PHIHOHSKI DHEVHIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Uto VI - Štev im H70n	Poštnina plačana v gotovini
{L/yi)	Spedizione In abbon. post. 1. gr.
TRST, četrtek 3. maja 1951
Danes 6 strani - Cena 20 lir
NADVSE USPELA PROSLAVA PRVEGA MAJA NA STADIONU PRI SV, IVANU
Wa/ živi enotnost	d
v borbi za mir, napredek in demokracijo!
C	:
mims£šS%
m
Haloga
je boriti se za
trot,
miru, proti vojni,
';(*a”.apa4ainosti, proti zasuž-fSJlju '!J n®r0dov, proti vmeia-^ar	3e	poudaril	tov.
V SL’°iem govoru, na H Ha 'j pri Su- Ivanu, kjer se "tlifci a” Prvega maja zbrala ^torJu-rt*'*lca> slovenskih in ^ demokratov, da s “tidri,- V2°čnostjo ponovno po- 1| • -
m nat- n° voljo, da bodo "iu k.,	.	ki	vodi	k	uresniče-
načel.
Z velikim navdušenjem je množica pritrjevala besedam tov. Petronia in tov. Ukmarja, ki sta spregovorila, potem ko
jeftov. Joco v imenu koordinacijskega odbora otvoril proslavo in ko je godba odigrala delavsko himno.
Po govoru tov. Ukmarja in Petronia je sledil telovadni in pevski nastop, o katerem, poročamo na drugem mestu.
Tov. Ukmar je v svojem govoru deja,l:
r°vor tov. A. Ukmarja
u*nes
delovno ljud-tb 1 ,naiVf'čji praznik 1.
*
^daabo,
01 samo praznik dela,
Ža
luj. svojo neodvisnost.
•rbe delavskega raz.
de,bokratično ljudstvo
Trsta praznuje svoj Prvi maj v duhu internacionalne solidarnosti »in v borbi za izboljšanje svojih materialnih in socialnih pogojev.
Prvi maj je tudi obletnica
slavne zmage tržaškega demokratičnega ljudstva nad fašizmom. To je dan osvoboditve Trata, to je dan svobode demokratičnih sil in zmage nad reakcijo. To je dan, ko nam je po dolgih letih trpljenja spet zasijalo sonce svobode in nam pokazalo pot k boljšemu življenju. Toda velike site so nas oropale s krvjo pridobljenih svoboščin in pravic. Vendar naša borba ni bila zamain. Sile napredka in demokracije živijo v najširših ljudskih množicah, se krepijo in spet prihaja čas, ko je nujno potrebno, da se demokratične sile zedinijo in združene bore za uresničitev svojih ciljev, svojih interesov.
To-ariši delavci!
Pred nami stoje nove n.aloge. Delovno ljudstvo našega ozemlja je razdvojeno. Demokratič-
no gibanje Trsta je, kakor po | vsem svetu v krizi po zaslugah voditeljev Kcminforma, ki niso nič drugega, kakor agenti tujega imperializma. Oni so izdali interese delavskega razreda, izdali so socializem; postali so petokolonaši zunanje kontrarevolucionarne politike Sovjetske zveze. Zato se je potrebno tudi v Trstu boriti za ustvaritev široke demokratične fronte, ki naj zajame vse napredne demokrate tega ozemlja.
Danes so dani že vsi pogoji, da demokratično ljudstvo mesta in dežele najde svojo pot, k: vodi k boljši bodočnosti. Potrebno je, do se borimo za de-
l*iifO*£FcivlZtLv&jCy	1
ministrativne uprave, za pra-vione socialne in ekonomske zakone, za politično in gospo-
darsko neodvisnost Tržaškega ozemlja, za nacionalizacijo velikih industrijskih, paroplovnih, bančnih in drugih podjetij.
(Nadaljevanje govora tov. A. Ukmarja na 4. strani).
Govor tov. B. Petronia
Tov. Petronio je med drugim dejal:
Tovariši, delavci, meščani!
Delavski razred vsega sveta si je priboril pravico, da v duhu mednarodne solidarnosti praznuje svoj praznik dela. Prvi maj je perilo moči in .'.J H .	^arno-
krationega gibanja v vsaki deželi.
Zgodovina Prvega maja sloni
^VOMAJSKE PROSLAVE V JUGOSLAVIJI * znamenju borbe za mir in neodvisnost
množičnih organizacij in enot Jugoslovanske armade v Sloveniji pri maršalu Titu e Prvomajske proslave v vsej državi - 3110.0110 oseb pri mogočnih manifestacijah v Beogradu
N}|	2.	—	Vsa Jugo-
ji N j. ®l°vesno •proslavila r. * p ^narodni -praznik de-r“lh n, j^adu in v glavnih iNani klh republik so bi-t!Vcev it>rv°majski sprevodi V1 tisoči ® v°jske, ki so jih hL lavd,,;111 stotisoči mešča-i?* ostal iu6!10 Pozdravljali. V
S,° aUv Sye'
«e.	vanja m ljudske ye-
“ježilo se je je 300 ■- • Pd katerih 150 tisoč
?,rJ°S,la.va ie bila v
s‘a^61'
sprevodu. Zače-
CrCntr?° Že 30' aprila
iffv. vnan,le častne salve iz ustanovah in l^itve blle akademije in
§ J^eoSai1?- se ]e 1,0 nai'
'•feU ^dečp 3 ulici, «Bul-pi.„ armade». razvil ve-^ lfeaiski sPrflvod de-e armoi enot Jugoslo-CjS ®lavno»f' sPrevod je šel b si-,, tribune pred W ‘ haivi—	tribuni
vbdiLi-/lTdržavni ln Par-
^ KaUrd°Slavije'
Tita
Sfe^vara t;Ugoslaviie’ med
V Kardelj, ki je za-
^v*č, M;u ’ Aleksander
V Predrt?- DJilas. pred-
V r, = Zvezne skup-tfe,Ribar' P°dpred-
„iidlia Moš:, Piiade.
,Vit>skLtleralne«a štaba Ju-’ P°Povu1rmade general ir, l..č Hi drugi. Na tri-
X*
C*> biliV^ drugi. Na tri-Člani **>■
SNSfl *? dasti topi°
Sik^ožja Predstavnike vseh dtij ' V SDrf g°sl°vanske ar-Sl^boli y0<?u.so korakali k1- l> udske fj.S .zni delavci, K t*i v-V dei ? e ln raladin-- e' Predstavni-
tehnik/ni^ orgamzacij,
•kik^lj, ’ sindikalnih or-
11^4 froml •°hodam članov M^mohoii^Pgrada. ’
,d«r industrij-lWil:bdiiim delavcev so zla.
izr.? ornost napi-i, Ifei ®nost v?35- de'avci svo. j!1 (.»Pdrtiji iadl in Komunjl i*ltc, »ay° n’ai!l sta jim izro-S cr^,elavskih gospodarstvom Nii^anov dSOV- izv°lie.
leto ril?VCEV’ ki že ^v»ka Podi.tH1 vodiio go.
jSi r PosIavf^ namest-, od «ilneJ,Udske	organov.
"t?1! Ž«.oansparen* e ,so nosili lio Do h ^ e’ ki So in-'- '‘V^.ddru i ,olgem in res-
ti^fodnem KS^dmS^1 in pos^°vanju .... ti J*l- Na tranak°Pravnosti kot rt&^tih so
"“*■ -janr^s
visnčst narodov y vsem svetu, pozdrav borcem proti hegemo. nistični politiki podrejanja drugih dežel, ki jo vodi ZSSR!»
Eopoldne in zvečer se je v glavnem mestu razvilo ljud-sko rajanje; meščani so po ulicah plesali kolo. V okviru prvomajskih proslav so bile tu. di številne športne prireditve.
Predstavniki množičnih or. ganizacij in enot Jugoslovanske armade v Sloveniji so 1. maja popoldne obiskali maršala Tita in mu čestitali k prvomajskem prazniku. Želeli so mu skorajšnje okrevanje.
Sprejemu delegacije, ki sta jo vodila predsednik glavnega odbora sindikatov Slovenile Janko Rudolf in generalmajor Peter Stante, je prisostvoval tudi predsednik vlade LR Slovenije, Miha Marinko. .
Združitev PSU in PSU
RIM. 2. — Včeraj sta zdru. ženi vodstvi PSU (Saragatovi socialisti) in PSU (Romitovi socialisti) slovesno proglasili
«združitev italijanskih demo. kratičnih socialističnih sil». Nova stranka se bo imenovala «Partito Socialista (Sezione Ita. liana dellTnternazionale Socialista)«.
Združitev je bila sklenjena na nedavnem kongresu PSLI, vendar je bilo do kasnega večera 30. aprila še negotovo, ali bo 1. maja, kot predvidevano, združitev res lahko proglašena. Težave je povzročila volivna kampanja in samostojni sklepi nekaterih federdcij PSU glede oblike nastopa na volitvah.
Po združitvi je vodstvo nove stranke, ki ga za enkrat sestavljata združeni vodstvi PSLI in PSU izdalo proglas na italijanske delavce, ki našteva glavna načela nove stranke:	«E°rba
proti kapitalističnemu in veleposestniškemu izkoriščanju; zavzemanje vedno novih položajev na poti v gospodarski sistem, v katerem naj najvišja raven proizvodnje omogoča pravično razdeljevanje proizvedenih dobrin; borba proti totalitarizmu v kateri koli obliki
in v obrambo politične svobode, ki je glavna garancija ‘za družbeni razvoj; borba za mir v okviru solidarnosti z vsemi svobodnimi narodi«.
Po-zdlravno brzojavko je poslal novi sitran-ki med drugimi tajnik angleške laburistične stranke Morgan Phillips.
12. maja bo izšla prva številka tedenskega glasila nove stranke «La voce socialista«.
Trjfgve Lie v Londonu
LONDON. 2. — Z letalom je prišel v London glavni tajnik OZN Trygve Lie, ki je nedavno obiskal Jugoslavijo, Grčijo, Turčijo in države Srednjega vzhoda. Jutri popoldne bo Trygve Lie verjetno obiskal zu. r.-anjega ministra Morrisona; sestal se bo tudi z državnim podtajnikom Kennethom Younger-jem in z visokimi predstavniki Foreign Ofiicea. V četrtek zvečer se bo z letalom odpeljal v New York.
Kominformistične proi/nkacije na .1 ugoslo vanski li mej ali
red vse te namere budno zasleduje, napredovati mora tudi v svoji borbi, i-n sicer zato, da so delavci na dan Prvega maja pripravljeni na pogoje, ki jih ustvarjata čas. v katerem živimo, in ozemlje, kateremu pripadamo.
Tovariši, delavci! Dar.-ašnje proslave Prvega maja se razvijajo ob velikih zapletenih in tudi dramatičnih mednarodnih dogodkih; vojna nevarnost, začetek propada iluzije o socializmu v Rusiji in kot posledica politično-organizacijska kriza delavskega gibanja; velika razlika med življenjskimi potrebami delavca ter njihovimi dohodki.
Poleg tega se demokratični delavci zavedajo, da so ogoljufani za pridobitve Oktobrske revolucije; zunanja politika sloni na vojaškem pritisku* na provokaciji in prav tako je ne-osnovana teorija o osvoboditvi narodov z vojno. Delavsko gi-
TOV. UKMAR IN PETRONIO GOVORITA
(Nadaljevanje' govora tov. B. Petronia na 4. strani).
Prvega maja so bolgarski obmejni organi izvršili celo vrsto provokacij in hudo ranili jugoslovanskega vojaka Cvetanoviča - Tudi Romuni ne zaostajajo • Spet bolgarski begunci v Jugoslaviji
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 2. — Po nedavnem incidentu, ki so ga na jugoslovanski meji izvršili romunski obmejni stražarji (ob tej priliki je bil en romunski vojak ujet na jugoslovanskem ozemlju) poročajo danes, da so 3Q. aprila in 1. maja romunski in bolgarski obmejni organi spet izvršili kombinirane provokacije pa jugoslovanski meji.
30. aprila zvečer je skupina 20 romunskih obmejnih stražnikov prešla jugoslovansko mejo pri koti 74 nedaleč °d Rado-jeva in začela s strojnico streljati na jugoslovanske vojake. Kasneje so bili Romuni prisiljeni k umiku na lastno ozemlje. Bolgari so v teh dveh dneh izvršili nekaj provokacij in Pri tem težko ranili jugoslovan-slrega graničarja Cvetanoviča 30. aprila so bolgarski obmejni stražarji 20 km °d vasi Bosilj-grad prešli na jugoslovansko
ozemlje in streljali s puškami in strojnicami na jugoslovan-
sko obmejno stražo.
1. maja so bolgarski obme j. ni organi zagrešili celo vrsto provokacij. Predpoldne, ko so po vsej Jugoslaviji slavili 1. maj, je sedem bolgarskih v°ja-kov, oboroženih s puškami in strojnicami, na istem kra,u kot včeraj prišlo na mejo in začelo uničevati obmejna zname. nja. Kasneje so se umaknili, opoldne pa je nova skupina na istem kraju začela spet razbijati obmejna znamenja. Na poziv jugoslovanskih obmejnih organov, naj prenehajo s provokacijami, so bolgarski vojaki začeli streljati in ranili stra. žarja Cvetanoviča. Provokacija se je nadaljevala s tem, da je skupina 40-50 bolgarskih vojakov v bojnem redu prestopila mejo z očitnim namenom, da še polasti ranjenega Cvetanovi. ča, ki je ležal nekoliko oddaljen od meje na jugoslovanskem ozemiju. Po intervenciji se je tudi ta skupina morala umakniti na bolgarsko ozemlje. Cvetanoviča so prepeljali v bolnico.
Istega dne zvečer je bolgarsko letalo letelo nad jugoslovan. skim ozemljem pri Pehčevu.
Ob teh najnovejših provoka. cijah je jugoslovansko zunanje ministrstvo podvzelo odgovarjajoče korake.
Danes zvečer je iz Bolgarije pribežala y Jugoslavijo nova skupina devetih bolgarskih državljanov iz vasi Staropažice v kulskem okraju. Izjavili so, da živi bolgarsko ljudstvo pod vedno hujšem terorjem in da jim je grozila nevarnost, da bi jih izselili. Pripovedovali so, da so že večje število prebivalcev njihovega okraja preselil; v druge dele Bolgarije, predvsem v Deli Orban. ob Črnem morju, ■od koder so pred kratkim izselili večje število Turkov
R. R.
BARCELLONA, 2, — V nekaterih barcelonskih podjetjih 1. maja delavci niso šli na delo, drugod pa se Je delo pričelo s precejšnjo zamudo. Policija je izvršila več aretacij. V Sevilljl so se ponoči pojavili protlfrankl-stični letaki.
Francoski senat zavrnil volilni zakon
PARIZ, 2. — Nocoj je republiški svet z 210 glasovi proti 100 zavrnil vladni načrt za volilno reformo, ki ga je bila na-rod.na skupščina predvčerajšnjim odobrila s 339 glasovi proti 251 in s tem izglasovala zaupnico vladi.
Danes popoldne je narodna skupščina s 403 glasovi proti 177 sklenila vpisati razpravo o volilnem zakonu na dnevni red današnje večerne jeje.
O zakonu je skupščina začela razpravljati malo po polnoči. Poslanec Pierre Cot je predlagal, -naj se razprava o volilni reformi odloži in naj se prej konča razprava ;ri izglasuje finančni zakon. Ministrski predL sedndk Queuille je sporočil, da je sklenil v zvezi s tem predlogom. postaviti vprašanje zaupnice.
Jutri se v Lionu začne sedmi letni kongres krščansko-social-ne stranke (MRP) pod predsedstvom Georgesa Bidaulta. ki je na vodstvu stranke od njene ustanovitve.
Danes popoldne se je francoski poslanik v Londonu raz-govarjal z britanskim zunanjim ministrom Moriysonom.
Wilsonove izjave o surovinah
LONDON, 2. — Po dveh mesecih odsotnosti se je danes ministrski predsednik Attlee udeležil sestanka laburistične parlamentarne skupine v spodnji zbornici.
Ravnatelj ameriškega urada za gospodarsko mobilizacijo j Charles Wilson, ki je prišel v London, se je danes sestal najprej z ameriškim poslanikom v Londonu, nato pa se je razgo. varjal z britanskim ministrom za obrambo, s finančnim ministrom Gaitskellom in z ostalimi člani britanske vlade. Na tiskovni konferenci je Wilson izjavil, da so se razgovarjali o dobavljanju surovin, ki bodo Veliki Britaniji potrebne, zato da ne bo prisiljena zmanjšati svojega oborožitvenega programa. Izjavil je dalje, da ZDA priznavajo potrebo, da se del njihovih virov določi za njihove zaveznike, zlasti ker ((nočejo, da bi bil naj večji industrijski aparat Zahodne Evrope, t.j. angleški, deloma neizkoriščen zaradi pomanjkanja surovin«.
Wilson je dalje dejal, da so ZDA kljub notranjemu pomanjkanju pred enim mesecem dodelile Veliki Britaniji 4500 o-rodnih strojev za izvajanje o-borožitvenega programa.
Dalje je Wilson izjavil, da proučujejo konkretne ukrepe za primerno porazdelitev surovin med zavezniki, in je pripomnil, da se v ZDA vedno bolj čutijo posledice oborožitvenega programa in da bo v prihodnjih dveh letih življenjska raven I ameriškega ljudstva še padla.
na razvoju demokratičnega in socialističnega giba c-j a in mogočne prvomajske manifestacije v različnih deželah sveta do. kazujejo, kako se najširše ljudske množice demokratičnih pra vic zavedajo in želijo, da se spoštujejo.
Opozoriti moramo predvsem najmlajše in tiste, ki skušajo ohromiti delavsko gibanje, da so zgodovino Prvega maja u-stvarile neštete žrtve delavcev, mučenikov in preganjancev.
Delavci naše dobe so morali z ostro borbo zlomiti vztrajni odpor kapitalizma ter njega Služabnikov in reakcionarni ter klerikalni r.-apad na to »svojo novo zmago in na te svoje novopriborjene pravice. Ko je delavski razred zmagoslavno dosegel svoje priznanje ni Prvega maja praznoval več ilegalno, marveč kot priznan praznik, zato, ker so napredovale demokratične in socialistične sile, ker je ideja emancipacije delavcev, ideja svobode in neodvisnosti narodov ter ideja demokratičnih ir< sindikalnih pravic globoko prodrla v zavest vseh narodov sveta.
Tovariši, delavci! Naši nasprotniki so nam skušali Prvi maj izmaličiti, skušali so ga spremeniti v navaden dan počitka ali v dan agitacije in pro. pagar.de za cilje tuje politike kake države. Proti takim nameram se delavski razred še vedno opravičeno bori.
Ni dovolj, da delavski raz-
Angleška diplomatska akeifa zaradi iranskega petrolefa
Morrisonov razgovor z iranskim poslanikom • Ameriško-angleško posredovanje v Teheranu - Mossadeq sprejel Sadc.i -	•	Tudi
v Iraku gibanje za nacionalizacijo petrolejskih vrelcev
Zahodna Nemčija v Evropskem svetu
STRASBURG, 2.	— .Mini-
stri Evropskega sveta so se sestali danes popoldne na privatna seji in so sklenili, da sprejmejo Zahodno Nemčijo za enakopravnega člana v Evropski svet. O tem so pismeno obvestili Adenauerja, ki je danes prišel v Strasburg.
Na plenarni seji so razpravljali o reviziji statuta in o splošnem delovanju Evropskega sveta. Sprejeli so tudi resolucijo, ki se nanaša na odnose med Evropskim svetom in organizacijo za evropsko gospodarsko obnovo. Ustanovili bodo poseben odbor v Evropskem svetu, ki bo imel nalogo imeti stalne stike z OEEC.
TEHERAN, 2. — Iranski šah je danes podpisal ukaz o nacionalizaciji iranske petrolejske industrije. S šahovim podpisom postane ukaz, ki sta ga še odobrili obe zbornici parlamenta, ustavno veljaven.
Danes sta britanski in ameriški poslanik v Teheranu obiskala ministrskega predsednika.
Iz Washington javljajo, da je ameriški poslanik v razgovoru z iranskim ministrskim predsednikom imel nalogo zahtevati zagotovila, da Iran ne bo dobavljal petroleja Sovjetski zvezi, pa najsi bo razvoj angle-ško-iranskih odnosov kakršen koli. Ameriški poslanik Je baje- tudi poudaril, da ZDA upajo na zadovoljiv sporazum med Veliko Britanijo in Iranom. V Washington,u ni še znan odgovor, ki ga ‘je poslanik dobil.
V ameriških krogih odklanja, jo dajanje uradnih nasvetov Angležem v tej zadevi. Vendar pa pravijo v obveščenih krogih, da bi bila za London ugodna rešitev lahko sledeča: 1. sprejeti nacionalizacijo in v mejah možnosti prispevati s strokovnjaki pri izkoriščanju petrolejskih vrelcev, zato da ne pade proizvodnja; 2. skleniti sporazum z iransko vlado, v okviru
l katerega bi imela Velika Bri-| tanija nalogo nadzorovati po-! razdeljevanje petroleja, ker razpolaga s petrolejskimi ladjami, in bi si rezervirala večji del te proizvodnje po ugodnih pogojih. Vendar pa dvomijo da bo Morrison lahko sprejel tako rešitev.
Mossadeq pa je danes sprejel tudi sovjetskega poslanika v Teheranu Sadčikova.
V Londonu pa je britanski zunanji minister Morrison pozval v svoj urad iranskega poslanika. Ta razgovor je zadnji poizkus za začetek neposrednih pogajanj med Veliko Britanijo in Iranom. V tem smislu je dobil navodila tudi britanski poslanik v Teheranu. Morrison je iranskemu poslaniku sporočil,
da ne more sprejeti teheranske teze, da je vprašanje nacionalizacije petrolejske industrije zadeva, za katero sta pristojni izključno teheranska vlada in petrolejska družba. Britanska vlada je namreč glavna delni-
prenesti vse premoženje petrolejske družbe in vse naprave v last iranske vlade skupno z nadzorstvom nad proizvodnjo in izkoriščanjem petrolejskih ležišč. Zakon določa tudi, da bodo do 25 odst. sedanjih do-
čarka te družbe, kajti Morrison hodkov družbe po odbitku pro- izvodnih stroškov položili v
je skusal prepričati iranskega poslanika, da je «An,glo-Iranian Oil C°m-pany» isto kakor britanska vlada sama. Nato je Morrison govoril p zadnjih britanskih predlogih, naj bi Iran dobil polovico dobička pri izkoriščanju petroleja v Južnem Iranu. To izkoriščanje naj bi poverili novi mešani angleško iranski družbi, (v kateri bi bila iranska vlada zastopana in bi sodelovala pri upravljanju podjetij. Dvomijo pa, da bo iranska vlada sprejela te predloge kot podlago za razgovore, kajti njeno stališče je, da sklep o nacionalizaciji pomeni, da so vsi dogovori med Iranom in petrolejsko družbo razveljavljeni in da je navzočnost Britancev odslej nezakonita. V Londonu računajo, da bo do kritične točke prišlo, ko bodo iranske oblasti skušale izvesti načrt o nacionalizaciji.
Včeraj je Morrison v spodnji zbornici javil, da britanska vlada želi rešiti vprašanje iranskega petroleja s pogajanji, vendar pa da se ne bo lotila pogajanj v ozračju izsiljevanja. Obrazložil je tudi že zgoraj omenjene predloge britanske vlade in dejal da britanska vlada ni odobrila enostranske razveljavitve sporazuma iz leta 1933. Ce bi bilo potrebnq, razsodišče, je pripomnil Morrison, bi bilo v tem primeru pristojno mednarodno sodišče v Haagu. Na Churchillovo vprašanje je Morrison sporočil, da bo o tem vprašanju dal ponovno izjavo prihodnji teden.
Ravnatelj tiskovnega urada iranske vlade dr. Ansari je ha tiskovni konferenci obrazložil novi zakon o nacionalizaciji in izjavil, da je namen zakona
EGIPTSKA VLADA VZTRAJA
na svojih zahtevah glede Sueza
Izjave zunanjega ministra v parlamentu o Suezu, Sudanu in Izraelu
KAIRO, 2. — Na zelo burni seji egiptskega parlamenta, na kateri so posamezni poslanci imeli iziedno ostre govore in je eden od teh raztrgal prepis angleško - egiptske zavezniške zavezniške pogodbe iz leta 1938, je egiptski zunanji minister Šalah El Din Bey obrazložil stališče egiptske vlade. Odklonil je podatke o zadnjih pogajanjih z Veliko Britanijo žn je pripomnil samo, da s° britanski predlogi nesprejemljivi in da egi-ptška vlada še nadalje vztraja na zahtevi, naj britanske čete izpraznejo področje Sue' škega prekopa, in naj se vsa nilska dolina priključi Egiptu.
Zunanji minister -je nato izjavil, da ne bo podpisal nobenega sporazuma, ne da bi prej za to vprašal parlament in je obljubil, da ne bo sporazuma podipisal, če se ne bodo v polni meri upoštevale zahteve Egipta.
Govoril je nato o angleško-egiptskih odnosih, zlasti glede nadzorstva petrolejskih ladij, ki plovejo po .Sueškem preko-
pu, ter o dobavljanju orožja E-gip‘tp in Sudanu. Obtožil je Veliko Britanijo, da je «iz nič ustvarila izraelsko državo«, in da -je še za časa svojega man--data nad Palestino dovolila povečanje izraelskega prebivalstva od 50.000-na 600.000. Dalje, da je Velika Britanija pomagala Iziaelu, da je zvišal svoje prebivalstvo na več ko milijon duš in da je to priseljevanje za Egipt «nevarnost, ker je izraelsko ozemlje premajhno. da bi lahko preživljalo prebivalstvo, ki stalno narašča, zaradi česar bo izraelska vlada v kratkem prisiljena iskati ekspanzije«. Obtožil je tudi Veliko Britanijo, da dobavlja Izraelu orožje, ki da ga Egiptu odreka, in je pripomnil, da ima egiptska vlada zaradi tega pravico nadzorovati prevoz vojnega materiala, namenjenega Izraelu.
Glede predloga nekega britanskega poslanca, naj se dobava orožja Egiptu popolnoma ukine, je govornik 'izjavil, da se hoče s tem ošibeti egipt-ska vojska, zato da Se opraviči
Iranski narodni banki ali v ka. ki drugi banki, zato da se s tem izplačajo morebitne odškodninske zahteve bivše druž. be. Ko bo vprašanje zahtev *e družbe rešeno, se bo nacionalizacija izvedla. Pripomnil je tu. di, da je iranska vlada pripravljena prodajati petrolej po te. koči ceni na mednarodnem trgu tistim, ki so bili odjemalci petrolejske družbe od leta 1948 do 20. marca 1951. Ti odjemalci bodo imeli prednost pri naku. pu morebitnih presežkov petrolejske industrije, če bodo pripravljeni plačati po cenah, ki jih bodo ponudili morebitni novi odjemalci.
Iz prestolnice Iraka pa javljajo, da je šejk ozemlja Ku. wait na severnozahodni obali Perzijskega zaliva dal nalogo svojemu predstavniku % v Londonu-, naj začne pogajanja za zvišanje odškodnine, ki io d°-biva za izkoriščanje petrolejskih vrelcev na njegovem ozemlju. Družba, ki ima konce, sijo, je «Kuwait Oil Company«, in je polovico last družbe «An_ glo - Iranian«, polovico pa last neke ameriške skupine. Leta 1950 so na tem ozemlju pride, lali približno 18 milijonov ton surovega petroleja. Za jutri pričakujejo, da bo v Bagdad prišel glavni ravnatelj dru|be «Irak Petroleum Company», ki bo stavil predloge omenjene družbe. Diplomatski opazovalci so mnenja, da bo razvoj v Iranu vplival na razgovore v Iraku, ker tudi tam vodi opozicija propagando za nacionalizacijo petrolejske industrije.
Kratke vesti
nadaljnja okupacija egiptskega ozemlja po britanskih četah. «Egipt ne bo dovolil, da katera koli država okupira kateri koli del njegovega ozemlja«, je nadaljeval govornik, ki je do. dal, da si bo Egipt preskrbel orožje, kjer ga bo lahko dobil, na Zahodu ali Vzhodu.
O Sudanu je zunanji minister izjavil, da se egiptska vla. da ne upira sudanski samovladi. Posvaril pa je Sudance, naj se varujejo pred nekaterimi političnimi in hkrati vojaškimi spletkami Angležev, ki še vedno skušajo ločiti Sudan od Egipta. Na koncu je še izjavil, da egiptska vlada ne more od-stopiti od svojih zahtev.
V angleški spodnji zbornici so danes vprašali zunanjega ministra Morrisona, če lahko sedaj poda poročilo o napredku razgovorov z egrptsko vlado za spremembo angleško, egiptske pogodbe. Zunanji minister je odgovoril: «Ne. Želel bi vas opozoriti na izjavo, ki sem jo dal o tej zadevi 11. aprila v odgovor na vprašanje, katerega mi ja zastavil Chur-chill«.
LAKE SUCCESS, 2.	—	Var-
nostni svet je določil bivšega ameriškega senatorja Franka Grahama za predstavnika OZN v Indiji in Pakistanu. Graham bo moral iskati možnosti za sporazume med obema deželama glade Kašmirja.
TEL AVIV, 2. — Izraelski ministrski predsednik Ben Gurion se bo v ponedeljek odpeljal v ZDA, kjer bo začel kampanjo za nabiralno akcijo za Izrael, ki naj doseže pol milijarde dolarjev.
DAKAR, 2. — Štirje mrtvi ln 50 ranjenih, od tega 34 hudo, je posledica avtomobilske nesreče pri Dakarju. Prevrnil se je kamion s 63 potniki,
OTTAWA, 2. — Med Kanado in
ZDA Je bil sklenjen sporazum, po katerem preidejo vojaške naprave na Novi Zemlji, ki Jih je- Anglija med vojno za 99 let dala v najemi ZDA, v kanadsko upravo.
TOKIO, 2. — Na volitvah sa okrožne guvernerje in njihove
svetovalce je japonska komunistična partija izgubila milijon 300 tisoč glasov, socialistična pa 2 milijona glasov v primerjave a volitvami lanskega junija.
SAIGON, 2. — Vietnamski radio zadnje dni govarj	n
Trungčinhu, ki je bil pred kralj, kim imenovan za glavnega tajnika delavske stranke, kot o ((graditelju in voditelju vietnamske revolucije, katere duša je predsednik Hdčiminh«.
V Saigorvu pravijo, da	j«
Truongčinh praktično zamenjaj Hočiminha. Pred kratkim	je
vietnamski radio govoril	o
TruongfSinhu samo kot o «Hočt. minhovi desni roki«.
•V
TRŽAŠKI DNEVNIK
KOLEDAR
OBJAVE - MALI OGLASI
Četrtek 3. maja
Vnebohod, Sončarica
Sonce vzide ob 4.52; zahone 19.13. Dolžina dneva 14.21. Lun* vzide ob 3.31; zatone ob it>«-Jutri petek 4. maja Cvetko, Valhun
LHŽ
je njihovo orožje
Praznovanje prvega maja nam nudi nov primer demagogije, potvarjanja In laži, ki se jih poslužujejo v svojem tisku kominformisti in demokristjani proh našemu gibanju. Pokazale pa je tudi, kako so soglasni in enotni, ko gre za borbo proti nam, ki smo obojim velik trn v Peti.
Včerajšnji «Lavoratore« 'n eUltime notizie« sta objavila o proslavi prvega maja na stadionu «Prvi maj« tako tendenciozni in lažni poročili, kakršnih je treba res iskali z lučjo pri belem dnevu. Njihovih laži smo že vajeni, toda zadnja presega že vse meje.
Oba lista soglašata v tem, da je bilo na proslavi na stadionu «Prvi majrt samo 200 ljudi. Ker sta objavila enako številko in ker yta oba izšla popoldne, kaže, da so se uredniki med seboj celo zmenili o tem številu.
nliltime notizie» so napisale, da je bil izid praznovanja za utitovce katastrofalen)). To si je upal napisati Ust skupine, katera splch ni uspela izvesti napovedanega zborovanja na Trgu Unita češ da ga »vreme ni dopuščalo«. Po njegovem pisanju namreč niso mogli »dežniki in dežni plašči kljubovati nalivu» čeprav je ckoli 11. ure komaj maj.ee. škropilo. Voditelji Delavske zbornice se to pot namreč niso mogli okoristiti s tržaško gospodo, ki hodi ob tej uri samo ob lepem vremenu na običajni sprehod (liston). To pa je najboljše potrdilo, da jim resnični delavci ne slede in da so generali brez vojske.
Tudi poročevalec »Lavorato-ra», ki se je s svojo Lambretto peljal v bošket nasproti stadionu «Prvi maj«, je videl samo 200 ljudi. Po njegovem pisanju je bila tribuna popolnoma prazna in od teh 200 ljudi je bila vrhtega še «večina plačancev iz' cone B». Zato je seveda «ti-tovska proslava bedne Propadla«. To svoje trditev pobija list že sam, ko objavlja sicer od zelo daleč posneto sliko stadiona na kateri pa se vidi. da so bile tribune polne »Spretni» fotograf je sicer slikal stadion v odmoru med dvema telovadnima nastopoma, toda to ga ne reši protislovja.
Vse to pisanje je pač silno klavrno spričo mogočne prvomajske manifestacije na stadionu «Prvi maj«, kjer je na tisoče delovnih ljudi kljub dežju in blatu z navdušenjem sledilo krasnemu telovadnemu nastopu stotin in stotin telovadcev ter s tem tudi hkrati manifestiralo svojo predanost resničnemu naprednemu gibanju. Novinarji pri omenjenih dnevnikih pa se za vse to ne zmenijo. Njim je glavno, da prepričajo svoje či-tatelje, da je «titovcem« proslava prvega maja propadlg. in računajo pri tem na dejstvo, da jim bodo ti čitatelji verjeli. Vse to pa je dokaz velike šibkosti in strahu pred dejstvom, da se naše gibanje vedno bolj krepi in širi, kar je dokazala ravno včerajšnja proslava.
Kaj revno je izpadel tudi govor samega Vidalija na stadionu pni Sv. Soboti, ki je v očitnem pomanjkanju boljših «argumentov» na dolgo in široko razpravljal o članku našega dnevnika, ki sta ga tako podlo falzilicirala klerofašitični in ko-■minf or mistični dnevnik ter nato skoro ves italijanski tisk, tako da je bil celo sam fašistični (tMessaggero Veneto«, katerega si je naš članek nevosred-
Z VČERAJŠNJE OBČINSKE SEJE
Za borbo proti fašistom
niso dovoli hinavske obsodbe njihovih metod
Včerajšnja občinska seja je bila namenjena razpravljanju o vprašanju izrecno upravnega značaja; kolikor bi čas dopuščal, naj bi se seveda nadaljevalo razpravljanje o proračunu za letošnje leto, ki se vedno r.'i odobren.
Nadvse upravičen je bil pro-lest indipendentista. Giampicco-lija proti nepričakovanemu povišanju cen kruhu; odgovorni čir.-itelji. ki bi morali o tem u-krepu obvestiti javnost, se na to svojo dolžnost verjetno niso «spomnili» ter se je tako pre-, bivalstvo Trsta znašlo že pred zaključenim dejstvom. Cena kruhu, ki je bila doslej 104 lire za kg, se je dvignila na 110 lir. cena kruhu po 120 lir pa r.-a 125 lir. Tudi če bi bil ta ukrep s stališča odgovornih činiteljev upravičen, smo mnenja, da bi morala biti o tem obveščena javnost, ki ima pravico vedeti, na podlagi kakšnih zaključkov je prišlo do omenjenega poviška.
Po intervenciji g. Giampicco lija, je prišlo na vrsto vprašanje. ki sicer ni spadalo med vprašanja upravnega značaja, vendar je bilo glede na svojo vsebino zelo važno; žalostno le, da so ga sprožili ljudje, ki imajo glede na metode, ki jih večkrat uporabljajo, kaj malo pravice razburjati se ir.' obsojati. Slo je namreč za zadnje izpade fašistov in sicer na dan 25. aprila, ki so bile v gledališču Penice in ob priliki ko-minformističnega prvomajskega pohoda.
Tudi mi z vso odločnostjo ob. sojamo te izpade ter smo bili vedno prvi. ki smo n-edno it' ob vsaki priliki opdsftjali odgovorne činitelje, da bi bil že skrajni čas -zatreti vse te fašistične pojave. Vendar mislimo, da je ilnei kominformist Po-gassi kaj malo pravice zgražati se, če še je spomnil le nekaterih izmed neštetih izpadov njihovih skupit, ki so se v napadih proti demokratičnim prebivalcem Trsta odlikovale nič manj kot škvadre iz Ul. Cavane.
Prav tako licemersko in neiskreno je bilo stališče drugih svetovalcev, odbornikov in celo samega župana, ki so se priključili temu protestu. Zupan, ki se je sicer rja omenjeni proslavi na dan 25. aprila razburil zaradi žvižganja fašističnih pobalinov, je svojo izjavo včeraj zelo omilil ter izjavil, da je treba imeti pač razumevanje za to mladino, ki ni okusiila tega, kar so poizkusili oni. Pa se gospod župan ni spomr.il, da pripadajo tej »neizkušeni« mladini tudi tisti, ki so krivj smrti male Milke Vrabec? Torej je treba tudi tem vse oprostiti ter jih razumeti?
Na dnevni reji so prišla ponovno vprašanja upravnega zr.ačaja. med katerimi je bilo
no tikal v svoji številki od 1. maja, prisiljen priznati talzifi-kat rekoč, da bi bilo časopisje moralo tudi zadnji odstavek našega članka objaviti «zaradi prreciziranja in pravilne ocene«. Kot vidimo, so to pot klerikalci in kominformisti nad-krilili celo fašiste same.
Toda vsakršna politika, ki ima za podlago laž in falzifici-ranje, mora nujno prropasti, ker pride resnica prej ali slej na dan.
najbolj važno ono, ki se je tikalo občinskega poljedelskega podjetja, v katerega je bilo vloženih okrog 600 milijonov lir. Ce pomislimo na položaj, ki vlada v tem podjetju, potem lahko mirno rečemo, da je bil ta denar zelo slabo uporabljen, če že ne popolnoma izgubljen. Samo spomnimo se dejstva, da je prejelo omenjeno podjetje ogromno število mladih sadik prav dva dni potem, ko je bilo veliko število tamkaj zaposlenih delavcev odpuščenih. Da so se vse te sadike pokvarile, bi bilo zaman poudarjati, prav tako bi bilo zaman poudarjati škodo, ki je pri tem nastala. Vprašanje je sedaj, če se namerava občinski odbor zavzeti za to vprašanje ter izposlovati pri odgovornih oblasteh, da se položaj v tem podjetju izboljša.
O proračunu za letošnje leto je govoril odv. Agneletto, ki se je dotaknil več postavk iz na-
črta o letošnjem proračunu ter izjavil, da ne bo mogoče odpraviti deficita, dokler r.e bo iz-premenjen način dosedanjega upravljanja. Dotaknil se je prav tako problema brezposelnosti, -problema ACEGAT ter izboljšanja delovanja komisije za določanje cen raznim življenjskim potrebščinam. Ob koncu je sprožil še vprašanje ustanovitve slovenskih otroških vrtcev, do katerih imajo slovenski otroci vso pravico. Postavil je tudi zahtevo po ustanovitvi dveh slovenskih dnevnih zavetišč, ki naj bi bili otvorjeni pri Sv. Jakobu in pri Sv. Ani. Zahteval je tudi. naj bi se končno rešilo vprašanje zaposlitve slovenskih uradnikov v občinskih uradih ter ob koncu omenil nekaj metod in sistemov, katerih se Italijani poslužujejo, da bi raznarodili slovensko prebivalstvo r.-a našem ozemlju.
Nov škvadrističen napad!
Fašiste bode praznovanje ! prvega maja, praznika deiav- j cev. hudo v oči. «Duče» je ta praznik odpravil in ga nadome. stil z «Natale di Roma«, po katerem se Pač fašistom še vedno toži. Zato tudi kaj radi napadajo ljudi, ki prvi maj praznujejo; seveda le, ko so v veliki premoči.
Tako je včeraj zvečer okoli 19. ure skupina kakih 6 mladih fašistov na križpotju Ulic Crispi in Rossetti tovariša Ernesta Zego člana SNG, ki se je vračal s prvomajske prireditve na stadionu «Prvi maj», najprej ironično pozdravila »salve compagno«. nato Pa so ga napadli in ga z nekim trdim predmetom ranili v nos.
To je nov dokaz, kako faši-stom vedno i-olj raste greben, kar so pokazali že 25. aprila, ko so tudi po mestu pretepali ljudi. Najbolj čudno pri vsem tem pa je. dd policija, ki naj bi ščitila ((demokratični red« in ki je je povsod dovolj. ne na. pravi tem fašističnim podvigom konca.
IZPREO SO OIŠČ A
Neprilike nedolžnega zaradi strupenih jezikov
Koliko gorja bi bilo prihranjenega človeštvu, ko bi ne bilo strupenih jezikov! Zlasti ženskih. Opravljive sosede, tetke in strine najdejo menda največ užitka v tem. da oblatijo znanca ali soseda, posebno takega, ki jim iz kakršnega koli razloga ne privošči pozdrava, odnosno ni voljan z njim obirati svoje okolice. O vsem so poučene, vse vedo o njem in prihajajo spričo vsakodnevnih u-gibanj do zaključkov, ki spravijo nesrečnega znanca v neprilike, iz katerih se čestokrat le s težavo izvleče.
Nekaj takega se je primerilo 38-letnemu Viktorju Grizan-čiču iz Ul. Costalunga, ki so ga zlobni jeziki spravili pred sodišče pod sumom, da je sokriv smrti lastne žene. Ta si je namreč lani 25. decembra vzela življenje, in sicer na ta način, da je sleočila v vodnjak. Kljub temu .da je okolica peznaia Gri-zančičevo ženo in dejstvo, da se je vrnila po vojni iz Nemčije bolehna zaradi prestanega trpljenja, so pričeli nekateri takoj širiti neosnovane govorice o moževih nasllstvih. kj naj bi bila pripravila ženo do obupnega dejanja. Cim ipa je eden izmed zlobnežev z anonimnim pismom opozoril na to celo policijo, se je pričela za stvar zanimati tudi oblast.
Resno pričevanje obtoženče-vega soseda. Paola Lorenzija in njegova lastna izpoved so pokazale včeraj pred okrožnim sodiščem neosnovanost škodljivih namigavanj, k čemer so v dobri meri pripomogle obremenilne priče same s svojim izmikanjem. Obtoženec je bil oproščen. Toda oblast bi bržkone ne ravnala napačno, ako bi klicala na odgovor one. ki skušajo s svojo hudobnostjo spravljati v nesrečo nedolžne ljudi, he-I mara zgolj zato. ker se ne skla-
IZ ISTRSKEGA OKROŽJA
Slut/Rsna proslava
prvega maja
Na predvečer prvega maja je bila v Kopru napovedana ba-rklada, katere se je udeležilo veliko število ljudstva in mladine srednjih šol. Sprevod za baklado se je zbral na Trgu Brollo pred sedežem Istrskega okrožnega LO. Baklada je odšla čez Titov trg in od tam po Santorjevi ulici v pristanišče, nadaljevala je med vklikanjem delavskemu prazniku, voditeljem KPJ in STO po Nabrežju Jugoslovanske armade skozi vrata mestnega obzidja na Trg Del Ponte ter prišfla po Ulici Callegaria nazaj na Titov trg. Tu je povorko z baklado pričakala velika mr.ožica ljudi.
Med odhodom baklade so vzdolž obale v Semedeli in ob cesti, ki gre iz Kopra v Semedelo goreti številni kresovi in prav tako po višinah. V pristanišču so tulile vse sirene na tam zasidranih parnikih, vse ribiške barke pa so bile razsvetljene.
Na Titovem trgu sta tov. Edvard Dolenc v slovenščini in Plinio Tomasin v italijanščini orisala zbrani večtisočglavi množici pomen delavskega praznika od vsega pocetka leta 1886. pa do danes,
Sledil je kulturni spored, rja katerem so nastopili godba iz Marezig, mešani pevski zbor italijanskega prosvetnega društva «Antonio Gramsci« iz Kopra, dijaki slovenske gimnazije, pevski zbor N Z in še drugi. Temu je sledilo ljudsko rajanje.
Na dan 1. maja so zaradi dežja v Kopru odpadle vse napovedane športne manifestacije, kar je bila velika škoda, ker so ljudje komaj čakali, kdaj bo zapihal veter in razgnal nadlež. ne oblake.
Istrska regata, ki jo je imelo izvesti 80 tekmovalnih jadrnic iz Pulja. Reke. Milj in Kopra, ki je bila napovedana za
11. uro dopoldne in zaradi dežja preložena na 15. uro popoldne se tudi tokrat ni mogla izvesti. Telovadni nastop na koprskem stadionu je bil prav tako odložen za dan 25. maja, rojstni dan maršala Tita.
Lepo je uspelo praznovanje v Strunjanu, Portorožu in Ankaranu. kjer so kljub dežju iz-včdli ves napovedani spored.
V Bujščini so bile v Bujah in Umagu povorke po mestnih ulicah. V povorkah so bili številni alegorični vozovi, ki so jih delavci pripravili v prvomajskem tekmovanju. Vozovi so prikazovali proizvodne uspehe delovnih ljudi. Po povorkah je bilo množičrjo zborovanje, kjer so govorniki poudarjali pomen praznika 1. maja.
V Bujah slabo vreme ni usta. vilo motociklistov, ki so kljub dežju izvedli napovedane tekme. c
V Umagu je bilo nagrajevanje najboljših frontnih organizacij in posameznikov, ki so se najbolj izkazali v prvomajskem tekmovanju. Prehodno zastavico je prejela frontna organizacija v Morrjo. Ta sektor je pokazal najboljše uspehe v tem tekmovanju in je prejelo 38 najboljših frontovcev denarne nagrade, 44 pa je bilo pohvaljenih
Zvečer so bile po vsem o-krožju ljudske manifestacije. V Zadružnem domu v Bujah je nastopil	italijanski	kulturni
krožek z enodejanko «Ta naša zemlja«. v Umagu pa je bila kulturna prireditev, pri kateri so sodelovali pionirji italijanskih šol in krožek jugoslovanske armade.
Včeraj 2. maja se je praznovanje nadaljevalo po vsem o-krožju. V Kopru so bile tekme aeromodelistov. ki so privabile veliko število gledalcev, kateri so imeli priložnost videti
modele z motorčki, ki so se vodeni na tanki nitki lepo dvigali v zrak in krožili nekaj minut po zraku.
Regata je bila zaradi lahkega pršenja znova odložena. Veliko gledalcev so privabili dirkači - motociklisti, ki so imeli že dopoldne poizkusne dirke na napovedanem krogu Koper -Semedela, bivša postaja Koper.
Dober potek pomladanske setve
Na Koprskem je seatev v zadnjih 14 dneh dosegla velik napredek. Tako so kmetje pri Sv. Petru do sedaj posejali nad 65 odst. vseh površin. Ker so dela zaostala, pomagajo drug drugemu.
V Šmarjah so do sedaj izpolnili setveni plan ze 70 odst. Krompirja so posadili nad 90 odst, kot je biilo predvidevano po planu, Sedej sejejo koruzo, fižol, jedilne bučke in razne povrtnine. Kot kaže, bodo v tej vasi pravočasno posejali vse.
Tudii v Izoli vpliva ugodno vreme, da gredo setvena dela hitreje naprej. Najbolj jih skrbi če bodo pravočasno posadili krompir. Tudi če je že precej kasno, nekateri 'še sadijo grah, da ne bo ostala prazna nobena ped zemlje.
dajo z njihovim političnim mišljenjem.
Predsednik Zulmin, tožilec Grubissi. zapisnikar Neri. Obtoženca je zagovarjal odv. Poi-lucci.
Pisana družba
pred zavezniškim sodiščem
Marsikdo maje z glavo in z občudovanjem gleda na tolmača v dvorani zavezniškega sodišča, ki mora v treh, štirih, če-sto celo v petih jezikih posredovati med sodnikom in obtoženci. Malone vsak dan pripeljejo tja po nekaj Madžarov in Bolgarov, obtoženih ponajveč zaradi prepirov in pretepov, odnosno manjših tatvin. Poleg teh pa gredo mimo zavezniškega sodišča posamezni zastopniki skoroda vseh evropskih držav in ijd časa do časa celo kakšen Američan.
Včeraj na primer je imel zavezniški sodnik major Grabb
opravka najprej s tremi Madžari, ki so se ga v ponedeljek ponoči napili in potem v Ul. Muda Vecchia pričeli nadlegovati neko žensko z nedostojnimi gestami in bržkone tudi ponudbami. o čemer pa se ne da soditi, ker jih nihče ni razumel. Zensko je rešil vsiljivcev njen znanec, y spor pa se je zapletel tudi 33-letni Vincenzo Margherito. ki je enega izmed Madžarov dregnil z nožem ter mu povzročil rano. zaradi ka-
tere se bo moral zdraviti okrog osem dni. Poleg Madžarov je bil obtožen tudi Margherito. vendar se včeraj razprava ni zaključila, ker policijsko poročilo ni bilo popolno.
Za temi -je prišla vrsta na' 24-letnega Bolgara Ljubena Dimitrova, nasilnega mladega fanta iz begunskega pribežališča prj jezuitih. Tam je 13. aprila povzročil prepir in potem osu-val starega ruskega emigranta tako grdo. da mu je polomil levo nogo. Dimitrov se je izgovarjal s pijanostjo in da se sploh ne spominja, da bi staremu Davidu povzročil kaj hudega. Toda David je bil v dvorani z obvezano nego in dejanja se ni dalo utajiti. Kljub temu je sodnik prisodil doslej nekaznovanemu Dimitrovu zelo milo kazen: tri tedne zapora, od katerih bo odsedel le še enega, ker je zaprt od 13. aorila.
Ob sporu dveh ruskih ženic iz begunskega taborišča pri' Sv. Savi je sodnik vzdihnil:	bog
pomagaj hudiču, ki je zašel med dve ženski! Poslal ju je domov in ju proprosil, naj se vendar sporazumeta, v nasprotnem primeru pa se bo o tem razprav-ljaljo prihodnji teden.
In ob koncu še mlad grški državljan, o katerem ni vedel nihče povedati ič slabega. Prišel je pred sodišče, Ker pač ne spada v Trst in nima poleg tega nikakih dokumentov. Sam pa tudi noče odtod, ker ima trenutno ženo v tržaški bolnici. Cim mu ta ozdravi, je dejal, se bosta spravila izpod nog ter s tem rešila sitnosti tržaško policijo in zavezniško sodišče. Zanimivo je bilo pri zadnjem obtožencu dejstvo, da se je tolmač g. Krumi lotil svojega moža v njegovem materinem jeziku, nad čemer se je začudil celo major Grabb.
Žrtev občutka manjvrednosti je postal 34-letni Ettore Magris iz Ulice Appiari 29. Magris je prpd svojo smrtjo napisal svoji ženi listek, v katerem jo je prosil, naj mu odpusti, vendar da si želi umreti, ker se čuti v primeri z drugimi manjvrednega. Cim je dokončal te vrstice, je previdno zamašil z raznim papirjem špranje na vratih ter na oknih, odprl plin in se vlegel na posteljo. To se je moralo zgoditi že 1- maja zgodaj popoldne, ko sta žena in hčerka bili pri materi, oziroma pri stari materi na kosilu, kamor sta večkrat zahajali v goste zaradi denarnih težav.
Okoli 23.30 pa je 23-letna Schrai Ema vd. Bauer stanujoča v isti hiši poklicala policijo, ker je zaduhala sumljiv duh ki je prihaja) iz spodnjega stanovanja. Policija je hotela vdreti v stanovanje skozi vrata, toda, ker so bila vrata trdno zaprta so vdrli skozi okno, saj je Magris stanoval v pritličju, in takoj ugotovili, da je mož že mrtev. Magris je bil zaposlen pri tržaški občini. Zapušča 34-letno ženo Remigio in 10-letno hčerko.
Iovnikovega žena nič manj kot zlato žepno uro v vrednosti 55.000 lir. Natali je policiji izjavil. da so ga tatovi olajšali v tramvaju št. 1 okoli 13 ure.
Delauci Enotnih razrednih sindihatou za obramho tovarniških odborov
Odredba o popisu industrije in obrti
Izvršilni odbor Istrskega o-krožnega ljudskega odbora je te dni izdal odredbo o popisu industrije in obrti na področju Istrskega okrožja. Popis bo od 1. od 15 maja in bo obsegal stanje industrije in obrti, kot je bilo na dam 1. rr.aja 1951, odnosno delavnosti v letu 19!?0. Odredba ima devet členov m stopi v veljavo takoj. Za tiste, ki bi navedli netočne podatke, določa odredba denarno globo do 20.000 dim. Ista kazen je predvidena za člane, ki bodo izvrševali popis in druge, če bi tega ovirali.
Odnesli so mu kure
Šestindvajsetletni Lucijan 21-vic je veselo vstal navsezgodaj s tople postelje in se napoti! proti kurniku, da bi nakrmil svoje priljubljene kokoši 8 po številu, Nenadoma pa je začudeno obstal, štel in prešteval, toda čez 5 ni prišel nikoli. Takoj se je odpravil na policijo in žalosten pripovedoval, da so mu neznani tatovi najbrž v noči 30 aprila odnesli 3 kokoši v vrednosti 6.000 lir.
Spretni žeparji
Za denarnico z 11.500 lirami in raznimi dokumenti so tatovi olajšali 36-letno Hahn di Cam-pagallo Liliano por. Picciola iz Ulice Pieta 20 med nakupovanjem v neki trgovini. Zena je izjavila policiji, da je imela denarnico v levem žepu plašča ter se, vse dokler ni potrebovala denarja ni zavedla, da bi kdo krožil okoli nje s tatinskimi nameni.
* * *
Precej spretni so morali biti žeparji, ki so iskali in tudi našli svojo žrtev v osebi 72-letnega Francesca Natalia iz Ulice Molin a Vento. Možu so l neznani zlikovci ukradli iz te-
Enotnj razredni sindikat in. dustrijskih delavcev in skupina delavcev v podjetju ILVA sta poslala tovarniškemu odboru v ILVA pismi, v katerih predlagata skupen nastop vsega delavstva v obrambo naj. osnovnejše pravice tržaških de lavcev: tovarniških odborov. S tem so ti delavci dokazali, da se zavedajo važnosti te velike pridobitve in njihovemu zgledu morajo slediti vsi zavedni tržaški delavci, ker le z enotnim nastopom se bodo lahko upirali jn preprečili vse splet, ke delodajalcev. Pismi se gla. sita:
Tovarniškemu odboru pod« jetja ILVA.
Enotni razredni sindikat industrijskih delavcev je zvedel za resni ukrep vodstva ILVA, s katerim odvzema članom to. varniškega odbora pravico opravljati svoje naloge v delovnih urah, to je da so oproščeni dela v proizvodnji.
Ker je ta ukrep poskus, da se odvzame ena največjih pridobiten tržaških delavcev; ima Enotni razredni sindikat namen po svojih zaupnikih ■;■ podjetju začeti skupno sindikalno akc.i. jo, da se prepreči uresničenje omenjega ukrepa.
Enotni razredni sindikat industrijskih delavcev nadalje želi, da o tem pismu obve~tite Enotne sindikate in Delavsko zbornico, tako da bo akcijo, ki jo je treba vedvzeti, bolj učinkovita in odločna.
Enotni razredni sindikat industrijskih delavcev
Tovarniškemu odboru podjetja ILVA
Skupina delavcev, članov ER S, se je zbrala in razprav. Ijala. kaj bi se dalo storiti, da se prepreči resna akcija ravna, teljstva ILVA proti pravicam delavcev v tovarnah.
Vsi smo se strinjali, da je stvar zelo resna. Ta ukrep vodstva ILVA v škodo pravice do stalnega predstavništva članov tovarniških odborov, prav gotovo ne bo omejen na našo tovarno, marveč bo gotovo začetek akcije tržaških industrij., cer. da bi iztrgali delavcem to pridobitev tovarniških odborov in njihovih pravic.
To je jasno vsem delavcem.. Delodajalci nam hočejo tokrat odvzeti vse najboljše, kar nam. je ostalo in kar smo si pridobi, li s tolikšno borbo in žrtvami, in s tolikimi izgubljenimi delovnimi dnevi terrepresalijami. Zato so vsj delavci v našem podjetju in v drugih vznemir. jeni in hočejo nekaj ukreniti.
SLAVA PADUMA BORCEMA!
Zato predlagamo, da se ta. varniški odbor upre, ne popusti in reagira. V našem podjetju moramo braniti pridobitev tovarniških odborov, braniti sin. dikalne pravice vseh tržaških delavcev.
Predlagamo agitacijsko giba. nje in cdlo.čno borbo, da preprečimo delodajalcem v našem mesiti dosego njihovih ciljev. Predlagamo, da se tri sindikalne organizacije sporazumejo in zahtevajo spoštovanje spora. Zlima- z dne 8. avgusta, ki so ga industrijci r.dpovedaii in ki ga je treba takoj obnoviti.
Mi delavci Enotnih razrednih sindikatov smo na koncu seje sklenili pooblastiti dva naša tovariša, da izrazita to našo voljo in predložita tovarniškemu odboru ILVA naše zgoraj omenjene predloge.
Prvi maj ne gre vsem
v račun
Cepmv je 1. maj praznik vsega delovnega ljudstva in bi ga morali praznovati vsi pošteni ljudje, če že ne pmzno. vati pa vsaj spoštovati, vidijo nekateri v njem nevarnost, ki naj bi ogrožala njihove interese.
predstavnik cerkve — zapove.
Ta odnos cerkvenih gosrodov do praznika 1. maja se je pokazal tudi pri pripravah za nastop. Pionirji, ki naj bi va. dili za pj-vomajski nastop, so morali obiskovati po vaseh pram v tistih urah ko je bila telovadbo, nauk. Dogodilo se je tudi, da je bazoviški župnik odpeljal otroke iz Trebč k tmauku« v Bazovico prav ta. krat, ko so prišli tja vaditelji, da bi pionirje učili telovadne vaje. Kakšen je bil ta nauk, vedo povedati otroci sami, ki so se igrali pred župniščem z žogo.
V mestu tudi nj bilo mnogo bolje. V Bojanu so se n. pr. spravili prav na praznik prvega maja. Strogo so naročili otrokom, da morajo k nauku za obhajilo prav v jutranjih urah, ko je bila na stadionu »Prvi maj» glavna skušnja za popoldanski nastop.
Ti in razni drugi gospodje pa kljub svojim prizadevanjem ni. so uspeli. Pionirjev in pionirk je bilo na stadionu lepo štev i. lo in vsi tisti, ki so nastop samo gledali, so sklenili, da drugo leto ne smejo izostati, da se morajo tudi oni vključiti med telovadce. S takim pesto-pa. njem si duhovniki prav goto-vo ne bodo krepili zaupanja med našimi Ijudrr-i,	_	,
Poročilo o izidu tekmovanja za I. maj
Lažji karambol dveh avtov
Ko je 57-letni Carlo M-iani iz Ulice D’Annunzio 17 za volanom svojega avtomčbila hotel preprečiti karambol z motorjem, ki se je pred njim nenadoma ustavil, je takoj zavil na levo, vendar pa se je v tistem trenutku že zaletel v drugi avtomobil last Francesca Amodea iz Ulice Gozzi 3. ki je ravno tedaj privozil s Trga Unita proti Borznemu trgu. K sreči je bil ta karamboj le lažjega značaja, kajti poškodovani sta samo vozili.
Okoli 14 je 50-letni Costanti-no Franciosa, ki je sedel za volanom svojega «Fiata J0Q», podrl na Nabrežju NazariaSau-ra 64-letnega težaka Giuseppeja Sandrina stanujočega v kopru, ki je ravno tedaj prekoračil cesto. Z rešilnim avtom Rdečega križa so ponesrečenca prepeljali v splošno bolnico, krej so ugotovili zlom desne piščali in precejšnjo rano nad levim očesom, za kar se bo moral zdraviti, če ne bodo seveda nastopile komplikacije od 40 do 50 dni.
ki se Je začelo S. aprila in zaključilo 29. aprila t. I. in na katerem so tekmovali med seboj;
I. a) okraji; b) sektori okrajev I., II., III. in IV.; c) vasi okrajev V., VI. in VII. kdo bo vključil več telovadcev v telovadbo za 1. maj.
II. Člani množičnih organizacij s prodajanjem značk za l. maj 1951. — Tekmovalna komisija pri odboru za proslavo 1. maja je izrekla sledečo
OCENO:
I. a) Izmed okrajev je zasedel prvo mesto ter zmagal V. okraj; b) v prvem okraju je zmagal sektor Belveder; v II. okraju je zmagal sektor Sv. Just - Sv. Vid; v III. okraju je zmagal sektor Sv. Jakob; v IV. okraju je zmagal sektor Skedenj; c) v V. okraju
sta zmagali vasi Boršt - Ricmanje; v VI. okraju sta zmagali vasi Prosek - Kontovel; v VII. okraju je zmagala Nabrežina.
(Ocena pod točko b) in c) je bila izrečena skupno z okrajnimi odbori za proslavo 1. maja).
II. Pri prodaji značk je izid tekmovanja sledeč: 1. Černe Ljubo; 2. Gombač Emil; 3. Colja Tončka; 4; Sila Valerija; 5. Zalašček Alma - Janka.
Pozivamo vse zmagovalce, da dvignejo nagrade, ki so na sedežu odbora za proslavo 1. maja 1951.
Istočasno sporočamo, da je bila izžrebana št. (značka) 5914. Nosi-telj prejme kot dobitek moško kolo, kj ga lahko dvigne — proti predložitvi značke z navedeno številko — na sede/u odbora za proslavo 1. maja 1951.
Karel Raubar
SPOMINSKI DNEVI
1881 je umrl Josip Jurete Ljubljani.
Rojen v Trstu 22. junija 1913, stopil v NOV 27. aprila 1945. Kot borec komande mesta Trst je padel za osvoboditev Trsta dne 30. aprila 194S pri Trsteniku.
Borcema, ki sta žrtvovala vse za boljše dni delovnega ljudstva, bomo ohranili trajen spomin.
Bogomir Stoka
SLOVENSKO NARODNO j  fiLED ALISCE
za Tržaško uzeuiljg
DANES 3. MAJA l»sl ob 20. uri gostovanje v PIRANU s Cankarjevo komedij®
Za nar
Gledališče Verdi^
Pri gledališki	lli-
simfonični koncert trza** ^ monije, ki bo v sobot® * Dirigiral bo Herbert Aiibe sporedu glasba Haydna, in Brahmsa.
Repriza Linhartove „Župancn/e Mici16 v Skednju^
Dramski odsek p p*vsk' društva »Simon Jenko» .Ja v zbor »Tržaški zvon«»P®"- v H* nedeljo 6. maja ob 17, skert)ii rani Kulturnega doma pJ»o'> Linhartovo komedijo Micka« in koncert.
SINDIKALNEV*#*]!
Rojen je bil v Trstu 10. novembra 1906, stopil v NOV leta 1943. Padel je v pouličnih borbah za osvoboditev Trsta v Barkovljah 30. aprila 194 5.
Pionirja Pina
so včeraj pokopali
Kovač Je,sip. Pino so mu rekli tovariši, je moral komaj šti. .irinajsiUeten zaključiti svoje življenje. Cepra,v bolehen, je bil priden, in posebno vnet pionir. Obiskoval je industrijsko šolo v Rojanu, ■pionirji a Štorklje pa so ga izbrali za predsednika svoje pionirske družine. Vsi so §a imeli radi, ker je bil resen fant, znal pa je 'biti tudi vesel. Tudi ko je šel na počitnice v kolonijo v Slovenijo, je delal med pionirji in vodil njihovo organizacijo. Posebno rad je sodeloval v pionirski dramski družini. Vsi njegovi tovariši se ga prav radi spominjajo v vlogi lovca, ko so igrali »Rdečo kapico« lani poleti na stadionu «Prvi maj«,
Zdai pa Pina ni več in njegovi sošolci, pionirji in pionirke so ga včeraj popoldne spremili na njegovi zadnji poti. Kako sb imeli vsi Pina radi. je pokazal ddlgi sprevod, ki je ■spremljal njegovo belo krsto, ki je bila vsia zasuta s cvetjem. Poslovili sp se cd; njega vsi njegovi sošolci, prihiteli so pionirji, da ga poslednjič pozdravijo. Prinesli so mu v slovo tudi krasen venec.
Pino jim je bil vedno zgled in ga zato tudi ne bodo nikoli pozabili.
GORIŠKEGA
Bazovica
V ponedeljek so v Bazovici kopali ponesrečenega delavca Ivana Križmančiča. Da je bil v vasi priljubljen, je pokazala velika udeležba, vaščanov pa tudi prijateljev in znancev iz bližnjih vasi na pogrebu. Tudi iz mesta je prišlo zastopstvo ACEGAT in stavbne družile «Vita Nuova« ter večje število delavcev.
Pri odprtem grobu se je od pokojnika poslovil zastopnik krajevnega in okrajnega odbora OF ter položil venec.
Ivana Križmančiča bomo ohranili v častnem spominu, preostalim naše sožalje.
Današnji urnik trgovin
Danes 3. maja bodo vse trgovine zaprte razen cvetličarn, pekarn, mlekarn brez dovolilnice javne varnosti, fotografov in brivnic, ki bodo odprte do 13. ure. Slaščičarne in ostale prodajalne peciva bodo odprte do 21.30.
Preložena prvomajska proslava
Prvomajska proslava v Sovod-njah je bila zaradi slabega vremena prenesena na nedeljo 6. maja s sledečim popoldanskim sporedom:
Pričetek ob 15. uri: 1.) TELOVADNI NASTOP mladink, mla-dincev in najmlajših z naslednjim sporedom:
a) mladinska vaja;
b) vaja za najmlajše;
c) vaja s palicami (izvajajo mladinci);
č) ritmične vaje z obroči (izva. jajo mladinke);
d) skupna vaja vseh nastopajo, čih.
Ob 16. uri: 2.) RAZDELITEV NAGRAD zmagovalcem lahkoatletskih tekem, sledi:
3.) PEVSKI KONCERT (nastopajo pevski zbori z Goriškega).
4.) RAZNE BALETNE TOČKE.
5.) RAZSTAVA PARTIZANSKE BORBE v prostorih blizu letnega telovadišča.
Poročila sla se
Na dan 26 aprila sta Mar. jan Kont iz Ažle an Marija Simonič, zavedna Slovenka Fojde sklenila na slikoviti Stari gori pri Čedadu zakon, s ko zvezu za živjenje. Poročno slavje je blud zvečar spolnjeno e raznimi slavjen. skimi tradicionalnimi koštu. mancami, kjer su dost hu. moristu poskarbjeli za dobro voljo an smjeh, po to. varški podokenci pa nje manjkalo slavjcnskih puojc na zdravje mladima novi. čarna.
Zavednemu paru s cjelim sarcam jim častita mo an jv ma želimo, da buosta oba an naraščaj ostala zmjeraj zv jesta suojemu slav jenske Trt" rodu od katjereha sta izšla.
| ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
! V goriški mestni občini je bi-: lo od dne 23. do 29. a,priia t.I. 12 rojstev, 7 primerov smrti, 6 i vknjiženih porok in 7 porok, j Rojstva; Vtrdoliva Rosana, Guarino Lidija, Salatei Ernest, Brecelj Rosana, Ccprez Aleksander, Bo smo Klareta, Di Le. nardo Klavdija, Gaggioli Flavij, Posa Vincenca, Biasizzo Ivana, De Mairchi Emilija, Gru-dina Magdalena.
Smrti; 75-letna gospodinja Mcalia por. Giusiamo Lavra, 74-letna gospodinja Vidoz Marija. 72-letna hišna Pavlin vd; Brezigar Marija, 58-let.na gospodinja Zotter vd. Sigon Drejlca, 50-letna doktor matematike San-cetta Rosa, 74-letma gospodinja Rtsar vd. Ra ()ii,n Nedeljka. 52-letni mlekar De Silvestris Ivan.
Vknjižene poroke; železniški uradnik Talmassome Jurij in gospodinja Carla Regina, uradnik Felice Jožef in gospodinja Viola Nerina. policist Dal.-sas Pij in učiteljica Pettarin Marija, inženir Robuttj Peter Jožef in gospodinja Molesini Viktorija. elektiriciat Dean Gualtiero in gospodinja Simi Rosalija, poštni upokojenec Buzzi Leopold in kmetica Ursač Albina.
Poroke; mehanik Olivo Ma. rjan ip trgovska pomočnica Bitežnik MBrij^ učitelj Geottj Aldo in uradnica Quala An-dreina. šofer Zampari Aloj iz in gospodinja Puia Nerina. isoter-nik Zotti Klement in uradnica Pianigiani Julija, dbiktor kemije Fratnik Radovan in učiteljica Carini Nada, policist Frige Latvrenc in irodlstka Goriap Katarin«, elektricist Gilio Frančišek in šivilija Gaitta Rita.
Urnik trgovin
za vnebohod
Zveza trgovcev za goriško pokrajino obvešča da se bodo danes 3. maja vsi trgovski obrati morali ravnali po sledečem urniku: mesnice bodo odprte od 6. do 11. zjutraj; pekarne in mlekarne od
6.30 do 12,30; trgovine s sadjem in zelenjavo od 8. do 12. ure; cvetličarne od 8. do 13. ure; pokriti trgi od 7.30 do 11. ure zjutraj.
Vse ostale trgovine bodo 'ves dan zaprte.
Javno kopališče bo odprto občinstvu samo v dopoldanskih urah.
Obmejne izmenjave
v marcu
Tudi preteklega marca so se vršile obmejne . izmenjave po trgovinskem sporazumu med Italijo vn Jugoslavijo. V tem mesecu je Trgovinska zbornica izdala 9. uvoznih dovoljenj za skupno vsoto 10 milijonov 542 tisoč lir. Uvo. zili so sledeče blago: surovo maslo, vprežne konje, les za kurjavo, parkete, akaci jeve kole in goveje parklje. Zbornica je izdala tudi 10 jzvoznih dovoljenj za skupno vsoto 13 milijonov 476 tisoč 210 lir. Izvozili so mehanične potrebščine, fotografski, higienski, sanitetski in električni material, priprave za merjenje in razne stroje.
Seja občinskega sveta
Snoči so se eoriški občinski svetovalci ponovno zbrali na goriškem gradu ter nadaljevali z jesenskim zasedanjem občinskega sveta. Podrobnejše poročilo bomo objavili v jutrišnji številki.
Poletni urnik za brivce
Od 1. maja do 30. septembra velja za brivce in frizerke v goriški pokrajini naslednji urnik:
Od torka do petka od *• do 12.30 In od 15. do 17.30. Ob sobotah od 8. do 12.30 in od 15. do 20. Ob nedeljah od 7.30' do 12.30.
Danes bodo poslovale od 7.30
—--------------------------- ekovsš^
Upravni odbor SRS P teK t delavcev se bo sestal ^ tfi-t. m. v svojih prostorih
chiaveMi 13.
DAROVI
^	^	gin	^
Zveza pionirjev dar‘‘Je^.rlet^ cvetja na gr°t>.Pr£r‘‘1I Kova4li«. dragemu pionirju P'n ;jašK0 ^ Skorklje 1000 lir za u. tlCO.	..
PLANINSKO
Planinsko društvo maja 1951 izlet na v jamo DIMNICO P« * g. ^
Vpisovanje do vlt ^ veili 1Lflj na ZDTV v Ul. Machu od 17. do 19. ure »J . rM Geč v Rojanu, Trg tra
 ^
Kolektiv ‘<Prim0r5S<$ ka» izreka našemu ■varišu ALOJZIJU PErT> # najgloblje sožalje op gove hčerke.
 ---——~	051»'*
Odbor in člani Of ^ ošjjf množične organizacij® -izražajo globoko	iRb
Kovač ob priliki brrtW‘ ^ njenega starejšega ■.{&*#) vzglednega člana P10 jo žine iz Skorklje. ki S pogrešala.
ROJSTVA, SMRTI j jt f '
Dne L in 2. maja* ^r'0 Trstu rodilo 13 °tr jjio 'L,«1 21 oseb, porok pa J* eg r pr
Cerkvene poroke:
Zlobec in frizerka . j C» ^j, truzzi, knjigovodja l fod~'m na in učiteljica maste‘; mehanik Giovanni li jni, s gospodinja Maria za^inja Mirko Bortul in §0„Lrist col'1' stina Pezzulich, m‘)t^jut)» > Flora in gospodinj-	gj0 te j,,!,
Stoickov, mehanik G par<» j® ir. prodajalka OlorgaUCST* ;adn'k mehanik Guerrmo	u^jj
gospodinja Elena Q gO5^ Anton Stepančič >n— A11*
mehanik Guerrino merin« gospodinja Elena Q	gO-jTrik1’
Anton Stepančič m N1 Bice Boccaccim, .»
Penco in gospodih.Enrit0 n»gjt<0,' lovič, fin. stražnik MU, tzer in uradnica M	gosP	rtln®
mizar Aldo Pers'	dr-,-_	D*'
Nives Pettener. kem	^1»	jj
la Longa, vratar gospodinja Clelia
guspouin.i«	-	in	»--■ffll'-.
Cesare Vecchtet	oVt<: „(((
Enrica Cresciani,	a „,rti^
tVelther in ura°?uSio Villas, uradnik O
in ' gospodinja And« g0sv- **-uradnik Aldb Tre' jano, ic’ Maria Luisa Vespas'^ .n zastopnik Umberto nei!3-^rP spodin.ia Italia 8® orsol3 jft1.
Umrli So:7W^etni°> vetz, vd. Fajetidk^	0
racconer.	7*—	o,ic-
70-letm Šarite Ferr ^j; rolina Birsa. p0.j_letni *-ct Mario PuzzeG _ Bea,r'cp?
Pressetnig; 68-1 etri	.	J
vač, por. Muschi, p3lber£.!čf rina Marini, P0L-. ^er: n-/ letni Giuseppe F« lett>l , Cf
Matteo Pizzamus. ®	^»M
pe' Bersan; 52-Ietna JJrjai: colin: 46-Ietni	'70-!et!|-l^
ni Agostino Bor r,orella:.,% toria Tonci, POh^d Futvio Gorella;
Mersek: 14-Ietih	por.
letna Pasqua Besu ^	,<
Maria Stefi, stara -t
i    ................... A?1
MALfO^
KROJACNICA ;«e al| «0«*^
prodam PBVO^jreŽk'8 >
IN DETELJO "
aoex^0
m »S*
iz!
Ajdov#0
Poreč
RiiiemDerK
Kovini
m molov«0
(Škocijan^0
IIIIIIIIIIIIIIIIH111
„„ 5.
Vpisovanjem 0. ^
 ............
d® ,n
Adria-E*PreVf-
Severo 5b’
PRIMORSKI dnevnik
KAKOR VSAKO LETO SO TUDI ZA LETOŠNJI 1. MAJ POHITELE MNOŽICE NA STADION K SV. IVANO IN NAPOLNILE TRIBUNO IN OKOLICO TER Z ZANIMANJEM SLEDILE LEPI TELOVADBI
tramvajem z Opčin pa dalje vse tržaške popevke Po vrsti.
Iz Trsta smo se v mislih pre-i selili na «jezero blizu Triglava«. Skupina deklet, oblečenih preprosto a okusno v bele in mcdre obleke, so po znani slovenski narodni pesmi «Po jezeru« in «Venček na glavi se» z vso preciznostjo izvedle te vaje .polne ribnike in elegance. Miloš Stergar je znal s sestavo te vaje dobro simbolizirati mehko in čustveno vsebino teh narodnih popevk.
Višek telovadnega nastopa je bila zadnja točka. Ro znani melodiji «V boj« jz Zajčeve opere ((Zrinjski Frankopan« je Marjan Dolgan sestavil vajo, ki .ie imela pokazati telovadno zrelost tržaške mladine. Sestava Dolganove vaje je med najtežjimi te vrste. Naglo si sledeče slike povezane z dinamičnimi prehodi niso pustile telovadcev niti pol takta pri.miru. Izvajalci so se dobro zavedali, da je klitje' pri tej vaji osnovni pogoj za uspeh. Vaja, se namreč prične s četver ostopno kolono, v katero se telovadci nekajkrat povrnejo. Od začetka do zaključne stene je v obliki črke V. 24 fantov in deklet z dobrim smislom za ritem in veliko eleganco izvedlo vajo brezhibno. Dve stvari bi že itak velik uspeh povečali: v prvi vrsti suh teren, ki bi pripomogel k hitrejši izvedbi, drugič Pa večje število izvajalcev. Občinstvo je ob koncu nagradilo telovadce in dolgotrajnim ploskanjem.
Proslavo je zaključil mimohod. Se enkrat smo zagledali: najprej pisane folkloriste, mornarje, potem udeležence točke «V boj«, a za njimi so brhko stopale čiarice. nato najmlajši v svojih pisanih krojih. Ljudem se ni ljubilo zapustiti stadion, postajali so po prost.ru. se pomenkovali o pravkar minulem nastopu mladosti in delali lepe načrte za prihodnjega.
Večer je že legal na Sv. Ivan, ko so zadnji giedalci zapuščali telovadišče.
Glede tega je bil nastop članic, ki so prikorakale v lahnem koraku in v tristopih, na višini. Na splošno so izvedle vaje zelo dobro in so vnesle vanje vso eleganco, ritmiko in mestoma naravnost njih baletni značaj. Zato so odnesle članice od vsega občinstva zasluženo priznanje. Tov. Gorjupo-va se je tudi pri sestavi teh vaj zavedala, kateri gibi se prilegajo vajam za članice in koliko so, sposobni pokazati hkrati do. stojno tehnično višino in zunanjo lepoto.
Kot pravi mornarji, ki se ne zanesejo na tujo pomoč, ampak samo na to, kar sami premorejo. so ob zvokih harmonike svojega tovariša prikorakali na igrišče. Oblaki so se še bolj ponižali, grozeče stemnili, a občinstvo ni zapustilo svojih prostorov, niti oni. ki so zasedli vse razpoložljive točke na nasprotnem pobočju, a jim nezanesljivost ni dala, da bi se pridružili Vesel; množici. Naši mornarji, ki so prikorakali v eni kolcni, so se zdajci razvrstili v štiri kvadrate, takoj zatem kvadratov že ni bilo več, marveč ' šo prišli v kroge, iz teh pa sestavili žive piramide; v hipu že teh ni bilo več. in s prelepimi gibi so ponazarjali delo vsakdanjega mornariškega življenja: veslanje, plavanje, vlačenje vrvi .in podobno. Po vajah so mornarji strumno odkorakali in med navdušenim ploskanjem ie donela njihova pesem o morju.
Prejšnja slika je še živela med ljudmi, ko smo zagledali dve skupini; v eni so bile deklice, v drugi pa dečki. Vaje z obl oči zahtevajo veliko skladnost, majhna netočnost tu lahko mnogo skvari. A bojazen ni bila na mestu. Stergarjevo vajo je deca izvedla dobro, še posebno pa je vžgala pri gledalcih zato, ker so jo spremljali značilni tržaški motivi. Začelo se je z nesrečno rojenim
Kot nekak intermezzo sta sle-drli telovadnim nastopom dve posebni točki, in sicer »Stiliziran folklorni ples« in pevske točke združenih pevskih zborov. Pestrost sporeda je s tem vsekakor pridobila.
Vse priznanje mladim parom, ki so nastopili, zlasti dekleta z okusnimi kostumi. Posameznj plesni odstavki so bili živi, razgibani, polni ritmike in, kar je bilo posebno prijetno, plesi niso bili statični, ampak so prehajali y vedno nove skupine, ki so že zaradi tega zunanje ugodno vplivali in: dali vsemu nastopu živahnost, pestrost .n okus.. Plesni pari so bili v mimiki ravno pravilno umerjeni in so, kar je bilo pravilno, polagali večjo važnost na ritmično-plesno izvedbo. Poleg organske sestave in zamisli celotne točke,* ki nam je pokazala spretnost aranžerke tov. O. Gorjupove, je treba omeniti še to, da je bila tudi glasbena k(«npozicija zelo dobra in je ustrezala piesnim ritmom in gibom.
Enako dovršen je bil nastep združenih pevskih zborov, ki so nam, pod vodstveni naših dirigentov Boleta, Boštjančiča, Pertota, Švare in Grgiča odpel; več pesmi. Po svoji globini je zajela razpoloženje zlasti E. Adamičeva «V nove zarje«, prav tako pa so vžgali mogočni akordi Vrabčeve:	Fizfeulturne ko-
račnice, Venturinijeve: V nove zarje in Bazoviške, Simonitijeve: Le vkup, uboga gmajna ter Kozinova: Naša vojska.
Komaj so odjeknili zadnji glasovi pevcev, so z odlečnim korakem prišli na telovadišče člani, ki so izvajali proste vaje. Te so pokazale moč in silo,. s katero razpolaga zdrav in krepak mladenič. Kakor'je bila idejna nota Zerjalovih vaj pravilno zamišljena, bo treba v bodoče ravno pri članih še bolj pazili na skladnost izvajanja, kritje in držo telovadcev, ki daje njihovemu množičnemu nastopu izreden pomen.
Ob letošnjem 1. maju smo spet živeli v pričakovanjui tradicionalnega telovadnega nasto. pa. Bali smo se da bo odpadel, saj je venemer deževalo, telovadišče je bilo popolnoma raz:-močeno in blatno, in nekateri oddelki ta dan dopoldne, sploh niso mogli imeti generalnih vaj. Posebno pa niso poskusili vaj s spremljevanjem. godbe, kaj šele rajalnih nastopov, kar je za točno izvajanje telovadnih točk nujno potrebno.
Kljub tem ovirani in nedo-statkom je burno pozdravljena prikorakala pred tribuno kot prva deca od 6. do 10. leta. ki se ni zmenila za vse vremenske neprilike. Premočena je dala zgled gledalcem, ki so bil; kolikor toliko zavarovani s plašč; in- dežniki, da so tud j oni vztrajali do konca sporeda. Naši malčki, ki so še začetka vsem navzočim nekako smilili so se pokazal; prave jumačke .ter so Se eri vsej premraženosti in težkočah terena znašli in še kar dobro odrezali. Ze njihov prihod v lahnem koraku, obrazi polni radosti in živahnosti so vsem ugajali. Tako so tu in tam mimo napak svojo točko srečno zaključili. Posebno veselje je vzbudil njihov - odhod s telovadišča v prostem teku. Vaje je sestavila tov. O. Gorjupova, ki je znala preračunati, kaj otroci zmorejo in v čem obstoji efekt takšnega množičnega nastopa.
Enako veselje so prinesli na telovadišče dečki in deklice, od 10. do 14. leta z vajami z obročki in palicami. Za dosego zunanjih vtisov tega nastopa, kot prelivanja in svetlikanja barv, živahnega premikanja okrašenih obročkov, je manjkajo sonca, ki bi šele povzdignilo lepoto posameznih gibov in prehodov. Zato bi bilo morda prav. da bi dala Zveza društev za telovadno vzgojo morda ravno to točko kdaj kasneje zopet na spored, da bi deca ob boljših prilikah lahko pokazala pravi stil in ubranost teh vaj, ki so z ((kovačnice« našega tov. M. Stergarja.
ZASTAVE NA CELU POVORKE TELOVADCEV.
VES POPOLDNE SO SE STEKALE MNOŽICE
DOKLER NISO ZASEDLE POSLEDNJEGA SEDEŽA
Članice In člani...
PO TELOVADIŠČU SE JE USUL DROBIŽ
ŠTIRI POSEBNE TELOVADKE« TOČKE
CLANICE PRIHAJAJO NA TELOVADIŠČE,
IN TAKOJ ZA NJIMI MALO VEČJI.
FOLKLORNA SKUPINA JE LEPO IZVAJALA STILIZIRAN PLES OLGE GORJUPOVE. — FOLKLORISTI NAS VEDNO ZNOVA NAVDUŠUJEJO.
IZBRANA SKUPINA FIZKULTURNIKOV JE BREZHIBNO IZVEDLA DOLGANOVO VAJO «V BOJ« POLNO TEŽKIH TELOVADNIH PRVIN.
GOJENCI POMORSKE SOLE IZ PIRANA SO IZVAJALI MARSICEVO VAJO ((MORNARJI« Z OBČUDOVANJA VREDNO SKLADNOSTJO.
VALUJOČE KRETNJE MLADENK SO PONAZORILE RAHLO VALOVANJE VODA V STERGARJEVI SIMBOLIČNI VAJI «PO JEZERU«.
IZVAJA POSEBNO VAJO Z OBROČI.
PO, NASTOPU ZAPUŠČAJO CLANT TELOVADIŠČE.
*■- Š i
s? v ■■•■"•■:■*
fipiMORSKI DNEVNIK fc- —-----------------
3. maja
PRUI MAJ NAJ BO DAH BORBE
PRIZOR IZ VAJE GOJEN CEV POMORSKE SOLE IZ PIRANA. TA TOČKA JE BILA BREZ DVOMA VIŠEK LETOŠNJEGA TELOVADNEGA NASTOPA. MLADI MORNARJI SO POKAZALI NAJPOPOL-NEJSO UVEZBANOST, KI JO JE MOGOČE DOSEČI LE Z DISCIPLINO, KI MORA BITI NAJVISJA ODLIKA MORNARJA. STRUMNOST MLADIH GOJENCEV PRIČA TUDI, DA SE NA SVOJ POKLIC VESTNO PRIPRAVLJAJO IN DA BODO VREDNI NADALJEVALCI SLAVNIH TRADICIJ NAŠIH MORNARJEV.
(Nadaljevanje govora tov. B, Petronia s U strami).
banje in demokratične sile se morajo zato čimprej osvoboditi vsake iluzije o socializmu v ZSSR, doseči neodvisnost in samostojnost lastne organizacije ter tako pripomoči k napredku demokratičnih sil, ki ga že itak povsod opažamo.
Na Tržaškem ozemlju smo prvega maja mogli vedno izmeriti učinkovitost in razvoj ter organizacijsko zmožnost in usmerjenost demokratičnih sil; mogli smo tudi premeriti pravo vlogo delavskega razreda ter pokazati, kakšni so odnosi med Italijani in Slovami.
Tovariši, če bi morali površno presojati situacijo delavcev v Trstu iz dejstva, da praznujemo danes, šest let po vojaškem, političnem in ideološkem porazu nacifašizma ta enotni delavski praznik na treh različnih sektorjih, bi morali reči, da je delavski razred Trsta vse prej kot napredoval, da je izgubil na terenu, da je odstopil od važnih pozicij.
Sprememba v Sovjetski zvezi, veliko razočaranje v vrstah delavskega gibanja, posledice vmešavanja imperialistične politike so povzročile veliko škodo demokratičnim silam, ki so slepo sledile sovjetskemu centru. Logični odraz vsega tega Je zlasti viden v Trstu, kjer se Je delavski razred razcepil, namesto da bi se združil.
Toda tovariši, preglejmo bolje, kaj se je in kaj se dogaja na političnem, nacionalnem in gospodarskem področju, kaj se dogaja med delavstvom, kaj med političnimi in sindikalnimi delavskimi organizacijami ter organizacijami demokratičnih sil Trsta.
Tržaški velemeščani, kapitalisti ip šovinisti so imeli izredno srečo. Nepričakovani dogod-
ne pa dan agitacije in propagande za cilje tuje politike kake države
(lz govora tov. Bortola Petronia)
ki so jim ustvarili ugodne politične pogoje, zlasti ker se je delavsko gibanje deloma razcepilo in ošibilo zaradi komin-iarmizma. Nacionalisti in iredentisti tega teritorija, ki so bili že premagani in razorože-r.I ter so se že sprijaznili z novimi zgodovinskimi dejstvi, so lahko povzeli svojo «častno» službo. Podpirala in spodbujala jih je izzivalna in nacionalistična politika Kominforma, spodbujali in podpirali so jih z zgledom kominformisti, ti sanjači, ti bastardi fašizma, ki so znova začeli igrati zmagoslavne koračnice o ekspanziji proti vzhodu, o rasizmu ter so pričeli tekmovati z Vidalijem in njegovimi strežniki za dediščino vloge, ki so jo imeli v tej coni že v letih 1919 itd., različni Franceschi Giur.te.
Tovariši delavci, kdor koli zasleduje, kaj pišejo irj razlagajo italijanski voditelji kom-lnformistov o vprašanjih te zemlje, lahko takoj ugotovi iste dokaze in isti jezik, v katerem so pisali fašistični časopisi.
Delavci, demokrati! Pazite, kaj govorijo, pišejo in delajo ((brazilski mežnarčki» Kominforma in uvideli boste, da smo pred nevarnostjo, da se v Trstu ustvarijo pogoji za drugo izdajo fašizma, V tej politiki in v okviru tega delovanja, tovariši, moramo iskati, odkrivati in uničevati vzroke neofašizma, vzroke nacionalistične politike v Delavski zbornici, »pogum« nacionalistov, ki mislijo samo
BREZ MIRU NI
(Nadaljevanje govora tov. A. Ukmarja, s 1. strani).
Tovariši Slovenci, delavci in jneščani-
Tudi pred slovenskim narodom tega ozemlja stoje nove naloge. Enotnost* slovenskega demokratičnega in naprednega ljudstva Je prvi pogoj našega obstanka na tem teritoriju. Združiti moramo vse poštene demokratične Slovence v borbi za svoje nacionalne, kulturne in ekonomske pravice. Po dolgih letih fašističnega suženj-*tva so nas potisnili na stopnjo brezpravnega naroda. Te krivice še niso odpravljene, toda mi r.ismo hlapci in tudi nočemo biti. Zato se moramo boriti za dvojezičnost, za enakopravnost na šolskem področju in v vsem javnem in upravnem življenju. Vse naše kulturne ustanove so bile za časa fašizma uničene. Se sedaj nimamo naših dvoran, kulturnih domov, katere so nam fašisti požgali ali vzeli. Zahtevati mo. ramo od tukajšnjih oblasti, da nam povrnejo to, kar so nam fašisti ukradli, upepelili ali u-»ičili. Fašizem nam je uničil tudi vse naše gospodarske usta. nove. Po vsem svetu priznavajo in vračajo oškodovancem po fašizmu sitorjeno škodo, ie mi v Trstu tega še nismo dosegli. Zahtevali In boriti se moramo, da dosežemo vse naše pravice, ki nam pripadajo in katere nam sedanje oblasti odrekajo. Živeti hočemo v slogi z italijanskim ljudstvom na tem o-zemi ju, boriti se moramo proti vsaki nacionalni mržnji. Brat-»tvo med narodi ne sme ostati formalnost, pač pa mora sloneti na konkretnih dejanjih.
Slovenski demokrati bodo našli svojega zaveznika v demokratični široki fronti Italijanov, ki ima iste interese, iste cilje kot mi, ker se bori za napredek, blagostanje % in mimo aotitje tukajšnjega ljudstva. Kominformističnim agentom, ki so najhujši sovražniki slovenskega ljudstva, ki prodajajo naše ozemlje, ki hočejo ustvariti nepremostljiv prepad med Slovenci in Italijani, ki hočejo naše ljudstvo odtrgati od matične Jugoslavije, velja naš najostrej-ši boj! Vsi naši sovražniki hočejo s podpihovanjem, klevetami in izmišljotinami ustvariti večno pregrado med Slovenci in Italijani. Danes v tem posebno prednjačijo voditelji ko. mlnformizma, ki so postali zve. iti hlapci italijanskega imperializma in tuje agenture. Naša naloga je razkrinkati jih kot a-gente, izdajalce in sovražnike slovenskega naroda.
Tovariši In tovarišice! Demo. krati Tržaškega ozemlja!
Naše ozemlje ne sme biti predmet mešetarjenja med raznimi velikimi državami na našo škodo MI SMO ZA NEODVISNOST TRŽAŠKEGA OZEMLJA. Zahtevamo samoupravo, ekonomsko in politično neodvisnost, zahtevamo pretrganje vseh tiatih vezi z Italijo, ki so v škodo Trsta in njegovega prebivalstva ter v nasprotju z določili mirovne pogodbe. Zavrniti mo-ramq vse demagoške obljube,
ll\l NI SOCIALIZ
(Iz prvomajskega govora tov. A. Ukmarja)
ki jih servirajo reakcija in ko~ minformistične agenture irj ki hočejo zavesti naše delovno ljudstvo na krive poti, ga u-spavati, da bi pozabilo na svojo razredno dolžnost ter na borbo za neodvisnost in svobodo našega ozemlja.
Tovariši delavci!
Odkar je svet razdeljen na interesna področja, je vedno večja nevarnost novih sporov in vojn, ki se lahko v hipu spremenijo v tretjo svetovno vojno. Naša naloga je: boriti se za ohranitev miru, proti vojni, proti napadalnosti, proti zasuž-njevamju narodov, proti vmešavanjem. Vojna r.a Koreji in provokacije na jugoslovanskih mejah nam jasno kažejo, kdo izziva r.ove konflikte. Niso samo atomske bombe nevarne za zasužnjevar.je narodov in uničevanje delavskih množic. Nevarni so tisti, ki vojno ho-
čejo in vojno izzivajo. Ako se hočemo dosledno boriti za mir, moramo tudi jasno povedati, kdo je danes v prvi vrsti zainteresiran, da ne pride do mirnih poravnav obstoječih sporov med narodi. In danes lahko rečemo, da je odvisno le od Sovjetske zveze, ali bo vojna ali ne. Ni dovolj govoriti in i?eti slavospeve miru, sklicevati razne kongrese. Boriti se moramo v prvi vrsti proti vsakemu vmešavanju irj zasužnjevanju tujih narodov. V boju za mir je potrebno mobilizirati vse demokratične sile našega ozemlja, braniti in podpirati težnje Združenih narodov, okrepiti to organizacijo, ki se trudi, da bi mirr.o poravnala obstoječe spore. Brez miru ni napredka, ni socializma. Nova vojna pomeni uničenje vsega, kar si je delavski razred po tolikih letih priboril. Kdor pa misli, da bo
svoboda prišla na ruskih bajonetih, se zelo moti, ker tam ni več socializma in napredka, temveč le imperialistične težnje sovjetske birokracije, ki stremi po nadvladi in zasužnjevanju celega sveta.
Tovariši, tovarišice, delavci in kmetje — Slovenci in Itali-
jani!
Utrjujmo in razvijajmo na- j bleme demokratizacije predne demokratične organiza- j nega življenja Trsta, za neod-
na maščevanje, «pogum» ljudi, ki pozabljajo na strogo in zasluženo lekcijo, ki so jo dobili leta 1945. Tu moramo iskati vzrokov, zaradi katerih obračunavajo danes demokratične sile z ovirami, o katerih se je zdelo, da pripadajo že zgodovin; časa, ki je že mimo in ki se ne sme več povrniti.
Nevarna zveza med komin-formizmom, nacionalizmom ter iredentizmom, zabeljena z ne koliko klerikalizma, deluje tako, da prevara in otežkoča našo politično situacijo, da raz-ceplja delavstvo, da uničuje demokratične sile in se poslužuje da doseže svoj cilj, celo stare-ga in sramotnega orodja: «rja-cionalnega sovraštva«.
Zato je nujno potrebno, da položaj osvetlimo in s_ pomočjo vseh poštenjakov vseh demokratičnih struj, ki iskreno želijo odstraniti vse, kar ovira enotnost delavskega gibanja ter da kljubujemo sejalcem razprtij, jih politično in ideološko pobijamo ter usmerimo demokratično gibanje na neodvisno pot.
Vzroke nasprotij med delavci in ostalim prebivalstvom lahko premagamo in jih tudi moramo. Delavci se morajo truditi, da preprečijo cepljenje sil in namesto umetnih borb med demokrati in delavci, naj se lotijo najnujnejših in najtežjih problemov, ki se tičejo brez razlike vseh prebivalcev.
Treba je braniti mir in z njim svobodo in napredek, pridobljene pozicije in možnost, da se izboljša življenjski standard delavstva. Vojna bi seveda pomenila gospodarski polom za vse, z njo bi se zaustavil razvoj demokracije in socializma in nastopil bi razkroj delavskega gibanja. Brez miru ne gradimo socializma, ne branimo bistvenih življenjskih pravic. Z vojno izgubimo svobodo, demokratične pravice in nacionalno neodvisnost.
Vsi narodi morajo sprejeti in izboljšati programe OZN, braniti njih asr-ovna načela, jih moralno in materialno krepiti, da se bodo lahko skupno borili proti kateremu koli napadu, ki bi nastal pod katero koli pretvezo.
Zato je potrebno, da v Trstu branimo mir iri demokratično svobodo, nacionalne pravice prebivalstva, zato da se odpre delavcem boljša bodočnost in odstrani iz političnega in socialnega življenja vse. kar cepi delovno ljudstvo in da se brez predsodkov borimo za pro.
politič
cije!
Poglobimo silovanskoitalijan-sko bratstvo!
Utrdimo naše razredne sindikate, ki se borijo za neodvisno;:! delovnega razreda Trsta!
Naj živi enotnost demokratičnih sil v borbi za mir in napredek!
Naj živi tržaški proletariat!
Naj živi neodvisnost delavskega razreda!
Naj živi prvi maj — dan borbe!
DEKLICE Z OBROČI.
VADITELJICA GORJU-
POVA JE NA USPEH LAHKO PONOSNA.
IZ VAJE ((MORNARJI«.
IZVAJALCI VAJE «V EOJ» ODHAJAJO.
visnost Trsta in vsega Tržaškega teritorija pri izvrševanju njegove ekonomske, trgovske in industrijske funkcije. Tako bi praktično odstranili vzroke raz-cepljenja sil in zlasti na sindikalnem področju bi se morale združiti vse demokratične struje v skupnem delovanju po načelih razrednih sindikatov, da bi se ustvarila enotna akcija za rešitev najvažnejših vprašanj delovnega ljudstva, ki so pravi vzrok gospodarske ir.' socialne krize naše cone.
Prepričani, da z nami soglaša velikanska množica delavstva, predlagamo tudi ob tej priliki voditeljem in pristašem sindikalnih organizacij in vsemu delovnemu prebivalstvu, da pretrese in skupno razpravlja o vprašanjih, kot na primer:
1. O političnih pravicah vseh prebivalcev cone, (demokratizacija administrativnih organov, volitve conskega sveta itd.).
2. O največji avtonomiji občin, tako da ljudstvo samo skrbi za svoje občinske interese; o zavarovanju poljedelskih pridelkov v tržaški okolici; o pomoči okoliškim prebivalcem in izboljšanju njihovega gospodarstva.
3. Mesto Trst naj se osvobodi vezi, ki dušijo njegov gospodarski razvoj, da bo spet zmožen lastne gospodarske politike v širokem obsegu ter tako dobil spet svojo važno funkcijo, ki jo je opravljal že desetletja.
4. Gospodarsko pomoč Trstu morajo upravljati delavci, tako da določijo, koliko r.aj se od te pomoči uporabi za okrepitev industrije ter za lokalno plovbo.
5. Demokratizira naj se šola, da ne bo več med prebivalstvom nacionalističnega trenja. Vse ustanove za zaščito delavcev, bolniške blagajne itd. morajo biti demokratično urejer.e in pri njih morajo sodelovati zastopniki delavskega razreda,
Pretresti je treba dalje vprašanje o programu javnih del, o blokaciji odpustov, o ustavitvi obratov ter tako vpeljati delavca, da bo direktno vodil tista industrijska, pomorska in trgovska podjetja, ki so izredno važna za obstoj in življenjski standard delavstva.
6. Proučiti in spremeniti je treba sedanji gospodarski položaj delavca, podvojiti je treba pomoč brezposelnim: pokojnine starim delavcem ter invalidom pa naj se izenačijo s tistimi pred vojno; prav tako je treba
urediti vprašanje delavcev delavk.
Vso svojo energijo naj demokratične množice vtože za rešitev teh problemov. Da ubranijo najvišjo dobrino, mir, pa morajo delavci vseh poklicev, žene in možje, mladi in stari, Slovani in Italijani svojo trdno voljo spremeniti y dejanje.
Med delavci ne bi smelo biti nobenih razlik zaradi izobrazbe (v kolikor gre za visoko, najvišjo in antično kulturo prekaša ošabnost sedanjih voditeljev v Rusiji' celo nacifa-šiste),
Zato končajmo s fašističnimi in rasističnimi argumenti, prenehajmo s šovinizmom in vsakimi drugimi akcijami, ki bi mogle škodovati interesom Trsta in njegovim prebivalcem. Gie.de na tako velike in, težke prebieme ter po tolikih trpkih izkušnjah zahtevajo delavci, da se že enkrat konča razlikovanje med narodnostmi, ker s® zavedajo, da je za pomirjanje in enotnost treba priznati vsem narodom njihove pravice.
Delavstvo mora prevzeti vodL sivo y vseh deželah in ee zavedati važnosti svoje funkcije v tej borbi. To pa je mogoče doseči s pravilnim umevanjem delavskih problemov. Kakor v Italiji, v Franciji iin v drugih deželah, se morajo tudi v Trstu združiti vsi ljudski sloji in tako uveljaviti iste zahteve.
Da dosežemo mir, moramo odpraviti žalostno mišljenje, ki ga mnogi delavci še gojijo, misleč, da je njihove življenjske probleme mogoče rešiti brez borbe. Dognati moramo pravega napadalca, ki se ravno pripravlja, povezati naše demokratične sile z italijanskimi in s silami dTUgih dežel, da ga tako dokončno obsodimo in uničimo.
Zato je odločilno, da v o-brambo miru in demokratičnega obstoja narodov docela osvobodimo delavsko gibanje izpod suženjstva ruske države. V ta namen, je treba vzbuditi zavest delavstva, kar je mogoče doseči samo z izvajanjem demo kvatičnih in sindikalnih pravic ter s tem, da prepričamo vse, da so vojna ali mir, demokracija ali reakcija, mezde, pokojnine, brezposelnost ali boljši življenjski pogoji odvisni samo od nas. Potrebno je torej, da obstoji delavsko gibanje, ki vidi jasno in deluje ra koristi vsakega delavskega razreda ter uživa naklonjenost tudi ostalih' demokratičnih sil.
To vidimo na primer v Italiji, Franciji im Belgiji, kjer predstavljajo delavska gibanja možje, kakor Magnani, David, Cucchi in drugi v Italiji, Charles Lamoine im Ballefranche v Franciji ter voditelj delavstva in osvobodilnega gibanja Fer-namd) Demnnv v Belgiji.
S tem v zvezi vam povem, kako je Deman,y odgovoril na v«e komimformistične zahteve: «Se nikoli nisem pljuval na samega sebe in to niti tedaj, ko so vladali Nemci in toliko manj bom: storil to danes. Misliim samo na onih sto tisoč komunistov, ki čutijo danes, da so bili opeharjeni in sramotno izdani. V Rusiji ne gre več za socializem, pač pa z» despotizem. ne ra osamosvojitev, marveč za zasužnjenje delavskih množic.« Te izjave so konkreten program za vse demokrate in samo odmev tistih izjav,,ki jih razglašamo mi tu v Trstu že od' leta 1948.
Skrbeti moramo, da izločimo in premagamo , ter uničimo vse reakcionarne irj fašistične kroge, vojne hujskače, vse one, ki čakajo na to, kako bodo izkoristili človeške nesreče itd. Prav tako je nujno, da osvobodimo delavsko gibanje iz komirvfor-mistične pasti. Končno je treba vsakemu delavcu dopovedati. da ne sme čakati blagostanja in miru od zunaj ali od vojne.
Delavci! Te retsnice si utirajo pot ip vedno večje število delavcev jim sledi. Kljub zmešnjavi, ki so Jo povzročili namenoma konrinforni isti, se na tisoče delavcev zaveda, kje so prijatelji in kje sovražniki, kje pravi in kje krivi pristaši miru.
V borbi zoper vse te tež koč e delavci nismo (Brni. Tudi v Trstu so širši IjudBlloi sloji povezami z življenjem delovnega ljudstva, ljudje svobodnih poklicev ter mali in srednji obrtniki spremljajo s simpatijami našo borbo, saj so neposredno zainteresirani nad uspehom na. še borbe.
Istočasno kot sg povsod kaže potreba po neodvisnem delavskem ■ gibanju in, priznavajo povsod vlogo delavstva, se prav tako vedno bolj kaže poraz vojnih izzivačev. Danes prevladuje pač prepričanje, da bo splošna akcija proti t«m napadalcem onemogočila, vojno in s tem rešila n.ir, neodvisnost in svobodo tako malih kakor tudi velikih narodov.
Zato naj živi enotna akcija sindikalnih sjj za izboljšanje življenjskih pogojev delavstva, naj živi enotnost in neodvisnost delavskega gibanja, naj živi e. notno«,t demokratičnih in ljudskih sil v borbi za mir in demokracijo, naj živi zveza vseh demokratov Tržaškega ozemlja, naj iivt delavski prvi maj.
DECA OD JO DO 14 LET IZVAJA PROSTE VAJE. DEKLICE Z OKRAŠENIMI OBROČI IN DEČKI S PALICAMI SO TAKO ŽIVAHNO IZVAJALI SVOJO VAJO, DA SO PRED MNOŽICO PONAZORILI VRVEŽ NJIHOVEGA ŽIVLJENJA.
TO SO PA ZS BOLJ IZKUŠENE TELOVADKE, KATERIM SE POZNA, DA NK® PRVIKRAT NA TELOVADIŠČU. SE TAKO TEŽKIM PRVINAM SO BILE KOS h'1 UPRAVIČENO SO ZELE OBILO ODOBRAVANJA.
NE BI BILO V POSEBNO CAST MLADINCEM, CE BI ZAOSTAJALI ZA DERI'J* ' TEGA SO SE ZAVEDALI, ZATO SO V SVOJE VAJE VLOŽILI OBILO VOLJh TRUDA IN PRI TEM TUDI USPELI.
PO TAKTU MAZURKE PLEŠEJO SVOJ STILIZIRAN PLES NASI FOLKLOR jj. ZA TOKRAT SO NAŠTUDIRALI NEKAJ NOVEGA IN ZA BUZNJO NOST OBLJUBLJAJO NOVO IZNENADENJE.
MRAK SE JE ZE SPUSCAL NA STADION «PRVI MAJ«. KO
SODELUJOČIH ZAKLJUČIL LETOŠNJI NASTOP V POČASTITEV
PRAZNIKA.
3. maja 1951
Predsedniki vlad in drugi ministri v nemilosti m ^ obnovljena vlada v enem mesecu u 1 komunisti se upirajo direktivam Moskve
Masfcov
S PRVOMAJSKEGA NASTOPA
prevet t,,^1 obrtniki nimajo lami TnVtCl1 balti5k'K»i deže zavrtel °krat se je že zemlja ti narlri 0 u Sonca’ ve"dar Uai. 1 n'lso <<aklimatizirali». sem,,S . Pomagale množične iz-Husov vV mČ, b?iJ infiltracije ni rcnuhl ;?arelofln5,ki avtonom k vev i danes na primer Busrv * ? 63 0<^St‘ Prebivalcev esv 'v t1 *omai 23 odst. Karel
»< 'oltJfrii1'Estoniji m Litvi
toda Qr,- Ru'ov tako velik, jih ia„ 1 so na v°dečih položaji ki110 'n od. 2a<faj z doma-jah! Ven am°- figUriraio v vla ži, -o, , .ai Je odpor še vedno
Po’g3lJ° Ue§alna giba
tudi v	diverzanti, pa
ke JJL3™1. Partijl stalrle čistunov llai° na odpor njenih
laskal Si°, zamenjali predsedni-Ujegovi^ -e-'dade in ne,ko!iko
»anal* UpSOda ie *e vedno «ne-
tudi-fk' -Po let°nski'h mtelek-ljJ:0 i,J? Pa<iel udarec
prav
h nnirtH’ 50 DlIi ožieosani » C vahste'. *««»> temu, da Večjo komUhisti uživali naj-V r”*°fkovsko zaupanje.
Milost°n5kL 5e lani pade' v ktjutj teindre<?'sedn’k republike
slu;
da je bil zelo za-
da i® Letcnska <° tam« na swictska. V Litvi *ke arn komandanta litvan-stc ;	,„e In na njegovo me-
B:v*j ,pnšel general Smirnov. Navi?ndant ie Pa pos-tal Pažn-in _ 1 za kmete. Največjo
Lan; enPa po?večaio Estoniji fiWke_Zameniall predsednika fe jn ga ?ovjeta Edvarda Pa-^"Bfese ;Predsednika Nikola til; t,!!13' Obenem so se zne-ZadeVe>)‘ ‘Ministra za ((zunanje is m mi’ .m'n'stra za pravosod-li s0 |. tra za industrijo..Bi-lističnih'g<?sarli zaradi naciona-
Bjihov • burzoaznih
to j
Ni
tendenc
komJ^iučitev so celo jav. l Da	rali P° radiu. Obe-
'felali t,fa-žp- ko ie bila prilika, Padlj	b°l.i na široko. Na-
^lačat-j? razne književnike, !°Umetn,e’ igTalce itd. Njiho-Lifdt, 7 So proglasili za de-N,ika0 ’n buržoazno. Predla pesl°nskega sovjeta Ed-01 čl=lala So obtožili.
Sialnfetej?
ialn,- — "-w« za rau>«i -jtig festival, črtal s pro-‘sfer5i ?UEke pesmi in plese, i 'Ali • Se Estonci spraševa-Srfte estonski ali ruski f k zeea ,animivo je t°’ da se 'stotm, Prav Pa'u- bivše-J'l v .evnu učitelju, kj je imigracijo v Rusijo že
da je estonski
Sja^e b'l končan prvi val či-- ie takoj pričel novi. J® minister za policijo M*L- ČH ministra za lahko ;%!-	* da ip. nrrvdaiiail „alikp
N
m dajal izmišljene
5 ?Dwa. proizvodnji. Minister j- 1N >! ie bil prav tako Av j“~radi nepravilnih po-skrivan-ja materiala.
bjajj
Š Vs.^^bttel pokvarjene riti?. naa..?.SQ Ijodje razumeli JCe<ija a.te vanj e političnega k? Prot^ bilo zaradi svo-d at nek^tetskega odmeva Hjffsv v 'ko zamaskirano, ta tudi J? rn času so zame-t. 4rnštvfr,ediednika estonske.
«^ta, jj. književnikov- Sem-IKT* Prin?? 8a obdolžili, da je dej? av'l razstavo v Mo-C kko Pa tim je bil na v^ijo p,?? s.e je bord za a-k to , nske književnosti. Vv>areni, lali P« direktivah
LKp(b) n-ka, kj -c v CK
Jo'*	Ki jg v
vA .govoren za Estoni-kir^hkn* Ves das Prisortvo.
Ca kot nekafvn^eSa P0,it-
Vl t® tret? komisar, čigar poslušati
V?.'itia j?4' ,ta čistka ni bila
VJalin>in!^a zatem s0 za'
hjj Aleks;,?Aa za notranje za-me^ra.Resorja in na C te hart?:0 te prišel Rus.
N ni	minister za pro-
^'bpredsprt Z? kmo in konč. sednik- vlade Arnold
Zelo značilno za vse te izmenja ve je to, da je bila vlada v enem mesecu štirikrat obnovljena.
Zanimivi so dogodki na univerzi v Tartu. Tam je na partijski konlerenci prorektor uni-verz€ dejal, da številni profe sorji kažejo servilnost proti buržoazni znanosti jn na tihem preprečujejo pretvoritev univerze v tip sovjetske visoke šole. Vendar za to ni bij odgovoren minister za prosveto, ker on- nima nič opraviti z univerzo, ki je podrejena kot vse ostale višje prosvetne ustanove direktno Moskvi. Estonski minister za prosveto je odgovoren samo za srednje in osnov-ne šo. le, pa še to samo formalno. Za razmere v Estoniji je značilno to. da so na neki partijski konferenci očitali ministrstvu za kinematografijo, da je dovolil prikazovanje nekih nesovjetskih filmov.
Estonija je v trdnih sovjetskih mejah, zato od tam ne prihajajo vesti. Vendar je zelo značilno, da morajo neke stvari reševati javno, čeprav to Moskvi ni preveč pogodu. Zelo verjetno je, da so Estonci nekoliko šovinistično razpoloženi, da dajejo velik} kmetje odpor, vendar je pa tudi res-, da je Moskva zadušila estonsko suverenost, narodnost in kulturo in da se upirajo celo napredni komunistični elementi, oni ki so za Sovjetsko zvezo prelili tudi svojo kri.
I
EVROPA MORA PREMOG UVAŽATI - NAJBOLJ PRIZADETA JE ANGLIJA
TEŽAVE V FRANCIJI IN DRUGIH DRŽAVAH	____________________
Od 300.000 ton premoga na k milijone
Predvidevajo, da bo proizvod- V pranogovnem bazenu rud-
1 n
n-avac c na
Kljub temu, da razpolaga Evropa z velikimi zalogami premoga, ga nakoplje.premalo in se zateče to uvozu iz ZDA. če hoče zadovoljevati svoje lastne potrebe.
Se 1938. leta je od celotne svetovne proizvodnje premoga, ki je takrat znašala 1.2 milijardi ton, Evropa proizvajala 46 odstotkov (brez SZ). V vojni je bila njena proizvodna moč izredno oslabljena in, še dcse-da-j ni dosegla predvojnega nivoja. V 1950. letu je znašala celotna proizvodnja 437,4 milijone ton, medtem ko je 1938 leta -znašala 472,4 milijone ton. V istem obdobju se je pa močno povečala potrošnja te drago, cene surovine, kljub temu, da so pričeli v večji meri kot do sedaj izkoriščati druge energetske vire.
Najhujše za evropsko gospodarstvo je pa to, da je padla tako daleč, da ne izvaža več premoga, temveč ga mora uvažati. Tako je ena izmed najvažnejših držav izvoznic — Velika Britanija prisiljena uvažati premog za lastne potrebe, prav tako je še vedno daleč od predvojnega nivoja proizvodnja Vzhodne Nemčije.
Največje težave trpi brez dvoma Velika Britanija. Velika kriza jo je prisilila, da se je morala nasloniti na ZDA. Kriza je nastala deloma zaradi pomanjkanja rudarjev, katerih število je padlo od 781.000 v 1938. letu na 686.000 v 1950. letu, deloma pa tudi zaradi ved-
Postanek nafte in njen pomen
Velika ležišča nafte v Jugoslaviji - Kmalu bo krita domača potreba
Nekdaj je človek hrepenel po zlatu, srebru in bakru, danes je njegovo poželenje u. smerjeno k premogu, železu, vodinim silam, in nafti. Nafta je v človekovem gospodarstvu in njegovem industrijskem razvoju danes tako važen čini-telj, da, se gospodlairsko in industrijsko najmočnejše dežele pulijo in celo tepejo za naf-tina in petrolejska ležišča.
Nasfta, petrolej ali zemsko olje je tekoči mineral navadno rjave, čmkaste, včasih tudi žol-te barve. Nafta je lažja od vode, zato plava na nji, pa tudi fluoreScira, to je spreminja svojo barvo na zeleno. Nekatere vrste petroleja so prav redke, redko tekoče in lahko izhlape-vajo. Te vrste imenujemo nafto, druge vrste, nekoliko gostejše, imenujemo zemsko olje, popolnoma goste vrste pa imenujemo katran.
Vse nafte ao optično aktivne. To je prvi odkril francoski fiziik Biot, za njim pa ponovil ruski kemik Vailjden. S potrditvijo optične aktivnosti je bi-
Žičnice
domače konstrukcije
Na gozdnem področju v Gorskem Kataru montirajo sedaj predstavljivih žičnic domače konstrukcije, ki so jih nedavno izdelali v Zagrebu, S pomočjo teh žičnic bodo prenašali hlode do gozdnih cest v oddaljenosti do 400- m. S prenosnimi žičnicami so ihteli doslej najboljše izkušnje, saj lahko taka žičnica prepel je v normalnem delovnem času 30 d'o 35 kubitcov lesa, za kar bi bilo sicer potrebno po terenskih ra z-merah 10 do 30 parov konj. Ko bodlo montirane nove žičnice, jih bo v Gorskem Kotar u že 15, medtem kx> pred1 dobrima dvema letoma, niso imeli niti ene. Prvo žičnico so v Gorskem Kotaru montirali šele konec leta 1948.
lo dokazano, d)a izvira nafta od živih tvarin. Nafte so po tem takem biogenski produkti, ven. dar pa ne minerali. Nastanejo V' globljih delih kamene skorje, v tako zvani metamorfini skorji, kjer vlada znaten pritisk in visoka temperatura. Naf te imajo torej svoje poreklo v biosferi, v oblasti živih, bitij, njihov vir so torej organizmi. Razvijati se prično z razpadanjem! poginulih živali in rastlin v sladkovodhih. morda tudi slanih jezerih, torej v položaju, kamor kisik nima prostega dostopa. Ob razpadanju poginulih organizmov se namreč razvijejo pod vodo razni produkti, odvisni od1 vrste organizmov Produkte raizpadanja organskih postankov imenujejo «kaustQbiolite». Nastali so z raz padanjem Vodnih organizmov, enostaničnesa vodnega rastlinstva in drobnega živalstva. Ta skupina, ki je bogata ogljikovodikov, proteinov in tolšč. obsega nafte in bitumlinozne skri-Ijevce. Kaustobioliti so nastali z razpadanjem, organskih postankov. njih vrste pa, zavise od kemične sestave teh ostankov. Tako pridemo do zaključka, da imajo bitumincBni skriljevci svojie poreklo že y samih organizmih, kakor pravilno poudarja ruski mineralog Vemad-ski.
Nafte, odnosno bituminczni skriljevci se začno razvijati v sladkovodnih ali slanih jezerih in mirno tekočih vodah, ki niso pregloboke, a so bogate živih bitij. Ta bitja so organizmi planktona, enostaničhe vodne rastline in prav drobne živa-lice, ki v silnih množinah životarijo po površini vode, se naglo razvijajo, množe, pa tudi naglo ginejto in se sesedajo na dno vode, kjer preidejo iz organskega okrožja v anorgansko, mineralno in se spremenijo v nafte itd!. Od! njih nastanejo «sapropeli», bogati tolstih in dušikovih snovi, nerazdhužnih sestavin nafte.
Ležišče nafte je odvisno od same prirode nafte, ki je tekoče telo. zato na mesto svojega postanka ne more biti vezano. temveč se seli iz ene hribine v drugo. Na ta način se naberejo y teku geoloških dob v delih zemeljske skorje o-gromne količine nafte v mogočnih ležiščih. Selitev nafte iz krajev prvotnega postanka na diruga, mesta ni odvisna samo od tekočega stanja nafte, ampak tudi od hribin. Hribine, ki so votlikave, dovoljujejo nafti svobodno selitev v gtoblje predele. Nafta se lahko Seli skozi plasti peska, peščenca, peščenega laporja in konglomerata. Cim pa doseže seleča se nafta hribine, ki niso propustne, ampak goste, na ,pa\ glino, glinasti lapor in sklriljevec. tedaj je njena selitev končana. Na površju gostega, nepropustnega sloja se nalbere nafta polagoma v tolikih količinah, da nam nudi črpanje vredno ležišče v
votlifcavih hribinah. Velika ležišča nafte nastanejo samo tam, kjer je prvotna selitev zaključena- in je nafta prisiljena-, d!a Se seli v- bodočo smer. Na gibanje tekočin skoz-i votlikav kamen vpliva tudi napetost hri-binske površine. Cim večja je ta napetost, tem večje je gibanje tekočine.
V Jugoslaviji imajo celo vrsto krajev, kjer po geološki in petrogra-fski sestavi, ter po tek. tomkih prilikah slutijo in odkrivajo ležišča nafte. Taki kraji so v Medmurju, v okolici Ludbrega, na robu MoslavtaČ-k-e gore, v Savski dolini proti Sisku in Zagrebu, v okolici Li-pika, v Majevici, pri Donji Tuzli, v Crni, gori v Makedoniji, -pri Ohridu itd. Na slovenski zemlji so začeli z uspehom pridobivati nafto na prekmurski ravnini. y okolišu Dolnje Lendave. Geološka raziskovanja in sistematična vrtanja bodo rešila tudi vprašanje izdat-
nosti vseh naših ležišč nafte.
Ob robovih Panonske ravnine, okrog Dolnje Lendave so zrasli v zadnjih letih orjaški jekleni vrtalni stolpi, visoki po 42 m. Tu so -prijeli za delo jugoslovanski Ibeili rudarji, možje, ki bojujejo veliko bitko za- 450 tisoč ton nafte letno. Se pred kancem petletnega plana bb pri Dolnji -Lendavi zrasel gozd jeklenih velikanov, od koder bosta vozila dnevno po dva vlaka polne cisterne nafte v rafinerije. Med Dravo in Savo pa imamo mncgo zemeljskega plina, ki je gorljiv, ker ima 10.000 kalorij in je torej boljši odi premoga. Na področjih nafte že poganja zemeljski plin stroje za črpanje in vrtan-je. Z njim kurijo kotle, ki dajejo paro za obratovanje vrtalnih stolpov, preostali suhi plin pa bodo po. rabili za kurjavo v tovarnah in mestih, na prvem mestu v Dolnji Lendavi,
Združeni pevski zbori so nekaj pesmi izpopolnili popoldanski telovadni nastop.
no težjih pogojev pri izkorišča nju' starih rudnikov.
Ista tendenca se kaže tudi prvih mesecih tega leta. V prvih mesecih je vrednost uvoženega premoga dosegla 3.2 mi lijoncv šterlingov, medtem ko je vrednost izvoženega padla na 3.7; to je hud udarec za angleško plačilno bilanco, poseb no če upoštevamo, da je lani prvih dveh mesecih znašala vrednost izvoženega premoga 10,4 milijonov funtov šterlin gov.
Ce se položaj ne bo izboljšal se bo vse to zelo težko odražalo na plačilni bilanci, -aj ra čunajo. da bodo čiste izgube znašale okoli 60 milijonov funtov šterlingov v tem letu.
Angleška vlada je zato napravila vrsto ukrepov, s katerimi hoče poveča-ti učinek dela vsakega rudarja. Med drugim so na dnevnem redu različni načrti. katerih cilj je odpreti no ve jaške in na ta način, za dolgo omogočiti povečanje proizvodnje. Po tem- načrtu bi zna šala 1965. leta proizvodnja 240 tisoč ton, za njegovo uresničitev hi bilo pa potrebnih 635 milijonov funtov šterlingov
Zahodna Nemčija razpolaga z rurskim premogovnim bazenom, ki je eden izmed najbolj bogatih in to predvsem z visoko kvalitetnim premogom, ki je primeren za ko-ksanje. Pred vojno je del tega premoga Nemčija izvažala v Francijo. Italijo, Švedsko itd.
Nemška proizvodnja je pa še vedno mnogo nižja, kot je bilg pred- svetovno vojno in- se to seveda močno odraža na njenem izvozu. Lan; so v Nemčiji zikopali 110,7 milijonov ton, medtem ko so jih 1938. leta izkopali 137 milijonov ton. Notranja potrošnja se je pa v istem času močno povečala. Zato je dobila Francija v obdobju od 1. oktobra 1950. do 15. februarja 195.1 samo 1,015.361 ton-, čeprav bi morala dobiti po trgovskem sporazumu 1,125.000 ton; ki tudi če bi bite vse dostavljene, ne bi zadostovale za francoske potrebe. Poleg tega Nem. čija izkorišča sedanje zavezniške težave im skuša dobiti na ta. račun razne olajšave v zamenjavo za prodani premog. Tako ji je uspelo znižati trdno določen, izvozni konitinigenit s 6,8 milijonov na 6,2 milijona za prvi semester tega leta in obenem dobiti zagotovilo, da bodo ZDA v istem obdobju pripeljale v Nemčijo 1,5 milijonov ton premoga za kritje notranjih potreb.
Edina država, ki -je presegla predvojno raven proizvodnje premoga je B’ra-ncija; vendar tudi ona krije svoje notranje potrebe samo z velikimi težavami. Sama ne proizvaja do-voljnih količin1 in je bila zato vedno prisiljena izavažati. Pred vojno je prihajal v Francijo premog iz Anglije, Nemčije, Belgije in Poljske. Sedaj pa morajo Anglija, Belgija in Nemčija skrbeti predvsem za las-tme potrebe. Poljska pa se vedno bolj podTeja SZ. Zato je bila Francija prisiljena obrniti se na ZDA. Od tam sicer lahko dobiva dovoljn« količine zelo dobrega premoga. Toda ta premog teže zelo visoke ladijske tarife, ki tudi stalno skačejo navzgor. V takem položaju, ko je bila cena uvoženega premoga mnogo višja, kot doma izkopanega je bila francoska vlada prisiljena uvesti posebneuvozne premije, če ni hotela dopustiti zastoja v industriji in- prometu. Za pokrivanje razlike v ceni med uvoženim in doma izkopanim premogom so ustanovili posebno banko. Nedavno pa je vlada sklenila zvišati ceno za 13 odstotkov. Kljub temu pa še vedno ni odpadla potreba po znatnih subsidijah.
V takem položaju se je seveda pričela višati notranja proizvodnja, ker je premogov rudnik postal zelo donosen-. Srednja mesečna proizvodnja letos že znaša 4,6 milijonov ton, med-
četrtem	letu	osvobod
? } nada'n°res DUS,i,-'» je po-
^oStej ?nal-	ta
tovi - J izprecl moje
h? Oririoi"' *»«vje nise.
wS <cTa'k°jI>) Glas
tt,.W 'tel boij prose£e kQt
jem ni bilo več ne
hiše.
^"'ogorčenosti ‘ *!S^rda J'h Pa
ta k menil« ^
res ne bo
dekle. «Naj
u teti " 83 že kako«. Sta-N klecaj ’ 1° le trdo očitajo-
V »a 8,0	je brez be'
N* » C"> v hišo. vedela
«Je £ teje h ' ni bil Izrekel
^ Je>o b?!Me- Pri tej MSI
jL k vozu obveljala. Sto-
hl\ ob
\ -Nho m JHn-.
Porobku ceste,
koša .	  -t—c,
1 mu i Sedpl 'hlad fan. ,aJto i_t. . bdi štirinajst
M^j^-ečkeg/^k. slok, bie-
kr. terasa-1 ?,raza ter PO-« J' tekle ? lh 1,(10v- Ta-Ur-^tai. Nek? iStODUo k vo-rt^m "'rodno
V' v01-®3 m - VtSeli‘ ob
to.
tr-
tekle -ni'80va- Obs H>>U.V'C alf - °m- ki
ga
vseh
ostala rahlo 3 s' 1' k one-
TJnani pn
bSk« teaziia u 83 d° la
&a je vprašala
«Z moje vasi je», je odvrnil, iiPripeljali so ga in mi rekli: .Tale gre s tabo. Pomagal ti bo’. Kaj vem, morda mi bo še res kako pomagal 1» Malce grenko se je nasmehnil. Dekle se Je medtem zazrlo v koš.
Umazana, svoje dni siva vojaška plahta, smrdeča po konjskem znoju, je pokrivala ranjencu vse razen obraza in rok. Roke so bile bele in prosojne-, da so se mogle v slepeči sončni luči zaznati pod kožo vse modrozelene žile in žilice. Kontrast med brczživljenj-sko nežnostjo ranjenievega obraza ter grobim nesnažnim pokrivalom, je bil p-resunljiv. Stari, umazani, napol razpadli gnojni kos je ta kontrast stopnjeval do nesmisla.
Medtem je dekle presenečeno ugotovilo nekaj, kar je od nekdaj tako samo po sebi razumljivo in logično in česar ljudje v vsakodnevnem življenju pra-v zaradi te iisame- po sebi razumljivosti« in logičnosti niti ne opazijo <ko-hkokrat tudi nočejo opaziti!). Ona pa je zdajle naravnost fizično občutila, kako so pri človeku prav roke in obraz nekaj ta-ko bistvenega, od pojma človeka tako neločljivega, tako samo človeškega, da bi brez njih ostal za vse večne- čase samo le žival. In še v istem hipu je ostrmela pred neke novo. čudežno življenjsko tajno, ki se ji je prav ta čas razkrivala, ko je zrla v te nežne,
prosojne roke in ta trpeči človeški obraz.
((Ubogi človek, kako trpi«, v njej je valovila široka, nesebična pripravljenost na vsako žrtev: kako rada bi bila prevzela nase del njegovih bolečin.
Sodeč po vnanjem videzu je moral silno trpeti. V resnici je bil skorajda, neobčutljiv in z duhom malodane odsoten. Najprej je bil tam nekje na poslednji meji, kjer se naravne funkcije človeškega telesa mehanično že podrejajo zapovedi večnih nespremenljivih zakonov življenja, njegova zavest, njegov duh pa že postopno zapušča to telo, da bi ga v najtežjem, najusodnejšem trenutku za vselej zapustil ter se sam pogreznil v brezkončno, mehkožametno praznino, ki je smrt in življenje obenem. Takrat bo on prenehal biti on, kajti pretopil se bo in ostal kot večnost. Iz nje bodo v neminljivost prihodnosti klila nova in r.ova življenja.
Ranjenec je z vidnim naporom privzdignil težke, temne trepalnice zagledala je njegove rjave ip. trpeče oči. Čudno! V njih je še bila neka vztrajna, neutešna sla po življenju. Izdajalo ji je tisto prijazno migotanje svetlih pikic, ki jih opazimo v zenicah vsakega živega, razumskega bitja. V voščeno umirjenem izrazu krog usten in nosu, v hladni, gladki negibnosti izmučenega
čela, se je tihotapila smrt. Dekle, kot da ni opazilo nevarnosti, ki je zavratno prežala nanj, tako je bilo vse prevzeto od suhega, upornega brlenja prijaznih pikic, ki so sredi trpljenja v njegovih' očeh, s tako močjo in voljo oznanjale življenje'.
Suhe, brezkrvne ustnice so se mu komaj zaznavno skrivile. Skušal se je nasmehniti. Hvaležno jo je pogledal in spet zaprl oči. Zatem je počasi stegnil shujšano, bledo roko proti kolenu, kjer je ležalo njegovo orožje. Prsti so mu pomenljivo polzeli ter tipali po jermenju in črnih ceveh. Imela je vtis kot da ji je hotel s tem povedati, kako rad bi še živel, kako da se bo za svoje življenje boril do zadnjega, kako da .ie popolnoma miren in resno pripravljen na vse.
Z ostroumno, žensko pomirlji-vostjo je uganila, da ga je strah. Ni sl znala razložiti, čemu ji je skušal to prikriti z laž.io. Strah je vendar povsem človeški, tako razumljiv! Kdo bi se ne zbal smrti, ko ji je prisiljen pogledati z oči v oči!
Res, vsa ranjenčeva notranjost je bila polna strašne, obupne, čedalje bolj tesnobne groze! Kot ledena, črna voda je zalivala njegove misli, njegova čustva, vs-e njegovo telo. Bila je toliko bolj strašna in neznosna kolikor se je sočasno z njenim naraščanjem in z isto močjo, prebujalo v njem
neko bolestno hrepenenje po življenju, strašna, vroča ljubezen do vsega, kar je gledal, poslušal, čutil, s čimer se bo moral tokrat najbrž posloviti ter zamenjati z nečim neznanim, neotipljivim, nerazumljivim, pošastnim.
Obvladoval se je. Divja vihar-nost nasprotij, ki so besnela v n-jem, pa se je kot odsvit daljnje nevihte opažala v izmučenosti njegovega obraza.
«Kako težko mu je«, je pomislila. V prsih Je čutila neko topo in obenem zelo ostro občutje premočnega, preveč čustveno doživetega usmiljenja. Bolelo jo je, bila je skrajno prizadeta.
«Lahko bi živel, ko bi mu le hotel kdo pomagati, ga skriti, da bi ga ubijalci ne našli!« Ob poslednji misli jo je strah spreletel po vsem telesu.
«In jaz? Ali mu ne bi morda jaz...« V njem sta se bila trezni) razum in topla dekliška čustvenost. Potem je slednja — kot je to v navadi pri mladih, dobrih ljudeh — zmagala.
«Pomagati mu moram«. ((Moram ga skriti, da bo še živel!« «Tako zelo si želi živeti!«... «To moram... to moram storiti! Naj stane kar hoče!...«
V njenem življenju je to bila njena prva velika odločitev. Bila je vzhičena. V sebi je čutila nekaj... nekaj, česar si sama ni znala prav pojasniti. Zdelo se ji je, da je v njej takšna moč, ki
bi se z njo mogla postaviti po robu vsem... vsem tem prekletim morilcem.
Neusmiljeno skeleč bič ledene tesnobe je zdajci nenadno oplazil otožno, zasanjano tišino doline. «Ta ta ta ta ta...»
Visoko na planoti se je smrtonosno oglasila mrzla, brezčutna strojnica. V skrivnostno sanjavost doline se je zapičil strupen nemir. Kradoma kot lahkonog tat v copatah, se je vselil v vsa živa bitja. Razširil se je v prostoru po fizikalnem zakonu valovanja: najmočneje v epicentru, kjer to rui bil več nemir, temveč smrtna gro. za (premagati jo je mogel samo še čisti heroizem zavesti!). Poten,' je njegov učinek postopno pešal v širjav# valovnih kolobarjev ter končno zamrl tam, kjer so ptiči v istem trenutku brusili svoja sočna grla v nikdar izpeti pesmi o življenju in sreči.
Dekle se je močno zdrznilo. O-braz ji je posivel ter se spremenil v čudno, grdo spako. V njej se je z vso močjo budil pradavni, neuničljivi nagon po samoohranitvi. Človek, ki je bil v njej, se je postopoma umikal preplašeni sebični živali. Ni našla v sebi toliko moči, da bi se bila mogla temu upreti. Omamljena od strahu je samo strmela v onega z rdečim vratom. Ustnice so se ji nemo premikale. Hotela je nekaj reči in ni mogla.
«Tu ne morete ostati« je naen-
krat bruhnilo iz nje. ((Pojdite stran. Mi nimamo prostora! Pojdite naprej... takoj!« Sovražno ga je gledala. Bebasto odprta usta, tresoča čeljust, brezumne oči, vse to ni v ničemer več spominjalo na vedro dekle svetlorja-vih veselih oči.
V hiši je kričal starec: ((Marica! Noter pojdi. Kaj hudiča... Takoj notri in zapahni vrata!«
Slokega bledoličnega fanta je popadel histerični krč. Iz njega ni bilo glasu: ozka ramena so mu sunkoma poskakovala. Po licih so mu polzele debele solze. Kot mlad kunec pred zakolom je buljil z obupanimi, malodušnimi očmi v onega z rdečim vratom, ki je pravkar napravil nekaj nerod-' niti, neodločnih korakov proti dekletu nato obstal, ne vedoč kaj bi napravil. Dekle je steklo v hišo in zaloputnilo vrata za seboj. V ključavnici je zaškrtal ključ...
Ta ta ta ta ta... ta ta ta ta.... Buuh — buuh... ta ta ta...
Na planoti se je lomilo. Nekje na pobočju stq se od ceste odlepili dve vrani. V težkem letu sta preleteli na drugo stran doline: tam je bilo varnejše. Lisec je s težavo privzdignil pobešeni vrat ter ga spet spustil. Pomembno je strigel z ušesi, ter se vdano pripravil na najhujše.
DUŠAN FURLAN (Nadaljevanje sledi).
tem ko je lani znašala 4.37 milijonov ton.
nja do konca leta narasla na 55 milijonov fon medtem, ko je lani znašala 52.5 milijonov ten.
Proizvodnja Saarske oblasti je že presegla predvojni nivo za 700 tisoč ten in znaša sedaj Okoli 15 milijonov ton na leto.
Tržaški lesni trd
Cutj se oživjjenje poslov z lesom. Ta živahnost je nastala deloma zaradi sezone, ker smo v pomladi, ko se stavbna dela prično in je potrebno največ lesa, deloma pa zato, ker so kupovalci po uradnem avstrijskem povišanju cene izgubili poslednja upanja, da bi cene znova padle.
Kljub temu, da so sp uradne cene dvignile, jim niso takoj sledile dejanske, tako da avstrijski tombanf še vedno kvo-tira 22.000 lir za kubični meter.
Za tfanzit .ie pa cena že prekoračila 39 delarjev FOB, Le-vantski trgovci zelo nasprotujejo tej ceni in so določili, da ped takimi pogoji ne bedo kupovali. Vendar ni na avstrijskem trgu možnosti, da bi popustili in znižali dosedanjo ceno.
ikov Kreka in Banoviči se je zadnja leta pro>v c-nja premoga dvignila bolj kakor v k ate. reni ko i drug-mi rudniku v državi. Ze lani so se začela nova velika investicijska bela, ki bedo omogočila, da bo premogovni bazen Kn ka-Bano. viči prihodnje teto dal skoraj 4 milijone ton premega, od tega samo za potrebe obeh novih koksarn okrbg 2 milijona ton. V kakšnem tempu se razvija proizvedmja premoga na področju obeh rudnikov, lahko najbolj spoznamo, če ugotovimo. da je znaš-’a predvojna proizvodnja v Kreki okrog 300 tisoč ton, v Banovičih pa je bila neznatna.
V bazenu Kreka-Banoviči dela danes že nad 12.000 rudarjev .čeprav gre d»I povečanja proizvodnje na račun mehanizacije, ki so jo uvedli v obeh rudnikih V zadnjih letih so sicer zgradili precej stanovanj za rudarje, vendar pa mnoge premalo v primeri z dotokom novih delavcev. Stanovanjski problem se kaže od dneva do dneva v ostrejši obliki.
V Kreki in v Banovičih bndo sedaj organizirali prevoz rudarjev. ki sla '.ujejo daleč od delovnega mesta s kamioni in avtobusi.
Mimohod telovadcev po končanem nastopu.
Dva koncert		a '	V	/erdi;	/# u
Gostovanje	francoskega	dirigenta R. Desormiera			
Preteklo soboto je bil v gledališču uVerdbt drugi simfonični koncert te sezone. To pot je kot gost nastopil francoski dirigent Rob er t Desormier e, vnet pristaš modeme glasbe, a obenem pro-pagator kompozicij iz XVI. in XVII. stoletja. Ze to dejstvo nam je dalo slutiti, da gre za resničnega umetnika velikega formata. Vajeni smo namreč slišati, da ta ali oni umetnik zagovarja samo moderno glasbo, medtem ko je drugi zagovornik klasike in podobno. Toda šele preko pravilnega ocenjevanja in razumevanja dosedanjih stvaritev vseh dob lahko pristopimo k ustvarjanju in razumevanju sodobnih in bodočih nalog glasbe.
Zvest svojemu odnosu do glasbe nam je dirigent predstavil «Les Paladins« Rameaua, Bizetovo simfonijo v C-duni, Chabriera Jojeuse marche in Stravinskega Petruško. Na ta način nas je seznanil z nekaterimi manj znanimi stvaritvami francoskih skladateljev, obenem pa z najvidnejšim zastopnikom modernih glasbenik struj, Igorjem Stravinskim.
Ze takoj v začetku je dirigent našel kontakt s poslušalci. Čudovito je vtisnil svoj pečat celotnemu orkestru. Slišali smo tako sonorne «P» kakor le redkokdaj; lesena pihala so se že priRameauu krasno uveljavljala, celotni orkester je dobil neko novo, elegantno zvočnost. Posebno lepo je bila izvajana Bizetova simfonija, ki ima sicer neke značilnosti mladostnega ustvarjanja. V adagio se je posebno odlikoval oboist.
Glavna teza koncerta je bila na Petruški. Ta balet, ki ga je Stravinski napisal I, 1912, je poln drznih in čudovitih orkestralnih domislekov ter originalnih ritmov. Na orkester stavi delo velike zahteve, saj zahteva skoro od vsakogar,*posebno od lesenih pihal solistične sposobnosti. Posebno pri tem delu je dirigent pokazal svOje velike sposobnosti. Preko vseh ritmičnih ekstravaganc je vodil orkester z največjo sigurnostjo. Toda reči je tudi Treba, da se orkester zlepa ni mogel pokazati v taki odlični luči kakor prav na tem koncertu.
Mirno lahko rečemo, da smo prisostvovali zares lepemu koncertu.
— vu
* * *
'V tržaškem, gledališču uVei-di» imamo letos priliko poslušati kar dve vrsti ljudskih simfoničnih koncertov, ki se pa med seboj bistveno ne 'razlikujejo, odnosno le v toliko, da prve organizira gledališka u-prava, druge -pa Ena!. Ta organizacija je v ponedeljek zvečer priredila simfonični koncert orkestra Tržaške filharmonije, ki ga je dirigiral Cesare Bari-son.
Spored se je začel z «neizo-gibno» uverturo k Verdijevi o-peri «Nabukodonozor», kateri je sledila Beethovnova VII. simfonija v A-duru. Ludwig van Beethoven je s tem simfoničnim delom, ustvaril pravo Cipote ozo plesa, ki se kaže v nebrzdanem bogatem ritmu, kateremu pa v II. stavku <iAlle-grettu» — enem najboljših biserov njegove nesmrtne umetnosti — kontrastlra turoben; mi-steriozen motiv, ki zapusti v poslušalcu neizbrisen dojem. V drugem delu koncerta nam je dirigent predstavil simfonični poem «Vltavo» iz Smetanovega ciklusa «Moja domovina», v katerem češki skladatelj opisuje tok reke Vltave od njenega izvira do izliva v Labo Sledil je Vivaldijev koncert v D-duru za flavto i-n orkester, (ki bi pa sodil na začetek koncerta!) v pri. redbi dirigenta Cesara Borisova. Bolj kakor po svoji gradnji m vsebinskemu izrazu, je to de* lo italijanskega predklasika zanimivo kot koncert za flavto, ki nudi solistu dovolj prilike, da pokaže svoje tehnično znanje. Koncert je zaključila uvertura k Wagnerjevi operi uTa-nnhaeu-ser«
Dirigent Cesare Barison dobro obvlada dela, ki so bila izvedena in z nekoliko bolje izdelano tehniko in nekoliko več prakse, — kar bi mu omogočilo vzdržati tesnejši kontakt z orkestrom in s tem precizneje izdelati nekatera dela — bi se predstavil kot izboren dirigent. Krasno tehniko in izvrsten muzikalni čut je pri izvedbi Vi-vuldijevega koncerta pokazal flavtist Gesualdo Pellcgnni, ki v orkestru nadomešča obolelega flavtista Polluzzija. (Ne razumemo pa, zakaj se je moralo gledališko vodstvo za nadomestilo obrniti r Italijo, ko bi se našla dobra moč tudi v Trstu!)
Orkester je bil kakor vedno dobro intoniran in je bistveno doprinesel k lepemu uspehu koncerta, katerega se je udeležila štemlna publike, kar je bilo omogočeno s primeroma nizkimi cenami vstopnic.
I /r\ I" l i f"	Včeraj ob 19. uri je bil zračni
Vlil" M I	759-8'	ustaljen, temperatu-
T IVLItIL ra 19.0, najvišja med dnevom 21.2, najnižja 13.8, vlažnost 68 odst., nebo 8/10 pokrito, morje skoraj mirno, vidljivost 30.000 'metrov temperatura morja 16.0. Se vedno bo prevladovala oblačnost, verjet, ne so tudi krajevne padavine.
STRAN 6
4r
Kj:-.5
ZADNJA POROČILA
3. MAJA 1951'
1 -,H I *
i		\! ;!i:
		
		|:: ::i:: -H:-
ilijjjjijjj;;......
::::	fn
	jijHiili
	Ijjjji!::
	:
	
RADIO
Današnji programi:	Slovenija:
14.00 Zr.ani pianisti izvajajo skladbe Chopina: 19.00 Tneodor Saljapin na ploščah in v a-nek-	nle-dotah. Jug. cona Trsta: 18.30 Dvorak: Slovgn->» P si: 23.10 Glasba za lahko noč. Trst II.: 10.50 ck.,
19.00 Slovenščina za Slovence Trst I.: 15.30 Od ra-tera do .Manhattana; 22.45 Serenade in baikaio e.
GROMIKO ODBIJA
nove zahodne predloge
Zahodne delegacije so predložile tri nove predloge dnevnega reda, ki dajejo maksimalne koncesije stališču SZ - Razorožitev Nemčije na prvem mestu, predlog ločenega dnevnega reda in posplošen dnevni red, ki prepušča podrobnosti zunanjim ministrom
PARIZ, 2. — Sovjetska delegacija na konferenci namestnikov zunanjih ministrov je zavrnila nove zahodne predloge Za dnevni red. Predstavnik francoske delegacije je o tem izjavil, da so se ujasno pokazali nameni sovjetske delegacije, ki bc odgovorna za morebitni neuspeh konferenčen.
PARIZ. 2. — Na današnji 42. seji namestnikov so zahodne delegacije predložile tri nove predloge dnevnega reda, ki predstavljajo po mnenju političnih krogov maksimalno kon-tsesijo sovjetskim željam, obenem pa postavljajo Moskvo pred težko nalogo, kako opravičiti morebitno odklonitev, ki bi jo ves svet razumel kot znak, da je ostala y bistvu neizpolnjena samo ena kremeljska želja: ne sestaviti dnevni red. temveč položiti tir, po katerem naj se nujno kreta bodoča konferenca zunanjih ministrov. «dnevni red» torej, ki a priori že nakazuje sklepe štirih ministrov.
REŠITEV A:
1. Pregled vzrokov in posledic sedanje mednarodne napetosti v Evropi in sredstev, ki naj zagotovijo dejansko in trajno izboljšanje odnošajev med ZSSR, Anglijo in Francijo, med njimi vprašanja, ki se tičejo; razorožitve Nemčije; sedanjega stanja oborožitve in oboroženih sil ter sredstev ki maj jih skupno predložijo ZSSR. ZDA, Velika Britanija „in Francija za mednarodno nadzorstvo nad °-borožitvijo, za njeno znižanje in za odstranitev grožnje nove vojne, in strahu pred napadi.
2. Sklenitev pogodbe, ki naj ustvari neodvisno in demokratično Avstrijo;
3. Vprašanja v zvezi z obnovitvijo nemške enotnosti in pripravljanjem mirovne pogodbe;
4. Izvrševanje mirovnih pogodb z Italijo. Romunijo, Bolgarijo in Madžarsko ter sporazumov med štirimi velesilami o Nemčiji in Avstriji;
5. Izvršitev mirovne pogodbe z Italijo, kar se tiče Trsta.
REŠITEV B:
Pregled vzrokov in posledic mednarodne napetosti v Evropi in sredstev, ki naj zagotovijo dejansko in trajno izboljšanje orinosajev med ZS^šR. ZDA Anglijo in Francijo, vključno vprašanja, ki se tičejo
po zahodnem predlogu: seda njega stanja oborožitve in oboroženih sil ter ukrepov, ki naj jih skupno predložijo ZSSR, ZDA. Velika Britanija in Fran crja za mednarodno kontroli/ in zmanjšanje oborožitve in o-boroženih sil; demilitarizacije Nemčije.
po sovjetskem predlogu: demilitarizacije Nemčije; ukrepov za zmanjšanje oborožitve S,i oboroženih sil ZSSR* ZDA, Velike Britanije in Francije sedanjega stanja oborožitve in oboroženih sil in uveljavitve primernega mednarodnega nadzorstva; izvajanja obveznosti, ki izhajajo iz obstoječih pogodb In sporazumov:	odstranitvi'
grožnje nove vojne in strahu pred napadom.
Sklenitev pogodbe, ki na: ustvari neodvisno in demokratično Avstrijo.
Vprašanja, ki se tičejo obnovitve nemškp enotnosti in pripravljanja mirovne pogodbe;
Izršitev mirovnih pogodb z Italijo, Romunijo, Bolgarijo In Madžarsko in sporazumov štirih velesil, ki se tičejo Nemčije in Avstrije.
REŠITEV C:
1. piegled vzrokov, ki na) odstranijo sedanjo napetost v Evropi, vojno nevarnost in strah pred napadom;
2 Vprašanja, ki se tičejo o-borožitve in oboroženih sil;
3. Vprašanja, ki si tičejo Avstrije;
4. Vprašanja, ki se tičejo Nemčije;
5. Izvajanje pogodb in sporazumov.
Današnji zahodni predlog
vsebuje torej tri različne možnosti dnevnega reda: Prva je že znana zahodna verzija z važnimi koncesijami sovjetskemu stališču (razorožitev Nemčije na prvem mestu, točka o Trstu ki omenja «izvršitev mirovne pogodbe«), druga je tako imenovani «ločeni dnevni red«, ki v spornem delu prepušča ministrom izbiro med sovjetskim in zahodnim stališčem, tretja pa je posplešenje dosedanjih dnevnih redov, ki navaja glavna vprašanja, o kateri naj ministri razpravljajo, podrobnosti pa pušča njihovi konferenci.
Po seji je glasnik francoske delegacije dejal, da so zahodni namestniki skušali premagati mrtvo točko, ki vlada že osem tednov na konferenci, in s tem dokazali, da želijo čimprej konferenco štirih. Poudaril je, da dajejo ti trije predlogi najširšo možnost izbire, da pa vsakega izmed njih ni mogoče yeč bistveno spreminjati. Dejal je nato. da so zahodne delegacije pristale na «nelogično» vključitev vprašanja razorožitve Nemčije na prvo mesto samo zato, da bi omogočile sporazum.
Glasnjk francoske delegacije je nato poudaril, da pomenijo -ti novi predlogi »konkreten napor, da se čimprej omogoči sestanek zunanjih ministrov« in izrazil upanje, da jih bodo sovjetski voditelji trezno proučili.
Bela hiša v ofenzivi
proti Mac Arthurju
WASHINGTON, 2. — Se senatni komi d j i za zuna n je zadeve in za obrambo sta danes zveičer objavili podrobno poročilo o razgeveru meld1 Trumanom in Mac Arthurjem, ki je bil 15. oktobra ma Tihomorskem otoku Wa!ke. 21. aprila je «New York Time w Objavil fcnaljlše poročite o teh razgovorih in medi drugam napisal, da je bil Mac Arthur takrat prepričan, da Kitajci ne bodo jx>-gegli v korejski spopad.
Objavo celotnega besedila razgovorov Truraan-Mac Arthur razlagajo v Washingtonu ko{ začetek ofenzive Bele hiše proti Mac Arthurju, ki proti pričakovanju in tudi proti lastnim izjavam, da se bo umaknil v zasebno življenje, še ni /prenehal s svojim propagandističnim potovanjem po ZDA, kjer se vse bolj pogosto poslužuje popolnoma deroagoških sredstev.
Besedilo razgovori je le del dokumentov o Mac Arthurju, ki jih ameriška vlada skrbno hrani za vsak primer,
Spet boji med Sirijo in Izraelom
TEL AVIV, 2. — Izraelski uradni krogi so danes zvečer sporočili, da so enote sirijske vojske prešle mejo med obema deželama, na zahodu demi. litariziranega področja.
Pozno zvečer so iz izraelske, ga vira javili, da se še vedno vršijo boji med izraelskimi in sirijskimi četami na demilitariziranem področju. Z obeh stra. ni prihajajo na bojišče ojačanja. Ni še nobenih uradnih poročil o izgubah.
Varnostni svet se je sestal danes zvečer, da bi razpravljal o sirijsko - izraelskem sporu. Medtem pa so se v Lake Succesgu razširile vesti o novih incidentih. Izraelski delegat je zahteval od Varnostne, ga sveta, naj takoj sprejme primerne ukrepe in naj doseže umik sirijskih oboroženih sil z demilitariziranega področja. Sirijski delegat pa je predlagal, naj Varnostni svet še pbčaka na poročila opazovalcev OZN v Palestini.
Danes seja komisije ©Zli za kolektivne ukrepe
Komisija bo razpravljala o morebitnih sankcijah proti Kitajski, menijo pa, da vojaški ukrepi ne pridejo v poštev - 225 milijonov dolarjev za pomoč Koreji
LAKE SUCCESS. 2. — Jutri po/poldne se ibo sestala komisija OZN za kolektivne ukrepe, kj v skladu z resolucijo glavne skupščine od 1. februarja (ki v ebuje znano obsodbo LR Kitajske kqt »napadalne države«) proučuje možnost izvajanja sankcij proti Kitajski. Komisija to razpravljala o poročilu, ki ga je pripravila posebna podkomisija in ki priporoča, naj bi «v sedanji fazi imele prednost morebitne gospodarske sankcije«.
Kljub sedanji kitajski ofenzivi na Koreji ne predividfevajo dobro poučeni krogi, da bi komisija razpravljala o možnosti vojaških sankcij zlasti pa o bombardiranju ktiajskih baz v Mandžuriji. Komisijo, ki ji predseduje turški delegat, sestavljajo predstavniki ZDA, Velike Britanije. Francije. Kana/de, Avstralije, Belgije, Bra-
zilije, Egipta. Mehike, Filipinov in Venezuele.
Dvainštirideset viad-41 članic OZN ih/ Italija — je izjavilo ,da so pripravljene prispevati kupno vsoto približno 225 milijonov dolarjev' agenciji OZN za obnovitev Koreje. Ta izjavig je odgovor na poziv, glavnega tajnika OZN. Ravnatelj agencije za obnovo Koreje, Kingslev, je dejal, da bodo prispevki plačani v gotovini, in poudaril veliko stisko, v kateri živi korejsko prebivalstvo. Izrazil je tudi upanje, da se bo seznam onih, ki so pripravljeni pomagati, še razširil.
Ameriški zunanji minister Achesan je daneE izjavil, da je ameriška vlad/a, poleg «velike gospodarske pomoči« in perroči ECA poslala v času med umikom ameriških čet iz Koreje in severno korejskim napadom južno korejski vladi vo jaški ma-
:
PO TRENINGU
VARESE
Manslia reprezentanca sesiaetpa
Skoraj gotovo bodo nastopili isti igralci kot proti Portugalski
Današnji trening v Varese je bil bolj razveseljiv od predhodnih. Nekaj o posameznih igralcih:	vratarja	Casari	in	Senti-
menti IV. nista kriva za gole, ki sta jih prejela na vratih tre. ning-partnerja. Odlična sta bila Giovannini in Tognon. V na. padu je bilo opaziti na levi strani nekako stalno neodločnost: in to tedaj ko je igral Cervellati in tudi pozneje, ko je to mesto bilo zaupano Buri* niju. Na centru so preizkusili Cappella in Amadeia: oba zelo dobra. Zaupanje zbujata tudi Boniperti in Pandolfini, ki sta pokazala izvrstno koordinacijo s tovariši.
* * *
Pred tekmo i Portugalsko ni bilo spanje italijanske trojice sestavljalcev (Beretta, Busini, Corobi) ravno najprijetnejše. Trening je razočaral, manjkali so nekateri igralci brez katerih si skoro reprezentativne enajsterice ni bilo mogoče zamišljati, od vsepovsod so prihajale novice o izvrstnem razpoloženju nasprotnikov in o tem, kako se v portugalskem tisku vodi debata samo še o .tem, s kolikimi goli bodo poslali domov Italijane. Človek obrača, bog pa cbrne. Italija je v Lizboni zmagala in to gladko, prepričljivo kaT s štirimi goli, dtobila je pa enega samega. Po tekmi je zavladalo običajno veselje in optimizem srečna trojica B.B.C. p„ je odtočila naj bi reprezentanca, ki bi igrata proti Jugoslaviji, ne bila drugačna od on« iz Lizbone. Vzrok za to je v glavnem psihološki in se ne bi dal r.-iti podrobno analizirati. Praksa je pokazala, da je tako dobro in tega se v glavnem držijo vsi. Morda zavest prejšnje zmage da igralcem po. sebnega poleta in po/žrtvovanja ati vrag. si ga vedi kaj.
Italijanska enajstorica proti Jugoslaviji bo torej prav takš-j na, kot jo že poznamo iz prejšnje tekme; majhne spremembe bodo verjetno samo v napadu in to zaradi tega, ker Pandolfini do nedelje še ne bo sposoben za igranje. V peterico bi moral biti tako vključen Cervellati. ki bi moral nastopiti že v Lizboni, a je bil tedaj poškodo-
van. Z vključitvijo novega igralca bi napad v nedeljo na stadionu San Siro	v Milanu
verjetno takle:	Cervellati,
Boniperti, Amsadiei, Cappello in Burini.
Obramba bo ostala neizpre-meojen/a, torej: Casari, Silvestri, Cervato, Annovtazzi, Gio-va/nnirvi io Tognon. Ostal bo iz. ven reprezentance eden najboljših srednjih	pomagačev
sveta, Parola, kar preseneča športno javnost vseh dežel. O tem žal ne moremo govoriti več, kdor je ekipo sestavil, je že im—) -voj« razloge.
Strain zmagal na dirki Zagreb Beograd
BEOGRAD, 2. — Na tradicio. nalni prvomajski kolesarski tekmi, ki je letos v treh etapah vodila po novi avtocesti Beograd - Zagreb, je v skupnem plasmanu zmagal Anton Strain (Dinamo - Zagreb), drugi je bli Petrovič (Partizan), tretji For.tanot Renato (Trst), 4. Milivoj Bad, 5. Osrečki, 6. Lulik (Nova Gorica).
V moštveni oceni je na prvem mestu Partizan, drugi Trst, tretji Dinamo, četrti BSK, peti Koper.
V zadnji etapi Sremska Mz-Irovica - Beograd (79 km) je bil vrstni red: 1. Milivoj Bad, 2. Lulik, 3. Kosta Todorovič, Grio Alvino, 5. Mičič, 6. Mika Todorovič.
Uspele motodirke v Kopru
t-Piies so priredili v Kopru motorne dirke, na katerih so nastopili nekateri najboljši jugoslovanski, tržaški in domači motoristi. Tekmovanje je bilo na progi, dolgi 3,5 km.
Rezultati:	125 kubikov (5
krogov . 17.5 km): 1. Bodica Giorgip (Trst) 14.55 (11 km na uro); 2. Suberg Ladislav (Zagreb) 15.13.	250 kubikov (10
krogov); 1. Gorjup Mitro (Lub. ljana) J6.32 (79 km na uro); 2. Daljač Drago. 350 kubikov (10 krogov): 1. De Lorenzo Edo (Ljubljana) 26.50 (78 km na uro); 2. Turšič'Dušan (Zagreb). 500 kubikov: 1. Dovjak Nikola (Zagreb) 24.06 (87 km na uro);
2. Pošar Stjepan (Zagreb). 500 kubikov:	1. Ponikvar Leo
(Ljubljana) 23.19 (90 km na uro) 600 kubikov prikolice (5 krogov):	1. Kralj Ivan (Za-
greb) 14,36 (72 km na uro); 2. Kurnik Franc (Tržič). Prikoli. ce nad 600 kubikov (5 krogov) 1. Dobrilovič Miro (Triglav) 13.25 (78 km na uro); 2. Sinaj-der Boško (Zagreb).
ZADNJI
PRED ODHODOM
Partizan-Crvena zvezda 3:1 (1:0)
Igra je bila nervozna In brez lepih potez
PARIZ. 2. - Jutri se začne v «Palači športa« v Parizu evropsko prvenstvo v košarki, na ' katerem sodeluje 18 držav: i Francija, SZ, CSR. Italija, Grčija. Turčija, Bolgarija. Bel. gija, Nizozemska, Danska, Por. tugalska, Škotska. Luxerriburg
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 2. — V tradicionalnem srečanju med obema moštvoma v okviru proslav 1. maja je Partizan danes premagal Crveno zvezdo s 3:1. Moštvi sta nastopili v sledečih postavah:
Partizan: Šoštarič; Lazarevič, Colič; Jakovetič, Belin, Dreno-vac; Valok, Sija/kovic, Bobek, Atanackovič, Herceg.
Crvena zvezda: Lovrič; Stan-I kovic, Tadič (Nešovič): Palfi, i Diskič, Djajič; Ognjanov, Mitič, i Jezerkič, Zivanovič. Mihajlo-
Avstrija, Romunija, Zahodna jvia-	„	,
Nemčija. Švica in Finska. i Strelci: za Partizana Bobek v
Nekatere spremembe ■ Woel[t bo igral na mestu srednjega napadalca - Herceg na krilu
20. min. 1. polčaisa; Sijakovič v 41. min. in Valok v 43. min. drugega polčasa; za Crveno zvezdo Mihailovič v 27. min. drugega polčasa.
Sodnik Tihomir Markovič, Beograd, gledacev 50.000.
Rezultat tekme je realen, čeprav bi poraz Crvene zvezde mogel biti večji. Vendar obe moštvi nista dali take igre, kot so jo beograjski ljubitelji nogometa pričakovali, zlasti še, ker je igralo v obeh enaistori-cah precejšnje število kandidatov za majico z državnim grbom. Ze samo iz tega je videti, da sestavljanje državne reprezentance topot nikakor ni s bila lahka stvar.
Od vseh kandidatov je najbolj zadovoljil Herceg, ki je zelo uspešno in lepo prodiral in dobro preigraval nasprotnega branilca Stankoviča. Ta je bil dokaj nesigurem in ni dal tiste igre, katere smo od njega bili navajeni. Krivec je tudi za prvi gol.
Herceg je v enem od svojih uspešnih begov zadel ob Stankoviča, ki je žogo poslal Lovriču ne glede na Bobeka, ki je bil v bližini; Bobek je žogi prisebno spremenil smer — v mrežo.
Sest minut kasneje je imela Zvezda lepo priliko, ki pa je ostala neizkoriščena. Igra je vse bolj prehajala na polovico beo. grajskih študentov. V 34. min. je Mitič poslal proti Partizanovemu golu enega od svojih topovskih udarcev, toda Šoštarič je lepo ubranil. Tik pred koncem polčasa je Lovrič Kra'=no ujel nenaden oster Bqbekpy strel iz razdalje 20 metrov. To
(Specialno za Primorski dnevnik) t
BEOGRAD, 2. — Danes je Izvršni odbor Nogometne zveze Jugoslavije sporočil, da je državna reprezentanca, ki bo v nedeljo igrala v Milanu proti Italiji, dokončno sestavljena.
V Milanu bodo igrali sledeči igralci; Beaia, Stankovič, Colič; Palfi, Horvat, Djajič; Rajkov, Mitič, Woelfl, Bobek, Herceg. Kot rezerve potujejo še Šoštarič,	Milovanov,	Stpajič,
Senčar in Ognjanov.
Reprezentanca je iz Beograda odpotovala dane3 zvečer. Z igralci potujejo zvezni kapetan ing. Mikica Arsenijevič in člani Izvršnega odbora Rato Du-genjič, dr. Andrejevič in Geza Pitribski.
Pred odhoaom je zvezni kapetan izjavil našemu dopisniku, da upa, da bo izbrana enajsterica dostojno zastopala ju-goslovanski nogomet v Italiji, »Naša iskrena želja, je — je rekel Arsenijevič, — da pokažemo ’-italijanskemu občinstvu lep nogomet; upaino, da bo z nami zadovoljno posebno še,
ako bo moglo videti glavne odlike jugoslovanskega nogometa»■
«Kar se tiče moštva — je nadaljeval Arsenijevič — je sestavljeno po izkušnjah in zanesljivosti, ki so jo nekateri igrala že pokazali na mednarodnih tekmah, p,i tudi iz mladih talentov, ki so se izkazali v pomladnem delu letošnjega prvenstva. Tak primer je Rajkov)).
Ing. Arsenijevič je nato dejal, da so trenutno vsi igralci samo v srednji formi in da med njimi nihče ne briljira. Moštvo Pa da je tudi sestavljeno tako, da bi moglo kar najbolje panirati brzino in okretnost italijanskih nogometašev. Zvezni kapetan se je nato zelo pohvalno izrazil o italijanskih nogometaših in poudaril, da zelo dobro obvladajo žogo. uNaši re-prezentativci bodo morali zelo paziti na točnost igre«, je zaključil ing. Arsenijevič svoje izjave našemu dopisniku.
RADE RADOVIČ
je bil najlepši strel in najlepša parada tekme.
Tudi v drugem polčasu je Zvezda nadaljevala z mehko igro, ki ni dala upati na uspeh, in je samo po izenačenju zaigrala kakih deset minut z •večjim temperamentom. V 27. minuti je po lepem napadu Zvez-; de dobil žogo Mihajlovič in •	„ , ,	„ „„„	svojim znanim strelom izenačil.
Mit,c	in	Bor šta	m„oto	m iSo4riču se je posrečlIo dotak-
niti se žoge samo z vrhom prstov, gola pa ni mogel preprečiti. Nekoliko kasneje je levo krilo Crvene zvezde še enkrat lepo plasiralo žogo v gornji desni kot vrat, to pot pa je bil Šoštarič na mestu.
Partizan si je zagotovil zasluženo zmago šele pred koncem igre. V 41. min. je Sijako-
zelo ostro streljala, kar r.e velja za Valoka, ki je dvakrat zgrešil prazna Lovričeva vrata. Lovrič in Šoštarič sta uspešno posredovala in izvedla nekaj pravcatih eksihibicijskih parad; vendar je bil Šoštarič dokaj boljši.
Igra se je začela nervozno ih se je v vsem prvem polčasu razvijala v glavnem po sredi igrišča, čeprav je Partizan večkrat nevarno prihajal pred Zvezdin gol. Napad Crvene zvezde je bil precej negotov; Jezerkič in Zivanovič sta se stalno menjavala na mestu sred. njega napadalca. Pomanjkanje organizatorja v napadu in pomanjkljiva zveza s krilci, prav v nasprotju z običajno igro moštva, je bilo občutiti vse do konca tekme.
V sicer mlačni igri si je Partizan v 15. irj 17. minuti ustva-
vič zelo precizno po zemlji poslal žogo v Lovričevo svetišče, dve minuti kasneje pa je Valok povišal rezultat s silovitim strelom iz razdalje 4-5 metrov. V zadnji minuti igre je Crvena zvezda izvedla lep napad, toda Jezerkič je iz razdalje dveh metrov z vso silo streljal — Šoštariču naravnost v roke.
R. R.
RABA i'. 2. — Na štirinajsti etapi kolesarske drke «Po Ma-
terial v vrednosti preko 75 mi-Ljoinov dolarje. Acheson je opravičeval washingIonsko politiko ha Koreji pred začetkom spopada.
V Hong Kongu poudarjajo danes, da se je na prvomajski proslavi v Pekingu po dolgin mesecih odsotnosti spet pojavil Maocetung, z njim pa tudi Lili-sang, voditelj ta-ko, imenovane internacionalisitične' frakcije KP Kitajske, ki je izginil s politične pozornice pred 20 leti zaradi nesoglasja z Maocetungom. V poučenih krogih razlagajo Lilisan.gov povratek kot znak nadaljnjega podrejanja Kitajske Rusiji.
General Ridgivav je včeraj pooblastil japonsko vlado, da lahko »revidira obstoječe od-ifedbe, ki so bile izdane v slJa-diu z direktivami generala Mac Arthurja«. Po Ridgwayevi izjavi pomeni to, da bo japonska vlada nekatera določila »prilagodila sedanjemu položaju«, morala pa bo še vedno« upoštevati splošna navodila zavezniške politike«. Menijo, da bo eden izmed prvih ukrepov vlade rehabilitacija 190 tLoč Japoncev. ki so bili doslej epuri-ran-i zaradi militarističnega in ultra/nacionalističnega delovanja med vojno. Pomilostitev ne bo obsegala samo vojnih zločincev in glavnih voditeljev nacionalističnih organizacij.
Shinwell
o korejski fronti
LONDON, 2.	— Angleški
vojni minister Shinwell je danes v spodnji zbornici prika-zal položaj na korejski fronti. Dejal je, da se čete OZN umikajo na črto. ki na zahodu obsega mesto Seul in ki teče od tam proti vzhodni korejski obali skeraj v severno — severovzhodni smeri. Umik čet OZN, je dejal Shimvell, se je izvršil «brez pretirane naglice« in v redu. Splošni položaj na Kore_ ji. je dejal minister, je prešel v novo fazo, ki bi utegnila biti tudi kritična;
Dokaj bolj optimistično je govoril poveljnik VIII. armade general Fleet, ki je dejal, da «nasprotnik ni dosegel svojih ciljev« in s tem že «utrpel. poraz«.
Današnje poročilo VIII. ar. made pravi, da so močnejše patrulje čet združenega poveljstva prodrle dokaj globoko preko fronte, pri čemer skoraj nikjer niso naletele na nasprotnika Ena izmed patrulj je prišla sko. raj do Uijongbuja, kjer so jo začeli obstreljevati s puškami in minometi. Kitajci so izvedli nekaj manjših napadov vzhodno in jugovzhodno od mesta In j e.
Kako je prišlo
do gibraltarske eksplozije
LONDON, 2. - Civilni lord admiralitete W. J. Edwards je izjavil v spodnji zbornici, da je po vseh znanih podatkih ka. tastrofo v gibraltalskem pristanišču povzročila eksplozija pod. vodne bombe na čolnu, ki je bil zasidran poleg «Bedenha-maa, Nastal je ogenj, ki je zažgal municijo na čolnu, to pa je povzročilo eksplozijo na ladji «Bedenham».
Čistka v Francovi hiši
kino
V TKSTT
Rossetti. 21.00: Revija W. Chiarl
Excelsior 15.30: <lUs0QnaBC£^ue°' vesi«, J. Sim.nons, D. “Gg
Naziucale. 14.30: «Jaz sem taks«, R. Rascel.	loko-
Arcobaieno. 13.30: »Leger.An strelca z ognjem«, B. Lane«:.
Fe^ice!' '\b.00: «RX-M»: Poltt • n* Filodrammatico. 14.30^
prehod«, R. Taylor,	n„
__!abarda. 14.0C; «WinctKter Armonia. 14.00: «Cb me=ečiffl».
Sheridan, D. Morgan. . 3 Garibaldi. 14.00: «Pnstava or <= »tac Creo, A. «Bandoleros>»
sainot'
jržUlOaiui. it.UD.
zvonovih», S. Mac Creo. a. r*** Ideale. 16.00:	»Bandalero-«-
Scott.	,	,
Impero. 15.00: «Sieza od nem boru«, S. Sidney. |jU. Italia. 14.00:	»Karambol	v / •
bežni«, M. Rovney, L- R £ je Kino cb morju. 14.30: «Ub-potrkal na vrata«. nredso-Savona. 14.00: «Ponos m P ček», G. Garson. urtalDivjale. 14.00: «Belčevo Vitlorio Vcneto. 16.00.	.
O de Kavilland.	.»kmo*
Azzurro. 14.30: «Toto - na tek™ vanju po Italiji«._	žen-
Beicedere. 14.30: <riake so ske».	.	Fi*
Marconi. 14.00: «Figaro sem	,
Massimo^i’4.30: «V carstvu
ček», P. CTBrien. •	.
Odecn. 14.00: «Barbableui in ^ govih 6 žen«, Toto. I. Ba" j. Radio. 14.30:	«R3eča	resa
Wayne.	, /s«vra-
Vittoria. 14.30: «Rosana» * štvo in ljubezen). TnI}ijrnct*> Venezia. »Pravica med	■
RADIO
.1 IGO»I.OVA**Kh V O X K r b « i
Četrtek 3. maja l«1- ^
Poročila ob 7.00, 13.3 ,
23.05; v hrvaščini 18.45-^moniK1-13.45:	Melodije na . '"Vrvaj2)1’
14.00:	Znani pianisti ^,30:
sklaabe Frderika Chopin.-Od včeraj ao danes. I*-”3««. W> popoldanski spored. 1«; Js.Ov
ključek opoldanske oudaJ (g |5: s
Dvorak: Slovanski plesi Tržaškega ozemlja. 18
izemlja. n>.30- Rgjjg in za glas in klavir. 19.00. ^arCdo^
plesi jugoslovanskih “ veieJ“ 19.45: Zaključek slovenske .^go ne oddaje. 23.10: Glasba noč. 23.30: Zaključek 00°* SLOV ES Poročila ob 5.15. *>'uU’
15.00, 19.30, 22.00, 23.45.	-(j.	I>
6.10: Jutranji koncert, i*-^. IV hek opoldanski spored. 1*
12-30»
- y*>
bavna’ glasba. 13700: Pt°*- j3.J®
Košir: Raziskovanje ra^i,iv0 (J Popularne skladbe za ''-isti orkester. 14.00: Znani P1,	1	Oj
vajajo skladbe Chopina, Kulturni pregled. 14.40: j^giagoj' zbor radia Maribor. IS-1?-Bersa. Sončne poljan.e. sii' | £* pesnitev. 17.30: Naš tedejfj. f> datelj: B. Smetana, 'tsOCLl hov: Pot desetega fcrata. mcspevi. 18.20: Pogovorne,
.—BT $45 Z
ploščah in v anekc/otan. * £{ tj.
5.0 00: Domfni/r«:
18.40: Poje gorenjski vm}? )n 11 tet. 19.00: Theouor 3.0 45: K.
bavna glasba. 20.00: DOd1 LOvA tualnosti. 20.15: Stare^ sr«J, pripoveduje o sebi uri-mje/J gorenjskih pesmicah. So« jl.J ški zbor radia Ljubi)«1' Koncert mariborske l|ln arfdr 22.15: Kaj bo jutri na
TU ST O- jO.tfj 10.00: Promenadni kl;l'cor ’nie( , Valčki. 11.00: Mozart: K* g-molu. 11.30: Za vsaB«*ž,o»Ka 12.00: Novi svet. 12.10; -ves«, orkestri. 13.00: Sveuscn. nsr<>“ rapsodija. 13.10: Sloveni jo: ’ ,
ne izvaja pevski aue*-ška
ril dve lepi možnosti, ki ju je , roku», je zmagal r.a progi Ouez-
pa Valok zapravil. Prvi gol je!:,iane Rabat Italijan Bizzi, ki
padel v 20! minuti, ko je Bobek * Premzl v zaključnem fi-J	mshu	Redolfija.	Vodi	se	vedno
spretno izkoristil nesporazum med Stankovičem m Lovričem:
Redolfi, kateremu sledijo Sciar. dfs, Piof, Rossi, Menon.
glaob-'. 14.uO: L.ePf o P°i| lepi glasovi. 14,30: Gn^ceR ui vanje. 15.00. Brahrns: Pia m1,!. 1 v o-mclu. 15.45: Pet'' L i'i *lna z Lebarjem. 16.00: Goa»J jast.nj. mlajše. 16.30: Berlin*:	tVak
simfonija. 17.15: Pit3.8i5: G0vi 18.00: Glas Amerike. *pVcr%n» beno predavanje. cioVPl-lna. siovansk; plesi IS-^ira 8>aSK-za Slovence. 19.20: Pe ,0.30-, 20.00: Operetna lasba.8 »orS?'^ no v svet. 20.45: Rimf'0; R Španski capriccio. fh.-iiM oder - Benedettt: K^Jern«9 rica, veseloigra nato v ,ie ,]» lodije. 23.00: Nočne P“g4.0°-23.35: Polnočna ključek večerne oda«J
rnsr *• Kg
8.30: Jutranja SNJ?. ' mor na glasba. ‘°-	trf,
ritmi, lu.r'-	^
■........
Joe Loss in njegov oJ./jjja. > Ke-Pretislave in Jbiraj^j:
14.00
Prečistave in “'•■'13 Koledar Antonetto. -:
t .............................................   gKBUIIMHHVHH...^g|^f^n^p^iiiiiiiilllll—lliuillllilllilllimilliiwii...................Mlini...mnniuminnuin................................................................    m.........................................    m.......................imun........................lun
LONDON, 2 - Po poročiilh Usta «Daily Express» pripravlja general Franco «čictko v lastni hiši«, da bi preprečil grožnjo državljanske vojne.
List pravi, da je zanesljivost španske vojske prvič pt>" letu 1939. dvomljiva, jn zatrjuje, da je pet visokih vojaških povelj, nikov predložilo Francu se. znam ukrepov,kinaj bi bili po. trebni. Med temi ukrepi je tudi razpust falangistične stranke ter preiskava in kaznovanje
ljudi, ki so se s svojim položa. ...................
jem na oblasti okoristili in obo- j zdravniška ura. gateli.	I	glasba. 20.30:	9***'
iiiiiiiinutiiuiiniiimniiliiit111111'
ster lahke glasbe.
ške glasbe.	14 30' p.v'
g-, zezicha. l.-eb?*- oj, kompleks	(P
da. Is00:	15-S	M*'
pogovor T. Zezicha teristični L. Granozia
Rest er p.v. F.
Pratera do Manftatta lodije ir. romance. *”■ l7-?SaydnS: ska napoved za„rl^!f.isbs ” VIK na gla ha. 18.0(>: ®‘.'.gega-Dvoraka in	j5:
7kidtaUudčUte
uAiaJta Joejka
[lil. PEL|
145.
HAiuf !
P K E V E D E L P K O F.
. I. D M T K I K A I/ 1» K.
OB. F H A N BHADAČ
K O H K K T H E A V A T l'
Baloun je vzdihnil in zatarnal: «Imam troje otrok, pokorno javljam, gospod obrlajtnant.«
»Pazi, BWoun, Se enkrat te svarim pred tvojo požrešnostjo-Ali ti ni Svejk nič rekel?«
«V štiriindvajsetih urah bi me lahko obesili«, je žalostno odgovoril Baloun
«Ne tresi se, prismoda!« se je nasmehnil nadporočnik. cPoboljsaj se! Pozabi na svojo požrešnost in reci Svejku, naj poišče kje na postaji ali v okolici kaj dobrega za ppd zob. Daj mu tale desetak. Tebe ne pošiljam Ti boš hodil šele takrat, ko boš sit do grla. Ali mi nisi požrl škatlice sardin? Ti praviš, da jih nisi. Prinesi mi pokazat!«
Baloun je povedal Svejku. da mu pošilja gospod obrlajtnant desetak, naj mu poišče kje kaj dobrega za pod zob. vzel z vzdihom iz nadporo&nikovega kovfjca škatlico sardin ter jo nesel nadporočniku.
Revež se je že tako veselil, da je morda nadporočnik Lukaš 2e pozabil na sardine, zdaj pa je vsega konec. Nadporočnik jih
bo najbrže obdržal pri sebi v vagonu in ga bo pripravil obnje. Čutil se je okradenega.
»Tukaj so, pokorno javljam, gospod obrlajtnant, vaše sardine. Ali naj jih odprem?«
«Dobro, Baloun, nič ne odpiraj, odnesi jih spet nazaj. Hotel sem 'se samo prepričati, ali nisi pogledal v škatlo. Ko si mi prinesel kavo, se mi je zdelo, da imaš mastna usta od olja. Ali je Svejk že šel?«
»Pokorno javljam, gospod obrlajtnant, da je že šel«, je rekel Baloun. »Rekel je. da bo gospod obrlajtnant zadovoljen in da bodo gospoda obrlajtnanta vsi zavidali. Sel je nekam ven s postaje in dejal, da mu je tukaj vse znano. Ce bi morda vlak brez njega odpeljal, je dejal, da se bo pridružil avtokotoni in nas bo dohitel na prvi postaji. Naj bomo brez skrbi zanj-, on ve, kaj je njegova dolžnost, tudi če bi moral vzeti fijakar.ia in sc z njim peljati vse do Galicije Nikakor ne skrbite zanj. gospod obrlajtnant!«
«Pojdi!» je žalostno rekel nadporočnik Lukaš.
Prinesli so poročilo iz poveljniške pisarne, da odpelje vlak šple popoldne ob dveh v Gbdolo-ASov in da se bo delilo za častnike na postajah po dva litra rdečega vina in steklenica konjaka. Govorili so, da je to zgubi,ftna pošiljka za Rdeči križ. V štabnem vagonu je bilo veselo Konjak je imel tri zvezdice in vino je bilo znamke Gumpoldskirchen
Samo nadporočnik Lukaš je bil ves čas nekako nemiren. Minila je že ura, a Svejka se ni bilo. Potem Se pol ure — in k štabnemu vagonu se je približeval čuden sprevod, ki Je pri-el iz pisarne postajnega poveljstva.
Spre4aj je stopal Svejk. resno in dostojanstveno, kakor prvi krščanski mučenci, ko so jih vlekli v areno.
Na vsaki strani madžarsKi honved z nasajenim bajonetom. Na levem krilu korporal s postajnega poveljstva, za njimi pa ženska v rde'im krilu na harmoniko in mož v čiž.mah z okroglim
klobučkom in podplutim očesom, ki je nesel živo, preplašeno
kokos.
Vse to je lezlo v štabni vagon, (oda korporai je po madžarsko zavpil na moža s kokošjo in z ženo. naj ostaneta spodaj.
Ko je Svejk zagledal nadporočnika Lukaša, je začel pomen-ljivo mežikati.
Korporal je hote! govoriti s poveljnikom enajste marskom-panije. Nadporočnik Lukaš je prevzel od njega spis postajnega poveljstva in prebledel, ko je bral: Poveljniku 11. marškom-panije N bataljona 91. pešpolka v nadaljnje poslovanje.
Predvaja se pešec Svejk Jožef, po izjavi ordonanc iste kom-panije. zaradi zločina tatvine. Izvršenega na zakoncih Istvdn v Išatarča v rajonu postajnega poveljstva.
Razlogi: Infanterist Svejk Jožef je ujel kokoš, ki se je pasla za hišo zakoncev Istv&n v Išatarča in bila njuna last; zadržal ga je lastnik, ki mu je hotel kokoš vzfeti, Svejk pa je Istv&na udaril s kokošjo po desnem očesu. Poklicana straža je odvedla Svejka k svojemu oddelku, kjer so kokoš vrnili lastniku.
Podpis službujočega častnika.
Ko je nadporočnik Lukaš podpisoval potrdilo, da je sprejel Svejka, so se mu tresla kolena. •
Svejk je stal tako blizu, da Je videl, kako je nadporočnik Lukas pozabil pripisati datum.
»Pokorno javljam, gospod obrlajtnant«, se je oglasil Svejk. da je danes štiriindvajsetega. Včeraj je bilo triindvajsetega
maja, ko nam je Italija napovedala vojno. Ko sem zunaj, se o ničemer drugem ne govori.«
bil
/
,aj. se o ničemer drugem ne govori.«	ja	o'
Honveda in korporal so odšli in pred vagonom • samo zakonca Istv&n, ki sta po vsej sili hotela v vag	^0
»Ce imate, gospod obrlajtnant, pri sebi še Pe ' ist j, lahko tole kokoš kupila. Ta lopov hoče zanjo Petn^r0 ^ narjev, toda v ta znesek računa desetak za svoje m ,g jeS je dejal Svejk. »ampak mislim, gospod obrlajtnant.
‘de7icl
goldinarjev za takšno neumno oko preveč- .Pri sta opeK° ,t strugarju Matjeju razbili celo spodnjo čeljust z j gej1 < dvajset goldinarjev, s šestimi zobmi, in takrat je ^ ^ večjo vrednost kakor danes. Sam Wolschlager* o goldinarje.«	tiJll	0^'
»Pojdi sem!« je pomignil Svejk možu s podp	*
111 s kokošjo, »ti, baba. pa tam ostani!«	,	op h*o
Mož je stopil v vagon »Zna nekoliko nem«"-1'- cej d°
jun. v-cjkkcb	—	rvreC
Svejk, «in razume vse psovke ter zna tudi sam po nemško psovati.«	_	»ftin^
»Also zehn Gulden«, se je obrnil na moža, <<r^nt Henne, fiinf Auge.** Oet forint vidiš kikiriki, 0 k0s!*	2
igen? Tukaj je štabni vagon, oderuh! Daj sem	^	v'lJ
Stisnil Je presenečenemu možu desetak
roko-
nuAu	j v a--
kokoš, ji zavil vrat, njemu pa je prijateljsko s ^ ^ ga porinil iz vagona: «J6 napot. barAtom. adie , babi! Ali pa te vržem kar na glavo iz vagona.«
Znan! avstrijski rabelj.	.	0j{0.	,
Torej 10 goldinarjev: pet goldinarjev kokoš. P	j/P"
(Nadalieva
J
„n«r.MiOTUfi- 1 it H’* MtlNTECCHl Sl 6 III. nad. — Tcleton Slev. 93-80* ID 94-63». — PoStnl preaal 502 — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA UREDNIS Tejefongk> gt 73.38 OGLASI: od 8.30-12 In od 15-18 ■ Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 st0,P=a: trgovski 60. finanino-
Odg. urednik STANISLAV
unravni 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca ra vse vrste,oglasov po 10 dim RENKO. - Tiska Tržaški tiskarski ra vod. - Podruž.: Gorica. Ul. S. Pelllco I-II., Tel. 11-32 • Koper. Ul. Battlsti 301a-l. TeL 70.
NAROČNINA: Cona Armesetna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 Ur; cona B: Izvod 3, mesetno 70 din; FLRJ: Izvod 4.5	tl	ffS1
Poštni tekoil račun za STO-ZVIJ: Založntjt-o tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega tn Ljubljana, Tyr5eva 34 • tel. 20-09, tekoči raču* prj Komunalui banki v Ljubljani 6-1-90332-7. t— Izflaja Založništvo tržaškega tis a