t
leto n.
LJUBLJANA, SOBOTA, 19. MARCA 1938.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, ČOPOVA 1 —DELAV-
- SKA ZBORNICA — TELEFON ST.: 35—29 — POŠT. ČEK. RAČUN ŠT.
— 17.548 — NAROČNINA. ZA ČLANE ZZD 'Z,— I>IN MESEČNO — (24.— DIN LETNO) — ZA DRUGE NAROČNIKE 3.— DIN MESEČNO (36.— DIN LETNO) — CENE OGLASOM PO DOGOVORU - LIST IZHAJA VSAKO SOBOTO
ŠTEV. 11
6C
Nikar razbijati!
V	zadnjih dveh letih, odkar je nastopila s svojim delom mlada krščanska delavska strokovna organizacija Zveza združenih delavcev ter začela zbirati pod svojo streho poleg še neorganiziranih tudi drugod organizirane slovenske krščanske delavce, so nasprotniki našega pokreta zagnali silen krik. Vse mogoče ugovore so znesli, toda najbolj udaren se jim je zdel tisti, češ da razbijamo enotne delavske vrste, d* rušimo, da razdiramo! »Nikar razbijati!« je postalo nekako geslo v ljuti borki proti našemu pokretu.
Kadar gre za masovne pokrete, to se kadar gre za to, da dvignemo in Poženemo v neko smer mase, množice, ta-“rat dobro izbrano udarno geslo veliko pomeni. Mnogokrat tako geslo pomeni vse. Zgodi se, da tako geslo prinese zmago neresnici in krivici, laži in zmoti. Gesla morajo biti kratka, lahko umljiva za vsakega, marajo biti lepo doneča, da si ga lahko vsak hitro zapomni. Gesla morajo biti bistro preračunana na množice, za katere so namenjena. Za široke neizobražene množice ni niti potrebno, da je geslo skozinskoz resnično. Za take množice je dovolj, če je geslo vsaj na prvi posluh in navidezno resnično, glavno je, da je lepo doneče in odgovarja čuvstvovanju množice.
Geslo, ki je hilo izbrano za križarsko vojsko proti naši organizaciji — »Nikar razbijati!« — je imelo in ima mnogo takih lastnosti, ki jih mora imeti udarno geslo. Skoro bi rekli, da ima vse lastnosti učinkovitega gesla. Geslo bi bilo kar dobro — za neizobražene mase. Očetje gesla »o pa v bistveni stvari zgrešili: geslo ni dovolj premeteno preračunano na tiste, katere naj bi navdušilo. Računali so, da delavstvo ni dovolj brihtno in da ne bo Ugotovilo skrite hibe, ki jo nosi bojno ge-sl° »Nikar razbijati!« v sebi — kakor kak **avidezno zdrav človek, ki ga pa razjedajo Notranjosti že močno razširjeni smrtonosni bacili. Kolovodje borbe proti naši 0rganizaciji niso računali s tem, da je Jaše delavstvo bilo vzgojeno v naših krčanskih družinah, da je poleg šolske izobrazbe uživalo tudi izobrazbo po naših mladinskih verskih in kulturnih društvih in da zato gornjega gesla »Nikar razbijati!« ni moglo kar tako slepo privzeti in čez dra in stm drveti za njim. Naše izobraženo delavstvo namreč dobro ve, da razbijanje ni nekako tako presojati kakor laž ali kletev ali druge grehe, ki sami po sebi niso nikdar dovoljeni.
»Nikar razbijati!« Da, nikar razbijati dobrih reči! Toda razbiti in uničiti, kar ie slabega in škodljivega, to ne samo, da ^.Prepovedano, to je naravnost dolžnost!
je stara stavba slaba in nevarna za rejenje stanovalcev, potem jo podreti in ezidati novo! Ali bi v tem slučaju stano-Wei poslušali hujskače, ki bi jih hujskali, podirajo vam streho, nimajo usmiljenja z vami — ko jim pa v resnici pripravijo lepši in trdnejši dom!? — Ali še en Primer: Po cesti nad prepadom vozita dva v°*a, ki sta skupaj zvezana. Po nesreči Prvi zavozi s pota in se nagne v prepad, ga ni mogoče več rešiti. Drugi voz je ^ nevarnosti, da ga prvi potegne za seboj! Ali ni tu edina rešitev v tem, da razbije-vez med obema vozoma in rešimo vsaj j«uzega!? Ali bomo mar tu kričali: »Ni-razbijati!«? Nasprotno, vsi bodo’ priučili ter pomagali razbijati — da vsaj ^aj rešijo.
To je ena stran tega novca. Druga je ta: Prvi so začeli razbijati in rušiti na-sProtniki. Oni so začeli uničevati našo slovensko katoliško skupnost, oni so začeli zastrupi je vati naše slovensko katoliško delavstvo in mu tako škodovati tudi j*® njegovih materielnih dobrinah. Da, ta-™o razbijanje je pa res škodljivo, tako razbijanje je resnično obsojanja vredno! Oni kličejo nam po krivici, mi njim utemeljeno: Nikar razbijati! Nikar razbijati slovanske katoliške skupnosti! Nikar ločiti
ZGLED DCLADCCV
Leon XIII., slavni socialni papež, je postavil sv. Jožefa za vzor za našo dobo, dobo socialnih teženj, prevratov in naporov. Naš čas je čas neumornega dela, pa žal, ne onega urejenega in mirnega, od Boga postavljenega in v Boga zaupajočega dela, ki je bila določeno človeku že v raju, pa je zdaj naša skupna usoda, a tudi naša čast in naša odlika; ne onega dela, katero je Bog po svojem učlovečenem Sinu posvetil in dvignil do božje časti. Ne, v naši dobi se je začelo
delo, ki je neverno in zato nemirno,
ker se je odreklo Bogu in njegovim navodilom. To delo izvira iz omejenega samoljubja in nenasitnega hlepenja po denarju in premoženju in uživanju. To delo spremlja kljubovalna zavest, da je človek sebi dovolj in ne potrebuje ne Boga, ne odrešenja. Moderno delo hoče razbiti ves dosedanji družabni red in ga postaviti na brezbožno in celo Bogu sovražno podlago; posebno hoče razkristjaniiti družino. Nevera, materializem, revolucija, anarhizem, sovraštvo med _ narodi in stanovi — to so orjaki, sinovi teme, ki se dvigajo proti nebu. Kje je oni mirni, v Boga zaupajoči in po božjih navodilih ravnajoči delavec, ki bi razčistil motne pojme in bi začrtal delavcu prave smernice, ki bodo urejevale tozemsko delo, da ga bo zopet spremljala mirna zadovolji-vost in bo delo vodilo k večni sreči? Kdo drugi bo to kot sv. Jožef, nazare-ški tesar, ta tihi in resni mož, po rodu plemič, pa reven in ponižen po lastni izbiri; mož z žulji na dlaneh, pa z očmi, uprtimi v zaupanju na Boga. Mož znojnega čela, pa ljubečega srca.
Leon XIII. se je zato zelo trudil za njegovo češčenje: »Po našem prepričanju je zelo koristno, da kliče katoliški svet poleg Marije tudi njenega preči-stega ženina sv. Jožefa na pomoč. Močno želim, da požene ta pobožnost globoke korenine v življenju vernikov,« paše veliki papež.
To je bil mož dela in žrtve, ki kaže, kako spraviti pri človekiu iz ljudstva, pri delavcu v harmonijo njegovo delo in življenje, da doživi in umeje smisel življenja. Pogled, uprt samo v materijo, mu ne more prinesti tega smisla. Treba je
vzgoje k religioznosti.
Veren človek daje svojemu mišljenju in delovanju drugo vsebino in drug cilj kot pridobivanje zemeljskih dobrin, njemu je smoter življenja — Bog. Pa, kdo si upa lotiti se tega dela? Danes delavec ve, kako delujejo nespremenljivi zaJkoni narave, pozna svojo odvisnost od njih, zgublja smisel za naravo in življenje, v ikiaterem se Bog tako živo razodeva človeškemu duhu. Stroji, zavarovalne družbe, zdravniška veda, denar — vse gre brez Boga. Kako iz tega materialnega mišljenja dvigati delavca? Samo pouk je premalo, ker religioznost ni znanje, ampak spoštljivo priznanje božjega veličastva, spoštovanje do Boga, začetnika vseh stvari, M ga je treba doživeti. To pa ne pride samo od sebe, treba je živih, nazornih pojmov, živih, versikih idealov,
delavstva od ostalega našega občestva! Škodljivo je to za vse, najbolj pa za osamljeno delavstvo! Torej: Nikar razbijati!
liturgičnega doživljanja, potruditi se za živahno sodelovanje v verskem življenju.
Dandanes delavec, posebno če je brezbrižen do verskega življenja, pogreša tistega miru in sreče, ki jo je užival tesar v Nazaretu. — Moderni delavec je le še specialist, ki ponavlja isto delo od ure do ure, suženj stroja, ne več gospodar naravnih sil. Družabno je nesamostojen, v službi podjetja, s katerim je vezan po delavski pogodbi. Ko bi se, recimo, bolj premostil prepad med podjetnikom in delavcem, da bi začeli drug drugega spoštovati, bi tudi več miru in sreče prišlo v delavčevo srce. — Tako se pa sedaj šele doma, če vladajo lepe družinske razmere, zave, da ni samo stroj, zave svojega duševnega življenja, tam zopet oživi njegov razum in njegovo srce. Zamrla in utrujeno dušo mu zopet poživi ljubezni polni pogled njegove žene, srce se mu zopet omehča, kadar ga objamejo mehke ročice sinka ali hčerkie, čuti se zopet kot človek, ko vidi okoli sebe ljubezen, prijaznost in domačnost.
Zato se posebno v našem času, ko temne sile toliko rujejo, da bi tudi iz tega svetišča napravile kup razvalin, ne more dovolj poudariti:
smisel za družinsko življenje.
Delavska družina, poštena in nežna plemenite ljubezni, velšika v požrtvo-
valnosti in zatajevanju, — to je velik del, lahko rečemo največji del delavske stanovske kulture. In ker je družinska sreča v vedni nevarnosti, da se ohladi, da zboli in umrje, zato je treba nanjo paziti, kakor na punčico svojega očesa, kakor na svoj največji zaklad. Seveda pridejo v poštev tudi zunanje okoliščine, predvsem stanovanjske razmere. Primerno, lepo, udobno in zdravo Stanovanje je neizmerno velik činitelj
v	razvoju družinskega življenja. Ni treba, da bi bilo ravno razkošno. — Sv. Jožef ni imel radioaparata, ne telefona, a predstavljamo si, da je bila njegova hiša vzor reda in snažnosti.
V	delavnosti torej, religioznosti in lepem družinskem življenju naj bo torej sv. Jožef zgled slovenskemu delavcu. Pa si bodi kakršenkoli delavec. Vsakemu poštenemu in vestnemu delu čast! S petimi talenti boš izvršil velika dela, z enim bolj skromna, — toda v tem ni veličina človeka, veličina je v tem, da to kar storimo, dobro izvršimo. Sv. Jožef ni bil ne učenjak, ne govornik, ni bil prerok, ne čudodelnik. Bil je samo preprost tesar in s sekiro v žu-ljavi roki si je pridobil svetniški sijaj.
Slovenski delavec Icuj na tem zgledu. Kuj na nakovalu vere, da se bo zaiskrila ljubezen do Boga, iz katere bo sledilo pravo spoštovanje do samega sebe, do človeka in prava ljubezen do bližnjega!
Krivično režejo pravico
Slovenskemu delavstvu je znano, da v vodstvu ljubljanske Delavske zbornice vedre socialisti vseh barv. Nikdar ne boste slišali, da bi se med seboj katerikrat napadali ali da bi se sporekli. Proti ZZD nastopajo vedno enotno. Tako se je zgodilo ob priliki registracije naše organizacije pri DZ, tako se dogaja več ali manj v eni ali drugi obliki še naprej. Slovensko delavstvo ve, da je moral celo minister poučiti to vodstvo zbornice o zakonskih določilih, ki govore o registraciji delavskih organizacij. ZZD pa je — v sorazmerju z njenim članstvom in z njeno močjo še vedno — veliko premalo upoštevana.
V palači Del. zbornice imajo v Ljubljani vse delavske organizacije svoje društvene lokale in pisarne, in sicer zastonj. ZZD šteje danes preko 3800 članov, naša tovariška nameščenska organizacija pa 1.100 članov. Torej okrog 5000 organiziranih delavcev in nameščencev v naših organizacijah plačuje zak. prispevke za svojo delavsko inštitucijo DZ. Pri podeljevanju podpor so naše organizacije prikrajšane — to smo že pisali, — v vodstvu nimamo niti enega svojega zastopnika, vsled česar za delo DZ naši organizaciji ne odgovarjata.
V ilustracijo naj navedemo številke in podatke iz proračuna Delavske zbornice, o prostorih strokovnih delavskih organizacij. Strokovna komisija (rdeči soc.) ima brezplačnega prostora v izmeri 248 m2 v vrednosti 29.975.— din.
Zveza združenih delavcev in Društvo združenih zasebnih in trg. nameščencev Slovenije skupaj imata prostor v velikosti 40 ms, v vrednosti 7.200.— letne najemnine.
Jugoslovanska strokovna zveza (beli soc.) ima lokale v velikosti 151 m2, v letni vrednosti 18.000.— din.
Narodna strokovna zveza in Zveza društev privatnih nameščencev (plavi soc.) j imata prostor velik 216 m2 v letni vredno-
sti 25.000.— din. — Številke 'dovolj govore, da je treba v DZ napraviti red!
V	Čopovi ulici imata torej naši centrali, delavska in nameščenska dve sobici v izmeri 40 m2. V teh dveh sobah je pisarna centrale ZZD, je pisarna nameščenske organizacije, je uredništvo in uprava »Slovenskega delavca«, »Bodočnosti«, je lokal za naše vajeniške krožke, je lokal za 8 ljubljanskih krajevnih organizacij ZZD in 3 krajevnih organizacij nameščencev. Na upravo Delavske zbornice smo pismeno in ustmeno napravili že nešteto vlog, da se nam podeli večje prostore. Toda vse naše vloge so zastonj! Čakamo, čakamo in nič ne pričakamo! Tudi radi tega zahtevamo volitve v Delavsko zbornico, ker drugače ne bomo prišli do svojih pravic, ki nam jih »tovariško« odjedajo krivično druge grupe.
Pravljica o verskih preganjanjih pod nacionalnim režimom Španije
Po vseh demantijih komunisti preko svojega časopisja še nadalje širijo lažnive vesti, da nacionalna vlada v Španiji preganja duhovnike na svojem ozemlju. Čeprav ni nobenih dokazov za to, to nič ne ovira marksistično propagando, da še naprej širi take glasove.
Angleška revija: »Church Times« 21. I. 38. objavlja poročilo predstavnika baski-ške vlade v Londonu, v katerem pravi, da so nacionalni oddelki ubili 15 duhovnikov. Na to je dopisnik katoliške revije »Uni-verse« pozval baskiškega predstavnika, naj objavi imena teh duhovnikov. Naposled je bila objavljena lista, na kateri so bila imena 13 duhovnikov, ki so bili umorjeni še v oktobru 1936 leta in trije v novembru istega leta. Tako je jasno, da so bili ti duhovniki ubiti od strani republikanskih elementov, še pred prihodom nacionalnih čet v dotične kraje.
\
- * { Vtf TON//AI
'ATLANiKI
OČEM
cmo morje:
’Boimbua
KOP UKA
BALURSKl OTOKI
SARDINI/A
vfslcill/4
MAROKO
^ M ALTA "
ClPCR
Nova Nemčija
Dr. Pavel Bobič:
Pomen okrožnice Leona XIII. „Rerum novarum“
IX.
Preden je Leon XIII, pokazal v glavnih črtah pravo pot k zboljšanju delavskega položaja, je postavil kakor svarilno desko na križpotju: socializem je napačna pot, ki ne vodi k luči.
Socialisti nameravajo razliko med bogatimi in revnimi odpraviti s tako imenovano socijalizacijo dobrin, to se pravi, z odpravo zasebne lastnine. Nič bi ne bilo več tvoje ali moje.
Ta načrt, pravi papež, ne le ne pomaga delavstvu iz bede, marveč:
1. naravnost škodi delavstvu samemu,
2. je silno krivičen,
3. prevrača dolžnosti države,
4. in spravi družbo v zmedo.
Socializem škodi delavstvu, ker mu vzame še to malo, kar ima, in vzame še možnost kaj pridobiti; je krivičen, ker je nasilen do zakonitih posestnikov; prevrača dolžnosti države, ker jemlje ožjim družbam pravice in dolžnosti, ki so jim dane po naravi od Stvarnika, nosi zmedo v družbo, ker uniči in podari vse nižji socialni tvorbi,
ki so po naravi važnejše in po času pred državo samo.
Socialistično reševanje družabnega vprašanja škodi najprej delavcem, dasi je izmišljeno za to, da bi jim koristilo.
Vsakdo, ki dela, dela zato, da bi nekaj imel in 'bil lastnik tega, kar je naredil. Če svoje delo daje v najem, stori to zatoi, da bi si pridobil za življenje potrebne dobrine. Delavec zahteva, da si s svojim delom pridobi ne samo pravico do plače, marveč tudi, da s plačo razpolaga po svoji volji. Če si torej kaj prihrani in kupi posestvo, potem je to posestvo njegova plača v drugi, spremenljivi obliki. Zato je delavec prav tako gospodar tega posestva, njegov pravi lastnik, kakor je lastnik plače, ki jo je zaslužil. Kdor torej hoče prenesti privatno lastnino na skupnost, ta spravlja delavca v še slabši položaj; saj mu jemlje celo pravico, svoj zaslužek obrniti po svoji volji in mu jemlje vsak up na pomnožitev premoženja in ugodnosti, ki jih v življenju potrebuje. In to, pravi Leon, delajo socialisti s svojim naukom. To je prvi vzrok, zakaj je socializem lažna pot k delavskemu blagostanju.
ZA SISTEM GRE, NE ZA FRAZE
»Papeževe okrožnice so cunje popisanega papirja, dokler jih ne sprejmejo tudi kapitalisti,« je trdil predsednik najmočnejše krščanske socialistične skupine v Sloveniji. V imenu iste celotne organizacije hodi isti človek še danes po Sloveniji in povsod razširja isto svojo miselnost.
Papeževe okrožnice so za krščansko, socialistično delavstvo cunje popisanega papirja in jih dejansko noče sprejeti za osnovo svojega gibanja, čeprav je po sili razmer teoretično nanje pristalo. Istočasno pa sprejema marksistično gospodarsko osnovo in se bori za njeno zmago, čeprav tudi na te osnove kapitalisti pristali niso in svobodno nikoli ne bodo. Javno so izpovedali to svoje stališče v svojem tisku, o čemer dovolj jasno govori Perniškova brošura »Zakaj nismo krščanski socialisti«. Javno so to poudarjali njegovi vodilni člani tudi na raznih shodih in zborovanjih.
Za neukega človeka hočejo tako maskirati svoje socialistično prepričanje in delovanje in za krščanskim imenom skrivati svojo protikatoliško miselnost. Pri taki miselnosti pa gredo potem in očitajo vsem onim, ki zahtevajo jasno opredelitev ali za Cerkev ali za marksizem farizejstvo in se skrivajo za psovanjem.
Krščansko socialistično delavstvo, ki smatra marksistični gospodarski sistem za edino izhodno točko in temelj bodoče človeške družbe in se na teh osnovah bojuje proti kapitalistično urejeni družbi,
Borba nemškega naroda za njegovo združitev je končana. Končana je na ta način, da je zatonila za vedno stara, s
Ob današnji in bodoči Nemčiji
kov. Konec je prišel jemanju, najvišji skupim interesi zahtevajo na severu gospodarsko močno in ponesen narod. Prišel je čas, da bo morala država skupnost dajati, ali pa bo tudi sama trpela nepopravljivo.
Ko je Hitler zrušil Avstrijo je premaknil svet iz tečajev. Vsi bodo prisilje. ni iskati novih ravnotežij, prisiljeni smo tudi mi. Potrebna je nova pregru-pacija notranjih sil in moči, potrebna je njihova notranja preureditev novim * razmeram smotreno prilagedena.
Zavedati pa se moram« tudi, da smo potisnjeni med dva mogočna toka fašizma, ki sta kakor kladivo udarila po glavi srednjeevrpeskega komunizma, in vseh anarhističnih gibanj, ki se skrivajo za razna slepilna gesla. Biti bi morali duševni reveži, če ne bi računali s tem; dejstvom. Če so se nemške čete ustavile na grebenih Karavank, ni se ustavila tam miselnost zmagujočih gibanj.
Nova Nemčija je zato ustvarila povsem nove razmere in razmerja. Treba jim je pogledati naravnost v oči in zase izvajati posledice. Vse mora iti v to edino smer, da tudi ob njih ustvarimo svojo močno bodočnost, če so zato stari načrti in miselnosti za novo dobo neuporabni, vrzimo jih v koš in zgradimo novo in realno življenje.
Naša skupnost zmaga!
Wi
Adolf Hitler
sto in stoletno zgodovino obogatena samostojna Avstrija v območju vse-nemškega narodnosocialističnega pokreta.
V dobi ko se najvišje ceni narodna pripadnost, je ta^ spojitev dveh narodnosorodnih držav sama po-sebi razumljiva. Samo logičen zaključek je to. Ni mogoče v časih tolikega poudarjanja pripadnosti k skupni narodnosti, da bi za dolgo časa mogle vzdržati umetno postavljene meje in ločitve, kakor jih je postavila po končani, svetovni vojni nadmoč zmagoslavnih velesil med nemški nared. Če tudi je imela Avstrija svojo posebno zgodovino in svoje posebno kulturno stališče, vendar ni bilo mogoče pričakovati, da bo preteklost in posebna kulturna usmerjenost mogla ustvarjati lastno samostojno bodočnost.
Nekaterim je žal za katoliško Avstrijo. Če pa stvar resneje preudarimo, moramo vendar reči,^ da je z narodnostnega ozira pravično, da se je spojitev izvršila. V božjih načrtih je morda to, da katoliški živel v Avstriji podpre katolicizem Nemčije. V skupni borbi bo pot do zmage lažja kakor v ločeni.
Sedaj, ko so nacionalistične tež-
nje nemškega naroda izpolnjene, je gotovo, da bo moč socialističnega pokreta začela izgubljati na svoji privlačnosti in bedo zopet nove ideje usmerjale narodne njase.
Ker je v nemškem nacionalnem socializmu mnogo primesi, ki so v odločnem nasprotju z načeli Cerkve, je zelo verjetno, da bo v Nemčiji v bodočnosti iz potreb časa vstalo s podvojeno jakostjo gibanje za pravično ureditev človeške družbe na ločenih temeljih. Borba bo neizbežna med materializmom in med katolicizmom. Katolištvo čaka v borbi brezdvomno najtežja naloga, da z njenim izpolnjenjem po prestanih preizkušnjah dokaže vsem stvarjajo-čo moč svojega svetovnega nazora.
Z združitvijo vsega nemškega naroda v enoi državno skupnost pa dobivamo mi Jugoslovani, zlasti Slovenci, gospodarsko in kulturno ter številično mogočenega soseda. Sosedstvo 75 milijonske skupnosti ne bo ostalo brez velikih posledic in uplivov tudi na naš mali slovenski narod. Ob velikem in mogočnem sosedu bomo morali tudi sami stremeti za tem, da postanemo vsaj duhovno močni, v notranjosti dograjeni Slovenci in Jugoslovani. Marsikatera malenkost, ki je bila doslej naša slabost bo morala odpasti, če bomo hoteli samim sebi dobro in vzdržati. Pa tudi država bo morala gospodarsko bolje zasloniti severne meje proti vdoru mrzlih vetrov izmed Karavanskih obron-
lOVJEMA M SIJA
POLliKfl :•
'	V...
UKRAJINA
odreka s svojim zadržanjem nauku Cerkve moč in zmožnost, da bi na osnovah tega mogli zgraditi nov družabni red.
Kadar bi si tudi kapitalisti osvojili načela papeških socialnih okrožnic in po njih uravnali .tudi življenje, takrat nobeni; socialne borbene organizacije treba ne bi bilo, ker se ne bi imela za kaj boriti. Nevredno je zato katoliške borbene organizacije tako govorjenje in pisanje.
Tu nič ne pomaga psovati druge s farizeji, s pigmejci, govoriti o dolini šentflorjanski in od katoliško borbene organizacije, ki vstaja proti kapitalistično urejeni družbi na osnovah papeških socialnih okrožnic, zahtevati, da stvori neko novo »Zvezo katoliških delodajalcev«.
Vsi dobro vemo, da je v sistemu velika krivda in da jo poedini sam zase niti odpraviti ne more, kadar krivda v sistemu tiči. Vsi tudi vemo, da je delodajalec le takrat v resnici katoliški, kadar je njegovo ravnanje z delavcem v skladu s katoliškimi načeli. Vsi tudi vemo, kako je s slovenskim delodajalstvom, kako daleč je namreč po ogromni večini tudi svetovno-nazorno odmaknjeno od Cerkve. Mi gremo zato za sistemom, za novim družabnim redom, ki bo nadel kapitalistu poleg moralnih tudi zunanje obveznosti z zakonsko zaščito. Mi verjemo, da bi to mogli doseči z združitvijo vseh tistih sil, ki zares katoliško čutijo in mislijo in nam je žal za vsakogar, kdor zmago naših načel ovira, ko odpoveduje katolicizmu notranjo moč preoblikovanja družbe, pa isto priznava najhujšemu katoliškemu nasprotniku — marksizmu. Za sistem gre, ne za fraze.
Za svoje prepričanje trpi rad!
Gospodarski sistemi
Zle posledice kapitalizma
Od kapitalističnega gospodarskega sistema so si nekateri obetali silen napredek in velikansko udobnost za vse ljudske sloje. Kakor se je tehnika v kapitalističnem gospodarstvu neverjetno dvignila in izpopolnila, tako in še bolj pa je ta sistem zmaterializiral vse ljudi in napravil nepopravljivo duhovno škodo na eni strani, na drugi strani pa potisnil v revščino neštete milijone ljudi.
Zle posledice kapitalizma so duhovne, socialnc in gospodarske. Kapitalizem, sam materialističen, je zmaterializiral ne samo visoke kapitalistične podjetnike, ampak tudi široke plasti vseh slojev od inteligence v mestu, do zadnjega hlapca na deželi. Vpoštevati moramo, da si kapitalisti niso prisvojili le podjetij, kakor so tovarne, ampak, da so pokupili skoraj vse časopisje — še danes je 95% vsega časopisja v kapitalističnih — judovskih rokah — postavil lastne tiskarne, plačeval svoje pisatelje, zavladal je v pisani in govorjeni besedi in tako širil materializem. Ljudje so cenili in cenijo le zemske dobrine, (denar, kar jedo in pijo, v kar se oblačijo), zavračajo pa vse, kar je božjega, lepega, idealnega. Danes revščina ni le telesna — tudi te je res veliko — telesno revščino visoko presega duševna in moralna revščina.
Duhovne zle posledice kapitalizma so strašne in za stoletja v celoti nepopravljive. Prav radi .teh posledic se še danes ne morejo ljudje dvigniti nazaj k Bogu, k redu, k pravici, k ljubezni. Brezboštvo je kapitalizem sejal sto let, sadove brez-boštva bo žel, krivico je sejal, žanje in bo žel posledice, sovraštvo je sejal, sovraštvo-do smrti bo žel.
Strašne so socialne zle posledice kapitalizma. Najhujše socialno zlo, ki ga. je ustvaril kapitalizem, je dejstvo, da je ustvaril v družbi dva razreda: kapitaliste*, ki imajo v rokah vsa naravna in umetna produkcijska sredstva, in proletarce, ki nimajo razen svoje delovne moči ničesar. Namesto vzajemnega sodelovanja med kapitalom in delom je nastal brezobziren boj, ki mora voditi družbo v razkroj, ako-ne najde kmalu nove opredelbe, nove orientacije. Pri .tem pa ne smemo gledati le na gmotne težave delavstva, vpoštevati moramo tudi vse druge mnogotere težave, ki v socialnem življenju spremljajo kapitalizem : moralna propast, zdravstveno nazadovanje, nezgode, itd. itd. Vse to rodi novo socialno zlo in nalaga današnji družbi nova socialna bremena. Da so se te zle socialne posledice kapitalizma nekoliko omilile, je zasluga strokovnih organizacij, ki so s silnimi žrtvami izvojevale vsaj del ugodnosti (skrajšani delovni čas, bolniško, starostno zavarovanje, minimalne mezde itd.).
Kapitalizem je ustvaril v gospodarskem oziru na produkcijskem trgu, pa tudi na
Ž delavskih S&jist
Komenda
V nedeljo dne 13. t. m. se je vršil v naši slavni Krekovi Komendi redni letni občni zbor krajevne organizacije ZZD. Udeležba je pričala, da je v nas veliko korajže, delavske in prave organizacijske zavesti. Kljub temu, da se v času sezone razgubimo po vsej Gorenjski, vendar je v nas močna vez, čeprav so pri nas mgsečni redni sestanki skoro nemogoči.
Občni zbor je'vodil tov. predsednik Zabavnik Franc. Po poročilih in spremembi pravil' je tov. Preželj France, predsednik centrale, mirno, lepo po domače, razložil pomen organizacije, delavski položaj v Sloveniji, razliko ZZD od ostalih organizacij, zakaj je ZZD bila ustanovljena in podobno. Pri volitvah je bil izvoljen sledeči odbor, ki se je tudi takoj konstituiral: predsednik Zabavnik Franc, tajnik Grkman Janez, blagajnik Bigles Kristijan, odbornik Sodnik Matevž, ml., člani nadzorstva pa so tov. Kirnove Peter, Sodnik Matevž, Zadrgal Janez. Po sprejemu važnih sklepov za bodoče delovanje organizacije je tov. Zabavnik zaključil lepo uspeli občni zbor.
Bohinjska dolina
Spremembe vlakovnih zvez bodo po no-vem voznem redu delavcem prinesle vendar nekaj ugodnosti. Iz Bohinja bodo prihajali na Jesenice vlaki ob 5.32, 7.18, ■^.SO, 18.10, 20. in od 15. junija do 15. f^Ptembra ob 20.48. Iz Jesenic bodo odhajali proti Bohinju vlaki ob 5.50, ob nedeljah 7.20, 9.43, 11.40, 14.17, 16.15 (od jun# do 15. septembra 17.18 in 21.10). Poleg navedenih potniških vlakov vozita še v vsaki smeri po dva brzovlaka. Tako je razvidno, da se bo število potniških vlakov povečalo v vsaki smeri za tri vlake.
Na prošnjo, ki jo je v imenu ZZD pri Direkciji v Ljubljani vložil g. župnik Demšar iz Zasipa, da bi se vlaki bolj prilagodili zlasti potrebam delavstva, je direkcija sporočila, da priznava da ne odgovarjajo vsi vlaki našim lokalnim zahtevam in potrebam, da pa se mora ozirati pri sestavi voznega reda na ostale zveze in potrebe prebivalstva. Tako je morala direkcija upoštevati potrebe dijaštva, ki je moralo doslej prihajati na Jesenice v zelo zgodnih urah, kar je bilo združeno zanj z velikimi težkočami. Direkcija je tudi sicer stavila predlog naj bi se še brzovlaki spremenili v pospešene osebne vlake, a generalna direkcija .tega predloga ni osvojila.
Delno bo tako kakor rečeno, z novim voznim redom vendar tudi delavstvu iz Bohinja ustreženo.
Ljubljana
Splošna podružnica. V ponedeljek, dne
marca t. 1. se je ob 20.30 zvečer vršil hrugi občni zbor Strokovne organizacije splošnih strok ZZD v Ljubljani. Na občnem zboru so bile zastopane vse stroke, hi spadajo pod okrilje te organizacije. Iz Poročila prejšnjega odbora smo videli, da Je ta podružnica, ki ima okrog 100 članov preje kazala le malo delavnosti, ker je vse organizacijsko delo ležalo le na nekaterih odbornikih, dočim drugi niso delali, kot bi morali. Članstvo se je pomnožilo precej z novimi člani iz Delavskega doma v Ljubljani, ki tvorijo samostojen odsek.
Izvoljen je bil tudi nov odbor in sicer: ■predsednik: * Palir Ivan, podpredsednik: .Dovč Janko, tajnik: Višnar Drago, blagaj-mik; Podprepšek Jurij, gospodar: Meden Mirko. Nadzorstvo: Smersu Rudolf, Rup-Rudolf, Tomc Martin.
, seji novega odbora dne 11. t. m. je mio sklenjeno, da se bodo vršili mesečni ®®stanki Strokovne organizacije splošnih strok v Ljubljani vsak mesec, 14 dnevno Pa se bodo vršile seje odbora.
Brvi članski sestanek po občnem zboru Se bo vršil dne 24. t. m. ob 8 uri zvečer v Prostorih centrale ZZD, Čopova ul. 1. (Delavska zbornica). Ker se bo na tem sestan-
Prodajnem trgu nesigurnost, ponavljajoče 8e gospodarske krize. Brezobzirna borba 2a trg, tekmovanje za večjim dobičkom, stremljenje po uničenju konkurenta, reprodukcija blaga, znatno zniževanje cen (radi uničenja konkurence) in nasprotno Pretirano visoke cene, diktirane po karte-h in trustih, vse to je vrglo svetovno gospodarstvo iz tečajev mirnega razvoja Produkcije po resnični potrebi ter tako Ustvarjajo vedne gospodarske — večinoma naprej preračunane krize, ki poleg neurejenega gospodarstva ustvarjajo armado brezposelnih — rezervno armado za Umetno vzdrževanje nizkih delavnih mezd.
^ Kapitalizem katoličani odklanjamo v Ujegovi materialistični osnovi, radi njegovih zgolj dobičkarskih teženj, radi njegovih pogubnih, naravnost uničujočih novodobnih, socialnih, kulturnih in gospodarskih posledic.
ku razpravljalo o nadaljnjem delu podružnice, o kolektivnih pogodbah itd., je udeležba za vse članstvo obvezna.
Na sestanku bo govoril tudi zastopnik centrale tov. Grebenšek. Naj ne manjka nikogar na tem sestanku! Za koristi vsakega gre. Hočemo, da tudi Ljubljanska splošna organizacija ZZD v prihodnjem poslovnem letu vsakemu svojemu članu delavcu pridobi nove ugodnosti, nove pravice. To pa bo možno le tedaj, če bodo vsi sodelovali.
Usnjarji. Vsem Jožefom in Jožicam!
Delavci tvrdke »Indus«, ki niso Jožefi, pa so zato vseeno dobre volje, čeprav ta teden ni njihov god, so poslali svojim delavskim tovarišem, ki stoje pod zaščito svetega tesarja, v naš list prav iskrena voščila. Kar devetim Jožefom se že spodobi tiskano voščilo. Veseli god jim voščijo z mnogimi željami. Sreče naj bo mera zvrhana, veselja poln sod.
No, pa se jim še mi pridružimo: vse Jožefe in Jožice pri »Indusu« in pa drugod, naj Bog osreči za njihov god!
Soteska
Pri nas se je vršil 2. redni občni zbor podružnice ZZD dne 13. t. m. Izvoljen je bil sledeči odbor: predsednik: Volf Leopold, podpredsednik: Pečjak Jože, tajnik: Pureber Ivan, blagajnik: Zupančič Franc. Namestniki:	Bradač	Franc, Zajc Jože,
Zajc Ivan, Drganc Franc, Tavčar Ivan.
Želimo, da bi novi odbor mogel delati neumorno za dobrobit delavstva. Za naše človeške in božje pravice se bomo z njim borili vsi. Kot zavedni Slovenci in značajni katoliki hočemo sebi in vsem, ki z delom služijo svoj vsakdanji kruh, pripomoči do življenja, ki je vredno človeka, kristjana, ustvarjenega po podobi božji.
Jesenice
Praznik Krekovega društva. Pozivamo člane ZZD, da se udeleže skupnega praznika Krekovega prosvetnega društva, ki bo v nedeljo dne 20. t. m. Zberemo se zato v nedeljo najkasneje do pol osme ure pred Krekovim domom, od koder potem v skupnosti odidemo k službi božji na Jesenice, Več o'tem prečitajte na razglasni deski Krekovega prosv. društva.
Zaupniki prevzeli svoje dolžnosti.
V soboto 12. t. m. se je novoizvoljeni zaupniški ?bor sestal h konstituenti. Predsednik volilnega odbora g. Glavič Janez je uvodoma ugotovil rezultat volitev. Pozval zaupniški zbor, naj se zaveda svojih dolžnosti ter vestno in vztrajno v medsebojnem razumevanju vrši svoje delo.
Pri volitvah gl. zaupnika sta bila stavljena dva predloga. Prvi od kluba SMRJ drugi od NSZ. Klub JSZ in zaupnik naše organizacije so se volitev zdržali. Za gl. zaupnika je bil izvoljen Čelesnik Ivan, za .tajnika pa Vister Maks, oba z glasovi svojega kluba.
Porazdelitev obratov poedinim zaupnikom je bila izvršena po soglasnem sklepu. Izvoljen gl. zaupnik je takoj prevzel svoje delo. Med njim in zaupnikom NSZ je prišlo do ostrega nesoglasja, ki se bo zaradi netaktičnih izjav gl. zaupnika reševal bržkone še drugje. Seji je prisostvovalo precej delavstva, ki so poteku tega P» vega zasedanja pazno sledili.
Mi konstatiramo: Kot organizacija smo izvršili^ svojo dolžnost. Delavstvu smo omogočili in mu izvojevali njegovo zakonito zastopstvo.
Iskreno želimo, da se vsi izvoljeni zaupniki zavedajo važnosti svojih nalog ter kot uradni organi delavske zaščite vršijo svojo misijo objektivno in stvarno. Vsa nerazumevanja med posameznimi organ, skupinami ne smejo imeti nikakega vpliva na delo zaupniškega zbora. Zlasti želimo, da se ne pustijo, pri izvrševanju njihovega dela, vplivati od ljudi, ki z razmerami v tovarni nimajo osebno nikakega stika, da se po nepotrebnem ne ustvari zopet položaj lanskega leta, ki je delavstvu dosti škodil.
Sladki vrh
Podružnica ZZD, skliče v nedeljo dne 20. III. ob 15. popoldne v prostorih g-Kaučevič, posestnika, Murski dvor, svoj Prvi.redni občni zbor. Člani, članice, somišljeniki naše podružnice se tem potom vabijo na naš občni zbor. Na svidenje! —-Bog živi!
Ajdovec
Zima gre proti koncu in kmalu se bo zopet pričelo delo, z delom pa bomo dobili tudi naš vsakdanji kruh. Zime se pri nas vedno bojimo, kajti z zimo pride pomanjkanje dela, brezposelnost in beda. Upamo, da bomo to leto kaj bolje zaslužili, da bomo vsaj teh par mesecev malo lažje zadihali.
Sestanki in zborovanja ZZD
V NEDELJO, DNE 20. MARCA:
MARIBOR: ustanovni občni zbor ob 10. dopoldne v dvorani Zadružne gospodarske banke.
SLADKI VRH: občni zbor pri posestniku Kančevič, Murski dvor ob 15. pop.
V ČETRTEK, DNE 24. MARCA:
LJUBLJANA: sestanek Strokovne organizacije splošnih strok ZZD v Ljubljani ob 8 zvečer v prostorih centrale ZZD, Čopova 1 (Delavska zbornica).
V PETEK, DNE 25. MARCA:
T
AJDOVEC: občni zbor po sv. maši v običajnih prostorih.
V NEDELJO, DNE 27. MARCA:
JESENICE: občni zbor ob y210 dopoldne v Krekovem domu.
POLZELA: članski sestanek ob 2 popoldne v Prosvetnem domu.
V TOREK, DNE 29. MARCA:
CELJE: članski sestanek ob l/27 zvečer v Domu.
V NEDELJO, DNE 3. APRILA:
PODTURN: občni zbor ob 8 dopoldne v dvorani župnišča Toplice.
GROBLJE: občni zbor ob y210 dopoldne v Društvenem domu.
Značaj je več kot talent!
Polzela
Volitve obratnih zaupnikov so zaključene. Z ostro borbo se je borilo delavstvo za uspeh volitev. V agitacijo s plavimi so stopili tudi oni, katere to ni nič brigalo. Vse sorodstvo je stopilo za gotove kandidate v borbo proti nam. Ampak zmaga je bila le naša. Tudi v Sv. Petru se je širila agitacija za plave. Gotovim ženskam bi pa tudi ne škodovalo, če bi pustile politiko, kjer se ne razumejo, posebno še kmetice, ki niso nikdar pokusile kruh našega delavca. Naj se take žene brigajo za svoje može in svoje gospodarstvo. Doma lahko možu zapove, kaj bo delal, ne pa našim delavcem, katerega naj volijo za svojega zaupnika. Tudi dopisnik »Nove dobe« se vtika in tipa tam, kjer ga ne peče. Vse mu dela napotje, -tovarniški delavci in vsi uradi na Polzeli. S tem si hoče pridobiti ugled med poštenimi delavci in drugimi osebami, ampak s tem obrekovanjem ne bo uspeha. Kjer med nami, plava njihov ponos po vodi in njihov taktika tudi. Mislimo in lahko rečemo, da je časopis »Slovenski delavec« precej naprej od »Nove dobe«, kajti »Slovenski delavec« prihaja na Polzelo v 50 izvodih, med tem ko »Nove dobe« samo 3—4 izvodi. Nas ne bodo osramotili s članki »Nove dobe« in takih listov tudi v naša stanovanja ne sprejemamo, ki blati poštene ljudi, kajti nismo lačni vsakovrstnih laži in jih tudi ne verujemo. Saj mi lahko sami sodimo ljudi, kjer smo vsi pol-zelski rojaki, njihova taktika in njihova umetnost nas ne bo učila poštenja. Dopisnik »Nove dobe« vprašuje zakaj je bil župan pri volitvah in zakaj so bili poleg gospodje orožniki. Če ne poznate zakonov, naj bi se informirali zakaj so se vsi ti gospodje udeležili volitev. Mislimo, da mu ne bi bilo treba po časopisih vpraševati, tudi na Polzeli bi mu lahko kdo to pojasnil, da bi bolj mirno spal. Prisrčna hvala vsem volilcem naše liste. Bog živi!
Groblje
Na tiho nedeljo, dne 3. aprila 1.1. ob V2IO. uri dopoldne se bo v dvorani Društvenega doma v Grobljah vršil redni občni zbor podružnice ZZD v Grobljah. Vsi člani naj se ga polnoštevilno udeleže. Najmanjša dolžnost, ki jo delavcu nalaga or-,; ganizacija je, redna udeležba na sestankih in drugih organizacijskih prireditvah. Vsak delavec, ki hoče od organizacije kaj imeti, mora tudi z njo sodelovati. Vsak, ki se pritožuje, da organizacija le malo ali nič ne stori, ima prav na občnem zboru možnost, da svoje zahteve in želje uveljavi. — Udeležba je za vse člane obvezna. — Bog živi!	Odbor.
Naloga »Slovenskega delavca« je vzporedno z ZZD braniti pravice žii-Ijavih rok! Zato ga Sirite in mu pridobivajte novih naročnikov!
DROBNE DOMAČE
Iz obupa si je vzel življenje na Rožniku pri Ljubljani 62 letni ubožec Jakob Rihar. Pred nekaj dnevi se je poslovil iz mestnega zavetišča, nato je nekaj časa taval po mestu, kjer pa ni mogel najti vSled oslabelosti primernega zaslužka.
Sebe in svojega sina je obesila v Creš-njevcih pri Gornji Radgoni 32 letna viničarska hči Julijana Javševec. Oče je svojo hčer večkrat zmerjal in zahteval, da krene na boljša pota. Pretekli teden pa je Julijana sklenila, da se bo na -tragičen način poslovila od svoje hiše. Pripravila je vrv, povabila svojega devetletnega sina v izbo, kjer mu je v naglici vrgla zanko okrog vratu ter ga obesila na tram. Za sinom se je obesila tudi sama. Ko so ju starši klicali in iskali, so oba našli že mrtva. V poslovilnem pismu pravi, da zapušča svojo hišo za vedno. Dogodek je strašno odjeknil v vsej radgonski okolici, ki obsoja mlado mater, ker je tako grdo napravila konec sebi in svojemu sinu.
Pokvarjeni fantalini iz Škal pri Velenju so streljali s fračami v obcestni križ. Kristusu so s kamenjem razbili glavo, nato mu še odsekali roke. Žalosten dogodek kaže, kam gre naša mladina, ki se hoče odtujiti veri in drvi za brezbožnimi idejami, ki jih prav v delavskih okoliših trosijo plačanci.
Vlomljeno je bilo v hotel Bauman v Poljčanah. Vlomilci, ki so bili zelo spretni, so najpreje izropali gostilniške prostore, nato pa so se spravili na privatno stanovanje. S svojega vlomilskega pohoda so ponesli 8.000 din gotovine, ki je bila last Kr. šolskega odbora. Vse škode v blagu in denarju je bilo okoli 25.000.— din, ki je se toliko bolj občutna, ker okradeni ni bil zavarovan.
Z odlokom kr. namestništva je bil imenovan za senatorja minister v p. g. dr. Franc Kulovec, ki si je v našem političnem in gospodarskem življenju ustvaril velike zasluge. G. senatorju, ki mu je tako pri srcu slovensko delavstvo, kateremu posveča *vse svoje moči, da mu le more pomagati, tudi mi izrekamo v imenu delavstva iskrene čestitke k njegovemu visokemu imenovanju.
Premalo je pazil na rano, ki si jo je prizadejal 51 letni mlinar od Sv. Jurija ob Pesnici Jurij Zupančič. Noga mu je začela hitro zatekati tako, da so mu jo morali vsled zastrupljenja krvi v mariborski bolnišnici odrezati.
Razbesneli bik se je zaletel v 61 letno posestnico Julijano Ornig, doma pri Svetem Juriju v Sk>v. goricah. Nasadil jo je na rogove in ji prizadejal težke poškodbe. Ponesrečenko so pripeljali v mariborsko bolnišnico, vendar je le malo upanja, da bi okrevala.
4 metre globoko med tramovje je padel 32 letni delavec Franc Makel na stavbi predilnice Doktor in drug. Močno se je poškodoval po glavi in dobil je težke notranje poškodbe. Kmalu za to nesrečo se je pripetila na isti zgradbi ponovna, katere žrtev je postal 22 letni delavec Ivan Jug, ki je padel iz odra na cementna tla. Dobil je težke poškodbe, zaradi katerih pa je kmalu po prevozu v bolnišnico podlegel.
Krilce se je vnelo 4 letni Landeker Mariji iz Sevč pri Novi cerkvi. Otrok je stikal toliko časa okoli štedilnika, da mu je ogorek prišel v dotiko z obleko. V hipu je bilo dekletce v plamenu. Zahvaliti je le, da je bila v bližini mati, ki je otroku strgala s telesa gorečo obleko. Deklica je dobila hude opekline.
Spoprijeli sta se pri Konjicah ženski Terezija Kocel in neka Rančigaj. Nekaj časa sta se po žensko vlačile za lase in klo-Spor je hotela ublažiti 23 letna Pantič Marija, katero je razburjena Kocljeva udarila s sekiro po glavi, da ji je prebila lobanjo. Njeno stanje je resno.
NAŠI NAMEŠČENCI
Nova podružnica v Kranju.
V zadnjih dveh tednih sta bili ustanovljeni kar dve podružnici Društva združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije, in sicer podružnica zavarovalnih uradnikov v Ljubljani in splošna podružnica v Kranju.
V Kranju je bil pretekli četrtek ustanovni občni zbor pri »Jelenu«. Udeležilo ttj ?aJe *eP° število članov in članic. Udeležil se ga je tudi g. župan Češenj in zastopnika centrale tov. Smersu in tov. Cešnovar. Občni zbor je vodil tov. Ham Karl, ki je dal takoj besedo zastopniku centrale, ki je v daljšem govoru razložil pomen in delo naše nameščenske organizacije. Po čitanju pravil so bile volitve in je bil za predsednika soglasno izvoljen tov. Ivanc. Pri slučajnostih se je oglasil tov. Cešnovar in pojasnil podrobno delo organizacije. — Naši podružnici želimo krepkega razmaha!
Poravnajte naročnino!
'i	vU
išPAUliA
lrirfrfVirfFir	PV0P8F
Zakup zemljišča na sodni dražbi: V. M.
Podturn)
Kupili ste hišo z zemljiščem na sodni dražbi. Navajate, da je bilo pred dražbo na sodišču objavljeno, da se bo vjcnjiže-no terjatev upnikov Sp. J. in A. imelo plačati v 12 letnih obrokih in z ozirom na to pa ste kupili. Sedaj po dražbi pa ta upnik zahteva takojšnje plačilo. Za plačilo izkupička je predvsem odločilno kako se glase dražbeni pogoji in kako je izvršilni sodnik objavil pred začetkom dražbe, da imajo plačati terjatve vknjiženih upnikov. Ce se glasijo na takojšnje plačilo in če ste na .to pristali, ko ste dražili in .zdra-žili potem se je treba pač držati teh pogojev. Lahko pa Vam je tudi že pred začetkom dražbe ali pa po dražbi upnik sam izjavil, da ne bo zahteval plačila tako, kakor se glase dražbeni pogoji. V tem slučaju pa je upnik odgovoren za vso škodo, ki bi Vam nastala, če bi se ne držali tega dogovora, slednjič pa zamorete tudi pri izvršilnem sodniku ta dogovor sporočiti upnikom. V ostalem pa so Vaša pojasnila pomanjkljiva, da se nanje ne more točno odgovoriti. Ce hočete točen nasvet morate sporočiti določno kaki so bili
dražbeni pogoji, za katero terjatev gre in zakaj si je upnik sedaj premislil ter zahteva takojšnje polno plačilo. Šele nato bo mogoče na določen način gledati na od-pomoč.
Bolniški teden po § 219 obrtnega zakona
Uslužbenec je zbolel in bi moral po § 219. O. Z. dobiti plačan bolniški teden. Podjetje pa je delavca prikrajšalo na ta način, da je od bolniškega tedna odštelo 2 praznika, ki sta bila v prvih 7 dneh bolezni. Ali je podjetje upravičeno take odtegnitve ?
§ 219 o. z. govori o tem, da obdrži uslužbenec pravico do plače največ za dobo enega tedna. Govori tedaj o plači in ne morda o kaki nagradi ali pa prejemkih v višini zaslužka enega tedna.
Nasprotno je to določilo razlagati tako, da mu gre plača, ki bi jo tudi dejansko zaslužil, če bi delal nadaljni teden po nastopu bolezni. Zato se ima od tega tedna odbiti oni dan, ko uslužbenec ne bi dobil plače, če bi bolezen ne nastopila. V predmetnem torej za oba praznika, ker podjetje ni obratovalo.
Z minutami ie ginevala Avstrija
Avstrijski kancelar Schuschnigg je hotel vsebino svojega razumnega govora po Hitlerjevem govoru, kjer ni bila nikjer za-garantirana neodvisnost Avstrije potrditi s plebiscitom, ki bi moral biti v nedeljo 13. marca. K tej odločitvi ga je pripravljalo tudi avstrijsko delavstvo, ki je bilo pripravljeno boriti se do zadnjega za svobodno, nemško, neodvisno, socialno, za krščansko neodvisno Avstrijo, za mir in de-
lo	in za enakopravnost vseh, ki se priznavajo k narodu in domovini.
V	petek 11. t. m. je avstrijska vlada ves dan zborovala. Notranji minister Seysse-Inquart se je z vso silo trudil vplivati na Schuschnigga, da odgodi nedeljski plebiscit. Iz Berlina pride v popoldanskih urah ultimat, v katerem se zahteva: 1. odgodi-tev plebiscita, 2. sestava nove avstrijske vlade v kateri bodo imeli večino hitlerjevski ministri. Ultimat poteče ob 17 uri, javnost ga je izvedla ob 16 uri. Nemški radio vrže v svet vesti o nemirih v Avstriji in da se na avstrijsko-bavarski meji zlivajo oddelki nemške vojske. Napetost narašča. Avstrijska vlada se posvetuje z inozemstvom. Vprašuje Rim. Italijanska vlada bo posredovala med Nemčijo in Avstrijo le v tem, da se nedeljski plebiscit odgodi. Avstrija pristane in naredi v tem veliko taktično napako. Nemčija opogumljena, najbrže z vednostjo Italije, svoj ultimat razširi še na eno točko »Sušnik mora odstopiti.« Angleški ministrski predsednik ostro nastopi proti nemškemu zunanjemu ministru Von Ri-bentropu, kateremu pove, da Angliji ni
vseeno, kako se razvijajo dogodki v Avstriji. Toda tu se angleška jeza ustavi. Angleška neodločnost, da nemški odločnosti prosto pot. Ultimat se podaljša za dve uri. Minute so minevale in z njimi je ginevala avstrijska neodvisnost. Ob 19.30 se poslovi zadnji kancler Schuschnigg od vsega avstrijskega naroda, in pravi, da se umika nasilju mirno, ker noče prelivati krvi. Ob zvokih avstrijske narodne himne se odigrava zadnje dejanje v zgodovini nekdanje vsemogočne Avstrije.
Notranji minister Seysse-Inquart kliče, da se ljudstvo ohrani disciplinirano in naj se ne upira nemški oboroženi sili. Narodnim socialistom se nalaga dolžnost, da prevzamejo odgovornost za vzdrževanje reda in mira.
12. marca ob 2. uri zjutraj sestavlja notranji minister Seysse-Inquart novo hi-tlerjansko vlado v kateri se nahaja tudi nekdanji ljublj. polic, komisar dr. Skubl.
Niti minute ni zamujene. Vse se razvija z bliskovito naglico po načrtu. Vhod nemških čet, ki je na več mestih prekoračila avstrijsko mejo, pozdravljajo od veselja .pijani narodni socialisti s svojim silnim navdušenjem, prevpijejo žalost pristašev »domovinske fronte.« Hitlerjanski znak, pred urami zametovan je postal po par urah božje češčen.. Vse si našiva kljukaste križe, oblači rujave strajce, natika čelade in nosi puške. Večina v pijanosti vriska in kliče: ena domovina, en narod, en vodja, dočim drugi v požirkih pijejo čaše pelina. Inozemstvo pa molči, se ne gane in gre molče preko katastrofe Avstrije.
Zverine sodijo
Ko bodo tele vrstice natisnjene, bodo že zdavnaj odjeknili streli, s katerimi je bilo uničenih zopet 18 človeških življenj v bolj-ševiški Rusiji. Od 21 mož v zadnjem moskovskem procesu jih je bilo 18 obsojenih na smrt, trije pa so prejeli za plačilo za svoja dela od 15 do 25 'let ječe. Morda pa se jih usmili že kak bližnji prihodnji proces in konča njihovo žalostno pot, predno ta leta poteko.
Komaj je namreč končan ta krvavi proces, ki je celo socialiste prisilil k priznanju, da so razmere v Rusiji strašne, že se pričenjajo nove aretacije najuglednejših velemož od včeraj, že se polnijo nanovo ječe, že sestavljajo nove obtožnice in vse dokazujejo izdajstvo domovine. Nove morije so na vidiku.
Predno je boljševiška pravica poslala svoje nekdanje mogočnjake v deželo smrtne sence, se je z obsojnci še malo poigrala. Če bi bil človek žival, če bi bil zver, vendar je nepojmljivo, kar se je ob tem procesu vse dogajalo. Trinogov ruske zemlje se mora držati res samo eno veselje: gledati trpljenje drugih, kakor to opisuje Rahmanova v svoji knjigi: Tovarna novega človeka.
Tako, kakor so se v tem procesu dogodki vrstili drug za drugim, jih je moral narekovati samo nečloveški satanizem, samo zlodej v človeški podobi, ki je svoje nekdanje sodelavce pahnil v nesrečo radi svojega nečloveškega uživanja in jih je zlomil telesno in duševno, da so jokali kakor otroci in prosili v strašnem ponižanju za svoje izgubljeno življenje. Kako bi bilo mogoče drugače razumeti do ostudnosti nizka samoponižanja, ki se vrhunči-jo v izjavi bivšega šefa zloglasne GPU. Ta je dejal:
»Tudi za neskončno najmanjši del svojih zločinov sem zaslužil smrtno kazen. Toda apeliram na sovjetsko ljudstvo in na svojega tovariša Stalina, da mi izkaže milost. Rad bi opazoval razvoj'naše države tudi skozi mreže jetniškega okna in bom srečen, če bom mogel delati na prisilnem delu pri zgradbi enega izmed tistih mnogih prekopov, čijih zgradbo sem mnogokrat opazoval kot načelnik Čeke ...«
Tako so se ponižali, morali so se pred smrtjo še ponižati, do golega sleči človeško dostojanstvo, v solzah se kleče plazili pred trinogom, nato pa šele je zver v človeški podobi dala mig, naj se konča to onečaščeno življenje.
Vedno bolj je zato jasno, kako upravičen je v tej satanski igri zločinov klic Cerkve, s katerim prosimo:
Odrešenik sveta — reši Rusijo, reši jo zveri!
BELEŽKE
NENAVADNA ODKRITOSRČNOST
Komunist danes nihče noče biti. Če komu ta pridevek daš, te tira kmalu pred sodišče. Na volišču na Jesenicah pa je Čelesnik Johan, ki sicer hoče v javnosti igrati skrajno desnico marksizma kot predstavnik liste SMRJ izjavil ponovno s povzdignjenim glasom:	»Komunisti	bo-
mo zmagali.« Tako je priznal, čigava je njegova lista, kakšni so njeni kandidati in čigav je on sam.
Naj bo g. Čelesnik vedno tako odkritosrčen, kakor je bil v teh izjavah, pa ga bomo rajši imeli, kakor pa sedaj, ko na gotovih mestih vedno zatrjuje, da nima s komunizmom nobenih zvez in stikov.
JE LJUBEZEN RES...
V	Knaflovi ulici imajo privezano hudo mrcino, pravega »bernardinca«, ki očivid-no čuti nagnenje, da rešuje izgubljene iz viharnih metežev. Za »Jutro« ga kličejo in zdaj že dalj časa sledi in voha za že večkrat izgubljeno »Pravico«. Z veselim laježem oznanja vsemu stiskanemu svetu s Knafljevega brega, kadar jo na sledi ljudske fronte zopet kje zavoha in mogočno jo s srpastim repom pozdravlja. Srpasti rep pozdravlja Kladivo »Pravice«! Ja, srp in kladivo, to je znamenje združitve, to je simbol ljubezni skupne. Tej »Pravica« ostane zvesta vse do groba in ljubosumno čuva svojega mladega kavalirja. Še pogledati ne sme »bernardinec« drugam, še bevskniti ne sme, zalajati še manj. — Pa se je mrcina vseeno spozabil in je že ponovno oblajal in grdo pogledal poštenega * »Slovenskega delavca«. In »Pravica« je v zadnji številki vsa iz sebe iz strahu, da za grdim pogledom in zmer-javim lajanjem, vendar ne bi skrival kavalir kakih tajnih simpatij. Kaj se ve, vse je mogoče.
»Slovenski delavec« zato sporoča ljubosumni »Pravici«, da za grimasanjem in renčanjem »Jutra« res nič drugega ne tiči, kakor stara antipatija do poštene stvari in obljublja »Pravici«, da ji ne bo hodil delat škode v »Jutrov« ljubezenski zelnik. Je torej, ljuba »Pravica«, tisto prijazno mahljanje z »Jutrovim« repkom pravi izraz iskrene vdanosti in vsaj »Jutro« je prepričano, da bo ta ljubezen večna in netrohljiva.
»BRANIK« UREDNIKA SKRIVA
Branikov urednik je ugotovil, da naš
urednik nima plave obleke. To je vsekakor nad vse važno! »Branik« namreč brani tiste vrste, »kjer obleka dela človeka«.
Pa smo zato po »Braniku« poučeni hoteli videti, kakšna je njegovega urednika obleka. Ali je plava, ali je rdeča, ali je bela? Da zelena ni, smo vedeli, ker zelena je strupena. Toda urednik »Branika« se skriva. Morda je kar nag, pa si ne upa na dan. Dasi mora namreč vsak časopis po zakonu imeti natisnjeno na vidnem mestu ime svojega urednika, ga »Branik« vendar nima.
Tako nismo mogli odkriti niti »Brani kovega« urednika, kako bi mogli potem ugotoviti barvo njegovega kroja.
Naj torej »Branik« zakonu zadosti in naj s svojim urednikom ne igra nič več skrivalnice. Če nima plave obleke, naj se le nič ne boji, ker pri nas obleka ne dela človeka.
Zabukovca-Griže
Dne 13. III. 1938 se je vršil sestanek delavcev ZZD v Grižah pri g. Gominšek ob precejšnjem številu navzočih delavcev, to pa kljub temu, da so se številni tovariši opravičili radi službe, itd.
Po poročilu tov. podpredsednika smo soglasno sklenili, da bomo vsako prošnjo, pritožbo komurkoli, poslali potom tajništva ZZD v Ljubljani. Po poročilu tov. podpredsednika smo prepričani, da bo naša podružnica delavna za revne ljudi. To nam je porok kot dolgoletni delavski zaupnik.
Pokazale so se pri nas posebne težkoče za razvoj naše organizacije radi nagajanja marksistične organizacije. A mi hočemo premagati vse težkoče, da bo naša podružnica močna in delavna.
SONCE IN SENCE V DOMAČI DEŽELI
»Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujče-
vi	peti«. To staro načelo še zmeraj velja. Na žalost pa smo mi Slovenci zmeraj ime-
li	dovolj ljudi, ki so slovenskemu imenu in slovenskemu narodu delali sramoto. Tudi danes jih imamo. So ljudje med nami, ki so po svoji duši že zdavnaj postali narodni odpadniki. Mislijo in čutijo drugače kakor čuti narod. Delajo pa proti nabodu. Kdo ne pozna tiste skupine ljudi, ki je pred nedavnim hotela slovensko ljudstvo kakor valpet z bičem ukloniti tujemu nasilju, (ja bi ves slovenski narod tla-čanil tujemu gospodstvu? Naši slovenski fantje in možje so morali zato v ječe, naši voditelji v prognanstvo. Nad narodno ču-
tečimi so izvajali strašen teror.
Zadnji ostanki te žalostne dobe se pojavljajo sedaj le še v našem centralnem parlamentu. Tam poslanci, ki jih je nasilje postavilo za jerobe, svoj narod blatijo, svoje ljudstvo obrekujejo. Ljudje, ki se trkajo na nacionalna prsa, ne najdejo nobenega važnejšega opravka, kakor, da v tem parlamentu, katerega poslovna doba gre hvala Bogu h koncu, razkazujejo nase domače slovenske pomanjkljivosti, jih po-večavajo in obešajo na veliki zvon. Ne delajo tako časti svojemu narodu, ki bo ob prvi dani priliki pomedel z njihovim je-robstvom, pa tudi sebi ne dajejo časti spoštovanja vrednega človeka.
PO SVETU
Mandžurske čete, ki so spadale v sestav jap. mand. devizije so se uprle japonskemu štabu ter so z vsem materijalom in orožjem prestopile na stran Kitajcev.
Da se okrepi bojno brodovje je tudi Indijska vlada sklenila zgraditi samostojno brodovje, ki bo v slučaju vojne podprlo Angleško floto.
Popolo d’ Italia poroča v zvezi z moskovskim procesom, da boljševizem žre sistem, ki ga je pred 20 leti s krvjo ustvaril, in da stoji danes komunistični sistem pred razsulom zaradi katerega bo imel edine usluge fašizem.
Na Japonskem ni vse tako enotno, kakor se slika. To dokazuje oster spor, ki je nastal med Japonsko vlado in političnimi strankami. Vse te razprtije znajo imeti usoden vpliv na razvoj kitajsko japonske vojne.
Z ozirom na zadnje dogodke v Avstriji
je Čehoslovaška vlada prepovedala vstop vsakemu avstrijskemu državljanu na Če-slovaška tla. Prestop preko meje se more izvršiti le na izrecno dovoljenje najvišjih čehoslovaških obmejnih oblasti. Zidom pa je sploh vsak prestop meje prepovedan. Tudi švicarska vlada je zavarovala meje z nekaj bataljoni milice, ki naj poostri kontrolo nad političnimi begunci, ki jih je hitlerjanski škorn pregnal iz Avstrije.
Komaj je bil končan sramoten proces proti nekdanjim voditeljem komunizma, že je na vidiku nov proces v katerem se bodo zagovarjali predvsem ruski častniki, ki so pripravljali upor proti Stalinu. Potrjujejo se vesti, da je dal Stalin aretirati vrhovnega poveljnika rdeče armade na Daljnem vzhodu maršala Bliicherja in slovečega konjeniškega generala Budjenja, vse zaradi veleizdajstva in spijonaže.
Velika železniška nesreča se je pripetila v Temešvaru v bližini jugosl. meje, kjer sta na odprti meji zavozila v največji br-zini tovorni in brzi vlak. Vlaka sta se dobesedno zarila eden v drugega. Izpod razvalin so potegnili 65 mrtvih in okoli 30 laže in smrtno ranjenih. Oblasti vodijo preiskavo, da bi ugotovile krivca nesreče.
Palestina je še vedno nemirna. Vsak dan pokajo po mestu Palestine peklenski stroji. Tako so našli na progi, vodi od Jaffe do Jeruzalema, tri peklenske stroje, ki so vrgli progo v zrak. Uporniške arabske tolpe so napadle več samotnih vasi, ki so jih požgale. Angleško poveljstvo pošilja vedno nove okrepitve, vendar še ni absoluten poglavar nad zvitimi arabskimi četami.
Socialno leto je organizirala katoliška portugalska dijaška mladina. Njen namen je v tem letu razširiti katoliška temeljna načela o ureditvi družbe. Prirejala bo po deželi predavanja in tečaje, predvsem pa se bo karitativno udejstvovala.
Novo ofenzivo v Španiji so začeli nacionalisti na 150 km široki fronti. Franco prodira proti morju zelo uspešno in hoče preprečiti tako rdečim dotok novih moči.
Novo vlado je zopet dobila Francija. Načeljuje ji socialistični multimilijonar Blum, ki je znan po tem, kako dobro zna gospodariti zase pa kako zanič za državo. Pravijo, da se bo frank začel sedaj prav temeljito majati.
Prijave delavcev v pravilne mezdne razrede
Še vedno dobe naši revizorji veliko delavcev, ki niso prijavljeni v pravilne mezdne razrede. Večinoma delavci za to ne vedo, ker se za prijave ne brigajo. Včasih pa so nepravilne prijave napravljene celo v soglasju z delavci samimi.
Tega pojava ne moremo razumeti. Zlasti sedaj tega ne moremo razumeti, ko smo dobili zavarovanje za onemoglost, starost in smrt. Kdor ne prijavi delavca s pravilnim zaslužkom, tega prikrajša za vsa leta njegove starosti.
Naravnost nespametno ravna oni delavec, ki pristane na prenizko prijavo. Prepričani smo, da jih bo po 10 ali 20 letih mnogo, ki bodo bridko obžalovali to svojo mladostno lahkomiselnost.
Zato apeliramo na delodajalce, na njihovo uvidevnost, da naj svoje delavce pravočasno in pravilno pripravljajo. Par dinarjev vendar ne more igrati vlage za podjetje, nasprotno pa igra par dinarjev prispevkov veliko vlogo za poznejše starostne in onemoglostne rente.
Delavce pa v njihovem lastnem interesu svarimo pred kakršnimikoli dogovori, s katerimi pristajajo na nepravilne nižje prijave, kot bi morale v resnici biti. Naj vendar delavci ne pljuvajo v lastno skledo! Strokovne organizacije in podjetja imajo v rokah tabele, po katerih lahko ugotovite, če ste pravilno prijavljeni jn uvrščeni v pravilen mezdni razred.
(Iz »Delavskega zavarovanja«.)
List izdaja za konzorcij: Prežel j Francč, Ljubljana. — Urejuje: Križman Andrej, kaplan, Jesenice. — Za uredništvo odgovarja: Pirih Milko, Ljubljana. — Za Misijonsko tiskamo: Jožko Godina, Groblje.