5Z. Številko. V UuUlmiL v ponedeljek, 4. norca 1901. XL leto. o Izhaja vsak da* zrecer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pofttf prejeman za a vati O Ogrika dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJublfano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h — Za fo|o oetolo toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvolć frankoratf — Rokopisi se ne vračajo. - Uredništvo In npravnlatvo je v Knaflovih ulicah št 5. in sicer uredništvo v 1. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stran* Urodnidtva telefon it 34. Jfesečna priloga: „ Slo venski Tehnik številke po 10 k. Upravni* tva telefon it 85. ReSka dolina ]e sovorila — in Žitnika obsodila. Prvemu notranjskemu volilnemu shodu v IL Bistrici je sledil danes drugi shod v Bitnjah pod Premom. Nabralo se je še večje število gard-nih volileev kot na L shodu, vkljub temu. da je g. Nace Žitnik na historičnih tleh premske razvaline vezal svojim „bravcem" otrobe; kakor se je zatrjevalo, ni bilo na klerikalnem shodu, o katerem sledi na drugem mestu posebno poročilo, niti polovica občinstva, kakor na shodu v Bitnjah, katerega je sklicalo „Gospodarsko in politično društvo za Notranjsko". Predsednikom shoda je bil izvoljen g. Anton Fatur, posestnik in trgovec na Premu: podpredsednikom pa g. Franc Toinažič. posestnik na Janeze -▼em brdu. G. predsednik konstatira, da je navzočih čez 300 volileev, otvori shod ter da besedo g. dež. poslancu Franu Ar k o iVPostojne. ki je v odločnih stavkih podal sliko poslanca, kakršnega bi ga morala imeti Notranjska, omenjajoč vse težnje kmetske večine našega okraja v vseh gospodarskih vprašanjih: pojasnjeval, kako bi se potom znižanja železniških voznih tarifov, primerne države podpore, poboljšanje cestnih razmer, preustroje šolstva itd. v prid kmetskemu stanu dalo kaj doseči. "Posebne pozornosti tareba bi bilo glede carinskih tarifov, glede ureditve vojaške službe, glede dopustov ob Času košnje in žetve, preustrojitve lovskega — za nas — zastarelega zakona, glede podržav- I ljenja železnic, olajšav glede zemljiškega davka po predlogu drugih naših agrarnih strank itd. G. govornik konča svoj govor s pozivom na zbrane volilce, da si naj zbero poslanca iz svoje sredine in svojega stanu, ker bo poznal njih težnje. Ko se je polegel burni aplavz, ki je sledil besedam g. d^ž poslanca, dal je gosp. predsednik besedo gosp. Chamu iz Ljubljane. V fulminant-nem govoru, vedno pretrganem vsled obilnega aplavza, nam je podal sliko poslanca, kakršnega Notranjci voliti ne smejo, imel je res hvaležen vzo-rec na dosedanjem notraujskem poslancu žitniku. — V krepkih, živih besedah podal nam je sliko klerikalnega delovanja na družabnem, socialnem in političnem polju, pokazal nam je katoliško nestrpnost stranke, ki hoče živeti edino-le od neumnosti ljudstva na ljudske stroške. S tako stranko se ne da govoriti o uikakem kompromisu, tukaj je mogoč edino-le boj za prostost in neodvisnost. Raz-jasnjeval nam je na podlagi zadnjega „Slovenčevega" volilnega oklica ..stranke ljudskih sleparjev" vso podlost in hinavščino klerikalne stranke v krepkih besedah, katerim je sledil buren aplavz. Nato se je oglasil k besedi gosp. Rudolf Valenči č, posestnik in tovarnar v Trnovem, poudarjajoč v zvišenih besedah moč združenja vseh sil, priporočujoč kmetom, da se vsi združijo brez razlike naziranj v eno moČno stranko, ker edino-le združeni si bodo mogli pomagati, in to doseči, kar si žele, ter povabi vse udeležnike današnjega shoda za 17. t. m. v Št. Peter. Predlaga kandidatom gosp Josipa Dekleva, veleposestnika v Postojni, kateri predlog je bil soglasno sprejet. G. predsednik Fatur zaključi shod, zahvalivši se vsem gg. govornikom in udeležencem ter vsem gostom iz drugih krajev; omeniti moramo, da je bila vsaka vas bistriškega okraja zastopana: tudi najbolj oddaljene vasi so poslale svoje zastopnike. — Ljudstvo se je razšlo kličoč si v pozdrav „Na svidenje v Št. Petru 17. t. m. !" _ Deželni zbori Gradec, 3. marca. V včerajšnji seji je posl. Robič utemeljeval predlog, naj se vse ljudske šole pomaknejo iz III. v II. plačilni razred. Predlog je priporočal tudi posl. dr. Schacherl (soc. demokrat" ter se je izročil finančnemu in nauč-nemu odseku. Posl. Schweiger je priporočal ustanovitev nazornega vinograda z zimsko šolo, za viničarje za okraja Ivnica in Arvež. Predlog se je izročil vinorejskemu odseku. — Posl. baron Rokitanskv je predlagal, naj se izda zakon za varstvo planšarstva. Navajal je, da se čim-dalje več kmetij nakupuje za lovske namehe, tako, da bodo kmalu gornje-štajerske planine le velik lovski rajon za bogataše. To pa je tudi vzrok za draginjo mesa. Predlog se je izročil deželno kulturnemu odseku. — V politični odsek sta bila izvojena tudi Slovenca Kočevar in dr. Ploj. — Poslanec S tiger je predlagal, naj se na Štajerskem dovoli pridelovanje tobaka. — Končno je predlagal posl. Hagenhofer volilno reformo klerikalcev za deželni zbor. Deželni odbor naj Šteje sedem odbornikov, katerih dva naj se vzameta iz poslancev kmečkih občin. Dosedanji volilni razredi se naj obdrže, a voli se naj tajno in direktno. V skupini veleposestva naj ne volijo le v deželni deški vpisani, temuč vsi veleposestniki. Iz kmečkih volilnih okrajev je izločiti vsa mesta in trge ter sploh vse občine, v katerih so zemljiški davki nižji kot drugi direktni davki. Gorica 3. marca. Poslanec B o m b i g je utemeljeval svoj nujni predlog, naj se spremeni deželni volilni red tako, da ostanejo dosedanje kurije, a ustanovi naj se še peta, splošna kurija. — Poslanec dr. Tre o je utemeljeval predlog za zgradbo novih cest in za zvišanje deželnega prispevka k meli-joracijam za kraške travnike. — Poslanec Faidutti je predlagal, naj se ustanovi znanstven zavod za proučavanje pelagre v Furlaniji. Nagodbena pogajanja. Dunaj 3. marca. V včerajšnji seji se je razpravljalo o finančnih vprašanjih, potem pa o prometno političnih, posebno o železniških in parobrodnih tarifi*. Tudi kmetijska vprašanja, posebno glede veterinarske konvencije so prišla na razgovor. Prometno politične stvari so se dognale do konca. V pogajanjih se je doseglo nekoliko spo-razumljenja, tako da sta sklenili obe vladi, izdelati vse predloge v podrobnostih. V ta namen so se odgodile konference do 11. marca. Dosedanja ministrska posvetovanja so imela namen, predelati celo nagodbeno gradi 70, kar seje tudi zgodilo. Na ta način so dobile strokovne komisije navodila za nadaljne razprave. Strokovne komisije se zberejo prihodnji teden. Prihodnji teden gredo avstrijski ministri v Buda-pešto. Za tiskovni zakon. Praga 3. marca. Osrednja zveza slovanskih Časnikarjev je izdala poziv na volilce, naj glasujejo le za take kandidate, ki obljubijo, da se bodo zavzemali v državnem zboru za reformo tiskovnega zakona. Reorganizacija mladoče-ške stranke. Praga 3. marca. Včeraj se je otvoril kongres mladočeških zaupnikov. Zborovanje je določeno na dva dni. O reorganizaciji stranke in njenega programa je poročal prof dr. Fied-ler. Stranka ostane na temelju svobodomiselnosti in demokracije. Ustanovi se razširjeni izvrševalni odbor, v katerega se pokličejo zastopniki vseh volilnih okrajev na Češkem in vseh strokovnih zvez. Razen tega se ustanovi ožji agitatorski odsek. Iz srbske skupščine. Belgrad 3. marca. Ministrski predsednik Pašić je izjavil, da Av-stro-Ogrska še ni poslala odgovora na zadnjo srbsko noto. Potem je skupščina razpravljala o trgovinski nagodbi z Ang'eško. Finančni minister Paću je naglašal, da je ta pogodba za Srbijo posebne važnosti, ker se dovoli carine prosti uvoz žita in mesa na Angleško. Nato se je sprejela trgovinska pogodba z Angleško v prvem, s Francijo pa v drugem branju. Dogodki na Ruskem. Petrograd 3. marca. Ker se je bati na dan otvoritve dume izgre- dov, konsignirano je vojaštvo po vseh vojaščnicah ter preskrbljeno s patronami. Celo mali topovi so pripravljeni. Reakcijonarjem dela veliko skrbi izvolitev duhovnika Petrova, ki živi zaradi političnih pregreh v Će-remeneekijevem samostanu. O tem je razpravljal sv. sinod ter sklenil, da zgrabi Petrova zaradi neposlušnosti, ako bi zapustil samostan ter se udeležil zasedanja dume. Moskva 3. marca. Blizu Revala je šest oboroženih mož napadlo člana državnega sveta barona Uudberga in njegovega strežaja. Oba so ubili in oropali. Petrograd 3. marca. V nekem vladnem listu piše tambovski gubernator Muratov, kako je treba uničiti revolucionarje in teroristične stranke sploh. V ta namen nasvetaje zakon, da je za vsako umorjeno vladno osebo usmrtiti gotovo število revolucionarjev, ki jih določi žreb, in sicer za vojaka ali policaja dva revolucijonarja, za policijskega častnika tri, za generala ali gubernatorja deset, oziroma petnajst in za ministra dvajset revolucionarjev. Šoiski štrajk Poljakov na Nemškem. Bero lin 3. marca. Proračunska komisija državnega zbora se je bavila le s šolskim štrajkom Poljakov. Naučni minister je izjavil, da so se za Šolski štrajk navajali verski nagibi, a šlo se je za poljsko narodno stvar. Državna vlada smatra šolski štrajk za kršenje šolskega reda in zakonov, vendar ni hotela porabljati radikalnih sredstev, kakor odprava verouka jn zapiranje šol. V državnem zboru pa je izjavil pri proračunski debati posl. Got-h e i n (svobodomiselna ljudska stranka); Nočemo kulturnega boja, temuč čisto ločitev cerkve od države. Vladne politike proti Poljakom se ne udeležimo vsled narodne zavesti, ker vlada s to svojo politiko dosega vedno nasprotno tega, kar je nameravala." LISTEK. Knjige „Slovenske Matice" za leto 1906. (Poroča F r. K o b a 1.) (Dalje.) 10. snopič dr. K. Strekljevih „Slovenskih narodnih pesmi" zaključuje tretji del zbirke, ni pa ž njim dokončan tudi tretji zvezek „Slovenskih narodnih pesmi", ki bo marveč dopolnjen šele prihodnje leto. Letošnji snopič nadaljuje pesmi pivske in v veseli družbi, na pitje se nanašajoče pesmi in razne pivske šale in prinaša kot V. razdelek pesmi ob-smrtniee. — Dokončana pa utegne biti ogromna in z vprav mravljinčjo pridnostjo urejana zbirka šele v petih letih. Z zbirko, kakršno nam je podaril dr. Strekelj, se ne ponaša izlepa kaka narodnost in dr. Strekelj si sme upravičeno šteti v ponos, da nam je podaril preko polovice svoje ogromne znanstvene zbirke, ko je ministrstvo za nauk in bogočastje stoprav pričelo misliti na njih nabiranje in zapisovanje pri vseh avstrijskih narodih. Dr. Štrekelj vrši s svojim trudapol-nim zbiranjem eminentno kulturno narodno delo, v katerem ga podpirati je dolžnost vsakogar, ki bi imel zanj kaj pripravnega gradiva. Moralično podporo pa mu daj zavest nedeljenega priznanja — Natisnila je ta snopič „Zadružna tiskarna", in sicer prav dovršeno. Dr. J o s. Vošnjak, znani narodni prvoboritelj, je z letošnjim drugim zvezkom zaključil svoje simpatično sprejete „Spornine". Natisnil jih je Drag. Hribar in jih prav čedno opremil z izborno reproduciranimi portreti. Motečih tiskovnih hib pa je nekaj. — Avtor je znan slovenski pisatelj, zato bo skoro odveč pripomniti, da so Spomini pisani gladko. Da so pisani spretno, tega pa ne morem trditi. Kajti pogrešati je v njih potrebnega ravnovesja med avtobiografskimi epizodicami, ki so včasih Čisto bagatelne in za nas nezanimive, in med zgodopisnimi epizodami, ki so le preveč površno Skicirane. Da govorim določneje: dr. VoŠnjak je dolgo vrsto let stal v ospredju vsega slovenskega narodnega gibanja. Tako se je skoro ni zgodilo važnejše stvari, pri kateri on ne bi bil tako ali tako udeležen. Videl je za kulise povsodi, natančno poznal vse razmere, soČutil vsak najmanjši gibljaj narodnega organizma, poznal domala vse vplivne in vodilne osebe svoje dobe: zato je bilo od njegovih Spominov pričakovati, da nam razsvetijo njegovo dobo, seveda v tisti luči, v kateri se je kazala njemu, ki jo je živel. Lahko bi nam podal nebroj nadvse zanimivih podatkov tako glede oseb, s katerimi je prihajal v dotiko, kakor glede slučajev politiških, občekulturnih itd., v katere je bil posegel aH pa vsaj bil njih priča, podatkov, ki so znani le njemu kot udeležencu ali očividcu. Ali g. avtor je s priobčevanjem takih podatkov zelo zelo štedljiv. — O marsikateri važni osebi pove le, da sta si bila dobra prijatelja in da ga je ob tejintej priliki posetil ali srečal, ali da je bil k njej povabljen na večerjo, drugo, kar bi bilo zanimivejše in bi dotično osebo karakterizovalo, pa zamolči. Reproducira govore, ki so itak domalega natisnjeni in torej raziskovalcu dostopni, kaj pa se je godilo za kulisami, pa skriva. Prevelika rezer-viranost glede važnih stvari in prevelika radodarnost z brezpomemb-nostmi — to je glavna hiba dr. Voš-njakovih Spominov. Gotovo je : mnogo zanimivosti je najti v tej knjigi in marsikaj novega — ali premalo je novega zanimivega. Spomini moža, ki je toliko odličnega doživel, kakor dr. Vošnjak, bi mogli biti neprecenljiva zakladnica politiškega in kulturnohi-storiškega materiala. Konec knjige se mi vidi nekako prenagljen, kajti obširnejši Spomini segajo zaista le do leta 1873., poznejša doba pa je ostala neprimerno skicirana in še to le mimogrede — tuintam med opisovanjem prejšnjih dob kaka opazka, ki sega v poznejša leta. Škoda res, da g. avtor knjigi ni posvetil večje temeljitosti. Vidi se, kakor da je bilo spisovanje premalo pretehtano, prenagljeno. Ali bi ne bilo umestno, če bi Matica poskrbela, da napiše svoje spomine še kak drug veljak? Na primer notar Luka Svetec in politicis, prof. J. Stritar in poetiois itd. 3. zvezek cikla „Iz svetovne književnosti" prinaša Tolstega svetovnoznano dramo „Moo teme" v prevodu ge. Minke Govekar-jeve. Okusno opremljena knjižica (tisk Blasnikovih nasl. v Ljubljani) prinaša obenem s klasično reprodukojo Tolstega slike izpod peresa ge. prevajalke obsežen pregledno in zanimivo pisan življenjepis njegov. Prevod (menda po Kušnerjevi izdaji) se čita prav gladko — z ruskim originalom primerjal ga pa nisem. — Ideja, dodati prevodom življenjskih in literar-nokritičnih podatkov , je vse hvale vredna in naj bi se v tem oiklu Matičnih objav dosledno udejstvovala. Ce mi je dovoljeno, priporočal bi, da se prihodnje leto na tem mestu objavi Puntkov klasični pred G. Hauptmannove drame „Potopljeni zvon". Resnična škoda bi bila, če bi klasični prevod klasičnega dela neobjavljen strohnel v arhivu slovenskega dramatičnega društva. Seveda ni misliti na prejudic, da naj ta ciklus prinaša vedno le prevode dram. Samo po potrebi! (Dalje prih.) Dopisi. Im Zaloga pod Ljubljano. Kakor vse povsod, tako smo tudi pri nas občutili letošnji mraz in reči smemo Se ▼ višji meri. Dan za dnem je bilo videti v saegu zmrznjene ptičke, ki so ubožice mrazu poginile. In vendar žive v naši občini ljudje, ki nimajo usmiljenja niti z živaljo. Ni potreba omenjati voznikov, ki vozijo iz kolodvora v papirnico in preoblagajoč vo?ove pretepajo ubogo živino, da je groza. Imenujem naj samo našega — klerikalnega g. župana iz Dev. Marije v Polju. Nedavno je tega, bilo je v najhujšem mrazu, ko je moral njegov konj stati pred gostilno po domaČe pri rPecljuu skoro celo noč, med tem ko se je g. župan zabaval v hiši. Želeti bi bilo, da bi poklicani možje storili konec takemu in enakemu trpinčenju uboge živali. Gotovo pa spričo temu ni Čuda, da poljska pošta, katero vozi županov konj, zapravlja večkrat zamudo. Saj uboga žival ne more vsemu kaj. Voziti svojega gospodarja k vdovieam, čakati na njega pred gostilno v najhujšem mrazu po celo noč in prišedši domov najdi s pošto v Ljubljano, to jo le preveč. Radovedni smo le, kaj poreče k tema za vse dobro vneti (?) g. župnik Kolar in zakaj ne pouči g. župana radi takega nečuvenega trpinčenja nedolžne živali!? Dalje se hvali župan v svoji klerikalni nadutosti, da ne bo miroval prej dokler ne spravi tudi v obče priljubljene in spoštovane gdč. poštarice iz D. Mar. v Polju proč. No, g. župan, bodite prepričani, da takim bed as točam, kakršne trosite Vi med svet, ne verjame razen stare ženičke nihče in gotovo ne bodo našle pri treznomislečih ljudeh svojega zlobnega namena. Seveda, g. župana sedaj grozno jezi, ker je gdč. pošta -rica izposlovala, da se premesti poštni urad iz županove hiše. In v tej svojej jezi deluje na vse načine in kuje vse mogoče naklepe, da bi izpodrinil gdč. poštarico iz Polja. Da se poštni urad premesti iz Vaše hiše, je gotova stvar, kaj ne g. župan? Vprašamo Vas le, ako nas bodete kaj povabili na ta pogrebni Jzprevod ? Saj ste nas tudi tedaj vabili, ko se je premaknila iz Zaloga k Vam! Potrudili se bomo, in prišli kar nejveč mogoče, da Vam bomo otirali solze raz oci, katere Vam bo provzročal poštni pogreb iz Vaše hiše in ž njim ves dobiček, ki ste ga imeli do sedaj. Bodite prepričani, da imamo več usmiljenja z Vami, kakor pa Vi s svojim konjem! Dalje imamo pred pragom občinske volitve, katere delajo g. županu in njegovemu klerikalno nadutemu tajniku g. Mercini mnogo skrbi in težav. Ali že čutite mogoče g. župan, da se podira pod Vami županski stol, ko posluškavate po cele noči prav tihotapski pod okni, ako le čujete, da je zbrana kje kaka večja družba kmetovalcev. Verjamemo, da ne bi nič kaj radi postali iz gospoda župana nekdanji „Kozjakov Jokel!" V kratkem na svidenje! Dnevne vesti. V Ljubljani, 4. marca. — Občinski svet ima v torek, 5. t. m. ob 5. uri redno sejo. Na dnevnem redu javne seje so: Naznanila predsedstva in poročila o županovem nasvetu, da se spremene uradni naslovi nekaterim magistrat-gim uradnikom ; o prošnji Marije Mežanove, vdove po upokojenem detektiva Mihi Mežanu, za posmrtno četrt in pokojnino; o županovem predlogu glede stavbe novega župni-šea pri sv. Jakobu; o magistratovem nasvetu, da bi se žaganje za drv, ki jih potrebuje mestni magistrat, nabavil poseben električni motor; o prošnji Ivan Lončaričevih dedičev za razdelitveno spremembo parcel št. 198/4 in 198/5 ob Slomškovih ulicah; o županovih nasvetih glede spremembe občinskega reda in občinskega volilnega reda. — Shod takozvanih „ljubljanskih zaupnikov1' klerikalne stranke. V „Slovencu" je bilo zlasti zadnji čas brati o velikanski politični moči klerikalne stranke. Naglasa se dan-zadnevom — upajmo, da je tudi današnji „Slovenec" poln te samohvale, — da posebno Ljubljana, ki je vendar znana kot ena najtrdnejših naprednih trdnjav po Slovenskem, da torej Ljubljana dobiva Čimdalje bolj klerikalno lice. Dobili so se ljudje — celo med nami so bili taki lahkoverneži — ki so verjeli takim „ Slo vence vim" zatrjevanjem. Kdor je pa bil včeraj na shodu ljubljanskih zaupnikov klerikalne stranke v „Unionu," prišel e do prepričanja, daje kle- rikalcev v Ljubljani tako malo, da se lahko reče, da n i Č. Da niso nagnali klerikalci na shod teh „ljubljanskih" zaupnikov kmetov iz Š te panje vasi, Dobrunj, Viča, Iga, s Pusa v j a, da ne bi prišlo na shod nad 100 socijalnih demokratov, obilno duhovnikov, bila bi dvorana skoraj docela prazna. Nekaj mladih pobiČev, nekaj obrtnik >v, par uradnikov „Gospodarske zveze" in „Vzajemnega podpornega društva," to je bilo vse. Javne uslužbence bi pa pri tem opozorili, da se v uniformah ne hodi na politične shode! Vseh udele ženoev shoda je bilo nekaj nad 500, tistih ljubljanskih voliloev, ki bodo volili Kregarja, pa kakih 50! Velikanska je politična moč klerikalne stranke v Ljubljani! — O shodu smo dobili nastopno poročilo: Predsedoval je dr. Šusteršič, podpredsednik je bil tisti Pust, ki je pred kratkim sveto zatrjeval, da ni klerikalec, ampak naprednjak, Pollak ter J e raj, ki hoče na vsak način biti plačan predsednik društva teksilnih delavcev in delavk. Zapisnikar je bil K o c m u r, zaradi katerega se je moral občni zbor pogrebnega društva bratovščine sv. Jožefa včeraj preložiti. Prvi je govoril dr. Šusteršič. ki je hvalil sebe, kolikor se je dalo, očital pa lenuštvo naprednim poslancem. S tem očitanjem je hotel dr. SusterŠič prikriti lenuštvo svoje stranke, ki je priborila le duhovnikom zvišanje plač, drugega pa ni nič storila, dočim so napredni poslanci vedno vestno spolno vali svoje dolžnosti ; ako bi ne bili storili drugega, kot da so dosegli, da so se uradnikom plače povišale, spolniii bi bili popolnoma svojo nalogo. Dasi je dr. Šusteršič govoričil o velikanski moči klerikalne stranke povsod na Kranjskem, vendar je vabil liberalce v svoj tabor, one liberalce, ki še niso po-popolnoma izgubili vere in krščanskega prepričanja! Dr. Šusteršič —pa krščansko prepričanje! Liberalci, pravil je klerikalni vojskovodja, so zapadli že pogina, socijalni demokratje pa pridejo resno v poštev — in vendar se je hinavski politični slepar nad vse obširno bavil z liberalci, soc. demokrate je' pa le v par besedah odpravil. Vemo, vemo, kje žuli dr. Susteršiča čevelj! Naposled je dr. feusteršič rešil vprašanje, kdo je politični slepar. Dejal je: Politični slepar je tisti, ki drugače dela, kot govori. Koštati-ramo. daje ravno dr. Šusteršič tak političen slepar. Ko je pogreval vladni petoliznik slab dovtip o oslu, katerega je vzela v zakup klerikalna stranka, ki ima za vodjo takega človeka, kot je dr. Šusteršič, bil je znameniti govor dr. Žlindre končan. Za njim je nastopil umazani dr. Krek, ki je razraotrival vprašanje, „če je ta shod opravičen, določiti kandidata za Ljubljano." Dr. Krek je pravil, da so vsled naročila eksekutivnega odbora klerikalne stranke vabljeni na shod samo ljubljanski volilci in konšttairal, da so na njem zbrani sami ljubljanski volilci. Mi pa konstatiramo, da se je dr. Krek tako nesramno zlagal, kot je dolg in širok. Posledica te grde laži je bila, da so se ljudje kar u drl i proti izhodu in kričali: To je sama sleparija! Reditelji so jih rinili nazaj in jim prigovarjali, da bo še mnogo lepega in fletnega povedal dr. Krek in da najlepši komad cele komedije šele pride. Med tem je dr. Krek „ pegi al" dr. Žitnika. Dejal je: „ Gospodje obrtniki, doslej ste imeli v obrtnem odseku dr. Žitnika. Zda j boste pa imeli obrtnika, ki bo imel srce za vas." S tem je klepetavi dr. Krek priznal, da dr. Žitnik za obrtnike ni prav nič storil, ker ni imel srca zanje. Ko je nato nape-ljaval vodo na Kregarjev mlin, dejal je: „Veste, pri nas ni treba, da bi bil kandidat izvežban politik, ni treba, da bi imel denar ali da bi kaj vedel. Gospoda, vsega tega ni treba. Dosti je, čisto dovolj, da ima naš kandidat srce za svoje volilo e. Mu bomo že mi t. j. jaz, dr. Krek, in dr. Šusteršič dali v usta besede, katere mu bo izpregovoriti. Stari G o s t i n-č a r, ki je ves čas švigal sem ter tj a in si vedno odpenjal in zapenjal suknjo, se je ljubeznivo-neumno nasmehnil, z ustnic so mu pa ušle besede: Treba bo ie več, več storiti s a nas kandidate, ki imamo samo srcesavoliloe! Nato je dr. Krek povedal sledeče: „Deputacija obrambene sveze zavednih obrtnikov" (to je tisto društvo, ki je „Čisto nepristransko") je prišla dr. Susteršiča in prosila, naj bo za Ljubljano kandidat kak obrtnik. Dr. Šusteršič jo je blagohotno sprejel in rekel, naj mu naznani osebo, ki naj bi kandidirala. Obrambena zveza mu je čez tri dni naznanila Kregarja, katerega je dr. Krek seveda z vso gorečnostjo priporočal in ga hvalil kot cigan svojega mršavoga konja. „Ljudje pravijo, da je Kregar klerikalec. Kaj pa je klerika-l i z e m V Klerikalizem je duhovska nadvlada". (Ipsissima verba!) Kregar pa ni klerikalec, ampak bo zastopal vedno le obrtniške koristi. Nato sta tožila kolar A n ž i č in Jeraj iz predilnice o vojaškem bremenu, prosila dr. Susteršiča, naj gleda, da se vojaške dolžnosti zmanjšajo (bo gotovo gledal nato!) ter priporočala Kregarja. Nato se je vršilo glasovanje tistih „volil cev,u ki so še prisiljeni ostali v dvorani. Kandidatura Kregarjeva je bila sprejeta, a ne soglasno. Ko je pri proti glasovanju poleg drugih rok vzdignil tudi neki Dobrunjec roko, udaril ga je njegov katoliški sosed z vso silo po njej, češ „zdaj se ne dvigajo roke." Ko je nekoliko časa po glasovanju dr. Šusteršič obupno gledal po dvorani, prihitei je Kregar, ki je dejal: Bil sem ravno v kovinski zadrugi, pa sem slišal, da se tu o meni govori. Pa je monštrancar kar stop d na oder, potegnil kup zamazanih papirjev iz žepa ter „razvijal" svoj program! Kakor v gledališču, kadar se igra kaka komedija! Kregar bo odpravil vse davke, poslal z Dunaja v Ljubljano svojim volilcem vagon cekinov in sploh skrbel, da bodo živeli kakor v nebesih. Samo voliti ga morajo in nič drugega! Ker Kregar ni nehal klobas ari ti, dajal mu je Štefe z roko znamenja, naj neha. Ker vse skupaj ni nič pomagalo, šel je Štefe na oder, da doseže svoj namen. Nato je še dr. Šusteršič poklepetal par premletih fraz in končal shod z besedami: Dvanajst je ura, mi meščani moramo iti jest! Na svidenje 14. maja!" Tudi mi pravimo: Na svidenje! — Reski kapucini proti »Slovenskemu Narodu1'. V soboto smo že poročali, daje bil odgovorni urednik našega lista pri porotni obravnavi na tožbo reških kapucinov radi razžaljenja časti oproščen. Kapucini so se čutili žaljene radi dnevne vesti, priobčene v „Slovenskom Narodu" dne 12. maja 1906., v kateri se je zabeležilo, da je bil „na Reki areto-van kapucinec K., ker je uganjal „fridolinstvo" s 15 —lGletnimi dečki". Isto vest so priobčili tudi listi: „La terra d' Istria" in „11 Popolo" na Reki in „Piccolo" v Trstu. A kapucini so vložili tožbo samo proti „S1. Narodu" in proti „Piccolovemu" ko-respondentu na Reki. Notice v vseh gori imenovanih listih so temeljile na tem, da so majnika meseca lanskega leta dali trije delavci pri policiji na Reki na protokol, da jim je neki deček z imenom Krajačić pripovedoval, da so neki kapucini izvršili na njem nenraven čin. Ko je policija KrajaČiča zaslišala, je vztrajal pri svoji trditvi. Ko so ga kasneje dali zdravniško preiskati in je zdravnik na podlagi preiskave izjavil, da KrajaČić ni docela normalen človek in da na njem ni opaziti ni-kakih sledov na njem izvršenega ne-nravnega dejanja, je deček na krat preklical svoja očitanja in se izgovarjal, da so ga neznani ljudje nagovarjali in najeli, naj ona sumni-čenja izreče proti kapucinom. Dečka so nato izpustili in od tistega časa je izginil brez vsakega sledu. Nato so šele vložili kapuoini gori navedeno tožbo proti „Piccolovemu" korespondentu na Reki in proti „Slovenskomu Narodu" v Ljubljani. Njihovo tožbo v Ljubljani je zastopal dr. Schweitzer. Mi smo takoj, čim smo izvedeli sa tožbo, izjavili, da je s juridičnega stališča docela brezupna, ker tožiteljem oči-vidno nedostaje za tožbo potrebne legit imaoije. Kolikor smo informirani, je bil s nami istega mnenja tudi kapucinski zastopnik dr. Schweitzer sam, ki je svojim klientom, kakor smo izvedeli, pisal, da je njihova tožba docela brezupna, in jim na* ve to val, da jo naj umaknejo. Tega Schweitzerje-vega nasveta so se očetje kapucini le deloma držali. Ko je namreč prišlo do glavne obravnave proti „Piccolovemu" korespondentu, so junaško vrgli puško v koruzo in niso poslali k razpravi niti svojega zastopnika. Ker so torej tožitelji izostali od obravnave, je sodišče kores-pondenta oprostilo. Proti „Slov. Narodu" so pa vztrajali pri svoji tožbi, vsekakor se nadejajoč, da bo v oddaljeni Ljubljani lažje doseči uspeh, kakor na Reki, kjer bi bili kaki eventuvalni dokazi prav lahko pri rokah. Ker je bilo torej iz aktov jasno razvidno, da so kapucini brezpogojno odstopili od kazenskega preganjanja „Piccolo vega" korespon-denta, ki je prvi spravil v javnostkapucinom neprijetno vest, je naravno za naš list odpadla potreb a, si preskrbeti fakta, ki bi omogočevala nastop dokaza resnice. Kapucinskemu zastopniku dr. Schweitzerju seveda ni bilo prijetno, da se je iz aktov konstatovalo, da so kapucini odstopili od tožbe proti „Piccolovemu" korespondentu, ne da bi pustili priti do obravnave, zato je hotel vplivati na porotnike z nekim privatnim pismom, ki mu ga je pisal zastopnik očetov kapucinov na Reki dr. May-liinder in v katerem se zatrjuje, da so bili delavci, ki so napravili pri policiji v zadevi Krajačić ovadbo , pred reškim sodiščem obsojeni. Pripomnimo, da so bili dotični akti v rokah sodišča, a s e iz njih ni dala dognati Schweitzerjeva trditev, pač pa to, da so dotični delavci predlagali, naj se preloži razprava dotlej, dokler se ne najde glavni svedok — na zagoneten način brez sledu iz-gineli Krajačić. Vobče je ta slučaj s Krajačićem zelo tajinstven. Čim je preklical svoja očitanja proti kapucinom, je izginil brez vsakega sledu in vse tozadevne poizvedbe so ostale brezuspešne. Nehote se pri tem vsiljuje vprašanje: Cui prodest, komu je na korist, daje Krajačić tako brez vsakega sledu izginil, da ga vkljub največjemu trudu ni mogoče najti? Dr. Schweitzer in neki reški zdravnik v svojem pareru sta ga sicer naslikala kot v telesnem, kakor tudi v moralnem oziru propadlega, na pol bebastega človeka, vendar smo prepričani, da bi bil ta Krajačić provzročil gotovim interesova-nim krogom dokaj neprilik, ako bi nastopil kot priča! Povsem umljivo je, ako se uvažujejo gori navedena dejstva, da je bil dr. Sehweitzer že a priori v težavnem, da, obupnem položaju. Zato je porabil vse mogoče finte, da bi dokazal, kako krvavo žaljeni so očetje kapucini in da jim je na vsak način treba dati zadoščenja. V to svrho je izrabil celo graško nad-sodišče, zatrjujoč, da je le-to v odločbi, s katero je zavrnilo priziv proti obtožbi, naravnost izreklo, da so kapucini v celoti res razžaljeni z dotično notico in vsled tega tudi legitimirani za tožbo, dočim je baš nasprotno res, da je nadsodišče izreklo, da zavrača priziv samo radi tega, ker se bo morda na razpravi dognalo, da j e med toži telji tisti „kapuoineo K.", ki je bil naveden v inkriminovani notioi in kije edino upravičen k tožbi. Da je ob koncu koncev vsled nedo-stajanja argumentov jel dr. Schwei-tzer brenkati na politične strune, je samo ob sebi razumljivo. Njegove tozadevne argumentacije so bile naravnost originalne, da ne rečemo kuri-ozne Tako je na primer utemeljeval dolžnost porotnikov, ugoditi tožbe-nemu zahtevku, tudi s postankom takozvane stranke „mladih" in z „Novo Dobo". Da takšna nič manj nego stvarna izvajanja in dokazovanja niso mogla porotnikov prepričati o utemeljenosti kapucinske tožbe, se ni čuditi. — Ispred eelovftkeffa sodišča. Kako se teptajo na Koroškem narodne pravice Slovencev in kaka anarhija vlada v tem oziru pri koroških sodiščih, smo pisali že neštetokrat. Zdaj je hotel zabraniti predsednik takozvanega »slovenskega" senata deželne sodnije celovške novemu odvetniku g. dr. Muller j a zagovarjati slovenskega obtoženca slovenski. Ker je dr. Muller odločno nastopil in se ni hotel vdati, je pro-vociral sklep senata, ki je sklenil, da sme dr. Muller vendar-le tudi slovenski govoriti, kakor je dozdaj smel tudi dr. Brejc. Tako je senat desaouiral svojega — predsednika . . . Dr. Brejc pa je še isti dan smel brez vsakega ugovora zagovarjati slovenski. Kako naj imenujemo tako postopanje sodišča oziroma predsednika, ne vemo. Dan pozneje pa je bil zaslišan kot priča v neki kazenski zadevi g. dr. Oblak; na njegovo zahtevo je bil zaslišan slovenski, ko je priča zahteval, da se njegova izpo-vedba tudi slovenski protokolira, je preiskovalni sodnik to zahtevo odklonil, češ, da to ne gre, ker imajo pravico do slovenskih zapisnikov samo — obdolženci!! Kakšen pomen ima zopet to postopanje od strani sodnije, naj sam Bog ve . . . Ker sodnik ni hotel ugoditi njegovi zahtevi, dr. Oblak ni hotel podpisati zapisnika ter se odstranil. Mi samo vprašamo: kdaj bo tej anarhiji na Koroškom konec, ter kličemo: Naprej v boj za narodne pravice! — Vihar v tržaškem detelnem zboru« V sobotni seji tržaškega deželnega zbora so bili zelo burni prizori ter se je seja ob splošnem razburjenju zaključila. Povod je dala volilna reforma, oziroma govor posl. dr. Rvbafa. Za volilno pravioo se določa cenzus 20 K, a okolica se naj razdeli v štiri volilne razrede, in sicer L razred 1 poslanca, II razred dva, III. razred tri. — Poročevalec deželnega odbora Zanollo je povedal, da je imel deželni glavar konference z zastopnikom manjšine, ki pa je obe alternativi odklonil. — Posl. dr. Rybaf je izjavil, da so se res vršila taka pogajanja. Slovenci niso bili proti razdelitvi okolice v volilne I razrede, pač pa proti previsokemu cenzusu. — Posl. dr. SI a vi k je dokazoval, da je okolici odmerjenih premalo poslancev. Okolica ima več kakor četrti del prebivalstva tržaške občine ter bi smela tudi zahtevati četrtino vseh poslancev, a Slovenci se zadovole s petino poslancev. Zato predlaga, naj se določi število vseh poslancev na 60, a teh se naj da 12 okolici. Predlog je seveda propadel. K § 2. je zopet govoril dr. Slavi k, k § 3. pa dr. Rvbaf. Potem je govoril posl. Goriup sledeče: „Po ja- , snem izvajanju mojih kolegov iz okolice se mi zdi nepotrebno nadalje dokazovati kiivičnost, ki bi se zgodila slovenskim okoličanom s tem volilnim redom. Nepotrebno se mi zdi tudi radi tega, ker bi bilo neuspešno delo prepričevati ljudi, ki se ne puste prepričati in ki so že prej sklenili, da se ne puste prepričati. Čudim se le dejstvu, da gospoda veČine nimajo poguma odkritosrčnosti, da bi uam povedali: Kolegi Slovenci, brezuspešno je vsako vaše dokazovanje O krivič-nosti našega načrta Vi ste bili vedno trn v našem mesu, ste bili vedno ovira našim aspiraoijam in porabimo priliko, da ta trn izderemo iz našega mesa. Ta odgovor bi se morda zdel brutalen, a bi bil vsaj odkritosrčen in bi ne igral žalostne vloge, ki jo je igralo oporekanje poročevalca Zanolle izva- ! janju naših. Mi smo tukaj, da Čuvamo koristi naših volileev, ki so nam poverili to nalogo. Vi ste nam napovedali boj do uničenja in je ne smete čuditi, Če se branimo po naših močeh.u Tudi § 3. je sprejet v zmislu italijanske večine. Nato je začel govoriti dr. Rybar v slovenskem jeziku. Komaj pa je izpregovoril: „Slavni zbor!" so skočili italijanski poslanci pokoncu ter vsekrižem vpili, da ne puste slovensko govoriti. Ko je hrup nekoliko potihnil, je začel dr. Ry b a i-: „Slavni zbor! . . ." Urnebesno vzkli-kanje ga je prekinilo. Poslanoi veČine so se vsi zbrali pod tribino manjšine. Eden njih je šel z dvignjenimi pestmi proti govorniku, a posl. Iv. Goriup mu je »aklical: rDoli roke!" Posl. dr. Venesian je za vpil dr. Rvbaiu: „Ne besede slovenski. Pojdite v vašo domovino in tam govorite slovenski!" Nato so laški poslanoi zapeli: „Va -ruori dJ Italia, va fuori o straniero" (Pojdi ven iz Italije, o tujec!) a poslanec Alojzij Goriup je zapel: nHej Slovani!" Na ukaz predsednika je bila izpraznjena galerija. Laški poslanci so stali vsi sredi dvorane, a naši na svojem mestm. Počasi so laški poslanci zapustili dvorano, dočim so naši — dr. Ryb»r vedno stoje — ostali na svojem mestu. Vladni zastopnik je nato prišel k našim poslancem, in ko je nekoliko časa govoril ž njimi, je šel govorit z deželnim glavarjem. Dober četrt ure pozneje so se laški poslanci vrnili na svoja mesta. Deželni glavar je izjavil, da ima besedo posl. dr. Mrach. Dr. Rybaf je protestiral, 5eS, da ima on besedo in da hoče govoriti. Nato so vsi laški poslanci zopet začeli vpiti, a posl. dr. Mrach je sknšal, da bi govoril. To videč je posl. Alojzij Goriup potegnil iz žepa lovski rog ter začel na njega trobiti na vso moč. Posl. Gerdol mu je »ekundiral s sireno (piščalko), a italijanski poslanec S a m a j a jima je pomagal tudi piskaje na sireno. Videč, da ni nobene pomoči proti temu, je deželni glavar ob splošnem razburjenju zaključil sejo. Prihodnja seja bi imela biti danes zvečer. — A d juti avskultanta v in pravnih praktikantov. V notico, priobčeno v soboto pod tem naslovom, je bilo v stavku, kdaj se av-skultantu podeli adjutucn, izpuščenih Dar besedi. Dotični stavek se mora glasiti sledeče: Ako se je izvršilo Imenovanje za avskultanta pred ali po poteku enoletne sodne službe, se podeli adjutum s 1. onega meseca, ki sledi enoletni sodni službi, ali pa s 1. onega meseca, ki sledi imenovanju za avskultanta. — Iz postne Službe. Stavbna aleva Gustav Bunc in Rudolf Dobrovic pri poštnem ravnateljstvu v Trstu v sta imenovana za provizorična stavbna pristava. Premeščeni so poštni asistentje: Karel Kvana iz P ulj a v Trst, Peter Povšič iz Rovinja v Trst, Anton Piccinini iz Trsta v Gorico, Peter Zuccato in Adolf Savelli iz St. Petra v Gorico in Tvan Nadrah iz St. Petra v Trst. — Iz pisarne slovenskega gledališča« Jutri, v torek (nepar) se vprizori prvič v se/-oni Verdijeva jpera „Traviata" kot Častni večer velezaslužne naše primadone gospe Skalo ve. Sodelujejo dame: S k a-lova. Prochazkova in gospodje: pl. Rezunov, O urednik, Be-tetto, Ranek, Povhe, Bukšek. Slavno občinstvo se opozarja, da pade ta predstava na nepar. — Družbe sv. Cirila in Metoda 178. vodstvena seja je bila dne "20. svečana 1907, katere so se udeležili prvomestnik Tomo Zupan, glavni t>ajnik dr. Svetina, vesoljni blagajnik Hudovernik. odborniki: vitez Bjei-weis-Trsteniški, Crnagoj, Svetek, Ša-bic, Vrhovnik in nadzornika dr. Ilešič in dr. Ravnihar. Odsotnost sta opravičila prvomestnika namestnik Svetec in ce6. svetnik Murnik. Pričetek ob treh popoldne. Stoje so poslušali zborovalci provomestnikovo naznanilo o izvanredno rodoljubnem činu pokojnega visokošolca Janka (Jrneta iz Kranja, ki je vse svoje imetje 1000 K položil „Drnžbi sv. Cirila in Metoda" na altar. Ko so bile rešene nekatere važnosti o šolah na Muti in pri Sv. Jakobu v Trstu, odobril se je nasvet načelnika rProsvete" E. Rekarje, da se izdajo v prid družbi razglednice za bližajočo se Veliko noč. Eua vrsta prinese Slovencem podobo velepesnika Simona Gregorčiča z njegovim velikonočnim voščilom, druga pokaže narodno oblečeno dekliško skupino raz-veseljujočo se z velikonočnim Štru-čanjem iia tretja je prizor: spomladi. Vse tri so izvršene po slovanskih umetnikih in bodo kras vsaki raz-gledniški zbirki. Naše razgledaiške sbirke se tem načinom poslovene; potuj čile so se že itak dovolj. Poleg nekaterih notranje uredbe družbene tičoČih se ukrepov se je odobril v tej seji predlog, da se ustanovi družbeni otroški vrtec v Domžalah, kjer se snuje sedaj tudi podružnica sv. Cirila in Metoda. Prvomestnik je sklenil ob polu sedmih zvečer to sejo. — Ljubljansko učiteljsko društvo priredi v sredo, dne 6. marca, ob osmih zvečer v hotelu nJužni kolodvor" društveni večer, ki bo pri njem predaval g. prof. Ivan Maoher „o biološki metodi". Gosti dobrodošli! -7 Rodltolfakl večer za starše in prijatelje šolske mladine bo v soboto, dne 9. marca, ob šestih zvečer na L mestni deški šoli v Komenskega ulicah. Predaval bo g. učitelj L Jelene o temi: „Kriva vzgoja otrok je slabih časov mati". — Akademija* Pri nedeljskem predavanju, 3. marca, je nekdo z a-menjal mehek klobuk s firmo.Jesenko". Dotičnika vljudno prosimo, naj ga prinese hišniku v „Mestoem domu", kjer dobi svojega. — 0 oblikah In iivljenlu kak« torij je predaval na prošnjo „Akademije" v soboto in nedeljo v veliki dvorani Mestnega doma pred mnogoštevilnim poslušalstvom vseuČiliščni profesor g. dr. Heinz iz Zagreba. Predavanje je bilo velezanimivo, zlasti ker ga je podal g. profesor z živahnostjo in temperamentom. Prinesemo jutri daljši referat o tem predavanju. — Dobrodelna priredba. Kranj- podružnica avstrijskega pomožnega društva za bolne na pljučih je priredila v soboto zvečer v veliki dvorani hotela nUnionu dobrodelno priredbo, ki je privabila mnogobrojno občinstva iz naj odličnejši h krogov ljubljanskih in imel v vsakem oziru najlepši uspeh. Spored te priredbe je bil ne le raznovrsten in zanimiv, nego je dal občinstvu tudi priliko, videti in slišati nekaj izrednega. Pri priredbi je sodelovala polnoštevilna vojaška godba pod vodstvom svojega kapelnika g. Christopha. Z dvema točkama, namreč z blesteČo oveturo Goldmarkovi nSakuntaliw in z duhovito Griegovo suito za orkester „Sigurd Jorsalfar" je godba doprinesla dokaz, da se zna povzpeti do dovršene umetnosti, kar je pač predvsem zasluga njenega kapelnika. Gospa Codelli, o kateri gre glas, da je izredna umetnica na goslih, je igrala dve točki, Schubert-Wilhelmyjevo skladbo „A-e Marija" in Sarasatejevo skladbo „Ciganske melodije". Sijajna tehnika in Čuvstveno prednašanje je pri gospe baronici Codelli združeno z globokim umevanjem skladb. Naravno je torej, da je umetnica dosegla največji uspeh in da jo je občinstvo odlikovalo na vse načine. Gdč. Ema Povšetova je pela tri pesmi, arijo iz Verdijeve „Traviate", valček iz Straussove opete „Netopir" in Goldmarkovo pesem „Studenček" ter vsled burnega ploskanja dodala še eno pesem. Gdč. Povšetova ima krasen in izvrstno šolan glas in seje v vsakem oziru izkazala kot odlična pevka. Tako gospe baronici Codelli kakor gdč. Povšetovi so bile v znak hvaležnosti in priznanja izročene krasne cvetke. Jako zanimiva točka so bili tudi otroški plesi. Tako dečki kakor deklice so te plese izvedli z izredno ljubkostjo in sigurnostjo. Nastopili so pri teh plesih: Ina Črnivec in Dana Pire (ples metuljčkov), Mercedes Geiger, Saša Knez, Dragica Hudnik in Milo JebaČin (albanski ples), Jelica Naglas, Mirko Jebačin, Mira Rogina, P Zamida, M. Zamida, D Se-nekovič, Milena Zamida in Srečko Ferjančič (beseda), Erika Geiger. Ante Tavčar, Zdenka Hudnik, Vladimir Kavčnik, Mira Knez, Leon Pavlin, Milena Pire in Milivoj Levstek (me-nuette), ter Božena Hudnikova, Roman Ravnikar in Pepček VonČina (La Gi-tana). Posebno se je odlikovala Božena Hudnikova, ki je morala svoj ples ponoviti. Občinstvo je mlade plesalke in plesalce kakor tudi njih zaslužnega učitelja g. Morterro odlikovalo z živahnim ploskanjem. — Dobrodelna prireditev je vrgla blizo 1700 K za oskrbovalnioo za jeticnike. Skupni dohodki so znašali nad 2000 K, stroški nekaj nad 300 K. — Klerikalni strah pred razkritjem. Včeraj ob 9 uri je bil napovedan občnizbor pogrebnega društva bratovščine sv. Jožefa. Se predno je bilo otvorjeno zborovanje, se je oglasil k besedi Vencajzev pisač Kocmur, kije sumničil odbor, da je nalašč sklical na to uro in ta dan občni zbor, da bi se oni Člani, ki se nameravajo udeležiti klerikalnega shoda v „Unionu" ob 10. uri, ne mogli toga udeležiti. Predlagal je torej, naj se občni zbor odgodi in vrši prihodnjo nedeljo. Dasi se je Kocmurju povedalo, da nima staviti nobenega predlcga, ker se občni zbor še ni otvoril, vendar je ta oblastveno zaukazoval „svojim", naj vzdignejo roke, da se bo videlo, da je večina za predlog. Ko je predsednik na to otvoril zborovanje in dal vkljub ugovarjanju nekaterih članov predlog Kocmurjev na glasovanje, je bil ta odklonjen. Ker so proti njemu glasovale tudi ženske — tudi brez njih glasov bi bil propadel predlog — nahrulil jih je Kocmur, da ne smejo glasovati, n ampak mi vam bomo že dali volilno pravico", je kvasil bledi fante. Nato je začel Kocmur vpiti, da je dobil njegov predlog večino in letel ven po svoje ljudi, katere je privlekel v dvorano, da je bil pri zopetnem glasovanju, ki je bilo docela odveč, navidezno sprejet njegov predlog. Tu se je vsula na Kuomurja in osje pristaše njegove kup očitanj, naj bi se zmenili za društvo takrat, ko je bilo treba; ne pa zdaj delati sitnosti in nepotrebnih stroškov, da ne bodo kupčevali s društvom, da že dobodo primeren odgovor za svoj nastop itd. Kocmur in njegov krog je odšel zmagoslavno, saj je moral slavni Kocmur biti v odboru klerikalnega shoda v n Uni onu" in zaradi njega mora društvo proč vreči več kron. Svetovali bi Kocmurju, naj se nikar preveč ne postavlja za svojega bo-trčka in naj društvenih koristi ne vlači v politiko. Ljudje pa, ki so brezvestno gospodarili z društvenim premoženjem, naj si pa zapomnijo, da vkljub vsem manevrom pridejo vsa njih lepa dejanja v društvenem delovanju prej ali slej v javnost. — Krafna skupina LJubljana zvezo avstrijskih strojnikov je imela včeraj popoldne ob 2. v gostilni pri Štajercu na Resljevi cesti redni občni zbor, ki so ga obiskali vsi člani. Zborovanje je otvoril predsednik g. Žirovnik, ki je prisrčno pozdravil navzoče, zlasti pristopivše uove člane ter želel, da bi ti delovali v društveni prospeh in da bi pristopili Še novi člani. Proglaseč sklepčnost, je predstavil oblastvenega zastopnika komisarja g Robido ter dal besedo tajniku g. Mache tu, ki je podal poročilo o zadnjem mesečnem zborovanju. To poročilo se je hrez ugovora odobrilo. Poročilo o društvenem delovanju je podal predsednik g. Žirovnik. Ustanovni občni zbor je bil 2 septembra 190tf Društvo ima zdaj 19-f 7 Članov. Odbor je imel eno sejo. Blagajnik g. K as telic je poročal, koliko je skupina imela dohodkov vsak posamezni mesec in koliko je odposlala na centralo Do včeraj je ostalo v blagajni 9 K HO h. Odobreno, ker sta revizorja našla vse račune in knjige v redu. Za revizorja je poročal g. Rozman. Blagajniku se je podelil absolutorij, zahvala pa njemu in tajnika. Nato so se vršile volitve in sicer za predsednika po listkih, za ostali odbor pa z vzklikom. Za predsednika je bil soglasno izvoljen g. Žiro vnik . ki se je iskreno zahvalil za izkazano mu čast in prosil pomoči pri Članih, zlasti pa pri odboru. Podpredsednik je g. Lerch, tajnik g. Mache, njegov namestnik g. Ver bič, blagajnik g. Kastelic, njeg .v namestnik pa g. L o tri č. Revizorja sta gg. Broderin Rozman. Ko je nato gosp. predsednik poudarjal udobnosti, ki jih uživajo člani pri zvezi — vseh članov je do 1000 - n. pr. prosto zastopstvo, jako primerno in najcenejšo zavarovalnino, podporo ob času, ko nima službe itd, je bil izvoljen za delegata na zborovanje na Dunaj gosp. Mache. Ker se ni nihče več oglasil k besedi, je zaključil g. predsednik zborovanje. — Umrl le v Ljubljani podobar g. Andrej R o v š e k star 43 let. — V Kranju je umrl trgovec g. Karol F a b i a n i. N. v m. p. — Iz Rakitne se nam poroča: Dne 27. svečana, se je poslovil od nas učitelj g. Janko Č e p o n. Bil je izvrsten delavec na svojem polju Trudil se je mnogo, kajti on je takorekoČ postavil tememelj šoli. Prejšnji večer se je zbralo mnogo vaščanov v gostilni pri Logarju, da bi se poslovili od njega. Pri tem ga pa tudi otroci niso pozabili; darovali so mu krasen venec ter se poslovili od njega z lepimi besedami. Težko smo se ločili od njega in marsikdo je na tihem potoČil solze. Naj bi bilo še mnogo takih učiteljev. Bog ga živi še mnogo let! — Umrl je v Mariboru starosta štajerskih učiteljev, upokojeni nad-uČitelj Josip Schatz, star 90 let. Učiteljeval je 56 let, zadnjih 28 let kot nadučitelj v Kamnici pri Mariboru. — „Sokol" V Žalcu razvije 2. rožnika slovesno svoj prapor. — „Učiteljsko društvo za celjski in laski Okraj" ima svoje redno mesečno zborovanje na Jožefovo, t. j. 19. marca t. 1. v Celju v navadnih prostorih — nove ulice, št. 9 — ob 11. uri predpoludne. — Mimo običajnih točk je na dnevnem redu razprava: UčitelJ8tvo in — zadružništvo. O tem aktuvalnem vprašanju govoril bode znani strokovnjak, gosp. F. J o št, ravnatelj r Zadružne zveze" v Celju. — Nadejati se je obile udeležbe. — Semantični ravnatelj obsojen. V celovškem Manjanisču se je lansko jesen pojavila davica, a ravnatelj, kanonik Pir ker, je bolezen prikrival ter dal za davico obolelega gojenca Bergmanna odpeljati v odprtem vozu v bolnišnico v Št. Vid, kjer je umrl. Pirker je bil obsojen na 20 K, oziroma 48 ur zapora. — Pasivna reaiatonca železničarjev prenehala« Na sobotnem shodu v nDelavskem domu" v Trstu s o uslužbenci Državne in Južne železnice sklenili prenehati s pasivno resi-stenoo, ker sta toliko Južna, kolikor Državna železnica dali nslužbencem takih koncesij na njihove spomenice, da je shod z večino sklenil, da se za sedaj sprejmejo. Delegatje Državnih železnic so pogajanja pri železniškem ministrstvu zaključili na Dunaju že v petek in so se v soboto zjutraj povrnili v Trst. — Uslužbenci Južne železnice se niso pogajali direktno s svojim ravnateljstvom, temveč je generalni nadzornik avstrijskih železnic Puscher posredoval v Trstu med njimi in ravnateljstvom. Pogajanja so trajala od četrtka in so se zaključila v soboto ob polu 7. uri. O polnoči od sobote na nedeljo se je zopet pričelo normalno delo. Poduradniki in stalno nastavljeni uslužbenci dobe za letos naenkrat izplačan poboljŠek, potem pa regulacijo plač kakor državni uradniki, in sicer počenli 8 1. apri'om 1907 naprej, delavci dobe pa 10°/0 poboljška. Plače poduradnikov in uslužbencev Južne železnice bodo enake novim plačam državnih železničarjev in istotako leta avancementa. Postaje obeh železnic, katere so predložile spomenice, dobe tudi regulacijo plač počenši s 1. aprilom 1907, drugo pa za sedaj nič. Uslužbenci ho sedaj pasivno resistenco le pretrgali pod pogojem, da se v določenem času tudi pogoji izvedejo, sicer začno zopet delo po predpisu. Provizorični uslužbenci niso zadovoljni s tem skle pom in so izvolili poseben odbor, ki naj zastopa njihove zahteve. — Konec štrajka v tržaški prosti lukL V soboto popoldne so zopet začeli delati v tržaški prosti luki po posredovanju trgovske in obrtne zbornice tržaške. Zvečer je bil shod zastopnikov trgovine^in brodarstva. Sklenili so nastopiti proti zlorabi delavske zadruge za nakladanje in skladanje v prosti luki. Delalo se bo nato, da se zadrugi odvzame njen monopol za skladanje in nakladanje; ako se ne doseže popolna prostost dela, se proklamira izključitev luke. — Tržaška podružni a »Slovenskega planinskega društva11 ima svoj občni zbor v soboto, 9. marca ob 81/., zvečer v restavracijski dvorani hotela „ Balkan" ([. nadstr.). Po občnem zboru družbinski sestanek s predavanjem. Predaval bode član gosp. V Knafelc o „Spominih s planin". — Posledice neprevidnosti. Žitni trgovec gosp. S Kasovecv Trstu je pustil Čez opoldne odprto blagajno, v kateri je bilo 10.000 K. Ko se je popoludne vrnil v trgovino, je denar izginil Kasovec mora sam trpeti škodo in je razpisal 1000 K onemu, ki mu dobi tatu. — Slovensko akad. društvo „Ilirija" V Pragi ima v ponedeljek, 4 svečana t. 1. ob 8. uri zvečer „TJ Pokornvch^ svoj III. redni občni zbor. Gostje dobrodošli! — Nesreča. Ko so v soboto popoldne nakladali Maverjevi hlapci pred skladiščem v Kolodvorskih ulicah št. 7 na voz zaboje, je 350 kg tehtajoč zaboj padel 271etnemu hlapcu Francetu Ogrincu iz Spodnje Slivnice na Grosupljem na hrbet, ga podrl na tla in ga na glavi kakor tudi po zgornjem delu života tako pritisnil, da je v petih minutah izdihnil. Truplo ponesre-čenČevo so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. — Tatvine. Branjevki Mariji Ja-kolinovi je bilo na Pogačarjevem trgu ukradenih pol zaboja limon. — Pre-mogopu Rudolfu U. je dosedaj še neznan tat ukradel, ko je obležal vinjen v Pristavskih ulicah, delavske bukvice in listnioo, v kateri je imel 174 K denarja. V soboto ponoči je bilo vlomljeno v trafiko ge. Line Gustiuove v Šelenburgovih ulicah in ukradenega okoli 12 K denarja. — Obesil se je danes zjutraj oženjeni sluga Luckmannove banke v podstrežju na Fran Josipovi cesti št. 9, Fran Ahlin, rojen leta 1880. v Moravčah. Povod samomoru ni znan. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. — Iz blaznice le ušel včeraj Alojzij Lahajnar. — Ukradena jo bila minoli teden pasja znamka št. 56. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 25 Hrvatov. V Heb je šlo 60, v Hirth 25, v Inomost 10, v Ljubno pa 15 Hrvatov. — Predvčerajšnjim je šlo v Ameriko 21 Hrvatov in 4 Slovenci, v Heb pa 38 Hrvatov. — Izgubljene in najdene reči. Ga. Zelma Trdinova je izgubila ko-žuhast ovratnik, vreden 120 K. — Delavec Viljem Pastator je izgubil Črno denarnico, v kateri je imel 14 kron denarja. — Zasebnik g. Viljem Rupreoht je našel denarnico z manjšo vsoto denarja. • Najnovejše novico. — Novi tiskovni zakon za Bosno in Hercegovin stopi v veljavo s 16. aprilom t. 1. — Kap je zadela na gradu Ostrovicah pri Celovcu grofa Andreja Szechenvija, ki je bil na obisku. — 23 milijonov posojila si je najela Japonska v Londonu. — Zaradi mnog o ženstva je bil v Pragi obsojen Jos. Novak v petletno ječo. Novak ima po svetu štiri žene. Telefonsko in Brzojavno poročila, Dunaj 4. marca. Cesar je danes sprejel v posebni, izredno dolgo trajajoči avdienci ruskega drž. svetnika Martenaa. Dunaj 4. marca. Ruski drž. svetnik M ar t en s, znani prvobo-ritelj za mirovno idejo, je posetil ministra zunanjih del barona Aehrenthala, zvečer je bil pa v gledališču, kjer je gostovala Rusinja B a r i j a t i n s k a j a. Praga 4. marca. Zaupnega shoda mladočeške stranke se je udeležilo kakih 3000 oseb, med njimi ministra dr P a ca k in dr. FoH ter nekdanji poslanec grof Vaclav Kaumtz. M nistra Pa-cak in F. ft sta. v svojih v kratkih govorih poudarjala naj bol i to, da sta slej ka*or prej pnpnd nika mlad^češke stranke Dr. He-rold je poročal o pn prava h za volitve dr. Kramar pa je raz. pravljal o vsah aktu talnih polfrč-mh vprašanjih in se z vso silo zavzemal za to, naj vstopijo vsi češki poslanci v skupen klub. Lvov 4. marca. Na univerzi je zopet prišlo do novih velikih škandalov. Poljski dijaki so sklenili Maloruse, ki so se udeležili afere dne 23. januarja, pregnati iz vseučilišča Navalili so nanje in jih iztisnili iz poslopja. Nato se je vnel ljut pretep, ki ga je končala policija, ki je bila poklicana v univerzo. Akademičui senat je sklenil na nedoločen Čas sistirati predavanja. Lvov 4 noarci. Včeraj je polj sko meščanstvo prin dilo protestui shed preti utrakviziranju vseučilišča Po shodu }e t sočgiava mnežica šla demonstrirat pred univerzo, kier je g>voril bvši po-s^nec Glombinski. N.t^ je množica demonstrirala, pred nad sod ščem, kjer je klicala psreat predsedstvu Demonstracija se je završila pred Mieckiuwtcze-vim sprrrenibom. Inomost 4. marca. Krščansko socijalna stranka je odklonila sak kompromis s konservativci in jih sklenila pozvati, naj sprejmo krščansko socijalni program. Pariz 4. marca. Ministrski predsednik Clemenceau se je glede zapleujenja papirjev bivše nuncijature izrazil, da so se pa pirji iz dobe, predno je nehala di-plomatičua zveza med Francijo in Vatikanom, [izročili Avstriji takoj, Čim jih je zahtevala. Papež se boji, da pride njegovo nečuveno početje na dan, zato tako pritiska in prosi, da ti papirji ne smejo priti v javnost. Francoska vlada se na to ne bo ozirala. Vsi konfiscirani spisi, ki so iz Časa po ponehanju diplomatiČne zveze, se bodo brezobzirno porabili pri procesu proti župniku Jo n i n u. Petrograd 4 marca. V torek opoldne bo slavnostna otvoritev dume v Tavriški palači. Med 493 izvoljenimi poslanci je 311 pristašev levice Petrograd 4. marc*. Policija je včeraj obkolila pol tehniko in odredila pri raznih osebah hišno preiskavo. Pri teh preiskavah so obšli 12 bomb, mnogo pušk in drugega orožja, piroksi-lina in dinamita Areto^aaih je b lo 15 oseb, med temi več žensk. Petrograd 4. marca Med are-tovanci sta d va novoizvoljena o osi a nca del a v s k e stranke in bvši prslanec Subotin. London 4. marca Iz New Yorka se poroča: Tukajšnja pre bivblstvo je bilo v sboto zvečer velikanskem strahu. Zemlja se je tresla in v-*e je pričakovalo, da zadene New York ista usoda kakor San Franc sto Kasneje se je dc gnalo, da je v Ho me s Pe-aru eksplodiralo 1000 funtov dinamita. • II Javna zahvata. O priliki tako sijajno uspele dobrodelne prireditve izreka nKranjska podružnica avstr. pomožnega društva za bolne na pljučih" vsem onim, ki so pripomli k lepemu uspehu, svojo najsrčnejšo zahvalo, tako gospe Mariji Con chi baronici Codelli za sviranje na goslih, slovenskim damam, osobito gospe Rosy p 1. Ble-veisovi in gospe Lini dr. Hudnik o vi za prireditev otroških plesov, gospici Erni Povšetoviza pevske točke, delniški stavbinski družbi „Union* za brezplačno prepustitev dvorane, slavnemu c. kr. pešpolku kralj Belgijcev št. 27 za brezplačno sodelovanje godbe, gospodu kapelniku Teodor Ohristophu za ves trud, ki ga je imel z muzikalnimi točkami, gospodu Antonu Trostu za spremi je vanje na klavirju, gosp. G-i ulio Morterra kot reditelju otroških plesov, c. kr. dvornemu založniku Ivanu Mathianu za brezplačno dekoracijo dvorane, prostovoljnemu gasilnemu društvu ljubljanskemu za brezplačno stražo in vsem ostalim, ki so na katerikoli način^pripomogli h krasnemu uspehu. Rudolf grof Chorinskv m. p. Surovo bast-svilo od gld. 990 do gld 4325 za blago za po-pjolno obleko Pošilja se poštnine prosto in že ocarinjeno na dom Bogata izbera vzorcev obratom poŠte. Totlirna z» mi tlo llriiiichera, Ziirlela. 5 107 1 Borzna poročila. Lfublfanska „Kreditna banka v Ljubljani Uradni kirzi dun. borze 4. marca 1*07 »ajska renta M% srebrna renta 4% avstr. kronaka renta , zlata . agrfka kronaka renta 4»/, , zlata 4#/, posojilo dei. Kranjske J 4,V o posojilo mesta Spije' •V/a • » Zadar *§/**/• boa.-herc. Železniškr: oosojilo 1902 . . . 4*, češka dei. banka k. e «•/• . • „ z. • 4*/,,/4 zast. pisma gal. dež hipotečne banke . . 4Vt*f« pc*t kom. k. o. a 10°., pr...... zast. pisma Innerst. hranilnice..... zast. pisma ogr. etntr. dež. hranilnice . . . z. p is. ogr. hip. ban. obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. ... 4* t«, obl. češke ind. banke t*i. prior. lok. želez. Trst- Poreč..... #Vf prior, dolenjskih tel. . j*/, prior. jui. žel. kup. VtVi 4* ,6. avstr. pos. za žel. p. • Srečk«. Srečk* od I. 1860'.', . . , od 1. 1864 .... B tfzske...... _ sam. kred. I. emisij«' . . „ H. . , jgrske hip. bank« , srbske i frs. M*>- 9 turške...... ■atllika srečke . . . Kreditne » ... In o moške s ... Krakovske » . . Ljubljanske » . . Avstr. i£eč. križa , ... OgT. „ « 9 , . . Rudolf o v« a ... Salcburžke , . . ■ Dunajske kom. a ■ » . hižne železnice .... Državne železnice . . . Av-tr.-ogrske bančne dela . Avstr. kreditne banke . . pgrske , • Zivnostenske 9 •remogokop v Mostu (firma, Alpinske montan .... Praške žel. ind. dr. . . . Rima-Muraay i..... Trboveljske aresi. ereJse . \vstx. orožne tevr. ema^e sladkorne •V/ | Denar 99 in 10«vl6 P* 80 ; 17 3 j 9F» )0 ! 113 85 99 le) I 104 50 99i<5 99^ 99 75 99 30 100 10 106-- 100 — 100 — 100- 100--100- 99 90 98 7?. 311-75 10C65 1*3 85 266fc0| 2 8 50 150 >5| Č2 25 f 65 "O; 276 f o Blago 99 SO 10G35 95 117 50 96 30 114* 6 '00 »0 101 50 100- 85 100 75 100*75 99-75 10 -80 107 — 101-— 100 50 100 20 100 20 KM- 99 75 313 7: 101 65 155 85 ; 275--I 249- — 98--! 78 lOl m — 442 -80 93-66 -46 15 27*60 66 82 490 160-6 ' 8t 60 mM •1766 -f8l -631 5J 2*4 25 764 60 i 618 25 2637 i 567— I 283 -i fr60-— I 139 — 11-36 19 11 23 60 24 06 »17 52 95-4n 2 53 404 £*tne> cone * ©udirnpeštl Dne 4. marca 1907 i«rmla. 285 75 26P 106 80 179 10 24 — 'i 90 101- -6H 48 15 2950 60 92 501 — 16 • 5 J 682 60 777 — 682 -6 2Č0 244 75 765 — 6 9 26 2657 — 567 60 286 — 563-50 141 — r Zenica aa april ea 50 ty K 7 50 n n oktober . „ 60 9 „ 7-86 u april . . . . so . „ 6*80 Kcruzv B maj . . . • 60 „ . 6-23 n julij . . . , 6o:„ , 638 *pnl 7 46 Nespremenjeno. MGteorolosimo porodio. VUliia nad morjem 06*2 Srednji xračni tlak 736 0 mm. O 9i h. 08 a Čaa opazovanja atanje barc-metra V 1U1U Temperatura v C°. Vetrovi Nebo 2. 9. »w. 7*2 0 — 1 4 al. jug del. o bi ar. 3. 7. zj. 740 n —50 brezvetrno megla 2. pop. 739 8 4 1 al. 8vzh. jaauo Srednja pred včerajšnja temperatura: 1*1° nor ■ male: 15*. - Padavina ▼ mm 0.0. Trgovako bolniško la\ »odporno drnetvo v L|nsl|anl javlja tužno vest, da je njega večletni Član, gospod Karel Fabiani trgovec v Kranju danes ob pol 8 uri zjutraj po dolgi bolezni previden s sv. zakramenti v 40. letu svoje starosti mimo v Gospodu zaspal. Pogreb bode v torek, dne 5. marca ob 3. popoldne na pokopališče v Škofji Loki. 757 Dragega rajnika priporočamo v blag spomin. Ljubljana, dne 4. marca 1907. t S tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni brat, stric in svak, gospod 7(5 3(arel Jabiani trgovec v Kranju danes v nedeljo, 3. marca, po kratki in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal. Truplo predragega rajnika bo v torek, ob treh popoldne, v Kranju blagoslovljeno in prepeljano v Škofjo Loko in ob polšestih položeno v rodbinsko rakev k večnemu počitku. V Kranju, 3. marca 1907. Ernest, Jean, brata. — Hedvika Šablc, soproga c. kr. ravnatelja, Lina dr. Gustinova, c kr notarja vdova, sestri. — Ivan ŠubJc, c kr. ravnatelj, svak. — Milan, Ivo, Vladko, Stanko, Mirko Šnbic; Emil, Santa, Mira, Julij, Vera, Joie Oustln, nečaki in nečakinse Zahvala. Povodom nenadne smrti naše iskreno ljubljene matere, oziroma stare matere, gospe Marije Koch izrekamo vsem sorodnikom, pri a-teljem in znancem tem potom najtoplejšo zahvalo za izkazano nam sočutje. Zahvaljujemo se dalje za mnogoštevilno spremstvo drage pokojnice na večno počivališče in še posebno vsem darovalcem krasnih vencev in cvetlic pokojnici na krsto. Srčna hvala! 756 V Ljubljani, 4. marca 1907. Rodbina Koch. >I e *> I * > v fx * • ^ mesečne sobe se takoj oddajo pri 747- 2 Jr. 3glič9 tjubljana ItK^aataml tr-cj 6ter. 11« Vpraša se v trgovini. Bolnička Magafra amojatrov naznanja prežalostno vest, da je njen mnogoletni član, gospod Jlndrej Rovšek podobar včeraj, dne 3. marca, ob pol 3. zjutraj preminul 759 Pogreb bo v torek ob pol 3. uri popoldne iz deželne bolniščnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 4. marca 1907. ceneč zdrav deček iz dobre rodbine in s primerno izobrazbo, se takoj 8pre|sl0 v trgovino z mešanim blagom A Pogačnik v Cerknici _7bl-l Isurlen pevovodja zmožen voditi največje pevske zbore, liie Službe. Sprejel bi tudi kako postransko službo. Več pove npravniltvo „Slov. Naroda". 754 1 Poslovilo. Vsled mnogih do^ajov spoštovanja in naklonjenosti, t* je bil delejen med ssdaj jaJ^ljučeno Sedijo in zadovoljen j lepimi uspehi Svojega stremljenja, si usojam vsem Svojim cenjenim učenkam, učencem, p. n. gardedamam izročati prijavne pozdrave in jim kličem : Do snidenja jeseni i t 754 Posebno je jahvaljufem prebl. gospem dej. p*eds- Scnwar3eui> 9er^ /[ndolškovi, Spoji dr fjleiiveisovi, pariji Jfanssovi, s[ni Jfastreučevi, viš- go^d. komis> Jfonigovi, Olgi j(u-deseh Jfoslerjeii. Pavli Samassovu učiteljici pariji Wessnerjevi m p. n. gojencem in gojenjam učiteljišča ja njih požrtvovalno podporo, dalje gdu. j\rturju Jtfahru, 5/ci;. ravnateljstvu Jfajinskega društva in odboru tj ubij nemškega telovadnega društva ja njih ljubeznivo pospeševanje mojega skromncga poslovanja 2 vsem spoštovanjem vdani Giulio Jy[orterra, plesni učitelj. ¥ Pariza nt I je osebno izbrala lepe in Izborne modele So. Bernatouićevn ki so že odposlani in dospo ta teden. 713—2 ■ v Ljubljana Mestni trg št. 5. Samo 6 dni Havre-New York Francoske prekomorske družbe. Edina na|kra|fta crta cea Bazel, ?ariz, JCavre v jfSmeriko. Veljavn« vozna liste in brezplačna pojasnila daje za vse slovenske pokrajine ~ ^SJ 4626 12 Batni o oblastveno potrjena potovalna pisarna Cjubljana Dunajska cesta 18 tjubljana ▼ novi hiši „Kmetske posojilnice", nasproti gostilne pri „Tlgovcn". Trgovski pomočnik špecerijske stroke, dobro iiveiban, seli sinit* sprsanenitL R nodbe pou PfS" poste resUnte, LJubljana. tas-J Pekarijo tudi z ge stalno, želim vzeti v najem v prijazuem kraju na Slovenskem. Pisma naj se naslavljajo oa: „fl- B. it 100" poste restante Zidan most ob Savi. 763-1 sa fioo veliko delo go pri tvrdki M. Kune, LJablJ S Dobro ohrani 748—S Zlata svetinfa Berolip, Pcfiz, Rim iid. Maiboljse kosm. čistilo za sobe Izdeluje: 0. Seydl Stritarjeva ulice 7. Posojilnice v Radovljici registar, zadruga z om. poroštvom ki se vrii o četrtek, dne 14. marca 1907 ob 3. popoldne v lastni pisarni. Dnevni red: Poročilo ravnateljstva. Po-rjeoje letoega račnna za 1. 1906. Razdelitev čistega dobička. 4. Volitev ravnateljstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Določitev vstopnin novih zadružnikov. 7. Slučajnosti. 7^2 Ravnateljstvo. 00 Čas .znamka Cajpva Kanvice Pravy poz it e k v lavitkih z zgorajšnjo varstveno znamko se dobiva povsod motorno kolo 9ii.i H P. tipka Lanrin & K h-m« a t. aa a* jaka nizki ceni proda. Kolo je hrm* aar>Hka. O^lnda nt* p i lastni A. Fortlcn t mestni elektrarni, Slomškove nllce IS. V Stopanji vasi pri LJubljani ftt. 50 se da v najem 790-2 prodajalnica g -k «pria,vr<» vred. g Podrobno se iz^e ravnotam. Hiša s krčmo in trgovino se tako) proda v Bačf, 6 minnt od postaje Sv. Lucije oh Soči. — Več pove lastnik tamkaj J. Jng, gostilničar. 714—S OVES semenski „WlllRonim" se dobi od 1<0 kg dalje po 26 kron prosto Ljubljana. Trgovci dobe znižane cene. M Lavrenčič a*25 Šiška pri Ljubljani. H M M M « mi 3 M Kavarno ,Leoti^ V Ljubljani na Starem t p št. 30 vsak torek, sredo, četrtek 97, soboto in nedeljo vso noč odprta. Z odličnim spoštovanjem Leo in Fani Pogačnik, O—, kr. mrmtrijoko slrlavno ioloznloo. Izvod iz voznega reda. Veljaven od en« 1. ektobra 1906. leta. o te predpeldn«. SMlaod ta L|obl|aae |vs> teLi f*io zjutraj Osebni vlak v smeri: Jesenice, Oorica c. kr. dri. žel., Trst c. kr. drž. zal., Celovec, Glandorf, Salcburg, Inomost, Line, Budejevice, Praga. r-17 ziutraj. Osebni vlak v smeri: Nove mesto, Straia-Toplice, Kočevje. n-ao pre ip«idn«. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drl zel., Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Salcburg, Inomost, Bregenc. t-OS popoldne Osebni vlak v smeri: Nova mesto, StraŽa-Toplice, Kočevje. 4 OO popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel.. Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Stajer, Line, Budejevice, Praga, Dunaj zahodni kolodvor. r-oo i veder Osebni vlak v smeri: Ne ve mesto, Kočevje. r*S ivaAer. Osebni vlak v smeri: Trbiž. »•23 penedl. Osebni vlak v smeri: Jeseniee, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žet, Beljak, Inoaioat, Monakovo. »•kos ▼ Ljnallano Jut. teLi 7-09 zjutraj. Osebni vlak iz Trbiža. •• a4 zjutraj. Osebni vlak iz Novega mesta, Kočevja. Oststee Uaea Osebni vlak le c. kr. dri. žel., Trbiža, Celovca, Prage, Dunaja zahodni kolodvor. • ■32 popoldne Osebni vlak is Toplice, Novega mesta, Kočevja. 4- so popoldne. Osebni vlak iz Selctala.. Celovca, Inomosta, Monakovega, Beljake-Trbiža, Gorice c. kr. drž. i., Trsta e. kr. det. i. 5- 35 zvečer. Osebni vlak iz St/aia-TeaHic Novega mesta, Kočevja. e-45 zvečer. Osebni vlak iz Prage, Unca« Dunaja juž. žel, Celovca, Beljaka, Trbiža. Trsta c. kr. drž. žel., Gorice c kr. drž. let. 11*34 ponodi. Osebni vlak iz PooubJk, Trbiža, Trsta c. kr. d. ž., Gorice c kr. d. £ Odhod Is Lfnbllane dri. kolodvori 728 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2-oo popoldne. Mešani vlak v Kamnak. 7 IO ivafier. Mešani vlak v Kamnik. IO 4S pon30i Mešani vlak v Kamnik (: v oktobru in le ob nedeljah le »Obod v Ljubljane dri. kolodvor* 649 zjutraj. Mešani vlak iz Kamaika IO 59 p «dpoidno Mešani vlak Iz Kanw •■»o zvaAer. Mešani vlak Iz Kamnika. O 65 pono6l. Mešani vlak iz Kamnika. (Tnri v oktobru in le ob nedeljah in praanaVte (Odhodi in dohodi so naznačeei v evropejskem oaen.) C. kr. niTnateljstro dria?nih železnic v Trstn ff Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani 200.000, Podrninloa v SPUSTU. Stritarjeve ulice it. 2. Podralulca v CELOVCU. elni6liie Qlavnle