Leto LXVL, št- 8S
rfnhflana, četrtek H. aprilu tm
Cena Din
<?m popoldne. Izvzema nedelje Id praznike. — lnseraU <k> 90 pettt * pto 2.—, do 100 vrst Dto 2.50, od 100 do 800 vrst a Din 8.—, večji tneeratl petit vrata Dto 4.—. Popust po dogovoru, in sera trn davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRA VNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica it. 5 Telefon st. 3122, 3123, 312*. 3125 m 3128
Podmftnlee: MARIBOR, Grajski trg n. 8 - NOVO MESTO, ljubljanska cesia. telefon 9t 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strosamayerjeva ulica 1  telefon 91. 66, podružnica uprave: K ocen ova urica 2, telefon St. 190 — JESENICE, Ob kolodvoru 101. Račun pri postnem čekovnem zavodu v LJubljani St. 10. Srn
PAPENOVI DEMANTIJI
Papen zanika, da bi imel v Rimu kaka pogajanja, v rimskih uradnih krogih pa priznavajo, da gre za važne politične razgovore
Berlin, 13. aprila. A A. Papen je snoči sprejel v Rimu zastopnike nemškega tiska ter jim podal daljšo izjavo o ciljih svojega poseta v Rimu. Večina današnjih jutranjikov priobčuje Papenove izjave v Rimu brez komentarjev. Po poročilu »Berliner Tagblatta« je Papen naglašal, da je obiskal Rim docela zasebno. Nadaljeval je, da se veseli prisrčnega sprejema, ki ga je bil v italijanski prestolnici deležen. Pristavil je dalje, da ni mogoče govoriti o uspehu ali neuspehu njegove misije, ker v Rim ni prišel s posebno uradno nalogo.
Na vprašanje nekega novinarja, ali ni sklepal o podobnem sporazumu, kakor obstoja med Vatikanom in fašističnim režimom, je Papen odvrnil, da o tem vprašanju sploh niso govorili.
V vprašanju, ali ne gre zdaj za ustanovitev nove katoliške stranke, je Papen odgovoril: Pristopili smo k ukinitvi političnih strank v Nemčiji, zakaj bi tedaj ustanavljali novo? Naš edini cilj je ta, da zbližamo katolicizem s sedanjim režimom. Polagam veliko važnost na to, da v inozemstvu demanti rajo vest o ustanovitvi nove narodne katoliške stranke v Nemčiji.
V zvezi s paktom med štirimi državami je Pi-pen izjavil to-le:
Nadejam se, da se bomo v interesu genijalnega načrta g. Mussolinija in v interesu vseh evropskih držav vrnili k pogajanjem o prvotnem načrtu tega pakta. — Mussolini je na Papena napravil vtis velikega državnika. Papen je zatem poudaril, da njegovo bivanje v Rimu ni v nobeni zvezi s prihodom Dollfussa v italijansko prestolnico.
Na vprašanje, ali ni Papen pripravil potovanje Hitlerja v Rim, je odgovoril, da so tudi te vesti netočne in da bi bila taka naloga prej poverjena Goeringu. Kar se mene osebno tiče, je končal Papen, se nadejam, da bo Hitler nekega dne obiskal Rim.
Pariz, 13. aprila. AA. V svojem poročilu o obisku Papena in Goeringa v Rimu navaja Havasov poročevalec med drugim:
Točno je, da je namen Papenovega bivanja v Rimu ta, da nredi vprašanje nemških katoličanov z rimskimi mero-dajnimi krogi. Prav tako je točno, da sta Goe ring in Balbo govorila o civilnem letalstvu. Dalje je treba poudariti,
da rimski uradni krogi ne demanttrajo vesti, da so Papen, Goe ring in Mussolini govorili o paktu med štirimi državami. Vendar poudarjajo v taistih krogih, da Papen in Goe ring nista kvalificirana, da bi se o tem vprašanju uradno pogajala s predsednikom italijanske vlade. Poročevalec navaja dalje, da je nemški zunanji minister Neurath obvestil italijansko vlado preko nemškega poslanika v Rimu, da se bodo nadaljna pogajanja o tem paktu vršila diplomatskim potom.
Kar se tiče obiska avstrijskega kan-celarja Dollfussa, se pa v merodajnih krogih trdi, da je ta obisk v zvezi z načrtom o avstrijskem konkordatu in da je Dollfuss izkoristil to priliko in obvestil italijansko vlado o notranjem položaju v Avstriji in o naklepih avstrijskih hitlerjevcev glede Anschlussa.
BerBn, 13. aprila. A A. V nasprotju z vestmi v inozemskem tisku poudarjajo merodajni krogi, da obisk nemških ministrov v Rimu ni v zvezi z izmenjavo misli o Mussolini j evem načrtu o paktu med štirimi državami.
Zakaj Mussolini napada Malo antanto
Ker noče pristati na to, da bi postala njegova žrtev in
onemogoča njegove načrte
Pariz, 13. aprila. A A. Pertinax piše t današnjem »Echoju de Pariš« o francoskem stališču do pakta med štirimi velesilami in med drugim pravi:
Tako se je, kakor vse kaže. francoska podtika po daljšem kolebanju opredelila za samo tista načela, ki najbolj ustrezajo stvarnim interesom države Na koncu koncev je morda še bolje, da nismo preveč hiteli s svojim sklepom. Debata, ki »e je razvila v parlamentu, in rezervi ran ost. ki smo jo bili pokazali, sta na nedvoumen način razodeli vsem ljudem zdravega razuma, da hoče Francija ohraniti mir in da se ne da ločiti od držav Male antante.
Za zdaj se zdi, da je odstranjena nevarnost pakta med štirimi velesilami in revizijo m\ro\'nih pogodb. Toda zato je sedanje zadržanje Francije v tem vprašanju naletelo na reakcijo s strani Italije in zbudilo precej krika na kontinentu Italijanski diktator smatra, da je Mala antanta odgovorna za odpor, ki ga ji. pokazala Francija, in zato je v ponedeljek v članku, ki so ga objavili mnogi angleški in ameriški list., najostreje napadel tiste, ki nočejo pristati na to, da bi postali njegove žrtve. Po t.Jit\n Mussolinija politični in gospodarski interesi Češkoslovaške. Rumunije in Jugoslavije niso istovetni in zato je neupravičena diplomatska zveza, ki se je 16. februarja sklenila med temi tremi državami Toda takšno mišljenje je brez dvoma doma samo pri fašistični diplomaciji. Afis-limo. da sme vsakdo s\>obodno boriti se za
svoje interese. In če so se stvari drugače razvile, mora fašistična diplomacija pripi sati odgovornost samo sebi.
Pariz, 13. aprila. AA. Rimski dopisnik »Temipsa« poroča, da se italijanski listi drže rezervirano v vprašanju pakta med štirimi velesilami, vendar se pa n-o mnenju dopisnika da domnevati, da italijanska vlada ne bo nepo-pu-siljiva grk~~ besedila pakta. Dopisnik posveča veliko oozomost orihodu Papena v Rim ravno v trenutku, ko je tam de Jouvenel izroči! francoski odgovor na it a 1 i i a"1 ^1 iredlos:. Po pisanju »Terrrpsovega« dopisnika se Nemci boje, da se ne bi začeli rrred Italijo in Franci j j separatni razgovori, ki bi ute~ !li prvotni četverni pakt korenito rzpremeniti. Italijanska vlada, pravi dopisnik, se trudi, da bi s svojim rezerviranim stališčem zagotovila uspeh Mussofiniievega načrta, ki ga ne mara s preveč poudarjenimi simpatijami do Hitlerjeve Nemčije postaviti na kocko. Dopisnik dalje ugotavlja, da niso ob Papenovem itn Goringovem prihodn v Rim italijanski listi objavili nikakih posebnih komentarjev žn da se tudi niso vršile nobene posebne svečanosti na čast nemškima ministroma. Mussolini ve, sklepa dopisnik, da vpliva danes na nemško zunanjo politiko bolj nemški generalni štab kakor pa hftlerjevci, in zato se Mussolini ne bi hotel preveč vezati na Nemčijo.
Proces proti angleškim inženjerjem v
Moskvi
Danes se prične razprava — Velika vznemirjenost v Angliji — Anglija grozi z represalijami
London. 13. aprila. Včeraj ©e je pričel pred izrednim sodiščem v Moskvi proces proti 11 anelešTdh inženienev. ki so obtoženi ^PU°-naže in sabotaže. Proces bo trajal več dni.
t Moskvi, češ, da se sovjetske oblasti posJu-žujejo napram angleškim inženjerjem nečloveških preiskovalnih metod. Thorntona so zasliševali 21 ur brez prestanka. Thorn-
Razpravi bodo prisostvovali tjdi zastopniki    ton je bil po tem zaslišanju duševno po-
angleškega poslaništva, ki bodo sproti pošiljali poročila zunanjemu ministrstvu m preko njega za objavo v angleškem tisku V angleški iavnosti z največjo nestrpnostjo Fakaio. kako bo končal ta proces Kakor znano, le prišlo zaradi tpga do napetega razmer ia med Anglijo in Sovjets-ko Rusijo. Včeraj le bil v angleški zbornici definitivno sprejet zakon, ki pooblašča angleško vlado, da sme vsak čas prepovedati uvoi iz Sovjetske Pusije. Vlada 'zjavlja. da se bo poslužila tega zakona le v na iskra i-neišem primeru ako drugače ne bi mogla doseči, da pridejo obtoženi angleški inženjer i i pred nepristransko sodišče.
Vlada je v posebni knjigi objavila dokumente o tem procesu V knjigi so navedena poročila   angleškega   poslaništva, v
polnoma zrušen. Drugim obtožencem so preiskovalne oblasti skušale dopovedati, da so njihovi tovariši že priznali podtaknjena dejanja. Tajnica angleške dražbe, Rusinja Hutosova. ki je tudi zaprta, je trdila napram Thorntomi. da je član angleškega Inteligenc Servisa (uradne poročevalske službe)  Thornton   je   to zanikal.
Verjetno je. da so sovjetska oblastva Hu-tosovo tako zdelali v preiskavi, da je segla po izmišljotinah. Nato slede poročila angleškega poslanika Esmonda Oveva. ki je obiskal zoprte angleške inženjerje. Po mnenju angleškega poslanika gre za izsiljene ovadbe ruskih inženjeriev. ki 96 boje za svoja mesta. Monksouse je zanikal, da bi
bil kdajkoli deloval proti interesom Sovjetske Rusije. Angleški poslanik navaja nadalje, kako so z neke strani ponudili oktobra meseca inženjer ju Oushnvju mesečno po 250 dolarjev, če bi nastopil proti svoji družbi. Novembra meseca so ruska oblastva najela neko žensko, da zapelje inženjer j a Monkhousa in ga pridobi za proti sovjetsko delo. Proti angleškkn inženjer jem nastopajo ruski inženjerjii in tehniki bodisi vsled pritiska sovjetskih oblasti ali pa, ker so v shtžbi ruske tajne policije. Za nimivo je, da angleški dokumenti prizna-vajo, da je tudi angleški inženjer Macdo-nald nastopil s težkima obtožbami proti •> vo j emu tov arišu Thorn tomu
Smrt poljskega ministra
Varšava, 13. aprila. AA. Pat poroča: Tu je preminul minister aa pošte in brzojave poljske republike Ignjat Borner. Pokojnik je bil na tem položaju štiri leta Bil je eden najožjih sotrurinikov maršala Pilsudskega v borbah za neodvisnost Poljske.
Uradna proslava 1. maja v Nemčiji
Berlin, 13. april<a. AA. Na merodajnem mestu iztfavljaflo, da bo državni kancelar Hitler na praznik nacionalnega dela dne 1. maja obrazložil štiriletne načrte svoje vlade. Praznovanje tega dne bo zakonski obvezno. Zakon o tem izide v najkrajčom času.
Einstein ostane v Parizu
Pariz, 13. aprila. Prosvetni minister je predložil poslanski zbornici zakon o osnovanju posebne stolice za fiziko na Col lege Francaise. Ta stolica je določena za židovskega nemškega ucemjaka dr. Einsteina, ki je moral poneamrti iz Nemčije zakadi preganjanja zidov.
Ureditev kmečkih dolgov v Nemčlfl
Berlin, 13. aprila, č. Listi poročajo, da je vlada že sestavila novi zakon o ureditvi kmečkih dolsrov. Sedaj &e vrši samo Še kon?-noveljavna redakcija, nakar bo zakon takoj no Veliki noči objavljen wi uveljavljen.
Republikanske znamke morajo v Nemčiji izginH!
Bertin, 13. aprila. Č. Vlada 5e izdala nalog, da se t bodoče ne smejo več tiskati poštne znamke s sliko bivših socialističnih predsednikov republike, marveč samo s sliko Hindenburga. Vse obstoječe znamke, ki nasprotujejo temu predpisu, sc morajo čimprej umakniti iz prometa.
Razveljavljenje mandatov komunističnih poslancev na Bolgarskem
Sofija. t3. aprila, g. Po dvodnevni debati, ki Je deloma potekla zelo burno je parlament z veliko večino sklenil razveljaviti 19 mandatov    neodvisne    delavske stranke (prejšnjih komunistov). V utemeljitvi navaja  zadevni  zakon  med jirugim,  da  Je ta stranka  razvijala protidrzavno delovanje in vtihotapila v armado prevratne elemente Hkrati ie bik) določeno,   da   ti poslanski mandati ne bodo zasedeni na novo. Odločitev o tem, ali naj se razpusti t.idi stranka. \e bila prepuščena upravnemu sodišču. Za zakon so fflaeovali vsi vladni poslanci in tudi opozicionalni blok Demokratičnega zgovora.
Lužiski Sokol se raziđe?
Pod silo političnih razmer v Nemčiji in v zvezi s cerkveno gonjo je Zveza lužiških Sokolov sklenila prosto
voljen razid
Budvšin, 10. aprila.
V nedeljo se je vršil v Budvšinu izredni občni zbor Zveze hižiško-srbskega sokoltstva in sklenjeno je bilo pod pritiskom sedanjih razmer v Nemčiji razpustiti lužiško-srbsko sokolsko zvezo ter priporočiti v zvezi včlanjenim sokolskim društvom, naj se razideio. O tem je bil izdan proglas, ki pravi:
Lužiško sokolstvo je načelno državi zvesta in nepolitična organizacija in zato ie upalo, da bo lahko tudi v iz-premenienih razmerah nadaljevalo svoje delo v službi naroda, s tem pa tudi v interesu države. Za! se pa lužiskemu sokolstvu ni posrečilo odstraniti nesporazumov in nezaupanja do sokol-stva, niti prepričati odgovornih činite-Ijev o našem poštenem in državi neškodljivem delu. Ker nam v teh razmerah ni mogoče braniti našega programa in izpolnjevati svoje naloge, smo pripravljeni svoje delovanje ustaviti. Proglas se zaključuje s sokolskim geslom: Poedinec nič, celota vse!
Nemški fašizem je torei udaril tudi po najšibkejši veji slovanskega drevesa, po lužiških Srbih in vim porušil najtrdnejšo nacionalno oporo. To je najhujši udarec, ki je mogel zadeti ta slovanski otoček sredi nemškega morja. Zanimivo ie. kako je prišlo do razpusta hižiškega Sokola. Na nedeljskem obenem zboru je načelnik župe Cišin-skega Jan Meškanek v imenu katoliških sokolskih društev predlagal, naj se ime Sokol odstrani, črla iz pravil izrar-interkonfesijonalni in naj se katoliška soko'lska društva popolnoma točijo od ^okolstva v Tyrševem duhu. Učitelj Meškanek širi med lužiškimi Srbi nov pokret, ki zahteva konec vseh stikov s s'.ovanstvom. Iz njegovega govora ie
bilo razvidno, naj bi vera samo maskirala afront proti slovanstvu.
Pobuda za udarec po Sokolu je izšla od nemške stran:, da se oslabi ma i lužiško-srbski narod. Politični položaj ie mnogo pripomogel k temu. sovražniki Sokola so se odločili za odkrit udarec in pridobili za svoj naklep samega načel? ".• Eveze. V verskih vprašanjih je bilo lužiško sokolstvo vedno korektno, kar je priznal sam škof dr. Grober sokolski deputaciji. Glede narodnostnega vprašanja je nastopa' lužiski Sokol vedno brezkompromisno v narodnem in slovanskem duhu. pa tudi v lojalnem duhu napram nemški državi, kar je zveza opetovano dokazala. Za razkol tore: ni bilo povoda.
Starosta župe Lubin Martin Nowak
je s tehtnimi argumenti dokazovan da niso potrebne nobene izprem-enrbe. ker dehije lužiško sokolstvo v erskem, narodnem in državnem pogledu tako, kakor zahtevajo predlagateMi- LnžHflro sokolstvo vidi v tem koraku tuje posredovanje in zato odločno odklanja predlog glede razkola. Zup:> Cišinske-ga je bila ustanovljena zato, da bi lahko društva iz katoliških krajev delala skupno. Pri glasovanju je bHo oddanih 58 glasov in Meškankov predlog je bil s 37 glasovi odklonjen. Za predlog >e glasovalo 19 delegatov, štiri glasovnice so bile prazne. Lužiško sokolstvo je odbilo napad, čeprav }e vedelo, da po-ruer zrnaca v g- rovanju razkol. V boju na življenje in smrt je bilo kižHŠko sokolstvo napadeno. Volitve kažejo, da je izšlo iz borbe s sovražnikom iz lastnih vrst zmagovito. Čeprav številčno oslabljeno. Pač se je pa moralo ukloniti pritisku sedan-jih razmer v Nemčfti.
Konverzija kmečkih dolgov v Rumunij
Za male kmečke posestnike z do 50 ha zemlje je določen petletni moratorij z nizko obrestno mero, pri prejšnjem plačilu pa se dol£ zniža
za do 50 odstotkov
Bukarešta, 13. aprila. AA. Rador poroča: Politični krogi in časopisje opozarjajo na preureditev konverzije agrarnih doi-gov. Zanimivo je, da so za te izpremembe glasovale vse politične stranke, razen stranke liberalnega voditelja Duke, ki pa je neznatna. S tem zakonom se bodo asa-nirale obveznosti malih posestnikov. Dolgovi posestnikov, ki imatfo do 50 ha zem!jot bodo deležni petletnega moratorija z obrestno mero 1% če bi pa upniki hoteli ustaviti moratorij se jim znižajo njihove terjatve  za  50%.   Za  druge   dolgove vel;a
obrestna mera \%. Isti pogoji veljajo tudi za lastnike od 10 do 50 ha zemlje. Upniki lahko ponudijo znižanje s^?jih terjatev za 33% Nadaljne olajšave so predvidene za sporazume z malimi lastniki mestnih hiš. Guverner rumunske Narodne banke je izjavil, da je s tem zakonom prav zadovo-Ujen in da bo obrodil še dobre sadove. >Adeverul? smatra, da je vrlina tega zakona v tem. da so z njim preprečili škodo, kri bi jo utegnili imeti terjatve izve« agrarnega okvirja.
Razveljavljenje pragmatike uslužbencev borz dela
Beograd, 13. aprila. Minister za socialno politiko in narodno zdravje je razvelja. vil akižjbeno pragmatiko za uslužbence pri javnem posredovanju dela (Borze dela) Z dne 11. julija 1928 z vsemi naknadnimi i^rememrjami in dopolnitvami. Do izdaje nove ^!u2bene prag-matike veljajo za uslužbence borz dela isti predpisi kakor za ostale državne uslužbence.
Finančna obnova Rumuniie
Bukarešta. t3. aprila. AA. >RadOT« poroča: Na enočnji seji paTlamenta je bil ratificiran sporazum o finančnem sodelovanju Društva narodov pri obnovi Ruimunij«1. Za sporazum je glasovalo 155 poslancev, proti S4. Finančni minister Madgeami je v svojem pojasnUrnem govoru odločno odklonil izjave nekih opozicijskih posl-ancev. češ. da pomeni to sodelovanje nadzorstvo inozemstva nad Rumunijo. Vlada pričakuje od sodelovanja tehničnih svetovalcem Društva narodov najboljše sadove za Rn-muniđo. Končno bo to sodelovan'e okrepilo stalnost rumunskega denarja.
Ve&ka susa v Franciji
Pari«, 13. aprila. V Franciii že nad* mesec dni ni bilo niti kaplje dežia. Zato je zavladala velika eu?a V srednji Franciji je bilo včeraj na soncu 46 stopinj. Kmetovalci se boje. da bo suša katastrofalno vplivala na oosevke.
Bilanca enega meseca
Stockholm, 13. aprila č. »Socialdemokrat en« poroča, da .ie bilo od 3. do 25. marca v Nemčtfi ubitih skupno 84 oseb. Od teh je bilo 17 narodnih socialistov, 14 Židov. 53 komunistov m socialistov,
Američani hočejo tudi vino
Wa*hiii£ton. 13. aprila. AA. Odbor za »pota in sredstva< poslanske zbornice bo dane«; razpravljal o zakonskem načrtu kalifornij-f»ke£a poslanca Leaja. ki je predlagal, naj se dovoli tudi prodaja vin z 10 stopinjami alkohola.
Iz policijske kronike
Ljubljana, 13, april«. Poštni uradnici Stank- Za.gorjanovi ;e bil pred dnevi s pisflme mize na poštm: d-rekc:j4 pri Sv. Jakobu ukraden ziait rtnPtan. vreden 2500 Din. Prvtajj ie okrožen s saf;r-jem m briljanti. — UčnteAjru Andreju Rla-ž 6u je nekdo na učite! iiscu na RfKhevi cesti vmaJcnil 7W Din vTMnr< >-iknio — Te dn je bilo vlomljeno v barako m orodje     nr» nov*  stavb:  rwa  VodovocUli ce«t- bl-
zu viadukta ;n ie vlom 'ec odnesel rjav površnik, moder nftmjit v prepi-^te ifvi
hlače, v «?kupn vrednost 520 Din ^kodo trpe delavci France Kože-li. Ivan Tratnik in France Žonta. — Vafaknric Franc šiV Herletovi je v Zborni- nekdo izmak-
nil 1 srnico s 500 Din gotovine.
Na Gosposvetsk cev*t- ie pred nekaj dnev? nekdo Francu Remetu iz Stepcale vasi odnelia' 1800 Dir vredno kolo znamke »Durkopp«. Kolo ma tvorn-ško številko 095*12. - V mesitn :?m: ob Vodovodni cest >» krored barake nekdo ukradel Josipu Tronteru 600 Dn vodno kolo. znamke »Puch«.
LJUBLJANSKA   BORZA ' Devize.   Amsterdam   231'40   ^ 76 Borlin 1355.91   -   T3R8 71   Rmself 799 9« do S03.90.   Cnrih   110S 35   _   ti13 85, London 195 08 -  l?«.tg   Mew  Vork Seli 5704 09 ia 5732.35.  Pariz  225 85   226 97   Prasra  170 7? do 17165.  Trst 292 79   .   2^5 19 Ivitrtjfilti Silfng  v  orivatnom   klirin«n:   9HH   5 50 INOZEMSKE BORZE Curih.  Pnriz 20 3775   ..ondor   !7 63 V-Vork   516*/*.   Bruselj   72 1750    Mfnn   26 4« I   drid   43.90,    Amsterdam   208.90. Berlin Dunaj  72.99   đo 55.75.  Sofija 3.75
■
Btna X
»SLOVENSKI NAROD«, <k» 13. sprte 1955
Porajajoča se Ljubljana
nove ulice
Kdor se hoče seznaniti z
Ljubljana, 13 apr&u N«e moramo uttaju*. da je sleLerm n>e-s>iaji sit Ljubljane ter da noče skoraj ničesar več slišati o nji, zJaeii oe o napredku. Kljub temu pa vseeno meščani ne po~ jiajo d^ro svojega ljubega mesta, kaj Šele, da bi poznali neštete nove ulice, saj ne poznajo niti mnogih starih. Večina ve za i^denburgovo ulico, a mnogo je tudi »Čarih Ljubljančanov, ki ee še nataoeno spominjajo predpotresne Ljubljane, pa ne vedo za Tyrševo oesto. Nedavno je stari po-strešček iskal to cesto in je ni mogel najti, čeprav je bil na nji. Debelo je pogledal, ko so mu povedan, da oi več Dunajske ceste.
Mnogo preveč pa zahtevate od meščanov, ko jih prosite, da vam naj n. pr. po-**e>do saa Hajdribovo oboo. Vsi, razeoi stanovalcev v tej novi ulici, bodo dejal, da sploh še tbso slišali, da je ta ulica v Ljubljano. In taksnih ner/nonfh ufic je v Ljoib-Ijoni mnogo. Tujec, ki isce pri na« kakšno novejSo alSco, je vses*a usmiljenja vreden, tefcsni nesrečneža so pa Čašče tudi meščani sami. »lasti tedaj, ko iščejo kakšno sta-oo^onje. To je pa treba pripisati predvsem koiosainemu razvoju mesta. Toda o raavojru samem smo govorila že neštetokrat dovolj. Kakšen je ta razvoj in razmah, nam pa kažejo konkretno nove nl;oe.
Novriih. uiic je precej skoraj povsod na periferiji, na vseh mestnih koncih in krajih. Zelo Tadi ljudje ztesti zidajo na jugozahodnem koncu mesta ter jih mnO(go ne ovira niti moov-rui teren. Hiše segajo povsem na Barje, najdalje oa oni strani Malega grabna na dolgi Poti na rakovo Jelšo. Manj se pa širi mesto na dolenjski strani ob Dolenjsk cesti. Tam je bil svet zazidan zgodaj precej daJeč ter se zadnja leta mesto v dolenjsko stron ne more širiti zaradi tega. Omeniti je pa treba, da so na tej strani zadnja leta zgradili precej veliiko »stanovanjsko kolonijo, ki je dovolj znana pod imenom Galuemca. Na dolenjski stran' onkraj Gruberjeve^ prekopa in v Trnovem ima razvoj mesta kljub vsemu Horj periferijski značaj, dooiin se porajajo n. pr. na Mir je značilne mestne ulice. Na Mirju prede same vile.
Prejšnje čase je biti na M r ju zelo močvirnat teren ter je v kleti mnogih vi nastopala voda ob hujšem deževju. Zadnja leta se je pa talna voda precej znižata, zlasti odikrrr so z^radS'h" glavni kanaL Med Poležijsikšm kopališčem in Tržaško cesto je svet precej lep na pogled, vendar je se nekoliko prevlazžen za zidanj«, a nekaij vil že stoj:. Poraja se Hajdrihova ulica, ki dnži od "Tržaške ceste v smeri diniSkc nijce proti Gran^šcici. Unoa je precej doi-5?a, a ob nji so samo 3 vile. Seveda ne smete misliti, da je «ulica« tlakovana in da ma že pločnike. Zdaj je še prav za prav samo nakazana, cesta še ni nasuta in ne tuporabna za vozni promet. Do te ulice sta podaljšani VeretovŠkova in Marmontova oJica. Ko bi letos zidala vsaj toliko kot so zadnja leta, bi se Ljubljana na Mir ju precej razširila o ba nastajajoče ulice postale pra-ve ulice. Se nekoliko bolj proti jugozahoda od teh ulic je osamljena skupma šririh vid ob u4dci Bicevrje. Isto ime ima kratka ui ca. ki križa Lan^usovo ulico v biSžini Tržaške ceste, nova ulica je torej samo podaljšek Bicevja. ki pa ni zvezan t njim. Kdor bi torej iskal kakšno hišo na Bičevju, b: se i«hko prepričal, da tem ni taste hišne števiJke ia hi mu ne pr šlo niti na misel, da se o.! oa zopet začne nekje srecM tragikov.
Nove ulice so nasta&e zadnja leta tudi na nekdanjem cesarskem vrtu ob južni strani tobaiv.c tovarne, a so že precej znane, kot n. pr. Oražnova, Postojnska itd. Na drugi strani železniške proge, ob Cesti v Rožno dolino, ne more nastat več mnogo novih ulic pač ee pa kibko še podal pa jo ter avežejo med seboj. Ob podaljšku ^derabeeve ulice so postavili leseno vilo (sistem Ljubljanske gradbene družbe) ter nasuli za silo podaljšek ceste, ki sega do Ko-ceoove ukice. Poleg je Levčeva ulica, ki leži ob mej: med mestom In Rožno dolino in v^eže Cesto na Rožnik s Cesto v Rožno dolino. Do lani je bila na sredi prekinjena, zdaj je pa zvezana vsaj tako, da prideš z enega konca na drugi vsaj peš.
Kdor bi se rad seznanil z mnogimi novimi ulicami, pa mora ;ti za Bežigrad in v Šiško. Za Bežigradom so prav za prav vse ulice nove, a tudi stare niso posebno znane Marsikdo najbrž ne ve za Kobaridxko ulico ali n. pr. za Samotno. V Kobaridsko ulico predeš po VošnjoJcovi, ki se nadaljuje tudi onkraj želeanaSkega prelaza, začne se za Tonariesovo tovarno ter leži vzporedno s progo. Ta uhca je prav za prav nekakšna meja med Šiško in Bežigradom. D očim je ime Šiška zgodovinsko utemeljeno, je Bežigrad povsem neoficietno ime nove mestne Četrti. Nasproti cerkve Sv Krištofa stoji starinska hiša. ki ji pravijo že od njega dni Bežigrad. Ko so začeti zidati okrog so imenovali tisto okolico »Za
Bežig-r;, torej   za   hašb istega imeni,
zdaj pa že imenujejo ves okraj kratko Bežigrad, Baš nasproti cerkve se odcep: no-v* obča ki veže Kobaridsko ulico s Tvr-ševo cesto — Smoletova ulica. Druga vzporedna tskica je pa stara Samotna, ki je bila dolgo v resnici samotna: Češče nisi videl po ves dam žive duše v nji, ker pač ni biio ob nji nobene hiše. razen ob Tvrševi cesti (teda; seveda Dunajska). Ob o ji je bita na levi strani strahovito dolgočasna zadana ograja, ker je bila vadoiz ceste globoka gramozna jama. Zdaj stoji samo še nekaj metrov dolžine žalostnega zidu, na levi in desni se pa koša ti jo lepe vile. In ufoca je spremenila ime, zdajj je Costova. Njena naslednja vzporednica je povsem nova — Tre ten jafcova ulica, odcepi se od Tvrševe ceste baš nasproti Linhartove urice, je torej podaljšek zadnje proti Šiški. Cestišče še ni urejeno.
Na konca omenjene Kobaridske ulice je rta desni kolonija mestnih stanovanjskih Hišic, ki jih obkrožajo tudi nove ulice, vsaj za mnoge meščane so še skoraj povsem no-v*e, n. pr. Lavričeva, 'Apihova ki Suvobor-ska. bolj znana je pa Staničeva. Malokdo ve najbrž za Frank etovo ulico, k: je kratek odcep Staniceve, nasproti znane gramozne jame ob Vodovodni cesti Franketo-
ulica je zdaj šele komaj nekaj metrov dadjša od svoje Savne, ob nji sta pa oVe
mnogimi novimi ulicami, naj in v Šiško
viti. Cim bolj gremo proti severu, tom več novih ulic odkrijemo, pa tudi nekaj starih, o katerih se Se doslej ni govorilo. Ko-baridska ulica preide v Podmiks^akovo, ki
leži vzporedno s kamnino železnico v njeni bližni. Ta ulica je približno tako dolga, kakor Tvrševa cesta s Selenfcufigovo urico od železniškega prelaiza do Zve7ide. Iz tega je razvidno, kako se lahko mesto še razvija v dolžino in širino na severni strani in kako se je že začelo. Velika škoda pa je. da seka svet na severu baš na najlepšem kraju ogromna mestna gramozna jama. In poleg nje jih je še več manjših. Po<lmitšČaikovo ulico veže počez z Vodovodno cesto Dravska ulica. Kdor pride po TyTŠevi cesti do Vodovodne ceste, ne sme misliti, da je z začetkom te ceste konec sveta. Vodovodna cesta je na gosto obzidana tja do železniškega podvoza, kjer križa kamniška proga slepi, žel ozn ški tir na Ljubljanskem polju. To je približno dolžina enaka razdalji Šentjakobskega mostu od glavnega kolodvora, nekaj 100 metrov nad kilometer. Treba je pa še naglasiti, da so ob Vodovodni cesti zgrajene modeme vile, ne kakšne predmestne kolibe.
Omembe vredni sta zlasti Posaiv*kega in Žo Iger jeva ulica kot desna odcepa Vodovodne ceste. Ležita namreč ob velikih stanovanjskih kolonijah železničarjev in Vzajemne posojilnice, med velikim modernimi nišami, a sta še prav za prav le poljski stezi brez pravih cestišč. Nasproti teh stanovanjskih kolonij na desni stran: Tvrševe ceste je tudi nekaj novih ulic, a bi jih bilo mnogo več, Če bi ne bilo v bližini mu-n:cij9kega skladišča. Tyrševa cesta je obzidana že precej gosto do slepega tira, ki jo seka. Zadnja ulica, ki se odcepi od nje na desno, je Ptujska, ki leži ob igrišču Primorja, ip zadnja vzporedna ulica na desni strani Tvrševe ceste na severu mesta je Mariborska. Na levi strani se je pa mesto raztegnilo še nekoliko naprej proti severu, onkraj slepega tira. Tam tvori še majhna skupina hiš malo naselje zase, ki ima kar tri ul ce, Jarnikovo, Triglavsko n Her-bersteinova.
Skrajni severozahodni mestni konec je tudi nov in še ni niti zaznamovan v najnovejšem načrtu mesta. Leži približno sredi tr kota. ki ga tvorijo kamniška in gorenjska proga ter slepi železniški tir. Nekateri pravijo temu naselju Komarjevo. Ime izvira od š;Šenskege žegnanja. na katerem slave komarja. Naselbino je ogradila »Železniška družina«. Domovi so lep . čedne enonadstropne vile. Ulica je nastala iz poljske poti. Uličnih napisov še ni, pač pa imajo številke z označbo P.,
UMc je pa še toliko novih, da jih ne moremo vseh našteti ob tej priliki, morda se bomo seznanili z njimi drugič.
Narodnostne prilike v dolnjelendavskem srezu
Dolnja Lendava. 10. aprila.
V >Slovencuc z dne 7. t. m. ie nekdo poročal na sirani 3. pod za^lavjem: »Dolnja Lendava. Kdo ima prav?c, da 9e je prazn'k Sv. Štefana, madžarskega kralja, slovesno praznoval pri nas (t. j. v Dolnji Lendavi) še vsako leto. kajti naša (t. \. dolnjelendav-ska) župnija je v pretežni večini madžarska.
Z ozirom na to, ker po zadnjem ljudskem štetju dolnjelendavska župnija ni v pretežni večini madžarska in ee je že večkrat opazilo, da vladajo o narodnostnih prilikah v dolnjelendavskem srezu nejasni in mnogokrat tudi napačni pojmi, se je sresko na-čelstvo v Dolnii Lendavi odloČilo za 6voje področje iznesti zadevne uradne podatke iz zadnjega liudskeiia štetja.
Pri zadnjem l.fjdskem štetju, ki ee je izvršilo 31. marca 1931, je imel dolnjelen-davski srez, ki je meril takrat brez delov Štrieovske občine na levem bregu Mure 338.24 km* 38.063 prebivalcev. Od teh je napovedalo jngoslovensko državljanstvo 37.701 oseb in 352 oseb tuje (največ madžarsko).
K ju^oslovenski narodnosti se je priznalo 35.064 oseb. k madžarski pa 2873 oseh. nemško in razne druge narodnosti je navedlo 116 oseb.
Slovenski materni jezik je navedlo 51.881 oseb. srbohrvatski 471 oseba, madžarski pa 5543 oseb. nemški in razne druge 158 oseb.
Madžarski živeli, ako ga motrimo e stališča materinskega jezika, živi pomešan s pretežno slovenskim v nekaterih občinah ob meji v župnijah Dobrovnik in Dolnja Lendava.
V žnpmjo Dobrovnik je vfaranm 8 občin in to: Dobrovnik: 644 slovenski materni jezik, 6SM madžarski materni jezik, 19 drogih; Oenterovei 250 slov. m. i., 143 madž. m. 1.; Kamovei 90 slov. m. j., 54 madž. m. j-; Kobilje 968 slov. m. j_, 27 srb.-hrv. m. j- in 8 mad. m. j.; Radinožanci 411 elov. m. j%, 154 madž. m. j.: Strebovei 395 štev. m. Z^tkovei 203 slov. m. j„ 102 madž. m j. m 3 drugi; Motvarjevci 51 slov. vl j\. 359 madž, m j. m 5 dragih.
Po rjjdskem štetju od 3L marca 1931 je torej v teh obomah oziroma v dobrovniski žnoniji župijano* s slovenskim malernon Jenkom 3012. z madžarskim p« 15*4. Bled temi je še 328 evangeličarjov-
V oVjmjelendaveko župnijo je vzupfjetuh 14 občin: Dohrja Lendava 1320 štev. m. j%, 163 srb.-hrv. m. j-, 878 madž. m. j«, 78 dragih; Banuta 97 štev. m. j\ 37 madS. m. j.; Čentiba 372 slov. m. j-, 5 srb.-hrv. m. j., 925 madž. m. j.; Dolgavas: 967 stov. m. j^, 1 srb.-hrv. m, j-, 422 madž. m. j-, 13 drugih; DoKna: 135 slov. m- U. 8 srb.-hrv. m. i, 415 madž. ra. j.; Gaberie: 328 slov. m. j.. 5 srb.-hrv. m. j.. 370 madž. m. j.; Hotfea: 894 rfov. m. j.. 3 madž. ra. i: Kapea: 685 slov. ra. i., 41 madž. m. i.: Kot: 177 a*ov. m, j.. 29 madž, m. L; Lakoš Dom ji m Gorofj 377 slov. m. j^ 14 srb.-hrv. m. j™ 643 madž. m. j., S drugi; Mostje: 487 slov. m. k 38 madž. ra. u, 6 drra?m; PeKsovei: 627 slov. m. U 140 srb. hrv. m. j^ 367 madž. m. U 2 droga; Pinee 237 slov. ra. j^ 90 srb.-hrv. m. js 214 madž. m. i. m 11 drugm.
V teh občinah ozffoma • ck)tejcienda-vakj
?e torsi imelu pri sadnjem rju<isk«n štetja riovanaki materni jenk 6653, srbohrvatski 426 in nadiartki materni jcaik 3982 oseb, razne drage pa 114 oseb.
Iz teh podatkov uhaja, da dolnjelendav-ska iiipnija ni v pretočni veerai uiadiarska, ampak je ▼ pretežni veČini »lovens^*. kak*r je tudi ona ▼ Dobrovnik«.
Na ostale občine in žopnije: Bogojln*, Beltinci, Turoišoe, Polana in Crenšovei Je odpadlo po ljudskem Štetju ia 19*1 ie « oseb z madžarskim niateroim jez.kom.
Belokranjske pisanice
Ljubljana, 13. aprila, BeVokrarrjake pisanice niso pri n*6 neznane. Tako lepe ao m ljufcke, da bi za-
služ le več pozornost/ od strani naše javnosti še posebno, če pomislimo, d« Jb izdelujejo pr oprosti kmetje, ki so sicer komaj dobro pismeni. Pisanice so posebne vrste pirhi, okrašen' a razn-mi geometrijekimi ali rasti irskimi okraski aa pa narodnimi mo-tvi z narodnimi reki, vecikrat tudi ljubezenskimi. Njih najožja domovina so kroni in lepi Adiešici ob mejni Kolpi v Beli Krajini. Danes so že skoro redkost, pa se moramo ie nekaterim posameoanikom zahvaliti, da se ta lepa narodna umetnost še ni izgub^
PToanice okrasujejo v Beli Krajini s srednje doligo paiHičico pisaKco, v katere konec je pritrjen kovinastf livcek. Vanj vtaknejo drobec voska, pa g« segrevajo, da postane tekoč. S takim potem rišejo po jajcu, da 6e voeek prime lupine, tako okrašeno jajce pa kuhajo v posebnem rastlinskem barvilu. Ce žele, da ima pisanica več barv, morajo za vsako barvo ponavljati to delo. Najiprej n. pr. začrtajo vse risbe, pred v dene za eno barvo, pa ga tako pobarvajo, nato preko te osnovne barve zopet rišejo z voskom in barvajo z drugo barvo. To delo se ponavlja, dokler niso dosežene vse izaželjene barve. V prazna bela polja pa končno še s čopiči slikajo potrebne druge barve.
Ponekod rabijo za okraske že tudi navadna peresa, ki jih pomakajo v tekoč vosek ali pa kar v navadno olje. Drugje zopet z malim nožičem izpraskajo iz barve željene okraske. Glavno pa je, da so najlepše pisanice s priznanimi pristno na-rodm mi motivi le iz Bele Krajine.
Kutpujte jih in podpirajte to lepo našo umetnost preprostega človeka!
Danes, jutri in v soboto ZAPRTO!
Na velikonočno nedeljo premiera največjega filmskega umotvora
Don Qnichotte
V glavni vlogi poje najslavnejši svetovni umetnik
Vstopnice za premiero se bodo dobivale v soboto dop. od 10.—^13.
Elitni kim Matica
Telefon 2124
Zadružna šola v Ljubljani
Ljubljana. 13. aprila.
Včeraj popoldne so imeli na državni dvo-razredni trgovski šoli slovesni zaključek zari rižne Šole. Ravnatelj g. Gogala je pozdravil zastopnika banske uprave načelnika g. inž. Zidanška. ki se je udeležil zaključka y spremstvu referenta za zadružništvo g. inz. Jelačina, dalje zastopnika Zadružne zveze g. dr. Capadra in zastopnika Zveze slovenskih zadrug gg. načelnika Sancina in pro-kurista Smodiša. Prvi zadružni tečaj je otvo-ril jeseni 1908 takratni ravnatelj g. Bogomil Remec in tako obhaja zadružna šola v Ljubljani z zaključkom letošnjega tečaja že 251etnico svojega delovanja. Od Članov prvega Mčiteljskega zbora sta še dva, gg. dr. Dermastia in Kralj, ki ve© Čas delujeta na zadružni šoli in ©ta še zdaj člana njenega učiteljskega zbora, ravnatelj g. Gogala _ je pa prevzel svoje posle leta 1920. na soli pa poučuje že 15 let- Člana letošnjega učiteljskega zbora sta še gg. Frane Kobiar in Leopold Namorš.
Zanimanje za zadružno šolo je bilo takoj v začetku veliko, priglasilo se je 25 učencev, pozneje jih je pa bilo vedno več. Vsega skupaj se je vpisalo na zadružno šolo 667 učencev, od teh jih je izstopilo med tečajem 80. Učenci so prihajali iz raznih krajev, 458 jih je bilo iz dravske banovine, 5 Iz Hrvatske, 2 rz Bosne, 6 iz Hercegovine, 32 iz Dalmacije, 17 iz Istre, 36 iz slovenskih krajev pod Italijo m 31 iz slovenskih krajev pod Avstrijo, kamor so po dovršitvi zadružne šole zanašali zadrjžno misel ter pomagati pri snovanju in vodstvu zadrug. Od 587 učencev jih \e oVivršilo zadnržno šoto 1H5 z odtTko. 52 jih je pa padlo.
Zadružno šolo je financiral v začetku bivši kranjski dežemi odbor, po letu 1920-21. Zadružna zveza v Lrubirani, od leta 1923-24 na Zadružna zveza m Zveza slovenskih zadrug v razmerju število podpirancev, koh-feoc jfh je vsaka zveza poslala v zadrržno šolo. Kmetijsko ministrstvo je podpiralo šolo, bonska oprava pa učence. Podpora banovine fe v letošnjem letu 32.400 Dki. državna podpora znaša 40.000 Din, ni pa še zaključena. V letošnjem šolskem letu je vstopilo v šok) 39 učencev, od katerih so izstopili trije, z odliko so dovršili šolo 3, 11 s prav dobrim uspehom. 15 z dobrim, 5 z zadostnim, t pe sta padla. Ob zaključku se je vrSl izpit a vseh predmetov in učenci so pokazan temeljito znanje. Po izpitu je g. inž. Zidanšek čestital šob' k 251etnici ki k velikemu uspehi, tolmačil čestitke m pozdrave g. bana ter se zahvalil ravnatelju in učiteljskemu zboru za požrtvovarnost rn trud. obema zvezama pa za denarno pomoč. Učen-oo je opozarjal, da a dovrši i vi jo šole njihovo
dofto še m končano, temveč ae ieie prieenja v zadrugah. Ravnatelj Gogala ae mu je zahvalil, proseč ga, naj izroči zahvalo g. banu, obe zvezi je po prosil, naj tudi v bodoče denarno podpirata zadružno Sok), ki bi bre« njuno pomoči ne mogla delovati.
Iz Črnomlja
— Ribarska zadruga v Črnomlju. Te dni se jo vriU v Črnomlju občo zbor Ribarske izadruge za Črnomelj m okolico ob poLno-šrevilni udeležbi itn pod predsedstvom ag 1-nega predsednika g. og. L. Jenežiča, d očim (je sresko načetetvo zastopal kmetijski referent. Zadrugar j i so temeljito nretresla vse potrebe ki naloge nbarake zaoruge, zlasti v pogledu goj tve plemenitih rib. Med drugim so t*kieniAi nprositi ribarskega strokovnjaka za pregled vsatja ribarake^a terena I-ahinje, Dobhčice in pr'tokov, ki bi ipotem zadrugi podal kor strne nasvete za gojitev rib in za večletni gosp°dar6ki načrt Ker pripadajo tej zadrug večinoma delavni in pravi ribar ji športnik", lahko pribakn-jemo v tekočem lanu mteozivnega delovanja kakor v zabavo zadrugar jem. tako tudi v korist s^k>šneqa gospodarstva.
— Le Sokola. Na ob&nem zboru Kar-lovske sokolske župe, pod katero ^pada vsa Bela Krajina, je bil ^zrvoljrn v župno častTK) ratzsodiače starosta našega Sokola Ibr. Mr. Šp'ro Vrankovič.
— ZladružniŠtvo. Izmed vseh belokranjskih zadrug v našem srezu delujeta sedaj le dve, m s cer kmetijsko gospodarska zadruga na Vinici in mlekarska v dnom!ju. ^"se ostale so že zamrle aH pa so v Ikvi-daciji. Slično stanje je b'k> pri podružni-cab Kmeti jake družbe, katerih je delovalo 5 poleg 1 podružnice sadjarskega in vrtnarskega društva. To stanje je zadosten dokaz, da zadruge brez strokovne osnove ne morejo doJfgo živeti. To tem bolj, če ni nit; strokovnega nadzorstva. Kakor v vseh ostalih smereh kmetijskega pospeševanja je potrebno ti»di tukaj šele prpraviti teren za osnovanje in uspevanje zadrug s strokovn m poukom.
— Javna dela iz odobrenib kreditov za te svrhe so v skoro zaključeni fazi, ker bo z:manjkalo denarja 7a nadalje\rainje Ker so vse naše ceste nekdaj grajene brez vsake podlage in so le nasute, je to stanje razumi j vo, pa bi bilo tem bolj potrebno, da bonovina odobri naprošeno povišanje, ker brez istega ne bo mogoče cest vtzdnžati niti v sedanjem stanju.
Narodno gledališče
DRAMA Začetek ob 20. urice trtek, 13. aprila:    1NRI. Izv«n. Znižane
cene.
Petek, 14. aprila: Zaprto.
Sobota, 15. aprila: Zaprto.
Nedelja,   16. aprila ob 15.:   1NRJ. Izven.
Znižane cene.   —   Ob 20.; Hamlet.
Izven.
Ponedeljek, 17. aprila ob 15.: INKL Izven, Znižane cene. — Ob 20.: Dame z zelenimi klobuki. Izven. Globoko znižane cene od 20 Din navzdol.
Torek, IS. aprila: Zaprto.
*
Pa$ijonska igra 1NR1 se vprizori kot večerna predstava samo še dre vi ob 20. v ljubljanski drami. Veljajo znižane dramske cene od 24 Din navzdoL
Velikonočni dnevi v Ifubljetn^ki drami. Oba praznika popoldne ob 15. se vprizori pasi jonska igra IX RI po znižanih cenah od 24 Din navzdol. Konec pasijon-ske igre je pred pol 6. popoldne. Na obe te dve vprizoritvi posebno opozarjamo po-setnike z dežele. Na veliko nedeljo zvečer ob 20. se vprizori Shakespeare jeva tragedija Hamlet v Oton Župančičevem prevodu. Naslovno vlogo igra ta večer g. Kralj. Vsa ostala zasedba kakor pri dosedanjih vprizoritvah. Za Hamleta veljajo običajne dramske cene. Na velikonočni ponedeljek zvečer pa se vprizori veseloigra Dame z zelenimi klobuki po globoko znižanih cenah. Sedeži so od 20 Din navzdoL Dame z zelenimi klobuki je izredno zabavna komedija, ki obravnava usodo zarjavelih devic INRI in Dame z zelenimi klobuki režira prof. Sest, Hamleta pa režiser Ciril Debe-vec.
OPERA Začetek ob 20. uri. četrtek, 13. aprila: Zaprto. Petek, 14. aprila:  ob pol 19. ari Parsifal.
Premijera. Izven. Sobota, 15. aprila: Zaprto. Nedelja, 16. aprila ob 15.: Mala Floramye,
Gostuje g. Dubajič iz Zagreba. Izven.
Znižane cene. — Ob 20.: Manon. Izven,
Znižane cene. Ponedeljek, 17. aprila ob pol 19.: Parsifal.
Izven.
Torek, 18. aprila: Zerprto.
m
Premijera »ParHfala«. V petek, dne 14. t m. bo v naši operi pod vodstvom ravnatelja g. Mirka Poliča premijera »Par-sifaia«. Vse posetnike opozarjamo, da jo začetek točno ob pol 7. zvečer. Prvo dejanje konča nekako ob en četrt na devet, nato sledi pavza, ki traja 40 m rmrt. Začetek drugega dejanja bo malo pred 9. uro, 5 minut pred začetkom drugega dejanja se bodo ogtas3e z gledališkega balkona fanfare, ki bodo naznanile pričetek dejanja. Po dragem dejanju, ki konča po M), bo pavza 20 mžnnt, ter bo začetek tretjega dejanja ravao tako javljen s fanfara mi. Daljše pavze so potrebne rr termičnih razlogov pa tudi radi odmora. Občinstvo prosimo, da to ukazuje. NasJovno vlogo Parsifaia poje g. Marčec, v ostalih glavnih vlogah nastopajoč ga, Trnerryjeva ter gg. Betetto, Primožič, Tone Petrovčič kot gost m Marjan Rno. Koreografija po zamislekm g. Go-lovina. Ponovno opozarjamo na točen začetek, prosimo da zasede p. n. občinstvo par mhrut pred napovedanim začetkom svoja mesta. Ko začne orkester, se nikogar več ne pusti v avditorij.
Velikonočni peaznfct v operi. Na vebko nedeljo popoldne ob 15. se poje v operi Tr>ardovićeva opereta Mala Flora-mve z g. r>»ba£6em kot gostom. Ostala zasedba te operete kakor običajno. Zvečer ob 20. pa se poje Massenetova opera Ma-non z go. Gjongjenac in g. Gootičem v &omA vlogah. Za obe nedeljski predstavi
veljajo znižana operne cene. N« velikonočni ponedeljek zvečer na je prva repriza \i agnerjevo opere »ParsifaU. Začetek točno ob pol 7. zvečer. V ostalem velja glede reprizo »Parsifaia« vse to, kar jfno povedali glede premijere. Tudi tokrat je po I. dejanju 40 minut pava©, po II. dejanju pa 20 minut
KOLEDAR
DA2*ES: Četrtek, 13. aprila, katoličani: HermenegiMa, Justin, pravoslavni 31. marca..
KTNTTM ATOGRA-FT ZAPRTL
DEŽURNE LEKABXE
DANES: Dr. PiccolI, Tvrseva cesta 6, in BaJcaroie, Sv. Jakoba trg 9.
{Tacpec? sita
m rešeta
Hočeš nočeš se zanimaš za vreme, čeprav nisi podkovan v belem sportu. Morda imaš podplate pregrizene, pa ti m vseeno, ali dežuje ali sije solnce. Včasih smo hodili gledat na vremensko hišico, zdaj nam pa ni treba, ker imamo posebne učenjake, ki so plačani za to, da nam napovedujejo vreme. Tudi pri nas doma jih imamo, tam doli v sosednem Zagreba, in so najbrž dobro poučeni o glavni vrlini delfijskega orafc/a. Postavim \-čeraj so nam napovedovali vreme takole: ^prernenljtvo, oblačno, zmerno toplo, precej stolno*« Ta-fca napoved Je absolutno zanesljiva in bi jo lahko dali zagrebški vremertoslovci patentirati.
Mi, ki nismo ačenjakL, se bomo pa z večjim pridom zanašati ne, kurja očesa, na giht in na lunine krajce.
♦
Kdo bi mdsHL, da je mogoč pri nas tolikšen optimizem! Ko je padel v torek skozi sito in rešeto predsednik nekega patrioti čnega društvo, ki si je dol izplačati iz društvene blagajne 30 tisočakov kot bolniški prispevek, so pomislili nekateri, da leti to na katero aH celo na določeno naše domače društvo. Noj bodo potoloženi, tako slabo zaprtih društvenih blagajn pri nas nimamo in tudi tako širokogrudnih predsednikov ne. Nikar ne pretiravajte v optimizmu!
Iz Celja
—e Združenje krojačov hi krojačič v Celja je imelo pred dneva v hotelu >Pos£i« redni letni občni zbor. Zdjrizenje Sbeje 75 krojaških mojstrov in 125 krojađklti mojstric. Občnemu zboru, ki ae ga je udeleži, lo 106 Članov in članic, je predsedoval g. Alojz Pngmeister. Statistično poročno je podal tajnik združenja g. Streinlgg. Udeleženci so se sogiaano izrekli za ločeno obrtno zbornico. Novem odboru predseduje krojajkl mojster g, Ludvik Setisek, podipredsedffrTk pa je krojaški mojster g. Jakob Kovač,
—c Združenje a^fliirjev m tapetnikov v Celju je imelo svoj recžnd letni občni zbor 9. t m, v hotelu >Posti<. Zastopniki okrodL nega odbora in Zbornice za TOI so podali splošno gospodarsko poročflo. Novemu odboru načeiuje dosedanji predsednik goap, Franc žerovrtik
—c Brezr^eefaiost. Dočim je bflo pri ekspo^tuTi borze date, v Ce^ja 1. t m, po. javljenih 1192 orestposetjđb. (1068 mošfcih in 134 žensk), se je to Število dx> 10. t_ m_ zopet znižalo na 1151 (10(29 rnođkm m 122 žensk.). Pri ekspozituri dobe deAo: 3 ntep, dL, 1 strugar za les, 1 krojač, 1 mlinar, 4 kmečke dekle, 2 efeidklsrjl, 1 hotelska kuharica in 1 poatreznica.
—c Umrla je 11 t m. v cerjski botatei 12-letna čarv^jarjeva hčerka Jueta Lakrače-vn iz I vence pri VJ&njS vasi.
—c Za HaydnOv Oratortj >Qedem po_ skednjih besed Kxistusoviii<t, ki ga bo Izvajalo Cedjđko pevsko diustvo na veliki petek ob 19^0 v Marijini cerkvi, vlada v Celju in okoBcd veKkn zanimanje. V orkestru bodo sodelovati ciam Cerjakega god-benega društva ta. železnicanake godbe ter učiteljstvo to. nekateri gojenci Glasbene Matice. Vstopnice se dobe v predprodajl v knjigarni K. Goricarja vdove.
Iz Trnove! i
— Bodoče   ooratovanje    psi rudniku.
Rudnik objavlja, da se bo v tednu po veM-fci noči obratovalo pri radniku v torek 18^ sredo 19. ta petek 21., dočim se bo praznovalo v četrtek 20. ta v soboto 22 aprila. Kako se bo nadalje obratovalo, za enkrat še nri znano, vsekakor pa je obseg nadaljnjega obratovanja odvisen od bodočm na, roeil premoga. Glede na sedanji položaj tudi v nam mesecu ni pričakovati več delovnih ur, kakor jSh je bilo v marcu.
Petek, 14. aprila.
12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti- 13: Cas, plošče; 18.30: Uvod k prenosu Wag-nerjevega >Parsifala«; 19: Prenos glasbene drame (Wagner) >Parsifal« is drž. opere v Ljubljani; med večjo pavzo recitacija tz >Job< in >Jeremije«, recitira g. Lipah, med manjšo pavzo IV. postaja Iv. Cankarja, recitira g. M. Stare; 24: Napoved orograma za naslednji dan.
Sobota, J 5. aprila.
12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: čas, plošče, borza; 17.45: Velikonočno zvo-nenje iz cerkve Sv. Petra; 18: >Žaromil«, pravljica o trpljenju ta vstajenju zasužnjene zemlje (Peterlin); 19: Salonski kvintet; 20: Salonski vokalni kvintet; 20.45: >Tannhauser« na ploščah (EL in UL dejanje); 23: Cas, poročila, napoved programa za naslednji dan.
Pristopajte k Vodnikovi dražbi
»SLOVENSKI NAROD*. <fee IS. sprifa 19S8
Dnevne vesti
SARGOV
KALODONT
— Z sase trni verze. Rektorat univerze kratja Aleksandra I. razpisuje mesto izrednega profesorja xa romansko filologijo na filozofski fakulteti. Prošnje je treba vložiti do 29. maja.
_ Zdravniške vesti. V ionenik jdravni-&ke zbornice za dravsko banovino so bili vpisani zdravnik v Guštanjn-Ravne gosp. Henrik Aschenbrenner, zasebni zdravnik v Ljubljani dr. »Ivo Rakuljič-Zelov, zdravnik volonter bolnice v Ljubljani dr. Štefan .-obar. zdravnik volonter v Ljubljani dr. Prane Frlan in zdravnik volonter v Ljub-Inani dr. Karel Pintar. Zaradi preselitve je bil izbrisan iz imenika zdravnisJte zbornice sa dravsko banovino zdravnik zdravilišča v Surdulici  dr.  Bogoljub MaksimoviČ.
— Odvetniške vesti. V imenik advokatske komore v Ljubljani sta bila vpisana Josip Bučar a sedežem v Novem mestu in Anton Zdolšek s sedežem v Celtfu.
_ Razpisane službe. Privatna društvena bolniška blagajna »Merkur« v Zagrebu razpisuje po eno mesto pogodbenega zdravnika specijalista za zobozdravništvo pri svodih poverjeništvih v Ljubljani in Celju. Prošnoe je treba vložiti do 28. t. m. dopoldne. Pri banovinski poizkusni in kontrolni postaji v Mariboru je razpisana služba služitelja-lsaboranta. Prošnje je treba vložiti do 20.. t. m. Banska uprava savske banovine razpisuje mesto ekonoma za bolnico v Gračacu. Prošnje je treba vložiti do konca aprila. Brzojavni polk v Po-žarevcu rabi dva mehanika, uradniška pripravnika. Prošnje je treba vložiti do 1. maja.
— Izletniški vlak. V ponedeljek 17. t-m. voz: ob ugodnem vremenu na progi Ljubljana gl kol. — Rateče Planica — B -strica Boh. Jezero izletniški vlak štev 920 z odhodom iz Ljubljane gl. kol. ob 5. uri 10 m n. in prihaja v Rateče Planica ob 8. uri 10 min ter v Bistrico Boh. jezero »b S. uri 13 min. V obratni Hmeri vozi isti dan izletu;ski vlak štev. 917. II. del z odhodom iz Rateče — Pianca ob 18. uri 40 min. in rz Bistrice Boh jezero ob 18. uri 25. min. ter prihodom v Ljubljano gl. kol. ob cca. 21. uri. — Potnike ie odipraviti z direktnimi iHemišVmi vo/nimi kartami z dodfltfvom no navodilih komercijalnega razpisa 7 A od 1933.
— Skupščina Rdečega križa Jugoslavije se bo vršila 2S. in 30. aprila ter 1. m*ia v Ljubljani. Za to proslavo ie odbor RK sestavil poseben program: 29. aprila sprejemanje gostov na kolodvoru, zvečer v opori slavnostna predstava. Izvenljubljanski skjp-šetnarji plačajo polovično vstopnino. V re-stavrsciii >Zvezdi< bo družabni večer z sodbo in petjem. V nedeljo 30. aprila ogled mestnih znamenitosti, razgledovanje z C radu in z nebotičnika. Ob 10. dopoldna bo na univerzi letna skupščina RK kraljevine Jugoslavije, na vrtu restavracije >Zvezda« pa bodo gostie postreženi z našimi speci jal'tetami. V drevoredu >Zvezde< bo promenad-ni koncert, ob 11. pa bo fingiran napad sovražnih lelal na kino Matico. Letala bodo metala bombe in zažgala hišo. Prihiteli bodo poklicni gasilci, ki bodo pričeli z reševalno akotjo« obenem odnašali ranjene in od plina omamljene pasante, katerim bodo samaritani in samaritanke RK nudili prvo pouH>č in jih prenesli v bližnjo mobilno bolnico RK. Popoldne se bodo predstavniki RK z avtobusi odpeljali na Bled. drugi pa napravijo izlet v ljubljansko okolico. V ponedeljek 1. maja bo nabiralni dan RK. Zastopniki bodo v avtomobilih pobirala obleko, perilo, obutev itd. Prihod avtomobilov bodo naznanjale fanfare.
— Izprememba rodbinskega imena Banska uprava dravske banovine je dovolila Sterle Miri jam Zofiji, pristojni v Ljubija-no4 izpromembo rodbinskega imena iz Sterle  r Kalan.
— Prepovedane publikacije. Notranje ministrstvo je prepovedalo širiti in prodajati v Zagjrobu izhajajoča mesečnika >Sa-vremena stvarnost« št. 5. za mesec april in >KrščansJva škola< št. 4, tudi za mesec april ter knjigo Miroslava Krleže >Hiljadu i jedna smrtc.
— Konkurzi, prisilne poravnave in posredovalna postopanja Društvo industrij-oev in ve le trgovcev v Ljubljani objavlja za dobo od 1. do lO. t. m. sledečo statistiko (številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo pretečenega leta) : _ Otvorjeni konkur-zi: v dravski banovini 2 (4), v savski banovini 2 (4), v primorski banovini 2 (2), v drinski banovini 1 (_), v zetski banovini 1 (1), v dunavski banovini 1 (7), v moravski banovini 1 (4), v vardarski banovini 1  (ti), Beograd, Zemun, Pančevo _
(3). Otvonjene prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini 1 (S), v savski banovini 5 (13), v vrbaski banovini
— (1), v primorski banovini — (3), v drinski banovini — (3), v zetski banovini
— (1), v dunavski banovini 2 (14), v var-dairski banovini — (1), Beograd, Zemun, Pančevo 1 (6). Otvorjena posredovalna postopanja: v dravski banovini 9, v savski banovini 13, v primorski banovini L v drinski banovini 10, v zetski banovini 3, v dunavski banovini 3. Odpravljeni konkursi: v dravski banovini — (6), v savski banovini 6 (3), v drinski banovini 3 (3), v dunavski banovini 2 (2), v moravski banovini 1 (1), v vardarski banovini _ (4), Beograd, Zenrun, Pančevo 1 (_). Odpravljene prisilne poravnave izven kon-kurza: v dravski banovini 4 (5), v savski banovini 7 (6), v vrbaski banovini 1 (—), v primorski banovini 5 (—), v drinski banovini 4 (1), v zetski banovini 1 (_), v dunavski banovini 1 (1), v vardarski banovini — (4). Beograd, Zemun, Pančevo 4 (_).
— Iz >Službenega tista«. >Službeni Ust kr. banske uprave dravske banov ine< št. 30 z dne 12. t m objavlja pregled proračuna občnih izdatkov in dohodkov dravske banovine za leto 1933-34, objave banske uprave o pobirantfu občinskih trošarin v letu 1933 in razne objave iz >Siužbenih Novin<.
— Privatni izpiti. Kraljevska banska uprava razglasa, da morajo po razpisu ministrstva prosvete S. n, br. 8227 z dne 25. marca 1933 vsi, kj žele v juniju opravit: kak privatni izpit dostaviti vsaj do 10. maja prošnjo neposredno ravnateljstvu one srednje šole, kjer žele opraviti fzprt. Ministrstvo in banske uprave ne sprejemajo neposredno prošenj za privatne izpite.
— Živahen tajski promet na Ja«lrann Letos se obeta na našem Jadranu mnogo živahnejši tujski promet kakor je bil zadnja teta. Ze zdaj ie na Hvaru okrog 70. v Makarski 100. v Dubrovniku pa -rad 500 tujcev. Posebno živahno bo na Jadranu med velikonočnimi pratsmki.
— Likvidacija društva Drjštvo »Samopomoč hišnih in zemljiških posestnikov v Ljubljani« jo zaradi premajhnega števila članstva po sklepu izrednega občnega zbora prostovoljno in ©oglasno likvidiralo.
_ Išče se dedič, V Ameriki je umrl 17. januarja 1925 Peter Turk, ki je bil zavarovan v korist svojega brata Štefana Njegovemu očetu je ime Josip, materi pa Anastazija. Pokojnikovi svojci naj se javijo izseljenIškemu  komisarijatn v Zagrebu.
— Dobave, Splošni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani »prejema do 14. t m. ponudbe glede dobave bencina, belih cund. smirkovega platna, mila vžigalic, svinčenih plomb, čopičev, ščetk^ flanel za parkete, blaga za ribanje, konteni-ne, pralne sode, svetola, jeklenih oblancev in riževih omel. Pogoji so na vpogled pri istem oddelku. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 26. t. m. ponudbe glede dobave pisarniških potrebščin. Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno, nestanovitno vreme. Včeraj je deževalo v Mariboru. Beogradu ln Skop-Iju, drugod je bilo pa samo oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 19, v Zagrebu 17. v Ljnbljani 15.6, v Mariboru 14.4, v Beogradu 14, v Skoplju 13, v Sarajevu 12 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 762.7, temperatura je znašala 9 stopinj.
— Mož in žena obtožena požiga. Pred senatom trojice v Mariborj sta se včeraj zagovarjala 331etni Anton Obrovnik in njegova 43letna žena Tereza iz Broda pri Dravogradu zaradi požiga. Terezija je bila lastnica gostilne z gospodarskimi pritiklnami, vse skupaj je zavarovala pri družbi >Du-nav* v Zagrebu in »Slavija« v Ljubljani za 74.000 Din. Gospodarila je pa slabo in zapravila še 15.000 Din moževe lastnine. Ker si ni vedela drugače pomagati, je pregovorila moža. naj zažge gospodarsko poslopje, da dobita zavarovalnino. Skoda je znašala 87.1)00 Din. Čeprav so oblasti takoj sumile, da gre za požig, sta zavarovalnici izplačali nad 18.000 Din. ker zakoncema ni bilo mogoče ničesar dokazati. Nedavno sta ©e pa Obrovnikova sprla in med prepirom drmz drugemu očitala požig. Posledica je bila. da sta prišla pred sodišče. Obrovnik je priznal krivdo, žena je pa vse tajila. Mož je bi! obsojen na dve leti težke ječe in triletno izgubo častnih pravic, dočim je bila Terezija oproščena
— V Zagrebu aretirana slovenska pustolovka Zagrebška policija je aretirala 40-letno Gertmio Brešoak iz Kamnika, ki je biLa že mnogokrat kaznovana zaradi tatvi-nene in raznih pustolovščin Najprej je bila obsojena pod imenom Elizabeta Jung-wirth, pozneje pa pod imeni Marija Herz-berger, Tereza Leiweher, Helena Šloher. Sabina Lichtenherger. Helena Richter. Emilija Brand, Cecilija Kohlerger. Marija Schleifinger in še pod raznimi drugimi imeni. Ljubljanska policija je obvestila zagrebško, da ima v evidenci daktiloskopi-rano Gertmdo Breščak pod imenom Helena Reinhart, rojeno 1. 1897 v Stražišču pri Kranju, ki je bila pod istim imenom daktiloskopirana lota 1931. tudi v Celovcu. Zdaj Že zopet  sedi  zaradi tatvine.
Največja, najcenejša izbira
DAMSKIH PLAŠČEV
pri
DRAGO GORUP & CO.,
konfekcija MIKLOŠIČEVA CESTA 16% h nadstr.
— Z odra je padeL France Galijot, 31_ letni tesarski pomočnik iz Veiesovega pri Kranju je padel s tesarskega odra in se poškodoval na obeh negah. Prepeljali so ga v bolnico.
_ Ne Viktor, temveč Viktorija. V neki
vasi blizu Sente se je začel 16letni fant Viktor Gyore pred 7 leti naenkrat izpremi-ndati v dekleta. Proces je polagoma napredoval, dokler nedavno ni bil končan in je postalo iz fanta dekle, kar so ugotovili tudi zdravniki. Bivši fant je začel opravljati doma vsa gospodinjska dela in nositi žensko obleko. Toda uradno je še vedno veljal za fanta in zato je oče vložil prošnjo, da bi tudi oblasti potrdile, kar je storila muhasta narava. Notranje ministrstvo je pregledalo vse dokumente in dovolilo, da se v matrično knjigo vpiše Viktorija Gvore. Ker je Viktorija hči bogatih staršev in povrhu še lepa, upa, da se bo lahko omožila
_ Zasačena  zaljubljenca.    V Petrovcu
na Mravi je policija ponoči presenetila v hotelu mladega ruskega študenta, ki je pobegnil iz Beograda s hčerko neke ugledne družine. Fanta so pridržali v zaporu, dekle je pa moralo nazaj k staršem.
— Gnusen zločin. Kmet Kviniguš v Zemunu je prijavil policiji, da je sedem^ fantov no vrsti posililo njegovo 131 etno hčerko Elizabeto. Razuzdanci so deklico na samem prisilil, da se jim ie po vrati udala- Njihovemu gnusnemu riočethi je napravil konec neki železničar, ki ie prišel 5.1jrajno mimo.
_ Roparski  umor  pri   Zagrebu. Včeraj
zjutraj so našli v gozdu blizu Zagreba truplo s sekiro ubitega in oropanega kmeta Filipa Novaka, 36Ietnega vojnega invalida iz Granešinskih Novakov. Mož je dvignil na občini v Sosvetih 1750 Din invalidnine, za kar so morali vedeti razbojniki, ki so da napadli in umorili
— Za velikonočna voščila rabite Cirfl Metodove razglednice! Podipirajte CM družbo, ki je vredna in potrebna vsestranske podpore. 253/n
Nosečim ženam in mladim materam pomore naravna »Franz Josefova« grančica do urejenega želodca in črevesja. Glavni zastopniki modernega zdravilstva za ženske so preizkusili, da »Franz Jo-sefova« voda v največ jih slučajib učinkuje hitro sigurno in brez bolečin. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah m špecerijskih trgovinah.
Postani in ostani
dan Vodnikove drnfbe i
Iz Ljubljane
—-lj Naval brezposelnih na mestni socialno-politični urad. Pomožna akcija mestne občane oziroma njenega «wialnopolitičnega urada je bila v marcu že zaključena in podpore brezposelnim u.^avljene, ker je bil pomožni fond že popolnoma izčrpan. Ker j© bil pa te dni zopet izredno velik naval na urad. je občina segla po sredstvih hz proračunske postavke ter odobrila večji znesek za podporo brezposelnim, ki so jo pa deležni izklhično samo poročeni in domačini. Naval na urad je naravnost ogromen, vsak dan ie tam okrog 300 prosilcev. Urad nakazuje od 30 do 50 Din podpore, zaposlil je pa v zadnjem mesecu pri mestnih delih tudi okrog SO delavcev, ki zanje izplačuje tedensko po 10 do 12.000 Din. — Po veliki noR bo podpora brezposelnim ustavij^a, urad bo poopiral samo take. ki so pomoči res nujno potrebni.
ZA VELIKONOČNE PRAZNIKE
đtto - vino
posebna specialiteta zdravilna črnina Kuc liter 10 Din, jeruzalemčan, rizling, cviček liter 9 Din.
AVTOMATIČNI BUFFET
selenburgova ulica št. 4. Telefon St. 2863.
—Aj Lepo vrsto manjših parkov, ki so
bili doslej precej zanemarjeni, so uredili zadnje čase. Letos ima mestno vrtnarstvo zaposiemh precej več delavcev iz vrst brezposelnih; za vzdrževanje mestnih rta_ sadov in parkov ima stalne delavce, ki so vešči vrtnarskega dela brezposelne pa lahko zaposlijo le pri težaških zemeljskih, delih pri urejevanju starih ali gradnji novih parkov. Zdaj so delavci zaposleni na Gradu in Hrvatskem trgu. pas ob Cesti v Rožno dolino je urejen in tudi staro otroško igrišče je spi ani rano, nekaj delavcev pa urejuje obrebek v drevoredu na B'eL weisovi cesti med podstacijo in Goaposvet-ako cesto.
—lj Edino večje gradbeno delo,   ki so
ga začeli lotos, je gradnja poslopij trgovske akademije in državne trgovske šole na vogalu Bleivveisove ceste in Gregorčičeve ulice. Pri poslopju ob Gregorčičevi ulici grade že pritličje pri drugem traktu ob Bleiweisovi četrti pa končujejo kletno zi-dovje. V splošnem gradnija dobro napreduje. Vreme je bilo doslej idealno za gradbena dela.
—lj Električna cestna železnica. Lani v decembru je uprava cestne železnice ukinila pobiranje nočne takse za nočne vožnje s pridržkom, da bo nočno takso ponovno uvedla, ako se frekvenca z odpravo nočne takse ne bo dvignEa. Ker se kljub znižani ceni nočni promet ni dvignil, je uprava cestne železnice prisiljena, da ponovno uvede nočne taikse ali pa nočni promet sploh ukine. Od 15. t. m dalje se bo zopet pobirala nočna taksa od 21. dalje po Din 1.— poleg cene za redni vozni listek. Nočno takso morajo plačevati tudi lastniki mesečnih voznih listkov, ako se vozijo
po 21. uri.
_lj   Društvo   stanovanjskih najemnikov
v Ljubljani sporoča svojim članom, da je na zadnji odborovi seji dne 7. t. m. sklenilo prirediti javen shod glede stanovanjskega vprašanja, ki se bo pravočasno naznanil po listih m lepakih. Obenem se je razpravljalo o želji članstva, da bi se pri sedanjih razmerah plačevala stanarina in odpovedovala stanovanja mesečno. Društvo poziva stanovanjske najemnike, da se priglašajo kot člani, ker le v tem primeru je pričakovati uspebov. Društvo posluje v Vegovi ulici št  8, dvorišče.
	
H  Danes, jutri in v soboto ostane kino zaprt! WM Na velikonočno nedeljo premiera i .1 A iT 1T Y	
■ mM ^w iv it H Iukrade H Mi\ m" v* a n 4fc	
M Sli f I 9F |9 9' Hj   V glavna vlogi: 1   HARR Y PIEL	
m   Zvo&nl kino IDEAL	
	
_tj    c*r i 1-Metodova   podružnica ntoaka
im ženska v Šiški priredi dne 36. aprila ob 20. uri svoj redni občni zbor pri štepic« v lovski sobi.
_lj Pomočniški zbor združenja trgovcev v Ljubljani obvešča vse gg. člane, da se bo vršil občni zbor zbora dne 27. t. m. ob jS. uri v dvorani Trgovskega doma Vsi čkmi dobijo posebno vabilo, s katerim bo dovoljen vstop v dvorano. Načelnik.
—$j posefcite razstavo »Živalce« od 15. oo 17. aprila v Ljub-jam. vel esejem- Polovična vožnja po železnici. 250/n —H Ugotovitev. Ujjotavijamo. da <*. Anton Logar ni pisal rx>ročila o delovanju društva >Vodnik< v Zgornji Šiški, ki smo ga priobčili v sredo 5. L m.
—lj Z n°žem v pr««. Včeraj so se sprli in spopadli brezposelni delavci na >stok-glajzuc. Med prepirom je nekdo z nožem sond    36-lertoega. čevljarskega p—OiMfal
Ivama Kambiča v prsa m ga 'ažje poškodoval. Kambiča so rnorari prepeljati v boi-noco,
u— Znameniti film »Trader H»rrxr je na veiikOTiočnem sporedu ZKD. Film je delo družbe Metro Gokrwyn m nam prikazuje vse lepote, romantiko, pa tudi stra_ hote arriSkega pragozda. ZKD bo preriva-jala f&km v kinu Matici na velikonočno nedeljo m ponedeljek ob 11. dopoldne ter od torka do četrtka ob 14.
Ljubljana, 13. aprila.
Te dni *o poiožili tir konjske železnice v Ljubljanici že skoraj do tromost ja K ma ki bo položen do konca, do tromost ju, kjer začno poglabljati strugo in betonirati njeno dno v smeri proti cukrarni. Dek> v Ljubljanici je postalo zadnje čase še posebno pozorišče za meščane, čim so dospeli delavci višje v mesto. Na Sv. Petra nasipu stoje vzdolž struge med tromost jem m jubilejnim mostom meščani v sklenjeni vrsti od jutra do večera. Poglabljanje Ljubljanice je pa tudi vredno zanimanja. In nekateri se ne morejo nagledati konjske železnice same na sebi. Mnogi so mislili, da se konjska železnica ne bo obnela ter so zmajevali z glavami, češ, kdaj bodo pa zvozili toliko materijala s kljuseti iz struge! Zdaj so se pa že sprijaznili s tem nenavadnim prometnim sredstvom. Pripomniti je treba, da se meščani zanimajo tako za vse takšne stvari, kot da so z njimi neposredno prizadeti. To seveda ni slaba lastnost, saj z njo dokazujejo, kako jim je pri srcu vse, kar je v zvezi s prerajanjem preljube jim Ljubljane.
Po veliki noči bodo začeli poglabljati strugo od tromost ja navzdol. Dosedanja dela so še vedno prav za prav priprave in po večini meščani ne vedo za kaj gre Najprej so zgradili klanec za izvoz materijala pri bivši šentpetrski vojašnici, nakar so položili tir postopno navzgor po strugi proti tromost ju. Obenem, ko so gradili v strutgi stavbno eieznico, so začeli kopati ob desnem bregu globok jarek, v katerega so izpeljali vse odtoke in broago iz stoječih hi ž. Materijal so tudi začeli takoj ocr-važati v bivšo Ravniharjevo gramoznico ob Linhartovi ulici, po progi, ki so jo položili najprej po cestah. Tako so postopno prodirali proti tromost ju, gradeč progo. Zdaj bo jarek kmalu izkopan v vsej dorži-itL Do kamor je že, so tudi dobro osušili strugo, brozga ne zastaja nikjer več vzdolž poglobi i enega jarka.
Čeprav so to pripravljalna dela, so izvozili že okrog 6000 m* materijala iz struge. Zadnje dni so izvozili na dan povprečno 350 m* materijala. Konjska železnica torej dobro obratuje, kar bo priznal vsak, kdor ve, da znaša razdalja od tromost ja do sredine jame, kjer odlagajo materijal, okrog 3700 m. To je vsak a kor lepa dolžina, ki se lahko primerja z dolžino tramvajskih prog. Da izvozijo na dan toliko materijala že zdaj, je lep uspeh, Ce ga bodo vedno toliko, bodo delo lahko zmagati v danem roku.
Struga bo poglobljena okrog 3 m v dolžini kilometra. Prvotno so bila dela oddana za poglobitev struge od kraja* kjer bo nekoč zgrajena hidrocentrala pri cukrarni, pa približno do sredine med jubilejnim mostom in tromost jem, nedavno so jim pa še navrgli 180 m, da bi bila struga poglobljena do tromostja. Ker bi struge zdaj še ne poglobili na kraju, kjer bo nekoć hidrocentrala, v spodnjem dehi je pa Ljubljanica že poglobljena, bi ostalo tam okrog 40 metrov nepoglobljene struge ter bi obstojala nevarnost, da bi voda, ki bi se nabrala za tem grebenom v zgornjem dehi, odri-nfla ter odtrgala greben. Zaradi tega bodo najbrž poglobi H strugo tudi na tem kraju, torej v dolžini 40 metrov, na ta račun bodo pa poglobili struge v zgornjem dem to-Hko manj. da bo ostala dolžina ista.
Ker bodo pogiobHi struge za 180 metrov dottme več kot je bik> sklenjeno prvotno, bodo morali izvoziti okrog 13.000 m* več rnaterijak, vsega skupaj pa okrog 68.000 m*. To je precej visoka številka; kdor kako velika je bivša Ravni bar jeva jama, v kamero ne bodo niti mogri spraviti vsega materi jala, si lahko prexioči, kako vefiko dek> bo opravljeno z izvozom tolikšne mase izkopa. V Ravniharjevo jamo bo sV> 50.000 do 60.000 m* materijala, ostalega bodo pa odvozili v nekoliko maajfto jamo na severni strani starega pokopa K&ča
Čeprav konjska železnica dobro obratuje, bodo vseeno modernizirah" promet. Po vefifci noči bodo vpregfi motorje, ki jik bodo kuriri z nafto. Konjska železnica je nekoliko predraga, pa tudi promet 5 konji ni tako okreten kot z motorji. Včeraj so odvažali materijal z 29 konji. Po ravnem vleče konj po 3 vagone, ki vsebujejo pri-bbžno po kubični meter materijala, po klancu pa zmaguje le en vagonček Motor bo vJeke! najbrž do V) vagončlcov. Ker bodo »meri 3 motorje, bodo z njimi lahko opravili toliko dela kot zdaj z 2° konji.
Zdaj je bilo zaposlenih povprečno po 90 delavcev (včeraj 88). Več jih ne bo ruda po veMlri »oči, ker jfc ©e rjotrebajejo.
Štaba vest
Gospod Rosshandter ima v mestu obravnavo ki ji pa ne more prisostvovati. Pooblasti svojega odvetnika, ki naj bi mu takoj brzojavi! izid. Drugi dan dobi brzojavko: Pravična stvar ie zmagala.
Takoj hiti na pošlo m brzojavi odvetniku:
Takoj vložate priziv.
Zato so prazni upi tistih, ki mislijo, da bodo pozneje, ko začno poglabljati strugo, najeli več delavcev.
Zdaj se lahko meščani zgledujejo nad svojo posebno čednostjo: na nekaterih krajih v strugi so pravi pravcati muzeji kuhinjske posode in razne šare, ki jo ljudje tako radi odlagajo v Ljubljanici. Tu in tam je toliko pobitega stekla, da bi se moral na njem utopljenec razrezati na drobne kose, če bi že ne mogel utonitL Pač pa je treba priznati meščanom, da prihranijo smetarjem precej dela. V Ljubljanici zdaj odkrivajo delavci vse, karkoli si moreš misliti, samo zakladov še niso odkrili, kot pravijo. Zadnjič so našli tudi kompletno čevljarsko orodje, s §ilom, kladivi, kopiti itd. Na kakšen način je prišlo v Ljubljanico, je težko ugibati. Morda ga je vrgel čevljar sam tja v sveti jezi ali jo degradirala čevljarčka njegova žena — razlag je lahko mnogo. Da so našli še kaj drugega znamenitega, ne moremo povedati, ker bi sicer bil še bujSi naval meščanov na Ljubljaničina nabrežja.
Z Jesenic
_1     Lepo   uspela   mladinska akademija.
Naš Sokol je priredil v soboto popoldne in v nedeljo zvečer mladinsko akademijo, ia sicer v soboto za mladino, v nedeljo pa za odrasJe. Sobotna prireditev je bila prav lepo obiskana, r nedeljo zvečer pa so starši nastopajočega naraščaja in deoe s ostalim občinstvom skoraj docela naooimr li dvorano. Mladina je nastopila z glaebe-nimi, pevskimi in telovadnimi točkami ter ljubkimi odrskimi prizorčki, ki so prav lepo uspeli. Akademijo je s krotkim nagovorom otvoril krepak naradčajnik, nakar je prvič nastopil mladinski orkester, ki je pod vodstvom učitelja br. ixxjzeta Babica prav lepo odeviral tri lažje skladbe. Vrstile so se telovadne točke, ki pa niso MJe na višku ter se oeobtto pri moaki deei ia. naraščaju opaža, da premalo vežba korakanje. Sledili so rjrrzorčki iz Cicibana ter igrica >Dve mamici<, ki so jih zelo dobro podale 3 do 5 let stare de Klice in fantek. Krono večera pa si je r>riboril mladinski mešani zbor^ broječ okrog 40 grl, ki je pod vodstvom svojega pevovodje učitelja br. Ladislava Razingerja zalo lepo zapel pesmi >Tam za našo vaejot in Rukovet srbskih narodnih pesmi. Zbor je bil deležen dolgotrajnega aplavza, ki ni utihnil, dokler m" zbor znova zapel. Zbor ima pred seboj le- • po bodočnost, treba ga bo le v tom pravcu držati. Spored je bil ze*o pester t*r je nudil sliko vsestranakega vzgojnega dela* ki ga vodi učiteljstvo, za kar so mu starši deee in naraščaja gotovo zelo hvaležni.
_ Pevsko  izobraževal no društvo >Gob-
cac na Hrušici je vpriaorilo v nedeljo dne 9. t. m. gledailiško predstavo >8pava»j moja deklica<. Diletanti so imeb* mnogo ko-rajže. ko so se odločili za vprizoritev te težke igre. Kljub temu pa je igna teleta, v splošno zadovoljstvo občinstva, ki nt štedi lo z aplavzom. Glavno vlogo slikarja Kostrinskega je dobro podal g. Tanear A., ki se mu je na prvi hip poznalo, da se že mnogo let ndejatvuje na odnskib deskah in moramo društvu le čestitati na taki moči. A za, njegova druga žena, Čraokjgarje-va je bila sicer zadovoljiva, manjkalo pa ji je pravega razpoloženja O leg (Berton-cetj) bi bil dober za kako dm©o starejšo karakterno vlogo, CMega pa ni zmogel, ker za ljubimca ni rojen. Jako simpatično pa je podal svojo vlogo Arvijana (Mrvica), ki je bil kot rojen za to vlogo. Zlata (Bertoncljeva) pa ni prišla do veljave, ker je govorila preti bo in brez vsakega čuta. V splošnem se mora društvu čestitati na prireditvi Svetovali bi le, da se drugič lote lažjih stvari, ker je ta igra za mlada igralce pretežka
Iz domačega sporta
Za velikcmocne prazn ke bo v Jugoslaviji gostovalo več inozemskih moštev, večinoma avstrijdk h m mad/ar>kih V Ljubljani igra graški GAK k., nastop: proti Iliriji in PrimorTu, zagrebški Hašk je pa poveib 1 k svoji proslavi tudi profes jooamo moštvo dunajskega VVackna
Poleg Haška proslav lOtetnico obstaja tudi Beograjski SK. Tudi v Beogradu tO v proslavo pri/pravi? ečj< turnir na katerem sodelujeta poleg iub lanta Jogo slavij« m BASK ter Povito Hungar a, dolgoletni prvak Madžarske
Vojvodina \y Novegu Sada in njen lokalni tkmec NAK sta povabila v gosta Brigiteinaner AC / Dunaja .osi ješka Slavlja n Grad Kiosk ve. Železničarje iz Pe-ouha Sportm klub :/ PeČuha igra dva dni v Brodu, kier nastop' proti Marsoniji
V izložb- »Noblesse« na Aleksandrovi cesti so razstavljen krasn- pokali za table tenis turnir, ki ga je razpisal ŽSK Hermes Impozanten je zlasti pokal, ki ga je daroval bnn dr Marusič. prav dragocena hudi krasna vaza tvrdke Agnola Turnir se prične v nedelje, sodelovali bodo najboljši klub a. države, ki goje pmg poog.
Konjska železnica uspešno obratuje
Po veliki noči vprežefo namestil konj motorje, ki jih bodo kuriti z
nafto
\
J
SLOVENSKI K A ROD«, fee 18. aprila 19SS
<0
46
«*e strofi
— Pozno je že, jaz pa nimam navade klatiti se tako doigo po mestu.
In Luiza je zopet molde sledila stari beračici.
Frochardfca se ie vrnila    v uiico
Datin-hine. Icier se ie še zadnjič ozria na krčmo, ki je imela ofono že zaprto.
In mislec" na svojega Ijirbljeirca, na svojega Jakoba, ki pri rx>pivanju gotovo ni hotel zaostati za drugimi, rrra je poslala z roko nežen pozdrav.
Peter je bi preveč zamišljen, da bi *e zanimal za početje svode matere. Sicer pa. kaj mu je bilo zdaj do tega, da je dajala Frochardka prednost starejšemu sinu? Mar ne bo imel v bodoče nadomestiLa v misiji na slepo iepotico, v mtetfh, ki so ga bHfe tako pre/v!ze4e, da ;e na vse drugo pozabil?
Toda uibog! brusač ie z žalostjo v srco pomislili, da se bo moral ločiti od svoje slepe lepotice, čim dekle zopet najde svojo sestro. Čutil ie dobro, da hi ga to bolelo. Toda tolažil se }e, da bo vedel, kje startu je. In vsak dan poide z brusom mimo njenega doma.
In stepa lepotica bo vedela, da ie on bfeu, saj bo kričal na vse grlo: ■— Dajte brusrt*... škarje ... nože ... nožičke!...
Ubogi pohabljenec je pozabljal ta hip na svoio zunanjost, ki je bila tarča posmehovanja raziposaienfh paglavcev.
Mfs3fl si je, da ga slepa lepotica itak ne bo videfo, m ta misel ga je tolažita. Da bo le on videl njo, pa bo srečen...
Zavito so v temno, ozko ulico, ka je pa še nekoliko skrajšala pot do Frochardlkiinega doma.
— Zakai smo pa krenfli po tej ulici? — je vprašal Peter v strahu, da bi Ltifza na kotanjastem m spo-lzkem hod-nrkn ne padla,
— Kaj te pa to briga, pokveka? — je zagodrnjafta beračka osorno; njen glas je bil tako rezek, da je Luizo kar streslo.
Brusač se je s takimi odgovorom zadovoljni in po^nfižno ije fkrevsafl za svojo materjo, ki je neusmipljeno vlekla za se boi ubogo Luizo ...
Predino je zavila v zakoono ulico, vodečo v njen brlog, se je Frochard'ka skrbno ozrla na vse strani.
Ni je namreč prav nič mckalo, da bi jo Hudje vpraševali, kdo ie slepo dekle, dokler si ne izmisli primerne bajke, ki naij bi odgovorila na vsa, Liuize tičoča se vprašanja.
Prepričana, da je nihče ne vidi, ie pritjela Luizo krepko za roko in jo po-tegnUa za seboj v zakotno ulico.
V hiipu, ko je slepa sirota nevede padda v kremplje stare beraČice. se je nstav&a kočija s spečo Henriko pred ograjo paviljona Bel-Air.
XVII.
PavMjon Be'1-Ajr. kamor je moral Laf le ur privesti ali botie rečeno privleči ubogo Henriko. je bil eden tistih skrivnih koričikov, sipletendh nava<fcno v naj oddaljenejših krajih, ki so mneM lahkoživci iz boljših krogov v njih svoja zavetišča.
Visoki gospodije so posnemali kralja v njegovi razuzdanosti in strahopetnem nasilju.
Ugrabitve deldet, skoraj še otrok, nasilno odpeljanih staršem, so bHe na dnevnem redu; dogajalo se je pa tudi, da so starši kar sami prodajali svoje hčerke.
Ko smo govorili o imenovanju gro-
fe de Linieresa za po4tci?skega ravnatelja, srno omenili važne reforme, ki se je o njih mnogo govorilo.
Kralj Lwrvik XVI. je btl kralj poštenjak.
Groza ga je bilo sramotne zaorabe oblasti in neštetih drugih grdobtj pod prejšnjirnd vladami; njegova najtskre-nejša želja ie bila napraviti tem gnilim r a zrne ram konec.
Baš ob tem času so se obnovili večeri v paviljonu Bel-Air z enako razigranostjo, kakor prejšnje čase, in izgledi na bogato dedščino so vzpodbujati markiza, da denarja ni štedil.
Sicer pa bralec že pozna razuzdanega markiza de Preslesa, ki o njem vemo, da ga je celo sluga Lafleur v dno duše preziral.
Zadostovalo je, da so oči mladega razuzdanca ujele pogled gospodične Oerardove. pa se je takoj obrnil na svojega $k&go. rekoč:
— Čuj, falot, to žrtev mi privedi ob določeni uri v pavtiMon Bel-Air, kjer bom gostil mlade gospode, ljubitelje svežega mesa ... kakor sem jaz ..
Vemo, s kakšno udanostrio je sluga izpolnil gospodarjevo povelje; sicer si je pa tudi sam obetal od tega lep dobiček.
Markiz je obvestil rudi svoje prijatelje, da hoče, da se bo govorilo o njegovi gostija kot o čudežu svoje vrste.
Paviljon Bel-Air se nikoli ni bil tako čarobno opremljen, niti takrat, ko je prirejal markizov oče gostije, ki so ostaVe slavne v spominu starih raznz-dancev.
Na vrtu so bile vse utice čarobno razsvetljene.
Okrasno grmičje. vodopadn in vodometi, obdani z rasalkami in amorčki. so se doslovno kop a fi v morju lučic ... da je človeku kar vid jemalo.
Po vrtu so bili z umetniškim okusom razpostavljeni kpi in vaze, polne najfkrasnejšfh rož. Sredi vsega^ tega razkošja so pa goreR larnpijončki in prelrvaffi svojo motno svetlobo v bledo mesečino.
Luna. kn naj b<i zrla z jasnega neba na na frazu zdaneišp veseliačenie, kar si ga je mogel izmisliti lahkoživec markizovega kova. je sijala tisto noč nekam posebno jasno.
Marktz de Pres-les je videl pred seboj dva cilja, ko ie zatrjeval, da bo ta gostija prekosila vse. kar so njegovi prijatelji kdaj videli v tem pogledu.
Najprej je hotel kot rečeno presenetiti svoje tovariše, ki je bfta večina njih v tekmovanju z njim že vse pognala.
Poleg tega je hotel doseči presenetljiv uspeh s tem, da bi izzival novega policijskega ravnatelja grofa de Linieresa. ki so mu vsi razuzdani jn lahkoživi plemič; očitali, da iim hoče kratiti veseliačenje.
Govorilo se je celo na glas, da ima grof de Linieres namen ukrotiti pre-vročekrvno plemstvo in da je dobil v ta namen 1 kraija pooblastilo, da lahko ravna po svoji volji.
Markizu de Prešlesu ie šlo tudi za to, da se odzove njegovemu vabilu v prvi vr ' nečak svojeglavega policijskega ravnatelja vitez de Vaudirey.
Ali bi ne bil to prvi udarec grofu de Linieresu. če bi izvabi! mladega viteza de Vaudrev v žrelo orgij in napravil z njega enega prvih junakov tega razuzdanega veseljačenja. ki bosta o njem že naslednjega dne govorila Pariz in Versailles. mesto in dvor?
bi tako je markiz de Presles vse pripravil — — in dobro pripravil.
Povabljeni niso pustili gostitelja dolgo čakati.
Učinkovito sredstvo zoper
krizo
Kako ie občina W6rgl v Avstriji brez posebnega truda pričarala splošno blagostanje
Iz avstrijskih listov posnemamo mič-xx> zgodbo, ki bc gotovo zanimala tudi naše čitatelje.
Idilična trška občina W6rgi v severovzhodnem kotu avstrijske Tirolske, ki šteje kakih 4500 duš, je imela še pred dobrim pol letom do 1500 brezposelnih in njihovih družinskih članov, poleg tega pa še okroglih 120.000 šilingov dolga na državnih davkih. Na pobudo svojega podjetnega župana Mihaela Unter-gugenbergerja so zasnovali vrli W6rgl-čani po načelih Silvio Gesella pametno reševalno gospodarsko akcijo.
V sporazumu z vsemi domačimi strankami so izvolili pomožni odbor, izvršilni organ pomožne akcije, podrejen občinski kontroli, ki naj spravi v pogon domačo produkcijo in konzum ter odpravi brezposelnost z izdajo posebnih A. B. -nakaznic (Arbeiterbeschaftigungs-Schei-ne). Za prvo potrebo so izdali takih nakaznic za 32.000 šilingov, v katerih kritje so se obrestonosno založili pri njihovi občinski hranilnici bankovci avstrijske Narodne banke. Tako občinska hranilnica, kakor pomožni odbor sta prodajala svojim občanom A. B. - nakaznice v komadih po 1, 5 in 10 šilingov. Občina se je zavezala plačevati mezde, plače in druge terjatve samo v nakaznicah, enako tudi vsi prebivalci občine, izvzemši seveda pošto in železnico, ter so se zavezali, sprejemati nakaznice v polni vrednosti za vsa plačila. Nakaznice so s posebni mi določili podvržene povišani cirkulacijski brzini, in sicer na ta način, da izgube vsak mesec en odstotek na svoji vrednosti. S prilepljenjem posebnih občinskih znamk ('njih donos je namenjen občinskemu ubožnemu skladu^ na nakaznice zadobe te zopet svoio prvotno nolno vrednost. Časovna vrednostna izguba sili tako vsakega lastnika, da se nakaznice iznebi najkasneje pred enim mesecem in da prevali izguba enega odstotka na svojega naslednika. Izmenjava nakaznice v bankovce se izvrši pri občanski hi*anilnici lahko vsak čas proti odbitku dveh odstotkov, ki služijo za preskrbo javnih del. Nakaznice se končno lahko nalože obrestonosno pri občinski hranilnici brez vsakega ocTbitka.
Prostovoljna in splošna obveza na polnovredno sprejemanje tega denarja in pa njegovo časovno »ginevanje« vred_ nosti sta napravila pravi čudež. Nakaznice so pričele krožiti z neznansko hitrostjo, deset do dvajsetkrat hitreje od državnih bankovcev. Občina je izdelala širok delovni načrt, ki je omogočil izvršitev že zdavnaj potrebnih del ter zaposlitev velikega dela brezposelnih. Načrt se je s pomočjo opisane finančne operacije posrečil v nepričakovani meri. Vse občinske ceste so se na novo posule in izvaljale, zgTajene so bile nove zvezne ceste in pota, veliko cestnih predelov je bilo na novo podloženih in kanaliziranih. Zgrajena je bila nova. krasna športna skakalnica, nasadili so se novi parki, v sosednem kraju Kirclibi oh el pa se je uredilo vzorno obrežno kopališče. Vse to z domačim materijalom in delom.
Samo v prvih štirih mesecih se je izvršilo za 100.000 šilingov javnih del, kar je za malo občino ogromno. Prenapolnjena skladišča trgovcev so se izpraznila in so se morala   dopolniti, kar je
dvignilo produkcijo. Že več let zaostale, neplačane občinske davščine so bile občini hitro plačane in denar za ubožne podpore je bil naenkrat obilno zopet tu. Tudi stari dolg občine v višini 120.000 šilingov je bil vrnjen državi v najkrajšem času v gotovini. Mali trg W6rgl, ki je bil prej mrtev7, je nenadoma oživel ter se čez noč izpremenil v cvetoč kraj dela m zaslužka, v pravo oazo blagostanja v avstrijski gospodarski pustinji. Brezposelnih ni več, vse ima svoj pošten kruh, trgovci so presrečni, občinski proračun je v najlepšem redu in vse stare strankarske diference so se umaknile složnemu delovanju na skupno korist.
Toda — kmalu se je pojavila strupena zavist nad pozitivnimi uspehi razumnih in podjetnih W6rgičanov v obliki pretirane vestnosti modrih čuvarjev pisane »pravice«. Deželna vlada je v uteho svoje tankočutne pravne vesti odkrila, da kršijo rešilne A. B. - nakaznice Worgla emisijski privilegij avstrijske Narodne banke. Agihu in za napredek svoje občine zavzeti župan Unter-gugenberger je na opasni napad takoj odgovoril, da ne gre niti za redni, niti za zasilni denar, temveč le za priznanice o storjenem delu. Modra in pravična deželna vlada je pa bila seveda drugačnega pravnega naziranja, vztrajala je na svojem stališču, delovne nakaznice so morale izginiti in z rrjimi delo, zaslužek, kruh in komaj porojena sreča bridlko razočaranih prebivalcev worgl-ske občine, da napravi blagostanje prostor ponovni bed! na podlagi zakonite pravice.
Energični župan Untergugenberger pa se ni dal kar tako ugnati v kozji rog in je šel po boljšo pravico na upravni sodni dvor rta Dunaju. Ponovno je tamkaj razložil svojo teorijo in razliko med bankovci m svoirmi nakaznicanrrri. opisal, kako so nedolžne nakaznice izrvre-menile trpečo občino v cvetočo ter goreče zagovarjal ohranitev nakazmic. ki da so postale vprasanje javne varnosti, pa tudi splošne blaginje worglske obline, na kateri mora MH država tucR in-teresirana, dokler zahteva od nje plačevanje davkov itd. Sosedna občina Kirchbichel se je akciji že pridružila in sedaj čakata obe občini, enako pa tudi nadaljne sosedne interesi rane občine na usodepolno odločitev upravnega sodnega dvora na Dunaju. AB bo zmagala pravna »modrost« in pisana »pravica«, aH pa resnična korist ^suverenega« avstrijskega ljudstva občine W6rgl in sosedov, se bo morda kmalu zvedelo. Poznavanje dlakocepskih pravnih razmer v srednji Evropi bi dalo sklepati, da se bo stvar končala najbrž nekako tako, kakor slovita »kozlova sodba« v naši starodavni Višnji gori.
Praktična.
— Kdaj pa misirT? raz gb s iti svojo zaroko?
— Sede po božič«, ker bi sicer od drugih kavatšrjev ne dobite daril.
Razlika med pekom in snegom.
— Povej mi. kakšna je razlika med pekom in snegom?
— Nobene, oba sta bela.
— Ne, pek mora vstajati zgodaj zjutrad. sneg pa lahko leži.
Svetoletnik s križem na hrbtu
Na trgu pred cerkvijo sv. Petronija v Bologni se je pojavil te dni v mraku mož, ki je vzbujal med prebivalstvom splošno zanimanje. Od vseh strani so hiteli ljudje gledal orignianega Nemca S težkim križem na hrbtu. Počasi, utrujenih korakov je stopal proti cerkvi mož koren;aške postave in dol>rč bele rade s težkim lesenim križem na hrbtu. Na cerkvenem pragu je odložil težko breme in začel prepevati v neznanem jeziku psalme.
V pitoresknem Tanhauserju naših dni so spoznali 58 letnega bavarska ga kmeta Johanna Miillerja, ki se je napotil 1. marca iz domače gorske vasi s trdnim sklepom, da prispe pred pri-četkom svetega leta s težkim križem peš v Vatikan. Križ originalnega bavarskega romarja je visok 2.50 in tehta nad 30 kg. Svetoletnik s križem na hrbtu se zanaša v vsem samo nase, ne sprejema nobenih milodarov, niti gostoljubnosti. Toda dobra volja ne zadostuje, križ je postajal od dne do dne težjn. a Rim je še daleč. Ko ie moderni 1 anlkiuser zvedel, da je začetek svetega leta že pred durmi in da ima pred seboj še dolgo pot, se je sprijaznil s kompro>miso»m. Mimo njega so vozili avtomobil isti in ko so ga povabi/K, naj prisede, se je končno udal, toda peljal se je lahko samo v odprtih avtomobilih, ker križa ni hote! odložiti. Tako je šlo romance nekoliko hitreje. Vendar je pa mož začetek svetega leta zamudil.
„Acron" deloma žrtev malomarnosti
Ko je začela posebna komisija ameriškega mornariškega ministrstva preiskovali vzroke katastrofe največjega zrakooiova sveta, se je izkazalo, da so krjve deloma tudi mnoge napake in površnosti, ki so združene Lgraie važno viago v zadnjih trenutkih orjaškega zrakoplova. Mornariško sodišče je za-slišaio vse v poštev prihajajoče činitelje in izkazalo se je, da mnoga navodila in povelja niso bila točno izpo-n-jena. Priče, ki so preživele katastrofo, so izpovedale, da so stali med vi-hanjem na važnih mestih v zrakoplovci neizkušeni možje m da so dajali častniki povebja kar na slepo, ne pa po točnih preojpisih in smernicah.
Kot edina verodostojna priča je nastopil poročnik poveljnik Herbert Willey. On je odločno zagovarjal nastop povejnika zrakoplova Franka Mc Corda. Ko je pa pripovedoval o zadnjih trenutkih zrakoplova, je omeni! nekaj incidentov, ki so znatno pripomogli h katastrofi. Poveljnik mu je sam dejal, da njegovo povelje glede iz-premembe smeri za 15 stopinj ni bilo prav tolmačeno in da so obrnili krmarji zrakoplov za 50 stopinj na bok. In to se je zgodilo baš v trenutku, ko je hotel poveljnik obrniti zrakoplov tako, da bi mu vihar ne moge do živega.
Iz DaHnega vzhoda.
Japonsflri vojak: Koo je oni gospod tam? A$ je geoeraJ?
— Ne, to je de+egat razoroži t vene konference. Spremlja na« do meje Dže-hota.
Med slikarji.
— No, kad porečeš temu osru? Ah* ni naslikan, kakor živ?
— Sliki res ne manjka drugega kakor tvoj podpis, pa gre lahko na razstavo.
IHORSH E KiBI
sveže, so na razpolago pečene in surove z dostavo na dom v gostilni »KMET«, LJUBLJANA, Gosposvetska cesta 8
vsaki dan v velikem tednu
in sicer: brancini, barboni, riboni, orade, kalamari, škom-bri, cevoli, tonina, sardele, sardoni itd.
Isto tam se toči pristno dalmatinsko vino belo in črno Čez ulico po Dm 7.—.
Se priporoča
Šime Stosić.
PROŠEK
več let stari, originalni beli in črni — imenitna kapljica, edino pravo vesel je pri Velikonočnih pirhih
liter Din 24.—
Vina namizna, prvovrstna dalmatinska in štajerska po znižanih cenah se točijo v znani
OPERNI KLETI, Gledališka ulica St. 2 in točilnici SEDEJ, Tyr$eva cesta 34
(Dunajska cesta)
GOSPODIČNO
ki igra harmoniko, gosli in ima dober glas za petje — sprejme za salonsko godbo Raškaj, kapelnik, hotel »Union«. Kranj.
1867
KUHARICO (-JA)
sprejme takoj gostilna »Oraoc, Zagreb, Fran k opan s ka ulica št. 13. 1864
OSEBNI AVTO
poceni proda Horvath, Murska Sobota 1865
I
KUPIM
OBVEZNICE RATNE ŠTETE
do 100.000 nominale kupim takoj. — Ponudbe na upravo *S1. Naroda« pod >štete 1870«.
ČREŠNJEVO SPAI^NICO
masivno, politirano. 10 komadov za 4800 Din proda Vižin, mizarstvo, škofja Loka, kolodvor. 1868
PLETTJLNI STROJ
ugodno proda Plahutar, Celje, Spodnja Hudinja 44. 1866
Državna razredna loterija
Dne 12. aprila 1933 so bih izžrebani naslednji večji dobitki:
46.381 98.895 45.868 62.004 93.986
32.822, 48.147, 57.824, 67.808 82 937 91128
13.814,' 13*.878, 50.017, 64.043, 69.952, 71.474 18.790. 27.634, 29.111,   32.395,   33.304, 36.227, 36.837. 64.839, 75.392,  78.594.   81.968, 91.689.
£adra£na hranilnica r. z. z o. z„ Ijubljana, Sv, Petra c, 19
200.000	Din srečka štev		
80.000		>	>
60.000		>	>
40.000	>	>	
30.000		>	>
10.000		srečke	>
5.000	»	srečki	>
3.000		srečke	>
1.000		>	>
Stihe smrcGe
(mavrohe)
vsako, tudi najmanjšo množino kupuje
SEVER & KONP.
LJUBLJANA, Goepoeveteka cesta štev. 5
KDOR IMA HRANTJLNO KNJIŽICO
mestne hranilnice Mariborske ali pa Ljubljanske cirka 30 tisoč dinarjev, jo lahko popolnoma vnovči v treh mesecih. — Ponudbe pod ?> Sigurno 1869< na upravo >Slov. Narodac.
Prvovrstna naravna štajerska in dolenjska   vina liter po Din 8.—
nadalje vam nudi vsakovrstne delikatese. — Pridite in prepričajte se pri
F. R« Kovacič,
LJUBLJANA, MnOLOSICEVA CESTA ŠT. S2
ZA VELIKONOČNE PRAZNIKE
Vam nudi 6ez ulico: Vino:
1 Din
SPALNICE Masivne poHtirane    Din 5000.-šperane > 3200.-
pieskane, kompletne s psiho in ogledalom > 2000.-V zalogi i"iam vsakovrstne moderne spalnice in kuhinjske oprave po najnižjih cenah. Sprejemam naročila. M. ANDLOVIC, strojno mizarstvo Ljubljana, Komenskega uL 34.
24/L
6. -
7. -8~-
8.-
9. -10.-
4.-
Metliško belo Namizno belo Blzeljsko rdeče Cviček Rizling Burgundec Ia Jabolčnik sladki
žganje: Tropinovec 50% Slivovka 48% Rum čajni 1 Hruševec 48% 1 Brinjevec 45% 1 Razni likerji od Din Din 40.-.
Pri večjem odjemu primeren popust.
Priporočam Vam tudi prvovrstna desertna vina, kakor tudi razne delikatese po konkurenčnih cenah.
Točilnica in delikatesa: S. J. JER A J, Sv. Petra c 38
1 Din 20.-1 > 24.-1 > 1 > 1 > 28.-
24.-28.-32.-do
V veliki izbiri za te postne dni; razni rižoti, vabim vse poznavalce dobre kuhinje v znano gostilno
„LJUBLJANSKI DVOR44, LJUBLJANA, Kolodvorska ulica št. 2»
Modna konfekcija
Najboljši nakup A.   PRESKER, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14. 11/T
VSE JE PRIZADELA KRIZA
Zato smo pri nakupu previdni. Kupujemo tam, kjer je cenejše in boljše. Pri staroznani manufakturni trgovini
R. MIKLAUC,
LJUBLJANA, poleg Škofije, Dobro in poceni je staro geslo te več kot 60 let stare tvrdke!
Sveže, najfinejše norveško
RIBJE OLJE
iz lekarne DR. G. P1CCOLJLJA V LJUBLJANI — se priporoča bledim   tc   slabotnim osebam
KLAVTRJl, PLANINI
prvovrstnih inozemskih znamk od Din 11.000 naprej. — »MUZIKA«, Ljubljana, Sv. Petra cesta st. 40. L
IZPOSOJAMO
plošče, gramofone, radi o-aparate.
»SLAGER«,
Aleksandrova c 4.
(prehod >Vfktorta< palače)
Klavirji!
Planini!
Kupujte na obroke
od Din 400.—
prve svetovne tabrikate: B6-sendorfer, Steinway, Forster, Petrof, Hi: l/l. s t ing 1 original, ki so nesporno najboljši! (Lahka, precizna mehanika.) Prodaja iib izključno le sodni izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice
AlSonz Breznik
\leksandrova cesta št. 7
(vogal Beethovnove ulice I
ftfrtfl-jo- l iiiiji grtjpimfif. Srn »Narodno tmmunocs F&an Itmnriiilt —      upravo m morami #et usta: Oton nunatar. — Val v i tfurajam