE ft 0DN0ŠAJIH AMERIKE »0 EVROPE.
Washington, 13. febr. (Izv.) Predsednik Coolidge je v volivnem govoru izjavil, da glede na zunanji položaj ni nastopilo ničesar takega, kar bi bilo povod, da Združene države izpremenijo svojo dosedanjo politiko. Vendar pa se je položaj v Evropi izboljšal. Ko se najde pripravna podlaga za sporazum, bo potrebovala Evropa mnogo denarja. Amerika bo v tem slučaju dala na razpolago ves kapital, ki ga sama doma nujno ne potrebuje. Seveda bo Amerika predvsem zahtevala omejitve olx>roževanja v Evropi.
JEZIKOVNA NAREDBA V ČEŠKI.
Praga. 13. febr. (Izv.) Dane? jc izšla naredba češkoslovaške vlade, ki urejuje uradno jezikovno postopanje v vseh avtonomnih zastopih,
RAZPRAVA O RIMSKEM SPORAZUMU ODLOŽENA. — GOVOR POSL. SKULJA. — BLAŠKO RAJIĆ ZA AVTONOMIJO VOJVODINE.
Belgrad, 13. febr. (Izv.) Za današnjo sejo skupščine jc vladalo veliko zanimanje, posebno v diplomatičnih krogih. Di-plomatični zbor je bil polnoštevilno zbran v svoji loži, razen ital. odpravnika Su-monteja, ki je bil že sinoči obveščen, da bo razprava o rimskem sporazumu odložena, ker sta oba triumfatorja bolna. Seja se je začela ob pol 10. Po prečitanju zapisnika je poslanec W i 1 d e r protestiral proti znanemu glasovanju v odboru, toda večina je odbila njegov predlog. Na to jc predsednik J o v a n o v i č obvestil skupščino, da mu je dr. N i n č i č javil, da je še vedno bolan in da prosi, naj sc razprava o rimskem paktu odloži. (Dr. Korošec: Naj sc odloži za vedno! Odložite ad calendas graccas!) Za predlog, da sc razprava odloži, so glasovali v s i poslanci, nobeden proti.
Nato sc je nadaljevala razprava o budžetu. Po govoru demokrata T r i f u -n o v i ć a je dobil bcscrlo posl. Š k u 1 j. Po strokovni analizi bistva in pomena proračuna vsake moderne države je govornik prešel na vprašanje, v koliko država vrši svojo dolžnost, da omogoča pravično eks-ploatacijo davčne moči, obenem pa tudi da omogoča gospodarski in kulturni napredek ter razvoj posameznika. Najmočnejši in najštevilnejši jc kmetski stan. Zato se je treba ravno nanj najbolj opirati. Vlada pa tega načela ne spoštuje, temveč ravno ta stan najbolj izmozgava. Gospodarska moč našega kmetovalca se ra-pidno izčrpava. Ljudstvo zalo zahteva predvsem izenačenje davkov in odpravo krivične obremenitve. Slovenija jc agrarno pasivna pokrajina; prihaja predvsem vpoštev živinoreja in prašičjereja. Statistično jc dokazano, da je ta najvažnejša panoga v štirih letih v naši državi nazadovala za 2 milijona komadov. Govornik v daljših izvajanjih v živih besedah slika žalostni položaj kmetskega ljudstva vsled centralistične politike. Našteva številne predloge in intervencije Jugoslov. kluba v zaščito kmetskega stanu, ki pa so vsled strankarske zaslepljenosti ostali dosedaj večinoma tako od sedanje kakor od prejšnje vlade neupoštevani. Poslanci Jugosl. kluba bodo svoje nesebično delo v hlagor in prid našega poštenega in dobrega ljudstva nadaljevali s podvojeno silo in ker poštenost vedno zmaga nad krivico, je
fotovo, da bo tudi pošteno delo poslancev LS zmagalo nad demagogijo in nad sebičnostjo. V ravno tako toplih besedah poudarja govornik težave in skrbi obrtnikov in delavcev, ki so žrtve od režima podpiranega kapitalizma, ki je po večini še tuj in eksploatira na škodo domače industrije naša prirodna bogastva. Govornik zahteva od vlade, da čimbolj podpre, našo domačo obrt, posebno keramično, Icr stavlja tozadevne predloge. Z ozirom na navedena dejstva govornik kritizira poslovanje ministrstva za trgovino in industrijo, icr preide na pereča vprašanja prometa. Tako v železniškem kakor v rečnem prometu sc opaža skrajna nesposobnost vlade, vsled česar trpi trgovina iti obrt, trpi ljudstvo. Omenja posebno slučaj neenakosti tarif na progah južne in na progah državne železnice. Zahteva, da. se čimprej zgradi mala zvezna proga Kočevje —Brod Moravice. (Finančni minister: To jc predvideno!)
Govoreč o finančni politiki vlade, posebno opozarja na popolno zapostavljanje Slovenije pri dajanju kreditov. Radi take politiko režima, ki smatra pridobitne sloja za davčni objekt, je opažati velik beg ljudstva iz države in v ministrstvu za socialno politiko leži nad 20.000 prošenj za izselitev. Primerja sedanje stanje s stanjem pred vojno in konstatira žalostno dejstvo, da smo imeli preje na kulturnem, šolskem in gospodarskem polju več samostojnosti, in podpre svoje trditve s tozadevnimi dokazi. Izjavlja, da Slovenci ne bomo nikdar pustili teptati svojih pravic in da bomo nadaljevali svojo borbo do končne zmage. Narod je obračunal s petolizniki in je ..anes večino v taboru ti stili, ki zahtevajo a v tono-
mijo. To zahtevo zastopa Jugoslovanski klub že od nekdaj, zastopa jo neoskrunjeno še danes in vse kaže, da ni več daleč čas, ko bo možata borba dosegla svoj cilj. Končno je posl. Škulj izjavil, da bo glasoval proti proračunu.
Nato je govoril član Jugoslovanskega kluba Blažko H a j i ć. V živahnem govoru je očrtal položaj Vojvodine. Ta dežela jo najbolj eksploatirana, v njej je režim uve-rlel največjo slrankarstvo. Vlada nastavlja irbijarisko uradništvo na najbolj odgovorna mesta, kljub temu, da je brez kvalifikacije
in pogosto celo nepismeno, dočim domače ljudi mečejo na cesto. Vlada Še vedno ni popravila starih krivic, kakor nasilno odvzemanje samostanov in Sol katoliškim redovnikom, temveč dela neprestano še nove krivice. Po izčrpni kritiki delovanja posameznih ministrstev, povdarja govornik potrebo avtonomije Vojvodine. Izjavlja, da bo glasoval proti proračunu.
Nato je bila seja zaključena. Na dnevnem redu jutrišnje seje je interpelacija demokratskega poslanca Boškoviča na ministra za agrarno reformo.
dvorezni zakon o dn?avni obrtni banki.
IZPREMINJEVALNI PREDLOGI JUGOSLOVANSKEGA KLUBA.
Belgrad, 18. (Izv.) Odbor za ustanovitev priviliger. drž. obrtne banke je imel danes svojo sejo. Minister dr. Kojič je podal kratko izjavo, v kateri je razlagal pomen obtrniStva in povdarjal potrebo, da dobi tudi obrtništvo kredit. V to svrho je predložil zakonski načrt za ustanovitev obrtne banke, ki obsega v bistvu sledeče: Osnuje se privileg. drž. obrtna banka s kapitalom 140 mil. dinarjev. — Država da 16 mil., ki jih bo vplačala do 1. 1927. Namen banke je, da daje obrtništvu po ceni kredit. Način vplačevanja delnic jo predpisan po štatutu. Banka je oproščena vseh državnih in občinskih taks in davkov kakor tudi vseh državnih samoupravnih do-klad. Država se odpoveduje dividendam, v kolikor bi ji pripadle po delu kapitala. Vlada bo izvrševala nadzorstvo nad poslovanjem banke po min. trgovine in industrije. V ta namen bo vlada postavila komisijo, komisar ima pravico, da ukinja odredbe upravnega sveta in občnega zbora, če bi 'die nasprotne štatutu ali zakonu.
To so v bistvu določbe tega kratkega глкопа. Statuta minister ni hotel pokazati, farno zatrjeval je, da je končan in popoln. 8 tem zakonom bo stopila zopet v življenje centralistična ustanova, ki bo z državno pomočjo nudila srbskemu obrtništvu precej pomoči, slovenski in hrvatski obrtniki pa bd banke ne bodo imeli nobene koristi. Zopet bomo dobili novo ^dobroto« centralizma.
V generalni debati je prvi govoril posl. tir. Kulovec in izjavil, da je pač zadnji *аз, da se je vlada spomnila, da je treba ludi malemu in srednjemu obrtniku odpreti vir za poceni kredit. Pri Narodni banki so mu vrata zaprta, v drugih banč-hih zavodih ne dobi kredita in je tudi predrag. Zamisel obrtne banke je v principu Uobta, glasovati pa bi mogel za zakon le ledaj, čo bodo v zakonski predlog sprejete gotovo garancije, da bo zakon služil res obrtništvu in obrtnikom po vseh pokrajinah države enako. Predloženi zakonski na-Tt Le garancijo ne nudi. Zahteva, da naj banka daje kredite že obstoječim obrtnim
organizacijam, kreditnim in strokovnim, ki bodo potem posameznikom dajale kredita. V upravo moroio priti ..brtniki in ne veliki kapitalisti. Zato mora bili pa tudi omogočeno, da mali obrtniki in obilne organizacije lahko podpišejo delnice. Država mora imeti v upravi in nadzornem svetu tretjino zastopnikov. V zakonu mora biti tudi določeno, da bodo nastale v glavnih obrtnih centralah (Ljubljani, v Mariboru, Zagrebu itd.) obenem s centralo tudi fiiijalke.
Štatuta te banke še ne poznamo, zato hidi ne moremo presoditi, v koliko so zavarovani naši nazori po tem štatutu. Govornik predlaga, da se tudi statut razdeli med člane odbora, zato pa nai se seja za dva dni preloži. — Minister je zatrjeval, da mora biti zakon kratek, Statut pa bo dal poslancem v pregled. Nato se je poslanec S k u 1 j zavzel za to, da se naj dohodki drž. loterije vlagajo v obrtno banko, ker je bila po dosedanji praksi, ko je ministrstvo na lrstno pest in po lastni volji razdeljevalo podpore, ta ustanova povsem strankarska. Govornik je protestiral proti načrtu zakona, ki je neobičajno kratek in prepušča pravilniku široko moč. V zakonu ni nobene garancije za enakopravno razdelitev kreditov, praksa pa kaže, da se v pravilniku pogosto potvarjn zmisel zakonov. Zato govornik zahteva, da se načrt vrne ministru z nalogo, da ga izpopolni. V istem zmisltt je govoril tudi demokrat Tiroo-t i j e v i č. Po daljši debati, v katero so ]>onovno posegli poslanci Jugoslovanskega kluba dr. K u l o v e c, škulj in Ž e b o t se je prišlo na glasovanje. Ker minister ni hotel pristati na predloge opozicije, je ta glasovala v načelu proti. V podrobni razpravi je pri prvem paragrafu glasoval z opozicijo tudi rndik. kosi. B i j e 1 i c a. Pri § 2 je stavil dr. Kulovec izpreminieval-ne predloge. Minister je izjavil, da so ti predlogi vsebovani v štatutu in je bil proti temu, da bi prišli v zakon. Nato je večina brez izprememb sprejela celotni zakon tudi v specijalni debati. Opozicija je glasovala proti.
?načilna izjava dr. Krnjevića.
Zagreb, 13. febr, (Izv.) Vaš dopisnik »e je danes razgovarjal z glavnim tajnikom IIRSS dr, Krnjevićcm o vprašanju verifikacijo mandatov HRSS in o nadaljnjem ttališču glede prihoda v parlament. Na vprašanje, ali misli, da bo vlada delala /.apreke verifikaciji mandatov, je odgovoril, da vlada, ki je bila sposobna, da / odbor za rimski pakt pripelje radikal-aega poslanca kot namestnika Nemca, na-tavno lahko dela tudi zapreke pri verifikaciji mandatov. Na vprašanje: kako mislite uredili Vaše držanje z ozirom na prihod v parlament?, je odgovoril dr.
Kmjević z nasmehom: Zdi se, da je nam usojeno, da nc gremo v Belgrad. Dokler mi tega nismo hoteli, no oni v Belgradu to zahtevali, sedaj ko bi mi šli v Belgrad, pa vsi trdijo, da je sedaj najbolj nepripraven čas za prihod v parlament. Neki član predsedstva najmočnejše opo-zicionalne stranke je, ko smo mu na lep način objasnili, da. bi bilo treba vlado zrušiti na rimskem paktu, odgovoril: «Potem bi pa mi morali glasovati za rimski pakt.« Listi te stranke pa napadajo danes nas, da gremo mi na roko radikalom pri rimskem paktu. V opozicio-nalnih krogih vlada prepričanje, da je
treba propustiti i rimski pakt i proračun, šele potem bi sc začelo s skupno akcijo. Tako je vprašanje našega prihoda v parlament prepuščeno času. Preostajata torej dve možnosti: da se celo vprašanje prihoda v parlament prepusti razvoju razmer, ali da začnemo sami s svojo akcijo. Mi smo se v tej stvari že odločili in bomo to odločitev predložili prihodnjo nedeljo plenarni seji poslancev HRSS.
VLADNI PREDLOG MUSSOLINIJU.
Belgrad, 13. febr. (Izv.) Kakor nam dobro poučeni krogi zatrjujejo, je naša vlada po poslaniku Antonijoviću v "Rimu poslala italijanski vladi predlog, tla se ratifikacija rimskega sporazuma odloži za nekaj dni, češ da je tehnično nemogoče držati so b sporazumom določenega roka. Knjti v petek je velik pravoslavni praznik, v soboto je pa zadnji dan in je malo verjetno, da bi se mogla v enem dnevu končati debata v narocini skupščini. Tudi ni gotovo, če bosta gg. Pašič in Ninčić rio tega časa žo ozdravela. Iz Rima doslej še ni odgovora.
KONFERENCA ZA TRGOVSKO POGODBO Z ITALIJO.
Belgrad, 13. (Izv.) Za jutri se pričakuje prihod predsednika italijanske delegacije za trgovko pogodbo, državnega svetnika L u c i o 11 i - j a. Dosedaj se v Belgradu nahajajo med drugimi g. B e 11 i, generalni ravnatelj ministrstva za trgovino, g. C a r 1 u c c i, generalni ravnatelj poljedelskega ministrstva, znani bankir Bion-t i, inšpektor B a g 1 i in drugi. Konference se prično jutri popoldne. Tekom današnjega dneva je dr. R y b a F predstavil italijanske delegate ministru dr. Kojiču in ministru dr. S t o j a d i n o v i č u. Vaš dopisnik je imel pr'liko govoriti z italijanskimi delegati, ki so izjavili, da eventualne politične težkoče ne bodo prav nič motile ugodnega poteka delovanja delegacije, kajti trgovska pogodba med našo državo in Italijo je tako velika gospodarska potrel)a, da bo brezpogojno v kratkem dovršena.
DELEGACIJA UFADNIŠTVA IN SLUG PRI MINISTRU TRIFKOVIČU.
Belgrad, 13. febr. (Izv.) Danes dopoldne je posebna delegacija uradniško organizacije in organizacije slug bila sprejeta od ministra Trifkovica. Delegacija mu je izročila nedavno izdelano spomenico, istočasno pa tudi ustmeno razložila težko stanje, v katerem se nahaja uradništvo, in izjavila, da so te zahteve minimalne in da brezpogojno zahteva od vlade, da jih sprejme, ker bi sicer bilo uradništvo prisiljeno, da si na drug način pribori svoje pravice.
OPOZICIJA V FRANCOSKI ZBORNICI.
Pariz, 13. febr. (Izv.) V zbornici je poslanec H e r r i o t ostro govoril proti nameravanemu 20% zvišanju vseh davkov. Dejal je, da je Francija bogata in se bo gotovo popravila. K obdavčenju naj se pritegnejo kapitalni dobički, ne pa srednji in revni sloji. Rotil je Poincareja, da umakne sramotni predlog. Herriot je žel veliko odobravanja. Vlada bo morala najbrž zopet staviti vprašanje zaupnice.
ZRAKOPLOVNA POŠTA.
Pariz, 13, febr. (Izvirno.) Danes se je otvorila zrakoplovna poštna zveza Toulon —Dakkar—Amsur.
TUTANKAMNOV SARKOFAG OTVORJEN.
Luxor, 13. febr. (Izv.) Danes so odprli sarkofag Tutankamna, Sarkofag je 6 m dolg in 3 m širok in ves pozlačen.
Ugoden preobrat.
Oblaki, ki so dolgo časa zastirali mednarodno obnebje, so se nekoliko razpršili. Najugodnejši znak za izboljšanje mednarodnih odnošajev je to, da tudi francoska vlada išče sporazuma z Anglijo, da ee položaj v Evropi razčisti.
Ugledni francoski listi so začeli glede na vprašanje eventualne evakuacije Po-ruhrja zavzemati precej spravljivo stališče. Ako Nemčija zasigura na kakšen realen način redno plačevanje reparacij, bi Francija zasedeno ozemlje zapustila. V tem slučaju bi Francija tudi ničesar ne imela proti temu, da so Nemčija sprejme v Zvezo narodov, ako seveda sama hoče. Ves kompleks reparacijskega vprašanja in z njim zvezanega vprašanja medzavezniških dolgov bi se pa predložil splošni svetovni konferenci, ki bi seveda bila brez pomena, ako se ne povabita nanjo Nemčija in Rusija, ki bi tudi morala postati član Zveze. Toda Francija želi, da se ta vprašanja predhodno obravnavajo med njo in Anglijo, oziroma Belgijo.
Dobra volja je torej brezdvomno tu. Pot do uresničenja pa je še dolga. Prvo veliko vprašanje je to, kakšne garancije je Nemčija voljna dati, da Francijo zadovolji Eni govorijo, da bi se morala Nemčija postaviti pod kontrolo Zveze narodov ne samo glede na gospodarstvo, ampak tudi glede na notranjo in zunanjo politiko, da se tako Francija zavaruje pred eventualnimi revanšnimi nameni Nemčije. Toda težko si js misliti, kako naj bi Nemčija bila na eni strani enakopravni član Zveze, na drugi pa bi stala pod njeno kontrolo?
Drugi uvaževanja vredni faktor je Rusija. Ta se je dozdaj načeloma branila vstopiti v Zvezo narodov, češ da je zgolj :>!zvr-ševalni organ zmagovite povojne buržuazi-je«. Sovjetska Rusija noče prevzemati soodgovornosti za ujene sklepe. Celo vrsto pogodb in konvencij, ki so izšlo iz Zveze, oziroma so bile od nje vzete na znanje, je sovjetska vlada izrecno zavrgla, češ, da je ne vežejo. To se nanaša na teritorialno stanje Evrope po vojni sploh. Rusija se mora prej z dotičnimi državami, v kolikor se to izpreraembe tičejo nje same, sporazumeti; tako n. pr. z Romunijo zaradi Besarabije. Neobhodno potreben pa je tudi sporazum s Francijo, ki pa o zvezah z Rusijo noče nič slišati, ako ne sprejme izvestnih pogojev civilnopravnega in finančnega značaja. Seveda je stvar znatno olajšana po tem, da je stopila Rusija v juridično veljavno diplomatsko zvezo že z Anglijo, Italijo, Nemčijo in Poljsko; v najkrajšem času pa bo v isti zvezi z Avstrijo in Norveško in morda tudi z Romunijo. V tem slučaju ne bo tudi več velikih ovir za obnovitev zveze z Jugoslavijo in Češkoslovaško. Zdi se, da bo Amerika opustila svoje negativno stališče napram sovjetom, čemur bo morala slediti tudi Japonska, da ji Amerikanci ne odnesejo pred nosom važnih koncesij. Vstop v Zvezo narodov bo potem precej olajšan.
V svrho razčiščenja položaja pa je treba še počakati izida spomladnih volitev v francoski parlament. Tudi se bodo mednarodni dogodki ugodno razvijali le, če Mac Donaldova vlada doma ne zadene na kakšne težkoče. Razširjajo se vesti, da Mac Donaldu dela skrbi skrajno krilo delavske stranke.
Po posetu francoskega poslanika pri Mac Donaldu se je minister za notranje zadeve Henderson jako optimistično izrazil o bodočnosti.
Pridobivajte novih naročnikov ?
Edmund About:	37
Kralj gora.
Iz francoščine prestavila K. Hafner.
(I)alje.)
Sam sem nesel kralju pismo dobre ženske. Vzel ga je z nezaupanjem in ga opazoval s tako prodirajočim pogledom, da sem se bal, da ne bi uganil zmisla. Pa vendar sem bi! gotov, da ne zna niti eno angleške besedice. Toda pred tem vražjim člo- , vekom sem občutil nekak vražarski strah | in skoro sem veroval, da zna čarati. Ni bil zadovoljen, dokler ni prišel do številke 4600 1. st. Uvidel je, da se ne gre več za orožnike. Dal je pismo z drugimi papirji vred v pločevinasto škatljo. Pripeljali so dobrega starčka, ki je spil ravno toliko vina, da so se mu zibale noge in kralj mu je dal škatljo s pismi in natančna navodila. Odšel je in mojo srce je teklo z njim do konca njegove poti. Horac gotovo ni spremljal z bolj nežnim pogledom ladje, ki je nosila Virgila.
Kralj je bil zelo vesel, ker je smatral Io veliko zadevo za končano. Naročil je za nas pravcato pojedino; dal je razdeliti med isvoje ljudi dvojno mero vina; šel si je ogledat ranjence in je z lastnimi rokami izvlekel Sofokleju krogljo iz rane. Vsem ban-Iditom je bilo naročeno, da morajo ravnati z hami z vsem spoštovanjem, ki gre našemu denarju.
Zajtrk, ki sem ga zavžil brez prič v Rružbi obeh žensk, je bil eden najveselej-
ših, kar se jih spominjam. Vse moje gorje je torej pri kraju. Prost bom čez dva dni lahkega ujetništva. Mogoče me, ko pridem iz Hadži Stavrosovih rok, čaka celo ljuba verižica... Zdelo se mi je, da sem pesnik po de Gessnerjevem vzorcu. Jedel sem s tako dobrim tekem kot g. Simons in pil sem gotovo še z lažjim srcem. Prav tako se mi je prileglo belo eginsko vino kot nekdaj santorinsko. Pil sem na Marijar.ino zdravje, na zdravje njene matere, mojih dobrih staršev in princezinje Ypsoff. Gospa Simons je hotela slišati zgodovino le imenitne tujke, in pri moji veri, nisem ji je prikrival. Dobri zgledi niso nikdar zadosti znani! Marijana me je kar najljubczniveje poslušala. Menila je, da je princezin'a prav ravnala in da mora ženska pograbiti srečo, kjer jo najde. Lepa beseda! Pregovori so modrost naroda in včasih njegova sreča. Bil sem na poti do vse sreče in zdelo se mi je, da drvim proti nekakšnemu zemeljskemu paradižu. O Marijana! Mornar, ki jadra po oceanu, nima nikdar za vodnika takih zvezd, kot so tvoje oči.
Sedel sem pred njo Ponudil som ji kurjo perot in pri tem se ji tako približal, da se je moja zmanjšana podoba odbijala dvakrat med njenimi črnimi obrvi. Zdel sem se sam sebi lep, gospod, prvič v življenju. Okvir je naredil sliko tako lepo! Tuja misel mi jo prevzela duha. Mislil sem, da moram spoznati v tem slučaju svojo usodo. Zdelo se mi je, da nosi Marijana na dnu srca sliko, ki sem jo odkril v njonih očeb.
Vse to ni bila ljubezen, dobro vem to, in nočem se opravičevati, niti se bahati s čuvstvom, ki ga nisem nikdar poznal; toda bilo je odkrito prijateljstvo, ki bi, tako mislim, zadostovalo človeku, ki se hoče ženiti. Nobeno nemirno razburjenje ni plalo po mojih žilah, toda čutil sem, da se v meni nekaj topi, kot topi gorak solnčni žarek voščeno palico.
Pod vplivom tega razumnega navdušenja sem povedal Marijani in njeni materi celo svoje življenje od svojih prvih dni. Naslikal sem jima domačo hišo, veliko kuhinjo, kjer smo jedli vsi skupaj, bakrene ponve, ki so visele po vrsti na zidu, vence krač in klobas, ki so ве vili v dimniku, naše priprosto in večkrat težko življenje, prihodnjost vsakega mojih bratov: Henrik bo nasledoval očeta, Friderik se uči kro-jaštva, Franc in Ivan-Nikolaj sta pri vojakih z osemnajstimi leti: eden je brigadir pri konjiči, drugi ima že našitke stanovanjskega mojstra. Pripovedoval sem jima o svojem učenju, izpitih, majhnih uspehih, ki sem jih imel na vseučilišču, lepo prihodnjost profesorja, za katerega lahko pridem, z najmanj tri tisoč franki dohodkov. Ne vem, v koliko ju je moje pripovedovanje zanimalo, toda jaz sera občutil pri tem izredno zadovoljstvo in sem si od časa do časa nalil svoj kozarec.
Gospa Simons mi ni več govorila o našem ženitnem načrtu in jaz sem bil radi tega zelo zadovoljen. Bolje je nič govoriti kot prazne besede mlatiti, če se ne poznamo tako malo kot mi. Dan mi je potekel kot
ena ura; razume se seveda kot ura veselja. Drugi dan se je zdel nekoliko dolg g. Simons; jaz pa bi bil najrajši ustavil solnce na njegovem potu. Učil sem Marijano prve pojme o botaniki. Oh, gospod, nihče ne ve, koliko nežnega in ljubeznivega lahko vple-temo v en sam pouk o botaniki.
Končno, v sredo zjutraj, se je prikazal menih na obzorju. Vstal je še pred dnem, da nam je prinesel prostost v svojem žepu. Izročil je kralju pismo bančnega guvernerja in g. Simons pismo njenega brata. Hadži Stavros je rekel g. Simons: »Prosta ste, gospa, in lahko odpeljete tudi vašo gospodično hčerko. Želim, da no odnesete iz naših gora preveč slabega spomina. Postregli smo vam z vsem, kar imamo na razpolago; če postelja in miza nista bili vredni vas, so temu vzrok okolščine. Bil sem ono jutro za hip preživ, za kar vas prosim, da pozabite; treba je nekoliko prizanašanja premaganemu generalu. Če smem ponuditi majhno darilce gospodični, jo prosim, da vzame star prstan, ki ga lahko umeri po svojem prstu. Ni ukraden; kupil sem ga pri nekem trgovcu v Naupli. Gospodična bo pokazala to zlatnino v Angliji in pripovedovala o njenem obisku pri kralju gora.«
Prestavil sem dobesedno ta kratki govor in sam sem dal kraljev prstan na Ma-rijanin prst.
»In jaz?« sem vprašal dobrega Hadži Stavrosa, »ali ne dobim ničesar v spomin na vas?«
»Vi, dragi gospod? Toda saj ostanete Dri nas. Vaša odkupnina ni plačana 1«
Govor poslanca dr. Fr.
na se!l narodne shnpSCIne dne 7. kbmrp.
Zadn?! govor g. narodnega poslanca dr. Fr. Kulovca v narodni skupščini je vzbudil med parlamentarci mnogo zanimanja in precej odmeva, v zlohotni publicistiki pa tudi napačne komentarje. Radi ob-šimosti govora prinašamo po stenograf-flkem zapisniku dobesedno samo drugi del govora, v katerem se je govornik pečal z notranjepolitičnimi zadevami. Prvi del govora, v katerem je razvijal mišljenje Jugoslovanskega kluba in njegov protest proti rimskemu sporazumu, smo objavili samo v ekscerptu v telefonskem poročilu. Govornik je izvajal:
S svojo zunanjo politiko je naša vlada zasekala slovenstvu in hrvatstvu globoko rano. Nič manjša, gospodje, pa niso grava-mina, ki jih imamo Slovenci in Hrvatje glede notranje politike proti sedanjemu režimu. Ali ni to, vprašam vaa. gospodje, že dovolj značilno znamenje, da je nekaj gnilega v državi Danski, da je skoraj četrtina vseh poslancev, ki zastopajo celotni narod, ni prisotnih v tej zbornici in da zastopniki drugega naroda stoje v najostrejši opoziciji proti sedanji vladi? Celotni revizionistični blok, ki je legitimni zastopnik Slovencev in Hrvatov, je nepomirljiv proti sedanjemu režimu in mora ostati in bo ostal nepomirljiv, dokler se notranje politične prilike v tej državi do dna ne izpremene. (Medklici na desnici: Tako je! — Živahno odobravanje in ploskanje.) Sedanji režim je nositelj centralizma in vseh kvarnih posledic, ki so v zvezi s centralizmom. Mi se ne bomo nikdar in nikoli pomirili z nasiljem, ki ga je prinesla vidovdanska centralistična ustava nad naš narod.
DVOJNO NAZIRANJE O BISTVl) DRŽAVE.
Go3podjel Mi se vedno bolj zavedamo, da so naši nazori in naša pojmovanja o bistvu države, o organizaciji države in 0 državnem življenju od vaših različna kakor noč in dan. Naše naziranje o državi in državnem življenju je organ ično, naziranje onih, ki vzdržujejo sedanji sistem, je pa mehanično formalno. Vam je bog mehanična večina enega glasu, ki ima pravico do vse oblasti in vse moči. To večino tvorijo poedinci, ki jih vi smatrate za sestavne de-\e države. Ne vpoštevate ne posebnosti kulture, ne kraja, ne gospodarskega razvoja, ne družine, ne naroda, ne vere, ne etike. Ona je vse. Njej je dovoljeno vse. Kar ona sklene, je zakon, ki mora veljati, če tudi krši najsvetejše pravice. Zato ste tudi centralistični sistem, ki ga je nekoč Srbija imela, razširili na celotno sedanjo državo, in s tem tudi dobili v roke vso oblast, pravo diktatorsko oblast. To naziranje znači diktaturo. Prav o sedanji vladi moramo upravičeno trditi, da izvaja diktaturo, ovito v plašč parlamentarizma. Saj stoji za njo komaj tretjina poedincev, ki jih to mehanično pojmovanje smatra za sestavni del države, in vendar ta navidezna večina mehanično sklepa, glasuje in nalaga svojo voljo večini (medklici na desnici: parlament jim služi za kulise!) če si kaka vlada prilašča oblast v državi, mora imeti vsaj to zase, da ima vsaj večino tistih poedincev, Id so po njenem naziranju reprezentanti države, za seboj.
S takim naziranjem o parlamentarizmu in državi se naša stranka nikoli ne more strinjati. Mi pojmujemo državo organič-no. Država ni mehanična tvorba, država je organična zveza organ ionih edinic in te edi-nice so družina, občina, pokrajine, narodi. In ti organizmi imajo svoje neoddatne pravice, ki so pred državo, ki jih ne more in ne sme nobena državna oblast uničevati, omejevati pa le v toliko, v kolikor bi to zahteval javni blagor (medklici na desnici: tako jel). Ti organizmi imajo svoje posebnosti kulture in razvoja in nobena državna oblast nima pravice posegati v potek tega življenja. To svoje avtonomno življenje si skušajo tudi očuvati s svojo lastno upravo. Na tem principu sloni naša zahteva po zakonodajni avtonomiji.
PRAZNI UGOVORI.
I11 kaj smo doživeli? Pri nas se te pravice teptajo in uničujejol Mi pa vemo: čim večji je razvoj kulture in napredka, tem hujše se občutijo vezi centralizma. Poglejte malo po svetu! Tudi one države, ki so centralistično urejene, skušajo te vezi razrahljati in državno življenje urediti na temelju avtonomnih edinic. Sedaj se vrši volivni boj v Italiji in tam je velika stranka, ki gre z avtonomističnim programom v volivni boj. — Poglejte, Anglija, najmočnejša država na svetu in v zgodovini, ne pozna centralizma. Poglejte kamorkoli hočete, povsod imajo spoštovanje do avtonomnih edinic, ki zahtevajo zase svoje avtonomno življenje. Pri nas pa tega ni. Če mi zahtevamo za svoj poseben značaj in za svojo posebno kulturo poseben izraz v avtonomiji, je to čisto naravno, in nikdo nima pravice, da bi
nas v tem oviral. Toda že vidim, da prihajajo gospodje z ugovorom, češ, da smo mi tisti, ki rušimo državo in da hočemo s tem položiti dinamit, ki naj razruši državo. (Medklic poslanca Gostinčarja: Nasprotno je res O Jaz vam bom tuka j prečital samo začetek onih misli, ki stoje na čelu našega avtonomističnega programa. Glase se takole: »Slovenska ljudska stranka stoji na stališču edinstva države. Zato hoče: Eno ustavo, eno državno ozemlje, eno državljanstvo z enakimi državljanskimi pravicami, kakor tudi le eno državno oblast, ki se očituje v zakonodaji ter upravni in sodnijski funkciji; en državni parlament. Za celo državo zahteva eno obliko vladavine ter enega in istega nositelja vladavine. V mednarodnih oziroma meddržavnih političnih ter carin-sko-trgovskih odnosih priznava pravico zastopstva in sklepanja pogodb edino državi, ki je obenem kot nositeljica oborožene sile dolžna čuvati skupne koristi.«
Gospodje, kakor rečeno, te besede stoje na čelu našega avtonomističnega programa. (Medklici na desnici: Tako je!) Ali je to dinamit, ki bi imel razdejati našo državo? Ali niso varovane vse one preroga-tive, katere država mora imeti, da zamore obstojati kot država. Gospodje, mi smo ta svoj program ob priliki ustavne debate razložili, toda vi ga niste hoteli sprejeti, ker ste imeli svoje postranske namene. Vi sto hoteli dobiti v roke celotno moč na enem kraju, od koder bi komandirali vso državo, drugi naj bi vas pa samo poslušali. (Medklic poslanca Kremžarja: In davke plačevali) in davke plačevali. (Medklic na desnici: To je absolutizem!)
PROTEST PROTI PARCELACIJI.
Slep bi moral biti oni, ki bi po dveletnih izkušnjah, ki jih imamo s to ustavo, ne spoznal, da ta ustava ne odgovarja volji naroda, in da ne upošteva kulturnih, političnih in gospodarskih potreb sestavnih delov vse dri.ave. Vprašam vas, ali je mar volja ljudstva do države po tej ustavi dobila nov impulz afirmacije, ali ni državljanska zavest po tej ustavi dobila občuten udarec, ali se niso strankarske borbe poosti'ile, ali ni nezadovoljnost zrastla? In vendar kljub temu, da imamo ta izkustva, da ta ustava ni koristna, kaj vidimo? Vidimo, da je naša 6lavna vlada začela izvajati parcelacijo države in da je tudi že na tem, da parcelira Slovenijo. (Medklic poslanca Škulja: Se ne damo!) V nekaterih oddelkih je vlada to parcelacijo tudi že izvedla. Od 1. 1848 naprej so se Slovenci borili za zedinjeno Slovenijo, za upravno in politično ujedinjenje, in zdaj prihajajo ljudje, ki skušajo ta ideal slovenstva z eno črto izbrisati. In zakaj? Samo za to, da bi slovensko ime nekemu meglenemu Jugoslovanstvu na ljubo izginilo iz sveta. Politično moč je Slovenstvu vzel centralizem, sedaj gre za tem, da nam izbriše tudi zavest skupnosti rodu in imena, in to se hoče doseči s parcelacijo. Mi pa vemo, da je realnost življenja narodov močnejša in silnejša, kakor so sanjarije nekaterih ljudi. (Medklici na desnici: Ostali bomo še Slovenci!) Zato bodo tudi ti ljudje prej ali slej prišli do prepričanja, da smo imeli mi prav in da so delali s to državo samo eksperimente, ki so se ponesrečili. Proti parcelaciji moramo mi seveda protestirati, a kljub protestom bo vlada morda vendarle parcelacijo izvedla. Kaj bo posledica? (Medklic poslanca Vesenjaka: Nered!) Sedaj imamo upravo, ki še kolikor toliko funkcionira, v nekaterih krajih celo izvrstno. Sedaj pa hočejo to upravo, ki še funkcionira, razbiti, enakovredne nove ne bodo ustvarjene, ali vsaj funkcionirale ne bodo, upravni aparat bo zastal, zaostalo bo gospodarsko življenje. Ko parcelirajo, obenem tudi reducirajo, češ, to in to je treba reducirati, ker pri nas, namreč na jugu, teh položajev ne poznamo. Gospodje, to je princip, ki vse ubija. Toda na to stvar se bom kasneje povrnil. Pač pa je moja dolžnost, da že tukaj pribijem sledeče. Sedaj gre za to, da se država parcelira na 33 oblasti, obenem pa reducirajo uradniki. Ali veste, gospodje, da pri enih vratih mečete uradnike na cesto, pri drugih pa nekvalificirane ali slabo kvalificirane in neizkušene moči zopet uvajate v te nove oblasti, ki jih hočete ustvariti s svojo parcelacijo? Kaj bo posledica tega? Uradnikov bomo imeli mnogo več kakor dosedaj, samo mnogo manj izkušenih in manj izobraženih kot dosedaj, državni budžet bo bolj obremenjen z izdatki za plače, poleg tega bomo imeli upravo, ki ne bo pomenila ničesar in ki vrhu tega ne bo funkcionirala. (Medklic na desnici: Nivelacija navzdol!) Gospodje, če hoče naša vlada eprejeti pameten nasvet, potem bi ji nasvetovali, naj to svojo parcelacijo ustavi in prepusti nam, da jo mi izvedemo na novi podlagi, na oodlagi avtonomije. (Medklici na desnici: Tako je! Živahno odobravanje in ploskanje! Medklic Tomo Popovi-ća: To so prazne želje i) Gospod Popović,
bomo videli! Mi čakamo, naš čas bo že prišel!
POSLEDICE CENTRALIZMA.
Gospodje. Pogubne posledice tega centralističnega sistema, ki sem ga ravnokar opisal, se kažejo za nas Slovence na vseh koncih in krajih. Sedanji režim, ki ga je vrgel centralizem na površje, pomeni za nas najhujšo reakcijo na gospodarskem, političnem in kulturnem polju. Povsod gremo nazaj, nikjer naprej. V sedanjih ustavnih prilikah, gospodje, nimamo sredstev v rokah, da bi mogli razviti vse svoje sile in tudi ne moči, ker nam manjka zakonodajni zbor in oblast nad finančnimi viri, da bi mogli zadostiti potrebam, ki jih je vrgel sedanji razvoj slovenskega naroda na površje. Navezani smo na miloščine, na dobro voljo gospodarjev, na prosjačenje, iu sprejeti moramo, kar in Hlikor nam dajejo, za milost. (Medklici na desnici: To je centralizem, to je enakopravnost!) Dve in pol leta centralistične ustave so za vse, ki slovensko čutijo in politično mislijo, jasen dokaz za to, kar sem tukaj povedal.
Če bi pa šel, gospodje, v podrobnosti, ali naj govorim tukaj o gospodarski odvisnosti, v katero smo zabredli? Dva meseca smo v finančnem odboru razkrivali svoje rane, ki nam jih 'e zasekal centralizem, in slovenska javnost je vsaj nekoliko izpre-gledala in se zavedla, kam plovemo in kakšen konec bo to, če ostane pri tem, oziroma če se sedanje ustavno stanje ne bo spremenilo. O gospodarskih stvareh je govoril že moj tovariš iz Jugoslovanskega kluba, zato se z njimi ne bom obširneje bavil. Preiti pa hočem k drugi točki, ki najbolj jasno in drastično kaže, kako nas tepe centralistična šiba. (Medklici poslanca Vrečka: Saj jo občutimo. Pa to ni samo šiba, to je že palica I)
Najbolj drastično se kaže vsa zavisnost j in podrejenost Slovenstva na političnem j polju. Gospodje, centralizem pomeni diktaturo mehanične večine, in te mehanične večine, ki ima vso oblast v rokah, katere bistveni sestavni del mi Slovenci s svojimi glasovi nikdar ne moremo postati, to, poudarjam, pomenja za nas ravno radi tega v vsakem slučaju diktaturo. In ta diktatura nam nastavlja uradnike, ta diktatura nam predpisuje našo upravo, ta diktatura nam tudi ustvarja zakone, če so nam prav ali ne. (Medklic na desnici: Kuluk!) Narod kot tak si ne more po svoji volji in po svojih svobodnih ukrepih uravnati svojega življenja in si sam odločati svoje pravo. Le potom koncesij, prošenj in uslug morejo posamezni priti do svojih pravic. To je sistem intervencij, korupcije in klečeplazenja. (Medklic na desnici: Tako je!) En cen-trum je, tam je vsa oblast, drugod pa samo zavisnost. Da je ta sistem nevzdržljiv, o tem je naš narod prepričan, zato se tudi proti temu sistemu bori.
REDUKCIJE — KORUPCIJE.
Vrhunec nezmiselnosti in nemoralno-sti je pa dosegel ta sistem v zadnjih redukcijah uradništva. Na komando z enega mesta so se vsem uradnikom v celi državi iz-podmaknila tla. Ljudje, ki so leta in leta zvesto služili državi, ki so imeli strokovno izobrazbo, ki so marljivo in vestno delali, so bili na komando z višjega mesta vrženi na cesto, ker je samovolja nekaterih tako I hotela. (Medklic poslanca Žebotn: Ako boste Slovence tako preganjali, potem gremo med hajduke in se bomo z revolveri v rokah borili za svoje pravice! — Medklic poslanca Sokiča: Ministri nista nc slušaju.
—	II. podpredsednik Milutin Dragović: Gospodo, nemojte prekidati Vašeg govornika!
—	Odgovor na desnici: Mi samo odobravamo, a ne motimo!) Nezmiselnost in reakci-ouarnost tega sistema se tudi jasno vidi v slučaju postopanja pri kmetijskem oddelku v Ljubljani. Tam je bilo zaposlenil 32 uradnikov, katero so vrgli kratkomalo na cesto, češ, da niso potrebni pri tem oddelku. Gospodje, omenili moram, da je bilo pri tem oddelku nastavljenih približno toliko uradnikov, kolikor jih je bilo pred vojno. Naravno je, da čimbolj razvito je poljedelstvo, da je potrebno tudi tem večje število uradništva. V tem slučaju se je pa vzelo enostavno merilo, češ, toliko in toliko jih pri tem oddelku mora biti, drugi pa hajd na cesto. Tukaj imamo la slučaj, da so na neki strokovni šoli razen dveh vse reducirali. V sekciji finančnega odbora so se vsi člani sekcijo strinjali s tem, da se mora na vsak način ohraniti mesto čebelarskega učitelja, ker je Čebelarstvo v Sloveniji tako razvito, da je svetovno znano in da imajo kmetovalci velike dohodke od čebelarstva. Toda tista slavna komisija je prišla na to, da tega ni treba, ter je to mesto enostavno črtala, in tako jo šlo od rne-sfn do mesta, tako, da so [»olngoma pometali 82 sposobnih, potrebnih, vestnih in marljivih uradnikov na ccsto. (Ironičen medklic na desnici: Minister je izjavil, da ie etnična sprema nepotrebna J — Tomo
Popovič: Po amerikansko! Tamo se no pita,
šla si učio, nego štu znaš!) Čo to ui reakcionarno, potem ne vem, kaj je reakcionarno.
Pojdimo korak dalje in pomudimo sa malo pri redukcijah pri našem socialnem oddelku v Ljubljani. Gospodje, tam imamo slavnega moža za šefa oddelka za socialno politiko. Ta mož je pravi unikum v izpre-minjevanju barv (Veselost.) iu ima svojot slavno zgodovino za seboj. Prešel je menda že vse stranke, kar jih je na svetu, samo v; naši stranki ga še ni bilo. (Smeh.) Šel je preko najskrajnejšega demokratizma in social-demekratizma itd. in jo sedaj vendar, enkrat prijadral v srečno pristanišče radikalne stranke. (Klici na desnici: Čujmo!) Ta mož ima tako fine nianire, da svoje uradnike, ki prihajajo k njemu referirat, naziva s prekrasnimi psovkami, kadar se urad« niki pritožujejo proti njemu, potem je temu slavnemu možu vse tako na razpolago, da celo sodišče pravi, da se ne more dovolili tožba proti njemu, ker gre za uradne tajnosti. Z:.!*1 tudi uradniki celo s tožbo ne morejo priti njemu do živega. Tako jo vse polno takih lepih cvetk, ki jih ima ta slavni mož na vesti, in živ krst mu ne more priti do živega, temveč se vse odobrava, naj dela kar hoče, in tudi intervencije prf gospodu ministru za socialno politiko, ki ga ni tukaj (Medklic na desnici: Spava!) niso uspele. Gospod minister izjavlja: >To je moj uradnik, g«f oddelka, in jaz mu moram verjeti.« Dasi omo mi ugovarjali in zahtevali, da naj se proti temu možu vsaj uvede disciplinarna preiskava in pozovejo priče, še kljub temu vedno sedi na svojem mestu v Ljubljani in reducira poštene ljudi (Medklic na desnici: Invalide!) in tako je ta mož vrgel na cesto vse poštene ljudi od kraja do konca. Kdor je bil pošten in delaven, je moral na cesto. Ta mož ima ve5 oblasti, se zdi, kakor sam minister ali mogoče celo kakor sam kralj. (Medklic poslanca Sokiča: To su sve znaci diktature!)
Torej, gospodje, s temi redukcijami mečejo pridne, poštene delavce na nižjih stopnjah na cesto, na višjih mestih pa sede eksponenti vlade, ki delajo nasilje vsem svojim podrejenim in vsemu narodu. Te razmere morejo trpeti tisti, ki hočejo, mi pa tega ne bomo trpeli. (Živahno odobravanje na desnici.)
CENTRALIZEM — ABSOLUTIZEM.
Še en zgled bom navedel, kako nemoralne razmere ustvarja ta centralistični sistem. Slovenskemu narodu, ki je svojo voljo povedal 11a način, kakor to zahteva princip demokracije, ki je svojo voljo izrazil pri volitvah, zapoveduje diktat iz Belgra-da. Njegovi volji se dela nasilje, ne puste, da bi se njegova volja uveljavila. Ker mu režim pošilja svoje strankarske eksponente, ki uničujejo voljo naroda. (Medklic poslanca Žebota: In pljačkajo narodi) Kežim predpisuje po svojih eksponentih vsemu narodu upravo in zakone ter mu vsiljuje svojo voljo. Če to ni absolutizem, potem sploh ne poznam absolutizma. Tako se namf godi na političnem polju!
CENTRALIZEM — SOVRAŽNIK KULTURE.
Morda najusodnejše se pa javlja vse uivelirajoči princip centralizma ne širokem polju naše kulture. Naši ljudje, gospodje, hočejo svojo kulturo na vseh poljih ohraniti. Biti hočejo gospodarji svoje kulture ter si sami določati tudi zakone, v kateri smeri se naj ta njihova kultura razvija. Toda kaj doživljamo? Mi doživljamo, da: moramo prihajati v vedno večjo odvisnost od kraja, ki ima drugo naziranje in drugo kulturo in ki hoče, da se tudi ta njegova kultura pri nas uveljavlja. Svoje avtono-mistično šolstvo smo izgubili. Imeli smo v Ljubljani svoj višji šolski svet, ki je imel nalogo, da vodi naše šolstvo, da ga upravlja in nastavlja učiteljstvo. Ta doba, v kateri smo imeli svojo šolsko avtonomijo, je bila. (Mcdklic na desnici: Toda bo prišla nazaj!) Vse so prenesli v Belgrad. In kaj vidimo sedaj? Tukaj v Belgradu bo moral minister prosvete napraviti iz enega leta najmanj 5 let, da bo mogel vse stvari opraviti, katere mu nalaga nezmiselni sistem, kajti vsakega učitelja in vsakega slugo bo moral nastaviti minister prosvete sam, in za vsak dopust, gospodje, katerega bo hotel imeti učitelj ali učiteljica, ho moral dati svoj placiluni gospod minister sam. Vprašam vas, gospodje, ali jo to delo ministra? (Smeh na desnici.) Ali ni to smešno, alf ni to nespametno? Če bodo hoteli učitelji ali učiteljice, ki so na gorskih (Poslanec Sokić: Triglav!) triglavskih šolah dobiti dopuste, bodo morali za to prositi ministra prosvete. Če ni lo nespametno, potem ni nič nn svetu več nespametno. Toda, gospodje hočejo vse centralizirati, pa če je to pametno ali ne in če tudi s tem vse uničijo. Hočejo centralizirali samo radi tega, da zadeste svoji trmasti volji
PROPADANJE 80L8TVA.
Preidom dalje k našemu učnemu načrtu. Pri nas, gospodje, se je poseben način šulske vzgoje udomačil, tako na ljudskih, kakor tudi na srednjih šolah. In mi smo prepričani, da je ta sistem dober, ker je pokazal dobre posledice. (Klici na desnici : 'i ako je.) Če so posledice dobre, potem je t .di sistem dober. (Pritrjevanje na desnici.) Sedaj pa gospodje pridejo in pravijo, da hočejo vse unificirati. Tako so izginile, c''roma izginjajo naše humanistične gimna-■ :jo, ki so rodile izborne učne uspehe. Vse • f1 jo preurediti po novem učnem načrtu,
u nikakor ni boljši in naprednejši, am-рак reakcionaraejši kot prejšnji. Zakaj? Samo radi tega, da se ne izpolni volja ljudstva, ampak da se ugodi trmi nekaterih visokih gospodov.
Gospodje, kako je z ljudsko-šolskim vprašanjem? Ne bom govoril na dolgo in široko o ljudski šoli, ker bom imel o tem še priliko govoriti, ko nam bo predložen zakon o ljudskem šolstvu. Ali eno stvar moram pa vendar tu omeniti. Nekaterim gospodom tu v središču je padlo v glavo, da morajo za vsako ceno mučiti otroke in eo predpisali učni načrt, po katerem se morajo otroci že v prvem razredu ljudske šole, torej šestletni otroci, učiti dva jezika in dvoje črk.
Gospodje, jaz sem gotovo za to, da naj vsak človek, ki hoče biti izobražen, zna obe pismi — latinico in cirilico. Nihče nima nič proti temu, če se uvede pouk cirilice, toda uvede naj se tam, kjer doseže svoj namen. Kakšen pomen pa ima to, če mučite otroke, šest let stare, s cirilico? S tem ne dosežete drugega uspeha, razen tega, da otrok ne pozna ne enih, no drugih črk. Cirilica naj se uvede tam, kjer bo njen pouk imel kak uspeh.
Gospodje, pravim, da je ta sistem pri nas na šolskem polju največja reakcija. Lansko leto so prestale s poukom pri nas vse obrtno-nadaljevalne šole. Zakaj? (Fra-njo Kremžar: Ker jih tukaj nimajo.) Prvič, kor jih tu nimajo, in drugič, ker ni bilo denarja. Po proračunu je določeno, koliko mora prispevati država, koliko posamezne korporacije in koliko avtonomne oblasti. Avtonomne oblasti in korporacije so bile pripravljene, da dajo za obrtnonadaljeval-ne šole svoj obulus. a tisti; ki ni hotel dati, je bila država in tako je na tisoče in tisoče vajencev ostalo brez pouka. Kakšno škodo pomenja to za celoten obrtni stan, to more spoznati samo oni, ki je videl uspehe, ki so jih rodile obrtno-nadaljevalne šole. Letos emo prosili in zahtevali v finančnem odboru ter dokazovali, da je država po zakonu dolžna prispevati za obrtno-nadaljevalne šole. Dokazali smo, da ne prosimo nobene milosti, ampak samo zahtevamo, da se izvršujejo zakoni in da se da trgovskim in obrtnim šolam tista tangenta, ki jo mora država dati. V finančnem odboru se je reklo: letos damo toliko, drugo leto pa malo več. Ne pomislijo pa gospodje, da bo morala večina teh šol tudi v tem letu ostati zaprta, če ne bodo imele na razpolago zadostnih denarnih sredstev in da ne bodo imeli trgovski in obrtni učenci prilike, da se izobrazijo v svoji stroki. (Klici na desnici: Tako je I)
Ali naj govorim dalje o tehnični šoli v Ljubljani, ki je bila nekoč sijajno urejena. Ta šola nima sedaj nobenih učnih pripomočkov. Prosili in moledovali smo za pomoč, toda tukaj so se vsi prispevki za to šolo črtali. Gospod finančni minister pa še pravi v svojem tiskanem ln ustnem ekspo-zeju, da je s tem proračunom zadoščeno vsem pravičnim zahtevam države. Torej vidite, kako je tem državnim in kulturnim potrebam zadoščeno 1 Stvari, ki sem jih navedel, so najboljši dokaz proti temu, kar je gospod finančni minister navedel v svojem ekspozeju. (Medklici na desnici: Nima kulturnih potreb.)
MODROSTI REDUKCIJSKE KOMISIJE.
Da boste, gospodje, razvideli, kako ne-zmiseln je ta sistem, naj vam navedem za vzgled še eno stvar. Nekega lepega dne smo izvedeli, da je komisija, ki ima pravico reducirati celokupen učiteljski stan, si izmislila, da reducira vse učiteljice ženskih ročnih del. Gospodje so utemeljevali to s tem, da te učiteljice niso potrebne in da silno obtežujejo državni proračun. Ta redukcijska komisija je bila mnenja, da rao-r io delo, ki ga opravljajo učiteljice ženskih ročnih del, izvrševati tudi drugi. Ta s tvna komisija pa ne pomisli, da so po nekaterih šolah nastavljeni samo učitelji in c'a ti učitelji pač ne bodo šli znova študirat in se vežbat v umetnosti ženskih ročnih del. (Smeh.) Torej ta komisija je kraiko-i j!o reducirala vse učiteljice ženskih ročnih del. Utemeljevala je to tudi e tem, kakor se mi je reklo, da teh učiteljic tukaj nimajo. (Franjo Kremžar: To je glavno.)
Dalje je ta redukcijska komisija hotela Vnzati tudi nekoliko svoje kulturnobojne r kke. Rekla je: jaz reduciram tudi 24 liHtehetov v Sloveniji. Toliko j« namreč stalno nameščenih učnih moči, ki poučujejo verouk. Ta slavna komisija je kratkomalo rekla: verouka ne bodo učili za to naetav-Ijoui možje, ga ал bodo učili katehetie. am-
pak to mesto in to njihovo službo naj prevzamejo učitelji. (JakobVrečko: Kako bodo poučevali verouk, ko ga nekateri sami ne znajo.) Torej pravim, da so gospodje pokazali s tem svoje kulturnobojne rožičke. To komisijo prav resno svarim, naj ne ostane pri svojih ukrepih. Ta komisija je tudi salomonsko modra. (Jakob Vrečko: Blazna.) Modra pravim, ne blazna. Rekla je: Če je že po zakonu tako predpisano, da pvi vas učijo verouk za to postavljeni katehetje, katere smo mi reducirali, ostanemo tudi pri tej redukciji. Če bo pa potrebno, jih bomo pa z nova nastavili. (Veselost. Klici na desnici: Potem komisije pač ne bi bilo treba. — Pa se nešto zaradi.) Ko sem pri nekem ministrstvu protestiral proti redukciji, mi je dotični gospod minister rekel: Ja, čujte, to ni redukcija mest, to je samo redukcija oseb. (Franc Kremžar: Vidimo, kam pes taco moli.) To kaže, kakšen namen imajo te redukcije.
BEAKCIONARJI NA VSEJ ČRTI.
Gospodje, ali ni to kulturno reakcio-narstvo, o katerem sem sedaj govoril in ki ga uvaja ta sistem in sicer čisto sistematično. Ali ni to kulturno nazadovanje na vseh poljih? Ali nismo vezani na vseh poljih, ali nimamo vezanih rok. Ljudstvo izgublja ves vpliv na šolstvo, ostaja mu le še pravica, da plačuje, vse druge pravice, ki so pomenile veliko avtonomijo ljudstva, so izginilo. Mi vidimo naše kuiturne potrebe, radi bi jih tudi uresničili, toda nimamo moči, da bi to izvršili. (Klici na desnici: Tako je.) Ne morem iti preko tega žalostnega poglavja, da ne bi omenil boja, ki ga morajo voditi za naš najvišji kulturni zavod, za nare vseučilišče. Prosili in rotili smo, toda dosegli smo komaj eksistenčni minimum. Pri nekaterih fakultetah nismo dobili niti eksistenčnega minimuma, da bi se mogle dotič-ne fakultete svobodno razvijati, in da bi se mogle učne moči popolnoma posvetiti znanstvenim poslom in da bi mogli nuditi dijakom vso znanstveno podlago. Če mi zahtevamo za svoj najvišji kulturni zavod potrebna sredstva, kdo nam more to braniti? In če mi hočemo sami dati potrebna sredstva, kdo ima pravico, da bi nas pri tem oviral. (Živahno pritrjevanje in ploskanje na desnici.)
Gospodje, tak je sistem, take so razmere I In gospod Pašič je izjavil — vpaj tako se je čitalo v listih — da je zaradi trga sklenil pakt z Italijo, da dobi proste roke na znotraj. Proti komu hoče imeti proste roke? Čisto jasno je, da proti nebogljenim in trdoglavim Hrvatom in Slovencem. (Klici na desnici.: Tako je.) Toda, gospodje, jaz opozarjam tu na sledeče: s tem, da je gospod Pašič to izjavil, je priznal, da v naši državi nekaj ne more biti v redu. Ali ni v redu ona podlaga, na kateri sloni država. Ali ni v redu splošna državna uprava. Ali ni nekaj v redu v razmerju prejemkov in izdatkov, ki jih morajo prejemati in dajati posamezne pokrajine. Ali ni vse urejeno v pogledu pravic in dolžnosti poedinih državljanov. S tem, da je gospod Pašič izjavil, da hoče imeti prosto roko na znotraj in da hoče pokazati trdo pest na znotraj, je priznal, da notranje razmere niso v redu, da je tukaj nekaj gnilega. (Klici na desnici: Tako je.)
CENTRALISTIČNA UPRAVA — NESTVOR.
Gospodje, o nekaterih stvareh sem tu že govoril in dokazal, da je Pašićevo neprostovoljno priznanje resnično. Govoriti hočem samo še o neki stvari, o kateri moram žalibog trditi, da je na njej mnogo, premnogo gnilega. To je naša uprava. Kako se pri nas upravlja in kako je naša uprava popolnoma pod cesto, boste izvideli najbolj iz tega, če vam povem samo en zgded, mogel bi jih povedati celo vrsto. Dne 18. oktobra pret. leta sva prišla v Belgrad ravnatelj nekega društva za izvoz mleka in jaz. Šla sva k raznim ministrstvom, da bi ta ministrstva prepričala, kako silno neprimerne tarife imajo za izvoz mleka iu če bodo ti tarifi ostali, mora prestati pri nas ves izvoz mleka. Šla sva v razna miniblr-stva, tako v poljedelsko, kakor tudi v železniško ministrstvo. Povsod sva našla odprta vrata, povsod sva dobila največje zanimanje, vsi gospodje so rekli, da je naša zahteva upravičena. (Dr. Anton Korošec: Pa plačala nista nič.) Toda kaj se je zgodilo. Dne 18. oktobra sva vložila zadevno prošnjo in jaz sem bil najmanj 20 krat v raznih ministrstvih, pri ministrih in pri posameznih referentih. Dne 21. decembra sem šele spravil dotični akt iz železniškega ministrstva v Ljubljano. (Dr. Anton Korošec ironično: To je slo brzo.) Mislil sem, da je sedaj stvar rešena. Ko pridem sredi januarja letošnjega leta v Ljubljano, mi dotični ravnatelj pove, da stvar še sedaj ni v redu. Dne 18. januarja — torej po preteku treh mesecev — sem prišel zopet v Belgrad in tam sem dognal, da je bil dotični akt faktiono dne 21. decembra odposlan v Ljubljano. Pisal sem takoj dotičnenju ravnatelju v Ljubljano In mu rekel, naj tam zadevo urgira. Sel Je na ravnateljstvo in tam zvedel, da je dovolj hitro, če se akt reši po preteku enega meseca. Ker je dotični ravnatelj energično nastopil, je bil akt res
še istega dne rešen. Torej v tako važni zadevi, kakor je izvoz našega mleka, ki je za nas življenskega interesa, se je rešitev zavlekla za cele tri mesece! Če je to uprava, potem ne vem, kaj je uprava. (Ironični klici na desnici: živio centralizem!) Kdo more tajiti, da vlada v upravi velika korupcija, pri kateri igra bakšiš veliko vlogo. Naša država je klasična dežela intervencij. Brez intervencije skoraj ne dobite rešitve. Ali je to uprava?
VARNOST V DRŽAVI.
Kakšna je politična uprava in kako je poskrbljeno za varnost v državi? Gospodje imajo pokrajino v državi, kjer ne velja ne zakon, ne državljanska svoboda, ne politična svoboda. Imate v državi kraje, kjer se ljudje pobijajo kot živina in kjer ljudje popolnoma neovirano ropajo in kradejo tujo lastnino. (Medklic dr. Korošca: Macedoni-ja!) Da. So kraji, kjer vlada politično nasilje, ki mu ga ni para na svetu, omejevanje državljanskih pravic in združevalnega prava. Ako hoče gospod Pašič imeti »odre-šene ruke«, ako hoče pokazati svojo trdo pest, naj jo pokaže tukaj in sicer v tem smislu, da bo zavaroval avtoriteto zakona. (Pritrjevanje na desnici.)
ZA ZDRAVE TEMELJE DRŽAVE.
Gospodje, proti temu političnemu sistemu vodi naša strarka z drugimi strankami skupen boj. T« boj je v interesu države in sicer radi tega, ker hočemo postaviti trden temelj, na katerem se bo moglo razvijati naše gospodarstvo, nacionalno in kulturno življenje v državi in ker hočemo na podlagi tega temelja ustvariti zadovoljstvo vseh narodov v drŽavi. (Klici na desnici: tako je!)
Ta borba je v interesu naroda, ki ga tukaj zastopamo in ki nam je to zastopstvo z velikansko demonstrroijo poveril dne 18. marca p. 1. (Živahno pritrjevanje in ploskanje na desnici.) Ljudje, ki so sedaj na vladi in vsi oni, ki ne razumejo narodove duše in njegovega večnoživega teženja po svobodi in samoodločbi, ne razumejo velikega pomera nacionalnega boja, ki ga vodi revizionistični blok. Mnogi hodijo okrog, govorijo o -.Tv.pehih«, v resnici pobirajo le drobtinice, ki jih gospodar ih oblastnik meče z bogato obložene mize. Ti tudi ne morejo nikdar imeti razumevanja za velike dobrine in velike cilje, za katere se bori federalistični blok. Ko gre za velike narodove pravico, ne moremo in ne bomo popustili v tem boju. Trdno smo prepričani, da eo ne d>, političnih, gospodarskih, kulturnih in nacionalnih pravic in potreb slovenskega inroda zavarovati drugače kakor s teč, da si izbojuje zakonodajne avtonomije. Mi si druge obrambe svojih pravic ne moremo misliti. Do zakonodajne avtonomije pa vodi samo ena pot in ta jo: revizija ustavo. (Živahno pritrjevanje in ploskanje ,ua desnici.)Ker pa sedanja vlada noče nastopiti te poti, ki edino vodi do cilja, mi je I čast izjaviti v imenu našega kluba, da bo-I mo glasovali p.oti predloženem proračunu, i (Dolgotrajno burno pritrjevanje in ploska-| nje na desnici, govorniku čestitajo.)
i Krvavi boji med prebivalstvom in separatisti v Pfalce.
Kirmansens, 13. febr. (Izv.)* Ob 11. ■ dopoldne se je pred vladno hišo, v kateri j se nahaja separatistična vlada, nabrala , ogromna množica, ki je zahtevala, da separatisti poslopje zapustijo. Nato so se separatisti zabarikadirali, Proti večeru je množica poslopje, v katerem je bilo okoli 40 separatistov, naskočila. Separatisti so streljali, nakar je prišla požarna bramba, da jih prežene. Ker to ni šlo, je množica potom bencina poslopje zažgala. Od separatistov, ki so iz poslopja bežali, je množica 14 ubila, med njimi vladnega komisarja Schwaba. Vsega skupaj je bilo ubitih 17 oseb, 20 pa je ranjenih. Iz Koblenca sla odšla na lice mesta dva bataljona francoske infanterije, medzavezniška komisija pa je proglasila nad mestom obsedno stanje.
Kaisersiautern, 13. febr. (Izv.) Množica je naskočila separatistični glavni stan. Ker sc v poslopju nahaja tudi francosko zastopstvo, so posegle vmes marocanske čete. Več oseb je ranjenih.
Zweibriiggen, 13. febr. (Izv.) Množica je zapodila separatiste, ki so odšli proti Kaiserslauternu.
Razpoke v sovjetih
Ljenln je umrl v trenutku, težavnem га komunistično stranko. Sovjetska brzojavna agentura Rosta poroča, da so vsa nesoglasja odstranjena. V resuici pa je obstoječe nasprotje jako globoka To je razvidno iz naslednjih podatkov o sovražnih si komunističnih strujah. Državna oblast v Rusiji se nahaja izključno v rokah komunistične stranke. Vse druge politične stranke so prepovedane sli obstojajo samo na papirju, ker so morali (kot n. pr. socialno-demokratski menjševiki ali pa socialno revolucionarni desničarji) javno izraziti svojo solidarnost z boljševiki. Višji vladni orcan
komunistične stranke Je CIK, t. j. Centralni
izvrševalni komite. Šteje 45 članov in 11 kandidatov, kateri se lahko udeležijo sej in stavijo predloge, ne da bi glasovali. Teh 38 ljudi vlada nominalno Rusijo, toda v resnici je CIK vendar preneroden in neokreten za diktaturo. Dejanska moč je v rokah manjše skupine, takozvanega poli-' tičnega biroja, kateri šteje 7 članov CiKa. Po zadnjih volitvah so bili Klani politbiro-a: Ljenin, Zinovjev, Trocki, Stalin, Rykov, Tomski in Kamenev. Zdaj ko ni Ljenina in se je odpeljal bolni Trocki na Kavkaz, vlada »trojica«: Kamenev, Stulin in Zinovjev. Sedanji predsednik CiKa Ryltov in Tomski sta malo vplivna in znana pristaša desne »gospodarske struje«. Nista nasprotovala, ko je odločila trojica ukiniti »novo ekonomsko politikom.
Glavna opozicija se torej nahaja izven politbiroja. Nastopila je prvič v strnjenih vrstah v avgustu leta 1923., ko je presenetilo in prestrašilo vlado gibanje med delavci. Po celi Rusiji so izbruhnile stavke. Vlada je zatvorila na tisoče stavkujočih in so ne bi biia brigala za godrnjanje množice, ako ne bi bila opozicija poudarjala, da vladni aparat niti ne sluti tega dobro organiziranega pokreta. Z ozirom ua to je izročilo oktobra 1823 43 članov stranke (Osinski, Piatakov, Preobraženski, Sapro-nov in drugi) CIKu zelo ostro sestavljeno spomenico. Vl^da je nad 3 mesece prikrivala zunanjemu svetu to delavsko gibanje in še do sedaj ni objavila popolnega teksta spomenice 46-tiii. Vemo samo, da je opozicija očitala CiKu popolno kratkovidnost in govorila o predsloječem padcu sovjetov. Delavci so morali stavkati, ker niso mogli zdržati med nakovalom in kladivom. Na eni strani so jih pritiskali ;nepmani« in vodje državnih trustov, kateri niso hoteli zvišati zaslužka. Na dragi strani pa niso nio kupovali kmetje, ker so jim bili industrijski izdelki predragi. Popolno nepouče-nost CiKa je zakrivil »protekcionizem« v stranki, imenovanje tajnikov komunističnih krožkov iz Moskve. Ti uradniki niso vedeli, kaj nameravajo delavci in niso bili priljubljeni. — Politbiro se .ie strinjal z opozicijo v toliko, da jo takoj zatrl delavski pokret, kot »pravo sramoto za sucialističuo državo in diktaturo proletarijata«. Na strani trojice je stalo 53 članov GJKa, na strani opozicije le 3. Toda eden izmed zadnjih treh je bil Trocki, vodja in ustvarilelj rdeče armade. CIK je prepovedal tisku pisati o izjavi 46 tih in je sprejel 5. decembra kompromisen odlok, s katerim je pristal na volitev komunističnih tajnikov, takozvano »demokratizacijo stranke«. Toda opozicija se je zanašala na moč Trockega ia postala, izzivajoča. V seji CiKa 11. decembra sta. izjavila Sapronov in Preobcaženski, da ne zaupala izjavam politbiroja, ki »samo ponavlja carjevo zgodbo z ustavo 17. oktobra 1906 in obenem protežira zaseben kapital«. CIKu in politbiroju se je torej očitala nepoštenost in neiskrenost. Prepir je postal nevaren in zbudil zanimanje cele Evrope. Toda vse je odločil Dzeržniski, vodja vsemogočne »politične uprave za pobijanje proti revolucije«. Dzcržinski in njegovi oddelki so se postavili na stran »trojice«. Opozicija je takoj postala tiha. Trocki se je odpeljal na Kavkaz, »da se zdravi«. CIK je priredil opoziciji na ljubo uradno revizijo poslovanja nekaterih oblasti, in ta je zadovoljna ...
Komunistični orožniki (Glavna poli* tična uprava) so torej premagali pri tem prvem spopadu rdečo armado. Trocki je podlegel Dzeržinskemu.
Slaba poštna zveza v eev. Prekmurjn, p Bogojini in okolici. Občina Bogojina, ki leži v se v. Prekmurju, je vložila prošnjo že pred nekaj meseci, da naj se ustanovi postna postaje v Bogojini. Na to vlogo je dobil občinski urao v Bogojini odgovor od direkcije pošte in telegrafa iz Ljubljane, da se je odredilo enomesečno štetje poštnih pošiljk, na kar se bo stavil predlog ministrstvu v končno rešitev. Dobro vemo, da se g. poštni direktor dr. Deblejak trudi na vso moč, da bi se otvorila poštna postaja v Bogojini kot v najsevernejšem delu Slovenije. — Lahko se pa zgodi, da ne bo uspešno enomesečno statistično štetje poštnih pošiljk in bi bila vsled tega naša prošnja odbita. Ako ne bo uspešno statistično štetje, br: vzrok ta, da nihče noče oddati poštne pošiljke v Dobrovniku, ker pridejo na naslovljeno mesto 4—5 dni pozneje, kakor če se oddajo na poštni postaji v Beltincih ali v Murski Soboti. Radi tega nosi ljudstvo pisma in pakete raje v Beltince ali v Mursko Soboto. Zato prosimo, da se otvori poštna postaja v Bogojini tudi v tem slučaju, ako ne bo uspešno enomesečno statistično štetje. Da pa dobimo jasen pogled v tukajšnje škandalozne poštne razmere, dovolimo navesti samo nekaj slučajev: 1. Časopise, dnevnike dobivamo šele čez 5—6 dni, ker gre iz Beltinc pošta v Tumišče, v Dobrov-nik in tako po dolgem romanju dobimo dnevnike čez 5—6 dni v Bogojino. 2. Dogodilo ee je, da je bil neki učitelj v Bogojini imenovan za člana komisije prt volitvah, a sprejel je po-verilnlco od mariborskega sodišča šele par ur pred 18 marcem; torej vsled tukajšnjih slabih Doštnih razmer ni mogel sodelovati pri volit-
veni komisiji v oddaljenem kraju, kamor je bil imenovan. 3. Župnijski urad, krajni Šolski svet, šolsko vodstvo in občinski urad dobivajo različne odredbe od višjih oblasti radi škandalozno slabih poštnih razmer skoro vedno prepozno, tako da ni več mogoče ugoditi prekasno dospelim odredbam. 4. Dogodil se je nedavno slučaj, da jo neka gdč. prejela zaboj iz Maribora čez mesec dni in so bile jestvine plesni-ve in neužitne. Mnogo takih slučajev bi lahko navedli, a smo mnenja, da je to dovolj in da se bo ministrstvo pošte in telegrafa oziralo na to splošno željo, kar ni želja samo občine Bogojine, nego celega sev. Prekmurja. Prosimo torej ministrstvo pošte in telegrafa, uaj poštno postajo v Bogojini, ki je bila 1. 1919., ob priliki zasedanja Prekmurja ukinjena, ponovno otvori, in sicer naj bo redna poštna zveza iz Beltincev naravnost v Gnčnana in Bogojino nli pa iz Murske Sobote preko Martjanec, Mo-ravec in Tešanovec v Bogojino. Ljudstvo, ki je vsled slabih poštnih razmer nezadovoljno, bo jako hvaležno, ako se prošnji ugodi in se otvori poštna postaja v Bogojini -- Občani Bogojine in okolico.
Kranj. V prvem razredu kranjske gimnazije poučuje počenši z drugim tečajem nemščino Srb g. Milosavljevič. Ker ne zna govoriti slovensko, ni čudno, da ga učenci ne umejo in da je uspeh pri njem in pri učencih nezadosten. Gotovo bo imelo gimnazijsko ravnateljstvo toliko uvidevnosti, da bo omenjenemu gospodu odkazalo primernejši delokrog, uboge otroke pa, ki se itak bore z učenjem treh novih jezikov, rešilo takega neznosnega mučenja. — Prizadeti starši.
Dnevne novice.
—	Kraljica Marija na umf>'»rstni razstavi. To dni je kraljica v spremstvu kucglnje Olge obiskala razstavo, ki jo je priredilo društvo prijateljev umetnosti »Cvijeta Zazorid«.
—	Redukcija v upravi monrpolov. Podpisan je ukaz, s katerim se v monopolni upravi in njenih rezorih odpušča 110 uslužbencev.
—	Prvi izpiti v radioioli v Belgradu. Te dnt so se vršili v radiošoli na Banjici pri Belgradu prvi izpiti. Uspehi so bili odlični.
—	Takse in država. Finančno ministrstvo Je izdalo opozorilo, da za pogodbe, ki jih sklepajo z državo zasebniki, plačajo takse samo le-ti, no pa tudi država.
—	Direktna zveza Praga—Jadran. >Du-f>rovački Liste poroča, da se v kratkem upo-stavi proga Praga—Vratislava—Sušak, ki bo imela zvezo z Jadransko plovitbo za Dubrovnik. Tako bodo Čehi kmalu lažje došli na Ja-Iransko morje nego Slovenci.
■V '-'-'u- Spominska plošča srbski armadi v Brin-disiju. 10. t. m. so v Brindisiju odkrili ploščo v spomin pi'ćvoza srbskih čet ob umiku preko Vlbanije. Navzoči so bili zastopniki italijanske pomorske iu kopne vojne sile, Jugoslavijo je nastopal general Ječmenič.
—	Ilarfa za društvo >Drava«. Zo par let fe pogreša pri vseh večjih koncertnih prireditvah kakor tudi pri opernih predstavah v Mariboru in Sloveniji sploh, sodelovanje harfe. Nar. žel. glasbeno društvo >Drava«, ki ima >ned svojimi godbeniki tudi harfinista-speciali-sta, nadelo si je nalogo, da tej kulturni potrebi odpomore. Te dni je svojo nalogo tudi izvršilo. Dognalo je pri neki mariborski rodbini izborno harfo angleškega vira znamke Eradh in stopilo z imetnikom v stik v svrho nakupa. Ker so se za omenjeno harfo zelo zanimali tudi interesenti iz Zagreba, ni društvu preostalo drugega, kakor čim preje skleniti kupno pogodbo, da tako reši harfo za Maribor. Pogodba je sklenjena. Harfa je kupljena za 33 tisoč Din. Da bi moglo društvo kupno pogodbo izvršiti, se obrača na javnost s prošnjo za brezobrestna posojila v poljubni višini, ki bi jih po možnosti in točno odplačevalo. V to svrho je odposlalo okrožnico s priloženimi položnicami. Pri tej priložnosti omenjamo, da tudi v Ljubljani hudo občutimo, da ni nobenega harfinista. Opera pač ima harfinistinjo, ki pa ta druge prireditve ni pod nobenim pogojem № razpolago, kakor se je pokazalo lani, ko je ► Ljubljana« izvajala Saltnerjevo »Assumptio«.
—	Semenj za živino in blago, ki bi sc imel rršiti dne 25. t. m. v Višnji gori, je radi sej-aiov, ki padejo na isti dan, prestavljen za en teden preje, to je na dne 18. februarja 1924.
—	Neimenovanemu dobrotniku za lepi 3ar 600 I)in deškemu zavetišču v Št. Vidu nad Ljubljano Bog plačaj I
—	Velik snežni metei v Hercegovini. V Mostnru in okolici je te dni divjal velik snež-ai vihar, ki je potrgal vse telefonske in brzojavne žice.
—	Smrl v vodnjaku. U. t. m. zjutraj so našli v občinskem vodnjaku v Subotici vtop-ijenega goslarja Joso Jaramazova. Ni še do-gnano, ali je padel po nesreči v vodnjak ali pa se je izvršil zločin.
—	Avala. Na pobudo poljedelskega ministrstva se osnuje odbor, ki bo skrbel za ureditev Avale. Gora se pogozdi in zveže s cestami.
—	Plovba na Ohridskem jezeru. Ministrstvo za promet pripravlja pravilnik za plovbo na Ohridskem jezeru.
—	Trbovlje. Povodom smrti svoje matere, blagopokojne gospe Karoline Berger, je daroval njen sin gospod Matija Berger, trgovec v Trstu, za občinske reveže znesek 2500 Din. Hvala I
—	Ogenj je nastal v Trzinu v nedeljo S. t m. opoldne. Ljudje so požar opazili šele.
ko Je ogenj že izpod strehe izbruhnil in ga ni bilo več mogoče zadušiti. Pogorela eo gospodarska poslopja županu Mihaelu Čolnarju. Zgorelo je veliko gospodarskega orodja ln vsa krma, tako da nima kaj živini položiti. Upatt je, ker je župan daleč na okrog znan in splošno priljubljen, da bodo v tej silni zadregi in pri ogromni škodi, na pomoč prišle ne le domača soseska, ampak tudi sosedne občine. Treba je hitre pomoči. Neumornemu trudu gasilnih društev iz Trzina, Mengša, Stoba in Domžal se je zahvaliti, da se ogenj nt razširil tudi na sosedna poslopja. Sumi se, da je zažgal nek otrok v steljnaku, kjer se je igral z ognjem. (Dopisnica s tem poročilom nosi pečat pošte Trzin od 4. t. m., v našo uredništvo pa jo priromala šele včeraj Op. uredn.)
—	Kdor izmed poverjenikov ima še kaj koledarjev Jugoslov. kmetske zveze, prosimo, naj jih vrne, ker so pošli in je še nekaj naročil.
—	Rateče Planica. Dne 12. t. m. se je pojavila tukaj milijonska množica majhnih črnih stvaric. ki so skakale po snegu semintja. Dolge so približno kakor bolhe, vendar mnogo tanjše. Drobnogled je pokazal, da Imajo črne tipke na glavi, tri uogo na vsaki strani, špičnst repek in nič perutnic. To se je opazovalo opoldne pri temperaturi 7" C in med lahnim naletavanjem snežink. Sodimo, da bo prišle živalice e snegom na zemljo. Prirodoslovcl, razložite nam to nenavadno naravno prikazen. Naši ljudje jim pravijo »zimske mušice«.
—	Ženski kazenski zarodi v Jugoslaviji V naši drŽavi imamo 12 kazenskih zavodov za ženske, med katerimi zavzemata glavno mesto ženski kaznilnici v Zagrebu in v Begunjah. O kaznjenkah v zagrebški kaznilnici prinaša belgrajsko »Vreme« obširne podatke. Tačas znaša število tamkajšnjih kaznjenk 117. Med temi je skoro polovico, to je 57, starih od 21 do 30 let, 28 od 31 do 40 let, fl od 51 do 60, 2 nad 60 let; nedoraslih deklet od 17 do 20 let je 7. Po stanu jc 40 samskih, 37 oženjenih, 34 vdov in 6 ločenih žena. Kako velik vpliv imajo na žensko kriminaliteto gospodarsko razmere, priča okoluost, da je od 117 kaznjenk 112 pi. polnoma brez vsakega premoženja. Srednje premožne so 3, bogata 1. Od vseh kaznjenk je obiskovalo ljudsko šolo samo 25, kake srednjo ali višje šole nobena. Po vrsti zločinov, zaradi katerih so bile obsojene, je med 117 kaznjenkami 50 morilk oziroma točneje, 45 morilk in 5 ubljalk, 14 razbojnic, 21 ne-varnih in 24 navadnih tatic, 3 požigalke in 3 goljutice. Kazen znaša pri 38 kaznjenkah 10 do 20, pri 18 pet do deset let, pri 9 do pet let ječe; 17 je obsojenih na zapor do pet let.
—	Nesreča na morju. Minulo sredo sta s Solno m bdplula na niorjo dubrovniŠka ribiča 30 letni Mate Božanič in 62 letni Nikola Korf. Na morju ju je presenetil vihar in začel premetavati čoln. Korf je skočil v morje ter pia-vaje z veliko muko dosegel breg; Božaničevo truplo so pa naslednji dan našli v morju nedaleč od brega. Glava je bila razbita, ker je morje butalo z njim ob pečine.
—	Požar v Novem Sadu. Dne 12. t. m. Je nastal požar v strojni tovarni Jakoba WeilJ v Novem Sadu. škoda znaša 50.000 Din, zavarovan je bil Weifi za 18.000 Din.
—	Milijonska dražba zaradi zaostalih davkov. Za veleposestvo Futok v Vojvodini teče že več let zapuščinska pravda md grofico Cho-tek in grofom Friderikom Schfinbornom. Izid je čisto negotov; razen tega je velik del posestva zapadel agrarni reformi in postal last dobrovoljcev. Zato tačasni posestniki že več let nočejo plačevati nobenega davka. Oblast je zato nedavno zarubila na posestvu 150 met. sto-tov posušenega hmelja v vrednosti 2,700.000 Din. Prisilna dražba se vrši zadnje dni februarja in prve dni marca t. 1.
—	Roparski poglavar kot branjovka. Te dni je v Peči (Južna Srbija) prodajala na trgu živila neka branjevka, ki se je dvema orožnikoma zdela nekam znana. Začela sta jo motriti in spoznala sta v njej glasovitega roparja Derviš Ramuša, na čegar glavo je bilo razpisanih 10.000 Din. Ko je Ramuš opazil, da sta ga orožnika spoznala, je skušal uteči, a so ga kmalu zgrabili.
Primorke шш
p Volilno okrožje Julijske Krajino. Volilno okrožje Julijske Krajine, v katerem volijo Slovani, obsega furlansko, tržaško, istrsko in zadrsko pokrajino s središčem v Trstu. Po ljudskem štetju iz 1. 1921. šteje 1,715.117 duš, ki se dele po pokrajinah naslednje: furlanska provinca 1,016.059, od teh 288.425 volilcev; tržaška provinca 325.000, od teh 78.954 volilcev; j istrska pokrajina 355.251, od teh 97.512 volil-
1 cev; zadrska provinca 18.718, od teh 8633 volilcev. Vseh volilcev je torej 468.524. Ker volilni zakon določa, da odpade na vsakih 74.996 prebivalcev po en poslanec, voli Julijska Krajina 23 poslancev. Od teh odpade na stranko, ki dobi največ glasov 15 poslancev, ostali man dati se rnzdele med manjšinske stranke po proporcu.
p Bamlel na fašistični kandidatni listi?
Neki tržaški list prinaša vest, da se sprejme v vladno listo Julijske Krajine tudi »fdofašlst« Bandel, urednik »Nove Dobe«.
p Nova italijanska stranka. Fašisti, ki so se ob raznih prilikah odcepili alj bili izključeni Iz vladajoče fašistovske stranke, so si ustanovili novo stranko pod imenom »Domovina In Svoboda«. Ob volitvah nastopijo г lastno tisto.
p Mobilizacija na banjiški planoti. »Goriška Straža« poroča: Dne 81. januarja t. 1. je dobil g. brigadir v Čepovanu mobilizacijske lisUne, ki bi Jih moral hraniti za slučaj, da bi prišlo do vojne. Mož se Je pa zelo hudo zmotil. V prevelikem navdušenju jih je dal nabiti v Čepovanu in jih je razposlal tudi v druge vaai. Vsa banjška planota Je bila na nogah, V družinah je nastala cela revolucija. Žene, matere ln neveste so se spustile v jok. Tudi na resne može In fante je nepričakovani dogodek zelo vplival. Pridni gospodarji so takoj napravili testament. Končno je spet zavladal mir, ko se je ugotovilo, da se je g. brigadir zmotil. Banjška planota je pa vesela, da jc revolucijo povzročila zmota g- brigadirja in mu jo prav iz srca odpušča. Naše ljudstvo je ovekovečilo ta dogodek s šalo, da jc Lokovoc napovedal Čepovanu vojno.
p Težka nesreča. 3. t. m. jo v Grlžah (Vrabče) nastal požar pri posestniku Jožefu Ziberni. Ko so iz spodnjih prostorov reševali razno blago, se je zrušila streha in nato бе stropovje. Pod gorečimi ruševinami sta ostala 54 letni gospodar Ziberna iu 20 letni sosedov sin Jožef Vitez. Njuni trupli so odkopali šele naslednji dan. Bili sta popolnoma zogljeneli Gospodar Ziberna je zapustil vdovo in šestero majhnih otrok.
g Padec tujih valut in deviz. Vsled dviga naše valute na curiški borzi so vse tuje valuto in devizo v trajnem padanju. Vse pričakuje, da doseže naš dinar v Curthu 7.
B Vpisi v trgovski register. Vpisale so se sledečo firme: J ura j Antičovlč, trgovina z vinom na debelo ln drobno in г deželnimi pridelki, Čevee pri Dolonjom Logatcu; Ivan Znje, trgovina z usnjem, Dobračevo; Ivan Comino, opekarna, Draga; Franjo Nerad, i gradbeno podjetje, Gabrje pri Colju; Ivan Zuži, trgovina z ogljem in lesom, Kočevje; Franc Kuralt, trgovina z lesom ln ogljem, Kranj; Jos. Bedrač, trgovina z manufaktur-rrim in modnim blagom na debelo in na drobno, Ljubljana; Lovro Šebenik, trgovina z vinom, kuhanje mnllnovega sokn, tvornim žganja, likerja in rnmov, Ljubljana; Maks Pregelj, trgovina z mešanim blagom, Lož; Ant.on Cingorli, carinsko posredništvo, Maribor: Anton Lužo, mednarod. prevoz »Transport*, Maribor; Adam Marič, carinski po-srpdnik, Maribor; Vilim Pick, trgovina z mn-nnfaktamim blagom na drobno Id na debelo (sadež Zagreb) podružttien Maribor; Pol-di Čelik, komisijsko skladišče z jeklenim! izdelki joklaren Poldihiitto — M. Jarc, Maribor; F. Jančar, opekarna, Želodnik. — Izbrisala se je firma Albin Drnovšek, trgovina a-' gradbenim materi j al o m in rudami na debelo, Ljnbljana.
g Poravnalno postopanje so jo uvedlo o imovini Edvarda Dolenca, trgovca v Kranju, registriranega pod firmo: FrBnc Doleuc, trgovina z mešanim blagom v Kranju.
g Tovarna za špirit d. d. v Račju. V novem letu smo 7. t. m. priobčili vest, da jc gornja tovarna prišla v konkurz. Kakor smo se naknadno uverili, je bila ta vest napačna, kar b tem radovolje popravljamo. Tovarna slej-koprej redr.o in uspešno obratuje.
g Uvoz železa iz Češkoslovaške L. 1923 smo uvozili iz Češkoslovaške za 11.084 ton železa in že'eznih fabrikatov v vrednosti od 1,139.000 dinarjev.
g Kuska naročila v Češkoslovaški. Rusija je naročila pri strojnih tovarnah v Brnu in v Vitkovlcah za 1 mlljon dolarjev strojev. Sovjetska vlada jo plačal kot prvi obrok 18 odstotkov celo vsote, ki se bo pokrila v sedmih obrokih.
g Češki špirit se jo pocenil. Kakor poročajo, je Češkoslovaški finančni minister /•.nižal ceno špiritu od 450 Kč na 100 Kč na debelo, v nadrobni trgovini pa od 5.50 Kč na 5 KČ po litru.
g Sejem v Parizu. Pariški sojeni so bo vršil letos od 10. do 25. maja. Prospokti so interesentom v pisarni trgovske in obrtniško zbornice v Ljubljani na razpolago.
g Francoska inozemska trgovina. Kakor se da posneti iz statistiko carinske uprave, ki jo je objavila agencija Havns, je znašal francosKi uvoz lansko leto približno 32.(514,560.000 fr. Proti uvozu 1. 1922. pomeni to v/rast za 8 mi lijard 684,232.000 in proti uvozu 1. 1913 zvišanje za 24.193,238.000 fr. Po teži je dosegel uvoz 1923 1. 54,921.037 ton, kar znači povečanje za 3,503.630 ton v primeri z I. 1922. tet vzrast za 10,701.451 ton v primeri za 1. 191B. Izvoz je znašal lani 30.431,510.000 frankov. To pomeni prebitek proti lanskemu izvozu za 9 milijard 52,567.000 in proti izvozu 1913 vzrast za 23.531,293.000 frankov. Z ozirom na težo je znašal izvoz lansko leto 24,709.020 ton, kar ' pomeni v primeri z 1. 1922 zvišanje za 2 milijona 146.163 ton in proti 1. 1918 za 2 milijona 714.507 ton.
BORZA.
Zagrch, 18 2. (Izv.) Devizo: Pešta 0.2950, Italija 8.5C62—8.6262, J.ondon 355.50-858.50, New-york S2.i0 «810, Pariz 8.7150-8.7«», Praga 2.4030—2.4850, DunnJ 0.1171-01181, Curih 14.4250 ; -14.5250.
Čarih, 13. II. (l7.v.) rievire: PeStn 002, Пег-lin 0.000000130, Italija 25.10, London 21.77, New-york 571.0, Pariz 26.15, Praga 16.70, Dunaj 0.006120, Bukorešt 2.90, Sofija 4.2(5. Belgrnd 6.85. — Valute: n. n. K 0.008120
Unhlbnske novice.
lj Akademiki profesorju Tosnifcro-ju t i slovo. Ob priliki, ko se g. profesor Lucien j Tesuier« poslavlja od Ljubljane, kjor si je I v vseh družabnih krogih stekel zares pri-| srčne simpatije, smatrajo njegovi bivši slušatelji vseli fakultet ljubljanske univerze, posebno pa romanisti, za svojo prijetno I dolžnost, da mu ob odhodu na odlično me-! sto, ki mu ga je francoska vlada poverila I na univerzi v Strasbourgu, izrečejo tem po-j lom svojo najsrčnejšo zabvalo za požrtvovalno delo v prid slovenskega dijaštva. Obenem mu celokupna akademska omladina želi novih uspehov na polju znanstvenega delovanja in obilo sreče v njegovem osebnem življenju. — Njegovi slušatelji.
lj Mestna hranilnica ljubljanska. Snoči so je vršila seja upravnega odbora Mestne hranilnice, a po tej seja'ravnateljstva. Navzoč je bil vladni komisar načelnik KromenSek. V ravnateljstvo je bil mesto odstopivšega ravnatelja Kocniurja izvoljen dr. Jelene. Ravnateljstvo Mostne hranilnico tvorijo sedaj sledeči: ing. Stebi (soc. dem.), predsednik, Vek. Vrtove« (SLS), podpredsednik; člani: Dr. Stanovnik (SLS), Al. Zujc (SLS) in dr. Jelenee (soc. dem.). Namestnika: .ler. Ložar (SLS) in A. Lah soc. dem). — V Kreditno društvo pa jo odposlal upravni odbor sledeče svoje člane: Ore-hek (SLS), Rojina (SLS). Rozman (soc. dem.), Tokan (soc. dem.), Lah (soc. dem.). — Slučaj je hotel, da ni v ravnateljstvu, no v cenzorskem odboru Kreditnega društva zastopan noben komunist.
lj Nalezljive bolezni v Ljubljani v L 192$. Jetika je zahtevala 238 smrtnih žrtev leta 1920 492, 1921 241, 1922 253), od teh je bilo L145 stalno v Ljubljani stanujočih oseb. Od vseh umrlih je 19.8 odstotkov umrlo za jetiko; vsak 5 mrlič je zapadel tuberkulozi, ki jo tudi v 1 minulem letu največ žrtev zahtevala, veliko več kot vse druge nalezljive bolezni skupaj. —• Vzrok temu je iskati predvsem v slabih nehlgijenskiah stnovanjih, v splošni draginji, ki ovira zdravo zadostno prebrano. Nujno potrebna pa je ustanovitev državnega dispanzer«, za bolno na pljučih, kakor taki z lepim uspehom delujejo po drugih mestih. — Zn trebušnim tifusom je obolelo leta 1923 80 oseh iz Ljubljane, od teh je umrlo 7. — Griža je nastopila zopet v večjem številu; tekom leta je bilo naznanjenih 124 bolnikov izmed mestnega prebivalstva, umrlo je od teh 6. Največ slučajev griže je bilo javljenih v Trnovem (42), potem v Šiški (39), torej v onih delih mesta, kjer primanjkuje kanalizacije in obstojajo no-higijenske greznice in zanemarjajo gnojno jamo. Nujno jo treba, da se tudi ti okraji kann-lizirajo, pri jarkih pa takoj še pred nastopom pomladi poskrbi za dober odtok z izdatnim iztrebljenjem jarkov. Lastnike stavbnemu redu neodgovarjajočih greznic in gnojnic pa bo treba eventualno s kaznijo prisiliti, da odpravijo te nedostatke. — ftkrlatinka je bila naznanjena tekom minulega leta 92 krat; umrlo jo 11 otrok. — Diftorija je nastopila v 35 slučajih, 3 otroci so umrli. — Ošpice so bile v petih slučajih, ki so vsi ozdraveli, ravnotako je 12 otrok obolelih za noricami, ozdravilo. — Dušljjvi kašelj, javljen v 38 slučajih, je zahteval pet smrtnih žrtev, ki so umrle na komplikacijah po tej bolezni. — Na porodniški mrzlici je umrla ena ženska. — Koza, pegavice, kolere otrp-nenja tilnika ni bilo. Za influenco oboleli (5), so vsi ozdravili. Slučaji traehoma (8), so tekom leta ozdraveli. Razkuževanje se jc vršilo redno pri oziroma po vsaki infekcijski bolezni. Največ se je razkuževalo po smrtnih slučajih tuberkuloze (80), vsega je bilo pa 275 razkužb. —Mestni fiziknt je nastopal strogo po veljavnih predpisih v vsakem slučaju nalezljivih bolezni; zahteval in nadzorgval je izolacijo bolnika ter pri najopasnejših boleznih (n. pr. škr-latica, davica, tifus) oddajo bolnika v bolnico, 7.a takojšnjo prepeljavo nalezljivo bolnih a po. sebnim infekcijskim vozom ter za takojšno raz-kužbo bolniške sobe je uvedena stalna služba v Mestnem domu, kjer ima eu uslužbenec tudi naturalno stanovanje. Pri nastopu infekcijske bolezni med šolsko mladino se lakoj zapre do-tični razred v svrho dcsinfekcije sobe; šolski zdravnik pa pregleda in opazuje glede Infekcije ostale učence. Pouka prekiniti in zapreti kako šolo za delj časa tekom leta 1923 ni bilo treba, le posamezni razredi na raznih šolah so se zaprli v svrho razkužbo za en ali dva dni v 12 slučajih. Državna stalna bakteriološka Staniča, ustanovljena leta 19"2, je mestnemu fizi-kalu eminentna podpora in olajšava za pobijanje nalezljivih bolezni, istotako leta 1928 ot-vorjeni državni higijenski zavod.
lj Popravek. Pri včeraj objavljenem parte Dori Souvan so mora glasiti ime sestre meste Fetrinelli, Feltrinelli.
Naznanita. ~~
Drogi večerni kuharski tečaj v letošnjem 3ol« skem letu na dr. Krokovi gospodinjski šoli pri ur-šulinkah se prične dne 18. februarja, fe bo namreč zadostno število priglašenih. Pogoji vsi isti kot pri prvem tečaju. — Vodstvo.
Seja SirSegu odbora Zveze trgovskih rr«mi-jev in zadrug se vrši v četrtek dno 14. februarja I ob dveh popoldne v posvetovalnici trgovske in 1 obrtniške zbornice v Ljubljnnl s sledečim dnevnim erdoni: 1. Poročilo načelstva o gospodarskem kongresu v Zagrebu. 2. Poročilo tajništva o delovanju '/veze v zadnjem tromesecu. 8. Povlšanjo premij za Dfazijsko zavarovanje, poroča g, L JelaSin. 4.
Reorganizacija bolniškega zavarovanja. Б. Samostojni predlogi gremijev in zadrug in Zveznih delegatov.
Predavanje jugnslovensko-češkoslovsške Ligo.
V	petek, dno 15. t m. priredi jugosloveneko-čeSko-slovaška Liga v Ljubljani predavanje r skioptič-oimi slikami v dvorani Mestnega doma. Predava dr. Ivau Lah o temi: Izlet v Češko-slovašKO republiko. — Pričetek predavanja ob osmih zvečer. Vstopnina 2 Din, za dijaštvo 1 Din.
Skofja Loko. Opozarjamo na akademijo škofjeloških Orlic, ki obeta hiti po živahni pripravi in pestrem sporedu jako zanimiva. Vrši se v nedeljo 17. februarja ob pol osmih zvečer v društvenem domu. Iskreno vabljeni vsi, ki se zanimate za našo stvar!
Prosveta.
pr V nedeljo, dne 17. t. m. priredi »Zveza godbenikov za Slovenijo- ob 11. uri dopoldne matinejo, na kateri izvaja 8 Dvora-kovih plesov. Tn matineja se no vrši v okviru mladinskih predavanj, katere prireja prof. Karel Jo raj v sporazumu ?. višjim šolskim svetom in z Glasbeno Matico v Ljubljani. Nedeljska matineja je popolnoma samostojna. njen namon je le, da »Zveza godbenikov;* <» svoje strani popularizira orkestralno glasbo in nima absolutno nobenega namena s svojimi prireditvami motiti sistematični red mladinskih predavanj v Filharmonični dvorani.
pr I. koncert jugoslovanske komorne tjlo&be, ki ga je priredila Filharmonlčna dražba v Ljubljani 11. febr. v filharmonični dvorani, je prav dobro uspel. Privabil je precejšnje število glasboljubečega občinstva, ki se je — kakor čujemo — izvečine aboniralo na vse štiri za letos določene koncerte. Misel, prirejati v Ljubljani redne komorne koncerte in izva'ati v njih v prvi vrsti jugoslovansko komorno glasbo, je bila srečna in je le želeti, da pride v teh koncertih polagoma leto za letom na vrsto če mogoče vse, kar so jugoslovanski skladatelji tovrstne glasbe zložili.
V	tem ozira ni treba biti prirediteljem preveč ozkosrčnim, da bi se zavzemali n. pr. edino /a najmodernejšo tozadevne produkte, temveč vpošteva naj se in izvaja vse, kar je v tem oziru količkaj upoštevanja vredno. Kakor so bili svojcas i Novi Akordi« kot g'asben list marsikateremu glasbenemu talentu pobuda 7T nadaljno snovanje, tako naj bi bili tudi naši komorni koncerti pobuda za vse tiste, ki so ?e že kakorkoli na tem polju kot skladatelji ndejstvovali in bi radi še delali in napredovali. — Na I. jugoslovanskem komornem koncertu je nastopil zagrebški kvartet (g. Fr. Агапу I. gosli, g. M. Graf II. gosli, g. D. Агапу viola in g. M. Fabri violončelo) in izvajal Medjimurski kvartet dr. Božidara Si-role, L. M. Škerjančcv kvartet v D-duru in Čajkovskega kvartet v F-duni. Izmed Jugoslovanov sta prišla |>otemtakeni na vrsto en Hrvat in en Slovenec. Širolov kvartet ima 4 stavke, jasno začrtane po značilnih jugoslovanskih temah in tudi oblikovano solidno
zgrajene. Napravil je najboljši vtis zrelega in markantnega jugoslovanskega komornega dela. škorjančev kvartet, čigar prvi stavek je bil zložen v letih 1917—18, ostala dva pa 1. 1921, je v obliki precej prost, vsebinsko pa globok, resen, plemenit in vseskoz nežno občuten. Prav bi pa bilo in bi kvartet pridobil, če bi g. Škerjauc dodal sedanjim trem stavkom še četrtega, nekoliko živahnega, in bi prišlo na ta način v skladbo kot celoto malo več razlike, ki je sedaj vsaj med 2. in 3. stavkom kolikor toliko pogrešamo. Čajkovskega kvar-i tet, i rst in gibko tekoč, sicor pa v nekaterih stavkih zelo na dolgo raztegnjen, je bil že skoro preveč in se je koncert končal v pozni uri. Zagrebški kvartet je zelo dobro igrat, pokazal mnogo spretnosti in duše in v splošnem občinstvo zadovoljil in vnel. To, kar so biti Zikovci, trenot.no zagrebški kvartet sicer te ni, jo pa vsega priznanja in hvale vredno godalno kvartetno združenje in smo lahko veseli in hvaležni, da se je naši Filharmonični družbi posrečilo pridobiti ga za naše komorne koncerte.	S. P.
Učiteljski vesfnik.
Zborovanje Slomškove podružnice za Ljubljano se vrši v petek, dne 15. februarja ob pol 6. uri zvečer v šentjakobski dekliški šoli Predava mons. Steska. — Udeležba obvezna.
Narodno gledišče.
Nocoj so poje opera »Travtata eza red A in sicer v sledeči zasedbi: Violetto poje gn Wesel-Polla kot gost, Alfreda g. Sowilski, očeta Germontn g. dr. Higo. Osiale vloge so v rokali ge Matačičeve, Smolenskaje ter gg. Mohoriča, Šublja, Puglja in Debevea,
Danes in jutri zvečer gostuje v našem opernem gledališču zopet gospa Tinka We-sel-PolIa, koloraturkn zagrebškega gledališča in sicer nastopi v »Traviati«, ki «e poje za red A in v >Mignon« /a red F. Občinstvo opozarjamo nn odličnega gosta. Obenem vljudno naznanjamo, da se vrši že predpro-daja vstopnic in sedežev za vprizoritev ope-, re »Fatist«, ki so nojo v soboto ob dvajsetletnici priznanega in priljubljenega basista g. Ilugona Zatheya.
Gostovanje gospe Satinskr. V drami ho v petek, dne 15. t., m. Gospa so predstavi 1 jnh-ljanski publiki kot yNju«t v istoimenski tra-glkomediji.
»Faust« v naši operi. V soboto, dne 16. t. m. vprizori sc v Narodnem gledališču v Ljub« ljani opera sFaust/ in sicer ob priliki d vaj« letletniee marljivega iu odličnega člana našega opernega ansambla g. Hugona Zathej-a, ki deluje iva našem odru nepretrgoma od avgusta meseca leta 1018. dalje. G. Zathey poje v tej operi vlogo Mefista. Ostale vlogo so sledeče zasedene: Margareto poje gna Zi-kova. Stebla gna Korenjakova, Marto gna Ropasova, Fausta g. Sowilski, Valentina g. Popov in NVagnerja g. Perko. Plešo je pri-
redil baletni mojster g. Trobiš ter jth izvaja baletni zbor. Predstava so vrši kakor Izven ter so vstopnice že v predprodaji pri dnevni gledališki blagajni.
Po svetu.
—	Volitve v Podkarpatski Ritsiji tri ie-bintki fileziji. Število mandatov za češkoslovaški parlament je določeno na 300; dejansko je pa doslej zasedenih lo 285 mandatov. Ostalih 15 mandatov je rezerviranih za Podkar-patsko Rusijo in tešinsko šlezijo, kjer se doslej še niso vršile volitve — v zato ne, ker vprašanje državnopravnega pripadnistva še ni bilo rešeno, v Podkarpatshi Rusiji pa je bilo treba preje sploh ustvariti potrebni upravni aparat. Sedaj je končno določen dan za volitve v Podkarpatski Rusiji na dan 16. marca t. 1. V Sleziji, ki se je razdelila med Poljsko in Češkoslovaško, se znižajo poslanski mandati na 5, senatska mesta pa nn. 2, tako da bo štel parlament samo 29(1 poslancev, senat pa 2 senatorja manj, nego je bilo prvotno določeno.
—	Površina Češkoslovaške republike. Po najnovejšem definitivnem merjenju meri površina Češkoslovaške republike ltO.374-19 km'. Od tega pride, na Čehe 52.061-66 km3, na Moravo 22.315-56, na Sleško 4.423.28, Slovaško 4X.9I9.67 in nn Podkarpatsko Rusko 12.653 km'. Od cele površino češkoslovaške državo pride na polja 42 odstotkov, na loko 10, na vrte 1, na vinograde 0.12, na pašnike 8.5, na gozde 33, na ribnike, jezera in močvirja P/>6, na nerodovitno zemljo pa 4.6 odstotkov.
—	>Leteči Ilolandec pred Liverpoolom. Povodom zadnjega viharja se je ponesrečil v liverpoolski luki pnrnik Ibes. S pomočjo vla-čilnega parnika Spurno r-o Ibesovo moštvo rešili. Komaj se je to zgodilo, že je Spurno zadel na nevidno oviro in se je začel potapljati; vendar se je posrečilo tudi njegovo moštvo rešiti. Tedaj se je pa zgodilo nekaj čudnega: Parnik Ibes, na katerega krovu ni bilo žive duše, se je brez tuje pomoči vzravnal ter ponosno in mogočno odplul skozi meglo na široko morje. Poslej parnika niso več videli.
—	Hiša, v kateri jc umrl zadnji ruski car, zgorela. Iz Moskve poročajo, da je te dni v Je-katerinburgu zgorela hiša, v kateri so boljše-viki 1. 1918. usmrtili carja Nikolaja II. z družino. Od tega časa v hiši ni nihče stanoval ter še ni znano, kako je ogenj nastal.
—	Kratice kijevske nniverze. Malokje se toliko uporabljajo kratice za razne naslove kaJ<or v sovjetskj Rusiji. Tu se je pripetilo ki-jevski univerzi, da je nosila zaporedoma zelo smešne nazive. Najprej se je ta univerza zvala >Pedagogičejskij institut vysšego obrazovanja:, kar da kratico j Pivo-:. Potem so vseucmžče prekrstili v »Visšij institut narodnago obrazo-vanija« ali kratko »Vino«. Končno je univerza dobila naslov »Kijevski institut narodnago obrazovanjac ali »Kino«.
—	Poslanec dr. Liikfivskj o inteligenci. Zanimive in uvaževanja vredne besede je izrekel češkoslovaški poslanec dr. Lukavsky na javnem shodu v Sobeslavi o inteligenci. Imenoval
jo je mozeg naroda ter JI polagal na srce, da jo v dandanašnjih za državo težkih časih njena sveta dolžnost, delati v uradu in javnem življenju za blagor domovine. A na drugi strani bi napravila država veliko napako, ako bi el e nedostatnim eksistenčnim zavarovanjem inteligenco odtujile.
Poizvedovanja.
Našel se jo dvojni ključ. Dobi ee v trgovini Ničman, Kopitarjeva ulica.
7,a postno in velikonočni! dobo priporoča Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani cerkvenim »borom
sledeče skladbe: Adami? K.: Velikonočno pesmi za mešani zbor, Part. 16 Din, glasovi po 6 Din. Melodijozni in vseskozi lahki napevi, posebno podeželskim zborom primerni. Foerster A.: Lamentacije in očitanja za mešanj zbor. Part 8 Din. Izredno lepa in učinkovita napeva, posebno >Očltanja»". Hladnik: Velikončne pesmi in Regina coeli za mešani zbor. 8 Din. Lepi in lahki napevi; za podeželsko zbore. Hribar p. Angelik: Postni in velikonočni napevi * za mešani zbor. Part. 30 Din. glasovi po 10 dinarjev. Zelo lepi napevi, še posebno postni, brezdvoinno najlepši, kar jih je f P. Angelik sploh zložil.
Kimovec Fr.: Rihar renatus za mešani zbor. Part. 24 Din, g'asovi po 8 Din. Zbirka obsega-vcS postnih in velikonočnih pesmi (Riharjuvih) med temi tudi en križev pot. Premrl St.: Slava sv. Križu. Postne pesmi za mešani zbor. Part ti Din. Zelo lepi napevi; za vsake zbore porabni. Satiner p. Hiigolln: Postne pesmi za mešani zbor. Part. 30 Din (samo še nekaj izvodov v zalogi), glasovi po (i Din. Te pesmi spadajo med najlepše slovenske pesmi sploh Sicherl-Premrl: 15 velikonočnih pesmi (Riharjevi, Cvekovi, Gerbičevi, Vavknovi in drugi napevi) za mešani zbor. Part. 30 Din, glasovi po 4 Din.
Po tako dolgem presledku se jc vendar posrečilo vpeljati tudi v našo državo najstarejšo in najboljšo originalno kolineko vodo z zaščitno znamko Johann Maria Farina gegc-ndber dem .luliclig-Platz.
Vsaka reklama je odveč, ker !e-ta originalna kolinska voda po svojem učinku neprimerne kakovosti in iinoči, jamči za pridobljeni svetovni glas.
Dobiva so v podzastopstvu za Slovenijo v drogeriji Adriju, Ljubljana, šelenburgova ulica 5.
ПЛо rabite оШеКо nujne, fedel si »*lelfe ззЈооо modernih otjfeft. testne izdelave pri HOHFERGIISHI INCDSTBIH
Drago бсђтав, Ijafcijana.
Mefeoroiogično poročilo.
LfubSjana 306 ш u. ni. vfš.
Normalna baromelerskn višina 736 mm.
!>■ OpAZO- vtki' a	tiaio- m H to » mm	ItiTUiO- mut«) * <:	I'.UICVII, iitsreucn v O	Nebo, v etrov	fauAviao * mm
13. 2. 21 b	'26 8	3-2	0-4 ■	obl. 8 e.	—•
13./2 7 h	727-1	2-G	05	obl. S. V.	3-4
13. 2. 14 h	726-3	3-4	0-4	aneg	
IŠČE SE mlajši zakonski par
ta lepi kra| na Dolenjskem za poljska dela (konja in 2 kravi). Lepo stanovanje 2 elektr. lučjo, drva, mleko, krompir in dobra plača. Samo samostojni, trezni in delovni prosilci naj ee oglasijo pod «Stalno mesto« na upravo .Slovenca«. 841
Pognano je
kje se dobe najceneje in najboljše PLETENINE vseh vrst, kot nogavice, šali, juin-perji itd. — Vsi izdelki so prvovrstni in cene konkurenčne. Za vsa naročila sc priporoča tvrdka A. PO-I GAČNIK, Ljubljana, Vojvo-i da Mišiča e. 21, П. nadstr.
Zastopstva
vseh za uvoz v Italijo primernih izdelkov i 5 č e slovenska in italijanska agen-tura v Rimu. Prevzame tudi proti la referencam oziroma garanciji različno blago, posebno LES v lastnih skladiščih v komisijsko prodajo. - Ponudbe na upravništvo •Slovenca« pod »RIM 755«.
' '•	• . ''-V-i. i.*v?-•	''-v';---v-vA^/vvi,-
MIHAEL KRAMAR naznanja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je njegova nadvse ljubljena soproga, nzir. sestra, teta in svakinja, gospa
Tončka Kramar roj. Urek
v 24. letu starosti, nenadoma mirno in boguvdano zaspala v- sredo, dne 13. iebruarja ob 13. uri.
Pogreb se vrši v soboto, dne 16. t. m. ob 10. url dopoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče v Cerkljah.
Maše zadušnice sc bodo brale v farni cerkvi v Ccrkliah.
Cerklje pri Kranju, dne 14. februarja 193S.
Žalujoči rodbini KRAMAR - UREK.
7ohll!llO Vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem, ki ?o nagega /.dllVdld. ljubljenega soproga, očeta, brata tn strica, gospode
Gašperja Trampuš
hišnega posestnika
spremili ne njegovi poslednji poti k večnemu počitku v tako obilnem številu, izrekamo najprierčnejšo zahvalo.
Posebno se zahvaljujemo prečastitemu gospodu tupniku za zadnja tolažila in naklonjenost, in gasilnemu društvu za častno spremstvo. Preska, dne 10. februarja 1924.
Globoko žalujoč« rodblnm
TRAMPUS — AHAČIČ — BčHM - JERALA.
ki ima veselje do vrta, sprejme-n za nastop v osmih dneh ali kasneje. - Pismene ponudbe na Ljublfana, poštni predal It 123. 813
Trgovska pomočnica
manulakturisiinja, starejša moč, zmožna voditi samost. kako podružnico, želi plemeniti mesto najraje na deželo. - Ponudbe pod »Pomočnica St 810x na upravo.
"odda sf.
TRGOVINA in vinotoč
ter delavska kuhinja
na osem let. Stoči se na teden 5 do 6 hI vina. Kuhinja jc jako dobro obiskana, ker je blizu tovarn. Natančno se izve pri franjo ste-gf.nsek, Vrhovac hr, 71 Zagreis.	840
POGREŠA SE
od 13. t. m. 24 letni mladenič ANTON SILAR iz Stra-žiiča št 25 pri Kranju. Fant je srednje postavo, okroglega, bledega obraza, temno-rujavib las in enakih malih brk. Oblečen je v rujavka-tslo obleko. Ker jc imel par dni prej bolečine v glavi, sc tumi, da se mu jc zmešalo. Kdor bi o njem kaj vedel, naj proti, nagradi sporoči materi Mariji Šilar, p. Stra-žišče št. 25 pri Kranju.
1 Prostovoljna
JAVNA DRAŽBA
hišne in kuhinjske oprave ter dobro ohranjenega gramofona se bo vršila dne 15. in 16. Iebruarja t. I. ob 9. uri dop. na STOLBI 8.
PISALNO MIZO
amerikanski roulcaux, masivno iz hrasta, novo, nerabljeno, poceni prodam. Ponudbe pod «ROULEAUX« na upravo »Slovenca. 853
-------i-
Naprodaj vagon BUKOVIH HLODOV, lepih in zdravih, debelosti 30—85 cm. Ceno pove Franc Grošelj, Pšata— Cerklje.	852
NAPRODAJ JE s
1 decimalna TKHTNICA te 1 ROČNI MLIN za sejanje moke. — Poizvc se: M. KAVČIČ, Sr. Florijana ul. St. 22, L nadstropje.
PO ZELO NIZKIH CENAH DOBITE
pohištvo
vseh vrst, n. pr. poeielje, omare, predalčnikc, stole, mize itd. kakor tudi modro-cc in vse druge tapetniške izdelke pri tvrdki »KOLI-ZEJ«, oprema stanovanj, d. z o. z., Ljubljana, Gospo-svetska cesta 13.	807
Svetovna tvrdka išče zanesljivega
potnika
za več okrajev.
Za zanesljivo moč stalna služba z velikimi dohodki. Istotako se rellektira na žc zmožne upokojence. - Ponudbe je nasloviti pod šifro: «Dobra in zanesljiva moč št. 712« na upravništvo »Slovenca..
Ceno POSESTVO
pri cerkvi v Studcncih-Mari-boru. Krasno hišo, trgovino, gostiiničarstvo, stanovanje, vrt, klet; ccnjeno na 1,500.000 kron, prodam takoj za 980 tisoč kron. - SEGOVIČ.
3 mladi psi
naprodaj. Zelena jama 120.
Dekoracije ULiSt,
Cenj. društvom in gostilničarjem priporoča tvrdka Rf TIČARi Ljubljana, veliko zalogo papirnatih krožnikov in servijetov, serpentine, konfeti, lampijone, zalepke za šaljivo pošto in srečolov, girlande in drugo lepe okraske po najnižji cenil • Društvom popusti	227
NaJcenejSe In najboljše so
iz
tovarne vžigalic v Rušah.
VELIKA ZALOGA VSEGA
elektrotehničnega materijala
MOTORJEV - SVETILNIH TELES - GRAD. NJE ELEKTRARN — INSTALACIJE
ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE ^C
Leopold Tratnik
LJUBLJANA — SV. PETRA CESTA 25. NA DEBELO!	NA DROBNO!
Bitarairai
i Prometni zavod za premog d. d. V LJUBLJANI
prodaja
PREMOG
IZ SLOVENSKIH PREMOGOVNIKOV
vsen kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah Р'вт< govnik->v za domačo uporabo Kakor tudi za industrijska podjetja in razpečave na debelo
INOZEMSKI PREMOG IN KOKS
vsake vrste in vsai»ega izvora ter priporoča розе no prvorstni čehoslov. m angle ki koks xa livarne in domačo uporabo, kovaški premog, čini premog in brikete
Naslov: Prometni zavod za premog d. d.
V T.johljnnJ Mlk!eS!$e*a anetn Mer IS. n.

Udava konzorciji »Slovenca«,
Odeovorni urednik: Prane Krcmiar v Ljubljani,
Uifioslovanelta tiskarna v Ljubljani