Posamezna številka stane 60 vinariev. 6. številka. Maribor, dne 12. februarja 1920, 54. List ljudstvu v pouk in zabavo. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 24 K, pol leta 12 K in za četrt leta 6 K — Naročnina izven Jugoslavije 32 K. — Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi — Udje „Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi staaejo, 6e v liJsegajo 4 strani 40 vin., na 8 straneh 60 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta šte*. 5, sprejema naročnino, inserate in reklamacije. Za iHaeratie 6e plačuje od enostopne petitvrste za enkrat K 1 80. Za večkratne oglase primeren popust V oddelku „Mala naznanila" stane beseda 50 vin. — Inserati se sprejemajo do torka opoldne. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. IPilo¥. kmetijska družba" nasilje. Slovenski kmetje imajo svojo najboljšo in naj -močnejšo stanovsko organizacijo v Slovenski kmetijski družbi. To-družbo je treba kot stanovsko organizacijo še spopolniti in ji dati še večji vpliv in veljavo, podobno oni, katero imajo trgovske in obrtne zbornice in enake organizacije. Važnosti Kmetijske družbe se vsakdo zaveda , zato je naša stranka tudi vedno z največjo paznostjo sodelovala v njej. Vnetega strokovnega dela dr. Lam-peta v družbi dosedajni glavni tajnik in kandidat samostojnežev g. Gustav Pire ne more dovolj p re 11 valiti, delo našega Povšeta pa je še vsem v preživem -spominu. Seveda je dišalo tudi raznim mogotcem stare liberalne ali narodno-napredne stranke, da bi se polastili te organizacije. Sedaj so poskusili srečo ravno isti ljudje, ki šo si nadjali le drugo ime „Samostojne-ži". da bi preslepili nekaj kratkovidnih in osebno u-žaljenih ljudi. Toda na zadnjem občnem zboru se jim to ni posrečilo. Krščanski slovenski kmetje, organizirani v Kmetskih zvezah, so odbili liberalno nakano tako temeljito, da so imeli dve tretjini vseh glasov pri xadnji volitvi. Toda računali niso s surovostjo Samo-srtojnežev in s strankarsko zagrizenostjo dr. Žerjava, ki v strankarske namene zlorablja čast in oblast deželnega predsednika. \ Prošt Kalan je sklical kot začasni predsednik Kranjske kmetijske družbe, ki je po razsulu Avstrije razširila samo z odborovim sklepom svoj delokrog čez vso slovensko ozemlje, redni občni zbor, ki naj voli aovega predsednika, odobri zgornji odborov sklep in izpremeni v tem smislu tudi družbina pravila. Krstni boter „Samostojnežev", dr. Žerjav, je «bral vse liberalne stare kričače, verižnike, mešeta-rje in trgovce v svoji „Samostojni" in skušal krščanskim kmetom izdreti iz rok organizacijo. Pogoreli so pri volitvah predsednika fako temeljito, da jim je za B-enutek kar sapo zaprlo, potem pa so divjali kakor feesnt in obsedeni. Naši nasilja niso hoteli rabiti. dr. Žerjasroto Kaj napravi dr. Žerjav? stojneži, ako misli, da bo uspel z nasiljem in s splet-» karjenjem ter z zlorabo predsedniške čast in oblasti., Štajerci in Korošci bomo razgnali ljubljansko Žerja-vovo samostojno meglo . . . Na,ši so izvolili kmeta Iskro, poštenega, uglednega in delavnega srednjega kmeta, za predsednika, to;!a dr. Žerjav kot krstni boter „Samostojne" volitve ni potrdil, temveč jo ovrgel ter zaukazal nove volitve za delegate. In vendar na občnem zboru navzoči vladni zastopnik ni imel proti pravilnosti ničesar omeniti in tudi nobeden izmed „Samostojnežev" ni črhnil besedice. Vse bi bilo dobro in prav, ako bi bili zmagali dr. Zerjavovi lažisamostojni kričači. Ker so zmagali krščanski kmeti s svojim kandidatom, pa je izvršil dr. Žerjav nasilje in volitve razveljavil, češ, da morajo biti zastopane slovenske podružnice iz vseh krajev Slovenije. Kaj je sedaj naša naloga? Sedaj se bodo morali pri vseh podružnicah, torej tudi pri nas na Štajerskem, vršiti novi občni zbori z dnevnim redom: volitev delegatov za glavni občni zbor Slovenske kmetijske družbe. Pazite, da bodo ti občni zbori pravilno sklicani in da volijo res le tiste, ki imajo za to pravico. Druga -glavna naloga naša je, da izvolite samo takšne trdne naše može, ki so organizirani v Kmets-ki zvezi in bodo res zanesljivo šli na glavni občni ebor. Dosedaj smo bili prizanesljivi, dr. Žerjav pa je nas poučil, da ne smemo imeti več obzirov na prav t nikogar. Svoje število, svojo veljavo in svojo moč pa moramo možato, odkrito in pošteno ter odločno uvel -javljati povsod I Ako ne bomo spoštovali sami sebe in svojih na-j čel, potem bodo drugi pometali z nami in brili norce | ter teptali naše pravice. Zato krepko in samozavest-; no skupaj! Krščanski slovenski kmet si mora z borbo ohraniti in okrepiti ter "'razširiti tudi svojo največjo stanovsko organizacijo: Slovensko kmetijsko družbo, Bridko se bo varal dr. Žerjav s svojimi Samo- LISTEK. JanaS Goleo. Pozdraifi rojakov. '"'■o» (Konec.) France se je smehljal zadovoljno, tudi jaz sem spremenil svoje še do danes dokaj debelo marogasto črnoglede nazore o svojih rojakih. Lenka je dala še za drugi in tretji liter, navijala gramofon, vriskala in nas vabila na ples v krog in na poskok. Nobeden se ni odzval temu povabilu. Stukli se je naenkrat nekaj stožilo do solz, sedla je na stol. sklonila razgreto glavo in javkala med jokom: „Ha, moj prvi mož. Bog mu daj nebesa, še danes sem molila, zanj. to je bil človek." „Kaj se boš cmerigala za prvim, saj imaš že drugega in mlajšega, od prvega", je tolažil Bindek Stuklo. Lenka se ni dala utolažiti. cmerigala se je naprej, vesela družba je dobila vrzel. Pa še Bindekov Janža je pogledal proti stropu, zaemakal z jezikom in mi pošepnil: „Baba je pijana, pustimo jo in pojdimo!" Mešetar je vstal in se skolovratil pazljivo od - j merjenih korakov iz sobe. V veži pa je Bindek nekaj " premetaval, dvigal, škrobotal s steklenkami in na debelo v jezi ružil v svet samega babjega vraga. Pri -lomastil je nazaj k mizi. dvignil je desnico, padlo je po Lenkinem hrbtu: „Tu imaš, ker si mi uzmila in izpila vino!" Pri občutnem udarcu je buknila Lenka kvišku, zavrla trenutno zatvornico prisiljenih solz in po razburkanem Janžetu je padalo z udarci ženskega jezi- ] ka preko vseh grab in jarkov dostojnosti, dokler mu ni porinila pod nos še kuzle potepene in beraško me-šetarske. Bindek je zamahnil v drugič z lopatasto roko. a predno jo je položil na Lenko, mu je zalučala ona v obraz in oči skodelico s soljo in papriko. Bindek ni bil več za fronto, okrenil se je, se prijel za oči in odšvajdral skozi duri. S Francetom sva se smejala celemu razdvoju , ki nama je bil španska vas, a tudi naju se je lotila Lenka s papriko in soljo. Morala sva za Bindekom na zrak, Lenka je ostala sama na kraju raja in boja. Jaz sem bil uverjen: babnici se je zavrtelo vsled obilice vina na zblaznelo plat. Po cesti je korecal Janža. se držal za oči, a v rokah je vihtel prav oni ceker, s katerim sem ga videl vstopiti v krčmo. Prišel je do mosta, obrisal si je oči. zavihtel ceker na kvišku, ga spustil v udarcu na obmostne držaje in čul se je glasni, tresk in cingljan-odhacal jezno in globoko užaljenih korakov v smeri je steklenih črepinj. Izsili je še črepinje iz cekra in proti vasi. Sedaj pač mi je bilo jasno, kaj je učinila Lenka in zakaj je na njo zamahnil Bindek. Siromak je imel v cekru vino za dom, tega mu je Stukla spasla v ve-, žnem kotu, ga prelila v litre in pil ga je Janža in cela družba v veri, da je na Lenkin račun. Presneta lisica, kako ga je bila potegnila. Spravila ga je ob vino, ob steklenice, mu zalučala ščemeče paprike v oči in ga v konečno zahvalo še ozmerjala zk tatinsko popito vino s kuzlo potepuško. Takšen je bil konec moje druge komedije v domači krčmi in v ženski družbi. Bil sem uverjen: ženski spol je doma in v zaledju bolj podivjal kot vojaki v vojni in v boinem metežu. Moj prvi pozdrav v krogu domačinov je bila sirkova metla, drugi pa paprika v oči in brca skozi duri. France se je smejal celi zabavi do onemoglosti; meni pa se je usmilil j o nedolžnem oškodovani mešetar, jezila me je prefrigana babura, ki nas je zvodi- občinske weiifwe. Kdo je v o 1 i 1 e c ? Voliti morajo: 1. Vsi moški: a) ki so stari 21 let in bivajo ob začetku prve razgrnitve volilnih imenikov že 2 leti v ,občini; b) javni nameščenci (uradniki, učitelji), duhovniki. zdravniki, lci vsaj od začetka prve razgrnitve volilnih imenikov redno bivajo v občini; 2. Ženske ob istih pogojih kakor moški toda: a) ki samostojno gospodarijo na svojem poses-vu ali svojem obrtu, oziroma na posestvu in obriu svojih odsotnih mož, oziroma mladoletnih ali,odsotnih otrok, bratov in sester, katerim je vsaj eno leto predpisan državen, neposredni davek; b) ki so dovršil vsaj <8. razred ljudske šola, al» meščansko šolo, ali 4. razred srednje šole. ali drugo enakovredno šolo. Izjeme : Voliti no smejo: 1. Aktivni vojaki in oficirji. Tisti, ki so pri o rožnih vajah, ne morejo sicer voliti, morejo pa biti Izvoljeni. Torej • spadajo v volilni imenik. , 2. Osebe, ki so pod očetovsko oblastjo, to ao bike osebe, glede katerih je sodnija sklenila,, da se o-čotovska oblast nad njimi podaljša, če' tudi so dosegli polnoletnost, ha primer radi lahkomiselnosti, malo-pridnosti itd., osebe, ki so pod varstvom ali skrbstvom (n. pr. slaboumni, zapravljive"! itd.), redovniki, redovnice in javni ubožci. ', 3. Sledeče sodnokaznovane osebe: a) radi hudodelstva, * b) rach prestopkov tatvine, poneverbe ali pa radi deležnosti teh prestopkov, radi goljufije,! radi ode-ruštva. radi potepnstva. la vse za nos, nazadnje pa nas še tri moške razgna-la ha vse vetrove. Ljudje jej bodo pripenjali s pohvali zlato kolajno, ako jim bo natvezala celo komedijo. Veidco je vredna izkušnja in prebrihta človeka, vendar one preizkušnje s sirkovo metlo in papriko ter oboje še iz ženskih rok si pač ne želim več. Moj sklep je bil neomajeno podprt: Krčma v rojstnem kraju, ne vidiš me več, ker si me izplačala z metlo in papriko! S Francetom sva stopala počasi proti domu kot vojskovodja po izgubljeni bitki. France se je še neu-tešljivo hohotal. jaz sem si pa hladil ter ohlajal nove sramoto v večernem hladu. Julijski mrak je že božal, zagrinjal počasi naravo, ko sva stopala mimo Polut-nikove njive. Na njivi je razbijal trde in predebele grude miadi gospodar Polutnikov Tone. ki sem ga že poznal izza ljudskošolskih let. Sirota, solze sočutja so mi zaplavale v očesih, ko sem zrl to žrtev vojne, ki se je silila z nadčloveško potrpežljivostjo k težkemu delu razbijanju grud.» Reveža je zadel strel v bok. noga se mu je skrčila več kot za pedenj, skrčeno nogo so mu obvezali in povili v železje, da se je premikal in stopal po železni opori in oprt ob palico. Z največjim naporom se je vlekel po njivi, pri vsakem zamahu z motiko ga je zamaknilo na stran, prevrnil se je večkrat, ako se mu ni posrečilo Vloviti pravi trenutek v tla poleg sebe zasajene palice. Kadar se mu je spodneverilo, da je padel po grudah, si je s težavo pomogel po koncu, dvignil motiko in znova zamaha.1. To je bil večerni prizor na delo trpina in invalida. ki si je izbijal iz zemlje vsakdanji kruh z motiko in z lastnim, po vojni pohabljenim telesom. A pri vsem tem trpljenju pa ni bilo čiiti kake nevolje ali bolestnih vzdihov iz njegovih prs, ampak potrpežljivo je padal pri zamahih na njivo, se dvigal, da izpolni pod kaznijo zažugano zapoved božjo: V potu svojega obraza boš jedel kruh zemlje! Ta vsakdanji kruh Po- ' -ÍH U tí LO V ESiCI GOSPODAE. Kako dolgo traja nezmožnast ? a) pri takozvanih političnih hudodelstvih in pri hudodelstvu tepeža ali pa uboja, akoi se je teh hudo* deistev udeležilo več oseb, in se ni i dalo dognati, kdo j; ranil ali ubil poškodovanca — preneha nezmožnost takoj po prestani kazni; b) pri drugih hudodelstvih, tušem spadajo posebno t.idi hudodelstva radi tepe"; a in uho j ti, kjer se je storilca dognalo, radi požiga, tatvtne, goljufije, poneverbe, imamo razlikovati: Ako znaša prisojena kazen 5 let ali več: preneha nezmožnost po preteku 10 let po prestani kazni, ako znaša manj kavor 5 let, pa po preteku 5 let po prestani kazni, radi prestopkov, ki so navedeni pod J>) prenehajo posledice tri leta po prestani kazni. c) Osebe, ki so bile sodno kaznovane radi preje bil« dejanje storjeno pri) volitvah v državno zbor-greška zoper določbe v varstvo volilne svobode, ako nieo, občinski zastop, ali kako drugo zastopstvo; posledica preneha t) let po prestani kazni. 4. Osebe, ki so bile stavljene pod prisilno nadzorstvo, ali oddano v prisilno delavnico po preteku Č let: 5. Osebe, katerim je sodišče odtegnilo očetovsko o->last nad njih otroki, dokler so otroci pod tujim varstvom vsekakor pa, 3 leta po sodni odredbi. Osebe, ki so bile radi pijanosti, ali pijančevanja že 2 krat obsojene v zapor: posledica preneha 3 leta po prestani kazni; 7. Osebe, nad katerih imovino se je razglasil konkurz -- do konca konkurza. 8. Osebe, ki so bile odpuščene izi javnega urada ali službe, radi denarnega pregreška iz dobička* željnosti, za dobo 3 let, odkar so bile odpuščene. it. Osebe, ki so bile obsojene radi oderufitva, navijanja cen, naknpičevanja blaga, ,veriženja, ali tiho- 1¿. [eomsuja liiüti. tapstva preko državnih mej. za dobo 6 let po prestani kazni. 10. Osebe, katere ob svojem rojstvu niso imele domovinske pravice v kaki občini sedanje države S11S (privandrani Nemci, Italijani in Madžari). Imajo pa volilno pravico slovenski begunci iz Primorske, Nemške Avstrije. Pozor: Vsi, ki nimajo volilne pravice ne spadajo v volilni imenik. Torej ven ž njimi potom reklamacije. Kdo sme izvoljen biti Za občinske odbornike, ali namestnike, smejo izvoljeno biti vse osebe moškega, spola, ali ženskega, ki imajo pravico voliti, ki so dopolnile 24. leto svoje dobe. Izjeme : .Voljeni ne morejo biti: a) Občinski nameščenci, dokler so v službi; b) uradniki onih oblasti, ki neposredno nadzorujejo občinsko upravo; c) osebe, ki so v zamudi s plačilom, ati položitvijo računa, katero jim do občine nalaga pravomo-čna razsodba, ali sodna poravnava; d) osebe, ki so v zamudi s položitvijo računa, v opravljanju njim izročenega premoženja občine, ali kakega občinskega zavoda; e) osebe, ki se brez zakonitega odklonilnega vzroka branijo sprejeti izvolitev v občinski odbor, ali ki pozneje mandat, ki so ga sprejele, izrecno ali mol-Čo odlože za dobo 3 let. I) ženske morejo biti izvoljene le kot 4., 8., 12., itd. kandidatinje. Vsi volilci tvorijo eden edini razred, ter imajo vsi volilci jednako volilno pravico. . , Osebna dohodnina Ivan Vesenjak: (Nadaljevanje.) V prvem članku smo videli, kako bistveno kritično je, ako se kmetskemu posestniku ali obrtniku računa dandanes takozvani eksistenčni minimum 1600 K kot znesek, ki je prost osebnodohodninskega davka. Imamo pa še celo vrsto drugih krivic in nedo -statkov pri odmerjenju tega davka. Oglejmo si n. pr. neprilike in krivice, ki si jih povzročajo medsebojno davkoplačevalci sami! Napake davkoplačevalcev. Prvo napako napravi davkoplačevalec s tem, da zavrže poziv davčne oblasti za napoved osebne do -hodnine. To napako napravi največ ljudi z izgovorom: saj ne vem, kako bi to pisal, kaj bi napovedal, koliko bi računal; ne vem, kaj spada med dohodke, in kaj med stroške. Take in enake izgovore sem sli-gal že stokrat in stokrat, toda vsi ti izgovori so za na-Be preproste ljudi pač razumljivi, toda pri davčnih oblastih ne veljajo. Pomnimo torej: davčno napoved inoram na vsak način izvršiti in sicer ob določenem Času, ako temu davku podvrženi dohodki znašajo nad 2000 K. Izvršim pa davčno napoved ali pismeno na predpisanih uradnih tiskovinah, ali pa ustmeno, torej osebno pri davčni oblasti. Tudi drugo osebo lahko pooblastim, da za mene napove. Moram pa ji dati posebno pismeno pooblastilo. Kdor davčne napovedi ne izvrši, ali jo poda vedoma in namenoma nepopolno, C zapade lahko denarni kazni in davčnemu kontuina -cu. ki obstoji v tem, da ne more ugovarjati odmeri komisije za ta davek, in ne more več zahtevati odbitkov. Zakrivi s svojim ravnanjem lahko „davčno za -tajbo", za kar so določene posebne kazni. Način izračunanja in napovedovanja dohodkov in odbitkov si bomo ogledali v posebnem članku. Tukaj govorimo sedaj o nadaljnih napakah davkoplačevalcev samih. Nadaljna velika napaka naših ljudi je, da se ne poslužujejo popolnoma nič ali pa v nepopolni meri sredstev, ki jim jih nudi davčna postava sama. Mislim tukaj pred vsem na pravico do priziva. Koliko predpisanih zneskov bi se dalo znižati, ako bi naši ljudje sploh vlagali prizive ali rekurze in ako bi jih vlagali vsaj približrio^pravilno! Cas za vlaganje priziva imam od tistega dne, ko se mi je izročil plačilni nalog, skozi 30 dni. Da lahko priziv dobro napravim, si smem pri davčni oblasti ogledati in'tudi prepisati vse podatke, ki so bili merodajni. da mi je cenilna komisija odmerila davek j in davčno stopnjo. Tudi morebitne izjave prič, zaup- i nikov in izvedencev imam pravico pregledati in pre- j pisati. Samo v takoimenovane notranjeuradne spise nimata vpogleda. Kakor davčno napoved, tako tudi priziv lahko izvršim pismeno ali ustmeno sam ali po pooblaščencu. Prizivi so prosti vseh pristojbin: torej ni treba nobenega koleka. Vložim priziv pri davčni oblasti (administraciji), odnosno pri okrajnem gla -varstvu. Velik pogrešek je tudi, da si ljudje sami ali pa njihovi „dobri" prijatelji ocenijo in navedejo množino ridelkov in s tem dohodkov napačno, previsoko. Kolikokrat se sliši poleti: pridelal je 50 mernikov ali drevenk pšenice! Pa se svež pridelek vsuši za dok ;j procentov in pšenica tudi ni izčiščena, temveč je Vr: -čunana v nesrečnih 50 mernikih še vsa nesnaga in ves plevel in prah, ki znaša često eno četrtino ali t -več navedenega navideznega pridelka. Se slabša .ri vinskem pridelku! Znano je, kako radi lindje n ; jesen govorijo: toliko, recimo 10 polovnjakov, smo g ■ nalili. In resnica? Nobeden polovnjak ni poln. ker zaradi vretja poln biti ne more in ne sme. torej ga manjka zgoraj slaba ped in po vretju se nabere spodaj dobra ped droži, od katerih zopet plačam prav P-ue davke, ako jih dam prekuhati za žganje. Tako j a imam v resnici dobro četrtino manj pridelka, a glas i onih 10 polovnjakih gre okrog in je često krivična ; odlaga za odmerjenje osebne dohodnine. Približno ravno ista se godi pri napovedi množine sadja, raznih poljskih in drugih pridelkov. Grdo, naravnost nekmetsko in nekrščansko pa o posebej še to, ako ljudje drug drugega ovajajo in drug drugega pri oblastvih pretiravajo množino in kakovost raznih pridelkov in s tem seveda tudi nje -govih dohodkov. Tega greha je prav mnogo med nami in čimprej se ga odvadimo, tembolj bomo koristili drug drugemu in tudi lahko spoštovali drug druge -ga. Izvrševali pa bomo tudi krščansko zapoved o ljubezni do bližnjega v dejanju. Seveda moram tukaj še razločevati med neprimernim zatajevanjem in označenim ovajanjem. K nepoštenemu zatajevanju jaz nočem nobenega navajati. Prevelika vnema ali gorečnost posameznih davčnih uradnikov in kom,o t tudi ustvarja velike raz ke pri ocenitvi osebnodohodninskega davka. Tako so mi znani v naši državi okraji, odnosno pok-aiine, koder predpisujejo osebno dohodnino precej milejše, kakor pa pri nas. So pa tudi slučaji, kjer je to narobe. To povzroča nepopolnost davčne uprave in pa tu-'i možnost različnega tolmačenja in uveljavljanja davčnih predpisov ali določil v postavi sami, Zato javno apeliramo na naše davčno oblasti, na; bodj obzirnej-se pri odmeri osebne dohodnine, saj se lahke iz izkazov naših kmetskih 'vanilnic in »osojilnic prepričati, kako strašno spet peš» navidezno gospodarsko blagostanje. Vloge naših ¡.rdi padajo, posojila pa rastejo. Treba je samo primerjati one kratke nodatke , ki jih navaja poslanec dr. Hohnjec v svojem ugovoru ; roti enostranski doi- čitvi maksimalnih cen naši ži -vini, treba je slišati naše kmetijske strokovnjake, pa moramo priti do prepričanja, da se bliža naše kmets-ko ljudstvo brez razlike novim težkim časom, novim gospodarskim krizam, novim težkim zadolžitvam kljub svojemu vstrajnemu delu. (Dalje prihodnjič.) Poraz ] „Samostojne^ mm La&kam« Na Laškem mora imeti Samostojna svoj shod! Tako so odločili veliki general v Celju. Njegov generalski» na Laškem je moral takoj na delo, da izdela podrobni bojni načrt. Mislilo se je sprva z zvijačo vse narediti. V Sedraž je že prišel glas: v nedeljo, dne 1. februarja bo shod v pivnici Kmetske zveze. A lutnikovega Toneta je bil več nego jed v potnih sra - pah. bil je vnebo\ ;;ijoČi in mučeniško izsiljeni grižljaj. Pri tem pogledu na vsega Sočutja vrednega invalida sva obstrmela s Francetom. Ta človek se zdaj v resnem vojnem času ni režal in krohotal, ni popi -vat in kvantal, ampak opravljal pozno v mrak z mučeniško potrpežljivostjo poljsko delo. Doma so mi pravili, da je Polutnik sam pri. hiši, ker mu je pobegnila žena pri njegovem povratku iz bolnice. Bila mu je, tako so govorili ljudje, nezvesta za njegove odsotnosti. Torej toliko gorja je običa-lo in kronalo s trnjem preizkušnje tega moža, pa po povratku ni obupal, se ni zapil ali polenil, oprijel se je kot beraški invalid svete dolžnosti človeške — dela v' potrpežljivosti. Pri pogledu na Polutnikovega Toneta pri raz -bijanju grud se mi je povrnil v spomin oni blaženi pozdrav, ko sem prestopil prag sobe invalidnega doma: Brat! Da, v domači sosedščini, na njivi, pri težkem delu sem našel brata, katerega sem zastonj iskal po krčmi med zdravimi, veselimi, rajajočimi in še v dobi -vojne lahkomiselnimi sestrami. Moj tretji pozdrav v domačem kraju mi je d;i I po olno zadoščenje od strani domačega kraja, bil je pozdrav brata*v telesnem trpljenju in pri delu. Trpljenje in delo, to je bil moško bratski pozdrav Polutnikovega Toneta.v julijskem mraku na njivi. Pa sem stopil k bratu na. njivo, mu podal roko in spoznala se sva kot brata. Nisva se nič popraševala, kako in kaj je z nama. Vsak izmed naju je vedel, pri čem da je, radovedno, nepotrebno povpraševanje bi bilo motilo in kalilo bratsko iskreni pozdrav. Zacingljalo je pri iari „Ave Marijo", Tone se je odkril, oprl ob palico in molil. Še molitev je ovenčala ta bratski pozdrav, bil sem srečen in bolj zadovoljen, kot bi me bilo pozdravilo na stotine belo oblečenih de-kletc, ki bi mi sule cvetja na pot. Ko sem izsledil tu vojnega brata v trpljenju in pri delu, bila je za-me živa pridiga: s kom se druži kot invalid, kje išči zabave in tolažbe? Pri bratu v trpljenju in delu! Tonetu sem stisnil hvaležno roko, krenil sem o-zadovoljen proti domu. na uho so mi udarjali še dolgo udarci invalidove motike po trdih zemeljskih grudah. ki so mi odmevali tjadoli v srce z opominom: i Trpi in delaj, ako hočeš, da boš vreden bratskega i pozdrava in sprejema od strani vojnih bratov-invali- r: dov,' ki se zavedajo in spoznavajo, kaj da je nezaslu- i ženo trpljenje na tem svetu. Odslej sem se skrbno ogibal krčme, Falotove Prše in njene sirkove metle ter Stuklove Lenke in paprike; najrajši sem stopil v mraku k bratu Polut-nikovem Tonetu, ki me je sprejel vsikdar prav po bratsko . . * Karabinijer in pes. (Po I/Adriatico Jugoslavo poslovenil Peter Paulič). Bil je meglen, mrzel, žalosten dan. Divjo je razsajal;, kraška „Bora", tulila, milila ter razburjala morji. da. se je peneče, kakor kaka razkmNva zver žaganji:!«) ob obrežne pečine. Cesta ob morju je bila prazna,,«pusta. Le laški ki)>'ubi;iijor-s!i'ažuik je zamišljen sto a! po cesti gor in dol, sedaj počasi, sedaj hitreje, kakor da bi hotel ubežati divjemu viharju. Korakal je s 'povešeno glavo: > njegovih temnih očeh !•:! se je zredila nepopisna otožnost, nek izraz lope. bolestne nezadovoljnosti. Vse okoli njega mu je bilo tuje. nasprotno, sovražno: drevje, skale, hribi, morje,'vse, vse. Tn ljudje? Ti i-o prav posebno! Ni težko uganiti, kaj o njeni m; sli jo, 1 o ga tukaj srečavajo: čuti, sluti, da mn hotVio hudo, da ga sovražijo. S pogledi polnimi prezira, mržnje ga merijo in zdi se mu, ko začuti tak pogled na sebi, kakor da bi mu. zaklical nek votel, ukazujoč glas v ušesa: Kaj delaš tukaj? Kdo si? Odkod si prišel? Kdo te je klical? Poberi se! Te skale, ta zemlja, to morje ni tvoje, ampak vse je naše.J za nas ustvarjeno. Kaj torej hočeš? Cesa tukaj čakaš? Tako in enako sam sebe večkrat vprašuje- Kaj on tukaj dela? Kdo ga je klical med to ljudstvo. tuje mu po jeziku in šegah? Med ljudstvo, željno prostosti in hrepeneče po lastnem, neodvisnem domu? Ti domovi tukaj niso zanj, za Laha, ne, ampak ..Le rase (fltalija son faite per noi", hiše na Laškem so nam odločene. Tako so ga učili peti že od mladih let in sedaj mora biti tukaj isti nepridiprav, kakor nekdaj Avstrijci na Laškem. To tukaj vsi vedo in zato ga sovražijo. Ko mu take in enake turobne misli rojijo po glavi, zagleda po cesti proti sebi prihajati velikega, črnega psa. Potepal se je najbrž in bil suh, da so se mu brale vse kosti. t Pes se mu jo približal, obstal, vohal proti njemu. Začel na-io prijazno z repom mahati,f cviliti, veselo lajati, kakor da bi našel staregal znanca. Ka rabin i je; j.- v hipu pozabit svoo žalost in skrbi, se vesel ta- ;;og:¡i( in začel psa božati, češ: Do' ra žival, 1 ako sem te vesel, vsaj s; edina, ki me v tem tujem kraju ne sovražiš. Toda komaj je pes slišal tujo mu govorico, je odskočil nazaj, vojaka vzorno pogledal, dva-, trikrat z glavo zmajal, stisnil rep med noge ter odbežal po cesti naprej. . ¿ Usupel in žaitisitn je gledal karabinijer za njim in zdelo se mu je. kakor da bi mu pes dajat z .upom znamenje češ: ne in ne! Torej nit i pei; me noče, .tudi pes me sovraži! Vihar je tuli! vedno bolj, morje je divje valovilo, šumelo, se penilo, kakor da bi trepetalo v onemogli jezi. Karabinijer pa je nadalioval svoj pohod, bolj zamišljen, bolj otožen, kakor prej. S L O V E Ji 8 11 «OSfOJAR. >s d« samostojne. Iz njegovÄ besed kam ia kaj tm pomeni. 11 fotacs rja IfrT. Kmeiska zveza o tem niiosar ni vedela ia ai vedeti : Ijobozi kotela. fforej se je hotelo na pristen liberalen način { vedol, ljudstvo Parbafci. Pa larbarija se j» hitro spoznala . ž ©eneralStab je taktiko spremenil. V nedeljo po ranem •gravtt« se da preklicati pred cerkvi je: jutri, to je ea Soofeiee, bo velik shod pri Henketn. Na Svedni«® »hod jtri Henkeša. Tolik gospod iz Jurkloštra, ki se imenujejo, če se »» moti», Smid, povzamejo prvi besedo, pa nav -»oče stozAravijo. A možje Kmetske zveze zahtevajo , fia se najprvo izvoli predsednik shoda. I» čudom ču-dov: izvoljen je načelnik Kmetske zveze, g. Mihael grastnik, za predsednika shoda. Ta tx*li takoj pove, tdo da je, ter povdari: Samostojna hoče tudi tukaj zgago delati. Ako bi samostojnežem kaj bilo na blag-ru ljudstva, se bi jih sploh bilo, bili bi v Kmetski zvezi, ki se je vsak čas sijajno obnesla kot organiza-oija v blagor in prid kmetskega ljudstva. A Kmetska zveza je tudi velikodušna, zato pusti tukaj tudi samostojnega do besede. G. Smid govorijo. govoril je mož semintja, da sam ni vedel kaj. j zaključi shod ter zapečati poraz Samostojne na Laš -•Jedro vsega vezenja otrobov bi bila neka meglena j kem. Steens S, » i.-'JüsaSSS ai G. Urlep govori. T* se še bolj razkorači in se spravi na Kmetske zvezo, ¿a so krivi njeni poslanci velikih davkov. G. Urlep, le počasi! Nasprotno je res, kmetski poslanci z dr. Korošcem na eelu so se trudili, da se razbremeni ljudstvo. Liberalni general dr. Kukovec se je hudoval nad njimi in „Stražo", ko so se potegovali z* ljudstvo, češ, da je to satansko delo zoper državo. Samostojneži pa vleiejo z liberalci, ki -tako gulijo in odirajo našega kmeta. G. Urlep, povejte še, kako pa je z valuto, koliko se naj po načrtih liberalnih gene-rslov vzame ljudstvu. Na shod pridejo socijalni demokrati. Med tem se je zbralo iz trga vse polno rdečih bratov, kot straža Samostojne. Začne se hrušč in trušč. Rdeči bratje vpijejo, eden že tudi grabi, da bi zagrabil. Ker vsled tega ni več mogoče pametno go-\ voriti Matevžu Flisu, ki je hotel v imenu Kmetske j zveze vao zgago postaviti v pravo luč, predsednik Precsepim^ nerodovitno drevje! !Jos. Priol, strokovni učitelj. Ake opazujemo jeseni kake dobre sadne letine naše starejše sauunosnike, nam obvisi oko na posameznik drevesih, ki se odlikujejo po bujni in zdravi »esti i« so obložena z lepkn, žlahtnim sadjem v tolika množini, da se klanjajo' veje globoko k tlom. Skr-ke» sadjar lik je moral podpreti, da se ne odlomijo vsled tože preobilega pridelka. Pri pogledu na te velikane se vzbudi v nas čut hvaležnosti do onih naših ¿>redaikov, ki so jih sadili in negovali pred davnim ;4asom. Psi niso želi zato zemeljne slave, in zgodovina ne pito e njih, toda vteh orjaških drevesih so si .postavili lep in trajen spomenik, spomenik, ki nam ¿avedoSi, da so bil; to možje, ki so imeli glavo in srce na pravem mestu. Pred ksslimi 70 do 100 leti naše sadjarstvo se-leda ni stato ar tej višini, kakor dandanes. Marsikatera izkušnja, ki se nam dozdeva razumljiva daue» sama po sebi, je bila takrat Š6| povsem neznana. Ne tarnamo se torej čuditi, ako se je posadile v onik tonih zravna dobrega in rodovitnega drevja tudi mnogo takti; dreves. ki ae prinašajo dosti ali pa sploh nobenega sadje. 1 Toda roke na »ree, ne sramujemo 11 še v nafti proaviiljoKi dobi daa na dan sadjarjev» katerim }o amotrena iabira sadnih vrst (sort) povsem tuja stvar! Fretnoanjo Ji naši posestniki potipebne in talne razmere ba rasne gospodarske okoliRwine, predno napravijo nor sadovnjak? Ali izbirajo in sade tom okoliščinam najbolj prikladno in rodovitne sadne vrste? Sedki, jako redki so sadjarji, ki ¿t ravnajo po teh pravilih! in ravno zato, ker se tefa, načel ne vpoSte-va, imamo toliko nerodovitnega drevja, no eanio v *stariii, temveč žal tudi v mladih nasadih. Tako drevo pa, ki ne rodi povoijno, raste samo v našo škodo, kajti oso odjemlje hrano, zrak in svetlobo drugemu drevjot slasti pa ovira spodaj rastoče sadeže, travo m polfedotjslre rastline, da «m ne morejo dobro razvrati. } 1. Preeepljeranje drevo«. V našo srečo bodi povedano, da imamo izvrstne in fHNjiroAjo sredstvo, s katerim Miko napravimo nerodovitno urevo rodovitno, in to v najkrajšem su. Kake mu to zgodi, bodemo takoj slišali.1 L>» razmnožujemo mlada drevesa s cepljenjem, je vsakomur znano. Ni pa menda tako znano, da lahko požlahtnjujemo tudi starejše drevje, na stalnem mestu, *• sadovnjaku. Kakor so pokazali občirni pos-Jčusi zadnjih let, se je obneslo precepljenje vrlo dobro pri nerodovitnih in takih sadnih drevesih, ki v našem podnebju in zemlji no uspevajo. Mlad sadjar pri izbiri sadnih vrst (sort) navad-ho ni izbirčen. Zadovoljen je, ako dobi lepa, močna in zdrava drevesa. Sele po letih, ko bi! naj drevo že rodilo, spozna, kolikega pomena je pravilna izbira primernih vrst v sadjarstvu. S precepljevanju svojega drevja pa lahko doseže, da mu začne roditi redno in enakomerno že po štirih letih. Dasi tudi lahko požlahtnjujemo drevje še v visoki starosti, dosežemo vendar najlepše uspehe, ako ga precepimo med dvajsetim in tridesetim letom. Drevo se nahaja v tem času v polni moči in prenese vsled požlahtnjevanja povzročeno težko operacijo mno go lažje, nego pozneje. Pa tudi delo samo se vrši uri mladem drevesu z manjšim trudom, nego pri visokih in obširnih kronah starejših dreves. Za procepljevanje si moramo preskrbeti predvsem dobrih cepičev. V to svrho narežemo meseca prosinca i a svečana mladice z dobro razvitimi očesi iz starejših dreves. Jako važno je, da režemo cepičo samo iz rodovitnih in takih dreves, ki so že rodita. Z dobavo cepičev iz nerodovitnih in mladih, še ne rodečih dreves .si vzgajamo sistematično nerodovitno drevje! Cepiče shranjujemo v zmerno vlažnem pesku v kaki ne pregorki kleti, ali jih zakopljemo v zemljo, na kakem suhem mestu v domačem vrtu. Najprimernejši čas za precepljevanje sta meseca maro in april, uprav, ko se jo začel pretakati sok po drevesu. Neposredno pred cepljenjem moramo krono pomladiti. To se zgodi, ako odžagamo posamezno vejo kolikor se d.\ v bližini debla. Pomlajena krona naj dobi stožčasto (piramidalno) obliko, kar se doseže s tem, da pustimG spodnje voje daljše nego višje, ki sioje že po svoji legi ugodnejše za drevesni sok. Glavne veje, katere moramo požlahtiti, da dobimo pravilno krono, odžagamo na kakem gladkem mestu. Ker sa debelejše veje. ki imajo več ko, 10 cm v premeru, težko cepijo, jih oelrežemo nad kako stransko, kvišku molečo vejico, katero z lahkoto požlahtnimo. Da se veje pri tem pomlajenju ne začesnejo, jih nažagamo najproj od spodnje in šele nato od gorenje strani. Jako staro drevje je najbolje pomladiti eno ali dve leti pred požlahtnjevanjem. Med novo nastalimi vejami izberemo nato najprimernejše in jih precepimo, Poprej so puičali nekatere veje neprikrajšane, češ, da bodo pomagale presnavljati (prebavljati( hrano. Pokazalo so je, da to ni potrebno, v gotovih slučajih naravnost škodljivo. Napačno bi pa bilo, ea bi vse stranske vejice na debelejših vejah gladko porezali. Drevo bi dobilo premalo listja, ki ima naloge u-porabljati po koreninah vsrkano hrano in pripravljati nove gradivo. S preeepijtvauiem začnemo spomladi pri košii-častaia sadnem plemenu (češnje, češplje, slive, breskve in marelice), natu cepimo hruške in saaadnje jablane. 2. Jfsčiu procopljevanja. Glede aažinov, po katerih lahko drevje preee-pime, bodi omenjeno, da se je obneslo cepljenje v žleb, ?.tk kožo in v razkol od strani. (Na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru se vrše vsako pomlad sadjarski tečaji, kjer se vežbajo udeleženci tudi prakiit-no v precepljenju etreves. Tozadevna pojasnila se objavijo vsako leto v Oasnikili.) V žleb požlahtnjujemo s posebnim uspaLom debelejšo veje, ker povzročimo majhno rano, ki hitro zaceli. Tudi eepljenje v razkol od stKtvrn, kjer ne razklamo veje v dva dela, temvei samo od ena strani toliko, da lahko vložimo oepiii, se je dobro obneslo, zlasti pre češnjah. NajpriprosUjši in tudi jako dober način je cepljenje za kožo. Ako hočemo eepiti za kožo, pa mora biti podlaga v mezgi, da so koža lahko odluiSi. Na tankih vejah vložimo po enega, na debelej- pripeti, edstraa.aia ietes same eno tretjino stransldfc vejie, «irugo tretjino odrežemo prihodnjo pomlad in Cfe stane k šel« če z dve ali tri leta. Na ta naoin napra* vimo prehod c.i stare vrste k novi polagoma, ne da bi imelo to za drevo kake posledice. Drevo bode zneslo v najkrajšem iasu zopet roditi. 4. Malo — » rfobre vrsto v sadovnjake! Nekateri imaj j navado, da vložijo na enem drevesu cepiče od raznih vrst. To pa nikakor ai priporočljivo, kajti veje od nekaterih sadnih vrst rastejo bujnejše in zadušijo one. ki so bolj slabe rasti. V obče bomo dosegli najlepše uspehe, ake imamo v sadovnjaku ie malo sadnih vrst (sort), toda te plemenite in prikladne našemu podnebju ln zemlji. Spravljanje in prodaja sadja se vrši lažje in enostavnejše. Mi izkupimo za večje množine lepoga sadja od ene sorte več, nego za ravno iste količine od različnih vr&t. S. Sadjarji na delo i Iz povedanega posnamemo, da je preeepljevanjo starejših' dreves ne samo jako preprosto ia enostavno opravilo, ampak tudi edino sredstvo za obnovo naših zapuščenih tu eeraeionelno zasajenih sadunos®!-kov. . - Sedaj pa na delo sadjarji, ne trpimo v sa- dovnjakih dreves, ki malo ali ničesar «e rede, »11 pa so sicer rodovitna, toda prinašajo le slabo, krmežija-vo in za predajo nesposobno sadje. Precepimo tako drevje s primernimi žlahtnimi in gospodarskimi vrstami, ki bodo poplačale v obilni meri naš trud ia do-našale dohodke še našim potomoem! Politični o šib vejah po ali tri cepiče, katere prirežemo na dve očesi. Posebno moramo paziti, da; bodo obrnjeni cepiči na kvišku, ne pa Modoravno ali celo navzdol, ker bi se nastale žlahtne mladik*( v taki za rast neugodni legi slabo razvijale. Ko so cepiči vloženi, se povežejo z rafijo irdno, raiie pa zamažejo s cepilnii* voskom, da ne more do spojišča vlaga in zrax\ Neposredno pod cepilnim mestom se priporoča napraviti l»o veji navzdol z nožem dve ali tri za pedenj dolire zareze v kožo. Prerezati se sme samo koža, les mora ostati nepoškodovan! Za eepljenje teh zares bode Jugoslavija. Istenta je doživela s svoji-* ziogfe» - glasnim ultimatom pravzaprav veliko blamaže. Naša vlada je zahteve odklonila odločno in uljudno, toda tudi z ostro «afrkacijo. Amerika je odložuo izjavila , da stoji z nami in ne odneha od one točke, katero je postavila. Francija in Anglija sta sedaj v stadregi, kajti proti svojjm zaveznikom Ameriki in Srbiji »o moreta nastopiti. Pravita, naj se vrše pogajanj* da.1^ i», uspehov od novih pogajanj seveda zopet ni priča<-bovati, vendar so Italijani doživeli veliko nssolaran-ie in ministrski predsednik Nitti je govoril že nekoliko bolj spravljivo. Za Italijo je to neskontno »avla -ievanje miru z našo duiavo silno drago, kajti vzdrževati mora neprestano veliko armado, kan povmsodi» silne stroške, doma pa narašča draginj» ia splošna nesadovoljnejst. X Beograda so so neprenehoma tbAIa pogajanja za sestavo koalicijskega ministBgtv», t. j. takega ministrstva, kjer bi mle zastopane ase stranka. Vmes je posegel sam pnac regent, toda po najnovejših poročilih so se pogajanja razbila. Stranke, ki so adaj na krmilu, sahtevajo, da bi so državni rtboi oo-6al samo z zunanjepolitičnim vprašanjem i« s volilu« postavo, pustil p» pri miru vse, kar jo mod tom bron državnega zbora ukrenila vlada, kakor: nredilev valute, ustanovitev državne banke itd. Stranke, ki m v nasprotju, pa hočejo govoriti tudi odrugih nadeva* Naspnotje je tudi radi osebnosti. Gre za vpw*auja , kdo bo ministrski predsednik, kdo minister m, notr»-| nje zadeve in kdo minister »a poljsko proosaovo. To s so važna mesta, dosedanja vlada jih ne mar« dati iz l rok, opozicijne stranke pa tudi ne marajo vstopiti v S vlado, ne da bi jam bil zagotovljen zadostni «pliv. Pinanini minister je odredil, da se fci* i izmenjava, kron za *pve krousko-dinarsk» h»ntooveo aačela dne 15. t. m. go oeli Jugoslaviji. ^ Italija. V z b o r a i e i je priški eio veMkasskd» «gre i \ dov. Nitti je hotel ubrati nekoliko milejše struno ia jj govoril je tndi o sporu z našo državo mekoliko boij { pomirljivo. Nagadli so ga nacionalistični h^Jpkači , • zlasti razupiti Zid pisatelj Sem Benelli, ki se Jte po- porabilo drevo dosti gradiva in se ni bali, da bi S» ^ stavil za šefa generalnega štaba v Reki, m voditelj zadušili cepiči v lastnem soku. ^ nacijonalistov Federzoni. Potem je goveiril zastopnik ■ziaiitnn .niiri;»* cro ^ iot„ w. „ari. «/i. • katoličanov in napadli so ga ljuto socijalisti. Zastop Žlahtne mladice se v prvem letu kaj rade odlomijo, bodisi vsled vetra, ali če sedejo nanje tožko ptice itd. To preprečimo z leskovimi ali vrbovimi palicami ali lonci, Id jili pritrdimo ob vejah in privezujemo na nje mladice v teku poletja. Cez kakih šest do osem tednov po cepljenju rtvo- nik socijalistov se je na podlagi samoodločbe narodov, f potegoval za samostojnost Črnogorcev! Ni pa omenil j Trsta in Gorice. Slednjič so se med sabo stfcpli vse-I vprek. Zadovoljili sc niso s psovkami, puščali so si | tudi nekoliko krvi. Hoteli so tako pokazati svoje ju - ramo zrahljati povezo na cepilnem mestu, da no zaž- - naštvo, s katerim so niso mogli hvaliti med vojsko, na iniAilnti . Nemčija. ne zajedati. Druzega dola v tem letu nimamo in pustimo neovirano rasti vse Žlahtne mladice, kakor tudi poganjke od stare vrste. Cim več listja razvije drevo, tem lažje bode proneslo cepljenje, tem p»ej si bode zopet epomoglo! 8. Vzgoja drevesne krone. V spomladi druzega leta začnemo vzgajali krono. V dosego tega cilja izberemo na vsaki veji najlepšo žlahtno mladiko in vzgojimo iz nje novo vejo. Te mladice ni treba obrezovati; mi jo skrajšamo nekoliko samo. če so jo napadle lani listne ušice ah jo po zimi v vršičkih ozebla. Vso druge mladice, ki so nastale iz ostalih cepičev, obrežemo kratko na tri do štiri očesa. One pomagajo celiti rano in jih odreže-mo gladko šele poic-m, ko je rana na spojišču že za-celjena. Kakor že zgoraj omenjeno, smo pustili pri pomlajenju krone stransko vejico na glavnih vejah ne-prikrajšane. Te vejice, ki so od prejšnje nerodovitne vrste, moramo odstranili. To se pa ne sme zgoditi naenkrat, kajti v len slučaju bi se hakupičilo v drevesu preveč soka t sled delovanja korenin, drevo bi Irpelo škodo, čo nebi celo usahnilo. Da se nam to 119 i n t e n t a je poslala Nemčiji zahtevo, da Ji mora na podlagi mirovne pogodbe izročiti može, ki so obdolženi, da so zakrivil posebno težke zločine zopeE mednarodno pravo. Lista obsega okrog 860 oseb, med njimi cesarja in njegove tri sine, nekaj najslavnejših' generalov, kakor Htndenburg, Ludendorlf,. Linsingen, Mackensen, Kluck; predstavitelje nemških vladarskih rodbin: bavarske, virtemberške in drugih. Na Nemškem je radi tega strašno razburjenje. Pravijo, da te sramote ne morejo narediti, da 151 sami 7. lastnimi orožniki polovili svoje najslavnejše može ter jih' kot zločince izročili sovražniku. A kaj storiti. Strti so popolnoma. Francozi lahko vsak trenutek zasedejo n ihovo premogovnike, pa so zlomljeni. Torej se bodo morali udati tudi v to sramoto. \ Poljska. Iz strahu pred napadom ruskih bo!;ševikov so Poliaki proglasili mobilizacijo do 42. leta. A kljub1 temu j<\ veliko vprašanje, če se bodo mogli ustavljati.-V Slezijj se mora vršiti ljudsko glasovanje, čo ima ta dežela pVipasti Nemčiji ali Poljski. Glasovanje bi se moralo v*šiti pod francosko zasedbo. Sedaj so prišli francoski Vojaki v SJezijo, Poljaki so jih sprejeli a «ffirftE i 8LOTIN8IT GOSPODAH 11. fot-rearj« 192« godba in cvetjem, Nemci so jih pa napadli s — ka -menjem. Avstrija. M e b e a e izpremembe. Lakota narašča vedao bolj ia če ne pride pomoči, se da izračunati že dan, ko bo Dunaj čisto brez hrane. Oči Dunaja se obračajo t Ameriko, a zastonj ne da tudi Amerika , plačati pa ni s čim. Načelnik republike dr. Renner je šel milo prosit entento v Pariz, da bi vsaj dvignila sekvester od nekaterih davčnih virov, kakor je n. pr. monopol za tobak, da bi te vire zastavili za hrano . Vrnil se je na Dunaj z velikim upanjem, pomoč pa ni prišla. Sedaj je odšel beračit dr. Reisch, finančni minister. Avstrijska, krona pada vedno bolj in je že skoraj iisto brez vrednosti. Madžarska. Na Madžarskem so zmagale stranke, ki bi rade obnovile kraljestvo. Bilo so tajne spletke, da bi zopet eden Habsburžanov zasedel prestol. Iz Pariza je pa takoj prišel mrzel curek. Ententarski gospodje so namreč rekli, da ne bodo nikdar dovolili, da Habsburžani zopet pridejo kje do veljave. Madžari so se morali potuhniti in opustiti take sanjarije. Bolgarija. Strašen nered vlada na Bolgarskem. Po želena ieah se neprestano stavka, vsa dežela vre v re-volueijnem in boljševiškem gibanju. Vlada vzdržuje red samo še s pomočjo vojaške strogosti. Rušila. • Boljševiki so zasedli v vzhodnji Aziji Vladivostok, zadnja točka ob morju nasproti Japonski. S tem je cela ruska Azija v njihovih rokah. V južni Rnoiji so zasedli Odeso, veliko trgovsko mesto ob Črne» morju in s tem je padel v njihove roke zadnji košček južne Rusije. Tako je sedaj vse, kar je bilo nekod pod žezlom carja, v oblasti boljševikov, izvzem-ši Poljske, Finske in takozvanih baltiških deželic. V Aziji gre pa njihov upliv celo daleč čez nekdanje ru-. ske meje. Sedaj zbirajo ob poljski in rumunski meji velikanske armade in v krogih entente vlada velik stra^ da Bodo napadli ti dve državi. Rumunci so zelo ngžrešea narod. Zasedli so Besarabijo, kjer je pa prebivalstvo po večini rusko, od prejšnje Avstrije so si prilastili celo Bukovino, kjer je igtotako večina prebivalstva ruske narodnosti. Poljaki drže vzhodno Ga-Mcijo, kjer živi čez 40 milijonov Rusov in široke ruske kraje aa severu ob poljsko-ruski meji. Tem deželam se oeveda tudi ruski boljševiki ne morejo mirno odreiS. Kmetska Zveza*. • Naznanila. • Modi Kmetske zveze. V sobote, dne te. iebruarja, na Valentinovo po poznem sv. opravilu shod KZ. pri Sv. Primožu nad M u t o. V nedeljo, dne 15. februarja po sv. maši shod KZ. pri Sv. Primožu p r i V u * o ni e i. 8 t. Lenart v Slov. gor. V nedeljo, dne 15. t. m., pO rani sv. maši bo v dvorani ArnuŠeve gostilne zborovanje Kmetske Zveze za celi okraj. Govorita dva govornika iz Maribora. Somišljeniki, vsi na zborov» oje! S . Jernej pri Ložah. V nedelje, dne 2Ž. t. m., pojsoldne po večernieah shod Kmetske Zveze. Zadružni tečaj v Mariboru se vrši v času od 23. februarja do 1. marca v dvorani Delavskega društva, Flossergasse 4. Začetek dne 23. februarja, ob 1®. uri predpoldan. Spored: A) Predavanja: 1. daa ^predpoldne): Otvoritev tečaja. Zgodovina in razvoj zadružništva. (Popoldan): Narodno-gospodarski, nra-■vmovzgojevalen in socijalen pomen zadrug. 2. dan: (predpoldne): Ustroj in delovanje Raiffeisenovk. (Popoldan): Zadružne Zveze. 3. dan (predpoldne): Zemljiška kajiga. (Popoldan): Davki in pristojbine pri zadrugah. 4. dan (predpoldne): Dolžnost in delo članov načelstva, seje. (Popoldan): Dolžnost in delo članov nadzorstva, seje. 5. dan (predpoldne): Razne vrste zadrug. (Popoldne): Gospodarske organizacije, neza-druge. 6. dan (predpoldne): Strojne zadruge. (Pop.)'»-Občni zbor zadruge. 7. dan (predpoldne): Načela m oestavo bilano. (Popoldan): Razgovor o raznih dr«r gih vprašanjih. 8. dan (predpoldne in popoldne): Nabavne in prodajne zadruge, blagovni promet, blagovne centrale. Ob 4. uri popoldne sklepno predavanje. Naše zadružno delo na Spodnje-Stajerskem. B) Pr^k-tfien del: Praktično se bo vsak udeleženec poučil' e vsem poslovanju in knjigovodstvu posojilnic, o poslovanju gospodarskih zadrug, o predpisih glede kolkov, «Jarkov in pristojbin,- glede poslovanja z Zadr. Zvezo z oblastmi. 7. dan (29. februar) je namenjen za taj- ki se hočejo poučiti glede sestave računskih zt-k^gfcov. 8. dan (1. marec) za funkcijonarje nabavnih in jRHNtoirf?! zadrug. Pouk se vrši vsak dan od 8. do iS. ure opoldne in od 2. do 8. ure popoldan. Udeleženci se naj prijavijo do dne 18. februarja na naslov Zadružna Zveza v Mariboru, Silerjeva ulica 10 ter naj aazaanijo, ali s» jim naj priskrbi stanovanje. P «r • > R a d v a n j e pri Mariboru. Pod predsedstvom aarrntn g. Potočnika smo imeli pri g. Obranu dne 8. februarja shod zaupnikov. O položaju in volitvah Je poročal- tajnik Žebot. Leitersberg-Krčevinn pri Mariboru W obeh občinah so imeli naši pristaši tekom prejšnje- R tedna zaupne sestanke ter so si napravili načrt zn ioče delovanje. , Zborovanje obmejnih županov in kmetskih zaupnikov v St. Ilju se je vršilo dne 9. t. m. Napravili ! so se zelo važni sklepi glede kmetske organizacije. Iz poročil kmetskih mož je razvidno, da v obmejnih občinah prav nikjer ne marajo Samostojne Kmetijske Stranke, v kateri se zbirajo ljudje, podobni Judežu Efijaltu! Izobraževalni tečaj vSredišiu je potekel nad vse pričakovanje dobro. Dvorana bralnega in izobraž. društva i je bila nabito polna. Trža-' ! rn in tržanke iz Središča, kmeti in kmetice iz okoliee ter Orli in Orlice so vstrajno od 9. do 12. ure poslušalo nadrevizorja PuSenjaka in popoldne od pol 2. do 5. ure post. J. Vesenjaka. Ponosni smo na naše zavedne somišljenike v Središču in okolici« Javen političen shod v Središču je -sklicala krajevna organizacija Slov. Kmetske zveze preteklo nedeljo. Poročal je poslaneci Ivan Vesen-jak o delovanju Jugoslovanskega kluba, o političnih in gospodarskih vprašanjih, ter je posebej ožigosal z vso ostrostjo razne laži oj našem voditelju dr. Korošcu. Shoda so se udeležili v prvi vrsti središki trža-ni organizirani v naši stranki. Prišlo je tudi z gosp. zdravnikom dr. Tavčarjem nekaj „Samostojnih'' in „Demokratov" v navideznem bratskem objemu. Go-vornikova izvajanja je ogromna večina sprejela s ponovnim odobravanjem na znanje. Zborovali SO z vsemi proti trem glasom sprejeli navdušeno predlagano ! zaupnico Jugoslov. klnbh in posebej še voditelju dr. Korošcu. Protestirali so soglasno proti nameravani šolski prediogi ter zahtevali versko-nravno vzgojo. Dalje so se izrekli proti carini na nektere vsakdanje potrebščine in proti načinu carinanja, stavili so svojo zahteve o zamenjavi denarja, zahtevali gospodarsko pravično obdačevanje pri osebni dohodnini in ukinjenje vinskega davka. Končno so obsodili absolutističen način vladanja v Beogradu in v Ljubljani ter zahtevali parlament. Središče je bilo po življenju pretežne veČine svojih vedno narodno zavednih trža-nov zvesto krščanstvu. Sedaj pa prebivalstvo tudi izvaja zadnje zaključke iz tega in prehaja v tabor e-dino odkrite slovenske, kmetske krščanske organizacijo: Slov. Kmetske zveze. Zato živeli, naši vstrajni tamošnji delav.ei, živelo narodno in krščansko Središče ! Navodila. Na delo! Krajevni odbori Kmetske zveze naj takoj izvolijo i o navodilih, ki so jih dobili od tajništva Kmetske Zveze, zaupnike, ki se bodo udeležili glavnega. zbora naše stranke v Ljubljani. Na vsakih 50 pristašev-volilcev je voliti po enega zakupnika. Imena zaupnikov in število vpisanih članov naznanite takoj tajništvu Kmetske Zveze. Nasprotniki so prisilili mnogo naši h, da so podpisali svoje kandidatne liste še prodno so volitve razpisane. Tako postopanje je nezakonito. Vsak naš pristaš naj torej takoj prekliče svoj podpis, ki ga je dal nasprotniku. Preklic naj pošlje dotični osebi, ki mu je izvabila za nasprotnike podpis in en izvod občinskem uradu,! kjer naj zglite-va potrdilo. Preklic naj podpišeta dve priči. Natančneje o tem v .Navodilu", ki ga je poslala Kmetska zveza. Na ve dila za občinske volitve pošlje te dni Kmetska zveza v Mariboru zaupnikom in krajevnim organizacijam. Kdor ne bit dobil teh navodil, naj jih takoj zahteva. Ravnajte se po teh navodilih.-Podučite vse naše volilce in agitatorje. Domača poliiika. Občinski volilni red za Slovenijo zopet spre -menjen. „Domovina", glasilo poglavarja slovenskih mladih liberalcev dr. Žerjava, poroča, da je bil od ministrstva v Beogradu odobren in z malimi izjemami spremenjen občinski volilni red za Slovenijo. 1. Ne zahteva se več dveletno, ampak samo e b e 1 e t -nobivanjev občini. 2. Volilno pravico dobijo tudi strokovne delavke, zaposlene v industriji, v obrtu ali pa v trgovini. 3. Ženske ne morejo biti izvoljene. 4. Volilna dolžnost se odpravi. — Uradno še sicer ni potrjena ta sprememba, a verjetno je, da bo liberal -ne-socijalistična vlada s takimi in enakimi spremem -bami nalašč poslabšala volilni red na škodo kmetske-ga ljudstva. Kmetske žene in mladenke so oropane vohlne pravice. Liberalci in sooijaiisti oropali kmetske in de -lavske žene na deželi volilne pravice. Po novejših vesteh iz Ljubljane je liberalno-socijalistična vlada, za. katero se z vso vnemo pehajo samostojneži, dala de -Iavknm v tovarnah, industriji in trgovinah volilno pravico za občinske volitve, a kmetskim ženam in de-kletarn pa ne. Kmetice, njih hčere, dekle, vinifcarke, služkinje, najemnice in vse druge, ki so ob šasu vojske z neprimernim trudom in žrtvami vzdrževala naša gospodarstva ter pridelovala gospodi in delavcem po mestih kruh, te pa sedaj po milosti liberalcev in socijalistov ne smejo imeti volilne pravice! Taki so zavezniki samostoinežev, liberalci in socijalisti. Slovenko na kmetih in vse, ki ste oropane volilne pravice. ugovarjajte proti tej krivici! Zadnji „Kmetijski list" je vzel pod peruti zagovora ono revno, pomilovanja in usmiljenja -vredno zapuščino rajne mačehe Avstrije: štajrfri-ijance in nemškataije. Kam bi so bili obrnili, kam prifcežali ti reveži, ker nobena od strank bi jih ne marala spre -jeti, ko bi ne bilo Samostojne, ki se je kakor nalašč j porodila, da spreime z odprt mi rokami vso ene od j slovenskega naroda zaničevano sodrgo, izvržke «o -j veitva - jadeže št«jer*ij»nee in nemStoahine. Te tj» di, ki so pohiteli na Dunaj protestirat k «e»arjr. Kn rolu proti ustanovitvi Jugoslavije, ki so hoteli izročiti na vsak način slovenski narod v narodno trpin -Čenje od strani Avstrije, ravno tem je treb* ¿daj pomagati, da ne bodo obupali, ampak da še bodo lahk* nadalje rovarili proti naši državi poi krinko nemš -kutarsko-štajerčijanske Samostojne. Samoetejna, z vašim člankom o zaščiti štajerčijancev ste že r drugič dokazali, da ste v narodnem oziru nasledniki Orniga v Jugoslaviji. Pa pišete, da ue rabite v v«ši stranki nobenih denuncijantov. Ce se komu podtika po nedolžnem tak greh, naj zahteva zadoščenja in se opraviči. Kako neki se bodo opravičili pred samostojno aa-rodno rihto: Hojnigg, Schnuderl, Kresnigg, PascoloT Wratschko itd. ? Ako bi se pa lotila narodnostnega v-prašanja pri Samostojni kaka nadstrankarska kom» -sija, ki bi izločila iz Samostojne vse bivše štajerči-jansko-nemškutarske kolovodje, potem bi ostali v Samostojni le še: Mrmolja, Urek in Droienik, ki jim je bila in ostane majka Jugoslavija deveta briga. Samostojna je in ostane zavetišče narodnih izmečkov, ki spadajo preko meje, ne pa v Jugoslavijo. Saj menda namerava Samostojna uvesti po vzgledu socijalistov poleg „Kmetijskega lista" še nemško glasilo, ki ga bodo razumeli razni novosamostojni apostoli: Pascoli, Kresniggi in Schnuderli, Živela samostojna ..narod -nost"! O dopisih, katere priobčujejo v „Kmetijskem listu" samostojni govorniki iz Štajerske, pribijem resnici na ljubo, da so vsi dopisi v zadnji številki zlagani. Pretepi, pijanost, surovost, noži, gorjače, gnila jajca in — laž v tiskani besedi, to je orožje Samostojne. S takim samostojnim orožjem se drznejo sa -mostojni donisniki polagati našo Kmetsko zvezo v krsto — politične smrti. Samostojni, le počasi, surovo nasilje in laž nista orožje, s katerim bi. se dalo pobiti mirno in stvarno delo naše stranke in resnica. Nekaj za g. demokrata Gregorji» Žerjava. Samodržec Gregor Žerjav je skrpucal občinski volilni red za Slovenijo. Na podlagi tega demokratičnega občinskega volilnega reda redovniki in redovnice nimajo pravice voliti. Po dosedaj veljavnem občinskem volilnem redu, ki v očeh g. Žerjava gotovo ni demokratičen, so imeli samostanski predstojniki aktivno volilno pravico. Merodajno je bilo načelo: kdor nosi občinska bremena, ima tudi gotovo mero občinskih pravic. Zakaj tudi samostani so dosedaj morali no -siti občinska bremena. Ker ne mislimo o g. demokratu Žerjavu, da bi bil on kot veledemokrat tako nedemokratičen, da bi bil vzel redovnikom občinsko volilno pravico, občinska bremena pa pustil, sledi nujno, da je g. Žerjav osvobodil redovne hiše občinske obveznosti, ali pa da bo on sam plačeval za redovnike in redovnice občinske doklade iz lastnega demokra -tičnega žepa! Ali ni res tako, g. Žerjav? Pa ne smete misliti, da „Gospodar" hujska k uporu proti plačevanju občinskih davkov! Mi smo hoteli samo pokazati, kake posledice mora roditi vaše demokratsko tako vladanje. Kako zborujejo Samostojni. Samostojna je hotela pretečeno nedeljo imeti v Smartnu na Paki shod. Naši zaupniki so bili pripravljeni. Prišel je neki Ku-šer, naravnost iz ljubljanskega zidovja je prilezel. Pot mu je kazal Spricej, po domače Zaje, in jih začel vabiti. Naletel je slabo. Slišal je iz kmotskiK ust takih in toliko, da jih bo imel zadosti aa dolgo časa. Za samostojne smeti pri nas ni prostora. Pome-temo jih takoj. Podpise izsiljujejo agitatorji Samostojne posebno v Mermoljevi okolici. Ia Gačnika, Pesnice, Jare-nine in Poličke vasi dobivamo poročila e nasilju sa-mostojnežev pri pobiranju podpisov za kandidatne liste. Celo tako drzni so Mermoljevi agitatorji, da pravijo: Če ne boš našo listo podpisal, ne boš imel volilne praviee. Imamo zbrano gradivo, da bodeme tem Mermoljevim frajtarjem stopili pošteno na prste. Zaupnike prosimo, da nam naznanijo vsak slučaj in navedejo priče. V „navodilu", ki ga je izdala Kmetska Zveza, imate navedene vse podrobnosti, kako vam j» postopati. Sedaj je še čas, da vsak, ki je bil zapeljan ali prisiljen, prekliie svoj podpis. Mcrmoljeva ponočna ofenziva na St. Ilj v SI. gor. Glavar samostojnežev je na Blaževo »veiie» prinesel svoj „Žegen" v St. Ilj. V imenitni kočiji so s® peljali njegovi zvesti: Gungl, Wernig, Lojzek Gor -nigg do gospoda Frica Gornika v Zmrzleku, kjer s» se zbrali veliki Reininger, Iberbardt 5n taki iz Po-» liike vasi, Hotzl iz Selnice ter več drugih, ki bi pripravili Mermolju pot za ofenzivo na St. Ilj. Tn pozdravljali so došlega generala, kakor pozdravlja ljubica v narodni pesmi svojega ljubčka: .,Le pridi, moj šocelj, te rada imam: če prideš le sam, še gibanceti dam!" In oče Mermolja so do 10. ure ostali pri edinem šentiljskem samostojnežu, od tam pa so jc mahnili v Reiningerjevo gostilno na Poličko. Tako je izgledala Mermoljeva ofenziva na naš obmejni St. Ilj. Ko se bo zopet vrnil, mu bodo obmejne Slovenke za- §ele pesem iz Vertojbe: „Kadar boš nazaj prišel, pri-i mi povedat, da ti bom pomagala punkelček razvezal! Mermolja. tromlala, lilala!" Itekvinitor sena v Dravski dolini, vojni dobičkar, hud liberalec, zdaj zagrizen „samostojne*", dolgo časa ni maral izplačati našim kmetom denarja za leta 1917 in 1918 rekvirirano seno. Kmetska Zveza je podregala, „Slov. Gospodar" je ožigosal postopanje teh izkoriščevalcev kmeta in sedaj je g. rakvizitor takoj iaplačal kmetom dolg za seno. Kmetje, napravite tudi drugod tako. Ime rekvizitorja je r našem uredništvu na razpolago. Mesar Habjan iz Šmarja se že kes s. svojega surovega pretepa, ki ga je aranžiral s pomočjo samostojnih rokovnjačev proti mirnim poslušalcem našega izobraževalnega teiaja. »rivenga g» je fcOse vgriz - SLOVENSKI (iOSPOûiE. a*ia t m«sarsfco sroe, da s« ae up«, red pri daevai Isffl a a to in t javnost, ker ga i» — sram, da se je oboe šal nasproti mirnim ljudem ne kot človek — ampak ket goveji mesar. 11. tebrea^a 1920. Gospodarstvo. Pedraiaica Slov. Kmetijska družba Maribor i» ©koli«. (Jalioa je dospela in bol stala za ude 13 K en kifMran. Blago je prvovrstno in razmeroma S« po ceni. Teda z razdelitvijo se ne bo kar pričelo. Treba j» peprej, d* vsak ud potrebno mu količino trdno naroči i* popolnoma plača (Glavni trg, veletrgovin* M. Cigler); Kdor je že kaj naročil ia kaj «adal, ima plačilo dopolniti. Izkratka vsa vsota, ki je galica str.no mora biti zbrana, predno »• začn« z razdelitvijo. 7'ermin za namočila, plačibi in doplačila je do 25. februarja Na vsak oral se mofa zalitih 2# ki,' galice. Fričetek razdelitve galice ;>e JbQ tjitl^eAsno posebe naznanil. Ako bo na koncu še kaj galie« e&talo, j* lahko dob» tudi ueudje, toda pa 16 K a* kilogrun. Y*)ik«v«c. Dne ti iebruarja se je vršilo tukaj preglasovanje iti obdarovanje konj. Kljub poznem r*/.-' glasu ito ledenim potoni so prignali konjerejci lepo število dobrih konj Popcican s» je vršilo zanimivo zborov»« je konjerejcev, v kterih imenu je go\ord g. župnik Foljanec. Gospodj® podpolkovnik Ravnihar, Fefrr ar ia dr. Vrtačniic so zaslišali njih želje in za-htiKo m obljubili izdatno pomoč tudi za drugo panoge gospodarstva. Kol odbornik konjerejskega odseku .11. .jo bi: za KoroS>.o voljen g. Poijanec. Ustanovitev d vab k«nj«rej?kih du štev za toplo in mrzlo pasmo jo v toku. Bfiavna kmetijska šola na Grmu priredi dne 24. m 21. februarja t. 1. dvodnevni tečaj za napravo gnojišč ia gnojničnih jam. Tečaj je namenjen zidarskim mojstrom in gospodarjem, ki imajo priti in se vzdrževati «a svoje stroške. Tečaj se prične v torek, dne 24. ieb aarja, ob 9. uri. Udeležbo na tečaju je priglasiti pismeno najkasneje do 21. februarja t. 1. ravnateljstvu državam kmetijske šole na Grmu pri Novommestu. Mer deamši uiILnl pod demarkacijsko erto niso v stanju zmleti potrebno množino moke, se dovoljuje, da se B0«i do preklica žito mlet v Riickov mtin v Ernovž. Da se prepreči zloraba tega dovoljenja, se odredujc sledeče: Kdor namerava peljati svoje žito v omenjen mlin, naj se zglasi pri svojem županstvu tov aataažn« navede, kako žito in koliko namerava peljati r »lin. 2upanstva naj vse te prijave vpišejo v poseben izkaz in naj določijo jednega ali več ljudi, ki bedo žito peljali čez mejo. (Prevoz žiti posameznikom ai dovoljen.) Za prehod čez mejo sta določena vsak pondeljek in petek ter naj županstva na ta rineva odpromij« pošiljatv« svoje občine z zgoraj omenjenim izkazom, ter točno označbo voznikov ia konj tor voz k glavni carini v Spilju in sicer tako rano, da dospejo tja najkasneje do 10. ure dopoldne. Od lam gredo transporti pod nadzorstvom stražnih organov v Riiekor mlin, kjer oddajo žito, prejmejo moko ter se spet vraejo čer mejo. To naj se na običajni način razglasi, z pristavkom, d» se bo vsaka zloraba tega dovoljenja najstrožje kaznovala ter da se bo dovoljenje, ako se dogodi kaka nekorektnost, nemudoma preklicalo. Keajerojski od-ek bo oživela Slov. kmetijska dri'i.ha ▼ Ljubljani za pokrajine bivše Kranjske ia Imroreljiškagn okrajnega glavarstva na Koroške«. 0.1 «-iik it. 2 za Spodnje Štajersko in velikovški okraj ia deluje. Kmetijska družba poživlja vse one svoje člane, ki hočejo pristopiti tudi k samostojnemu konje-rejskemu odseku, naj javijo to najkasneje do 15. »aR-ca t. 1 , ter pošljejo objednem 5 K kot letno udnine. Za poljedelce. Ne ministrski seji je bilo 54. m. sklenieno, da se nabavi aa 150 milijonov dinarjev 10.000 plugov in 30.000 volov. Vole se bo knpilo doma, plupe pa po najnižji poaudbi, ki bo predložene. Plugi in veli bodo v pomoč siromašnim poljedelce«. Za našo sladkorno industrijo. Pred par darri so je vršila v Beogradu v ministrstvu seja delegatov sladkorni k tvornic v Jugoslaviji. Na seji se ja skle* nilo ustanoviti Udruženje sladkornih tvorni« ▼ državi SHS s sedežem v Osijeku. Kmet in draginja. Fiše se nam: Draginja *a-rnštfa vedno bolj, delavstvo in nradništvo zahteva ia tudi doseže s Strajkoin zvišanje svojih plač. Kje |»a naj vzame denar naša kmetica za važne vsakdanje potrebščine, kot za mi'o, vžigalice, sol itd. ako na more za primerno ceno prodati jajo, kiorabo se odpravi storjena napaka naših us- : njarjev. Podplat; dobe in obdrže svojo maščobo, po- i stanoio ¡.;osti, nepremf.čbm in kar je glavno, njiii fr- i pežnost se pveca za 100 odstotkov. Iznajdba se nahaja Še v povojih in j.» - novo čaka lepa prihodnost. Sadna drevesca ima na razpolago iz lastne drevesnice g. Gajšek v Šmarju pri Jelšah. Gospodarska komisija deželne vlade za stvarno demobilizacijo v Ljubljani, odda 20 lil rumove kompozicije in ruma s 40 do 44% Trallea iz skladišča v Ptuju. Enako so odda zaloga ene cisterna tera, ki se nanaja na postaji državnega kolodvora v Ljubljani. Reflektanti za označeno blago naj vlože prošnje pri gorenjem uradu do 15. iebruarja 1920 2 navedbo po-nudnih cen. Tedenske novice. Uflirla je gospa Čuš, žena davčnega upravi telja v Celja. Pogreb je bil ▼čeiaj. Potrtemu g soprogu in njenim blagim atarišem v Šmarju pri Jelšah naše sožaljel Resnici na ljubo povams, da pri šmarskih do godkih ni bil udeležen bivši financar Ju. ij Pereč, pič pa je bil aa shoda njegov brat Gregor Pevec. Za KftinlskO Zvezo so darevali zavedni gostje 104 K. Ženin j9, bil Anten Ogrizek, nevesta Ka tarina Jerenko, za kateio je žal Hajdinčanom. ker se je iz Slovenjevesi preselila r Zlatoličje. Beg daj poročencema zlato srečo in enkrat ne beško gostijo, vsem vrlim svatem ugledaih krščanskih hiš pa trajno zvestobo v Kmetski zvezi! Zauadni slovenski gostje na gostiji Kanpiež Zupauič v hiši odličnega župana na Pesnici so na predlog starešine Alojzija Zupatuč zbrali za Kmetsko Zvezo 210 K. To je tem pomembnejše, ker biva v bližini Zupaničeve hiše znani prerok iz Vertojbe, Ivan Mermolja. — Ženinu Ivanu in nevesti Julčki najsrčnejše čestitke! U italijanskem ujetništvu ▼ taborišč Casaie d' Alta mara pokrajina Bari, so a mrli sledeči vojni ▼jetniki doina iz Slov. Štajerjaj Lesjak Ferdinana, pešec Sv. Nikolaj, Sv. Jurij, Štajeisko; Lipovec Jskob, pešec Stara cesta Ljutomer; Lorenčič Valentin, pešec Sv. Ana, Ročica; Mlinarič Anton, pešec Dobje, Sevnica: Mlinarič Marso, pešec Sv. Jurij Siov. Gorice: Motalu Leopold, pešee-Sv. Mar tin; Maček Frane, pešec Dramlje; Medved Jožef, pešec Cirkovce; Malek Anton, desetaik Žikarce; Nemec Franc, Podlebnik; Onič Franc, Rosvanje Hoče; Ovaik Alojzij, Sv. Janž; OsmeeFraac, Caag? Štajersko; O bresta Vineenc, Vel. Pire&ca; Peraek Janez, Leskovec. Prošnje za naknadno kelkovanje banksvcev. Vsled naloga ministrstva za finance (generalni isšpektorat) se daje na znanje, da poteče rok za ▼laganje takih prošenj a 15. febraarjem t. 1. Po tem dnevu vloženih prošenj generalni inšpektorat ne bode jemal vse ▼ pretres. Pr«dsed«tvo delegacije ministerstva finan« v Ljubljani. Mesar in krčmar Habjsn v Šmarja ▼ liberai-sih listih ostudno blati romanje slovite božje poki sv. Roka in pravi, da mn romarji i ¡t sploh „klerikalci" druge ne prinašajo kot blato, l^ako drža i postajajo ljudje, ki so se preobjedli denarja krščanskega slovenskega ljudstva. O tej žalitvi bo ljudstvo šmargkega okraja govorilo ob drugi priliki. Pfimlte tatu! Splošno umijiv nauk. kako se huiodelei sedanjega časa love in kako ae naj ne lov®. Spisal Nemanič. V Ljubljani 1920. — Ljudje iščejo tata, ki jim je ukradel srečo, hadodelea, ki je v človeštvo zanesel prepir i a vojsko, ki je uničil na miljone življenj, ki je napravil draginjo, ki je kriv, da ljudstvo trpi pomankanje. Ljagje ZRgrabjo pri svojem lovu za tatom avoje sreče večkrat napačnega. Knjižica pove, kdo je pravi tat in ropar! Naročiš jo v Ljubljani v Jugoalovaa eki knjigarni ali pa v prodajalni' Katoliškega tiskovnega društva. Stane 2 K. Najlepše knjige za sv. p • š t a i i a s: 1. „Marija, Žalostna mati." Spisal dr. Josip Hoh-njec, profesor v Mariboru. Ta knjiga je primerna 7.p vsakogar, zlasti za krščansko mladenke .in matere, da jo čitajo ia premišljujejo vsak dan, posebno pa ob petkih v postu. Mirno lahko trdimo, da je enako dobrih knjig, kakor ta, le malo med ljudmi. Dobi se pa v tiskarni sv. Cirila v Mariboru, in stane s poštnino vred 7 K. Krščanske mladenke in krščanske matere, sežite po tej izborni knjigi! — 2. „Na Kalvarijo!" Spisal Fr. fiegula. Založila tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Stane s poštnino vred 7 K. Ta knjiga obsege 30 krasnih križevih potov »a razn« razmer« Slov«š -k«e« Svljcaja. V ajej najde tolažbo: mož. iona mka ieaiô m mladenka, zato jo vsem stanovom anjtepljej« priporoinmo; Naroii se v Cirilovi tiskarni v Mariboru. Dopisi. Sv. Petea pri Mariboru. Društveno življenje se ravna pri nas po vremenu. Vèasih je prav lepo, drugič pa se kiše. Z Jugoslavijo smo zadovoljni vsi, ne pa s sedanjo vlado in njenimi patentiranimi aaredba-mi. Kot zvesti pristaši Kmetske Zveze prièakujem« boljših časov in razmer od volitev. Šmarjeta ob Pesnici, Dne 23. prosinca se je u-strelil invalid Franc Polič. Kaj ga je tiralo v nesrečno smrt, ni znano. Nakoliko dni prej so razni' uzmo-viči pokradli posestniku Krajncu na Vilkomn p!»*caj svinjetine. Toda glavni uzmovič se že nahaja v rokah pravice. Vosek pri Sv. Marje i. Po naši občini pobira podpiso za kandidate pri občinskih volitvah sin najhujšega nemčurja Urbantschitscha. Ta fant kar sam podpisuje fante in može. To je drznost brez primere! Se volilne pravice Urbantschitschi in taki tiči nimajo in ne smejo imeti v Sloveniji, in sedaj tako drzne nastopajo. Poskrbeli bomo, da bodo taki agenti prišli v „špehkamro". Sv. Anton v Slov. gor. Naš župan Tušak v zvezi z nadučiteljem Vogrincem in pod prolektoratom šenilenartskega generala „Samostojne" advokata dr.-Gorišeka je nameraval osrečiti našo občino s kandidatno listo. Pocl vsemi mogočnimi pretvezami ia ua zvijačni način je izvabljal podpise od naših ljudi, toda pristaši naše krščanske Kmetske zveze jim vsepovsod obračajo hrbet, ker spoznajo, da od liberalcev nimajo pričakovati nié druzega, kakor prazne obljube. Samostojneži, povemo vam, da v naši občini n« boste dosegli mnogo uspehov, kajti vsak trezno misleè občan vam bo dal brco in pokazal vrata! Sv. Andraž v Slov. gor. Na gostiji vrlega para Kocuvan-Hrga se je nabralo za ptujsko dijaške kuhinjo 75 K. Nbvoporočencema kličemo: Na mnoga leta, bilo srečno! — Izredno toplo vreme v začetku prosinca je privabilo čebele iz panjev, ptic« pevke iz južnih krajev in ljudi iz zaduhlih sob v gozd, polj« in vinograd. Oralo se je, spravljalo steljo, drva, kakor v spomladi. Nekateri so začeli celo z rezatvijo v vinogradih. Tudi drevja so se spomnili vestni sadjarji, ga osnažili, rešili nepotrebnega balasta suhih vej in mu pognojili. Bati se je bilo, da bo drevje začel« poganjati, kajti pretoplo solnce. je prav pridno ogrevalo odreveneli sok v njem. Setve so še precej lep«, •ugodno upliva na razvoj suho vreme zadnjih tednov. Nekateri posestniki so pričeli spreminjati njive, pa§-nike, da, belo gozdove v vinograde. Veliko se trpeli z regulenjem, a pričakujejo, da ne zastonj. Sv. Lovrenc v Slov. gor. Tukajšnji odsek Orel prav lepo napreduje, ker pošteni fantje dobro vedo , da je njihov prostor pod katoliško-kulturno zastavo ta mladinske telovadne organizacije. Tudi Mladeniška Zveza se je prebudila ter deluje za procvit in izobra*-ženost med mladeniči. Cas bi pa že bil, da se enkrat predrami tudi Dekliška Zveza. Kmetska Zveza tudi pridno deluje. Nabrala je že blizu 100 šlanov-kmetor» Tudi od nasprotne strani se sliši, da neki liberalni todelman, katerega ime pa še za sedaj zamolčimo, ž® skoraj pol leta ustanavlja Sokola. A mož ima smolq, da še do sedaj ni nič začel, ali pa mu je mogoče ta liberalno-sokolska korajža v hlače padla, ko je slišal, da orlovska misel tudi pri nas prodira ter si pridobiva vedno trdnejših tal. Mož tudi dobro ve, da U malo dobil v svojo veliko liberalno sokolsko malho. Prihodnjič malo več I Sv. Benedikt 7 Slov. gorieah. Slišim«, da s« sestavlja komisija, ki bo natančno določila naš« se -verno mejo. Mirovna pogodba je določila Muro za mejo. Mi sicer odločno tirjamo. da naj teče železnica Ljutomer—Spilje po aaši jugoslovanski zemlji, pa e« aam niti ne sanja ne, da bi pustili kje Nemee pr«ke Mure, da bi nam ugrabili cele kose Slovenskih go -rie. V Apačah in v emureški župniji, kolikor je je južno od Mure, je vse polno naših ljudi. Razven teg* se je v apačko župnijo priselilo veliko ogrskih Slo -veneev. Ondi je že leta 1906 živahno delovalo slovensko bralno društvo. Pozor torej, jugoslovanski 61aa te komisije! Ce že hočejo radgonski nemškutarji «a vsak način k Nemcem, pa naj bodo slovenske okoliške vasi naše, z mostovi vred. Ščitimo naše svete pravice! Vlada naša pa čuvaj našo mejo! Nam kar j« naše! Kapela, pri Radencih. Tukaj se je dne 20. prosinca poročil vrl mladenič, večletni blagajnik bralnega društva, vedno zvest sotrudnik naših prireditev, ëlan Orla in zaveden pristal Kmetske zveze. Jošk« Kaučič s pridno mladenko iz Marijine družbe, ki j« bila od svojih šolskih let vedno pevka pri cerkvenem in narodnem petiu, Terezijo Rihtarič. Upamo in sm« prepričani, da bodeta tudi v prihodnje podpirala i« delovala za dobro stvar. Na gostiji se je nabralo 81 K za sklad Kmetske zveze. Sostrže pri Ptujski gori. Mermoljev apostolj g. Medved iz Dragonje vesi namerava v Sestržah pat Križancu prirediti shod samostojnežev. Kolikor poznamo Sestržane, se jim ne bo splačalo. Sestržani, da-si so v revnem in blatnem kraju doma, s« zavedli Hudje in pristaši naše Kmetske Zveze. Ustanovili se »i tudi kmetijsko podružnico, k kateri jih i« prvokrat prislonilo kar 32 udov. Spadajo v občino Maj#p«r* , ratera j« š« vedno med prvimi s svojim sp08t0T&«iia predstojnikom .fenezora Turkužom. kateri jim iavrst -«• jesp«dow že l«z 38 let. res aameravs»!« same- M Z-br^nrii SLOTIMSil Qsafgr êi«çjaèSN i>#frefliti »ho«?, jim tapi» priporočamo. 4a «afi y p tiste&ret, ko we bo nikogar y Sestržah doma, dragaèe s« jiia zna zgoditi kaka mala nezsroda. Se-»iržaai znajo v»e isto, kar zna oirkovSki modrijan g. iSadred. Sia»r pa aaia ne bosta p osi an Sevala ne Med* r©d, a» Pria i* tudi Mermolja ne, zapomnite »i t« — d.obr*J Mzjkoit. Pri nas se je vrôii občni zbor Kmets-ke rreee ia popoldne Dekliške zveze. Obe zvezi sta k'ai vrle delovali skozi celo leto. Pose' :io hvalo za -»luži DZ, ki je redno vsaki niesee prh ala ses;: aie. Sled letom je bilo 34 govorov, 57 de k I amac:" in 13 predstav. Naša DZ lepo napreduje in r» vi jen načrt že za naprej. Sploh pa so makols a dekleta ja-ko požrtvovalna, kjer gre za narodne in verske svetinje. Jiečeli so se gibati tudi mladeniči in so dvakrat imeli žs mesečne sestanke. Naša stvar zmaguje, četudi se rode pri nas JDS in Samostojna. Kakor je izginila prva, tako bo tudi druga, ker pri nas nima re-dovitaik tal. Puščava. Pošlo i oblasti bi priporočili, da vsaj površna poluka v nnžo nabiralnico. Časnike dobivamo dr a dni pozneje kot Sentlovrenčani. Ni dnevi, da se ae '«i po nepotrebnem zakasnil kak časnik. Na po-Sh zahtevamo red in jugoslovansko pravico. Psščava. Dne 6. t. m. je umrla blaga mladenka i» Marijina družbonica Minka Brezoneli. Komaj ko se dekleta položile umrlo v,rakev, so na njeno mesto položili na pare njeno mater, ki bosta sedaj v skup-aem »robu skupaj počivali. Svetila jima veôna luč; tavanji Gradec, Dne ¿59. jan. je umrla gdčua Ana Arnečič, hčerka bivšega učitelja v Parnečah g. Alojza Arnečič, ▼ 21. letu starosti. P. v m! Pernica. V soboto, dne 31. januarja se je vršil v gostilni Struc sestanek posestnikov in delavcev ka- ! tastralne občine Mlake. Navzoč je bil okrajni glavar i dr. fpavic. Po predlogu pariške mirovne konferenco bi nova državna meja odrezala precejšni del Pernice. ; Razua pat posestnikov so se izjavili vsi navzoči, da \ želijo, naj spada kakor do sedaj tudi nadalje kata-atralna občina Mlake pod sodni okraj Marbreg in politični okraj Slovenji Gradec. Kako bo s Sopoto. to je nejaaae. Vitanje. Pri nas je zopet začela razsajati tako-zvaaa „Španska" bolezen, ki zahteva mnogo žrtev. Botezen je med drugimi tudi ugrabila vrlo mladenk» ? Klize Ovčar, teden pozneje pa ifieuo mater. Dne 27. \ januarja jo pa umrla vzgledna in vestna gospodinja j Marija Pačnik. Vsem svetila večna luč! Topanj» pri Konjicah. Poročil sa je vzglud»ii | pridobljeni posestnik Jože! NapotnLk, p. d. Simon z j liziko Klančnik iz ugledne kmetske obitelji. Na go- ] atiji s» je nabralo »a orlovski sklad 60 K. Novoporo-cenim» ca mnoga leta! 8p. J»ži?ica. Dne 88. januarja je uflfcd aa je*-sdedieah aojne vrli kmetski fant Frane Janežii, nečak rajnega profesorja Janežiča v Mariboru. Naj počiva * »i» f Celje- Pretečem meso« s» je p*i* tfcv odbora. 2. Volitev dveh računskih ¡«ogledoval -cev. 3. Določitev članarine ¿a leto 1928. 4. Sprejeaa mvih udov. 5. Slučajnosti. K ola-bii t\d»I»ibi v a tO odbor. Sv. Mihael aad Šoštanjem. Kat. «obraže valno društvo ima dne 15. t. m. svoj reda i efcčtai zb»a ofe 4. uri popoldne v cerkveni hiši. T e h a r j e. pustno neoleljo, da« ti. t. uš.,, popoldne po večernteah priredi naša Dekliška Zveaai v društveni sobi kaplanjje dve gledališki igri: „Zakleta soba v gostilni pri „zlati goeki"" m „Strahovi.* Pred igro in po igri nastopa domači, močan pevski »bor. Prijatelji poštene zabave, pridite v obilnem št»-» vilu! Sv. Peter u a Medvedovem s e 1 u. —> Tukajšnja Dekliška Zreza priredi v nedeljo, dne 15* t. m., ob treh popoldne v prostorih župnišča gledališko predstavo: „Večna mladost in večna topota. — Prijatelji poštene zabave, pridite! Središče. Slov. kal. izobr. društvo p« i redi dne 15. t. m., ob 7. uri zvečer v šolskih prostorih vs-selio'0. Na sporedu sta burki: „Moč uniforme" in pa „Strahovi." Pridite! j B ■ j ZAHVALA, Povodom nenadomestljive »gube našega nad vse ljubljenega, skrbnega očeta gospoda Toma Fušenjak smo prejeli toliko dokazov iskrenega sočutja, kar nam je velika tolažba v naši boli. Ker nam ni mogoče vsem posebej zahvaliti, bodi izrečena naša najprisrčnejša zahvala vsem, ki so na eden ali drugi način z nami sočustvovali. Oven, 8. svečana 1920. Žalujoči ostali. i; Uri i' O i> A £ H-l Mala naznanila. Kupimo prazne vreče. Ponudbe na „Balkan" trg. šped. iu komi3. del. družba v Mariboru. 71 volno kapr;;p Henrik rrimuB, trgove«* v «Maribora, Tržaška cesta 25" 12 DeblinK ali kuharica katera bi imela veselje za vodstvo gospo-dinsiva ozir. pomočnica gospodinje na deželi Be išče za takoj proti dobri plači. Marija Humer Pol-šaik, post* Litij» Jugoslavija. Slep igralec z lajna ai, imajoč potovanjafco pravico za celo Jugoslavijo, išče 40 do 50 let staro, pridno in nekaznovano spremljevalko. Naslov se izve v papirni trgovini Sehmid platz 1, Maribor. 98 Mlin vzamem v najem na dva ali tri tečaje. Ivan Lamprei, pošta Selnica ob Dravi. 100 Dobro kislo zelje kupi po najboljši ceni Lovrec, Maribor, Kasinogasae 2 pri stolni cerkvi. 88 Prodam posestvo v lepem kraja, j solnčna ltga, vinograd, mlad sado-nosnik, njiva, hram novo zidan, vse v dobrem stanju, 1 konj, par JiTav, se proda zaradi preselit ?e. Vinička gora 21, Sv. Peter pri Maribora. '9 | Sapi se bik, pristnega plemena, t Marija dvorske pasme, črez leto | star. Naslov v upravništvu. 117 fiajor a dvemi delavskimi močmi išie službe. Pismen8 ponudbe na 672 pošta liakolo pri Poljč£cah. 418 Breja svinjo ima na prodaj. Kdo, se izve v gjstilni pri konzamu na Pragertksm. 119 Kovačnlea % orodjem vied se da v najem. Natančneje se izve v Zi- 8 karcifa. Sv. Barbara pri Mariboru. 120 KflO I»] ve od vračajočjh se itali-janskik v jetnikov o Rudolfa Koneč-ciku, doma v Šmartnu, neoženjen. Bil je vjet v novembra I. 1918, to je ck polomu. Zadnjič j» pisal iulija 1919 pod naslovom: Rudolf Koaečnik, Dentorija 2164 Vričo-. aeri die jnera. St. Tietro in Qa, Proviasij» Padava, Italija Prosi se, č« v» kdo kaj o njem, naj nemudoma sporoči proti nagradi. Heleni Konečnik, pocestnica v Šmartnn poŠta Slovea j gradeč, Štajersko. 100 Sgabil »o je mali psiček, bel s črnimi lisami. Kdor ga ima naj raznasi g. M. Cileasek Zg. 8v. Kangoti. 102 Dekla, pridna is pištaaa se sprejme takoj proti dobri plači v neko župnišee. Naslov uor&vništva lista. 109 Svinjski hlevi, omsra (Srhublad-ksstent te zamenja za žito. Igorje 12 Fram. 110 Imam vse vrste okenj na prodaj, in tudi kupim vse vrste terdega lesa, žagan ali debla. Mizarija Jožefa Kolariča, Franc Joiefova cesta št. 9. 111 ogromno pošiljatev minufakture naravnost iz inozemstva je prejela tvrtka R. Stermeckl v Celja in sicer volno, cefirja, tiskanin v eta-mina, batista za ženike obleke, suknja kamgarna in hlačevine za mošte obleke, belega in pisanega pl stna za perilo, klota, evilha, robcev, svile in š» mn>go raznega dražeča blage, katero se prodaje zaradi naknpa ▼ velikanskih množinah po čudovito nizkih cenah. Razen tega vedno velika zaloga lastnega izdelka sraje, predpasnikov, bluz, kril, ženskih, molkih fantovskih oblek po zelo nizkih cenah, čevlji, ženski, moški in otročji vedno v velikanski «Mri, pristno ročno delo od lastnih čevljarjev. Ilastrovani cenik zastonj! Na debelo samo v I. nadet. ¡SSS: I Stermecki, Celje št. 300, Slo«. 2 kobili po 8 leta stari, težke pasme, se prodata ali zamenjata. Matija Obran, Maribor Fiseher-gasae 9. 113 Vezeno deSllSko obleko, belo o-bleko, črno srilaato bluzo, batis-tne blnze, nov plašč za zdravnike, pahalnike i« nojevega perja, roia-■itlas čevlje, aove rujave svilnate flor-nogavi«e, gosposko sin sko suknjo, delavno suknjo, srajce, spodnje klait, ovratnike, kratke nogavice, šihroll-šifon, nogavice, mo-derce, rokavice, svilnate trake, platnene trake, sobno telovadno crodje, «¡Urnik za stole iz usnja, britev, v?.!ike krojaške škarje^ daljnogled, staro postelj, omaro, zelo veliko raizo na isteg* blazino iz perja, vreče, knjige, obešalnike za obleko, «elito »erilno banjo škafe, ia rauno drugo proda gdč. Sebmidl, Koroška ctsta 18,1. nad-ajropjo, Mariber. 182 Viatöa." s S 4 delavskimi močmi se gisejrce. Naslov v upravištvu. 112 KmeSk* družina oz. majsr z več delavnimi osebami se iščo na večje posestvo pri Celju z», oskrbovanje živine. Prosto stanovanje, kos zemlje oz. deputat in plača po dogovovu. Ponudbe na uprav-B<štva „Slov. Gospodarji" pod ,,Dober živinoreje«". 115 Opravnit (Scfcaffer), zmožen poljedelstva, živinoreje, vinorejstva in vrtnarstva, kateri tudi pri poljedelskem delu pomaga, se sprejme. Ed. Sappanz, Pristava. 114 8 let Etsro deklica se da na kako kmetijo k dobrim ljudem v okolici Maribora. Vpra-a se: Franc Podgoršek, bandažist, Maribor, Bnrggasse 7. 116 itfl*š?y podgane, stenice, ščurki« •n vsa . in K 10.; mazilo za uši pri živni K 6. in K 10.; prašek za uši v obleki in perilu K 6.; tinktura pooti mrčesu na sadja in zelenjadi (uničev, rastlin) K 8. Prašei preti mravljam K 6. — Pošilja po povzetju M.iiinker.Petrinjska ui.3-, Zagreb 19. Trgovo.pri rečem odjemu popust, zgradbe dvorin@ Kletars&egs drts- itv» V Ormožu. Načrti in proračun se lahko vpogledajo v pisarni posojilnice v Ormožu. Pismene ponndbe do 25. februarja na Klet&rsStC» drult*?® v Ormolu. 105 v do 1,000 000 K, v okolici Mari- gjgd jm bora za takojšen nakup. Glavni »«Sili pogoji: IeP g°zd 2 in e>08pO-w ^tSS» • • • darskimi poslopji. Posredovalci iz-veiiko kljuženi. Ponudbe samo na Oskar Maribor, Glavni trg 1, 0 O S ii Sili O 3. nadstr., vrata 10. 106 Potrebujete tr^eine ? cev! je ? Piitem si oglejte veliko zalogo pri Javljamo tem potom našim cenj. odjemalcem, da toravna od 31./I. do 8. /II. t. 1. radi poparav» ka peči in čiščenja parnega kotla, stoji. Spoštovanjem 107 Tovarna d rož, Račje. Zimraata« hakoi* tudi ppvaws»stna svilnata mlinska sita (pajtli) iz Švice za moko vseh vrst se dobe v trgov. Avgust Čadefi LJubljana» Kolodvorska ulica št. 35, nasproti „stare Tišlerjeve gostilne". 35 POZOR» Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem prevzel glavni zastop Vzajemne zavarovalnice banke tlSLHlfIJE" «r Pragi za sodnijske okraje: Maribor, Sv. Lenart, Slov. Bistrica/M&xbre$ in Slov. Gradec 1 ter prosim, da se interesenti tozadevno obračajo za pojasnila na spodnji naslov. Zavarovalnica sprejema vsa zavarovanja kakor, proti požaru, vlomu in življenju po najnižji ceni ter se slav. občinstvu naj topleje priporoča. Spoštovanjem Martin Stadlop, glavni zastopnik lanki „SiAv'je" v Mfiriboru, VetrinjskA ul. 30» Jakobu; Lah, Marlbor,Jl£HL2 tam dobite zanesljivo močne, vsakovrstne čevlja, po najnižji ceni tako tudi galante- 44 i rijsko blago, torbiuvi za trg, potne košare itd. Postrežba točna! Cene brez konkurence!! Raznašalci za naše liste se sprefmejo proti do bremu zaslužku. Cirilova tiskarne. I Karel Kocijančič kamnoseška industrijska obit v Mmifomm Schilferlev« ulica 25 priporoča svojo zelo bogato zalogo v žrflk, nagrobnih spomenikov, ploščah za umi-valnt mize in za pohištvo, vsa betonska in podobarjka dela. Prevzema vsa v njegovo stroko spadajoča cerkvena dela kot oltarje, prižnice, ter sploh vsa cerkvena dela v kamna, kot svedoči mariborska frančiškanska cerkev. Ves obrat na stroje 1 Lastni kamenolom pri Slov. Bistrici, industrija za granit, mramor in gie;iyt 1664—434 Sv. Evangeliji in janje apostolov je knjiga, kakor je Slovenci dozdaj še niso imeli. Obsega vse evangelije in dejanje apostolov z razlago. Oblika molitven ika lična. Vezava prikapljiva. Cena i poštnino vred K 6'90. :: Naroči se v Slovenci! Sežite po znameniti knjigi? > .* t- i i* namasja, il;1 je otvoril edveiai^lee pri v BI. g. (v Jiosojilnižki hifii, T nadstropji!). ftl.5 Vinogradnik zor!== Ha mhm geplisna trte m na* in sicer najbolj rodovitne vrste. Trte so cepljene na podlagi „Rip. portalis" in oa „Goetheu št. 9. V zalogi je tali necepljena ukoreninjena bela šmarnica. £eilg titdiii po dogovoru. C^pfj^^e trte prodaja Franc Slodnjak, trtnarlpri Sv. Lovrencu v Slovenskih "gor. pošta Juriinti pr9 Ptuju, Stijirsko. va smr za podgane in miši," katere se zamore popolnoma in zanesljivo zatreti le z novo 10 let rabljivo iznajdbo avtomatična past „Samostavljanka" v eni noči se lakio vjame 20 — 30 miši ali podgan. Za vspeh jamčijo mnogobrojna priznanilna pisma. Cena z navodilom za I kom. L vrste nekoliko večji K 25 II vrste malo manjši K 16. Cenjena naročila se prosijo pod „Samostavljanka11 In fu rmatič-ni aavod 1/91 L1UBLJANA Beseljak Cankarjev» wabr. 5 I ! Novosti xa neveste! POZOR i- Ne zamudite prilike si ogledati ravnokar novo došlo zalogo raznega manufakturoega Sirec & Drofenik, Celje Krekov trg itev. 3 POZOR!.................................................i.....■■■ Velika izbira svilenih robcev. Ma gostijah nabirajte za Kmečko Ztezol ,->tiaja 8. SPODNJEŠTAJERSKA LJUDSKA POSOJILNICA r. z.i n. m, V MARIBORU« STOLNA ULIOA 6 Obrestuj« hranilne «loge po 3 odstot Daje posojila pod ugodnimi pogoji na vknjižbo, poli roštvo in zastavo :: Pojasnila daje vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. are popoldne Ursdne ure vs6k dan od 9. d t» 12. ure _ SLO VENSKI ftOSFODAR._________ Zavarovanje 12 februarja V . 9 a» oper Škodo po požaru! tina slovenska zavarovalnica zoper škodo, povzročeno po požaru je ljubljanska i6«i \ Vzajemna zavarovalnica. klavni zastop za naše obmejne kraje je v C? siju (Breg); v Maribora daje pojasnila zastopstvo „Vzajemne" v pisarni Augasse št. 10; r Camnlci pri Mariboru pa v pisarni Posojilnice. Jugoslovani, zavarujte se pri domači zavarovalnici. „IDEAL" Pran Josipa cesta 9 USar.bor Vetrinjska ulica 16 PraSnica, Svetini tkalnica ČisfiSiiIcji za ženske in moike obleke. Vodstvo odlikovano na raz« stavi v Parizu 1914. 'M§m& Poziv! V nedeljo, dne 3. novembra 1918 pred-poldne sta bili oropani trgovina s papirjem in galanterijskim blagom ter trgovina z delikatesami v Strnišču pri Ptuju. Pozivljeva vsakogar, ki bi mu bilo znano, kjer se nahajajo cropani predmeti kot posteljnina, preproge, moške in ženske obleke, perilo, različno pohištvo itd., da na spodaj označeni naslov naznani nemudoma imena in bivališče neznanih storilcev proti nagradi 1000 K. Ivan Cepera in Strobl, Maribor, Fabriksgasse 21, v trgovini. 9VMft Hsj}ny. zaloga poljedelskih strojev v Mariboru, Tegetthofova cesta št, 45 nasproti glavnemu kolodvoru priporoča cenjenim posestnikom sledeče stroje, kateri se nahajajo v zalogi, v nakup: vitle, mlatilnice, žitne čistilne mline, sadne mline, stiskalnice, drobilne mline, travniške brane, izvrstno pocinkane brzoparilnike v ••• velikosti 50 do 160 litrov. Nadalje priporočam stalne in prevozne motorje, čistilne mlatilnice in drage potrebščine. Ker se mora s tem računati, da bodo cene zopet poskočile, bi biio v lastnem interesu vsakega posestnika, da si nabavi prej ko mogoče stroje, katere potrebuje za prihodnje leto. — Preskrbim tudi slamoreznične nože po dnevni ceni. Postrežba točna. Na dopise se takoj odgovorja. sžs Gostilničarji, kavarnarjt, vinogradniki pozor! Trgovina z vinom Osel & Cajinlu», Slov.Gi*idec Naznanjava, da imama veliko zalogo najboljšega sortiranega vina kakor: mnšfcsteiic, rizling, šipan, bargundee, portn-fliser, šilhar, pristnega ijatoias.čaua, pekrčana, hsložSaa, bizeljčana ter črna dalmatinska ia baaats£* stara ia nova vina. SCtipuje^as iz vseh vinorodnih krajev vsa najboljša viaa po najboljših cenah. Vino v slekienieah (buteljke). Razpošiljanje viaa v sodih od 50 1 naprej. Se priporočava Andrej Oaet in Franjo C«jnks. HTO! iz Zagorja ravnoker došlo. — V zalogi tudi razni izdelki iz cementa. C. Pickl, Maribor, Volksgartenstrasse 27. C7 TV0BNIC& POHIŠTVA II MIZARSTVO Peler Hochnegger k drogovi, Maribor 93 Koroška cesta št- 46 in 53 priporočajo svojo zalogo pohištva iz trdega in mehkega lesa, kakor tudi vsa v to stroko spadajoča mizarska dela, po tvoraiških cenah. * — - /'no..'1' \ ptjwis ' E i f- H H Ž g :< H l oroca raznovrstne tiskovine za žup-le, občinske, šdIsHb in posojiiniie urade, vizitnice, EepoMe, letake, vabila, pačili, zavitke, poročne kartice - sploh vse v tiskarsko obrt spadajočo delo. B ! ¡2 1 s n ! s I 1 i ) 'i M .1 u i i 5 J 3 B I r umorim II!! • ( I • ntamD^ ■■eiifffj steMiiic