«^M<«^GLAS Leto XLVI - št. 15 - CENA 50 SIT Kranj, torek, 23. februarja 1993 Predsednik in zunanji minister V Rimu - Predsednik Slovenije Milan Kučan in zunanji minister Lojze Peterle sta pretekli teden opravila uspešen in pomemben obisk v Rimu: pri poglavarju rimskokatoliške cerkve papežu Janezu Pavlu II. in predsedniku italijanske republike Luigiju Scalfaru. Vatikan je pred Evropsko skupnostjo priznal Slovenijo in je veliko prispeval k mednarodni uveljavitvi naše države, papež in vatikansko vodstvo pa sta izredno zadovoljna s političnim ■n gospodarskim razvojem Slovenije. Milan Kučan je Janeza Pavla II. uradno povabil na obisk J Slovenijo. Srečanje s Scalfarom.pa je bilo pomembno, ker se ta teden začenjajo pogovori med Italijo in Slovenijo o ureditvi meddržavnih odnosov. Na sliki odhod predsednika Kučana v Rim. pot so njega in zunanjega ministra pospremili (od leve) podpredsednik državnega zbora dr. Kreft, minister za gospodarski razvoj dr. Davorin Kračun in notranji minister Ivo Bizjak. JK., slika G. Šinik Mladi Uroš Ban ugnal svetovnega prvaka Romana Pogačarja - Od petka do nedelje je v Kranjci Gori potekalo drugo odprto prvenstvo Slovenije v para skiju. Najboljši slovenski padalci in padalke so se skupaj z gosti iz Švice, Hrvaške in Makedonije pomerili v veleslalomu in skokih n* cilj, ponovno pa so svojo premoč in dobro pripravljenost pokazali leski padalci. V skupni "vrstitvi je zmagal Uroš Ban, ki je ugnal aktualnega svetovnega prvaka Romana Pogačarja in ^•»tjaža Pristavca. Na koncu pa so bili vsi trije najboljši seveda zadovojni in nasmejani. Več na sPortni strani. V.Stanovnik, foto: G.Sinik T|tf ISKI ŽUPAN SPHFIFI PRrStRNOVO NAGRAJENKO - Tržičanka Mojca Mehle -H«h„jec i/zldip^„ nX po k-cu študija n. oddelku za industrijsko O^O^kAk^j likovne umetnosti letos priborila tej ustanovi prvo umverzitetno ™£™%^y!£ i* *ed petkovim sprejemom poudaril župan Peter Smuk, je pr./nanje «J6-letno obl V P°"«s tudi Tržičanom, saj je to menda uspelo šele drugemu nj.hovemu prebiva ™; Mojcma d P'oma pod naslov«,,, "Oblikovalska zasnova telefonskega *J*n*}^f**™J^*^ -o*o ,a nov izdelek z imenom (omet, ki ga bodo začeli proizvajat. ^'"■I^^_£jJS Postavitev pa načrtujejo na pomladanskem sejmu Alpe-Adr.av ^^'J^^ J'vodi osebno podjetje DEM A K K, sedaj sodelujeta pri ¥»&**Z"*^'JtSSSSdS' d*>—' »...... ra/j| upanje, da bo njuno /nanje v prihocinosn ko ki je izročil v spomin Monografijo 1 rziča. S B». - del • »oojeije ijimviakiv, senaj so risn' l,m,st<,"ik Sm,,k P« il> '' Eot /Udi druK' domači industriji. Nagrajen 10: S. Saie Srečanje slovenskih ekonomistov Podelitev nagrad Kranj, 2. februarja - Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Dagmar luster bo v petek, 26. februarja, podelil letošnje nagrade, v četrtek, 25. febru-arja, pa bo v Ljubljani potekalo letno srečanje slovenskih ekonomistov. Zveza ekonomistov Slovenije in Gospodarska zbornica Slovenija sta letos združila pregled letnih dosežkov ekonomske stroke in gospodarske prakse v Slovenije ter podelitev nagrad za izjemne dosežke trajnejšega pomena v gospodarstvu. Srečanje ekonomistov bo potekalo v Cankarjevem domu, četrtkovo dopoldne bo namenjeno narodnogospodarskim temam, mednarodnemu gospodarskemu sodelovanju in razvojnim temam, popoldne pa podjetniškim temam. Ob srečanja bo izšel zbornik vseh razprav. • M. V.. Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje Zavod SIQ Kranj, 22. februarja - V sredo, 24. februarja, bodo v Ljubljani promovirali SIQ - Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje, ki je bil ustanovljen kot zavod, med ustanovitelji pa so tudi Republika Slovenija, Gospodarska zbornica, Zavarovalnica Triglav ter Iskra in Gorenje. Uresničena je torej zamisel o nacionalni instituciji za področje preskušanja in verificiranja, po merilih neprofitnosti je to zavod in ne podjetje, saj mora biti neodvisna in nepristranska. Med ustanovitelji oziroma lastniki nihče ne prevladuje, v svet zavoda pa nameravajo vključiti tudi druge, denimo Zvezo potrošnikov Slovenije. Začetki tega zavoda segajo v leto 1964, koje bil v Iskri ustanovljen oddelek za meritve in kvaliteto, ki se je kasneje preimenoval v Inštitut za kakovost in metrologijo in se leta 1987 izločil iz Iskre. • M. V. Plačilna kartica ACTIVA DENAR ZA AKTIVNE /U ljubljanska banka Gorenjska banka d.d., Kranj Pust, pust, krivih ust... Pustne maske izvirne, zanimive, posrečene ali maske kar tako, so v soboto in nedeljo razveseljevale tiste, ki so se našemili in tiste, ki so jih gledali. V Kranju je baje največ smeha vzbudila trojka, ki je predstavljala kranjskega župana s soprogo in televizijskega snemalca, ki je to pot ni odnesel tako poceni kot na volitvah. Tudi danes bo več sprevodov. Ob 16. uri se bo začela povorka pred športno dvorano Poden v Škofji Loki, šla bo prek Mestnega trga do hotela Transturist, kjer bo otroško rajanje. Prireditev bodo popestrili plesalci plesne šole Urška, bo tudi dosti dobrot in obilo glasbe. Tudi v Šenčurju se bo pustni sprevod začel ob 16. uri. Zbor pustnih mask bo pred osnovno šolo, maske pa bodo pogostili in najboljše nagradili. Virus še ni ukročen Gneča ne pojenja Kranj, 22. februarja - Na Gorenjskem je doslej za gripo in njej podobnimi virusnimi obolenji zbolelo okrog deset tisoč ljudi. Čeprav po zdravniških opažanjih bolezen že rahlo upada, so čakalnice še vedno nabite, zdravniki, med katerimi so prav tako "žrtve", pa imajo polne roke dela. Po podatkih Zavoda za socialno medicino in higieno Gorenjske v Kranju je jeseniški zdravstveni dom prijavil blizu 1500 primerov gripe in njej podobnih obolenj, radovljiški okrog 1300, škofjeloški nekaj več kot 350, medtem ko je direktor kranjskega zdravstvenega doma dr. Aleš Paternoster V petek, 26. februarja, ob 19. uri bo v škofjeloškem hotelu Transturist 2. letošnja Gost bo dr. Metod Benedik, naš gorenjski rojak iz Stražišča pri Kranju, profesor zgodovine, dekan Teološke fakultete v Ljubljani in kapucin škofjeloškega samostana. Z njim se bo pogovarjal prof. Miha Naglic na temo: KRŠČANSTVO NA SLOVENSKEM SKOZI ČAS Prvo, drugo in tretje pokristjanjevanje Slovencev: zgodnje krščanstvo, protireformacija in katoliška prenova in nova evangelizacija. Vabljeni vsi, ki Ulite utivati ob zanimivem pogovoru in dobri postreibi hotela Transturist. Če telite, da Vam rezerviramo sedet v restavraciji, pokličite po telefonu 211-860 aH 211-835 povedal, da imajo na seznamu obolelih približno 6700 ljudi. »Splošna navodila za zdravljenje pravijo, naj bi se prve tri dni vsak zdravil doma, razen če ni hud kronični (denimo, srčni) bolnik. Priporočamo ležanje, čaje, C vitamin, aspirin, če se počutje ne zboljša, pa je seveda potreben obisk pri zdravniku. Zdravljenje gripe in gripi podobnih virusnih obolenj traja povprečno deset dni.« Znaki bolezni so nenadna vročina, razmeroma visoka telesna temperatura, značilne so močne bolečine po sklepih in mišicah, glavobol, po nekaj dneh običajno sledi še močan kašelj in pri nekaterih bolnikih občutek dušenja. • H. Jelov-čan GORENJSKI GLAS ♦ 2. STRAN PO SLOVENIJI Torek, 23. februarja 1993 Dr. Peter Vencelj iz Kranja je novi državni sekretar za Slovence po svetu in narodnosti v Sloveniji v ministrstvu za zunanje zadeve. - Slika G. Šinik SLOVENIJA IN SVET Slovenski model je vzoren V državah, kjer živijo slovenske manjšine, želijo Slovenci tolikšno raven zaščite, kakršne sta v Sloveniji deležni italijanska in madžarska manjšina, ki imata tudi po enega poslanca v državnem zboru. Glede tega, vsaj na osnovi razgovora predstavnikov Slovencev v Italiji, Avstriji in na Madžarskem s predsednikom republike Milanom Kučanom in zunanjim ministrom Lojzetom Peterletom, so najbližje na Madžarskem. Predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnoek iz Monoštra je napovedal, da bo letos madžarski parlament sprejel zakon o manjšinah, ki naj bi uredil tudi zastopstvo manjšin v parlamentu. Sicer pa je Madžarska prva država, s katero je Slovenija sklenila poseben dvostranski sporazum, ki rešuje tudi manjšinsko vprašanje. Z Italijo se stvari rešujejo po polževo. Tudi zaradi volitev v Sloveniji in političnih problemov v Italiji. Po obisku Kučana in Peterleta pri najvišjih predstavnikih Italije (v Rim naj bi končno odšel tudi predsednik vlade dr. Janez Drnovšek) naj bi se stvari premaknile z mrtve točke. Danes se bodo v Ljubljani začela slovensko-italijanska pogajanja. Beseda bo tudi o zaščiti manjšin. Italijani nam nimajo kaj očitati, njih pa pri zaščiti slovenske manjšine čaka uresničitev dolgoletnega dolga. Predstavniki Slovencev v Italiji Klavdij Palčič, Miloš Budin in Ivo Jevnikar ugotavljajo, da je osnutek zaščitnega zakona, ki ga že leta pripravljajo v Rimu, za Slovence nesprejemljiv. Zato so oblikovali skupno predstavništvo slovenskih organizacij v Italiji, ki pripravlja svoj predlog zaščitnega zakona. Italijanska država, ki sicer glede Italijanov v Sloveniji in na Hrvaškem postavlja visoka merila, se pri Slovencih v Italiji pred Evropo ne bo mogla več dolgo sprenevedati. Tam, kjer smo doma, in to je Italija, želimo živeti dostojno. Podpora Slovenije, ki ima sama glede manjšin mirno vest, kot samostojne države je lahko izdatna. Predvsem pa je važno, da imata tudi sosednji državi dobre odnose. Protislovensko razpoloženje na italijanski strani meje ni tako nedolžno, kot je videti na prvi pogled, asimilacijska politika se zaostruje, predvsem pa bi bilo pogubno, če bi zaščitni zakon temeljil na sedanjem stanju, ko imajo Slovenci manj pravic, kot bi jih morali imeti in so jih že imeli. Avstrija ni navdušena nad sklenitvijo dvostranskega sporazuma o manjšinah s Slovenijo, ker bi morala potem enako storiti v primeru Hrvatov, Cehov, Slovakov in Madžarov. Vzdušje za Slovence se je vseeno zboljšalo, so ugotavljali dr. Matevž Grilc, dr. Marjan Sturm, Ludvik Ogris in Andrej Wakounigg. Čeprav avstrijska državna pogodba zaradi razpada Sovjetske zveze in Jugoslavije zgublja na veljavi, pa je njen 7. člen del avstrijske ustave in kakršenkoli sporazum med Avstrijo in Slovenijo ne sme biti pod ravnjo dosedanjih dogovorov in meril zaščite. Ce bodo odnosi med državama še naprej dobri, bo tudi ta problem rešljiv. Ce so stališča slovenskih organizacij do 90 odstotkov problemov enaka ali sorodna, pa so razhajanja med Narodnim svetom in Zvezo slovenskih organizacij glede zastopstva Slovencev v deželni in državni politiki. Narodni svet in njemu bližje organizacije zagovarjajo enotno organizacijo Slovencev, ki bi imela poslanca v deželnem zboru, ta pa bi bil odgovoren samo manjšini. Zveza slovenskih organizacij pa je proti poenotenju, ki je bila v preteklosti za koroške Slovence pogubna (po vojni je želela biti takšna OF, pa se je razklala). Slovenci na v strankah in drugih združenjih uveljavljajo svoja stališča. Slovenščina bo tako postala funkcionalni jezik, ne pa le potrošniški. Nujna je podpora strank in pogovor znotraj njih, seveda pa Slovenci rabijo skupni pogovorni forum. Slovenci za mejami so si bili enotni v eni zahtevi: Država Slovenija naj zakonsko in organizacijsko (po ukinitvi ministrstva za Slovence po svetu) uredi stalno skrb za Slovence po svetu tako, da nanjo ne bodo vplivale politične in vladne spremembe. Odločitev, o ustanovitvi posebnega urada pri zunanjem ministrstvu je bila pozitivno sprejeta.• J. Košnjek Slovenski krščanski demokrati Konferenca bo v Kopru Ljubljana, 19. februarja - Letna konferenca Slovenskih krščanskih demokratov bo v soboto, 27 februarja, v Kopru. Med drugim naj bi sprejeli spremenjen statut, ki bo omogočal tudi ustanavljanje frakcij. Najdlje je oblikovanje frakcije za socialna vprašanja. Narodni demokrati ne bodo frakcija, ampak posebno krilo stranke, s svojim vodstvom in pravnim statusom. O povezovanju še mora izreči še kongres Narodnih de mokratov. Povezovanje desnih strank je še vedno aktualno, vendar bi se morale skrajne stranke odpovedati svojim skrajnosti. SKD zavrača očitke, da imajo liberalni demokrati prevlado nad drugimi strankami v koaliciji. Krščanski demokrati se počutijo povsem enakopravne. • J. K. Zunajparlamentarne stranke Dostop do državnega zbora Ljubljana, 19. februarja - Predstavniki Svobodne stranke, Stranke krščanskih socialistov in Delavske stranke naprej, ki so skupaj z drugimi neparlamentarnimi strankami dobile okrog 15 odstotkov glasov, želijo sodelovati z državnim zborom. Ta naj bi jim posredoval gradiva, imeli naj bi pravico dajanja pripomb delovnim telesom, te stranke pa naj bi dobile v parlamentu tudi poseben prostor za delo in sestajanje • J. K. STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE Letni zbor kranjskih krščanskih demokratov Na lokalne volitve po zmago Predsednik občinskega odbora Slovenskih krščanskih demokratov Kranj bo še naprej dr. Peter Vencelj, tajnik je Franci Erce, podpredsednika pa Peter Orehar in Peter Metli i kovic. Kranj, 19. februarja - Kranjski občinski odbor združuje že skoraj 700 članov, na dobro obiskanem letnem sestanku v petek zvečer pa so izvoljeni delegati predsednikovanje še naprej zaupali dr. Petru Venclju, ki je funkcijo prevzel lani po smrti Vladimirja Mohoriča. Kot gostje so zborovalce nagovorili predstavniki nekaterih drugih strank: Rastko Tepina v imenu Demokratske stranke, Alojz Grmek v imenu Liberalne stranke, Sašo Lap v imenu Slovenske nacionalne stranke, Miro Tivadar pa v imenu Liberal-no-demokratske stranke, v imenu gorenjskih odborov krščanskih demokratov pa je zbor pozdravil predsednik odbora Ivan Meglic. Izvolitev Petra Oreharja za predsednika izvršnega sveta, predvolilne in volilne aktivnosti, sredi katerih so bili ustanovljeni tudi nekateri novi krajevni odbori, številna srečanja po vaseh, organizacija prve vsedr-žavne strankarske predsedniške konvencije, strokovne okrogle mize in Krekovo srečanje na Joštu so bile po besedah starega in novega predsednika dr. Petra Venclja zahtevne, vendar uspešno uresničene naloge. Srčnost ljudi je nadomestila pomanjkanje denarja in političnih izkušenj, pred volitvami je bilo narejeno vse, kar seje dalo in Kranj je bil za stranko na državni ravni volilno med najuspešnejšimi, čeprav je večina pričakovala več. Po Vencljevih besedah bi bil odmor nedopusten, saj mora biti krščanska demokracija, tudi v povezavi s sorodnimi strankami, na lokalnih volitvah najuspešnejša. Odmaknjenost članstva od politike se mora zmanjšati, pa tudi samo članstvo se mora medsebojno zbližati. Posebej so poročali predsedniki oziroma predstavniki krajevnih odborov Kokrica (Miro Škufca), Hrastje - Cirče - Pre-bačevo (Janez Zaje), Predoslje - Britof (Darko Trelc), Prim-skovo (Marjana Marolt), Stra-žišče (France Šifrer), Besnica (Janez Balanč), Huje - Planina (Marjeta Brence), Naklo (Mir" Begi), Vodovodni stolp - Rupa (Marija Krajnik), Šenčur (Stane Kalan), Voklo - Voglje - Tj boje (Miro Rozman), Preddvor - Bela (Franc Bizjak), Zgornji Brnik (Stanko Skubic) in Cerklje (Ivan Lubej). Zbor je nagovoril državnoZ' borski poslanec in vodja posl*n" ske skupine v državnem zboru Nace Polajnar. Med drugim je članom priporočil politično delovanje, saj je politika vse, kar zadeva javno dobro, pri tem Pa se je treba učiti sobivati v različnosti in sodelovati. SKD je stranka, ki zna premoščati ra; zlike in je lahko pogovorni partner. Le tako bo zrela stranka. • J. Košnjek Ivo Bizjak bo dober minister Nace Polajnar je odgovarjal na nekatera vprašanja o odnosu med pozicijo in opozicijo v parlamentu glede predsednikovanja delovnim telesom, priporočil je sodelovanje z ljudsko stranko na terenu in menil, da mora sistem lokalne samouprave poceniti državo in upravo ter preprečiti vojno med vasmi, katera bo občina. Na vprašanje, zakaj sta SKD oziroma Ivo Bizjak sprejela notranje ministrstvo in če bo novi minister zamenjal stare po-drepnike, je Polajnar odgovoril, da notranje ministrstvo ni samo policija. Zato je prav, da je stranka to sprejela. Bizjak je človek, ki bo spreminjal pogled na notranje ministrstvo in uvedel novosti v delovanje. Socialdemokrati Kranja Mračne sile in verski nasprotniki Kranj, 18. februarja Branko Grims se je v imenu območnega odbora Socialdemokratske stranke Slovenije Kranj odzval na članek Mračne sile in verski nasprotniki ogrožajo Telekom. Dogajanje v zvezi s stavko v nekdanjem Unitelu bi bilo lahko komu smešno, a žal ni tako. Zgodb, podobnih dogajanjem na Blejski Dobravi, je vsak dan več. In vsak dan je na cesti več zagrenjenih, nad brezpravjem v novi državi razočaranih ljudi. V obdobju sprememb, ki traja že bistveno več časa, kot bi bilo to nujno potreb no, se seveda uspešno ribari v kalnem (se kdo ob ravnanju gospoda Jelinčiča še spomni njegovih obljub?). Ne bi želel požeti očitkov o poseganju v neodvisnost sodstva, zato bi ob vsem naštetem le izrazil upanje, da se ne bo izkazalo, da je mogoče ob vseh malverzacijah v tej državi obsoditi tistega, ki se je zavzel za pravice delavcev in to za povrh še v času, ko pravila igre niso bila dorečena. Nace Polajnar, poslanec državnega zbora Umik v opozicijo bi bila napaka "Mi smo, za razliko od nekaterih drugih, vedeli, da desnica sama na volitvah ne more zrna; gati. To pomeni, da slovenski politični prostor še ni povsem razviden in oblikovan. Počakati bo treba še ene volitve. Vladna koalicija mora uresničiti pr°' gram, ki ga je sprejela. Pogajanja so bila težka in dolgotrajna, vendar je bilo to prav, saj je bilo delo temeljito opravljeno-Slovenski krščanski demokrat' smo rekli: po volitvah moram0 iztržiti kar največ. To nam Je uspelo. Nismo se zmagoslavno umaknili v opozicijo. V vladni * koaliciji redno ugotavljamo, Ifif ko uresničujemo program. Za nas je bilo temeljno vprašanje uresničevanje našega programa, ne toliko oblast. Niso namreč načelni samo tisti, ki so v opoziciji. Tudi mi smo. Moramo biti zraven pri demokratizaciji gospodarskega življenja Dejali smo: bolje slabši lastninski zakon kot nikakršen. Zat° smo pristali nanj. Enako je pri sanaciji bank. Zraven smo I'1' da bi stvari prav tekle. Ce bi namreč šli v opozicijo, bi se m<*r' sikdo umaknil iz političnega življenja. Zato je vstop v koal'cl' jo z liberalnimi demokrati, socialdemokrati in združena ''st° tudi simbolno dejanje, da moramo biti zraven, kjer nam je da' na možnost. Mogoče smo za nekaj let prehiteli čas, vendaf smo prepričani, da taka koalicija tudi rahlja ideološke nape tosti, sprava pa bo dosežena prav s tem. V Sloveniji sedaj I* mreč ni čas ideologij, ampak čas za zdravo in pošteno delova nje na razvidnih vrednotah. S tem bodo spet dobile mest tudi krščanske vrednote." # J. K. I Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA Danes se začenja večdnevno zasedanje državnega zbora Vlada predlaga omejevanje plač Interventni zakon o omejevanju plač naj bi na predlog vlade po hitrem postopku sprejel državni zbor že danes. Sicer pa ima državni zbor za tokratno večdnevno zasedanje na dnevnem redu skoraj 30 točk dnevnega reda. Ljubljana, 23. februarja - V petek je vlada, po "bolniški" je sejo vodil predsednik dr. Janez Drnovšek, obravnavala predvsem gospodarska vprašanja. Ker z oživljanjem gospodarstva ne gre gladko in vse vrste porabe naraščajo, predlaga vlada državnemu zboru sprejem interventnega zakona o omejevanju rasti plač na januarski osnovi. Zakon bo, če bo sprejet po hitrem postopku, omejil tudi rast pokojnin in nadomestil za brezposelne. Dnevni red tokratnega večdnevnega zasedanja je obsežen. Precej časa bodo vzele volitve in imenovanja. Ker so nekateri poslanci postali ministri, ho državni zbor na njihova mesta imenoval s strankarskih list nove poslance. Izvoljen naj bi bil tudi tretji podpredsednik državnega zbora, državni zbor pa ima na dnevnem redu tudi potrditev sestave komisij in odborov državnega zbora. Odborov bo II, komisij pa 10. Zaradi odložnega veta državnega sveta bo državni /bor ponovno glasoval o spremenjenem zakonu o prispevkih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno varstvo in /apo slovanje, o zakonu o skladu Republike Slovenije /a sukcesijo, o zakonu o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, o zakonu o plačah sodnikov ustavnega sodišča, plačah sodnikov in drugih prejemkih. Vlada bo državnozborske poslance seznanila z gospodarskim in socialnim stanjem v Sloveniji, državni /bor p.i naj bi Slovenskim /ele/nicam dovolil odložitev plačila določenih davkov in prispevkov. Dr Zaviti /bor ima na dnevnem redu tudi zakon o zamudnih obrestih, zakon o začasni ditvi izdajanja dovoljenj -ustanavljanje zavarova' j družb, zakon o uporabi i■ stev solidarnosti, spremen' zakon o prekrških, zakon »K spodarskih družbah, /ak0"va-zunanjetrgovinskem PoS s«i nju, zakon o reprezentativn . sindikatov, zakon O prisiln^t^ ravnavi in stečaju, zakon .g vidiranju, / ikon o sodelov' ^ delavcev pri upravl|an|U. ^ kon o delovnih in socialni"1 diščih itd. • J. Košnjek Novi državni sekretarji . .f Vlada je pretekli teden imenovala mag. Janeza ^l1**'y,,rridK»v»rna urednica: Ut>| «• Mm. i Bo* lit ij NovlaarJI in uredniki: Mclcnti jetovcun lote Kofiniek I .eit Mencinger. Slojun Huje Darinka Sedej Vilm.! si......wi,i Marij« v,.i,,,k (veJoZiinloinik !>;•"»•' /-'\. ivi',st Im, \ndrcj zalar. Štefan Zargi Unoriraajti Marjeta VoalK Konmrafija: (Jorazd Simk Priprava n ritki Mediu An. KronI Ttakt Podjetje IM IO ICR Pisk Časopisov in revn I luhliitnu lirN"'*' .,„, i'1'' h jadejlt I Kranj telefon 2II-H60 2II40J lelefM I1.VI6J Naročnine, uprava, propaitanda, »glaal: "' prekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem ndKivniku: uradne ure! vs..k Oun «d 7, do 17 ui /i lujino letna naročnina !•»<> i>l M Ojdigmejdorhve pocenjku Promeuiidavck po »topnji s miMoikov \ cent Canopiau (mnenje RMI 2)/2l-i)2) :anda. <>|[ia*i: Hleivveisovu |6. Kranj, telefon 248-463, teleta« tiw.ii -i I »<.<, MaUecliitJi telefon 217-%« -im'i' .„r"'' ire ( .isopis i/h.i|.i»h (.»kili m petkih NaroCninu irlmcuećni obračun IndividualninuroCnikt imajo 20 od"'""" ' > I Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA Politična razmerja v jeseniškem parlamentu Ideologija se je umaknila strokovnosti Jesenice, 22. februarja - Poslanci v jeseniškem parlamentu so začeli posamezna vprašanja obravnavati zgolj strokovno in brez ideoloških primesi. Zdaj so končno kandidati, ki jim ne morejo očitati strokovnosti, tudi izvoljeni. Prestopila je samo poslanka Socialdemokratske stranke. Poslanci zbora združenega dela nimajo več svoje »baze«. Po prvih demokratičnih volitvah je bilo na prvih sejah jeseniškega parlamenta med delegatskimi pobudami in tudi sicer ob rednih točkah dnevnega reda čutiti precej ideologije in strankarske pripadnosti. Morda je bilo to še najbolj čutiti tedaj, ko je bilo treba izvoliti posamezne kandidate ali direktorje ustanov in zavodov, saj je sčasoma postalo že očitno, da zaradi ideoloških nasprotovanj 2 ene ali druge strani noben od kandidatov ni bil izvoljen in so se njihove kandidature prestavljale iz seje na sejo. Kazalo je ze, da nikomur ni bila več mar strokovnost predlaganega kandidata, kar je bilo za Jesenice, ki strokovnjakov sploh nimajo °a pretek, milo rečeno, neod- govorno. Prevladovalo je načelo: važno je, da je naš! Največ vročih debat je bilo ob rečeh, ki so bile za vedno bolj obubožane Jesenice malo pomembne, najmanj pa o problemih, kot je usihajoča moč jeseniškega gospodarstva. Večkrat ob dnevni točki o gospodarski problematiki sploh ni bilo nobene razprave. 2e od vsega začetka pa so bili v parlamentu zelo aktivni predstavniki Slovenske ljudske stranke, ki so vedno odločno zagovarjali interese jeseniških kmetov. Sčasoma pa je izključno ideološka usmerjenost v jeseniškem parlamentu močno pojenjala, kar lahko ocenjujemo za kvaliteten napredek, saj je v jeseniški občini izjemno veliko problemov, ki so vredni strokovne, ne pa zgolj ideološke obravnave poslancev. Da se je ideologija dokončno umaknila iz poslanskih klopi, so dokazale razprave na nekaj zadnjih skupščinskih sejah, ko so soglasno podprli predloge, ki so se izkazali za dobre in tudi direktorji, ki so jih predlagali za vodstvo raznih organizacij in ustanov, so bili večinoma izvoljeni brez zapletov. Tako kot v vseh ostalih občinskih parlamentih po Sloveniji tudi na Jesenicah ocenjujejo, da je do lokalnih volitev verjetno še daleč in da bi morali uzakoniti enodomno skupščino. Predvsem poslanci združenega dela so bili izvoljeni v podjetjih, ki jih danes sploh ni več. Se jeseniške Železarne ni več, kajti s 1. januarjem se je razdelila v trinajst firm in tako poslanci iz nekdanje Železarne in nekaterih drugih firm sploh nimajo več svoje »baze«. Čeprav koalicije DEMOS ni več, so jeseniški poslanci večinoma ostali zvesti posameznim strankam, ki so delovale v okviru te koalicije. «Zgodil« se je samo en prestop, pa še to v času delovanja DEMOSa, ko je poslanka Socialdemokratske stranke na seji skupščine javno sporočila, da je iz Socialdemokratske stranke Jesenice izstopila in da zdaj v jeseniškem parlamentu nastopa izključno le kot neodvisna poslanka. Nove republiške volitve ne tako ali drugače niso vplivale na razmerja politične moči v jeseniški skupščini. • D. Sedej ^ seje skupščine Ljubljana - Šiška, ki je ni bilo Prvi zaplet po treh letih zaradi razrešitve dveh sekretarjev se niso mogli sporazumeti niti o dnevnem redu. Ljubljana - Šiška, 22. februarja - 21. skupne seje zboro-' Skupščine obilne I iuh liana Šiška, sklicane za torek, 16. februarja, ni bilo. Kar zaae-v« sklepčnost na samem začetku, bi se seja sicer lahko začela, vendar je *»radi predlaganega dnevnega reda oziroma razrešitve MtlMirJet «,nlk,,lo anio M obravnavali tudi nekaj delegatskih vprašanj. no iv"^ noM ie Poskrbel Janez Škerjanec, ki je prinesel v skupšči-P smo anonimnega krajana o delovanju tržiške komunale. kot i. njem sPrašuje, kdaj bodo organizirali Komunalno podjetje Morii'. n°ix'uzno; zanima ga se. kdo kroji cene vodarine in drugih bojaz*V' i S° ''^ lut'' v mmu'cm 'c,u precej povečali; izraža tudi rektor«!' P',ICc vodilnih v tem podjetju presegajo povprečne di-P(>ia ' i c,on°dkc. Zaenkrat je predsednik izvršnega sveta lahko lujeio l'clcKatom le to, da /akon o komunalnih službah Se izde-POdjetju*^'rl* ^0i)),|'|'mcm,,t) poslovnega časa pošle v Križah, ki je zaprta vse sir,." ,'Uu'' nuen irede, in tudi ob sobotah, s to pobudo se |c 'Jg' »udi delegat iz Krizev. lr<-'h l K,°v<>r 1,11 vpraianjc s 24 sc|c, kako je bila možna izdaji doSn°. u,sk,n dovoljenj Kompasu kljub sklepu skupščine dfl ^'llsk •'l'''' lm'*-nUl'"cga navila niso možni nobeni posegi na 1 jule [ ,nn Platoju, m zadovoljil Ivana Kapla Menil je namreč, da »prem k skupščine dosledno spoštovati, o nameravanih zc 1c,nnah pa bi morali vsaj seznaniti skupščino. Izvedel je. da vno r/jV?^ ''j'1" ureditveni nacrt, ki ga bodo nato u en mesec ja- Rno^n*!' V ^ Sebenje niso bili zadovoljni / odgovorom o zaprtju s Peklo ,a'm "'' kn"',|l| K. i ii 11. zalo zahlevaio od sanilainega m- "ci,, Vs" Pi-no dokumentacijo Glade odgovora o avtobus li t| , s,i'ialisču v križišču UPI pa 10 delegatom dodatno pojasni-_ no obveljal prejšnii piometni ležim, le si ■Prtrnentl •|sn|i pr 1 v prvotno slanic • S. Saje ugnalizacijc še niio Pred zasedanjem radovljiške skupščine Novo nadaljevanje zgodbe o poslovnem času? Radovljica - Zbori občinske skupščine bodo na jutrišnjem zasedanju obravnavali stališča izvršnega sveta do poslanskih pripomb in dopolnil k predlogu sprememb družbenega načrta občine za obdobje 1986-90, osnutek občinskega proračuna za letos, osnutek odloka o poslovnem času, letošnji program sklada stavbnih zemljišč, predlog listine o pobratenju med občinama Radovljica in Sondrio (Italija), spremembe odloka o organizaciji in delu občinske skupščine, program dela občinske skupščine za letos... Ko bodo zbori obravnavali stališča izvršnega sveta do pripomb in dopolnil, ki so jih v razpravi o spremembi družbenega načrta občine za obdobje l9K6-s>() dali poslanci na zadnjem zasedanju, bo verjetno tudi tokrat največ govora o "pobudi Ažman" in o kapelici na Pokljuki. Izvršni svet je ponovno zavrnil pobudo, da bi kmetijsko zemljišče na Laneovem, na katerem je lastnik že uredil parkirišče za težka vozila, spremenili v stavbno in da bi s tem legalizirali nedovoljeni po-*eg. Ocenjuje, da bi to pomenilo parcialno reševanje problemov, izgubljanje nadzora in uničevanje krajinske poteze ob Savi. Kar zadeva kapelico na Pokljuki, je izvršni svet svoje stališče nekoliko popravil. Ugotavlja, da je parcela s sprejetjem sprememb in dopolnil družbenega načrta občine postala zazidljiva, da gre po idejnem predlogu za manjšo cerkev, ki presega namembnost kapele; prvič pa se tudi strinja z mnenjem Triglavskega narodnega parka, da tako velik objekt prej sodi v naselje kot na Pokljuko in da bi bi bilo dobro razmisliti o obnovi stare kapele v bližini penziona Jelka. čeprav je letošnji občinski proračun ie zdaj "težak" 927 milijonov tolarjev, pa ne upošteva v celoti zahtevkov radovljiške policije, zgodovinskega arhiva, geodetske službe. Zavoda za socialno medicino in higieno Kranj, kmetijstva, malega gospodarstva, demografsko ogroženih območij, gospodarske infrastrukture... V osnutku proračuna tudi niso predvidena sredstva za tiste naložbe, ki bi jih skupaj financirali občina in republika. Gre za ureditev gledališke dvorane v Radovljici, gradu Kamen, radovljiške Graščine, mostu v Globokem in nekaterih gospodarskih infrastrukturnih objektov. Izvršni svet predlaga skupščini, da bi se o vsaki skupni naložbi občine in republike odločala posebej. Kot je pričakovali, bo "/godba o poslovnem času", ki se je začela pred več kot enim letom s pritožbami stanovalcev nad hrupnost jo gostinskega lokala Čuk v Radovljici, dobila na jutrišnjem zasedanju novo poglavje. Ker je skupščina na enem od lanskih zasedanj zavrnila spremembe si,nega odloka o poslovnem času, je izvršni svet pripravil osnutek novega odloka. V njem je - razumljivo - najbolj zanimiv člen o poslovnem času gostinskih lokalov. Izvršni svet predlaga, da bi bili gostinski lokali v stanovanjskih stavbah vse dni v tednu odprti najdlje do desetih zvečci, za okrepčevalnice pa ponuja v odločanje dve varianti: po eni naj bi zapirale vrata ob desetih zvečer, po drugi pa uro kasneje • C Zaplotnik Vojna prekrižala načrte Vrtcu na Brezjah tudi letos slabo kaže Radovljica, 19. februarja - V krajevni skupnosti Brezje so že pred dvema letoma dali pobudo, da bi s pomočjo občine prazne prostore v domu družbenih organizacij preuredili v otro« ški vrtec. Vrtec bi danes verjetno že imeli, Če predlani ne bi bilo vojne in če izvršni svet tedaj ne bi (začasno) ustavil vsakršno investiranje. Ker lani v občinskem proračunu ni bilo mogoče sredi leta zagotoviti potrebnega denarja, je odbor za otroško varstvo predlagal izvršnemu svetu, da bi naložbo vključil v letošnji proračun. Vrtcu pa tudi letos slabo kaže, saj osnutek proračuna zanj ne predvideva sredstev. Kot so izračunali v upravi za gospodarstvo in družbene dejavnosti, bi za ureditev potrebovali okrog 2,5 milijona tolarjev, poleg tega pa še približno 13 milijona tolarjev za plače vzgojiteljice in varuhinje, 378 tisoč tolarjev za tehnični kader ter še nekaj malega za subvencij in amortizacij. V opravi zagotavljajo, da bi vrtec lepo uspeval, saj bi ga glede na rezultate ankete med krajani, število otrok v krajevnih skupnostih Brezje in Mošnje in izkušnje v drugih krajih občine obiskovalo najmanj 25 otrok, starih od tri do sedem let.* C. Z. Dva sejma v Gornji Radgoni Gradbeni in Pomlad 93 Gornja Radgona, 22. februarja - "Sejmišče v Gornji Radgoni je mesto dobre prodaje in nakupov," so zapisali prireditelji dveh letošnjih sejemskih prireditev, ki bosta konec prihodnjega meseca in aprila. 29. marca bo najprej 7. Mednarodni sejem gradbeništva in gradbenih materialov. Ta edina tovrstna specializirana bienal-na sejemska prireditev bo letos trajala do 2. aprila, zanjo pa je že zdaj prijavljenih 190 domačih in 95 tujih razstavljavcev na do zdaj prek 11 tisoč kvadratnih metrih notranjih in zunanjih razstavnih površinah. Prireditelji so letošnjemu sejmu daii ime Gradimo v novi Evropi. Na prireditvi in v spremljajočem programu bodo predstavljeni planiranje in projektiranje, gradbeni materiali, visoke gradnje, gradbena mehanizacija, instalacije, zaključna dela v gradbeništvu, nizke gradnje, krajinska arhitektura, informatika v gradbeništvu in notranja oprema stanovanj ter poslovnih prostorov. Poleg predstavitve gradbenega šolstva in gradbenih poklicev pa bodo v spremljajočem programu obravnavali razvoj investicijskega trga, trga gradbenih storitev, materialov in investicijske opreme, Standardizacijo v gradbeništvu, Problematiko inšpekcijskega nadzorstva gradnje objektov, Uporabo ekološko prijaznih in energetsko varčnih ter ekonomičnih materialov, Gradnjo in vzdrževanje prometnic v Sloveniji in še nekatere druge. Pri tem programu bodo sodelovali Gospodarska zbornica Slovenije, Ministrstvo za znanost, Združenje za gradbeništvo, Zavaod za raziskavo materialov, Univerza, Fakulteta za gradbeništvo in drugi. Pomlad 93 pa bo prodajni sejem, ki ga bodo letos od 19. do 24. aprila organizirali drugič na sejemskem prostoru v Gornji Radgoni. Pod geslom Kdor daje pomladi, ga obdaruje jesen, bodo na sejmu predstavili vse za kmetijstvo, vrtnarstvo, za ureditev okolice in doma, živilske izdelke in tudi izdelke za široko potrošnjo. Lanska tovrstna prodajna prireditev je bila zelo obiskana in je popestrila ponudbo v tem delu Slovenije, privabila pa je tudi precej kupcev z onkraj meje. Zato računajo, da bo tudi letošnja v sejemskih dneh pomenila največjo tovrstno trgovino. Za zdaj je že več kot 50 razstavljavcev rezerviralo več kot 2300 kvadratnih metrih razstavnega prostora. • A. Ž. STRANKARSKE NOVICE Socialdemokratska stranka Slovenije Pobuda za združitev socialdemokrati je Dne 19. februarja ste v članku Pobuda za združitev socialde-mokracije zapisali, da je Socialdemokratska stranka Slovenije poslala Socialistični stranki. Demokratski stranki. Zelenim in Združeni listi pobudo za združitev v enotno stranko socialdemokratske usmeritve, pri čemer naj bi bili okvirni pogoji za združevanje enaki za vse. Dejstvo je, da je 16. februarja 1993 Socialdemokratska stranka Slovenije poslala navedenim strankam pobudo >a združevanje na osnovi socialdemokratske vizije. Poslana pa so bila štiri različna pisma, namenjena članom navedenih strank. Pri Demokratih in Zelenih predvsem tistim, ki so svojo politično aktivnost začeli "na levem robu Demosa", pri Socialistih pa vsem tistim, ki so z vizijo socialdemokracije mislili resno. V pismu članom Združene liste pa je jasno zapisana domneva, da so tudi posamezniki v sicer zgodovinsko obremenjeni Združeni listi lahko v resnici socialdemokratskega prepričanja. Kot pogoj kakršnemukoli razmišljanju za združevanje socialdemokracije, pri katerem bi bil udeležen tudi del sedanjih članov Združene liste, je v pismu navedena zahteva, da se ti socialdemokratsko usmerjeni posamezniki znotraj Združene liste politično in personalno tudi v resnici odpovedo vsej hipoteki nekdanje Komunistične partije in šele potem bi se ti posamezniki lahko vključili v zgodovinsko neobremenjeno Socialdemokratsko stranko Slovenije, Dokler pa se to ne zgodi, je več kot očitno dejstvo, da komunistična struja deluje prikrito znotraj SDP oziroma Združene liste. In dokler je tako, člani Socialdemokratske stranke Slovenije ne vidimo nobene možnosti za združitev z Združeno listo. In kar je še huje, tako sprenevedanje diskreditira ideje evropske socialdemokracije v slovenskem političnem prostoru. Predsednik sveta SDSS Branko Grims, dipl. ing. GRADIN d.o.o. Šoštanj Florjan 1 68, Šoštanj ====== Tel /Fax : 063/882-787 Cenjene stranke obveščamo, da nudimo PREMOG VELENJSKI LIGNIT - KOSI po izjemno ugodni ceni 7.500,- SIT/tona dostavljeno na Vaš dom. Plačilo možno na dva obroka. Naročila sprejemamo po telefonu 063/882-787. Negotovost Za nekakšno nestrpno presedanje na stolu bi lahko označili ta trenutek iz letošnjega programa krajevnih skupnosti. Potem ko so vodstva že pred časom, do roka "napovedala ", kaj na podlagi meril predvidevajo, ali bi vsaj rada letos uredila, se pred razpravami o sprejemanju občinskih proračunov ob vprašanju, kaj načrtujejo, nekako izogibajo javnemu odgovoru. Kaže, da je delegatom in predsednikom nekako "zlezlo pod kožo" mnenje, da o načrtih ta trenutek ne gre "preveč na glas" govoriti. Razlog je očiten: Zakaj bi dražil soseda, zakaj bi spodbujal primerjanje, zakaj kazati in opozarjati na problem, kije doma poznan, marsikje pa bi bili morda celo zadovoljni, da bi ob pomanjkanju denarja v občinski vreči lahko že vnaprej prigovarjali pri odgovornih, da imajo tudi pri njih tovrstne probleme, le da so še veliko hujši in so zato pač bolj upravičeni do občinskega tolarja. Negotovost je na pogled res precejšnja. Bojim pa se, da igranje na karto, kaj pa vse druge (razen posameznih odgovornih v občini) briga, kaj načrtujemo, ni ravno izbiranje prave poteze. Prepričan sem namreč, da se "polemiki", če jo slutijo, nazadnje ne bo moč izogniti: in to takrat, ko bo šlo zares in časa za usklajevanje in sporazumevanje ne bo. Če pa gre za pomislek, kako bodo krajani morda ocenili nesposobnost predsednika ali vodstva, če za neko akcijo ne bo letos tudi občinskega denarja, mislim, da je pravočasna napoved pred odločanjem, za kaj sije treba prizadevati v občinski klopi, poteza, zaradi katere ne bi bilo treba imeti slabega občutka ali celo pomisleka o nesposobnosti. Težava, če že obstaja, je (ob pomanjkanju denarja) predvsem, če v vodstvih še vedno ne vedo, kaj za letos pravzaprav hočejo oziroma načrtujejo. # A. Zalar Veliko dela na vodotokih Kranj, februarja - Na nedavnem sestanku v Kranju so predsedniki krajevnih skupnosti s cerkljanskega območja skupaj s predstavniki Izvršnega sveta občine Kranj in Vodne skupnosti Ljubljanica Sava obravnavali stanje na vodotokih na Cerkljanskem. Čeprav konkretnega programa urejevalnih in vzdrževalnih del niso sprejeli, saj bi bila, kot so ocenili, to pred sprejetjem proračuna oziroma razporeditvijo sredstev lahko neizvedljiva obveza, so vseeno potrdili pregled potrebnih vzdrževalnih in investicijskih del. Iz obširnega pregleda vsekakor izstopajo zahtevnejša dela na izgradnji suhega zadrževalnika na hudourniku Trskovec v Velesovem in izgradnja suhega ter mokrega zadrževalnika na Dobliču na odseku Viševca - Vrhovlje. Sicer pa so predsedniki KS opozorili, da bi vodarji morali poskrbeti tudi za očiščenje zarastlin in usedlin na Polani v Adergasu od Mačka do Izolir-ke, na jarkih v Češnjevku, Ušici, Pšati skozi Poženik do Šmart-nega in naprej ter na Dobliču. Strugo Polane bi bilo treba obložiti in hkrati zavarovati krajevno cesto. Ogrožena sta tudi mostova na Ušici. Na Pšati v Smartnem bi bilo treba popraviti most in urediti propust na cesti na Cerkljansko Dobravo. Na kar precej vodotokih bi bilo treba vgraditi tudi talne pragove, na reki Reki v Cerkljah pa bi na posameznih delih morali čimprej zavarovati tudi obrežja. Dela torej kar za lep čas. Z denarjem pa, kot že nekaj časa, tudi ta trenutek slabo kaže, so poudarili predstavniki Ljubljanice Save. • A. Ž. Med sponzorji tudi občina I jubljana Šiška, februarja - Ob 50-letnici smrti Riharda Jakopiča pripravlja Osnovna šola s tem imenom v občini Ljubljana Šiška osrednjo proslavo, ki bo 20. aprila. Priprave na proslavo potekajo v šoli, kjer so na primer zbrali že 13 likovnih del Riharda Jakopiča, zbirajo pa že nekaj časa tudi oblačila in različne predmete. Pobudo, ki prihaja iz šole, so podprla tudi že nekatera podjetja. Tako je na primer Petrol prevzel pokroviteljstvo nad Jakopičevim grobom na Navju. Za podporo letošnje proslave in različnih dejavnosti pa so se odločili tudi SCT, Vektor in LEK, ki je hkrati glavni pokrovitelj šole. Na zadnji seji pa je sklep o sponzorstvu sprejel tudi Izvršni svet občine Ljubljana Šiška. • A. Z. Na podlagi sklepa Odbora za prenovo Stare Save Izvršnega sveta Skupščine občine Jesenice z dne 5 2 1993 Sekretariat za gospodarstvo in negospodarstvo Skupščine občine Jesenice objavlja ZBIRANJE PONUDB za uporabnike prostorov v t.i. KASARNI na Stari Savi na Jesenicah, Prešernova cesta. 1. NAMEN Odbor želi zbrati potencialne interesente za uporabo prostorov v kasarni na Stari Savi v skupni tlorisni izmeri okoli 1600 m? Stavba ima štiri samostojne vhode in obsega pritličje, nadstropje in podstrešje Kasarna je z občinskim odlokom št 63-01/84 z dne 22 11 1984 (Uradni vestnik Gorenjske, št 361/84-MS, dne 14. 12. 1984) razglašena za kulturni spomenik. V Uradnem listu Republike Slovenije, št. 40, dne 14 8 1992 so podane programske zasnove in odlok o ureditvenem načrtu območja Stare Save na Jesenicah, kjer je podana namenska raba objekta in območja. 2. POGOJI IN KRITERIJI ZA ZBIRANJE PONUDB: Ponudbeni rok za prijavo je 21 (enaindvajset) dni po objavi. Interesenti naj v ponudbi navedejo namen uporabnosti oziroma dejavnosti v prostoru, število ali velikost prostorov, čas uporabljanja in možnosti sofinanciranja obnove stavbe ali plačevanja najemnine prostorov. Prispele ponudbe bo ocenil Odbor za prenovo Stare Save, ki bo ponudnike obvestil v roku 21 (enaindvajset) dni po preteku prijavnega časa Vse dodatne informacije lahko dobite v Muzeju Jesenice, Prešernova cesta 45, tel 064-81-341 int 21-70 Ogled stavbe je možen vsak delavnik od 7. do 14 ure NASLOV: Odbor za prenovo Stare Savo, Izvrini avet Skupščine občine Jesenice, Titova 78, 64270 JESENICE, • pripisom: Zbiranje ponudb za Staro Savo. Zakonodaja na področju črnih gradenj je neustrezna Štirinajst na črno zgrajenih vikendov Jesenice, 22. februarja - V primerjavi z drugimi občinami v jeseniški občini problem črnograditeljstva niti ni tako pereč. Brez dovoljenja dva verska objekta: kapela na Triglavu in sv. Lovrenc nad Zabreznico. Največ je še divjih črnih naselij z barakami in drvarnicami, ki pošteno kvarijo izgled posameznih območij predvsem mesta Jesenic. Za jeseniško občino je gradbena inšpekcija lani izdala 45 odločb o črnih gradnjah. Od tega je bilo sedem odločb izdanih za gradnjo pomožnih objektov, ki so bili brez dokumentov o priglasitvi del, 30 pa jih je bilo izdanih zaradi gradnje brez lokacijskega dovoljenja. Od teh, ki niso imele lokacijskega dovoljenja, je pet stanovanjskih hiš ali prizidkov, štirje so poslovni objekti, pet je garaž in gospodarskih poslopij, dva sta bila verska objekta, 14 pa počitniških hiš. Med verskima objektoma, ki sta se gradila brez ustreznih dovoljenj, sta bila kapela na Kredarici na Triglavu in cerkev svetega Lovrenca nad Zabrez- nico. Za kapelo na Kredarici je zdaj že pridobljeno lokacijsko dovoljenje. Največ počitniških hiš, ki so zgrajene na črno, je v okoliških krajih Jesenic, predvsem na Črnem in na Španovem vrhu ter v Javorniškem Rovtu. Tako kot povsod drugod tudi v jeseniški občini inšpektorji ugotavljajo, da je zakon o posegu v prostor neustrezen. Urbanistični inšpektorji imajo absolutno premajhne pristojnosti, po drugi strani pa je upravni postopek dolg. Črnograditelji dobro vedo, kako dolga je administrativna pot do izvršbe: sploh ni treba imeti kaj veliko sreče, pa imaš do izvršbe črno gradnjo že pod streho. Prav zato so že pred časom predlagali spremembo zakona o ustavitvi del, tako da bi imeli inšpektorji več pristojnosti. Zdaj se dogaja, da se inšpektorji pri črnograditelju oglasijo in ga lahko samo napotijo, da si pridobi dovoljenje. Zakonodajo se danes res lahko pošteno izigrava in dokler ne bo postala učinkovitejša, ne more biti tudi bolj temeljitega nadzora nad posegom v prostor. Kot nam je o problematiki črnih gradenj dejala predsednica jeseniškega izvršnega sveta Rina Klinarjeva, se ob tem v jeseniški občini pojavlja še več drugih problemov. Zelo veliko zemljišča je v prvi kategoriji. Dokler kategorije niso spremenjene, je določila treba spoštovati, pojavljajo pa se številne nelogičnosti. V občini so morali precej zemlje »žrtvovati« za gradnjo jeklarne in avtoceste. V prihodnje bodo morali predvsem poskrbeti za ureditev plavškega travnika in ga kompleksno reševati. Ne nazadnje je za Jesenice kar značilno, da se na določenih mestih pojavlja gradnja številnih neuglednih drvarnic in drugih pomožnih objektov, ki kvarijo izgled okolice. Tega problema se ne da reševati samo z inšpektorji in z nadzorom policije - tudi pomožne objekte se na svojem zemljišču da zgraditi z nekaj smisla za lepo, ne pa da se človek zgrozi, ko vidi vse te provizorije, ki slonijo eden na drugem. Vzorčen primer takih gradenj je na območju Javornika, predvsem pa na Straži, kjer so si na črno že davno postavili neugledne barake predvsem ljudje, ki so prišli iz drugih krajev nekdanje Jugoslavije. • D. Sedej Dopolnjen prostorski plan občine Tržič Spremembe prostorskega razvoja Tržič, 19. februarja - Med zadnjim zasedanjem tržiške skupščine so sprejeli tudi predlog sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana občine Tržič v letu 1992. Upoštevali so tudi pripombe KS Brezje pri Tržiču in Senično. Z omenjenim dokumentom so v celoti spremenili predvsem 5. poglavje o Prostorskem razvoju in varstvu okolja. Glede na pobude tržiškega izvršnega sveta ob koncu lanskega leta so Prostorski plan uskladili tudi s strategijo razvoja občine. Že • prej je plan pregledalo tudi mi- nistrstvo za kmetijstvo Republike Slovenije, ki je opredelilo kmetijska zemljišča za trajno rabo. Na takih zemljiščih ne bo možno brez njegovega soglasja nobeno poseganje v prostor. Kot je na seji zahteval delegat KS Senično, bo vendarle treba razrešiti vprašanje meje na začetku vasi in zazidljivosti tamkajšnjega zemljišča. Čudno je namreč, da je zgornja parcela zazidljiva, spodnja pa še vedno označujejo kot kmetijsko zemljišče, čeprav to v resnici ni. Zato so sklenili, da bodo zadevo ponovno proučili ter sprejeli dopolnitev plana, če bo to potrebno. Delegat Samo Cotelj iz KS Brezje pri Tržiču je vztrajal, da se rezervat za novo cesto od Bi- strice pri Tržiču proti njihovemu kraju ne izloči iz plana vse dotlej, dokler ne bo izdelan projekt za razširitev sedanje ceste. Tudi ta predlog so sprejeli, na osnovi razprav pa so se odločili, da bodo v plan vnesli še izgradnjo vaških vodovodov Lom - Potarje in Senično. Predsedstvo je predlagalo, da zaradi negotove izgradnje centralnega pokopališča Pra-proše usposobijo za pokopavanje sedanja pokopališča. Med drugim je tudi zadolžilo izvršni svet, naj pregleda možnost uresničitve že pripravljenih projektov, na primer za plinifikacijo mesta. • S. Saje Turistično društvo Dragočajna - Moše Domači gostje nadomestili izpad Dragočajna, 21. februarja - Od 190 članov Turističnega društva Dragočajna - Moše jih v petek res velika večina ni prišla na redni letni občni zbor. Vendar poročila in rezultati n lanskem delu nedvoumno zanikajo morebitni pomislek ali celo očitek, da je le upravni odbor tisti, ki je preveč samosvoj in neupravičeno zadovoljen s stanjem in delom. Utemeljena je ugotovitev, da društvo, ki je v tridesetih letih nenehno raslo in posebno v zadnjem desetletju zaradi posameznih zagnancev v njem in v odboru uspelo razviti turistično ponudbo in kraj, tudi ta trenutek živi in deluje in to ne brez načrtov. Samokritičnost, da je treba napeti vse sile, da bodo tudi mladi začeli zavzetje oblikovati in uresničevati program v prihodnje na eni in načrti, da letos nadaljujejo z dobrim gospodarjenjem (urejanjem) v kampu, sta osnovni programski usmeritvi za letos. Lani so domači gostje precej bolje zapolnili praznino na račun tujih v kampu, kot prejšnje leto. V kampu pa so uredili dostop z asfaltnim igriščem za ko- šarko in odbojko v rekreacijskem delu. Nadaljevali so tudi z urejanjem turističnega objekta ob kampu, s čimer bodo nadaljevali tudi letos. Radi pa bi obnovili tudi sanitarije (in morda preuredili še okrepčevalnico), kar naj bi bila ob drugih ureditvenih delih v kampu pravzaprav glavna letošnja naloga. Pri tem bo seveda dobrodošla širša podpora, kakršne je lani bilo nekaj iz občine za razvoj podeželja. Na volitvah so dosedanji upravni odbor pomladili z dvema članoma, za predsednika pa ponovno izvolili Jožeta Rozmana. Določili so, da bo nova letna članska članarina 200 tolarjev, do 15. leta starosti 100, za člane, ki so zgubili službo, pa polovična. Namesto cvetja oziroma vencev za P0' kojne člane bodo denar namenili za cerkev v Mošah. • ^' Zalar KRATKE GORENJSKE PRITOŽNO KNJIGO, PROSIM Oživili bodo delo društva - *»o1' nik - Na pobudo krajevi skupnosti so se na razširjeni (J ji sestali člani sveta KS in V**6' stavniki Turističnega dru&tv Golnik Dogovorili so se za P° novno oživitev društvene javnosti. Pregledali bodo m nosti za turistični razvoj v Zakaj podpisovalne akcije? clt- di Prispevek, ki ga objavljamo, bi morda sodil kam drugam. Ker pa smo o pobudi za ureditev uličnega sistema v krajevni skupnosti Stražišče (in o polemiki) že dvakrat pisali prav na tej strani, ga tokrat tudi objavljamo v tej rubriki. "Najprej se opravičujem, ker odgovarjam na članek iz lokalnega časopisa, vendar zaradi nerednega izhajanja le-tega ne morem drugače. Aktualnost in odgovor na obtožbe terjajo objs vo, saj bo le tako lahko bralec lokalnega časopisa dobil jasnejšo sliko doganja v Stražišču ob akciji sveta KS in Geodetske uprave v Kranju o poimenovanju ulic, naselij in trgov. Avtor članka B. G. se trudi prikazati, na kak šen način si Stranka demokratične prenove (SDP) in organizacija ZB v Stražišču prizadevata z dezinformacijami zavajati javnost o pome nu poimenovanja posameznih ulic, cest in trgov ter urejenosti naselja. V članku želi "naprtiti" krivdo za zbiranje podpisov prebivalcev Stra-žišča, ki se ne strinjajo s predlogom poimeno vanj, kar obema organizacijama, pri tem pa previdno zamolči, da je predlog zahteval brisanje nekaterih imen ulic in naselij po imenih znanih udeležencev NOB iz kraja, z obrazložitvijo v časopisu Glas, da pač ta imena motijo prebivalce teh ulic in naselij. V "zarotniški" akciji obeh organizacij pisec tudi ocenjuje, da so se zbirali podpisi tudi za tiste ulice, ki v predlogu sploh niso bile omenjene oziroma imena ne spreminjajo. Pri tem pa spet modro molči, da je predlog, ki je bil obli vi jen v časopisu Sitar, doživel kar enajst (II) sprememb in da v tem predlogu res ni nekaterih sprememb, ki so v prvotno razgrnjenem načrtu bile. Mahanje z ideološko obarvanostjo sklicevanja lestanka (mimogrede, v skladu s statutarni mi določili bi za take spremembe v KS kazalo sklicati zbore krajanov in to bi moral narediti svet KS in ne stranka ali organizacija ZB) ni na mestu, saj je prav pripravijalec predloga sprožil ideološko obarvano akcijo s poskusom črtanja nekaterih "motečih" imen in z uvajanjem novih imen, ki imajo verski ali pa vsaj svetniški sijaj. Torej ideološke "vojne" ne kaže naprtiti omenjenima organizacijama Poleg tega podpisniki pripomb vendarle niso le člani omenjenih orga-m/acij, temveč so prebivalci posameznih ulic in naselij. In še o stroških. Pri tolikih spremembah že predlagatelj, pa tudi pisec, ne moreta enostavno tiščati glave v pesek in trditi, da le-teh ne bo oziroma če že bodo, bodo minimalni. Z vsako takšno akcijo so stroški; ne seveda vedno neupravičeni. • Rudi Bizovičar Golnik, imenovali pa so tu . devetčlanski odbor, ki bo pravil vse potrebno, da bo dJHj štvo. ki obstaja že 25 let, spcl začelo z. delom in aktivnostm • Vf dal Lo|/e Domajnko, "Izbral sem Vike Orobovlkove No*t|j* je pOtijalo lOnOC IgriGO je pred časom n a št iui i i a I a s svojin" iliamskmi krožkom Raglje na osnovni šoli I rance Prešeren- Starejla skupina p.i bo vadili Zupanovo Muko. kakor jo Jj posodobila in za IVOJO dramsko skupino napisala lakobin Bratićeva il Radovljice, osnovna šola A I I inharta *'• L- ^ ' GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Brez razbremenitve gospodarstva bodo tekstilci v dveh, treh letih dokončno propadli Ljudje "nakladanju" ne verjamejo več Dagmar Šuster je dejal, da bo potreben pogum, če državi ne bodo plačali davkov ali jih znižali za petino. Ljubljana, 19. februarja - V času sejma mode se je sestal odbor Združenja za tekstilno industrijo Slovenije, seje se je udeležil tudi Dagmar Šuster, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, ki je dejal, da mora gospodarska politika pospeševati izvoz. Najbolj učinkovit je seveda tečaj, njegova korekcija je nujna, vendar pa se ne sme preliti v domačo inflacijo. Hkrati s popravkom tečaja Je potrebno obvladati domače broške: neto in bruto plače, javno porabo in ceno denarja. Tečaj je najpomembnejša, ne Pa edina stvar pri spodbujanju izvoza, zato sem včeraj že interveniral pri vladi, ker je odprava že tako nizke izvozne spodbude, ki jih je treba ohra-n'ti, je dejal Dagmar Šuster. Januarja 50 milijard tolarjev *a javno porabo Neto plače so s prispevki obremenjene 113- do 118-od-stotno, javna poraba je odločno prevelika, saj se je januarja !e,os povzpela že na 50 milijard tolarjev oziroma 800 milijonov mark. Država pa zajema v Pretežni meri iz gospodarstva 'n v pretežni meri od cene dela, *ar je nepravično do delovno "Uenzivnih panog. Plače so bile lani za 2 odstotka stvarno nižje kot leto po-Prej, vendar so hitro naraščale v zadnjih mesecih in decembra So bile 33,2 odstotka višje kot ^cembra leto poprej. Zborni-?a ,n sindikat ponujata formu-.° ustavitve plač, pogojujeta pa JP? tanjšanjem javne porabe. Pri nesla bi 20 milijard tolarjev prihrankov mesečno, skupaj s prispevki 43 milijard tolarjev. Če vlada v svojem zakonu ne bo upoštevala predlagane eska-lacijske lestvice, bo zelo tvegala, saj državni zbor drugačne verjetno ne bo sprejel. Le toliko so namreč popustili sindikati, ki imajo močno orožje -splošno stavko. S promocijo ni več moč odlašati Nižje obresti naj bi prinesla sanacija bank, odprava veljavne obvezne rezerve Banke Slovenije in znižanje stroškov bank. Poleg makroekonomske politike. Vse to mora spremljati ustrezna denarna politika, obvladovanje cen javnega sektorja in monopolistov, spodbujanje naložb in odpiranja novih delovnih mest. Poleg makroekonomske politike pa je potrebno zaokrožiti temelje novega gospodarskega sistema, ustvariti pogoje za maksimalno usmeritev gospodarstva v izvoz, pri čemer so pomembni tudi dvostranski državni sporazumi. Vsekakor pa ni več moč odlašati s promocijo Slovenije in našega gospodarstva, s tem problemom naj bi se v kratkem spopadli na državnem zboru, padla naj bi odločitev, ali se bosta z njo skupaj ukvarjali država in zbornica ali vsaka posebej. Vsekakor pa je potrebno napraviti konec temu, da se s promocijo ne ukvarja nihče, je dejal Šuster. Znižanje dajatev za 20 odstotkov? Tečaj miruje že pet mesecev, kar zmanjšuje konkurenčno sposobnost našega gospodarstva v tujini, medtem pa so Italijani, Španci in Portugalci kot naši konkurenti popravili tečaj. Popravek bi moral biti vsaj 10-odstoten, ne verjamem pa, da ne bi vplival na inflacijo, saj bo nanjo vplivala tudi sanacija podjetij prek sklada za razvoj, je dejal dr. Tone Hrastelj. Če ne bo popravka tečaja, bo v skladu pomoč iskalo še več podjetij. Nekaj je vsekakor potrebno napraviti s plačami, žal pa je finančni minister gluh za predlog, da bi del plač izplačevali v delnicah, ki bi jih nato uporabili pri lastninjenju. Seveda bi se tako izognili obdavčenju, vsekakor pa je to odložena poraba, kakršno praktici-rajo tudi drugod po svetu. Nekaj pa bo potrebno storiti, saj delavci "nakladanju" ne verjamejo več, že leto dni se stvari ne rešujejo. V vladi je le petina Informacije iz območne GZS Kranj SSpATNE SMERNICE ZA "y O ODBORA VS OZN ZA r«ESNIČEVANJE tIVlBARGA PROTI SRBIJI 2 °dbor VS OZN za sankcije ?Q*J je na svoji 48. seji z dne J*- decembra 1992 sprejel dopolnjene smernice za delo, ki ^sebujejo dodatna določila v ..ezi z uresničevanjem resolu-JUe 757/92 in 787/92. Natan-Do » 8C.opredeljujejo določeni (a s'opki za pošiljanje humani-S( nc Pomoči in hrane ter po-y Pek pri tranzitu čez Srbi|o vlj^aljevanju bodo predsta n^n' Povzetki tistih točk, ki se jekt SaJ° na gospodarske sub-u)c e< Predvsem subjekte, ki se narJaJo s transportom. d0 v . r Je zah,cva|. da mu °°-2RjSC dobave namenjene v t.i. •fied dobavljene izključno za n0 lcinske namene in pretira drži»najavljenc P'smcno s "trzni ki bo*"'' katCri P"Pada Podjetje, su „ ''važalo, v razumnem ča- {g* odpremo, stil Jsednik odbora bo obve datu JavlJajočo se državo pred rne J*0m napovedane odpre °dnr Je bil °dbor obveščen o bla„ ,n da Jc plaeilo za to ,5" »dobreno rnanii'aVc a1' mednarodne hu-Zah,l rnc orgam/aujc lahko dobav/'0 °dobntev prodaje ah Za n|.c 1 ' ZR Jugoslavije tudi Vn0 i a8o, namenjeno za osno navejmamtarne potrebe, ki -: tik li " ' "• IVVKI. IICUSCU vc ti;;hora bo razdelil te zalite nUJnlKnOV in Čc v 4K urah oz. v dob, P"m«rih 24 urah nc bo ter,, """enega zadržka, bo o ^iturn Shl državo ali huma Vsu pjgantzacijo ciJe J'i'du I 9 členom Retolu Wi* )/N 787 ,,: i« vs;,k t! ••' 7RJ prepovedan ,ra,,"t nafte, naftnih deri v 8. točki Predsed vatov, premoga, energetske opreme, železa, jekla, drugih kovin, kemikalij, kavčuka, pnevmatik, vozil, letal in motorjev vseh vrst, razen če tak tranzit pismeno odobri Odbor po predpisanem postopku za vsak primer posebej. Tarifne številke tega blaga so navedene v Aneksu št. I, ki je priloga teh Navodil. Tranzit vsakega drugega blaga čez ozemlje t.i. ZRJ je še naprej dovoljen, v skladu z določbo 6. člena Resolucije 757 (1992), po postopku, predpisa nem v 12. točki tega navodila. Za odobritev tranzita blaga, navedenega v Aneksu, morajo di/.ivc ali mednarodne humanitarne organizacije, katerim je blago namenjeno, predložiti Odboru pismeno vlogo za vsak primer posebej. V posebnem primeru tranzita po Donavi lahko zaprosi za odobritev tudi država izvora blaga. Zahteva mora vsebovati navedeno blago v tranzitu; količino in približno vrednost blaga, |)ocl|ctje, predstavništvo, orga-nizacijo, drugo telo ali posa meznika, za čigar račun se tranzit zahteva; prevoznika in podjetje, prestav ništvo, organizaci jo, drugo telo ali posameznika, ki mu je blago namenjeno; tranzitno pot; ime zadnjega meinega prehoda ali pristaniš ča pred vstopom v t.i. ZRJ; ime pi\rga mejnega prehoda ali pnstamsča po izstopu i/ t.i ZRJ; datum tranzita, prevozno sudstvo in razlago, zakaj mora lianzit pOtOVZtl skozi ZRJ. Zahteva mora biti podana naj manj en teden pred nameravano odpravo blagi Standardni obrazec, ki |a prilbien, mora biti popolnoma izpolnjen. ministrov, za katere lahko rečemo, da zastopajo interese gospodarstva, štiri petine pa je "proračunskih", ki pri glasovanju seveda odtehtajo. Če se stvari ne bodo reševale, če se ne bo nič zgodilo, se bomo tekstilci kot delovno intenzivna industrija v dveh do treh letih sesedli, je dejal Tone Marčun, direktor kranjske tovarne Triglav konfekcija. Tudi v zbornici "nakladamo", upravni odbor bo temu napravil konec, seveda pa bo potreben pogum, videli bomo, koliko nas je v hlačah, ko bo odločil, da plačujemo več dajatev državi ali da jih ne plačamo 20 odstotkov, je dejal Dagmar Šuster. Dovolj glasno pa je ob tem nekdo vzdihnil: da bomo blokirani! Ne bom več "nakladal", saj nam res že vsakdo lahko reče, da stalno vrtimo eno in isto ploščo, je še dejal Šuster, zavedam pa se, da to ne bo lahko. Ko je odstopil Tomaž Košir, ker se je naveličal "nakladati", je bil odmev v gospodarstvu klavrn. # M. Volč-jak Trgovski nered Kranj, 22. februarja (STA) - V parlamentu bo v kratkem zakon o zunanji trgovini, ki bo različne postopke trgovanja zelo poenostavil. Vlada je pripravila tudi zakon o trgovini, vključno z delovnim časom, pripravljena sta tudi zakon o zaščiti konkurence in o gospodarskih družbah. Davčne reforme pa naj bi v prihodnje opustile prometni davek in uvedle po vsej Evropi znan davek na dodano vrednost, je na seji Združenja trgovine pri GZS dejal Davorin Kračun, minister za ekonomske odnose in razvoj. Če Odbor odobri tranzit, bo država, ki je za tranzit zaprosila, o tem obveščena. Kopija potrdila o odobritvi mora spremljati pošiljko na poti skozi ZRJ. Pri tranzitu blaga, ki bo tran-zitirano skozi ZRJ, se od držav zahteva, da spoštujejo sledeče ukrepe: a) oblastni organi držav, ki kontrolirajo mejne prehode na vhodu v ZRJ, bodo morali zagotoviti in potrditi z uradnim žigom, da tranzitno blago spremlja carinska dokumentacija, ki izkazuje: - transportno sredstvo - transportno pot - pričakovano trajanje tranzita ali trajanje postanka v ZRJ - ime in naslov pošiljatelja in prejemnika - količina (prostornina), teža in približna vrednost blaga. b) Tranzitno blago mora biti plombirano pred vhodom v ZRJ in tako ostati ves čas tranzitnega potovanja. c) Da bi se preprečilo, da bi blago v tranzitu ostalo v Srbiji, države ne smejo dopustiti, da bi blago zapustilo njihovo ozemlje, če obstaja utemeljen dvom, da blago ni namenjeno na prijavljeni namembni kraj. d) Državni organi, ki kontrolirajo mejne prehode ali pristanišča na meji z. ZRJ, bodo kontrolirali carinske dokumente z vsebino tovora. Zahteva se, da z žigom potrdijo, da so plombe na zaplombiranih prevoznih sredstvih še vedno nedotaknjene v skladu s carinskimi dokumenti. V primeru kakršnekoli nepravilnosti so dolžni zaseči blago in 0 tem nemudoma obvestiti Odbor. KARTICE PODARIM - DORIN TUDI V TURISTIČNEM DRUŠTVU ŠKOFJA LOKA, TURISTIČNEM DRUŠTVU CERKLJE IN V MALOOGLASNI SLUŽBI GORENJSKEGA GLASA I V n«d«IJo, 28. februarja, žrebanje Državna podjetja dolžna 17 milijonov ekujev davkov in prispevkov Gorenjski delež znaša komaj odstotek Kranj, 22. februarja - Služba družbenega knjigovodstva je pripravila sveže podatke o davkih in prispevkih, ki ji državna podjetja (Koržetov sklad) niso plačala. Na gorenjskem seznamu Ikos, Vezenine, Zlit in Alples. V primerjavi s prejšnjim poročilom so upoštevali obveznosti, ki so jih podjetja že plačala ali pa jih je SDK naknadno ugotovila z inšpekcijskim pregledom. Natančnejši pa so podatki pri neporavnanih prispevkih za zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Podjetja, ki jih je prevzel Koržetov sklad, so skupaj dolžna približno 17 milijona ekujev, v tolarski protivrednosti seveda, in sicer 8^85 milijonov ekujev prispevkov in davkov državi, 6,13 milijona ekujev prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in 2,02 milijona ekujev za zdravstveno zavarovanje. Gorenjska podjetja Koržetovega sklada so dolžna 169.352 ekujev, gorenjski delež je torej sorazmerno majhen, saj znaša le 0,996 odstotka. Torej slab odstotek, medtem ko je po številnih drugih merilih gorenjski delež v slovenskem gospodarstvu približno 10-odstoten. Na gorenjskem seznamu dolžnikov so: - Ikos Kranj, ki je dolžan 10.521 ekujev davkov in prispevkov za lansko leto, -Vezenine Bled, ki so dolžne 53.567 ekujev davko in prispevkov za leti 1990 in 1991 ter 72.411 ekujev prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ze leti 1990 in 1991, - Zlit Tržič, ki je dolžan 11.670 ekujev prispevkov in davkov za leti 1990 in 1991 ter 3.253 ekujev za leto 1992, - Alples Železniki (šest podjetij) je dolžan 1.773 ekujev prispevkov in davkov za leti 1990 in 1991, 8.084 ekujev davkov in prispevkov za leto 1992, 3.076 ekujev prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za leti 1990 in 1991, 3.002 ekujev prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za leto 1990 in 1.693 ekujev prispevkov za zdravstveno zavarovanje. • M. V. Mednarodni dan turističnih vodnikov Kranj, februarja - Društvo turističnih vodnikov Slovenije je ob mednarodnem dnevu turističnih vodnikov pripravila srečanje, ki danes (23. februarja) poteka v Ljubljani. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1988, šteje približno 200 članov, skrbi za kvaliteto njihovega dela in reševanje njihovih problemov. Turistični vodniki so pomembna sestavina turistične ponudbe Slo\enije, njihovo delo je zahtevno, njihov največji problem pa je, da težko najdejo stalno zaposlitev, s tem pa je seveda povezano zdravstveno in pokojninsko zavarovanje. Zato si želijo pridobiti status svobodnih poklicev, kakor je v navadi tudi drugod v svetu. Njihova prizadevanja po zakonski zaščiti tega poklica še niso bila uresničena, nered pa je vse večji. V Sloveniji namreč že več kot 200 turističnih agencij pripravlja izlete in potovanja, najemajo tudi ljudi, ki niso ustrezno usposobljeni in tako delajo škodo profesionalnim vodnikom. IškLoka Kidričeva 58 *U7 JELOVICA l*0WB1-2W to gotovinski^ predsezons POPUSt popust za _ opuščeni do program vam. OLIČINE SO EJENE Irošniško Koitio: 1+3... brezobrestno, 1+6... 12% obresti ŠKOFJA LOKA Kidričeva 58,064/632-270, KRANJ Partizanska 26, 064/211-232 DOSTAVA NA DOM. ORGANIZIRANA MONTAŽA POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK HVALIMO: Privlačna oblika - notranje udobje - bogata serijska oprema GRAJAMO: Slaboten motor - digitalna armaturna plošča - površna izdelava Test: Fiat Tempra S.W. 1.6 SX Poseben temperament Tisto, čemur pri Oplu rečejo astra karavan, pri Fordu escort kombi ali pri subaruju leone ranger, se pri Fiatu imenuje tempra S.W., natančneje station nagon. Vsem pa je skupno, da so nastali iz klasičnih limuzin in da so pri avtomobilskih hišah (pa tudi pri kupcih) pogosto (po krivici) zapostavljeni. Kombijevska tempra je zasnovana na videz preprosto: na prvi pogled se zazdi, da so konstruktorji klasični limuzini odvzeli pokrov prtljažnika, nad zadnja blatnika namestili svoj-sko oblikovani stekli, zadek pa zakrili s povsem ravnimi vrati. Ampak takšna matematika se seveda ne izide, kajti oblikovne poteze so pri zadku tega avtomobila skoraj umetniške, skrbno oblikovalsko delo pa dokazuje tudi vdolbina na zadnjem delu strehe. Tempra v kakršnikoli obliki že je, nikakor ni povsem nov oblikovalski dosežek, ni pretirano zaobljena, pa tudi oglata ne. Sprednji del, ki se spogleduje z manjšim tipom, navidezno dolgi bočni stranici in že omenjeni povsem ravno odsekani zadek v sebi združujejo dovolj svežine tudi za današnje avtomobilske čase. Za notranjost karavanske tempre bi lahko dejal, da delu- je nekako italijansko. Prtljažni prostor je kombijevsko velik, s sorazmerno visokim dnom, z možnostjo prevračanja zadnje klopi in nerodno ponjavo, ki zakriva poglede neolikanih firbcev. Potniški prostor je dovolj velik za pet odraslih, pri čemer sta prednja sedeža nameščena skoraj previsoko, srednje bočno oprijemljiva, sicer pa doj>ro nastavljiva. Ampak višje raščeni bodo brez težav sedeli na zadnji klopi, ki je dovolj daleč od strehe in dovolj udobna. Voznik se že pri nakupu lahko odloča med dvema verzijama delovnega prostora: na vo- ljo sta izvedbi z analogno ali digitalno armaturno ploščo. Za slednjo (kakršno je imel testni avto) me prav zagotovo ne bi mogli prepričati. Obilje migo-tajočih številk, lučk in digitalnih skal je nadomestek za klasične merilnike. Podnevi bi še nekako šlo, dosti bolj moteče pa je kljub zeleni barvi ponoči. Recimo, da je s popustom vse skupaj uporabno pri konstantnih hitrostih na avtocestah, ko je migotanja nekaj manj. Ampak k sreči merilniki še niso vse. Volan je servoojačan (vendar pri obračanju na mestu dokaj težak), po višini nastavljiv, stranskim steklom streže elektrika in v tem avtomobilu je še kup drugih dodatkov, ki lajšajo življenje. Cena: (Fiat Tempra 1.8 SX): 16.800.000 ITL n 43 odstotkov dajatev Prodaja: A violine d.o.o., prodajalna Kranj, Blelvvei-sova 10 (gorenjski zastopnik za vozila Fiat In Lancia) Usnjeni izdelki v Domusu Ljubljana, februarja - Ta teden, od 22. do 27. februarja je v ljubljanskem Domusu odprta razstava usnjenih izdelkov. V razstavo so vključili kože, usnjeno pohištvo, oblačila, obutev in galanterijo ter sredstva za čiščenje, nego in zaščito usnja, saj obiskovalce seznanjejo tudi z nego in vzdrževanjem usnjenih izdelkov. SUPER UGODNE CENE Testni avto je bil opremljen s 1581 kubičnim prečno postavljenim motorjem s 86 konji in vplinjačem, ki so g« v prodajnem programu že opustili. Kakšna huda žalost pri tem ni potrebna, saj je bil za 1095 kilogramsko tempro S.W. ta agregat kar občutno prešibak, 2k\on poh/if^ Trubarjav ttf 10, Kranj {Punf ari, naiprotl glaibana lola) EMM mmm mmm mmm BREZPLAČNA DOSTAVA NA DOM gorenje servis NAKUP IZ PRAVE ROKE # NUDIMO VAM ŠIROK PRODAJNI ASOR TIMENT IN MONTAŽO gospodin/skih aparatov, audio in video tehnike gorani« in UNIVERSUM. klimat izerlev. alarmnih naprav, originalnih rezervnih de/o f gorenj« 0 UGODNI PLAČILNI POGOJI: popusti za gotovinsko plačilo, brezobrestno obročno odplačevanje, proda/a na zakup TEMPO na 2 leti 0 24-me seč na garancija za belo tehniko In TV sprejemnike gor»n|« • NAŠE IZDELKE POPRA VLJAMO TUDI PRI VAS DOMA 9 AKCIJSKA PRODAJA TOPLOTNIH ČRPALK NAROČILA IN INFORMACIJE servisna enota KRANJ. Trg Prešernove brigade 10, telefon 213-480 in 214-946 vsak dan od 7 do 18 ure. sobota od 8 do 12 ure NISSAN AVTOHIŠA MAGISTER Avtoservisno in trgovsko podjetje d o. o. Radovljica, Prešernova 21 AVT0SAL0N Pon. • petek od 8. • 12. in od 14. -18. ure Sobota od 8 12 ure telefon 715-585 MICRA 1.0 LX - 5V 17.200 DEM Dobava takoj • MICRA 1.0 in 1.3 (avto leta) sprejem naročil (dobava marec 93)_ predvsem pri pospeševanju, tako da je bilo nekaj več dela s sicer dobro preračunanim in za fiatovske izkušnje presenetljivo natančnim petstopenjskim menjalnikom. Kljub temu končna hitrost nekako zadošča za sorazmerno hitro potovanje, čeprav bi bila vožnja lagodnejša z živahnejšim motorjem. Ob tem pa tempra ostaja na cesti za kombijevsko dolžino sorazmerno stabilen avto, pa tudi zavore so skoraj v vseh razmerah dovolj učinkovite. Po avtomobilskem svetu se že dolgo časa vozijo kombiji, karavani, rangerji, varianti in podobno. Tempra S.W. ima še en dodatek: poseben italijanski temperament. Tehnični podatki: kombi s prečno postavljenim štirivaljnim motorjem in petstopenjskim menjalnikom; motor: 1581 ccm, 86 KM pri 5800 vrtljajih. Dolžina, širina, višina: 4472 x 1500 x 1695 mm. Poraba goriva po ECE: 5,7-7,8-9,4 I na 100 km. Poraba na testu: 8,9 I; najvišja hitrost: 177 km (test) • IM. Gregorič Liter mleka za dva decilitra piva Vse bolj je očitno, da bo tudi februarska odkupna cena mleka enaka, kot je sicer že tri četrtine leta - povprečno 21,40 tolarja za liter, in da bodo kmetje za liter mleka dobili toliko, kot morajo odšteti za dva decilitra piva. Minister za kmetijstvo in gozdarstvo, dr. Jože Osterc, se je z ministrom za ekonomiko in razvoj, dr. Davorinom Kračunom, že pogovarjal (pogajal) o odkupni ceni mleka in ostalih kmetijskih pridelkov, vendar doslej brez večjih uspehov. Dr. Osterc je v pogovoru za Ljubljanski dnevnik med drugim izjavil, da kalkulacije Kmetijskega inštituta Slovenije niso narejene za povprečnega kmetovalca, temveč za nadpovprečno produktivne kmetije, ki na leto oddajo oddajo več kot 30.000 litrov mleka. Takih je v Sloveniji le 2,4 odstotka, kar pomeni, da je tud' položaj najboljših katastrofalen, je dejal minister in poudaril, da je kmet sedaj v bistvu v slabšem položaju kot delavec, ki je na zavodu za zaposlovanja in ima zagotovljeno socialno varnost. Odkupna cena mleka je že januarja pokrivala le 61 odstotkov pridelovalnih stroškov, ki so po oceni inštituta znašali 34,79 tolarja za liter, medtem ko bo februarja (ob nespremenjeni odkupni ceni, novih podražitvah in večjih stroških) ta razkorak še večji. Koliko za njivo? V kranjski občini je za njivo prve kategorije treba odšteti 281 tolarjev za kvadratni meter, za drugo kategorijo 253, za tretjo 225 in za četrto 197 tolarjev. Njiva pete kategorije je 169 tolarjev za kvadratni meter, šeste kategorije 140, sedme 112 in osme 84 t0'a^' jev za kvadratni meter. Cene so okvirne, saj so sicer odvisne od ponudbe in povpraševanja. Kmetijski pridelki na tržnicah * Krompir: najdražji je na ljubljanski tržnici (45 SIT/kg), najcenejši v Kopru, Murski Soboti in Celju (35 SIT/kg), Kranj pa jev "zlati sredini" (40 SIT/kg). * Jabolka: med slovenskimi tržnicami so precejšnje razlike v cen1 - v Murski Soboti jih je mogoče dobiti že za 40 tolarjev, na kranjski tržnici po 55, v Mariboru in Ljubljani po 65 tolarjev za kilogram. * Jajca: cene so dokaj enotne - 12 do 13 tolarjev. . * Solata: na večini slovenskih tržnic in tudi na kranjski je po l°u tolarjev za kilogram. * Fižol: cena se suče od 140 do 180 tolarjev za kilogram. "a kranjski tržnici bliže zgornji kot spodnji meji. * Orehova jedrca: zdaj mislite na velikonočne praznike, ker bost do jedrc prišli ceneje kot tik pred zdajci; cena - od 700 do 1.00 tolarjev za kilogram. * Zelje: na kranjski tržnici je zanj treba odšteti 70 tolarjev za kilogram, sicer pa ga na večini slovenskih tržnic ponujajo po lov tolarjev. * Radič: pod 200 tolarjev ga boste težko našli. . . * Česen: med cenami so velike razlike - na kranjski ga ponuJaJ po 250 tolarjev za kilogram, medtem ko je v Kopru po 350. J/ldtlimilKA. ŠKOFJA LOKA D.O.O. PONUDBA USLUG IN STORITEV V ŠK0FJI LOKI, Kidričeva 50 * servisiranje osebnih, tovornih vozil in avtobusov ' kleparska in ličarska dela za vsa motorna vozila * prodaja obnovljenih tovornih vozil * generalne obnove motornih vozil, gradbene mehanizacije in vseh agregatov za vozila * pooblaščeni servisi TAM, IVECO, MERCEDES, ISKRA, VVEBASTO * montaža grelcev VVEBASTO, Eberspacher v motorna vozila * montaža A.B.S. zavornih sistemov * popravilo karamboliranih vozil * redni tehnični pregledi vseh motornih vozil * pranje avtobusov in tovornih vozil ter podvozja Informacije po tel. 064/632-730, 632-121, FAX 632-397 HA BLEDU, Ritenska 6 * servisiranje vozil LADA, ZASTAVA, RENAULT * testiranje vseh motornih vozil * optična nastavitev podvozja * menjava in centriranje gum * pranje osebnih vozil in avtobusov Informacije po tel. 064/77-910 (Bled) SE PRIPOROČAMO! 4 R M Vremenoslovci nam za naslednje dni napovedujejo razmeroma mrzlo vreme, v sredo popoldne in proti večeru pa spet snežne padavine. LUNINE SPREMEMBE V ponedeljek, 1. marca, bo bo 16.47 uri PRVI KRAJEC. Ker se Luna spremeni popoldne, naj bi bilo po Herschlovem vremenskem ključu lepo vreme. pregovori V sredo, 24. februarja, je Pepelnica in Matija, ki led razbija, če ga ni, ga pa naredi. Vremenski pregovor tudi pravi, da... Kakršna pepelnica kane, takšno vreme ves post ostane. NA TRADICIONALNEM KARNEVALU V CERKNICI ČAROVNICE PRIČARALE SNEG "T AU S C AN A GASA NA SEJMU MODE Mubljana, 16. februarja - Pridati je treba, da so se letos nekateri razstavljavci na sej-mode jesen - zima 1993/94 v Ljubljani izredno potrudili Pn oblikovanju svojih "štan-!0v" Tako so kreatorke škof-JOloške ODEJE svoje številne Razine in blazinice ter torbe *°lekcijo Etnik v prijaznih rja-v'h tonih stlačile v police starodavne omare in z na oko Patchvvorkastim pregrinjalom Prekrile star "špampet". Še d|ie pa so šli v BPT: na sejem ^ode so iz starega dela Tržiča Preselili kar del "tauscane ga Se Ideja se je porodila njiho-Vernu tehnologu Janezu Kr-|VelJu, uresničili pa so jo fan-Jie od STUDIA 1 2 3 iz Nove Jerice. Enkraten je pogled na *načilna vrata z malemi oken-c' Pod vrhom in stara okna, s*ozi katera kar vro blazine in °deje, oblečene v živopisane 99 bepetejevske damaste. Marca se bodo predstavili na GASTU v Celovcu. Mirno lahko tam in še kje to svojo ljubljansko predstavitev po tržiško ponove. Foto: D.D. Letošnjega tradicionalnega pustnega karnevala v Cerknici, ki ga je neposredno prenašal tudi Radio Butale, se bodo prav gotovo še dolgo časa spomnili organizatorji in obiskovalci, ki so jo tokrat odnesli do kože premočeni. Hudobne cerkniške čarovnice, ki svojo hudobijo vsakokrat prikažejo prav na pustno nedeljo, so takrat v svojem kotlu skuhale pravo snežno ploho, ki se je neusmiljeno vsula po obiskovalcih pa tudi po žabah in ščukah iz Cerkniškega jezera ter pravem hudobnem zmaju. Ampak kljub pustnemu veselju ob mastnih krofih je bil pogled na premra-žene in premočene mažoretke bolj žalosten, našemljenim policistom in gasilcem pa je bilo po službeni dolžnosti seveda bolj malo mar za tisto, kar je padalo z neba. Glavni in odgovorni na Radiu Butale, pa je dogajanje ustrezno poko-mentiral z besedami "Pejmo dam, sej nč ni!". Potem so po tradicionalnih običajih še zažgali najbolj hudobno čarovnico, in pustnega veselja je bilo skoraj konec. Ampak zažiga nje čarovnice je očitno zaleglo, kajti ko je Cerknico zapustil še zadnji obiskovalec, je spet posijalo sonce. • M. G. Krucifiks! . Kamorkoli se danes v pro ^'nci že obrneš, eno samo lju b° vitje obupanih rok nad go-*Podo iz Ljubljane, še posebej rli*0 »i oblastnih krogov! Na- °°u )e že do vrh glave razno a, ne9a pozerstva in je alergi ^en ob privilegijih, ki jih šiba "arodova elita. Potem se pa j regajo v lumperaj vseh vrst se televizija pa cajtengi, nakar d'.*ar indoktriniran z nekim gr lrn sovraštvom do prestolni J^e vem, kaj me je pičilo, J^Pak zadnjič si pretegnem ^ °ie okončine nekam daleč v n lb Ker me zaradi perma ie k 'h ziv,ienjskih razvad da l hlJda sapa, mi je bil nekoli- * daljši sprehod živa muka. ® Predhodno se zavedajoč d °'e kondicijske ničevosti n° bomo hodili olala dolgo, če st Ves dan - vzamem po svoji »ruk rovtarski navadi s seboj Pira (' noter Pa- kot se M9e jaj?* 2a hribolazca: kakšen rtaih ■ mal° Pohanega! In v dem kritičnih trenutkih se nerniP°d smreko in prigriz p Se . nekaj nadaljnjih uricah 8ke i!vleiem do asfalta in gor k°Ce. kar dobre domače TEMA TEDNA ŽELITE SE ZLATO URO? oštarije. Resnici na ljubo: same LJ registracije ful dobrih avtomobilov! Pokukam noter za kakšnim čajčkom! Kje pa! Vse ful zasedeno in vse ful za posleno s prigrizovanjem! Očitno oštarija slovi po dobrih ploščah, kajti na vseh mizah se je svetilo od imenitnih pladnjev! In naj zdaj jaz tečna rim s kakšnim nebogljenim čajčkom, ko pa se tu naroča pršut in meso na žaru? Zgrabila me je neka poseb na togota! A jaz se pa zdaj moram vlačiti po hribih in pod smrekami žvečiti kakšno pašteto in kakšno pomaranko? Togota je bila tako silna, da mi je kelnerca, domačinka, po sitnem nadlegovanju vendarle dejala, da je domačinov, ki bi takole fino jedli, bolj malo, če nič. Pridejo le ti, saj veste, iz Ljubljane! In zdaj moram pettisočkrat reči, da nimam nič proti temu, če jo kdo ob vsakem koncu tedna mahne v gorsko oštari-jo na eno dobro južino! Me ne sme brigati in me tudi ne bri ga! Da prestolnica ob koncu tedna že od pamtiveka »oku pira« lokacije, kjer se fino je, tudi ni nič novega. Nova je pravzaprav samo ta malenkost, da se na vseh mogočih in nemogočih mestih že glasno razpravlja in dokazuje, kako se ves denar namensko koncentrira v Ljubljani Ne gre več samo za »sitne« Mariborčane in Štajerce, ki že leta dokazujejo, kako prestolnica bo gati, provinca pa životari zdaj gre za tako resne in že za tako eksistenčne razlike, da so živčki kakšnega provincial-ca načeti tudi ob takih banal AVTOSERVIS Vinko MAGISTER Prešernova ul. 21,64240 RADOVLJICA L**KDNA ^■LOŽNOST JfAKUPA DOBREGA J* POCENI J^EBNEGA JyOMOBILA JLEKO 2141 cena do registracije 615.300SIT Jtakojšnja dobava možnost kredita na tri leta J servis • nadomestni deli 'nformaci)e po telefonu št : 715-256 g« dan od 7. do 15. ure ^ok>ota zaprto 1570 ccm 52,50 KW 71 KM 81/100 km LESTVICA RADIA TRŽIČ Domači del: 1. Krokodilčki - Čuki 2. Lili Marlen - Vlado Kreslin 3. Ti si moj sonček - Agropop 4. Ko noč zamenja dan - Don Mentony Band 5. Punca, greva v južne kraje - Sokoli 6. Nocoj - Helena Blagne 7. Jutri - Faraoni 8. 25 ur na dan - Čudežna polja 9. Santa Marija - Irena Vrčkovnik 10. Gospodar (tvojega srca) - Avtomobili Predloga: Zarjavele trobente - Zoran Predin Mesto rdečega prahu Tuji del: 1. ITI alvvavs love you - Whitney Houston 2. House of love - East 17 3. Deeper and deeper - Madonna 4. Run to you - En rame 5. Oueen of rain - Roxete 6. Someday - Lisa Stansfield 7. It's gonna be a lovelv day 8. Don't you love me - Felix 9. Step it up - Steres MCS 10. Oueen of the night - Whitney Houston Pregloga: Open sesame - Leila K. More and more - Capt Holywood project Glasbena tema: Pop I. 1986 Za "prvič" ste se kar potrudili in upam, da smo se tudi mi. Vašim željam smo ustregli, lahko pa predlagate še kaj in bomo v prihodnje upoštevali tudi te predloge. Med skladbami iz tuje in domače lestvice ter predlogi izberite tisto, ki vam je najbolj všeč in jo vpišite v kupon med predloge pa vpišite skladbo, ki jo v naši oddaji še niste slišali. V "glasbena tema" vpišite vašo glasbeno željo ali pa zvrst oz. obdobje glasbe ('40 leta, techno, slo'go, rap,...) V četrtek bomo podelili tudi nagrado, kupone pa pošljite do sobote, 27. februarja 1993, na naslov: Radio Tržič, Balos 4, 64290 Tržič. Obilo užitkov vam želi ekipa Radia Tržič. nostih, kot je draga južina v gorski koči. Prav nič ne bo čudnega, če se kdaj razvname kakšen pretep zaradi teh razlik med navadnim ljudstvom. Včasih smo morali biti tiho, ko je kasen ljubljanski funkcionar privlekel s seboj na lov na Gorenjsko ograbek svojih oprod, lokalni jagri so mu pa gamse pred nos vozili, domačini pa na Velem polju vikend vahtali. Zdaj smo padli v to nerodnost, da raja vse ve vse ravno ne, veliko pa! - in znabiti še pravi hudič! Morda jo po nedolžnem »fašejo« moji nič hudega slu teči «navadni« ljudje iz pre stolnice, ki so južinali v koči in bili deležni moje togote samo zato, ker jaz malicam jajčka pod smreko, oni pa so jo kres nili na pršut. Ampak kakšne mu mojemu brezposelnemu sovaščanu se bo lahko samo nekritično utrgalo od jeze, ko jo bo z rukzakom primahal kam, kjer se bo jedlo in pilo, sam pa za mleko in kruh nima! Kar belo bo pogledal in pomislil na novodobne ljubljanske funkcionarje, male slovenske despotke, ki si samo še zastonjkarske jage in prvoklasne gamsje trofeje niso še omislili. Kap po kap - tudi to pride na vrsto! Samo pomislimo, da so si oni dan poslanci zaželeli za svoje avtomobile svoj parkirni prostor, ki bi ga zastonj kori stili v času, ko v Ljubljani za sedajo. Na živce jim gre, da morajo parkirati v Tivoliju, ker nikjer drugje za gospodo ni »placa«! Ljubljanska vlada je rekla »ne« in jih globoko užalila! Naj zdaj gospoda še naprej pešači iz Tivolija in ji tako iz glave sproti izpuhti vsa. v neprespanih nočeh naštudirana materija za mukotrpno parlamentarno delo? Me prav zanima, do kam bo ta gospoda še šla? Verjetno so pri svoji zahtevi po lastnem parkirišču pričakovali, da bo ljubljanska komunalna oblast ponižno pristopicala in rekla: "Ja, ljubi gospodje poslanci, tu je vaše parkirišče. Želite še kaj? Mogoče bi pa vsak še eno zlato uro?« • I). Sedej S.O.U.L. S.Y.S.T.E.M. 1. KUPON ZA LESTVICO TUJA PESEM:__ DOMAČA PESEM: _ TUJI PREDLOG: _ DOMAČI PREDLOG:_ GLASBENA TEMA:_ NASLOV: _ RADIO nun NARODNOZABAVNA PRODUKCIJA '92 9. NADALJEVANJE PIŠE: DRAGO PAPLER SREČNO, MLADA SLOVENIJA Slaki so imeli v letu 1992 zelo dejavno sezono v vseh pogledih: številne nastope, realizacijo prireditve Boš videl, kaj dela Dolenj'c v Novem mestu, kjer so se izkazali kot dobri gostitelji, s štirimi televizijskimi oddajami, sodelovali so na 6. Alpskem večeru na Bledu, pri Helidonu pa so izdali kar dve glasbeni kaseti, ki nadaljujeta pestro Slakovo produkcijo, če omenim samo zadnje projekte: Raj pod Triglavom (1990), Stari spomini (1991), Zvezda, ki se utrne (1991) in Srečno, mlada Slovenija (1992)... Skladbe na projektih izžarevajo pripadnost domovini, tema spomladanske izdaje Srečno, mlada Slovenija je želja in hvalnica državi. Instrumentalni valček Večer med Korošci so namenili našim zamejcem, veseljakom in navdušencem. Velikonočni zvonovi so asociacija na poslušanje odmeva šentviških zvonov, ki so v Slakovi podzavesti odzvanjali in rodili iztočnico. Živahna polka v ljubezenskem stilu je Pa sem si mislil (da bo moja), to neuresničljivo temo opeva tudi skladba Spomin na tvoj poljub, avtorsko je v celoti Slakova ljubezenska pesem Ljubica, podaj roko. Motivno je zanimiv Dimnikar, za skladbo Moja pip*ca, kjer se kot solist izkaže Andrej Bergant, je idejo dal besedilopisec Ivan Sivec, poreklo in veselje do dolenjskih vinogradov pa opeva viža Moja zidan'ca, na besedilo Slavka Podboja. Vokalni kvartet Fantje s Praprotna je imel 4 februarja 1992 30 letnico javnega delovanja, Lojze Slak je 23 julija zaokrožil 60 let. čeprav sta obletnici tiho minili, ne bo ostalo le pri tem, saj se muzikantje v 29. letu delovanja že ozirajo na okrogli jubilej: 30 letnico ansambla Lojzeta Slaka s serijo jubilejnih koncertov po Sloveniji... Ansambel Lojzeta Slaka Oaza je vaza za marjetice Tale čudoviti stavek so si izmislili otroci v nekem otroškem vrtcu. Ostal mi je za vedno v spominu. Zaradi svoje poetičnosti in ustvarjalnosti. Ne verjamem, da je kdaj kakšen pesnik ali znanstvenik napisal kaj takega o oazi. Kajti: otroci živijo v svojem domišljijskem svetu. Odrasli pa stojimo pred njimi začudeni in nemalokrat ne vemo, kako in kdaj vstopiti vanj. Da ne bi rušili, ampak gradili... Pod naslovom o oazi sem si skupaj z uredništvom zamislila rubriko o vzgoji majhnih otrok. Pri tem je zaželena tudi vaša pomoč, drage bralke in bralci. Oglasite se s predlogi, mnenji, vprašanji, zaupajte nam vaše izkušnje. Nas, odrasle, otroci potrebujejo. Starše, stare starše, tete in strice, sosede..., pa tudi one, ki z zakoni določajo njihov položaj v družbi. Vsi mi, smo otrokom, naj bi jim bili, nekakšna oaza. Oaza varnosti in ljubezni! Majda Mencinger Otrok pred televizorjem Televizija je del našega vsakdana. Kot gledalci pa so udeleženi tudi otroci. Bilo bi nadvse poučno vedeti, koliko časa povprečno prebijejo slovenski otroci pred televizorjem. Te raziskave ni, ali pa je ne poznam. Za naše domače družinske vzgojne potrebe pa povsem zadošča, če v določenem časovnem razponu, n. pr. teden dni, spremljamo tovrstno otrokovo "aktivnost". Verjetno bomo prišli do spoznanja, ki nas bo osupnilo. Ce gleda otrok uro na dan televizijo, znese to na leto kar celih 16 dni. Tega časa se v štirih letih pred vstopom v šolo nabere kar za cela dva meseca (po 24 ur na dan). To je podatek, nad katerim se je treba zamisliti. Vprašali se bomo, kdo in s kakšno vsebino je oblikoval našega otroka dolgi, predolgi čas dveh mesecev (v letu dni). In: ali ne bi mogli čas gledanja televizije skrajšati v korist družinskih pogovorov in skupne igre staršev in otrok? Ta vprašanja so tembolj utemeljena, če se zavedamo, da ima čas v razvoju otrok drugačne dimenzije, kot naš: hitrejši je, intenzivnejši; vsak dražljaj, vsak vtis ima na mlado razvijajočo se dušev-nost oblikovalni pomen. Zato je zelo pomembno, da imamo odrasli, ki smo odgovorni za otrokov razvoj pod kontrolo čimveč dražljajev, ki na otroka pomembno vplivajo. Zato: skoraj se vas, dragi starši, ne upam vprašati, ali gledajo vaši otroci tudi grozne slike, ki jih ekrani bruhajo vsakodnevno v naše družinske sobe? Prihranimo jim to, da jih ne bo strah! Otroci so v marsičem uganka. Ne vemo, kaj se jim ponoči sanja in katere neugodne doživljaje zapirajo v svojo podzavest. Sanja pa se jim že zelo zgodaj. Spominjam se, da mi je še ne triletni sin neko jutro poročal: "Mami, jaz imam pa pod "pov-štrom" tlevizijo." Majda V. Mencinger Za Slikami iz Sečuana še kuharska knjiga Kitajska kuhinja Ljubljana, 10. februarja - Založba mladinska knjiga je na tiskovni konferenci v sredo zvečer v znani ljubljanski kitajski restavraciji MAO TAl na Šmartinski cesti predstavila najnovejšo kuharsko knjigo KITAJSKA KUHINJA. Zanimala bo vse, ki radi skuhajo kaj posebnega, ki imajo radi jedi z veliko zelenjave, sadežev, rib, školjk in sploh eksotiko. Knjiga nam podrobno prikazuje načine priprave kitajske hrane in predstavi tudi vse najpomembnejše kuhinjske pripomočke, ki se dobe morda tudi že v naših trgovinah ali pa takoj čez mejo. Poseben poudarek je dan začimbam, pikantnim omakam in polivkam, v katerih so Kitajci resnično edinstveni mojstri. Zelenjavni riž, polit z eno teh omak, je povsem nekaj drugega, kot riž, ki smo ga vajeni, pa če mu dodamo še toliko zelenjave, currvja in podobnega. No, knjiga prinaša tudi slikovni prikaz, kako jesti s paličicami. To je posebna umetnost, ki pa se je da naučiti, da na koncu vendarle gremo siti od mize. Tudi o kitajski pripravi pravega čaja teče v knjigi beseda. Glavnina pa je seveda posvečena glavnim jedem, zelenjavi, mesu, pri katerem prevladujejo ribe in perutnina, pa tudi svinjina in govedina. No, recepta, kako se pripravljajo kače, tu notri ne boste našli, bi bilo za naš okus vendarle prehudo, boste pa našli veliko drugega zanimivega. Skoraj vsak recept je opremljen z barvno fotografijo, tako da imamo predstavo, kako naj na koncu jed izgleda. Težave bodo morda v začetku le zaradi materialov, ki jih zahteva kitajska kuhinja. Vrsto dišav, Ta mesec na vrtu Sejmo v tople grede, korita Kdor sam doma goji kalčke iz raznih semen, ta je toliko ne pogreša. Drugi, ki se poslužujemo toplih gred, bomo kmalu, vsaj tako kaže, prišli na svoj račun. V zavetrnih legah je že toliko toplo, da lahko po-sejemo solato. Pa ne le berivko in majsko kraljico, temveč lahko v tople grede sejemo tudi že redkvico, peteršilj in korenček ter grah, pa tudi čebulo in česen, vendar moramo posevke zavarovati s plastičnimi tuneli. Da bomo kar najhitreje prišli do vitaminov in rudnin, v zabojček ali navaden cvetlični lonec posejmo vrtno krešo. Na okenski polici bo hitro pognala in obogatila solato, skutin namaz in podobno. zelenjav in dodatkov je potrebnih, ki jih sicer ne držimo v kuhinji in jih tudi v naših delikate-sah še ni dobili. Ta večer pa so nam založniki povedali, da bo ljubljanski Maximarket v kratkem uredil svoj oddelek potrebščin za kitajsko kuhinjo, kjer boste, tako so obljubili, dobili prav vse, kar narekuje kitajski način kuhe. Naj vam za prvič predstavimo kakšen bolj enostaven recept iz Kitajske kuhinje: Kuhan zelenjavni riž Za 4 osebe potrebujemo 200 g ste-belne zelene, 1 šopek mladih čebulic, I bučko, 1 rdečo papriko, 2 korenčka, 2 žlici arašidovega olja, 1 Žličko soli, 200 g riža, približno liter in pol kokošje juhe, za noževo konico zmletega janeža, 2 žlici sesekljanih koriandrovih listov. Priprava: 1. Zelenjavo primerno očistimo, operemo in narežemo na majhne kocke. 2. V kozici segrejemo arašidovo olje in na njem popražimo zelenjavo, da postekleni. 3. Nato jo osolimo, dodamo tu in prilijemo okrog 3/4 I kokošje juhe. 4. Pustimo, da 'zavre, znižamo temperaturo, kozico pokrijemo in pustimo, da se riž kuha okrog 5 minut. 5. Znova prilijemo toliko juhe, da je riž spet ravno pokrit. 6. Dodamo janež in kuhamo še ■> minut v pokriti kozici. 7. Kuhalno ploščo ugasnemo, riz pa pustimo stati še 8 minul, da se napne. 8. Potresemo ga s sesekljanim ko-riandrom in takoj ponudimo. Jutri bo post Iz preproste kuharske knjige iz leta 1932 z naslovom KAKO NAJ KUHAM, smo vzeli primerek za postno kosilo. Po vseh dobrotah od pustne sobote do pustnega torka, se je treba znotraj malce očistiti in olajšati. Za kosilo vam predlagamo cvetačno juho, ribji brodet in krompirjevo polento. Cvetačna juha Cvetačo otrebimo, razcepimo na cvetke in skuhamo v slani vodi. Posebej kuhamo storž in mlade liste z jušno zelenjavo, in ko je mehko, pretlačimo skozi sito. Nato napravimo svetlo prežganje iz 3 dkg masti ali masla in 4 dkg moke, pridenemo pretlačeno zelenjavo, zalijemo z vodo, v kateri se je kuhala cvetača, osolimo, opopramo in pridenemo cvete od cvetače. Preden serviramo, jo lahko legiramo z enim rumenjakom. Ribji brodet Ribo zrežemo na primerno velike kose, nasolimo in pustimo nekaj časa. Nato jo hitro opečemo na razbeljenem olju in vzamemo iz olja, olju pa pridenemo sesekljan česen in peteršilj, paradižnik in poper, zalijemo z juho ali vodo in v tej omaki ribo prevre-mo. Paziti je treba, da ne razpa- J de. Brodet je še boljši, če imamo na voljo več vrst rib. Serviramo ga s polento. Krompirjeva polenta 1/2 kg kuhanega vročega krompirja pretlačimo, zmešamo s dkg masti, 12 dkg moke in 2 jajcema. Testo osolimo, primešamo žlico nastrganega parmezana, ga hitro pognetemo in napravimo precej debelo klobaso, ki jo _P°" tresemo okoli in okoli z drobtina-mi in zavijemo v prtič. Kuhamo jo 3/4 do 1 uro v slanem kropU' Kuhano razrežemo na rezine. V°~ tresemo z nastrganim parme*3: nom, zabelimo z maslom 3,1 mastjo in serviramo. PUST, PUST, KRIVIH UST Pust, Pust širokih ust, ves dan teka naokrog poskočnih in veselih nog. Masko žalostno ali veselo, mlado in staro sije nadelo, \ polna košara krofov diši, na vsak zvonec Pust pozvoni. Nina Doles, 5. b r. OS Staneta Žagarja Kranj Včasih so bile pustne šeme. Oblečene so bile v kožuhe in na glavi so imele maske. Hodile so po vasi od gostilne do gostilne. Veliko so pile, vpile in hodile pijane po vasi tri dni. V sredo, na pepelnico, so starim nevestam tolkli ploh. Na verigi so imeli priklenjene deske, tolkli so pred nišami, kjer so bile starejše neveste, ki se niso poročile. Ko je bil moj dedek iz Puštala mlad, so sredi posta, na debeli če-Anja Žitnik, 4. c r. OS Cvetka trtek, žagali babo. En moški seje napravil v debelo žensko. Vlekli so ga na Hribec proti Stenu ih ga privezali k drevesu. S sabo so vzeli žago, da ga bodo prežagali. Potem so šli k mežnarju na kozarček žganja. Takrat se jim je baba odvezala in ušla. Na pustni torek je bilo nedeljsko kosilo. Večerja je bila obilna. Jedli so suho meso s hrenom, flancate. bobe, včasih je bila tudi ocvirkovica. Zabavali so se, peli in dominah pozno v noč. Golarja Trata P iJ n 11 m l \_____ Narisal Aljaž Meško, 1. a r. OŠ Matije Valjavca Preddvor Za pustni dan bi se oblekel v pogrebnika. Rad bi, da bi šli v skupini s trugo po ulici. Janez Praprotnik Za pusta bi bil rad ninja. Borut Rastresen Rada bi se oblekla v ninjo ali pa v starega moža. Vendar so to zelo pogoste pustne maske in mami pravi, da moram biti nekaj posebnega. Urša (Ta dež Za pusta bi bil najraje robot. Vendar je to obleko zelo težko dobiti. Jure Kokalj Za pusta bi se najraje našemil v klovna, ker je simbol smeha. Boštjan Križaj Za pusta bi bila rada bonbon, ker so bonboni sladki in jih rada jem. Katja Cvek Za pustno rajanje se bom napravila v tatico. Hodila bom s prijateljico. Sli bova od hiše do hiše. Mihaela Padar, vsi učenci 6. a r. OS Bistrica pri Tržiču Z Domelom v Železnike 14. februar - Valentinovo Valentinovo je dan zaljubljencev. Praznujejo ga 14. februarja. Takrat fant podari dekletu kakšno darilce. Največkrat je to parfum. Ali pa celo verižico. Na Valentinovo pa se začne prebujati narava. Star pregovor pravi: "Sv. Valentin prinese ključ do korenin." Prebujajo se prvi zvončki, trobentice in telohi. Vse te cvetlice so znanilke pomladi. A mati narava odloča po svoje. Včasih zvončki naznanijo pomlad že pred Valentinovim ali po njem. Takrat je narava najlepša. Ptički žvrgolijo, rože cvetijo. Zrak diši po pomladi. Mojca Sodnik, 6. b r. OŠ Matije Valjavca Preddvor Razstava o PavletuZidarju M V počastitev slovenskega kulturnega praznika so v osnovni šoli na Koroški Beli odprli stalno razstavo o pesniku in pisatelju Pavletu Zidarju. Idejo o razstavi je dal Andrej Malenšek, za intervjuje in zbiranje gradiva so poskrbele slavistke Metka Bogataj, Maja Otovič in prof. Breda Gašperin z učenci sedmih in osmih razredov. Poleg stalne razstave so uredili tudi knjižni kotiček Pavleta Zidarja (na sliki), za katerega je dal idejo slavist Avgust Gojkovič iz Kopra, uresničila pa knjižničarka Božena Oblak. Za fotografije in postavitev razstave sla poskrbela Marija Markež in Andrej Malenšek z učenci foto krožka, celoten projekt pa je vodila ravnateljica Doroteja Smolej. Donator razstave je Ana Kavalar. # Lojze Kerštan Povzetki raziskovalne naloge učencev OŠ žiri IZ ZGODOVINE OTROŠTVA V obdobju med I. in 2. svetovno vojno je bila umrljivost otrok 40-odstotna, največ jih je umrlo do enega leta starosti. Vzroki so bili: ženske so rodile vsako leto, slaba prehrana, revščina, nesrečni primeri (matere so poležale kakšnega otroka), slaba higiena, marsikje ni bilo vode, otroške bolezni - naravna selekcija. Leta 1966 je en otrok umrl zaradi driske. Umrljivost otrok v prejšnjem stoletju (med 1820 in 1900) Iz knjige STATUS ANI-MARUM smo naključno izbrali družine z večjim številom otrok in dobili naslednje podatke. Število otrok: 290, umrli otroci do 1. leta starosti: 46, umrli otroci do 10. leta starosti: 16, preživeli otroštvo: 196 ali 75 odstotkov. Imena otrok Pri izbiri imena otroka so veljala razna nenapisana pravila. Tradicija je bila najpomembnejša. Starši so si želeli potomce z določenimi imeni. Določena imena so se velikokrat ponavljala. Vzroki so najbrž številni: čas rojstva in bližina praznikov, godov svetnikov (po pratiki), imena prednikov, pravila dedovanja, zaželenost in nezaželenost otrok. Nekatera imena so veljala za lepša. Tako pri ženskih imenih prevladuje ime Marija, ker je Marijinih praznikov v letu več (marca, avgusta, septembra, decembra). Ker so otrokovo ime zapisali pri krstu, se je ime imenovalo "krstno" - pravo ime (pogosto sestavljeno iz dveh besed), v vsakdanjem življenju F^jM uporabljali še druga irr f Primer: Marija - Marica, Mica, Marička, Mara itw Amalija - Malka, Malči, Antonija - Tona, Tončka, Tonica, Frančiška - Franca, France, Frani, Frana, Anton - Tone, Tončk, Toni, Tonči, Ivan - Ja' nez, Anže. Prvorojeni so dobili očeto-ali vo oziroma materino ime dedovo oziroma babičino. P°" nekod so dedovali samo sinovi z enakim imenom. Lahko Jc prišlo do ponavljanja istega imena, ker so družine do svetovne vojne imele velik0 število otrok. Do 1. svetovne vojne s° najpogostejša imena: moška: Franc, Janez, Jože ali Jože«« Anton, Tomaž, Jakob, Valentin, Maks ali Makso, Vincenc Matevž, Martin, Pavel, An/ drej, Matija, Lovre, Alojz'J« Ignacij, Gregor, Luka, Fil'P« Leopold, Viktor; ženska: Marija, Marijana ali Marjana, 1°' hana in Ivana, Neža, Katarina, Franca in Frančiška, A«13, Elizabeta, Mina, Marjeta, Helena, Jožefa, Jera, Rozalija« , An-Gize' Cecilija, Lucija, Julijana gela, Alojzija, Terezija, la. Zanimivo je, da ime J°*e' ki je na Slovenskem mend3 najbolj razširjeno, v Žireh M ma tega mesta, ampak je najbolj pogosto ime Janez (z va' riantama Ivan, Johan). Navedena imena dolgo niso prišla iz "mode", ta se vel'' ko hitreje spreminja po 2. svetovni vojni. TOREK, 23. februarja 1993 !• PROGRAM WSLOVEMJA 10.00 1045 11.15 12.00 13.00 13.05 14.40 15.10 16.00 17.00 17.15 17.40 18.00 18.46 18.50 19.15 19.30 19.55 SO« 20.46 2146 22.15 22.43 2156 V službi rock'n'rola Slovenski magazin Potovanje po človeškem telesu, nemška poljudnoznanstvena serija Zelena ura Poročila Mednarodna obzorja Korak za korakom, ponovitev ameriške nanizanke China Beach, ameriška nanizanka Hollywood se jih spominja TV dnevnik 1 Zimska romanca, kratki igrani film Daleč od dvorca - Svinjski pastir Regionalni studio Koper EPP Besede, besede, besede, TV igrica Risanka TV dnevnik 2, Vreme Šport Danes v parlamentu Kolnski pust Telesni slogi: Skrbno oblečeni, angleška dokumentarna serija JV dnevnik 3, Vreme Šport Poslovna borza Omizje 2' PROGRAM TV SLOVENIJA '■65 TV avtomagazin 8.25 Teki Der '■sni-Agim Sopi: Breskvin cvet ljubezni, drama ZV Priština 9.20 Bo-DJ»nček 10.20 SP v klasičnih disci-P"nah, tek 10 km (ž), prosto, prenos 11.30 Sedma steza, ponovitev "■50 Falun. SP v klasičnih discipli-Bh, Skoki - moštveno, prenos fr\ ^ideonoč, ponovitev 16.40 ([Izganjanje hudiča, posnetek iz »Cerknice 17.55 Sprehodi po stari 4Ubljani 18.25 Miniature: Zgodba o 8jari livarni 18.45 Iz življenja za ži-JJienje: Prisluhnimo tišini 19.30 TV jjnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.05 ^arie Curie, francoska nadaljevanja 20.56 Osmi dan 21.55 Svet poroda 22.35 Sova: V avtobusu, angleška nanizanka; China Beach, ame-r'*ka nanizanka, Karabinjerji, francosko italijanski film I PROGRAM TV HRVAŠKA '•46 Pregled sporeda 7.50 TV kole Q8r 8.00 Dobro jutro, Hrvaška/Po-[pcila/Zgodbe iz Monticella 10.00 ločila 10.05 TV šola 11.30 Mali Syet 12.00 Poročila 12.10 Ko se svet y^i. ameriška nadaljevanka 1315 ^onofon 14.00 Poročila 14.06 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Zasebna v°jna za Lucindo Smith, avstralska nadaljevanka 15.40 The big Blue, Jddaja za Unprofor 16.00 Poročila 18-05 Učimo o Hrvaški 16.35 Mala-v'*'ja 17.30 Hrvaška država in ljudje '800 Poročila 18.05 Od strahu do °b)estnosti, dokumentarna oddaja J8-35 Santa Barbara, ameriška na-°a'jevanka 19.18 Risanka 19.30 Ur,evnik 20.15 Misionarji, britanska •dokumentarna serija 21.10 V veli-*ern planu 22.46 Dnevnik 23.20 Sli-*a na sliko 0.05 Poročila v anglešči-!" 1-10 Poročila 0.20 Sanje brez meja ' 2. PROGRAM TV HRVAŠKA Ij-50 SP v klasičnih disciplinah: «koki ekipno, prenos 16.45 TV kole ^ar 16.55 SP v klasičnih discipli-nah: Skoki, posnetek 17.56 Košar-p.a: Evroliga: Zadar - Real 19.30 Hnevnik 20.05 Dragi John 20.35 Vi .n vaš video 21.00 Zasebna vojna za ■-"cindo Smith, avstralska nadalje-gnka 22.50 Umetniški večer: Ob F™ rojstnem dnevu Ranka Marin-*0v'ča - Kiklop 23.50 V senci vešal, g^^ka nanizanka 0.35 Horoskop •40 Videostrani KANALA IjP Ris, risanke in spoti 9.45 Ninja «eive 10.10 Jazzbina, oddaja o jaz r1 10.40 Teden na borzi 10.50 jS,rološka napoved 11.00 Druga-,.er> svet, ponovitev ameriške nada-''?Vanke 11.50 Dober nakup 12.00 A r°f> 13.00 Video strani 18.50 Do ^r nakup 19.00 Ninja želve 19.25 A SLOVENIJA 2 CHINA BEACH McMurphy se pripravlja na vrnitev domov. Prijazna Laurette se med vojaki dobro počuti. Težave ima samo z nastopom. Manjka ji spremljevalna pevka. Murphv prepričuje, da bi jo lahko spremljala. Privoli, da bo prišla na oder in ji pomagala. Vendar samo, če ji bo Laurette pomagala zadnjo noč službe. Se bosta bolniška sestra in pevka nazadnje le premislili in ostali? Shop 19.40 MCM 20.00 Risanka 20.15 Dnevno informativni program 20.30 Dokumentarec tedna 21.05 Ciklus slovenskega filma: Bert Sot-lar: Lucija, slovenski film 22.36 Drugačen svet, ameriška nadaljevanka 23.36 Dnevno informativni program 23.40 Poročila v angleščini: Deutsche VVelle 23.56 A shop 0.10 Astrološka napoved 010 MCM 6.00 Teletext 9.00 Jutranji program: čas v sliki 9.06 Družinske vezi, ponovitev 9.30 Klub za seniorje 10.15 Pan-optikum 10.30 Lump proti lum-pu, ponovitev 12.10 Kavboji na kolesih 12.15 Univerzum 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.35 Sin-ha Moča, serija 14.00 Big valev 14.46 Mojstri jutrišnjega dne 15.00 Jaz in ti 15.05 Heatclif in Rifraff 15.50 Kislo zelje 16.15 Naravovarstveni detektivi 16.30 Igra 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.06 Mi 18.30 Liebling Kreuzberg 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.20 Bečjaški pust 22.20 TV kotiček za živali 22.30 Pogledi od strani 22.40 Avanti, avanti, ameriška komedija 1.00 Formidable 2.00 Poročila/1000 mojstrovin TV AVSTRIJA 2 10.36 Športna arena 11.25 SP v klasičnih disciplinah: Skoki, ekipno. Tek 10 km (ž), prosti slog 16.20 1000 mojstrovin 16.30 Srečanje po madžarsko, tečaj madžarskega jezika 17.00 Orientacija 17.30 SP v klasičnih disciplinah: Studio 18.00 Družinske vezi 18.30 Tista stvar je, kviz 19.00 Regionalni program 19.30 čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.20 Univerzum 21.05 Reportaže iz tujine 22.00 čas v sliki 22.30 Klub 2/Naš šef je ženska/Poročila/ 1000 mojstrovin RADIO TRŽIČ Prisluhnite našim oddajam na UKW območju 88,9 ali 95 MHz ali na srednjem valu 189,4 m ali 1584 KHz. Oddajamo v torek od 16. do 19. ure: športni obzornik, Novo na 92, Kontakt norega pustovanja 1. RADIO TRIGLAV JESENICE 8.00 - Napoved, telegraf, horoskop, obvestila - 9.30 - Novice, aktualno, naše stranke so stranke - 11.30 -Novice, danes do 13-ih - 13.30 -Napoved popoldanskega programa pod geslom "zabava vas Braco Koren" - 14.15 - Obvestila, popoldanski telegraf, rezervirano za stranke -15.30 - Dogodki in odmevi - 16.15 - Obvestila, novice, Bracov klepet - 18.00 - Voščila, novice -19.46 - Dogodki jutri, prenos Radio Slovenija - 1. RADIO žmi 14.00 - Napoved programa -14.15 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj -14.40 - Varno s Triglavom - 15.00 -Dogodki danes - jutri - 15.30 - Prenos dnevno-informativne oddaje R Slovneija - 16.00 - Z nami je kuharski mojster Igor Juhant - 16.30 -EPP -17.10 - Aktualna tema - napoved za odmero dohodnine za leto 1992 - 18.00 - Novice - osmrtnice -obvestila - 18.30 - Vprašanja in pobude -19.00 - Odpoved programa - f KEDNJA TEKSTILNA, OBUTVENA IN GUMARSKA SOLA KRANJ °bJavlja JAVNO DRAŽBO *a prodajo kombija ZASTAVA 850 - AK, ki bo 25. februarja ■993, ob 8. uri na šolskem dvorišču. ^klicna cena je 100.000 SIT. Prometni davek plača kupec. kino 23. februarja £JNTER amer. ris. film LEPOTICA IN ZVER ob 16. uri, amer. erot krim. ■^VINSKI NAGON ob 18. in 20.15 uri STORŽIČ in ŽELEZAR Danes *aprto! SREDA, 24. februarja 1993 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 10.20 10.25 10.55 11.15 12.00 13.00 13.05 13.15 14.20 14.20 14.46 17.00 17.16 18.50 19.15 19.30 19.56 20.06 20.36 22.15 2138 2146 Tedenski izbor Sprehodi po stari Ljubljani Miniature: Zgodba o stari livarni Marie Curie, francoska nadaljevanka Osmi dan Poročila Poslovna borza Kako nas vidijo živali, ponovitev angleške poljudnoznanstvene serije Sova, ponovitev V avtobusu, ponovitev angleške nanizanke China Beach, ponovitev TV dnevnik 1 Klub klobuk Besede, besede, besede, TV igrica Risanka TV dnevnik 2, Vreme Šport Žarišče Film tedna: Te Rua, novozelandski film TV dnevnik 3, Vreme šport Opus SLOVENIJA 2 CHINA BEACH Laurette je prišla samo za en teden, a videti je, da bo ostala dlje. Išče sodelavce, da bi z njimi zabavala vojake. McMurphv pride navzkriž s poklicno etiko. Sprva noče nuditi pomoči noseči in ranjeni vietkongovki, ki jo pripeljejo v bolnišnico. Ta je hudo ranila dva ameriška vojaka, še bolj ogorčena je, ko izve, da je vietkongovka po poklicu bolniška sestra. 11.00 Drugačen svet, ponovitev ameriške nadaljevanke 12.00 A shop 18.50 Dober nakup 19.00 Ninja želve, risana serija 1915 A shop 19.40 MCM 20.00 Risanke 20.15 Dnevno informativni program 2010 Kult-ura 21.06 Smithsonian, dokumentarna serija 22.00 Kako so snemali film K2, dokumentarna oddaja 22.30 Drugačen svet, ameriška nadaljevanka 2310 Dnevno informativni program 2316 Poročila v angleščini: Deutsche vvelle 0.00 A shop 0.15 Astrološka napoved 016 MCM 2. PROGRAM TV SLOVENIJA TV AVSTRIJA 1 810 Iz življenja za življenje, ponovitev 8.56 Mednarodno leto glasbe 9.50 Telesni slogi: Skrbno oblečeni, angleška dokumentarna serija 10.20 Kolnski pust 11.20 Falun: SP v klasilnih disciplinah: Tek 15 km (m) prosto, prenos 13.00 Poročila 1310 Falun: SP v klasičnih disciplinah: Skoki za kombinacijo, moštveno, prenos 16.00 Omizje, ponovitev 18.06 Beverlv Hills 90210, ponovitev ameriške nanizanke 18.50 Poljska -Katovice 19.10 Slovenija - umetnostni vodnik: NUK 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport 20.05 Športna sreda; Ljubljana: 5. tekma finala DP v hokeju: Hertz Olimpija - Acro-ni Jesenice, prenos 22.15/22.35 Glasbeni utrinek 22.35 Sova: Buntz z Beverly Hillsa, ameriška nanizanka; China Beach, ameriška nanizanka 13.10 Mi 1316 Sinha Moča 14.00 Big Valev 14.50 Dan in leto 15.00 Jaz in ti 15.06 Peter Pan in gusarji 15.30 Čarobni vrt, lutkovna igrica 15.50 Rebeka in sosedovi otroci 1610 Nekoč je bilo... življenje 16.30 Ding dong 17.00*~Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Družinske vezi 1810 Liebling Kreuzberg 1910 čas v sliki/Vreme 20.15 Lump in ljubi bog, nemška komedija 21.50 Aljaskal, Poljub lepotice 22.35 Hap-py Valev, angleški film 0.05 Čas v sliki 0.10 Mladoporočenca, francoski film 1.50 Poročia/1000 mojstrovin TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 1115 SP v klasičnih disciplinah, tek 15 km (m), prosti slog; 13.20 - Nordijska kombinacija ekipno, skoki 16.00 ZALLA ZALLA trgovina Kranj, Delavska 19, Stražišče (poleg trgovine Zapravljivček) ' * ° o v i * ■ tel.: 064/311-377 UgODNA PONUDBA Kavbojke od 2.400 SIT dalje Bombažni puloverji STONE VVASH Ženska krila Ženske bermuda hlače Ženske bluze Otroške kavbojke 2.900 SIT 3.900 SIT 3.900 SIT od 2.400 SIT dalje od 1.900 SIT dalje Pri vsakem nakupu nad 10.000 SIT dobite člansko izkaznico, z njo si pridobite do 10 % popusta pri vsakem s. _naslednjem nakupu. > 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.45 Pregled sporeda 7.50 TV koledar 8.00 Dobro jutro. Hrvaška/ Zgodbe iz Monticella 10.00 Poročila 11.30 Marijana, francoski animirani film 12.00 Ko se svet vrti, ameriška nadaljevanka 13.25 Monoton 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Zasebna vojna za Lucindo Smith, avstralska nadaljevanka 15.40 The big blue 16.00 Poročila 16.05 Učimo o Hrvaški 16.35 Malavizija: Divji svet otrok, serija 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Moja knjiga o džungli, dokumentarna serija 18.25 Risanka 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.17 Risanka 19.30 Dnevnik 20.06 Decembrska nevesta, angleški film, 1990 21.40 Znanstvena razprava 22.36 Dnevnik 23.10 Slika na sliko 23.56 Poročila v angleščini 0.00 Poročila 0.10 Sanje brez meja Koliko rek potrebujem, da bi se našla 1610 Poklicne slike 17.00 Zemlja in ljudje 17.30 SP v klasičnih disciplinah: Studio 18.00 čas v sliki 18.05 Pepelnična sredna umetnikov 19.00 Regionalna poročila 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.16 Skrivnost, nemško-avstrijski TV film 21.45 Knjige meseca 22.05 čas v sliki/ šport 0.00 Round Midnight 0.45 Poročila l. RADIO TRIGLAV JESENICE 2, PROGRAM TV HRVAŠKA 16.55 TV koledar 17.05 BiH, ponovitev filma 18.40 SP v klasičnih disciplinah: Tek 15 km (m), posnetek 19.30 Dnevnik 20.05 Pravi igralci 20.40 Življenjske preizkušnje 21.35 Zasebna vojna za Lucindo Smith, avstralska nadaljevanka 22.25 Večer ob glasbi. Hommage a Matačič 0.00 Horoskop 8.00 - Napoved, telegraf, horoskop, obvestila - 9.30 - Novice, aktualno, naše stranke so stranke - 11.30 -Novice, novice iz NZ glasbe, danes do 13-ih - 13.30 - Napoved popoldanskega programa -14.15 - Obvestila, popoldanski telegraf, nasvet iz zdravnikove torbe - 15.30 - Dogodki in odmevi -16.15 - Obvestila, novice, minutke za svobodni sindikat Železarne Jesenice, osrednja tema - 18.00 - Voščila, novice -18.46 - Dogodki jutri, prenos Radia Slovenija - 1. RADIO žmi KANALA 9.00 Ris, risanke in športi 9.55 Ninja želve 10.20 Dokumentarec tedna 14.00 - Napoved programa -14.10 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj -14.40 - Krojaško šiviljski nasveti -15.00 - Dogodki danes, jutri - 15.30 - Prenos dnevno-informativne oddaje RA Slovenija - 16.00 - Napoved programa - 16.30 - EPP -17.10 - Lestvica 5 + 5 in klepet ob glasbi -18.00 - Novice - obvestila -19.00 -Odpoved programa - KINO 24. februarja CENTER amer. kom. SAM DOMA ob 16. uri, amer. erot. krim. PRVIN-SKI NAGON ob 18. in 20.15 uri STORŽIČ amer. trda erot. ZAČETNICA V HIŠI LJUBEZNI ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. ris. film LEPOTICA IN ZVER ob 18. in 20. uri 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 10.35 11.25 13.00 14.00 14.26 15.10 17.00 17.15 18.00 18.50 19.15 19.30 19.56 20.05 20.40 2110 2116 22.38 2143 Zgodbe iz školjke Film tedna, ponovitev: Te Rua, novozelandski film Poročila Buntz z Beverlv Hillsa China Beach, ponovitev Mrčes, ameriški film TV dnevnik Otroški program: Živ žav Regionalni studio Maribor Besede, besede, besede, TV igrica Risanka TV dnevnik 2, Vreme Šport Žarišče F. Huby: Ljubezenska preizkušnja, nemška nadaljevanka Tednik TV dnevnik 3, Vreme šport Poslovna borza SLOVENIJA 2 SNEG NA KTLLMANDŽARU ameriški barvni film; igrajo: Gregorv Peck, Ava Gardner in drugi; pisatelj in lovec se ponesreči med lovom na nilske konje. Rana na nogi se mu začne gnojiti. Medtem ko s svojo lepo in mlado ženo čaka na letalo, ki ga bo odpeljalo v bolnišnico, se mu v vročici pred očmi odvije njegovo življenje -spominja se prve ljubezni, divjih dni v Parizu in sprašuje se, ali ni v življenju ubral napačno pot. 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 10.55 Poljska - Katovice 1110 Slovenija - umetnostni vodnik: NUK, ponovitev 12.50 Falun: SP v klasičnih disciplinah: Tek 3 x 10 km (m), prenos 15.56 Opus 1716 Svet poroča, ponovitev 18.00 Videošpon 18.46 Že veste, svetovalno namenski program 19.17 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.05 Povečava: Berlinski filmski festival 21.06 Sneg na Kilimandža-ru, ameriški film 23.06 Sova: Dragi John, ameriška nanizanka, China Beach, ameriška nanizanka 4/8 čaj 1316 Sinha Moča, serija 14.00 Big valev 14.50 Buschbabies 16.00 Jaz in ti, otroški program 15.06 Knjiga o džungli, risana serija 1610 Am, dam, des 15.50 Alfred J. Kvvak, risana serija 16.16 Artefix, otroški kulturni klub 16.30 The real ghost-busters 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 čas v sliki 18.06 Mi 1810 Napoleon in Josephine 1912 Znanost danes 1910 čas v sliki/ Vreme 20.00 šport 20.15 Donavska princesa, serija 21.10 Pogledi od strani 21.16 Holcroftova pogodba, angleška vohunska srhljivka 23.06 Čas v sliki 23.10 Noč legvana, ameriški film 1.06 Mike Hammer TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 11.00 SP v nordijskih disciplinah 1993: Štafeta 4 x 5 km (ž) 15.EO Nordijska r Zakaj bi se mučili s pisanjem? Beležite si z DIKTAFONI PHILIPS. Prodajni zastopnik CANKARJEVAZALOŽBA Ljubljana, Štefanova 1 (Nebotičnik) tel.: 061/217-741,115-249 sl FEBRUARJA POPUSTI! . ; 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.46 Pregled sporeda 7.50 TV koledar 8.00 Dobro jutro, Hrvaška/ Zgodbe iz Monticella 10.00 Poročila 10.06 TV šola 11.30 Povejte mi, kaj naj počnem 12.00 Točno opoldne/Poročila/Ko se svet vrti, ameriška nadaljevanka 13.25 Monoton 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Zasebna vojna z Lucindo Smith. avstralska nadaljevanka 15.40 The big blue - Oddaja za Unprofor 16.00 Poročila 16.05 Učimo se o Hrvaški 16.36 Malavizija 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.06 Znanstveno ozračje 18.25 Risanka 18.36 Santa Barbara, ameriška nanizanka 19.16 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.05 Poslovni klub 20.50 Me je kdo iskal? 21.46 Ekran brez okvirja 22.45 TV dnevnik 23.20 Slika na sliko 0.06 Poročila v angleščini 0.10 Poročila 010 Sanje brez meja kombinacija, štafeta ekipno 16.36 1000 mojstrovin 16.46 Audimax 17.30 SP v klasičnih smučarskih disciplinah. Studio 18.00 Družinske vezi 18.30 Kdo je kdo, igra 19.00 Regionalna poročila 1910 čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Domače reportaže 21.00 Trailer 21.30 Pozor, kultura 22.00 čas v sliki 22.30 SP v klasičnih disciplinah, telegram 22.40 KU - zadnja skrivnost; Bo po otroku iz epruvete prišla umetna maternica? 2315 Jour fixe 0.25 Hello Austria, Hello Vienna 0.56 Poročila/1000 mojstrovin 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 16.35 TV koledar 16.45 Dan Turner -Hollywoodski detektiv, ponovitev 18.15 SP v klasičnih disciplinah: Tek 4x5 km (ž), posnetek 19.30 TV dnevnik 20.05 Brookh/nski most, ameriška nanizanka 20.56 Zasebna vojna za Lucindo Smith, avstralska nadaljevanka 21.40 Japonski sen, dokumentarni film 22.36 Metal mama 23.35 Horoskop KARTI« PODARIM • DOBIM TUDI V TURISTIČNEM DRUŠTVU ŠKOFJA LOKA, snČK~ TURISTIČNEM DRU! CERKLJE IN V MALOOGLASNI SLUŽBI GORENJSKEGA GLASA i V nedeljo, 28. februarja, žrebanje RADIO TRŽIČ Oddajamo v četrtek od 16. do 19. ure: Aktualno v Tržiču - do četrtka. Gospod Drnovšek in prenovljeni hiti z združenimi močmi KANALA l. RADIO TRIGLAV JESENICE 9.00 Ris, risankein spoti 10.25 Ninja želve 10.50 Astrološka napoved 11.00 Drugačen svet, ponovitev ameriške nadaljevanke 11.50 Dober nakup 12.00 A Shop 12.15 MCM 18.05 MCM 18.36 A shopp 19.40 MCM 20.00 Risanka 20.15 Dnevno informativni program 20.32 Dance session, oddaja o plesu 21.00 Kulinarični kotiček, ponovitev 21.16 Flashdance, ameriški barvni film 22.40 Drugačen svet, ameriška nadaljevanka 23.30 Dnevno informativni program 23.46 Poročila v angleščini: Deutsche vvelle 0.00 A shop 0.16 Astrološka napoved 015 MCM 1.00 Video strani 8.00 - Napoved, telegraf, horoskop, obvestila - 9.30 - Novice, aktualno, Naše stranke so stranke - 11.30 -Novice, zimzelene melodije, danes do 13-ih - 13.30 - Napoved popoldanskega programa, novinar na obisku - 14.15 - Obvestila, popoldanski telegraf, rezervirano za stranke, dogodki in odmevi - 16.15 - Obvestila, novice, spoznajmo se -18.00 - Voščila, novice -18.46 - Dogodki jutri, prenos Radia Slovenija 1. RADIO ŽIRI TV AVSTRIJA 1 6.00 Teletext 9.00 Jutranji program; Čas v sliki 9.06 Družinske vezi, ponovitev 910 Zemlja in ljudje 10.00 Slika Avstrije 10.30 Tetka mame, ameriški film 12.16 Univerzum 13.00 čas v sliki 13.10 Štajerski obi 14.00 - Napoved programa -14.16 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj -14.40 - Obrtniki sebi in vam - 15.00 - Dogodki danes - jutri - 16.30 -Prenos dnevno-informativne oddaje RA Slovenija - 16.00 - Napoved programa 16.16 - EPP - 17.00 -športni utrinki - 17.10 - Prenos pogovora z dr. Janezom Drnovškom -18.00 - Novice - osmrtnice - obvestila - 18.30 - Oddaja iz resne glasbe 19.00 - Odpoved programa - KINO 25. februarja CENTER prem. amer. west. drame NEOPROšČENO ob 15.45, 18. in 20.15 uri STORŽIČ amer. trda erot. ZAČETNICA V HIŠI UUBEZNI ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. ris. film LEPOTICA IN ZVER ob 18. in 20. uri BLED amer. kom. MEDITERANEO ob 20. uri zss OBMOČNA ORGANIZACIJA ZA GORENJSKO VIŠJE ZAJAMČENE PLAČE Zajamčeni osebni dohodek se že pol leta ni spremenil. Od 1. septembra dalje znaša bruto 21.330 SIT. Zveza svobodnih sindikatov je posredovala vladi zahtevo za zvišanje tega zneska na 27.000 SIT bruto. Po zagotovilih predstavnikov vlade je zahteva upravičena in v kratkem pričakujemo ustrezen sklep ter objavo novega zneska. STAVKE NA GORENJSKEM VALORIZACIJA NADOMESTIL ZA BREZPOSELNE Zveza svobodnih sindikatov je uspela v postopku na Ustavnem sodišču, da se nadomestila osebnih dohodkov za brezpo' selne usklajujejo mesečno z gibanjem osebnih dohodkov. Odločba velja za nazaj od 10. februarja 1991 dalje, ko je bil sprejet novi Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za čas brezposelnosti, zahtevek vložijo upravičenci, ki so v tem času prejemali nadomestilo od Zavoda za zaposlovanje. Obrazci se dobijo na občinskih enotah Zavoda, potrebujete le odločbo o priznanju pravice do denarnega nadomestila, ker je treba v obrazec iz nje navesti nekatere podatke. Čas za vložitev zahtevka je do začetka junija letošnjega leta. Milena Sitar Šele, ko so vsi poskusi pogajanja neuspešni, imamo v sindikatih pravico tudi s stavko izboriti, kar delavcem pripada. Lani je bilo v organizaciji Zveze svobodnih sindikatov Gorenjske organiziranih in vodenih pet stavk, v katerih je sodelovalo 885 delavcev, kar predstavlja približno 1,3 odstotka vseh zaposlenih. V Sloveniji je bilo v tem obdobju po podatkih ZSSS kar 12 odstotkov delavcev udeleženih v 229 stavkah, ki so trajale tudi do 24 dni. Delež delavcev, ki so morali s stavko izsiliti upravičene zahteve na Gorenjskem, je za skoraj desetkrat manjši kot v državi, toda s tem ni rečeno, da ni napetosti, nezadovoljstva in odkritih groženj s stavkami tudi v naši regiji. Najdlje so lani stavkali delavci PLAMEN Kropa, in sicer 10 dni. Pri stavkajočih delavcih ni šlo za nobeno izsiljevanje nečesa, kar bi presegalo raven delavskih pravic. Šlo je za povsem razumne zahteve delavcev, za to, kar jim pripada in kar so s svojim delom Novosti na področju lastninske zakonodaje V minulem mesecu je bilo na področju lastninske zakonodaje sprejetih nekaj zakonskih in podzakonskih aktov. Večina teh predpisov je bila objavljena v Uradnem listu RS, št. 7-93, z dne 4. februarja 1993. V tem uradnem listu so bili objavljeni Zakon o spremembah zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zadrugah, Zakon o skladu republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo in Zakon o slovenskem odškodninskem skladu. Zakon o spremembah Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij je podaljšal rok za vložitev zahteve za revizijo za dva meseca (torej do 5. aprila 1993). Zakon je spremenil tudi rok, v katerem mora revizijski organ s sklepom začeti postopek revizije, in sicer je ta rok sedaj najkasneje do 5. maja 1993. Za izvedbo postopkov revizije pa je Vlada Republike Slovenije sprejela posebno uredbo, v kateri opisuje delo revizijskih organov (inšpektorjev SDK) in revizijski po-sotopek. V uredbi je določeno, da bo revizijski organ preverjal pravno, finančno in računovodsko poslovanje podjetij. Pri pravnem pregledu bodo preverjeni vsi sklepi o vpisu pravne osebe v sodni register od I. januarja 1990 dalje, preverjeno bo, ali so o pravnih poslih in dejanjih, povezanih z lastninskim preoblikovanjem, odločali pravilno izvoljeni in za to pristojni organi. Revizorji bodo ugotavljali tudi, ali so splošni akti in sklepi podjetja usklajeni z veljavnimi predpisi, če so bili vrednostni papirji izdani v skladu z zakonom, preverili pa bodo tudi zakonitost pravne podlage za lastninsko preoblikovanje podjetja. Finančni pregled podjetja bo še natančnejši in bo imel poudarek na pravilnem ovrednotenju in razporejanju družbenega kapitala, pri računovodskem pregledu pa bodo revizorji preverjali pravilnost knjiženja v poslovnih knjigah podjetja. Na podlagi opravljenih pregledov bodo revizorji sestavili posebno revizijsko poročilo, iz katerega bo razvidno, ali je v dosedanjem postopku lastninjenja posameznega podjetja prišlo do oškodovanja družbene lastnine ali ne. Marjan Thaler, dipl. iur. zaslužili. Stavkalo se je enostavno tam, kjer so bila pogajanja neuspešna, kjer je delavcem, naveličanim obljub, prekipelo. Stavkalo se je iz obupa. Res so bili glavni razlogi plače. Toda v stavkovnih zahtevah se je manifestiralo tudi ogorčenje, ker se družbeni kapital, ki so ga ti delavci soustvarjali in je povezan s številnimi odrekanji, pospešeno seli s pomočjo številnih "svetovalnih agencij" v zasebne roke. V vseh stavkah delavci niso postavljali v ospredje le svojega trenutnega socialnega položaja. Opozorili so na vrsto nepravilnosti pri vodenju podjetij. Pokazalo se je tudi, da so delavci zelo slabo informirani o položaju podjetja in njegovih perspektivah. V večini primerov so delavci stavkali proti vodstvu podjetja, koncema ali holdinga, ponekod pa tudi proti vladi R Slovenije in proti vodstvu Sklada za razvoj R Slovenije. V treh primerih so stavkajoči poleg drugega zahtevali odstop vodstva podjetja, kar se je v enem primeru tudi zgodilo. Najbolj pogoste stavkovne zahteve, pa tudi predmet številnih pogajanj, so bile: • nepravočasno izplačilo plač za mesec, dva ali celo tri nazaj • izplačilo plač po kolektivni pogodbi • nezadovoljstvo z vodstvom in zahteve po odstopu vodstva podjetja zaradi slabe poslovne politike, suma o nepravilnostih - lastninjenju podjetja, sklepanju škodljivih pogodb, ustanavljanju vzporednih podjetij • zahteve po izdelavi sanacijskega programa • nezakonito odpuščanje delavcev • neinformiranost delavcev o nadaljnji usodi podjetja • zahteve po sklenitvi podjetniške kolektivne pogodbe in pogodbe o zaposlitvi V vodstvu območne organizacije ZSSS za Gorenjsko smo se neposredno vključevali v razreševanje konfliktnih razmer. Naša naloga je bila, da s strokovnimi argumenti vodstvom dokažemo upravičenost strokovnih zahtev. SINDIKALNI ZAUPNIK Z amandmaji ZSSS smo uspeli, da imamo pravico in dolžnost REVIZIJE divjih lastninjen družbenih podjetij. Tudi v gorenjskih podjetjih teh pojavov ni malo. Stopimo na prste tistim, ki so to počeli in nam ob belem dnevu okradli družbeno premoženje, ki ste ga ustvarili vi, delavci. Povsod tam, kjer je priSlo do zmanjšanja premoženja, do ustanavljanja vzporednih podjetij (by pass podjetij), do delne ali celotne odprodaje podjetja, do sklenitve Škodljivih pogodb, do brezplačnih prenosov družbenega kapitala, do izvedbe lastninske preobrazbe na osnovi izdaje prednostnih delnic za družbeni kapital, do ukinjanja delavskih svetov ipd. nam SPOROČITE. Opravili bomo samo to, da zaščitimo premoženje. Ne glede na dejstvo, da je bilo na Gorenjskem soraj desetkrat manjše število delavcev udeleženo v stavkah kot v državi, pa s so-cialno-materialno varnostjo delavcev, predvsem v nekaterih gorenjskih občinah ne moremo biti zadovoljni. Tudi na Gorenjskem imamo podjetje, kjer delavci danes še niso prejeli plač za zadnje štiri mesece. Eden od utemeljenih razlogov, da je bilo na Gorenjskem kljub skrajno negotovi socialni varnosti delavcev bistveno manj stavkajočih v lanskem letu, je nedvomno preventivno delovanje Gorenjskih svobodnih sindikatov na vseh ravneh organiziranja. S tesnim sodelovanjem sindikalnih zaupnikov in strokovne službe območne organizacije smo še pred izbruhom nezadovoljstva šir^ ših razsežnosti organizirali in vodili številna pogajanja z vodstvi podjetij in s tem preprečili spontana nezadovoljstva delavcev, ki bi se manifestirala s stavkami. Ob tem je potrebno poudariti, da so bila vodstva podjetij na naše zahteve po pogajanjih odzivna, pogajanja pa so potekala strpno, argumentirano in kar je za sindikat najpomembnejše, v veČini podjetij tudi relativno uspešno. Prav taka oblika dela dokazuje, da sindikat postaja stroka, ki s strpnim in argumentiranim pogajanjem izbori vsaj tisti minimurn pravic delavcem, ki so v danem trenutku realne in ki ne ogrožajo obstoja podjetja in delovnih mest. Sandi Bartol Iz dela pravne službe območne organizacije Nuđenje pravne pomoči svojim članom je ena od dejavnosti naše organizacije, ki se je izkazala kot zelo aktualna in potrebna. Na to kaže dejstvo, da je individualno pravno pomoč na našem območju iskalo več kot 2000 delavcev, pri čemer kot pravno pomoč opredeljujemo dejanje pravnih nasvetov, sestavljanje vlog v pravnih postopkih, zastopanje in zagovor v postopku pred sodišči in organi v podjetjih, območnim enotam. Na tem delu je do novembra delal en strokovno usposobljen delavec, od novembra dalje pa dva. Zaradi obsežnosti dela in kraj*" vne razdrobljenosti pa v delo vključujemo tudi odvetnika za o°" močje Radovljice in Jesenic. Dva dni v tednu naš pravnik dela kot zunanji sindikalni zaupnik v dveh večjih podjetjih. Poleg vsakodnevnih razgovorov z delavci in dajanja pravnih nasvetov je bilo napisanih in vloženih več kot 500 individualnih pisnih vlog - to je zahtevkov, pritožb, predlogov za sodišče, ugo-vorov na organe podjetij itd. Obsežno delo je pravna služba opravila tudi v nekaterih stečajnih postopkih zlasti v BPTTfŽtft kjer še tečejo postopki pred Sodiščem združenega dela. Če odlB'" slimo zahtevke i/ naslova stečaja, je največ delavcev iskalo Pra' vno pomoč zaradi postopkov opredelitve presežnih delavccv (trajni, začasni presežki), razporejanje in prerazporejanje na dc' lo, zaradi neizplačanih ali premalo plačanih osebnih dohodkov, nadomestil osebnih dohodkov, nagrad, zaradi presoje zakonito-sti pogodb, prenehanja delovnega razmerja, disciplinske odg0' vornosti. Ob svojem delu se strokovni delavci srečujemo s številnimi tC**' vami. Nedosledna in pomanjkljiva zakonodaja povzroča anarh'' jo tudi v stroki, zato bo potrebno se veliko dela, da bomo lahko uspešnejši. Milena UršiČ, dipl i,,r ANEKS K SPLOŠNI KOLEKTIVNI POGODBI ZA GOSPODARSTVO V ZSSS SPREJET V četrtek, 18. februarja, je zasedal svet ZSSS in obravnaval kot osrednjo temo Aneks k splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo. Teden dni pred tem sta namreč pogajalski skupini deloda jalcev (Gospodarska zbornica in Obrtna zbornica Slovenije) ter delojemalcev, ki jih predstavljajo sindikati, dosegli soglasje o spremembi 30. in 32. člena Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo. Gre za izhodiščne plače po posameznih tarifnih ra zredih in gibanji v naslednjih petih mesecih. Bistvo sporazuma je, da se izhodiščne plače ne znižajo, pač pa se zadržijo za določeno obdobje 5 mesecev na januarski ravni, če življenjski stroški mesečno ne bodo rasli hitreje kot za 3 odstotke. V primeru višje rasti cen, pa bodo rasle tudi plače, vendar biste-vno počasneje. darstvo se nadaljujejo in naj bi bila končana najkasneje do konca izvajanja veljavnosti Aneksa. S tem smo v sindikatih ubranili kolektivne pogodne pred težnja mi po njihovi ukinitvi in ponovni /.ikonski regulaciji plač, celo več, na omenjeni seji sveta je bil sprejet sklep o zbiranju podpi sov za obravnavo in sprejem Zakona o kolektivnih pogodbah, ki ga pripravljajo strokovne službe ZSSS. 1. Izhodiščne bruto plače po posameznih tarifnih razredih za februar 1993 so: Tarifni razred Izhodiščne bruto plače Stopnja inflacije Dvig izhod, plač do 3% 0 4% 5% 1.4% 6% 2,2 % 7% 3,0 % 8% 3,8 % 9% 4,7 % 10% 5,6 % v SIT I. enostavna dela 35.548 II manj zahtevna dela 39.120 III. srednje zahtevna dela 43.685 IV. zahtevna dela 48.699 V. bolj zahtevna dela 55.096 VI. zelo zahtevna dela 65 759 VII. visoko zahtevna dela 74.656 VIII. najbolj zahtevna dela 88 883 Za podjetja, ki ne dosegajo 80 odstotkov plač po kolektivni po godbi, omejitve ne veljajo, aneks jim celo nalaga, da skupaj s sindikati ocenijo vzroke za tako stanje in poiščejo možnost za izpla čevanje plač po kolektivni pogodbi. Se v četrtek, ko je svet ZSSS razpravljal o vsebini Aneksa, je bila s strani vlade, kije nepričakovano sklicala sindikate na razgovor, izražena težnja, da bi doseženo v Aneksu okvalificirali kot zakonska določila z vsemi posledicami Svet je to namero zavrnil. Pogajanja i* sklenitev nove splošne kolektivne pogodbe za gospo- IX. izjemno pomembna, najbolj zahtev, dela 106.629 2. Izhodiščne plače se v naslednjih petih mesecih, do vključno plače za junij 199.3 povečujejo v skladu t naslednjo eskalacijsko lestvico: - do rasti vključno 3 odstotke mesečno se izhodiščne plače ne povečajo; - v primeru rasti cen življenjskih potrebščin nad 3 odstotke do vključno 5 odstotkov se /a vsak odstotek rasti cen življenjskih potrebščin nad 3 odstotke i/hodiščne plače povečajo za 0,7 odstotka; - v primeru rasti cen življenjskih potrebščin nad 5 odstotkov do vključno K odstotkov se za vsak odstotek rasti cen življenjskih po trebščin nad 5 odstotkov izhodiščne plače povečajo /a 0,8 odstotka; - v primeru rasti cen življenjskih potrebščin nad 8 odstotkov se za vsak odstotek rasti cen življenjskih potrebščin nad 8 odstotkov izhodiščne plače povečajo za 0,9 odstotka. Za valorizacijo izhodiščnih plač v tekočem mesecu se uporabi i" deks rasti cen življenjskih potrebščin za pretekli mesec. * 3. Pogodbene stranke se sporazumejo, da se bodo dejanske p''1 izplačevale skladno z eskalacijsko lestvico iz 2. točke. Za podJ*v* ki izplačujejo plače v višini do 80 odstotkov izhodiščnih plač, oni* jitev iz prejšnjega odstavka ne velja. V teh podjetjih bodo lastn in poslovodstvo skupaj s sindikati ocenili vzroke za tako stanj*" opredelili ukrepe za zagotovitev izplačevanja izhodiščnih P p skladu s Splošno kolektivno pogodbo /a gospodarstvo. /I 4- J godbe ne stranke soglašajo, da se ustanovi skupni organ, ki mese spremlja gibanja plač in skupno ugotavlja izhodiščne plače, dolo ne v skladu s tč. I. in 2. V skupni organ obe pogodbeni strani imenujeta enako število nov. _ Si Aneks velja od dneva objave v I sadnem listu do 30. 6. 1993.1lj ločbe Aneksa se upoštevajo pri izplačilu plač za februar I™* vključno za izplačilo plač za junij 1993. ,j Pogodbene stranke sc dogovorijo, da se najmanj dva meseca | iztekom veljavnosti Aneksa sestane!a in začneta pogajanja 0 or vanju področja plač po izteku tega Aneksa. |.^h 6. Pogodbeni stranki sv dogovorila, da lahko v primeru p«st okoliščin pri uresničevanju tekoče gospodarske politike Pr0" v veljavnost in nadaljnje izvajanje tega Aneksa in se dogovorita ° rebitnih spremembah. Predlog za proučitev veljavnosti in Jj izvajanja Aneksa lahko da vsaka od podpisnic Aneksa. Ane lahko prekliče ali spremeni le ob soglasju obeh pogodbenih str ^ 7. Z opredelitvijo višine izhodiščnih plač in eskalacijsko h'*- 8. Pogodbene stranke soglašajo, da brez prekinitve Md«IJuJ*J°^. gajanja za sklenitev nove Splošne kolektivne pogodbe /a K,,SP sivo. 9. Ta Aneks je sestavni del Splošne kolektivne png<»dbe *« f ^ darstvo iz leta 199« in se registrira pri Ministrstvu /a delo ter ^ vi v Uradnem listu Republike Slovenije. Mil*"* POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Višje tudi cestne takse Kranj, februarja - Poleg cestnin so se povečale tudi cestne takse, ki Ji morate plačati ob registraciji vozila, ker je skok precejšen, je to Povzročilo že veliko jeze. Cestne takse se namreč že leto dni niso podražile, uskladitev z mflacijo je tako cestne takse za osebne avtomobile do 2.500 kubičnih metrov prostornine povečala kar za 320 odstotkov, nad to mejo pa celo za 390 odstotkov. Finančno ministrstvo je namreč °olj "udarilo" lastnike dražjih, večjih in zmogljivejših avtomobilov. Iz preglednice lahko razberete, koliko morate plačati po novem. Cestna taksa za avtomobile na bencinski pogon (v SIT) Prostornina - stara taksa nova taksa do 900 cm3 656 2.099 od 900 do 1350 cm3 1.098 3.514 °d 1350 do 1800 cm3 1.823 5.834 Pd 1800 do 2500 cm3 2.736 8.775 od 2500 do 3150 cm3 4.561 17.920 nad 3150 cm3 9.110 35.790 Cestna taksa za avtomobile na dizelski pogon (v SIT) Prostornina stara taksa nova taksa do 1350 cm3 1.449 4.637 °d 1350 do 1800 cm3 2.174 6.957 °d 1800 do 2500 cm3 3.088 9.882 °d 2500 do 3150 cm3 4.913 19.300 n*d 3150 cm3 9.461 37.170 v Crta zaupanja tudi v Gorenjski banki ^r»nj, 22. februarja - Tudi v LB Gorenjski banki ste verjetno "črte županja", kakršne so pred tem že uvedli v Ljubljani. Narisane oziroma nalepljene so 80 centimetrov pred bančnim okencem, opozarjajo nas, naj nikar čez ramo ne gledamo stranki, ki pri okencu ure-J* finančne zadeve. V Gorenjski banki so to že pred leti skušali urediti s cvetlični-011 koriti, zdaj so dodali še črto. Crta je vsekakor dobrodošla, saj je stik z bančnim uslužben-£em lahko bolj zaupen in sproščen, kar nedvomno prispeva tudi * yečji profesionalnosti bančnega dela. Vendar pa je deležna tudi Faličnih komentarjev, najbolj ostri so seveda tisti, ki pravijo, da Je črta zaupanja cinična, dokler banke ne bodo izplačale zamrznjenih deviz. K temu je treba dodati, da se vsaj v Gorenjski ban-K| Zavzemajo za splošno izplačljivost deviznih vlog. ap Ljubljanska 1, KRANJ M.M2*K/XM.r% \J te!(. fo,.; 064*221-112 StfTO HI-FI VIDEO /za hotelom Jelen/ Gibanje tečajev nemške marke in dolarja v primerjavi z rastjo drobnoprodajnih cen v preteklem mesecu za leto 1992in 1993 Danes smo namesto borznega komentarja pripravili preglednico gibanja tečaja marke in dolarja in doseženo razmerje med obema valutama po tečajnici Banke Slovenije v preteklem letu in v prvih dveh mesecih leta 1993, hkrati pa gibanje drobnoprodajnih cen v preteklem mesecu (R). Upamo, da boste iz tabele razbrali podatke, ki so aktualni ob sedanjih govoricah o pričakovanem pospešenem drsenju tolarja proti nemški marki oz. devalvaciji tolarja, ki jo zagovarjajo nekateri ugledni ekonomisti pri nas. Vendar sanacija razmer pri repu namesto pri glavi ponavadi ne da pravih rezultatov, zato se bojimo, da bi bilo tudi tokrat podobno, in bi nas inflacijska spirala potegnila spet navzdol. ALI PA TUDI NE, KDO VE??? Upamo, da vsaj naša monetarna oblast, ki naj bi vodila tako denarno politiko, ki bi zagotavljala umirjanje rasti domačih cen, stabilnost tolarja in zagotavljala s svojimi ukrepi splošno likvidnost plačevanja v državi in do tujine. Pregled gibanja tečajev DEM in USD po srednjem tečaju Banke Slovenije, razmerje med njima in revalorizacijsko stopnjo (R): DEM VERIŽNI USD VERIŽNI RAZMERJE Datum (nota 1) INDEKS (enota 1) INDEKS USD/DEM R 31.12.91 37,32 100,0 56,69 100,0 1,52 31.01.92 37,32 100,0 59,90 105,7 1,60 15,4% 29. 02.92 47,97 128,5 78,57 131,2 1,64 10,2 % 31.03.92 50,49 105,2 83,10 105,8 1,65 11,0% 30. 04.92 51,13 101,3 84,59 101,8 1,65 11,5% 31.05. 92 51,46 100,7 83,00 98,1 1,61 5,1 % 30. 06. 92 50,66 98,4 76,98 92,7 1,52 6,5 % 31.07.92 51,78 102,2 77,02 100,0 1,49 5,9 % 31.08. 92 55,01 106,2 77,38 100,5 1,41 2,0 % 30. 09. 92 57,53 104,6 81,99 106,0 1,43 1,4 % 31. 10. 92 58,74 102,1 90,28 110,1 1,54 2,7 % 30. 11.92 60,19 102,5 96,53 106,9 1,60 3,4 % 31.12. 92 61,15 101,6 98,70 102,2 1,61 2,8 % 31. 12.92 61,15 100,0 98,70 100,0 1,61 31.01.93 61,47 100,5 97,95 99,2 1,59 1,1 % 22. 02. 93 61,91 100,7 101,29 103,4 1,64 * 2,9 % * mesečna revalorizacijska stopnja za mesec februar 1993 znaša 3,7 %, kar preračunano na 22 dni znaša 2,9 %. Borzna posrednika LB GB Kranj: Brane Čare, Hermina Krt BORZNI POSREDNIKI tet 294 fcuu 212*423 /O ljubljanska banka Gorenjska banka d.d., Kranj Ko želite svojemu kapitalu dati drugačno obliko KOLIKO JE VREDEN TOLAR NAIU!WltOD«NI NAIUPNl/HtODAJNI KAL/HODAM MENJALNICA DEM ATS HRD A banka Kranj(Triič, Jesenice) 62,15 62,85 8,80 8,98 7/9,9 A VAL Bled, Jesenice 62,50 63,50 8,80 9,10 COPIA Kranj 62,90 63,50 8,80 8,95 CREDITANSTALT N. banka Lj. 62,50 63,30 8,85 9,00 - EROS (Stari Mayr),Kranj 62,90 63,50 8,85 9,00 8/11 GEOSS Medvode - . HRANILNICA LON, d. d. Kranj 62,55 63,19 8,80 8,90 HIDA-tržnica Ljubljana 63,00 63,40 8,88 9,00 7/94 HIPOTEKARNA BANKA, Jesenice 62,25 63,00 8,75 8,90 7/11 INVEST Škofja Loka 62,80 64,90 8,90 9,20 5,4/9,6 LB-Gorenjska banka Kranj 61,50 63,50 8,56 9,02 MERKUR-Partner Kranj 62,35 62,35 8,86 8,86 MERKUR-Železniška postaja Kranj 62,35 62,37 8,86 8,86 7/11 MIKELStražišče 62,80 63,45 8,82 9,00 6/10 OTOK Bled 62,65 63,20 8,89 8,97 5,9/9,7 POŠTNA BANKA,d. d. (na poštah) 61,60 62,65 8,84 8,50 SHP-Slov. hran. in pos. Kranj 62,45 62,85 8,80 8,90 SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) 62,35 62,37 8,86 8,86 6/11 SLOGA Kranj 62,60 63,00 8,75 8,90 SLOVENUATURIST Boh. Bistrica 61,60 8,68 SLOVENUATURIST Jesenice 62,50 63,20 8,84 8,94 VVILFAN Kranj 63,00 63,50 8,85 8,90 F-AIR d. o. o. Tržič 62,45 63,80 8.76 8,98 - Pri nakupu in prodaji SKB in MERKUR zaračunavata 1% provizije, pri prodaji DEM 5000 aH več pa 2,5%. Izplačilo varčevalcem Lesa Kranj, 22. februarja - Varčevalci banke Les so te dni dobili obvestila, da jim bodo aprila izplačali 80 do 90 odstotkov nominalne vrednosti hranilne vloge. Varčevalcem banke Les bodo po 2. aprilu izplačali od 80 do 90 odstotkov nominalne vrednosti njihovih hranilnih vlog. To seveda ni veliko, saj je medtem inflacija nominalne vrednosti krepko načela. Denar je stečajni upravitelj banke Les prejel iz Elano-ve stečajne mase in sicer 90 milijonov tolarjev v drugi delitvi, ki je bila opravljena 25. januarja. HRANILNICA LON d. d. Kranj Koroška 27, tel: 064/223-777, fax: 064/211-337 Mi obrestnih mer ne objavljamo, Vaše tolarje preprosto bolje obrestujemo. Vsak Gorenje ta prav bo v LOM tolarje djav. UGODNOSTI |E PAČ POTREBNO NAJTI ^j^^m^A^j^^ zavarovalnica tilia d.d. **T mWM K tlOVO mesto Obvezno avtomobilsko zavarovanje • 25% popust pri takojšnjem plačilu celotne premije • 5% popusta pri plačilu premije s petimi čeki brez obresti •v primeru, da ste letos pri obveznem zavarovanju Vašega avtomobila pri TILII dosegli 50% bonus, Vam v naslednjem letu, kot prva slovenska zavarovalnica priznamo 55% popust • ob škodi izgubite le 10% popusta, če pa imate bonus v višini 50%. Vam ostane celoten popust • bonitete se prenašajo tudi med starši in otroci in ne le med možem in ženo •ob sklenitvi obveznega zavarovanja dobite kupon s katerim lahko Izkoristite 10% popust pri požarnem ali stanovanjskem zavarovanju Kasko zavarovan|e 10 obrokov brez obresti od mesečnega OD ali preko trajnika tekočega računa • 20% popusta pri takojšnjem plačilu celotne premije • riziko kraje vozila je vključen brez dodatnega doplačila KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Kmetje se že pripravljajo na protest Na Gorenjskem sedem cestnih blokad Kmetje bodo odstopili od protesta, če bo vlada sprejela odkupne cene, ki jim bodo pokrile vsaj 90 odstotkov pridelovalnih stroškov. Kranj - Predstavniki Zadružne zveze Slovenije in Slovenske kmečke zveze so v sredo na sestanku določili "scenarij" za kmečki protest, ki se bo v blagi obliki začel sredi marca in se stopnjeval vse do prvih aprilskih dni, ko naj bi s popolno cestno blokado dosegel vrhunec. Na Gorenjskem, kjer bosta priprave na protest vodila Marjan Ro-blek, direktor kmetijsko-gozdarske zadruge Sloga Kranj, in Janez Šebat, kmet iz Smokuča in podpredsednik kmečke zveze, bo sedem blokad. Kot je povedal Janez Šebat, bosta organizatorja protesta -zadružna in kmečka zveza - od 1. do 15. marca poskušala v imenu slovenskih kmetov obvestiti javnost o razlogih za "kmečki pont" in o njihovih zahtevah. "Ljudem bomo poskušali pojasniti, da ne zahtevamo višjih cen mleka, mesa in drugih pridelkov, kar bi še poslabšalo njihov življenjski standard, ampak ustreznejše razmerje med odkupnimi in prodajnimi cenami. Ni sprejemljivo, da je pri mesu to razmerje t :3 in da pri prodaji litra alpskega mleka trgovec zasluži več kot, denimo, dobi kmet za mleko nekoliko slabše kakovosti," pravi Senat in poudarja, da bi zahteve kmetov lahko uresničili že v okviru sedanjih prodajnih cea. Po 15. marcu bodo kmetje pritisk na vlado še stopnjevali. Zadnje dni marca bodo pripraviti delne zapore cest (po eno do dve v vsaki pokrajini), popolne na predvidoma okrog 5. aprila. Na Gorenjskem, kjer so minule dni že začeli s pripravami, so se dogovorili, da bodo tedaj s traktorji in drugimi kmetijskimi stroji zaprli ceste pri Vrbi, v Podtaboru, oa Jepr-ci, na Zgornjem Brniku, na jezerski cesti, v Trebiji in v Stražišču. Na mestih, kjer bodo cestne zapore, bodo delili letake z vsebino o razlogih za Štrajk in o zahtevah, postregli pa bo« do tudi z mlekom. čeprav so v kmečki ia zadružni zvezi napovedovali, da bodo protest pripravili že v začetku marca, pa so ga iz organizacijskih razlogov (za blokade je treba pridobiti dovoljenja) pa tudi zato, da bi pogajalcem še dali čas in priložnost, prestavili na konec marca in na prve aprilske dni. Predstavniki kmečke in zadružne zveze se bodo še naprej pogajali z vlado, v kateri jim tudi kmetijsko-gozdarski minister dr. Jože Osterc obljublja podporo in pomoč. Od protesta bodo odstopili le, če bo vlada vsaj toliko popravila odkupne cene mleka in Živine, da bodo pokrile 90 odstotkov pridelovalnih stroškov. # C. Zaplotnik Kmetija odprtih vrat Pri Koncovcu odprli vrata mimoidočim "Ponudimo lahko le tisto, kar doma pridelamo ali naredimo. Ko, denimo, zmanjka salame, gostom povemo, da jo bodo lahko dobili šele, potem, ko bomo spet klali in naredili nove." Javornik - Čeprav je v kranjski občini več kmetij, ki imajo dobre možnosti, da postanejo "kmetije odprtih vrat", je za zdaj samo ena - pri Končovcu na Javorniku, ob sprehajalni poti, ki vodi proti Jo-štu, Mohorju, Križni gori... Kot pravi svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti Metoda Karničar, je zanimanja za "kmetije odprtih vrat" kar precej, vendar pa začetno navdušenje ponavadi splahni, ko zvedo, da je dejavnost treba registrirati in izpolniti še več drugih pogojev. Fani Kristan, ki od nekdaj rada dela z ljudmi, je kot prva in doslej edina v kranjski občini zadostila vsem pogojem in odprla hišna vrata pohodnikom, sprehajalcem, izletnikom... * Fani, zakaj ste se odločili, da jim na stežaj odprete vrata? "Kmetija je srednje velika, vendar premajhna, da bi lahko spodobno živeli samo z dohodkom iz hleva in gozda. Se vedno je precej ročnega dela, gozd je tudi precej razredčen, saj nam je žled povzročil veliko škode. 2e več let sem razmišljala, da bi odprla "kmetijo odprtih vrat", vendar ideja iz različnih razlogov ni bila uresničljiva." * Kaj vse ste morali postoriti, preden ste lahko sprejeli prve popotnike? "Najprej smo morali urediti prostor za goste in sanitarije. Ker v hišo lahko sprejmemo le do dvajset ljudi, so bili pogoji milejši in je bilo dovolj, da smo uredili samo ene sanitarije, sicer bi morali posebej za moške in ženske. Opravila sem tečaj iz higienskega minimuma, šla na zdravniški pregled, na katerega moram tako kot vsi drugi, zaposleni v gostinstvu, na vsake pol leta, registrirala dejavnost na občini - in začela." GLAS nunuunVamr PRODAJNO NAGRADNA AKCIJA od IS. 2. do 8.4. V VSEH PRODAJALNAH LOKE NAGRADE: 1.1 TONA LOKA KAVE 2. MOTORNO KOLO TOMOS 3. BARVNI TELEVIZOR GORENJE 4. PRALNI STROJ GORENJE 5. GORSKO KOLO ROG 48 NAGRAD IZLET V NEZNANO 52 PRAKTIČNIH NAGRAD Pri gotovinskem nakupu nad 1.500 SIT boste prejeli KUPON, s katerim sodelujete v nagradnem žrebanju. Javno žrebanje bo 13. 4. ob 16. uri v BLAGOVNEM CENTRU MEDVODE. * Vrata kmečke hiše so za mimoidoče odprte ie domala eno leto. Kakšne so prve izkušnje? "Zadovoljna sem. Čeprav nisem nikjer propagirala, da je na Javorniku kmetija odprtih vrat, se je med ljudmi, ki radi zahajajo na Jošt, Mohorja, Križno goro in drugam hitro zvedelo, kje lahko dobijo čaj, malico, sok in drugo. Največ obiska je - razumljivo - ob koncu tedna, sicer pa tudi v delovnih dneh. Prihajajo predvsem ljudje iz Kranja in okolice, pri nas pa so bili že tudi Ljubljančani, Primorci..." * Kaj lahko ponudite obiskovalcem? "Vedno poudarjam, da pri nas ni gostilna, ampak kmetija odprtih vrat. Popotnikom, sprehajalcem in vsem, ki se ustavijo pri nas, ponujamo le tisto, kar pridelamo ali naredimo doma: domače žganje, be-zgovo in malinovo šabeso, do- * Je kmetija odprtih vrat odprta vseskozi ali le v določenem času? "Delovnega časa ni. Kmetija je "odprta" tedaj, ko so hišna vrata odprta oz. odklenjena. Ponavadi so odprta vseskozi, ob večjih delih na kmetiji pa se zgodi, da jih za kakšen dan ali vsaj za kakšne ure zapremo. Če smo blizu doma, za vrata zataknemo listek, kje nas mimoidoči lahko dobijo." ma narejene sokove, mleko, Čaj, klobase, zaseko, salamo, okajeno (suho) meso, sir, skuto, divjačino in drugo. Kruh pečemo doma v krušni peči, vsako nedeljo so flancati, sla-vljenec, ki pri nas praznuje rojstni dan, pa dobi tudi torto. Želimo, da je vse "made in Kon-čovc". Ko, denimo, domače salame zmanjka, je ne gremo kupit v trgovino ali kam drugam, ampak gostom povemo, da jo bo mogoče dobiti šele tedaj, ko bomo spet klali in bomo naredili nove. Ljudje, ki dajo nekaj na domačo hrano, to razumejo. Gostom ponujamo predvsem hladne jedi, pripravimo pa jim lahko tudi tople malice in kosila, vendar jih morajo prej naročiti." * Kaj pa cene, davki? "Cene so nižje kot v gostilnah, od prometa pa tako kot drugi plačujem pet odstotkov prometnega davka." * Na nekaterih kmetijah v Sloveniji, ki sol, tudi odprle vrati pohodnikom, je bil to le korak k turizmu na kmetijah. Ali morebiti tudi vi razmišljate o tem? "Ne. Naša kmetija ni na taki lokaciji, da bi bila zanimiva tudi za prenočevanje ali biva; nje. Kranjčani ne bodo prišli na Javornik, da bi tod preživljali dopust; radi pa se (v poletni pripeki ali tedaj, ko je poj metra snega) odpravijo proti Joštu, Mohorju, Križni gori in vmes, na kmetiji, še kaj popijejo ali pojedo." • C. Zaplotnik Lastninjenje kranjske Mlekarne "Dvoživke" se morajo izjasniti Kmetje, ki so hkrati člani dveh zadrug, se morajo odločiti, katera zadruga naj nji' hove količine mleka uveljavlja v lastninskem zahtevku. Kranj, 19. februarja - Kmetijske zadruge in temeljne organizacije kooperantov bodo po zakonu o zadrugah olastninile 45 odstotkov mlekarn, klavnic, vinskih kleti in drugih podjetij s posebnega zakonskega spiska. Med štirimi gorenjskimi podjetji, v katerih bodo zadruge (na podlagi poslovnega sodelovanja od začetka 1986. do konca 1990. leta) uveljavljale lastninske deleže, je tudi Mercator -Mlekarna Kranj. Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo, ki bo odločilo o razdelitvi 45 odstotkov družbenega kapitala Mlekarne med zadruge, je doslej sklicalo tri obravnave, zadnjo v petek v Ljubljani. Ker so osnova za razdelitev deležev količine mleka, oddane v petletnem obdobju med 1986. in 1990. letom, je bilo že na obravnavi v sredini januarja največ vprašanj o tem, ali pri Kmeti jsko-gozdarski /a drugi Sava Lesce upoštevati tudi količine mleka z družbenih (zdaj zadružnih) posestev Polj če in Bled, pri Kmetijski zadrugi Naklo pa količine s posestva Sii.ihmj; katera zadruga je upravičena do lastninskega deleža, če je kmet hkrati član splošne in nove, Gorenjske mlekarske zadruge in če dolo čeno dejavnost opravlja izkl|u čno v eni zadrugi. Petkova obravnava je že dala odgovore na večino vprašanj. Ministrstvo je pri zadrugah Sava Lesce in Naklo upoštevalo tudi mleko s posestev. Čeprav je bilo med podatki mlekarne in zadrug o količini oddanega mleka nekaj razlike, so se predstavniki obeh strani uskladili in ugotovili, da je Mlekarna od začetka 1986. do konca 1990. leta odkupila od zadruge Sava 29,4 milijona litrov mleka, od blejske zadruge 5,7 milijona, nakelske 24,5, kranjske Sloge 15,5, od cer kljanske zadruge 29,7 milijona litrov in od tržiške zadruge 3,6 milijona, lani ustanovljena Gorenjska mlekarska zadruga uveljavlja lastninski zahtevek za 14,2 milijoni litrov mleka, vendar pa sc zapleta, ker je 24 njenih članov hkrati tudi včla njenih v druge zadruge (najve v KZ Naklo, sicer pa tudii* Cerklje, Tržič, Slogo in Bled) Da bi problem rešili, je tnini*j£ stvo za kmetijstvo in gOZd*£ stvo od Gorenjske mlekarst^ zadruge zahtevalo, da v o*c tednih predloži pismene 'z,;? članov, ki so hkrati člani še k tere druge zadruge, o tem. pr. kateri zadrugi (splošni ali sp^ cializirani) naj ministrstvo up števa njihove količine oddan ga mleka. V ministrstvu nai"r pojasnjujejo takole: kmet član več zadrug, njeij* količine oddanih pride'» uveljavlja tista zadruga, v M' ri je član za določeno deja. nost. Ce je, na primer, c,i!r1,ne narske, mlekarske in SP'°* e zadruge, zahtevek za odcu količine grozdja in vina UVjjUg vlja vinarska zadruga, /a l^^e mlekarska, ca wbm»« r^ pg pa splošna zadruga, t-c >' kmet z isto dejavnostjo »oO* je z več zadrugami, se to sam odločiti, katera na) njei ve količine uveljavila pri JV, umskem zahtevku." • ( ■ plotnik Aktiv kmečkih žena Sloge Na "dopust" v Dolenjske Toplice Kranj - Kmetijska svetovalna služba in aktiv kmečkih žena kranjske Sloge vabita jutri, v sredo, ob I 5. M) v sejno sobo /a družnega doma na Primskovem na tečaj predelave mleka Udeleženke bodo spoznale, kako iz mleka narediti sir in jo gurt; dobile pa bodo tudi navodila /a i/delSVO skute. V ponedeljek, I. marca, ob 15.30 bo v zadružnem domu na Prinisko vem še predavanje o vsakdanji in dietni prehrani in o pomenu prehrane za zdravje ljudi. Poleti na kmetih ni časa /a dopust, več možnosti jc pozimi. Aktiv organizira za kmečke /ene od 5. do 7 marca "vikend paket" v Dolenjskih Toplicah. Udeleženke bodo odšle na pot 5. marca ob K), uri izpred zadružnega doma na Primskovem, vračale pa se bodo 7. marca (ena je 5.610 tolarjev. V to sta vračunana dva polna pen/iona, kopanje, pregled pri fiziotcia pevtu, prika/ vaj /a hrbtenico m turistična taksa, posebej pa bo treba plačati še avtobusni prevoz, Ptipve sprejema kmetijska svetovalna služba do 1. marca • < . /.. Predavanje Turizem na kmetiji Kranj Kmetijska »vetova^fl služba prireja v petek ot> k^, v zadružnem domu na ^ skovem predavanje 'v1llem; zii lovec z republiške uprave pospeševanje kmetijstva ^ novah turizma na kmetu••^J. davanje je namenjeno ^ vsem tistim, k. razmišljaj' ^ se odločajo '.k kmečki ,u . ,.,v-Po predavanju bodo P"; uP|i-mki kraniske ./postave xc\ ^e ške uprave za javne pr" ,j. poiasnievah, kako "•• čnih kmetijah sestavni 1 • , napovedi, voditi knjige. I yi vljati m odjavljatl goat« čevati davke.• C Z. UGODEN NAKUP JE PRI LOKI NAKUP eiecTRoooic AUDIO VIDEO TV SERVIS Spodnji trg 2a, Škofja Loka TEL (064) 620-205 Odslej tudi proda|a vrhunskih 1Y sprejemnikov TOSHIBA selečo UREJA: VILMA STANOVNIK GLASOVA Prijetno branje Vam želi gurman ČAR MAN IVO Skorja loka sveti duh 38 ALPSKI LETALSKI CENTER LESCE - BLED JE BIL ORGANIZATORU. DRŽAVNEGA PRVENSTVA V PARA - SKIJU Mladi so premagovali favorite ^a letošnjem odprtem državnem prvenstvu v para - skiju je sodelovalo dvainpetdeset padalcev, od tega sedem deklet - Skupna zmaga za Tržičana Uroša Bana, člana ALC iz Lesc. Kranjska Gora, 21. februarja - S skoki v središče Kranjske Gore in s ^»viiostno razglasitvijo rezultatov se je v nedeljo popoldne v Kranjski j*0ri končalo letošnje II. odprto državno prvenstvo Slovenije v para - k'ju. Najboljšim tekmovalkam in tekmovalcem ter ekipam so medalje n Pokale podelili: predsednik organizacijskega odbora generalmajor »Vl* ^'aP*r' zunanji minister Slovenije Lojze Peterle, predsednik Le- ■Iske z>eze Slovenije Daniel Nerdin in župan jeseniške občine dr. Boži-«»r Brudar. tolf^0t SO ocemn organizatorji, je pralni padalsko smučarski biat-n »dlično uspel, saj so se glede s,a "godno vreme lahko držali žaljenega tekmovalnega progra-a 'n pravil. Tekmovalci in tek- sk°Iallle SO 'zvet"' vse po'rebne „. e- kar pomeni šest plus ene-P; poleg tega pa so na podkorcn-vKl veleslalomski progi lahko iz-ye in atleli kranjskega Triglava »o minuli konec tedna s ** nilJiiT '"s,°P*t*om sodelovali na državnem dvoranskem prvenstvu tih ,M i , "jV^inke in mladince v Celju ter na državnem prvenstvu v me-v«dbt> ince< Nane in veterane v Kopru. Kranjčani, ki so sredi zimske Kij n'.*4! «*kmov«nji niso posebej pripravljali, a so kljub temu dose- r*"J dobrih rezultatov. Vrni!« h W lekm°V»lcev, ki se |e udeležila prvenstva v Celju, sc je ' m,u s petimi kolajnami. Marcela l umik je skočila v daljino Iftjgjj 1 1,1 s lem izboljiaU s\o| državni dvoranski lekord za mlajše MarCj(. 'e M "' centimetre pa |e /grešila štiri leta Mar rekord za dal;, {mlai|inkc Umnikova je prvemu mestu v skoku v daljino do-k;' 'teU 80 "u's,° v ,cku na (>0 metrov, kjer je kol prva liiglavan teki- PourJ-, *' llv(,|anskih tekmovanjih pod osem sekund (7,93). Kot br;i J*rJ« trener Dobrivuje Vučkovič. so Marcellni zimski rezultati do-»ploh n?Va /a polc,l,c- m posebej zato, ker dva tedna uradi bolezni iesice"1 (, v daljino m.1 centimetrov in bila na drugem troskoku Tin«rP(M,,K' kariere odlična druga s skokom 11.79 metra Pionirka ■tai (4g*rm"n ,l' Wte v skoku v daljino peta (511 cm), Spela Košnlk še ^ • cm), ulu) Ur1| janM /Upan (612 cm). a,|ctin ,VMcni Prvenstvu v metih je deseterica kranjskih atletov in rrjQ||j . Cevojile Miri kolajne Goran Kabič |e bil pri članih tretji v ■ftlajij ' (-W-7x> 'n tretji v metu krogle (14,08), Žig" Lasič med *»«©vieni.m''u,,,u' dru»' v metu k.ogle (13,90), 13-letna Mirjana ld rni ,r kl eo le dve len pionirka, pe je bila med mlajlimi mladinka-HajwJi v metu diska (24,80). Poglejmo le nekaj boljših uvrstitev! (le 2« b |c bl1'' med mlajlimi mladinkami četrta v metu kopja IJed Cm Jc 'grešila bionasto kol.i|iio), I asič v isti disciplini četrti Dri c) ,aJ*«mi mladinci, Miran Ahčin peli med člani, Bojan Klančnik Oetrti i, L, ČC,r" v mctl' d,sk'' ,n P**' x rnetU kopja, Matjaž Pangerc članskem metu kopji • C. /.aplolnik PRED ZAČETKOM AVTO MOTO SEZONE Veliko sprememb Letošnja sezona avto moto športov se bo začela z mednarodnim rallyjem Avtohit 93, ki bo 5. in 6. marca, motokrosisti se bodo pomerili 21. marca v Oseku, hitrostni motociklisti pa na letališču v Portorožu šele 9. maja. Sodeč po letošnjem koledarju avtomobilističnih in motociklisli-čnih tekmovanj, bo sezona kar pestra, saj je prijavljeno kar osem ral-lyjev, pel krožnih in sedem gorskih dirk, petnajst motokrosov in štiri cest noh it rosi nc dirke, pa tudi številne dirke v kartingu, supererossu in spccdwayju. Ker je samo še manj kot dva tedna do prvega rallvja, je trenutno najbolj zanimivo tisto, kar se dogaja v zakulisju in je pogosto skrito ludi novinarskim očem. Tik pred sezono ostaja neznanka lanski prvak Silvan Lulik, ki pa bo zagotovo vozil tudi letos, saj je menda v igri za glavnega sponzorja zagrebška Ina. Eden od veteranov, zagotovo pa še vedno dober voznik Brane Kiizmič je za letošnjo se/ono že Opravil, vsaj glede Renaulla, njegov lanski sovoznik Marjan Ramovž pa sc ukvarja / organizacijo rallvja Avlohit. Prav do zadnjega se bo skrival odlični, predvsem pa drzni Anion (irum, vendar za zdaj smemo izdali samo tO, da bo avto rumene barve, sovoznik pa isti kot lani. Pred kratkim smo že pisali O edini gorenjski ekipi Mazda Y.C.C., kjer bodo vozili lanski sovoznik Vojka Hočevarja Miran StrikoviČ, povsem pravo Mazdo 323 GTR skupine A pa intenzivno pripravlja romaj Jame. Morda Ee IM drugem rallyju bo nastopila tudi posadka Bojan Turk - Matjaž Korošak. ki bo sicer sezono izkoristila za pošten trening. In čisto zadnja, vendar zanimiva vest: Miha Rihtar. ki je na zadnjem lanskem rallvju povsem uničil svojo mazdo, bo vendarle vozil tudi v letošnji sezoni. Skupni jezik je našel z Vabaco rally tea-mom, sedel pa bo spet v mazdi 323 familia 4WD, ki je bila lani v lasti Vojka Hocevai ja ljubitelji tega atraktivnega športa, ki na Gorenjskem že nekaj let pogrešajo tovrstne prireditve, bodo letos zagotovo potolaženi, saj bo 10 aprila In I. maja potekal drugi Mazda V C.C. rally. ki bo tokrat s startom in ciljem v Kranju, prava poslastica pa bo prva hitrostna preizkusni.i ki bo potekala pt n ikozl Kranj • M. G. POKAL LOKA BO NA ČRNEM VRHU Na startu več kot 150 mladih smučarjev Škofja Loka, 21. februarja - Od četrtka do nedelje bo v Škofji Loki tradicionalno mednarodno smučarsko srečanje otrok iz vseh koncev sveta, 18. Pokal Loka. Tekmovalni del srečanja bo na smučišču Črni vrh nad Cerknim, spremljajoče prireditve pa bodo na škofjeloškem Mestnem trgu in v hotelu Transtursit. Vreme je letos ponovno zagodlo organizatorju, Smučarskemu klubu Alpetour, saj snega ni ne na Starem vrhu in ne na Soriški planini, tako da so tekmo morali prestaviti na smučišče Črni vrh, kjer je žičničarjem uspelo v zadnjih dneh narediti toliko snega, da bo na proge moč priti tudi iz Davče. Tako bodo mladi smučarji v soboto tekmovali v veleslalomu v nedeljo pa v slalomu. Kot je povedala članica organizacijskega komiteja Anča Kalan, v Škofji Loki te dni pričakujejo med 150 in 200 smučarjev in smučark, trenutno pa je že prijavljenih štirinajst ekip iz trinajstih držav, med njimi prvič smučarji in smučarke iz Andore. Sicer pa je škofjeloški smučarski klub v sodelovanju z domačim Turističnim društvom pripravil spremljajoči program. Tako bo v petek ob 17. uri na škofjeloškem Mestnem trgu start tekmovanja z gorskimi kolesi (za tekmovanje seje moč prijaviti Urošu Ovseniku po telefonu 622 - 169 ali v Turističnem društvu v Škofji Loki), ob 18.30 uri pa bo slovesna otvoritev tekmovanja v središču mesta. V soboto ob 17. uri bo na Mestnem trgu zabavni mladinski program, ob 18. uri pa bo slovesna razglasitev najboljših veleslalomistov in veleslalomistk. Častni predsednik 18. Pokala Loka je minister za šolstvo in šport Slavko Gaber, predsednik organizacijskega komiteja letošnjega tekmovanja pa je Jože Saga-din. • V. Stanovnik Plavalci uspešni v milanu Kranj, 21. februarja - Med več kot 150 plavalci iz 27 držav, ki so nastopili na zadnji tekmi svetovnega pokala v Milanu, so se slovenski plavalci ponovno dobro izkazali. Tako je Zekano-vič dosegel kar dva absolutna državna rekorda, v 50 m kravi in 100 m kravi, Alenka Kejžar pa je na 200 metrov hrbtno dosegla slovenski mladinski rekord. • V. S. Naši na veliki skakalnici brez uspeha Falun, februarja - Konec tedna se je nadaljevalo svetovno prvenstvo v nordijskih disciplinah v Falunu, naši tekmovalci pa so največ pričakovali od nastopa na veliki skakalnici. Vendar pa tokrat niso imeli svojega dne, saj je bil naš najboljši Samo Gostiša osemnajsti, Matjaž Zupan je bil petintrideseti, Franc Urban Šestinštirideseti, Matjaž Kladnik pa devetinštirideseti. Nov svetovni prvak je postal Norvežan Espen Bredesen. Jutri bo ekipna tekma, v soboto pa skakalce čaka nastop na mali skakalnici. • V. S. Mladi biatlonci v štafeti dvanajsti Na mladinskem svetovnem prvenstvu v biatlonu v Ruhpol-digu je naša mlada vrsta nastopila še v posamični tekmi in Štafeti. Potem ko so bili v tekmi ekip peti, je najboljši posamični rezultat na 15-kilometrski progi dosegel Gorjan Matjaž Poklju-kar, ki je bil šestnajsti. Štafeta mladincev na 4 X 7,5 kilometrov (Premože, Larisi, Jože in Matjaž Pokljukar) je bila dvanajsta, kar pa je slabše od pričakovanj, saj so mladinci slabo streljali. Na desetkilometrskem sprintu je bil med našimi tekmovalci najboljši Miha Larisi, kije tekmo končal na 33. mestu. • V. S. Informativni dan na smučarski gimnaziji Škofja Loka, 22. februarja - Škofjeloška gimnazija je tudi za naslednje šolsko leto razpisala smučarski oddelek. Ta bo namenjen dijakom smučarjem, ki bodo po uspešno končani osnovni šoli želeli nadaljevati šolanje na gimnaziji in hkrati tudi smučati. V oddelek se lahko vpišejo tekmovalci, ki so že reprezentantje v posameznih smučarskih panogah! kandidati za posamezne reprezentance ali pa so klubski tekmovalci. Vse podrobnosti v zvezi z vpisom pa bodo na škofjeloški gimnaziji predstavili na informativnih dnevih ta petek in soboto v veliki predavalnici. V petek bo informacije moč dobiti od 11.30 do 15. ure, v soboto pa ob 9. uri. • GORENJSKI GLAS d> 16. STRAN r/ KOŠARKA Odlična igra prevodnika in vukiča TRIGLAV : KAPOSVARI 81 : 75 (41 : 45) Kranj, februarja - Športna dvorana na Planini, gledalcev 150, sodnika Kamnikar (Črnomelj) in Potočnik (Slovenske Konjice). Domači košarkarji so zadnjo tekmo v SBA ligi, ki odloča o uvrstitvi od 9. do 13. mesta, začeli izvrstno in v tretji minuti vodili z razliko 11 točk (13 : 2). V tem obdobju je odlično igrala peterka Vukič, Tadič, Bošnjak, Jeras in Mitič. posebej pa se je izkazal organizator igre Tadič. ki je izredno lepo zaposloval Bošnjaka. Potno-minutnem odmoru na zahtevo gostov so ti začeli igrati kot prerojeni in so zmanjševali razliko, ter tako v sedmi minuti izenačili (17 : 17). Vse do 13. minute so bili v vodstvu domačini, gostje so rezultat izenačevali, ter v tej minuti tudi prvič povedli (30 : 32). V nadaljevanju so domačini prišli na razliko treh točk, vendar so gostje v 28. minuti povedli za deset točk (52 : 62). Mladi domači igralci so te razlike niso ustrašili in preko Lojka, Tuška, Vukiča, Prevodnika in Mitiča v 34. minuti povedli z 69 : 68. V zadnji minuti srečanja pri rezultatu 77 : 75 za domače je ena za ena metal Jeras, prvič zadel, drugič zgrešil, do odbite žoge je prišel Prevodnik, podal Mitiču, ki je v zadnjih sekundah zadel trojko in tako postavil končni izid. Pri domačih so blesteli mladi Aleš Prevodnik, Mihajlo Vukič in Marko Tušek, ki je pred tem že odigral za Smelt Olimpijo tekmo v rdeči skupini. Po tekmo je trener domačih Branko Lojk dejal: "SBA liga je bila šola za mlade igralce, saj nas sedaj čaka končnica državnega prvenstva. Prvo tekmo igramo s prvakom zelene skupine, ki bo znan v zadnjem kolu. ko med s#boj igrata Maricon Miklavž in Slo-venica Koper. Prvo tekmo igramo v gosteh, igra pa se na tri dobljene tekme. Do takrat nameravamo odigrati še pet trening tekem in upam, da bomo našli primernega nasprotnika. Končnica pa se začne že 6. marca." • J. Marinček Presenečenje v Ljubljani JEZICA : KRANJ 55 : 65 (32 : 33) Ljubljana, februarja - Košarkarice Kranja so v Ljubljani pripravile prvorazredno presenečenje, ko so z desetimi točkami razlike premagale državne prvakinje. Trener Ljubljančank je imel na klopi le sedem igralk s poškodovano Pocrnjičevo in nekoliko bolno Zupanovo, kar so Kranjčanke izkoristile in že v 11. minuti vodile z 9 : 25. Do odhoda na odmor so se jim igralke Jezice le nekoliko približale, vendar so jim igralke Kranja s trojkami Znidarjeve, Frankove in Virantove v drugem delu ušle in zasluženo slavile. Tokrat so imele res dober met, saj so prosto metale 13-9, za tri točke pa 17-8 (Znidar 3, Franko 3, Virant 2). Kokra - lipje zmagala v podaljšku SMELT OLIMPU A - mladi: KOKRA - LIPJE 70 : 78 (66 : 66, 36 : 30) Ljubljana, februarja - V Ljubljani so košarkarji varovanca Francija Podlipnika v podaljšku premagali mlade igralce Smelt Olimpije in se tako učvrstili na četrtem mestu. Mladi košarkarji iz Ljubljane so vodili vso tekmo, največja razlika v drugem delu pa je bila kar 16 točk (56 :40). Toda izkušeni Omahen je dobil dvoboj pod košem in izsilil podaljšek. Ker pri mladih košarkarjih zaradi petih napak ni bilo v igri najboljših, so tekmo dobili Kranjčani. Za Kokro - Lipje so nastopili: Remic 12 (3-0), Stavrov 12 (8-2), Metelko 14 (8-5), Omahen 15 (8-3), Kasligar 11 (6-3), ferjančič 7 (12-7), Horvat 2 (2-2) in Kolar 6. • J. Marinček LOČANKE PREMAGALE MARIBORČANKE Odeja Marmor : IVEC VVetrok 68 : 65 (30:28) Škofja I oka, dvorana Poden, gledalcev 150. Odeja Marmor: Maček 8, Bizjak 5, Antič 27, Baligač 17, Pejič 9, Oblak 2. Mariborčanke, ki so nastopile z imenom novega pokrovitelja, so se v zanimivem srečanju dobro upirale domačim košarkaricam, ki pa se v želji po uspehu niso predale vse do konca. Ekipo je tokrat odlično vodila Antičeva, ki je i pomočjo Baligačeve in ostalih ob koncu zasluženo slavila pomembno zmago v boju za tretje mesto na lestvici. Ze jutri Odeja Marmor doma gosti Jezico. • v. S. A NAMIZNI TENIS 3. TOP GORENJSKE ZA MLADINCE Križe, 21. februarja - NI K Križe je bil organizator tekmovanja za mladince. V prvi skupini jc zmagal Klemen Klevišar (NTK Merkur) pred Matejem Poljanškom (NTK Križe) in Alešem Porento (NTK Merkur). V drugi skupini pa je zmagal Zoran Pivk (NTK MUrova) pred Alešem Rozmanom (NTK Križe) in Draganom Ri-kanovičem (NTK Murova). Merkur izgubil z novotehno Konec tedna se je začel drugi del v vseh državnih namiznoteni-ških ligah. Kranjski Merkur je gostoval pri Novotehni m izgubil z rezultatom 5:2. Na lestvici je sedmi z dvema točkama, vodi pa Kovina. # (vs) Kranjčani še vedno nepremagljivi Nova Gorica - Tudi v 9 kolu II slovenske kegljaške lige za moške so Kranjčani zmagali. Na vročih primorskih stezah v Novi Gorici so premagali istoimensko ekipo z rezultatom 5306 : 5192. Naslednjo soboto ob 16. uri igrajo Triglavani doma z ekipo SCT Ljubljana. • T. C. Ljubelj in sava poražena Kočevje, Kamnik - V 13. kolu medregijske lige sta obe gorenjski moštvi gostovali. Ljubelj je v Kočevju doživel svoj prvi poraz v ligi, saj ga je premagala domača ekipa Rika z rezultatom 2 : 0 (5100 : 5079). Kljub temu je ostal na vrhu lestvice. Sava je izgubila s Kamnikom 2:0 (5030 : 4797) in je s 13 točkami na 5. mestu. V prihodnjem kolu, 27 februarja, obe moštvi igrata na domačem kegljišču Para pa sta I iubelj - Ilirija ob 16. uri in Sava - Grosuplje ob 9. uri. • M. S. Elan premagal jesenice V II kolu gorenjske lige v kegljanju so bih doseženi rezultati: Adergas - S. Jenko 6 : 2 (4915 : 4800). l.ubmk - Ljubelj 6:2 (4935 : 4817), Kranjska Gora - Triglav 6:2 (4888 : 4747), Elan - Jesenice 7:1 (4925 : 4845). Po enajstem kolu vodita Jesenice in Kranjska Gora s po 17 točkami, tretji Lubnik pa ima 16 točk. • T. B. v četrti tekmi superfinala so jeseniški hokejisti slavili drugo zmago MaLGIN "ZASUL" MREŽO OLIMPIJE HERTZ Z zmago na nedeljski tekmi so hokejisti Acroni Jesenic izenačili rezultat finalnih obračunov na 2 : 2 ■ Optimistično pred odločilnimi srečanji. Podmežaklja, 21. februarja - Okoli pet tisoč gledalcev se je v nedeljo popoldne zbralo v dvorani Podmežaklja na Jesenicah in ljubitelji domačega moštva so iz dvorane ponovno odhajali zadovoljni. Videli so namreč novo dobro predstavo aktualnih državnih hokejskih prvakov in novo lepo tekmo za drugo slovensko hokejsko zvezdico. Čeprav finale še zdaleč ni odločeno, saj sta ekipi Olimpija Hertz in Acroni Jesenice izredno izenačeni in si obe želita zvenečega naslova, je po izenačenju rezultata 2 : 2 ter prikazani odlični igri žele-zarjev spet več upanja, da bo tudi letošnji naslov prvakov ostal na Jesenicah. Tokrat se je tekma začela izredno požrtvovalno, z veliko drsanja in hitrih protinapadov na obeh straneh. Prvi je mrežo Luke Simšiča v 7. minuti zatresel Drago Mlinarec in popeljal Jeseničane v vodstvo. V 18. minuti je izenačil Jeseničan v zeleno belem dresu Toni Tišler, dobro minuto pred koncem prve tretjine pa je bil natančen še Jay Moor. Rezultat po prvem delu igre je bil tako 1:2 za Olimpijo Hertz, vendar je požrtvovalna igra domačih obetala, da boj še zdaleč ni končan. V 29. minuti je že izenačil Matjaž Kopitar, v 33. minuti pa je dal prvi gol Albert Malgin. Le dobro minuto kasneje je izenačil Thomas Sagissor, ljubljanskega vratarja pa je ponovno preigral odlični ruski napadalec Malgin. Ko je kazalo, da bo po dveh tretjinah v vodstvu domača ekipa, pa je zadel dobro razpoloženi Marjan Go-renc in izenačil rezultat na 4 : 4. Ob tem gre pohvaliti nekaj odličnih obramb Cveta Pret- SMUČANJE narja, ki je učinkovito "popravljal" napake jeseniške obrambe, na koncu pa so ameriški igralci v ljubljanski ekipi svojo nemoč "stresli" prav nanj. Poškodovan se namreč v zadnjem delu srečanja ni več vrnil v gol, zato pa je njegovo nalogo odlično opravil mladi vratar Bojan Škerjanc. V 43. minuti je Malgin dal že tretji gol na tekmi in Jeseničani so vodili s 5:4. Toda le dve minuti, saj je bil za Olimpijo Hertz ponovno uspešen Marjan Gorenc. Po izenačenju domači igralci niso popustili, in v 46. minuti je ponovno zanesljivo streljal Malgin. Zadnji gol za Ljubljančane je dal Sagissor v 54. minuti, za Jesenice pa so bili strelci še enkrat Malgin v 56. minuti, Tom Jug v 57. minuti in minuto pred koncem še Andrej Kvar-talnov, ki je postavil končni izid 9 : 6 (1:2, 3:2, 5:2). Tako je po štirih superfinal-nih obračunih rezultat v zmagah 2:2, za končno zmago pa bosta morali biti še najmanj dve tekmi. • V. Stanovnik DRŽAVNO PRVENSTVO V ALPSKEM SMUČANJU Skupna zmaga Pretnarjevi in kuncu Tekmovanje je ob pomoči delavcev iz Smučarskega kluba Branik organiziralo Smučarsko društvo Domžale. Na dobro pripravljenih progah so tekmovalci po nekaj letih lahko tekmovali v vseh disciplinah državnega prvenstva. Najboljša pri moških sta bila Mitja Kune in Jure Košir, katerima sta se z rezultati približala nesojena udeleženca svetovnega prvenstva Aleš Brezavšček in Matej Jovan ter mariborska smučarja Miran Rav-ter in Peter Pen. Gregor Grilc in Andrej Miklavc nista dosegla pričakovanih rezultatov, kar pa je bilo verjetno posledica bolezni in utrujenosti. Pri ženskah so bile najboljše Spela Pretnar, Urška Hrovat in Mojca Suhadolc, kar jc bilo po rezultatih s svetovnega prvenstva tudi pričakovati, njim pa sledijo Katja Koren, Alenka Dolžan in Lea Riba-rič. Rezultati: smuk, Pohorje, 17. februarja 1993 - članice: Mojca Suhadolc (Vrhnika), 2. Katja Koren (Branik), 3. Špela Pretnar (Bled), 4. Lea Ribarič (Alpetopur), 5. Maja Skerjanc (Tržič); starejše mladinke: I. Mojca Suhadolc, 2. Lea Ribarič (Alpetour), 3. Katja Koren (Branik); mlajše mladinke: I. Alenka Dovžan (Jesenice), 2. Špela Bračun (Alpetour), 3. Urška Bergoč (Branik); člani: 1. Miran Ravter (Branik), 2. Peter Pen (Branik), 3. Jure Košir (Kranjska Gora), 4. Aleš Brezavšček (Mojstrana), 5. Matej Jovan (Radovljica); starejši mladinci: 1. Gašper Kontrec (Olimpija), 2. Aleš Piber (Bled), 3. Rene Mle-kuž (Branik); mlajši mladinci: I. Boštjan Rupar (Alpetour), 2. Drago Grubelnik (Branik), David De Costa (Velenje), superveleslalom, Pohorje, 18. februarja 1992 - članice: Mojca Suhadolc (Vrhnika), 2. Nives Sitar (Kamnik), 3. Urška Hrovat (Olimpija), 4 Lea Ribarič (Alpetour), 6. Alenka Dolžan (Jesenice); starejše mladinke: 1. Lea Ribarič (Alpetour), 2 Katja Koren (Branik), 3. Urška Hrovat (Olimpija); mlajše mladinke: I. Alenka Dolžan (Jesenice), 2. Spela Bračun (Alpetour), 3. Anja Kalan (Alpetour); člani: I. Jure Košir (Kranjska Gora), 2. Aleš Brezavšček (Mojstrana), 3. Mitja Kune (Crna), 4 Gregor (Irilc (Triglav), 5. Matej Jovan (Radovljica); starejši mladinci: I Gašper Kontrec (Olimpija), 2. Rene Mlekuž (Branik), 3. Izidor Jerman (Tržič); mlajši mladinci: I. David de Costa (Velenje), 2 Drago (iru belnik (Branik), 3. Dani Mattias (Vrhnika) Tekmovanje za mladinsko prvenstvo je bilo organizirano kot FIS tekmovanje tudi z udeležbo tekmovalcev iz drugih držav. Rezultati: 1 Toabis Hellman (Svve), 2 Gregor (irilc (Slo - Triglav), 3 Miran Ravter (Slo); Veleslalom, Pohorje 19. februarja 1993 -članice: 1 Špela Pretnar (Bled), 2. Urška Hrovat (Olimpija), 3. Katja Koten (Branik), 4. Lea Ribarič (Alpetour), 5 Alenka Dolžan (Jesenic«'); člani: I Mitja Kune (Crna), 2 Jure Košu (Kranjska Gora), 3. Matej Jovan (Radovljica), 4. Aleš Brezavšček (Mojstrana), 5 Uroš Pavlovčič (Mojstrana) Slalom, Slovenj Gradec, 20. februarja 1993 - članice: 1 t Irlk« Hrovat (Olimpija), 2. Špela Pretnar (Bled), 3. Katja Koren (Branik), 4. Alenka Dolžan (Jesenice), 5 lina Vrhunc (Triglav); člani: 1 Mitja Kune (Crna), 2. Jure Košir (Kranjska (iora), 3. Matjaž Vrhovnik (Novinar), 4. Jernej Koblar (Bled), 5. Uroš Pavlovčič (Mojstrana); kombinacija - ženske: 1. Špela Pretnar (Bled), 2 Urška Hrovat (Olimpija), 3. Katja Koren (Branik); moški: I Mitja Kune (črn«), 2. Jure Košir (Kranjska Gora), 2. Uroš Pavlovčič (Mojstrana). Slalom dečkov in deklic Med tednom, v četrtek je Alpski smučarski klub Kranjska (iora na smučišču v Podkorenu organiziral tekmovanje v slalomu zahodne regije za dečke in deklice. Skupno je nastopilo 56 deklic in 108 dečkov. Mlajše deklice: 1 Urška Cadež (Tržič), 2. Ana Mesaric (Rudar Idrija), t lea Dabič (Bohinj); starejše deklice: I Lidija Bijol l Bar bara Kalan (Alpetour), v Polona Polajnat (Bohinj) mlajši dečki- An di V.ser (Conca). 2. M.ha Znidnrštč (Alpetour), I Miha Studen (Bled), starejši dečki: MUja Valenlinčič (Triglav), 2 Grega Mandel, (Radovljica), 3 Boitjan Božič (Alapctour) • Janez Šolar PO TEKMI SO POVEDALI Drago Mlinarec, kapetan Acroni Jesenic: "Dana; šnja tekma je bila za nas zelo težka. Zavedali smo se namreč, da bi bilo ob morebitnem vodstvu Olimpije 3:1 v zmagah v sredo zelo težko igrati v Ljubljani. Moram pa reči, da je bilo zmago polovico laže doseči ob nenehnem bodrenju navijačev, zato bi se rad zahvalil vsem, ki so nas danes spodbujali. Sicer pa sta levji delež današnje igre prispevala prvi in drugi napad, pohvaliti pa moram tudi mladega vratarja Bojana Škerjan; ca, ki je v zadnji tretjini odlično zamenjal Cveta Pretnarja, ki ima najbrž zlomljeno rebro. To je posledica dejstva, da se dopuščajo "napadi" na vratarja, kar pa za nas najbrž od tega trenutka dalje pomeni, da bomo igrali brez prvega vratarja." Matjaž Kopitar, napadalec Acroni Jesenic: 'Tekma je bila zelo težka, predvsem mislim, da si ne bi smeli dopustiti, da doma dobimo kar šest golov. Z bolj odgovorno igro v obrambi bi po mojem že prej lahko "štrli" napad Olimpije. Danes je največ pokazal ruski napad na čelu z Malgi-nom in gotovo imajo prav oni veliko zaslug za zmago na tej tekmi. Upam, da bomo v Ljubljani s še boljšo igro v obrambi lahko ponovno zmagali." Andrej Razinger, napadalec Acroni Jesenic: "Mislim, da je bila tokrat tekma že nekako odločilna, saj če bi zgubili, bi težko "lovili" razliko. Tako pa smo dobili potrebno samozaupanje, kar je tudi pomembno, pa je, da so se izkazali ruski napadalci. Tako imamo pred peto tekmo psihično prednost in gremo v Ljubljano po zmago, čeprav letos v Ljubljani še nismo zmagali. Če nas bodo še navijači tako bodrili, kot so nas danes, pa Je upanje na zmago še večje." Mladi hokejisti v polfinalu Pionirska hokejska reprezentanca Slovenije, ki igra na svetovnern prvenstvu mladih upov v Quebccu v Kanadi, je konec tedna v četrti'' nalu premagala ekipo Beoupot Harfangasa z tezultatom 9 : 3 in se ta-ko uvrstila v polfinale. Uvrstitev naše mlade reprezentance je leP uspeh, v polfinalu štirih najboljših ekip pa se bodo za vstop v fina' pomerili z ekipo Švice. • V. S. Triglav izgubil s slavijo Bled, Zalog - Hokejisti nadaljujejo državno prvenstvo tudi za raZV/ stitev od tretjega do 6. mesta. Na Bledu sta se srečali ekipi Bleda ' Celja. Ker na tekmi ni bilo zdravnika, je sodnik prekinil srečanje py poškodbi Anfjorova v 3. minuti (najbrž bo 50 v prid gostov). Kranj ski Triglav je gostoval v Zalogu in izgubil z rezultatom 2:1 Takoj trenutno tretji Bled, ki ima tako kot Celje 4 točke, Slavija Beton i"1 dve točki, Triglav pa še nobene. • V. S. Prvo mesto hk pizzerija oliva Kranj, 21. februarja - V zadnjem kolu rednega dela gorenjske xe^^. tivne hokejske lige so bili doseženi naslednji izidi: Medvode Pres Profil 5:3, Scott Merida - Jelen Reteče - Sevnica 7:5, Pizzerija °"t(i\. Jezersko Pro Look 7;3, Discoteka Perla - Stari dvor 4:1. Pred konc co prvenstva vodi ekipa Pizzerije Oliva, pred Scott Mcrido, H ^ zersko Pro Look, Jelenom Reteče - Scnicam Medvodami - 're Profilom, Starim dvorom in Discoteko Perla • J. P. ROKOMET Gorenjci s polovičnim uspehom Kranj, 21. februarja - Rokometašice Kranja so v l.SRL za f-cns^J& štovale pri ekipi Krima in igrale neodločeno 16 : 16. Z eno na petem mestu lestvice, vodi pa ekipa Belinkc Olimpije V 2. državni ligi moški - zahod jc ekipa škof nK zanesljivo premagala Grosuplje / rezultatom 20 : 13, Preddvo ...rča"1 N« les'viC' pa so izgubili z ekipo Kodeljevcga z rezultatom 25 : 26. ■<.- -vodi Kodeljcvo pred Seširjcm, ekipa Preddvor Infotradc pa |e Čet' • M. Dolanc f\ STRELSTVO Strelci iz predoselj ponovno uspešni V VIT kolu tekmovanj v streljanju z zračno puško seje prva pa SD T Mrak Prcdosije V II slovenski ligi zahod pomei da V • j ItOJni z istoimensko ekipo m izgubila dvoboj z rezultatom I03 1559 krogov za domačine. |je V III slovensk. ligi jug pa je druga ekipa SI) T. Mrak Pr«dj»J. osvojila že drugo zaporedno zmago tokrat je doma ugnala SI'/ tovec iz Železnikov z rezultatom 1273 I 110 krogov • f> Miibi Tekmovanje za pokal gorenjske ..., V nedeljo, 21. januarja, so nadaljevali s tekmovanjem » ^ jc-slovenski mladi alpski smučarji v kategoriji starejših dec °. Itlli jf klic, ki tekmujejo za Pokal Gorenjske. lckinovaii|C v velos|;,-organiziral SI) t nior iz ( el|.i na Rogll I ekinovalo |C več M rejših deklic in 80 stateiših dcčko\ ve'ls|V'' V začetku ledna bo na Pohorju organiznauo državno P ^ s(n- za mlaji« deklice In dečke ter tekmovanje v lupervelesla'^..neflj rejše. Na osnovi teh rezultatov bodo tudi do ločene reprezem.- cr. mednarodno tekmovanje Pokal i oke, ki bo konec tedn nem vrhu pri Cerknem . ., hhi Slalom Rogla, 21. februarja: starejši- deklice: I |'c) s»»' (Bled). 2. Barbara Kalan (Alpetour), 3 Tanja Jeiman <1'm 'ar).-rejši dečki: I Jernej BukOVOC l Novmai i. 2 lilen I rdan < ,„ak" Miha Malus (Dolomiti) 4 Boštjan Božič (Alpetour). 5 ,n sler (Triglav | • Jane/ Šolar p GLASOVA StotinkA TRETJA PLAT PROBLEMA NOGOMETNEGA IGRIŠČA V NAKLEM Občina se zaveda odgovornosti "Glede reševanja nogometnega igrišča v Naklem in sporov okrog njega pripravljamo sestanek vseh prizadetih," pravi Miha PERČIČ, sekretar za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve kranjske občine. Svoje videnje problema in njegovega reševanja sta za Gorenjski glas že pojasnila predsednik Nogometnega kluba Živila Naklo Janez Zupan in sosed nogometnega igrišča Jože Zaplotnik. Oba omenjata kranjsko občino kot ključni dejavnik pri rešitvi problema. Kakšno je stališče občine? "Problem se je zaostril v trenutku, ko se je na nogometnem igrišču začela večja aktivnost. Od leta 1972, ko je bila izdana lokacija za sedanjo šolo v Naklem in za spremljajoče objekte, tudi za nogometno igrišče, vse stvari niso bile speljane do konca. Bil je problem pridobitve dela zemljišča. Tako nogometno igrišče ni moglo biti urejeno po projektu, ampak so dobili nogometaši na osnovi neke izjave v uporabo zemljišče, kjer je sedaj igrišče. Takrat nogomet v Naklem še ni bil tako razvit in dejali so, po domače: tukaj naj brcajo. Leta 1988, ko s° prišli Naklanci v slovensko "80, je izbil problem sodu dno." V Naklem pravijo: občina je staro igrišče vzela, zato naj nam da novega. Ali v dvajsetih letih r*s niste mogli problema rešiti **ko, kot je treba? "Vsa leta smo na občini ob Pomoči Naklancev skušali pridobiti sosednje Ažmanovo zemljišče, da bi igrišče obrnili. Iskali smo nadomestno zemljo, vendar je v bližini ni bilo, am-Dak nekoliko dlje v smeri proti Dupljam. Poskušali smo z zamenjavami, odkupi, vendar kakršnekoli pogodbe ni bilo mogoče skleniti. Priznamo krivdo, da takrat, ko smo izdajali odločbe, vsega zemljišča nismo pridobili. Pogodba z Ažmano-vimi je bila dogovorjena, vendar ni bila uresničena do konca. Leta 1989 in 1990 smo ponovno poskusili, vendar smo ugotovili, da ta rešitev ni možna. Nogometašem smo ponudili nekatere nove lokacije, kjer bi lahko uredili nogometno igrišče. Mislim, da smo predlagali tri lokacije. Ena od njih je bila na Štuclju. Pripravljeni smo bili hitro in korektno speljati postopke, vendar v Naklem niso bili za. Misli za rešitev problema na tej lokaciji še nismo opustili. Mogoče se bodo z denacionalizacijo pokazale kakšne boljše možnosti, da bi Ažmanovi v bližini dobili nadomestno zemljo in bi uredili igrišče tako, kot je v lokacijski dokumentaciji. Občina resnično želi rešiti problem v zadovoljstvo mejaša Zaplotnika in nogometašev. Vendar lahko pomagamo le z zemljiščem. Pri SMUČARSKI SKOKI Robertjanežič državni prvak Planica, 20. februarja - V Planici je bilo v soboto tekmovanje za rfzavno prvenstvo Slovenije za dečke do 14 let, kjer so največ uspeha '"tieli Kranjčani. Na 70-mctrski skakalnici se je 48 tekmovalcev iz vse .°venijc pomerilo še za točke v pokalu Kompas Holidavs. Tekmovanje je organizirala Ilirija Center iz Ljubljane. Robert Janežič (Triglav nJJ) je ubranil lanskoletni naslov. 2 „ Rezultati: Robert Janežič (Triglav Teling) 196,9 T 67 in 62,5 m, (TPe'er Zonta (Dolomit) 193.7 t 62,5 in 66,5 n, 3. Primož Peterka n r'8lav Teling) 188,6 t 63 in 63.5 m. Prav tako so za pokal uspešno Vstopil; Gorenjci. Pri 15-letnikih je zmagal Andrej Lesnik (Ilirija ^enter) 229i6 , 71 in 7| m> 2. Jaka Grosar (Tržič) 219,7 t 69 in 69,5 3 Robert Janežič (Triglav Teling) 196,9 t 67 in 62,5 m. j.. V pokalu Kompas Holidavs vodi Triglav Teling 1034,5 točk, 2. v'r'Ja Center 834,5 točk. 3. Tržič 364 točk, 4. Alpina Ziri 320 točk. 5. »cier: So -nje 279 točk. TEKMOVALCEV NA ŠOLSKEM PRVENSTVU KRANJA 22-m, reBJa Sava, 17. februarja - SK Triglav Teling je na 12- in K e,rski skakalnici organiziral letošnje šolsko prvenstvo občine rnc-J nastopilo je 50 tekmovalcev iz desetih šol. Ni Nastopili so posa- Pok 1 m ck'Pno najboljši so dobili medalje, zmagovalna ekipa pa skih i ^U '2-mctrski skakalnici so nastopili tekmovalci od predšol-B {|a četrtega razreda. Najdaljši skok so imeli Marko Simic, Anže ^■mkovic, Primož Zupan Urh. Primož Rebernik, Gašper Cavlovič loJjjt?'^ m' Najboljši pa so bili: predšolski: Zvonko Kordeš (mala raž CnCur), prvi razred: Primož Zupan Urh (Simon Jenko), četrti Pa so ^'ar'U) Simic (Lucijan Seljak), učenci petih in višjih razredov Moh nastoP''' na 22-metrski skakalnici. Rezultati;: peti razred: Luka $erc .nc (France Prešeren), šesti razred: Andrej Cuznar (France Prc-!Wr v Cl*m' ra/rcd: Cirega Bečan (Irance Prešeren) in osmi razred eter arn'k (Janko in Stanko Mlakar). Najdaljše skoke so dosegli: arnik, Andrej Cuznar, Primož Delavec in Luka Mohorič. IRno jc bila najboljša OŠ France Prešeren z 229 točkami, dru-»rui Jenko 164 točk, 3. OŠ Simon Jenko 111 točk, 4. Janko Mlakar 93 točk, 5. OŠ Lucijan Seljak 55 točk • Janez Be- naj bo tukaj, kjer je sedaj nogometno igrišče, prostor za rekreacijo, kot predvidevajo urbanistični dokumenti iz leta 1972, za večje dogodke, kot so nogometne tekme s tisoč in več gledalci, pa ta prostor ni primeren. Tako velike reči se enkrat, dvakrat letno že naredijo, večkrat pa ne. Pojavijo se problemi z gledalci, parkirišči, tribunami, varnostjo in podobno. Zato mi Naklancem zagotavljamo, da jim bomo šli na roko in jim pomagali pri iskanju drugega zemljišča za nogomet. Določene ponujene lokacije so primerne, čeprav bo verjetno tudi pri njih problem pridobitve zemljišča. Vendar je treba stvari celostno reševati. Ne gre le za dilemo Zaplotnik ali nogomet, ampak tudi zato, kaj pomeni določena rešitev za kraj. Tudi če na tej lokaciji igrišče obrnemo, bo problem še naprej, saj dvomimo, da je med nogometaši in njihovimi mejaši še možno sožitje." • J. Košnjek izgradnji pa občina ne bo mogla sodelovati, saj imamo precej drugih še bolj akutnih problemov." Torej sta v igri dve možnosti: uresničitev načrta iz leta 1972 na sedanji lokaciji ali zgraditev nogometnega igrišča drugje. "Mi bi zelo radi uresničili načrt, kakršen je bil izdan leta 1972. Ta predvideva rekreacijske površine za šolo in za krajane, teniško in košarkarsko igrišče. Za vsa igrišča, vključno z nogometnim, pa prostora ni dovolj. Zemljišče je bilo namenjeno rekreaciji, ne pa vrhunskemu športu, kar sedaj nogomet je. To sem naklanskim nogometašem tudi povedal. Razen tega je v bližini šola. Govori se o njenem povečanju. Vloge za to še nimamo, vendar bo očitno treba vse te dejavnosti uskladiti, svoje pa bo morala povedati tudi krajevna skupnost." Če vas prav razumem, se ogrevate za novo nogometno igrišče na drugi lokaciji? "Moje osebno mnenje je, da Gripa kroji urnik in rezultate Odbojkarji so v preteklem tednu odigrali dve redni koli 1. DOL. Odbojkarji Minolte Bleda so v četrtek po slabi igri izgubili z Olimpijo, v soboto pa bi skoraj pripravili veliko presenečenje v Novem mestu. Igralci PROMa so si, kljub porazu v sredo doma, zagotovili obstanek v ligi najboljših. Tekmo 17. kola z ekipo Novi Graniti Kamnik pa bodo odigrali v sredo, 24. januarja. Rezultati: 16. kolo: Minolta Bled : Olimpija 1 : 3 (-3, 11,-8, -3), PROM : Pomurje Vigros 1 : 3 (-11, 12, -9, -7), Granit Preskrba : Kamnik Novi Graniti 0 : 3, Salonit : Fužinar 3:1, Pionir : Šempeter 3 :0. Rezultati 17. kolo: Pionir : Minolta Bled 3 : 2 (-8, 12, -7, 7, 11), Šempeter : Salonit 0 : 3, Fužinar : Graniti Preskrba 3:1, Pomurje : Vigros : Olimpija 2 : 3. Vrstni red: Salonit 34, Pionir 26, Kamnik Novi Graniti (-1) in Olimpija 22, Fužinar in Pomurje Vigros 18, Minolta Bled 12, PROM 6, Šempeter 4 in Granit Preskrba 2 točki. Še bolj, kot v moški konkurenci, pa gripa kroji prvenstvo v ženski konkurenci, saj je npr. Autohit Bled odigral tekmo v četrtek komaj i šesterico igralk, tekmo z Abes Trade Celje, v soboto, pa so zaradi bolezni večine igralk morali prestaviti. Rezultat 16. kolo: Autohit Bled :Topolšica3 : 0(4, 13, II), Gornji Grad : LIK Tilia 0 : 3, Cimos Koper : HIT casino 2 : 2, Branik Rogoza Magic : ŠD Tabor 3 : 0, Abes Trade Celje : Krim 3 : 0. Rezultati 17. kolo: Krim : Branik Rogoza Magic 3 : 2, ŠD Tabor : Koper Cimos 3 :0, HIT Casino : Gornji Grad 3 : 0, LIK Tilia : Topolšica 3 : 0, Abes Trade Celje : Autohit Bled -preloženo. Vrstni red: Abes Trade Celje (-1) 30, HIT Casino (-1), Koper Cimos in Krim 22, Autoht Bled (-1) in LIK Tilia 20, Gornji Grad 12, ŠD Tabor 8, Branik Rogoza Magic 6 in Topolšica 4 točke. Odbojkarice Alpin Triglava v II. DOL, z zmagami, nadaljujejo boj za drugo mesto. Rezultati: Alpin Triglav : Branik Rogoza II 3 : 1 (-10, 11.9, 11 ŠOU Vital : Koper Cimos II 3 : 1, P. Braslovče : ŠD Tabor 113:0, Šentvid P. Prevalje 3 : 2, Pionir : Ptuj - neodigrano, Mežica : Mislinja STLLL - sreda, 24. februarja - Vrstni red: Mislinja STELL (-1) 26, Alpin Triglav 2, Pionir (-1) 20, P. Prevalje 18, Ozon Ptuj, ŠOU Vital in Cimos II 14^ Mežica 12, P. Braslovče 10, Branik Rogoza II in ŠD Tabor II 6 in Šentvid 2 točki. V 3. DOL so odigrali 12. kolo. Rezultati moški - zahod: Bled II : Mokronog 3 : 0, Triglav : Termo Lubnik 3 : 0, Bohinj : Pan Kovinar 0 : 3, Plamen : P. Prvačina 0 : 3, Portorož : Olimpija III 3 : 2. Vrstni red: PAN Kovinar 24, P. Prvačina 20, Termo Lubnik 18, Triglav 16, Mokronog 12, Olimpija III in Bled II 10, Portorož. 6, Plamen 4 in Bohinj 0 točk Rezultati ženske: - zahod: Bled H : Jesenice 3 : 1, Piran : Šenčur 1 : 3, Plamen : Solkan 3 : 0, Bohinj in LIK Tilia 11 - prosta. Vrstni red: Plamen 18, Šenčur (-1) in Solkan 12, Bohinj (I) in Bled II 10, Jesenice (-1) 8, Piran (-2) in LIK Tilia II (-1) 2 točki. • Branko Maček Razglasitev najboljših alpinistov Ljubljana, 23. februarja - Pred razglasitvijo najboljših alpinistov, plezalcev in alpinističnih smučarjev, ki bo na slovesnosti s kulturnim sporedom danes ob 18. uri v veliki dvorani podjetja SMELT INTERNATIONAL v Ljubljani, bo 23. februarja 1993 ob 11. uri v istem podjetju tiskovna konferenca Planinske zveze Slovenije. Med njo bodo predstavili lanske vrhunske dosežke na omenjenih področjih, načrt odprav v letu 1993 - še posebej osrednje slovenske alpinistične odprave na drugi najvišji vrh sveta K 2 (8611 m) ter 30-letno delo Komisije za odprave v tuja gorstva. Sledil bo še podpis pogodbe o pokroviteljstvu v odpravi na K 2 med podjetjem SMELT in Planinsko zvezo Slovenije. • S. Saje DVA IZLETA PD KRANJ Kranj, 23. februarja - Planinsko društvo Kranj prireja v soboto, 27. februarja 1993, vzpon oziroma turno smuko na Višev-nik. Odhod posebnega avtobusa bo ob 7. uri izpred hotela Creina, skupne lažje hoje pa bo 5 ur. Priporočajo zimsko obutev in smučarske palice. Prijave sprejemajo do 25. februarja v društveni pisarni. Tam se je moč do 5. marca prijaviti za 15. tradicionalni pohod na Arihovo peč - Bleščečo planino na Koroškem, ki bo 7. marca 1993. Odhod bo ob 7. uri; od hotela Creina se bodo izletniki peljali preko Ljubelja do St. Jakoba v Rožu. Od tam bo približno tri ure in pol hoda. Vodnika Rudi Burgar in Stane Soklič priporočata zimsko opremo s palicami.• S. S. VATERPOLO Švicarsko moštvo s.p. bissone na pripravah v kranju Kranj, februarja - V Kranj so na enotedenske priprave pripotovali vaterpolisti švicarskega moštva S. P. Bissone, ki jih vodi Hrvat Robert Brezec. Že drugi dan priprav so z vaterpolisti Kranja 90 odigrali prijateljsko srečanje, v programu pa je še nekaj takih srečanj s kranjskimi ekipami, posebno s Triglavom. KRANJ 90 : S.P. BISSONE 12 : 10 (3 : 3, 4 : 3, 2 : 1, 3 : 3) Vaterpolisti švicarskega moštva so se pokazali v zelo dobri luči, čeprav v Kranj niso prišli v popolni postavi. Enakovreden partner v Kranju 90 pa so bili vso igro in vprašanje je, kakšen izid bi bil, če za Kranj 90 ne bi nastopila vratar Naglic in igralec Čadež. Vedeti je treba, da so bili vaterpolisti P. S. Bissone četrti v prvenstvu Švice, za njih pa igrata tudi Hrvata Zoran Bajič in Samir Tu-cak ter Italijan Corrado Pešca. Za Kranj 90 so nastopili: Naglic, Vončina 1, Brinovec 1, Zupanič 1, Veličkovič, Jerman 1, Pičulin 1, Čadež 3, Kociper 1, Rauter 3, Celar, Hajdinjak in Dejak, za P.S. Bissone pa: Bajič, Vicari 1, T. Roth 2, M. Roth 2, Maltai 1, Pešca 3, Likinič, Trivilini 1. Po tekmi so rekli: trener P.S. Bissone Robert Brezec: "Prihajamo z italijanskega dela Švice. Mesto Kranj smo izbrali, ker me vlečejo lepi spomini nanj, vem, da je to mirno mesto z zelo ugodno klimo. Z nastanitvijo in pogoji sem zelo zadovoljen in moram se zahvaliti Športni zvezi Kranja in vaterpolistom, ki so nam priskočili na pomoč. S tekmo in rezultatom sem zadovoljen, saj imam v ekip predvsem mladince, ki so bili dvakratni prvaki Švice. V ekipi trenutno še nimam Tucaka, ki se nam bo pridružil pred začetkom prvenstva." Trener Sandi Mikoletič Kranj 90: "Izkoristili bomo priložnost, ki nam je dana, da se bolje pripravimo na pokal Slovenije. Z igro v napadu sem zadovoljen, v obrambi pa nismo najboljši, saj prevečkrat dobimo gol, ko nam pade koncentracija." Predsednik Kranja 90 Marjan Pičulin ml.: "Kot mlad klub smo kaj kmalu navezali mednarodne stike, ki nam manjkajo. Res je, da vsak petek gostimo celovški NVorthersee, vendar moramo navezati tudi druge stike." • J. Marinček I SK : TRIGLAV - neodigrano Kranj, februarja - Vaterpolisti Triglava bi morali v soboto odigrati tekmo v Linzu, pa je niso, ker so prišli na srečanje prepozno. Vzrok za prepozen prihod na tekmo je bilo izredno slabo vreme na poti. Ze pred predorom na avtocesti Beljak - Salzbur so čakali več kot dve uri, prav tako pa je bila dolga kolona na avtocesti Salzburg - Linz. Tekmo bodo tako verjetno odigrali, ko bodo gostovali v Salzburgu in Innsbrucku. BAC : TRIGLAV 3 : 15 (2 : 6, 0 : 6, 0 : 2, 1 : 1) Dunaj, februarja - Na drugem gostovanju so premagali BAC z Dunaja, čeprav so nastopili v pomlajeni ekipi. Domačini so bili enakovredni le v zadnji četrtini, ki seje končala z neodločenim izidom. Za Triglav so igrali: Homovec, Hajdinjak, Margeta 2, Balder-man. Nastran, Klančar, Antonijevič 1, Bečič, Bukovac, Štirn 3, Pe-ranovič 3, Klemen Štromajer I in Troppan 4. CharlesWebb «7 DlPLOMIRflNEC Prevedle kranjske gimnazijke pod mentorstvom prof. Mihe Mohor/a l°/u 'HŠH iUi hll° Za mP ic počakal, potem pa se je ?0ba ■" kamenček m g., ulucal v sipo Nino« m pr.sei k oknu. lC| d<> ko„ m ,c °s,ala tcmna N'č « oglasilo Končno je od-r,0Pil i.. Pr,voza tiho odprl vrata, ki so vodila na dvorišče Pt> ie fiiL SC us,avi1 on grmu Na verandi je gorela luč in skozi °Č,< da h, Vldel 1°' RoBi neon, kako sedi na stolu. Pomel si je n<" bra|'° ,asncJc v,dcl Sedela je s pijačo na mizi poleg sebe in SC(lc,a in si n,tl SC s kom Pogovarjala, ampak je kar preprosto rniela tja ven v črno dvorišče. Benjamin se je primak nil tesno h grmu. Za trenutek je počakal, nato pa se je vrnil skozi dvoriščni vhod in po privozu do stranskih vrat. Počasi je obrnil kljuko in jih odprl. Nagnil je glavo, da bi prisluhnil v notranjščino. Iz hiše ni bilo glasu. Sezul si je čevlje in jih položil poleg vrat in počasi vstopil v hišo. V nogavicah je stopal skozi temno kuhinjo, najprej otipal pomivalno korito, potem še mizo in končno vrata, ki so vodila v jedilnico. Odrinil jih je, zastal, jih še enkrat odrinil, dokler skoznje ni posvetil snop medle svetlobe in padel nanj. Potem pa je zadržujoč dih tiho stopil v jedilnico in vrata počasi zaprl /a seboj. V jedilnici je bilo komaj dovolj svetlo, da so se videli miza in stoli okrog nje ter težke zavese, ki so visele na oknih. Zaslišal je g. Robinsona, kako je zakašljal, zato je počepnil. Hitro se je ozrl proti vratom, potem pa je zaslišal, kako se obračajo časopisni listi, in spet je bilo vse tiho, zato je napravil nekaj korakov proti vhodu v jedilnico. Jedilnico je od dnevne sobe ločeval hodnik, in ko je pogledal po njem, je lahko videl g. Robinsona, kako sedi v ogromnem naslonjaču sredi dnevne sobe in pred seboj drži časopis. Ravno ko ga je opazoval, je g. Robinson nenadoma zložil časopis v naročje in vstal. Benjamin se je stisnil k zidu. Slišal ga je, kako gre po preprogi proti njemu, potem pa so se odprla vhodna vrata in čez nekaj trenutkov je zaslišal šum škropilnice na vrtu pred hišo. G. Robinson se je vrnil v hišo in vhodna vrata so se zaloputnila "Rad bi, da poveš Georgu, naj popravi glavo škropilnice!" je zaklical g. Robinson. Spet je bilo vse tiho. "Ali si me slišala?" "Ja, sem," jc tiho rekla ga. Robinson z verande. Benjamin je poslušal, kako se je g. Robinson ponovno namestil v naslonjač in razgrnil časopis. Potem je pogledal izza okvira vrat ter ga opazoval, kako bere. Koje obrnil list in nagnil glavo vstran, da bi prebral stolpec ob robu, je Benjamin počasi stopil na hodnik. Ustavil se je in še vedno upiral oči v g. Robinsona, nato pa se je počasi pomaknil k vznožju stopnic. Počasi je zajel zrak in spet izdihnil. Tiho je pohitel navzgor v drugo nadstropje. Pomikal se je ob ograji, dokler ni bil pred vrati Elainine sobe, potem pa jih je previdno odprl. Vstopil je, za seboj zaprl vrata in prižgal luč. Soba je bila lepo pospravljena. Posteljno pregrinjalo z ogromno rdečo rožo na sredi je bilo poravnano in bela senčila so bila samo napol spuščena preko vseh treh oken v sobi, okna pa so bila zaprta in v sobi je bil vonj, kakor da že nekaj tednov v njej ni bilo nikogar. Na mizi ni bilo drugega kakor bel pivnik. Vrata omare so bila zaprta. Benjamin je nekaj trenutkov stal in mrko pogledoval po sobi, zidovih, preprogi in postelji, potem pa je ugasnil luč in se vrnil na hodnik. Spustil se je po stopnicah. Ko je prišel do vznožja, je stopil do širokega vhoda v dnevno sobo in se zastrmel v g. Robinsona, ki je še vedno sedel v naslonjaču in bral časopis. "Kje je?" je vprašal. G. Robinson se je nekoliko nagnil naprej, se ozrl ter se osupel zastrmel v Benjamina, ki je stal ob njem. Nekaj trenutkov je potreboval, da si je opomogel, potem pa se je počasi dvignil iz naslonjača in spustil časopis, da je padel na preprogo. "Kje je?" je Benjamin ponovil vprašanje in stopil v sobo. "Poberi se ven!" je siknil g. Robinson. Z verande se je prikazala ga. Robinson. Pokimala je Benjaminu in se nasmehnila. "Pozdravljen, Benjamin," je rekla. "Kje je?!" Ne da bi odmaknila pogled z njega, je ga. Robinson segla po telefonski slušalki in jo dvignila k ušesu. Se vedno motreč ga, je narahlo potrkala po dveh gumbih na telefonu in čakala. IMATE TEŽAVE S SLUHOM? Pridite in pomagali vam bomo. Pri nas uredite vse na enem mestu, v najkrajšem možnem času (pregled zdravnika - specialista za ušesa, preizkus slušnega aparata, dobava slušnega aparata, baterije, manjša popravila). GATTON INT. d.o.o. - zastopnik za slušne aparate SIEMENS. Vsak četrtek od 13. do 18. ure v Art optiki, Bleivveisova 18, Kranj. Prijave in informacije (064)733-313 od 19. do 20. ure. KMETOVALCI! KMEČKI STROJ ŠKOFJA LOKA - najnižje cene: gozdarskih vitel TAJFUN BGV - 40, kosilnic BCS 622 in 602 - bencin/diesel, TvVIST 170, traktorja URSUS 4514 - 4 WD (66 KM), ZETOR 6245-2, goseničarja UTB 445, jeklenih vrvi 0 12 in 0 10, kosilnica VICON 165, tračnih obračalnikov TKM, puhalni kov GRIČ 4000, semenske koruze BC. Pokličite 622-575, 631-497, NE BO VAM ŽAL! Sprejem rabljenih strojev v komisijsko prodajo, ki jih hitro prodamo, ker je povpraševanje izredno. KUPIM PRIPOROČAMO: TRŽIČ, KorošIca 26 teL 50-548, fAx 52- 079 mm m m m f\ fm ■ ■ m m STROJ za čiščenje itisona - tapi-If/I A lj I OGLASI sona, globinsko, nov, ugodno pro •t» ta m ■ w w mš ia l# a dam ^ 329-427_3558 Kovček, BC, 019 A, VRTALNI STROJ, CIRKULAR, vibracijsko BRUSILKO in vse zraven prodam. Miličič, Gradnikova 81, Radovljica 3559 ^217-960 HALI PIZZA DELOV MI CAS: VSAK DAN OD 8'° - 22°° NEDELJA OD II 00 - 2200 APARATI STROJI Dva KOLEKTORJA Pula, nova, prodam 20 % ceneje. Frelih Janez, Posavec 64, Podnart 3297 VARILNI APARAT Varex 135/145, nov, prodam Mezeg, Cirilova 16, Kranj__3372 KUPPERBUSCH in hladilno OMA RO prodam Bled, Rečiška 1, «• 77 022 3395 RAČUNALNIK Amiga 500, z barv nim monitorjem, prodam 4* 215 232_3406 PRALNI STROJ Gorenje, dobro ohranjen, prodam ^ 47 046 3421 Novo PEĆ za centralno kurjavo ugodno prodam 725 053 3438 Barvni TV Fisher 66, star 7 let, ugodno prodam fl^ 45 523 3442 COMMODORE 64, novejši tip, ce na 300 DEM, prodam -» 736-642 _3447 OZVOČENJE 200 W zelo ugodno prodam * 326 741 3453 PEČ za etažno centralno kurjavo TVT 17 prodam -g 67 019 3458 PRALNI STROJ Gorenje in elektri čni BOJLER, 80 I, malo rabljen, prodam ^ 242 743, po 15. uri PEČ Emocentral 24 L, novo, cena 900 DEM, prodam Ur 76 586 3490 NE CCHI BAGAT. specialno indu strijsko mašino za ravne šive, pro dam «> 631 433_3499 SORTIRNIK za krompir in avtomatsko TEHTNICO prodam ® 328 238_3502 Traktorski NAKLADALEC za gnoj, nov, priključen zadaj, prodam ^ 45 214_3508 HLADILNIK, kombiniran (skrinja -hladilnik), nerabljen, ugodno prodam. %f 310 854 3520 Llf >KMEČKI STROJ« škofja loka. godešič s3 KMETOVALCI-NAJCENEJŠE! • TRAKTORJIZETOR.UNIVERZAL IN UHSUS MASEY FERGUSON. • VSE VRSTE KMETIJSKE MEHANIZACIJE POKLIČITE: 622-575, 622-311 IZREDNA PONUDBA: * motornih žag jonsehed in jeklenih vrvi * semen (koruzt.aolaM.fižol« itd.). krmil in Krmnih dodatkov, akumulatorjev, kardanov, orodja in gum. 0e\l(\D, ANTIFRIZ-99,90 SIT/I rUtUn, POKLIČITE 631 497 Novo SKOBELNO GLAVO s cirku-larjem in vrtanja prodam, flf 738-922_3563 CIRKULAR, enofazni, z zložljivo mizo in 30 m PODALJŠKA, cena 400 DEM, prodam g 76-491 3564 Kompletno OPREMO za ročni sitotisk, novo, ugodno prodam 691 921_3566 Vrhunsko GRAMOFONSKO GLA VO Ortofon X 5 MC, novo, ugodno prodam. %* 692-671, dopoldan _3567 Nov UNIVERZALNI - CD, baterijski polnilnik Raff, prodam. ^ 45-109 _3583 MERILEC krvnega pritiska, skoraj nov, prodam -g? 061/345 165 3584 PRALNI STROJ in POMIVALNI STROJ, oba rabljena, prodam za dele Važič Boža, Planina 38, Kranj 3587 GLASBILA_ UČBENIK za synthesizer, 120 stra ni, A 5 format, prikazani vsi akordi, 40 hitov, cena 450 SIT, prodam ■g 802 216_3459 Klavirsko HARMONIKO, 120 ba sov, cena po dogovoru, prodam «■ 218 945 3534 CR. MATERIAL Suh strešni LES, ŠPIROVCE, LETVE in LEGE prodam. ■» 241 301 _3375 PLOHE bora, 4 kub. m, ugodno prodam g 061/51 402 3427 Dva RADIATORJA 400/520 in 400/900 ugodno prodam ® 66 178_3443 Suhe hrastove PLOHE, 1.5 kub. m, prodam, m* 47 449 3449 OSTREŠJE, temno pobarvano, opaž, prodam ^ 331 431 3586 IZOBRAŽEVANJE INSTRUIRAM angleščino za osnovne in srednje šole ^ 50 836 _2398 INSTRUIRAM matematiko in elektrotehniko za vse srednje šole Matjaž, 213 644 __2908 Učitelj uspešno INSTRUIRA mate matiko in fiziko ^ 311-471, 631 523_3151 INSTRUIRAM angleščino za 7. in 8. razred Oš.%f 631 017 3413 Pripravljam tečai /a izpit "Deutsch als fremdsprache", konverzacija <9f 312 520_3433 INSTRUIRAM matematiko za osnovne m srednje šole Tatjana Šo štarič, Begunjska 8, Kranj 3460 IZGUBLJENO Dne 18/2/1993 sem na avtobusu Ljubljana Kranj izgubil rjavo DE NARNICO « 214 715 3580 USPOSABLJANJE ZASEBNIH PODJETNIKOV IN OBRTNIKOV ZA OPRAVLJANJE ZUNANJETRGOVINSKIH POSLOV DVODNEVNI INTENZIVNI TEČAJ S PRAKTIČNIMI PRIMERI vse dodatne informacije dobite po tel. (061) 301-133 ali 342-671 int. 301 ODKUPUJEMO starinsko POHIŠTVO ter ostale starinske PREDMETE. Kirka antika, 218 945_3533 INVALIDSKI VO/lČt K skoraj ne rabljen, zelo ugodno prodam %f 77 609 3578 PRIDELKI Sveže ŠAMPINJONE ugodno pro dam %t 66 054 2965 SENO prodam Frelih Janez, Posa vec 64, Podnart 3296 JABOLKA voščenke in bobovec prodam Olševek 3, K 43 489 _3371 Semenski KROMPIR desiree pro dam Kovor 16, Tržič 3462 REPO za krmo prodam. Potočnik, Polica 9, Naklo 3546 Pizzerija KREKOV HRAM Selca 88 Tel. (064) 67-296 NUDIMO VAM 10 VRST PIZZ ter ostale jedi po naročilu. Za plačilo sprejemamo tudi bone LOKA. Cenjenim gostom želimo veselo pustovanje in se priporočamo! POSESTI Manjšo HIŠO v mirnem kraju na podeželju, na Gorenjskem, z vrtom, kupim. Ponudbe pod Šifra: NAVEDITE CENO_3382 HIŠO, starejšo, relacija Kranj -Škofja Loka, ob cesti, kupim. 622-723, popoldan_3491 Starejšo HIŠO na Jesenicah, kate ra vsebuje 13 prostorov, klet, drvarnico in garažo, prodamo. Skup na površina 202 kvad. m ter 280 kvad m zemljišča Primerna je za obrt ali podjetje, potrebna adapta cije. «- 063/721-052, od 8. do 16. ure 3509 KUPIMO družinsko hišo z vrtom v Kranju z okolico in manjšo v Kranjski gori in Bohinju. PRODAMO več hiš na Gorenjskem. APRON NE PREMIČNINE,« 064/214-674 Prodam zidano GARAŽO na Bledu - Dobe. Mirni Zaje, Gregorčičeva 29, Bled_ NJIVO v Šenčurju, 3.000 kvad. m, prodam « 45 655 3569 PRIREDITVE PLESNA ŠOLA KRANJ Delavski dom Kranj - vpisuje nove člane «• 41 -581 _3515 PLESNA ŠOLA KRANJ šola za vse generacije. flP 41-581 3516 RAZNO PRODAM SALONITKE, 160 kom, nove. lese ne KLOPCE z letvami in GAJBE prodam « 422 369 _3481 Garderobno OMARO in novo ROLKO prodam fl? 217 995 3536 STAN- OPREMA SEDEŽNO GARNITURO, dva FO TELJA in TROSED prodam. « 861 288 3430 SEDEŽNO GARNITURO, razleglji vo, dobro ohranjeno, prodam, flf 48 766, po 18 uri 3465 Prenovljen JEDILNI KOT z mizo in stoli ugodno prodam « 422 747 STORITVE SERVISIRANJE in OBNOVA pral nih strojev « 713 235 642 AVTODVIGALO za popravila streh in žaganje drevja vas čaka 'A? 733 120_ 963 J & J SERVIS vam nudi popravila TV, VIDEO, HI Fi naprav vseh pro izvajalcev Smledniška 80, Kranj, del čas: 9 do 17 ure, fl? 329 886 ROLETE,"ŽALUZIJE, lamelne ZA-VESE izdelujemo, montiramo, ser visiramo in čistimo. Lahko tudi na obroke 9 216 919__1849 Vodovodne, elektroinštalacije, go spodinjski stroji, bojlerji, gradbena dela, prevozi, selitve, V 325 »315_2527 FARADAY D.O.O. NON STOP: RTV SERVIS, prodaja novih da Ijincev, prodaja SAT sistemov z montažo že od 630 DEM PRIDE MO TUDI NA DOM «• 064/218-210_2862 Strokovno OB NA VAL J AMO vs.-vrste dimnikov in damo požarno garancijo Ponudbe pod Šifra PO MLAD_2889 Vti-ČNl" KLJUKE i/dultim in mon tiram ali predelam na evropski standard 633 506, popoldan IZJEMNA PRILOŽNOST NEMŠK! TV SATELITSKI SISTEMI s 136 kanali * z anteno 80 x 90 759 DEM * z anteno 60 x 70 669 DEM DO 25 OBROKOV z montažo "SATEX" TEL.: 48-570 IZPOSOJAMO ČISTILNE"STROJE ZA GOSPODINJSTVO! Primerni za itison, tapison, sedežne garnrtU' re in osebne avtomobile Hribar " Blesk d.o.o., Planina 3. •/Jffi 064/331 709 ___30^ IZDELUJEM žeblje in cinkane smetnjake na kolesih. Prebačev 32/a, « 326 426, popoldan__3jj-MONTAŽA A kanala in ostalih |V anten. 57-420,215 146 _*]^-LEDO SERVIS servisiramo skrinje, hladilnike, pralne stroje, ste dilnike. Hitro in poceni. «^214-7JW VODOVODNE INSTALACIJE "8 hiši, tudi POPRAVILA ipd Obrtn'-ško, strokovno. g» 218-427___j2Jg POSTAVITEV kmečkih peči, z'd£ nih štedilnikov, kaminov, P^^Vfi GANJE keramike g 65 773_33^ IZDELUJEM kovinska vrata, pred 3387 prazne mreže, ograje, vetrolove, nadstreške, itd -g 631 -537__J>3^. POPRAVILO orodja Black & D^c' ker; Iskra Kodrič, Zg Besnica W< ■g 403 153 ANTIKOROZIJSKA avtozašč'^' ULTRA GLOBAL, s trajno e,a^ čno maso Garancija 6 let 66 756_ POSEK, spravilo, prevoz lesa; jitvenadela qf 733 580, Danilo OBDELAVA okroglega 329 634, do 10 ure SATELITSKE ANTENl£^^rhunsk*' nemške. 80 cm za 650 DEM, t 9 rancijo in montažo 9 310-223^ ŽIČNE MREŽE za ograditev vrto£ tenis igrišč, sejanje peska P° pr, govoru IZVRŠIM tudi montažo-lic, Zevnikova 5/a, Kranj, £j 217 937 _ Nudim PREVOZE s kombijem^) 70 728_——-S POSTAVITEV kmečkih peči. W* nih štedilnikov, kaminov, P°fjjj2 nje keramike fE* ®^i7_Z3————"tjjji Nudimo POMOČ prTTegistrac1)^ in doregistracijah podjetij gg 064/50 716_ POSREDUJEMO v prometui * ^ premičninami PLIMA D O U .»g žič, t 064/50-716 KRAINIK PRODAJA IN SERVIS RAČUNALNIKE OPREME, tel: (064)631-634 Škofja Loka v februarju uaodna Pr0*jjf tiskalniki FUJITSU m EPSON računalniki air, made InUS* programi MIKROSOPT WIND0W> telefaksi CANON__J> TRG0V7/VA ID&t ReainČeva 10. Kranj Ili* Obiščitena&» ReginČeva 10, Kranj •SEZONSKARAZPRODAJA 0 ZIMSKE KONFEKCIJE :MJI od Igu su »ONUDI 064/329-875, od j6jJo19. ure _3017 STANOVANJE, 2 sobno, novo, še nevseljeno, menjam za hišo, Škofja Loka. <02 64 136 3435 STANOVANJE na Drulovki, 2-sob no, cena 82.000 DEM, prodam. Ši-Ifa^VRT_3498 Lastniško STANOVANJE, 2.5 sob no, 60 kvad m, v Bistrici pri Tržiču, Cfina 52.000 DEM, prodam ali me niam za manjše v Ljubljani - najra P v Šiški Vseljivo takoj flt 061/576 167 3519 Opremlje no SOBO oddam samskemu moškemu ali ženski ^ 310 601 3542 PRODAMO garsonjero in 1-sobno v Kranju in Radovljici, 2 in 3 sobna v Radovljici, Lescah, Kranju (Plani na in Šorlijevo naselje); garsonje r°. 1 sobno, 1 5 sobno ter 3 sobno n* J«senicah, 3 sobno v Tržiču, 2 Ani v Kranju (Planina) ter druga £TR0N NEPREMIČNINE, «• "64/214-674 3545 ^OZILA DELI p,TROEN AVTOODPAD, rabljen. ort^6rVni deli za vozila Citroen in akup vozi| /a avtoodpad « ?92j94^^ 1142 ^vtogume Best 155 R 13, lahko .Platišči, poceni prodam flf !1L47L 3390 GUMEla" R 4, nove, in BRZOPA~ ugodno prodam ^ 3394 77 879 {JjLJKO Wv PLATIŠČA" GUME za Prodam 4r 622 876 3409 im0 predni° STENO za Zastavo U1 Poceni prodam «■ 802 040 y----- _3415 or°J0R in MENJALNIK za 126 P i^am *» 68 639 3439 vožnji AkumU|atorj, TOPLA i 2 letno ga 4^'™12/40 3 490.00 SIT 12/50 «640.00 SIT 12/75 5 840.00 SIT ^9romehanika Kranj, Hrastje 52/a ceni je že vračunan 20 % pro ^l^ek_ja> 064/331 " 730 2726 Tako1,*'"1 karambolirano VOZILO DEM Jal«? 4Šrietnik 5/1984, prodam gJS^ Kamna gorica 1 /b 339: *r47^OLF DIESEL. Ietnikl989 " H/ ^03 (popoldne) 3060 ZASTAVO 101 prodam R 4 TL, letnik 1983, prodam. flt* 77-801 3396 FORD ORION 1.6 Ghia Si, letnik 1991, cena 23.000 DEM, prodam. 721-740_3408 GOLF JXD, letnik 1986, rdeč, prodam, g 631-312_3412 ZASTAVO 128 prodam« 48-202 ZASTAVO 750, letnik 1979, MO-TOR za Yugo 55, prodam. « 725-251_3425 AX 11 TRS, letnik 11/1989, cena 9.300 DEM, prodam. » 710-703 _3432 126 P, letnik 1982, zelo ohranjen, prodam « 723 303 3434 FIAT UNO 45 S fire, letnik 1987, prodam. « 82 366 3436 ŠKODO, letnik 1977, obnovljeno, registrirano do 10/1993, 66.000 km, ugodno prodam. 68-489 3440 ZASTAVO 850, letnik 1981, pro-dam najboljšemu ponudniku. « 82-049_ 3444 YUGO 45, cena 1.200 DEM, prodam. Svetina, Alojza Travna 23, Jesenice 3445 70-769 3446 FORD D ESCORD DE LUXE, letnik 1973, ohranjen, prodam. Simonski, Ljubno 51, Podnart 3448 GOLF. letnik 1987, prodam. 9 81 631, od 17 do 20. ure 3457 YUGO 55, letnik 1990, prodam. V 632 297_3461 VVARTBURG, letnik 1989, karam boliran, prodam « 713-225 3467 ZASTAVO 750 LE, letnik 1981, ce-na 600 DEM, prodam. Žvan, Pšeni čna polica 19, Cerklje 3472 ZASTAVO 850, letnik 1981, dobro ohranjeno, prodam najboljšemu ponudniku V 82 049_3473 YUGO 45 KORAL, letnik 1989, pravkar registriran, prodam 327 840_3475 70 137 3477 R 4, letnik 1976, prodam. 421 305, Cerklje_3478 YUGO 45 AX, letnik 3/1988, pro dam flf 329 145, popoldan 3507 126 P, letnik 1984, lepo ohranjen, registriran celo leto, prodam « 41 079_3512 126 P, letnik 1980, lepo ohranjen, prodam » 41 502 3513 YUGO 45, letnik 1989. registriran do 9/1993, prodam « 76 520 3514 ŠKODO 120 L, dobro ohranjeno, prodam Praprotna polica 31, Cer kije_3530 VW 1 303 J, letnik 1975, registriran do 27/1/1994, motor generalno ob novljen, prodam 9 41 394 3532 R 4. letnik 1990, prodam. Sp Upnica 11, Radovljica 3535 ZASTAVO 101 GTL, letnik 1984, cena 2 000 DEM, prodam 323 148__3538 YUGO 45, letnik 1989, ohranjen, prodam « 45 532 3539 VVARTBURG 13 KARAVAN, brez hiben, naprodaj W 064/52 271 _3553 SKALO 55, letnik 10/1988, prodam « 84-269_3561 ZASTAVO 850, letnik 1984, pobar vano, prodam flp 81 916 3565 LADO KARAVAN, letnik 1987, pro dam.f 403 187_3570 ZASTAVO 101, letnik 1986, pro dam IT 621 224_3575 ZASTAVO 750, letnik 1981. cena 700 DEM, prodam Nemeček, Tri glavska 68, Mojstrana 3585 ZASTAVO 750 prodam UNO 60 S, letnik 1986, prodam. ® 695-182_3541 ŠKODO FAVORIT, letnik 1990, prodam.« 48-146 3550 ZAPOSLITVE Pri nas imate možnost neomejenega zaslužka, če vam le delo ni odveč, 84-662_2329 Iščem DELO na domu. m* 217-616 Zanimivo DELO na terenu - dober zaslužek. Možna redna ali honorarna zaposlitev. Ponudbe pod Šifra. TIMSKO DELO_3011 ŠIVIUA išče honorarno delo na domu, v popoldanskem času. « 311-787 3016 Želite redno zaposlitev na terenu kot zastopnik tuje firme? « 52-133, petek od 14. do 19. ure _3313 Honorarno zaposlimo simpatično DEKLE z izkušnjami za strežbo. Inf. PIZZERIJA OLIVA, Sv. Duh, Škofja Loka, vsak dan razen torka Iščem honorarno delo. Sem poštena in vestna. Šifra: LEŠČANKA _3377 Za prodajo priročnikov Slovenske knjige nudimo redno ali honorarno zaposlitev.« 733-349, zvečer _ 3400 Iščem zaposlitev kot ŠOFER ali KOVINAR - STROJNIK s prakso. Šifra: MARUIVOST 3441 Iščem honorarno delo v popoldanskem času (čiščenje), flg 49-449 Poklicni VOZNIK B, C, D, E katego-rije išče zaposlitev. « 861-317 _3557 Terensko DELO in odličen zaslužek ^ 710-723, po 18. uri 3562 Zaposlim 1 delavca MEHANIKA kmetijske mehanizacije - PRODAJALCA kmetijske mehanizacije. Pogoji: kvalificiran mehanik in trgovec, najmanj 5 let izkušenj. Ponudbe na naslov: Franc Guzelj, Sv. Barbara 23, 64220 Škofja Loka. Ostalo nam je še nekaj prostih mest. Pokličite « 328-265 3479 Nujno zaposlim sposobno GO-STINKO. g 325-265_3485 Nimate denarja? Pridružite se nam.« 325-265 3486 Iščem delo na domu: pakiranje, sestavljanje, lepljenje...« 76-720 _3487 Iščem 4 komunikativne SODELAVCE za delo na terenu Slovenije. Prevoz zagotovljen, OD od 50.000 do 100.000 SIT + stimulacija. Možnost redne zaposlitve. Ponudbe pod Šifra: DELO MED VIKEN DOM_3500 Iščem delo, ostalo po dogovoru. iv povsod si nami n ' februarja 1993 smo sc poslovili od našega dragega moža, očeta, brala in Starega očeta LEOPOLDA BRELIHA Kkr vil« 01 /a 'fcfeCenO sozalje, darovano Cvetje m svece ter /a lako šle-uno snrcnuivn................i..:. _____: n......l~: .... _____i;..:..m jr k ler ^ rcrio se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, sosedom in prija lc"> /a izrečeno so "o ipremttvo na njegovi sadnji i>oii Posebej sc sahvaljujk .ulovi z., nesebično pomot lajšanje bolečin, duševnih sita llu22.il'**' n,lm l'° /ailMll'l'a irenutka. Hvala osebju reševalne ., ,e Hvala g župniku i/ Suhe m g |>alru Ralaelu /a lepo opra- 'ien pogrebni obred. Hvala cerkvenemu sboru m Skofjefoikemu RUMU in g. Seveiju /a zaigrano Tišino. Hvala g Uranku Be.lala niču i/ podjetja Donu z.i sočutne poslovilne besede. ?»lujoci: iMM Ani, hči Marjeta / družino in sin l/lok | II. n to_ Škofja I nka, I«, februarja 1993 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica VENCLJA RANTA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem /a i/rečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in številno spremslvo na njegovi /adnji poli Posebna zahvala gospodu župniku Janezu za lepo opravljen pogrebni obred, pev-» cem /a lepo pelje. Hvala vsem, ki sle ga obiskovali in mu kakorkoli pomagali Žalujoči: Vsi njegovi Škofja I nka, 13. februarja 1993 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očka ANTONA BAJŽLJA se toplo zahvaljujemo vsem, ki so mu v hudi bolezni stali ob strani. Posebna zahvala zdravnikom dr. Mlakarju, dr. Benedikti in dr. Jerajevi, osebju na Hematološki kliniki in na Golniku. Najlepša hvala za podarjeno cvetje, g. Brgle-zu za lep obred in pevcem za lepo petje. Za vso izkazano dobroto in pozornost še enkrat HVALA. Njegovi najdražji Stražišče, 13. februarja 1993 NOVICE IN DOGODKI Obvestilo krajanom Planine in Huj Po objavi članka "Krajani proti podjetju TELE-TV" v Gorenjskem glasu, 5. februarja, se je TELE-TV prav brezobzirno spravilo nad nekatere lastnike kabelske TV priključkov tako, da je od njih izsililo podpis takšnih pristopnic, ki pomenijo prenos lastništva Catv priključka na TELE-TV. Povrh jih je šikaniralo in nekaterim celo odklopilo priključke, ki so jih plačali že v letih 1988-90. Za tovrstno početje pa TELE-TV nima nikakršne pravne osnove in mu njegovo kaznivo delovanje lahko preprečite kot lastniki stanovanj, skupnih prostorov in naprav, pa tudi kot lastniki Catv priključkov. O tem protipravnem ravnanju TELE-TV so me obvestile priče iz več blokov: v Ulici Janeza Puharja št. 2. št. 6, št. 10; Gubčeve 7, Veljka Vlahoviča 5. Vrečkove 11, Gorenjskega odreda 10 in Gorenjskea odreda 18. Izsiljeno podpisovanje pristopnic je agent podjetja TELE-TV ponekod podkrepil celo z lažmi o tem. da je naša ovadba zoper TELE-TV ničvredna in da je le izraz mojega zasebnega spora s TELE-TV. Resnica pa je takšna: 28. januarja je OSEM1NTRIDESET lastnikov kabelskih priključkov v hiši na Gorenjskega odreda 16 vložilo ovadbo zoper TELE-TV in direktorja Iztoka Škofica zaradi nezakonitega prevzema v svojo last našega Catv omrežja Planina I - Huje in zaradi tega, ker TELE-TV po protipravni prisvojitvi naših priključkov zaračunava lastnikom le-teh mesečno naročnino 10 DEM. Moj delež pri vlogi ovadbe je enak deležem vseh preostalih okradenih lastnikov kabelskih priključkov, s tem pa, da sem ovadbo izročil tožilcu Temeljnega javnega tožilstva Kranj, sem izpolnil svojo nalogo, ki sem jo prevzel 23. mar-calani na sestanku lastnikov kabelskih priključkov v naši hiši. Z lažmi o moji vlogi pač TELE-TV poskuša ponovno potegniti za nos vse lastnike Catv priključkov omrežja Planina I - Huje in ker to počne na protipraven, nasilen način, so mu pri tem kaznivem početju prenekateri prestrašeni posamezniki celo v oporo tako, a njegovim agentom dovolijo razkopali kleti in napeljati nove kable (čeprav že imajo napeljavo), namesto da bi kot gospodarni lastniki poklicali policijo in na zakonit način zaščitili svoje premoženje. Tako je treba ravnati, dokler Temeljno javno tožilstvo Kranj in pristojno sodišče ne bosta opravila svojega dela. K naši ovadbi je s svojimi podpisi doslej pristopilo še ENA-1NOSEMDESET lastnikov Catv priključkov iz različnih hiš na Planini. Zaradi nadaljnjega protipravnega ravnanja podjetja TELE-TV pa prosimo oškodovane lastnike kabelskih priključkov, da svojo podporo naši ovadbi še vedno lahko izrazite s podpisi, ki jih pošljite, posamezno ali skupno iz posamezne hiše. na naslov: HIŠNI ODBOR. Gorenjskega odreda 16. Kranj. Sodelujte v tej majhni bilki za pravno državo! Pavel Lužan Kranj Častniki in podčastniki občine Kranj Ustanovitev občinske organizacije Kranj, 19. februarja - Med včerajšnjo ustanovno konferenco so osnovali Zvezo častnikov občine Kranj. V njej je zaenkrat okrog 350 članov. Občinske organizacije bodo častniki kmalu ustanovili tudi drugod na Gorenjskem. Pred uradnim delom konference so v Kranju pričakovali namestnika ministra za obrambo.Republike Slovenije Albina Gutmana, ki naj bi predstavil koncept nacionalne varnosti RS. Namesto njega je udeležencem predaval o oblikah manifestacije sile, današnjem geo-strateškem okolju in nacionalnem varnostnem ustroju kranjski rojak prof. dr. Anton Žabkar. svetovalec v slovenski vladi za obrambna vprašanja. Od več kot 300 članov, ki so podpisali pristopno izjavo, se je na ustanovni konferenci Zveze častnikov v Kranju zbralo 120 udeležencev. Najprej so jim predstavili statut njihove organizacije, v katero se lahko vključijo častniki, podčastniki, vojaki s činom in uslužbenci slovenske vojske s prebivališčem v kranjski občini. Nato so statut potrdili, kar jim bo omogočilo registracijo nove organizacije. Sprejeli so tudi program letošnjega dela. katerega bodo podrobno predstavili v prihodnji številki revije Obramba. Republiško zasnovanim izobraževalnim nalogam bodo v Kranju dodali ogled bojne opreme v kranjskem učnem centru in helikoptrski enoti na Brniku pa udeležbo na orienlacijsko-taktičnih pohodih in strelskih tekmovanjih. Udeleženci so izvolili 7-člansko predsedstvo, ki so mu zaupali vodenje organizacije. Kot sta izra/ila upanje predstavnika Zveze častnikov Slovenije, naj bi sedanje vodstvo nadaljevalo uspehe, po katerih so bili znani rezervni vojaški starešine i/, kranjske občine. Članom so po konferenci razdelili tudi nove izkaznice in znake Zveze častnikov Slovenije.« S. Saje NESREČE Pretekli teden so bile na gorenjskih cestah štiri hujše prometne nezgode, v katerih so bili štirje ljudje huje ranjeni; tri nezgode so bile v kranjski, ena pa v radovljiški občini. lORIObila 20-letna-Marcela Tulipan iz Radovljica. Kolesar je trčil v avto, vrglo ga je na vetro-bransko steklo, udaril je ob rob nosilca strehe, od lam pa je padel na tla in obležal na pločniku. Hudo ranjenega so odpeljali v je-senilko bolnišnico. # H. J. Pešec pred avto Britof - V petek. 19. februarja, ob pol osmih zvečer je 53-letni Leon Krislanec iz Britofa očitno vinjen hodil po levi strani ceste proti Kranju. V bližini gasilskega doma ga jc zaneslo proti sredini ceste, kjer ga je zadel vo/nik stoen-ke Peter Karničar, star 39 let. z Zg. Jezerskega. Ranjenega peSca so odpeljali v jeseniško bolnišnico, zdravniškega poročila o poškodbah še ni. Neprevidni kolesar Lesce - V petek ob 23.15 je prišlo do nezgode na Alpski cesti v Lescah. 29-letni Stojan Savkovič iz Podbre/ij je s Športnim kolesom bre/ luči vozil po levi strani Železniške ulice. Ko jc - Se vedno po levi - pripeljal na prednostno Alpsko cesto proti Bledu in prečkal železniški prehod, jc nasproti pripeljala voznica osebnega av- RADIO KRANJ gost dr. Janez Drnovšek 25. februar ob 17. url v živo Na cestah vse večji kaos Vsak četrti povzročitelj nezgode pijan Kranj, 22. februarja - Podobno kot v Sloveniji, se prometna slika poslabšuje tudi na Gorenjskem. Tudi na Gorenjskem je bilo lani več prometnih nezgod kot leto poprej, in sicer 26, vseh skupaj je bilo 3384. Prometni inšpektor UNZ Kranj Ivan Demšar je povedal, da je bilo lani nezgod s hujšimi posledicami 413, torej le dve manj kot leto prej, vendar pa šest mrtvih več, skupaj 42. Ranjenih je bilo 484 udeležencev, 62 manj kot leta 1991. Najpogostejši vzrok za prometne nezgode je bila pretirana hitrost, čeprav so policisti na Gorenjskem kar za 440 odstotkov dvignili število izterjanih kazni, zaradi prehitre vožnje so kaznovali blizu osem tisoč voznikov, najhujše "divjake" pa poslali k sodnikom za prekrške. Grozljiv je tudi podatek, da je vsak četrti povzročitelj nezgode vozil pod vplivom alkohola. Požar v Sopotnici Zaradi opeklin umrl Škofja Loka - V soboto, 20. februarja, je zgorela stanovanjska hiša v Sopotnici, last 76-letnega Blaža Hab-jana. Zaradi hudih opeklin je v UKC umrl njegov sin Janez Habjan, star 39 let. Do požara je prišlo ponoči v podstrešni mansard-ni sobi, v kateri je spal Janez. Ko je šel spat, si je svetil s svečo. Ta je dogorela, medtem ko jc spal. Janeza jc iz ognja rešil brat, ki je ležal v sosednji sobi. Policisti in gasilci so ga našli zunaj močno opečenega (približno 40-odstotno), zaradi česar je kasneje v bolnipni-ci umrl. Hiša jc pogorela, škode jc za okrog tri milijone tolarjev. # H. J. Število prometnih nezgod s hudimi posledicami letos še narašča. Do 15. februarja je v Sloveniji umrlo že 61 ljudi (lani v enakem času 34), med njimi sedem otrok, od teh na Gorenjskem štirje (lani eden). Ranjenih je bilo 51 ljudi. Najpogostejše žrtve prometnih nezgod so mlajši vozniki in njihovi sopotniki ter pešci. Gorenjski prometni policisti bodo skušali zmanjšati velik cestni davek z radarskimi kontrolami hitrosti, poostrili bodo nadzor nad vozniki, ki vozijo pijani, ki niso pripeti z varnostnim pasom ali kako drugače bistveno kršijo cestnoprometna pravila. Prihaja tudi čas, ko bo na cestah spet vse več motoristov, mopedistov in kolesarjev, predvsem mladih, ki so pretirano drzni, ne nosijo varnostnih čelad, slabo poznajo prometna pravila. V takih primerih bo morda zalege! le en ukrep, začasni zaseg vozila. Vzroke za vse večji kaos na cestah ni lahko razložiti, gotovo pa je eden od pomembnejših razlogov, če ne kar najpo- membnejši, neučinkovita kaznovalna politika. Slovenski policisti so že pred letom pripravili osnutek novega zakona o varnosti v cestnem prometu, ki je doživel ostre kritike, češ da celo krati človekove pravice, čeprav je bil narejen po vzoru zahodne zakonodaje. Osnutek je obležal v predalih, novega nihče ne pripravi, kazni za prekrške so še vedno smešno nizke, če se jih sploh da izterjati. Od kazni zaradi nepravilno parkiranih vozil, denimo, je bilo lani izterjanih komaj 20 odstotkov. Na Gorenjskem so prometno najbolj problematični konci tednov. Uniformirani in civilni policisti so zato minuli petek od dveh do štirih popoldne s sodelovanjem helikopterja preverjali promet na cesti od Kranja do Jesenic. Samo v dveh urah so zaznali 29 hujših prometnih prekrškov; 20 kršiteljev so kaznovali, petim napisali plačilne naloge, štiri bodo dobili v roke sodniki za prekrške. Za ilustracijo; eden od voznikov je na odseku od Potokov do Lesc kar štirikrat prehiteval prek polne črte! • H. Jelovčan Jelovica se je tresla Kranj - V nedeljo 51 minut po polnoči so seizmografi observatorija na Golovcu zaznali srednje močan potresni sunek. Žarišče potresa je bilo na obrobju seiz-mogenega bloka Jelovice. Njegova moč je bila 3,4 stopnje po Richterjevi lestvici. Večina okoliških prebivalcev potresa ni čutila. Slabo uro kasneje pa je šibko tresenje prebudilo nekatere prebivalce Šmarjete na Dolenjskem. Zgorela gradbena baraka Rateče - V požaru je 18. februarja na mejnem prehodu Rateče zgorela Gradisova gradbena baraka. Škode je za okrog pol; drugi milijon tolarjev. V baraki so bile garderobe in shranjeno orodje. Termoakumulacijska peč, ki je bila stalno prižgana, po izjavah delavcev ni dobro delala. Raziskava vzroka požara je pokazala, da je prav peč povzročila ogenj. • H. J. JlMGLAS JAKALUKA Ilegalno prek meje Obljubljena dežela Nemčija Jezersko - V soboto, 20. februarja, okrog poldneva sta mimo mejnega prehoda na Jezerskem prestopila državno črto 2K-letna Safet Fejzič in Ferid Hrustic iz Bosne. Kakšnih dvesto metrov pred mejnim prehodom ju je iz avta zložil Safetov brat, ki se je odpeljal naprek prek meje v Avstrijo, medtem ko sta Safet in Ferid krenila desno in ilegalno prestopila t.i. zeleno mejo. Krenila sta proti Železni Kapli, kjer naj bi ju brat spet pobral, zl Policisti z jezerskega mejnega prehoda so opazili sveže sledi in o domnevnih ilegalcih obvestili avstrijske kolege. Ti so Safeta in Ferida prijeli blizu Železne Kaple, ju pripeljali na mejni prehod Jezersko, od tam pa so ju naši policisti spravili pred sodnika za prekrške, kjer sta morala plačati po tisoč tolarjev (simbolične) kazni. Povedala sta, da sta nameravala k sorodnikom v Nemčijo. • H. J. Pregret navijač Olimpije Jesenice Nedeljska hokejska tekma med moštvoma Jesenic '* vodah. Bilo jc 15. februarja okrog poldneva v eni od stolpnic na C. L maja na Planini. Neznanec jc vlomil v prazno s,an0^' nje, pregledal vse prostore, nato pa začel basali v potova I* • kar se mu jc zdelo vrednega; od denarja do zlatnine in ce prehrambenih izdelkov. • Med ropanjem se jc stanovalec Milutin S. vrnil domov presenetil ne/nanca. Ta ga je napadel, zbil po tleh in mu g zil z izvijačem. Med prerivanjem ga je z i/vijačem ranil P obrazu in vratu, nato pa zbežal. Zunaj ga jc očitno ča "kompanjon", skupaj sta jo mahnila proti pokopah • Kranjski policisti in kriminalisti ju kljub hitri akciji n uspeli prijeti, preiskava sc nadaljuje. V strahu pred upniki Rop si je izmislil Škofja I oka - Pust je v soboto na kaj čuden način "pobodel" 34-letnega Bogdana O. iz škofje Loke. Policistom je dejal, da so ga na Kidričevi cesti napadle tri maškare in mu vzele 30.000 šilingov. Preiskava je pokazala, da si je Bogdan rop izmislil. Približno tolikšno vsoto denarja je namreč dolgoval, upnikom bi ga moral vrniti do tega dne. Ker ga očitno ni imel, sc je pred njimi hotel opravičiti I izgovorom na rop. Osumljen je kaznivega dejanja lažne ovadbe. Grubelič ima več "učencev" Plačanih avtomobilov ni Kranj, 22. februarja - Kriminalisti Urada kriminalistične jjgjj UN/. Kranj so ovadili tožilstvu direktorja zasebne firme Blac* . d.o.o. iz Ljubljane Zdenka K. Sumijo ga kaznivega dejanj* K"'J J*" Kj. Podjetje se je med drugim ukvarjalo tudi s prodajo av,°mia£i. lov, predvsem tujih. Direktor Zdenko K naj bi sprejemal vp la od naročnikov v gotovini, mimo orga m z.u i ie, ^ristolne tmf j| Silni promet, ljudem obljubljal avtomobile, ki pa jim |'h 0 dobavil. Več ljudi in tudi podjetij n.i| bi oškodoval za sest ^ (|t, nov tolarjev. Kriminalisti sumijo, da je oškodovancev, ki 0^e" na vplačana vo/ila, še več. Nekateri naj bi ZdonkU K. na (0. plačevali kar po 20, 30 tisoč mark Na vprašam... kdaj hoiloi mobile dobili, se direktor "Črnega ptiča" izgovarja m raz dobavne roke. . . c na- Ovadba zaradi domnevnega kaznivega dcianja goljufije *^r„ naša na poslovanje Zdenka K od 21 septembra do 25 det ^ lani. Razen za goljufijo ga kriminalisti ovajajo tudi za k dejanje ponarejanja listin