32. številka. V Trstu, v soboto 19. aprila 1880 t Te^aj XV. £> * r f* ■ w " V Vs rf „E D I N 0 S T" tahaja dvakrat na teden, vsako irado in lofcoto nh 1. uri popoludne. „Edinost" stane : za TH6 leto fi.-; izven Av«t. S».~ gl. za polu leta „ S.—: » „ 4.50 „ za četrt leta „ 1.50; , „ 2 25 „ PoHamičrte Številke h« dobivajo v pro-dajalnicah robaka v Trstu po A nov., v Gorici in v Ajdovščini po « nov. Na naročbe trgz priložene naročnine ae upravništvo ne ozira. EDINOST Oglasi in oznanila s« raoune po S nov. vi s.icu v petita ; za naslove * debelimi frkuini se plačuje prontor, kolikor bi fca obneslo navadnih vr*tic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd. *e račune po pogodbi. Vti dopisi »e pošiljajo uredništvu v ulici farintia št. 25 V -ako pismo mora biti irankovuno, ker nefrankovana »e ne spre-jemajo. Rokopisi *o ne vračajo. Naročnino, reklamacije in innerate prejema upravništvo v ulici ('nrintiu US. Odprte reklamacije ho pronte poštnine. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. »V ediirist jr m ć Snujmo konsumna družtva! Naš članek ▼ predzadnjej „Edinosti" pozivajoč delalski stan in male trgovce v Trstu, da si ustanovi večje konsumno družtvo, koje bi napravilo skladišča za razprodajanje užitnin in druzega blaga, — vzbudil je nekoliko zanimanja; ali ne v Trstu, ampak na deželi. Potreba enacega družtva je v Trstu očita; isto družtvo bi jako vpljivato osobito na de-lalce in prostejše meščane in tudi na de* lalce in male posestnike v okolici, katere bi polagoma rešilo iz rok tujih krvosesov ter gmotno ojačilo naš narod v Trstu. Ako se hočemo kedaj rešiti italijanskega in židovskega vpljiva, ako želimo, da postanemo samostojni, gledati moramo pred vsem, da si ustanovimo koristne d e n a r n e zavode. Trgovina v Trstu je zvečine v rokah brezsrčnih Židov in Lahov. Osobito mala trgovina je Židom pravo maslo. Poštenih kramarjev in štacunarjev je le malo mej tujci; Slovenec v Trstu se se zrnirom naj-rajše zateka k svojim sorojakom. Imamo v Trstu mnogo malih trgovcev slovenskega rodu, koji bi gotovo postali deležniki ena cega družtva; imamo tudi mnogo delalcev in druzega občinstva, katero bi se brez dvojbe zavezalo kupovati le v skladiščih konsumnega družtva ter bi k istemu pri* stopilo, dobro vedoč, da ima pri tem tudi nekoliko dobička ter dobiva pri njemu najboljše robe. Italijani v Trstu imajo enako družtvo „delalsko posojilnico" (banco operaio) katero že več let lepo deluje. Isto družtvo snuje jim tudi skladišča užitnin in druzega blaga. Tudi večja podjetja, n. pr. Lloyd, imajo svojo skladišče (magazin), v katerem dobivajo uradniki in delalci blagu za vsakdanjo potrebo, koncem leta si pa čisti do bi ček razde* 16. Bi-1i ne mogli tudi slovenski delalci, obrtniki, poljedelci v okolici itd. osnovati si enako konsumno zadrugo, koja bi ustanovila svoja konsumna skladišča, začetkom PODLISTEK. Na jadranskej obali. Povest; Hpimil Slavo ljub Dubrdvoc, II. (Dalje.) „Marijčka, kam pa tako brž P" „Domov grem ; mudi so mi". „Vender počakaj malo, da se nekaj pomeniva. Saj veš —" „Vam nemam ničesar praviti, pustite me, da hitim kuhat večorje očetu, ki prido zdaj ves vpehan iz kamenoloma domov. Albino, pustite me !" „Marijčka, povej no, samo to mi povej, zakaj nesi odpisala na moj list; prosim te, povej, da ne umrem samega ko-prnenja in žalosti po tebi". „Gospod Albino, jaz sem uboga rova; zato pa vem, da ne mislite pošteno z menoj. Ne morem si misliti, da bi bilo kaj iz te moke. Zato Vam nesem odpisala. Zdaj me pustite, prosim !u Toda, ko jastreb zasadi svoje kremplje v nedolžnega goloba, ne neha, da ga odnese ; tako tudi Albinu ni hotel odtegniti jednega, pologoma pa razširila svoj delokrog v mestu in okolici ? Malo smo rekli zadnjič trdeč, dn se v Trstu sauiem nahaja do 6000 slovenskih družin, delniškemu t-tanu pripadajočih. Urez dvojbo jih j« mnogo več in ne trebalo bi, da se vse te družine v zadrugo vpišejo ; zadosti hi jih bilo četrti del, in konsumna zadruga lii lepo vspevala. Čim bolj se čutimo Slovence, tem bolj morali bi tudi nastojati, da se rešimo tujega laškega in židovskega jarma ter skušati živeti od lastnih zaslužkov in gledati, da isto vpo-rnbirno čim boljo mogoče v lastno kori»t. Dclaloc ! predno izdaš svoj krvavo zasluženi krajcar, pomisli vendar k o m ti g« daš in ali bi gu lehko boljše ne vpo-rabil. Koliko lepega slovenskega denarja požro v Trstu nesramni burantači in prodajalci tuje narodnosti, Lahi in Zid je, kateri nas za to zasramujejo in pitajo s „ščavi" ! Kolikokrat se marsikdo joče za svoj novec, za katerega je slepo kupil pri Zidu ali Lahu nič vredno robo. To vedo najbolje slovenske kmetice z dežele, ki ho no poznajo hudobije nesramnih lm-rantačev in kramarjev, hrt slušnih Zidov m druzih dobičkaželjnih trgovcev, ki jih opeharijo in izžemajo težko prižuljeni denar na najm-srnmniši način. Celo izvedenci pridejo česfcokrat tem pijavioam v pest. Ako si osnujemo slovensko užitninsko ali konsumno zadrugo ter so vanjo zatekamo kupovat, kar nam je potreba, pridemo v okoui temu zlu. Prijatelj z Goriškega piše nam glede snovanja konsumnega družtva v Trstu mej družim: „Narodno konsumno družtvo za trgovcu in konsumente za meato Trat in vho tržaško okolico bilo bi gotovo veliko važnosti za gmotni in duševni razvoj slovenskega naroda ob Adriji; z enakim družtvom bi se na jhitreje uničilo hudobno delovanje Lahov in so preprečili vspehi „Pro patrie". Delati bi morali začetkom tajno in oprezno, kajti naši nasprotniki bi nam znali stvar zadržati, dobro vedoči, da bi se jim z enakim družtvom v njihovej trgovini vsokala najbolj skeleča svojo roke, ko jo jo bil ovil in krčevito sthkal okoli dekletovega pasu. „Marijčka, ti misliš, date nemam rad. O, kako se varaš. Da bi ti vedela, kako te ljubim, tukaj le bi se vstavila ter me objela in rekla : Albino moj, vsa sem tvoja! Ti mi no vorujoš, ker no vidiš mojega Brca. Bog čuvaj, da bi imel kakšne slabo namene b teboj; nikakor ne, Marijčka, ljubljena moja, nikakor ne: Bog sam mi jo priča, da ne". Tako navdušeno in ognjevito je hitel govoriti Albino. Kdor je po-bližje poznaval njegov vihravi značaj, trditi bi bil moral, da so v tem trenutku njega besede res v soglasji se njega srcem ; toda le v tem trenotku ; jutri pridejo že drugo misli. „Ali se ni morda so nikdar zgodilo, da bi bil bogat gospod poročil deklico iz revno koče. To se godi vse vsled ljubezni, dragica moja. In jaz to ljubim, angelj moj, bolj kot vse na svetu te ljubim. Če nesi ti mojo, torej ugonobim samega sebe. Vem, da no bodeš tako trdosrčna, tako nevsmi-Ijena, predobro poznam tvoje dobro srčice, da ne bodeš". Deklica je pazljivo poslušala laskave besede svojega spremljevalca, le tu in tn neozdravljiva rana". Prijatelju pritrjujemo, pri vnem tem pa menimo, da tajno-sti ne škodimo, ako tukaj navedemo po dhtke, ki nam jih jo ou poslal ter utemeljil s temi potrebo in korist enacega družtva. Družtvo bi moralo imeti a) ude-trgovce, koji bi ru/počuvali robo iz druž-tvonih skladišč in It) konsumne ude, kateri bi robo kupovali pri skladiščih. Obe vrsti udov mornli bi plačati pri vstopu določen delež, ki bi zadrugi bil glavnica. Sledeč obris nam kaže razmerje mej udi in denarnim uspehom : število udov produ itn dun mesečno nit loto d. kr ! kr in 5 trgovcev 80 2100 1 ?000 10 40 1200 12000 2(1 „ 20 0001 12000 4'l 10 so>. 12000 »O * 5 150 12000 vpo rabi 160 konn. udov •» 50 75 — 12000 «20 „ 1 25 37 50 ] 2000 «40 „ — «2'/, 18 75 12000 1280 „ „ — [BI';, I a 37 '/s 12000 Ako bi torej zadruga imela v obrisu naznačeno število udov, trgovcev in konsu-inontov, vkupo 2555, imela bi vsak mesec prometa 108.000 gold. in vsako leto 1.290.000 gld. Reciiuo, da si zadruga od-računi 2 odstotka, namreč, da blago prodajo za 2% dražje, nego ga je kupila, ostane jej letnih 20.000 gold. čistega dohodka, kateri bi pripadal družtvenikom. Gotovo bi se pa štovilo udov osobito v Trstu lehko podvojilo in bi bilo celo štiri aili petkrat večje. Vos ta lep denar leze sedaj v žepe Zidov in naših zagrizenih sovražnikov Lahov, ki se nam Šo ro-grtjo in nas z blatom in psovkami ometajo. Tržaški Slovenci ! pomislite vendar na to važno idejo ter oživotvorite jo, ustanovivši v Trstu prvo n a r o d n o k o n s u m n o z n d r u g o, koja bi zajedno bila prava narodna trdnjava ! tam ga jo v govorenji prehitela s kakim : „nemogoče!" ali pa: „da bi bila bogata!" V takem pogovoru, ki pa ima v ne baš blagoglasnem tržaško-laškem narečju nekoliko drugačno lice, kot v polnoglasnej slovenščini, prišla Bta do obokov Iio-janskega mestu. Albino je tako napeljal, da sta se ustavila pod jednem obokov, kjer slučajno ni bilo mimoidočih. Tudi poln mesec ni prav obseval one strani, kjer sta se ustavila in kjer je Albino lahko-vernej deklici prisegal o pravej iskrenoj ljubezni": „Očo mi prepusti kmalu vso trgovino, jaz ae oženim in pripeljem tebe v hišo, golobica moja. Tam bodeš kraljevala, kakor redkokoja tvoja vrstnica in tovaršica v mestu našem. Lepo se bodeš nosila, nobena obleka no bode za te predraga. Tedaj bodeš še le prav lepa, in tvojo lepoto bodo občudovali tudi drugi, kajti zahajala bodeš v odlično družbo k veselicam in zabavam. Marijčka, kaj ne, da bodeš moja P* Šiloma jo jo objel ter pritisnil k sebi in položil njeno lepo glavico na svoje prsi. Strastno je poljubljal rdeči ustnici, Politični pregled. Notranje dežele. Telegraf nam poroča, da je pri dr-žavnozborskej volitvi v mestnej skupini Mlada li o I o s 1 a v a zmagal Mlado-češki kandidat E r v i n Spindler. To že samo na sebi bilo bi znamenje časa, a veliki pomen te izvolitve gleclo javnega mišljenja po Češkej nam stopi še le pred oči, ako pomislimo, da jo bil Spindlerjov prednik — morda uajnadarjenejši, gotovo pa jeden najodličnejših Staročehov : d r. M a t t u š. it u d g e t n a debata v državnem zboru pričela so je dne 16. aprila. Prvi je govoril vodja Mladučehov dr. G r e g r. Govoril jo jako ostro proti sedanjemu zi-stemu z ozirom na dognano češko-nemsko spravo. Imenoval jo to spravo novo in izuenadujočo sliko v pisanem kalejdcskopu premomb države, kakoršne smo v poslednjih desetletjih prepogosto doživeli v čudnej tej državi. Vlada hoče so po vsej sili na vrat obesiti stranki, katera jej je do sedaj delala najhujšo opozicijo. Ta država jo država omahljivosti, negotovosti in brezna-čelnosti. Že sama istina, da vlada z vsemi mogočimi sredstvi ljudstvu zabranjuje, da no bi povodalo svojega menenja, kaže na to, da ta sprava ni dobra, ni pravična stvar. Tudi češka svobodomiselna stranka bi z veseljem pozdravila spravo, ali sprava no sme biti prisiljena, ampak izvirati mora iz prepričanja obeh strank. Češko ljudstvo je oškodovano na vsej liniji. Svojega menenja o tej spravi ljudstvo ne sme povedati, kajti nje prihod vršil seje pod salva guardia policije, državnega pravdnika in kazenskega sodnika. Ministerski predsednik raztrgal je na koščeke obljubo gledo kronanja, kakor bo raztržo kako zastarelo dolžno pismo. Začetek za „Ne u-l" r e u s-s o n" je storjen. Dovršili nošo delo miru, ampak delo boja. Kakor stvar stoje, ni ta {sprava druzega, nogo pogodba moj Rie-grom in Plenerjem, ali bolje rečeno: k a-j p i t u 1 a c i j a II i e g r a pred P 1 e- dokler so mu ona, vrnivša več poljubov, ne izvije, rekši: „Lahko noč, Albino !" „Lahko noč ! ljubica inoja, lahko noč, misli na mo !" vzkliknil je. Marijčka zbeži, kolikor jo noge neao, proti domu; srce jo plulo v mladih nje prsih. Kaka sreča jo Čaka, kako veselje in življenje, ker je — lopa. Nesrečna deklica! Albino se napoti, no domov, temveč naravnost v mesto k svojim prijateljem. Našel ni nobenega teh prijateljev, a bil je vender-le vesel, du mu gre vse tako po sreči. Odloči se nocoj za „lumparijo", bodi že taka, ali taka. Zlobni nameni ga napotijo v kavarno C., kamor navadno zahajajo Slovani. V različnih skupinah so tu zbrani Slovani tržaški. Trgovec in učenjak podajata si tu bratski roke ter šklepeta zveze in osnove v prospeh Slovanstva v Trstu, v blHgor splošnemu človeštvu. Obiskovalce te kavarne spaja plemenita, trdna vez : delo za narod. (Daljo prihodnjič). 1» e r j e m. Govori se celo, da je ta sprava nastala po vplivanju vnanjih faktorjev. Sklenila se je v palači princa Reussa (nemškega poslanika), a ▼ palači grofa Taaffeja se je samo ratifikovala. Dr. G r e g r zaključil je z zgodovinsko reminiscenco: Marija Terezija svarila je na smrtnej postelji: Čuvajte se pred Prusi, to so pravi, smrtni sovražniki Avstrije". Za Gregrom govoril je župnik \Y e-b e r. Sklepajoči to spravo se neso ozrlj tudi na Moravsko in Slezko. Bali so se menda rušiti velike »pridobitve" Moravske srednje stranke: nemški deželni zbor, nemški deželni odbor, nemško ura-dovanjo in zvezo srednje stranke z nemškimi liberalci v zatiranje Slovanov. O S 1 e z k e j se ne sme govoriti, ker to ministru vnanjih zadev no ugaja. Potem je govoril \Veber za versko šolo. S katoliki ravnajo, kakor s heloti, menda zato, ker katoliki nemajo kanonov in ne uprizorjajo revolucij. Znano je, da je Žid Ileine zaklical: „Čujte glas zvonov, umirajočemu bogu kri-stijanov nesejo zakrament svetega olja !" Weber želi, da bi se z novinci človeški ravnalo, osobito pa z učitelji, vršečimi svojo vojniško dolžnost. On jo proti povi-šanej šolnini, katero ubogim mladeničem zapira pot do višje omike. Graja da so na časopisih še vedno šopiri časnikarski kolek. Za \Vebrom govoril je vitez C a r n e r i. Točil je bridke solze radi izgredov na Dunaju. Ta strasten Nemec meni, da je č e š k o-n emška sprava korak do boljšega. (Tudi to je značilno. Op. vredništva). Izreka zahvalo možem, ki so se prodajanja blaga na obroke Vlada sicer ni stvari sami principijelno protivna, a odstraniti, oziroma kaznovati hoče grozne zlorabe, ki se gode. Znano je, kako taki prodajalci (večinomo Židi) vboge ljudij oderajo. Vrednost večinoma že jako obležanega blaga ni v nikakej primeri ne svoto, katero mora kupovalec na obroke plačati. Z rečenim postavnim načrtom hoče vlada preprečiti grozovito to oderuštvo. Druga vladina predloga zadeva podpore, ki se imajo nakloniti onim krajem na Kranjskem, Goriškem in Češkem, ki trpe hudo bedo vsled slabih letin. Kranjska bi dobila iz državnega zaklada 25.000 gold., Goriška pa 10.000. Podpore te ne bode treba vrniti. Po našem menenju so svote te povsem nedostatne, ako pomislimo, koliko so že dobile druge dežele v isti namen. Spravna konferencija je dovršila dne 16. aprila svoje delo. Miniater-ski predsednik je konštatoval, da se je doseglo sporazumljenje glede vladinih predlog. Vnanje države. Beligradski uradni list objavlja imenovanju dunajskega poslanika Petro-n j e v i č a za Peterburg in S i m i č n za Dunaj. Bolgarska vlada je dala izjavo, da se bode njen agent M i n č e v i č , ki je že odpotoval iz Beligrada, kje drugje namestil. S tem bi bila poravnava ta zadeva, ki bi bila kmalu prouzročila hude spore mej Srbsko in Bolgarsko vlado. Novi nemški kancelar Ca-privi predstavil se je pruskemu deželnem zboru. Naravno je, da je napravil to delo dovršili; hvali iustičnega ministra1 . .. ,..,.. J ^ j mnogo komplimentov ženijalnosti njega . . ., ,, . , , . i prednika Bizmarka. Ves govor je bil pa dahnila, odkar se le umaknila roka, ki iei , , . ,. , " , , ' , , ] vender-le obsodba Bizmarkovega neparla- lin^aln ra w% 4-«*<.*r .«.*-■ nnapanf nitntt.^nali ia nnhaa. i " * mentarnega postopanja, ki je hotel uničiti vsako menenje, ako se ni vjemalo z nje-i govimi, o samosilstvu pričujočimi nazori, j Caprivija govor napravil je na vse stanke Schimborna, češ, da se je Štajerska lak hotela žrtvovati svetost pravosodja narodnim muham (Schrullen) (Razumete-li zmi-sel teh besedi ?! Op. vred.) Carneri je prepričan, da tudi grof Taaffe n o Č e verske šole. Govornik ne ve, smatra-, . „ , ugoden utis. H grot raane spravo kot zmago ali poraz ^^ ^ svoje politike, vsakako je pa ta sprava! dokaz, da brez Nemcev ne gre. j Poslanec II a j e k je govoril stičnih zadevah v Češkej aprila bila je v T u r i n u prva seja za pospeševanje narodne industrije in trgovinskega pro-0 Ju" j m e t a. Pri tej seji sta bila navzoča Obžaloval je „istra Brino in Bosolli. Prvi hude napade na najzaslužnejše može na-JjftvU> da je zmanjianje izdatkov roda Češkega (glej Gregrov govor! Op. vred.), kateri so vkrenili, kar je bilo pri obstoječih razmerah najprikladnejše. V seji dne 17. t. m. govoril je s 1 o-venski poslanec dr. Gregorec. Zahteval je izvršitev člena XIX v z m i-s 1 u narodne avtonomije, grajal postopanje vlade proti E i n s p i e-1 e r j u in terjal upravno skupino slovensko, oziroma jugoslovansko. Za Gregorcem prišel je na vrBto Nemec M e n g e r in za tem dr. R i e g e r. Rieger trdi, da so Staročehi ostali zvesti češkemu državnemu pravu. Gregr je nekdaj sam imenoval to pravo „staro šaro", torej nema pravice, opominjati Staročehe na njih dolžnosti. Dognana sprava ni še postava. Staročehi imnjo še vedno pravico na to gledati, kako se bode formulirala ta postava. Gregr nam ve, da njega program ne bi vzprejela ni krona, ni Nemci. Državno pravo pa niti na dnevnem redu ni bilo. Vse ni moči v jcdnem dnevu doseči. Dokler nam Btoje premogočni faktorji nasproti, ne smemo provokovati teh faktorjev. Govornik trdi, da izvira sprava iz obče občutjene potrebe do miru. Pol stoletja trudim se — pravi Rieger — za političke pravice svojega naroda; s kakim vspehom, o tem mi ne pristoji sodba, toda reči smem. da služim nesebično rodu svojemu. Mogoče, da sem se motil v marsičem, ali vse moje napore vdahnila je želja, koristiti rodu svojemu. Ako mi narod odreče svoje zaupanje, umaknil se bodem rad in brez Žal-besede h političnega pozorišča. Vlada je storila kerak, katerega moramo absolutno odobravati : predložila je državnemu zboru postavni načrt, tikajoč mije iz-v ime vravnanja financ del vladinega programa. To nalogo bilo bi loŽje izvršiti, ako bi se /boljšal mednarodni položaj, ki pritiska na vso Evropo. Do tega je nekoliko upanja, ker posamični simptomi pričajo, da prevladuje mirovna politika. Vlada se bode trudila, pospeševati te namene, ki so v soglasju s težnjami Italije in upa, da se jej bodo kmalu posrečilo, olajšati žrtve, ki hudo tišče na gospodarske odnošaje Italije. Iz Rio Janeiro javljajo, da je Brazilijska vlada odpravila veronauk po vseh državnih šolah. Domače vesti. Osobni vesti. Nj. Veličanstvo vzpre-jelo je dne 17. t. m. v avdijenciji policijskega vodjo, gosp. dvornega svetnika p 1. P i c h I e r j a. — Predsednik Tržaške trgovinske zbornice in član gosposke zbornice, vitez R e i n e 1 t, vrnil se je včeraj z Dunaja. Za družbo sv. Cirila in Metoda. Po-izvedeli smo, da po Vipavskej dolini že krožijo pisma na korist družbe sv. Cirila in Metoda po načrtu, o katerim smo tudi mi nedavno govorili. Slava Vipavcem! Požrtvovalnost in rodoljubje Vipavcev moramo tem višje ceniti, ker vemo, kako silna beda vlada tam vsled slabili gospo« darskih razmer. Za podružnico sv. Cirila in Metoda na Greti jo daroval g. Franjo D o 1 1 e n z o priliki prve odborove seje družbe sv. Cirila in Metoda na Greti dne 17. t. m. 2 gld. Voditeljstvo slovenske šole družbe sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu dobilo je od mestnega magistrata sledečo okrožnico : Od strani družbe (vodstva) sv. Cirila in Metoda v Ljubljani razpošiljajo se moj šolBke kroge mej drugimi tudi dva spisa, izdana od družbe same : „Tisočletnica Metodova", spisal duhoven ljubljanske škofije v Ljubljani 1885. in „Valentin Vodnik, prvi slovenski pesnik v Ljubljani 1889." Ker pa omenjena spisa vsled njiju vsebine nesta po nikakem primerno berilo šolskej mladini, ukazuje magistrat na zaukaz mi-nisterijalnih odlokov, da se oba zvezka, ako bi se nahajala v knjižnici te šole, nemudoma odstranita. Z ozirom na prvi spis „Tisočletnica Metodova" se še opomni, da je cea. kr. deželno sodišče v Ljubljani z odlokom 7. januarja 1890. št. 129 prepovedala nadaljno razširjevanje omenjenega spisa, ker se njega vsebina smatra nevarna za občni red (§. 302 in 303 tisk. post.) Stvar je resna. Pod tem naslovom se nam piše: Vaš dopisnik je v predzadnjoj „Edinosti* nam raztolmačil način, kako Nemci „šulferein", Italijani „pro patrio" širijo, da med svojci si pridobe več ko mogoče obilo število udov ter s tem okrepijo ti ustanovi, kateri sti žalibog v prvej vrsti le nam Slovencem v kvar. Mi od naše strani moramo tudi premišljevati, kako bi zdatno opomogli našej prekoristnej družbi sv. Cirila in Metoda. Kdor prej pride, prej melje. Vsaki dan lehko spoznamo jasnost pregovora : „Pomagaj si snui in Bog ti pomore", Kdor bode imel našo mladino v rokah, njega bode bodočnost. Jaz bi svetoval slavnemu vodstvu družbe sv. Cirila i Metoda v Ljubljani, da v § 4. »vojih pravil sprejme tudi poverjenike. Poverjenik bi bil vsak, kateri si je iz svojega prijateljskega osredja nabral 20 podpornih udov. On naznani ude slavnim načelništvom družbe ali podružnic, ter dobi od vodstva v Ljubljani poverjeniško knjižico na svoje ime. Poverjenik vpiše Bvoje ude in sebe, tur iztirja mesečnino, pobira izvanredne darove ter jo pošilja načel-nintvom družbe prvi teden vsacega meseca. Mesečnina bi se ustanovila n. pr. po 10 kr. Poverjenik zamore biti možki ali ženska, Poverjeniki so odgovorni za uplačano »voto toliko svojim udom, kakor vodstvu družbe. Le od vodstva družbe s pečatom sv. Cirila in Metoda zaznamovane knjižice so veljavne. Vodstvo družbe in načelništva podružnic bi vknjižovala poverjenike spri« dobljenimi udi v glavno knjigo. Koncem leta bi pa VBak podporni ud dobil brezplačno „Vestnik" z imenikom vsih udov. No, pomislimo ali bi bilo možno to izpeljati in ali bi družbi res koristili poverjeniki. Jaz sem preverjen, da bi se po vsem Slovenskem dobilo petdeset narodnih, za to prekoristno ustanovo žrtvujočih poverjenikov možkega in ravno toliko ženskega spola. Nabralo bi se 2000 udov. Ti bi z 10 krajcarji na mesec nanesli lepo vsoto nad 2000 gld. Da je pa treba poverjenikov vsakej takej družbi, katerej obstanek je od množice udov odvisen, ni treba razjasnovati, ker vem, da bi marsikateri za narodno idejo unet rodoljub o raznili priložnostih segnil v žep, ter tam v kotu sedečemu poverjeniku podaril 1 forint za družbo sv. Cirila in Metoda. Saj moment ima največo odločilno moč. Poverjeniki, razširjeni po vsem Slovenskem i morda tudi zunaj ožje meje, bi kot častniki sveto narodne vojne pri vsakej priliki ogrevali srca poslušajočim sorojakom, bodi si pri kupici vina ali kje drugje. Gotov sem, da bi lep denar priromal na žrtvenik družbe sv. Cirila in Metoda. Bratovščina sv. Cirila in Metoda pri SV. Jakopu V Trstu doposlala nam je svoje „sporočilo". Na koncu leta 1888. je ostalo v blagajni 61 gld. 95 kr,, letni doneski 1889. znašali so 71 gld. 50 kr., bilo jt torej skupnih dohodkov 133 gld. 45 kr Stroškov je imela bratovščina 3(5 gld., ostane torej v blagajni 97 gld. 45 kr. Poglavitni nameni bratovščine so: 1. Moliti za spreobrnjenje slovanskih razkolni-kov. — 2. Pospeševati cerkveno petje. — 3. Skrbeti, da se vsak mesec služi sv. niasM za žive in mrtve ude in da se po smrti vsacega, ki je doneske redno plačeval, služi sv. maša v njega dušni blagor, Hratovščina šteje sedaj 200 udov. Možki vplačajo 1 gld., ženske pa 50 kr. na leto. Vodstvo „Tržaškega podp. in bralnega družtva" naznanja vsem družabnikom in družabnicam, da je vis. c. kr. namestništvo z odlokom dne 5. aprila t. 1., št. 3268/1. zavrglo pritožbo nekaterih iz družtva izključenih oseb, v katerej so zahtevali, da bodo zopet v družtvo sprejeti ali pa naj se družtvo razpusti, kajti ni iuielo postavnega razloga proti istemu (družtvu) postopati. Ker pa nekateri izključeni vkljub temu iiamestuiškemu odloku trosijo mej ude vest, da je družtvo razpuščeno — z namenom družtvu škodovati — opozarjamo vsacega zavednega družabnika, da tega ne verjame, ampak naj taksnega obre-kovalca nemudoma naznani vodstvu, katero bode potem potrebno vkrenilo, da se družtveno ime in čast ohrani in obreko-valca kaznuje. Redni občni zbor „Delalskega podp družtva" bode dne 4. maja t. 1. v dvorani hotela „Europa". Začetek ob 4. uri popoludne. Pevsko družtvo „Zarja" v Rojanu ima prihodnjo nedeljo, dno 20. t. m, svoj II. redni občni zbor v prostorih gostilne g. F. Košute nad cerkvo. Začetek ob 5. uri. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika; 2. Poročilo tajnika; 3. Poročilo blagajnika; 4. Posamezni predlogi; 5. Volitev novi'ga odbora in 6. Vpisovanje novih udov. Ker je to mlado družtvo velike važnosti za razvoj slovenstva v predmestjih, povubljamo sloveimko občinstvo iz Trsta in okolice, da se mnogobrojno vdeleži tega zborovanja, Družtvo „Zarja" nameruje tudi osnovati malo ljudsko knjižtico, ter zajedno pvosi vse rodoljube, da mu v tem kaj pomorejo bodisi darujoč koristnih knjig ali pomagajoč mu jih nakupiti. Blagovoljne darove in knjige se bodo z hvaležnostjo sprejemali. Darovali SO o priliki veselice pevskega družtva „Velesila" v Skednji: Godina Anton Packo in Žitko Pranjo po 1 for. N. N. 30 kr. Sancin Andrej, bivši cer-kvenik for. 1.40. Ivan Sancin-Toč 20 kr. Dr. Janežič 30 kr. Goriško telovadno družtvo „Sokol" priredi v nedeljo dne 20. aprila v svojej dvorani „Pri zlati zvezdi" v Gorici „besedo" z jako zanimivim programom. Po „besedi" je plesna zabava. Začetek ob 8. uri zvečer. „Slov. učiteljsko družtvo za Koperski Okraj" zborovalo bode v četrtek dno 8. maja t. 1. ob 9. uri zjutraj v dekanskej ljudske j šoli z nastopnim dnevnim redom: 1. Pozdrav. 2. Sporočilo predsednikovo ob skupnem odborovem delovanju. 3. Sporočilo tajnikovo. 4. Sporočilo blagajnikovo. 5. Referat. (Referira g. Finšgar). 6. Spre-menitev sedaj obstoječih statutov, kakor predlaga odbor. 7. Volitev odbora. 8. Morebitni predlogi. — K zborovanju vabi vse čč. gg. tovariše in prijatelje šolo prav uljudno ODBOR. Tržaški mestni svet ima nocoj sejo, v katerej je na dnevnem redu tudi predlog, da se dovoli nek prinos za napravo spomenika Danteju v Tridentu. Mi ne dvomimo, da bodo tudi nocoj mestni očetje v Trstu skazali svojo iredentarsko mišljenje ter kompaktno glasovali za dovoljenje prinosa. Lahom v Italiji, v povzdigo in širjenje iredentarskoga gibanja žrtvujejo rnestno-aborski Abraliauioviči tudi milijone — Be-veda iz občinsko blagajnice 1 — a za zidanje katoliške cerkvo nemajo ni krajcarja! — Radovedni smo, ali bo glasoval z njimi tudi trebanski kaplan. Nadzorovalni odsek živeža in javnih stavb (Utticio di Annona) se jo odpovedal svojemu poslu za to, ker mu ni bilo možno izvršiti nekaterih načrtov. Okoličani pozor! Znano italijansko družtvo „Ginnastica" nameruje to poletje napraviti već izletov v okolico, ter tu uganjati svoje pantomine. Kmalu napravi menda izlet v sv. Križ. V okolici pa ne najdejo ugodnih tal za svoje neslane burke. Sramota! že druge krati smo prote-stovali proti Brumotnej pisavi slovenskega in hrvatskega jezika v tržaškem uradnem listu „Oaaervatore triestino", ali vse naše oporekanje bilo je brezuspešno. Slovenski in hrvatski jezik v uradnih objavah, na-redbah in odlokih bo v tem listu tako mrcvari, da ni možno razumeti, kar ista donašajo. Nedavno smo čitali natečuj za umetniške Btipendije v imenovanih jezikih ali isti je rako spakedran in pogrešen, da vsebine ni možno razločiti. Ves natečaj obsega kacih 10 tiskanih črt, a v njih smo našteli preko 20 gorostasnih pngreškov, ki ga udinjajo neumljivim tudi zvedencu. Se nahajamo li na Kitajski ? Ako se deželna vlada res noče posluževati našega lista za objavo uradnih poročil, po katerej poti bi najboljšo prišla v javnost, naj bi ista vsaj pri svojem uradnem glasilu nastavila slovenščine veščega korektorja, ter ne izdajala enacih škandaloznih oznanil v javnost! Rudeči Raškovič — žurnalist. Znani panlahonski časopis „Indipendente", znan ne le po svojej narodnej nestrpnosti in slavofobiji, ampak tudi po svojih pristno iredentarskih čutih in nazorih, — dobil je novega urednika, pravega poosobljenea njegovih načel. Dosedanji urednik Clarizza je namreč prepustil svoj nehvaležen posel zloglasnemu slovanskemu renegatu in očitnemu prek ucuhu Edgardu K a s k o v i č-u. Kdo ne pozna v Trstu te toli razvpite usebo P Suh, ščetinast možicelj z velicimi očali in kozjo — iredentarsko brado — nosi se Rnškyvič jako priprosto. Po cesti ga nikdo ne pozdravi in on nikomur no odzravlja, kajti jako je kratkoviden, da ne vidi pred nosom; pač pa vidi v prihodnost, v dobo v kojej bode Trst rešen izpod „žulečcga avstrijskega jarma". V ta namen bije njega srce in je naperjeno vse njegovo delovanje. Ako mu omeniš o Avstriji, grdo te pogleda in zaškriplje z zobmi, ter jame ti obširno razlagati nepotrebnost držav in cesarjev : svet naj bi 'uil po njega mislih, splošna republika! Boga njega pl tvi možgani ne poznajo, ampak očitno taji vsako božanstvo : materijalist. Bog mu je trebuh, ali zadnji mu ni debel; menda ga razjeda preveliki srd na Avstrijo in nas Slovane. Ako mu zadnje omeniš, pljune pred se in jame ti na široko praviti, da je tu — Italija. Zaslug ima Raškovič dovolj. Leta 1882. prišel je presv. cesar v Trst ob priliki razstave. Na predvečer izšla so jvsa delalska družtva v slovesnem sprevodu s svojimi zastavami po mestu. Raškovič je bil tedaj — in je še dandanes — predsednik „Operaie", ter se je v odborovej seji uprl sklopu odbora, da se tudi „Ope-raiau udeleži Bprevoda; ker pa družtveniki neso hoteli drugači, zaprl jim je zastavo ter pobegnil. Morali so jo šiloma odpreti. Kadar so v Trstu vrši kaka patrijotična demonstracija, spremijo c. kr. polic, čuvaji R. navadno na kolodvor, da so odpelje v blaženo Italijo, kjer si ohladi razbeljeno dušo. Kadar pa neodrešenci prirede v Trstu kakšno demonstrativno slavnost, R. je mej prvaki, ter ima navadno prvo ulogo. Njegovo breznačelno delovanje in kloba-sanje v mestnej zbornici je obče znano. Največja „zasluga" njegova pa je, da ima sina — narodnega mučenika. Nadepolni njegov sinČko se namreč sedaj nahaja v Gradiškej kletki, kamor bo ga zaprli, ker se je v Trstu pečal z narejanjem in metanjem — petard. „Indipendente" jo tedaj vdobil krepkega in navdušenega urednika, kateri v istini učinja čast tudi trža-skej vladi, ki ga trpi v mestnem zboru ; vnetega očeta iredentizma, brezverca, republikanca itd. Vrlemu časnikarskemu kolegi res čestitamo ! Iz Divače poroča se nam, da se je banka „Slaviju* izkazala jako blagodušno nasproti pogorelcem v Dolenjih Ležečah. Izplačala mestna hranilnice ljubljanske 18S9. 5. je namreč štirim pogorelcem. ki neso Razne reći. 6. Vprašanja in odgovori, imeli nikake pravice do od škod- 7. Gospndar.-ke novice, n i n e, iz milosti 500 gld. Prepričani smo, • „Učiteljskega Tovariša" 8. štev. ima da bi nobena onih mnogoštevilnih tujih naslednjo vsebino: 1. Navod učitelju pri zavarovalnic, katere se vsiljujejo po Slo- pisalnem pouku. 2. Pripovedke v ljudski venskem, v jednakih okolnostih ne bila šuli. 3. Vzgojila zoper surovost. 4. Nekaj ravnala tako človekoljubno. i črtic i/, šolskega življenju v Kamniku v Avstro-ogrskj Lloyd. Prometni dohodki minulih stoletjih. 5. Prazen strah. Praktična znašali »o v mesecu februvarja 546,384, obravnava 29. borilnega sestavka v „Dru-gld. ; parniki družbo so pa prebrodili geui berilu" na strani 25. 6. Knjiga slo-j 115.631 milj. V istem mesecu prošlega venska. 7. Ukazi in odredbe šolskih obla-leta so parniki prebrodiii 122.966 milj in j stev. 8. Književnost. 9. Vprašanje in od-ie bito dohodkov 516.336 i*ld. Prometni ■ govori. 10. Dopisi. 11. Uradni razpisi J< dohodki od 1. januvarja do konca fcbru* | učiteljskih služeb. varja znašali so 1.162,627 gld. in so par-j Opozarjamo na denašnji inserat gosp. niki v istem času prebrodili 255.754 milj. Ivana T o s t i j a. Žendarmerijsko postajo nameravajo na-1 praviti v Barkovljah. Mestna delegacija je ' 1 namreč sklenila prositi mestni zbor, da dovoli ; 350 gold. na leto za stanovanje, 100 gld.' kot deželno doklado in 150 za nabavo; pohištva, za novo žendarmerijsko postajo j v..........' Java NUIang. zelena . w r,8 - m — n — — — — ltio oprana . . . . „ — — — — ■ m — 112 — „ srednja . . . . • 105. — ltlG — Cassia-lignea v zabojih . . „ Su — w tm 1 — Inger Bengal...... „ 21 — — Papar Singapore ..... „ 05. — »ih — g 58. — 51 — Hat a via...... 51 ___ r.5 — f9 _ 40 _ Petrolej ruski v sodih . . 100 K. 7. 7.r» — — „ v zabojih . — — - Ulje bombažno umerik. . 95 — H6 _ Lecce jedilno j. f. gur. 41. 4- — dalmat. s oertilikat. . * 44. _ 4.r> — namizno M.S.A.j.f. gar. rt 5M. - 5t — Aix Vierge . . . . n 64 — 66 n lino..... 60 — HJ. — Božiči puljeski ..... d 7. 50 7. 75 dalmat. h cert. . . — - — — Smokve pulješke v sodih „ v vencih . 1 Limoni Mesina...... Pomeranče sicilijanske Jffandlj 1 I litri I,ti..... diilm I.a, s cert. Pignolli......... ; Rit itnlij. najtineji . . . „ srednji . . . llangoon extru . . . , . i.H..... i „ IU . . . . zaboj IUO"K. RAZNE VESTI. Laška kultura gazi ćemdalje bolj v barkovljonskem selu. Dobro bi res bilo,' v brezverstvo in brezboštvo. Nedavno smo | da se enkrat odpravijo od tamkaj nepo-' poročali, da je v svetem mestu Rimu, na Cibebe ........ trebni municipalni stražarji. ! javnoj ulici bil napaden duhovnik s sv. p^^V^m velik^ti Tržaška družba „Tramway" imela je popotnico. Novejših dramatikov polotila se velike..... 12. t. m. svoj občni zbor. Kakor posna- je tudi manija, sramotiti vero in njene Sl4dkor vre^h memo iz doposlanega nam letnega poročila, najsvetejše obrede. Nek Gastaldoni je FaiolCoks znašali so skupni dohodki v prošlem letu namreč spisal gledališko igro „ Mala Pasquau, 288,859.05 gold., torej za 30,008.42 več, v katerej se predstavlja — na nesramen nego v letu 1888. Podjetje to napreduje in nečuven način —tudi procesija, v kojej stalno od leta do leta. Upravni svet obrača so nekdo roga in norčuje z najsvetejšim vso svojo pozornost v to, da se promet v zakramentom. Ta igra se je imela pred-mestu vekša. Prva njega skrb je sedaj, da stavljati v glavnem gledališču v Rimu, ali se priredi jedna nova linija do skladišč, proti njej jeli so pisati vsi klerikalni in ^"A0ko'nj^k'o nastajajočih v novej luki. Od čistega do- drugi pošteni časopisi, ter je slednjič oblast-bička pridodali so 5 od sto, t. j. 2.500 gld. nija brezbožno igro prepovedala. Ona ita-reservnemu fondu; izplača se 5 gld. divi- lijanska duhovščina v Trstu, koja v na-dende za vsako delnico, kar znaša 80.000 rodnem hujskanju in črnenju nadkriljuje gld ; in saldo 5,286.36 gld. prepiše so na »voje liberalne sobojevnike, lehko iz tega novi račun. vidi, za kakšne idejale delujejo italijanski Umrljivost V Trstu. Od nedelje 6. liberalci v Trstu! aprila do vključljivo sobote 12. aprila umrlo je 43 oseb možkega in 36 oseb Možka in ženska podružnica ženskega spola, vkupno torej 79 oseb. DRUŽBE SV. CIRILA IN METODA Predrzni tatovi. V pivarni „/ur Eis-____v Trstu. grubo" sedela sta dva vojaka v živem pogovoru. Njuni plašči viseli so ob steni.: V A D I Lvv 4.— 4 »5 98.-96 -oa.-18.50 17,- 15.25 13.25 12 -34.— 4.."i0 4.:,o 94.-97.-71.-19.-17.50 38.- 23 . - sod —. - —. 100 K. Mamloloni , , , svetlorudeči . . tenmorudeči . . bohinjski . . . . kanarček . . . , beli, veliki . . zeleni, dolgi . . „ okrogli . mešani, štajerski Maslo volovsko Slama . . . 33.- 8 I/JO 10 — 8-v tj M.75 8.50 9.— 9.— n.r>o 7.— G.?5 0,2.1 93. - 2.'10 3.— 31.57 H.ftO 06.— 3.20 3.40 H.90 Restavracija y hotelu ,,^—vropa". Podpisani javlja slavnomu ohčinetvu, da prevzame z dnem 20. aprila t. I. gori rečeno restavracijo v svojo režijo. Obeča, tla bode prirejal izvrstne jedi in točil dobre pijače po kolikor moči nizkih cenah in da bodo skrbel /a točno in vestno postrežbo. ] Ivan Tosti. Ker sta se zamislila v pogovor, nesta zapazila, da je neka tatinska trojica pobrala plašče in jih skrila pod mizo. Toda go-stilničarka in natakarica sti zapazili taj tatinski manever in opozorili vojaka na1 izvršeno tatvino. Dva tatova izročili so' redarjem, tretji jo je pa popihal. — Dno I 15- t. m. bila jo obravnava pri tukajšnem deželnem sodišču. Jednega so obsodili na jedno leto, ker je tudi pri obravnavi pretil, da se bode nad gostilničarko maščeval — druzega pa na štiri mesece težke ječe. 1 Tatvina v cerkvi. Neznani lopovi soj vdrli v sredo v cerkev sv. Marije Pomočnice, ter odnesli neko svetiljko izpred altarja v vrednosti 100 gold. Izpred sodišča. Dne 13. t. m. vršila se je sodna obravnava proti 42letnemu Mateju Rojac iz Mont v Istri radi tihotapstva. Dne 17. febr. t. 1. jo namreč za-toženec prišel iz Trsta v Koper, kjer ga je finančni uradnik Jurko hotel preiskati. Rojac ni pustil do sobe, ampak pretil je uradniku iu dvem stražam. Obsojen je bil na 5 mesecev težke ječe. Pri obravnavi se je zatoženec posluževal slovenskega jezika, ali predsednik (tako poroča „Adria") opomnil ga je večkrat, nuj govori laški, kar pa zatoženec ni hotel storiti. Omenjeni uradni list pripisuje to „kmetskej trdovrat-nosti". Ni li slovenščina pri tržaškem sodišču ravnopravna z laščino P „Slovanskega sveta" številka 7. ima naslednjo vsebino : 1. Državni osnovni zakon. 2. Dunaj in nacij'onalna avtonomija, 3. O kritiki dra. Mahniča. 4. Selitev Srbov 1690. leta. 5. Josipu Lipoldu v spomin. 6. Pogled po slovanskem svetu. 7. Književnost. „Kmetovalca" 7. številka ima nasledn jo vsebino : 1. Kuko zeleno krmo ohraniti sladko. 2. Črtica o kmetovalčevem izobraževanji. 3. Pravilo za škropljenje trt proti strupeni rosi (rji). 4. Prvo poročilo VELIKI KONCERT kateri bode v nedeljo slovenskem jeziku. Dobro ohranjeni „Misal", „Breviari", zatem „Trattafo sui dogmi, sui conciii. kuIIh chiesa l attoliea itd." in „Christliche Sittenleben" so posebej priporočljivi, ker so popolne- knjige. Kupo/.eljni naj se obrnejo do Ivana l.nsti«-a 1 —I Trut-Chiadino št. 76. Znaten postransk zaslužek, ki se vedno veksa in ki dolgo let trnja, morejo si pridobiti pripravne in zanesljive osebe (odsluženi žandar ji imajo prednost), katere so v vednej dotiki 7. občinstvom. Vprašanja je pošiljati : „G. S. 1890- Graz, postlagernd.' 1-25 Vozni listi in tovorni listi v Ameriko. Kraljevski belgijski poštni parobrod „RED STEARN L1NIE« iz Antverpena direktno v Nei Jork & Philadelfijo konoesijonovana crta, od c. kr. avstrijske vlade. Na vprašanja odgovarja točno : kon-cenijonovaiii zastop 12—42 Luchvig Wielieh na Dunaju. IV \Veyringergasse 17, ali pri •losip-u Strasser-u Speditionsbureau fiir die k. k. Staatabahnen in Innsbruck. Mirodilnicu Gr. B. Ancjeli v Trstu Piazza ilollft Legna štev. t, na debelo in drobno združena z odlikovano izdelovai-nico čopičev (pinzeljnov) in z veliko zalogo barv iu olja lastnega izdelka Lakov z Angležke, Francozke, Nemčije itd itd. kakor tudi z veliko zalogo m i ii e r a 1 n i h voda dobljenih neposredno od izvirov in jamčene svežosti, in romanskega žveplja za žvepljanje Irt, pomešanega z modro galico in namenjenega v zatiranjo peronospore. Zaloga v lastnej, v Lo^u pod Kicmanjih ležečej hiši. 4 5 do 10 gld. na dan^ more si vsak prislužiti brez kapitala in rizika s postavno dovoljenim prodajanjem sreček na obroke. 1 -*5 Ponudbe naj so pošiljajo: Ban k h a u s Fischcr & C., Budapeat Fran/. Josofs Quai 83. i Riccardo Dinelli p jj^j Via 5. Lazzaro št. 15, Trst. |f| m (10 Ijjj] Zaloga nlabastra vsake kvalitete p^l W in oblike. jif| I Tovarna za gips 1 m °r m tiri različnih vrst na drobno in debelo. Ijp Jj^j Izdeluje kipe iz gipsa po nizkih j=[j cenah. 12—44 ] m Odlikovan na svetovni Farižksj razstavi 1889, prve vrste, dovršene po najnovejših Du-linjskili modelih v vsakem zlogu, po nizkih cenah in prieti garanciji IGNACIJ KRON podružnica v Trstu Via del Te str* o IV. 3 (T e v g e s t e o) Katalogi na zalite vanje gratis . Pošilja se eolnine prosto RAJE CHBPE čista volna, dvojna širokost 10 metrov gld, X*. NOUVEA.UTES Prva Brnskn firma za razpošiljanje liiiuiiiakt urnega blaga Bernhard Ticho — Brno K «• » u t it* a i' k I št. 1H, — razpošilja po poštnem povzetju. snovij za ženske obleke: z modnimi črtami in carreaux, dvojna Slrokost, 10 m. gl.H PISANO praktična snov za hišne obleke 10 metrov gld. I. Gladkobarvena moderna snov v vseh novih barvah dvojna Biro kost lOmet.gld, A.— CHEVEON nove vrste, črtana snov, dvojnoširokost 10 m. gl.I»'50 Trožica (Drsidraht) dobre kakovosti l<) m. g.18 HO ĆRNI TERNO saksonski fabrikat, dvojna širokost 10 m. gld I HO DOMAČE PLATNO 1 komad 30 vatlov gld. • 50 1 „ 30 „ „ s|,550 KING-WEEE bolje nego platno 1 kom. &|4 širok,30 vatlov gld. - ŠIFON 1 kom.30 vatlov I. vrste g.Ii 50 najboljše kakovosti g. 41.50 KANEVAS 1 k. 30 vatlov lila gl. 4'80, 1 k, 30 vatlov rudeč gl, S20 Kane vas iz niti 1 k 30 vatlov lilu in rudeč gld. O.— KAJE-RIPS v vseh barvah, lOm. gl. S 50 OKSFORD ki se more prati, dobre kakovo-voBti, 1 kom. 30 vatlov gld- 1'50 Zefir za srajce najboljše, kar so more priporočati, 1 kom 30 vatlov gl. O SO BOSTON ki se more prati, najnovejši dušeni, 10 metrov gld. JI- - Jedna Rips-garnitura ibstojera t>(l'2 pogrinjal za poste-jijoiri 1 za mizo, se svilenimi fran-žami gld. 1 — Tunls-portiere |/a I okno,kompletne2 dela f.3'50 Jedna garnitura od jute |j posteljnain 1 namizno pregrinjalo!! franžani gld.;i«<> Zastor od jute turški vzorec, kompletni zastor gld Holandsko dolge preproge (o-Stanki) 10-12 met. dolge 1 o-stanek gld :»«lO Najnovejši francoski volil, kisel morejo prati, krasnih načrtov, lol metrov gld 3 r>0 Rjuhe brez šiva iz dobrega domačega platna 3 kom. gld. :i'AO| Platneni Java-robcl Z zavozlani mi franžami tikom. gld. 3 IO Ženske srajce i/Slfonain platna! s lino štikari jo.'l kom.gld, tS'ftOl Ženske srajce iz trpežnega plat.| ibrobljenu sčipkamittk. g. Možke srajce lastnegaizdelkabe-J le ali barvene 1 kom. I vrste gld.] 1 NO II. vrste gld. I 90 Srajce za delalce iz rumburSkega I oksforda, kompletne, velike, hI kom. gld IS1 — Normalna srajca kompletna veli ka, i kom.g 1.60Normalne hlačel komp. velik e, 1 kom gld I *>ii| i Poletno ogrinjalo'!,delgo n'1 --"I i konjska plahta najbolj&ega i/-| delka, 190 em dolga. 130 cm široka, gl. 1'SO. Cnrskorumenti j plahta za fijakerje i kom g 8r»01 Vzorci gratis in franko — llustrovan modni žurnal „Briinner Neuheiten" gratis in franko. Snovii za obleke. 1'eriivien in Dosking za višje duhovenst ve i predpisane snovij za uniforme c. kr. uradnikov, tudi z;i veterane, gasilna drnžtvn, telovadce, livreje, Sukna za biljarde in igralne mize, loden tudi nepromočljiv za lovske sukn je ; pralne snovij. v plaidi za potovanje migi. 4 itd. Vse to so dobi ceneje nego kje dru ori in iinjboljšo, trpežne kvalitete, Joh. Stikarofski v ISriin fHriinis> Najv'oja zaloga Avstro-Ogerski^. Vzorci franko. Za gospode krojače knjige z naj-raznovrstnejŠimi in najlepšimi vzorci. PoSiljatve s povzetjem Čez 10 gld. franro. 1 Pri mojej stalnoj zalogi v vrednosti 200.000 j gl. in pri mojej svetovnej kupčiji se razume ob sobi. da mi ostane mnogo odrezkov ; ker pa ne morem razpošiljati uzoreov, vzamem take naročene odre/.ke rad nazaj, ali jih ziuuiMijam z drugimi, ali pn vrnem donar, ! Barvo, dolgost in ceno treba je napovedati kadar sn naroča tako ostu.ike. Korespondencija v nemškem, madjarskeui, češkem, polskem, italijanskem in francozkein jeziku. 18 -20 S Lekarna Franzoni pri „Materi Božji'4 2-5 v ulici mv. Antona (polejof cerkve). Velika zaloga vsakovrstnih zdravil. Suknene tvari razašilje za gotovo ili pouzetjem za jako jeftino člene i samo dobro vrsti 3,10 m za 1 odielo samo for. 3 30 3.10 ti n n i ** i 3.10 „ „ „ , . „ «.80 3.10 B „ , „ lino * 12.- 3.10 „ * * „ vrlo fino „ 15.— 2,10 „ „ , »za kaput, lino n fi,— 2.10 „ B » „ vrlo fino „ 9 — 1.00 „ darovne for 2.20-3.20 fl.30 , kamgarn za prati for. 2-80 Tvornica i skladišče sukna E. Flusser u Brnu Dominikanski trg 8. Uzorci badava i franko. 6-20-11 JK W IZDE kornebiiršk živinoredilni prašek za konje, govejoživino in ovce. Ako ro diije živini redno živinorejn prašek, je vsled mnogoletne izkušnje izvrstno sredstvo proti slabemu teku, mol-' ienji krvi in za izboljšanje mleka. Cena mali škaMjiei ilo kr., veliki 70 kr. j lvwizde krepčajoča krma za konje ' in govedo 7.a brzo pomoč onemogle ži-I vine in pospeševanje reje. — V zabojih po 6 in gld. in omotih po 30 kr. Kwiz0, I hlače :i f.. i/, jmvole I kom f. I .'»O Moške nogovloe Ža poletje, belo in bar-viine pleteno, l> parov for. 1.10 Svileno-Finich nogovice za potno noge, 12 parov for. I kom. f. I 90 Blago-zefir, pristno barvano, najkraa-nejkih barv 10 metrov for. !f.i»o Carirovano in progasto modno blago. ^0 cm. široko, za pono&ne suknjo, žensko in otroško obleko, 10 metrov for. IC.UO Žnpon- in trožičuo lil igo vseh barv 10 m. I. vrste 8.50, II. vrste for 1! NO Brocat-, Jaknart in volneno Itips-blago, ii cm. široko, v vseh mogočih barvah 10 metrov for. :».«o Nervi 90 cm. širok, nežno lisasto modno i blugo najnovejših barv. 10 motlov for. l.ttO lleige in l)oris najnovejše gladko in kari-rovano sukno iz čiste volne IO metr. f. O.ftO Terno in kašmir, dvojnato široko, črno in barvano 10»etrov for. i.— Plavi tisk in francoski Creton za opralno obleko, 10 metrov f 850 f. * «o Volneni atlas, dvojnato široko volneno sukno, črno in v vseli barvah. 10 m. f. O SO Zastori, odeje, preproge. Zavese iz jute, najnovejših tiskov, popolno dvobarvno f. 2.30 četverobavene f. JI »»O Garnitura iz jute, 2 odeji za postelje in 1 za mizo, najnovejših tiskov, dvobarven*" for. 3,50, četvoroharvono for. O.— Atepane Rouge-odeje, popolno dolge in široki), komad '"r ® ,lao(|nurd-Manilla preproge, iu moti\ dolge trpežne kakovos i for. 3,»O Kips-garnitura, 2 posteljni In 1 namizna odeja, najmoduu jše barvene sestavo f. l.SO Ujltlie, 1 komad brez šiva, 2 m. dolg f. I.SO Modne stvarij za gospode. Perilo za gospe. Ženske srajce, 6 kom , iz trpežnega platna z zobci f. 3.25 s štikarijo for. ti,— Nočni korseti iz finega Sifona in finim itikanjem, 8 kom I ▼ f- t. IT. v. f. l *0 Ženski predpasniki iz oxforda, krntona, surovega platna ali Sifona, « kom. for. I «« Spodnje kitlje za gospo iz rougo, surovega plntna ali sifona, 3 kom. f. 3,— iz monairja ali zefirja. 1 kom f 1 50 in f. 'i — Rute za na glavo iz foila. najnovejših usoroev, l! komadov | žensko nogovice za poletje, belo in barvane, K parov pletenih for. I .oO Blago iz platna in tkanine. 1 komad = 29 vatlov. Domače platno močno kakovosti, 1 kom. (29 vatlov) 5|( fnr. 5.50. */i -*'2(> King-tkanlna, bolja od platna, najboljše znamke l kom 'h for. 7.60, V« for. B »Q ()xford najnovejših uzoreov, 1 kom. (29 [vatlov) for. I SO (iiifon za možko in žensko perilo, I kom ho vatlov) 1 v. for. 6.50, II. vrste for. 1 IiO ('minevaš za posteljne prepropo. ' kom 30 dunajskih vatlov) I. v. « f.. IT. v. f. ."» t« Atlas Gradi za posteljne preprogo, 1 komad (30 dunajskih vatlov) I vrste for 7,60 II vrsto f«"' »■•"•O Lastnik pol. družtvo ,,edinost". Izdajatelj in odgovorni urednik Maks CotiČ. Tiskarna Dolenc v Trstu