Posamezna številka stane 3 Din.
Poštnina plačana v gotovini. Leto 1 Štev. 1.
Maribor, 1. III. 1629.
r I?
«05P0DAR 7“®
Ure-amšivo in uprava MariUcr, saamšhovtrg it.20	9 M
IZliiUA VSilBtECsa PPVE6Ä V MESECU
Cena insernSam po tloHovorii
C£NÜ: E09 MiS l£tl30, llSOZCUlSiVO 209 Mn
v POUK m umn
Naš program.
Ko stopamo z novim listom v javnost, smo ji dolžni pred vsem povedati, kaj je naš program.
Zavedamo se, da živimo v dobi,ko je razruvano privatno in javno življenje. Ta razruvanost, neurejenost je posledica svetovnih povojnih razmer. Mnoge smo videli, ki niso hoteli priznati te razruvanosti, pa so razvaline še povečavah. Bili so negativisti.
Naš program je pred vsem, svoje skromne moči posvetiti vsemu, kar je pozitivnega, kar je konstruktivnega. Posebno zaslombo zasluži danes v javnosti in to ravno potom tiska, vsak, ki skuša dvigniti narod moralno in ga vodi k kreposti, ki krepi narod gospodarski in ga voui k moči. Služiti hočemo onim, ki so si vzeli za geslo: Pravico in resnico.
Na čelu onih, ki hočejo danes v naši državi napraviti red, vpeljati pravico in pravo svobodo, koraka kralj Aleksander sam. Njegova beseda, ki jo je povedal dne 6. I. 1929 in pozneje, nam daje upanje, da je prišla doba konstruk tivnega dela tudi v naši domovini.
Po svoje in po svojih skromnih močeh hočemo tudi mi pripomoči, da se to konstruktivno delo med nami pospeši. Ko to izjavljamo, ne tajimo, da bodemo podpirali duševne pozitivne vrednote, vero in civilizacijo, če bo to potrebno. Naš posebni namen pa je, da obrnemo pozornost javnosti na ono stran, kjer se kažejo največje razvaline, kjer je delo najbolj nujno in to je
pri narodnem gospodarstvu.
Že v naslovu našega lista je obsežen naš nazor, ki bo usmerjal naš program:
Prav© gospedarsfta je p«-
dlaga zemeljski Magla ji.
Pravo gospodarstvo nudi sredstva za dosego onega, kar človek potrebuje za življenje. Pravo gospodarstvo ustvarja dobre socijalne razmere in jih rešuje naglo, kakor bi presekal gordijski vo-Zek Pravo gospodarstvo daje moč in
edino svobodo narodu, kakor tudi državi.
Zato je prava politika, ki je do sedaj bila le strankarska, kar je hvala Bogu ponehalo, samo tista, ki hoče in podpira pravo gospodarstvo, tako privatno, medstanovsko, kakor tudi splošno narodno.
Zato je prava izobrazba tista, ki poleg duševnih dobrin zna ljudstvu nuditi tudi izobrazbe v dosego zemeljskih dobrin, izobrazbe pravega gospodarstva.
Zato je pravi patrijotizem in nacijo-nalizem samo tisti, ki se kaže v dejanjih, ki narod krepi in mu daje sredstva, katera tvorijo pravo podlago narodnega in državnega blagostanja. Če torej podpira, usmerja in vodi — pravo gospodarstvo.
Naš program je torej političen v toliko, kolikor je politika v zvezi z gospodarstvom. Politične novice in dogodke bomo registrirali v toliko, v kolikor zadevajo splošno gospodarstvo. Hvalili bomo samo tisto politiko, ki bo to zaslužila z ozirom na svoj gospodarski program in ki bo izključevala vsako stanovsko, plemensko, versko in stran-
karsko mržnjo, in ki bo služila le v dobro narodu ter državi. Nasprotno politiko bomo po potrebi tudi ožigosali in ji svetovali na pravo pot.
Naš program je prosveten, hočemo, da se izobrazba posameznika usmeri že od mladosti tako, da bo v svojem stanu sposoben in vešč, da se mu da podlaga za napredek in izpopolnitev. Da bo vsak na svojem mestu in da bo tam znal izrabljati svoje duševne in telesne moči v blagor splošnosti in sebi v dostojno eksistenco, temu se naj izobraževalno delo v bodoče bolj posveti in to delo bomo podpirali tudi mi, kar najbolj bomo mogli.
Naš program je državotvoren in na-cijonalen posebno v tem, da bomo skušali posameznika in ves narod dovesti do spoznanja, da je njegovo življenje tako odvisno od usode države in naroda, da je njemu dobro, če je državi dobro, da je njemu slabo, če je državi slabo. Vzajemnost, solidarnost stanov in raznih narodnosti, in toleranca raznih verstev tvorijo vso vsebino notranjega mira in veliko, nepremagljivo moč na-pram sosednjim državam. Delali bomo za dosego te notranje harmonije naroda. Uspeh našega programa pa bodi:
Splošna blaginja in zadovoljstvo vseh!
Hiarstvo in vinarske zadruge.
Ne mislim vam na tem mestu podajati Statistike vinogradništva, vinskega pridelka itd. Te številke so po dosedanji praksi zelo problematične. Načel pa bom ono vedno ponavljajočo se pritožbo, da vlada velika vinska kriza in kako se je rešiti.
Vinska kriza je. Ni nastopila zaradi odklonilnega stališča vživanja alkohola, posebno vina, ampak popolnoma od drugih strani. Pred vsem vidim štiri glavne vzroke vinske krize:
1. Opešanje vinogradov. Med vojno so se vinogradi slabo ali celo nič obdelovali. Po vojni se jih tudi ni še obnavljalo, kakor bi to bilo potreba, ker ni bilo za tako delo primernega razumevanja in ne sredstev. V kolikor pa se vinogradi znova zasajajo, pa se marsikje delajo velike pogreške. Omenjamo samo to, da se sredi žlahtne trte šopiri divja trta — šmarnica. Da opešani vino
gradi ne dajo primernega blaga, je jas no samo po sebi.
2.	Izguba vinskega trga. Še vidnejši vzrok vinske krize je izguba vinskega trga. Trg za naša vina je bil preje pred vsem v Grazu, na Dunaju in v ostalih večjih mestih Avstrije. Na jugu si trga nismo iskali, ker tega ni bilo treba in ker bi doli zadeli na konkurenco, ki je na severu ni bilo. Ta trg je sedaj po carinski politiki novih držav propadel.
V domači državi si naše vino razven nekaj špecijalitet, ni osvojilo vinskega trga. Posamezni manjši poizkusi ne ka žejo vidnih uspehov. Dejansko se pa tudi ni še resno poizkusilo ustvariti si trg tudi doma.
Na vinske mtrgu v Sloveniji in to celo v vinorodnih krajih, pa se je poleg tega pojavil še občuten konkurent, to je dalmatinsko in banaško vino. Mi nimamo moči, pa kot sodržavljani tudi ne
volje, da bi proglašali bojkot temu vinu. Ako pa govorimo o krizi štajerskega vina, moramo seveda to dejstvo tudi omenjati.
3.	Vinska trgovina. Ako se ozremo na organizacijo vinske trgovine štajerskega vina, tedaj moramo reči, da je ista ostala dosedaj še v rokah bivših vinskih trgovcev, ki delajo z nemškim kapitalom. Ta seveda nima interesa naših vinogradnikov pred svojimi očmi, pač pa le svoje interese, zato se na to vinsko trgovino ne moremo zanesti, da bi se temeljito lotila vprašanja rešitve vinske krize, katro preje povečava kot pa zmanjšuje. Tudi z narodnega stališča ta vinska trgovina nima interesa pomagati vinogradniku, pač pa preje istega obdržati v svoji gospodarski odvisnosti, za kar imamo iz krogov te trgovine tudi pismene dokaze.
4.	Premala podjetnost vinogradnikov Rrava podjetnost Se kaže v tem, da zna dotični izrabiti vse ugodne momente, da pride do boljšega blaga na cenejši način in da ga zna na najsigurnejši način tudi po dobri ceni vnovčiti. Ena temeljnih zmot pri naših vinogradnikih je še gotovo ta, da gledajo le na kvantiteto vina, ne pa na kvaliteto. To manj prijetno dejstvo nam dokazuje trgatev v pretekli jeseni. Do dve tretjini imamo kislega vina, ki ga bo težko vnovčiti, ali pa za sramotno nizko ceno 3—5 Din za 1 liter. Strah pred slabo trgatvijo je mnoge oplašil, da nismo čakali in so s prezgodnjim trganjem pridelali pač — kislico. Pa tudi onega splošnega dovoljenja za sladkanje mošta se niso poslu žili, dasi vedo, da konsum ne mara več kislih vin, posebno odkar si je okus u-ravnal po sladkih južnih vinih. Vinogradnik mora pač računati tako, da si mora pridelati tako vino, o katerem ve, da ga bo unovčil, pa če ga je zato tudi nekoliko manj, in to je še vedno boljše, kakor pridelati vino, potem pa ga ne prodati!
To so torej oni štirje glavni vzroki vinske krize, ki ne bodo dopustili razvoja vinarstvu, dokler bodo eksistirali.
Logično je, da se moremo rešiti vinske krize, ako odstranimo predvsem te štiri vzroke. Njih dejansko in stalno od stranitev pa si moremo misliti le potom popolne osamosvojitve vinogradnikov! (Vinogradnik ni danes v možnosti, da bi bil gospodar na vinskem trgu, da bi določal svojemu pridelku ceno, kakor mu gre, pač pa je odvisen od faktorjev izven vinogradniških krogov.) Osamosvojitev pa je mogoča le na zadružni podlagi, ker le v tem postane masa vinogradnikov veleproducen', veleproda-jalec in obdrži producent v lastnih rokah tudi prodajo lastnega pridelka in to prodajo lahko regulira in kontrolira. Le na zadružni podlagi je mogoče odstraniti one štiri glavne vzroke vinske krize.
1. Oskrba vinogradov. Dasi je vsak vinogradnik sam svoj gospodar v svojem vinogradu, vendar se ne more reči, da bi pri obnavljanju vinograda ne bilo tudi splošno važno, kako se obnavljajo vinogradi. Omenjam naj le dejst-
vo, da so neki sicer zelo vinorodni kraj razupili, ker so nekateri začeli saditi šmarnico. Zavoljd nekaterih so potem vsi prišli v slab glas. Obnovitev vinogradov zadružnim potom pa bi ustvarila nek sistem posameznih tipov, ki za tiste kraje in tiste lege najbolje uspeva jo, ki bi se potem tudi lažje unovčevali, kakor pa neka neurejena mešanica.
Oskrba vinogradniških potrebščin je popolnoma neorganizirana. Vinogradnik je izročen na milost in nemilost drugim. Omenjam le, kak boj velja vedno, včasih z uspehom, včasih z neuspe hom, za prost uvoz galice. Ves drugačen pa bi bil vpliv enotnega nastopa vinogradnikov, kakor pa so samo poizkusi posameznih. Mi vidimo, kak vpliv da ima recimo industrija, da poceni svoje proizvode in jih potem tudi seveda ceneje odprodaja. Ona ima uspeh, je organizirana. Vinogradnik, ki predstavlja razmeroma večji kapital, bi imel tudi razmeroma večji vpliv, ako bi bil organiziran v svojih zadrugah.
2.	Pri povpraševanju, zakaj je vinski trg tako neorganiziran, bomo prišli do istega odgovora, da vinogradnik sam ni organiziran, zato ni faktorja, ki bi ta trg organiziral. Kar zadeva izvoz, moramo že reči, da je privatniku nemogoče misliti na lasten izvoz in da se more stalen izvoz, ki bi bil v rokah in pod vplivom vinogradnikov samih, vršiti le potom zadrug. Je pa treba glede izvoza iti takoj na delo, dokler je še naše vino vsaj v spominu na prejšnjih trgih in ne izumre generacija, ki ga je še poznala in uporabljala. — Pri ureditvi izvoza naših vin pa bi pričakovali od naših državnih kot samoupravnih oblasti več razumevanja in podpore. Mislimo, da se v tej dobi odloča, ali bomo še Ledaj izsilili si na nekdajnem svojem vinskem teritoriju nekdajni vpliv, ali pa se bomo morali za stalno umakniti. Smatramo, da je treba ščititi interese vinogradnikov pri sklepanju trgovinske pogodbe z Avstrijo in doseči vsaj še carinske olajšave, kakor se dajejo tudi že drugim državam. — Zakaj tako povda-rjamo izvoz, je naša skrb za zboljšanje naše državne trgovske bilance, ki bode tudi imela od tega lep hasek.
3.	Za organizacijo trga v domači državi se tudi ne more- truditi in pehati vsak vinogradnik zase. Ni dovolj po na
šem mnenju, da se posamezni vinograd niki potrudijo prodati svoje vino posameznemu gostilničarju, pri čemer seve nastane konkurenca med vinogradniki samimi, da konečno dajo vsi pod ceno. Treba je preiti od tega malega prodajanja k velikemu, enotnemu prodajanju vina, pri čemer ne bo noben vinogradnik na škodi, pač pa bo imel v last ni zadrugi stalnega odjemalca, naj bo vinska letina taka ali taka. Trgovanje z vinom je dandanes nekoliko drugačno kot je bilo pred vojno. Gostilničarji si sedaj nič več ne nakupujejo cele kleti vina, ker jim leži na ta način preveč kapitala v blagu kot v velikih davkih na vino. Tudi raste vedno bolj zahteva po enotnih tipih vina, kar pa posamezni vinogradniki ne morejo nuditi, ker imajo le enotipno vino. Gostilničarji so prisiljeni kupovati od vinske trgovine. Istočasno pa so seve vinogradniki prisiljeni prodajati svoje vino vinski trgovini. Tako ima vinogradnik danes pravico nad svojim pridelkom, dokler ga ne pridela, potem pa preide oblast nad vinom na vinske trgovine, kjer nima vinogradnik nobenega vpliva.
Na mesto vinske trgovine naj torej stopi vinarsko zadružništvo, pa bodo vinogradniki ne samo pridelovali, ampak tudi prodajali svoje vino.
4.	Do večje podjetnosti more vinogradnik priti le potom zadružništva. — Tu dobi ono sigurnost, da ni sam in da se mu ni bati od lastnega tovariša konkurence, pač pa more od njega pričako vati le pomoči. Solidarnost v gospodarskem delu je sicer v tej smeri nekaj novega ali potrebnega. Trgatve organizira zadruga. Nikomur se ni bati, da bi zaradi tega, če trga po navodilih zadruge, imel kako izgubo. Pridelalo'pa se bo na ta način prvovrstno blago. — Zadruga potem potom umnega kletarstva uveljavlja stalne tipe vin, ki jim na vin skem trgu pribori stalen sloves. Ona je sama po sebi že nekak urad za signira-nje vin. Saj je to stalna želja naših vinogradnikov, da se signira vrsta in izvor naših vin. — Zadružnemu kletarstvu tudi trg bolj zaupa, kakor posamezniku, garancija pa daje blagu in ohranjuje blagu njegovo pravo vrednost.
'Poleg tega običajnega posla z vinom pa se bo treba povspeti še korak dalje, to je k vinski industriji. Ni namen vi-
Vsi
arfa
Najzanimivejša knjiga sveta! Samo v Nemčiji so je tekom treh let prodali 5,000.000 izvodov. Karl May popisuje svoje grozne in čudovite doživljaje v
nam neznanem svetu.
lil
' 'V;--''
Prva knjiga Karla Maya v slovenščini:
Križem po Jutrovem
je izšla in obsega dva dela in sicer:
»JEZERO SMRTI« in »MOJ ROMAN OR NILU«. Povest se naroča v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru in stane 13 D.
liiiiiiiiiiiiiii
Vsi berejo Karla Maya!
Vi ga morate tudi, sicer ne boste poznali najbolj zanimive knjige nasvetu!
narskih zadrug alkoholiziranje naroda, ampak izraba sadov vinske trte tudi na druge načine in ne le potom pre-vretja v vino. Ohranjevanje in predelovanje grozdja za konsum bode na eni strani opomoglo novemu načinu prehranjevanja, na drugi strani pa bo vzdržalo tudi ceno vina na primerni višini. Njih skrb bo tudi izdelava specijalnih in šumečih vin, ker ravno naša vina s svojim bukejem so v to primerno pripravna. Toda o tem danes ne bodem govoril, ker ni govoriti o drugem koraku, ko se je prvi komaj začel.
ZalefeK je tu!
Sedaj po vojni, ko je sila primorala vinogradnike, da so začeli misliti o osa
mosvojitvi v vinarstvu, so se začele sno vati vinarske zadruge vinogradnikov. V naši Zadružni zvezi in našem teritoriju so sledeče vinarske zadruge: Ljutomerčan v Središču, Kletarsko društvo v Ormožu, Ljutomerska zadruga v Ljutomeru, Osrednja štajerska vinarska zadruga v Mariboru. — Izven naše Zadružne zveze na Štajerskem pa so še sledeče vinarske zadruge: Južnoštajerska v Celju, Kletarsko društvo v Mariboru, Vinarska zadruga v Ivanjkovcih in te dni se je registrirala še ena zadruga v Ptuju.
Širite »GOSPODAR-ski list«!
p. n. naročnikom!
Ne strašite se male oblike in visoke cene »Gospodarskega lista«. Vsak začetek je majhen. Iz malega pa raste veliko. Imamo ta-le načrt:
Za vsakih 2000 novih naročnikov pridejo še štiri strani zraven.
Za vsakih 5000 naročnikov pa se mora znižati naročnina. Kadar bode imel
»Gospodarski list« 30.000 naročnikov, ga bomo izdajali tedensko in to na lo straneh in za eno tretjino sedanje naročnine.
Vsak naročnik je torej interesirao na tem, da je čimveč naročnikov. Torej na delo!
POUTIČNI PMOim
DNEVNE VESTI.
Verski zakcni, ki naj uredijo razmerja raznih cerkva z našo državo, so že pripravljeni. Zakoni bodo taki, da bodo zadovoljili vse vernike.
Tuji kapital — ali tuji kapitalisti? Ker imamo sami za razne investicije, industrije itd. premalo kapitala, se mo ramo ozirati po tujem, bodisi kot posojilo, bodisi da povabimo tuje kapitaliste, da investirajo pri nas svoj kapital. Oboje je dobro. Dobro ni pa to, kakor se je godilo dosedaj, da so prišli tuji ka pitalisti, se jim je dal naš denar, oni so eksploatirali naš denar, našo produkcijo, dobiček pa odnesli v druge dr zave. Tuji kapitalisti pri nas morajo delati s svojim kapitalom, to edino je v korist države od tujega kapitala.
Promet na železnicah je vkljub velikanskim katastrofam zime vendar za silo urejen. Prometna politika, ki se napoveduje, gre v pravi smeri, ker stoji na trgovskem temelju.
Papežki denar bo sicer kovan, vendar ne bo v prometu. Kolikor ga pride, ga bodo ljubitelji denarnih zbirk kmalu pobrali.
Gospodarska Mala antanta se snuje.
Posebej o tem bomo poročali po njenem sestanku, ki bo v Beogradu.
Ima Italija denar? Italija plača papežu 1.750,000.000 lir. Od tega 750 milijonov lir v gotovini, ostalo na papirju.
Verski boji v Aziji in v Mehiki dokazujejo, da je vera vendarle velik zaklad, ki ga ljudje, če je treba, branijo s svojo krvjo!
Proti novemu predsedniku v Mehiki
so se pojavili upori. Vstaši napadajo V1ake in streljajo na vojaštvo.
Mariborska požarna bramba pod poveljstvom gospoda Vollerja požrtvoval no deluje v blagor mesta, okolice in občinstva. V soboto, dne 16. februarja, je požarna bramba imela svoj 58. občni zbor. Poročilo izkazuje, da je rešilni oddelek pomagal leta 1928 v 1125 nesrečnih slučajih in pri okoli 100 požarih. Celi Maribor in okolica sta hvaležna požrtvovalnim možem pri požarni hrambi in rešilnem oddelku, ki kot Samaritani brezplačno vršijo svoje člove koljubno delo bližnjemu v pomoč. Z zlatim prstanom je bil odlikovan za tisočkratno reševalno vožnjo ključavničarski mojster Franc Schell.
Novo zdravstveno okrožje za občine mariborske okolice na levem bregu se je sestavilo po navodilih oblastnega od bora. Tako dobijo občine kamniške župnije, Krčevina, Lajtersberg, Sv. Peter in občine marješke župnije svojega zdravnika. Za predsednika okrožja je bil izvoljen g. Alojzij Peklar, župan iz Krčevine, za podpredsednika pa g. Al. Schiker, župan pri Sv. Marj’eti.
Elektrarna v Fali ima velike težave radi vedno bolj naraščajočega leda na Dravi. Ker je Drava zaprta, se nakopiči ves srež pred elektrarno in je zmrznil že v prvem letošnjem mrazu. Vodni tok pod ledom je malenkosten, zato se ne prideluje dovolj elektrike, da bi zadostovala za velike zimske potrebe. Ker stoji voda do Brezna, je Drava v celi črti popolnoma zmrznila in sicer tako močno, da vozijo s konji les čez Dravo po ledu. Ker pa voda vendar vedno priteka in prinaša vedno novega sreža, tišči vodni pritisk novi srež na stari led, vedno višje in višje, tako da je dosegel že novo, visoko zgrajeno cesto in ovira že promet na cesti. Elektrarna ima sicer ledolomilca, pa kaj more en
stroj proti toliki množini ledu, ki je po mnenju delavcev 10—12 m debel! Čudno, da elektrarna še vzdrži tako velikanski pritisk!
OOSPgPABSKA OBTCSma.
Dvodnevni sadjarski tečaj se vrši dne L in 2. marca (petek in soboto) na obl. vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja od 8. do 12. in od 14. do 17. ure. Prvi dan se bo obravnavalo sajenje, rez in oskrba, drugi dan pomlajanje in precepljanje sadnega drevja. Potrebni za-nimanci, ki dokažejo to s potrdilom pri stojnega občinskega urada, dobe prispevek za hrano in prenočišče. Udeležbo je javiti z dopisnico najkasneje do 28. februarja t. 1. ravnateljstvu vinarske šole.
Enodnevni vinarski tečaj za rez v
vinogradu in cepljenje trt v dneh 23. februarja in 9. marca t. 1. na oblastni vinarski in sadjarski šoli v Mariboru se preloži radi neugodnega vremena na poznejši čas. Kdaj se bota tečaja vršila, se bodo interesenti pravočasno obvestili. — Dvodnevni kletarski tečaj na i-stem zavodu se brezpogojno vrši v dnevih L in 2. marca t. 1. Številni prigla-šenci se opozarjajo, da je začetek tečaja točno dne 1. marca ob 8. uri dopoldne na navedenem zavodu.
Enodnevni tečaj za rez v vinogradih se vrši dne 25. februarja t. 1. pri oblastni trtnici in drevesnici v Pekrah pri Ma riboru. Teoretičen in praktičen pouk. ki traja od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, je brezplačen ter vsakemu vinogradniku dostopen. Potrebni, ki dokažejo to s potrdilom pristojnega občinskega urada, dobe prispevek za hrano. — Upravi-teljstvo.
Kmetijsko-gospodarski tečaj pri Sv. Antonu v Slov. goricah. Pod pokroviteljstvom tukajšnje kmetijske podružnice priredi komisarijat samouprave mariborske oblasti dne 25. in 26. svečana v tukajšnjem Društvenem domu — kmetijsko-gospodarski tečaj. Predavala bosta dva gospoda inž. strokovnjaka in sicer gospod inž. Muri in gospod inž. Zupanič o živinoreji, travništvu, poljedelstvu, gnojenju, o napravi gnoj ničnih jam, vinarstvu, kletarstvu itd. Začetek tečaja dne 25. februarja ob 9. uri predpoldne, do 12. ure, in popoldne od pol 2. do pol 4. ure. Stalni udeleženci naj priglasijo svojo udeležbo pri predsedniku Kmetijske podružnice Jakobu Rojs, ali pa pri Ludoviku Poljanec in Blažu Moč nik.
Kmetijska podružnica v Kostrivnici
je na svojem občnem zboru sklenila proslaviti letos desetletnico obstanka. V ta namen je sklenila obdarovati vsakega redno plačujočega člana z enim jabolčnim drevesom. Ustanovitelju gospodu F. K. pa podariti za njegovo redno članstvo in požrtvovalnost na polju umnega kmetijstva častno diplomo, ter prirediti več strokovnih predavanj.
Veliki živinski in kramarski sejem v Teharjih se vrši v petek, dne 22. februarja. Kupci in prodajalci vabljeni k o-bilni udeležbi!
1MB
OTELETENJE.
„BISSULIN" je popolnoma nerazdražljiv, zvrženje pri z njim zdravljenih brejih živali še nisem opazil*	Stadttierarzt w h.
Prager Arcb.f. Tiermed 1926, H. B. 11.
„BISSULIN“ še dobi le na odredbo živinozdravnika H. TROMMSDORFF, CHEM. FABRIK, AACHEN (Brošura) Knjižica s sliko bolezni brezplačno pri
463 zalogi: „LYHOS“ MR. K. VOUK, ZAGREB JURJEVSKA UL.8
Hlini pasovi (Brsichbänder)
tudi za najhujše kile, trebušne obveze proti vpadlem želodcu in različnim drugim boleznim, gumi nogavice za kr^nc žile, umetne noge i t d. i. t. d-dobite dobrega lastnega izdelka pri
Tvriptn F Ti C bandažist in
J. Vdll J i 1^, rokavičar
Celje, za farno cerkvijo.
Zunajšna naročila se izvršujejo točno proti povzetju.	163
Originalni francoski
Eclair Vcnorel
je najboljša
brizgalna
na svetu.
Generalno zastopstvo : Barzel d. d., Subotica Zahtevajte cenik! Dobi se povsod!
V Ivanjkovcih se dobi pri Lovro Petovar Ivanjkovci. 178
Lisičje, Kanüle
dihurjeve, veveričje in druge zimske kože od divjačine kupuje po najvišjih cenah Ratej L, trgovec, Slovenska Bistrica.	1465
BFÜ
H
DUNAJSKI SUH
10. do 17. marca 1929.
Največja vzorna razstava industrijskih in obrtnih izdelkov.
Poljedelski stroji, orodje in različne potrebščine.
Razstava deželskih in šumarskih pridelkov.
Pregled pšenice, razstava mlekarstva. Reja drobnjadi — razstava. Poskušnja vina.
Razstava avstrijske pitane živine
(od 15. do 17. marca 1929).
Znatno znižanje cen na vseh tu- in inozemskih železniških progah. Noben vizum. Z sejmskim izkazom in potnim listom prost prehod meje v Avstrijo.
Pojasnila vseh vrst in sejmski izkazi ä 40 Din se dobijo pri
Wiener Messe-A.-G., Wien VII.,
kakor tudi pri vseh zastopnikih sejma v večjih krajih.	196
L,
Najvarnejše in najboljše naložite denar pri |
Ljudski posojilnici u Celju
i	—------* registrovani zadrugi z neomejeno zavezo ■	-
v lastni hiši, Cankarjeva ulica št. 4 poleg davkarije
rfiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiih.
Stanje hranilnih vlog nad 70,000.000 Din. — Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji.
Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 3000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem.
.jiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiih.
Posojilnica je kot kmetska zadrnga prosta rentnega davka.
^Il!linin!l!ini!l!ll!ll!l!llllllll>l!llllllll!!ll!lllli!!!l^
m
m
m

m
m
Oblastna hranilnica mariborske oblasti
V' ' ■■■
Trg Sveboae sta. 5
PfariUer
Irg Svobosle št£¥. 3
Dovoljuje Komunalno, meiioracijshs In IilpoleHarna posojila, daje Kredite na menice in v fehočlh racnnili, sonihardira vrednostne papirje, izvršuje žirovne in honfohorentne posle --------= tn vse druge denarne transaKcifc pod najugodnejšimi pogoji. ======
180
Sprejema
hranil, vloge na viož. Knjižice, oiireslonosne blagajnišhe liste in na teh, račun ter jih ohrestnje najugodnejše.
NajrarnejSi denarni zaređ mariborske oblasti, ^
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin, poslovodja Maribor. — Izdajatelj, lastnik in odgovorni urednik, France Hrastelj, novinar, Maribor.