J Posamezne številke * Na» S S jv Tadne Din —‘50, ©1» ne«$; ff deljaU Din 1--. 8 ,TABOK‘ ith*j& tsjU d mi, razven J S Mieljs in prazaikoT, ob 18. uti i ; » i da.nmom naslednjega dno ter stane ' 8 { *: moseiso no poeti D 10-—, na ino- * k nemštvo D 18-—, dostavljen na dom ,' 8 ■ O dl'—, na izkaznico O 10*—• r Inaerati po dogovoiij. *»«*» «'pri npaavi „ TABORA*, ILAlilBOU, Jurčicbva ulica štev, 4. (3 O O HPWa I« « Posamezne Številke: Na* " Tiidiie i)i:i —ob no« ■ dcljcli Din 1*~# ■ UBEDNIiTv O se Vmhaja v ilari** ■ b°ra, Jurčičeva ul. ii. 4f 1. »n d« ■ s>opie. 'IVlelou ir.terurb. st, kTti. 1! “^VA »o nahaja v Jurčičevi ; «|1C' ;st-' . pritličje, desno. Telo. m ,ou 3’* A- OiiO poelnočokovni ra- « cuu siev. 11.787, " -'a oaioeiU brqz Sonarja se re * yzira, — Rokopisi £u ne vračajo. H iiiaiiiiillCji 3 * m S Uto: m. Maribor, petek 7. Številka: 80. 9. april 1922. .y' ' ' 1 Maribor, 6. ajpril. *, Prišel ja čas, ko hočemo zagovornici narodnega in državnega edinstva, ~l 'vidjnio bodočnost vsega naroda v »notni državi Jugoslovanov, dokazati našim ožjim rojakom Slovencem, da ®m° dobri, da smo najboljši Slo-eH10*.' Narodna skupščina je te dni •Klenila za nas Slovence važne zakone a splošni upravi in o samoupravi. Izgotovljen je že tudi enako važen zakon ( države v velike županije oblasti) in sreze (okraje). Naš narod Piiae s tem do dalekosežnih pravic, da. ■WAsodeluje na vsem državnem, živ-leaju v qžjem krogu v voliki županiji p v- okraju. Maribor vstopi prvikrat C°|.Sedež eno izmed dveh slovenskih j'©likih županij na pozornico zgodo-' jne. Dobrega pol milijona našega prc-f^alstvii se bode po svojih izvoljenih ,astopnikih v prihodnje tu posvetova-w°151 odločevalo o gospodarskem in kul-wm®m,vživljenju tega okrožja. Poleg ■ ®Sa začno poslovati nova okrajna sa-C^uprava v devetih okrajih kot ono-l }- Nikdo, kdor je kdaj sanjal o pro-, '«u svoje domovine, ne bo hotel za-^hditi tega velikega trenutka, ko naš r^d jernljo kot sam svoj gospodar rv°Jo usodo v svojo roke. V *5ato so sestanejo 9. aprila v Mari-Rupniki mariborskega volilnega Vezja na posvetovanje in sklepanje ? 9i'ganizaci.ii vsega javnega dela_ v 'i,eia okrožju. Nočemo so izpostavi ti očit-P/ da smo izključili katerikoli sloj. do kdo izključen od sodelovanja, lit ^ 80 3® eam' Nasprotnikov ve-. Jr0 bodočnosti naroda seveda no mo-^.siliti, da so z nami. j, Mi demokrati smo izbojevali naro-zP. to sijajno pridobitev samouprav, kličemo k sodelovanju glede ure-Lč ® samouprav tudi one, ki trenutno K®° v demokratskih' organizacijah. rieveliko razcetpljenje hi narod odvra-L1! od stvarnega dela. Naša naloga 9. jo pred vsem ustvariti enotno v.kanizacijo celega mariborskega vo-. uie.g-a okrožja, izvoliti v vodstvojnaj-^ohnejše in najznačajnojše rnožo iz h* -i ttTaJov in ustanoviti dober te-, mdii list za široke sloje naroda, ki j. , na našem velikem poslu stalno Vesti o reviziji rapall. pogodbe neresnične. Izjava notranjega ministra Ninčiča zastopnikom parlamentarnih strank. ZM Zagreb, 6, aprila. „Jutnrnji hodom zunanjega ministra dr. Ninčiča list“ poroča iz Beograda, da se sesta- ga je obiskalo več poslancev vladnih neta naš in italijanski zunanji minister strank ter ga prosilo pojasnila glede dne 8. t. m. v Rapallu. Pri tej priliki vesti, ki so se razširili v zadnjem času, bo baje naš zunanji minister predlagal da se bo izvršila revizija rapallske po-kerekturo meje, ki pa bo baje le nam godbe. Dr. Ninčič je izjavil, da se sicer v škodo. Radi tega baje tudi Pašič ne sestane z italijanskimi državniki, tedaj gre v Genovo, ker za morebitni poraz izključno le radi dogovora glede moda-noče biti odgovoren. (To vest prinaša- litet izvedbe rapallske pogodbe. O kak-mo z vso rezervo. Op', ur.) šni reviziji obstoječe pogodbe ni niti ZM Beograd, 6. aprila. Pred od- govora. Pred otvoritvijo genovske konference. DKU B uk'arc .š ta. 5. aprila. Ministrski predsednik Bratianu j8 izjavil, da bo kot romunski delegat na genovski konferenci zastopal solidarno akcijo za obnovo normalnega življenja in za razvoj nove civilizacijo potrebnih mednarodnih odnošajev. Izrazil jo ha Simso-na razgovori z cd vlade poklicanimi strokovnjaki, o vprašanjih, ki so v'zvezi z genovsko konferenco. BKIT Bern, 5. aprila. Danes se jo otvorila konferenca nevtralnih držav in nevtralnih zastopnikov, ki jo je sklical zvezni svet im .podlagi slock- prepričanje, da so na tem sestanku la- holmskih dogovorov. Zastopane so vse hko utemelji in utrdi politična in go- povabljeno države, tako Danska, Nizo- spedarska neodvisnost malih držav. D KIJ B u k a r e š t a, 5. aprila. Del romunske delegacije pod vodstvom ministrskega predsednika Bratiaha jo danes odpotoval v Genovo- DKU Berlin, 5. aprila. V uradu za zunanje zadeve eo se vršili danes pod predsedstvom ministrskega svetni- zemska, Norveška., Švedska in Španija. Prve seje so se udeležili vsi akreditirani poslaniki teh držav. Zvezni svetnik Schulthes* je pozdravil navzoče v imenu zveznega sveta ter izrazil svoje zadovoljstvo nad sestankom konference. — Likvidacija maloazijskih zadev. h , n'al, ker bode poučeval stalno o ; vi skupne oganizacije. Dno 9 .aprila jo začetek in hode so orKanizatorično delo tudi v k “r^ge okra je. Zasnovati hočemo jbesn,o in plodonosno delo na res de- ku.s-tslu, podlagi sodelovanja vseli "‘°lev. j i ^narodnjaki, ki imajo dobro vo-, n » ^aj se strnejo v močno organizira-[(j aj^ado in naj v udeležbo 9. aprila v -Bborai pokažejo voljo do dela in na- DKTJ Carigrad. G. aprila. Ko- loča zs to štirimesečni rok ter se laliko misarji zaveznikov v Carigradu so danes predali zastopnikom turške in an-gorske vlado besedilo predlogov . .pa r iško konference. Augorška vlada j« izjavila, da sprejme premirje principi jelno, tpda imd pogojem, da se nemudoma izprazni Anatolija. Premirje do- k 0—1 podaljša za na daljne tri mesece; v- slučaju da bi do tedaj šo rre bila končana mirovna pogajanja. Ostalo ozemlje, izvzemši Smirno, so mora izprazniti najkasneje štiri mesece po pričetku premirja.. Eumunska kraljica odpotuje v Atene. ZM Beograd, 6. aprila. Bumun-ska kraljica Marija jo včeraj zvečer z ironca brzovlakcm odpotovala v Atene. Anglija tirjn od nas obresti. ZM Beograd, 6. aprila Govori se, da bo angleška vlada v prihodnjih' dneh pozvala našo. vlado, naj plača obresti za med vojno v Angliji najeto posojilo, ki znaša 22 milijonov funtov, -—•O—-* Grof Karoly ostane v Jugoslaviji. Železniški sporazum z Grčijo. " ZM Beograd, 6. aprila. Konfc-naših in grških vozni listi, tako v osebnem, kakor tovornem prometu. ^■fckmurje in Medži-murje. ; > ^ 80 O0 vršila pred jnaribor-|hrJ7 okrožnim sodiščem razprava o ka2r>ttlUr^ki vohun^lvi aferi. O izidu to ki je presenetil vsakega po-hadz °a •Tazmer eb jugoslovepsko-nieji, smo že na kratko po-CičjjA gadovo se ne bomjo pečali juri-bju ' ?Pozaa'.iamo pa, da je pri presoja-^lelcb^Humkih afer. političen moment ^ja" t Va^netši kot pravaii. Tembolj ifoj0 0 za prekmursko- medžimursko fe R)Jnac^afskili listov razvidinro, da NdžaS1^? z Medžimurjem v očeh del ii a™PerijalLstov najbolj- ši-’* itato ?° ° 3 ugoslov.-madžarsko me-^ pa Posvečajo tema pokrajina-■ * bne Dozoraost. 0 tem nam pii- Odobritev avstrijsko-češkoslovaškc trgovinske pogodbe. DKU Praga, 5. aprila. Danes je bil v narodni skupščini v prvem Čitanju ■ZM Beograd 6 aprila Vesti da sPr^.lž^ zakonski načrt, s katerim s? se bo bivši madlLd StJdpred- jffiga P°ZT’ ? ^ sednik. grof KaroIy naselil v Kumu- d L . ? 4. maja 19-1 med Cesko- niji, eo brez stvarne podlage. Grof Ka- slov2i)ko m AvstrUc’ v Odobritev. roly ostane šo nadalje v Jugoslaviji —o— ter je ravno te dni odpotoval iz Beo- Redukcija romunsko vojsko. grada v Dubrovnik'. -nr-TrT tit’ -, r m • ■ DKU Bukarešta, 5. aprila. — Proračun za leto-1922, predvideva zni- Prlsilno posojilo na Grškem. DKU Pariz, 5. aprila. Grška vlada namerava izvesti prisilno posojilo in sicer na ta način, cla odtegne polovico papirnatega denarja. Tozadevni zakonski načrt je bil te dni cdkazan posebnemu odboru v študij in odobritev. Kappov priziv odbit. DKU Leipzig, 5. aprila, Pr»i kazenski senat državnega sodišča je da-nfcs odbil Kappov priziv* o—o—« Produktna borza v Ljubljani. EM Beograd, 6, eprila. Kakor žanje vojsko od 150.0C0 na 125.000 mož V poročilu finančnega ministra se pravi, da nadaljno z-nižanjo vojsko z ozirom na položaj na mejah letes ni mogoče. ,v ■ Borza 5. aprila. Zagreb, 'devize: Berlin' 102—1G3, Milan 1700—1735, London 1435—1437, Ček 1425—1435, Newyork 322, ček 321—322. Pariz 2925 2950. Praga 618—621, avica 6300 6400, Dunaj 4,25—4.35, Budimpešta 37.50 38./a, Varšava 10—10,50, valute: 'dolarji 808 308.50, češke krone GOO—GOS, jiapoleoni 1025, marke 106—112, švicarski franki 6200—6300, lire 1695—1715. Oisrlh, devize: Berlin 1.64, Newyork poročajo beograjski listi, je trgovski 6.14, London 22.64 Pariz *7 '5 Milan r'7 >17 minister dovo,lil Tistanovitcv preduktno Praga W5, Budimpešta 0.58, Zagreb'1.55. ooi-aft 5? I^ubUni. fVaršava 0.13, Dunaj 0.06. nvstriiskc kro pe 0.07» čajo dogodki, 'bred podpisom' friano-n |ske mirovne pogodbe, koso Madžari | skušali vojaško napasti Prekmurje in Mcdžimurjo ter si zagotoviti za razme* jitveno komisijo vsaj del jugoslov. Murakdz-Medžimurj'e«! tu izdajajo med ljudstvom že davno vpeljani med« žirrrarski koledar. Ea Prelrmurjo izdaja madžarska propagandistična zveza' list »Domovina«, ki ee tiska v Budinu pesti, a razpečava is-Velike Kaniže. Ji obtožnico razvidimo, da imajo na De-jakovem trgu št. 12 vohunski urad, ki jo v stalni zvezi z vohunskim uradom v Zalaegersegu. Na meji ima jo Madžari! celo vrsto spretnih častnikov in polici* slov, ki niso samo zvesti, služabniki* marveč tudi distingvirani ppl i tiki, ki neprestano Opazujejo situacijo v cbeljj. pokrajinah. Kakor nam priča obtožnica, srno imeli ravno v teh oksponira« nih krajih' nekoliko nezanesljivih ve« jaških organov hrvatskega porekla in, iz frankovske politične šole. Da. je imela špijonaža politično in veleizdajska c 11 j o, na to kaže tudi dejstvo, ki ga navaja obtožnica, G& se jo jugoslov. pod« poročnik Vučetič dvakrat sestal z begunom iz jugoslov. vojske, kapetanom Metzgerjem. Metale? jo znan izza za*, grebškega vohunskega^ procesa, zlasti po svojih zvezah s kaajistieno propagando. Tako se pred nami razvozla ves problem: Vohunska afera v Prekmurju in Medžimurju je nastala pod vod-, stvora celotnega političnega aparata, ki ga vzdržuje sedanji madžarski režim in ki heče s pomočjo legitimizma in ro-jalizma vzpostaviti Ogrsko v njenih' historičnih mejah. Vprašanje jo samo, ali je ta akrijajmvaina interesom našo države? Za eada.j 'ni neposredno nevarna. Nevarna do pa lahko po svojih1 •nnu-AiP"1- - -U '-lacii po t>agandi med obmejnim prebivalstvom, Nevama je tudi, če našo oblasti no Enajo nadeti prave taktike, ki jo zahtevajo obmejne razmere. g KarJ Habsburg. Na daljni Madeiri še leži mrtvo truplo bivšega cesarja in kralja avstro-Dgrsko monarhije. TJmrl je v izgnanstvu kakor Napoleon, a brez herojsko geste, brez velikega zgodovinskega o-padja in osebne slave; umrl je, kakor minirajo vsi smrtniki. Po svoji naravi, [po svojem duševnem in družabnem talentu ni bil rojon za odgovorno mesto, ški mu ga je naklonila zgodovina. Ta njegova nezmožnost jo bila fatalna zanj in za njegovo državo. Ali je Karl Habsburg zakrivil svo-/o usodo? — vprašuje eiankar praških »Nar. listov« v svojem, komentarju k vestem o ekseesarjevi smrti in izvaja .Vstop cesarja Karla na avstro-ogrski jfcrestol je vsa država pozdravila s simpatijo, deloma zato, ker jo vladanje slabotnega starca Franca Jožefa postalo res že neznosno, deloma pa radi tega, ker so široke ljudsko vrste pričakovale, sla bo mladi vladar uvedel novi državni in vladni sistem. Češki politiki pa ge niso dali preslepiti z nobenimi simpatijami. Bili so dobro poučeni, da ima Karl premalo izobrazbo in niti najmanjših političnih in vojaških izkušenj ter da tudi Karl ne bo nič dru-. gega kakor Habsburg in ujetnik Ho-thenzollemoav. Velika nevarnost je gro-eila češki skvari, ko so konservativci predlagali, naj bi so dal Karl kronati tudi v Pragi. Talkrat so se dvignili pan-jgermani in vedikomadžairi ter s'o s svo-gim veto preprečili to opasno zanj ko peveda niso niti slutili, da so si v istem (trenutku zataknil i vrv okoli, vrata. Tako j p) tudi zgodovina včasih' polna jlfumorja. K sreči ja bil ta humor slovanski stvari v prid. Earl je vladal na sfaronrasirlj&ki na-fin, pravzaprav pa so drugi vladali ž njim. Ne dvomiimo pa, da je Karl pra ftfiino razumel vojaško in mednarodno politično krizo Avstro-Ogrske in svojega rodu. O tem nam pričajo akcije njegovih svakov v Parizu, Londonu in v [Vatikanu. Boljševiški prevrat mu je bil na korist., a rajši je kronil za Viljemom, dokler se nista oba zvrnila v pre-ipad. Ko mn jo šlo slabo, je rad Iskal (Slovane, a k sreči se je obotavljal, po-IPtrh tega pa mu nikdo ni zaupa! več in Nemesis je izvršila svoje delo. Ko §e je monarhija sesula v raavaline, jo moral čuti, s kakšnim navdušenjem ga tosvobojeni narodi odstavljajo « trona. Zatekel se jo v Švico in živel kot za-pefbnik. Tam jo Imel svoj dvor, svojo (državljane in diplomate. Krosr njega ee po sukala cola četa plemenitašev in izvrševala politično, diplomatsko, kurirsko in landsknechtsko slnžbo. Na .Madžarskem je imel za sabo močno stranko, vanjo jo stavil svoje upe in iona mu je dajala tolažbo in pomoč. — M. U. dr. Karel Driml? Kako najkoristnejše izrabimo prosti čas? (Konec.) Vsa nardva jim je govorila. Deklice tb Konservirale, slikale in popisovale trobe, žuželke in ribe in vse, kar se je dalo odnesti v New-York, so bile odnesle v svojih zbirkah. Naravni pouk! To je najlspša vzgoj-ta metoda v dobi odmora in počituic. Proč od knjig, ki so bile vse leto jiaSi tovariši! V življenju Imamo mnogo drugih ifnjig, ki niso tiskane s Črkami, zato so nam bil« zaprte In neznane. In ravno v počitniškem častf se nam nudi najl»p3a priložnest, da jih odpremo in čitsma. Pri obiska londonske vodovodne nabave, ki kaže, kako je človeška duhovitost Izpramenite neiiato vsdo Temse v zdravo oijač©, nsm ja voditelj pripovedoval, da bi marsikateri Londončan ne, vedel povedati o vodi nič drugega kot to, da niu pritače iz kuhinjske pipa. Odkod prihaja ta voda, po kafcžaem l*bi-tlntn podasBialjsltih cevi mora teči, pred-io dospe v pipo in kako jo dobavljajo o tem ne ve ničesar. Ia vendar ni nič lepšega za nedeljski popoldanski program, kakor st©piti k tem modernim piramidam človeškega dela in človeškega daha in ti jih ogledati, Dvakrat je napravil dobro pripravljen poskus, da bi se polastil medžarslcega, prestola, a obojokrat je polomil ob močni protiakciji osvobojenih držav. Danes lahko priznamo bolj odkrito kakor takrat, da so bili Karlovi poskusi zelo nevarni. Na njegovi strani niso bile earno široko vrste madžarskega naroda, marveč tudi odlični teoretiki dr žavnopravne vede, ki so dokazali, da je bivši cosar Karl ostal zakoniti apostol skj kralj Ogrski in da je po svoji prisegi dolžan storiti vse, kar je v moči države, naroda in vladarja, da bi bila ohranjena oziroma obnovljena integri-tega tisočletne madžarske države. Po tej ideji bi bila Karlova dolžnost delati vso življenje politično in vojaško na to, da bi se Slovaška, Sodmogražka, Banat, Hrvateka, Slavonija, Prekmurje in Burgonland vrnile fcopet pod oblast madžarskega imperija. Po drugem ponesrečenem povratku so Madžari bili morali na pritisk Male antante spre jeti zakon, ki določa, da Karl nima pravice do prestola, bil jo pa prikrojen tako, da bi lahko izvolili Karla.. Nedvomno je, da bi v 'današnji Madžarski dobil večino glasov; Madžari so bili v ‘negotover-rti samo o tem, kedaj so bodo vršile volitve. Nepričakovana rmrt poslednje kronanega madžarskega kralja je najtežji udarec za madžarski legi.fi. mizem; zapriseženega, zakonitega no eiteJja madžarske državne integritete ni več, novi nosit el j pa ni mogoč, ker so državni predstavitelji Madžarske podpisali in ustavno ratificirali mednarodno pogodbo, s katero je bila madžarska integriteta, ki je na njo prisegel Karel Habsburg, odpravljena za vedno. Četudi na Mad^-arekem ostane stojal i-zem in legitbnizem. je bila S smrtjo ekslčralja Karla unieena njegov«, historična kop tinniteta. Tako jo odšel v zgodovino zadnji vladar nekoč m^goone Avstro-Ogrske monarhije..t* •' _______________________ Politične vesti. * Zakaj ne gre Pašič v Genovo. Beograjska »Tribuna« — poluradno glasilo ministrskega predsednika — prinaša sledeči značilna komunike pod naslovom: i Pašič jn Genova«: Dasiravno je ministrski »vet na eni iamed prej šnjih soj bil odločil, da gre na konferenco v Genovi ministrski predsednik Pašic, so venrtar sedaj lahko trdi z gotovostjo, da sr. Pasic no gre -v Genovo. Ta Pašičev sklep se v političnih krogih raalaga s tem, da Pašič hoče pokazati svoje nezadovoljstvo, ker Italija ni izpolnila Tamilske pogodbe. * Hrvatalu imetje v Boagradn. Pevsko društvo »Stankovič« jo priredilo izlet hrvatskih kmetov v Beosrrad. — Dne 4. aprila jim je l>eoerajsk.a občina priredila večerjo na Topčideru. Večerjo so je udeležil predsednik parlamenta dr. Ribar, predsednik beograjske občine in več pcslancov*. Po pozdravnem govoru prof. Krnica in petju narodno him- Se-li zaveda navaden pariški meščan, ki Bi Cital mojstrskega opisa podzemeljskega labirinta v Hugovih »Revežih", da e pod njegovo slavno metropolo Človek ril in vrtal kakor krt, da je po dolmih etih napornega dela ustvaril ta labirint vodne, Icsnslske in električne sile? Ali zna nepotrpežljivi in nervoz«! te* efonski sbcaent o živce razdirajočih in večno peveliujflčih strojih telefonske cen-rale, k jer sa zbirajo niti vsega velemestnega življenja? Ali je videl komodni Pražan, skozi kakšen aparat gre njegovo pismo, predna dospe nsslovljenca v roke? AH se je vpregi kedaj, odkod nrihaja mleko, ki ga zgodaj zjutraj priliva h kavi in ali je že razmižljal, skozi kolik« rok je Sla cigarcta, ki st jo mirno prižge po kosilu? Izkoristite, trenutke oddiha za to, da pogledate za kulise dnevnega življsni«, karr.or slccr nimate prilike pogledati. Ce ste na deželi, nagnita se k zemlji, ki vas živi in sezaanite sebe in evele 'otroka s kmečkim in sadjarskim delčm, razložite jim na cvetiu pomea ljabczni ia plodnosti, ačite jih opazovati naravo In ljudi, da bedo razumeli lepoto in amotrnast življenja In znali ceniti člov*Jko delo In človeški trud. Otroci bodo imeli vedno kakšen ..Zakaj “, na katerega bodete lahko na sprehodih odgovarjali. Zlasti pa vi, ki ste prikovani ve* dan k pieaini mizi, posezite v prostem času po 1'oUčm delu, kajti k na ta natis to- ne je g avoril dr. Ribar ter primerjal našo di-žavo in šumadijskega kmeta, ki bo ve.iuo kritiziral vlado in politike, nikdar pa dTŽave same. Govor jo bil burno aId'aroiran. Nato jo govoril kmet Jakapovič iz Striživojne. Govorili so razni drugi govorniki: Hrvati, Srbi in Slovenci. Milan Radovljovio je dejal, da naj so ir aa pred očrni, da jo za kraljem prvi d raavljan v državi predsednik narodne skupščino Hrvat dr. Ribar. Prav jo 'imel Preradovič, ki jo nekoč dejal, da je vsa rralika v tem, da se >Ivo križa. a. Jovan krsti«. Ilrvatski kmetje so primerki kralju darilo virovi-tičkih kmetic h V^aljfr/i poroki. Darilo je -krasna svilna blamnica. z zlatim robom in zlaitim napiisoir. A. M, v sredini * ArM-raža v rirpftilsk? pogodbi »Jut. List«- poroča, dia bo v Genovi, no ka tretja velesila ppsredorrala za sporazum med Itali;t> in Jugoslavijo. To posredovanje bi 'bilo tem lažje, ker jo Selmnrser sam za to, rjna mornarica. V braškem prelivu bo šla jahta skozi špalir vojnih ladij. Kralj bo napravil več izletov v okoJVeo, v Kačrtelo, Trogiir, Solin itd. V TVosrlr se bo odpeljal z antomobiJom, vrnil na se bo na vojni ladji zvočgt, ter ga bodo v splitskem pristanišču sjvojoli. e morjem luči, lompijcmi rvla čolnih', godbami, pevskimi zbori Itd, To bo bije naj-lapži sprojom. ki jira je kdaj doživel naš kralj. Kralj obišče trcdi Sirij, Omiš, Hvar-in drmge dalmatinske kraje. — Vpraš.'Mtje naših železni«. Med Beograjsko ^Politiko« in »Trgovin- dete ohranili pri življenju one možgsn ske celice, ki pri duševnem delu miru jejo in katerih delavnost je brezpogojno potrebna za zdravo funkcijo vsega vašega ustroja. Ameriško dijaStvo in uradništvo gre ob počitnicah na farme. Tam si zasluži precej denarja, hkrstu pa popravi svoje zrahljano zdravje ~ demokratičen narod e in razširi du?evao obzorje državljanov. Prevel B, sirim glasnikom« so je razvila debata o vprašanju, ali se naj inozemsko^ po* sojilo porabi za popravo starih ali gradnjo nove jadranske železnica »Politika« pišo v polemiki sledeče: »Mi smo se izjavili za prvo. Zakaj? Zato, ker je stanje našega železniške* ga prometa po treh letih obupno. ” tem hipu imamo 7000 vagonov natovorjenih z blagom, ki čakajo na posl* možnih postajah, ker so ne morejo od* premiti, ter nekoliko tij=oč vagonov, ki stojo na raznih postajah radi carin? skega pregleda. V tom hipu treba krofi 8000 vagonov, a železniška uprava ima. na razpolago samo 700, torej k*3* maj za desetinko potrebe. Ali naj ^ takeni položaju predpostavljamo nov* železniško proge ureditvi onih, ki ^ obstojajo?« — V Rogažki Slatin* se vrsi v deljo dne 9. t. m. ob 30. uri v verana hotela »Pošte« veliko protestno zbor® vanjo vseh obrtnikov in trgovcev cel® ga rogaškega okraja nroti uvedbi voj1 nega davka na leto 1920, prometnem« davku in neznosnim davčnim bren^ 31 cm, ki se jih nalaga v tako ■ krivica1 meri pridobiinira stanovom. Udeleži^ na. zborovanjii ja moralna dolžnost ^ eakega obrtnika in trgovca. v — Ljubljanski železničarji so pre^ ložill narodni skupščini svojo resoW' cijo o pobijanju draginje in zbolj^ nju materijelnega stanja žele®ničaif jeVi „ — Novmarji v Genovi. Geno^f konferenci bo kakor se poroča, dosl&i' prisostvovalo krog 700 novinarjev vseh mogočih zemelj. Stanovali hod« vsi^v palači » .Patrono«, na trgu Zoeca* kj jim je odka.zana, na razpolago. ^ ^ prvo na strop j e bo prirojeno v ogroinj1^ uredništvo odkoder bodo šla. poročil® na vso strani sveta. Nad uredništvi bfj do saloni za počivanje, pušonje, buff^ sendviči, čaj. šampanjec ter — voc<> za ameriško kolego, ki sc drže "sub£“-?^ režima«.- Pohištvo kabineta, kjer ^ nastanjen predsednik novinarskega,1!' rada, jo bil naročil lansko loto nek i^" lijnnski Icardinal za'>e. Pohištvo jo 1^ ? namaščeno, toda kardinal je mora1 moral vsled papeževe smrti v Rim 313 konklftve, odkoder so nikdar vec ^ vrne, kajti ta kardinal jo bil A*1’ Rntti, sedaa\ji pa.pež Pij XI. Tako W predfiecPnjk novinaralcega urada £f. novske konference sedel na fotelja. jo bil naročen za novega papeža- — Splitsko vesti. Splitsko prmvegj društvo vSvijetlo« je likvidiralo y izročilo vso svojo imenovino »Jugo-"'0* venski Matici«, v fond njenega svetno-kulturnepa. ods6ka. Imovin» $ znašala 14.426.72 K v gotovini tor ^ knjig. To bo je izvršilo v svrho konco'1' traciji prosvetno-kulturnoErn dela-. ^ Splitska občina -fo darovala zn. zgr^ njo jKravoelavno cerkve v Splita 30-K. — Prošli teden je pričala poslova^ v Splitu bakteriološka nrataja-Stavka stavcev in sploh’ grafične,?*^ vidika nas jo veselilo sobotno iz^f, nje. Pred prevratom je nudilo no«16^ prlasbeno društvo vsako loto večje beno delo ali oratorij, To smo pričak? vali po provratii od naslednice ne’1’,s filharmoničnega drušh^a, naše * l)eno Matice«. Žalibog smo se glo^®.^ ... , x ga našega eminentno važne;^a drn^'' ’ ,-je. Počitniško delo vzgoji, bridko varali. Tem bolj pa moram« arod, dvigne ljudlko zdrav- hvaliti g. i>rof. Druzoviča, da svoj c1^ * •- jaSki zbor od leta do leta bal j spo^ njujo in nudi občinst^m pri Kosicert v prid »Dijaške kuhinje". Na sobotnem 'dobrrrJellneim l£oncerfu «nio imeli V Jfaribom prvič priliko, slišati delo dfim.ič^«. »klada-telja. Oratorij «A»sump(txcvr P. H. Sattnera pomeni v »gddovini nase revno alasbene umetnosti velil/ Eorpjk najprej'; saj je to prvi sdovensiki oratm-ij in poleg maloštevilnih aloven-sTclK oper naj večja iiaša vokalno-jnžfmmontn.lna skladba. Zilavost in neumnrnost sklailatelja, ki jo pri svojem šestdesetem lotu ‘dovršil tako obsežno 'delo in. za svojo 70-letri?co podelal isto, najJJ. bil« mlajšim fflda-dateljem v/nf in VTyx>'dbuda, da so lotijo tudi oni večjih' glasbeniK oblik, da dovedejo našo 'domačo glasbo do one popolnosti, ki i .10 jo doseglo pri brat-.______________________________ «_______ ekeia češkem uaroin, Tudi is.tfmgcsa ljo nom pomladanskem koncertu v6razll)C'. Po izreku lja samega, ki fe prlsoslivoval jo zbor glede natančnega iavaian^ ^ Marmor, r. aprna •im' wint.. /aC£JCt)*K«c *st'iaE di, &>b;ja v Splitu traja Haljo. V stavko bo popili v Splitu tudi brivski pomočniki wr delavske tvomico za testenino, \ "*■ Pravoslavno cerkev e grade Se lotos v Rogaški Slatini. Na čelu akciji6 beograjski prota Trifunovič. \ — Moderniziranje Palestine. Pod ftovim angleškim režimom se Palestina- hitro modernizira. Osobito promet 60 36 znatno izboljšal, s prvim aprilom *>o pričeli voditi tudi braovlaki in luk- vozovi. Med Jeruzalemom in -valliro tor Jeruzalemom in Bagdadom Pa se osnuje v, kraIkoni tudi zračni Promet. Strahota lakoto v Hustiji. V neseni harhovskcm predmestju je od la-Rote znorela mati, umorila dva svoja So enega tujega otroka. Oblastem se 3© le z velikim naporom posrečilo ščititi nesrečnico pred linčanjem razjarjene UMiožice. V Kerzonu jo dne 20. marca (Uxn-1° cd lakoto 178 oseb in dno 25. 155 oseb. i Kriminalistika v Newyorku. iV /Mesecu, marcu je bilo v Newyorku u-\jjnorjenih. 37 oseb, med temi. 3 ženske. o'je desedaj nn j Večjo št&vilo, kar jih *®kasuje newyoraka statistika. Mariborske vesti. Maribor 6. aprila 1922. ia »Naprej« napada župana Grčar- J3, Postopanje mariborskega stano-, ^njskega urada, kateremu predseduje jalnodemokiratični župim Grčar, jo [Ogorčilo sedaj'celo So njegovo lastno jPristašo . 0 "P?1 glavnem BocijaustiPnem gasilu, ljubljanskem »Naproju«. »Na-Prej« od srodo žigosa stanovanjski u-ra(‘’ ker jo odpovedal’ dve sobi, v ka,-.io crdiniral doslej dvakrat ra te-j1 dr. Pečnik, špecijalist za pljučiie ,.c‘^ni tor jih nakazal neki trafikan-Sosijalnodemokratično glasilo 7®rašuje, eo je. tobak bolj potreben ne-»° »tlravljonje jetike ter pravi: »To jo Wa.mon$ka skrb za državno interese J****1 banke in alkcholotoče je tudi proste-a dovolj, Io za prepotrebnega ftramika specialista ga ni. Nam so b da tukaj nekaj ni v redu!« Na« lo s^eli, da jo tudi »Naprej« enkratt uvi da v postopanju mogotcev njegove T^pke, ki trenutno oblačijo in vedre i\T 'i^oru, nekaj ni v redu. Če bo »Vi it' aPrej« hotel biti tudi še naprej po- . ,83bbo lahko našel še več drugih etva->ki tudi niso v redu. * 1j1 Oddaja mestne klavnice v najem & notico zadnjo »Straže«, ki pišo ood- .o s«tem prikrajšal občinstvo za lje ^išan užitek'. Gospa. Druzovičeva T>ela vlogo Marije (in v 2. delu an-* jJa v dvospevu) z veliko tehnično ti ^ gostjo, ki smo jo mogli Kosledova-L j.ufl J najmanjših pmlrobnojstili in m0 \az^u*!-na« na nedeljo, ko na željo abonentov,-naj bo abonomenti no vršijo ob nedeljah, vrši omenjena predstava izven abonamcuta> ,-pi Gostovanje v Narodnem, gledališču. PonoTOo opozarjamo con j. občinstvo na dapiašnjo gr^tovanje priljubljeno subreto go. Ančico Mitrovič. Danes nam zapoje ljubko Heleno Zarembovo. Njen prijeten glas in temperametna igra jamčita za najboljši uspeli. V petek, 7. aprila nas bo ga Ančica znova presenetila v vlogi male, razposajeno Deniso. V nedeljo S. aprila pa nastopijo na našem odru najboljše moči varaždinskega gledališča. Vpri-zorili bodo najnovejšo Ogrizevičevo dramo »Vučino«, ki je vzbudila tako v gledališkem kakor literarnem svetu veliko pozornost. Delo jo poleg drugih vrlin vso skozi silno dramatično, lako da zgrabijo poslušalcev takoj prve scene. Opozarjamo na jutrajšnji podlistek v »Taboru«, ki so bo pečal na-tančuejo z Vučino. ^olferain umetnost sVUČINA preložen od eobote 8. na nedeljo 9. aprila zvečer. Gostovanje varaždinskega amsambla jo bilo fiksirano že pred štirinajstimi dnevi na 8. t. m. 2 ozirom na koncert Glasbene Matice? ki bi se imel vršiti istega dne eo eo vršila pogajanja med varaždinskim in mariborskim ravnateljstvom gledališča, ki so dovedla do tega, da jo Glasb. Matici na ljubo varaždinski ravnatelj g. Andro Mitrovič odpovedal nedeljsko predstavo v Varaždinu, naša. gledališka uprava pa je odpovedala Glasbeni Matici na. ljubo eobotno predstavo, tako da so občinstvo lahko udeleži koncerta in uprizoritvo Vučino ki bo za nas v vsakem oziru izredno zanimiv dogodek. K uprizoritvi jo povab —• Kor jo preložena predstava »Vuči-abonomenta. r. Shakespeare v KrvaSčin?. *Hr-va.tska Matica« jo izdala sedai v. pvi». § I. Mariborski bior;kop. Petek, so«, boto in nedeljo so predvaja v I. Mari* borskem bioskoipu senzaclonelna drama v 5. činih »Polnočna patrulja« alf »bjelo robijo«. Drama je polna senza< cijonelnih momentov kriminalno - de< tektivskega značaja s sodelovanjem berlinske rotili jo. Pri vseh predstava^ ob 149. uri »vira koncertna godba, .j Zanimivosti. TEIektrizirano mesto in električni po» ljubi. —- Dvajset minut pred smrtjo. Krvava drama v Parizu, -j lV mestu Tanam na polotoku rAlas-Ja so videli.^ kakor poročajo ameriški listi, to dni čuden in nenavaden atmo* sfericen pojav, nekako silno močno: aurero bo real is. Zrak je bil popoln omaj miren, suh in prepojen ves z elektriko. Ako sta si dva podala roko, sta občutila močan električni sunek’. Istotakof ®P e-loktrični tudi poljubi, če j^ mož poljubil žono, je pri foni oba spre-i; letol električni- tok, tako neprijetnoV da. do drugega, poljuba gotovo ni vec prišlo. Brzojavno žice so tako močno brnele, da so jo slišalo več kilometrov* daleč. Trpolo pa so tudi živali, posebno psi. Če sta dva psa prišla skupaj ten po povohala, sta. naglo pričela tečij drug od drugega ter lagala.1 Tudi vrano ko bojazljivo krakale. Elektriziranjcj mesta je trajalo več ur in ves čas se prebivalci Tanane lahko opazovali prekrasne pojave servernoga sija. !Prošli petek so usmrtili . v Kariži* znanega ubijalca in vlomilca Cassan-ga. Cassang jo bil obsojen na smrt 28* decembra lanskega leta radi uboja ne*, koga- svojega tovariša, tudi poznan ogaj razbojnika, katerega je ubil na nekem' plenit v pariškem predmestju. To je bdo so v septembru 1920. leta. Po zločinu bo mu je pa posrečilo pobegniti, dva mesca pozneje pa sta ga srečala tna spoznal a na neki pariški ulici dva policista ter ga hotela aretirati, toda Cassang jo potegnil samokres, oba nevarno ranil ter .zopet' pobegnil. Aretiran jo bil komaj mnogo pozneje in sicer, v Barceloni, kjer so jo hotel uk n cati na parrobrod ter pobegniti v Amev riko. Iz Barcelono so ga prepeljali vi Pariz, kjer je prišel pred sodišče tor bil obsojen na smrt pod giljotino. Do{ poslednje uro ni verjel, da ga bodo res usmrtili, ker je šo vedno upal, da bo pcmiloščen. ,Ko jo izvedel, da odpotuje, francoski prezident Millerand v Afriko, jo ves zadovoljen izrazil čuvajem, da je to prezidentovo potovanje zanj ugodno, ker bo tako izvršitev njegovd smrtno obsodbe odgodena. Ko so v petek ob 6. uri zjutraj prišli v njegova celico državni funkcijonarji, je trdno spal in ko so ga prebudili se jo samo začudil, da ga hočejo ravno v potek' usmrtiti. Nato jili jo zaprosil, naj mu dajo kos papirja in svinčnik ter pričel nekaj pisati. Ko pa jo med tem slučaj« no pogledal na prisotnega protestan-tovskega duhovnika, jo rekel: »Ne, nočem so maščevati. To ni dobro.« Nato jo sam raztrgal papir na drobne kosca ter jih .vrgel na tla. Ob G. uri i'0 minut je že bil na buljvaru in tri minute pozneje jo žo položil glav-o pod sekiro. Do zadnjega je bil miren in zbran, niti najmanjšega znaka nemira, iji pokazal. V ustih odsekane glave je Mia. šo vedno nedogorela cigareta, katero si je bi) prižgal preti smrtjo. !■' V* ■ , ■ * * . / \ V neki paviski delavski hiši sta ži- v vela nek moški in nelca ženska s petletno hčerko. Živeli so mirno in zadovoljno, ker je bil mož jako priden in varčen. Ko. pa so jo proslega tedna ner kega opoldneva vračaj r. dela domov k obedu, jo srečal na vratih svojega so«' seda, Iki so ga je silno prestrašil ter potem, ko je prišel na ulico, pričel be-iati. Možu eo i«. zdelo to čudao, paglo (GEfifcd'1® V—"*" •»■®U'STE3 f6 stekel v stanovanja ?e* m našel Beno in hčerko umorjeno. Spomnil se je taKoj prestrašenega' Eoseda, stekel na ulico in za njim, ga res So* jhitel ter idal aretirat!, Aretirani je sprva tajil, da bi bil on morilec, ko pa jso našli prf njem fovav žepni robec, ter ga lioteli prepeljati na lice mesta., 5'čjer se je izvršil zločin, je preipadel ter ree priznal. Umorjena je bila nekoč poprej njegova ljubica, živela jo tudi jneKaj časa z njim, ga pa, Ker ni imel rednega zaslužka zapustila, ter šla k drugemu. On pa je ni mogel pozabiti, podil je .večkrat k njej ter jo prosil naj 'fee vrne. Tudi kritičnega dne jo je zopet pregovarjal, lto pa ga le ni- hotela uslišati, se jo tako razburil, da ji je z jbrivno britvijo prerezal vrat, kakor tuli i otroku, ki jo klical na pomoč. fraIIU6£7 7^pJiri92^ r t jttue Šport. P 0 L N P* Dežurno službo P D 9. aprila prevzame g. Šepee. 9. aprila se' imajo odigrati sledeče prvenstvene tekme na prostoru »Maribora«: ob 10. uri I. SSK Maribor proti SK Pituj, sodnik' g, Nemec, ob 15. uri MAK : SK. Korotan, sodnik g. Hrast. ? Rapid : Sparta (Ljubljana). !Re-vanstekma, ki se ge odigrala minulo nedeljo v Ljubljani, je končala z zmago Ra,pida s 6 : 0. ! S. K. »Korotan« sklicuje sejo vseli članov za petek, dne 7?aprila ob 20. uri V, gostilni »Maribor«. — Tajnik; : Izšla je 5. št', »Športa« in prinaša sliko Gradjanskega in Ilirije, dalje ale-deeo vsebino: Pred glavno skupščino Športne zveze, Otvoritev nogometne sezone, Občni zbori, Splošni pregledi. List bo izhajal sedaj redno in točno 1. in 15. vsakega meseca, po možnosti tudi tedensko. Naroča se pri športni zvezi in jo cena posamezni številki 1.50 Din. List toplo priporočamo vsem prijateljem športa. Ustanovitev nog, zveze na Češkoslovaškem. Za celo češkoslovaško re- publiko se jo ustanovil centralni no-gom. savez pod naslovom češkoslo-venska footballova asociace. (Čs.A’. P.) Pri ustanovitvi so bile zastopane vse dosedajne nog. organizacije kot Č. S. P. (češki eavoz) z 17.000 včlanjenimi nogometaši, D. P. V. (deutscher Fuss-ballvevba.ud) z 6000 registriranimi igralci, Zidovski savez. % 2900 igralci in madžarski pave« z 3000 igralci. Za predsednika Čs. 'A. P. je bil izvoljen dir. O. Petri,k, za 1. predsednika Nemec, za 2. Čeli in sa 3. podpredsednika Madžar. Za mednarodn^cra tajnika je bil izvoljen Sclioinost (Čeli). > Gospodarstvo. g Predaja sodov. V pisarni arvto-od-delenja komando Dravsko divizijske oblasti (baraka v sprejemnem skladišču pri glavnem kolodvoru) v Ljubljani eo vrši dne 26. aprila t. I. ob 8. uri zjutraj iponovna javna ustmena licitacija 24 lesenih sodov od olja in lije, konfekcijsko blago itd. masti. Predmetni oglas je v pisarni tt* govsko iii obrtniško zbornice v Ljuln ljani, pogoji' pa v pisarni inženirskega odelenja. Dravske divizijsko oblasti } Ljubljani intoresentom na vpogled. ,1 g Dobava lesenega materijala, Po krajinska monopolslca uprava v Lju1^ ljani razpisuje na dan 24. aprila t. 1.« ob 11. uri dopoldne olertalno ličita* cijo glede dobave desk, plodov in gramov za tAbaeno tovarno v Ljubljen. Predmetni oglas jo v pisarni trgovska in obrtniške zbornice v Ljubljani u1' teresontom na vpogled. g Eno milijardo carinskih' dolto^ kov ima. naša država že tekom lotos* njega leta, in sicer 270 milijonov izvozni, 730 milijonov na uvozni ca* rini. g Trgovska bilanca Češkoslovas* v mesecu februarju 1922 izkazuje- u' voz je znašal 2,989.469 stotov, izvo: 6,951.443 stotov. Glavni predmeti 1Z voza so sladkor, les in premog, miner ilSPiPMICS SVETI. Avanturističen roman, Spisal: Karl F i g d o r. Prevci: R. R. (Dalje.) ' (30) In: živijo’, živijo, živijo! odmeva zopet po dvorani. _ Mavda je tako srečna kakor morda ni bila še ni-fcoli v vsem’ švoj6m življenju. Kako lepo je izvrševati Hobra dela! Zlato sabanske kraljice, ki uaj bi ji bilo pomagalo do osvete,'pomaga zdaj njej in drugim do. Izreče. Ti mladeniči bodo nekoč osvobodili svet vse neumnosti, zlobe in laži! Desno in levo stiska roke, ki Se iztegajo proti njej, smejoč se z mladeniči kakor da bi bila sama zopet otrok. / »Kdo je oni mladenič, H tSš io nagovorili« ^praša ravnatelja par ur pozneje po kosilu, ko mu feedi 'nasproti v njegovi pisarni. »Sirota kakor ostali« odvrne.. »Mlad Hus; imenuje me Sutjakov, Mitja Šutjakov. Drugega no vem o njem kakor to, da je odrasel na deželi pri kmetih istega imena. Najdenček Hajbrže.« »Ljubi gospod profesor,« prosi Mavda »vi gotovo JiJovolite, da pride Mitja o počitnicah k meni? Gotovo ni prav, da ga odločim od njegovih tovarišev, vem', toda — imela bi tako rada enkrat pri sebi tako Iju-beznjivo dete in’ *— Mitja mi tako ugaja.« Že dva meseca živi Mitja v gradu ob' Renu, Po dnevi pomaga z žarečimi očmi v delavnici v parku. Z Allanom sta postala najboljša prijatelja. Inženir se tepominja ob njem svojo lastne mladosti onega časa,] ko jo bil tudi še sam star sedemnajst let in' vseh onih! Jiadin' upov, ki jih je takrat gojil. Deček pa spoštuje .v njeni velikega iznajditelja in svoj vzor. Z vso svojo mladeniško navdušenostjo se jo bil zaljubil v ta stroj, ki mu le še malo manjka, da bo gotov. Ob lepih popoldnevih, ko je dokončano delo, odhajata Allan in Mitja skozi prastare drevorede v grad po Mavdo, ki sedi vedno za pisalno mizo, na kateri so grmadijo kupi vseh' mogočih prošenj z vseij delov sveta, da jo odvedeta ven'. Potem' gredo vsi trije v Hribe, vsi črije kakor tovariši; kajti tudi Mavda je vdana skoro z materinsko ljubeznijo temu dobremu mladeniču. Toda v! zadnjih dneh je nekaj zatemnilo to 'sicer tako veselo mladeniško dušo. Se li Mavdi samo tako zdi, ali je resnica? Če ga nepričakovano pogleda zardi. Vedno češče postajajo njegovi pogledi sanjavi, in brezsmotreni, kar se poprej ni dogajalo. Nekega večera, ko se vrne Mavda 's parka, V katerega je bila odšla, da 'so navžije čarobne, poletne noči, začuje v dečkovi sobi tiho ihtenje. Za trenutek premišljuje ali Ue bi bilo umestno stopiti k njemu, opusti pa to misel takoj, kajti končno pravzaprav nima nikako pravice vmešavati se v njegove zadeve, ako ji jih Sam ne razloži. Toda ženska je. Komaj naprti par korakov dalje Se zopet vrne. Kaj se jo mo- glo tako nenadoma pripetiti temu sicer srečnemu mlademu bitju, pred katerim stoji so vsa tako lepa bodočnost1! In' Mavda' ge Sklone k ključavnici ter pogleda skozi njo v sobo. Notri sedi Mitja ihteč na svoji postelji. V rokah drži neko sliko, katero pritiska vedno in vedno 'na svoja ustna. Tedaj se mladenič obrne iii Mavda razloči 'sliko. Malo manjka, dano krikne: ^W»v- To je 'njena slika! . Po prstih se zopet oddalji. - Ubogi, dragi deček! Zmedena so Vpraša: »Seni li jaz kriva?... Vsa noč poteče ne da bi zatisnila °'4 Že na vse zgodaj zjutraj zaupa Allanu to skrivnost. »Moj Bog! Kdo izmed nas ni bil nesrečno zaJjaD* IjeU v takih letih,« odvrne-Allan smeje. »Ali mu reg zameriti, da se je zaljubil v te? To se jo dogodi* tudi še 'starejšim kot je on!« In Allan se zopet zasnrJ" je, ji položi roke krog pasu ,ter jo poljubi. 57. Stroj je gotoV. Kljub' vsej previdnosti iii 'oflfe#j®' Rti, s katero sta skrivala Allan in Mavda to iznajo'’ jo vendarle prodrlo v svet mnogo'vesti o tem'stroj) irt njegovih lastnosti!). Nekega dne so jo bil pojavu ■ gradu nenadoma, 'slavni Harrison' in naravno je, daff nista mogla kar tako odgnati. Allan mu je podal p#-površnih podatkov, posledica tega pa je bila, da 3$ prinesel New York Sun’ par dni pozneje tri stolpe*? dolgo poročilo o čudežnem stroju, ki je do temelja r<3f volucijoniral ves svet. Poleg poročila je prinesel h J tudi par hipnih posnetkov stroja samega in' Alla«°\" delavnice. Pojasnilo o izvoru teh slik je podal Harr_ sod sani koncem članka, V tem pojasnilu jc prip°' doval zmagoslavno, kako se je bil ponoči splazil P* ko zidu v park do delavnice, splezal1 na stekleno sti ho ter od tani fotografiral čudežen’ stroj. J Kljub’ teniu pa si niti tehniki niti politiki bili na jasuoni o dalekosežhosti pomena te noveli-najdbe. Tehniki so izjavili, da je iznajdba principi-’*5 , no mogoča, morali pa bi jo videti na lastne ooi.preM1 bi mogli verjeti v njeno praktično uporabljivost velikem obsegu. Politiki, 'skeptični kakor vedno_ > 'sprejeli celo zadevo kot mastno časnikarsko raco siCC' na senzacijah tako revnega poletja- . v« (Dalje prihodfijic) Glavni urednik: Kadivoj Rehar. • Odgovorni urednik; Rudolf Ošini. j VABILO na lil. redni občni zbor Mariborske tiskarne d, d. v Mariboru i kateri se vrši tfne 11. akrila 1B22 ob 14, (2.) url popoldne v prostorih i ■ tiskarn®, Maribor, Jurčičeva ulica št 4, DNEVNI RED: 1. Poročilo ravnateljstva in eksekutive. 2. Odobritev letnega računa, razdelitev čistega dobička in absoluterijj »pravnemu svetu.' j 3. Volitev upravnih svetnikov. j 4. Volitev nadzorstva. 5. Sklep o zvišanju glavnice od K 2.500.000-— na K-3,000.00-0*— in o modaiitetah izdanja novih delnic. 6. Sprememba pravil. 7. Sklepanje o eventuelnih pravočasno predloženih predlogih. Maribor, dne 17. marca 1922. Mariborska tiskarna d. d. v Mariboru - H. Pogačnik 1. r. Dr. Lipold 1. r. 0^«^ . : § 26. Vsakih 10 delnic daje pravico za 1 glas. Glasovalno pravico na Občnem zboru lahko vsak delničar izvršuje osebno ali po pooblaščencu. Pooblaščenec je lahko tudi oseba, ki ni delničar družbe. § 27. Glasovalno pravico na občnem zboru imajo oni delničarji, ki najjasneje 3 dni pred občnim zborom založijo delnice, katere tvorijo podlago za njihovo glasovalno pravico, na mestu, ki je objavljeno v vabilu, s katerim se sklicuje občni zbor. Delničarji, ki želijo imeti na občnem zboru glasovalno pravico, naj iz-rolijo založiti delnice v smislu predstoječe določbe pravil pri ravnateljstvu Mari barske tiskarne d. d. v Mariboru, Jurčičeva ulica 4. * 3—3 Ma oznanila. Kupimo „0palograf“ v dobrem stanju 23X32 s pritiklinami. FonuMbe na upravo pod sOpalogra£“. 519 2—1 Zamenjam stanovanja v Ca!.;u, obstoječe h treh velikih, svetlih sob v pritličju, kuhinje in pritiklin, za stanovanje s 4—5, četudi manjšimi, sobami v Maiiboru, če mogoče v bližini parka, ovent, s koščkom vrta. —Naslov pove uprava nTabora“; * Dobra raomija za svinj dajo. Grajska klet. Išče s2 spretna, dobra Spretna k III) 8 r i G ai^ografinja poleg sobarice k malt bolj-!1'" strojepiska dobi t*°j ‘ Ponudbe pod(dobro plačano mesto. r«j .Kuham fino* na upravo j rfbdbe pod »Spretna stefl°' »Tabora*._____________508 3-2:gra{inja« na upravo S !bora“. '509 S-j Tesarji Pristopajte se sprejmejo pri stavbenem; podjetju Accetto in dru- •- _ w i,j govl, družba z o. z., Ma-1 K J UgOSlOVen^^1 ribor, vogal Frančiškanske! -j.*- . in Wildenrainerjeve ulice. MtlllCl, ZAHVALA. Podpisani se najtoplejše zahvaljujemo za izkazano nam sožalje prilikom smrti naše iskrenoljubljene, nepozabne soproge, mamice, tetke itd., gospe v Alojzije Kirbiš, roj. Velebil Posebno pa se zahvaljujemo prečastiti duhovščini iz Maribora in Sv. Petra, nadalje preč. g, dr. Antonu Medvedu za- gin-ljiv govor, pevskemu društvu pekov za prekrasne žalostinke kakor tudi vojni muzik?, zadrugi mesarjev in vsem darovateljem prekrasnih vencev in šopkov ter vsem, ki so na kakršenkoli način počastili spomin nepozabne pokojnice. MARIBOR, dne 5. aprila 1922, ^ • 520 Žalujoča rodbirsa Kirbiš. Ustnik in,izdajatelj; Konzorcij *Tabov«- Tiske; Mariborska tiskarna d. d.