Št. 2 (1952) Leto XXXVIII NOVO MESTO četrtek, 15. januarja 1987 Cena: 200 din
13 februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
YU ISSN 0416-2242
Našim tovarnam dva velika in dva maia »zmaja«
Kipec »zmaja« dobili Beti in Jutranjka, diplomo pa Labod in Lisca
LJUBLJANA — Danes se zapirajo vrata Ljubljanskega sejma Moda ’87, kije na Gospodarskem razstavišču med 12. in 15. januarjem privabljal številno občinstvo. Letos je razstavljalo 460 tovarn tekstilne in usnjarsko predelovalne stroke iz vse države. Kot običajno, spremlja sejemsko prireditev več strokovnih srečanj, občinstvu pa sta na voljo vsak dan dve modni reviji: popoldanska s konfekcijskimi modeli in večerna, zlasti z unikati proizvajalcev metražnega blaga.
Na letošnjem sejmu, ki ima nad tisoč kvadratnih metrov več površin kot lanski, je spet zmanjkalo prostora za vse zainteresirane razstavljalce, kar kaže na izredno priljubljenost prireditve.
Poleg tradicionalnih priznanj, ki jih podeljuje ljubljanska mestna skupščina v obliki statue »ljubljanski *zmaj«, so podeljevali še posebna priznanja Društva oblikovalcev Slovenije za najbolje oblikovano kolekcijo. Revija Jana pa s svojimi priznanji spodbuja najuspešnejše oblikovalce sejemskih kolekcij. Uspešnost celostnega nastopa posameznih firm ocenjuje in nagrajuje še revija Mae-. dia Marketing.
Navzlic hudi konkurenci je med dobitniki teh priznanj več proizvajalcev širše Dolenjske. Letos so kipec »zmaja« dobili v sevniški Jutranjki in v metliški Beti, diplomo pa v novomeškem Labodu in sevniški Lisci. To so tovarne, ki so tudi že prejšnja leta na ljubljanskem sejmu pobirale lovorike.
Med šestimi dobitniki priznanj revije Jana pa sta kreatorki Jelka Novak iz Laboda in Mojca Beseničar iz Jutranjke.
R. BAČER
JE KRŠKO LANI PRESEGLA PROIZVODNI NAČRT
KRŠKO — Kot je že znano, seje JE Krško 8. januarja ob pol osmi uri zjutraj avtomatično ustavila, ker je prišlo do napake v varnostnem sistemu pri turbini, ki pa nima zveze z jedrskim delom. Napako so zelo hitro odpravili, tako daje elektrarna začela že naslednji dan delovati s polnomočjo. Seveda jebilo hitro popravilo elektrarne še kako pomembno za nemoteno oskrbo električne energije, saj JE Krško pošlje v omrežje kar četrtino električne energije, ki jo potrebujemo v Sloveniji. Lani so v JE Krško kljub rednemu remontu presegli letni proizvodni načrt. Načrt za letos predvideva proizvodnjo domala štirih milijonov megavatnih ur električne energije, polovico tega pa bomo porabili v naši republiki.
Vsi delati in še vsi misliti
Gospodarske težave bomo lahko odpravili ie z množičnim inovativnim gibanjem, so menili o inovacijah na posvetu medobčinskega sveta ZK za Dolenjsko
NOVO MESTO — »Kdo nima tehnoloških, organizacijskih in drugih problemov?« je vprašal eden izmed predavateljev na posvetu o inovacijah, ki gaje pretekli teden v Novemmestu priredil medobčinski svet ZK za Dolenjsko. Seveda nihče izmed prisotnih ni mogel reči, da teh problemov nima, prav tako pa nihče ni mogel prikimati na vprašanje, alije zaradi tega, ker ni predlagal nič novega, zašel v težave.
Očitno pa s takim načinom gospodarjenja, zlasti pa s takim odnosom do inventivne-dejavnosti, ne bo moč
• Kako je s tem na Dolenjskem? Krka je prav gotovo med vodilnimi delovnimi organizacijami, kjer na vso moč podpirajo raziskovalno in inovativno dejavnost. Kot primer lahko navedemo tudi novomeško Iskro in Tesnila iz Trebnjega. Ker se prav sedaj veliko govori o prenovi ZK, lahko povzamemo mnenje Cirila Baškoviča iz CK ZKS, ki je dejal, da je v okviru prenove osrednja naloga članov ZK prav podpora inovacijskemu gibanju. Inovacijsko gibanje pa naj ne bi zajemalo samo tehnologije in proizvodnje, ampak tudi drugi, ekonomski del delovnih organizacij, seveda pa ne v smeri, kjer smo že tako in tako veliko mojstri — v izigravanju predpisov.
BERITE DANES!
na 2. strani:
• V izviru Dobličice dovolj vode
na 4. strani:
• Dajo veliko, dobijo malo
na 6. strani:
• Davčni vijak naj tudi popusti
na 7. strani:
• Posavski »ne« za dolenjsko namero
na 9. strani:
• Na Triglavu ne bo večtistočglave množice
na 11. strani:
• Meni je težje ne delati kot delati
na 17. strani:
• Govorjenje čudovita sposobnost
na 18. strani:
• Kremne rezine pred sodiščem
na 24. strani:
• Letos bo cepljenje proti tetanusu
več naprej. Daje lahko samo močno inovativno gibanje, s katerim bo moč izkoristiti naše rezerve, ki so nekajkrat večje, kakor jih uradno priznavamo, tista veja, s katero se bomo pot egnili iz vode, nihče več n e dvomi.
Vendar pa si v praksi razen redkih, a tembolj svetlih izjem, kakor so ravenska Železarna, mariborski TAM, Ibi in drugi, inovativno gibanje le stežka utira pot. Ker je tako, tudi niso na pravi način porabljene vse tiste milijarde dinarjev, ki se zbi-
rajo na računih republiške raziskovalne skupnosti.
V naši republiki je bilo na področju inovacij že marsikaj doseženega, vendar pa je to še vse premalo, če naj inovacijsko gibanje, ki bi lahko zajelo tretjino vseh zaposlenih delavcev, dobi večji zamah. Tako pa je tudi zaradi razmer, v katerih živimo, ko morajo inovatorji dokazovati svoj prav, ko še vedno velja načelo tajlorizma, po katerem eni delajo, drugi pa mislijo. Mi pa smo šele na poti do sodobne inovacijsko-infor-macijske družbe, v kateri vsi delajo in vsi tudi mislijo. Zgledov, daje taka pot edino pravilna, je v svetu več kot preveč, v zadnjem času pa jih ne manjka tudi doma.
J. SIMČIČ
Priznanja za gospodarske dosežke
Prejeli so Jih: TCP Dju-ro Salaj, Stanko Rebernik in Karel Vehovar
KRŠKO — Potem ko so na slavnostni seji skupščine Medobčinske gospodarske zbornice delegati sprejeli spremembe statuta, ki med drugim pomenijo, da sedež zbornice ostane še naprej v Brežicah, so prvič podelili tudi priznanja za gospodarske dosežke. Veliko priznanje je prejela Tovarna celuloze in papirja Djuro Salaj, dve mali priznanji pa Stanko Rebernik, direktor Agrane iz Brežic, in Karel Vehovar, direktor Industrije otroške konfekcije Jutranjka iz Sevnice.
Priznanja, kijih v Posavju podeljujejo prvič, ne padajo naključno v čas podelitve Kraigherjevih nagrad. Pomenijo paeno izmedspod-bud, ki naj bi prispevala k boljšemu gospodarjenju, ki je seveda v tem času še kako potrebno.
O Tovarni celuloze in papirja, ki je kot prva prejela veliko posavsko gospodarsko priznanje, je znano, da ni samo največja delovna organizacija v Posavju, ampak šteje tudi med večje proizvajalce celuloze in papirja v Evropi. Njeni gospodarski rezultati štejejo med najboljše v Posavju.
Direktor brežiške Agrarie Stanko Rebernik je dobil malo priznanje za dosežke na področju organizacijskega in poslovodnega delovanja ter za večletno delovanje v telesih Medobčinske gospodarske zbornice. Karel Vehovar, direktor Jutranjke iz Sevnice, pa je priznanje dobil za osebno prizadevanje pri razvoju delovne organizacije.
V imenu nagrajencev se je za priznanje zahvalil Silvo Gorenc, predsednik KPO TCP Djuro Salaj, ki je med drugim dejal, da morajo dobiti pravo veljavo rezultati v materialni proizvodnji.
V IMENU NAGRAJENCEV SE JE ZAHVALIL SILVO GORENC — Na slavnostni seji skupščine Medobčinske gospodarske zbornice, kjer so podelili letošnja priznanja za gospodarske dosežke v Posavju, seje v imenu nagrajencev zahvalil predsednik KPO TCP Djuro Salaj Silvo Gorenc. Od leve proti desni:
Karel Vehovar, Stanko Rebernik, predstavnik samoupravnih organov TCP Djuro Salaj in Silvo Gorenc. (Foto: J. Simčič)
Pretiran alarm zaradi stolov
Izjava Vilija Pavliča, podpredsednika KPO v Novolesu, o ukinitvi nekaterih ___________ugodnosti	pri	izvozu stolov v ZDA — Doslej netočne informacije_______________
NOVO MESTO — Se bo ob ukinitvi nekaterih carinskih ugodnosti za jugoslovanske izvoznike stolov na ameriško tržišče res zamajala celotna ekonomika proizvajalcev in v kakšnem položaju se je v novih razmerah znašel Novoles, to sta bili vprašanji, na katera je odgovoril Vili Pavlič, podpredsednik kolektivnega poslovodnega organa v Novolesu.
»Najprej naj povem, da vseinforma-cije, kar sem jih doslej prebral ali slišal v naših sredstvih obveščanja glede najnovejših ukrepov ameriškevlade zoper proizvajalce stolov, niso bile točne.
Sploh pa pri vsej zadevi ne gre za alarmantno stanje in posledice.
Jugoslovanski.izvozniki na tržišča ZDA so deležni treh vrst ugodnosti pri izvozu. Imajo status posebnih ugodno-, sti — kot edini od držav, kijih štejejo za vzhodni blok. To pomeni 5- ali 6-krat nižje carine kot ostali proizvajalci, na primer: stoli iz Poljske so podvrženi 37-odstotni carinski stopnji, naši le 6-odstotni carini. Druga ugodnost izhaja iz tako imenovane Kennedyjeve runde,
Dolenjska še boljša od drugih
v kateri gre za dogovor, po katerem se od leta 1985 carine zmanjšujejo za 10 odstotkov na leto. Tretja vrsta ugodnosti za jugoslovanske izvoznike pa je bila določena po posebni shemi carinskih olajšav za države v razvoju. Ameriška trgovinska komisija je po petletnem obdobju preverila ta določila in ugotavljala, kateri izdelki so že dosegli tako stopnjo konkurenčnosti, da ne potrebujejo več tovrstnih olajšav. Ugotovili so, da jugoslovanski proizvajalci lesenih stolov dosegajo zadovoljivo konkurenčnost, zato so jim samo za to carinsko skupino zmanjšali dovoljeni limit olajšav. Zdaj je bil določen 75-milijonski dolarski limit, po novem znaša limit samo 25 milijonov dolarjev na leto. To pomeni, da bomo v Jugoslaviji pri izvozu po 1. juliju 1987 šele od takrat nova odredba velja — izgubili samo tovrstno carinsko ugodnost in bodo morali kupci stolov plačevati 5,26 odst. carine. Vseh ostalih olajšav je Jugoslavija naameriškem trgu še vedno deležna.
Menim, da nam ne preti posebna nevarnost, kajti nam najbolj konkurenčne države, kot so Taivan, Južna Koreja in Singapur, so prav tako prizadete kot Jugoslavija pri zmanjšanju teh carin-
UJELA GA JE RUSKA ZIMA
KOČEVJE — V Kočevju seje te dni razširila vest, da so enemu izmed šoferjev Avta Kočevje na službeni poti po Sovjetski zvezi zmrznile roke. Komercialni direktor Avta Franc Ahac je v ponedeljek, 12. januarja, v zvezi s tem na naše vprašanje odgovoril tako: »Pretekli teden, ko je v Sovjetski zvezi padla temperatura do -39 stopinj Celzija, so našemu šoferju Francu Žižku res pomrznili prsti. V SZ so mu nudili zdravniško pomoč, vendar po sedanjih obvestilih poškodbe niso hujše in se Žižek s svojim vozilom že vrača v domovino.«
skih olajšav. Za zdaj nimamo prav nobenih podatkov niti ne namigov, da bi zaradi tega trg v Ameriki izgubili. Skratka, ta ukrep za proizvajalce stolov ni tako kritičen, kot so nekateri v prvem hipu zavpili. Ker pa smo lesarji sicer v izredno težkem položaju, je to le nov udarec naši ekonomiki. Imamo skoro pol eta časa, da se v novih razmerah organiziramo, in tako že tečejo prve akcije preko združenja in sozda.«
R. B.
»POUK« ZA REŽISERJE
NOVO MESTO — Na pobudo novomeške Zveze kulturnih organizacij poteka v tukajšnjem Domu kulture medobčinski seminar za režiserje gledaliških skupin. Udeleženci so se že nekajkrat sestali. Prvič jim je o dramaturgiji predavala Darka Ceh, za konec minulega tedna pa so povabili Sergeja Verča, da je govoril o tem, kaj je režija in kako se je je treba lotiti. To je tako rekoč začetni gledališki seminar, pobudo zanj pa so dali lansko jesen na tako imenovanem repertoarnem posvetu, ki je bil tudi v Novem mestu. Takrat so na posvet prišli predstavniki gledaliških skupin iz Semiča, Radoviče, Trebnjega, Straže, Otočca, Prečnein seveda iz Novega mesta.
V slovenskem izvozu ima vse večji delež
NOVO MESTO — Kot kažejo podatki medobčinske gospodarske zbornice je ob koncu novembra 1986 Dolenjska dosegla za 17 odstotkov povečan izvoz, pokritje v zunanjetrgovinski manjavi pa je nad 113-odstotno. Rezultati so sicer manj ugodni, kot so bili oktobra, še vedno pa daleč boljši kot znaša slovensko poprečje.
Več kot 56 milijard dinarjev so izvozniki štirih dolenjskih občin iztržili v izvozu do konca novembra 1986, uvozili pa so za blizu 50 milijard dinarjev.
V primerjavi s celotno Slovenijo so izvozni rezultati dolenjskega gospodarstva znatno boljši od poprečij, edinole pokritost bilance na konvertibilnem področju malce zaostaja za poprečjem Slovenije.
Svojo udeležbo pri republiškem izvozu na zahodna tržišča je dolenjsko gospodarstvo izboljšalo za 20,6odst., v izvozu na klirinške trge za 16,2 odst., medtem ko znaša delež Dolenjske v skupnem jugoslovanskem izvozu po podatkih do konca oktobra 1986 že 2,43 odst.
K takemu uspehu so predvsem pripomogli kolektivi tovarne IMV, tovarne Krka, Novolesa, Iskre Semič, Novoteksa, Beti, Iskre Hipot v Šentjerneju, sicer pa so izvoz povečali v vseh štirih dolenjskih občinah, še posebno ugoden pa je prodor na zahtevna konvertibilna tržišča.
R. B.
USPEH NOVOMEŠKEGA OBLIKOVALCA
DUNAJ — Proti koncu minulega leta seje iztekel natečaj za znak novoustanovljenega društva Virtuti et Musis na Dunaju, na katerega so povabili nekaj priznanih slovenskih oblikovalcev Strokovna žirija je za novi znak dru štva sprejela predlog oblikovalca Petri Simiča iz Novega mesta in mu zaupale izdelavo celostne grafične podobe Društvo Virtuti et Musis si je za naloge zastavilo predstavljanje in plemenitenje slovenske kulture in umetnosti Svoj sedež ima v najožjem središču Du naja, v prostorih, kijih prenavljajo po načrtih arhitekta Borisa Podrecce profesorja Dunajske akademije za arhitekturo.
BODO BREŽIČANI SPLOH ŠE TEKMOVALI?
BREŽICE — Tudi skupščina nogometnega kluba ima težaves sklepčnost jo. Za v četrtek, 22. januarja, jo sklicujejo že drugič v tem mesecu. Začela st bo ob 18. uri v Turist hotelu. Izvršni odbor vabi nanjo člane in ljubitelje nogometa, saj se bo tokrat odločilo, če bodo brežiški nogometaši še naprej tekmovali ali ne. Po skupščini bo bogata zakuska.
O DELU IN NAČRTIH OK SZDL METLIKA
METLIKA — Osrednja točki ponedeljkove programske seje OK SZDL Metlika je bilo poročilo o deli tega organa v lanskem letu ter program dela za letos. Po izčrpnem poročilu in uvodu seje razvila pestra ir kritična razprava, ki je posegla na vsa bistvena področja delovanja SZDL, njene uspešnosti pa tud nemoči in premajhne zavzetosti tei vzrokov za to. Smoter vsega tega je kako čimprej in čimbolj učinkovite okrepiti delo in uspešnost te frontni organizacije. Več o seji v prihodnj številki.
KAJ BI POČITNICE BREZ SNEGA — Še prejšnji teden so bili obrazi naših šolarjev čemerni, saj ni nič kazalo, da bo kaj »belega veselja«. V nedeljo seje vreme zasukalo. Tudi Dolenjsko je zajel pravi snežni metež. Otroci v pričakovanju niso več vzdržali za zarosenimi kuhinjskimi okni. Iz drvarnic in kleti so zvlekli zarjavele sani in oživeli so hribčki in dolince (prizor na fotografiji je iz Jerebove ulice v Novem mestu). Jutri se prično počitnice in šolarjem lepše nagrade, kot je sneg, za dobro spričevalo ni potrebno dati. Pa še poceni bodo letošnje počitnice, saj se ne bo potrebno voziti na draga kranjskogorska smučišča. Prav bodo prišle dolenjske Gače, Gorjanci in domače Tomosove vlečnice. (Foto: J. Pavlin)
V drugi polovici tedna bo 1 oblačno vreme, danes in jutri bo še padal sneg, deloma pa del
Presenetili
Prvo večje sneženje je tu in če velja pregovor, da se je po jutru dan pozna, potem letošnja zima kakšnih večjih težav v prometu ne bi smela povzročati. Cestarji so namreč tokrat dokazali, da optimistične napovedi pred zimo o dobri pripravljenosti na boj s snegom in poledico niso bile iz trie zvite. Prav nikjer, celo na Kočevskem ne, tokrat ni bito večjih zastojev v prometu. Plugi in posipovalni stroji so bili na cestah pravi čas. Samo novomeški cestarji, ki poleg Dolenjske, Posavja in Bele krajine »pokrivajo« tudi ribniško in kočevsko občino, imajo za zimo pripravljenih 4700 ton soli, ta zaloga je sedaj kajpada že krepko načeta j plugi imajo opremljenih 66 svojih vozil, ob njih pa še 97 traktorjev. In vsa ta armada strojev je tokrat svoje delo zadovoljivo opravila, upajmo te, da prva hvala cestarjev ne bo uspavala. Pa šenanekaj nebi smeli pozabiti. Da je namreč še kako učinkovito orožje proti snežnim nevšečnostim tudi čisto navadna lopata, seveda v de-lavoljnih rokah.
B. B.
Prispeli prvi prispevki za absorber
Kaže, da dolenjska dare-žljivost ne bo zatajila — Cilj: 10 milijonov dinarjev
NOVO MESTO — Medobčinski sklad za nabavo dragih medicinskih instrumentov pri novomeškem Rdečem križu in Dolenjski list sta se, kot ste lahko brali v prejšnji številki našega lista, odločila, da bi letos sprejeli akcijo zbiranja denarja za nakup atomskega absorberja, s katerim je mogoče zelo natančno določati navzočnost najrazličnejših težkih kovin v vodi, v živilih in seveda v človeškem organizmu.
Naprava stane 20 milijonov dinarjev. Polovico bodo zbrali delavci Zavoda za socialno medicino in higieno Novo mesto, ki bodo z njo delali, za drugo polovico upajo na ponovno darežljivost ljudi in delovnih organizacij-
Prvi prispevki za atomski absorber so že prispeli. Darovali sojih: Občinski odbor RK Novo mesto 10.000 dinarjev (namesto novoletnih čestitk); Vinko Kocjančič 5.000 dinarjev; dr. Željko Šribar 5.000 dinarjev; Helena Kralj in Marija Špehar iz Novega mesta, Trdinova 12b, 20.000 dinarjev (namesto venca na grob Franca Križmana); delavci zavoda za socialno medicino in higieno Novo mesto 17.00 dinarjev (namesto cvetja na grob Irene Pečaver); skupščina občine Črnomelj 10.000 dinarjev (namesto venca na grob Katke Šenica); DITT Novoteks Novo mesto
5.000	dinarjev (namesto venca na grob tov. Zupančiča); učenci 7. razreda OŠ Katja Rupena Novo mesto 7.000 dinarjev (namesto cvetja na grob Vinka Dolenca); delavci LB TDB Novo mesto 4.516 dinarjev; pionirji 3.a OŠ Grm Novo mesto 2.000 dinarjev (namesto cvetja na grob sošolkine mame Irene Pečaver); delavci Uprave inšpekcijskih služb Novo mesto 20.000 dinarjev (namesto cvetja na grob mame sodelavca Zvoneta Bečaja). Vsem hvala. Prispevke lahko nakažete na žiro račun: 52100-678-80144 za »absorber«.
FEBRUARJA VIŠJE STANARINE
BREŽICE — Skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti bo na seji 23. januarja sklepala o novih stanarinah za stanovanja v družbeni lastnini. Predlagajo, da bi jih s 1. februarjem povečali za 57 odstotkov. Za enak odstotek naj bi se podražile tudi najemnine poslovnih prostorov in garaž.
SEMINAR ZA SINDIKALNE FUNKCIONARJE
KRŠKO — Občinski svet Zveze sindikatov Krško je pred dnevi začel s posveti s predsedniki osnovnih organizacij sindikata. Na dnevnem ralu posvetov bodo aktualne naloge sindikata, poleg tega se bodo predsedniki seznanili na kratkem seminarju tudi z motodami dela, s pripravami na obravnavo zaključnih računov in pod. Sindikat organizira seminar skupaj z delavsko univerzo.
V izviru Dobličice dovolj vode
V vodovodno omrežje bi lahko črpali vsaj še dvakrat toliko vode kot sedaj — Seve- da bi morali najti boljše tehnične rešitve in zgraditi novo črpališče
ČRNOMELJ — Strokovnjaki Inštituta za raziskovanje krasa pri Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU so oktobra pod vodstvom dr. Petra Habiča v okviru raziskovalne naloge »Idejna rešitev vodne preskrbe Bele krajine do leta 2.000« opravljali raziskave v izviru Dobličice, kjer je tudi vodovodno zajetje. S črpalnim poskusom in s tem znižanjem gladine vode v izviru Dobličice za 2 metra so želeli ugotoviti, ali je v takem primeru še moč izkoriščati kraško vodo, ki se zadržuje v podzemlju pod prelivno višino izvira. V pred kratkim dokončani raziskovalni nalogi so zapisali, daje tako moč črpati vsaj 180 litrov vode vsekun-di, sedaj pa jo izkoriščajo 70 l/s.
Raziskava je pokazala, da Dobličica lahko tudi v sušnem obdobju krije še dvakrat večjo porabood sedanje. Le-ta sedaj ni dobro urejena, ker seskozi preluknjane cevi preveč vode izgubi v tleh. Ob črpalnem poskusu sosepokazaleše druge tehnične pomanjkljivosti sedanjega zajetja. Nedokončani vodnjak iz leta 1955, v katerem se je smrtno ponesrečilo 5 delavcev, nima dovolj vode in danes sameva 100 metrov od izvira. Bližje ob izviru je bilo leta 1958 zgrajeno drugo zajetje. Umetni vodnjak ob Dobličici, iz katerega črpajo vodo v 80 metrov višje ležeči rezervoar, pa je preplitvo skopan v slabo zakrasele apnence. Iz njega črpalk • ob nizkih vodah hitro posrkajo vodo, ki priteka skozi manjšo razpoko, ko pa zajamejo zrak, se njihova učinkovitost bistveno zmanjša. Tako v sušnem obdobju vode v vodovodnem omrežju primanjkuje, čeprav je je še dovolj v izviru in v njegovem kraškem zaledju.
S poskusnim črpanjem so namreč dokazali, da je ob primernih tehničnih rešitvah moč načrpati ob suši iz izvira
USPEL REFERENDUM
NOVO MESTO — 7. januarja so v novomeški bolnišnici po dolgotrajnih in temeljitih pripravah ter številnih sestankih in pojasnjevanjih vsem delavcem uspešno izpeljali referendum, na katerem so delavci sprejeli skupne temelje plana za to srednjeročno obdobje ter samoupravni sporazum o skupnih osnovah za pridobivanje dohodka, razporejanje le-tega in delitev sredstev za osebne dohodke ter pravilnik o osnovah in merilih za pridobivanje dohodka in razporejanje sredstev za osebne dohodke. K sprejetju slednjih dveh — torej okrog pridobivanja in delitve dohodka ter sredstev za osebne dohodke —jih je zavezoval tudi branžni sporazum, h kateremu so pristopili lani, ko je bil po dolgem čakanju le nared. Računajo, da so s tema aktoma prvič ustvarili pogoje za uresničitev načela za približno enako delo približno enako plačilo, v novem sistemu, ki razrešuje tudi razmerja med profili in izravnavo osebnih dohodkov z gospodarstvom, pa je nekakšna osnova, do katere se bodo vsi izenačevali, vedno nekako zapostavljena srednja medicinska sestra.
Mariborsko pismo
Prepoved alkohola po Štajersko
Obujen spomin na slovito »horo legalis«
MARIBOR — Prohibicija v prestolnici vinorodne Štajerske? No, ne ravno prohibicija po ameriškem vzoru iz dvajsetih let, delna pa že — Maribor jo bo dočakal, če bo obveljal predlog mestnega komiteja za gospodarstvo, da bi po novem prepovedali v mestu točenje alkohola od 4. do 9. ure dopoldne, prodajo alkoholnih pijač v trgovinah pa od 4. do 7. ure. Pravi pobudnik te akcije je bil že pred časom mestni koordinacijski odbor za boj proti alkoholizmu, ki je med drugim opravil obsežno anketo med mariborskimi direktorji. Kar 87 odst. jih je odgovorilo, da so za kasnejšo prodajo in točenje alkohola, češ da se jim veliko delavcev naceja že od zgodnjega jutra; če ne dobijo v gostilni, si steklenico prinesejo kar s seboj v službo. Po približnih ocenah je v Mariboru danes okoli 10 tisoč alkoholikov.
Čeprav se je predlagatelj pred pričakovanimi reakcijami prizadetih (pri čemer ne mislimo ljubiteljev kapljice, temveč gostince) zavaroval s predvidenimi izjemami — prepoved naj bi ne veljala za hotelske goste, na mejnih prehodih, ob nedeljah in praznikih in na organiziranih veselicah, ki se zavlečejo čez četrto zjutraj —je prav pri mestni turistični zvezi in gostinstvu zadel ob zid. Slednje namreč dokazuje, da zaradi visokih cen prodaja alkohola v vseh lokalih že nekaj let upada. Krivi torej nismo mi, pravijo, temveč si ljudje pijačo kupujejo v trgovinah (kjerse je v resnici prodaja precej povečala).
Pritrjujem jim, da bi polovična prohibicija imela učinek le, če bi vsaj do devete dopoldne tudi trgovcem prepovedali prodajati alkohol (zdaj je celo že slišati predloge, naj bi alkoholno zaporo povlekli tja do enajste). Vse skupaj pa močno spominja nav Mariboru že običajno prakso, da se s takšnimi in podobnimi administrativnimi prepovedmi odgovorni možje v mestu skušajo boriti proti zlu, ki ga noben odlok ne more omiliti, kaj šele preprečiti. Dovolj je spomniti, da alkoholizma v ZDA niti najhujša zakonska prepoved ni zatrla, nasprotno, prepovedan sadje postal še slajši. Najbolj drastična podobna tovrstna mariborska izkušnja bo navsezadnje kmalu stara dvajset let: ko je Maribor leta 1968 kot prvo in doslej edino mesto v Jugoslaviji uvedel slovito »horo legalis«, ukrep, ki je predvideval ostre kazni za starše, če bodo njihovi otroci, mlajši od 16 let, pozimi po osmi, poleti pa po deveti zvečer še sami na ulici ali v gostilni. Resda je (predvsem) zaradi zgražanja celotne slovenske in jugoslovanske javnosti ta sijajna birokratska pogruntavščina naglo pogorela, toda logika, ki jo do nje pripeljala, je očitno neuničljiva.
MILAN PREDAN
vsaj 300.000 m3 vode, kar zadošča za oskrbo 10.000 prebivalcev s 500 litri na dan na osebo za 60 dni. V urejenih večjih mestih je, za primerjavo, dovolj že 200 do 300 litrov vode nadan naosebo. Ob srednjih vodnih razmerah je izdatnost izvira vsaj za desetkrat večja, ob najvišjih pa za stokrat. Prav vrednost tega in sosednjih izvirov ob vznožju Poljanske gore na zahodni strani Bele krajine pa bodo pokazale še nadaljnje raziskave in poskusi. Ob črpanju so namreč opazovali po 3 izvire na vsaki strani Doblič, toda v nobenem od njih niso opazili znižanja pretoka ali gladine zaradi črpanja Do-
bličice. Izkazalo pa se je, da ima Dobličica svoje lastno kraško zaledje vsaj v bližnjem delu, v večji oddaljenosti pa so izviri med seboj lahko povezani. To bo potrebno preveriti s sledilnimi po-
• Podrobna kemijska analiza je potrdila, da je voda primerna za pitje in za pripravo hrane in pijač za prodajo. Bakteriološko je sicer občasno okužena zaradi bližine naselja, zato je treba vodo za oskrbo stalno razkuže-vati. Ugotovili so, daje iz Doblič moč napajati poleg Črnomlja z okolico in Semiča z okolico, kamor sedaj gradijo vodovod, tudi druga naselja v Beli krajini. Zato bo potrebno čimprej zavarovati kraško zaledje Dobličice in sosednjih izvirov ob vznožju Poljanske gore.___________________________
skusi, ki naj bi hkrati pokazali, kako obsežno območje izvira bo treba zavarovati pred škodljivimi snovmi.
M. BEZEK-JAKŠE
Komisija za delovna razmerja »TESNILA TREBNJE«, Velika Loka, na podlagi 5. člena pravilnika o delovnih razmerjih
objavlja
prosta dela in naloge:
1. PREDDELAVEC PLUTE
Pogoji: — III. stopnja lesarske ali kovinskopredelovalne smeri ali z delom pridobljena delovna zmožnost
— 2 leti delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih
— poskusno delo 1 mesec
2. PREDDELAVEC RAZREZA
Pogoji: — III. stopnja kovinskopredelovalne smeri ali z delom pridobljena delovna zmožnost
— 1 leto delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih
— poskusno delo 1 mesec
Kandidati naj vložijo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Tesnila Trebnje, 68212 Velika Loka, kadrovsko-splošni sektor. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po preteku prijavnega roka.
27/2-87
MERCATOR — KZ KRKA n. sub. o. Novo mesto TOZD Oskrba, n. sub. o. Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 10
Razpisna komisija delavskega sveta TOZD Oskrba razpisuje prosta dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA — DIREKTORJA TOZD
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
da so državljani SFRJ in izpolnjujejo splošne pogoje, določene z zakoni, družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumu,
— da imajo visoko, višjo, najmanj pa srednjo šolsko izobrazbo ekonomske, komercialne ali druge ustrezne smeri s 3, 4-oziroma 5-letnimi delovnimi izkušnjami,
— da imajo sposobnost vodenja, organiziranja in usklajevanja delovnega procesa,
— da izpolnjujejo pogoje po 511. členu zakona o združenem delu,
— da izpolnjujejo pogoje po družbenem dogovoru o kadrovski politiki v občini Novo mesto.
Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta.
Pisne prijave v zaprti kuverti z oznako »Za razpisno komisijo TOZD Oskrba« ter dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev in opisom dosedanjih delovnih izkušenj naj kandidati pošljejo na gornji naslov v 15 dneh po objavi.
Kandidate bomo o imenovanju obvestili najkasneje v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb.
24/2-87
MERCATOR — KZ KRKA NOVO MESTO TOZD BRAZDA — AGROSERVIS IN KMETIJSTVO NOVO MESTO Pot na Gorjance 8
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge:
1. kovinostrugarja,
2. rezkalca,
3. referenta za obračun OD, fakturiranje in likvidiranje.
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
pod 1 in 2: da imajo šolsko izobrazbo IV. zahtevnostne stopnje kovinarske oz. strojne smeri in 2 leti delovnih izkušenj,
pod 3: da imajo šolsko izobrazbo V. zahtevnostnestopnje ekonomski tehnik in 1 leto delovnih izkušenj
Delovno razmerje pod 1 in 2 bo sklenjeno za nedoločen
čas, s polnim delovnim časom in 2-mesečnim poskusnim
delom. Delovno razmerje pod 3 pa bo sklenjeno za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu), z 1-mesečnim poskusnim delom.
Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na gornji naslov v 8 dneh po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb.
25/2-87
C
Naša anketa
Negotovost večala plače
Dejstvo je, da je obstoječi sistem delitve osebnih dohodkov tako zapleten, da se v njem težko znajdejo celo strokovnjaki. Določila letošnje zvezne resolucije niso nič manj nejasna in so zato seveda podlaga za povsem različna tolmačenja. Zaradi slabih starih izkušenj, ko so bili vedno kaznovani tisti, ki so poznali mero in se držali meril, so zato v zadnjih dneh starega leta večinoma vsi panično dvigali osebne dohodke, če so poslovni rezultati to dovoljevali ali ne, sajje bil govor o zamrznitvi osebnih dohodkov na ravni tistih iz konca leta. Dodatna pojasnila, ki sploh ne bi smela biti potrebna, saj bi morala biti dovolj jasna že resolucija, dokazujejo, da ne gre za zamrznitev— ta bi bila ob nezamrznjenih cenah itak prava norost — osebnih dohodkov, saj bodo tisti, ki bodo povečali dohodek in storilnost, lahko večali plače. Vse takšno dogajanje pa nam gotovo ne koristi.
PETER LUZAR, upravnik Mercatorjeve Blagovnice v Novem mestu: »Mislim, da lahko verjamemo, da osebni dohodki niso zamrznjeni. Pravzaprav zamrznitev sploh ne pride v poštev, potem bi bilo treba zamrzniti tudi nas. Je pa res, da so osebni dohodki po dolenjskih delovnih organizacijah zelo različni. Tisti, ki veliko izvažajo, so v težavah, drugi, ki uspešno prodajajo na domačem trgu, ne vedo, kam z denarjem, in jih le resolucija zadržuje, da sine delijo še več. Nekateri so si zaradi govoric o zamrznitvi zadnje trimesečje popravili plače. Sedaj nihče ne bo dal nič nazaj.«
BRANKA HAUPTMAN, vodja metliškega vrtca: »Nam so na občini zagotovili, daje osnova za letošnje osebne dohodke OD v decembru. Za december smo v vrtcu uskladili osebne dohodke z branžnim sporazumom, sicer bi ostali najulijskih, vseskozi pa smo bili na repu v družbenih dejavnostih v naši občini. Po mojem vsaka zamrznitev slabo vpliva, saj vsi pred tem povečujejo cene in OD bolj, kot bi jih sicer. Tudi pri nas smo naredili tako, tudi če januarja ne bo dovolj denarja in bomo dobili 80-odstotne plače.«
ZLATA GABRIJEL, referentka za obračun OD občinske skupščine Trebnje: »Ne zdi se mi, da je 16 starih milijonov, kolikor sem dobila po zadnjem povišanju, previsoka plača. V občinski upravi še zdaleč niso take plače, kot ljudje marsikdaj govorijo, kar me zelo moti. Seveda sem proti zamrznitvi osebnih dohodkov, prikriti ali neprikriti. Zdi se mi, da bi zelo slabo vplivala na delavoljnost. Posledica takih ukrepov je nekakšna uravnilovka, ki je lažna solidarnost.«
TOMO CIZL, prodajalec M-Kmetijs-kega kombinata Sevnica: »Pred kakšnim letom sem prišel od vojakov, z zadnjo plačo, okrog 10 starih milijonov, sem kar zadovoljen. Če ne bi bilo decembrskega povišanja, pa bi bilo zelo težko shajati, saj divjajoče cene prizadenejo vse. Mislim, da bi bila zamrznitev plač za tiste, ki dobro delajo, čista neumnost, saj je jasno, da se potem nikomur ne bo več prav ljubilo pljuniti v roke.«
MIRKO AVSENAK, vodja servisne službe v SOP Krško: »Doslej smo pri nas že večkrat zamrznili osebne dohodke in cene, pa ti ukrepi še niso prinesli uspeha. Zato tudi sedaj zamrznitev osebnih dohodkov ne bi bila prava pot za ozdravljenje našega gospodarstva. Osebni dohodki morajo ostati motiv za večanje gospodarske uspešnosti. Strinjam pa se, da bi bilo treba zmanjšati druge vrste porabo.«
ANICA PANJAN, tajnica v osnovni šoli Dragatuš: »Temu bi zagotovo lahko rekli zamrznitev osebnih dohodkov, seveda bi morali ob tem zamrzniti tudi cene. Če te še kar divjajo in kaže, da dvigovanju cen še ne bo konec, je cilj stabilizacije izničen. Seveda bi morali v prvi vrsti več delati ne glede na to, ali bi prejemke zamrznili ali ne. Glede na to, kako in koliko delamo, se mi zdi, da nam gre še predobro.«
SLAVKO VUJASINOVIČ, direktoi tozda Konfekcije Beti v Dobovi: »Če vprašate mene, potem vam povem, da osebnih dohodkov ne bi smeli zamrzniti. V delovnem kolektivu bi to pokvarilo vzdušje in vplivalo na storilnost. Administrativni ukrepi imajo vedno nezaželene stranske učinke, zato se bolj ogrevam za to, da osebne dohodke urejamo preko tržišča.«
ALOJZ LEVSTIK, direktor gospodar-sko-finančnega sektorja pri kočevskem Zidarju: »Po mojem ne gre za čisto zamrznitev, ker je dopuščeno poviševanje osebnih dohodkov tistim, ki (lahko) povišujejo produktivnost in dobro poslujejo. Za večino delovnih organizacij pa to le bo zamrznitev. Gradbincev predpis v zimskih mesecih ne bo prizadel, če bo veljal, nas pa lahko bo. V marcu in aprilu se že začne gradbena sezona, ko delamo več ur in so zato tudi osebni dohodki večji.«
IVANKA ŠENK-ILERŠIČ, vodja izvo-za-uvoza v ribniškem Inlesu: »V časopisih sem brala, da to ni zamrznitev. Meni se zdi tudi povsem nemogoče, da bi pri taki inflaciji zamrznili osebne dohodke. Menim pa, da je edino prav, da so osebni dohodki odvisni od uspeha poslovanja. Ker pri Inlesu je tako, pričakujem, da bodo tudi osebni dohodki temu primerni.«
M*
Št. 2(1952) 15. januarja 1987
kmetijstvo
Kot ena sama rodovitna njiva
Agraria Brežice napoveduje donosnejše poljedeljstvo, živinoreje in sadjarstvo — Na čateškem polju vpeljujejo novost: vzgojo vrtnin_
BREŽICE — Velik de| trenutno še neurejenih kmetijskih površin v brežiški občini bodo v naslednjih štirih letih spremenili v rodovitna zemljišča. Samo Agraria načrtuje hidro in agromelioracije, namakanje ter združbo zemlje na nekaj manj kot pet tisoč hektarih. To so območja Sromljice in Gabernice.dobovsko in čateško polje, Obsotelje ter brežiško polje, od Sel do Bukoška, Boršta in Cerkelj, kjer povezujejo te posege z regulacijo nekaterih potokov.
Še: dolenjska živinoreja zaostaja
Ugovor iz Dolenjskega veterinarskega zavoda
V Dolenjskem listu z dne 25. decembra lani so bralci lahko prebrali razmišljanja Franca Prešerna o vzrokih zaostajanja dolenjske živinoreje v Sloveniji. Med pomembnimi vzroki za obstoječe stanje v naši regiji navaja tudi neučinkovito zdravstveno varstvo živali. Nosilec te dejavnosti pa je Dolenjski veterinarski zavod. Ker tov. Prešeren zaseda delovno mesto kmetijskega inšpektorja v občini Novo mesto, menimo; da kot agronom ni strokovno usposobljen ocenjevati zdravstveno varstvo živali. Zato ga pozivamo, naj z argumenti podkrepi svojo trditev, ali se pa opraviči delavcem veterinarske službe, ki nikoli ne zaprejo svoje pisarne (beri ambulante). Mi skušamo, v kar najhitrejšem času opraviti naročeno zdravstveno storitev, oziroma se aktivno vključujemo tudi v preventivo, ki pa je še pomembnejša. Če bomo veterinarji z njegovim odgovorom bogatejši za kako novo spoznanje, se mu za to že v naprej zahvaljujemo.
Mag. OTMAR COLARIČ za Dolenjski veterinarski zavod
V Jovsih ob Sotli napovedujejo ureditev dveh ribnikov s skupno površino 300 ha. Mladice bodo vzgajali z odporno termalno vodo v Čatežu. Ta dejavnost bo poživila tudi razvoj turizma na kapelskem območju.
Agraria bo v kooperaciji povečevala vzrejo telet, prašičev ter krav molznic. Na Kozjanskem in na Gorjancih bo vpeljala vzrejo ovac. Kmete bo usmerjala tudi v konjerejo. Rejcem že zdaj obeta reden odkup žrebet ter stalno strokovno dopolnjevanje. Pri kooperantih bo postopoma širila s pšenico in koruzo zasejane površine. Koruza je namreč zelo pomembna za samooskrbo pri vzreji živine bodisi kot zrnje bodisi kot si-
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
NOVO MESTO — Tako prazna, kot je bila novomeška tržnica v ponedeljek, 12. januarja, že dolgo ni bila. Samo dve kmetici sta prodajali jajca (po 70 din), jušno zelenjavo in smetano, slabo založene pa so bile tudi stalne stojnice. Imeli so solato po 500 din kilogram, limone po 773 din, pomaranče po 711 din, grenivke po 529 din, čebulo po 250 din, krompir po 100din,jabolkapo200dinitd. Zelo malo prodajalcev je bilo tudi med obrtniki, tako da promet na tržnici sploh ni dajal videza tržnega dne.
ČEBELARSKO PREDAVANJE V NOVEM MESTU
NOVO MESTO — V nedeljo, 18. januarja, bo v dvorani sindikatov na Društvenem trgu 2 ob 15. uri predaval o čebelarstvu znani poznavalec te strbke inž. Franc Šivic. Vabljeni!
•	•	V	v
Sejmišča
BREŽICE — Na sobotnem sejmu je bilo naprodaj 210 pujskov, starih do 3 mesece, in 18 pujskov, starih nad 3 mesece. Lastnika je menjalo 78 mlajših in 5 starejših živali. Kilogram žive teže mlajših je stal od 1.000 do 1.1000 dinarjev, starejših pa od 800 do 850 dinarjev.
Zdaj pa še nadzemni krompir
Uporaben je za seme
Kje so sploh meje možnosti agronomije? V Vageninu na Nizozemskem so razvili postopek za pridelovanje nadzemnega krompirja. Kot vemo, gomolji na svetlobi pozelenijo in niso uporabni za prehrano, so pa primerni za seme. Morda pa bo kdaj napočil tudi čas, ko bo moč jedilni krompir pridelovati kot paradižnik, s katerim je krompir v sorodu.
Nizozemci pridelajo nadzemni krompir tako, da s hormoni in drugimi snovmi prisilijo rastline, da poženejo gomolje nad zemljo, takole od 10 do 15 na vsakem grmu. Postopek je zaenkrat sicer dražji, je pa mnogo hitrejši od običajnega pridelovanja semena, zato v Vageninu menijo, da se bo razširil tudi v druge selekcijske centre. Hitrejše pridelovanje namreč omogoči večjo varnost pred rastlinskimi boleznimi, za katere je krompir še posebej občutljiv. Iz nekaj povsem zdravih oz. imunih rastlin je mogoče v kratkem času pridobiti precej saditvenega materiala. (Iz Gospodarskega vestnika, Tehnične in tehnološke informacije)
Kmetijski
Erozija ni tako nedolžna
»
Obdelovanje zemlje je umetnost, pravi moto knjige prof. Vinka Sadarja Obdelovanje zemlje. Ameriški kolonizatorji tega niso vedeli ali hoteli vedeti. V svoji pogoltnosti so prezirali zakone narave, z monokulturo koruze so resda obogateli, zato pa so uničili stotisoče hektarjev plodne zemlje, ki so jo vzeli erozija, voda in veter.
Naša zgodovina ne pozna takih pustošenj, kar pa ne pomeni, da naša obdelovalna zemlja ni ogrožena. Ekonomika sili k ožjemu izboru poljščin, kar povečuje nevarnost. K temu je treba prišteti še melioracijske posege, ki večajo obdelovalne komplekse in odstranjujejo naravne ovire ne le za strojno obdelovanje, temveč tudi za vodo in veter. Na to nas je opomnila melioracija Vipavske doline, kjer je najfinejše delce zemlje veter spihal v odvodne kanale in ogrozil letino.
K srečiimanaščlovekšeohranjen čut za zemljo. Prav razveseljivo je ugotavljati, da je vse več že jeseni preorane zemlje. Globoka praha namreč ne izboljša le strukture zemlje, marveč je tudi eden najboljših ukrepov zoper erozijo. Zdaj, ko imajo kmetje toliko traktorjev, bi res lahko dosledno uveljavili pravilo prof. Sadarja, po katerem je treba jeseni preorati vse neposejano polje in po katerem je spomladansko oranje samo izhod v sili.
• Erozijo in siromašenje ornice pa je mogoče preprečevati še na druge načine. Poglobljeno oranje razbije plazino in olajša pronicanje vode, ki bi se sicer odtekla po površini v globino. Po plastnicah bi morali v naših hribovitih legah še dosledneje orati, saj mora biti brazda vedno potegnjena pravokotno na možno pot vode. Njive z več kot 30-odstotnim nagibom pa je tako in tako bolje zatraviti.
Tudi kmetijske rastline same so lahko dobrodošle pomočnice. Globoke korenine, kakršne imajo lucerna, oves ali ogrščica, držijo zemljo vkup in jo hkrati prerahljajo. Celo listi lahko vplivajo na erozijo. Dr6bni lističi na nizkih rastlinah, na primer na detelji, učinkujejo ugodneje kot veliki listi na visokih rastlinah. Curki vode, ki se ulivajo z dolgih listov koruze, so zemlji nevarnejši kot drobne kapljice, ki se usipljejo z detelje. Na videz malenkost, ki pa lahko pripomore k varovanju zemlje in njeni večji rodovitnosti.
Inž. M. LEGAN
laža. Prek TOK bo Agraria pospeševala razvoj sadjarstva na vseh legah, ki so primerne za nasade.
V lastni proizvodnji bo tozd Kmetijstvo dajal prednost pitanju goveda, kar je zasnovano na lastni pridelavi krme. Zadržali bodo tudi rejo kokoši nesnic. V poljedeljstvu spo-večujejo površine za setev pšenice, koruze in oljne ogrščice.
Letos bodo na čateškem polju ustanovili nov tozd za rastline. Usmerili se bodo na pridelovanje krompirja, poznega zelja, rdeče pese, rdečega
korenja, jagod in kumaric za vlaganje. Hkrati razmišljajo o tem, da bi v občini organizirali tudi predelavo vrtnin.
Tozd Flora bo saniral vse rastlinjake in povečal površino toplih gred. Najprej bo na vrsti izgradnja tunelskega rastlinjaka na 1200 kvadratnih metrih, za katerega bodo uporabili že delno izkoriščeno termalno vodo. Pozneje bodo pokrite površine še povečali, saj računajo na napeljavo tople vode z levega brega Save, kjer so odkrili nove zaloge termalne vode. Letos bo Agraria začela graditi tudi hladilnico za sadje, v naslednjih letih pa bo sodelovala pri gradnji sušilnice za pšenico pri obstoječih silosih v Brežini.
J.T.
/'
Miran Kohek,
Bodeče vreteno, Ribnica 1986
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL«.
Ureja Tit Doberšek
Pogled nazaj
Ko po družbenih obratih opravljajo popis premoženja ali inventuro in ko v knjigovodstvih teh obratov sestavljajo zaključne račune, sodim, da lahko kot urednik rubrike En hribček bom kupil za preteklo leto napišem skromen obračun. Ob tem pozivam bralce, naj mi pri tem pomagajo in mi pišejo, koliko so jim bili strokovni nasveti iz te rubrike v pomoč pri delu. Ker so najbrž bolj redki vinogradniki, ki si strokovne članke iz naše rubrike shranijo, bom v povzetku navedel glavne teme, objavljene v tem kotičku:
V začetku leta (9. l.)jebildan nasvet, naj bi vinogradniki bolj sodelovali. Ta nasvet naj bi veljal zlasti članom društev vinogradnikov. Obenem naj bi podružnice društev vinogradnikov v podrobnosti opisale svoje vinorodno območje, s katerim bi potem seznanili širši krog bralcev. Ker je bilo teh nasvetov bolj malo uresničenih, ta poziv ponovno velja za smernice dela v letu 1987.
Da imajo vodilni ljudje zelo gluha ušesa za potrebe vinogradnikov, je bilo povedano 16. L, 6. 3. in 13.3. Dokazje pobuda Društva vinogradnikov ljutomers-ko-ormoških goric ustavnemu sodišču Socialistične republike Slovenije za oceno zakonitosti usmeritve uporabe republiških solidarnostnih sredstev za odpravo posledic pozebe vinogradov v letu 1985. Ta sredstva (isto velja za podobna občinska sredstva) so bila, brez obvestila javnosti, usmerjena le družbenim obratom, čeprav po namembnosti pripadajo vsem vinogradnikom brez ozira na lastništvo. Ta praksa se podaljšuje tudi v to leto. Za tako stanje so delno krivi vinogradniki sami, ker so premalo odločni, da bi od svojih delegatov zahtevali odloč-
nejši nastop v korist vinogradnikov. Še vedno drži stari pregovor, da če si sam ne pomagaš, ti tudi drugi ne bodo!
# Po dogovoru s Kmetijskim inštitutom Slovenije v Ljubljani vzorce vina za analizo za območje Novega mesta sprejema TIT DOBERŠEK, Novo mesto, Majde Šilc 5.
Strokovni nasveti so zavzeli 97 odstotkov objavljenega gradiva rubrike. Obravnavali so rez trte, pomanjkanje magnezija, gnojenja z dušikom, šrkopljenje trte, obširno je bila v njih opisana peronospora, redčenje in vrši-čkanje mladik, kakor tudi druga dela v vinogradu. Opisali smo dva vzorna vinogradnika, Stanka Čurina iz Slovenskih goric in Martina Pluta iz Bele krajine, ki sta dokazala, da tudi zasebnik lahko ne le uspešno prideluje grozdje, ampak tudi uspešno kleta-ri. Za pomočpri kletarjenjuso bili napisani poljudni članki o kleteh, opremi kleti in postopek pri popravi mošta. Za zimsko branje so bili objavljeni poučni nauki iz knjige Matije Vertovca Vinoreja za Slovence, ki so dokaz, da so napredni vinogradniki že pred 150 leti vedeli za mnoga strokovna opravila, ki jih danes še vedno obnavljamo, pa jih mnogi zelo težko dojemajo, čeprav je ta »novotarija« stara 150 let.
Bežen pregled člankov, napisanih v tej rubriki v letu 1986, kaže, daje Dolenjski list izpolnil svojo dolžnost pri izobraževanju bralcev v najbolj priljubljeni veji kmečkega gospodarstva, vinogradništvu. To delo bomo nadaljevali tudi v letu 1987, vinogradnike pa pozivamo, da sodelujejo s svojimi izkušnjami in nam sporočijo svoje želje ter zamisli.
Urednik rubrike: T. DOBERŠEK
• Ne samo da so si delili po zaslugah, tudi zasluge so razdelili.
Albin Buttolo
• Naš politični sistem je že zgrajen do zadnje fraze.
Jože Petelin
• Ribe smrdijo pri glavi. Nekateri »sulci« pa od glave do pete.
Sonja Budna
DOBRA LANSKA LETINA
L JU BL J AN A — Lanska letina je bila v Sloveniji v glavnem dobra, tako je ocenil koordinacijski odbor za setev, oskrbo in spravilo poljščin, ki deluje pri splošnem združenju kmetijstva, živilske industrije in prehrane. Lepa jesen je k temu dosti pripomogla, saj je omogočila strokovno kar najboljše spravilo koruze, sladkorne pese in drugih kmetijskih kultur, pa tudi daljšo pašo in pravočasno setev ozimin. Le pridelek pšenice je bil precej slabši kot leto dni poprej, za to pa je bila kriva predvsem majska vročina, pa tudi pšenici ne najbolj naklonjeno junijsko vreme. Seveda so se ponovile tudi tehnološke pomanjkljivosti, premalo pa je bilo porabljenih tudi mineralnih gnojil, zakaj, pa je že druga zgodba. (Kmečki glas)
ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV, n. sol. o., Ljubljana DOLENJSKA OBMOČNA SKUPNOST NOVO MESTO, n. sol. o.
Razpisna komisija Izvršilnega odbora zbora delegatov Zavarovalne skupnosti Triglav — Dolenjske območne skupnosti Novo mesto razpisuje
prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili odgovornostmi
— vodje sektorja za izvajanje zavarovanj
m
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in določili samoupravnih splošnih aktov, izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da imajo visoko ali višjo šolsko izobrazbo ekonomske, pravne ali upravne smeri
— da imajo 3 oziroma 4 leta delovnih izkušenj
— da izpolnjujejo pogoje, ki jih zahteva veljavni družbeni dogovor o kadrovski politiki.
Za opravljanje razpisanih del in nalog bo delavec imenovan za dobo 4 let.
Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v zaprti ovojnici z oznako »ZA RAZPISNO KOMISI JO« v8 dneh poobjavi na naslov: ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV — DOLENJSKA OBMOČNA SKUPNOST NOVO MESTO, Cesta herojev 1.
26/2-87
PREDAVANJI ZA POSAVSKE ČEBELARJE
SEVNICA — Posavski čebelarji in ljubitelji čebel bodo lahko v nedeljo,
18.	januarja, ob 8.30 prisluhnili zanimivemu strokovnemu predavanju, ki bo tokrat v mali dvorani Delavskega doma Edvarda Kardelja v Krškem. Inž. Franc Šivic bo predavanje o tehnologiji čebelarjenja in medovitih rastlinah podkrepil s prikazovanjem diapozitovov, veterinar Vinko Pipan, ki bo govoril d čebeljih boleznih in njihovem zatiranju, pa bo predvajal film o napadu varoze čebel.
Prvi korak je obveščenost
V novomeški občini se začenjajo strokovno-informativni sestanki za kmete
NOVO MESTO — Pospeševalna služba novomeške kmetijske zadruge KRKA je že začela akcijo za uresničitev letošnjega zelo zahtevnega proizvodnega plana. Te dni začenjajo na terenu z informativnimi sestanki za kooperante, kjer bodo nudili vsa pojasnila o ugodnostih za pogodbene pridelovalce.
»Zavedamo se zahtevne naloge, ki smo jo prevzeli nase z načrtovano 3-odstotno rastjo tržne kmetijske pridelave v letu 1987, menimo pa, da je prvi pogoj za uspeh dobra obveščenost. Zimsko sezono bomo dobro izkoristili za temeljito seznanjanje kooperantov s pogoji za pridelavo. Znatno večjih ugodnosti bodo deležni kmetje, ki se vključuje-
jo v organizirano proizvodnjo, največjih pa rejci plemenskih živali, ki so pod strokovno tako imenovano A kontrolo. Zdaj imamo 1700 krav pod tem režimom, radi pa bi jih vključili 2000.»« Tako pravi inž. Miha Krhin, vodja pospeševalne službe.
Velik poudarek dajejo tudi na izobraževanje. Poleg rednih oblik izobraževanja preko kmetijske šole Grm nudijo vrsto strokovnih predavanj iz živinoreje in poljedelstva. Vsak pospeševalec naj bi imel v naslednjih tednih kar 24 takih predavanj oziroma pogovorov s kmeti.
Razen tega ustanavljajo strokovno pospeševalne odbore, ki bodo pomagali pospeševalcem pri organiza-
ciji in izvedbi posameznih akcij vdo-bi rasti. Ta oblika delaje bila znana tudi doslej, vendar skoro nikjer ni zaživela, kot je bilo predvideno. V sklop zimske akcije za uresničitev proizvodnega plana spada tudi eviden-
• Kooperacijske pogodbe bodo v zadrugi sklepali do konca februarja, seveda pa bodo ugodnosti in znatne družbene pomoči pri pridelavi hrane deležni le tisti, ki bodo pogodbe tudi izpolnili.
tiranje možne pridelave na posameznih kmetijah, za katere bodo potem pospeševalci izdelali proizvodne načrte.
R. B.
Delikatese so strup za organizem
Kakšna je dobra zimska varovalna prehrana
V primerjavi s prehrano poleti mora biti prehrana pozimi krepkejša, ker porabimo več energije. Več energije lahko dobimo zlasti v og-Ijikohidratnih živilih, zato priporočamo, naj maščobna živila ostanejo v mejah 30 odstotkov glede na telesne potrebe in letni čas. Vsak obrok naj vsebuje nekaj sadja in zelenjave ter nekaj beljakovinskih živil.
Če bi govoril o racionalni prehrani v zimkskem času, ko je izbira živil manjša, moram posebej priporočiti zelje, repo, jabolka, različne kaše, žgance, polento, fižol in sojo. Vse to sodi v zdravoin najbolj varovalno prehrano. Delikatese in čista živila so pravzaprav strup za organizem in nc sodijo v varovalno prehrano, ki jo sestavljajo zgoraj našteta živila. Poudariti moram tudi, da so jabolka boljša od pomaranč in drugih južnih sadežev, samo banane so jim še nekako enakdvredne.
In še nekaj. Mnogi ljudje resno mislijo, da morajo na račun avtomobila, obleke in drugih dobrin, ki so vidne, varčevati pri prehrani, in takot udi delajo. Vendar je mogoče izredno preprosto živeti z naštetimi osnovnimi živili. Toda problem je povsem drugje, v miselnosti ljudi, da bi bili manj, če bi jedli preprosto, a mnogo bolj zdravo hrano. (PrOf. dr. Dražigost Pokorn v intervjuju za Moj mali svet)
IZ NtkŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
Malo zidov, več pa strojev
Vrsta gospodarskih naložb v letu 1987 usmerjenih predvsem v posodobitve
NOV O M EST O — V letošnjem letu nad 20 gospodarskih delovnih organizacij načrtuje investicije, vendar z izjemo Krke, tovarne zdravil, nobena ni večjega obsega. V glavnem gre za tehnološke posodobitve in dograditve ob širitvi proizvodnih programov.
Najzahtevnejša investicija v tovarni zdravil Krka zaobjema več dejavnosti kot: gradnje prve faze vodarne, modernizacijo proizvodnih linij za proizvodnjo zdravil, čistilno napravo, objekt za predklinične . raziskave, mikrobiološki laboratorij, skladišče vnetljivih snovi, seži-galno napravo in pralnico. V tozdu Biokemija načrtujejo prvo fazo rekonstrukcije v obratu fermentacije. Krkina tozd Zdravilišča imajo v načrtu dograditev športnih igrišč pri hotelu Grad Otočec, zgraditev toplotne črpalke in sanacijo bifeja v Dol. Toplicah ter obnove kavarne na Glavnem trgu.
Tovarna IMV ima v planu izgradnjo lakinice v tovarni ploskovnega pohištva Podgorje v Šentjerneju. V Iskrinih tovarnahselotevajovletu 1987 naslednjih naložb: Keko v Žužemberku bo uresničeval naložbeni program keko III; Hipot v Šentjerneju bo začel z naložbo v proizvodnjo prikazalnikov na tekoče kristale; Delta bo adaptirala objekt in nabavila opremo.
V tovarni Novoles imajo v planu več investicij, in sicer: modernizacijo tehnološke opreme, dokončanje lakirnice v tovarni drobnega pohištva, izvajali bodo projekt naložbe »No-vilon«, pripravili pa bodo tudi dokumentacijo in začeli z deli za usposobitev novega obrata kar velja tudi za tozd metliške Beti v Mirni peči; tehnološko modernizacijo bodo izvedli še v Tiskarni in Grafiki.
»REZERVISTOM« BO GOVORIL GENERAL
NOVO MESTO — Letošnje idejno-politično izobraževanje ter splošno vojaško in samozaščitno usposabljanje rezervnih vojaških starešin iz novomeške občine sezačenja danes, 15. januarja, ob 17. uri v novomeškem Domu JLA s predavanjema. Generalpolkovnik Ivan Dolničar, predsednik komisije za SLO in družbeno samozaščito pri predsedstvu CK ZKS, bo udeležencem govoril o dokumentih zadnjega zveznega in zadnjega republiškega partijskega kongresa ter o nalogah, ki jih morajo izvajati rezervni vojaški starešine. O gospodarskih razmerah v novomeški občini pa bo govoril Sergej Thorževski ml., podpredsednik izvršnega sveta.
Letošnje naložbe KZ Krka so usmerjene v gradnjo predelovalnice za meso in prenovo oskrbnega centra na Grabnu, v načrtu je oskrbni center in postavitev dogonskega mesta na Dvoru ter dopolnitev in posodobitev opreme za lastno kmetijsko proizvodnjo, trgovine in mesnice. Posebej so opredeljene še naložbe v kooperacijo in melioracije.
Gozdno gospodarstvo namerava znatna sredstva vložiti v gradnjo gozdnih cest, razen tega bodo začeli z izgradnjo mehaniziranega skladišča lesa v Zalogu. Nadomeščanje stare opreme s sodobnejšo planirajo v Vodnogospodarskem podjetju in pri Pionirju. Slednji ima v načrtu še gradnjo kotlarne v Novem mestu in skladišče plinov na Cikavi. Pomemben napredek pa bo po večletnih zapletih dosežen z začetnimi deli za preselitev deponije gradbene mehanizacije v Ceščo vas, z izgradnjo razvojnega centra v Bršljinu in investicijskimi pripravami za postavitev kamnoloma.
V Češči vasi bo investiral v odkup zemljišč in komunalnih naprav tudi Blagovnotransportni center, ki namerava tam zgraditi nov objekt. Gorjanci Straža so v svojih planih predvideli nakup 5 sodobnih tovornjakov in 12 avtobusov, razširitev mehanične delavnice v Bučni vasi, izgradnjo trafo postaje in pripravo dokumentacije za izgradnjo nove večje mehanične delavnice v Vavti vasi.
Med investicijami, zaobjetimi kot tehnološke modernizacije, so tudi trije računalniški sistemi: Labod na-
KDOR BI RAD VEČ ZNAL...
NOVO MESTO — Novomeški Zavod za izobraževanje in produktivnost dela organizira v zimskem semestru več tečajev za tuje jezike, namenjenih otrokom še v predšolski dobi, pa tudi odraslim. Medtem ko sta za otroke predvidena tečaja za nemščino in angleščino, bodo v tečajih za odrasle (do petestopnje) poleg teh dveh tujih jezikov še francoščina in italijanščina. Za ljubitelje Praktičnega znanja pa organizira zavod šiviljski in krojilni tečaj in za privržence računalništva osnovni tečaj za uporabnike.
Vse informacije dajejo in čimprejšnje prijave sprejemajo na zavodu.
Dajo veliko, dobijo malo
V družbenih dejavnostih slabše ne more biti
METLIKA — Že dalj časa je materialni položaj družbenih dejavnosti v metliški občini na skrajnem robu, če ni žekarpodnjim. In tudi letos se tem dejavnostim ne bo godilo nič bolje kot lani, saj bodo zaradi preslabe materialne zmožnosti metliškega gospodarstva ostale na sedanjih, že do kraja okleščenih programih in še za te je vprašanje, če bo dovolj denarja. Na zadnji seji občinske skupščine je predsednik izvršnega sveta najbolje označil položaj teh dejavnosti, ko j e dejal, da se njihov položaj letos ne bo poslabšal, saj slabše sploh ne more več biti.
Če bi v Metliki hoteli doseči povprečno raven in zagotoviti denar za povprečni standard družbenih dejavnosti, bi morati imeti vsaj še eno delovno organizacijo z okoli 500 zaposlenimi. Čeprav je prispevna stopnja za zdravstvo v metliški občini med višjimi v Sloveniji, s tem denarjem ne morejo zagotoviti ustreznega zdravstvenega standarda občanov. In ker metliški občan za zdravstvo prispeva višjo stopnjo kot na primer novomeški, je za Belokranjca postelja v novomeški bolnišnici dražja kot za Novomeščana. Pa vendar je znano, da bi s povprečno slovensko stopnjo za zdravstvo, ki bi znašala 10, 5 odst. od skupne obremenitve, v Sloveniji lahko vsem zagotovili solidno zdravstveno raven, če bi bil ta denar enakomerno porazdeljen, skratka, če bi bila celotna Slovenija ena rizična skupnost, ne pa vsaka občina zase. Lani je bila v Sloveniji
razlika med najnižjo in najvišjo prispevno stopnjo za zdravstvo kar 7 odstotnih točk.
Ker je tudi skupna obremenitev v metliški občini med najvišjimi v Sloveniji in je metliško gospodarstvo že tako preobremenjeno, vsako povišanje neposredno zajeda že tako nizke osebne dohodke. Skratka, gospodarsko močnejše občine si lahko privoščijo nižje prispevne stopnje, poleg tega pa si tudi z manjšo obremenitvijo privoščijo precej višjo raven družbenih dejavnosti, in to ob manjših obremenitvah gospodarstva in seveda posameznikov. Tako so v eni od gorenjskih občin zbrali za otroško varstvo toliko denarja, da so starši za vrtec plačevali bagatelno ceno. V Metliki s prispevno stopnjo, ki je med najvišjimi, lahko le za silo plačujejo najnujnejše delovanje zdravstva, šolstva, socialnega skrbstva, otroškega varstva, nekateri pa si lahko privoščijo, da več denarja namenijo za kulturo, šport, raziskovalno skupnost itd. Skratka, človek se ne more ubraniti občutka, da je tudi v Sloveniji na tem področju stvar taka, da bogatejši bogatijo, revnejši pa postajajajo še bolj revni in zaostali.
Poleg tega metliški občani še več kot 25 let neprekinjeno plačujejo še samoprispevek, s čimer se bogatejše občine gotovo tudi ne morejo pohvaliti.
A.	BARTEU
bavlja poslovni računalnik, Beti v Mirni peči procesni računalnik, Grafika pa dopolnjuje računalniški sistem za stavljenje.
Gre torej za niz drobnih investicij, ki bodo zahtevale ogromno denarja, predvsem lastnih sredstev, in so za
• Širši krog občanov je zainteresiran zlasti za načrte trgovinskih organizacij, ki se jih lotevajo letos pri Emoni-Dolenjki in Novotehni. Medtem ko bo Emona staro stavbo SDK na Glavnem trgu uredila v blagovnico, bo pripravila še dokumentacijo za gradnjo samopostrežne trgovine na Malem Slatniku. Novotehna namerava urediti dve prodajalni na Partizanski cesti in eno na Kidričevem trgu, preuredila in razširila pa bo tudi skladišče in servis v Bršljinu. Prenoverestaviracijena Bregu pa se bo lotila Srednja šola za gostinstvo in turizem.
bodoči razvoj delovnih organizacij velikega pomena. Kot zatrjujejo sami, zagotavljajo tudi trajnejše možnosti za uspeh na tujih tržiščih.
R. BAČER
DEŽURNE TRGOVINE
V soboto, 17. januarja, bodo do 19. ure odprte naslednje prodajalne z živili:
v Novem mestu: Market Dr-ska,
• v Šentjerneju: Mercatorjeva Samopostrežba,
• v Dolenjskih Toplicah: Mercatorjeva prodajalna Rog,
• v Žužemberku: Market Dolenjke,
• v Straži: KZ Krka.
Vse ostale prodajalne z živili bodo odprte do 13. ure.
Črepinje so postale dragocene
Dinos začenja s posebnim zbiranjem
NOVO MESTO — Pri gospodinjstvih, manjših bifejih in obratih družbene prehrane okrušene steklenice mečejo v smetnjake. Skoda za varstvo okolja in gospodarstvo, ki ima premalo surovin, zato bodo s širšo akcijo v Dinosu skušali zbrati dodatne količine odpadnega stekla.
»Steklovino odkupujemo vsa leta na naših odkupnih postajah, vendar ugotavljamo, da je v komunalnih odpadkih še ogromno steklovine, ki je ni več mogoče izbrskati, če pa bi jo pobrali prej, bi bilo zelo koristno.« Tako je vzrok za novo akcijo Dinosa opisal samostojni tehnolog Rafael Kravcar.
Do spomladi nameravajo postaviti posebne kontejnerje za steklovino v bližini bifejev, v stanovanjskih soseskah. Kje bi bilo najprimernejše in najbolj potrebno, zdaj ugotavlja posebna komisija. V novomeški občini bo potrebnih nekaj deset takih zbiralnikov, ker pa so dragi, jih bodo nameščali v dveh etapah. Razen delovne organizacije Dinos naj bi del sredstev zagotovili tudi v občini preko komunalne skupnosti. O vsem tem se dogovarjajo, vendar je sklenjeno, da akcija za steklovino bo, ker so zanjo zainteresirani tudi v občinah, kjer jim je kaj mar za okolje.
Razen v Novem mestu poteka dogovarjanje še v Črnomhu, medtem ko v ostalih dolenjskih in posavskih občinah za zdaj še ne kažejo interesa za sodelovanje.
R. B.
DAVEK
NOVO MESTO — Na novomeški davčni upravi so za leto 1986 odmerili 2.468 zavezancem davek od premoženja in posest stavb. Kar 1036 občanov plačuje davek od stanovanjskih stavb, 204 od poslovnih prostorov in 1228 od vikendov. Skupno je bilo odmerjenega
14,9	milijona dinarjev tovrstnega davka.
V več krajih iste težave
Tudi vSZDL na terenu se predvsem bavijo s komunalo, skrb za starejše pa je večja kot skrb za mlade
NOVO MESIO — Programske konference SZDL, ki so se decembra in v prvi polovici januarja zvrstile v večini organizacij, kažejo na velik del skupne problematike. Izstopa telefonija in ugotovitev, da mladina v lastni organizaciji ne dela.
Programske konference so bile zadovoljivo obiskane, na njih pa so razpravljali največ o zadevah, ki so za posamezna okolja najbolj pereče.
Programskih sej do srede januarja še niso izpeljali na Otočcu, v Šmihelu, na Drski, v Šmarjeti, Straži in Regerči va-
si, kjer imajo tudi sicer najbolj težaven položaj.
Domala vse zunanje krajevne skupnosti tarnajo nad neuresničenimi akcijami za telefonijo in odnosi s PTT Novo mesto. Ponekod imajo še vedno probleme z oskrbo in prevozi, pojavlja pa se za SZDL povsem nova, ekološka problematika. Tudi to so z vso resnostjo načenjali v krajih, kjer imajo težave s pitno vodo.
V veliki večini krajev so ob preverjanju dela in sodelovanja z ostalimi organizacijami in društvi ugotavljali, da mladina v ZSMS ne dela, pač pa so mladi aktivni v društvih in drugih organizacijah, v krajevni skupnosti. Prav tako so domala povsod hvalili delo Rdečega križa in skrb za ostarele občane.
Mestne krajevne skupnosti imajo svojstveno problematiko, toda odkar ni več gradnje S kanala, ni več skupne akcije, ki bi jih povezovala. Precej pripomb so izrekali tudi na delo skupnosti krajevnih skupnosti in njenih organov. V občinski konferenci SZDL pripravljajo analitično poročilo o programskih sejah, v katerem bodo tudi nakazane možnosti, kako razmere spremeniti, da se ne bodo pritožbe krajanov na programskih sejah iz leta v leto ponavljale.
R. B.
OBČINSKI KOMITE O STAVKAH
METLIKA — Jutri, 16. januarja, bodo na seji občinskega komiteja ZKS Metlika razpravljali o osnutku stališč CK ZKJ o delovanju članov in organizacij ZK v Socialistični zvezi. Pod drugo točko pa je na dnevnem redu »vroča« tema o idejnopolitičnih vprašanjih stavk v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja. Vroča tudi zato, ker kot piše v tezah za razpravo, v zvezi s temi vprašanji obstajajo med komunisti precejšnje idejne neenotnosti in nejasnosti, tako glede načelnega odnosa do stavk, kot tudi glede konkretnega ravnanja komunistov ob pojavljajočih se stavkah.
Škocjan ostaja brez zobotehnika
NOVO MESTO — Na zadnji skupščini novomeške zdravstvene skupnosti seje delegatska razprava spet najbolj vrtela okrog zobozdravstva. V Škocjanu se nikakor ne morejo spriza-niti, da tu že dlje časa poleg zobozdravnika ne dela tudi zobotehnik pa morajo za vsako tako zadevo seveda v Novo mesto. Razlog za to pa je, da pač hudo manjka zobotehnikov. Celo razpisanih štipendij nihče noče in kaže, da bo samo še slabše.
Zobozdravstveni delavci so se s krajevno skupnostjo dogovorili, da bodo v Škocjanu poskušali za to šolo, štipendijo in delo zainteresirati domačega učenca. Kerpabo zadeva vtem primeru trajala še hudo dolgo, so sena skupščini dogovorili, da bodo spet poskusili z razpisom za to delovno mesto. Dokler pa jim novega zobotehnika za Škocjan ne bo uspelo dobiti, bodo Ško-cjanci pač morali po storitve te vrste še kar hoditi v Novo mesto.
Delegati so ob tem soglasno podprli predlog, naj pripravijo resen predlog za legalizacijo privatne zobozdrav-niške prakse, ki bi ga posredovali republiški zdravstveni skupnosti. Če ne bomo nič ukrepali in spremenili, če bo ostalo vse, kot je sedaj, bomo kmalu vsi brez zob, so se vsi strinjali.
Z. L.-D.
DROBTINICE KRAJEVNIM SKUPNOSTIM
NOVO MESTO — V osnutku občinskega proračuna za leto 1987, ki je v javni razpravi do 20. januarja, je med drugim zapisano, da bo za krajevne skupnosti v občini na voljo
350.000	din. Ker je v občini 32 krajevnih skupnosti, pomeni ta vsota le dobrih 100.000 din za vsako krajevno skupnost iz proračuna. S tem denarjem naj bi plačevali stroške delegacij za razna zasedanja, skrbeli za SLO, poravnalne svete, vso pisarijo in administracijo. Ker je v krajevnih skupnostih administriranja vedno več, denarja pa vse manj, se marsikje že sprašujejo, kako poslovanje poenostaviti, da bo manj stalo.
NOVE IGRALNICE ZA VRTEC
NOVO MESTO — Na nedavni skupščini skupnosti otroškega varstva je delegat iz Dolenjskih Toplic ponovno vprašal, kako kaže z reševanjem problematike organiziranega varstva otrok v vrtcu v tem kraju, kjer so potrebe že pred časom prerasle sedanje zmogljivosti, v zelo slabih pogojih zato poteka tudi mala šola. Gradnja je dobila mesto tudi v srednjeročnem planu skupnosti. Ker je v Dolenjskih Toplicah velika pripravljenost domačih delovnih organizacij, da z denarjem pomagajo rešiti ta problem, nekaj pa bi primaknili še drugi sisi, so na skupščini menili, daje prav, da dobijo dodatne igralnice za vrtec v Dolenjskih Toplicah mesto v planu 1987 skupnosti otroškega varstva, v ta namen pa naj bi — predlagajo Topličani — združili tudi amortizacijo vseh novomeških vrtcev.
MATJAŽ RUS, pisec predvolilnih gOvorov kandidatu za župana Janezu Vraničarju-Luigiju, fant, ki vBeti skrbi za šport in rekreacijo, je te dni ves v pripravah na smučarske tečaje, ki naj bi se jih udeležili predvsem delavci imenovane delovne organizacije. »Smučati bi moral znati slehernik,« trdi Matjaž, »če že ne zaradi drugega, pa zato, da bi znal vijugati med vratci in vrati. To pride prav.«
Socialna pomoč za socialo?
Skupnost socialnega skrbstva je leto zaključila z veliko izgubo, ki je nima od kod poravnati — Premalo denarja za velike stroške
METLIKA — Lansko leto je občinska skupnost socialnega skrbstva zaključila z izgubo, ki znaša okoli milijon dinaijev. Izguba je bila največja v zadnjem četrtletju, saj je le-ta po devetih mesecih znašala polovico manj, v prvem polletju pa blizu, 1,6 milijona dinaijev.
Do konca leta je na račun te skupnosti prišlo samo 88 odst. predvidenih sredstev. Na socialnem skrbstvu ne vejo, kaj narediti, vsekakor pa bo treba to izgubo prenesti v letošnje leto, ko jo bodo najbrž morali pokriti iz rednega dotoka, saj presežkov pač ni. Lani so se močno povečali življenjski in materialni stroški, zato so morali med letom večkrat valorizirati, se pravi zvišati pomoči socialnega skrbstva in cene zavodskega varstva. Najbolj se je podražilo prav zavodsko varstvo. Ob polletju so sicer za 11 odst. valorizirali sredstva socialnega skrbstva, vendar to kljub temu m zadoščalo za kritje vseh programov,'zato seje iz-
titev likvidnostnih težav si je skupnost socialnega skrbstva od skupnosti otroškega varstva sposodila 200 milijonov starih dinarjev, daje lahko
guba ob devetmesečju še povečala. Poleg tega je prišlo še do napake pri objavi prispevne stopnje, tako daje bil dotok sredstev manjši, kot bi moral biti.
Že v devetmesečju so za zagotovljeni program, se pravi za denarne pomoči kot edini in dopolnilni vir preživljanja ter za kritje oskrbnih stroškov v splošnih socialnih zavodih porabili od 72 do 97 odst. za celo leto predvidenih sredstev. Denarno pomoč kot edini vir preživljanja pa so marca povečali za petino, maja za dobro četrtino in septembra za več kot tretjino, medtem ko so se cene zavodskega varstva povečevale skladno z rastjo pokojnin. Za premos-
• V lanskem letu je družbeno denarno pomoč kot edini vir preživljanja v metliški občini prejemalo 12 ljudi. Do maja je ta pomoč znašala 15.500 dinarjev na mesec, od maja do julija 23.600 dinarjev, od julija do novembra
32.000	dinarjev in od novembra do konca leta 38.400 dinarjev na mesec. Kot dopolnilni vir pa je topomoč prejemalo 54 občanov, v začetku leta je znašala 7.500 dinarjev, za zadnja dva meseca pa povprečno 18.500 dinarjev na mesec.
krila račune zavodskega varstva, ki jih zaradi pomanjkanja denarja še ni mogla vrniti.	^	g
Novomeška kronika
VOŠČILO — Pred dnevi smo zapisali, da so upokojencem skupnih služb Zdravstvenega centra Dolenjske voščili srečo in vse, kar gre zraven, kar na dopisnicah. Pa so jo kar dobro odnesli, upokojenci Doma kulture niso dobili niti črke na ovojnem papirju.
VRATAR — Prvega januarja letos je bila Tovarna zdravil Krka v Ločni skoraj uro brez glavnega vratarja. Kdor si je zaželel okoli četrte popoldne obiskati, ogledati ali okrasti proizvodne obrate slovenskega farmacevtskega velikana, je lahko to storil brez ovir.
VESELICA — O pestrem novoletnem vzdušju poročajo tudi izNovotek-sa, kjer so enemu oddirektorjev ukradli službeni telefon, pogrešajo pa tudi utež za stokilogramsko tehtnico. To z utežjo je pravzaprav posebna uganka, saj pride prav samo omenjeni tehtnici. Vrhunec razpoloženja v tekstilni industriji pa je bil, ko je neki šaljivec pritaknil ogenj k plastični vreči, napolnjeni s plinom, da bi prestrašil sodelavke. To se mu je v celoti posrečilo, mimogrede paje eksplozija razbila tudi za pol milijona din okenskega stekla.
Ena gospa je rekla, da so bile v ponedeljek žemlje v novomeških trgovinah zapečene (zažgane) do črnega. Kaj hočemo, so peki pač malo bolj podkurili, ponoči je bilo 16 pod ničlo.
3!
V času od 24.12.1986do7.1.1987 so v novomeški porodnišnici rodile: Dušanka Faleskini iz Gorenje Straže
— Miha, Marica Štravs iz Velikih Rebrc — Dejana, Silva Staniša iz Železnega — Ladislava, Marjeta Cečelič z Griča pri Klevevžu — Gregorja, Stanislava Bohte iz Vinje vasi — Aleša, Anica Tomažič iz Nove Lipe — Franca, Marija Simonič iz Metlike — Uroša, Darinka Mlakar iz Dolenje vasi — Domna, Jožica Fabjan iz Dolenjega Gradišča — Nušo, Silva Ozimek iz Podgozda — Matejo, Dragica Valenčič iz Metlike — Ignacijo, Darinka Janc iz Leskovca — Tamaro, Darinka Stariha iz Drašičev — Majo, Ana Banovec iz Črnomlja — Petro, Marija CVitko iz Kostanjevice — Petro, Marija Turk iz Verduna — Vesno, Fatima Selihovič iz Ragovega — Lejlo, Jolanda Gerbec-Kure iz Črnomlja — Jeni, Ankica Mihelič iz Velike Pake — Jadranko, Irena Perko izTrebnjega — Sama, Jožica Črnič iz Pravutine — Josipa, Nada Tratar iz Mokronoga —Tanjo, Andreja Barbo z Malega Kala — Roka, Marija Osolnik-Šenica iz Dolenjskih Toplic — Ksenijo, Branka Šivavec iz Škrljevega — Damjano, Majda Cimermančič iz Šentjošta — Franjo, Vladka Blas iz Trebnjega — Blaža, Liljana Hrastar iz Trebnjega — Ines, Nataša Plantan iz Velikega Pod-ljubna — Tanjo, Antonija Derganc iz Prečne — Mojco, Sonja Jeršin iz Dolnjih Prapreč — Matejo, Stanislava Černič iz Dolge Rake — Marka, Dragica Malešič iz Metlike — Ano, Martina Božič iz Velikega Orehka — Mihaelo, Branka Cemič — Špes iz Krškega — Marušo, Sonja Asani iz Črnomlja — Aleksandra, Rozalija Per iz Žalovič — Andreja, Mira Svažič iz Veseličev — Zlatka, Jožica Šuster iz Rodin — Boštjana, Marija Mlakar iz Krškega — Matejo, Irena Lakner iz Šipka — Gregorja, K atica Malerič iz Črnomlja
— Petro, Marija Fink z Dolnje Težke vode — Katarino, Ana A vbar iz Dolenjih Ponikev — dečka, Milena Jagričiz Gorjan — dečka in Ida Rozman z Rake
— deklico._____________________
Sprehod po Metliki
ČRNOGLEDI POSAMEZNIKI SO PREPRIČANI, da ne bo nič iz obljubljenih Zimskih uric, prireditev, ki naj bi bile v hotelu Bela krajina, v gostilnah Rajmer in Mežnaršič ter po krajevnih skupnostih. Pa ni temu tako: OK ZSMS Metlika ter občinska Zveza kulturnih organizacij grožitas predstavitvijo Dular-Kambičeve Bele krajine, folkloristi s ponovitvami večera »Udari na gudalo, Jandre«, Bevk in Alenka Mežnaršič pa z izdajo pesniške zbirke.
RAJKO ŠVIGELJ, predsednik hišnega sveta v dozidku novega blpka v Kidričevem naselju, je prišel na misel, da bi ustanovili hišni svet, ki bi ga sestavljali otroci. Idejabokmaluuresničena in pričakovati je uspehe.
IZ DOBRO OBVEŠČENIH KROGOV je slišati, da bo dahnil usodni da končno tudi Rudi Vlašič, sicer zakrneli samec, pesnik in eden najaktivnejših delavcev metliške alternativne scene. Dogodek se bo odigral maja, tako trdijo njegovi prijatelji, vsekakor pa pred izidom že pred leti napovedane pesniške zbirke.
PO METLIKI SE ŽE GOVORI o Vinski vigredi, četudi je maj, ko naj bi po tradiciji bila ta turisfičnovinarska prireditev, še daleč. Najbolj nestrpni so prepričani, da je treba začeti s pripravami, najbolj razgreti vadijo za šanki, zmerneži pa trdijo, da bo prihajajoča »fešta« dobra, saj je bila lanska vinska letina več kot odlična.
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NUŠIH OBČIN
Črnomaljski drobir
ŽUPANČIČEVA PRIZNANJA — Vse kaže, da je črnomaljska kulturna skupnost s tem, ko je razpisala podeljevanje Župančičevih plaket in diplom zaslužnim kulturnim delavcem, vrgla med kulturnike kost, ki sojo nekateri kar preveč strastno pograbili. Še predenje komisija sploh odločila, kdo bo ob kulturnem dnevu prejel priznanja, so se razvnele kulturniške strasti pa užaljenost in še kaj. Prav nič kulturno obnašanje za kulturne delavce.
BREZ »VOZNEGA REDA« — Črnomaljci se pritožujejo, da komunalna služba neredno odvaža smeti. Ponekod da ni komunalcev s smetarskim avtomobilom blizu niti po 10 dni. Toliko bolj se meščani boje zim, ko je »vozni red« smetarskega avtomobila povsem postavljen naglavo. Vprašanje pa je, če bo prošnja, naj bi bilo odvažanje smeti končno bolj redno, na Komunali uslišana, kajti tudi tam sože večkrat ponovili prošnje, naj krajani v kante za komunalne odpadke ne odlagajo različnih olj, vročega pepela in še Sesa, kar povzroča okvare na sme-'arskem avtu. Prošenj je torej veliko: Kdo jih bo začel prvi izpolnjevati?
Drobne iz Kočevja
BREZ IZBIRE — Tudi v Kočevju niso redke trgovine, v katerih po praznikih ni bilo izbire blaga. Krivo naj bi bilo nenaročanje novih pošiljk, daje bilo njanj dela z novoletnimi inventurami. Že prodajalke same v takih trgovinah pa povedo, da je za to kriva kratkovidnost vodstva, vendar pa mu same ne povedo, da se mu ne bi zamerile.
LED NA RINŽI — Rinža je to zimo že dvakrat tako močno zaledenela, da seje bilo možno na njej tudi drsati. Razlika je le ta, da to zimo ni bilo glavno drsališče na Rinži pri mostu na Ljubljanski cesti, ampak pri mostu na Roški cesti.
PRIZMA OPTIMIZMA — V torek zvečer je bila v dvorani v Fari javna radijska oddaja Prizma optimizma. Organizirala sta jo RTV Ljubljana in kulturno-športno društvo Kostel. Po prireditvi je bilo še tovariško srečanje,
Ribniški zobotrebci
GORELO V »PACOV FERAJNU«
— Prazni hiši za delavsko univerzo v Ribnici pravijo Ribničanje »pacov fe-rajn«. Tu notri nabirajo mladi Ribničanje — večinoma niti ne polnoletni
— prve življenjske, tudi seksualne izkušnje. In kerjenotripogostovroče.ni čudno, da se je oni dan sredi mrzle zime bajta vnela. Gasilci so imeli precej opravka, da so ogenj ukrotili. Zdaj nekateri Ribničanje pravijo, naj bi bajto podrli in tako odstranili ne le leglo greha, ampak tudi požarne nevarnosti.
POTISNI — POTEGNI — Napisa »Potisni« in »Potegni« sta nalepljena na vhodnih vratih ribniške blagovnice, ki je največja trgovina daleč naokoli. Kaže, da sta bila napisa prvotno nalepljena pravilno, potem pa ju je neki ribniški humorist zamenjal. Zdaj se kupci kot kozli brezuspešno zaletujejo v vrata.
REDKE HIŠNE ŠTEVILKE — V Dolenji vasi na marsikateri hiši ni hišne številke in potem tujci težko najdejo domačina, ki ga iščejo na določeni številki. Na srečo pa so krajani zeloprijaz-ni in tujcu ustrežljivo pokažejo pravo hišo.
VRTEC ŠIRIJO
RIBNICA — Pri otroškem vrtcu v Ribnici so se pred kratkim začela gradbena dela za dograditev tretje faze vrtca. Dela izvaja SGP Zidar Kočevje, po pogodbi pa bodo dokončana do 31. julija letos. Veljala bodo okoli 200 milijonov. Skupno bo prizidanih 6 oddelkov za 120 otrok. Zdaj čaka v Ribnici na spr-jem v varstvo.preko 100 otrok.
Trebanjske iveri
OGLEDALO — V Mokronogu je na križišču pri gostilni Deu sicer nameščeno ogledalo, ki pa ima to pomanjkljivost, da nima stekla. Po eni inačici je tako celo promet bolj varen, kajti poprej so menda cestno ogledalo nekatere brhke Mokronožankesoupo-rabljale za prikazovanje nekaterih svojih čarov, kar naj bi bilo nekakšno izbirno tekmovanje za miss mokronoške fare.
(NE)USPEH — Po uradnih podatkih nedavni referendum za združitev Labodovega tozda Temenica in Krojaškega podjetja v Trebnjem ni uspel. Toda če skušamo malo dlje prodreti v bistvo stvari, lahko govorimo tudi o zreli samoupravljavski zavesti, kajti v obeh podjetjih so bili delavci zvečine proti. Zdaj vsaj ne bo očitkov, kdo je pametnejši.
ŠE EN REFERENDUM — V Štefanu pri Trebnjem so se lotili referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka tako temeljito, da je uspel. Predsednika sveta krajevne skupnosti nam žal ni uspelo dočakati, ker se je v veliki vnemi za kegljanje odpovedal celo seji predsedstva občinske konference Žveze vojaških starešin. Tako | torej s predsednikovo izjavo ni nič, povejmo pa, da je prijazna predsednikova žena izjavila, daje zelo srečna, I ker so se pred dobrim mesecem vselili v | novo hišo in ker je referendum v Štefanu uspel.
H
Ljudje ne smejo biti zavedeni
Krajani morajo vedeti, da bo res moč kupiti stvari, za katere zbirajo denar s samo- prispevkom — Letos za program javnih del 245 milijonov dinarjev
ČRNOMELJ — Za uresničevanje programa javnih del, za katerega v črnomaljski občini plačujejo 1,5 odst. od osebnega dohodka, pokojnin in dohodka obrtnikov ter 0,35 odst. od katastrskega dohodka, seje v preteklem letu zbralo okrog 135 milijonov dinarjev. Večino denarja soporabili za zgraditev telefonskega omrežja z medkrajevnim kablom od Črmošnjic do mostu čez Kolpo na Vinici.
Po 2 milijona dinarjev pa so namenili kot soudeležbo pri asfaltiranju ceste na Velika Sela, za razširitev vodovodnega omrežja na Burotaj in ureditev ceste v Radence v starotrški krajevni skupnosti, 2,15 milijona za soudeležbo pri gradnji telefonskega omrežja ter 3,5 milijona za asfaltiranje krajevnih poti naCerkviščih. V letošnjem letu, ko se petletni samoprispevek izteka, včrnomaljski občini načrtujejo, da se bo v skladu zbralo 245 milijonov dinarjev.
Od tega denarja bodo morali najprej odšteti 85 milijonov dinarjev za poravnavo obveznosti iz preteklih let. Prav tako bodo morale krajevne skupnosti vrniti premostitvene kre» dite, ki so jih najele od 1983. do 1986. leta.
Zaradi tega bodo KS v letošnjem letu dobile toliko manj denarja, kolikor imajo posojil. Denar, ki ga bodo dobili, pa nameravajo v adlešiški krajevni skupnosti porabiti za razširitev vodovodnega omrežja,
Kdor naroči, naj plača
V ribniški občini razpravljajo o potrebnem delu v posa-mezni krajevni skupnosti in potrebnih zaposlenih
RIBNICA — Razprave o finansiranju krajevnih skupnosti potekajo v ribniški občini že okoli pol leta. Občinski izvršni svet je že ocenil, koliko dela je v josamezni krajevni skupnosti potre-jno opraviti, da bo postorjeno vse tisto nujno delo, ki ga je v posamezni KS potrebno opraviti na osnovi veljavnih predpisov.
Tako seje izkazalo, da potrebujejo v KS Ribnica tajnika s polnim delovnim časom, v KS Sodražica s tričetrtinskim delovnim časom, v KS Dolenja vas in KS Loškipotokspolovičnimdelovnim časom ter v KS Sv. Gregorin KS Velike Poljane s četrtinskim delovnim časom. Za tak obseg dela bo posamezni KS prispeval denar proračun občinske skupščine.
Razen tega dela opravljajo običajno krajevne skupnosti tudi razna dela za
POPRAVILI BODO JEZOVE
KOČEVJE — Ob reki Kolpi na območju današnje občine Kočevje je bilo včasih 13 jezov, ki so jih vzdrževali lastniki mlinov, žag in kovačij. Po vojni so začeli te majhne objekte lastniki opuščati, jezovi pa so postali družbena oz. nikogaršnja last. Nihče jih ni vzdrževal. Postopno so propadali, da je Kolpa postala že pravi hudournik. V okviru pomoči manj razvitim krajevnim skupnostim na območju občine Kočevje, med katere sodijo tudi KS Osilnica, KS Kostel in KS Poljanska dolina, ki so vse v dolini Kolpe, sodi zato tudi program popravila jezov na reki Kolpi. Doslej je Območna vodna skupnost Ljubljanica-Sava popravila le en jez, načrtovana pa je tudi obnova vseh ostalih. Kaže, da bosta najprej na vrsti jezova v Grglju in v Zlebeh. Posebna ekipa sozda Kmetijstvo-Gozdarstvo Kočevje je že začela dovažati material za ureditev poti do teh jezov.
Terjajo le vodo
Na Vrhu siti obljub
VRH — Vaščani Vrha se jezijo na vodstvo svoje krajevne skupnosti Šentrupert, češ da so pred lanskim uspešnim referendumom KS postavljali na prvo mesto zahtevo, naj se končno odpravijo zagate s preskrbo s pitno vodo vasi Vrh. Kljub zagotovilom predsednika sveta KS in predsednika krajevne konference SZDL, da bo imelo reševanje problema vaščanov Vrha prednost, doslej Vrhovci še niso občutili, da bi obljube, dane pred uvedbo samoprispevka, meso postale.
Velike težave s preskrbo s pitno vodo se vlečejo že več let. Vrhovci nimajo vode tudi po več dni skupaj, naj bo poleti ali pozimi, v sušnih ati deževnih obdobjih. Za pomanjkanje vodeni kriva narava, ampak napaka na vodovodnem omrežju. Vaščani Vrha in Kamnja so opravili že veliko udarniških ur, da bi razmere izboljšali, toda brez temeljitega strokovnega posega očitno ne gre. Ker se v razgretih glavah poraja občutek, da so Vrhovci izigrani, saj očitajo, da je šel denar, zbran s samoprispevkom, drugam (denimo za polaganje asfalta v Zadrago), bi bilo treba naglo ukrepati.
Zaupanje ljudi, je moč hitro zapraviti. povrniti pa zelo težko. In kakorkoli so že Vrhovci nasršeni in četudi morda nimajo v vsem prav, ne zahtevajo veliko — normalno preskrbo s pitno vodo.
P. PERC
posamezne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije, sodišča, ljudsko obrambo in samozaščito itd. Po krajevnih skupnostih bodo zdaj pripravili pregled vseh teh del in tudi finansiranja. Osnovno načelo je: kdor delo naroča, gaje dolžan tudi ustrezno plačati. Predlog izvršnega sveta je zdaj v razpravi po krajevnih skupnostih.
J. P.
VEČ VPRAŠANJ O OBRTNIKIH
ČRNOMELJ — V osnutku odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja zasebne obrti v črnomaljski občini, ki so ga zbori občinske skupščine sprejemali konec decembra, so opozorili predvsem na eno novost: občani, ki opravljajo obrtno dejavnost kot postranski poklic, so dolžni obnoviti soglasja vsako leto, in sicer najkasneje do 30. novembra za naslednje leto, letos pa izjemoma do konca februarja, ker bo odlok sprejet pozneje. Ob tem so delegati tudi vprašali, kakojestistimiobrtni-ki, ki v črnomaljski občini opravljajo obrtno dejavnost, prijavljeni pa so drugje, ali obratno.
v butorajski za dokončanje vodovoda, v črnomaljskih za razširitev telefonskega omrežja in asfaltiranje ulic, v dragatuški pa za gradnjo telefonskega omrežja, ureditev pokopališča in avtobusne postaje. V KS Dobliče—Kanižarica bodo gradili vodovod na Grič, v Gribljah in Petrovi vasi asfaltirali krajevne poti, v semiški krajevni skupnosti bodo posodobili cesto v Rožni dol, v starotrški pa zgradili cesto v Radence. V KS Talčji vrh bodo gradili vodovod na Sela in Otavec, v Vinici telefonsko omrežje, v Tribučah pa tako vodovod kot telefon.
Po sklepu odbora za uresničevanje programa javnih del naj bi v letošnjem letu del denarja, ki bi ga zbrali občani s samoprispevkom za program javnih del, namenili kot soudeležbo za razširitev avtomatskih telefonskih central in medkrajevnih povezav v občini ter proti Novemu mestu in Ljubljani. Vendar so ob tem prebivalci Dragatuša opozorili, da Iskra ni sposobna zagotoviti toliko central, kot jih potrebujemo! Uvažali jih najbrž ne bomo, kerso predrage,zatonesmejo zavajati ljudi, da bodo zbirali denar za avtomatske telefonske centrale, kupiti pa jih potem ne bo moč.
M. B,—J.
LE ŠE 12 MATIČNIH KNJIG
ČRNOMELJ — Do novega leta sov črnomaljski občini za vsako naselje vodili rojstno matično knjigo in matično knjigo umrlih. Tako so imeli na petih krajevnih uradih in na sedežu upravnega organa za notranje zadeve skupaj kar 172 rojstnih in prav toliko mrliških matičnih knjig. Vse matične knjige ob koncu leta zaključijo, ker pa seje v zadnjih letih število rojstev, a tudi smrti na domu že močno zmanjšalo, so bile matične knjige v glavnem polne le samih zaključkov. Z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o matičnih knjigah, ki je v veljavi od 1. januarja letos, pa matične knjige vodijo le po matičnih območjih. Tako bodo odslej v črnomaljski občini vodili le 6 rojstnih in prav toliko mrliških matičnih knjig, kar bo tudi poenostavilo delo matičarjev.
Najboljša šola
Oš Dragatuš dobila priznanje pokrajinskega štaba TO Dolenjske
DRAGATUŠ — Osnovna šola komandanta Staneta v Dragatušu je ob dnevu oboroženih sil prejela kot najboljša šola na področju SLO in DS v občini priznanje pokrajinskega štaba za teritorialno obrambo Dolenjske.
»Morda občinski štab za teritorialno obrambo v Črnomlju bolje pozna naše delo, ker smo zelo dobro povezani z njim, zlasti z načelnikom Janezom Dragošem in uslužbencem Brankom Kobetičem, ki ima že vrsto let na šoli tečaj o orientaciji in puški. Tudi ob-
Jože Jakofčič
rambne načrte so ocenili kot ene najbolj urejenih,« pove Jože Jakofčič, vodja priprav za obrambne dneve in obrambnega krožka, ki ga letos zaradi preobilice pedagoškega dela sicer nimajo, občasno pa bo še vedno deloval za 8. razrede.
Pri obrambnih pripravah se Dra-gatušci ne povezujejo z ostalimi šolami, zato ne vedo, kako imajo to urejeno drugje. Pri njih potekajo priprave vse leto. Sedmi razred jih ima kar na umiku, osmi razred pa ima pred obrambnim dnevom tečaj. Učenci od 1. do 4. razreda se sezna-nijostem, karmorajovedetioSLO in DS, pri spoznavanju narave in družbe,"učenci 5. in 6. razredov pa pri biologiji, zemljepisu in spoznavanju družbe.
»V okviru obrambnih priprav povabimo ob dnevu OF, sprejemu kruričkove torbice in 29. novembru v šolo borce. Obiskujemo črnomaljsko garnizijo, vojaki pa nam predvajajo filme o obrambni tematiki. Zaključek obrambnih priprav je obrambni dan, ki ga najprej pripravimo na šoli, potem pa še v občini, kjer smo vedno med najboljšimi,« je zadovoljen Jakofčič.
M.B.-J.
»Zupančiču smo vsi hvaležni«
Ravnatelj šole brez šolskega zvonca v Loškem potoku Boris Zupančič odšel na novo službeno dolžnost v Ljubljano — Zapustil šolo, ki jo občuduje svet
RIBNICA, LOŠKI POTOK — Z novim letom je odšel na novo službeno dolžnost Boris Zupančič, kije dobrih pet let vodil osnovno šolo dr. Antona Debeljaka v Loškem potoku. V tem obdobju jeiznekdanjehribovskevaškešoleustvaril sodobno šolo, znano tudi kot šola brez šolskega zvonca, ki ni bila vzor le šolam v občim in republiki, ampak tudi izven republiških in državnih meja.
Boris Zupančič je znal zelo uspešno	bi prepoznal Potoška šolajedokaz kaj
povezati šolo z delovnimi in drugimi	se da v sorazmerno kratkem času nare-
orgamzacijami ter krajem kar je bilo v	diti, spremeniti, izboljšati, če je dobro
korist šoli in kraju. Potoška celodnev-	vodstvo in kolektiv. Zupančiču je us-
na šola je pod Zupančičevim vodstvom	pelo spremeniti miselnost krajanov
uvedla za šolarje mnoge dejavnosti, ki
jim bodo koristile pri nadaljnjem šolanju ali pii delu, tako: računalništvo, šolsko banko, trgovino, šolsko kmetijsko zadrugo itd.
Zupančič je odšel v Ljubljano na osnovno šolo Danile Kumer v občini Bežigrad. Tudi na novem delovnem mestu mu želimo podobne delovne uspehe, kot jih je imel v Loškem potoku.
In še nekatere izjave ob Zupančičevem odhodu.
PETER LEVSTIK, predsednik izvršnega sveta občine Ribnica: »Vsi smo mu hvaležni za delo, ki ga je opravil. Imel je nove zamisli, ki smo jih celo v občinskem vodstvu težko razumeli, in smo mu bili včasih bolj opozicija kot pomoč. On pa je vztrajal, dokazoval, prisilil nas je, da smo šli za njim. Danes smo mu hvaležni, da nam ni popuščal.«
JANEZ MIHELIČ, predsednik komiteja za družbene dejavnosti občine Ribnica: »Kdor je bil v tej šoli pred petimi leti in bi jo spet obiskal danes, je ne
NOVA
ORGANIZIRANOST
RIBNICA — Po dolgotrajnih pripravah so v ribniški občini sprejeli elaborat o ekonomski upravičenosti ustanovitve občinskega centra za družbene dejavnosti. Center bo opravljal delo za potrebe kulturne dejavnosti, izobraževanja in telesno-kulturne dejavnosti. Strokovna in administrativna opravila za novi Center družbenih dejavnosti in za Center za socialno delo bo opravljala skupna strokovna služba SIS družbenih dejavnosti, ki jo ustanavljajo prav v teh dneh.
Danes krajani čutijo, daje šola del kraja, in se pogovarjajo o njenem delu in načrtih. Menim, da bo drugim šolam lažje delati zdaj, ko imajo lep zgled v potoški šoli.«
MIRA KRŽE, v. d. ravnatelja osnovne šole Loški potok: »Boris Zupančič nas je znal navdušiti za delo. Svoje zamisli je vedno najprej povedal na sestankih vodstev organizacij in organov šole, nato pa smo jih predstavili še delovni skupnosti. Ko smo načrte
osvojili, smo jih dosledno izpolnjevali, neglede na delovni čas. Pod Zupančičevim vodstvom je tako postala šola vzor za mnoge na vsem svetu, saj sojopriha-jali ogledovat iz OZN in mnogih držav. Zavedamo se, da moramo tudi brez Zupančiča naprej.«
J. PRIMC
PREMIKA SE
RIBNICA, LIPOVEC — Že poleti smo pisali o tem, kakoje bilo v Lipovcu prodano zemljišče, na katerem stoji tudi gasilski dom, zasebniku. Zdaj smo na občinski skupščini v Ribnici zvedeli, da zadevo rešujejo. Najprej bo občinski upravni organ določil funkcionalni prostor okoli gasilskega doma, ki je potreben za njegovo normalno uporabo, nato pa se bo začel uradni postopek, da bo gasilsko društvo Lipovec to zemljo tudi dobilo v upravljanje.
Očitek, ki boii
Sejnine za potrebe KS
ČRNOMELJ— V krajevnih skupnostih črnomaljske občine so si zadnja leta prizadevali, da bi bilo financiranje KS večje odrasti splošne porabe, vendar jim je uspelo le to, da so ostali na povprečju. V letošnjem letu, ko je rast splošne porabe v povprečju 37-odstotna, pa je rast sredstev, namenjenim KS. prvič padla pod to povprečje — je le 30-odstotna. Na občini so ob tem pojasnili, da iz proračuna financirajo le delegatski sistem, ne pa tudi komunalnih dejavnosti, tajnikov in da je že dolgo znano, da še ta denar v resnici sploh ne porabijo v krajevnih skupnostih za to, za kar ga na občini namenijo.
V KS se s takim odgovorom nikakor ne strinjajo, zlasti še, ker na občini dobro vedo, s kakšnimi problemi se srečujejo v KS, in tudi, kakšna dela, ki bi jih sicer morale narediti delovne organizacije, opravljajo. Vendar si na občini pred tem zatiskajo oči. In prav zaradi finančnih težav, ki jih imajo v KS, se ljudje odpovedujejo sejninam, kar je gotovo v korist družbi, zato jih toliko bolj boli očitek, da denar, ki naj bi ga sicer namenili za delovanje delegatskega sistema, nenamensko porabijo.
V nekaterih krajevnih skupnostih so celo predlagali, naj bi zastavili vprašanje o tem, koliko denarja naj bi namenili KS, na republiški skupščini. Vendar sojim drugi oporekali, saj proračun sprejemajo za črnomaljsko občino, denar pa bodo prav takojemali iz občinske proračunske vreče, zato sploh ni pomembno, kaj bi o tem rekli v republiški skupščini. Občinske probleme bodo očitno morali rešiti doma.
M. B.-J.
Manjka obrtnikov
V ribniški občini najbolj zaostaja storitvena obrt
RIBNICA — Še do konca februarja bo v ribniški občini trajala razprava o programu razvoja drobnega gospodarstva v občini do leta 1990. Tako so sklenili na zadnji lanski seji zborov občinske skupščine Ribnica.
Program, ki je, kot so ugotovili na seji, bolj analiza stanja obrti kot pravi program, bo potrebno podkrepiti s predlogom ukrepov, kako bi izboljšali stanje na področju obrti.
Sedanji osnutek programa ugotavlja. da je v občini v proizvodni obrti največ lesnopredelovalnih in kovinskih obratovalnic, a še teh ni dovolj. Največ (14) je mizarjev, z ozirom na normative pa naj bijih bilo kar 31. Prav proizvodna obrt pa ima največ možnosti za sodelovanje z gospodarstvom.
Storitvena obrt zelo zaostaja, ker je slabo pridobitna in se ljudje le neradi odločajo za odpiranje takih obratovalnic. Občani zelo občutijo pomanjkanje krojačev in šivilj (manjka jih 5), čevljarjev (manjka jih 8), razen tega imajo premalo še 20 avtomehanikov, 28 pleskarjev in sobosli karjev in celo 31 zidarjev-fasaderjev pa 14elektroinsta-laterjev, 11 vodovodnih inštalaterjev, 10 inštalaterjev centralne kurjave, 5 avtokleparjev, 5 kovačev, po 4 ključavničarje. pečarje in ličarje, po tri frizerje, steklarje in serviserje za gospodinjske stroje in aparate itd.
Nekaterih obrtnikov, a teh je manj. pa imajo celo preveč, in sicer 4 slaščičarje. 5 tesarjev, po 3 žagarje drv in lesa ter polagalce podov iz umetne mase in 2 peka.
V razpravi je bilo ugotovljeno, da za razvoj drobnega gospodarstva ni dovolj le znižanje davčne stopnje, ampak je potrebno še mnogo drugega, npr. poslovni prostori, kar bo spodbujalo zanimanje za posamezno obrtno dejavnost in tudi za obseg dela.
J. P.
Računajo le na pozitivno ničlo
V T rimu so zaradi izgube v tozdu JKP ob lanskem tričetrtletju izdelali predsanacij-_____ski	program	—	Namesto	pozitivnih	negativne	tečajne	razlike
TREBNJE — Čeprav v največji delovni organizaciji v občini — v 670-članskem kolektivu Trima računajo, da sebo poslovno leto po zaključnem računu 1986 le izšlo s pozitivno ničlo, ne morejo biti zadovoljni z doseženim. Take napovedi pač pomenijo, da se prej obeta capljanje na mestu kot pa nadaljnji razvoj.
Trebanjska industrija montažnih njujejo, da so glede na pričakovane objektov se je znašla v precejšnjih škripcih. Že ob lanskem tričetrtletju je imela za 270 milijonov dinarjev neplačane realizacije, ta pa predstavlja skoraj celotno višino izgube, ki jo je prikazal tozd Jeklene konstrukcije in plošče (JKP). Na izvozne posle odpade desetina neplačane realizacije.
Pretežni del stimulacij v višini 119 milijonov dinarjev pa šepričakrjejo.
Pri izvoznih poslih šo v Trimu, podobno kot še marsikje v drugih kolektivih, pričakovali, da bodo kaj iztržili tudi s pozitivnimi tečajnimi razlikami. Ker pa je dolar po lanskem j uliju precej padel, so se morali sprijazniti z negativnimi. Oce-
prilive od izvoznih poslov zaradi šibkejšega dolarja izgubili 4 do 6 odst. celotnega prihodka, to je okoli 60 milijonov dinarjev.
Naposled so se lani v Trimu lotili več naložb, pri čemer je bila vsekakor največji zalogaj rekonstrukcija linije za proizvodnjo plošč. Do konca septembra lani so namenili za naložbe 421 milijonov, le četrtina je bila tujih posojil. Poglavitna problema pa sta slej ko prej dva: pri naložbah so bili prekoračeni roki (linija .še ne dela z optimalno zmogljivostjo) in prekoračitve pri sredstvih, sepravi podražitve.	,
Zavoljo pomanjkanja lastnih ob-
ratnih sredstev in časovno ne povsem usklajene nabave in pr-
• V tretjem četrtletju lani seje v Trimu v celoti tudi zmanjšala zasedenost proizvodnih zmogljivosti glede na prvo lansko polletje. Proizvodnja jeklenih konstrukcij je bila zasedena le 81-odstotnovtozduJKPin4 odstotke nad planom v tozdu JK Dobova. Izpad pri rekonstrukciji linije je pomenil, da so imeli le 48-odstotno zasedenost. Računajo, da »so v zadnjem četrtletju starega leta bistveno povečali zasedenost, zlasti pri ploščah, in da so vsaj delno nadomestili prekoračitev rokov pri obnovi linije.
oizvodnje so plačali izjemno velike obresti, devetkrat večje kot leto dni poprej.
P. PERC
Št. 2 (1952) 15. januarja 1987
m
ii
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
Davčni vijak naj tudi popušča
Letos obetajo v brežiški občini razcvet drobnega gospodarstva — Močno se bo ______ povečal	izvoz	izdelkov	in storitev na tuja tržišča
BREŽICE — Živahnejše gospodarjenje v minulem letu s prvimi zametki tehnoloških posodobitev in izboljšav, oživitev investicijske dejavnosti ter večja dohodkovna učinkovitost so znaki, od katerih načrtovalci pričakujejo daljši razvojni korak gospodarstva v tekočem letu. Osnutek resolucijeza 1987jeobčin-ska skupščina preimenovala v plan, to pa pomeni, da ni več samo priporočilo, ampak obveza.
Tokrat je zelo pogumno zastavljeno povečanje izvoza blaga in storitev, in sicer za 5 do 6 odst. Komite za družbenoekonomski razvoj poziva delovne kolektive, naj se izvoznikom pridružijo tudi taki, ki se do zdaj niso vključevali v mednarodno menjavo.
Poslej mora vsaka naložba v zidove ali stroje upoštevati tudi potrebno vsoto za izobraževanje delavcev, saj brez usposabljanja ljudi novosti nikomur ne koristijo in ne vračajo vloženega denarja.
Kmetijstvu nalaga plan smotrnejše izkoriščanje površin in drugih naravnih danosti, predvsem pa bolje organizirano tržno pridelavo, kar
VSI SEZNAMI NA ENEM MESTU
BREŽICE — Center za socialno delo bo v novem srednjeročnem obdobju prevzel vodenje enotne evidence prejemnikov socialno-varstvenih pomoči za šest interesnih skupnosti. Za skupnost otroškega varstva bo imel na voljo seznam denarnih pomoči, kijih zdaj dobiva okoli 3 tisoč otrok. Skupnost socialnega skrbstva bo v centru dobila podatke o vseh oblikah družbene pomoči. Trenutno je med prejemniki približno 800 občanov. Center bo imel tekočo evidenco tudi nad prejemniki pomoči, ki jo dobivajo brezposelni občani. To pravico uveljavlja okoli 550 ljudi. Stanovanjski skupnosti bodo prav tako pomagali ugotavljati dejanski socialni položaj družin, ki dobivajo ali prosijo za solidarnostno nadomestitev dela stanovanjske najemnine. Tovrstne pomoči je deležnih okoli 200 prosilcev. V skp-pni evidenci bo tudi pregled izplačanih štipendij in oprostitev plačila zavarovancev za zdravstvene storitve, tako imenovane participacije.
Z mislimi doma
Kako živi zdomska družina Žnidaršičevih
SEVNICA —Verjetno za Tončko Žnidaršič z Ledine nad Sevnico, ki že 161etdelavzahodnonemškem mestu Brilon, kakšnih 80 km oddaljenem od Kassla, ni lepšega priznanja, kot je bilo tisto, izrečeno v sevniški osnovni šoli »Savo Kladnik«. Ob vsakem obisku domovine se Tončka in njen mož Albin, ki je šel delat v tujino že pred njo, napotita na šolo, da povprašata, kako napreduje njuna 12-letna hči Simona. In ko jima je zadnjič učiteljica povedala, da se hči dobro uči, in ju pohvalila, češ da se bolj zanimata za svojega otroka in večkrat prideta v šolo kot pa starši, ki delajo doma, jima je srce veselo zaigralo.
Seveda ne zanemarjata niti starejše, 16-letne hčere Suzane, ki obiskuje poklicno kmetijsko šolo v Šentjurju. Otrokoma, ki živita pri Tončkinih starših, skušata čim manj boleče zabrisati precejšnjo zemljepisno oddaljenost od roditeljev, zato sta Tončka in Albin navkljub
V .
Tončka Žnidaršič
1100 kilometrom, ki jih morata prevoziti le v eno smer, sorazmerno pogosto z otrokoma. V letu 1986 sta prišla domov kar desetkrat. Stik z otrokoma je zadnje čase še pogostejši, ker so na domačijo na Ledino napeljali telefon, a živega stika pač nobena stvar ne more nadomestiti.
Sicer pa sta l ončka in Albin v tujini prepuščena bolj sama sebi. »Ni Slovencev v tem kraju, zato niti ni nobenega slovenskega društva. Najbližje je v 200 km oddaljenem Essnu,« je povedala Tončka Žnidaršič. Kdaj se nameravata z možem vrniti za stalno domov, ni mogla odgovoriti, čeravno ju vrnitev kljub nestanovitnim časom doma močno mika.
P.P.
bodo v občini podprli tudi z nekaterimi drugimi ukrepi.
Tokrat ima prednost drobno gospodarstvo, kjer napovedujejo hitrejše povezovanje delovnih organizacij z obrtnimi zadrugami, večje možnosti za uvoz opreme ter odpravo prometnega davka nadelovne stroje za modernizacijo. Z olajšavami bodo pospeševali popoldansko obrt za storitve, ki jih zdaj primanjkuje, obenem pa bodo ostreje ukrepali proti šušmarjem. Tudi pot do novih delavnic ne bo več tako zavita, ne do družbenih in ne do zasebnih. Obeti za povečanje kooperacijskega
sodelovanja, spodbudnejša davčna politika in večje možnosti za nove obratovalnice napovedujejo že letos večjo udeležbo drobnega gospodarstva v družbenem proizvodu brežiške občine. Zanimanja je precej in delovne organizacije počasi spoznavajo, da je rentabilnejše, če ne naredijo vsega same. Odpirajo se nove možnosti za oddajo dela, tudi delo na domu, ki ga je prva vpeljala konfekcijska industrija. Sledijo ji druge panoge, na primer Iskra.
Davčna uprava napoveduje izpopolnitev informacijskega sistema in drugih tehničnih pripomočkov ter dodatno strokovno izobraževanje svojih delavcev, da bodo kos novi, gibčnejši davčni politiki, s kakršno naj ne bi napolnili samo družbene blagajne, ampak spobujali oživljanje gospodarstva in zaposlovanja.
J.T.
Petino izdelkov v izvoz
Senovska Metalna TOZD TGO bo v posodobitev proizvodnje vložila več
povečanje in kot milijardo
SENOVO — Metalna tozd Tovarna gradbene opreme s Senovega je v prvih devetih mesecih lanskega leta poslovala pozitivno, kot kažejo napovedi, pa bo tudi zaključni račun pokazal, da so v Metalni dobro delali in poslovali. Vendar pa je v tem času bolj kot trenuten proizvodni in poslovni rezultat pomembno to, kako bo ta temeljna organizacija delala v tem srednjeročnem obdobju.
To vprašanje je toliko bolj pomembno, ker seje v dosedanjem poslovanju pokazalo, da bi lahko še bolje poslovali, če bi bolje izrabili že material, kaj šele, če bi bili tudi na drugih področjih bolj varčni. Kot je namreč pokazal devetmesečni obračun, se je celoten prihodek povečal bolj, kot pa je bil zapisan v planu. Podohno je bilo tudi z dohodkom, čistim dohodkom pa tudi akumulacijo. Vendar pa bi za sklade lahko ostalo še več, če bi v strukturi stroškov ne bilo take rasti materialnih stroškov. Jasno je tudi, da bi lahko dali še več za osebne dohodke.
Racionalno gospodarjenje je seveda povezano s sodobno tehnologijo in organizacijo, katere sestavni del je tudi informatika. Zato si bodo v Metalni v tem srednjeročnem obdobju prizadevali zlasti za to, da bi proizvodnjo kar se le da posodobili. To je vsekakor nujno, saj jim dela ne manjka, kakor pa kažejo gibanja, se bo povečala tudi konjunktura v gradbeni industriji, za katero na Senovem izdelujejo žerjave, podobna gibanja pričakujejo tudi v steklarski, tekstilni in še kakšni industriji, ki ji dobavljajo opremo. Znanja ne bodo vlagali samo v organizacijo, ampak tudi v svoje izdelke, s katerimi nameravajo prodreti še bolj kot doslej na tuje trge. Zaradi tega bodo razvijali dolgoročno kooperacijo in poslovno tehnično sodelovanje s firmo Liebherr.
Kakor načrtujejo, naj bi se fizični obseg proizvodnje z enoodstotnim povečevanjem zaposlenosti na leto vsako leto povečal za 7,2 odst. Povečeval se bo tudi dohodek; za okoli 5 odst. ga bodo povečali vsako leto samo na
POČITNIŠKI FILMSKI PROGRAM
KRŠKO — Delavski kulturni dom Edvarda Kardelja bo v sodelovanju s šolami tudi v letošnjih zimskih počitnicah organiziral filmske predstave od Koprivnice do Kostanjevice. V ponedeljek, 19. januarja, in v torek, 20. januarja, bodo v krškem delavskem domu ob 11. in 15. uri vrteli risanko Tom in Jerry. V sredo, 21. januarja, bodo program risank vrteli: ob 9. uri v Osnovni šoli Brestanica, ob 10.30 v Osnovni šoli Senovo, ob 12. uri v Osnovni šoli Koprivnica, ob 14.30 v kulturnem domu na Zdolah in ob 16. uri v Osnovni šoli Leskovec, ob 18. uri pa bodo v krškem delavskem domu vrteli avanturistični film Mož z zvezde. V četrtek, 22. januarja, bodo avanturistični film Peklenski pregon vrteli: ob 9. uri v OŠ Veliki Podlog, ob 11. uri v OŠ Kostanjevica in ob 14. uri v OŠ Raka. V krškem delavskem domu pa bodo ta dan ob 17. uri vrteli film Mož z zvezde. Organizatorji se opravičujejo, ker program risank in Peklenski pregon nimajo slovenskih podnapisov, saj sojih dobili izzagrebške Filmoteke. Izbrali pa so take, da bodo kljub temu razumljivi in zanimivi. Program filmskih predstav za drugi teden počitnic bo objavljen prihodnjič.
POGOSTILI
UPOKOJENCE
KRŠKO—VTovamiceluloze in papirja ob novem letu niso pozabili na svojih 400 upokojencev. Zanje so v hotelu Sremič pripravili pogostitev, v skromne upokojenske proračunepaso vsakemu prispevali tudi po 20 tisoč dinarjev.
račun večje produktivnosti. Seveda tako visoko zastavljenih ciljev ne bodo dosegli, če ne bodo še več vlagali v kadre, ki jih TGO primanjkuje, prav tako pa se bodo morali povezovati tudi znotraj občinskih meja in seveda v okviru sozda. Naložbe, brez katerih tudi ne bodo mogli povečati proizvodnje in tudi ne izvoza, ki naj bi zavzemal kar petino vse proizvodnje, od tega 70odst. na konvertibilni trg, pa bodo veljale več kot milijardo dinarjev.
J. S.
Na cene drugih brez vpliva
Največji so računi za Klinični center
BREŽICE — Stroški za bolnišnično in zdraviliško zdravljenje so v brežiški občini lani izredno močno narasli. Ta čas so na voljo podatki za obdobje januar — september, vendar tudi za zadnje tromesečje ni pričakovati bistvenih sprememb. Nadpovprečni izdatki ne gredo na računa prekomernega zvišanja zdravljenja v brežiški bolnišnici, ampak na račun odliva v druge zdravstvene ustanove. V tem času seje močno podaljšala ležalna doba bolnikov vuniverzitetnem kliničnem centru v Ljubljani, izredno pa so se zvišale tudi cene zdravljenja v naravnih zdraviliščih. Za Brežice ugotavljajo, da se število bolnikov v domači bolnišnici celo zmanjšuje, veča pa se obseg dela v osnovni in specialistični ambulantni dejavnosti.
V Brežicah seje prvih devet mesecev minulega leta zdravilo 36 bolnikov iz občine manj kot pred dvema letoma, povprečna ležalna doba pa se je povečala za 0,2 odst. dneva. Tudi v Celju se je lani zmanjšalo število brežiških bolnikov, povprečna ležalna doba pa se je podaljšala za 0,7 odst. dneva. V Novem mestu se je prav tako zdravilo manj pacientov, ležalna doba pa se je povečala za 0,4 odst. dneva. Tudi v kliničnem centru je bilo manj bolnikov iz Brežic, toda ležalna doba seje povečala kar za 8,5 odst. dneva. Tako je bilo vseh oskrbnih dni 1522 več kot leta 1984 Na njihove cene občinska zdravstvena skupnost nima vpliva. Varčuje lahko le pri sebi, kar se ne pozna skoraj nič.
'	J.T.
Pred novimi nalogami
V KS Zdole načrtujejo nove pridobitve
ZDOLE — »Preden smo se pred leti lotili obnove nekdanje zdolske šole, je bilo med nami precej dvomljivcev. Spraševali so se, ali bomo zmogli tako velik denarni zalogaj, saj smo bili in smo še edina manj razvitakrajevnaskupnostvobčini. No, ko smo šolo obnovili in jo imamo sedaj za kulturni dom, v njem pa tudi otroški vrtec, smo se zbali, da bo poslej kulturno in družabno življenje v domu zamrlo. Na srečo ni bilo tako, Dom Bena Zupančiča je postal središče življenja v naši krajevni skupnosti,« pripoveduje Vida Ban, predsednica krajevne konference SZDL v KS Zdole.
»Poudariti pa moram, da so imeli člani ZK glavne zasluge za to, da
Vida Ban
smo se obnove doma sploh lotili. Prav zaradi tega so si pridobili v naši krajevni skupnosti veliko ugleda in sedaj nam je vse naloge veliko lažje izpeljati. Vendar ne moremo biti zadovoljni samo s tem, kar smo dosegli v preteklem srednjeročnem obdobju, naš pogled je usmerjen naprej. Čaka nas veliko dela pri vzdrževanju cest in krajevnih poti, načrtujemo pa tudi sanacijo vodovoda. Zgornja Šap-ola je še vedno brffž pitne vode. Razširiti moramo tudi cesto Kos-tanjek — Ravne, v programu imamo gradnjo mrliške vežice in več podobnih del. Programa del še nismo ovrednotili. Načrte nam je za sedaj prekrižal prestavljeni referendum, po katerem bi odstotek samoprispevka dajali za naše krajevne potrebe. Sicer pa mislim, da bi referendum na našem področju prav gotovo uspel. Res so imeli tudi pri nas krajani pripombe glede zdravstvene službe, a ne čez strokovno delo,«meni Banova.
V krajevni skupnosti se lahko pohvalijo tudi s tem, da imajo bogato kulturno dejavnost. V KUD deluje mešani pevski zbor »Rudi Rožanc«, prizadevna so tudi druga društva, Partizan, gasilsko društ-^ vo, radi pa bi dejavnost omogočili tudi mladincem, ki sedaj nimajo svojega prostora.	/
Samo štirje za mesto in sto vasi
Dandanes je dimnikarsko delo bolje plačano
BREŽICE — Dimnikar Milan Popov ima rad svoj poklic, zato težko razume, da je med mladimi tako malo zanimanja za to delo.
»Tehnologija čiščenja napreduje,« pravi, »delo je bolj čisto, zato tudi manj zamažemo. Uveljavlja se kemično čiščenje dimnikov celo za zasebne hiše, uporabljamo pa tudi sesalnike. Včasih smo se dimnikarji vozili z mopedi, zdaj imamo avtomobile. Tudi zaslužek je dober, in kdor več dela, več dobi. Podmladka pa kljub temu nimamo. V
Brežicah nam ves čas primanjkuje delavcev. Trenutno potrebujemo dva.«
Popov je doma iz Vojvodine. Za dimnikarja se je izučil 1971. V Brežice seje priselil pred osmimi leti. Za Slovenijo seje odločil zaradi tega, ker je tukaj dobila zaposlitev tudi žena. Dva sinova imata, oba v osnovni šoli, in če si bo kateri od njiju izbral dimnikarski poklic, mu oče ne bo branil. Delo v tej stroki je vedno bolj zanimivo. Eno od opravil, ki jih včasih niso poznali, je dandanes raztapljanje vodnega kamna v kotlih in radiatorjih. To sicer ni poceni, vendar še vedno cenejše kot kupovanje novih radiatorjev. Z enim večjim plačilom na deset let se hišni lastnik izogne še večjim izdatkom.
Brežiška enota Dimnikarstva iz Ljubljane skrbi za velik okoliš, za mesto in 104 vasi. Dela ima več, kot ga zmore ob sedanji zasedbi. Pozna se, da so ljudje omejili kurjenje z oljem in prešli na trda goriva.
J. TEPPEY
VSAKA HIŠA PO EN STOL
DOBOVA — Del občinskega samoprispevka, ki ostaja na voljo krajevni skupnosti, so Dobovčani namenili prenovi Prosvetnega doma. Do zdaj so prekrili streho, prezidali dimnike, popravili strop v dvorani, zamenjali žlebe in namestili snegobrane. Delo je opravil KOP Brežice. Delovne organizacije ,iz Dobove so poskrbele za prepleskanje dvorane in obnovo sanitarij ter prostorov krajevne skupnosti. Letos bodo nadaljevali z obnovitvenimi deli, uresničili pa bodo tudi pobudo krajanov, naj bi vsaka hiša prispevala po en stol za kulturno dvorano.
POZORNOST VARSTVU OKOLJA
SEVNICA — Danes, 15. januarja, bo zvečer na letni programski seji občinska konferenca SZDL obravnavala poročilo o delu v letu 1986 in sprejela programske usmeritve za letos. Precejšnjo pozornost v poročilu so posvetili varstvu človekovega okolja. Dve delovni skupini sveta za varstvo okolja pri OK SZDL pripravljata za občinsko problemsko konferenco poročilo o zaščiti vodnih virov, onesnaženosti zraka in vode iz industrijskih obratov ter o ogroženosti gozdov.
Ceste odpirajo zaselkom svet
____Lani	v	nerazviti	krajevni	skupnosti	Blanca	posodobili	veliko	cest_
BLANCA — Za manj razvito krajevno skupnost Blanca je bilo leto 1986 eno uspešnejših pri premagovanju zaostalosti. Blančani po sodobnih cestah res še niso povsem enaki z nekaterimi drugimi v sevniški občini, toda po telefoniji posekajo že tudi nekatere, ki se imajo za razvite.
naše težave, boljše stike bi želeli še z M-Kmetijskim kombinatom in Stil-lesom. Za prizadevno delo moram pohvaliti krajane, ki so tudi udar-
Občinska skupnost za ceste je pomagala, da je končno asfaltiranaces-ta Blanca — Brezovo, s samoprispevkom in številnimi udarniškimi urami pa so asfaltno preprogo položili še na vaško cesto Blanca — Krajna Brda. Makadam do Čanja so razširili, da zdaj lahko po cesti vozijo tudi tovornjaki in avtobusi, uredili so povezavo pod staro šolo Blanca — Čanje. Asfalt so dobili na Pokleku in delno proti Selcam.
»Z 29. novembrom lani so dobili skoraj vsi zaselki telefonsko povezavo s svetom. Blanca, Krajna Brda, Poklek, Čanje, Selce in Handija so bogatejši za 100 priključkov.
Letos bomo morali nekaj denarja vložiti za popravilo vodovoda na Blanci. Vode sicer ne zmanjka, poskrbeti pa bo treba za stalno
kakovost vode in da bodo vsi plačevali vodarino. Z Inpletom na Brezovem zelo dobro sodelujemo, tovarna ima veliko razumevanja za
%
h
• Ureditev vaških poti je ena poglavitnih nalog blanške krajevne skupnosti v tem letu. Povezave med vasmi izven Blance so zdaj že take, da je mogoče priti povsod z avtom. Predvsem bo treba izboljšati makadamsko povezavo iz Kladja do Krajnih Brd. Ponekod se že vračajo mladi na obrobje krajevne skupnosti, pretežno pa tam le še ostajajo ostareli.
Drago Mirt: »Problem ostajajo ostareli kmetje v Čanju, Selcah in na Pokleku, ki samevajo na domačijah.«
niško prispevali za napredek naših krajev, predvsem pa predsednika sveta krajevne skupnosti Vlada Žnideršiča in predsednika gradbenega odbora iz Selc Jožeta Roštoha-rja,« je povedal Drago Mirt, predsednik skupščine krajevne skupnosti Blanca.
P. PERC
Novo v Brežicah
V MENZO NAMESTO V GOSTILNO — V gostinstvu povsod primanjkuje kuharjev. Imajo jih samo tam, kjer jih dobro plačajo. Mladih kuharski poklic ne privlači in če se že izšolajo, si poiščejo lažje delo v tovarniških menzah. Tam so ob sobotah in nedeljah prosti in tudi pozno v noč jim ni treba delati. Pri zaslužku se to seveda ne pozna.
ŽELJE NISO PREPOVEDANE — Tako menijo Dobovčani, ki so se v zadnji številki Naših brazd pisno obrnili na dedka Mraza. Prosili so ga, naj jim zapre smetišče, uredi kanalizacijo, telovadnico, blagovnico in nadvoze nad železnico ter poskrbi zaavtobusno povezavo s Hrvaško. Ubogi dedek, do leta 2000 ne bo mirno spal.
NA ČATEŽ ALI V PEČICE? — Po nekaj zimah brez snega so vsi pozabili, da so Pečice pred leti proglašali za smučarsko središče brežiške občine. Zdaj je snega dovolj, toda smučišča niso opremljena. Mladina gre raje na Čatež, kjer je bliže in ceneje.
KDO BO PLAČAL ODŠKODNINO ZA ZLOME? — Pred delikatesno trgovino in mesnico Agrarie na Držičevem so jmeli vso jesen poplavo. Obračali so se na pristojne naslove, toda komunalcev ni bilo blizu. Ko je pritisnil mraz, so pred vhodom v trgovino dobili drsališče. Sneg gaje za silo pokril, toda še vedno si lahko kdo zlomi nogo.
a
I1 BR€ZIŠK£f POR0DNI$NIC£
V času od 5. do 10. januarja so v brežiški porodnišnici rodile: Jožica Bohorč iz Dobrave — Darjo, Majda Zorko iz Brestanice — Anjo, Andreja Slivšek iz Zdol — Davida, Dušanka Vučajnk iz Mihalovca — Mateja, Frančiška Zajc iz Stare vasi — Natašo, Anica Horvat iz Otoka — Suzano, Mirjana Krolo iz Kraj Donji — Mihaelo, Bojana Polovič iz Dobove — Saro, Marija Križnik iz Kostanjka — Lucijo. Čestitamo!
Krške novice
ZGLED IZ GLASBENE SOLE — Ob podelitvi nagrad medobčinske gospodarske zbornice za Posavje, ki so jih prejeli posavski gospodarstveniki, so učenci glasbene šole iz Krškega pripravili kulturni program. Gospodarstvenikov se je najbolj dojmilo to, daje četverica članov igrala na en sam instrument. Gospodarstveniki so menili, da bi se morali po učencih ravnati tudi v združenem delu, kjer večkrat tarnajo, da imajo premalo »instrumentov«. To pa bi bilo tudi sicer v skladu z ugotovitvijo, da je pri nas treba zamenjati glasbenike, in ne instrumente.
SPET ZATAJILI —Očitno je sneg že drugič v tej zimi presenetil tudi krške komunalne službe. Nič bolje se niso odrezali stanovalci blokov in zasebnih stanovanjskih hiš, ki tudi niso preveč hiteli čistiti sneg. Vendar zaradi tega ni bilo hujših posledic, občani pa bi le radi videli, da bi javna kritika zalegla, kakor je očitno zalegla v drugih krajih.
POJASNILO — V prejšnji številki DL smo v rubriki Krške novice napisali, da je bil program prireditev za dedka Mraza v Krškem skromen. Kritika pa ni letela na prosvetne delavce iz OŠ Krško ter na članice Društva prijateljev mladine, ki so v pripravo programa v resnici vložili veliko truda. Vendar ostaja še naprej veljavna ugotovitev, daje program iz leta vleto enak, da dedek Mraz ni najbolj prepričljiv in da bi Krško kot regijsko središče lahko več naredilo za otroke. Sicerpa bomoo delovanju Društva prijateljev mladine pripravili zapis, v katerem bodo tovarišice lahko pojasnile svoje težave.
DIZEL LOKOMOTIVA ZA TCP DJURO SALAJ
KRŠKO — Pretekli torek so v TCP Djuro Salaj dobili iz Madžarske novo dizelsko lokomotivo, s katero bodo nadomestili dosedanjo parno vleko. V teku tega leta bodo dobili še eno tako lokomotivo, stare pa bodo obnovili in jih bodo imeli za rezervo ter za potrebe SLO. Z novo lokomotivo bodo izboljšali tudi protipožarno varnost.
Sevniški paberki
CESTA — Še dobro, da je začelo močno snežiti, se veselijo vsi, ki pogosto potujejo po novi regionalki za Mirensko dolino. Zdaj bo namreč sneg zanesljivo zakril kamenje, ki se je pogosto krušilo na cesto. Cestarjem je bilo mnogo enostavneje in ceneje postaviti prometne znake, kot pa poskrbeti z žičnimi mrežami za zavarovanje cestišča in potnikov. Kaj šele, da bi utegnili sproti odstranjevati kamenje.
OSTANKI — Po prvem sevniškem novoletnem sejmu je na parkirnem prostoru dva tedna po prireditvi, ki so jo nekateri ohranili v prijetnem spominu predvsem zaradi obilice kuhanega vina, še ostalo nekaj delov od stojnic. Obrtniki, ki stalno parkirajo pred Merxom, so želeli, da bi s posnetkom ovekovečili ostanke sejma, a naj bo tole blagohotno opozorilce dovolj. Tudi dobra volja nekaj velja.
LOJ — Prejšnji petek je v nedavno obnovljeni stavbi sevniške klavnice zagorel loj. Naglo so posredovali sevniški gasilci, ki so morali prebiti debelo ledeno skorjo na Drožanjskem potoku, da so prišli do vode. Čeprav je popokalo nekaj okenskih šip in je tudi fasada delno počrnela od dima, v klavnici zatrjujejo, da škoda ne bo velika.
kultura
izobra-
ževanje
Bogatih deset let
V Delavskem kulturnem domu Edvarda Kardelja v Krškem se vsako leto zvrsti več kot 400 prireditev
KRŠKO — Delavski kulturni dom Edvarda Kardelja ni samo osrednja kulturna ustanova krške občine, ampak celega Posavja. Ko bodo oktobra letos praznovali 10. obletnico delovanja te kulturne ustanove, bodo v bilanco lahko zapisali veliko opravljen ih nalog, vendar pa so v domu prepričani, da vse možnosti kljub odlični opremljenosti le še niso izkoristili, zato snujejo nove programe in si zastavljajo nove naloge.
»V našem domu so v resnici zagotovljeni vsi pogoji za to, da smo pravzaprav osrednja kulturna ustanova v Posavju,« pravi ravnatelj Dolfe Moškon. »S takšno tehnično opremljenostjo, kakršno imamo, lahko pri nas pripravimo operne, dramske in seveda tudi filmske predstave. V veliki dvorani, kjer je prostora za 550 gledalcev, lahko izvajamo glasbeno scenska dela ali pa gledališke predstave. Zato seveda pri nas lahko gostuje Opera iz Ljubljane in Maribora, pa Komedija iz Zagreba. Poleg velike dvorane pa imamo še dve manjši s 150 in lOOsedeži, ki sta primerni za komorne predstave. Menim, daje naš dom v celoti izkoriščen prek vsega leta, saj se vsako leto zvrsti po 420 predstav. To so dramske, glasbene, lutkovne in filmske predstave. Zadovoljni pa srna tudi z obiskom. ,Moj ata socialistični kulak* je privabil v veliko dvorano kar 750 gledalcev, podobno je bilo z Grun-tovčani, Malomeščansko svatbo, Bolho v ušesu. V eni sezoni se zvrsti po 7 gledaliških predstav, 10 koncertov, 6 razstav in več drugih manjših prireditev. Moram pa reči, da smo ponosni tudi na sodelovanje pri organizaciji kongresa ZSMS, ki je bil lani,« pripoveduje Moškon.
Velikega števila gledalcev pa ne privablja samo svež in aktualen program, ki ga pripravi
programski svet, ampak tudi zgledno sodelovanje z organizacijami združenega dela, ki podpirajo dom tudi tako, da odkupijo večje število vstopnic. Pri tem so našli skupen jezik zlasti s TCP Djuro Salaj, SOP—om, Kovinarsko, Labodom in drugimi. V domu imajo svoje prostore tudi godbeniki pihalnega godbe TCP Djuro Salaj pa glasbena šola, dramska sekcija, pevski zbori. Imajo tudi plesno šolo za družabni ples, literarni klub.
Kljub temu pa ravnatelj Moškon meni, da bi bilo treba tehnične in prostorske možnosti še
Dolfe Moškon
bolj izkoristiti. Radi bi organizirali gledališko skupino, vendar nimajo režiserja, ki bi to dejavnost vodil.
Spregovoriti je treba tudi o sistemu financiranja te kulturne ustanove. Na leto potrebujejo okoli 35 milijonov dinarjev, od tega prispeva kulturna skupnost dve tretjini, ostalo pa zberejo sami, tudi s pomočjo združenega dela in publike, ki tako rada obiskuje dobre predstave. V zadnjem času so svojo dejavnost še razširili s seminarji in pomembnejšimi sestanki, pri čemer se odpirajo nove možnosti delovanja in seveda tudi denarnegadotoka.
J. SIMČIČ
Posavski »ne« na dolenjsko namero
Na dolenjsko-posavskem posvetu v Novem mestu so Posavci zavrnili namaro Dolenjcev, da bi z novim šolskim letom trgovce šolali v Novem mestu — Dokončno besedo o tem so prepustili pristojni posebni izobraževalni skupnosti_
Ohranjajo ljudske pesmi
Nonet »Rog« obstaja od leta 1968, pred tremi leti pa se je začel pomlajevati — Lani nastopil kar 24-krat
KOČEVJE — Nonet Rog iz Željn pri Kočevju je priljubljen posebno med starejšimi, saj prepevajo njegove članice predvsem ljudske pesmi. Zaradi teh pesmi in narodnih noš, v katere so pevke oblečene, ga radi poslušajo, gledajo in fotografirajo tudi naši izseljenci.
Samo v letu 1986 je nonet nastopil kar 24-krat ali povprečnodvakrat na mesec, med drugim za izseljence iz Argentine, Clevelanda in na izseljenskem pikniku v Škofji Loki (kjer so naše pevke stalne gostje), za zamejske Slovence iz Doline pri Trstu, na Kmečki ohceti, napiknikuup-okojencev v Dolgi vasi, na Ribniškem semnju, na več proslavah (Prešernov dan, 90 let Elektra, dan žena), srečanjih pobratenih, srečanjih pevskih zborov, nastopih v domovih starejših občanov in zdraviliščih (Kočevje, Novo mesto, Dolenjske Toplice, Šmarješke Toplice) itd.
Nonet Rog je leta 1983 praznoval
SKUPINA PRIREDITEV ZA KULTURNI PRAZNIK
NOVO MESTO — osrednja prireditev, s katero bodo tu počastili letošnji kulturni praznik, bo v petek, 6. februarja, pripravljata pa jo Dolenjski muzej in Zveza kulturnih organizacij oziroma Dom kulture. Tega dne bodo najprej v Dolenjski galeriji slovesno odprli retrospektivno razstavo del akademskega slikarja. Vladimira Lamuta, nakar se bo program nadaljeval v Domu kulture. Tedaj bo namreč nastopil priznani pianist Vladimir Krpan iz Zagreba, ki ga obiskovalci te prireditvene hiše poznajo že z njegovega prejšnjega obiska. Med Krpanovim koncertom bodo predstavili tudi monografijo Vladimira Lamuta, delo, za katerega je izbor iz Lamutovega opusa opravil in študijo napisal dr. Milček Komelj, izšlo pa bo iz založbe pri Dolenjskem muzeju. Naj še dodamo, da bodo tiskarska zahtevno knjigo natisnili v Tiskarni Novo mesto.
NOVO MEST O — Na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju bo osnovno šolo v tem šolskem letu končalo prek 2.000 učencev. Skoraj vsi so seže odločili, kaj bodo storili potem. Doma jih bo ostalo malo, večina jih hoče naprej v šole, si pridobiti vsaj srednješolsko izobrazbo, se izšolati za ta ali oni poklic oziroma kasneje še študirati tako kot pred njimi generacije, ki so prve okusile sladkosti in grenkosti usmerjenega izobraževanja.
15-letnico obstoja in takrat so prenehale peti starejše in bolne članice. Tako sta izmed prvih pevk ostale v nonetu le še Francka Vodičar in Kristina Trkovnik, ki nonet tudi vodi. Poleg tega izdeluje narodne noše za članice, bila je pobudnica za ustanovitev noneta in tudi pevske vaje so v njeni hiši.
Leta 1984 je nonet nastopal nepopoln. Pridobil je sicer tri nove članice, hkrati pa jih je nonet zapustilo kar sedem. V letu 1985 so pridobile še nove članice, tako da so imele celo eno rezervo.
»Najhuje je bilo, ker nismo imeli za vse narodnih noš,« pravi Kristina Trkovnik, ki ji je končno le uspelo dobiti potreben material in sešiti še osem novih narodnih noš. »Vaje imamo vsak torek po tri ure. Vse prihajajo točno in disciplinirano, zato se tudi veliko naučimo. Od 24 nastopov v letu 1986 jih je bilo 5 samostojnih, pri teh je z nekaj pesmimi sodeloval tudi znani harmonikar Cveto Križ.« Trkovnikova poudarja. da bi pevke ljubezen do ljudskih pesmi rade prenesle na mlajši rod.
J. PRIMC
ŽE TRETJIČ ALPE — JADRAN
NOVA GORICA — 3. srečanje gledališč Alpe—Jadran bo potekalo od 13. do 21. marca v Novi Gorici in Gorici, torej na naši in italijanski strani meje. Prireditev, ki je že prej-šnjikrat prerasla regionalni oziroma obmejni pomen ter postala prava mednarodna gledališka manifestacija, tudi letos pripravljajo nadvse skrbno, o čemer so ta teden obvestili javnost predstavniki organizatorjev iz obeh Goric.
»MAGDALENA« PRED IZIDOM
MIRNA — Letos bo še ena mlada slovenska avtorica dočakala izid svojega literarnega prvenca. To je mlada pesnica in pisateljica Lidija Gačnik, ki službuje na mirenski osnovni šoli. Zbirko proze, ki jo je pisateljica naslovila »Magdalena«, bo izšla v knjižni zbirki ALEPH, ki jo izdaja Književna mladina Slovenije.
Na letošnje osmošolce s tegaobm-očja računajo predvsem srednje šole v dolenjski in posavski regiji. To je povsem razumljivo, saj so zaradi tega, da bi se mladi šolali čim bliže domačemu kraju, tudi nastale. Razvile pa so se tudi zaradi tako imenovanih kadrovskih potreb združenega dela v dolenjskih in posavskih občinah. Na vsem tem je zasnovana mreža srednjih šol usmerjenega izobraževanja.
Srednje šole v dolenjski regiji so za šolsko leto 1987/88 razpisale 44 oddelkov za prve letnike oziroma učna mesta za 1320 prvošolcev. V posavski regiji pa bo 18 prvih oddelkov za 540 učencev. Trenutno se hotenja razpisnikov še ne ujemajo z namerami učencev, saj se je za nekatere usmeritve oziroma programe usmerjenega izobraževanja prijavilo odločno preveč, za druge pa spet premalo kandidatov. Seveda bo treba učence do samega vpisa preusmeriti, tako da se bo zdaj izkazani presežek prelil v oddelke, za katere je manjše zanimanje.
Deloma naj bi to opravili že ta mesec oziroma do 20. januarja, ko po vsej Sloveniji poteka javna razprava o predlogu razmestitve izvajanja vzgojno-izobraževalnih programov in obsega vpisa v usmerjeno izobraževanje za prihodnje šolsko leto. V tej razpravi naj bi uskladili tudi različne poglede posameznih območij oziroma regij na mrežo šol, še posebej pa tam, kjer so med regijami nesoglasja glede razvoja enega na račun drugega območja.
Razreševanju takšnih vprašanj namenjeni posvet je bil minuli četrtek v Novem mestu, sklicala pa sta ga predsednika medobčinskih svetov SZDL za Dolenjsko in Posavje Jure Perko in Lado Močivnik. Takoj paje treba povedati, da posvet ni stekel tako, kot sta si ga bila zamislila sklicatelja, marveč se je osredotočil na razpravo o enem samem vročem vprašanju: ali naj z novim šolskim letom v Novem mestu odpro oddelek za izobraževanje trgovskih kadrov ali ne, še posebej glede na to, da je takšna šola v Brežicah in bi bile zavoljo tega tudi zmogljivosti tamkajšnjega dijaškega internata še slabše zasedene.
Na posvetu seje vse skupaj začelo zapletati že ob uvodni informaciji o tako imenovanem predvpisu učencev v bodoče prve letnike srednjih šol v dolenjski regiji. V tej informaciji je
poročevalec Ivan Šantelj, referent za usmerjeno izobraževanje pri novomeški izobraževalni skupnosti, med drugim omenil, da nameravajo v okviru družboslovne ekonomske srednje šole v Novem mestu jeseni odpreti tudi oddelek za šolanje trgovcev. Omenil je, da so potrebe takšne, da bi morali pravzaprav odpreti dva taka oddelka in da so zainteresirane trgovske organizacije na območju dolenjske regije za takšno izobraževanje ponudile tudi štipendije.
V razpravo je posegel sekretar medobčinske gospodarske zbornice za DolenjskoMilan Jakopin in povedal, da se je izobraževanje za trgovski poklic v dolenjski regiji povečalo, odkar se je razvedelo, da bi takšen oddelek odprli v Novem mestu. Medtem ko se zdaj na trgovski šoli v Brežicah šola le 10 učencev iz dolenjske regije, je za oddelek v Novem mestu kar 34 kandidatov. Odprtje oddelka za izobraževanje trgovskega kadra pa seveda najbolj spodbujajo same trgovske hiše iz Novega mesta, še posebej Dolenjka in Novotehna, kar so potrdili tudi na posvetu navzoči predstavniki teh podjetij.
• Kljub številnim argumentom se udeležencem posveta iz dolenjske regije ni posrečilo prepričati udeležencev iz Posavja, tako da so na koncu ostali vsak na svojem bregu. Pa tudi omizje, za katerim so oboji sedeli, je do konca razprave še bolj pokazalo svoje ostre robove. Tako so razsodbo o tem jabolku spora prepustili drugim. Kot so dejali Brežičani, naj pade končna beseda o tem na pristojni posebni izobraževalni skupnosti. Dolenjci in še posebej Novomeščani upajo, da se bo jeziček na tehtnici prevesil njim v prid.
Ta namera pa se seveda ne sklada s posavskimi načrti na tem področju, še posebej ne z načrti šole za izobraževanje trgovcev v Brežicah, ki bi tako, kot zatrjujejo, izgubila cel oddelek in postala še siromašnejša, prikrajšan pa bi bil tudi brežiški dom za učence, kjer število učencev že zdaj naglo upada. Tako predstavnik tega doma Jože Šumlaj kot drugi razpravljavci iz Brežic in Posavja so iz-
ražali bojazen, da bi otvoritev trgovskega oddelka v Novem mestu bistveno načela mrežo šol v Posavju, in na glas povedali občutek, da se posavska regija siromaši na račun dolenjske. Dolenjci so po svoje dokazovali, da to ni res, in poudarjali, da je treba biti pri mreži šol prožen, prilagodljiv času in potrebam, saj lahko le tako dosežemo, da bo usmerjeno izobraževanje po meri združenega dela.
I.	ZORAN
ŠOLNIKE ČAKA ŠE VELIKO DELA
ČRNOMELJ — Med družbenimi dejavnostmi je po finančni moči šolstvo včrnomaljski občini na drugem mestu. Če bo, tako kot doslej, še naprej prejemalo republiško solidarnostno pomoč, pa bodo morali v letošnjem letu dobro proučiti možnosti za nadaljnji razvoj šolstva. O reorganizaciji skupnosti osnovnih šol je beseda tekla že v preteklem letu, vendar so seod treh ponujenih oblik odločili za obstoječo. V letošnjem letu pa jih čaka v Črnomlju delitev osnovne šole na dve šoli ter uvajanje dvoizmenskega pouka, reorganizacija osnovne šole, ukrepi pri šolanju romskih otrok, usmerjanje v družboslovno in naravoslovno usmeritev ter v pedagoški poklic, za katerega, kot vse kaže, se letos ne bo nihče odločil. Medtem ko se je gmotni položaj učiteljev v preteklem letu izboljšal, pa je opremljenost šol še vedno slaba, saj primanjkuje učil. Tudi tu bo potrebno še marsikaj storiti.
IGRA O IGRALKI
LJUBLJANA — Ljubiteljem gledališke umetnosti je še vedno v živem spominu lik slovenske igralke Duše Počkaj. Zaslovela jez vrsto karakternih vlog, nemalo likov pa je oblikovala tudi v televizijskih igrah in filmih. Igralke že nekaj let ni več med živimi, oživel pa bo spet iz gledališke pripovedi Duša, ki jo je napisal Žarko Petan, pripravljajo pa jo v Cankarjevem domu v Ljubljani. Intimno'izpoved o eni največjih slovenskih igralk, ki prerašča v razmislek o igralstvu, o tanki, a čvrsti niti, ki se plete med dvema ustvarjalcema na odru, bosta »igrala« Jurij Souček in Bine Matoh. Premiera bo v petek, 13. februarja.
Prvič na očeh javnosti
V novomeškem gostišču Pri Slonu razstavlja svoja likovna dela Marjan Jamnik
NOVO MESTO — Prvi letošnji razstavljavec v razstavišču gostišča Pri slonu je Marjan Jamnik, poklicni gostinski delavec iz IMV, ki se je likovni skupini »Vladimir Lamut« pridružil šele zadnja leta.
Na razstavi, odprti minuli petek — na ogled bo še danes — so njegove študije ženskega akta, ki jih je izdelal na večerni likovni šoli v Novem mestu, pa nekaj motivov s podeželja in samega Novega mesta. Jamnik pa išče svoj likovni izraz tudi v plastiki in je dvoje ali troje tovrstnih stvaritev razstavil tudi pri Slonu. Gradivo zanje mu, kpt pravi, ponudi sama narava, on že oblikovani skulpturi — razvejeni korenini trte, na primer — »doda« le svoj poseg, oziroma dokonča, kar je narava sama nakazala.
Seveda se razstavljavec zaveda, da je s tem, kar je razstavil, še precej na začetku, čeprav riše in oblikuje že več let. Zaveda se tudi, da ga ta prva javna predstavitev obvezuje ne le, da bo moral poslej več in bolje delati, ampak tudi češče živeti z izrazom, ki si ga je izbral, in s svetom, kamor se zateka v urah samote in iskanja.
Sicer pa se cikel razstav pri Slonu, kjer se s svojimi deli predstavljajo člani novomeške likovne skupine, nadaljuje. Jutri ob 17. uri vabijo na otvoritev že nove razstave. Do četrtka prihodnji teden bodo na ogled likovna dela mladega Saša Pavloviča.
DNEVI FILMA
LJUBLJANA — Madžarski film že več let zbuja pozornost. V Cankarjevem domu v Ljubljani so se odločili, da bodo nekaj najznačilnejših stvaritev ustvarjalcev, ki so dali sodobnemu madžarskemu filmu najmočnejši pečat, prikazali februarja. V okviru dnevov madžarskega filma od 1. do 10. februarja bodo tako predstavili ustvarjalnost Andrasa Kovacsa, Livie Gyarmathy, Gyorg-yja Szomjasa in Petra Gotharja.
»Iti bomo morali med ljudi«
»Doma kulture, ki je komaj stopil na samostojno pot in je še brez potrebnih strokovnih ljudi, ne smemo pustiti na cedilu, čeprav mu bo treba pomagati, pa bo vseeno neprimerno več časa za delo v Zvezi kulturnih organizacij,«
pravi Staša Vovk
pehov pred leti in desetletji ne sme privoščiti.«
NOVO MESTO — Dom kulture, ki je spričo razmer toliko let vedril pod okriljem občinske Zveze kulturnih organizacij, seje z vstopom v novo leto osamosvojil in postal prireditvena delovna organizacija. Zveza kulturnih organizacij se s tem ni otresla samo skrbi za stavbo in dejavnost v njej, ampak tudi za ljudi, ki so v Domu kulture zaposleni.
Usoda nove poklicne kulturne ustanove bo do registracije v rokah tajnika občinske kulturne skupnosti Bojana Božiča, medtem ko se bo Staša Vovk, ki je kot tajnica Zveze kulturnih organizacij do zdaj po službeni dolžnosti skrbela tudi za Dom kulture, lahko bolj posvečala ljubiteljski kulturi oziroma nalogam v sami zvezi. Čeprav je nisem vprašal, ali ta bolj pomeni tudi predvsem, je dala vedeti, da bo morala svoje delovne moči in znanje nekaj časa še vedno vpregati v Dom kulture, in to še posebej zavoljo izkušenj, ki si jih je pridobila v letih vodenja te prireditvene hiše. Na vprašanje, ali se v Zvezi kulturnih organizacij že kaj čuti razbremenitev in ali jo čuti tudi sama, pa je odvrnila:
»Težko je pričakovati, da se bo kaj zgodilo in spremenilo kar čez noč. Hitrih sprememb tudi nihče nima v mislih, saj je treba vedeti, da gre za kulturo in da so premiki na tem področju sila počasni, včasih komaj zaznavni. Domkulturesmo s skupnimi močmi po nekajletnih pripravah res rodili, ne bi pa bilo prav, da bi novorojenca zdaj prepustili na milost in nemilost usodi, se otresli sleherne odgovornosti zanj. Že zato ne, ker začenja lastno pot brez ljudi, ki bi mogli in znali delo že takoj strokovno zastaviti. To kajpak pomeni, da bo moral Dom kulture še dobršen čas delovati tako, kot da je še vedno v usta-
navljanju. Bistveno pa bo, da bo poslej več časa za Zvezo kulturnih organizacij, čeprav bom jaz kot tajnica po dogovoru na kulturni skupnosti tudi poslej sodelovala pri oblikovanju in izvedbi programskega dela dejavnosti v Domu kulture. Iz izkušenj pa vem, da bom to časovno zmogla.«
• Očitno je, da bo Zveza kulturnih organizacij kljub vsemu laže dihala in da bo moč uresničiti prene-katero nalogo, ki je morala do zdaj čakati. Kaj se bo torej dogajalo letos, katera vprašanja bodo dobila prednost pri reševanju?
»Predvsem se bomo trudili, dabi utrdili sodelovanje med Zvezo kulturnih organizacij in društvi, ga dvignili na višjo raven. Seveda to ne pomeni, da bo poslej več obojestranskega dopisovanja, več papirja, marveč gre za povsem nekaj drugega. Za žive stike, obiske na terenu, pogovore z ljudmi, kijih kultura v vseh oblikah pojavnosti neposredno prizadeva, razčiščevanje problematike na kraju samem. Zveza kulturnih organizacij se bo vsekakor poskušala bolj približati terenu. Zanimati nas bo moralo, zakaj društva ponekod ne delajo, kje so razlogi, da je dejavnost marsikje povsem, drugod pa le delno zamrla. Ugotavljamo, daje v občini več večjih krajev, kjer se ta čas tako rekoč nič ne dogaja.' Tako je npr. v Žužemberku, kjer
deluje le nedavno nanovo vzpostavljena knjižnica,.sicer pa nimajo niti klfia. Podobno je v Beli cerkvi, kjer so na voljo lepi prostori, kulturnega življenja pa ni. Tudi Šmarjeto in morebiti še kak kraj bi mogli šteti med tiste, kjer je prevladalo kulturno mrtvilo.
Pomembna naloga bo utrditev Zveze kulturnih organizacij v organizacijskem smislu. Doseči bomo morali, da bo zveza normalno delovala, da bodo dobro in strokovno delali vsi odbori. Do zdaj so nekateri odbori naredili premalo, zato tudi dejavnost, za katero je tak odbor odgovoren, ni potekala najbolje ali paje celo zastala. V zadnjem času je veliko aktivnost pokazal odbor za glasbeno dejavnost, ki dela res zavzeto in ima tudi rezultate. Odbor za filmsko dejavnost pa je marljiv že vseskozi. Zelo pomembno je, kdo tak odbor vodi, saj jeod tega precej odvisno, ali dela povsem samostojno ali pa gaje treba od časadočasa spodbosti. Z odborom za gledališko dejavnost ni prave sreče in dela slabo. Kaj večje aktivnosti pa tudi ni pričakovati, vsaj toliko časa še ne,.dokler nam nebo uspelo pridobiti pravih strokovnih sodelavcev, režiserjev, ki bodo imeli posluh in voljo za delo z ljubitelji. Brez takega človeka tudi gledališka skupina ,KUD Dušan Jereb ne more nič, zato so tolikšni premori od ene do druge premiere. Igrati, nastopiti kar tako, ne da bi upoštevali vse tisto, kar se danes zahteva tudi od ljubiteljskega gledališča, bi bil korak nazaj. Cesa takega pa si novomeška skupina že zavoljo us-
*
Staša Vovk: »Zdaj, ko je Zveza kulturnih organizacij odložila skrb in odgovornost za Dom kulture, ki bo poslej samostojno živel, bo več časa tudi za moje pravo delo.«
• Mesto, kjer ima sedež vaša Zveza kulturnih organizacij, je gospodarsko in kulturno središče regije, zato je ta zveza dolžna vsaj malo tudi regijsko delovati. Kako uresničuje to vlogo?
»Lani smo imeli posvet o medobčinskem sodelovanju in ugotovili, da nekaj skupnega v dolenjski regiji že imamo. Ustanovili smo pevsko zvezo Dolenjske in Bele krajine in se dogovorili, da bomo skrbeli za kvaliteto dela in nastopov. Začetno iniciativo za mnoge reči je prevzelo nase Novo mesto. Kakšne oblike medobčinskega sodelovanja je sploh še moč razviti, pa bo bolj znano po seji medobčinskega sveta SZDL za Dolenjsko, ki bo posvečena tem vprašanjem. Sama pripravljam gradivo za to sejo in iz njega bo, upam, razvidno, kaj vse premoremo v vseh štirih občinah, za kaj smo bolj skrbeli, kaj zanemarili, kaj je skupnega in kaj posebnega, a dovolj zanimivega za vse v dolenjski regiji. Kdaj bo seja, ne vem, se pa nanjo pripravljamo že kar nekaj
časa.«
I.Z.
pisma
in odmevi
ŠE: STABILIZACIJSKI DEDEK MRAZ
V Krškem je bil v DKD Edvarda Kardelja novoletni program z dedkom Mrazom,.v katerem je sodelovalo 119 učencev. V programu so nastopali: Sneguljčica, Rdeča kapica, zajčki, snežinke, palčki, dimnikarčki z zvezdico Zaspanko v ozadju. Nastop je bil v veliki dvorani in tudi letos se je v njej kar trlo otrok in občanov. Programje pripravila skupina učiteljic z učenci na Osnovni šoli Jurij Dalmatin Krško, karjebilo razvidno tudi z novoletnega plakata. Človek, ki je nastopil v vlogi dedka Mraza, je z iste šole in z njim sploh ni bilo nobenih problemov. Torej ni razumljivo, zakaj in s kakšnim namenom je dopisnik pod tem naslovom v prejšnji številki v kroniki Krške novice v zvezi s tem povzročil zmedo in prizadel tiste, ki tega niso zaslužili.
U. M.
UČITELJSKO SREČANJE V SEVNICI
Sindikalna organizacija prosvetnih delavcev sevniške osnovne šole je 29. decembra pripravila vje-dilnici osnovne šole prijetno srečanje, ki so se ga udeležili tudi mnogi upokojeni učitelji tega okoliša, vseh udeležencev pa je bilo kar okrog 90. Šolarji so pripravili prisrčen kulturni program, zbor je zapel nekaj pesmi, ob spremljavi klavirja pa so nekaj skladb na flavto zaigrali učenci glasbene šole. Zatem je vse pozdravil ravnatelj Jože Bogovič in povedal tudi nekaj o težavah in lepotah učiteljskega poklica. Upokojeni učitelj Skočir pa jegovoril o tem, kako je bil zaradi petja Gregorčičevih pesmi leta 1924 premeščen v Asigjiano v italijanskem Piemontu s prvega službenega mesta. Zatem so obdarili vse upokojene učitelje, sledila pa je pogostitev. Igral je šolski ansambel. Za srečanje gre zahvala prizadevnemu sindikalnemu odboru in ravnatelju Jožetu Bogoviču.
STANKO SKOČIR
ZBRALI SO SE INVALIDI OBČINE TREBNJE
Tudi letos smo sklenili na seji izvršnega odbora Društva invalidov Trebnje, da obiščemo naše socialno ogrožene člane v občini. Tako smo jih ob stisku rok ter voščilu za novo leto skromno obdarili in so občutili, da društvo živi tudi z njimi. To so predvsem invalidi, ki se zaradi težke invalidnosti ne morejo udeležiti skupnih srečanj. Letos smo pripravili družabno novoletno srečanje vseh invalidov z zakusko in pestrim kulturnim programom. Polnoštevilno so se zbrali v prostorih družbene prehrane v Trebnjem. Predsednik Stanko Rečnik je pozdravil navzoče in jim zaželel prijetno počutje. V kulturnem programu so sodelovali učenci osnovne šole Trebnje z novoletno igrico pod vodstvom tov. Avbarjeve, mešani pevski zbor Društva upokojencev Trebnje, v katerem pojejo tudi naši člani in ga vodi Jožica Kravcar pa je zapel več pesmi. Igral ie tudi prisrčni mladi ansambel treh batov Kramarjev z Mirne. Po končanem programu je naš član Tone Bevc na harmoniko igral domače viže, da so se malo zavrteli in skupaj zapeli.
MIRA MIKLIČ
KJE SO MOJE BRANE?
ČRNOMELJ — Pred dnevi seje na našem uredništvu oglasil Janez Juršič iz Črnomlja in potožil, da že štiri mesece čaka na glavni dobitek — krožne brane, ki gaje zadel na srečelovu veselice nogometnega kluba Bela krajina. »Veselica je uspela, krožnih bran pa ni«, se huduje in želi, da mu odgovorni iz nogometnega kluba vsaj odgovorijo, zakaj dobitka še ni.
V OBČINI BREZ ZAMUD IN KRITIKE
BREŽICE — V ponedeljek zjutraj so avtobusi iz vseh smeri pravočasno pripeljali ljudi na delo in učence v šolo. Cestna službajetok-rat z dobro organiziranim dežurstvom sproti čistila vse magistralne, regionalne in lokalne ceste, po katerih se odvija avtomobilski promet. Na magistralki od Bre-gane do Krškega sta neprekinjeno čistili sneg dve vozili, na regionalni cesti Brežice — Kostanjevica so imeli eno vozilo in eno na odšeku proti Bizeljskemu. V ponedeljek popoldne so poslali dežurne cestarje ponovno na odsek Bizeljsko-—Klanje in v smeri proti Pečicam, kjer je veter sproti zasipaval cestišče in so grozili zameti. Že v nedeljo so cestarji poskrbeli za neoviran promet na progi Brežice—Artiče—Krško, na manj prometnih odsekih pa so čistili ceste pogodbeni traktoristi. Mesto so prevzeli komunalci, vendar so nekatere ulice prišle na vrsto šele v ponedeljek zvečer.
KOČEVJE, RIBNICA — Komplet »Slovenija, te poznam?« (knjiga, dodatek in zemljevidi) je izšel pred nekaj meseci, posvečen pa je spominu na Primoža Trubarja, 45-letnici ustanovitve OF in vstaji slovenskega naroda.
Pričakoval sem, da bo nekdo poklicanih z območja širše Dolenjske to delo ocenil, vendar o tem nisem ničesar prebral (morda sem prezrl), zato bom le na kratko napisal nekaj svojih ugotovitev.
Na 10. strani knjige piše, daje kočevska občina pobratebna z občino Dolina pri Trstu, ni pa zabeleženo, daje(od leta 1985) pobratena tudi zobčino Rab. Pri planinskih peš poteh ni zabeležena »Pot po poteh štirih brigad« planinskega društva Inles Ribnica, po kateri tudi že hodijo planinci od leta 1985. Ta spodrsljaja sta nekoliko opravičljiva, ker kaže, da je komplet Slovenija narejen le po podatkih do leta 1984.
Razumljiv je tudi tiskarski škrat na strani 54, ki je Goteniški Snežnik spremenil v Goleniški Snežnik. Ta seznam naravnih znamenitosti v občini Kočevje pa bi kazalo dopolniti še z Bil-parsko steno (štiri kraške jame, izvir Bilpe-Rinže itd.), ki jo je napisal in narisal že Valvasor.
Na strani 63 je »Model zgodovinske ure«, iz katerega razberemo, dajedoba mostiščarjev trajala od leta 2.000 pr. n. š. do leta 1.500 pr. n. š. Že na naslednji strani pa beremo pod geslom MOSTI-ŠČARJI-KOLIŠČARJI, da je ta doba trajala polovico manj, in sicer od leta
2.000	pr. n. š. do leta 1750 pr. n. š.
Na strani 124 so našteti narodni heroji občine Kočevje. Med njimi ni Jožeta Boldana-Silnega, kije bil proglašen za narodnega heroja že julija 1953 in že desetletja živi v Kočevju. Ni ga tudi v seznamu herojev občine Novo mesto, kjer bi lahko morda tudi še bil omenjen, saj je bil rojen v Višnjah pri Ambrusu v novomeški občini. Te pomanjkljivosti niso popravljene niti v Dodatku, niti v Popravkih.
Tudi zemljevid Župne in druge spomeniško zanimive cerkve ima pri kočevski občini pomanjkljivost. Na njem je označenih veliko cerkva, ni pa baročne cerkvice iz 17. stol. vRibjekuz znamenitimi »zlatimi« oltarji itd. Vse
Jr
tJtacl/njL&toar
lijta/
Slovenija, te res poznam?
Pozabljen heroj, baročna cerkvica in pomembno najdišče iz bronaste dobe pa tudi zemljepisec Kosler
druge zabeležene cerkve na zemljevidu so v občini Kočevje mlajše.
Pri zemljevidu »Nekatera arheološka najdišča Slovenije« tudi niso označena nekatera najdišča v kočevski občini. Da ne bi bil preveč drobnjakarski, naj omenim le najdišče Debeli vrh, kjer so leta 1977 odkrili kar 147 predmetov iz bronaste dobe, kar je ena najbogatejših najdb iz te dobe na območju Slovenije.
Na straneh 69 in 70 je nekakšen seznam znamenitih slovenskih mož. Seznam je brez vsakega spremnega besedila, po kakšnih merilih so opravili izbor itd. Čeprav ima knjiga naslov Slovenija, te poznam?, sem na seznamu zaman iskal ime moža, ki je med najzaslužnejšimi, če ni celo najzaslužnejši za zemljepisno opredelitev Slovenije. Gre za Petra Koslerja (1824—1879), rojenega v Kočah (občina Kočevje), lastnika gradu Ortnek (občina Ribnica), politika, kulturnika, gospodarstveni-kaitd., ki jemeddrugim izdal »Zemljo-vid slovenske dežele in pokrajin« in »Kratek slovenski zemljopis in pregled politične in pravosodne razdelitve ilirskega kraljestva in štajerskega vojvodstva s pridanim slovenskim in nemškim imenikom mest, trgov, krajev itd.« (1854) oz. »Imenik mest, trgov in krajev zapopadenih v zemljovidu Slovenske dežele, kakor priloga istega.«
JOŽE PRIMC
NARAVOSLOVNI DAN
Učenci šestega razreda smoimeli naravoslovni dan o prehrani. Da bi lahko predvideli količino pridelka na šolskem vrtu, smo seposlužili matematike. Dokazovali smo prisotnost beljakovin v jogurtu, skuti in mleku, škroba v krompirju, vitamina c v limonah, grenivkah in sokovih. Pripravili pa smo orehovo mleko in ga popili. Naravoslovni dnevi so vedno zelo zanimi-
NATAŠA GOŠTE, 5.a OŠ Martina Kotarja Šentjernej
PRIJETNO SREČANJE
Zadnje dneve decembra so nas obiskali nekdanji borci 10. SNOUB in nekateri soborci narodne herojinje Majde Šilc. Stekel je sproščen pogovor, borci so na naša vprašanja odgovarjali zelo zanimivo. Pripovedovali so o življenju mladih med vojno, dotaknili pa so se tudi problemov sedanjosti, kot je civilno služenje vojaškega roka, ljubljanski referendum, narodnasprava.karvse borci odklanjajo ali obsojajo. Po razgovoru je bil kulturni program, na katerem so sodelovali vojaki novomeške vojašnice, in za konec še ples.
MILKA KUHELJ DUMŠ Novo mesto
OBDARITEV STAREJŠIH
Mladi člani RK smo pred novim letom razveselili veliko starejših krajanov, ko smo jim prinesli pakete, ki so jih pripravili aktivisti RK. Raznosili smo okrog 450 paketov. Starejši so se razveselili tudi novice o delovanju postaje RK v krajevi skupnosti. Vsako drugo sredo v mesecu jih bodo v prostorih krajevne skupnosti Šentjernej čakali zdravstveni delavci in aktivisti RK. Krajanom bodo merili krvni pritisk, itd., dajali bodo seveda tudi nasvete.
MOJCA BRULC OŠ Šentjernej
TABORNIŠKA ČAJANKA
Pred tednom smo taborniki na Osnovni šoli Milke Šobar-Nataše pripravili novoletno čajanko. Zbralo seje 51 tabornikov. Prišli so tudi predstavniki Odreda gorjanskih tabornikov. Pripravili smo kulturni program, kviz o poznavanju taborniške organizacije, šaljive igre in uganke. Pokazali smo veliko spretnosti in znanja in bili veselo razpoloženi.
JASNA BABIČ, 3.a OŠ Milka Šobar-Nataša Novo mesto
AKVARIJ
Tovarišici Zdenka in Rozi sta na šolskem hodniku uredili akvarij. Zasadili sta vodne rastline, dali vanj kamenje, polže in školjke, dežurna učenka pa je v njega nanosila vodo. Sedaj v njem plavajo rdeče in srebrne ribice, ki so poleti živele v ribniku na vrtu. Če jih ne bi preselili, bi poginile od mraza.
ALENKA SNOJ, 6.a COŠ Semič
PREDAVANJE
V petek je dr. Lučev predaval osmošolcem o drogah in alkoholu. Povedal je, da je vse več mladih zasvojenih z mamili. Pred problemi se zatekajo v svet omame in alkohola, to na vodi v počasen telesni in duševni propad. Govoril nam je tudi o primerih, s katerimi se srečuje pri svojem delu. Usode teh ljudi so nas pretresle.
ANDREJA RAJER,8.b OŠ Martina Kotarja Šentjernej
SILVESTROVANJE INVALIDOV
BLANCA —Ob koncu minulega leta je sevniško društvo invalidov pripravilo družabno srečanje članov v gostilni Medvešek na Blanci. Hvaležni smo našemu predsedniku Jožetu Radeju in tudi osebju gostilne za res prijeten zaključek leta. Celo popoldne je minilo v resnično vedrem vzdušju. Se enkrat hvala vsem!
FRANC KLOPČIČ RAČIČA 55 a
TELEVIZIJSKI SPORED
V loki dobra trgovina!
18. decembra je bila v rubriki »To in ono iz inšpektorjeve beležnice« zapisana neupravičena graja
LOKA PRI ZIDANEM MOSTU — Pred nedavnim je bila v Dolenjskem listu objavljena graja, omenjene so bile celo nepravilnosti v naši trgovini v kraju. Menim, da to ni bilo upravičeno.
Naša trgovina je majhna, saj meri skupaj s skladiščem le okrog 10 x 8 metrov. Kljub temu v njej lahko kupec dobi večino življenjskih potrebčin. V gradbeni sezoni imajo na zalogi cement, apno in še kaj. Običajno imajo tudi umetna gnojila in razna krmila. Poslovodja in prodajalke so običajno hkrati težaki, saj morajo vse blago uskladiščiti.
Ne strinjam se s piscem, da v loški trgovini ni čistoče. To jeedinatrgovina od Radeč do Brega. V trgovinijevedno mnogo potrošnikov, osebje je vedno uslužno in prijazno. Krajani smo z delavci v tej trgovini zadovoljni. Sevedasi želimo večje trgovine, v kateri bi poslovodja in prodajalke imele boljše razmere za delo, tudi mi kot kupci bi bili še bolj zadovoljni.
FRANC KLOPČIČ RAČIČA 55 a LOKA PRI ZIDANEM MOSTU
PETEK, 16.1.
TV MOZAIK:
9.30 TEDNIK
10.30 PO BELIH IN ČRNIH TIPKAH, 9. oddaja
11.00 OKNO V SVET: Razvoj evropske TV
11.55	SVETOVNI POKAL V SMUČANJU — SMUK (Ž)
14.50 — 00.00 TELETEKST
17.25	POROČILA
17.30 A. Šenoa: ZLATARJEVOZLA-TO, 1. del nadaljevanke
17.50 Z VRHA — Veliki pretep, 5. del angl. nadaljevanke
18.15	IZKUŠNJE IN PREIZKUŠ-NJE:Pred durmi je pomlad, 2. del dok. serije
18.45	RISANKA
19.00 DANES:
OBZORNIK JEZIKOVNI UTRINKI
19.26	VREME
19.30 DNEVNIK
20.00 VDOVE, 4. del angl. nadaljevanke
20.55 O SLOVENSKEM ZGODOVINSKEM MUZEJU
21.30 REZERVIRAN ČAS
22.15	DNEVNIK
22.30 VISOKA NAPETOST,ameriški film
DRUGI PROGRAM
16.55 Test — 17.10 Dnevnik — 17.30 Mak in Zak — 18.00 Mentalno zdravje — 18.30 Risanke — 18.40 Številke in črke (kviz) — 19.00 TV koledar —
19.10	Risanka — 19.30 Dnevnik —
20.00 Dokumentarni večer — 21.30
Včeraj, danes, jutri — 21.45 En avtor, en film: Človek med ljudmi — 22.10 Propad hiše Usher (ameriški film)
TV ZAGREB
8.20	Poročila — 8.25 Mak in Zak —
8.55	Zimski počitniški spored — 10.30 Poročila — 10.35 Zimski počitniški spored— 12.30 Poročila— 12.35 Zimski počitniški spored — 16.00 Dober dan — 17.10 Kronika Reke — 17.30 Kaj nas uči šola — 18.00 Mentalno zdravje — 18.40 Številke in črke (kviz) —
19.00	TV koledar— 19.10 Risanka —
19.30	Dnevnik — 20.00 Pod krinko (7. del nanizanke) — 20.50 Oskar popularnosti (zabavnoglasbena oddaja) —
21.50	Mali koncert — 22.05 Dnevnik — 22.25 V petek ob 22h (kulturni magazin) — 23.55 Poročila
SOBOTA, 17.1.
13.35
00.30
7.45 — 13.00 in TELETEKST
8.00 POROČILA
8.05	ČIV ČAV, ŠE DOLGO BOM ŽIV: Medved, orel, ribak
8.40 D. Zajc: ABECEDARIJA
9.10	NE DAJ SE, FLOKI: Operacija »svinjska nogica«
9.40 PERISKOP
10.30	OTROK IN IGRA: Nakupovanje igrač
10.55 Pfronten: SVETOVNI POKAL V SMUČANJU — SUPERVELESLALOM (Ž)
11.50 Wengen: SVETOVNI POKAL V SMUČANJU — SMUK (M)
12.50 POROČILA
13.56 V 80 DNEH OKOLI SVETA, ameriški film
16.25 SPOZNAVAJMO NAŠE MORJE, 1. del
16.55	POROČILA
17.00 DP V KOŠARKI — ŠIBENKA: PARTIZAN
18.25 DA NE BI BOLELO
18.45 RISANKA
19.00	DANES:
KNJIGA
19.26	VREME
19.30	DNEVNIK
19.50 ZRCALO TEDNA
20.15	PORTRET DONALDA SUT-HERLANDA
20.45	TATOVI TELES, ameriški film Iz vesolja odpotujejo za Zemljo nerazvita bitja, ki na svojem cilju sprva prevzamejo obliko cvetic. Zaradi njihove lepote jih ljudje množično nabirajo in nosijo domov. Potem tuja bitja prevzamejo obliko človeškega telesa in po mestu kmalu hodi veliko »ljudi«, ki so od pravih ločijo po svoji hladnosti. Eden od Zemljanov, igra ga Donlad Sutherland, opazi, da se dogaja nekaj čudnega in s svojo prijateljico se spopade z nevidno nevarnostjo
22.40	DNEVNIK
22.50 DEMSPEY IN MAKEPEACE, angl. nanizanka, 1. del
DRUGI PROGRAM
13.15	Test — 13.30 Jugoslavija, dober
dan — 14.00 Hudobna gospa (ameriška nadaljevanka) —16.35 Beograjske zgodbe (ponovitev dramske serije) —
17.30	Srečno pot v 21. stoletje— 18.30 Rokomet Metaloplastika:Empor —
20.00	Dnevi jazza — 20.30 Poročila —
20.35 Oddaja iz kulture — 21.05 Glasbeni večer: Don Carlos (opera) —
23.35 Rezerviran čas — 23.50 Noč z vami
TV ZAGREB
9.00 Zimski počitniški spored — 10.30 Poročila — 10.35 Zimski počitniški spored— 12.30 Poročila— 12.35 Zimski počitniški spored — 14.15 Izbor iz programa plus — 15.45 Sedem TV dni — 16.15 Poročila — 16.20 TV koledar —16.30 Narodna glasba—17.00 DPv košarki Šibenka: Partizan — 18.25 Zasuk (dok. oddaja)— 19.30Dovnik —
20.15	Boljše življenje (dok. serija) —
21.05	Konjeniki (ameriški film) —
23.00 Športna sobota — 23.30 Dnevnik — 23.50 Noč z vami
NEDELJA, 18.1.
8.00 — 22.05 TELETEKST
8.15 POROČILA
8.20 ŽIV ŽAV
9.15 LUTKOVNI ŽIV ŽAV
9.20 Z VRHA, ponovitev 5. dela
9.55 VVengen: SVETOVNI POKAL V SMUČANJU — SLALOM (M), 1. tek
11.00 NARODNA GLASBA
11.35	LJUDJE IN ZEMLJA
12.10	SVETOVNI POKAL V SMUČANJU — VELESLALOM (Ž), posnetek 1. teka
12.55 Wengen: SVETOVNI POKAL V SMUČANJUSLALOM (M), 2. tek
13.50	SVETOVNI POKAL V SMUČANJU — VELESLALOM (Ž), 2. tek
14.20 PEARL, 2. del ameriške nadaljevanke
15.55 SVETIŠČE, ameriški film
17.20 POROČILA
17.30 TV KAVARNA
18.30 POD DROBNOGLEDOM: Wengen — slalom
18.45	RISANKA
19.00 DANES:
TURISTIČNI NAGELJ — NEŽA KINO
19.26	VREME
19.30 DNEVNIK
20.00 PODARIM DOBIM
20.10	A. Marodič: PISMA — Begunca, 6 del nanizanke
20.55 JAZZ NA EKRANU: TONY COE TRIO, 2. oddaja
21.15	ŠPORTNI PREGLED
21.45	SP V BOBU, reportaža
22.00	POROČILA
DRUGI PROGRAM
8.55	Poročila — 9.00 Oddaja za JL Ain Zasledovanje (jugosl. film) — 16.15 Boks Budučnost:Slavija — 17.15 DP v 'okometu (ž) Voždovac:Belinka Olimpija — 18.45 Dediščina za prihodnost (oddaja iz kulture)—19.30 Dnevnik —
20.00 Moja domovina (3. del dok. serije) — 20.45 Včeraj, danes, jutri —
21.00 Narodna glasba — 21.50 Goya (3. del nadaljevanke) — 22.40 Poezija
PONEDELJEK, 19.1.
9.00 PERISKOP: GRADOVI
9.35 ŠPORTNIK BILLY, ameriška risana nanizanka
10.00 KAM, KJE, KAKO MED POČITNICAMI
10.10 EX LIBRIS
11.10 RISANKA
11.20	KOLARGOL IN ČUDEŽNI KOVČEK, film
16.35 — 23.00 TELETEKST
16.50	ŠOLA SMUČANJA: Priprave na zimo
17.05	ZRCALO TEDNA, ponovitev
17.25 POROČILA
17.30 PASTIRČEK
17.45 NE DAJ SE, FLOKI: Svinjski duhovi, 2. del nanizanke
18.15	VIDEOGODBA
18.45 RISANKA
19.00 DANES:
OBZORNIK
19.26 VREME
19.30 DNEVNIK
20.00 DRAGULJ V KRONI, 4. del angl. nadaljevanke
21.00 AKTUALNO
22.00 DNEVNIK
22.10	PLESALEC, 2. del angl. niza o baletu
DRUGI PROGRAM
16.00 Svet športa — 17.10 Dnevnik —
17.30	Nekaj pomembnega ti imam povedati — 17.45 Vukov kotiček —
18.00 Beograjski TV spored — 19.00 Indirekt (oddaja o športu) — 19.30 Dnevnik — 20.00 Znanost in mi —
20.45	Včeraj, danes, jutri — 21.00 Mali koncert — 21.15 Argumenti (zunanjepolitična oddaja) — 21.50 Velika parada (ameriški film)
TOREK, 20.1.
9.00 PERISKOP: Vojska
9.40	ŠPORTNIK BILLY, ameriška risana nanizanka
10.00 KAM, KJE, KAKO MED POČITNICAMI
10.10 EX LIBRIS
11.10 RISANKA
11.20	GROF MONTE CRISTO, film
16.55	— 22.35 TELETEKST
17.10 ŠOLA SMUČANJA: Smučanje za otroke
17.25	POROČILA
17.30	MITI IN LEGENDE — Nova zaveza: Sodba in Kristusova smrt
17.45	NAROBE SVET
18.05	JELKA, portret slikarja J. Reichman
18.15	AVTOŠTOPARKA
18.45	RISANKA
19.00 DANES:
OBZORNIK
19.26	VREME
19.30	DNEVNIK
20.00 D. Jančar: VELIKI BRILJANTNI VALČEK, 1. del predstave drame SNG
Jančarjeva drama uprizarja dogajanje v zavodu z zgovornim imenom »voboda osvobaja«. Ta ustanovaskrbi za prevzagjanje tistih, ki kakorkoli motijo utečeni in veljavni red. To dramo so gledališča po vsej Jugoslaviji sprejela
kot izrazito aktualno.
21.20 ČLOVEK IN GLASBA: Monteverdi v Mantovi, 1. del angl. dok. niza
22.20 DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
17.10	Dnevnik — 17.30 Mali svet —
18.00	Po sledeh znanstvenih odkritij —
18.30	Risanka— 18.40 Številke in črke
— 19.00 TV koledar — 19.10 Risanka
— 19.30 Dnevnik — 20.00 En dan pianistke Olivere Djurdjevič—20.45 Včeraj, danes, jutri — 21.00 Žrebanje lota
— 21.05 Umetniški večer
SREDA, 21.1.
9.00 PERISKOP: Lutke
9.40	ŠPORTNIK BILLY
10.00 KAM, KJE, KAKO MED POČITNICAMI
10.10 EX LIBRIS
11.10 RISANKA
11.20	BUSTROV CVET, ameriški film
16.00 — 22.40 TELETEKST
16.15	ŠOLA SMUČANJA: Začetnik na smučeh
16.25	T. Partljič: ŠČUKE PA NI,
ŠČUKE PA NE, zadnji del
17.25 POROČILA
17.30 VI JAVA J A: NARODNE, ponovitev 1. dela nanizanke
18.15	DOBA TELEVIZIJE; SREČNI SUŽNJI, 3. oddaja
18.45	RISANKA
19.00 DANES:
OBZORNIK
19.26 VREME
19.30 DNEVNIK
20.00 FILM TEDNA: ČAS MIRNEGA SONCA, poljsko-nemški film
21.45	DNEVNIK
22.00 MEDNARODNA OBZORJA
DRUGI PROGRAM
16.55	Dnevnik — 17.15 Otroška oddaja — 17.45 Za boljše življenje — 18.15 Številke in črke — 19.00 TV koledar —
19.10	Risanka — 19.30 Dnevnik —
20.00 Noči polne lune (zabavnoglasbena oddaja) — 20.45 Včeraj, danes, jutri — 21.00 Revolucija, ki traja — 21.30 Glasbeni večer
ČETRTEK, 22.1.
9.00 PERISKOP: Maska
9.50 ŠPORTNIK BILLY
10.15 KAM, KJE, KAKO MED POČITNICAMI
10.25 EX LIBRIS
11.25 RISANKA
11.30 PALIČICA, japonska risanka
17.00 — 23.00 TELETEKST
17.15 ŠOLA SMUČANJA: ZAČETNIK NA SMUČEH
17.25 POROČILA
17.30 TILLOVE DOGODIVŠČINE
17.50 ŽELELI STE, POGLEJTE
18.15 PADDINGTON GRE V KINO, risanka
18.45	RISANKA
19.00 DANES:
OBZORNIK
19.26	VREME
19.30 DNEVNIK
20.00 TEDNIK
21.05	MASFIELD PARK, 3. del angl. nadaljevanke
22.00 NAVIJAČ, jugoslovanski kratki film
22.15	DNEVNIK
22.30 MIR IN RAZOROŽITEV — ČRNI DEŽ, 9. del dok. serije OZN
DRUGI PROGRAM
17.10	Dnevnik— 17.30Zadnjepoletje
otroštva — 18 00 Kulturna dediščina Korčule — 18.30 Risanka — 18.40 Številke in črke — 19.00 TV koledar — 19.10 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Košarka ZadanTracer — 21.30 Poročila — 21.40 Obarvana svetloba
Na Triglavu ne bo večtisočglave
množice
Republiška konferenca slovenske mladinske organizacije se je 23. decembra z enim samim glasom ljubljanskih študentov proti (sedaj je slišati, da bi moralo biti takih več, če bi vsi delegati pri opredeljevanju spoštovali mnenje svoje baze) odločila za nadaljnji obstoj štafete mladosti. Zavrnila Je — prav tako z enim samim glasom proti — tudi predlog, naj da pobudo za
referendum o štafeti mladosti, na katerem bi se vsi slovenski mladinci odločali o tem, ali so za štafeto ali niso. Sprejela je tudi že predlog prireditve ob štartu štafete, ki bo21. marca naTrigla-vu. S tem — Triglavom namreč—naj bi bila vsaj v Sloveniji nekako zagotovljena od mladih toliko zahtevana in še sedaj poudarjana nujna drugačnost štafete. Če drugega ne, na Trlglav
vsaj ne bo mogoče zbobnati skupaj znamenite »večtisočglave navdušene množice« in se iti običajni ceromonial po 40 let znanem in izrabljenem scenariju, pa naj se še tako sklicujemo na tradicijo in vrednote, štafeta bo v Sloveniji šest dni, obiskala bo le nekatera središča, ob tem bodo v posameznih regijah pogovori mladih o aktualnih temah in proble-
.	v.s	'■
«1
m
*
mih. V sprejetem predlogu projetka obeleževanja dneva mladosti je med drugim zapisano, da slovenski mladinci štafeto mladosti razumejo kot način simbolnega obeleževanja povezanosti mlade generacije Jugoslavije in njene skupne odgovornosti za razvoj družbe v celoti.
Slovensko (predvsem) mladinsko nezadovoljstvo s sedanjim, že 40 let praktično povsem enakim obeleževanjem dneva mladosti, ni čisto sveže. Prva javna nestrinjanja z načinom praznovanja in pomisleki o (ne)potrebnosti štafetnega rituala ter ideje o alternativnih oblikah praznovanja (na primer Jugoslovanska srečanja mladine, ki bodo sedaj menda spremljala klasično praznovanje), ki bi bolj odgovarjala sedanjemu trenutku jugoslovanske družbe in predvsem položaju mladine v njej, so se pojavile pred tremi leti. Zaključno prireditev dneva mladosti v Beogradu tistega leta z neokusnim velikanskim stiropornlm likom Tita, ki je bolj žalil kot izražal dolžno spoštovanje, so kritizirali — res predvsem iz estetskih razlogov — celo časopisi v drugih republikah, kjer sicer ni, vsaj nejavno znanega, nikakršnega nasprotovanja tem manifestacijam. Naslednje leto In še eno potem je bilo v Sloveniji močno vzdušje za drugačno obeleževanje dneva mladosti, za drugačno štafeto in zaključno beograjsko prireditev. štafeto, ki vsako leto znova »obišče« na stotine jugoslovanskih krajev — v nekaj manj krajih tudi »prenočuje« — ki Jo pozdravlja na tisoče mladih, sredstva javnega obveščanja pa objavljajo imena mest in število zastav, ki so jo preteklega dne pozdravili, pa tudi beograjsko zaključno prireditev, ki resnično ni dosti več od množične telovadbe, je z vsem sklicevanjem na tradicije, revolucionarno preteklost, socialistične ideale, bratstvo in enotnost, pridobitve in še kaj dejansko vse težje zagovarjati. Ne gre le za preživelost tako prozornega manifestativne-ga kovanja bratstva In enotnosti, ampak navsezadnje tudi za denar, ki ga te manifestacije vsako leto zahtevajo. T ega ni malo. To je ob sedanjih stiskah mladih v družbi, ob veliki nezaposlenosti In vseh drugih življenjskih problemih res težko opravičevati in nasprotnike celo označevati za na pol državne sovražnike.
Kljub slovenskemu negodovanju so bile tovrstne prireditve praktično do pike enake, tudi slovenska mladina je enako kot dotlej sodelovala v njih, nezadovoljstvo z nespremenjenim, v vseh ozirih, razen denarnega, cenenim obeleževanjem dneva mladosti pa je ostalo. Izraženo je bilo tudi na lanskem slovenskem mladinskem kongresu v Krškem pa na zveznem, kjer je bila slovenska mladina zaradi tega v kaj čudni luči. Vse reakcije na peticijo ljubljanskih študentov za ukinitev štafete, v končnem pa na vse slovenske mladinske poglede in pobude v zvezi s tem so bile ubrane na struno, da so mladi pozabili Tita, da omalovažujejo njegovo ime in delo, da jim ni sveta ne tradicija, ne bratstvo in enotnost, ne revolucionarne pridobitve in še kaj ne. Decembrsko študentsko ljubljansko klesanje štafete absurda iz štirimetrskega hloda in ob tem zbiranju podpisov za ukinitev štafete, kar bi lahko ocenili kot nekakšen odgovor na reakcijo v drugih republikah in na očitno nepripravljenost predvsem tamkajšnjih forumov na pogovore o spreminjanju, kaj šeie o ukinitvi teh manifestacij, je bil ob vsem tem razumljivo sprejet z zgražanjem In obsojanjem celo v Sloveniji. V drugih republikah so o tem poročali pod naslovi o zlorabi demokracije, v komentarjih pa so se vrstile ocene o nič kaj nedolžnih desnih odstopanjih od velikanske večine socialistično opredeljene mladine. Ta, ki ni za dosedanji način praznovanja dneva mladosti, to torej ni. Zlorabe demokracije so dejansko očitno še kje.
V takem položaju pravzparav res ni bilo pričakovati drugega kot to, kar se je zgodilo na seji republiške konferenceZSMS23. decembra lani, ko se je ta z enim samim glasom proti (čeprav bi jih moralo biti po zadnjih vesteh »Iz baze« še več) odločila za štafeto — sicer preoblikovano — in proti referendumu o njej. S tem je pristala na kompromisno rešitev z ostalo jugoslovansko mladino, s čimer bodo verjetno ponehali žolčni napadi iz drugih republik, na žalost pa je verjetno to začetek obdobja ponovnega odtujevanja slovenske mladinske organizacije oziroma njenega vodstva od njene baze. štafeta, ki je praktično edina prava zaposlitev prenekaterega mladinskega foruma v državi, pa morda tudi zato tako nasprotovanje vsaki spremebi, bo verjetno v glavnem taka kot doslej. Tudi na spremembe zaključne prireditve 25. maja očitno še ni upati. Razpis za scenarij, ki Je bil objavljen prav v dneh najhujših obtožb dejanja ljubljanskih študentov, je najbolj očitno potrdilo tega. Vseh pet točk kaže, da se bo odvijala po več ali manj znanem scenariju, poleg 50-letnice prihoda Tita na čelo KPJ, 40-letnice graditve proge šamac-Sarajevo pa razpis zahteva celo, da mora scenarij na primeren način obeležiti 200-letnico rojstva Vuka Kara-džlča.
Z. LINDIČ-DRAGAŠ
15.1. ’87
1 ■PRILOGA
Kino
BOMBAŽNI KLUB
Ko je tam nekje bliže začetku kot sredini letošnjega iztekajočega se leta tudi v Ljubljano prišel izbor filmov z Beograjskega FEST-a, je bil med njimi tudi Cotton Club Francisa Forda Copoole. Toda nekako neopazno se je odvrtel tisti večer in bolj kot kakršnekoli podrobnejše vtise smo lahko slišali lesplošno vprašanje, ki ga je ta teden svetovnih uspešnic porajal: kaj bomo zdaj vendar počeli .celo leto, če smo naenkrat videli vse? In prav Bombažni klub, ki je nedavno spet dobil svoje mesto v ljubljanskih kinematografih — tokrat na rednem sporedu — je dokaz, da takrat, četudi smo gledali vse, nismo videli vsega. Če bi, potem ga takrat enostavno ne bi mogli spregledati.
Vzemite štiri filme Francisa Forda Copole: Botra, Apokalipso zdaj, Rumble Fish in Bombažni klub, in jih poskusite primerjati. Brez dvoma
Za skupino Blow Monkeys je bilo leto 1986 najuspešnejše leto v njihovi karieri. To ime danes v diskografiji pomeni slavo in velike naklade plošč, fantje imajo zadnjih nekaj mesecev položaj velikih pop zvezd. Zasluženi uspeh in slava pa nista prišla čez noč. Vzpon na vrhove top lestvic jim je uspel po petih letih anonimnosti, dela in prizadevanj. Pozornost širše publike so zbudili šele s ploščo Digging YourScene, zdaljšo verzijote pesmi pa so postali poptilarni po diskotekah v vsem svetu.
Dr. Robert je mladost preživel v Avstraliji. Tam je kasneje tudi igral v skupini s prijateljem in z nekaj domačini,
odgovoril: »Kenguru!«Takoje žival dobila ime. Šele kasneje so ugotovili, da je poglavar raziskovalcu pravzaprav rekel: »Ne razumem, kaj stevprašali.«
•
Samec sviloprejke ima, ko seprelevivmetulja,kar11 mo-žgan. Morda prav zaradi tega zazna samico (po vonju) na razdaljo 11 km, vendar le, če veter piha k njemu.
•
Vojskovodja Džingiskan (1162—1227) je bil navdušen pristaš športa. Najraje se je ukvarjal z nekevrstepola.Vtej igri so konjeniki kot žoge uporabljali lobanje poraženih sovražnikov.
•
Leta 1882 je neki nemški matematik, ki je imel očitno veliko časa, izračunal, da bi dva igralca domine, ki bi hotela odigrati vse mogoče kombinacije, za to potrebovala 118 milijonov let. Pri hitrosti igranja štiri domine v minuti.
ki jim je bil njihov način uporabe instrumentov tako smešen, da so jim rekli Blow Mokeys. Dr. Robert pravi, da se mu je ime zdelo kar primerno za skupino, čeprav označuje brezveznike, in tako jim je tudi ostalo. Po osvojitvi vrhov evropskih top lestvic jim je cilj še osvojitev vrhov ameriških lestvic, njihov poslednji album Animal Magicje dosegljiv tudi našim ljubiteljem skupine.
Skupino Blow Monkeys je leta 1981 ustanovil dr. Robert, poleg njega pa jo danes sestavljajo še Neville Henry, Mick Anker in Tony Kiley. Njihovo začetno delovanje in diskografski debi jih je predstavil kot skupino, naravnost »okuženo« z jazzom in ploščami Marca Bolana in njegovih T. Rexov. Izvrstni album in prav taka dvojna plošča Forbidden sicer Fruit nista dosegla velike naklade, sta pa opozorila na obstoj nove in zanimive glasbene skupine.
Komercialni uspeh jim je, kot rečeno, prinesel lani šele zadnji album Animal Magic. Blow Monkeys so se po izidu odločili za veliko koncertno promocijo. Igrali so po vsej Evropi, posebno uspešen in nepozaben je bil njihov nastop na londonskem stadionu Wembley skupaj s Feargalom Sharkeyem in Rodom Stevva-rtom.
boste odkrili, da so vsi štirje po vrsti prav odlično režirani, toda po drugi strani se je nemogoče izogniti vtisu, pravzaprav žekarvprašanju:alije mogoče, da isti človek delata-ko različne filme? Mafijaško podzemlje, vietnamska vojna, odraščanje pubertetnikov v ameriški provinci in plešoče depresijska trideseta leta-*- to je že samo na ravni vsebine zares raznovrstna tematska pahljača. T oda tu se stvari ne končajo. Raznolikost seširiše na raven žanrske opredeljenosti, tehničnega pristopa in, ne nazadnje, na raven same filmske forme. Med spektaklom helikopterskega bombardiranja v Apokalipsi in subtilnimi, četudi izjemno krutimi dialogi med bratoma (Mickey Rourke in Matt Dillon) v Rumble Fish, so svetlobna leta filma.
In kako je z Bombažnim klubom? Če bi bili močno nagnjeni k prisiljenemu sintetiziranju, bi morda celo rekli, da prav Bombažni klub pomeni v Coppolinem opusu točko nemogoče združitve tako raznovrstnih vsebinsko-žanrs-
ko-formalnih elementov, kakršni so zgodovina in ples, črni film in glasbena komedija, video-hitrosti in tradicionalni prelivi. Če ga gledamo tako, se nam Bombažni klub kaže kot nekakšna brkljarija, kot nekak z vseh strani skupaj zneseni film-labirint. Pa vendar obstaja še neka druga pot, neki drug možen vstop v ta film. Morda ne pravilnejši, vsekakor pa pravičnejši — do samega Coppole. Poskusite namesto labirintu podob slediti s pomočjo slišanega, enkrat se, pa četudi v kinu, odločite za poslušanje. Pa ne zato, da bi zaprli oči in sanjali, da ste skupaj z Glorio Svvan-son, Jamesom Cagneyem in Charliejem Chaplinom sredi Noči zvezd v Cotton Clubu, temveč zato, ker vam bo šele prav ta koncentracija na poslušanje omogočila slediti podobam, postalo bo jasneje, od kod ta fenomenalni občutek, da se vse tako zelo hitro giblje, premika.Takratvamne bo treba več sanjati, da ste v Cotton Clubu, saj boste v njem. Coppola je res odličen režiser.
STOJAN PELKO
FRANCIS FORD COPPOLA
V mestu Lexington v ameriški zvezni državi Kentucky velja predpis, po katerem je prepovedano hoditi po ulici s sladoledom v žepu.
V Franciji je v preteklem stoletju izhajal tednik La Na-iade(Nimfa),kisogatiskalina gumiranem papirju, tako daje bilo mogoče brati tudi v kadi, polni vode. časnik je finančno potonil v letu dni, naklada mu je padla na 150 prodanih primerkov.
So nenapisana pravila za izdelavo kipov uglednežev na konju. Pravilo je povezano z uglednikovo smrtjo. Če ima kipoziromakonjvseštirinoge natlehjejezdec umrl naravne smrti. Če so na tleh tri noge, ena pa v zraku, je heroj podlegel rani, dobljeni v boju. če sta v zraku dve konjevi nogi (seveda sprednji), je jezdeca doletela smrt med opravljanjem naloge, če bi bili v zraku zadnji dve nogi, bi to pomenilo, da je jezdec umrl kot cirkuški artist. Takega kipa seveda še n i, artistom jih ne postavljajo.
Sir Thomas Malory, veliki angleški srednjeveški pesnik, je napisal ep Morte d’Arthur (Smrt kralja Arturja) vječi.Tja je prišel, kerjemimogredepo-silil neko žensko.
Glasba_____
BLOW MONKEYS
N
nu izumov (organizirala ga je tista Eureka, ki je Jugoslavijo dala na čevelj), podelili najvišje priznanje naši inženirki Vidi Popovič. Ženska je po trinajstih . letih napornega in trdega znanstvenega dela izumila menda po odličnih lastnostih edinstven izolacijski material, ki se po njej imenuje vidasil. Zauspehjijemedprvi-mi čestital predsednik jugoslovanske vlade Branko Miku-lič, potem pa se podobnost naše zgodbe z ameriško neha.
V naših sredstvih obveščanja ni zaradi Vidinega bruseljskega grand prixa nobenega pravega navdušenja. Kotdabi vrle in vedno budne poročevalce motilo, da je priznanje dobila malce čudna inženirka, ki porabi vsak dan nekaj ur za vožnjo v službo, in ne eden naših inštitutov, ki goltajo milijarde tudi za izdelovanje strojčkov, ki ločijo črn tižol od belega, pisani pa jih zmede. Poleg tega ta samozavestna Popovička trdi, da je priznanje pričakovala, če ga ne bi, se ne bi prijavila na razpis. Zdaj ko so jo zasuli s častmi in ponudbami, pri čemer se predvsemtrudijo, da bi jo žejno prepeljali čez vodo, trmasti Vidi nikakor ne gredo iz ust besede, da bruseljski obliž na domačo pamet pripada vsem našim delovnim ljudem in občanom, ki grade samoupravni socializem od Gevgelije do Triglava. Z nobeno besedo ne omenja ne partije ne njene vodilne vloge, sindikat je popolnoma zatajila, Vida Popovič samo nenehno in dokaj enolično ponavlja, da samo rada dela, kar zna in jo veseli. Močna je, kadar ustvarja.
Mi pa smo na pol nevoščljivi, na pol užaljeni. Taki, kot smo bili, ko se je veliki met naredil (posrečil ne moremo reči) Tesli, Stefanu, Pupinu, Milanoviču, Vidmarju, Plečniku, Kišu, Kusturici in bolj na tuj o kot na našo srečo še m no-gim našim ljudem, ki bi znali dokazati, da je država bogata, pametna in uglednatudi zaradi bogatih, pametnih in uglednih posameznikov.
MARJAN BAUER
___________________________J
Spermatozoidi miši so večji kot spermatozoidi človeka, bika, slona ali kita. Spermatozoidi človeka so najslabši plavalci med spermatozoidi.
•
Vrtni polž se pari samo enkrat v življenju, a takrat dolgo (12 ur) in strastno. Polž potem podvigu ne pogine, kot bi kdo pričakoval, ampak mirno živi naprej, nedabišekdajkolipo-mislil na tiste smešne gibe.
Okoli 20 odstotkov vdihanega kisikaporabimo za »vzdrževanje možgan v pogonu«. Za kisik poskrbe pljuča. Če bi jih lahko razprostrli, bi pokrila teniško igrišče.
Med obiskom v Avstraliji, tja je prišel kot eden prvih belcev, je angleški raziskovalec James Cook opazil, da v pristojni oddaljenosti poskakuje nekakšna nenavadna žival. Navzočega poglavarja domorodcev je v angleščini vprašal, kako se žival imenuje. Ta je
------------------------
V neobvezen premislek
MOČNA JE, KADAR USTVARJA
Ameriški pilot Dick Rutan in njegova prav žensko krhka kolegica Jeane Yeager sta v doma narejenem letalu z lepim imenom Popotnik (Voya-ger) v devetih dneh obkrožila Zemljo in s tem dokazala, daje na našem planetu še prostora za nepokorjene posameznike, njihov pogum, voljo, vztrajnost in znanje. Podvig, ki se ga ne bi sramovali najuglednejši proizvajalci letal nasvetu, je uspel skupinici individualistov, ki jo je vodil projektant BurtRutan, pilotovbrat.S komaj dvema milijonoma dolarjev so v dveh letih izdelali čudno, vendar uspešno letalce, ki je prvo v zgodovini v enem kosu obletelo svet, imena posadke pa bomo poslej brali skupaj s priimki, kot so Bleriot, Lindberg, Gagarin in Armstrong.
Dick in Jeane panistaobkr-ožila samo našega planeta, ampak tudi in predvsem ocean
povprečnosti, ki je tako značilna za naše življenje. Dokazala sta, da multinacio-nalne družbe vendarle niso alfa in omega vseh dosežkov, presenečeni smo ugotovili, da je pod oblaki in zvezdami še vedno prostor tudi za izziv, da je ta kljub vsemu še del človeške nravi. Seveda ni treba posebej poudariti, da je zmagoslavno posadko in konstruktorja Popotnika takoj sprejel tudi predsednik ZDA in s tem njihov uspeh spremenil v ameriškega, ne da bi jim s tem odvzel gramazaslug, časti in slave. Taka je pač Amerika, svojo moč in imegraditudi na sposobnostih pos '.mezni-ka.
Kako bi bilo, če bi se kaj takega zgodilo pri nas, konec koncev so trma, zagnanost in pamet enakomerno posejani po vsem svetu? Lahko rečemo, da precej drugače. Pred dnevi so na bruseljskem salo-
iom
priloga	dolenjske	lis,(a
Stavka enega človeka
MENIJE VELIKO TEŽJE NE DELATI KOT DELATI
Osmega januarja letos je bila v Beti disciplinska obravnava proti Milanu Ivanetiču, mojstru mehaniku, zaposlenemu v tej delovni organizaciji petindvajset let. Obravnava se je začela na pobudo izvršnega odbora sindikata skupnih služb, prijava pa Ivanetiču očita, da od 25. avgusta lani nedela, da ni dovolil opraviti inventure na svojem delovnem mestu in da je en dan neupravičeno izostal z dela. Ivanetič je vztrajal pri tem, da se vse njegovo ravnanje od 25. avgusta lani obravnava kot stavka. Te-ga dne je namreč napovedal stavko zaradi, po njegovih besedah, nepravilnosti v delovni organizaciji, na katere je opozarjal in zahteval na svoje pisanje odgovor, a ga ni dobil. Od 25. avgusta lani do 8. januarja, ko je stekla disciplinska obravnava, je hodil ob šestih zjutraj v mehanično delavnico, kjer je zaposlen kot mojster mehanik, in do dveh popoldne tam prebil, ne da bi se prijel kakršnega koli dela. Tako vsak delavnik štiri mesece in pol z nikomer ni govoril in nihče z njim. Tudi na malico ni hodil. »Vsak dan sem osem ur trpel,« pravi.
23. februarja 1984 je Ivanetič, sedaj v 50. letu starosti, na lastno zahtevo pred predsednikom OO sindikata, predsednikom odbora samoupravne delavske kontrole, direktorjem kadrovsko-splošnega sektorja in pred vodjo pravne in samoupravne službe Beti dal izjavo, ki vsebuje 11 točk, zapisal pa jo je vodja pravne in samoupravne službe. V prvi točki Ivanetič trdi, da se v Beti dogaja tudi, da nekdo za dve naduri ostane doma kar osem ur. »Nič nimam proti tistemu, ki tako izkoristi ure, pač pa proti tistemu, ki tako izkoriščanje omogoča,« piše v izjavi. V drugi točki je zapisano: »Posamezni delavci mehaniki posojajo delovni organizaciji svoje orodje in zato lahko izkoristijo nadure oziroma proste dneve tako, da ostanejo doma, kolikor pač šef odloči.« V tretji točki navaja, da je 11. novembra 1983 več delavcev s šefom na čelu po malici izginilo. Šlo naj bi k nekemu delavcu domov gledat neke filme, najverjetneje pornografske. Ko je to omenil svojemu šefu, je ta rekel, da so delavci sami, on pa da je šel le v kontrolo in da bodo tistim odtrgane po štiri delovne ure. »Malo čudno se mi zdi, da bi šel kontrolirat po zasebnih hišah in da je vedel, kam so šli. Do danes (23. 2.1984, op. p.) ure še niso biletrgane nikomur.«Včetrtitočki Ivanetič trdi, da je šef dvema delavcema obljubil za delo na strehiza vsakih osem ur dela po osem prostih ur. »Zanima me, od kod mu ta pravica. Ne vem pa, če sta ta dva to možnost izkoristila.« V peti točki očita, da je bilo 23. decembra 1983 nekemu delavcu pisano, kot da je delal cel delovni čas, čeprav je bil doma, dopusta pa takrat ni imel 'več. V šesti točki očita, da je pri delu v skladišču skupina delavcev dobila odstotek na povečan obseg dela, on pa je — misli, da na zahtevo šefa — pri tem izpadel. Kasneje so mu rekli, da je bilo to slučajno, razliko je prejel naknadno. V sedmi točki Ivanetič ni zadovoljenz nagrajevanjem po delu, po njegovem bi morali nagrajevati tudi po količini dela, pritožuje se, da izhodi med delovnim časom niso redki. V osmi točki se pritožuje, daje moral skoraj izsiliti pripadajočo mu delovno obleko, medtem ko so si šefi nabavili usnjene jakne in škornje, kar da jim ne pripada in ni v skladu z nobenim pravilnikom. V deveti točki trdi, da so »lani (1983, op. p.) nabavili brez soglasja samoupravnih organov varilni aparat, stabilno in kotno rezilko, insicertako, da so računi prišli, kot da je bil nabavljen material (cevi, železo itd.). Kotna rezilka je izginila, ko je šla prvič v popravilo, ker pač ni bila nikjer evidentirana. Ko sem vprašal, kje je, so mi rekli, da sejenaservisu izgubila. Nevem, kako je to mogoče.« V deseti točki Ivanetič trdi, da prihaja do nepravilnosti pri nabavi materiala za mehanično delavnico oziroma tehnoservis, pod katerega ta delavnica spada. V zadnji točki trdi, da je šef tehnoservisa na račun Beti nabavil vizitke za svojo hčerko. Na koncu tega zapisa stojijo Ivanetičeve besede: »Zatemi navedbami stojim in bom
vedbe, ki jih tako ali drugače lahko navede vsak izmed
nas. Resnica pa je, da jih do sedaj tov. Milan Ivanetič ni reševal po nobeni redni poti.« Na koncu piše še, da »pot reševanja s protestom, prekinitvijo dela ni nikjer predpisana kot upravičena. Večina delavcev rešuje,sporne' zadeve po rednih poteh, na zboru delavcev, DS, IOS itd., v primeru jasnih in ugotovljenih nepravilnosti, s čimer bi bilo oškodovano družbeno premoženje, pa zadevo preda PM oz. UJV. Poti reševanjatakšnih zadev torej niso sporne. Nedelo oz. nesprejemanje delovnih nalog, onemogočanje sodelavcev pri dostopu do orodja, oviranje oz. onemogočanjeinventurnekomisijepri delu — vse to pa so po našem pravilniku o delovnih razmerjih hujše kršitve delovnih obveznosti. Upravičeni predlagatelji za uvedbo disciplinskega postopka pa so: glavni direktor, IO OOS, SDK in delavski svet, zato navedenim tudi dostavljamo ta zapis.«
PRVI POSREDNI ODGOVOR
T a zapis, ki je hkrati tudi prvi odgovor na obe I vane-tičevi pisanji in na njegove obtožbe, ni bil namenjen njemu. Res pa je, da mu ga je IO sindikata poslal s svojim sklepom vred. V zapisniku s te seje piše, da je»IO OOZS DSSS mnenja, da tak način reševanja problemov ni pravilen, saj so poti reševanja tovrstnih zadev jasno opredeljene tako v zakonodaji SRS kot v samoupravnih aktih DO. Nismo pa razpravljali o upravičenosti vzrokov in raziskovali, ali se je tov. Ivanetiču zgodila krivica ali ne. Za nekatere primere v njegovem dopisu je pristojna samoupravna delavska kontrola (SDK), za druge delavski svet itd. Zato zahtevamo od SDK, da razišče stvari, ki se zdijo tov. Ivanetiču sporne, DS DSSS pa, da pregleda, če so še pogoji za tov. Nika Hr-njaka, da prejema dodatek za ločeno življenje, sajjebilo razen s strani tov. Ivanetiča slišati več pripomb.« Soglasno so sprejeli sklep, da se vloži disciplinska prijava zoper tov. Ivanetiča na osnovi 169. člena pravilnika o delovnih razmerjih DSSS Beti in obenem prijavazoper vodjo tehnoservisa.
V pogovoru je direktorica kadrovsko splošnega sektorja rekla, da bi Ivanetiču radi pomagali, da so poskušali vzpostaviti stik z njim, vendar to ni možno. Na vprašanje, zakaj se vsa zadeva toliko časafvleče—samo Ivanetičeva stavka več kot štiri mesece—je odgovorila, da lahko hitro reagiraš, če nekdo ukrade kos blaga, pri Ivanetiču pa ne gre za tak problem in se mu moraš bolj posvetiti in ga detajlno analizirati in šele nato sprejeti ukrep.
Na korektno vodeni disciplinski obravnavi se je razjasnilo še nekaj stvari. Med drugim je Ivanetič pojasnil, zakaj ni dovolil opraviti inventure svojega orodja in zakaj je en dan v lanskem decembru izostal z dela. Oboje je po njegovem povezano z delom oz. z njegovo stavko. »Ce stavkam, ne morem dovoliti inventure orodja, prav tako ne morem zaprositi za dopust, čeprav ga imam še 10 dni in mi bo propadel.« Prej je povedal, da je to prvi plavi v njegovem življenju. Izkazalo se je, da Ivanetič nima prav, ko je trdil, da je brez veljavnega preizkusa znanja iz varstva pri delu in zdravniškega pregleda, saj preizkus znanja opravljajo na dve leti, zdravniški pregled pa je obvezen vsaka tri leta. Vodja varstva pri delu trdi, da tudi sedanji prostori mehanične delavnice niso idealni, da pa so boljši kot prejšnji, a Ivanetič vztraja pri svojem. Predsednica sindikata je povedala, da so zahtevali odgovor splošnega sektorja zato, da bi vsej zadevi naredili konec, saj tako stanje slabo vpliva na ostale delavce. O dosedanjem Ivanetičevem delu ima sindikat lepo mnenje, saj ga poznanjo kot dobrega in vestnega delavca. Prav tako so mu dali pra. lazahteva odgovor na svoje pisanje, ne strinjajo pa se s tem, da nekdo ne dela, pa dobiva plačo. Na to je Ivanetič odgovoril, da je 25 let v Beti trdo delal in da če 15 let do pokoja ne bi nič delal, ne bi ujel nekaterih, ki že ves čas slabo delajo. T o njegovo izjavo so ocenili kot žaljivo in nesramno.
MILAN IVANETIČ NEHAL STAVKATI
Po Ivanetičevem mnenju se vsa zadeva ne bi smela vleči štiri mesece in pol, saj bi se lahko končala v enem tednu. Povedal je, da bi začel delati takoj, ko bi dobil odgovore na svoje pisanje, in da na to še vedno čaka.
Ob izreku kazni je bilo rečeno, da pri nas ne poznamo stavke kot oblike bojaza delavske pravice. Disciplinska komisija je izrekla Ivanetiču pogojno prekinitev delovnega razmerja za dobo enega leta. Na to odločbo ima pravico pritožbe na delavski svet. »Če sem vse nepravilno delal, bi me morali izključiti,« je dejal. Pojasnili so mu, da so upoštevali vse okoliščine in mu v olajševalne šteli, da je bil dolga leta dober delavec. »Na prejšnje zasluge ne bi smeli gledati. Sicer pa ste vso stvar samo odložili. Dokler ne dobim odgovorov na svoje pisanje, bom delal tako kot doslej — stavkal!«
A.	BARTELJ
• Pred zaključkom redakcije smo izvedeli,dajeMi-lan Ivanetič v petek, 9. januarja, začel delati. Beti je torej uspelo obdržati dobrega delavca.
šel z njimi tako daleč, kot bo potrebno, ne glede na ceno, ki jo bom za to plačal.«
KAPLJA ČEZ ROB
Na vse te obtožbe do prejšnjega tedna, ko je njegov primer obravnavala disciplinska komisija, Ivanetič ni dobil nobenega odgovora. Med vzroki, ki jih je 30. septembra 1986 Ivanetič pismeno navedel za svojo stavko, pa navaja tudi zahtevo, da se ugotovi odgovornost osebe, ki je zadržala zapisnik z dne 23.2. 1984, ter takojšnjo raziskavo in odgovor na ta zapisnik. Seveda je na disciplinski obravnavi tekla beseda tudi o tem zapisniku. Rečeno je bilo, daso ocenili, da v nobeni od 11 točk ne gre za prekršek, marvečzasplošnestvari, in da zato tudi niso sprožili disciplinskega postopka.
25. avgusta lani je Ivanetič prišel z dopusta in dobil svoje delovno mesto neočiščeno. »V mehanični delavnici si sami čistimo za sabo. Jaz sem to vedno opravil, tudi preden sem šel na dopust. Vendar moram povedati, da neočiščeno delovno mesto ni bilo vzrok za začetek stavke, ampak samo kaplja čez rob,« je začel svojo pripoved Ivanetič v pogovoru konec lanskega leta. »Več je stvari, ki me zelo bolijo. V Beti delam 25 let in vidim veliko nepravilnosti, zlasti poznam stvari, ki se dogajajo v mehanični delavnici in tehnoservisu. Na vse to sem opozori I v izjavi iz leta 1984. Hotel sem odgovore na svoje obtožbe, vendar do danes nisem dobil niti besede. Delati sem nehal iz protesta, povedal sem, da štrajkam intudizakaj. Daljčasaseniničzgodilo, potem me je šef vprašal, jaz pa sem vzroke, zaradi katerih stavkam, napisal.«
To je Ivanetič napisal 30. septembra lani, navedel le 13 vzrokov, med njimi je nekaj točk, ki se nanašajo na zapisnik z dne 23. 2.1984. Med drugimi pa še: vožnja generalnega direktorja s tovarniškim avtom v službo; izplačevanje nadomestila za ločeno življenje skupaj s povračilom potnih stroškov enemu od vodstvenih delavcev; preselitev mehanične delavnice v neprimerne prostore; neobjavljen razpis za delovno mesto mojster mehanik v barvarni; neprimerne delovne razmere v mehanični delavnici; prenizki osebni dohodki glede na vloženo delo; neobveščenost, saj v mehanično delavnico ni prihajalo ne glasilo Beti »Vezilo« nednevne novice »Včeraj, danes, jutri«. V oklepaju pod to točko je Ivanetič zapisal: »Najbrž po načelu: neobveščen delavec pohleven delavec.« In v zadnji, trinajsti točki, zahteva »ugotovitev odgovornosti odgovorne osebe v tehnoservisu, ki ni ukrepala ob moji prekinitvi dela.« Na koncu je zapisal: »Marsikdo se ne bo strinjal z mojim načinom protesta, vendar glede na dejstvo, kako je končal moj zapisnik z dne 23. 2.1984, zaklenjen nekje v predalu, še prej pa protest ob nabavi neprimernega mazuta za potrebe kotlovnice, se mi zdi prekinitev dela edino primerno sredstvo protesta, kajti nekateri besedo samoupravljanje jemljejo le preveč dobesedno.«
OSEM UR TRPLJENJA
■»Meni je veliko težje ne delati kakor delati, svoje delo imam rad in vedno sem delal tako, da so se mi drugi smejali, češ da sem bedast. Fri svojem delu nimam norme, sem si pa za vsak dan zastavil, koliko moram narediti, inčejebilotreba.semdelaltudimed malico ali po drugi uri, čeprav me ni nihče nikoli vprašal, koliko sem naredil. T udi glavni direktor, ki je na razgovor poklical mojo ženo, mejemendahvalilkotdobregadelav-ca. Sedaj ob šestih zjutraj pridem, ob dveh popoldne grem, nič ne delam, osem ur trpim, mučim se in vztra-
jam. Vse, kar hočem, so odgovori na moje obtožbe. Ne vztrajam, da imam v vsem prav, vendar naj mi nekdo to argumentirano dokaže, kjer pa imam prav, naj ukrepajo. Dokler ne dobim odgovorov, bomštrajkal. Če me bodo zaradi tega vrgli iz službe, bom lahko vsakemu pogledal v oči. Konec koncev jaz štrajkam zato, ker hočem, da bi se pri nas dobro in pošteno delalo. Hočem uveljaviti svoje samoupravne pravice, ne pazgolj delati in biti tiho!«
Ivanetič je pred časom izstopil iz sindikata, in to takrat, ko so mehanično delavnico preselili v druge prostore, ki so po Ivanetičevem mnenju neprimerni. »Prostori so neustrezni tudi z vidika varstva pri delu, ni ventilacije, tla so mrzla, betonska, vendar je pri preselitvi sindikat potegnil z vodstvom, ne z delavcem, čeprav je bil predsednik sindikata naš delavec.« Izvršni odbor sindikata skupnih služb je bil v začetku novembra lani obveščen, da Ivanetič ne dela, da je nadrejenemu izročil svoj dopis in da nanj ni dobil odgovora. Izvršni odbor je zahteval, naj se mu odgovori, in sicer ali njegov nadrejeni ali kadrovsko splošni sektor, in naj o tem do naslednje seje obvestijo tudi izvršni odbor. 9. decembra 1986 je direktorica kadrovsko-splošnega sektorja IO OOZS DSSS poslala dopis, vkaterem med drugim piše, da Ivanetičev pismeniprotest (mišljen jetistizdne30.9. 1986, op. p.) ni naslovljen na nikogar in tudi ne podpisan. Za vožnjo direktorja s službenim avtom in dodatek za ločeno življenje vodstvenega delavca navaja sklepe ustreznih samoupravnih organov. Glede zapisnika z dne 23. 2.1984 trdi, da ni bil nikjer zadržan, »takratna delavska kontrola je po pregledu stanja ugotovila, da ni dovolj argumentiranih dokazov, sama pa ni prišla do ničesar konkretnejšega, IO sindikata pa je prejel prošnjo o izstopu Milana Ivanetiča iz sindikalne organizacije.
Vzrok, da se zadeva ni nadalje raziskovala, je verjetno tudi v tem, da so bile dva meseca po dogodku volitve.« Za vzroke pod točko 9,10,11 pravi, da so splošne na-
Zelišča
Z NARAVO DO DENARJA
Diplomirana farmacevtka Nevenka Djurič, po rodu Črnomaljka, je kot direktorica Krkinega tozda Zelišča med zelo redkimi ženskami na čelu gospodarskega in hkrati poslovno zelo uspešnega kolektiva. Očitno ima prirojeno lastnost hitrega reagiranja, kajti ob požaru, ki je pred dvema letoma domala uničil tovarno v Bršljlnu, bi še marsikateri možak obupal. Djuričeva pa je, seveda s pomočjo sodelavcev, hitro znova organizirala proizvodnjo, začasno v zasilnih prostorih drugod. Takoj so začeli z obnovo in poskrbela je tudi, da se niti prvo leto izpad proizvodnje ni prehudo poznal pri finančnih rezultatih.
Je izrazito poslovna ženska, ki zna tudi pravočasno oceniti, v katero smer je potrebno obrniti proizvodna jadra. KrkinaZelišča so bila med prvimi farmacevtskimi hišami v Jugoslaviji, kjer so začeli delati preparate iz naravnih zelišč, kar je bila v razvitih državah nekakšna moda. Za zdravje, dobro počutje in lepoto so danes ljudje pripravljeni vse več žrtvovati, v Krki pa so pravočasno izkoristili to gibanje. Z novimi preparati so začeli v skromnem obsegu, ampak posel je tako zacvetel, da ie samo lani terjal za 40 odstotkov večji obseg proizvodnje.
»Svetovno gibanje »Z naravo do zdravja« je že pred leti prešlo tudi jugoslovansko mejo. Če so to znali izkoristiti razni zasebni travarji, zakaj ne bi še farmacevtske hiše, ki lahko tako proizvodnjo organizirajo na ustrezni strokovni ravni. Ta misel nas je vodila k novi proizvodnji, začeti pred več kot desetimi leti. Ko smo videli, da trg zeliščne preparate kar požira, smo proizvodnjo povečevali, hkrati pa veliko vlagali v razvoj novih izdelkov. Lani smo na primer dali na trg pastile Lecitol; izreden uspeh je imel Dermabion, namenjen biološkemu prehranjevanju ostarele ali aknaste kože. Alit-olačesnovih želatinskih perl pa skoro ne moremo nare-dititoliko, kolikorjihljudjevskrbizazdravoožilježelijo. Zelo uspešno prodajamo tudi novi preprara Evitol proti prezgodnjemu staranju, kakor tudi Venorectal. To so mazilo in svečke za lajšanje tegob pri hemoroidih, ki je tudi vse pogostejša nadloga prebivalstva. Presenečati trg z vedno novimi proizvodi je star, a zelo zanesljiv receptzadobro poslovnost industrije katerekoli stroke, mi pa se ga držimo. Tudi v letu 1987 bomo dali v prodajo nove izdelke, omenim naj le dva, za katera je že vnaprej veliko zanimanje. Gre za preparat, ki pomaga pri shujševalnih kurah, prav tako udomačenih že pri vseh slojih prebivalstva, ter preparat za rast in nego las.«
Tovrstna proizvodnja je le del vašega programa, vendar pol celotnega prihodka ustvarjate na tujem trgu. Kam In kaj prodajate na tuje?
»V Ameriki izredno cenijo naš žajbelj. Nabiramo ga v Dalmaciji, ga predelamo in izvozimo. Po raznih evropskih državah je veliko povpraševanja po navadnih bučnih peškah, menti, melisi, baldrijanu. Da ne govorim o izvozu gob in polžev, ki so prav lani dali krasno letino, s
katero smo nadomestili izpad izvoza zaradi nesreče v Černobilu.«
Kako je mogla černobilska nesreča vplivati na vaš izvoz?
»Pri uvozu zelišč so vtujinizelo natančni. Vsazelišča, ki so bila po Černobilu kontaminirana nad dovoljeno mejo, so bila izvozno onemogočena. Taka sta bila pri nas predvsem lipa in glog. Krepko bi bili lani pri izvozu
prikrajšani, če ne bi izpada nadomestili z uspešno prodajo gob in polžev.«
So se pri poslovnih uspehih preteklega leta še kazale posledice požara In kakšni so v glavnem vaši razvojni načrti?
»Z lanskimi rezultati sem zadovoljna predvsem zato, ker smo jih dosegli, kljub temu da je bila proizvodnja v Bršljinu motena vse do marca zaradi obnove objekta in čakanja na stroje za proizvodnjo filtriranih čajev. Ob takih razmerah in še slabih pogojih gospodarjenjasmoi proizvodne plane celo presegli. Nasedanji lokaciji v Br-I šljinu naša tovarna nima bodočnosti. To smo vedeli že pred požarom. Predvsem ni dovolj skladišč, zato moramo skladiščni prostor najemati pri javnih skladiščih, kar pa veliko stane. V letu 1987 smo že začeli obnavljati pogorela skladišča na stari lokaciji, hkrati pa načrtujemo začetek gradnje novih skladišč v Zalogu. Tja bomo po dolgoročnem razvojnem planu preselili celotno proizvodnjo. Lahko bi bili že sredi uresničitve teh načrtov in ne šele na začetku poti, če ne bi bilo tolikerih zapletov z lokacijo za novo tovarno. Poldrugo leto je trajalo, da je za lokacijo padla kocka, kar pa ni naša krivda.«
Direktorica Djuričeva je posebej pohvalila vseh 180 delavcev kolektiva v novomeškem delu proizvodnje inv srbskem Svrljigu. Predvsem pa so za dobre uspehe zaslužni Novomeščani, ki so v zelo slabih delovnih pogojih dosegli postavljeni cilj: nadomestiti izpad proizvodnje zaradi požara družbi in sebi v korist.
Obvladovati take razmere zmore ne samo dober strokovni delavec in poslovnež, marveč tudi človek s posluhom za kolektiv. Direktorica Nevenka Djurič je dokazala, da take lastnosti ima.
RIA BAČER
priloga	dolenjske
Odmevi
SLOVENSKI BOŽIČ V JUGOSLOVANSKIH OČEH
»Slovenci so v miru in blagostanju praznovali dan Kristusovega rojstva. Božič so tokrat slavili delovno, čeprav sp mnogi 25. decembra ostali doma ob okrašenem božičnem drevescu. To je bilo še eno iz niza tako imenovanih presenetljivih dejstev, ki prihajajo iz Slovenije. Niso se še razbistrila stališča o alternativnih gibanjih — služenju civilnega vojaškega roka, praznovanju dneva mladosti, zaščiti človekovega okolja, verbalnem deliktu — s katerimi se, ocenjujejo Slovenci, jugoslovanska javnost ne ukvarja ravno na najbolj demokratičen način, že je tu še eno presenečenje iz naše zahodne republike, <<jev zapisu »Božič v Ljubljani« med drugim zapisal ugledni beograjski NIN, ki je za to priložnost poslal v slovensko glavno mesto posebnega poročevalca. Slednji pišeo lanskih slovenskih božičnih peripetijah s simpatijami, za Smoletovo voščilo sonarodnjakom pravi, daje bilatoprvajavna božična čestitka nekega jugoslovanskega funkcionarja, za dr. Alojzija Šuštarja, ljubljanskega nadškofa in metropolita, ki je božično voščilo tokrat lahko prebral na ljubljanskem radiu, pa NIN trdi, da o njegovi osebnosti dovolj zgovorno pričajo misli in opredelitve voščilnice, da jedr.SuštarvSIoveniji naglasu modrega in strpnega prvega človeka Cerkve, da pripada tako imenovani mehkejši struji v katoličanstvu, kar lahko med drugim pojasnimo z njegovim daljšim bivanjem v Švici, še bolj pa z njegovim značajem. NIN posebej poudarja, daje dr. Šuštar v voščilnici omenil tudi pravoslavce, ki praznujejo božič 7. januarja. »Kaj torej reči o Slovencih in njihovem načinu razmišljanja o temah, ki so drugod še naprej strogo prepovedane?« se na koncu sprašuje beograjska revija in zaključi z mislijo, da bi bilo najbolj narobe na vse skupaj gledati in soditi zviška, ignorantsko in sumničavo ali pa celo s smislom za obtožbe.
BOŽIČ JE VOŠČIL TUDI TITO
Podobni toni prevladujejo tudi v pisanju zagrebške revije Danas, ki v prispevku »Božiču božič« pravi, daje tadružbaočitno že toliko civilizacijsko zrela, dasi lahko privošči božiču reči božič, ne da bi s tem ogrozilo katerikoli vitalni družbenopolitični interes. Danes poudarja Smoletovo zdaj že slavno izjavo, da »ne vidi nobenega resnega razloga, zakaj se nadškof dr. Šuštar, ki je kot občan privržen paši samoupravni socialistični družbi, ne bi mogel s pomočjo RTV obrniti na javnost — ne samo ob božičnih praznikih, ampak tudi sicer.« Hrvaški tednik opozarja tudi na besede škofa dr. Vekoslava Grmiča, ki je v slovenski SZDL rekel, da dejstvo ni samo tisto, kar obstaja, ampak tudi ono, kar kot dejstvo figuri-ra v zavesti ljudi, in da je to pač treba upoštevati. Komentator nato zavrti kolo časa in med drugim piše, da je Tito že leta 1942 izdal nared boo verskih referentih v brigadah, omenja pa tudi dokument o praznovanju
pravoslavnega božiča v Srbski Jasenici (leta 1945).Takrat je ljudstvu grmečkega kraja govoril sam vrhovni komandant, ki je zbranim voščil božič in novo leto in med drugim rekel: »Ta veliki praznik, ki so ga praznovali vaši očetje, dedje in pradedje, vi danes praznujete z vero v boljšo prihodnost.« Dr. Mladen Ivekovič, član izvršnega odbora AVNOJ, pa je takole opisal proslavo katoliškega božiča v Bihaču leta 1942: »Sredi vojne je nova oblast v središču prve partizanske države hotela pokazati, da ne sektaši ali levičari proti verskim čustvom. To pa seveda ni bila nikakršna trenutna in taktična koncesija katoličanstvu ali klerikalizmu, šlo je za sprejeto načelno stal iščenarodnoosvobodilnegagiba-nja do religije...«
Seveda so se, piše kasneje Danas, zadeve po vojni korenito spremenile, in to predvsem zaradi odpora, ki ga je del cerkvene hierarhije nudil novi oblasti. Pri tem so najkrajšo potegnili največkrat nič krivi verniki.
MOLK VELIKO POVE
Z letošnjim slovenskim božičem in vsem okoli njega se je obširno ukvarjala tudi Borba, glasilo zvezne konference SZDLJ. Časnik je naredil posebno anketo, v kateri ocenjujejo slovensko potezo bolj ali manj znam družbenopolitični delavci iz vse Jugoslavije. Nekateri so menili, da sta bila Smoletov in Šuštarjev nastop znamenje demokratizacije družbe, drugi so ju označili kot odstopanje od načela, da je vera zasebna zadeva posameznika, bili pa sotudi taki, ki slovenskih božičnih dogodkov niso hoteli komentirati ali paso bili v besedah zelo skopi, kar seveda tudi veliko pove.
Stanislav Mitrovič, sekretar Zveze združene pravoslavne duhovščine SFRJ, je kot član RK SZDL Srbije predlagal, naj dr. Bogdan Trifunovič čestita pravoslavnim vernikom v Srbiji, patriarhu Germanu pa omogoči, da isto stori po radiu. Božični pozdrav Jožeta Smoleta in tudi pozdravni nagovor dr. Šuštarja pofadiu ima Mitrovič za prelomnico v resničnem iapoljšanju odnosov med verskimi skupnostmi in našo drdžbo. Bila bi razres velika politična škoda, če bi zglea, vreden posnemanja, ostal samo v Sloveniji.
Manj konkreten je bil Stanko Dragičevič, tijnik RK SZDL Hrvaške, ki je rekel, datamkajšnjaSZDL doslej ni sprejela nobenega predloga ali pobude, po kateri naj bi vernikom čestitali za božičneali druge verske praznike,
zato o tem sploh niso razmišljali. Slovensko božično čestitko pa jeD ragičevič razumel lekotšeeno potrditev načelnega odnosa do vernikov in njihove pravice do svobodnega izražanja verskega prepričanja.
Pero Pletikosa, pomočnik predsednika komisije za verska vprašanja pri izvršnem svetu hrvaškega sabora, je med drugim izjavil: »To, da je nadškof v Sloveniji govoril vernikom, tovarišem v Sloveniji verjetno ustreza in so zato tako ravnali. Todadejal bi, da bi bilozelo nevarno, če bi zdaj kaj podobnega vsilili še tistim, ki ne mislijo tako, in tam, kjer za kaj takega ni ustreznega razpoloženja. Pri vsem tem nesmemo pozabiti, da nata način dajemo polno pravico tudi predstavnikom drugih verskih skupnosti, da govore svojim vernikom. V tem primeru bi se lahko zgodilo, da bi imeli preveč »čestit-karjev« in čestitanja.« Pletikosa je tudi rekel, da na Hrvaškem tega vprašanja doslej niso uradno zastavljali, tega pa tudi ne nameravajo, ker menijo, da grezadoce-la zasebno stvar slehernega posameznika. Imajo obilico resnejših problemov, s katerimi se morajo spoprijeti, če hočejo odpraviti sedanjo krizo.
SLOVENCI MENDA VEDO, KAJ DELAJO
Sekretar PK SZDL Kosova Buda Vujisič je dejal, da verjamejo, da bodo subjektivne sile v Sloveniji najbolje ugotovile resnični družbeni pomen ukrepa, ki so ga uvedle. O tem se lahko pogovarjajo, če bo priložnost, v zvezni konferenci SZDL Jugoslavije, vendarob polnem upoštevanju mnenja slovenskih tovarišev in njihovih razlogov, zaradi katerih je do take čestitke prišlo.
Manj jasen je bil Todor Gajinov, podpredsednik IS SAP Vojvodine. Povedal je, da pri njih verskim skupnostim in njihovim predstavnikom voščijo samo za novoletne praznike, nihče pa ni še razmišljal o tem, da bi verskim skupnostim in vernikom čestitali tudi za njihove verske praznike. Po Gajinovem mnenju »slovenski precedens« v Vojvodini pri vernikih ali družbenopolitičnih organizacijah ni povzročil dilem, oziroma o tem nimajo ocene niti obvestil.
Iz vrst predstavnikov republiških SZDL je še najmanj povedal sekretar RK SZDL Črne gore Vojislav Mijuško-vič, kije rekel, da jevseskupaj zdaj še težko komentirati, zlasti zaradi tega, ker ne poznajo niti celotnega položa-
ja, kaj šele finese. Še manj sta povedalavisokafunkcio-narja v zvezni konferenci SZDL. Tako je LjubišaStokič, sekretar odbora za odnose z verskimi skupnostmi pri ZK SZDLJ, rekel, da ne more o nastopu nadškofaŠušt-arja na radiu povedati ničesar, ker njihov odbor ni otem sprejel nikakršnih stališč. Predlagal je, naj o tem kaj reče Miroslav Lazič, sekretar za informiranje pri ZK SZDLJ. Ta je vrnilžogico, saj je izjavil, da bi se bilotreba o tem pogovarjati s Stokičem, ker je to v njegovi pristojnosti. Nastop dr. Alojzija Šuštarja na radiu pa je po Laziču stvar uredniške politike glasil. Nekatera pristojna telesa v SR Sloveniji in Ljubljani pa bodo verjetno ocenila, ali je bilo vse v skladu s programsko usmeritvijo ustanovitelja. Lazičjenakoncu rekel, daje dr. Šuštar občan, vendartudi nadškof. Kaj jestem hotel povedati, ni nikomur jasno, ljubljanski verski tednik Družina, ki jetacitat v prispevku oodmevnihnasloven-ski božič dal celo v naslov, pa ugiba, da bi Šuštarju dejstvo, daje»tudinadškof«mordaomejevalonekatere pravice, ki jih ima kot občan.
TO BI SE MORALO ZGODITI ŽE PREJ
Nadve zanimiva je tudi izjava, ki jo je dal Borbi sociolog prof. dr. Srdjan Vrcan. Ta ne vidi nobenega razloga, da bi zdaj zaradi teh pobud v Sloveniji dvigali politično temperaturo v vsej Jugoslaviji, in še manj, da bi dvigali indeološki prah.Zdi se mu, da bi moral biti naš odnos do teh pobud tak kot do nečesa popolnoma normalnega, samo žal nam je lahko, da se to ni zgodilo že prej. Dr. Vrcan se ne strinja s tistimi, ki slovensko pobudo obravnavajo kot dokaz nekakšnega posebnega slovenskega ravnanja, ki ga je treba obsojati. Nasprotno, sprejel bi jo kot obrazec, po katerem naj bi se ravnala tudi nekatera druga okolja. V slovenskih pobudah vidi dr. Vrcan nov korak k nadaljnjem izboljševanju že zdaj dobrih odnosov med verskimi skupnostmi in družbo. To v Sloveniji bi morali razumeti kot nadaljnji korak celotne družbe k zmanjševanju možnosti za konflikte v zvezi s stvarmi, ki niso nujno in obvezno politično obarvane. Po njegovem mnenju to sodi v okvir tistega, kar imenujemo normalno ravnanje v družbi, kakršna je naša, ki bi morala biti zelo tolerantna, za katero bi morala bitiznačilna visoka stopnja demokratičnosti, šezlasti zato, ker smo hkrati družba, ki je v religijskem smislu zelo zapletena in heterogena. Sleherno drugačno stališče do zadeve bi pomenilo, da so vse družbene institucije ateistične, take, ki že po svoji definiciji ne prenesejo javne navzočnosti religije in religioznosti ali pa jo lahko prenesejo samo kot nekaj, kar je koncesija in »tujek«, ki ga je treba tolerirati.
MAKEDONIJA NI ZA DUHOVNO RAZKOŠJE
Za konec teh jugoslovanskih odmevov na lanski slovenski božič smo prihranili stališče, ki gaje Borbi posredoval Boge Sotirovski, sekretar RK SZDL Makedonije. Takole pravi: V Makedoniji tega doslej nismo prakticirali, pa tudi treba ni bilo. V Makedoniji se srečujemo z mnogimi resnejšimi in veliko večjimi problemi, ki se tičejo eksistencialnih vprašanj naših delovnih ljudi in občanov. Za osvežitev spomina naj samo povem, da imamo trenutno 140.000 brezposelnih, povprečni zaslužek pa je trikrat nižji, kot jevSIove-niji. Naši delovni ljudje in občani pričakujejo, da bomo kaj (na bolje) spremenili na področju gospodarstva, življenjskega standarda, osebnih dohodkov, zaposlovanja in na drugih podobnih področjih, ne pa, da jim bomo pošiljali božične in druge podobne čestitke. Kljub vsemu greza »duhovni luksuz«, ki bo morda prišel na vrsto takrat, ko bomo odpravili zapletene težave na materialnem področju. Mislim, da delavci v Sloveniji in Makedoniji o teh vprašanjih enako mislijo.«
Najbolj bi bilo zanimivo vedeti, od kod Sotirovski tako dobro pozna misli prebivalcev republike, ki je od Makedonije najbolj oddaljena. Ali to morda pomeni tudi, da tisti, ki se v Sloveniji ne strinjajo s tovarišem So-tirovskim, to počnejo zato, da bi kljubovali vesoljnemu jugoslovanskemu delavskemu razredu?
Ne vemo. Je samo dejstvo, da sta Jože Smole in dr. Alojzij Šuštar lani nekaj besed in časa javno posvetila praznovanju božiča. S tem sta glede božiča (in še česa drugega) postavila temeljni in poskusni kamen. Vsa leta, ki prihajajo, bodo namreč primerljiva z lanskim, čeprav še nihče ne ve, ali bodo dajala več ali manj in komu.
Pripravil: M. BAUER
Posvojenčki
ZA TUJEGA OTROKA LAHKO NAREDIŠ VEČ KOT ZA SVOJEGA
»Ko sem vzela enega od dvojčkov v naročje, me je pogledal z velikimi očmi, kot bi čutil toplino, nežnost, ki ju dotlej gotovo ni bil vajen. Takrat se je v meni porušil še zadnji dvom, vedela sem, da poti nazaj ni več: otroka morata biti najina.« Tako seStanka Štefanič iz Podzemlja pri Metliki spominja prvega stika z enim izmed otrok, ki sta ju z možem Janezom posvojila v porodnišnici v Prijepolju v Srbiji.
Stanka in Janez, oba zaposlena v semiški Iskri, sta se za posvojitev odločila pred dobrimi štirimi leti, ko sta tudi njuna sodelavca posvojila otroka. »Prijavila sva se na Center za socialno delo v Ljubljani. Za naju, pa gotovo tudi sicer, takšna pot do otroka ni bila dolga, še manj mučna. Seveda sva morala izpolniti anketni list, kamor napišeš tudi svoježeljegledespolain narodnosti otroka. Za naju ne prvo ne drugo ni bilo pomembno, čeprav sedaj priznava, da sva večkrat sanjala o deklici. Tudi kakšne narodnosti se otrok rodi, za naju ni bilo najbolj odločilno, saj je vendar najpomembnejša nadaljnja vzgoja. Poleg tega je potrebno na slovenske otroke čakati leto, dve ali še več, dokončna posvojitev pa je šele potem, ko otrok dopolni leto dni in ko je gotovo, da se mu naravni starši dokončno odpovedujejo. Čeprav je primerov, ko so pravi starši po letu dni zahtevali otroka nazaj, zelo malo, pa v posvojiteljih le • kljuje dvom. nam bo otrok ostal ali ne? Takšnih ome-
jitevvdrugih naših republikah ne poznajo, tam jeposv-ojitev že takoj v začetku dokončna. Zato se mnogi zakonci raje odločajoza otroke drugih narodnosti pa še prej jih dobijo. Sicer pa v Centru za socialno delo ne zbirajo nobenih točk o zakoncih, nimajo prednostnih seznamov, zanje je najpomembnejše, da sta mož in žena dokončno odločena, da želita posvojiti otroka. Seveda pa ne prezrejo niti poročila občinske socialne službe,« nizata Štefaničeva.
Ko sta bila maja 1983 povabljena na razgovor v Center za socialno delo, sta na poti srečala fantka, dvojčka, stara nekaj let, ki sta se igrala okrog avtomobilov. »Spominjam se, da sva si takrat z Janezom rekla, kako živahno bi bilo doma, če bi imela takšna junaka,« pripoveduje Stanka. Zato pravzaprav nista niti potrebovala dneva za premislek, ki jima ga je dal strokovnjak v Centru, ko ji ma je v razgovoru povedal, da imata priložnost posvojiti dvojčka iz Prijepolja.
Za pot, dolgo kar 1.400 kilometrov, ki je trajala v eno smer 11 ur vožnjez avtomobilom, sta se odločila, ko sta bila fantka stara poldrugi mesec. Stanka danes pravi,
da bi se za pot gotovo odločili že prej, če bi bilo seveda to mogoče in če bi vedeli, kako so ravnali z otrokoma v tej srbski porodnišnici. »Otroka sta sila povsem izčrpana, podhranjena, še sedaj ne morem verjeti, dase lahko v socializmu zgodi kaj takega, da ni mleka za dojenčke. Priznam, da takrat niti nisem prav dojela, kako slabotna sta. Srečna sem bila, da ju imam. Verjamem pa, da je moralo biti zares hudo, kajti moževa mama mi je povedala, da niti takrat, ko je mlada zgubila moža in sina, ni tako jokala kot tisti dan, ko smo pripeljali fantka domov. Marsikdo me je pozneje spraševal, kako sva z možem zbrala toliko poguma, da sva kljub slabemu zdravstvenemu staniuvzelaotroka.Čenebi bilaodločitev za posvojitev na tako trdnih nogah, bi gotovo začela omahovati. Tako pa v Prijepolju nato, da bi rekla »ne«, še pomislila nisva. Saj bi naju neprestano pekla vest: kaj se tistima fantkoma? Če bi ju posvojil kdo drug, se jima gotovo ne bi slabo godilo. T oda vsi otroci niso posvojeni,« pripoveduje Stanka, medtem ko ji Janko in Stanko — imena sta dobila po atiju in mamici — neprestano lezeta v naročje, jo sprašujeta o tem in onem. Pa pobr-
skata po moji fotografski torbi in se spomnita, da imata tudi onadva star fotoaparat. In potem moramo biti vsi pri miru in se držati na smeh, kerse»tografiramo«. Skratka, triinpolletna fantiča ne data slutiti, da sta prišla k Štefaničevim tako nebogljena »Takrat so jima veliko pomagali v novomeški bolnišnici, kjer sta preživela dober mesec po prihodu vSIovenijo. Za naju z Janezom pa so bile kot obliž bodrilne besede tamkajšnjih zdravnikov. Kako izčrpana sta bila otroka, povetudi to, dasta pri dobrih treh mesecih starosti tehtala le po tri kilograme, jedla pa tako rekoč po kapljicah. Pa sta si, ne nazadnje tudi s pomočjo skrbne nege starih mam iz Dragovanje vasi pri Dragatušu in iz Podzemlja hitro opomogla,« se danes, ko je vse hudo izpred dobrih treh let že skoraj pozabljeno, smeji Stanka.
V črnomaljski občini, h katere socialni službi zaradi kraja zaposlitve in do nedavnega tudi bivanja (v novo hišo v Podzemlju sta se preselila pred letom dni) sodita Štefaničeva, so se posvojitve razmahnile šele v zadnjih nekaj letih. Prej o njih skoraj ni bilo moč govoriti. »Zato je delno gotovo krivaobčinskasociainasiuzba, saj deio na tem področju še ni povsem utečeno. Občutek imam, da pomembno vlogo pri zakoncih brez otrok odigrajo tudi predsodki, ki so krivi, da ostaneta vse življenje sama. Toda predsodki so popolnoma odveč, saj za posvojenega otroka lahko narediš prav toliko kot za lastnega. Celo še več, kajti priskrbel si mu topel dom, boljše življenje, ki ga sicer morda ne bi imel. Zato svetujeva zakoncem brez otrok, da se odločijo za posvojitev. Zakaj bi leta in leta živeli v negotovosti? Seveda pa morajo biti bodoči starši na to dobro pripravljeni. V ljubljanskem Centru za socialno delo vedo povedati, da se jim je že pripetilo, da so posvojitelji po tednu dni pripeljali posvojenca nazaj, ker so živeli v lažnem prepričanju, da je otrok pač igrača, ki jo prekladaš po mili volji. Pa so bili razočarani, ko so spoznali, da niso imeli prav,« razpletata misli Šrefaničeva.
Ob tem pa moramo neštetokrat prekiniti razgovor, kajti Janko in Stanko sta hitro dojela, da sem prišla na obisk pravzaprav zaradi njiju. Zato sta potem, ko sta se po prvih minutah negotovosti ojunačila, hotela imeti glavno besedo. Pa saj jo tudi sicer imata! Stara mama, ki ju varuje, pravi, da bi ji kar prijalo nekoliko počitka, čeprav po drugi strani prizna, da ji je že dolgčas, če fantkov nekaj urni doma. Otroški vrišč in smeh pa tudi jok so se pač v štefaničevi hiši tako udomačili, da jih ni moč več pogrešati.
M. BEZEK-JAKŠE
Pesem potuje
Nič čudnega sedaj ne bo, česi bodo vvinorodnih krajih tam okoli nemškega Dortmunda letos in še nekaj let naprej prepevali ali požvižgavali tisto »Sufssen Wein wir trinken« ali »Madchen sag, will's du mein eigen sein«. Besedilo je nemško, melodija pa nekako znano domača, saj grezanaši pesmi »En hribček bom kupil« in »Moje dekle je še mlado, jaja«. I n kako stati dve melodiji prišli tja daleč na Nemško? Pesem ne pozna meja, to je pač staro reklo, vendar pa pesem sama ne potuje. Treba jo je prenesti, lepo predstaviti. In kerjepesemenatistih redkih slovenskih kulturnih dobrin, ki se lahko postavi ob bok vsaki stvaritvi drugih kulturnih narodov kjerkoli po svetu, nosilce naše pe§mi vsvetzvso pravico lahko imenujemo naše ambasadorje. In tak ambasador je postal tudi moški pevski zbor GD iz Šmihela pri Novem mestu. On ima zasluge, da si nemški vinogradniki v okolici Dortmunda popevajo naš »En hribček...« in fantje zaljubljeno golčijo »Madchen sag...«, po svoje sicer, vendar tudi po naše.
Saj ne, da bi Šmihelčani, ko so gostovali v Nemčiji, peli prelepe slovenske pesmi po nemško. Ne, kjerkoli so zapeli, in imeli so dva samostojna koncerta, vmes pa so še kako ubrali zaradi boljšega vzdušja, so peli slovensko, ti dve narodni pa so se naučili v nemščini zato, da je nemško občinstvo dobilo pravi vtis o lahkotnosti besedila nekaterih naših vinskih in fantovskih pesmi, pa tudi zato, da so te pesmi skupaj zapeli z nemškim zborom, kar je občinstvo še bolj navdušilo.
Kako se je pravzaprav pričela prva ambasadorska pot šmihelskegapevskegazbora. Najprej jetreba povedati, da iz nič ni nič in da gre na pot v tujino verjetno letisti, ki lahko da kaj dobrega. Torej se je pot začela že pred desetletjem, ko je bil zbor ustanovljen, in je vodila prek
neštetih vaj, nastopov, koncertov, tudi ob vsakem vremenu in vsakem letnem času, ko jezbor pel skoraj na vsakem pogrebu. Tudi krize so bile vmes, take, ki so zbor pretresle skoraj do dna, pa je znova zaživel in zažarel v pesmi, s povečanim repertoarjem in z novimi
glasovi. In tako je nastopal v šmarjeških Toplicah za domače in tuje turiste, ki so sezdravili ali počitnikovali v tem zdravilišču, in tako je opozoril nase ljubitelje zborovskega petja iz inozemstva. Prišlo je povabilo iz Rahrbacha, na gostovanje jih je vabil tamkajšnji pevski zbor. In ob vinskem sejmu v tem kraju, podobnemu pokojni novomeški »cvičkariji«, leševečjem in kulturno precej na višji ravni, so predstavili nemški publiki skoraj vse svoje znanje in publika jih je z navdušenjem in hvaležnostjo sprejela. Sprejemi in različna vabilasose kar vrstila, z gostovanja pa je zbor prinesel tudi nekaj lepih daril, ki ga bodo še dolgo spominjala na to pot. Najlepše darilo zazbor, s tem pa tudi za kraj, iz katerega izhaja, pa je bil uspeh, občutek, da so del slovenske domovine zasadili tudi v daljni Nemčiji, daso jih zodpr-timi rokami, poleg množice ljubiteljev dobrega petja, sprejele tudi gospodarske in politične strukture okoliša in da se tudi v bodočnosti obetajo še širše in bogatejše možnosti za sodelovanje. Za začetek bo verjetno še letos pri Šmihelčanih gostoval moški pevski zbor iz Rahrbacha, to pa ježe raven sodelovanja, ki obeta, da se bomo ssvojimi močnimi in razvitimi sosedi naseveru Evrope tudi v kulturnih zadevah srečevali enakopravno in v prijateljskem vzdušju, precej drugačnem, kot smo ga bili vajeni iz naše bližnje ali daljne preteklosti.
Še eno življenjsko in ustvarjalno izredno pomembno izkušnjo so Šmihelčani potegnili iz svojega prvega gostovanja v tujini: da je za dobro peto narodno in umetno pesem v svetu, tudi tistem, ki je tehnološko in po življenjskem standardu daleč pred nami, še veliko zanimanja. Tudi za zborovsko petje, ki, kot vse kaže, v novomeški kotlini hitro usiha. Pri nas mnogi kažejo in se izgovarjajo na razvoj osebnegastandarda, na prodor televizije in elektronike kot glavnih krivcev izumiranja pevskih zborov. Izkušnje iz razvitih dežel pa te teorije spodbijajo. Vsekakor je pomemben tudi odnos do te vrste kulturnega življenja, podpora, ki jo družba daje, pa tudi čisto človeški odnos do vsega, kar je narod ustvaril v stoletjih svojega življenja in je postalo bistvo njegove biti. To pa pesem v slovenskem narodu vsekakor je. Z našega ožjega kulturnega prizorišča so v zadnjih letih izginili pevski zbori iz Dolenjskih Toplic, Ruperč vrha, Straže in še več drugih. Pri njih je ugasnila življenjska iskra, po sili razmer pa tudi zaradi premajhne moralne in materialne podpore. Novadimenzi-ja šmihelskega zbora bi jim vsekakor morala vliti optimizma za ponovni polet.
TONEJAKŠE
Jugoslavvischer Mannerchor gibt mit MGV Rahrbach Konzert
Slovvenische Sangerfreunde besuchen drei Tage lang das „Dorf im Walde“
Rihrtoth R-iru
ihrtMrh im lugu»U»«-n
Khm R>u« brl.nnl.
ju.itr r Km hbjrw tufl
rti« )URn»UwMcha
bom Planhmim Mrhrtrm ««*ln«l
»lo» «him h«n Singer n rten Unatlrulrn H«.
< hunenl-iedrtn verfugrn. i
m rut bnlrhlOIrgpnhnl.«
Jugoslavvisch-deutsche Sangerfreundschaft
h« I'nUrhillung Mirgl Tune Am Monugmnrgrn ilailen
Stmitag. 6 ScptimtMr 1986 10 00 Uhr
1100 bit
15.00 Uhr
Ende gcgen 22 00 Uhr
Mutrtcilitch* Unterhallung durch: Mal t Dancmg Company. Mutik Duo Langenbach und Hairu Seiffarth an dar Elektronikorgal
Volktlieder und Liedar nm Mam dargebotan von Chorgemaintchaft Krauatal Ferndorf e V Mannergetangverem 1909 Rahrbach e V.
Offttamar VVemlerchen aut Rhainhcitan Jugotlawitcher Manerchor 'Šmihel Novo metlo"
*«*. TrT'	>««>	*•
e«"*'
Deutscher Wein
ciiude unter den
yrrpn7taler Weinfest	^
VVeinen
>	  ndertlel
KheinpUlj
  --------------
, - Publikum* Imden luebhaber	,—.	mllhrdu
MvU	v nn Chormukit durirn »uh g«*
SEST	d,»«	VorkleMun«
tiSSa .s
- ««£ r (- j*--
Pred 150 leti
PARIŠKO
PISMO
MLADEGA
KOSTANJE-
VIČANA
Pred stopetdesetimi leti, naspomlad 1837, seje mlad, do sedaj še neugotovljeni Kostanjevičan ravnal na pot proti Parizu. Bil je takrat najverjetneje na Dunaju in na koncu svojih študij, pa ga je gnalo v svet. Njegovi starši so živeli v Kostanjevici in so na vse pretege skušali sina odvrniti od nameravane, po njihovem mnenju zelo nevarne poti. Saj za bogaboječega in cesarsko-kraljevemu veličanstvu vdanega podložnika tistega časa Pariz ni bil skoraj nič drugega kot jama razbojnikov, kjer preganjajo in obglavljajo kralje in v katerem se zbira vsa grdobija sveta. Vendar zaman. Fant je odšel, kamorgajevleklosrce.odtampajezaskrbljenim staršem poslal pismo in jim Pariz naslikal v povsem drugi luči. Saj je mladina tistega časa videla v Parizu svetilnik svobode in napredka. L. 1831 sejetjazatekel nemški pesnik Heinrich Heine, v Parizu sta takrat živela poljski pesnik in revolucionar Adam Mickievvicz in komponist Fryderyk Chopin in sploh je takrat Pariz blestel v umetnosti z imeni, kot so literata Balzac in La-martine, komponisti Berlioz, Liszt, Meyerbeer itd., slikar Delacroix in mnogi drugi. Takrat je že na povsem trhlem prestolu francoskih kraljev sedel »kralj-meščan« Louis Phillippe Orleanski, ki ga je na prestol posadil vihar julijske revolucije 1830 in odpihnila burja februarske revolucije 1848. »Meščanski kralj«, kotseje sam rad nazival, pa je bil s svojimi sodelavci in režimom vse bolj nepriljubljen in pogosta tarča ostrih dovtipov in karikatur. V teh je bil zlasti mojster slikar, kipar in karikaturist Honorč Daumier. Napadal je posebej pravoso-
dje in politiko, pa so ga imenovali kar glasnika treh revolucij: 1830, 1848 in 1871. Tak Pariz je vabil mladega Kostanjevičana, od koder je staršem poslal v Kostanjevico pismo, ki se v prostem prevodu glasi:
Ljubi starši! Pariz, 12. aprila 1837 Danes je ugoden trenutek, da Vam kaj sporočim o svojem bivanju v Parizu. Spočetka ste mislili, da se šalim, kot je razvidno iz Vašega zadnjega pisma, s katerim ste me hoteli zaman in prepozno odvrniti od te poti: pretirane pojme imajo danesljudjeotem mestu inotem narodu. Kar je včasih bilo, tega danes ni več, razen tega preganjanja kralja. Ampak toliko Vam povem: če kdo v Novem mestu kakega gospoda poči, kaj me ta strel v Kostanjevici briga? itd. Moj potni list je podpisan od vlade na Dunaju in vseh tujih poslaništev in je torej takšen, da mu pri današnjem popoldanskem javljanju na avstrijskem poslaništvu ne bo mogel nihče oporekati.
Sicer pa Vam, ljubi starši, in vsakemu, ki se zanima zame, povem, dasem videl pošast vseh pošasti, namreč Pariz, ki pa je danes v marsikaterem oziru preimeniten in znameniti, kotso bili nekoč Rimljani, so danes Francozi, predvsem kar zadeva industrijo, prosvetljenost in neizmerno bogastvo.
Devet dni sem dan in noč potoval po lepih deželah, vedno s četverovprego, po Gorenji Bavarski pa tudi s šestimi poštnimi konji in sva s tovarišem izračunala, da smo na vseh teh postajah spravili v gibanje več kot 900 konj. Vzrok te naglice pa Vam povem lahko le ustno. V Salzburgu smo se ustavili teza 10 minut, toliko, dasem lahko nekaj trenutkov govoril s Hoff lerjem, ki še je pravkar poročil in Vas pozdravlja. Od tod smo se vozili po lepi deželi Bavarski, kateri je glavno mesto Munchen, skozi Wuthenberško, kjer smo občudovali Stuttgart, skozi Badensko z nebeško lepim mestom Karlsruhe, skozi Alzacijo, kjer Strassburg vse prej našteto pre-
kaša, skozi Lotaringijo, kjer glavnemu mestu Nanzigu (Nancyju) ni enakega, inkončnoskozišampagnovPa-riz. To mesto v'dim kot orjaka med mesti in vse, karsem pred tem imel za lepo in imenitno, je ta orjak potlačil do tal. Vsa mesta, Dunaj, Benetke, Gradec, Pešta, z njim lahko primerjamo tako, kot če bi trgovec z blagom potegnil iz svoje knjige blagovnih vzorcev krpice in jih primerjal z balami blaga.
Saj je nesmiselno, da Vam hočem Pariz opisati, kot če bi Vam hotel razlagati nebesa. Kdor ni bil tu, nima pojma o njem in ga še manj more dojeti. V Pariz vsak dan prihaja in odhaja 300 poštnih voz, 3000 omnibusov v dveminutnih presledkih prevaža po 10 do 15 ljudi, v mestu je 4000 kabrioletov (lahkih dvokolesnih in enovprežnih voz), 5000 izvoščkov. In kjeso še pomožni vozovi, ki prevažajo tujce, meščane in blago itd.! Ce poštno postajo daleč iz Pariza zvečer pritisneš uho na zemljo, slišiš kot neke vrste bobnenje od zastrašujoče velikega števila vozil. Zvečer gremo v Palais royal (eno od znanih pariških družabnih shajališč), kjer si kakor v morju kakih 10.000 ljudi, ki te zanašajo sem ter tja. Na desno vidiš v trgovinah neizmerno bogastvo v zlatu, srebru in dragotinah itd., na levi so sijajne kavarne in vse se bohoti v bronu, medenini, zlatu in srebru. Sredi teh sijajnih stavb je umetno jezerce, ki ga mojstrsko pričara 14 umetelno postavljenih vodometov. O drugih znamenitostih niti ne govorim, ker kar drhtim pred njimi, poleg tega pa je tu tak mraz, da mi roka trepeče, posebej, ko sem danes napisal že9 pisem. Danes jena-mreč kazalo, da bo lep in gorak dan in da bom lahko opravil ta posel, pa je hudičevo hladno, zakuriti pa tudi nisem mogel dati. Tu namreč ne poznajo peči, ampak samo kamine, ki ogrejejo kvečjemu noge. Zato oprostite moji pisavi, kako jo pa boste brali, pa tudi ne vem. Toliko je točno, da pišem, kot dabi imel močno mrzlico, kar pa zame, hvala bogu, ne velja, ker sem zelo zdrav in dobre volje.
Nekaj časa bom še tu, vendar jele malo manjkalo, da nisem napravil še skok v London. No, kar ni, še še lahko zgodi. Ampak nezdaj, ko imam leželjo, dasezaVašgod zdravi in zadovoljni srečamo v Kostanjevici. In zdaj pozdravljam in poljubljam vse domače, posebej pa pozdravljam še prijatelja gospoda Matauška in družino in naj vendar že enkrat neha dvomiti, da sem v Parizu. Zdaj končujem pismo, poljubljam Vam roke in ostajam v veliki muji in v mrazu, ko nobene peči ni,
Vaš iskreno vdani sin
Pismo s pripisom, ki ga jeoskrbel dr. Jože Mlinarič, s« sedaj nahaja v zbirki študijske knjižnice Mirana Jarca Novem mestu.
DO »GOK« ČRNOMELJ Delavski svet TOZD BEGRAD Delavski svet TOZD KOMUNALA
RAZPISUJETA dela in naloges posebnimi pooblastili in odgovornostmi za 4-letni mandat:
I. vodja temeljne organizacije BEGRAD
II. vodja temeljne organizacije KOMUNALA
Kandidata morata poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje: pod I.: da ima visoko, višjo ali srednjo izobrazbo, gradbene ali sorodne smeri in 5 let delovnih izkušenj na vodstvenih delih,
pod II.: da ima visoko ali srednjo izobrazbo, strojne, ekonomske, gradbene ali sorodnesmeri in 5 let delovnih izkušenj na vodstvenih delih.
Drugi pogoji pod I. in II.:
da ima pozitiven odnos do samoupravljanja, družbenopolitičnih organizacij in socialistične družbene ureditve, da je moralno neoporečen in da izpolnjuje pogoje delana člen 511. zakona o združenem delu.
Da ob imenovanju poda program razvoja TOZD.
Pisne prijave kandidatov z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemata razpisni komisiji TOZD Begrad in TOZD Komunala v 8 dneh po objavi razpisa.
O izidu izbirebodokandidatipisnoobveščeniv7dnehod dneva sprejetega sklepao izbiri. Sklep o izbiri bosprejet v 30 dneh od dneva poteka razpisnega roka.
39/87-2
OSNOVNA ŠOLA VAVTA VAS
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge:
učitelja fizike in tehnične vzgoje
za nedoločen čas.
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje za učitelje.
Prijave pošljite najkasneje v 8 dneh po objavi razpisa na aornji naslov.
a	19/2-87
Komisija za delovna razmerja pri KROJAŠKEM PODJETJU TREBNJE
razpisuje prosta dela in naloge:
1. obratovodja
2. večjega števila krojačev — šivilj
Pogoji:
Pod 1: VK krojaški delavec z dveletno delovno izkušnjo in smislom za organiziranje dela v proizvodnji.
Pod 2: znanje za opravljanje dela krojaške stroke.
Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
Prijave pošljite na naslov Krojaško podjetje Trebnje.
16/2-87
Razpisna komisija DO TRELES Trebnje
objavlja prosta dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA — DIREKTORJA
Kandidat za razpisana dela in naloge mora poleg splošnih pogojev, ki jih določa zakon, izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da ima višjo ali srednješolsko izobrazbo lesne, organizacijske ali ekonomske smeri;
— da ima pet let delovnih izkušenj;
— da na strani kandidata ni zakonitih ovirza sprejem na ta dela in naloge;
— da ima družbeno- in moralnopolitične kvalitete;
— da sezavzema za razvijanje samoupravnih odnosov in delitve po delu;
— da odgovorno gospodari z družbenimi sredstvi;
— da predloži program razvoja.
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: TRELES, Trebnje, Temeniška pot 4, s pripisom: »za razpisno komisijo«.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po preteku prijavnega roka.	17/2-87
Zdravje
ČLOVEK, KI JE AMERIKO SPRAVIL NA NOGE
Potem, ko je sredi poletja 1984 v 52. letu starosti med tekom umrl James Fixx, jetelefon Dr. Kennetha Coope-rja v njegovem dallaškem središču za ljudsko zdravje, Aerobics Centru, skoraj neprekinjeno zvonil tedne in tedne.
»Kako ste lahko prepričani,« je dejal neki burkež, »da ne boste umrli med joggingom, ko boste stari 52 let?« »Zato, ker jih imam 53,« je odvrnil Cooper.
Fixx in Cooper sta Ameriko spravila na noge, prvi s .Popolno knjigo o teku' in .Drugo knjigo o teku', drugi s Hgsično .Aerobiko1 in naslednjimi knjigami, ki so od prvegatiska leta 1968 dosedaj v34 jezikih preseglena-klado 15 milijonov izvodov. Toda medtem ko jeFixxov tekaški evangelij povzdigoval maraton in zahtevnost maratonskega treninga, Cooper uči zmernost. Pri 55 letih je še vitek možak, maratona pa ni tekel že od leta 1969. Njegov napotek za dolgo in dejavno življenje ni velika količina teka; tudi sam ne preteče več kot 25 km tedensko.
Med obema »gurujema« so še druge razlike. Novinar Fixx se je s tekom ponovno rodil, saj seje spreobrnil iz pivca, kadilca in ljubitelja poslovnih kosil, Cooper pa je športnik že vse življenje. Vzgojili so ga v južnjaškem baptističnem duhu in pijača ter tobak sta mu tuji razvadi. Se več pa pove podatek, da v Cooperjevi družini ni Srčnih bolezni, medtem ko je Fixxov oče umrl zaradi srčne bolezni, ko je bil star šele 43 let. Fixx se je vedno izgibal preizkusom maksimalnih funkcionalnih sposobnosti v fizioloških laboratorijih, ki bi lahko odkrili njegovo pritajeno bolezen, Cooper pa tako testiranje priporoča vsem nad 35 let starim ljudem.
Mladi Kenneth Cooper si je z naslovom srednješolskega prvaka Oklahome v teku na 1 miljo pridobil atletsko štipendijo na oklahomski univerzi. V treh univerzitetnih letih je osebni rekord v teku na 1 miljo spravil na 4 minute in 18 sekund, v teku na 800 m pa je dosegel rezultat 1:56. Danes je prepričan, da bi tekel še precej hitreje, če tedaj trenerji ne bi preveč poudarjali treninga kratkih intervalnih tekov.
SMRT PRI 29 LETIH?
Potem je medicinska fakulteta posrkala ves njegov prosti čas in moči. »Spal sem štiri do pet ur na dan in divje študiral, vmes pa jedel, da ne bi zaspal. Začel sem se rediti, in ko sem končal interno medicino, sem bil težak že 90 kg, kar je bilo kakih 14 kg preveč. Leta 1960 semijezgodilonekaj, kar mi je pognalo strah v kosti. Ko sem nekega dne smučal na vodi — prvič po petih letih, čeprav je bil ta šport moja najljubša zabava — mi je po dveh minutah postalo slabo in nenadoma se mi je zazdelo, da mi bo srce prebilo prsni koš. Moral sem se ustaviti in prav zares sem mislil, da mi je sojeno umreti pri 29 letih. Pokazaloseje, da sem dobil napad prekatne tahikardije — srce mi je utripalo 200-krat v minuti. Tako povečan utrip sem imel tudi potem, ko sem se ustavil. Končno se mi je zmanjšal na 100 u. v minuti, toda dogodek me je silovito prestrašil.
Še prejšnji trenutek sem bil odličen univerzitetni atlet, zdaj pa že zanemarjen mlad moški — pri borih tridesetih letih! Nekako tedaj sem ženi zaupal, da trpim zaradi duševne stagnacije in da je vzrok zanjo najbrž telesno nazadovanje,« pravi Cooper Z.
»Zaposlen sem bil v vojski in sem ravno končaval obvezni prvi dve leti. Prosil sem, naj me premestijo k letalstvu, ker sem želel doživeti kaj vznemirljivega.«
Premestili so ga v letalsko oporišče v San Antoniu, kjer je srečal Bruna Balkeja, ki je preučeval telesno pripravljenost jn načine kondicijskega pripravljanja letalcev. Zelo ga je zanimala Cooperjeva atletska preteklost. V naslednjih šestih mesecih je Cooper shujšal za 14 kg in spet pridobil nekaj svoje nekdanje tekaške vzdržljivosti. Poslali so ga na Harvardsko šolo za ljudsko zdravje, kjer je dve leti študiral fiziologijo telesnih naporov. V Massachusettsu se je začel zanimatiza maratonski tek in pripravljal seje na bostonski maraton leta 1962.
»Takrat je bilo prijavljenih le kakih 300 tekačev,« se spominja dr. Cooper. »Bil sem zadnji, ki je uradno pretekel ciljno črto. Moj čas je bil 3 ure in 54 minut. Če moji ženi ne bi uspelo prepričati sodnikov, da so ostali na cilju dlje, kot so nameravali, bi naslednjejutro niti ne mogel prebrati svojega imena v Boston Globu.«
Tedaj sem razmišljal tudi o višinskem treningu. V kleti upravne stavbe smo imeli višinsko komoro, ki je že leta niso uporabljali. Spravil sem jo v tek. Devet tednov pred bostonskim maratonom 1963 sem v komori vsak dan 45 minut poganjal kolo v okoliščinah, ki so ustrezale 3000 4500 m nadmorske višine. Ugotovili smo, da se v višinski celici s človekom dogajajo spremembe, ki jih od treninga na običajni nadmorski višini nismo mogli pričakovati.«
Leta 1963 sta v Bostonu nastopila Etiopca Abebe Bi-kila, olimpijski prvak v Rimu in Tokiu, in MamoVVolde, ki je zmagal na Ol v Mehiki.
»Ko sem slišal, da Bikila in Wolde doma trenirata na nadmorski višini okrog 3000 m, sem predlagal, da bi ju povabili v Harvard, kjer bi lahko treni rala v višinski celici,« se spominja Cooper. »Toda rekli so mi, ,Oh, tega pa onadva ne potrebujeta, to bi bilo zanju zgubljanje časa1. Bikila je takrat prišel nacilj razočaran, dvanajsti, VVolde pa je bil še osem mest za njim. V enem od bostonskih časopisov sem prebral, da sta po šesttedenskem bivanju in treniranju v Bostonu (nanadmorski višini okrogO m) izjavila: »Tukaj se je v zadnjih tednih nekaj zgodilo z zrakom. Bolj prazen se nama zdi kot trakrat, ko sva prispela sem.«
To je bila ena od redkih priložnosti, ko je Bikilazgubil maraton.
Po dveh letih naHarvardu se je dr. Cooper vrni Iv San Antonio in postal svetovalec vojaškega letalsfva ZDA za kondicijsko pripravljanje letalcev. Zaposlil se je v medicinskem laboratoriju za vesoljske raziskave.
»Velika stvar, ki nas je pognala v tek, je bilo sodelovanje z astronavtskim programom, v začetku z astronavti vojaškega letalstva, pozneje z NASO. Moj glavni cilj je bil, da razvijem program kondicijskegatreniranja astronavtov pred poleti, v vesolje, pa tudi vadbene naprave, na katerih bi vesoljski potniki med poletom ohranjali telesno pripravljenost, kar je zaradi breztežnostnega stanja dokaj težko.«
Po dveh letih se je vojno letalstvo odcepilo od vesoljskegaprogramainNASAjezačela razvijati lastne programe. »Sicer pa me načrti NASE niso več privlačili. Vojaško letalstvo pa ni hotelo zavreči mojih odkritij, zato so me prosili, naj sestavim načrt kondicijskegatre-ninga za njihovo osebje.«
SLOVO OD POLKOVNIŠKEGA ČINA
Ta program je tako dobro uspeval, da ga niso le sprejeli, ampak so dr. Cooperju omogočili, da je po-datkezbralinjihleta1968objavil v knjigi Aerobics. Njen uspeh gaje presenetil: »Mislil sem, da bom lahko vesel, če bodo knjigo kupili moji in ženini starši, todaževtreh mesecih je postala uspešnica. To je bilo res presenetljivo, kajti leta 1968 je bila aerobika neznana beseda in neznana količina — ljudje niti niso vedeli, kako se izgovarja.«
Za Kennetha in za Millie Cooper je bilo leto 1970 prelomno. Dr. Cooperju se je v vojski obetala lepa kariera — bil je že podpolkovnik in prav blizu polkovnika. »Toda želeli so, da bi šel v administracijo,« pravi. »Da bi postal polkovnik ali general, sem potreboval izkušnje
1
Dr. Kenneth Cooper
poveljn ika bolnišnice. Želeli so mepreseliti od tam, kjer sem sedem let delal z naj večji m veseljem — iz laboratorija. Zato sem vojaški službi obrnil hrbet in se nenadoma znašel na cesti z nosečo ženo, brez pokojnine, doma, prijateljev in dela.«
Sanjaril je o ustanovi, ki bi bila s kliniko in možnostmi za vadbo odprta vsem in kjer bi lahko vse svoje raziskovalne izkušnje praktično uporabil. Našel je kos zemlje, toda zbrati 1,2 milijona dolarjev zanj je bila druga pesem. A našel je tudi dobro vilo v osebi JoejaMc Kinn-eya, predsednika družbe Tyler iz Dallasa, ki ga je prvič srečal šele leto dni pred tem na nekem poslovnem sestanku.
»McKinney je bil tako navdušen, da mi je dejal, ,Če boste kdaj zapustili vojsko, pridite v Dallas, in če boste mislili, da vam lahko pomagam, mi sporočite1. Bil je moje edino upanje. I n res mi je dal neizpolnjen ček. Leto dni pozneje sem še sam dobil posojilo. Zdaj so naša sredstva vredna 35 milijonov dolarjev, imamo 220 uslužbencev, 8 hektarov površin in letni proračun 12 milijonov dolarjev.«
- Je dr. Cooper bogataš? »Imam veliko dolgov, toda nedvomno drži, da sem na več načinov bogatejši kot prej. Večina ljudi na primer prebije življenje, ne da bi jih delo zadovoljilo. Slišal sem.dašestdeset odstotkov ljudi, ki vsako jutro odhajajo na delo, to delo sovraži. Jaz pa komaj čakam, da bom prišel tja. Svoje delo ljubim. Ce bi še enkrat lahko vse začel znova, ne bi niti ene stvarce storil drugače.«
NAPOVEDUJE ŠEST NOVIH KNJIG
Cooper trdi, da je njegovo delo v podjetju Aerobic Centre v resnici delo petih ljudi s polnim delovnim časom. Ne pozabi pa pohvaliti sposobnih sodelavcev. Dela, ki jih opravlja so: finančno nadzorstvo (odgovoren je za poslovno uspešnost središča in je zato tudi nadzornik) zdravniška praksa (sprejme več bolnikov kot drugi zdravniki, in tako se je odločil sam, čeprav ne potrebuje zaslužka), poklicno predavateljstvo (je med zgornjimi desetimi odstotki najbolje plačanih predavateljev vZDA), pisanje (napoveduješest novih knjig, ki
*	k...«-.«*..*''	Jt.	"*	T*	jetrn
-t i,*v	r	*
•> ■»4“’*.	■■■«.?*	-	‘»sp
- .« ,	\
* 1
-v ,
5J- '	,,	/'	~
jr ■	*
I i
bodo izhajale od leta 1987 naprej, vsako leto po ena, končno je tudi vodja raziskovalnega instituta.
A vendar priznava delu na svojem prednostnem spisku šele tretje mesto, za vero in družino. Z ženo Millie imata hčer Berkley (21) in sinaTylerja.
»Spominjam se, da je bila Berkley v zadnjem razredu srednje šole, ko sem se ravno odpravljal na eno od potovanj, pa mi je rekla: ,Očka, kaj ti ljudje ne vedo, da imaš družino?1 To me je zabolelo. Od takrat družinske dejavnosti načrtujem leto dni vnaprej. To pomeni strogo pravilo, da julija, avgusta in decembra nepreda-vam in te mesece izkoristim za počitnice z družino.«
Ko je dr. Cooper ustanavljal svoje Središče za aerobiko, je Jackie Sorensen razvijala misel o aerobni telesni pripravi s plesom.
T e zamisli niso bile nič novega,« pravi Cooper, »kajti že leta 1961 je Debbie Drake na TV predstavila vadbo s plesom (Dancercise) injopodkrepilasknjigo.Tojebila v bistvu ista stvar, atedaj ni prodrla. Šele ko je prišla na dan knjiga Aerobika, se je za aerobni trening kot temelj kakovostnejšega življenja začelo zanimati vedno več Amerikancev. Ko je Jackie prišla z mislijo, da bi bilo treba poiskati nekaj, kar bi ženske bolj pritegnilo kot tek, sem dejal: »Zdaj je čas, da poženemo!«
JANE ME NI TOŽILA
Toda ljudje so začeli novo odkritje sprevračati in v naslednjih desetih letih je bilo v zvezi s plesno aerobiko nič kolikosleparij. Ko je Jane Fonda prvičzačela ponujati svoje videnje plesne aerobike, me je prestrašila, zato sem tedaj na televiziji izjavil, da je njeno početje nevarno. Jane mi je napisala pismo, in kosem prebiral prvi odstavek, me je spreletelo, Joj, tole bo pa tožba! Toda potem je predlagala, naj bi zato, ker je zdravje Amerikancev, posebno žensk, najin skupni cilj, delala skupaj. Tedaj smo začeli popravljati njene programe, tako da ženske lahko trenirajo brez strahu pred poškodbami in učinkovito.«
Cooperjeva šesta knjiga Tek brez strahu je odgovor tistim, ki so smrt Jamesa Fixxa razlagali kot smrtni davek tekaškega razcveta, in pomiritev za tiste, ki so sledili Fixxovim nasvetom o joggingu. »Jogging ni ubil Fixxa,« predavatelj Cooper odločno trdi svojim poslušalcem. »Ubila ga je srčna bolezen.«
»Znanstveno utemeljeno poskušamo pokazati, daso take težave zelo redke. V zadnjih 15 letih je več kot5000 tekačev v Središču za aerobiko preteklo več kot 9 milijonov kilometrov in za to porabilo 1,25 milijona vadbenih ur. V tem času smo bili priče eni smrti in dvemasr-čnima napadoma brez smrtnega izida. T ek je približno tako varen kot karkoli, kar ste kdajkoli počeli.«
NA VRSTI JE TRIATLON
»Ko gledam nazaj, se mi zdi, da bo Jimova smrt na zdravje Amerikancev vplivala pozitivneje, kot so njegove knjige in njegov zgled. Veliki cilj knjige The Complete Book on Running je bil preteči maraton — in veliko ljudi ga je. Toda zdi se mi, da bi Jim, če bi še živel, počasi zgubil svojo moč navdihovalca za maratonske podvige, ali pa bi se spremenil in postal bolj zmeren, nekako tako, kot sem jaz. Pozdravljam premik poudarka z maratona na krajše razdalje. Tudi sam že od leta 1969 nisem pretekel maratona, toda nastopil sem všte-vilnih 10 km dolgih cestnih tekih, kar je idealna razdalja: dovolj dolga, da človeka izzove in dovolj kratka, da ga ne spravlja v težave. Naslednja novejša pridobitev je triatlon, ki je zato, ker poskuša uskladiti tri različne dejavnosti, fiziološko bolj utemeljen. Ne mislim na tekmovanja, ki jih poznamo pod imenom Ironman (Železni človek) — to jeabsurd, trije maratoni venem nastopu — toda o kratkih mini-triatlonih, ki vsepovsod rastejo kot gobe po dežju. Žal mi je le, da nimam časa, da bi to presneto stvar tudi sam treniral.«
Od šestih knjig, ki jih pripravlja, je prva na vrsti posodobljena Aerobika za ženske, ki je izšla že leta 1972.
»Tisto je bila knjiga anekdot, zdaj pa potrebujemo dobro, zanesljivoznanstveno knjigo, ki bo spregovorila o poškodbah, amenoreji, osteoporozi, nosečnosti in mnogih drugih stvareh, ki zanimajo trenirajoče ženske.« Ostalih pet knjig, ki bodo izhajale v zaporednih letih od 1987 naprej, bo oblikovalo domačo preventivno zdravstveno knjižnico z delovnimi naslovi’ Holesterol, Osteoporoza, Hipertenzija, Zloraba substanc in Splošne zdravstvene težave.
In s kakšnim napisom bi bil dr. Kenneth Cooper zadovoljen na svojem nagrobniku? »Ni mi dotega, da bi si življenje podaljševal v neskončnost le zato, da bi bival. Spomnimse, da jeWinstonChurchillvzadnjih letih svojega življenja samega sebe opisal kot veliko klado, ki je le dihala in izločala — mar ni to strašno? To ni življenje. Raje bi videl, da bi svoje življenje lahko opisal nekako takole: Užil sem ga do kraja, prav do zadnjega trenutka...«
Pripravil: J. PEN CA
CESTNO PODJETJE NOVO MESTO NOVO MESTO, Ljubljanska 8
objavlja
javno licitacijsko prodajo
naslednjih osnovnih sredstev:
1. osebni avto RENAULT R-4TLS, letnik 1979, ni registriran, izklicna cena 140.000 din;
2. poltovorni avto ZASTAVA 850 AP, letnik 1981, ni registriran, izklicna cena 50.000 din;
3. stroj za rezanje fug za asfalt STIHL, izklicna cena 15.000 din.
Licitacija bo v petek, dne 30.1.1987, ob 10. uri v prostorih TOZD Krško, Cesta krških žrtev 71, kjer je možen ogled.
Licitacijski polog je 10% izklicne cene. Prometni davek plača kupec.
Informacije dobite po telefonu 068-71-145.
32/2-87
Osnovna šola Škocjan — Komisija za delovna razmerja
razpisuje
naslednja prosta dela in naloge:
1. pomožne kuharice — snažilke
od 1. 2. 1987 dalje za nedoločen čas, z2-mesečnim poskusnim delom,
2. razredne učiteljice
od 1. 2.1987 do 30.6.1987 za delo v romskem oddelku z možnostjo stalne zaposlitve,
3. razredne učiteljice
od 1. 2. 1987 do 30. 6. 1987 za delo v 2. razredu — nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu.
POGOJI:
pod 1: NKV delavka (ec) z znanjem samostojne priprave hrane
pod 2 in 3: razredni učitelj, po možnosti s prakso.
Prijave pošljite v 8 dneh na naslov: OŠ Škocjan — za komisijo za delovna razmerja.
33/2-87
Delegacija delavcev Osnovne šole Baza 20, Dolenjske Toplice,
razpisuje prosta dela in naloge:
1. varuhinje v oddelku VVE
za določen čas od 25.4.1987 za dobo enega leta,
2. učiteljice razrednega pouka
za določen čas, od 2. 2. 1987 za dobo enega leta,
3. predmetnega učitelja slovenskega — nemškega jezika
za določen čas od 28. 2.1987, za dobo enega leta,
4. kuharice za določen čas
od 28.1.1987, za dobo enega leta.
Pogoji za zasedbo del in nalog:
Pod 1: poklicna šola, starost 18 let Pod 2: razredna učiteljica, pedagoška akademija Pod 3: predmetni učitelj, pedagoška akademija Pod 4: kvalificirana kuharica, srednja gostinska šola
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovni usposobljenosti v 15 dneh po objavi razpisa na Osnovno šolo Baza 20, Dolenjske Toplice.
O izidu bodo obveščeni v 15 dneh po izbiri.
28/2-87
14 Ul
priloga	dolenjske
!
POPOTNIKOVA
PRIČEVANJA
Ta čas, ko se svetovni popotnik, novinar, fotoreporter in pisec Zvone Šeruga greje na vročem poletnem avstralskem soncu, pa je tu v domovini v mrzle zimske dni prive-kal njegov knjižni prvorojenec. V zbirki potopisov, ki jo ureja Borut Ingolič, je pri Mladinski knjigi izšla Šerugova knjiga Potovanje k ljudem, obsežen in slikovno dovolj bogato opremljen natis njegovih popotniških zapisov, ki so nastajali pred nekaj leti, ko se je z motorjem klatil po širjavah in višavah Severne, Srednje in Južne Amerike.
Šeruga je že pred tem veliko popotoval po svetu; občasno je o svojih vtisih in doživetjih že tudi pisal in reportaže objavljal v slovenskih revijah in časopisih (bralci se najbrž spominjajo reportaž v naši Prilogi). Na nekem napornem in mučnem Stoparskem potovanju po Ameriki pa ga je preblisnila »nora« zamisel, da bi prepotoval svet, in to na hrbtu jeklenega konjička, ne sicer kot prvi na svetu, a zanesljivo kot prvi Slovenec in Jugoslovan. In ker se »neumnosti« globoko vrežejo v srce, kotjezapisal Šeruga sam v svoji novi knjigi, ga zamisel ni zapustila. Načrtoval in načrtoval je to izredno popotovanje, zbiral denar zanj in izkušnje. Pri zbiranju sredstev za pot okoli sveta pa se je spočel tudi Šerugov knjižni prvenec. V Mladinski knjigi so mu obljubili izdati njegov potopis in mu že tudi izplačali del honorarja vnaprej, torej za še nedoživeto in še nenapisano knjigo. Tako so finančno podprli popotovanje, hkrati pa so ga zavezali k pisanju. Morda je bila za našega svetovnega popotnika z Rateža ta obveznost dodatna spodbuda, da je šel na pot bolj odprtih oči in bolj sprejemljiv za najrazličnejše vtise.
Šeruga se v knjigi Potovanje k ljudem drži v glavnem mer klasičnega potopisa z literarno navdahnjenostjo vred. Vendar pa le ne gre zgolj za opise poti, pokrajine in znamenitosti, marveč, kot zgovorno pravi sam naslov knjige, za številna srečanja z ljudmi: popotniki, delavci, begunci, izseljenci, Indijanci pa z oblastnimi uradniki in
;8$$i?JUBILEJ
V PLODNEM STIKU Z ŽIVLJENJEM
Prve dneve letošnjega leta je slovenski pisatelj in dramatik Anton Ingolič praznoval častitljiv življenjskijubilej: 80 let življenja so mu napredle parke, in to izjemno ustvarjalnega in plodovitega.
Pisateljsko pero mu je teklo in mu še teče z enako močjo, pozna leta kot da se ga niso dotaknila ali pa so opazna zgolj v zrelosti in domišljenosti pisanja. Ingolič je v tem pogledu pravzaprav nekaj izjemnega, na jesen svojega življenja odlično piše, krog njegovih bralcev pa je tako širok, kot ga skoraj nima noben od še živečih slovenskih pisateljev.
Zato je življenjski jubilej tega plodovitega in zelo branega pisatelja hkrati kar majhen narodni praznik.
Mladinska knjiga je v počastitev osemdesetletnice njegovega rojstva kot svojo prvo letošnjo knjigo izdala najnovejše Ingoličevo izvirno delo Leta dozorevanja. Z izidom te knjige je povezanih še nekaj jubilejnih številk; z njo so počastili 40 let pisateljevega sodelovanja z založbo, tojetudi40. knjiga, kije izšla pri Mladinski knjigi, in hkrati 70. izvirna Ingoličeva pripoved.
če pogledamo še nekaj zanimivih številk, povezanih s pisateljevo ustvarjalnostjo, nam bo še bolj jasna trditev, da je Ingolič zares zelo plodovit in bran avtor. Skupna naklada vseh nji
malimi birokrati, našimi predstavniki, policaji, skratka z vso pisano paleto življanaobeh ameriških celinah, kar vse daje Šerugovi knjigi zanimivo razsežnost. Bralcu bodo živo ostali v spominu gvatemalski begunci pa slovenski posebnež Strah, izgubljen v silni revščini v malem zaselku, pretresljiva pričevanja o strahotni revščini, nasilju in izkoriščanju, česar vsega so prepolni kraji, skozi katerejepotvodila našega popotnika. K privlačnosti knjige nedvomno pripomorejo tudi izvirne Šerugove fotografije, ki jih je posnel med popotovanjem.
M. MARKELJ
SPET ENA ŠALAMUNOVIH
Ne mine leto, da ne bi ta ali ona založba natisnila nove pesniške zbirke Tomaža Šalamuna. Pesnik jih jedozdaj izdal že blizu dvajset in bo vsaj s te strani prav gotovo še dolgo neprekosljiv slovenski ustvarjalec v vezani besedi. Vedeti je namreč potrebno, dajetolikšen opus Šalamun ustvaril v dobrih dveh desetletjih oziroma do svojega petinštiridesetega leta, kar pomeni, da je dobršen del produkcijskega obdobja še pred njim. Veliko bolj pomembno kot to pa je dejstvo, da je vsaka knjiga tega pesnika razburila duhove, tako bralstvo kot kritiko. Pomenila je izziv, kakršnega naSlovenskem nismo bili vajeni, v odgovor nanj pa je običajno sledila polarizacija javnosti. Nekateri so bili za, ker so pač v Šalamunovem pesništvu zaslutili novost, čeprav morda te poezije niti niso dojeli, drugi so ostali nemi in prezirljivi.
Kajti Šalamunova poezija je resnično nekaj posebnega. Kar nič ni podobna pesmim, ki jih lahko preberemo v drugih knjigah. Je v bistvu antipoezija, saj je na glavo postavila vse, kar je veljalo za pravo, resnično pesniško. Iz tega razloga sejetudi zamerila tolikim ljubiteljem pa tudi teoretikom. Ni prizanašala ne verzom neoblikam. Domislila se je najbolj nemogočih besednih zvez, najbolj nepesni-ških metafor in najbolj nenavadnega izpovednega sveta. Zanjo ni svetih templjev in ne tabujev.Vvsemjeinjebilaprev-ratniška. Že od prve pesnikove zbirke Poker, po mnenju mnogih njegove najboljše knjige, do zdaj.
V zadnjih knjigah je Šalamunova drznost nekoliko bolj
premišljena, nekako umirjena. Tako tudi Ljubljanska pomlad, ki jo je pesnik sestavil sicer že leta 1981, a je izšla šele ob koncu minulega leta pri Državni založbi Slovenije. Z njosejepe-snik »vrnil« v okolje, kjer domuje. Vsaj duhovno. To pa ne pomeni, da ubeseduje domačijske teme. Iz domačega ok-oljaje pobral lespodbude, daje odgovoril na vprašanja, ki ga mučijo. Odgovoril pa je z absurdom. Pošalamunsko. Kakor npr. v pesmi, po kateri jezbirka
TOM AŽ ŠALAMUN
LJUBLJANSKA
POMLAD
dobila naslov: »Ob stroju,/ Avtomobili vozijo mimo./ In spet se mi trejo možgani kot ledeniki,/ ker sem Slovenec«.
Za takšno pesnjenje je potreben drugačen obrazec. Šalamun je izumil svojega. Zdi se, da ga z lahkoto napolnjuje, čeprav je to lahko samo videz, prevara. Nekaj pa vsekakor drži, namreč to, dajetaobrazec neposnemljiv. Morda je Šalamun prav zaradi neposnemlji-vosti tako zanimiv.
I. ZORAN
RIGLERJEVE
RAZPRAVE
Z nedavno izišlim izborom razprav Jakoba Riglerja je Slovenska matica počastila spomin na predlani umrlega jezikoslovca, obenem pa tudi spomin na začetnika slovenske književnosti PrimožaTru barja ob400-letnici njegovesmrti. Naza-vihku te lepo opremljene in skrbno urejene knjige beremo besede, ki dobro označujejo njenega avtorja: »Jakob Rigler (1929 — 1985) je v treh desetletjih objavil temeljne monografije, razprave in študije o slovenskem jeziku in je bil eden glavnih avtorjev Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Zgodaj seje uvrstil med najvidnejše slovenske jezikoslovce mednarodnega slovesa; odločilno je razširil in poglobil vednost o današnji podobi slovenskih narečij, o njihovem oblikovanju in razmejitvah v preteklosti, o njihovem položaju v okviru slovanske jezikovne skupine... obravnaval je glasoslovna, naglasna
iz izložbe
POŠTENA ODKRITA BESEDA
Ko Ciril Zlobec v svoji knjigi Slovenska samobitnost in pisatelj (izšla je pri Založništvu tržaškega tiska v Trstu) ugotavlja grenkobo spoznanja, da moramo Slovenci »svojo nacionalno bit, svojo upravičenost do polnega življenja na tem prostoru nenehno dokazovati ne le drugim, ampak pogosto tudi sami sebi,« razkriva osnove, iz katerih je zrasla ta njegova zelo brana knjiga, ki jo lahko mirne vesti uvrstimo med najbolj odkrite in poštene knjige o slovenskem nacionalnem vprašanju.
Avtorjev prvi osnovni premislek je vsekakor, da slovensko nacionalno vprašanje ni bilo dokončno in za vselej rešeno, kot se je rado govorilo in mislilo dolga leta po zmagoviti narodnoosvobodilni vojni in revoluciji. Dogodki, ki so se še posebno v zadnjem času kar prehitevali, od dogajanj na Kosovem do slovite »jedrske« vojne, so neizprosno pokazali, da ostajajo tudi v naši družbi nacionalna vprašanja odprta. Jasno je, da so odprta in aktualna na drugačen način, da jih oblikujejo razmere in čas, nikakor pa niso dokončno razrešena. Zlobčeva knjiga je torej odkrit in pošten spopad s tem vprašanjem in tako potrjevanje njegovega obstoja.
Drugi osnovni premislek pa je vtem, da, ko razmišlja o slovenstvu in ga utemeljuje v odnosih do drugih, ko torej razlaga slovenstvo drugim, dejansko odgovarja Slovencem samim. Odprto in brezzavor, a odgovorno govori ovsem tistem, očemersi mnogi Slovenci niti razmišljati ne upajo, če pa že, se boje javno povedati, ker jih veže nerazumljiv strah, da jih bodo napačno razumeli. Drugi v naši večnarodni skupnosti tega strahu očitno nimajo, sicer bi navsezadnje več kot pol te knjige Zlobec sploh napisati ne mogel. Celo pisatelj sam ni bil imun pred tem
zakoreninjenim strahom. V uvodu piše, da seje, ko je knjigo že bil pripravil za tisk, prestrašil problematike, ki mu jo je vsililo življenje, nekaj ga Je opozarjalo, naj se ne »vtika v tako občutljive stvari, kot so današnji mednacionalni odnosi v Jugoslaviji« — vendar Zlobec ni klonil. Knjigo je objavil. Pošten in odkrit pogovor je namreč nuja!
Vsebino knjige sestavlja vrsta člankov, esejev, predavanj in intervjujev, ki jih je Imel in objavil po številnih časopisih, revijah in strokovnih glasilih, ko se je živo in prizadeto odzival na vprašanja in dileme glede slovenske samobitnosti. Po svojih močeh in širini, toda dosledno pogumno in neomajno išče odgovor na temeljna vprašanja, kako je z nami zdaj in tu.
Knjigo se vsekakor splača vzeti v roke, če ne zaradi drugega, pa zaradi moralnega naboja, ki ga nosis seboj: pošteno In odkrito izražanje lastne identitete ni nekaj slabega, je nujnost, če hočemo govoriti o svobodi posameznika ali cele narodne skupnosti. Prav te sproščenosti in samoumevnosti v izražanju samobitnosti nam gotovo najbolj manjka.
M. MARKELJ
in oblikoslovna vprašanja sodobnega jezika, do novih spoznanj pa je prišel tudi z večletnim nadrobnim preučevanjem Trubarjevega jezika... Ugotovil je, da Trubar ni povzdignil v slovenski knjižni jezik dolenjskega narečja z Raščice, ampak po domačem narečju nekoliko modificiran govor Ljubljane.«
Vsebina knjige pa je naslednja: V uvodni besedi urednik dr. Franc Jakopin na kratko označuje življenjsko in znanstveno pot Jakoba Riglerja, dolenjskega rojaka, rojenega v Novih Ložinah na Kočevskem, daljnega sorodnika znamenitega jezikoslovca Stanislava Škra-bca. Obenem urednik pojasnjuje načela, ki so ga vodila pri ureditvi te
knjige. — V bibliografiji Riglerjevih del je njena sestavljalka Jana Hafner zajela 90 tiskanih objav (Rigler je začel objavljati razmeroma pozno, v svojem 26. letu) in 7 neobjavljenih. — Sledi 14 Riglerjevih člankov in razprav, izbranih iz celotnega njegovega ustvarjalnega obdobja. Pri izboru je urednik upošteval, da je knjiga izdana tudi v
Trubarjevo počastitev, da ni namenjena zgolj jezikoslovcem, ampak širši javnosti, in končno, da so tudi gmotne možnosti založnice omejene.
Skladno s pravkar navedenimi načeli je urednik razporedil izbrane sestavke tako, da so na prvem mestu tisti, ki so posvečeni Trubarju, Krelju, Dalmatinu in sploh začetkom našega knjižnega jezika. (O jeziku slovenskih reformatorjev, Osnove Trubarjevega jezika, Register v Dalmatinovi Bibliji). Sledijo poleg drugih sestavki o slovenskih dialektih, o slovensko-kajkavskih jezikovnih razmerjih, slovenskem vokalizmu, o pravorečju ter na-glaševanju. Tako je urednik lepo zajel različna jezikovna področja, ki so bila predmet Riglerjevega znanstvenega zanimanja.
Riglerjeve razprave kažejo avtorjevo temeljito obvladanje snovi in znanstvenih metod, izredno prodoren način mišljenja in jasnost izražanja, pa tudi nenavadno samozavest. Pogumno postavlja svoje trditve in suvereno zavrača tuje, če se z njimi ne strinja, pa naj stoji ;a njimi še taka strokovna avtoriteta.
Naj za konec omenim, daje knjigi dodano kazalo osebnih imen, seznam v razpravah uporabljenih kratic in kazalo vsebine, v katerem je ob vsakem članku namesto navedbe o prvi objavi natisnjena številka, ki kaže na ustrezno mesto v bibliografiji. Tako je na sila preprost način omogočeno s pomočjo bibliografije ugotoviti za vsak prispevek, kje in kdaj je bil prvič objavljen.
Sodim, da so urednik France Jakopin, vsi sodelavci in založnica Slovenska matica vredni vsega
priznanja za pietetno izdano prikupno, z neDOtrebnimznanstvenim balastom neobremenjeno knjigo prezgodaj umrlega jezikoslovca Jakoba Riglerja.
KAREL BAČER
Jakob Rigler Razprave o slovenskem jeziku. Izbral in uredil Franc Jakopin. Opremi/Julijan Miklavčič. Razprave in eseji30. Slovenska matica 1986. Natisnilainvezala Tiskarna Ljudske pravice.
KORISTEN
PRIROČNIK
Astma, ki se kažev hudih napadih dušenjazaradizoženjadihalnih poti, je težavna bolezen, ki postaja v današnjem času vse bolj pogosta tudi pri nas. V hujših oblikah te bolezni pravzaprav ni mogoče povsem ozdraviti, vendar to ne pomeni, da se ni mogoče boriti z njo in jo obrzdati toliko, da lahko bolnik z njo zadovoljivo živi, da mu bistveno ne krni življenja in zdravih življenjskih navad. Celo s športom in rekreacijo se je kljub astmi mogoče ukvarjati, seveda ob upoštevanju nekaterih pravil. Osnovnega pomena pri brzdanju bolezni pa je njeno poznavanje. Pri tem ne mislimo na zdravnike, ti svoje že vedo, marveč na bolnikesame. Uspešnost spopadanja z boleznijo je namreč v veliki meri odvisna prav od bolnikov, dasi znajo sami pomagati, kadar je to mogoče, in da vedo, kdaj jim lahko pomaga samo zdravnik.
in1>
ol'C
njegovih
knjig, izdanih v slovenščini, je dosegla že skoraj milijon izvodov, medtem ko je kar 86 knjig (vračunaniso tudi ponatisi) v 14 tujih jezikih doseglo skupno naklado 1,324.000 izvodov, torej še več kot slovenske knjige. Količina je nesporno pomembna, vendar tudi kvalitativno Ingolič ne pada pod bremenom
kvantitete. Ne cenijo ga samo bralci, ta najmanj podkupljivi barometer, marveč je pisatelj cenjen tudi v poznavalskih krogih. Nedvomno bi bila zakladnica slovenske književnosti brez Ing-oličevega deleža občutno revnejša.
Ingoliča kot pisatelja odlikuje predvsem tesna povezanost z ljudmi in z okoljem, iz katerega je izšel ali je v njem živel, je »žlahten sad z ljudskega drevesa«, kot pravi prof. Jože Koruza. V njem je imanenten čut za pravico, naraven odpor zoper krivice, ima dar jasnega in razumljivega pisanja. Predvsem pa je Ingolič motivno zelo pester in širok pisatelj, da mu skoraj ni para med slovenskimi besednimi ustvarjalci.
Sam je nekoč zapisal:»Nemogoče je pisati o nečem, česar ne poznaš zelo dobro, pa naj bodo to zapleteni problemi človekove notranjosti ali zunanje manifestacije njegovega življenja. Študije o prvem opravlja pisatelj predvsem sam in v samoti, o drugem pa v stiku z ljudmi.« In res je Ingolič pisanje svojih črtic, novel, povesti, romanov in dram jemal zelo študijsko. Šel je med ljudi z odprtim očesom in tankimušesom, a še z beležnico v rokah, pa naj je bilo to v njegovi Lukariji, kije dala snov za znani družbeni roman Lukarji, ali slovenski izseljenci, ko je ustvarjal romane o izseljenstvu Kje ste, Lamutovi?, Nebo nad domačijo, Lastovka čez ocean. Za pisanje Sibirskih srečanj je šel pač v Sibirijo, šel je v mladinsko delovno bri-
gado in napisal Pot po nasipu, družil se je s kmeti, delavci, zdravniki, planinci, študenti in dijaki (kdo ne pozna Tajnega društva PGCaliGimnazijke?), skratka z vsemi ljudmi in iz plodnega stika z njimi črpal snov za svoja dela. Ne bi nas torej smelo začuditi, če je konec koncev moral napisati tudi zgodbo o tistem, kar mu je bilo ves čas najbližje in najbolj poznano — povest svojega življenja.
T ega se je lotil dokaj pozno, ob koncu sedemdesetih let, ko je izšlaprvaknjiga kasnejše avtobiografske trilogije Zgodbe mojega jutra; 1982. leta je sledil avtobiografski roman Nemir mladostnika in letos prav ob pisateljevi 80-letnici še spominsko delo Leta dozorevanja. V njem je zajel zadnje obdobje svoje mladosti, čas odleta 1928, kose je s pletenim kovčkom, polnem francoskih knjig, vrnil iz velikega Pariza v svoj mali dom, pa do nastopa službe gimnazijskega profesorja na ptujski gimnaziji. To je bilo obdobje osebnega zorenja, študija na ljubljanski univerzi in čas doživljanja globoke ljubezni do dekleta, ki je postala njegova žena in mati njegovih otrok.
Knjiga je odličen dokaz pisateljeve vitalnosti, njegove umetniške moči, ki jo kljub naloženemu osmemu križu odlikuje radoživa in estetsko učinkovita beseda, tekoča in nazorna pripoved, sveža, duhovno in moralno jasna misel, kot je Ingoličevo pisanje označil v lani izdani knjigi »Zgodilo se je« Franc Zadravec.
M. MARKELJ
i
Znanje si nabiramo iz knjig in v pogovorih z zdravnikom. Ker so slednji zaradi stanja, v katerem je naše zdravstvo, pogosto ne dovolj izčrpni, je razumljiva in vse hvale vredna poteza dr. Jane Furlan, da je svoje obsežno strokovno znanje na poljuden način razgrnila v knjigi' Živeti z astmo, ki je pred kratkim izšla pri Cankarjevi založbi.
Avtorica je strokovnjakinja na tem področju, saj dela kot specialistka za pnevmologijo na Univerzitetnem inštitutu za pljučne bolezni; kako naj poljudne nasvetepo-nudi javnosti, pa jo je naučila tudi dolgoletna praksa pri zdravljenju astmatikov.
Knjiga daje splošno znanje o naravi bolezni, o vzrokih njenega nastanka, klinično sliko te bolezni in nato obširno govori ozdravljenju in načinu življenja z astmo. Posebna vrednost knjige je, da avtorica daje poudarek razmeram pri nas, zaradi česar se noben preveden zdravstven i priročnik ne more primerjati z njeno knjigo.
MiM
prjloga	dolenjske
m mm
mm
NAŠ
BRODNIK
ŠTEF
jali ne na delo in ne domov. Od pomladi do poletja prepelje štef največ kmetov, traktorjev, pa tudi osebnih in tovornih avtomobilov. Do najbližjega mostu v Brežicah imajo deset kilometrov, do Podsuseda paskoraj še enkrat toliko, zato jim prevoz z brodom prihrani čas in denar.
Kadar v Sloveniji močno dežuje, Štef in njegov sin izmenoma dežurata na brodu, da odplujeta na desni breg, ko začne Sava hitro naraščati. Reka je pri Jesenicah mirnejša in brodjetam navarnem. Štef dobro pozna njene muhe, vendar ga je pred dvema mesecema vseeno ukanila. V štirih urah je narasla za štiri metre in potem ni mogel več prepeljati broda na desni breg. Potegnili so ga više na obrežje kar v Drenju in s sinom sta nato izmenoma bdela nad njim od petka zvečer do nedelje zjutraj, dasta ga postopoma spuščala v strugo za toliko, kolikor je upadla gladina. S kopnega bi ga pozneje veliko težje spravila v Savo, saj tehta dobrih devet ton. še dobro, da je bilo to v petek, ko je sin že končal svoj delovni teden v Zagrebu.
Največjo preizkušnjo je brodnik Štef doživel dve leti po tistem, ko je začel voziti na Jesenice. Bilo je 1962. leta. Sava je naraščala in deblo, ki ga jenosilasseboj, je predrlo dno na enem izmed čolnov. Zalila ga je voda. Bila je že noč in štef se je odločil, da bo svojo ladjico prepeljal v varnejši pristan na nasprotnem bregu. Odrinil je proti sredini reke, tedaj pa je nenadoma počila nosilna žična vrv. Z brodom vred ga je odneslo po Savi navzdol. Štef je krmaril, kolikor je lahko videl v oblačni noči. Savsko strugo je poznal in vedel je za plitvino pri Podsusedu. Posrečilo se mu je, da je zakrmaril v tisto smer in se ustavil na plitvini. Če takrat njega ne bi bilo zraven, bi pobesnela voda odnesla čoln kdove kam in od njega bi ostale samo še neuporabne razbitine.
Iz Podsuseda so potem, ko je voda upadla, zvlekli brod spet v Savo in ga nato vlekli po reki navzgor, nekaj
časa po desnem, nekaj časa po levem bregu. Dvajset močnih ljudi mu je bilo komaj kos, vendar niso odnehali, dokler brod ni bil spet v matični luki.
Štef se rad spominja takih dogodivščin, še bolj pa veselih doživljajev, ki jih je bilo tudi veliko. Včasih je vozil čez Savo turiste iz Mokric. Zanje je bilo to užitek, saj so drugod v Evropi taki prevozi najbrž velika redkost, če jih sploh še imajo. Na svoji ladjici štef, gostom še zdaj postreže z domačim vinom, da so bolj veseli. Ob nedeljah pridejo na brod večkrat tudi muzikanti, fantje iz bližnje okolice. Ti polepšajo vzdušje in poskrbijo, da potniki tu in tam zaplešejo. Tega je zdaj manj kot včasih. Tudi jezdecev iz Mokricžedolgo ni več na brod, odkar se je v gostišču Mokricezamenjalastara generacija z novo. Kaže, da mlajši pozabljajo na privlačnosti celo v neposredni bližini.
Brodnik Štef ima rad Slovence in oni njega. Še nikoli mu niso odrekli pomoči, če je bilo treba povleči brod k bregu ali ga potisniti v strugo. Zasosedez Jesenic mu je žal, ker imajo tako slab dostop do Save. Spominjase, da so imeli Slovenci včasih veliko boljše ceste kot na Hrvaškem, a zdaj je ravno obratno, iz Drenja do broda se Sečen vsak dan pripelje po asfaltu. Povezava Jesenice — reka Sava — Laduč je bila včasih banovinska cesta, zdaj je nikogaršnja, vsaj naslovenski strani, kjerječisto zapuščena, pravi Štef. Hrvaško stran so prevzeli komu-nalci in jo asfaltirali, zato se ljudje nimajo za kaj pritoževati. Prebivalci jesen iške KS pa so slabe volje. Ob številnih krajevnih samoprispevkih se zgrinjajo nadnje vedno no'<e obveznosti. Za brod bi morali zbratj;c|eset milijonov. Ali je res to samo njihova dolžnost, se sprašujejo, če je ta povezava še vedno označena na kartah kot regionalna cesta. Končno grezazvezo med dvema republikama ali vsaj med dvema občinama, ne le med dvema krajevnima skupnostima.
JOZlCA TEPPEV
koga imajo v mislih. To je Stjepan Sečen izvasi Drenje na levem bregu Save. Pred njim je do 1958 vozil brod Andrija Ivanjšek z Jesenic, kjer je imel tudi gostilno. Danes je tam le še bife. Ivanjšek je odnehal, ker je njegov brod močno načel zob časa in ni bil več varen.
»O tem odloča kontrola,« pravi Štef,« ki pride vsako leto enkrat iz Siska kot zastopnica firme Dunav-LLoyd, in če kaj ne velja, brod takoj izloči iz prometa.«
Ko je Štef videl, da bi si z brodom lahko služil vsakdanji kruh, se je odločil za nakup dveh čolnov. Dobil ju je v vasi Medsave pod Samoborom. To je bil lesen brod, s katerim je vozil od 1960 do 1982. Tedaj je dal narediti dva železna čolna. V Zagrebu je kupil ladijsko pločevino in uresničil svojo zamisel. Brod je zdaj močnejši in tudi večvreden. Ogrodje ješe vedno leseno, todatonič ne moti, saj ga sproti obnavlja.
Brod je Štefov drugi dom. Težko se bo poslovil od njega, čeprav razmišlja o tem, da bi šel v pokoj. Takrat ga bo prodal, vendar ga ne da za manj kot za deset milijonov dinarjev. To bo njegova popotnica za čase, ko z ženo ne bosta več mogla delati, ko bo prišla bolezen in še kaka druga nadloga. Brodnik je prepričan, da ne zahteva preveč, saj s tem prodaja tudi delovno mesto, zaslužek.
Poleti je štef zaposlen od jutra do večera. Voziti začne od petih in preneha ob desetih zvečer. Ob nedeljah mu pogosto dela družbo žena Bariča, ki tudi sama prepelje potnike čez Savo, kadar Štef zboli ali gre po opravkih v Zagreb in na domačo občino. Ko se začne zima, so vožnje čez Savo redkejše. Zjutraj, okrog sedme ure, gre brodnik prvič po delavce in kmete, ki bi radi kaj naredili na svojih parcelah. Popoldne, okrog druge ure, pelje drugič in nato še enkrat med četrto in peto uro. Dokler so Jeseničani še hodili na delo v Drenje, kjer so gradili obrat za zagrebško Plivo, se je štef ravnal natanko po njihovem urniku, danisozamu-
žniki mraz, neprestano naletavajoči sneg in tišina, ki jo je kdaj pa kdaj pretrgalo zamolklo bobnenje rušečih se plazov. Ali pa so bili to odmevi oddaljenih kanonad? Kakor koli že, takrat se je Alojz v glavnem boril s snegom in kopal več kilometrov dolge rove v visoke snežne zamete, da so bila odprta pota za oskrbovanje najbolj izpostavljenih položajev. No, še en sovražnik je bil, ki tudi v najstrašnejšem mrazu ni zapustil naših »Janezov«vtistihzapuščenih alpskih dolinah: uši so jih zvesto spremljale tudi v globoke snežne tunele in na strupeno mrzle nočne straže.
»Zaradi mraza in pomanjkanja svežega perila smo se pač poredko preoblačili. Ko se nas je le usmililo sonce in smo opravili to nujno zadevo, pa smo videli, da smo na nekaterih mestih polni ran od neprestanega praskanja, okoli odeje, ki sem jo razprostrl v belem snegu, pa je bilo vse živo tega nadležnega mrčesa. Težko bi zdaj kdo verjel, kakšna neprijetna nadloga je bila to,« se spominja Alojz. Ko je njegovo vojskovanje s snegom stopilo že v drugo zimo, pa je bil Alojz Kovačič le odrešen. Bilojeto24. januarje 1918 in odrešitev je prižvižgala z italijanske strani, se razpočila in zasadila v Alojzov hrbet velik šrapnel. Ostal je živ, do konca vojne pa so ga vlačili po avtrijskih in čeških bolnišnicah, vmes pasogana Dunaju tudi operirali in mu odstranili smrtonosno italijansko darilo, ki je leza malo zgrešilo svoj cilj.
Ko je tako Alojz mesece in mesece poležaval po vojaških bolnišnicah, je imel dovolj časa, daje premišljal o svojem mlademživljenju, in kojepri-
IZ TIROLSKIH ZAMETOV
Skoraj neslišno pada drobni sneg in burja ga neprestano znaša v debele zamete ob hišnih voglih, ob grapah in mejah. Zima je, skoraj takšna kot pred sedemdesetimi leti. Alojz Kovačič iz Birčne vasi se je prav dobro spominja. Takrat je bil v Tirolah, v avstrijski vojaški uniformi, skrit nekje bogu zahrbtom vzavetju večtisočmetrskih vršacev, in se boril. Prva svetovna vojna je divjala po Evropi in Alojza je s 17. regimentom in njegovimi »Janezi« potisni la vzasneženo alpsko dolino na južnem Tirolskem, kjer so bili najhujši sovra-
šla pomlad in je ozelenela trava in se je listje razbohotilo po drevju, ga je domotožje močno stisnilo. Kaj bi dal, da bi videl zopet svoj rojstni Rakovnik, vasico ob potočku pod vznožjem Gorjancev, sredi med graščinama Poganci in Ruperč vrh. Ko je bil Alojz še bosopet in je gonil na pašo domači kravici, je oče hodil na dnino v obe bližnji graščini, da je družini prislužil kak denar ali priboljšek za na mizo. Ko pa je bilo Alojzu štirinajst let, si je že pričel služiti svoj kru h. T akrat so gradili železnico od Novega mesta do Karlovca, in ker je bil mladi Alojz priden in zdržljiv delavec, takrat se je delalo kar po dvanajst ur na dan, so ga porabili za vse. Za dnevni »šiht« je dobil en goldinar, kar za mladca niti ni bilo tako malo. Ko paježeleznicastekla in jenaBalkanu počilusod-ni prvi strel prve svetovne vojne, je bilo tudi tega zaslužka konec. Ostala so le priložnostna dela, od katerih je Alojzu najbolj ostala v spominu košnja na Hrvaškem. Tja gori na žumbeške koše-nice so se takrat udinjali mnogi Podgoroci ali »Kranjci«, kakor so jim takrat rekli. Ko se je sezona košnje pričela, so se pri Makariju v Dolanah zbrali, bilo jih je tudi po petdeset, šestdeset na nedeljsko dopoldne, potem paso prišli gospodarji, odbirali delavce in sklepali pogodbe »na čez«. Tako so kosili tudi po več tednov ali mesec, od ranega jutra do poznega popoldneva, kakor so se pač dogovorili ali mogli, saj je bilo delo sorazmerno dobro plačano. Košnje leta1916paAI-ojz ni dočakal doma, saj si je moral že 11. maja namesto kose na ramo naprtiti puško.
Zelja po domu je bila zadnje mesece vojne Alojzu le izpolnjena. Prišel je domov na dopust
Za brodnika, ki na Jesenicah že več kot četrt stoletja prevaža ljudi, živino, traktorje in avtomobile čez reko Savo, mnogi ne vedo, kako se piše, čeprav se dnevno srečujejo z njim. Kličejo ga Stef, naš Štef, in vsi vedo,
malo pred razpadom Avstro-Ogrske. Vendar pa mu dolgo okrevanje doma ni bilo usojeno. Od nove oblasti je kmalu dobil poziv za mobilizacijo, inzopetseje,tokratvdrugi uniformi, podalvboj. Blizu Št. Jakoba na Koroškem se je boril za severno mejo. Še nekajkrat je moral obleči uniformo, potem ko je že bil demobiliziran, nakar so ga vojaške oblasti končno pustile pri miru.
Med obema vojnama je Alojz opravljal zopet razna dela, še največ je drvaril in tesaril, od 1929. leta pa vse do upokojitve leta 1955 je bil cestar in starejši ljudje od Novega mesta do Laz se še spominjajo, kako skrbno in redno je krpal luknje v prašnem makadamu. STerezijoGašperizBirčne vasi si je ustvaril družino in dom v Birčni vasi in v tem domu je privekalo na svet deset otrok. Sedaj jih živi še šest, ob Alojzovem devetinosemdesetem rojstnem dnevu, ki ga bo kmalu praznoval, pa se bo zbralo še petnajst vnukov in enaindvajset pravnučkov. Kar lepo število zvedavih oči in ušes za zanimive dedkove in pradedkove zgodbice o davno minulih časih.
Alojz je kljub svojim letom še vedno sorazmerno zdrav in živahen. Vsak četrtek si nadene očala in vzame v roke Dolenjca, ki ga komaj pričaka. Prebere ga do zadnje črke. Tudi Šilce žganega si privošči zjutraj, za poživitev, popoldne pa še kak kozarec vina. Cigarete, ki so ga spremljale vse od strelskih jarkov prve svetovne vojne naprej, pa je pred nekaj leti opustil. Italijane, ki jih je med prvo svetovno vojno bolj malo videl, od njih pa prejel le daljni topovski pozdrav, je v drugi svetovni vojni zopet srečal. Takrat so mu požgali domačijo.
TONE JAKŠE
PRGUSCE
mišhl
Človeka ne smemo nikoli gledati kot posameznika, temveč kot skupnost.
E. RINGEL
Misel in žalost sta si kot ogenj in voda — prvo ne gre z drugim in to drugo še bolj boli, ko zacvrči ob prvem.
J. SNOJ
Mladost je najbolj surova človeška starost, saj je najbolj zlagana, najmanj zanesljiva, najbolj manjvredna.
P. LAGERKVIST
Današnja industrijska produkcija je človeški naravi tuja in bistvu človeškega dela nasprotna, ker ubija ustvarjalno sodelovanje.
J. VIDMAR
Ljubezen je manj zahtevna kot prijateljstvo.
I.A. GONČAROV
Zakoni življenja so brez stalnih pravil.
V. S. RUS
NAGRADNA KRIŽANKA
1987
PLATIN-
SKA
KOVINA
2ABJA
NOGA
KATRAN
KIT. FILOZOF. IN RELIGIOZNI NAUK
ZBOR
OSMIH
PEVCEV
OANV
TEDNU
INO.
MESTO
P00
URALOM
MLINSKI
2LEB
KEM. SIMBOL ZA KALIJ
PRERO-
ČIŠČE
UMETNIK
LJUBITELJ
MUSLI-
MANSKI
BOG
NASUT PAS ZEMLJIŠČA
CANKAR
IVAN
PRIPADNIK
GERM.
PLEMENA
VRSTA
VRSTA
VRBE
SKOP
ČLOVEK
REZULTAT NEPOPOLNEGA ZGOREVANJA
INDIJANSKI ŠOTOR
INDIJSKA
0R2AVA
STIMU-
LATIVNA
PUACA
MIT. GERM. OREL
VL02EK
NEDOLOC.
STEVNIK
PRESOJA
STRDENJE
SEST.: J. UOIR
REZULTAT
MEDN. ORGANIZACIJA ZA STANDARDIZACIJO
NASA REKA
ZNAČAJ
NAOAV
MOR.
RASTLINA
2EL0DCNI
ENCIM
AVT.
OZNAKA
CELJA
IZVAJALEC
ZAVARO
VANJA
TRSCICA
POROK
Šahovska
FIGURA
MENJA-
ClCA
Dobronamerno, a Škodljivo
Česa so se varstveniki narave naučili pri varovanju gnezd z želvjimi jajci
Govorjenje - čudovita sposobnost ,Mal0čtl110
Strokovnjaki odkrivajo skrivnosti govorjenja — Ta sposobnost ima biološko osnovo, oblikovano v stotisočletjih človekovega razvoja — Dve teoriji
Vsakič, ko otrok izreče prvo besedo, se zgodi nekaj čudovitega in enkratnega. Živo bitje spregovori Oglasi se človek s svojo edinstveno sposobnostjo izražati misli, občutja, izmenjati izkušnje. Sposobnost govorjenja se nam zdi nekaj tako samoumevnega in naravnega, vendar pa gre za izredno zanimivo in vznemirljivo stvar, za pravi triumf človeške vrste.
Kako ga razložiti? Zakaj otrok že kmalu po prvem letu iz nerazločnih brbljanj in gruljenj oblikuje prve besede? Kako mu uspe v drugem letu življenja izgovoriti prve smiselne stavke? Od kod sposobnost, da petleten otrok zmore izjemno bogat besedni zaklad, kijahko obsega tudi do 8.000 besed? Šele ko se tako vprašujemo, se razkriva, kako čudovita stvar je govorica in kakšne zmogljivosti se skrivajo za njo.
»Otroci pravzaprav rešujejo nadvse zapletene logične uganke, ko iz stavkov, ki jih slišijo in prevzemajo, tvorijo določen jezik,« pravi psiholingvist Števen Pinker. To je le eden od mnogih strokovnjakov, ki se v zadnjem času vse bolj zavzeto ukvarja z raziskovanjem človeške govorice. Znanost bi namreč rada prodrla v jedro skrivnostne sposobnosti človeške vrste in jo doumela.
Na teoretični ravni so različni strokovnjaki že oblikovali odgovore, vendar pa jih empirično niso dovolj in v celoti preskusili. Kljub vsemu pa se v dosedanjih raziskavah le utrjuje spoznanje, da sposobnost govorjenja ni zgolj stvar učenja, marveč da ima pri človeški vrsti biološko osnovo, ki se je razvijala hkrati z razvojem ' vrste. Samo tako je mogoče razumeti novoodkrita dejstva, ki govore o izjemnih sposobnostih dojenčkov, da razločujejo glasove, da ločijo, še preden lahko govorijo, materin jezik od tujega, da razlikujejo samoglasnike in soglasnike, da tako rekoč od rojstva poznajo melodiko materinega jezika.
Lingvistični strokovnjaki so se v novejšem času lotili raziskav kar pri viru samem, na primer dr. Peter
Eimas z Brovvnove univerze. Raziskave opravlja z novorojenčki in dojenčki, seveda ob pristanku mater in z njihovim sodelovanjem. Tako je prišel do zanimivih ugotovitev o sposobnostih otročičev za razlikovanje govornih in drugih zvokov. Če hoče otrok posnemati govorico in se je učiti že v najzgodnejših stopnjah razvoja, jo mora pač znati ločiti od ostalih zvokov okolja.
Raziskovalka Jill de Villiers prav tako dela z otroki v najnežne-jši starosti. Prepričana je o čemer jo potrjujejo tudi njena lastna spoznanja, da seproces govorjenja sproži mnogo prej, kot so strokovnjaki doslej predpostavljali. V tem pogleduje gotovo šel najdlje psiholingvist Peter Jusczyke, ki ugotavlja, da se dovzetnost za govorico začenja oblikovati že pred rojstvom. Človek še kot zarodek zaznava melodijo govorice in se tako ro- ■ di že z določenimi oblikovanimi zvočnimi ključi, ki mu potem pomagajo dojemati govorne zvoke.
Vse to vodi proč od dosedanjih vladajočih teorij, po katerih naj bi se otrok govorice predvsem naučil. Spoznanja strokovnjakov govore drugače. Vse več je takih, ki priznavajo, da je imel v splošnem prav slavni lingvist Chomsky, ko je postavil svojo drzno teorijo, da jezik ni priučen, marveč biološki proces. Otroci se rode opremljeni s sposobnostjo naučiti se jezika, razumevati ga in ga obvladati. Učenje se ne začenja pri ničli.
. Kot ugotavlja priholingvist Jean Berko Glaeson, otroci nikoli ne narede grobih skladenjskih napak. Ne bodo rekli, da zajtrk poje človeka, motili se bodo samo v oblikovanju besed, pri izjemah ipd. To pa hkrati pomeni tudi, da je materni jezik človeku v kosteh, kot pravimo. Nanj je otrok biološko navezan, raste iz njega še iz obdobja izpred rojstva.
Francoski znanstveniki so se lotili zanimivega poskusa. Nosečim materam, ki so bile v zadnjem mesecu nosečnosti, so priporočili, naj večkrat na dan preberejo na glas nekaj izbranih kratkih pra-
vljic. Tri dni po rojstvu otrok so raziskovalci dali novorojenčkom poslušati te in druge pravljice,'nato pa so izmerili njihove odzive. Ugotovili so, da so jim ljubše tiste pravljice, ki sojih poslušali v materinem telesu. Nekaj dni stari otroci so torej prepoznali govorico!
Tudi med tistimi strokovnjaki, ki se nagibljejo k teorijam, po katerih se človek jezika nauči, se nova odkritja uveljavljajo. Vse manj je ostrega razločevanja med interak-cionisti, kot se ti imenujejo, in ina-talisti, kot pravijo zagovornikom teorije Chomskega. Kaže, da prihaja do plodnega združevanja obeh naukov in do združenega spoznanja, da ima jezik biološko osnovo, ki jo človek razvije pod vplivom najbližjega okolja.
Osnovna vrednost vseh teh odkritij pa je gotovo ta, da je jezik zares prava človekova vrednota, da je ena od temeljnih postavk, na osnovi katerih človek gradi svojo istovetnost. Vsako igračkanje z jezikom je zatorej hudo vprašljiva stvar, asimilacije, zanikanje enakopravnosti jezikov in kar je podobnega iz orožarn jezikovno močnejših, pa so v svojem bistvu napadi na človekovo integriteto.
MiM
(Vir: Newsweek)
Lažji, manjši in varčnejši elektromotorčki
Elektromotorji, ki poganjajo vse mogoče stroje od kasetofona do vrtalnih svedrov za iskanje nafte so sicer res zelo koristna iznajdba, vendarpadaleč od tega, da bi bili popolni. Največ zamer je zaradi njihove okornosti in ve-likosti ter zaradi motečih vibracij, ki spremljajo delovanje elektromotorjev pri nizkih obratnih hitrostih. Japonski strokovnjaki so tudi na tem področju izumiteljsko segli po nove rešitve.
Velika družba Matsushita pripravlja povsem nove elektromotorje, ki so lahko zelo majhni, imajo mnogo večji energetski izkoristek in pri nizkih hitrostih delujejo izredno mirno. Narejeni so, čejih opišemo na preprost način, iz dveh kovinskih diskov, ki ju loči plast visokotome plastike. Poseben keramični generator sprošča ultra zvoke, ki povzročijo, da začne spodnji disk vibrirati, trenje med obema diskoma pa povzroči, da se začne zgornji disk vrteti. Energetski izkoristek takšnega ipotorška je 45-odstoten.
Ker je motorček lahko zelo majhen in lahak, je kot nalašč za vgraditev v najrazličnejše naprave, kot so roboti, samogibljive enote, video oprema ipd. Upati je celo, da se bodo nove naprave zaradi takšnih motorčkov tudi pocenile, ne samo da bodo lažje, manjše in bolj učinkovite.
Kdor zaradi modrosti bedi, bo kmalu brez skrbi.
Knjiga modrosti
Ko bi morske želve razmišljale po človeško, bi bile nadvse navdušene nad naravno danostjo, da si namreč lahko po preprostem postopku izbirajo, kakšnega spola bo njihovo potomstvo. Medtem ko ljudje poznajo dandanes nekatere zelo zapletene in še vedno ne dovolj zanesljive postopke za določanje spola potomstva, pa je za želve vse skupaj le stvar večje ali manjše izpostavitve jajc vplivu sonca.
Odkritje, kako je lahko z nihanjem temperature določiti spol želvjemu potomstvu, je ponovno prišlo na dan po dolgem ovinku. Morske želve so namreč ena tistih vrst, za katero kažejo veliko zanimanja varstveniki narave. Po njihovih gnezdih, v katerih je po nekaj desetin jajc, se namreč steguje veliko požrešnih krempljev roparskih ptic in drugih živali, za njimi pa nič kaj dosti ne zaostajajo tudi ljudje, ki so jim želvja jajca imenitna poslastica. Zaradi vsega tega so želvja gnezda jajc pogosto izropana, obstoj te živalske vrste pa ogrožen.
Varstveniki narave so zato poskušali reševati želvjagnezda tako, da sojih zaščitili s ponjavami ali so jih prekopavali in jajca prenesli na bolj varne in lovcem na želvjajajca manj znane kraje. Toda bili so prav presenečeni, ko so strokovnjaki ugotavljali, da je njihovo početje sicer hvalevredno in dobronamerno, vendar pa dela veliko škodo želvjemu rodu. Iz takšnih prenesenih ali zaščitenih gnezd so se praviloma izlegli le moški potomci. Bilo jih je veliko, a kaj naj želvaki sami počno na svetu? Vrste ne morejo nadaljevati in ohraniti.
Do odkritja sta prišla ekologa J. Whitfield Gibbons in Stephen Morreal. Zakaj prihaja do moškega potomstva, pa je že pred več kot desetimi leti odkril francoski biolog Claude Pieau. Ta znanstvenik je raziskoval vpliv temperature na plazilsko potomstvo in ugotovil, da se iz jajc, ki se valijo pod nekoliko nižjo temperaturo, manj kot
Naša človečkost raste iz tesnobe smrti.
A. PUHAR
Hrepenenje ni vedno najboljša pot do resnice.
E. SABATO
Neskušenost gorje spočne.
A. S. PUŠKIN.
Samo ljudje z iluzijami imajo domovino.
M. ROŽANC
Poezija je človekova molitev.
B. ŠTIH
27 stopinj, zleže samo moško potomstvo, iz tistih, izpostavljenih višji temperaturi, nad 27 stopinj, pa se zleže predvsem žensko potomstvo.
Biološke raziskave so to pravilo potrdile za številne plazilske vrste, od krokodilov do- morskih in sladkovodnih želv, le da je učinek toplejšega ali hladnejšega valjenja pri nekaterih vrstah obraten.
In kako, da običajna želvja gnezda dajejo mešano potomstvo? Odgovor je preprost. Iz jajc, ki so bližje površju, se izlegajo želvice, iz jajc, ki so globje v jami, pa se izležejo želvaki. Do odločilnih temperaturnih razlik v gnezdu pride seveda zaradi tega, kersognezda nabasana z jajci. V poprečju želva zleže okrog 150 jajc v eno gnezdo. Možnosti za mešano in številno potomstvo je dovolj.
Vse te ugotovitve so zanimive predvsem zaradi tega, ker jasno opozarjajo, da je vsakršno poseganje v naravo, naj bo tudi dobronamerno, hudo vprašljivo, če ga ne spremlja dobro poznavanje in veliko znanja. Sicer pa to velja za vse stvari v življenju sploh.
MiM
Manj žrtev
Uničili bodo manj labo-ratorijskih živali
Prenekatero novo ličilo, kozmetična krema, dodatek k jedem, kar vse naj bi služilo zadovoljstvu, je bilo narejeno na sramotnih poskusih. Kozmetična, živilska in druge industrije namreč preskušajo toksičnost in dražljivost novih preparatov in snovi na laboratorijskih živalih, da bi tako ugotovile, kako bo nanje reagirala človekova koža in sploh organizem. Zaradi takšnih poskusov vsako leto pogine nekaj milijonov poskusnih živali.
Ne samo da je to kaj slabo spričevalo človekovega odnosa do vsega živega, kar ga obdaja in česar del je on sam, tudi kupce takšno početje odvrača od nakupa izdelkov, za katere se razve, da za njimi stoji na stotisoče poginulih živali. Zato raziskovalci že nekaj časa iščejo, kako bi takšne poskuse dovolj učinkovito opravili kako drugače, ne da bi bili rezultati preverjanj kaj manj uporabni.
Kaže, da je raziskovalcem michiganske univerze uspelo. Našli so zamenjavo za laboratorijske živali in predlagajo, da poskuse o toksičnosti in zdražljivosti posameznih snovi preskušajo na umetno gojenih tkivih kože sesalcev. Umetno dobljena kožna tkiva imajo prav vse potrebne lastnosti za odkrivanje morebitnih nezaželenih učinkov novih preparatov na človeško kožo.
Čeprav s takšnimi nadomestki ni mogoče ugotoviti prav vseh možnih učinkov, pa bo v številnih primerih nadomestek lahko zamenjal živali.
			r'!
			uJ
Radarji zaznali NLP
Srečanje z neznanim letečim predmetom na severu
Dogodek se je sicer pripetil že novembra lani, vendar je v javnost prodrl šelezdaj. Ima vse značilnosti stotisočerih pričevanj o srečanju z neznanimi letečimi predmeti, le da je tokrat zraven podrobnost, ki vsej zadevi daje pečat resnosti. Prvič v zgodovini opazovanja enelpejev se je neznano telo odrazilo tudi na radarskem zaslonu.
17. novembra lani je letelo japonsko tovorno letalo izReykja-vika v Kanado, upravljal pa ga je pilotski veteran Kendjyu Terauc-hi. Vreme je bilo lepo, jasno, vidnost vzorna. In ko je letelo nad Beaufortovim morjem, je pilot ugledal nekaj nenavadnega, takoj • za njim pa sta čudo opazovala tudi še druga dva člana posadke. V razdalji kakih 12 kilometrov jih je
spremljal ogromen predmet. Letel je tako hitro kot veliko reaktivno tovorno letalo, in to cele pol ure. Obletavala sta ga dva manjša predmeta, kot ta ga usmerjata. Predmet je bliskal z rumenimi, zelenimi in jantarjevimi lučmi.
terauchi je takoj sporočil letalski kontroli, kaj se dogaja. Dobil je dovoljenje, da se spusti na nižjo višino. Z njim vred pa sejespustilo tudi neznano plovilo, potem pa je čez čas izginilo.
Vznemirljivo pri vsej stvarijeto, da je predmet zaznal pilot sam z malim vremenskim radarjem in da so ga zaznali tudi vojaški in civilni letalski kontrolorji, vendar le za kratek hip. Pri pregledu posnetkov odmeva niso več našli.
Grabnar je Vrbinčevo štirinajstdnevno odsotnost z dela izkoristil: »Veš, take ljudi, ki se jim ne ljubi priti na delo kar štirinajst dni, ne potrebujem!« Dal mu je delavsko knjižico in Nejc je ostal na cesti brez dela.
Ljudje v dolini so postajali zaskrbljeni in vznemirjeni. Oblast je začela loviti in zapirati protidržavne elemente, kot so rekli komunistom. Tudi Vrbinčevega Nejca so iskali, a se jim je še ob pravem času umaknil. Ljudem se je zdelo nerazumljivo, zakaj naj bi bili Nejc in njemu podobni ljudje nevarni državi.
Nejc se je zatekel na Osoje. Osojnik je grbančiil čelo, snel klobuk z glave in se popraskal po njej ter zaskrbljeno rekel: »Hm, nerodna zadeva. Grabnar te bo z orožniki najprej iskal prav tu gori okoli nas.«
»Tu me že ne bo iskal. Sem mu preveč zmešal sled. Šel sem s kovčkom v roki po cesti iz Zadolja proti železniški postaji in gledal, da sem čimveč ljudi srečal ter vsakemu povedal, da odhajam v Ljubljano. Na železniški postaji sem celo kupil vozno karto do Ljubljane. Tik pred prihodom vlaka pa sem se skril v grmovje in po stranskih poteh prišel sem gor.«
»To si pametno naredil,« se je nasmehnil Osojnik in odšel proti hiši.
V kuhinji je našel samo Marjeto. Nekaj časa je mencal po kuhinji sem ter tja in končno le našel besedo: »Hentajta, Marjeta, nekaj ti moram povedati. Vrbincev Nejc je prišel «
»Ni prišel prvič in mislim, da tudi ne zadnjič,« je odrezavo odvrnila Marjeta.
»Povedati ti moram, da bo za nekaj časa ostal pri nas, dokler se ne uredi kako drugače.« »Kako drugače? Kaj je
z Nejcem narobe?« je vprašala Marjeta. Šele zdaj je opazila, da je oče nekam čudno zaskrbljen.
»Oblast ga išče,« je zamišljeno odgovoril Osojnik. »Marjeta, čudni časi prihajajo, da se morajo skrivati pošteni ljudje.« Naglo se je obrnil k njej. »Moram ti pojasniti o tistih nočnih prihodih k na-m. Bistra si, to sem spoznal žetisto jutro, ko si ponoči opazila skrivnostni prihod neznanca na Osoje. Ti skrivnostni ljudje niso bili tatovi, ubijalci ali posiljevalci, ampak borci za pravice delavcev. Več kbt ti tudi drugi na Osojah niso vedeli. Je najbolje, da o takih zadevah ve čim manj ljudi,« je končal s pojasnili Osojnik.
Komaj je začela popuščati svetovna gospodarska kriza, že je nad človeštvo lezla druga, še hušja nadloga — svetovna vojna.
Avstrija in Češkoslovaška sta že bili na kolenih. Nemci so ju zasedli brez vojne napovedi in vsakega odpora. Prvega septembra 1939. letajeNemčijanapadla Poljsko. Razumni ljudje so takrat prerokovali, da se je s tem napadom začela druga svetovna vojna. Ta prerokovanja so se začela uresničevati. Devetega aprila 1940. leta so nemške horde začele svoj pohod na Norveško in Dansko, desetega maja istega leta sso nadaljevale pohod na Belgijo, Nizozemsko in Luksemburg.
Svet se je začel naglo zapletati v vojne grozote. Tudi iitalijanškemu fašizmu je rasel pohlep po tujih ozemljih, še zlasti po Jugoslaviji. Ljudje so s strahom in upom pričakovali odločilnega spopada. Ali bo Jugoslavija zdržala udarec,
kakršnega niti velesile niso zdržale?
Vrstile so se mobilizacije rezervistov in vprežne živine. Na Osojah so mobilizirali par konj. Matevž jih je peljal na odrejeno komando. Ko jihjeizročil, ješe videl, kako so jim rezali grive inn repe. Dobil je potrdilo in se vrnil domov. A doma je že tudi njega čakal poziv za orožne vaje.
so pričakovali ve-
v vojno je Matevž na jugoslovansko-
V velikem strahu likonočne praznike.
Vstop Jugoslavije dočakal v Gerovem italijanski meji.
Matevževa enota je krenila v napad na italijansko ozemlje. Hodili so že skoraj ves dan v notranjost italijanskega ozemlja, a niso nikjer naleteli niti na enega italijanskega vojaka. V Matevževi enoti so se dogajale čudne stvari. Ko so krenili v napad, ni bilo z njimi nobenega oficirja. Podoficirji so se med pohodom porazgubili in tako so na koncu ostali same še navadni vojaki in nekaj kaplarjev. Ker ni bilo nobenega sovražnika in tudi nobene komande od nikoder, so se vrnili nazaj na položaj. Že med potjo so presenečeni ogledovali ob cesti odvržen vojni material. V kasarni so civilisti praznili skladišča.
Neki kaplar se je opogumil, stopil k telefonu in poklical komando. V slušalki se ni oglasilo kot ponavadi: »Ovdje komandant«, ampak »Ovdje zapovjednik«. Kaplar je presenečen odložil slušalko in zaklel ter se začudeno spraševal: »Odk-daj pa je pri nas vojaški čin .zapovjednik’?«
Matevž in njegovi tovariši so dojeli, da je vojska v razsulu. Odvrgli so orožje in se napotili vsak na svoj dom.
1>0TA
m ST'Jfc*
Kremne rezine pred sodiščem
Temeljni javni tožilec je te dni na sodišču vložil obtožnico zoper Šolski center za gostinstvo — Zaradi zastrupitve s slaščicami zbolelo 396 občanov
NOV O MESTO — Na dolgo in široko smo lanskega aprila pisalio hudi zastrupitvi s kremnimi rezinami iz slaščičarne Šolskega centra za gostinstvo na novomeškem Glavnem trgu, ko jekar 396 občanov iskalo zdravniško pomoč zaradi hujših prebavnih motenj, od teh sojih 60obdržali na zdravljenju v novomeški bolnišnici. To je bila lani že druga množična zastrupitev občanov Novega mesta, zato nič čudnega, če je imela tolikšen odmev. Danes, dobrih devet mesecev poepidemiji, jepreiskava končana, prav tedni pa je temeljni javni tožilec v Novem mestu zoper Šolski center za gostinstvo in njegovo odgovorno osebo vložil obtožnico.
Povejmo že uvodoma, da preiskava neposrednega vzroka zastrupitve ni odkrila, kar pa ne zmanjšuje krivde odgovornih. Dejstvo je pač, da so v slaščičarni dali v promet živila, ki so vsebovala precej več mikroorganizmov od dovoljenih. Tako je bilo 7. aprila v kremnih rezinah nad milijon mikroorganizmov v
RAZBIJAL STEKLENINO—Trebanjski miličniki so 10. januarja pridržali do iztreznitve 25-letnega Jožeta Kožarja s Svetinja pri Trebnjem. Možakarje v gostilni Špringer razbijal . steklenino, vse pa zategadelj, ker mu na dokaj majavih nožicah niso hoteli postreči z novo pijačo. Kožar bo moral obiskati sodnika za prekrške.
NADLEGOVAL OBČANE — 9. januarja so imeli miličniki opravka s 27-letnim Tahirjem Drešajem iz Kanižarice. Možakar seje zadrževal v gostilni Rojc in tam nadlegoval občane ter 1 jih izzival k pretepu. Ne dvomimo, da bo precej manj vroče krvi, ko bo obiskal sodnika za prekrške.
IZGINIL OSEBNI AVTO — Neznani storilec je v noči na 10. januar obiskal skupne garaže na novomeški cesti herojev. Izmed vseh prisotnih avtomobilov mu je bila najbolj všeč katrca z registrsko številko NM 113-698, last Novomeščana Stanislava Korošca. Neznanec je v vozilo seveda sedel in ga odpeljal s seboj, s čimer je lastnik avtomobila oškodovan za najmanj poltretji milijon dinarjev. Možje postave za storilcem še poizvedujejo.
AVTO NAŠEL BREZ KOLES
VELIKI KAMEN — V noči na 4.januar se je nekdo lotil osebnega vozila Alojza Drenovca z Velikega Kamna. Drenovec je svojo stoenko zaradi okvare pustil ob cesti blizu Velikega Kamna in preko noči odšel domov, to pa je izkoristil neznanec in iz avtomobila odvil obe zadnji kolesi. Drenovec je ob okroglih 60 tisočakov.
Ob sneženju brez večjih težav
Na Kočevskem in Ribniškem ni bilo zastojev
KOČEVJE, RIBNICA—Sneg, ki je minuli konec tedna zapadel na območju ribniške in kočevske občine, ni povzročil kakih večjih zastojev v prometu. Kot je povedal Zlatko Starešinič, dežurni v kočevskem tozdu Cestnega podjetja Novo mesto, so bile vseceste v obeh občinah hitro splužene, v eni do dveh ur.
Po besedah direktorja tozda Sap-Integral Jožeta Mlakarja tudi avtobusi niso imeli večjih zamud. Izjema je le tisti, ki je vozil med Kočevjem in Koprivnikom, saj je v ponedeljek peljal le do Oneka, kajti cesta naprej ni bila splužena. Prav tako pa v ponedeljek zaradi plazu med Delnicami in Gornjim Jelenjem iz Kočevja ni odpeljal avtobus proti Reki. Dokaj mirne dni so imeli tudi miličniki, saj z izjemo nekaj manjših trkov kakšnih večjih prometnih nesreč tokrat ni bilo.
enem gramu (dopustna meja je 100 tisoč), 8. aprila je bilo v slaščicah »pufer« prav tako nad milijon mikroorganizmov, medtem ko jih je bilo v zimskem sladoledu nad 900 tisoč. Tudi analiza kremnih rezin, ki so bile v prometu 23. aprila, je pokazala, da vsebujejo nad 900 tisoč mikroorganizmov, od tega tudi koa-guloza pozitivne stafilikoke; 29. aprila pa so bile v slaščičarni kremne rezine s preko milijon mikroorganizmi v enem gramu.
V nadaljevanju obtožnice stoji tudi, da so imeli v slaščičarni na Glavnem trgu med 30. marcem in 6. aprilom v prodaji slaščice, ki so vsebovale bakterije vrste »salmonel-la enteriditis«, prav uživanje teh slaščic pa je pri najmanj 290 občanih povzročilo epidemično obliko nalez-
TRČENJE NA ZASNEŽENI CESTI
ZALOKE — V nedeljo ob 21,20je prišlo na magistralni cesti med Ljubljano in Zagrebom do hujše prometne nezgode. 26-letni Dragan Starčič iz Poreča se je peljal z osebnim avtomobilom proti Ljubljani in pri Zalokah prepozno opazil na cesti stoječi osebni avtomobil 34-letnega Živojina Grujiča iz Topolovnika. Starčič je sicer zaviral, vendar ga je na zasneženi cesti zaneslo v Gru-jičevo vozilo, ki ga je po trčenju potisnil še v osebni avto 34-letnega Vlas-timira Simiča, prav tako iz Topolovnika. V nezgodi seje voznik Grujič ‘hudo poškodoval, laže pa 39-letna sopotnica Sobinka Budimirovič, vendar so oba prepeljali na zdravljenje v brežiško bolnišnico. Materialno škodo so ocenili na 850 tisočakov.
AMERIŠKI LESNI CRV
Olje ogrožalo podtalnico
Sodni epilog izlitja 12 tisoč litrov plinskega olja v brežiškem skladišču Petrola — Zavrnjena pritožba
BREŽICE — 7. septembra 1984 okoli 23. ure je prišlo v brežiškem skladišču naftnih derivatov do izlitja 12 tisočlitrov kurilnega olja. Ta dogodek je tedni dobil zaključni epilog pred višjim sodiščem v Ljubljani, ki je potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča, s katero je bil Petrolov tozd Komerciala obsojen na plačilo 600 tisočakov kazni, direktor kot odgovorna oseba pa na plačilo 20.000 din.
Do izlitja kurilnega olja je prišlo zaradi napake dežurnega delavca, ki je potem, ko je prevzel avtocisternos plinskim oljem, pomotoma odprl
Lahkomiselni tudi starši
Moped za darilo je v rokah otroka kaj nevarna igrača zanj in ostale udeležence v prometu
Medtem ko so starši še pred nekaj leti svoje otroke ob rojstnih dnevih in dosežkih v šoli nagrajevali s skromnejšimi darili, sej e zadnja leta močno razpasla navada: za darilo dajati moped. In to otroku pri štirinajstih letih, ki je v najbolj postav/jaški dobi in v večini primerov ni sposoben dojeti, kako nevarno igračo je dobit! Vrh vsega starši še dopuščajo, da njihov ljubljenček seda na moped in se vozi z njim po mestu, ko niti še nima izpita.
To je ozadje naraščajočega mladoletnega prestopništva, s katerim imajo opravka pri sodniku za prekrške v Novem mestu. Veliko večino primerov prestopništva predstavlja vožnja z mopedi brez vozniškega izpita. In ko potem v postopku ugotavljajo, kje je otrok moped dobil, s e izkaže, da so ga kupili starši. Zaskrbljujoče je vse večje število takihprimerov, kajti v letu 1985 so jih imeli pri sodniku za prekrške 164, lani pa okrog 300 z 250 prestopniki. Nekateri so namreč nepoboljšljivi. Še potem, ko so bili že zaloteni, so še drugič in tretjič, celopetič zagrešili isto dejanje.
Nesreč v prometu je že tako in tako preveč, novomeške ulice pa so še najmanj primerne, da bi se po njih urili neizkušeni mladoletniki, a vendar se to dogaja z vednostjo in pomočjo staršev. Kako zajeziti
tovrstno prestopništvo, ki bi pripomoglo nasploh k večji varnosti v prometu, so lani na širšem posvetu ugibali strokovnjaki različnih služb, od socialnih delavcev do sodnikov, tožilcev, miličnikov in članov sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
Problem je v tem, ker se mladoletniki in njihovi starši zavedajo, da zalotenega pod 18. letom starosti na cesti pri vožnji brez izpita doleti le opomin pri sodniku za prekrške. N a tak papir se požvižgajo! Kljub vsemu so našli možnost, kako lahkomiselnim staršem priti do živega. Zdaj imajo sezname mladoletnikov, ki so jih miličniki na cestah prestregli brez vozniškega izpita. Center za socialno delo bo mladoletnike in starše povabil na sestanek, kjer jim bo svet za varstvo in vzgojo v cestnem prometu predvajal vzgojne filme o nesrečah, ki se takim otrokom na vozilih dogajajo, in posledicah. Precej mladih je že na berglah in vse več je med njimi paraplegikov. V bodoče bodo tudi pri povratnikih staršem naložili strožje nadzorstvo nad otrokom (ne samo opomin) in če še to ne bo zaleglo, Sodo kaznovani z znatno denarno kaznijo, ker opuščajo dolžno nadzorstvo nad mladoletnikom.
R. BAČER
pred pričetkom pretakanja ventil rezervoarja, ki pa ga je že prej napolnil. Plinsko olje je tako namesto v cisterno iztekalo v jaške, iz neutrjenega prečrpavališča pa v zemljo in ogrožalo podtalnico. Na srečo ni prišlo do hujših posledic, res paje tudi, da bi bila nevarnost gotovo manjša, če bi imeli v brežiškem skladišču rezervoarje opremljene zzašči-tno opremo, ki bi samodejno z akustičnim in optičnim signalom opozorili naiztekanjetekočine. Prav tako bi bila nevarnost manjša, ako bi bilo prečrpavališče utrjeno s plastjo nepropustnega materiala. Ob tem je potrebno resnici na ljubo dodati, da so se v Petrolu vse do leta 1982zavze-mali za zaščito okolja, v ta namen uvozili tudi 68 naprav proti prepolnitvi podzemnih rezervoarjev, vendar dovoljenja za uporabo teh aparatov ni bilo. Utemeljitev iz Zagreba je bila, da ne ustrezajo jugoslovanskim standardom, za sporne aparate pa kupca v tujini Petrolu navzlic trudu ni uspelo najti.
Sodišče je vse to ob izreku kazni upoštevalo kot olajševalno okoliščino, hkrati pa v sodbo zapisalo, da bodo rešitev v skladišču slej ko prej morali najti, čeprav z izdelavo posebne naprave v ta namen. V nasprotnem jih kaj lahko doleti nova kazen zaradi kršitve določil, ki varujejo podtalnico in zdravje ljudi.
OGENJ UPEPELIL HIŠO
RADOVIČA — 7. januarja nekaj čez polnoč je prišlo do požara na stanovanjski hiši 74-letne Martine Režek z Radoviče. Kot je pokazala preiskava, je ogenj nastal zaradi nepravilno speljanega dimnika. Visoka temperatura je zakrivila, da se je najprej vžgal leseni tram ob dimniku, kasneje pa še lesen strop, ogenj pa seje nato razširil po celi hiši. Navzlic posegu gasilcev z Radoviče je hiša v velikosti 8 krat 5 metrov pogorela, tako daje škode najmanj za 500 tisočakov.
POPRAVEK
NOVO MESTO — V zadnji lanski številki našega lista smo na tej strani objavili krajši zapis z naslovom »S pasom pretepel ženski«, v katerem pa nam jo je zagodel tiskarski škrat. Pomotoma je namreč zapisal, da je Janez Šuklje sin Marije Kump, kar seveda ni res, in se za to prizadeti opravičujemo.
ljive bolezni. Ta del obtožnice je grajen na podatku, daje v času med 5. in 22. aprilom iskalo zdravniško pomoč 396 občanov, pri 296 pa so iz blata izločili omenjeno salmonelo, skupni imenovalec vseh pa je,da sov omenjenem času bodisi sami obiskali slaščičarno bodisi jedli slaščice doma ali pa se družili z okuženimi osebami. Ob tem je potrebno omeniti, da v Šolskem centru za gostinstvo ne ugovarjajo analizam in rezultatom, ne znajo pa pojasniti, od kod v slaščicah mikroorganizmi in bakterije. Kot možne vzroke so navedli oporečnost vode ali razkužil, vendar sta izvida oba domnevna vzroka zavrgla, saj sta bila neoporečna. Zanimivo je tudi, da so epidemiološka testiranja, ki so zajela kar 211 novomeških gospodinjstev s 643 člani, pokazala, da so zboleli predvsem tisti, ki so slaščice uživali že pred 7. aprilom, ko je bil opravljen prvi inšpektorski pregled in odvzeti vzorci za analizo, kar je bila seveda dodatna oteževalna okoliščinapri iskanju neposrednega vzroka zastrupitve.
Kakorkoli že, odgovornosti za opisane dogodke ne bo moč ubežati, enako res paje tudi, da se v gostišču na trgu zelo trudijo zagotoviti brezhibne higienske in delovne razmere, a jim pri tem velikokrat stoji napoti neprimerna in nefunkcionalna prostorska ureditev, ki seje morala ob prenovi stavbe ukloniti zahtevam spomeniškega varstva.
B. BUDJA
V Beogradu niso za točke
Predlagatelji sprememb obšli slovenske zahteve — Točkovanje kršitev bi najbolj udarilo povratnike
Veliko jih je, ki z zanimanjem čakajo, kaj bo prinesel tolikokrat napovedani načrt sprememb zakona o temeljih varnosti cestnega prometa v Jugoslaviji, vendar bodo, kot kaže, ostali razočarani. Sloveniji namreč predvidene novosti ne prinašajo domala nikakršnih sprememb, zahteve, ki jih je posredoval slovenski republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu očitno niso naletele na plodna tla. Zato je razumljiva zahteva slovenskega sveta, naj predlagatelji sprememb pred obravnavo zakona v izvršnem svetu in v skuščini SFRJ vnovič pretehtajo slovenske predloge in vsaj pojasnijo, zakaj jih niso upoštevali.
In za kaj se zavzema svet za preventivo in vzgojo SRS?Njegovi člani so za takšno kaznovalno politiko, ki naj ne temelji na množičnem kaznovanju udeležencev v prometu, pač pa na zaostritvi odgovornosti kršiteljev povratnikov. Z drugimi besedami povedano: zakon naj zaostri višino materialnih določil sankcij, kajti le tako bodo kazni prispevale k izboljšanju varnosti, in ne bodo več le »socialni institut«, kot so danes. Vsak udeleženec v prometu se bolj ali manj zavestno odloča za kršitev predpisov, za takšno zavestno ravnanje pa naj tudi plača
kazen, ki bo nanj vplivala vzgojno in preventivno. Prav tako naj zakon uredi izterjave kazni in odgovornosti lastnikov vozil, kajti velikokrat ob storjenih prekrških niso ugotovljeni vozniki, kar povzroča vse večji nered in prispeva svoj delež k manjši prometni varnosti. Mnenje slovenskega sveta za preventivo je torej, da brez ustrezne kaznovalne politike tudi preventivni in vzgojni učinki nimajo pravega odmeva. Sicer paje že dalj časa jasno, da zakon z višinami kazni ne more slediti inflaciji in da te slej ko prej postanejo smešno nizke, zato je predlog slovenskega sveta za radikalne spremembe na lem področju docela upravičen. In če že predlagatelji sprememb v Beogradu niso za uvedbo posebnih vzgojnih ukrepov s sistemom točkovanja kršitev, kot ga predlaga Slovenija, potem je najmanj, kar bi morati omogočiti, to, da takšne novosti uvedejo tam, kjer so na to pripravljeni. Za kaj takega pa bo potrebno doumeti tudi, da ni v pristojnosti zveznega zakona povsem konkretno vsiljevati republikam, kaj in kako naj delajo, pač pa le postaviti okvirje, znotraj katerih naj vsakdo po svojih zmožnostih, sposobnostih in izkušnjah postavi sebi in razmeram primerno zakonodajo.
B. BUDJA
Zaporna kazen za delovodjo
Malomarnost delovodje kriva smrti delavca v kamnolomu Vrh peč—Višje sodišče
razveljavilo prvostopenjsko sodbo
NOVO MESTO — Redek je primer v dosedanji sodniški praksi, da bi kdorkoli moral odgovornost za nastalo delovno nezgodo plačati z zaporno kaznijo, toda epilog nesreče v kamnolomu Vrhpeč, do katere je prišlo 15. februarja 1984, je bil očitno dovolj tragičen, daje višje sodišče v Ljubljani razveljavilo prvostopenjsko sodbo in delovodjo, 39-letnega Josipa Meiča iz Celja, kaznovalo s štirimi meseci zapora.
Ekipa zagrebške Geotehnike za vrtanje in miniranje, ki jo je vodil Josip Meič, je z deli v kamnolomu Vrhpeč pričela 1. februarja 1984. Celih 15 dni je brez kakšnih posebnosti opravljala svoje delo, 15. februarja,' nekaj čez 15. uro, pa je prišlo do tragičnega dogodka. Delavec Adolbert Brezak je med opravljanjem svojega
POJASNILO
NOVO MESTO — Minule dni seje v našem uredništvu oglasil Blagoje Kos-tadinovski, ki je bil omenjan v zadnji številki Dolenjskega lista v eni od notic rubrike »Po dolenjski deželi«. Možakarje odločno zanikal, da bi bil on na Glavnem trgu v Novem mestu ustavljal občane, kot jezapisano, še posebej tiste ženskega spola, in jih zasul s psovkami. Vso zadevo smo vnovič preverili pri viru informacij, na novomeški UNZ, kjer stoji črno na belem, daje Kostadinov-ski nadlegoval občane in jih zmerjal ter tako kršil javni red in mir, res paje, da ženski spol ni posebej omenjan.
Zasluge za prijetje tudi krajanom
še o novoletnem ropu v Ardru pri Raki
ARDRO PRI RAKI —V prejšnji številki smo pisali o ropu, ki se je 2. januarja sredi belega dne pripetil v vasi Ardro pri Raki. Neznanca — kasneje se je izkazalo, da je šlo za 32-letnega Draga Kovačiča-Darka in 19-letnega Darinka Brajdiča-Banči-ja — sta oropala 71-letnega Franca Lekšeta in mu odnesla kar 120 starih milijonov, 2.450 zahodnonemških mark, 400 kanadskih dolarjev, poleg tega pa še dva vžigalnika in ročno uro. Na srečo je oškodovanec del denarja že dobil nazaj, saj je bila akcija miličnikov in kriminalistov iz Krškega hitra in učinkovita, storilca sta bila za zapahi že dobro uro po dejanju.
Dejanje zagotovo ne bi imelo takšnega konca, če se ne bi tokrat znova v praksi pokazalo, da besedi družbena samozaščita le nista fraza. Hitro in prisebno ukrepanje sosedov je bilo odločilno, da so miličniki in kriminalisti krške UNZ našli pravo sled in roparja presenetili v vsega dobri uri od trenutka, ko sta zapustila Lekšetovo stanovanje. V imenu oškodovanca jim gre seveda iskrena zahvala.
dela na zasneženi in zaledeneli strmini padel preko prepadne stene dvajset metrov globoko, poškodbe pa so biletako hude, da jim je na mestu nezgode podlegel. Sodišče je ob tem ugotovilo, daje bil teren, kjer so delavci opravljali svoje delo, nezavarovan, o čemer najbolje priča podatek, daje bil naklon strmine med 40 in 45 stopinjami, pa nihče od delavcev ni bil privezan, kaj šele, da bi bila pred prepadom, ki je bil nekaj metrov niže, postavljena varnostna ograja.
O Meičevi krivdi je pred časom razpravljalo že trebanjsko sodišče in ga obsodilo na pogojno kazen, zoper katero pa se je tožilec pritožil. Kot je že uvodoma navedeno, je višje sodišče v Ljubljani pritožbi ugodilo. Sodilo je namreč, daje družbena nevarnost tako neodgovornega početja večja, kot je ugotovilo prvostopenjsko sodišče, saj bi Meič kot delovodja ob tako slabih delovnih pogojih še posebej moral paziti na varnost delavcev. Ne nazadnje paje potrebno zapisati še nekaj. Resda je bil Brezak med opravljanjem svojega dela vinjen, toda prav delovodja Meič je bil tisti, ki sodelavcem ni do-
VLOM V AVTO
ZIDANI MOST — V noči na 3. januarje nekdo vlomil v osebni avto Ivana Novaka iz bližine Loke. Novak je vozilo pustil parkirano na železniški postaji v Zidanem mostu, neznanec pa je najprej razbil trikotno okence in vlomil v avtomobil. Skušal je odviti avtoradio, a je bilo to zanj pretrd oreh, zato je raje odnesel komplet ključev, dvigalko. verige, žarnico, komplet prve pomoči in izvijače. Novak je oškodovan za najmanj 50 tisočakov.
pustil, da bi ga zamenjali, čeprav so slednji to hoteli. Izrečena kazen štirih mesecev zapora je tako že pravnomočna.
B. B.
POŽAR V ZIDANICI
VRDUN — 2. januarja okoli 17. ure je prišlo do požara na zidanici 62-letnega Franca Kralja iz Plemberka. Ogenj se je v zidanici, ki stoji blizu vasi Vrdun, pojavil zaradi slabegadimnika, saj je preiskava pokazala, da je požar zakrivila iskra, ki je ušla med spoji zračnih tuljav na leseno ostrešje. Slednjeje v celoti zgorelo, tako daje škode za okoli 100 tisočakov.
Ogromna škoda ob eksploziji v Novoteksu
Zaradi lahkomiselnosti za najmanj 10 milijonov škode
NOVO MESTO — Minuli torek, 6. januarja, je prišlo v novomeškem Novoteksu do močne eksplozije, ki je po prvih podatkih povzročila kar za preko 10 milijonov dinarjev škode.
Neverjetna lahkomiselnost in neprevidnost sta bili glavna krivca nesreče, do katere je prišlo v strojnem oddelku Novoteksa. 32-letni delavec Alojz Mahnič s Sel pri Zagorici je tega dne iz kdove kakšnega razloga vzel v roke večjo plastično vrečo, jo napolnil s kisikom in ace-tilenom in odnesel v proizvodni oddelek. Tam je nato vrečko zažgal, kar je povzročilo strahovito eksplozijo, ki se je na srečo končala brez človeških poškodb, zato paje popokalo okoli 50 stekel v velikosti 1,5 krat pol metra. Kot že rečeno, je škoda na objektu in škoda, ki jo je povzročil zastoj proizvodnje, ocenjena na najmanj milijardo starih dinarjev.
PREHITRO NA MOKRI CESTI — 27-letni Zlatko Gregorič s Sel pri Semiču seje 7. januarja okoli 19. ure peljal z osebnim avtomobilom po magistralni cesti iz Zagreba proti Ljubljani. Zaradi neprimerne hitrosti ga je pri Mačkovcu na mokrem vozišču zaneslo v levo, takrat pa je z osebnim vozilom pripeljal nasproti 40-letni Rajko Ostojič iz Rosavcev pri Prijedoru. Prišlo je do trčenja, v katerem so se laže ranili voznik Ostojič in sopotnika, 13-letna voznikova hčerka Saša in 11-letni sin Slaven. Vse so odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico, medtem ko je bilo materialne škode za poltretji milijon dinarjev.
PREVERNIL SE JE — 6. januarja, nekaj po 17. uri, seje 33-letni Muris Ha-sič iz Semiča peljal z osebnim avtomo-
bilom uu uoma proti Ručetni vasi. V vasi Lipovec ga je zaradi neprimerne hitrosti in mokrega vozišča zaneslo, tako da je zapeljal na bankino ter nato na vsek, od koder ga je odbilo nazaj na cesto, kjer se je vozilo prevrnilo. Voznik se je laže poškodoval in so ga odpeljali v novomeško bolnišnico. Materialne škode je za 150 tisočakov.
MED ZAVIJANJEM NA LEVO— 22-letni Franc Blatnik iz Primče vasi pri Zagradcu seje 10. januarjaob 12.05 peljal z osebnim avtomobilom po Baragovem trgu od avtobusne postaje proti ulici Pod gradom. Pri stavbi kmetijske zadruge je zavijal na levo, zaradi vožnje po levi strani vozišča pa je trčil v prednji del vozila, ki ga je vozila 23-letna Danica Kovačič iz Železnega. Materialno škodo so ocenili na 500 tisočakov.
mm*
m
Dober odpor Novomeščanov v Postojni
Odigrano zadnje kolo prvega dela prvenstva v _______________SKL______________
Za republiške košarkarske ligaše ni počitka. Potem, ko so v soboto tako v moški kot ženski ligi odigrale 11., zadnje kole prvega dela prvenstva, čaka ekipe že to soboto nadaljevanje ligaških bojev. Košarkarji Novolesa so tokrat bolj ali manj pričakovano ostali praznih rok v Postojni, povsem razumljiv pa je tudi visok poraz Labodovih igralk v Žireh proti Kladivarju.
POSTOJNA — NOVOLES 103:91 (52:42) — Tudi Postojnčanom, ki so tik pod vrhom prvenstvene razpredelnice, so bili novolesovci bolj ali manj enakovreden nasprotnik. Resda so bili gostitelji v prvem delu boljši in so vodili že z 19 točkami razlike, vendar je nadaljevanje prineslo veliko bolj izenačeno igro. Oslabljeni Novomeščani so zmogli dovolj moči, da so gostitelje ujeli in v 8. minuti drugega polčasa celo povedli z 62:61. Kakih 400 gledalcev v postojnski športni dvorani je takrat onemelo, vendar pa st je na njihovo srečo pravi čas razigral Nikolič, ki je najzaslužnejši za nov preobrat. Gostitelji so namreč dosegli kar 24 točk zapored, Novomeščani pa vsega eno, in zmagovalec je seveda bil odločen.
Novoles: Vučkovič 17, Seničar 22, Pintar 10, Golobič 9, Župevec 26, Plan-tan 17.
S 15 točkami so tako Novomeščani prvi del prvenstva zaključili na 8. mestu, kar je pričakovan rezultat, v soboto pa potujejo v goste k Triglavu, ki je v dosedanjih 11 kolih zbral pravtolikšno število točk.
KLADIVAR — LABOD 84:48 (39:19) — Vsega šest minut so bile gostje iz Novega mesta enakovreden nasprotnik gostiteljicam, nato pa je sledil pričakovan razplet. Igralke Kladivarja so od minute do minute večale prednost in si do odmora priigrale že 20 točk naskoka, razliko pa so v nadaljevanju še povečale. Čeprav je dal domači trener priložnost'tudi mladim igralkam, gostjam velike prednosti ni uspelo zmanjšati.
Labod: Srebrnjkar 10, Avguštin 12, Strgar 3, Gal 7, Čavlovič 2, Dragman 8, Aš 6.
Z eno samo zmago so Novo-meščanke po prvem delu predzadnje z enakim številom točk kot zadnj-euvrščeni Maribor, v soboto pa potujejo v goste k ekipi Cimosa.
HRIBARJEVA ZMAGA
NOVO MESTO — Mladi novomeški namiznoteniški igralec Marjan Hribar je 3. in 4. januarja na velikem mednarodnem turnirju v Celovcu ob počastitvi 60-letnice tamkajšnjega za-menjskega namiznoteniškega kluba dosegel izreden uspeh. V mladinski konkurenci je namreč prepričljivo osvojil prvo mesto, nastopil pa je tudi v članski konkurenci. Tam seje uvrstil med osmerico najboljših, podobno, kot v igri članskih dvojic, kjer sta s Kočevcem Komacem prav tako prišla do četrtfinala. Omenimo naj še, da sta se po turnirju v prijateljskem srečanju pomerili še reprezentanci Slovenije in Avstrije, zmagali pa so Slovenci, za katere je igral tudi Hribar, s 6:1.
VELESLALOM ZA KLUBSKE NASLOVE
KRŠKO — SK Krško je v nedeljo,
11. januarja, v pravem snežnem metežu na Rogli organiziral klubsko prvenstvo v veleslalomu za cicibane, pionirje in mladince. V izredno slabih razmerah za tekmovanje so bili doseženi ti rezultati: cicibani: 1. Lesjak, 2. Rozman, 3. Žibrat, cicibanke: 1. Klakočer, 2. Babič, mlajši pionirji: 1. Pajtler, 2. Dular, 3. Roštohar, mlajše pionirke: 1. Petan,
2.	Vuk, 3. Raušl, starejši pionirji: 1. Petan, 2. Zorič, 3. Novak, starejše pionirke: 1. Kranjčevič, 2. Rožič, 3. Kuk Kukovičič, mladinci: 1. Kužnik, 2. Pleterski. Na zahtevni progi je nastopilo preko 60 mladih smučark in smučarjev.
PREPRIČLJIVO V. KOBE
Stari TRG OB KOLPI — Preddnevi •so se končali mesečni hitropotezni turnirji šahovske sekcije pri TVD Partizan v Starem trgu ob Kolpi. Na desetih turnirjih je nastopilo kar 25 šahistov, končni vrstni red pa je takšen: 1. V. Kobe 79 točk, 2. U. Kobe 71,3. Štajdohar 68,4. Malerič 65, 5. Majerle 62, 6. Perko 58 itd.
FRICE NAJBOLJE STRELJAL
STARI TRG OB KOLPI —Tedni se je končalo tekmovanje TVD Partizan Stari trg v streljanju. Po desetih mesečnih turnirjih je bil najboljši v streljanju z zračno puško Alojz Frice, sledijo pa: U. Kobe, Štajdohar, Špehar, Kure, Malerič itd. Skozi vse leto seje tekmovanja udeležilo 36 strelcev in strelk, -ob
Zmagovalca odločil peti niz
četrta zmaga novomeških odbojkarjev v II. zvezni ligi — Zahod — Bojan Vernig neustavljiv na mreži — V soboto k vodilnemu Željezničarju
V zelo poprečni odbojakrski predstavi, ki pa ji ne manjkalo preobratov in razburljivosti, so igralci novomeškega Pionirja v sovoto zvečer pred domačimi gledalci vendarle iztržili četrto zmago na prvenstvu in se tako priključili ekipam, ki sestavljajo sredino prvenstvene lestvice. Vrsta Novega Zagreba, ki je tokrat gostovala v športni dvorani pod Marofom, je zagotovo ena najslabših, ki smo jih letos videli v Novem mestu, njena največja odlika pa je izkušenost, saj zanjo nastopajo igralci, ki so svojčas igrali tudi v I. zvezni ligi.
PIONIR—NO VI ZAGREB 3:2 (-10,
11,6, -5,10) — Začetna postava Novomeščanov: Komadina, Vernig, Brulec, Petkovič, Gregurek in Prah, je dokaj prepričkjivo izgubila prvi niz in vse je že kazalo na gladko zmago Zagrebčanov. Šele v drugem setu so Novomeščani zaigrali prepričljivo, največ po zaslugi Bojana Verniga, katerega udarci na mreži so bili za goste nerešljiva uganka in ki je gotovo najzaslužnejši, da sta točki ostali doma. Po izenačenem boju so gostitelji ta niz odločili v svojo korist, brez težav pa so zma-
V NEDELJO CIKLOKROS ZA REPUBLIŠKE NASLOVE
NOVO MESTO — Na že tradicionalni progi med bloki na Drski bo v nedeljo, 18. januarja, dopoldne letošnje republiško prvenstvo v ciklokrosu. Novomeščani, ki so postali že tradicionalni gostitelji najboljših slovenskih kolesarjev na začetku nove sezone, računajo z dobro udeležbo in seveda z dobrimi rezultati domačih tekmovalcev. Na startu bo kar osem kategorij, nastopajoči se bodo pomerili v konkurenci pionirjev A in B, pionirk, mladink, članic, mlajših in starejših pionirjev ter članov.
gali tudi v tretjem, ko so gostomoddali vsega 5 točk. Do pravega preobrata pa je prišlo v nadaljevanju. Novomeščanov, ki so do tega trenutka igrali z domala nespremenjenoi postavo, enostavno ni bilo moč prepoznati. Blok, najmočnejše orožje gostiteljev, je povsem odpovedal, sprejem servisa je bil slab, podaje na mreži so bile netočne, vse to pa so izkušeni gostje izkoristili in v pičlih dvajsetih minutah odločili set v svojo korist. Novo-meščanom niso pomagale niti številne postave in nov poraz je bil na pomolu. Takrat pa je prišel do izraza mladi Goleš in z dobro igro v polju ter domiselnimi podajami ob mreži ob Verni-gu največ prispeval, da so Novomeščani peti niz odločili v svojo korist. Sobotno srečanje je tako vnovič dokazalo, da bi se morali Novomeščani boljTiasloniti na mlade moči, čeprav je po drugi strani res, da med mladimi ni
PRIJAVE ZA NAMIZNOTENIŠKO LIGO
NOVO MESTO — Namiznoteniški klub Novo mesto organizira tudi letos rekreacijsko ligo, v katero se lahko vključijo tako sindikalne in ekipe krajevnih skupnosti. Ekipa bo štela po dva igralca, prijaviti pa se je moč najkasneje do 20. januarja v prostorih za namizni tenis novomeške športne dvorane pod Marofom ali dopoldne Egonu Žabkarju, telefon 22-441, in Marjanu Makaroviču, telefon 21-737.
ti
TEŽKO DO ČETRTE ZMAGE — Odbojkarji novomeškega Pionirja so v soboto zvečer v športni dvorani pod Marofom osvojili četrti par točk na letošnjem prvenstv u. Tokrat so v razburljivih petih nizih ugnali vrsto Novega Zagreba, najzaslužnejši za zmago domače vrste pa je bil Bojan Vernig (v akciji). Dogajanje ob mreži spremljajo (od leve proti desni) Gregurek, Prah in Petkovič. (Foto: B. Budja)
pravega tolkača in da to breme še zmeraj ostaja na ramenih starejših, Verniga, Brulca in Komadine.
Novomeščani imajo po sobotnem
11.	kolu 8 točk in so trenutno na 10. mestu, v zadnjem, 12. kolu prvega dela prvenstva pa igralci potujejo k vodilni ekipi Željeničarja, ki je doslej še edina neporažena, in povsem nesporno je, da' na kakšno presenečenje tokrat ni moč računati.
B.	B.
ŠAHISTI SLOGE NAJBOLJŠI
NOVO MESTO — V novomeškem domu JLA je bil pred dnevi tradicionalni šahovski turnir v počastitev 40-letnice delovanja in razvoja oboroženih sil Jugoslavije. Nastopilo je kar 16 štiričlanskih ekip iz Novega mesta, Trebnjega, Brežic, Sevnice in Ljubljane, najbolj pa so se izkazali šahisti Sloge iz Ljubljanskega doma JLA. Zbrali so namreč 26 točk, sledijo pa: ŠK Novo mesto 24, ZRVS Novo mesto 22, Pionir Novo mesto 21, KRKA Novo mesto 20, IMV Novo mesto 20, Garnizon Cerklje ob Krki 19, JLA Novo mesto 18 itd. Turnir je odlično vodil mednarodni sodnik Ferdo Avsec.
J. B.
Trimu za petami delavci iz KPD Dob
Na delavskih športnih igrah sodelovalo 600 delavcev
TREBNJE — Na lanskih delavskih športnihigrahobčineTrebnje, ki jih je pripravila komisija za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu, je sodelovalo prek 600 delavcev, kar je več kot leto poprej. Tudi tokrat so se najbolje odrezali športniki najštevilnejšega delovnega kolektiva, Trima.
Končni vrstni red ekip (moški):
1.	Trimo 100 točk, 2. KPD Dob 91, 3. Tesnila Velika Loka 63, 4. Iskra Mokronog 62, 5. IMV Mirna 54,6. Mercator 49,7. NovolesTAP41,8. SO Trebnje 37, 9. VIO Trebnje 31, 10. Novoles TPE Račje selo 30,11. M-KZ Trebnje 28,12. Dana Mirna 23, 13. Elma Čatež 19, 14. Kolinska, Mirna 18 točk.
In še lestvica ženskih ekip: 1. IMV Mirna 49 točk (zaradi treh prvih mest pred KPD Dob, ki je osvojil enako število točk), sledijo:
3.	Trimo 46 točk, 4. Iskra 27,5. SO 27, 6. Elma 19, 7. M-KZ 15 in 8. VIO 8 točk.
P.P.
Že letos korak v svetovni vrh?
Pogumni načrti novomeških kolesarjev — Željni mednarodnih uspehov — Eden od ciljev: Novomeščan med petnajsterico na svetovnem prvenstvu
NOVO MESTO — Nedeljski ciklokros za republiške naslove, ki ga že nekaj let uspešno organizira novomeško KD Krka na tradicionalni progi med bloki na Drski, pomeni tudi bolj ali manj uradni pričetek nove kolesarske sezone. Novomeški kolesarji se nanjo že nekaj časapripravljajo,čepravjihglavninapripravšelečaka. Te dni jih je moč srečati v novomeški športni dvorani, že prihodnji teden pa jih glavnina odpotuje na vsakoletne zimske priprave v ČSSR. In kakšni so načrti novomeške vrste, ki pomeni domala reprezentanco v malem, za letošnjo sezono?
Osnovni je vsekakor, da članska vrst a v postavi Sandi in Darko Papež, Smole, Glivar, Božič, Bojane in Robič obdrži mesto najboljše jugoslovanske ekipe, podobni pa so tudi letošnji cilji starejših mladincev, za katere bodo vozili Šmajdek, Ravbar, Krevs, brata Judež, Zaletel. Poleg kopice prvih mest na državnih prvenstvih, etapnih dirkah in vožnjah na dirkališčih pa je velika želja novomeških kolesarjev prebiti se iz anonimnosti tudi na mednarodni sceni.
»Osvojili smo že toliko naslovov državnih prvakov, da nam prva mesta na prvenstvih Jugoslavije ne pomenijo več kakšne posebne stimulacije. Naš naslednji korak naprej v kvaliteti novomeškega kolesarstva morajo biti ob domačih uspehih tudi rezultati na mednarodnih dirkah in tekmah v tujini, naš največji letošnji cilj pa je, da se eden od novomeških kolesarjev uvrsti med petnajst najboljših kolesarjev sveta na svetovnem prvenstvu, ki bo na avstrijskem Koroškem,« pravi Jože Majes, ki ga imajo mnogi za nepopravljivega optimista, vendar je preteklost pokazala, da seje večina njegovih želja doslej tudi uresničila.
Nič čudnega potemtakem, če jeza najboljše novomeške kolesarje predvidenih kar 35 dni zimskih priprav, prav toliko pomladanskih, ob njih pa še 20 dni poletnih. Za člane je letos predvideno, da bodo nastopili na 40 dirkah doma, nadvajsetih v tujini, ob tem pa jih čaka še 6 etapnih dirk na tujem. To so seveda klubski nastopi, vse pa kaže, da bodo imeli Novo-
meščani letos 3 kolesarje (Papež, Smole in Glivar) v A reprezentanci, štiri pa v drugi ekipi Jugoslavije, kar bo seveda število njihovih dirk še povečalo. V ilustracijo navedimo le, da bodo člani Krke letos nastopili nadi-rkah v Italiji, Avstriji, ČSSR, Nizozemski, Zahodni Nemčiji, Franciji, Siriji, Grčiji in Finski.
Morda še besedo, dve o starejših mladincih, ki imajo letos izredno
močno ekipo. Zanje je predvidenih skupaj 52 dni priprav, kako so uspele, pa bodo lahko dokazali na 40 preizkušnjah doma, 20 nastopih v tujini, kjer bodo poleg tega še 4 etapne dirke, trije etapni nastopi pa bodo še v Jugoslaviji. Nekolikanj skromnejši je plan za mlajše mladince, pred katerimi je 34 dni priprav ter 30 dirk v Jugoslaviji in 15 posamičnih ter 2eta-pni v tujini.
Seveda ne gre prezreti še enega velikega cilja novomeških kolesarjev: da bi namreč 10. maja, ko bo v Novem mestu cilj tradicionalne mednarodne dirke Alpe-Adria, v Porto-valdu vzidali temeljni kamen bodočega velodroma.
B.	B.
ŽE SREDI PRIPRAV — Novomeški kolesarji (na posnetku Jože Smole levo, Sandi Papež desno) so ta čas sredi priprav za novo sezono, v kateri želijo ne le ponoviti uspehe iz prejšnjega leta, pač pa jim dodati tudi kakšen rezultat mednarodne vrednosti. Prva preizkušnja čaka kolesarje že v nedeljo na republiškem prvenstvu v ciklokrosu v Novem mestu, kar pa verjetno ne bo dalo realne podobe o moči posameznih ekip, saj, denimo, Novomeščane glavni zimski in spomladanski trening šele čaka. (Foto: B. Budja)
©obrtno
zadrugo metliko
Komisija za delovna razmerja Obrtne zadruge Metlika
objavlja prosta dela in naloge:
1. dipl. ing. gradbeništva — za dela in naloge v komerciali,
2. dipl. ing. strojništva — za dela in naloge v komerciali,
3. ekonomista — za knjigovodska opravila v PE Ljubljana,
4. ekonomista — za knjigovodska opravila v Metliki.
Pogoji:
pod tč. 1 in 2 zahtevamo 3 leta delovnih izkušenj, pod tč. 3 in 4 zahtevamo 1 leto delovnih izkušenj.
Delovno razmerje bomo združili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. K sodelovanju vabimo kandidate, ki imajo organizacijskesposobnosti zadelo v kooperacijskih odnosih malega gospodarstva za področje komerciale.
Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Obrtna zadruga Metlika, 68330 Metlika, Partizanski trg 5 — za komisijo za del. razmerja.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 8 dneh po sprejemu sklepa komisije za del. razmerja.
31/2-87
DS SIS STANOVANJSKEGA IN KOMUNALNEGA GOSPODARSTVA NOVO MESTO, Novi trg 6/II
objavlja prosta dela in naloge
1. KNJIGOVODSKA OPRAVILA ZA STANARINE
2. KOORDINIRANJE VZDRŽEVANJA STANOVANJSKEGA SKLADA
Od interesentov pričakujemo, da bodo izpolnjevali naslednje pogoje:
pod 1:
— končana V. stopnja usmerjenega izobraževanja (srednja šola) ekonomske smeri
— 3 leta delovnih izkušenj
Pod 2:
— končana VI. stopnja usmerjenega izobraževanja gradbene smeri (višja gradbena)
— 3 leta delovnih izkušenj s strokovnim izpitom ozako-nu o graditvi objektov.
Zaposlitev je za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev ter kratkim opisom o dosedanjem delu naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: DS SIS stanovanjskega in komunalnega gospodarstva, Novo mesto, Novi trg 6/II.
Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov delovne skupnosti.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 30 dneh po končanem sprejemanju objav.
Vse informacije se lahko dobe na tel. št. 21-040 int. 266.
21/2-87
GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE NOVO MESTO
GIP PIONIR Novo mesto, TOZD TOGREL, Leskovec pri Krškem
objavlja prosta dela in naloge:
— 3 KV zidarjev
— 5 NK delavcev
Pogoji: pod 1: KV zidar — poskusno delo 2 meseca pod 2: starost nad 18 let — poskusno delo 2 meseca. Delavci imajo možnost priučitve za strojnika betonarne ter mostnih in stolpnih žerjavov.
Vsa dela in naloge združujemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Ponudbezdokazilioizpolnjevanju pogojev pošljite v 10 dneh po objavi na naslov: GIP Pionir-TOZD TOGREl,, 68273 Leskovec pri Krškem. O * izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb.	18/2-87
HIDRODISK
X* hidroinženiring-..
61000 'LJUBLJANA, Slovenčeva 95 tel. (061) 345-763, 343-763, h.c. 342-491 telex: 32257 YU HIDING
r=icnrviir^
Emona Dolenjka, DSSS Novo mesto objavlja prosta dela in naloge: 1. samostojnega analitika,
2. komercialista za neprehrambeno blago, 3. čistilke.
Pogoji:
pod 1: visoka ali višja šolska izobrazba ekonomske finančne smeri in 2 oz. 3 leta ustreznih delovnih izkušenj, pod 2: višja ali srednjg šolska izobrazba komercialne smeri in 2 oz. 3 leta ustreznih delovnih izkušenj, pod 3: osnovna šola in zdravstvene sposobnosti za opravljanje del.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Emona Dolenjka, DSSS, 68000 Novo mesto, Glavni trg 28.
37/87-2
r-------------------------------------------------------
DO Komunala Novo mesto, p.o. Cesta komandanta Staneta 2
Po sklepu komisije za medsebojna delovna razmerja vabimo k sodelovanju:
1. kemijskega tehnika,
2. zidarje,
3. tesarje,
4. kurjača — vzdrževalca ogrevalnih naprav,
5. vzdrževalko upravnih prostorov,
6. več izvajalcev za inkaso parkirnine.
Bodočim sodelavcem nudimo možnost nadaljnjega strokovnega usposabljanja, osebnega razvoja in napredovanja ter stimulativno nagrajevanje.
Ponudbe z dokazili o izobrazbi in kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljite v 8 dneh po objavi v časopisu splošno kadrovskemu sektorju DO Komunala Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 2.
42/87-2
DOM UPOKOJENCEV IN OSKRBOVANCEV IMPOLJCA —SEVNICA
Komisija za delovna razmerja objavlja
prosta dela in naloge za Dom upokojencev v KRŠKEM: — fizioterapevta — 1 delavec
Pogoji:
— višja šola za zdravstvene delavce — smer fizikalna terapija, opravljen strokovni izpit, 1 leto delovnih izkušenj;
— delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Stanovanja ni.
Vloge z opisom dosedanjega dela in dokazilom o izobrazbi sprejema Dom upokojencev in oskrbovancev Impoljca, 68290 SEVNICA, kadrovska služba, 15 dni po dnevu objave.
Kandidati bodo o izidu objave obveščeni v 30 dneh po izteku objavnega roka.
15/2-87
Republiški sekretariat za pravosodje in upravo KAZENSKI POBOLJŠEVALNI DOM DOB PRI MIRNI
Unovoles
Delavski svet TOZD TPP
razpisuje prosta dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA — DIREKTORJA TOZD
pod naslednjimi pogoji:
1. VII. stopnja strokovne izobrazbe lesne, ekonomske ali organizacijske smeri, nad 5 let delovnih izkušenj oziroma z delom ocenjene delovne sposobnosti za opravljanje del in nalog,
2. organizacijske in vodstvene sposobnosti,
3. osebnostne lastnosti, določene v družbenem dogovoru o izvajanju kadrovske politike.
Delavski svet TOZD TG Dvor
razpisuje prosta dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA . ORGANA —DIREKTORJA TOZD
pod naslednjimi pogoji:
1. VII. stopnja izobrazbe lesne, ekonomske ali organizacijske smeri, nad 5 let delovnih izkušenj ali z delom ocenjene delovne sposobnosti za opravljanje del in nalog,
2. organizacijske in vodstvene sposobnosti,
3. osebnostne lastnosti, določene v družbenem dogovoru o izvajanju kadrovske politike.
Vlogez dokazili o izpolnjevanju pogojev morajo kandidati oddati v 8 dneh po objavi na naslov: NOVOLES, lesni kombinat Novo mesto-Straža, z oznako »za razpisno komisijo«. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 60 dneh po končanem postopku.
35/2-87
objavlja prosta dela in naloge: 1. VODJE OBSOJENSKE KUHINJE — INŠTRUKTORJA
2. VODJE IZMENE OBSOJENCEV V KOTLARNI
3. POOBLAŠČENE URADNE OSEBE
— 2 izvajalca
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
Pod 1.
— da imajo višjo izobrazbo gostinske ali druge živilske smeri, organizacijske sposobnosti, izpit iz higienskega minimuma in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj.
Pod 2.
— da imajo srednjo (triletno) izobrazbo tehnične smeri, izpit za kurjača visokotlačnih parnih kotlov in eno leto ustreznih delovnih izkušenj.
Pod 3.
— da imajo srednjo (štiriletno) izobrazbo penološke ali druge ustrezne smeri, ali srednjo (triletno) izobrazbo ustrezne smeri s pogojem, da ob delu končajo srednjo penološko šolo, moški, z odsluženim vojaškim rokom in enim letom ustreznih delovnih izkušenj.
Od kandidatov pričakujemo ustrezne moralne lastnosti, zavzetost in družbeno aktivnost pri uveljavljanju socialističnega samoupravnegasistema, aktivnoznanjesloven-skega jezika, da niso obsojeni za kaznivo dejanje ali v kazenskem postopku. Kandidati bodo opravljali psihološki preizkus s testiranjem in razgovorom.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Za objavljena dela in naloge je povečana zavarovalna doba 12/16 mesecev.
Kandidatom nudimo samsko ali družinsko stanovanje.
Prijave z življenjepisom in dokazili pošljite na naslov:
Kazenski poboljševalni dom Dob pri Mirni, 68233 MIRNA, v petnajstih dneh po objavi.
36/2-87
so;d I M emona	•
<?______________________
emona hoteli
šmartinska 130, 61001 liubljana, jugoslavija TOZD HOTELI RIVIERA - PORTOROŽ
EMONA HOTELI - JUGOSLAVIJA HOTEL SLOVENIJA - PORTOROŽ
VAS ZEBE? PRIDITE, PRI NAS VAM BO TOPLEJE!!!
Ugodne cene v udobnem hotelu, bazen z ogrevano morsko vodo. podvodna masaža, dobra hrana ter prijetna zabava in še veliko več. vas čaka v Hotelu Slovenija - Portorož, kraju s tradicijo gostoljubja in blago klimo.
CENE POLPENZIONA ŽE OD 5220 DINARJEV DALJE.
Posebni popusti za otroke do 10. leta starosti in tretjo odraslo osebo v triposteljni sobi.
INFORMACIJE IN REZERVACIJE PO TELEFONU (066) 73-051 ALI NA NASLOV HOTEL SLOVENIJA. OBALA 33, 66230 PORTOROŽ.
PRIDITE, NE BO VAM ZAL
m
VVO Oton Župančič Črnomelj
objavlja po sklepu sveta VVO
JAVNO LICITACIJO
za prodajo vozila KOMBI BUS 2200 D.
Izklicna cena je 510.000 din.
Javna licitacija bo v ponedeljek, 26.1.1987, ob 12.00 uri v VVO Oton Župančič, enota LOKA.
Na licitaciji lahko sodelujejo pravne in fizične osebe, ki pred pričetkom licitacije vplačajo kavcijo v višini 10% izklicne cene. Davek plača kupec.
Ogled vozila je mogoč eno uro pred licitacijo pri VVO Oton Župančič Enota LOKA, Kidričeva 18/b.
38/87-2
Svet delovne skupnosti VIO TREBNJE TOZD OSNOVNA ŠOLA MOKRONOG
objavlja
prosta dela in naloge 1 SNAŽILKE za poln delovni čas.
Pogoj za sprejem: osnovnošolska izobrazba.
Pričetek del: 1. febr. 1987.
Rok za prijavo na razpis je 15 dni po objavljenem razpisu. O izbiri bodo kandidati obveščeni v8 dneh po opravljeni iztun.	22/2-87
SALONIT ANHOVO TOZD OPEKARNA — RUDNIK GLOBOKO, BREŽICE
Komisija za delovna razmerja
objavlja potrebo po delavcu za opravljanje del in nalog
STROJNEGA VZDRŽEVALCA — 2 delavca
Pogoji za sprejem: končana poklicna šola za strojnega mehanika aii ključavničarja in 1 leto delovni h izkušenj pri opravljanju nalog strojnega vzdrževanja.
Dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in poizkusno dobo 3 mesecev.
Prijave zbira komisija za delovna razmerja 8 dni po objavi razpisa.
O izbiri bomo prijavljene kandidate pisno obvestili v 30 dneh po poteku razpisa.
14/2-87
ZDRAVSTVENI CENTER DOLENJSKE TOZD SPLOŠNA BOLNIŠNICA NOVO MESTO
Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela oz. naloge:
1. več bolniških strežnic,
2. 2 kuhinjskih pomočnic
Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, s 3-mesečnim poskusnim delom. Osebni dohodek pod 1 je 96.000 din, pod 2 102.000 din.
Kandidati naj vložijo pisne vloge ali se zglasijo osebno v kadrovski službi v 8 dneh po objavi.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh posprejemu sklepa o izbiri.
29/2-87
MERCATOR ROŽNIK TOZD GRADIŠČE TREBNJE
Komisija za delovna razmerja TOZD Gradišče Trebnje objavlja prosta dela in naloge
dveh natakarjev v gostilni Grmada T rebnje.
Pogoji: — končana triletna šola za natakarja,
— tečaj o higienskem minimumu.
Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in enomesečnim poskusnim delom.
Kandidati naj pošljejo pisne prijavez dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Mercator Rožnik-TOZD Gradišče, T rebnje, Golijev trg 11, v8 dneh po dnevu objave. O izbiri bodo obveščeni v nadaljnih 14 dneh.
30/2-87
DO Avtopromet, gostinstvo in turizem »GORJANCI« Vavta vas
Komisija za delovna razmerja delovne skupnosti skupnih služb razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
VODJA FINANČNE SLUŽBE
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
— višja izobrazba (VI. stopnja) ekonomske smeri
— 4 leta delovnih izkušenj
— opravljen strokovni izpit za dela pri zunanjetrgovinskem prometu.
Delavec bo izbran za dobo štirih let.
Ponudbez dokazili dostavite kadrovski službi podjetjana naslov: »GORJANCI«, Vavta vas, p. Straža, v 8 dneh po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
Komisija razglaša tudi naslednja prosta dela in naloge:
1. REFERENT ZA KOOPERACIJE,
2. TEHNIČNI KONTROLOR,
3. VARNOSTNIK.
Pogoji:
Pod
1) srednja izobrazba (V. stopnja) ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj,
2) avtomehanski delovodja (V. stopnja) in 3 letadelovnih izkušenj,
3) skrajšani program in eno leto delovnih izkušenj.
Ponudbez dokazili dostavite kadrovski službi podjetjana naslov: »GORJANCI«, Vavta vas, p. Straža, v 8 dneh po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
34/2-86
ZAHVALA
V 82. letu starosti nas je za vedno zapustila draga mama, tašča, stara mama in babica
ANA MUŠIČ
s Tanče gore
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnico spremili na zadnji poti. Zlasti se zahvaljujemo patronažni sestri Mirjani Car, ZB, pevcem iz Dragatuša, govorniku Evgenu Cestniku in g. župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 86. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama in prababica
TEREZIJA GOVEDNIK
iz Bušinje vasi 34
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, pokojni darovali cvetje in jo v tako lepem številu pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo ZD Metlika, ZB in DU Metlika za darovane vence, sosedom za nesebično pomoč, govornici Martini Štefanič za ganljive besede slovesa, pevkam za zapete pesmi in župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: hčerka Marija, vnukinje Edita, Slavica in Jožica z družinami ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 76. letu starosti nas je zapustila naša dobra mama, sestra, stara mama in teta
ROZALIJA KRAJNC,
roj. Železnik
iz Adamičeve ul. 36, Novo mesto
Ob boleči izgubi naše drage mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in vence ali prispevek za nakup dragih medicinskih aparatov in za izrečeno sožalje. Posebna zahvala zdravnikom kirurškega oddelka in osebju oddelka za intenzivno nego Splošne bolnice Novo mesto za ves trud in veliko skrb med boleznijo. Hvala tov. Murnu za ganljive besede ob grobu, duhovnikom za lepo opravljeni obred ter pevcem GD Šmihel za zapete žalostinke. Prisrčna zahvala DO Kovinar, Obrtni zadrugi Hrast in Obrtnemu združenju ter vsem, ki so našo mamo tako številno spremili na zadnji poti in nam stali v težkih trenutkih ob strani.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 68. letu nas je nenadoma zapustil naš dobri mož, oče, stari oče, brat in stric
ALOJZ
PANJAN
iz Lokev 13
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala DO BELT, SCT TOŽD KOVINAR, IM V TOZD ČRNOMELJ, MERCATOR-TOZD METLIKA, KO ZB za darovane vence, Lovski družini Črnomelj za organizacijo pogreba, govornikoma za poslovilne besede ter duhovniku za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
Delo, trud in trpljenje —
tvoje je bilo življenje.	ZAHVALA
V 85. letu starosti nas je za vedno zapustila naša dobra in skrbna mama, stara mama, prababica, sestra in teta
ANA MOŽE
roj. PUGELJ,
iz Hudega 6
Najtopleje se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in znancem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali vence in cvetje ter spremili mamo na zadnji poti. Posebna zahvala velja sosedom Danici Stariha in Kicovim ter gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
V žalosti: vsi njeni
ZAHVALA
Ob smrti našega očeta, starega očeta, i, pradeda in strica
ALOJZA ERŠTETA
iz Mirne peči 50
se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in kolektivom Beti tozd Konfekcija Mirna peč, Novoles tozd BLP Novo mesto, ŽTO tozd za vleko vlakov Novo mesto, IMV Nabava ADRIA Novo mesto in KO ZB Mirna peč za izrečeno sožalje, darovano cvetje in vence ter spremstvo na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo GD Mirna peč in sosedom za pomoč, govornikoma za poslovilne besede in gospodu župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre, tete in svakinje
FRANČIŠKE ZUPANČIČ
iz Bistrice 4
se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali ter z nami delili bolečino. Hvala za darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti posebno še kolektivoma IMV Mirna in DANA Mirna ter sodelavcem iz LITOSTROJA, dr. Francu Žnidaršiču za nesebično pomoč med boleznijo, pevcem iz Šentruperta ter župniku za lepo opravljen obred.
Žalujoči: sinova FRANCI in TONE z družinama v imenu sorodstva
ZAHVALA
V 76. letu nas je zapustila naša dobra mati, sestra in teta
ALOJZIJA GAZVODA
Brusnice 42
Zahvaljujemo se sosedom in sorodnikom, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, darovali vence in cvetje, ter gospodu župniku za opravljeni obred.
Vsi njeni
ZAHVALA
V 82. letu starosti nas je zapustil naš oče, ded in praded
ANTON OKROGLIČ
iz Ločne
Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki so mu podarili vence in cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za izrečeno sožalje ter govorniku A. Paternostu za poslovilne besede.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Po težki in dolgi bolezni nas je v 77. letu zapustila draga mama
ALOJZIJA MAJER
Dešeča vas
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem za podarjeno cvetje in vence ter za izrečeno sožalje. Iskrena hvala tudi internemu oddelku novomeške bolnišnice ter dr. Kocutarju za zdravljenje. Hvala tudi župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: sin Jože, Lojze, Tine z družinami
Zakaj si moral nam umreti, ko pa s teboj je bilo lepo živeti?
ZAHVALA
V 73. letu starosti nas je po težki bolezni za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, pradedek, brat in stric
KAREL GALIČ
upokojeni mizarski mojster iz Malenške vasi 20, Mirna peč
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih izrekli sožalje, pokojniku darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili do zadnjega doma. Zahvaljujemo se DPO Mirna peč, gasilskim društvom Mirna peč, Globodol in Hmeljčič, Splošni bolnici Novo mesto in Kliničnemu centru v Ljubljani, društvu upokojencev Novo mesto in Mirna peč, pevcem in godbenikom, DO Novoles-TOZD TDP, Kit Mercator KZ Krka, Stanovanjski skupnosti občine Novo mesto, Krki-tovarni zdravil, NOVOTEKSU-TOZD TKANINA in Novotehni Novo mesto. Posebej se zahvaljujemo govornikom za poslovilne besede pred domačo hišo in ob odprtem grobu ter gospodu župniku za opravljeni obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
PRISRČNO SREČANJE
Tudi letos smo s pomočjo društva za pomoč duševno prizadetim pripravili novoletno praznovanje za prizadete. Najprej je bil kratek kulturni program, nato je prišel dedek Mraz in jih obdaroval s skromnimi darili. Na koncu je bila še pogostitev. Upam, da so teh nekaj trenutkov lepo preživeli.
PRIMOŽ JESENKO, 6.a OŠ bratov Ribarjev Brežice
PLESNE VAJE
Naosnovni šoli vSemiču sosezadnji teden v decembru spet začele plesne vaje. Najprej se lahko vrtijo učenci četrtih in petih razredov, nato pa plešejo učenci višjih razredov. Tudi letos nas bo učil plesnih korakov Boris Vovk s soplesalko. Naučili se bomo nekaj standardnih, latinskoameriških in disko plesov.
ALENKA MAVSAR, 8.a COŠ Semič
ZAHVALA
V 88. letu starosti nas je za vedno zapustila draga sestra in teta
URŠKA
LUZAR
iz Dol. Stare vasi 35 pri Šentjerneju
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ji darovali vence in cvetje ter jo spremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
Mercator-Agrokombinat Krško — TOZD POLJEDELSTVO-MESO KOSTANJEVICA na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja
objavlja prosta dela in naloge:
1. enega NK delavca — hlevarja,
2. enega NK delavca pri servisni skupini
za potrebe DE Farma prašičev v Pristavi pri Leskovcu.
Delo se združuje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja 3 mesece, e.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave na naslov: Mercator-Agrokombinat, Krško, CKŽ 52, kadrovska služba, v 8 dneh po dnevu objave.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju prijav.
23/2-87 -
11 TEM TEFIMII 1IAQ 7AMIM A TEDENSKI KOLEDAR — KINO — SLUŽBO ISCE — SLUŽBO DOBI — STANOVANJA — MOTORNA VOZILA — KMETIJSKI STROJI — V ICIVI icurau UHO £HmlYIM PRODAM — KUPIM — POSEST — ZENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE-ZAHVALE
tedenski koledar
Četrtek, 15, januarja — Pavel Petek, 16, januarja — Marcel 'Sobota, 17. januarja — Anton Nedelja, 18. januarja — Suzana Ponedeljek, 19. januarja — Marij Torek, 20. januarja — Boštjan Sreda, 21. januarja — Neža Četrtek, 22. januarja — Vincenc
LUNINE MENE
15. januarja ob 3.31 —ščip
22. januarja ob 23.46 — zadnji krajec
kino
BREŽICE: 16. in 17. 1. ameriški avanturistični film Črni mesec. 18. in 19. 1. ameriški fantastični film Nekontrolirana moč. 20. in 21. 1. francoski 5»iminalni film Specialisti.
ČRNOMELJ: 15. 1. ameriški film Dan ubijalca. 16.1. italijanski film Bud jezdi na zahod. 18. 1. ameriški film
Superman III. 20. 1. ameriški film Gospodar zveri. 22. 1. risani film Smrkci prihajajo.
KRŠKO: 15. 1. nemški erotični film Seks v visoki družbi. 18. 1. nemška komedija Neprestane nadloge z dvojnikom. 19. in 20. 1. (ob 16. uri) ameriška risanka Tom in Jery. 20.1. ameriški akcijski film Življenja so v nevarnosti. 21. in 22. 1. ameriškifilmMožzzvezde.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 15. 1. filmsko gledališče — ameriški film Človek z zahoda. Od 16. do 18.1. ameriška drama Pariz — Teksas. 19. in 20. 1. ameriški glasbeni film Cindy. 21. 1. ameriška drama Jolandina skrivnost. 22. 1. filmsko gledališče — ameriški western Tolpa Jassie Jamesa.
SEVNICA: 15. 1, komedija — slovenski film Tistega lepega dne, akcijski film Kristina. 18. in 19. 1. komedija Najboljši mali Kupleraj vTeksasu.
19.	in 20. 1. pustolovsld film Lovzaizgubljenim zakladom. Zl. in 22. 1. film Dvigalo v okvari.
službo dobi
TAKOJ sprejmem v delovno razmerje dve šivilji, lahko sta tudi priučeni. OD po dogovoru. Tel. 46-505. 138-SD-2
IZ OBMOČJA Kočevja in okolice iščemo večje število interesentov za .honorarno delo na domu — predvsem ženske. Delo še nanaša na ročno dodelavo elementov za elektroniko. Interesenti naj se oglasijo na naslov: ZASEBNA OBRT Franc RUDL, Kočevje, Bračičeva 24, tel. 851-197.
ZAPOSLIM tri delavce v kovinski stroki — montaža, teren, VKV, KV, 'PK z vozniškim izpitom B kategorije. Kovinsko strojno vzdrževanje Boris Kos, Gubčeva 11, Krško, tel. 72-711.
P 2-13-MO
stanovanja
NUJNO iščem sobo v Novem mestu .?!i bližnji okolici Cikave. Lahko kot sostanovalec. Ponudbe sporočite na telefon (061) 327-418. 133-ST-2 GARSONJERO ali sobo v Novem mestu vzamem v najem. Telefon 84-337, v dopoldanskem času. 157-ST-2 NAJAMEM garsonjero ali manjše stanovanje. Javite se na tel. 26-229. 195-ST-2
MLAD zaposleni par išče ogrevano garsonjero (opremljeno ali neopremljeno) v Novem mestu. Možnost predplačila. Šifra: »JANUAR 87. 183-ST-2 ODDAMO eno in pol sobno centralno ogrevano stanovanje, vseljivo takoj. Telefon 20-374.
motorna vozila
ZASTAVO 850, letnik 1985, prodam. Telefon 21-087. (231-MV-3) FIAT 750, letnik 1982, prodam. Tel. 25-097. 226-MV-2 Z 101, letnik 1978, dobro ohranjeno, prodam. Telefon 24-559, popoldne.
224-MV-2
Z 101, letnik 1983, prodam. Informacije na telefon 26-149. 212-MV-2 - Z 101 prodam po delih. Tel. 24-992.
PEUGEOT 104 GL, 1975, prevoženih 80000 km, prvi lastnik, ugodno prodam. Tel. 25-843. 214-MV-2 Z 101 comfort, letnik 1980, prevoženih 50.000 km. prodam za 1 M. Tel. (068)21-916. 215-MV-2 R 4 GTL, letnik 1985, registriran do junija 1987, prodam. Tel. (068) 84-328.
216-MV-2 R 4 GTL, letnik 1983, prevoženih 24500 km, prodam. Telefon 84-759.
225-MV-2 R 4 GTL, star deset mesecev, ugodno
prodam. Tel. 25-554, popoldne. 224-MV-2
POLONEZ, star 6 let, prodam. Ha-nčič, Nad mlini 19, Novo mesto, telefon 25-173. 218-MV-2 ZASTAVO 750, letnik 1977, registrirano do maja, obnovljeno, prodam za 35 SM. Cankarjeva 3/a št. 16, Krško, popoldne.
Z 750, letnik 1972, obnovljeno, poceni prodam. Dolinar, Kotarjeva 6, Šentjernej.
PRODAM LADO karavan, letnik 1987, registrirano za celo leto, po ugodni ceni ter LADO 1200, letnik 1979, celo ali po delih. Tel. 72-446.219-MV-2 ZASTAVO 101 M, letnik 1980, prodam. Marjan Gracar, Blanca 69. 220-MV-2
ZASTAVO 750 L, letnik 1977, prodam. Boris Kovačič, Gor. Vrhpolje 13, Šentjernej, tel. 32-256. 221-MV-2 CITROEN GS,letnik 1980,prodam. Tel. 21-570.
KAROSERIJO za R 4 GTL, poškodovano, kompletno ali po delih prodam. Telefon 23-979. 201-MV-2 ZASTAVO 101 comfort prodam. Gačnik, tel. 27-301. 180-MV-2 GOLF diesel, S paket, letnik 1985, prodam. Janez Jankovič, Šentjernej. 181-MV-2 Z 750LE,starodveleti,prodam.Cena 1.400.000 din. Tei. 51-194.205-MV-2
Z 128 prodam za 128 SM. Tel. 85-418, v četrtek popoldne. 188-MV-2 ZASTAVO 101, letnik 1977, prevoženih 92000 km, prodam. Radešček, Krka 22, po 15. uri. 190-MV-2 ODBIJAČ za R 18, prednji, kromi-ran, nov, ugodno prodam. Informacije popoldne na tel. 25-130. 191-MV-2 Z101 GTL 5 v, letnik 1984, prevoženih 17000 km, pougodni ceni prodam. Informacije po telefonu (068) 85-723, od 15. do 17. ure. 186-MV-2
ZASTAVO 101, letnik 1985, registrirano do leta 1988, prodam. Telefon (068) 56-344, popoldne. 190-MV-2 FIAT 126 P, letnik 1980, in motor Laverda 500 šport, letnik 1982, prodam. Telefon (068) 85-729, popoidne. 194-MV-2 ZASTAVO 750, letnik 1977, prodam. Medle, Potov vrh 16, Novo mesto. 165-MV-2 MOTOR, generalno obnovljen, menjalnik in druge dele za R 4, letnik 1975, prodam. Telefon (068) 44-740. 167-MV-2
PRODAM motor avtomatic A 3 MS, star 12 mesecev. Mohar, Potov vrh 1 a, Novo mesto 122-MV-2 Z 101, letnik 1977, prodam. Telefon 32-273, zvečer. 136-MV-2 REZERVNI DELI za Z 101, generalno obnovljeno, motor, pločevina, blatniki, pragi, čelna stena, prodam. Avsenik, Gor. straža 105, tel. (068) 85-358. 126-MV-2 NUJNOTn poceni prodam APN 6, star 8 mesecev, z rezervnimi deli. Jože Mavsar, Iglenik 4, telefon 22-521, int. 21, strojna. 129-MV-2 ZASTAVO 1300, registrirano do maja 1987, prodam. Jože Dular, Srebrniče 5, Novo mesto. 147-MV-2 TOMOS M-14, letnik 1983, ugodno prodam. Telefon (061) 772-580. P 2 — 10 MO
TOVORNI AVTO ZASTAVA 620 BL, neregistriran, v voznem stanju, prodam. Viktor Rataj, Dolenja vas, Otočec. 150-MV-2 R 4 GTL/82 prodam. Tel. 23-702. 176-MV-2 LADO 1600, prevoženih 45000 km, prodam. Telefon 25-662. 191/MV-2 ZASTAVO 750 L, letnik 1980,registrirano do 15. 8. 1987, prodam. Troha,
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje.
ČASOPISNI SVET je organ družbenega vpliva na programsko zasnovo in uredniško politiko.
UREDNIŠTVO: Drago Rustja (glavni urednik In vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj,-Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Anton Jakše (novinarski servis in EP), Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey in Ivan Zoran.
IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 200 din, polletna naročnina 4.000 din, za delovne In družbene organizacije 8.000 din. Za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (oz. druga valuta v tejvrednosti) na leto.
TEKOČI RAČUN pri SDK Novo mesto: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-970-257300-128-4405/9 (LB-Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za ekonomske oglase 2.600 din, na prvi ali zadnji strani 5.200 din, za razpise, licitacije ipd. 3.300 din. Mali oglas do deset besed 1.300 din, vsaka nadaljnja beseda 130 din.
NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606 in 24-200, novinarski servis
23-610, ekonomska propaganda, mali oglasi in naročniški oddelek
24-006. Nenaročenih rokopisov In fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja sekretariata za Informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov, časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
Brezovica 68, Šmarješke Toplice. 149-MV-2
APN 6, malo rabljen, prodam. Anton Papež, Mirna, cesta III. bat. VDV 58. 163-MV-2 UGODN O prodam P 126, delno karam boliran. Martin Kaplan, Volčkova vas 3, Šentjernej. 105-MV-l Z 750 SC. letnik 1979, prodam. Gregor Grum, Dvor 53. 106-MV-2 KOMBI Z 850 ugodno prodam ali zamenjam za Z 630, z doplačilom. Telefon (068) 52-667. Informacije po 18. uri. 119-MV-2 ZASTAVO 128, 1985, prevoženih 18000 km, ugodno prodam. Tel. 56-656. 171-MV-2 Z 101 GT, letnik 1984, prodam. Telefon 23-856, popoldne. 178-MV-2 POCENI prodam Z 101, letnik 1978, in dele za R 4, letnik 1985. Franci Pavlin, Gor. Brezovica 33, Šentjernej, tel. 32-020 int. 263. 117-MV-2 SUMBEAM, letnik 1973, karamb-oliran, vzdrževan, prodam za 13 SM. Janez Jerič, Dol. Straža 94. Ogled popoldne. 118-MV-2 R 4, letnik 1977, karamboliran zadaj, registriran do junija, in JAWO 350, letnik 1979, kot nova, registrirana do oktobra, poceni prodam. Tel. 51-815. 170-MV-2 Z 101, letnik 1982 prodam. Virant, Stara vas 10, Škocjan. 172-MV-2 R'4 GTL, letnik 1983, prevoženih 27000 km, prodam. Zupančič, Levstikova 4, Novo mesto, telefon 22-403. 198-MV-2 KOMBI 1MV 1600, letnik 1979, obnovljen, prodam. Milan Kroflin, Gor. Straža 208. 207-MV-2 GOLF J, prevoženih 73.000 km, odlično ohranjen, prodam. Telefon 22-083. 196-MV-2
gfobtour
prodam
PRAŠIČA za zakol cca 150 kg prodam. Slavko Šeruga, Sela pri Ratežu, tel. 85-959. (232-PR-3)
PRAŠIČA težkega 140 kg, prodam. Pavle Fakin, Čučja mlaka 5, Škocjan.
217-PR-2 NOV radiokasetofon na dve kasete prodam. Tel. 43-853. 210-PR-2 PRODAM otroški košek z blazinico. Telefon 24-314.
PRODAM nov kuhinjski bojler, 5 1, in novo zakonsko posteljo z jogijem. Telefon 27-712. 21 l-PR-2 PRODAM dobro ohranjeno zamrzovalno skrinjo. Franc Fabjančič, Dol. Maharovec 13.
SKORAJ nov televizor Gorenje Korting z daljinskim upravljanjem (diagonala 66 cm) prodam. Tel. (068) 60-314. 156-PR-2 PRODAM	nov	barvni TV
ISKRA AZUR (ekran 56 cm). Telefon 25-986, popoldne.
KONJA, starega 14 let, prodam. Medle, Potov vrh 16. 166-PR-2 UGODNO prodam peč Stadler za centralno ogrevanje (40.000 ccal). Telefon 25-492. 177-PR-2 PRODAM novo lesno kombinirko (5 operacij). Telefon (068) 49-044, popoldne ali zvečer. 179-PR-2 BREŽIŠKO SPALNICO, skoraj novo, prodam zaradi selitve. Naslov: Bulovec, Majde Šilc 21, stanovanje 4, telefon 22-662. 185-PR-2 TV, barvni, z daljinskim upravljanjem, nov, KORTING-GORE-NJE, ugodno prodam. Informacije popoldne na telefon 25-130. 191-PR-2 PO UGODNI ceni prodam kombinirko MIO STANDARD zrezkanjem.. Ogled vsak dan od 15. do 19. ure. Bradač, Loška vas 13, Dol. Toplice. 193-PR-2
PRODAM opremo za dnevno sobo. Telefon 72-546, od 16. do 21. ure. 197-PR-2
PAN CER JE za velikost noge 38 in 40 ter otroške smuči in pancerje za 8 do 9 let prodam. Tel. 23-979. 201-PR-2 PRODAM 2 m3 suhih hrastovih plohov (debelina 4 cm). Naslov v upravi lista (158/87). 206-PR-2 PRODAM malo rabljen raztegljiv kavč, štedilnik na drva »Caloreks« ter črno-beli televizor ISKRA. Telefon 85-281. 203-PR-2 PRODAM mlado kravo s teličkom. Daljni vrh 22, Novo mesto. 202-PR-2
•V TREBNJEM PRODAM nov štedilnik (2 plin, 2 elektrika) z garancijo, rabljen en mesec. Cena 55.000 din. Naslov v upravi lista (157/87). 160-PR-2 PRODAM dve harmoniki, diatonični, 4-vrstni, dva avtomobila 125 PZ in škodo R 110, karambolirano, letnik 1978, mlin na kamne, tračno žago in domačijo na Pečicah z novo dokumentacijo in telefonom v izmeri 4,5 ha, parcelo na Čatežu 1555 m2primernoza vikend-vinograd, dva multikultivato-rja 10 KS in 3 KS ter štiri m2 hrastovih suhih 5 let starih stebrov (fosnov), Franc Skerbinek, Černelčeva 19,68250 Brežice. 158-PR-2
PRODAM žensko poročno obleko št. 40. Gazvoda, K Roku 81 (Šmihel).
110-PR-2 UGODNO PRODAM nov barvni televizor. Tel. 22-430. 113-PR-2 UGODNO PRODAM novo sedežno garnituro, raztegljivo v posteljo. Tel. (068) 25-885. 120-PR-2 PRODAM gostinski inventar: šank in drobni inventar. Ivan Poljane, Dol. Kamence60a. 123-PR-2 PRODAM spalnico. Tel. 24-461 ali 24-497. 125-PR-2 PRODAM kobilo, staro 8 let, brejo8 mesecev. Gole, Stari trg 42, 68210 Trebnje. 100-PR-l NEMŠKE OVČARJE brez rodovnika, stare dva meseca, prodam. Tel. (068) 74-890. 130-PR-2 PLETILNI STROJ SINGER in garderobno omaro, prodam. Tel. (068) 79-351. 13 l-PR-2 PRODAM večjo količino kvalitetne-
ga sena. Franc Urbič, Dol. Dobrava 12, Trebnje. 132-PR-2 PRODAM gajbice za krompir. Dol. Kamence, tel. 25-904. 139-PR-2 ZA ČIŠČENJE talnih oblogprodam stroj znamke Karcher. Tel. (068) 20-507 Miro. 141-PR-2 PRODAM večjo količino kostanjevih stopov ter kolje za vinograd. Janez Dragovan, Svržaki 9, Metlika. 143-PR-2
ETAŽNO PEČ EMO CENTRAL 24, novo, ugodno prodam. Lukšič, Dol. Straža 81, Straža, tel. 84-708. 145-PR-2
PRODAM dobro ohranjeno spalnico svetle barve. Tel. 47-200. P2-4MO UGODNO prodam kotel Stadler (40.000 kcal) in plinski bojler Junkers W 250. Picek, Ribnica, tel. 861-086. P2-8MO
Skoraj nov televizor Gorenje-Korti-ng z daljinskim upravljanjem,diagonala 66 cm, prodam. Tel. 60-314. 156-PR-2
PRODAM brezhiben črno-beli televizor Gorenje. Forčešin, Nad mlini 24, Novo mesto. I53-PR-2
kmetijski stroji
PRODAM frezo, dve pogonski gumi, novi, in verige za TV 730. Vlado Bokan, Črmošnjice 19, Semič 204-KS-2 PRODAM malo rabljen okopalnik Simplicity (8 KS). Tel. 22-083.196-KS-2
KOSILNICO BCS prodam. Gazvoda, Brusnice 42. 187-KS-2 SNOPOVEZALKO za BCS prodam. Gazvoda, Smolenja vas 50, Novo mesto. 110-KS-2 PRODAM motokultivator Goldoni 14 diesel s priključki in Tomos 3 M. Klobčar, Šentjernej, Kotarjeva 1. 114-KS-2
PRODAM traktor Univerzal 445 s kabino. Bartelj, Jablan 41, tel. 84-331. 124-KS-2 PRODAM traktor Zetor 70-11 (1100 delovnih ur). Jože Kos, Veliki Kal 18, Mirna peč. 134-KS-2 PRODAM traktor URSUS 35 s koso v zelo dobrem stanju. Janez Žurga, Šentpavel 32, Šentvid pri Stični. (P2-15-MO)
TRAKTOR Paskuali 30 KM, star 10 let, s priključki, ugodno prodam. Žagar, Vinica 24, tel. 55-343, od 15. do 17. ure. 140-KS-2 TRAKTOR DEUTZ 15 KM s hidravliko ugodno prodam. Andrej Mušič. Loka, Na ulicah 17, 61234 Mengeš. 146-KS-2 TRAKTOR URSUS 355 C in kolerabo za prašiče prodam. Anton Pate, Dol. Kamenje 18, Novo mesto. 148-KS-2
PRODAM kosilnico BCS (figaro), dobro ohranjeno. Koncilja, Srednji Lipovec 10,68361 Dvor. 155-KS-2 TRAKTOR »Tomo Vinkovič« 420, letnik 1984, v dobrem stanju, s kultivatorjem in plugom, prodam ali zamenjam za večjega. Janez Zupan, Zaloka 5, 68232 Šentrupert, tel. (068) 40-213. 209-KS-2 PRODAM dvoosni (6 t) trosilec hlavskega gnoja z opremo za silažo. Telefon (068) 71-492.
TRAKTOR URSUS 335 s kabino in koso, dobro ohranjen, 1600 ur, prodam. Branko Hotko, Vrhje 59, 68258 Kapele.
kupim
KUPIM domačo rdečo koruzo. Mu-haber l/a, tel. 25-875. 116-KU-2 KUPIM kosilnico Alpina. Alojz Hočevar, Krka 5 a. 128-KU-2 KUPIM traktorsko jermenico »1« za traktor Normag (16 KM), Jože Dular, Srebrniče 5, Novo mesto. 147-KU-2 KORUZO kupim. Jaki, tel. 40-223. 151-KU-2 KUPIM plug Slavonec. Ivan Muc, Gor. Lokvica 45, 68330 Metlika. P2-3MO
KRŠKO — ARTIČE — BREŽICE. Na tej relaciji kupim parcelo. Ponudbe na telefon (068) 72-222, ob sobotah in nedeljah. 223-KU-2 ROTACIJSKO KOSILNICO 165, lahko v okvari, kupim. Telefon (068) 49-198. 174-KU-2 KUPIM dobro ohranjeno traktorsko prikolico kiper z dvojno gumo. Tel. (068) 79-406, od 12. uredalje. 199-KU-2
V OKOLICI Novega mesta kupim parcelo za vinograd. Ponudbe na telefon 25-952. 192-KU-2
posest
HIŠO z vrtom, takoj vseljivo, v Novem mestu, prodam. Telefon (068) 22-936. 173-PO-2 MAJHNO HIŠO v Straži, z vodovodom, elektriko in telefonom, takoj vseljivo, prodam. Informacije (061) 214-927, od 17. do 20. ure. 200-PO-2
PRODAM starejši vinograd (30 , arov), dobro roden, s staro zidanico, v Vrhuljah, 10 km od Krškega. Elektrika, voda, asfalt zelo blizu. Gričar, Čre-šnjice. Krško, tel. (068) 79-700. 159-PO-2
PRODAM polovico hiše z ločenim vhodom, vseljivo, v centru Mirne pri Trebnjem. Informacije na telefon (068) 72-545. 113-PO-2 VINOGRAD na Gradniku z obnovljeno zidanico (20 arov) na sončni legi prodam 1 Naslov v upravi lista (156/87). 135-PO-2 STARO HIŠO in njivo (60 arov) v Zburah pri Šmarjeških Toplicah prodam. Možnost nove gradnje. Gorenja vas 7, Mirna. 142-PO-2
KOŠENICO, možno za stavbišča, prodam. Jakše, Rakovnik 1, Novo mesto. 152-PO-2 V Presladoiu št. 30 pri Brestanici prodam 1,5 ha posestva, hišo do prve plošče in nekaj gradbenega materiala. Voda pri stavbi, elektrika blizu. Poleg avtobusne postaje. Primerno za zdomce. Informacije pri Vinku Žnidaršiču, Jablanica 49, 68294 Boštanj. P 2-2MO
razno
IZGUBIL se je mladič nemški ovčar. Kdor ga najde, naj proti ngaradi sporoči na naslov: Ivan Poljane, Dolenje Kamence 60 a. 123-RA-2 IŠČEM ŽENSKO mirne narave, pošteno, brez otrok, za skupno gospodinjstvo. Hrana in stanovanje v hiši. Starost od 40 do 60 let, lahko upokojenka. Telefon 82-750. P 2 — 7 MO IŠČEM žensko brez obveznosti za gospodinjstvo ter varstvo 5- in 11-letne hčerke. Hrana in stanovanje v hiši, plačilo po dogovoru. Sem sam in imam obrt na terenu. Martin Štubljar, Lipovec n. h., 68333 Semič. P 2 — 11 MO
IŠČEM varstvo za enoletnega otroka. Tel. 21-139. 169-RA-2 OBČINSKI ŠTAB za TO Novo mesto bo dne 21. januarja 1987 od U. do 16. ure razprodajal rabljeno vojaško obutev na Ljubljanski cesti 3, Novo mesto.
GOSPODINJSKO POMOČNICO išče francoska družfna 1 do 2-krat tedensko. Kraj: Otočec ob Krki. Dogovor po telefonu 23-810 ali 22-454 od 9. do 15. ure, razen sobote in nedelje. (230-RA-3)
DOBREGA PSA čuvaja iščemo. Pokličite na tel. (068) 21-747, popoldne.
Na območju Radulje — Jagodnika sta se izgubila črn brak-jazbečar in lovski terier. Kdor bi kaj vedel, o njima, naj to sporoči na naslov: Miro Strupeh, Mokronog 106.
IZGUBILA seje psica (istrijanka). Sliši na ime BIŠTRA, ima vtetovirano številko 62835. Kdor bi kaj vedel o njej, naj to sporoči na tel. 21-279.
DUBROVNIK za mladoporočence
Dragi mami ALOJZIJI UMEK z Ur-šnih sel želimo vse najboljše za njen 60. rojstni dan, predvsem veliko zdravja in razumevanja v krogu domačih in da bi bila še mnogo let med nami. Mož Karol, sinovi Drago, Jože, Ljubo, predvsem pa hčerka Marica. 162-CE-2
obvestila
ŽALUZIJE, rolete, platnene zavese montiramo in popravljamo. Telefon (061) 264-172,271-455. 50-50-MO VALILNICA na Senovem obvešča stranke, da bodo piščanci od 9. januarja dalje vsak petek od 12. do 16. ure. Vljudno prosimo stranke, da se naročijo pravočasno. Valimo bele težke pasme, grahaste in rjave, srednje težke nesnice. Priporoča se Mijo GUNJI-LAC, valilnica, 68281 Senovo. 16-52-MO
NOVO
odprli smo
obratovalnico
EXPRES IZDELAVO KLJUČEV
in
POPRAVILO USNJENE GALANTERIJE
na C. komandanta Staneta 5
čestitke
Dragemu atu MURNOVEMU iz Hrušice 42 pod Gorjanci želimo za njegov praznik mnogo sreče, posebno pa zdravja — žena Marija, sinovi Jože, Franci in hčerka Mici z družinami, 9 vnučkov pa mu pošilja 75 poljubčkov. 208-ČE-2 Dragima TONETU in ZVONETU BANOVIMA iz Velikih Brusnic 71 želijo ob njunem prazniku vse lepo, ZVONETU pa čim krajše dneve v vojaški suknji in srečno vrnitev — žena oziroma mamica, Andrej in mama. 222-ČE-2 Danes praznuje svoj 60. rojstni dan draga mama in stara mama ALOJZIJA UMEK z Uršnih sel. Za njen praznik ji želimo veliko sreče, predvsem pa zdravja hčerka Slavka z možem, vnučka Andrej in Darja pa ji pošiljata 60 poljubčkov. 162-ČE-2
S. Željko
PIŠČANCE, enodnevne in starejše, vseh vrst bomo začeli prodajati vjanua-rju. Naročila sprejemamo na naslov: Franc Humek, Irča vas 18, Novo mesto, tel. (068) 24-496. 137-OB-2 ČISTIM vse vrste talnih oblog, sedežnih garnitur, rolete, trakove. Telefon 20-507, Miro. 141-OB-2 ČE VAM iz zamrzovalne skrinje teče ali vam ta na zunanjih stenah ledeni oziroma rosi, pokličite na telefon (062) 34-367, in obiskali vas bomo na vašem domu ter napako z jamstvom odpravili! 22-50-MO
zenitne ponudbe
STAREJŠI UPOKOJENEC z visoko pokojnino išče upokojenko za gospodinjo. Plača dobro. Ponudbe na oglasni oddelek pod šifro »Novo mesto«.
zahvale
NAJLEPŠE se zahvaljujem dr. KRANJCU za uspešno zdravljenje in njegovi medicinski sestri Mariji. Hvaležna pacientka M. A. iz Novega mesta. 184-ZA-2
H	ki	ki	ki	V\	
V	/	/■	A	/	A
Y	i/	V	/	/	/
	/	A	v	a	
V	/	/		A	/•
V\	\A	\A	\A	\A	\A
NOVOTEKS
NOVOTEKS, teksilna tovarna, n.sol.o., Foersterjeva 10, Novo mesto Kadrovski oddelek
vabi k sodelovanju
STROJNE KLJUČAVNIČARJE ali STRUGARJE
Pogoji:
— končana poklicna šola ustrezne smeri
— 1 leto delovnih izkušenj
— odslužen vojaški rok
. Zaposlitev je za nedoločen čas. Zainteresirani kandidati ■ naj oddajo pisne prijavenanaslov: NOVOTEKS, tek. tov., n.sol.o., Foersterjeva 10, 68000 Novo mesto, kadrovski oddelek.
Mercator-Standard Novo mesto Komisija za delovna razmerja
objavlja prosta dela in naloge:
1. vodje skladišča na debelo
2. namestnika poslovodje mešane živilske stroke
3. oddelkovodje v skladišču na debelo
4. več prodajalcev in komisionarjev Pogoji:
pod št. 1
do 3 VKV trgovski delavec V. stopnje zahtevnosti ter 5 let
delovnih izkušenj,
pod št. 4	-
KV trgovski delavci IV. stopnje zahtevnosti ter 3 leta
delovnih izkušenj.
Delo se sklepa za nedolčen čas s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pisne vloge z dokazili o strokovni izobrazbi in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo v 15-dneh po objavi na naslov:
Mercator Standard Novo mesto, Glavni trg 3, kadrovska služba.
Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po končanem zbiranju prijav.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in prijatelja
MILANA KRIŽANA
iz Novega mesta
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, z nami delili bolečino, nam izrekli sožalje, pokojnemudarovali cvetje in vence ter ga v tako velikem številu pospremili do zadnjega doma.
Posebej se zahvaljujemo Pucljevim, dolgoletnemu prijatelju pokojnega Francu Abramu, Frankovim, LD Gradac v Beli krajini, pevskemu društvu »Dušan Jereb«, novomeški godbi, Mesariji-prekajevalnici Litija, SDK Novo mesto, dijakom 4. a razreda SŠ zdravstvene usmeritve Novo mesto, krajanu Tonetu Pavlinu ter ostalim govornikom za iskrene poslovilne besede. Zahvaljujemo se tudi gospodoma proštu in vikarju za lepo opravljen obred ob zadnjem slovesu.
V neizmerni žalosti: žena Marija ter sinova Matjaž in Davorin v imenu vsega ostalega sorodstva-in
prijateljev
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
JANEZA PAHULJE
gradbenega inšpektorja v pokoju
se zahvaljujemo vsem, ki ste ga obiskovali med boleznijo, si prizadevali, da bi bil ta čas zanj znosnejši, in mu vlivali vero v življenje, zlasti Miri in g. Oberstarju. Prav tako iskrena zahvala vsem za izraze spoštovanja ob njegovi smrti, za darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti, g. župniku za cerkveni obred in lepe besede, pevcem in govorniku za nagovor ob grobu.
Žena Angela, hči Božena, zet dr. Michele Leonardi, vnuka Igor in Miha ter drugi sorodniki
Dolenja vas, Ljubljana, 7.1.1987
ZAHVALA
Po dolgotrajni in težki bolezni nas je v 42. letu starosti zapustila draga hčerka, sestra, svakinja in teta
NADA JUG
iz Sevnice, Savska 20
Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetjein pokojno v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Slapšakovi in kolektivu Dana z Mirne ter gospodu župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: mama in brat Srečko z družino
ZAHVALA
V 74. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, teta in
svakinja
ANICA GUTMAN
iz Dolenjskih Toplic 145
Najprisrčneje se zahvaljujemo vsem, ki ste počastili njen spomin, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnico pospremili na njeni zadnji poti. Zahvala vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, znancem in sosedom, delavcem v Domu starejših občanov v Novem mestu za skrb in nego v zadnjih mesecih, članom Gasilskega društva Dolenjske Toplice za lepo opravljen pogrebni obred, Zdravilišču Dolenjske Toplice, ZZB in Društvu upokojencev Dolenjske Toplice, pevcem iz Šmihela ter govornikom za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Po kratki in težki bolezni nas je v 71. letu za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek in brat
JOŽE ŠKOF
borec NOV iz Birčne vasi
Ob prezgodnji in boleči izgubi našega dragega se iskreno zahvaljujemo osebju bolnišnice za lajšanje bolečin ob izteku njegovega življenja in vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, darovali vence, cvetje ter pokojnega pospremili na njegovi zadnjipoti. Še posebej se zahvaljujemo OOZK, KO ZB NOV, OO ZVRS, KS Birčna vas, pevskemu zboru, godbi na pihala, KZ Črnomelj, Mercatorju-Standardu, kolektivu Pogače in nosilcem praporov, tovarišema Boltarju in Rozenbergerju pa Za lepe poslovilne besede. Pogrebnemu zavodu in vsem, ki so pomagali pri organizaciji pogreba, sorodnikom in znancem še enkrat prisrčna hvala!
Žalujoči: žena Branka, sin Branko, hči Jožica z družino, brat Franc, sestra Karolin in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Poln mladostne zagnanosti, upov in načrtov nas je v cvetu življenja med opravljanjem poklicne dolžnosti neutolažljive zapustil naš najdražji mož, oče, sin, brat, vnuk in stric
IRFET HOZDIČ
miličnik PPM NM Danila Bučarja 26, Novo mesto
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom, delavcem Postaje prometne milice Novo mesto in delovni skupnosti UNZ Novo mesto, tudi za organizacijo pogreba. Postaji milice Novo mesto, godbi milice in delavcem RSNZ SR Slovenije in Delovne skupnosti DO IMV, ki so nas tolažili v teh težkih trenutkih, darovali cvetje in spremili pokojnega na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob težki izgubi naše mamice
IRENE PEČAVAR
se zahvaljujemo vsem, ki ste nam želeli pomagati in ste z nami žalovali.
Andrej, Ali, Živa in Irenca
ZAHVALA
V 86. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dobri oče, stari oče in praded
ANTON
JAKLEVIČ
Adlešiči 17
Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, DO Belt in organizaciji ZZB Adlešiči ter vsem ostalim za podarjene vence in cvetje, tov. Cvitkoviču in Starešiniču za poslovilne besede, pevskemu zboru iz Adlešičev za zapete žalostinke ter vsem, ki ste nam pomagali. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat hvala!
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 84. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama in teta
NEZA
CONTA
roj. Bregar
iz Mihovega 26 pri Šentjerneju
Najlepše se zahvaljujemo vsem vaščanom, sorodnikom, prijateljem, znancem ter kaplanu za lepo opravljen obred.
VSI NJENI
Če bi ljubezen govorila, solza mrtve bi budila, ne bi tebe, dragi tata. črna zemlja krila.
V SPOMIN
15. januarja minevata dve leti žalosti, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi
DANIJEL-DAKO CAR
iz Metlike
Spomin nanj bo vedno živ. Hvala vsem, ki se ga spominjate. Žalujoči: vsi njegovi
Z A H V A L A
V 70. letu nas je zapustila naša draga žena, mama, stara mama, tašča, sestra in teta
ROZALIJA ZORN
roj. Rom
POTOKI 1, Semič
Ob težki izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, izrečeno sožalje, podarjene vence in cvetje ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi kolektivoma Iskra Semič in KK Vipava, sosedu Antonu Kapšu za besede slovesa, izrečene pred hišo žalosti, ter duhovniku za lepo opravljeni obred.
ŽALUJOČI: mož Franc, sinova Vinko in Ciril z družinama, sestra Nežka z družino in ostalo sorodstvo
V SPOMIN
V tem mesecu mineva dvoje žalostnih let, odkar smo se poslovili od ljube Smrt konča življenje,	mame	in	stare	mame
ne konča pa odnosa,
ki v mislih preživelega	  v/
išče nekakšno rešitev.
ki jo morda ne bo nikoli našel. X V-/1N GIVL
(Msm> KUNSTELJ
iz Mokronoga,
ter osem let, odkar nas je zapustila predraga sestra in teta
CVETKA KUNSTELJ
iz Mokronoga
Hvala vsem, ki se jih spominjate!
VSI NJUNI
Milijon
bošeiv
Sevnico
Dobitniki nagrad novoletne nagradne križanke Dolenjskega lis-____________ta	________
NOVO MESTO — Kaže, da je bila novoletna nagradna križanka za mnoge pretrd oreh, saj smq pravočasno prejeli le 319 rešitev, pa še med temi je bilo precej napačnih. 1 Žreb je naklonil prvo nagrado, 10.000 din Marti Ašič iz Sevnice, Kidričeva 9, drugo na-
grado, 6.000 din, Stojanu Jakovljeviču iz Novega mesta, Glavni trg 20, tretjo nagrado, 2.000 din, pa Robertu Šobarju, Novo mesto, Šegova 16.
Knjižne nagrade bodo prejeli: Mirjan Zupančič, Trebnje, Rožni vrh 16; Jožica Janc, Krško, Smečice 8; Viktor Su-nčič, Brežice, Milavčeva 19; Anton Saje, Novo mesto, Dr-ska 51; Angelca Žabkar, Šentjernej, COŽ 19; Ciril Jarnovič, Novo mesto, Drska 17, in Jani Vovk, Soteska 56. Čestitamo!
Od srede decembra lani vozi med Ljubljano in Veliko Gorico in obratno dvakrat na dan Jatov zeleni vlak. Ta posebni vlak, prvi v Jugoslaviji in eden prvih te vrste v Evropi, je namenjen izključno letalskim potnikom, ki svoje potovanje na domačih in mednarodnih Jatovih progah začenjajo ali končujejo na zagrebškem ali ljubljanskem letališču.
Za železniško povezavo med obema letališčema sta se Jugoslovanski aerotransport in Železniško gospodarstvo Ljubljana odločila, da bi letalskim potnikom iz Ljubljane in Zagreba omogočili kar najhitrejšo in najugodnejšo zvezo z domala vsemi mednarodnimi in tudi domačimi programi.
»KRES« ZA GOSTE
NOVO MESTO — Novomeška folklorna skupina Kres, ki jo vodi Branka Moškon, bo v ponedeljek, 19. januarja, nastopila kar dvakrat. Ob 18. uri bodo kresovci plesali in peli za zdraviliške goste v Dolenjskih Toplicah, ob 20. uri pa za goste v Šmarjeških Toplicah.
JUBILEJ TURISTIČNE ZVEZE
PIŠECE — Turistična zveza bo v soboto, 17. januarja, na svečani seji počastila 20-letnico obstoja in se oddolžila dolgoletnim prizadevnim turističnim delavcem.
Razprodana smuka doma in na tujem
Veliko zanimanje za Kompasove aranžmaje
NOVO MESTO — »Nismo pričakovali takega odziva na naše ponudbe, kakršen je bil v letošnji zimski sezoni,« pravi Marjana Bajc iz novomeške poslovalnice Kompasa. »Izkušeni smučarji so ugotovili, da počitnice na tujem glede bivanja niso nič dražje kot doma, le da so tam usluge na višji ravni. Dražja je edinole smučarska karta.«
Nič čudnega torej, če so prodali vse proste zmogljivosti med šolskimi počitnicami za smučarijo v tujini in doma. Roglajebilatakorekoč razprodana,' še preden sojo propagirali v Kompasu, v Avstriji pa je povsem razprodan Bad Kleinkirc-heim. Med smučarji, ki bodo počitnice preživeli natujihsmučiščih, je največ Novomeščanov, nekaj pa tudi Črnomaljcev, Metličanov in Trebanjcev. Okrog 100 družin seje v Kompasovem aranžmaju odločilo za smučanje v avstrijskih Alpah, v Italiji ali Franciji. Med domačimi smučarskimi kraji pa so največ zanimanja pokazali za Kanin, Golte in Jahorino.
Bajčeva pravi, da imajo poleg stalnih strank letos tudi precej novih prijavljencev za zimske počitnice. Ugodno je zlasti to, da lahko stroške, razen za najbolj zasedeni kraj v Avstriji, poravnajo v dinarjih. V tujini naši smučarji ne bodo zasedali dragih hotelov, najemajo predvsem apartmaje, kjer uživa veččlanska družina vse udobje. Lahko si pripeljejo od doma hrano in sami kuhajo, kar je Dolenjcem še najbolj všeč.
R. B.
Prvi Jatov zeleni vlak pri nas
JAT in ŽG Ljubljana s prvim posebnim vlakom na stežaj odprla vrata v svet
—kozerija........ "	   —
KAKO JE ŽENSKA ENAKOPRAVNA
v-# 0 0 0 0 0 0 0 0 0 . 0 ■ 0 0
I
'P
0
0
0
0
S!
4
0
1
0
s
0
0
0
0
PAVEL ŽAGAR
Je strog, a ne tako brezdušno uradniški, kot so premnogi drugi delavci v pisarnah. Takole bi v kratkem lahko povzeli »malo anketo«, ki smo jo opravili o Pavlu Žagarju, sanitarnem inšpektorju iz Trebnjega. To je bila iztočnica za tale portret o človeku, kije lani postal tudi predsednik občinske konference socialistične zveze v Trebnjem.
Pavel je tretji, najmlajši otrok složne družine iz Šentvida pri Stični. Oče je bil pevovodja v šoli, zato je še pri očetu pel v raznih zborih. Staršev ni več med živimi, otroci pa se redno obiskujejo. Pavlov brat dela na inšpekciji SDK v Novem mestu, sestra pa je profesorica slavistike na stiški gimnaziji. Pavelje kot višji sanitarni tehnik leta 1962prišel v Trebnje in tod oral ledino področju sanitarne inšpekcije. Nekaj letje stanoval na Mirni, zatem se je z družino preselil v Trebnje.
»Stanovanje v bloku je bilo bolj majhno, zato smo leta 1973 pričeli graditi hišo. Možnosti so bile tedaj malo boljše, tudi s posojili ni bilo težav in se je dalo z uslužbensko plačo shajati. Vseeno je bil to ogromen napor za družino, saj smo vse delali z las-
tnimi močmi. Zdaj si ne bi več upal lotiti se tega, to je izredno težko, dohodki pa, veste, kakšni so. Treba je imeti ogromen pogum, lotiti se je treba, ne pa čakati, da ti bo kdo pomagal,«je povedal Žagar. Ostal je dosleden, nikoli ni iskal protekcije, kaj šele. da bi mu kdo lahko očital izkoriščanje službenega položaja. Ni si dovolil dela s šušma-rji, tako da mu nihče ni mogel očitati, češ tedaj sem jaz tebi šel na roke, zdaj pa pojdi še ti meni in zamiži na eno ali obe očesi. Danes lahko Žagar vsakomur mirne duše pogleda v oči. Tudi sinovoma — starejši študira gradbeništvo, mlajši pa je še v osnovni šoli — je prijetno, da nista morala poslušati očitkov, ki pogosto letijo na izpostavljene poklice, kakršnega opravlja njun oče.
Ob svojem delu je Žagar veliko prostega časa razdajal za politično delo v partiji in aktivistično delo v SZDL, ko je bilo treba iti med ljudi ^zaradi volitev, referendumov. Že leta 1978 je bil izvoljen za sekretarja OK SZDL, prav tako volonterja, kot zdaj za predsednika. Od leta 1982je namestnik načelnika uprave inšpekcijskih služb Novo mesto, kjer je ves čas zaposlen. O svojem poklicnem delu pravi, da osnovni ciljni kaznovanje ljudi, ampak izboljševati razmere. »Marsikdaj sta dejansko boljša lepa beseda in resen pristop kot pa sankcije, te so bolj za tiste, ki hočejo ignorirati službo in zakonodajo.«
Ko razmišlja o SZDL, meni, dajeobstalanamestu, nibilona-predka, ker je izgubila stik z najširšimi množicami. Predvsem pa je treba po Žagarjevem mnenju bolj prisluhniti mladim, proučiti kaže tudi, zakaj toliko strokovnjakov dela zunaj trebanjske občine.
PAVEL PERC
i
I
5
S
I
%
• Polna žlica je tako rekoč naravna ovira na poti med možgani in jezikom.
Milan Dedič
• Polovično znanje je nevarnejše od neznanja. (Bolivijskipregovor)
• Človeku smeta vladati edino znanost in vest. (Hugo)
Letos bo cepljenje proti tetanusu
Najprej v novomeški občini—Nalezljivabolezen^
Tetanus ali mrtvični krč je nalezljiva bolezen. Povzročajo bacil, kije povsod okoli nas. V organizem pride pri poškodbah. Za okužbo je dovolj že čisto majhna ranica na koži, torej vsakodnevne poškodbe, na katere sploh nismo pozorni. Tetanusni bacili izločajo strup, ki sodi med najmočnejše naravne strupe in ki prizadene živčevje. Prizadetost živčevja se kaže tako, da so mišice bolj toge, in že zelo majhni dražljaji (n. pr. dotik) povzročijo hude krče. Krči se lahko razširijo na dihalne mišice in glasilke ter bolnika zadušijo. V še hujših primerih so lahko prizadeti tisti centri, ki skrbijo za pravilno delovanje srca: bolnik lahko umre zaradi odpovedi krvnega obtoka. Bolezen je zelo huda, dolgotrajna in se lahko kljub vsej modemi medicini konča usodno, s smrtjo.
Edina zares učinkovita zaščita pred tetanusom je cepljenje. Nasplohjeteta-nus bolezen necepljenih. Čepljenje je obvezno za otroke in mladino do dopolnjenega 19. leta starosti. Moški so ponovno cepljeni v JLA. Cepljenje je obvezno tudi v primeru poškodb. Popolna zaščita sestoji iz trikratnega cepljenja: druga doza se da 4-6 tednov, tretjo pa 6-12 mesecev po prvi.
V zadnjih letih je opaziti, da obolevajo predvsem starejši ljudje, in to necepljeni. Zaradi takšnega ugotavljanja je Svetovna zdravstvena organizacija priporočila, naša zakonodaja pa uzakonila cepljenje vseh ljudi, starih 40 in več let. Cepljenje je torej obvezno.
Priprava in izvedbacepljenjajebila v Sloveniji poverjena regionalnim zavodom za socialno medicino in higieno. V pretežnem delu republike so program začeli izvajati že v preteklih letih, na Dolenjskem se bo začel leta 1987. Ker je število obveznikov veliko, se bo začel najprej v občini Novo mesto. Cepljenje se bo izvajalo po krajevnih skupnostih in v delovnih organizacijah. Vsi obvezniki bodo vabljeni z osebnim vabilom, na katerem bo pisalo, kje in kdaj naj se javijo na cepljenje. Po krajevnih skupnostih bodo v času akcije razobe-šeni plakati, na katerih bo poleg kratke
• Ker je obveznikov veliko (skoraj 19.000), bo potrebna disciplina. Vse, ki ne bodo prišli na cepljenje, bomo vabili na Zavod za socialno medicino in higieno v Novem mestu ali pa obiskali na domu. To seveda zelo upočasni in podraži akcijo. Ne kot grožnja, ampak samo kot obvestilo naj bo tudi povedano, da se nedisciplinirane lahko prijavi in da je zagrožena tudi denarna kazen od 5.000 do 30.000 din.
informacije o tetanusu napisano, kje bo cepišče in kdaj bo potekalo cepljenje.
Ker je smisel akcije v tem, da se cepijo vsi in da se bolezen izkorenini, naprošamo vse k disciplini in resnemu pristopu.
Dr. DUŠAN HARLANDER
Pri ljudeh našel zavetje
Jelen, ki so ga lansko pomlad prinesli butorajski otroci s paše, se je udomačil pri Perušičevih
BUTORAJ PRI ČRNOMLJU — Ko so butorajski otroci lani spomladi pasli ovce na robu vasi, je prišel k njim jelenček, star le nekaj dni. Otroci so ga pripeljali k Perušičevim, ker je gospodar Alojz lovec. Poskušali so gahraniti z dudo, a je hrano zavračal. Le vztrajnost gospodinje Nike ga je rešila zagotove smrti. Toliko časa mu je namakala gobček v skledo z mlekom, da je končno začel sam piti.
»Zakaj je jelenček prišel k otrokom, ne vemo. Gotovo je, da je bil lačen. Morda gaje mati zapustila, ker je imela dvojčke, ali pa jo je kdo ustrelil,« še vedno ugiba Nika. Sicer pa to za Pe-rušičeve sedaj niti ni več pomembno. Jelen — ime so mu dali Miki — se je namreč tako udomačil, da ga imajo kot za družinskega člana. A ne le Perušičevim, priljubil seje vsem vaščanom. Čez noč spi v hlevu s kravami, podnevi pa se prosto sprehaja zunaj. »Če zjutraj, ko s hčerko neseva mleko v zbiralnico, najprej njemu ne nalijeva mleka, se postavi pred naju in naju ne pusti naprej. Z menoj gre v sosednjo vas, hčerko Janjo, ki hodi v šolo v Črnomelj, spremlja na avtobus. Rad je med ljudmi. Pri
njih išče zavetje,« pove gospodinja Nika. Prizna, da Miki veliko poje, vendar pa se na kmetiji vedno najde kaj zanj.
»Bolj me skrbi to, da bo, ko mu bodo zrasli rogovi, postal nevaren ljudem. Vemo, da bi se vrnil, če bi ga odpeljali v gozd, kajti navajenjeljudiinnedivjine. Sicer bi ga radi obdržali, čim dlje bi se dalo, ko pa to ne bo več moč, bi najraje, da bi ga sprejeli v živalski vrt,« razmišlja o Mikijevi prihodnosti Nika.
M. B.-J.
CELJSKI SLIKAR V DOLENJSKIH TOPLICAH
DOLENJSKE TOPLICE— Vtu-kajšnjem zdravilišču se bodo tudi letos vrstile kulturne prireditve. V razstavnem salonu poleg viteške dvorane v hotelu bodoodjutripavse do slovenskega kulturnega praznika na ogled risbe Staneta Petroviča, slikarja iz Celja.
organizaciji. Trideset jihje tam, v glavnem žensk. Dela jim večkrat zmanjka, in ko nima svojega osnovnega posla, pomiva okna. Kot predstavnica nežnejšega spola ima, razumljivo, svoje popadke.
»Pričela bom hoditi v planine,« grozi.
»Ukvarjala se bom s tekom,« me včasih postavi pred zid.
Največkrat molčim. Poslušam jo in si mislirrtsvoje. Menim, daje to najpametnejše. Le kaj naj ji rečem? Poleg tega pa sem
vzgojen v spoštovanju žensk. Zavoljo mene so nepotrebne organizacije, ki se bore za enakopravnost in priznanje žensk. Jaz sem lepši spol že davno priznal. Ko sem malce pod paro, znam reči celo to, da so ženske višek narave.
Moji edini, moji lepotici, moji izbranki pa zagreni življenje družba, ki ima polna usta enakopravnosti, emancipacije, priznanja žensk kot enakovrednega člena. Vsakega prvega v mesecu ji dokaže, da ne more korakati z ramo ob rami z menoj. Moja
žena namreč dobi toliko osebnega dohodka, da si lahko plača z njim pot do službe, malico in da si lahko kupi levi škorenj. Če moja žena ne bi bila poročena z menoj, sploh ne bi mogla hoditi v službo, ker ne bi imela denarja za desnega. Torej ni srečna le ona, ampak tudi podjetje, v katerem dela.
Parole o enakopravnosti so lepa reč. Simpatične so. Če gre ljubezen skozi želode^, gre gotovo enakopravnost skozi dinar. Kdor je reven, je sicer lahko srečen, ne more pa biti samostojen.
TONI GAŠPERIČ
VREDEN ZLATE MEDALJE — Lovska sreča seje pred dnevi nasmehnila Novomeščanu Ludviku Mežnarju, ki je na območju Delnic uplenil kapitalnega medveda. Ko so mrcino vrgli na tehtnico, se je jeziček ustavil šele pri 220 kilogramih, pa tudi ostale mere je imela take, da so ji na koncu prisodili kar 319 točk, kar je seveda dovolj za zlato medaljo. Zapišimo še, da je moral medved na drugi svet po desetih letih življenja, po najdeni krogli v šapi sodeč, pa je imel z lovci ali krivolovci opraviti že v preteklosti.
Zuerichom, Milanom, Duesseldor-fom, New Yorkom, Kopenhagnom, Prago, Atenami, Stuttgartom, Alži-rom, Hamburgom, Torontom, Montrealom, Chicagom, Stockholmom pa tudi s Titogradom, Zadrom, Splitom, Dubrovnikom, Sarajevom in Skopjem.
Zveza preko Zagreba hkrati omogoča dopolnilne zmogljivosti že obstoječim progam iz Ljubljane, katerih Zagreb nima. Tovrstna železniška povezava med Ljubljano in Zagrebom je vključena v osrednji
• JAT in ŽG Ljubljana sta se za zanimivo poslovno potezo dogovorila v izjemno kratkem času, kar kaže na obojestranski interes. Taka povezava s svetom bo zelo pomembna tudi ob zagrebški Univ erziadi. J AT je sicer lani prepeljal blizu 4 milijone potnikov in okoli 40.000 ton blaga. Od 120 aktivnih članic IATA je po številu prepeljanih potnikov v rednem prometu JAT na 35. mestu, med 19 članicami Evropskega združenja letalskih prevoznikov (AEA) pa je JAT na 14. mestu.
Jatov sistem rezervacij, tako da si potniki sedeže v Jatovem Zelenem vlaku lahko zagotovijo hkrati z nakupom letalske vozovnice. Takrat dobijo za ta del vožnje poseben kupon. Na železniški postaji potnike pričakajo uslužbenci Jata, med vožnjo pa zanje poskrbijo stevardese.
Za vzdrževanje te proge je ŽG Ljubljana zagotovilo najudobnejše in najsodobnejše vagone znamke Mercedes, Vlak ima 92 sedežev, podobnih letalskim, sodoben sistem obveščanja in prostor za prtljago. Ob dobri postrežbi, glasbi, časopisih in kakovostni storitvi z Jatovim zelenim vlakom je potovanje, ki traja 2 uri in 20 minut, prijetno.
PAVEL PERC
UGODJE — Vsi potniki Jatovega Zelenega vlaka so deležni postrežbe in ugodja, ki je predvideno za Jatove potnike v razredu Adriatic. To pomeni, da jim stevardese brezplačno postrežejo ne le z osvežilnimi in drugimi napitki, ampak tudi s hladnim obrokom hrane. (Foto: P. Perc)
Prav velikih sprememb v tem tednu na naši in vaši lestvici najbolj priljubljenih hitov ni bilo. Victory (kako zgovorno ime) je še vedno na prvem mestu, prav tako pa Take my breath away nikakor ne zgublja sape, kot bi sodili po naslovu hita. Lestvica je torej takšna:
1. Victory — KOOL AND THE GANG
2. Take my breath away — BERLIN
3. Notorious — DURAN DURAN
4. Human —HUMAN LEAGUE
5. lnthearmynow — STATUS QUO
6. Therain —O. J. JONES
7. True blue — MADONNA
8. To be a lover — BILLY IDOL
9. Tipical male — T. TURNER 10. Yougivelove — BON JOVI
Poglejmo še, komu od predlagateljev za lestvico je žreb naklonil kvalitetno kaseto s posnetki top lestvice Dolenjskega lista in Distokete Otočec:to je MATEJA SMOLE iz Reštanja pri Senovem. Čestitamo! Sodelujte pri oblikovanju top lestvice! Predloge pošljite na naslov: KRKA, Zdravilišče, Diskoteka Otočec, 68222 Otočec, s pripisom TOP LESTVICA.	,	it
Moja žena dela v čevljarskem podjetju. Domov prihaja največkrat slabe volje. Namesto da bi kuhala, brca okrog sebe in se priduša, da bo dala odpoved.
Sicer pa je zelo napredna ženska.
UDOMAČENI JELEN — Jelen Miki, ki se je maja lanizatekel na Buto-raj, je postal ljubljenec vseh vaščanov. Največ zaslug, da je sestradana žival takrat ostala pri življenju, gre Pe-rušičevi Niki in hčerkici Janji, za katero je postal Miki najljubša igrača.
»Jaz sem svobodna in enakopravna,« ima navado reči, ko jaz berem časopis, ona pa pospravlja stanovanje.
»Spravi se s kavča in mi pomagaj!« tuli.
Pripoveduje mi, kadar je dobre volje, seve, o svoji delovni
Vsi prihodi in odhodi vlaka so natančno določeni in ne dopuščajo nikakršnih zamud. Izjema je le zadnji vlak iz Velike Goriceob 19.12. Če zaradi kakršnihkoli vzrokov pride na zagrebškem letališču do večjih motenj v prometu, vlak potnike za Ljubljano počaka do 20.50. S takim voznim redom Jatovega zelenega vlaka praktično vsem potnikom, ki se pripeljejo v Zagreb, omogočajo ugodne zveze v medcelinskem, evropskem in sredozemskem prometu. Dnevno je možna povezava z 8 do 11 progami, pomembno pa se je povečalo tudi število povezav v domovini. Uresničena je dvostranska povezava med Parizom, Madridom, Londonom, Brusljem, Amsterdamom, Frankfurtom, Muenchnom,
RIBIŠKA SREČA — Kar se ni posrečilo mnogim tujcem z deviznimi mošnjami, ki so lani namakali svoje tmke v Krko, je uspelo Novomeščanu Karlu Žužku. Sulec, ki ga je na trnek zapel pod kandijskim mostom, je od glave do repa meril 109 cm, natehtnici pa se je jeziček ustavil pri 12 kilogramih.