156. Številka.
Ljubljana, v četrtek 11. julija 1901.
XXXIV. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Iahaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poitl prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 ta, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuj« dežele toliko več, kolikor znaSa poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od štiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu št 12. Upravnlštvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vbod v uredništvo je iz Vegove ulice št. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga št. 12.
„Slovenski Narod" telefon st. 34. — „Narodna tiskarna- telefon št 85.
Deželni zbor kranjski.
XI. seja dne 11. julija t. I. Seji  je predsedoval   deželni glavar plem. De tel a. Vlado  sta zastopala dež. predsednik baron Hein in okrajni glavar Haas.
Zapisnik zadnje seje je bil odobren. Predloge deželnega odbora so se odkazale pristojnim odsekom.
0 poglavja zdravstvene reči letnega poročila deželnega odbora je poročal posl. Lenarčič, ki je v imenn upravnega odbora izrekel željo, naj se, ker za kočevsko Reko ni dobiti zdravnika, premesti sedež okrožnega zdravnika v kak drug kraj.
Posl. Ažman je opozoril na to, kar je povedal Pfeifer, da se je bati, da bi ljudi žive pokopali, če bi se pokopali predno poteče 48 ur, ugovarjal pa je, da se pusti mrliče ležati po dvakrat 48 ur in dlje. Dr. Jan je ponesrečil najbrž 3. julija, našli so ga več dni pozneje, a sodnija ni dala dovoljenja za pokop.. Še v nedeljo ni bilo ne naznanila, če pride kaka komisija, niti če ga smemo pokopati. Na županovo odgovornost smo deli mrliča v jamo, zakopali pa ga nismo. Tudi Se v ponedeljek ni došlo od sodnije nobeno naznanilo, če se sme Jana pokopati ali ne. Tudi drogi taki slučaji so se primerili. Tako je pred leti došlo šele čez 6 dni in šele na telegrafično ur-genco dovolilo, da se necega ponesrečenega pastirja sme pokopati. V nekem drugem slučaju se je zopet pozabilo ekspedirati dovolilo za pogreb. Govornik je prosil vlado, naj napravi red.
Poročilo se je na to vzelo odobruje na znanje.
O letnega poročila poglavju »Ljudske in srednje šole" je poročal posl. Ažman.
Pesi. grof. Barbo je nasvetoval naj se naroči dež. odboru, da občinam novic zabiči uničevanje hroščev in naj stopi v dogovor z dež. šolskim svetom, da bi se za Časa broSčev skrčil za kacih 14 dni pouk na šolah za 1 uro, da se mladina udeleži uničevanje hroščev.
Prekova Cilja.
Spisal Milanov. Samo najpridnejša dekleta, kar jih je bilo pod zvonom Sv. Vrbana, zbirala je Tršanova Rotija pod svojim okriljem. Izjemoma sprejela je tudi kako zašlo revo, toda nikdar ne take, pri kateri ni bila preverjena, da se ne bi kmalu in resnično poboljšala. Pravzaprav je imela Solo za šivanje, obenem pa so se njene device-gojenke pripravljale za bojevnice nove krSčanske misli. Kot vidno znamenje nosile so na glavi bele robce, oblačile se temno in, če le mogoče, jednako. Skupno so hodile v cerkev, naj-ponižnejSe se priklanjale, skupno molile sv. križe v pot in ob vseh prilikah nastopale kot posebna družba z neko samozavestno pobožnostjo. V Rotijini šoli se je govorilo o posvetnih reč#h samo toliko, kolikor je bilo neobhodno treba; bili pa so tudi dnevi, da se je molčalo ves dan, kajti vse je hrepenelo po večji popolnosti po vzorih svetnikov in drugih bogoljubnih ljudij.
Ni čuda torej, da je zaSumelo med ljudstvom, ko se je pogreSila v Rotijini družbi Prekova Cilja.
Posl. Subic je ugovarjal, da bi se šolska mladina silila k takemu delu. Saj je očitno, da tako delo posurovi mladino, a surovin imamo že tako dovolj v deželi. Tudi je to popolnoma nepedagogično in ne gre, da bi se radi tega krčil šolski pouk.
Poročevalec je z navdušenjem pritrjeval nasvetu grofa Barbota, kateri nasvet je bil tudi sprejet.
Generalna debata o šolstvu, ki se omejuje jedino na uničevanje hroščev — tega v deželnem zboru kranjskem pač še nismo doživeli !
V specijalni debati je poročevalec poudarjal, da bo treba ustanovljenje novih šol omejiti, ker se je izkazalo, da ni nič upanja, da bi se dobila državna podpora za šolstvo. Nadalje je poročevalec na kratko razpravljal o razmerah na realki in predlagal resolucijo, naj bi se učencem slovenske narodnosti dala prilika učiti se tudi Iaščine.
Posl. Povše je pojasnil v kakem stanju je spisovanje slovenskih učnih knjig za srednje šole. Nada je, da bo tekom jeseni in zime večina knjig že odobrena. Ko bodo dogotovljene te knjige za V. in VI. gimn. razred, bo deželni odbor mogel storiti korake, da se v dotičnih predmetih uvede slovenski pouk. Profesor Verbovec sestavi domovinstvo. Kranjsko zgodovino neče ministrstvo uvesti kot posebni predmet, češ, da je za zadostni pouk v kranjski zgodovini v srednjih šolah že poskrbljeno.
Poročilo se je vzelo odobruje na znanje.
Posl. Klein je poročal o letnega poročila poglavja ,obrtni pouk". Mej drugim je rekel:
Pouk v ročnih delih — rokotvorni pouk — naj se vender enkrat sistematično uredi. V prejšnjih letih so bile dotične resolucije stavljene in sprejete, a zgodilo se ni ničesar. Torej se vidi odseku za letno poročilo potrebno, da zopet ponavlja:
Za pouk v deških rečnih delih je na Kranjskem mnogo zanimanja in mnogo hvaležnega polja. Veliko učiteljev je uspo sobljenih za ta pouk, in dež. odbor je v
Ob sklepu misijona pripeljala je Rotija svoje gojenke skupno v cerkev. Kakor lilije na vrtu stale so pod prižnico, neprestano si brisoč debele solze, ki so jim lile po licih; Cilje ni bilo med njimi.
„Rotija je ob Ciljo," šepetalo se je.
B Vem. da nimaš nič za-me, Rotija ; no, priglasila sem se, da pogledam, kako ste kaj pridne," zagostolela je na okencu jaj-čarica, stara Tona drugi dan po misijonu.
»Pridne pa, pridne ■
»Kam si pa Ciljo dela?"
»Ob, ta je bolna, hudo je bolna."
»Res?"
»Vodenica se je prijemlje, mogoče zato, ker je preveč sedela."
»0, o, sapa turška, vodenica, to je slabo. Ali pije kakšne rože?"
»Seveda. Davi sem bila pri njej ter ji ne-jla rjuhice in tavžentrož, da bi ji kai olajSala. Reva, smili se mi."
»Rotija, pojdi ven, jaz vem, kaj ji bo pomagalo; samo skozi okno se ne sme praviti taka reč."
»O, pa že spet vraže."
»Nič vraže, gola resnica."
»Kaj res veste?"
.Res."
»Nč, kaj ji bo pomagalo?' .Nič
»Bo torej morala umreti?'
dražbi s kranjsko hranilnico v teka zadnjih let izdal lepe novce za to velevažno panogo narodne vzgoje.
Žal, da je ta pouk sedaj brez vsake sistematične uredbe. Poljuben nčitelj se oglasi za obisk rokotvornega tečaja na Dana ju ali v Gradca in dobi za to nekaj podpore. Nihče ne gleda, je-li mož za to sposoben in je-li njegova šola primeren kraj za oživotvorjenje rokotvornega pouka. Ko je učitelj kurz absolviral, dobi podporo za nakup orodja in potem začne poučevati. Nihče pa ne ve, kako orodje je nakupil, kako poučuje in kake izdelke proizvaja. Čaz par let se je učitelj naveličal, ker ni dobil potrebne materijalne in moralne spodbude ali pa je morebiti celo premeščen v drug kraj. Orodje se kmalu pogubi in končno je vsa stvar pozabljena. Vsi napori in troški so brezkoristno zavrženi. Da se odpravijo ti nedostatki, bi bilo treba najmanj osnovati nekako osrednje nadzorstvo, ki bi stavilo glede obiska rokotvornih kurzov primerne predloge in skrbelo za to, da bi se v prvi vrsti jemali v pošte v uči ttlji iz takih krajev, kjer je rokotvorni pouk večje važnosti Imelo bi ves ta pouk v evidenci, svetovalo učiteljem pri nakupu orodja in njega konserviranju, dajalo učiteljema primarnih modelov, uvajajo pravo metodo in gledalo, da ostane pouk v pravih mejah; skrbelo bi za redno poučevanje in pazilo, da bi uspeh ne bil zavisen od slučajnih razmer in dobre volje dotičnega učitelja. Tako nadzorstvo bi se pač najbolje dalo izvrševati po ljubljanski c kr. obrtni strokovni šoli, ki ima v tak namen na razpolaganje potrebni osebni in drugi materijal.
Na drugi strani bi se moralo tudi učiteljem, ki poučujejo v deških ročnih delih, zagotoviti stalna letna nagrada in prenehati bi moral sedanji sistem, po katerem mora učitelj vlagati leto za letom posebne prošnje, da si izposluje nekoliko nagrade.
Tudi se ne more zamolčati, da je popolnoma nepotrebno, pošiljati učitelje v rokotvorni tečaj na Dunaj ali v Gradeo, kajti tak tečaj bi se lahko z dosti manjšimi
»Kaj še?! Tiste rože vzemi nazaj, če ne, boš greha kriva. Vsa stvar je namreč taka: Predvčerajšnjim sem počivala v Ga brini, pa molila sem, ker nisem mogla v cerkev. Kar začujem stopinje in glasove ozrem se in koga zagledam? Prekovo Ciljo in poleg nje — Tomaža, ki letos Seljaka služi."
»Jezus, Marija ..."
»Čakaj! Meni se je precej zdela reč sumljiva. Previdno postavim pletenico v goščo in zamaknem se za tisti široki gaber, ki raste ob stezi za ovinkom. Kmalu sta bila vštric mene in ustavila sta se.
»Vzemi me, zdaj me moraš vzeti," dejala je Cilja trdo.
»Ne morem," branil se je on.
»Zakaj ne moreS," poizvedovala je ona vsa objokana.
»Ker se ne mislim Se ženiti," odkrižal se je je hlapec.
»Čemu si mi pa nakopal sramoto?"
»Saj si sama tiščala za menoj," in odšel je naglo proč.
Ko je bil izginil, pomolila sem glavo varno izza debla. Videla sem dekle stati kakor kip, bilo je osupnjeno. Ubožica, smilila se mi je. Ker sem menila, da je najbolje, če me ne vidi, počakala sem še nekoliko časa, in res ae je obrnila ter odhitela po isti poti nasaj. Taka je torej a Ciljo."
stroški aktiviral v Ljubljani na obrtnih strokovnih šolah. V dokaz, kako draga je sedanja uredba tega pouka, naj služi dejstvo, da je na rokotvornem kurzn v Gradca poučeval tukajšnji strokovni učitelj S. Cigoj; učenci in učitelji so se torej peljali daleč iz domovine, mesto da bi bili ostali v Ljubljani ter prihranili deželi in sebi lepih novcev. Sklenilo se je: 1. deški rokotvorni pouk naj se označi kot važni del ljudskošolskega pouka; 2. osnuje naj se zanj posebno nadzorstvo, ki bo poslovalo po zgoraj izraženih principih; 3. za rokotvorni pouk naj se določijo posebne stalne nagrade; 4. deluje naj se na to, da se osnuje rokotvorni tečaj za ljudske učitelje, in sicer na ljubljanskih c. kr. umetno obrtnih strokovnih šolab; 5. dež. odboru se naroča, da vso to zadevo resno v roke vzame in v prihodnjem zasedanja poroča o doseženem uspehu     (Konec prih.)
V LJubljani, 11 julija. Obstrukcija v tirolskem deželnem zboru.
Italijanski deželni poslanci so začeli v tirolskem deželnem zboru iznova obstruk-cijo ter so nagomilili že cel kap interpelacij, tako da deželni zbor ne more več delati. Vzrok obstrukciji je usoda načrta, po katerem naj bi dobila južna Tirolska avto* nom>jo. Ta načrt je sicer izdelan, a klerikalni in nemškonacionalni poslanci so proti odločitvi italijanskega dela Med volilci samimi se je začela močna agitacija proti avtonomiji italijanskega Trentina, in splošno vlada docela pravo mnenje, da umirajoči deželni zbor ne sme sklepati in odločati v toli važni zadevi, nego naj jo prepusti bodočemu deželnemu zboru, pri čegar sestavi se bode pokazala tudi sedanja volja volil-stva. Načrt je torej pokopan, Se predno je prišel pred plenum. Prvikrat so obstruirali italijanski deželni poslanci lani v decembra iz istega vzroka. Potolažil jih je šele predlog posl. Grabmavra, naj se sestavi odsek, ki naj se bavi z osnutkom načrta, kako bi se dala Trentinu avtonomija. Sedaj pa se je izkazala jalovost tega načrta, in italijanski poslanci se vrnejo praznih rok domov.  Bržčas se radi obstrukcije zaključi
»In je vse to res, Tona?" »Res, res, kakor pribito; kdaj pa jaz Iažem?"
»Precej stopim k njej po rože. Kdo bi si bil pa tudi mislil kaj takega od nje — od Cilje?!"
»Je že tako." —
Tepka za hiSico Preko ve Cilje je bila že davno izgubila svoje zadnje listje in ostala je sama, zapuščena kakor njena gospodinja, le mrzla burja je brila in se igrala z njenimi vejami. Kakor megla vlačila se je tiste dni Cilja iz kota v kot. Nobenega dela ni dovršila, vse ji je bilo dolgočasno in zoprno. Pri peči je stal kolovrat, pol vretena je bilo napredenega, toda preja je bila krotovičasta in nejednaka. Na drogih je viselo nekaj koruze in v zapećku je bil loneo pogrete kaše.
Že več tednov ni bila Cilje izpod strehe, pa tudi k njej ni prišel nihče. Njene prejšnje tovarišice menda niso trdno verjele vodenici, kajti izostale so bile popolnoma in tudi njega — Tomaža ni bilo; odšel je bil, Bog ve kam!...
Čez nekaj dnij so ljudje vstali na belo; noč je bila prinesla sneg s seboj, in po tej mehki zimski odeji sta stopala dva orožnika, sredi med njima pa je gazila Prekova Cilja a svojim — mrtvim detetom ...
tirolski deželni sbor že v kratkem. Nape-tost med Nemci in Italijani se je poostrila, in časopisi se napadajo zopet besno. Macedonski odbor pred sodiščem.
Iz Sred ca poročajo, da je 8 t. m. iz ročil državni pravdnik sodišču obtožne akte proti macedonskemu odboru ter je predlagal, da se naj kaznuje bivši predsednik mace-donskega odbora Sarafov kot intelekta valni provzročitelj umora Fitowskega in Mi-hailannja s smrtjo. Obtožnica proti čla nom macedonskega odbora, proti poročnikoma Kovačovn in Stojanovn in proti načelniku gasilcev, Trolevu, radi zsrote proti kralju Karolu pa se je umaknila. Obravnava proti Sarafovu se bode vršila bržčas že spočetka avgusta. Ako bo Sarafov res obsojen na smrt, bode delovala ta obsodba na ustaše Macedonce kakor olje na ogenj!
Vojna v Južni Afriki.
Londonski vojni urad je objavil angleško listo izgub od početka vojne do konca junija 1901. Podatki so sledeči: v boju ubi tih je bilo 384 Častnikov, 3971 mož, za ranami je umrlo 22 častnikov in 1348 mož, vsled boleznij je umrlo 249 častnikov in 9788 mož, v ujetništvu so umrli 4 častniki in 93 mož, ponesrečilo se je 10 častnikov in 378 mož, domu poslanih in tam umrlih pa je bilo 15 Častnikov in 375 mož. Skupaj je umrlo 684 častnikov in 15 953 mož. — V minoli polovici leta 1901. pa so izgubili — po sporočilu Kitchenerja — Buri 5672 mož, t. j. 525 mrtvih, 290 ranjenih, 3538 ujetih in 1319 takozvanih „surrendersov", t. j. pribežnikov, med katerimi pa je večina starcev, otrok in bolnikov. Zadnjih 6 mesecev je stala vojna Anglijo vsaj 900 milijonov kron. Potemtakem velja Angleže vsak Bur (izmed 5672), nevštevši angleške izgube na ljudeh, po 150000 kron! — Dewet je tri tedne že na južnem bregu reke Mooi v severnem Transvaalu. Brandt je pri Dewetsdorpu, Herzog zahodno železnice in užno reke Oranje. Ker primanjkuje Angležem še vedno vojakov, je Reber t s pomilo* stil vse vojaške kaznjence, ki se uvrste med druge čete. Več londonskih listov, med njimi „We8tminster Gazette", trdi, da vojne vsaj še leto dnij ne bo konec, kajti zima je kmalu pri kraju in burski konji ter burska živina dobe kmalu dovelj trave in zelenja, radi česar se bodo mogli Buri lažje kretati in premikati iz kraja v kraj. Iz Middelburga v Kaplandiji poročajo, da so Angleži dvakrat napadli burski oddelek Van Reenana, ki je bil vgorahZuur ter se je moral umak niti proti severozahodu. »In vest or Reviewsa piSe, da zaide Anglija radi vojne v veliko finančno krizo,kajti vojna jo bo veljala vsaj 12 milijard. V Četrtek je imelo angleško ministrstvo sejo, kako bi vojno čim preje končalo. Sklenilo se je, da se bo moral Roberts, če treba, še jedenkrat vrniti na bojišče.
Dopisi.
Iz Litije, 10 julija. (Koncert v prid Prešernovemu spomeniku) Ganjeni do duše in vzradoščeni so bili poslušalci, ki so prisostvovali produkciji dne 7. t. m. v Litiji. Namen je bil proslaviti Prešerna in ob jednem pridobiti prispevek za njegov spomenik. Vsi so se združili: izvajajoči in tisti, ki so prišli poslušat v prelepem prepričanji, da morajo počastiti diko našo, pesnika blagega srca ; in ne radi lepšega, radi veselja, nego s sabo so prinesli mnogo čutil, katera vsa pa so bila sad občutenega spoštovanja do plemenitega moža, pa prinesli ob jednem čutila, prepojena čiste ljubezni do umetnosti.
Dvorana polna! Kakor v svetišču drhteli so duhovi želeČ zazreti Glasbo, ljubimko tega kraja. Za vredne jih je spoznala in prikazala se je v čarobnem sijaju — vsa nakit ena — pa dobrih rok — de lila je bogate zlate, srebrne, dragocene strune mej prijatelje svoje. In kako pre čudno lepo so bile ubrane vse; uho jih je jedva opazilo, le srca so zazibale v idealno lep kraj, od koder dohajajo na zemljo le pravi ljudje in se le pravi tje vračajo. Še zelenje in rožice, ki so prisluškovale na oknih, so bila tako bogato obdarovane, da se več z mesta ganiti nočejo, ampak željno čakajo še tacega trenotka; saj do zdaj jim je bil tak nepoznat.
Ves vspored je bil prav srečno od bran in se je izvajal pod vodstvom gosp. sod. pristava M Nerata. Posamne točke so kar mej seboj tekmovale. A podavanje mešanih zborov zasluži vsekako posebno priznanje. Težke skladbe, kakor so Foer
sterjeva »Ljubica1, Bendlova .Križarji na morja" in Fibichova .Pomladna romanca" so bile s redko estetiko prepojene. Kako globoko so nam v dušo pale, ni mogoče povedati. Gospod kapelnik se je poslužil v veliki meri dinamičnih, deklamacijskib, pa tudi agogičnih sredstev, da je zadostil zahtevam Muze, ki so neskončne. Ii blizu 40 grl močnega zbora kipela je pesem, kakor iz jednega srca, tako jednotno, tako vroče, kakor da so vsi zborovi člani jedne krvi ali sinovi in hčerke jedne taktirke. Resnično, čarobno je delovala njihova sila in tako bogata slikovitost Vsi so se vglobili v blagodejen vrelec dirigentovega srca in so ob izvirku zajemali kristalno-čisto ve selje za pesem in sposobnost pesemskega Čustvovanja. To so zaorili tudi iz sebe in pokazali, s kakšno glasbeno popolnostjo so bili navdahnjeni.
Spremljevanje je bilo vseskozi v sigurnih, izvežbanih rokah. Gospioi pianisti-nji A. Moosova in O. Strletova ste rini igralki z bogato tehniko in umetniškim okusom. Izgledno ste sledili celoti in se prilagodili v milobnem piano in mogočnem forte kar najbolje. In tako nesamopridno sta spremljali, da nas je ta vijolična krepost na moč vzradoščala. Škoda, da nismo Čuli še kakšne solo točke za klavir! Takisto je g. Jereb, ki je spremljal na harmoniju »Pomladno romanco", dokazal, da je rutiniran muzik; saj ga kot tacega že dolgo poznamo in radi imamo.
Salonski orkester je izvajal dve reči, namreč Reissigerjevo overturo »Mlin na skali", pa Wagnerjev »Uvod* k tretjemu dejanja in »Svatbeni zbor" iz opere »Lohen-grin" prav živo in z enthuziazmom.
Pač veseli smo bili solistov: sopra nistke gdč. F. Bilinove, baritona gosp. I. Ditricha in cellista g. P. Lozarja! Gič. F. Bilinova je pela arijo iz »Prodane nevoste", Vilharjevo »Nezakonsko mater" in samospev v »Pomladni romanci" jedno bolj dražestno kakor drugo. Glas njen je svež, čil, prav dobro izšolan in njega vporaba umerjena in temperamentna. Ker je gospica tudi sicer povsem muzikalna, bi ji zadače v velikem obsegu ne delale nikacih težav. Gosp. Pavel Lozar je igralTSvvertovo fantazijo tako lepo, da ga je bila naslada poslušati. Čista intonacija, velik glas in okusno fraziranje so napravili najboljši vtis. Gosp. oficial I. Ditrich pel je srčno ubrano baritonove partije Njegov organ je v vseh registrih naravno izravnan, ima moč in nekako izredno prikupljivost. Žarko čustvovanje in ljubezen do petja postane pri vsakem taktu očita.
Ves večer je bil poln navdušenja. Občinstvo je postajalo od številke do številke bolj zavzeto in prijetneje presenečeno vsled tolicega napredka.
Gosp. sod. pristav M. Nerat je kapel nik redkega daru, ki bo še mnogo dobrega storil. Globokoumen mož 8 prirojenim ognjem do umetnosti, požrtvovalen — se ni strašil truda ki je bil pač velik, nego pričel delo z viemo in gorečnostjo in je presrečno izvedel. Z junaško močjo je dvignil zbor visoko nad vse pričakovanje. Našel je v skladbah premnogo lepot pa jih je kot izboren metodik tudi umel vtisniti popolnoma jednake po obliki in vsebini v zborove člane. Nikdj ne more pozabiti premilih mešanih zborov kakoršne nam je poslal on. Srčna hvala mu in vse priznanje!
Dve pevski društvi Šmarsko in Litijsko sta se združili in šli v šolo k pripravam. Vaje so se vršile zdaj v Šmartnu zdaj v Litiji. Dobrava, dasi je strma, pa je bila društvenikom kakor sprehajališče prijetna, ker pot jim je bila vzvišena, strma za namen, za smoter. Mnogo jih je bilo mej pevci, ki so izmučeni po dnevnem delu radi morali napraviti še Vi ure dolgo pot k vaji in sicer često. Brez najmanjšega prerokovanja v številnej množici so se vršile priprave. V posamnem in v vseh je plapolal neviden plamen, ki jih j« podžiga!. Litija in Šmartno igrata v zgodovini slov. naroda važno ulogo; saj sta znana širom ljube domovine. Začela sta se probujati pred več kakor 50 leti. Nepozabni, vele-zaslužni Ađamič, genijalni muzik, posvetil je tem krajem oelo življenje, ki je ginljivo plodonosno bilo. In v drugih rečeh so tukaj narod vodili izborni možje, da so ga dvignili visoko v srčnej naobrazbi. Sedanjost pa je ponosna lahko, ker toliko plemenitih mož, kakor jih je, pa v jednej dobi Se ni bilo   In dan 7. julija se pa
blesti s zlatimi črkami zapisan Ta je ro-poljubje in požrtvovalnost! ti vzvišeni svojstvi. Nikskoršnega podjetja ta ne veleva lastna ugodnost in korist, občudovati je nesebično požrtvovalnost
Vsa namišljena odkritosrčnost je prokleta in v prvem trenotka, ko se najde, obsojena. Prijateljstvo prevlada pravo, resnično, — in sveto mišljenje, ki stremi po vzorih. Potrsbin.
Iz Krope, 8. julija. Za pogorelce v Kropi so dalje darovali: N. N. Ljubljana 5 K, Godovič župni urad 18 K, Karol Walzer Celje 5 K, Grad-Bled župljani 23 K, J. Strupi žup. Domžale 5 K, Goričica 2010 K gospa Jožefina Steinsr 2 K, po J. Fabianu pri emizju nabranih 4 K, po Fr. Hrašovcu g. Ant. "VVamberger kurat Messendorf 4 K, J. Ciperla Bled obleke 4 kg J. Mikš za faro Trstenik 10 K, Smlednik župljani po J. Karlinu 20 K, Alojz Domicelj Zagorje manufakturnoga blaga 10 kg, J D Ljubljana 10 K, Fr. Kummer dekan Stara Loka nabranih 46 K, župni urad Št Rupert 30 K, župni urad v D. M. v Polju nabranih 85 K, J. Grčar župnik v Dobu 40 kron, župni urad v Kokri 12 K, župni urad B. Bistrica 29 K, župni urad Logatec 15 K, župni urad. Bloke nabranih 33 K, Alojz Stare blagajnik Vincenc. conference izvanredna zbirka de lavnih udov v Ljubljani 50 K, župni urad Šmarjeta 12 K, župni urad Loški Potok 30 K. župni urad Planina (Notranjsko) 2140 K, župni urad Žabnica J. DrnovSek 20 K, župni urad Col Fr. Košir 12 45 K Andrej Petek žup. v Sv. Križu 16 K, Šim. Zupan 2 20 K, Jan. Lesar župnik 10 K, Ured. »Slovenca" 60 60 K, J. Soukup Stara Oslica župljani 24 K. Kamnik župljani 20.50 K in O O. 10 K = 30 50 K, župni urad v Leskovici 10 K, Unec župljani 10 K, Maks Brunner 5 K, Ant. Krisper zavoj čevljev. M Poč žup. darovali župljani 22 K.
Občinski svet ljubljanski.
V Ljubljani, 11. julija.
Občinski svet ljubljanski je sinoči nadaljeval v torek pričeto redao sejo ter reSil še ostale točke dnevnega reda deloma v javnej, deloma v tajnej seji.
O računskih zaključkih potresnega in 3% posojilnega zaklada pro 1900 poročal je obč. svet. S ve te k. Računski sklep z dohodki 2098 K 42 h in s troski 1244 K 6 b, tedaj s prebitkom 854 K 6 h se je brez ugovora odobril, isto tako tudi bilanca tega zaklada, ki izkazuje koncem leta 1900 43 997 K 28 h aktivnega premoženja.
Glasom računskega sklepa 3% posojilnega zakiada prejela je mestna občina 834 660 K državnega 3% posojila. Po po tresu poškodovanim hišnim posestnikom zagotovil je občinski avet od te svote posojila v znesku 832 600 K Ker se je do določenega roka zglasilo za zagotovljeno jim posojilo le 78 hišnih posestnikov, ka teri so prejeli skupaj 671000 K, ostalo je še 163 660 K zadnji dan meseca decembra razpoložljivih. Če ae priStejejo k tej glavnici Se obresti od plodonosno naloženega denarja in po nekaterih hišnih posestnikih že povrnjeni rok, bilo je omenjenega dne razpoložljivih skupaj 214 896 K 82 h. Od te svote dovolil je ob&inski svet nadalje Še petero hišnim gospodarjem 39.400 K posojila ter ima ta zaklad Se 175.496 K 82 b. Čista aktiva tega zaklada znašejo 62 940 K 90 h. Tudi ta računski zaključek je bil brez ugovora odobren
Obč. svet. Žužek poročal je o proSnji posestnika Antona Dečmana na Poljanah v zadevi opustitve projektovanih ulic sv. Cirila in Metoda. Omenjene ulice, ki bi vezale Ambrožev trg (v nadaljevanji Št. Peterskega mostu) s Kuhnovo cesto, so v regulačnem načrtu pro jek tova ne ter se je leta 1894. parcelacija Dečmanovega posestva odobrila s temi ulicami vred. Prosilec poudarja, da je omenjena cesta nepotrebna in mestna občina v doglednem času ne bode priSIa v položaj, da bi jej bilo treba te ulice otvoriti. Pri komisional-nem ogledu, ki se je vršil dne 25. janu-varja, letos, pa sta posestnika tamošnjih stavišč, t. j. jezuvit8ki konvent in stavbenik Faleschini protestovala proti opustitvi projektovane ceste, češ, da bi njuni svet vsled tega izgubil precej vrednosti. Tudi mestni stavbeni urad izjavil se je proti zaprošeni opustitvi. Poročevalec predlaga torej v imenu stavbenega odseka, naj se Dečmanova prošnja odkloni.
Obč. svet. dr. Kušar izjavi se proti odsekovemu predloga. Jezoviti, ki so fsk tični posestniki obeh v poštev prihajajočih stavbenih blokov, si z nakupom zemljišča pač niso pridobili pravice do* otvoritve ceste; ako pa bi si jo tudi bili pridobili, izgubili bi jo bili zopet, ker niso v zmislu stavbenega reda počeli graditi cerkev v štirih letih počenši od onega dneva, ko se jim je podelilo stavbeno dovolilo. Javno- in privatnopravna vprašanja pridejo tukaj v poštev zatorej govornik predlaga, da se ta zamotana zadeva izroči pravnemu odseku v presojo in poročanje.
Obč. svet Prosenc se ne strinja v polnem obsegu z mnenjem predgovornika. Občinski svet mora imeti pred očmi sp'ošne koristi. Ta cesta se bode prej ali slej morala otvoriti, zatorej naj se občina nikakor ne odpove pravici do brezplačnega odstopa za cesto potrebnega sveta. Govornik priporoča odsekov prediog
Obč. svet. dr. Hudnik je sicer mnenja! da se gre tukaj za eno listih cest, ki nimajo nobene važnosti in ni za nje nobene potrebe; vendar pa je upoštevati, da so jezuvitje in Faleschini kupili svet na podlagi odobrene oarcelacije in s tem pridobili pravico, da se jim projektovana cesta otvori Ker je torej tu res le pravno vprašanje merodajno, naj se zadeva izro3i pravnemu odseku v poročanje.
Obč. svet. dr. Stare" se izjavi za odsekov predlog Jezuvitski farovž je že zgrajen in enotnost stavbe bi trpela, ako bi se opustila cesta, s katere je projekto-van vhod v cerkev. Projektovana monu mentalna cerkev bo v kras mestu ljubljanskemu. Tudi je pomisliti, da se je v zadnji seji občinskega sveta dovolila Fa-leschiniju podrobna parcelacija njegovega sveta ter se mu s tem dala pravica, zidati dve hiši tudi ob cesti sv. Cirila in Metoda. Ako bi sedaj ustregli Dečmanovi proSnji, prišli bi v protislovje z včerajšnjim sklepom.
Ko je dr. Kušar Še jedenkrat spregovoril za svoj predlog, poročevalec Žužek pa priporočal predlog stavbenega odseka, naj se Dečmanova prošnja odkloni, prestopilo ae je h glasovanju. Predlog obč. sve dr. Kušarja bil je z večino sprejet in se torej ta zadeva izroči pravnemu odseku v poročanje.
Nadaljnja prošnja posestnika Dečmana v zadevi parcelacije južnega dela njegovega posestva ob Eiizabetni in Kuhnovi cesti se je po nasvetu referenta Žužka ugodno rešila ter se je parcelacija odobrila po predloženem načrtu. Glede zazidanja določil se je odprti stavbeni sistem z jednonadatrop-nimi hišami in visokim parterjem Namera vano tlakovanje Gradišča med Erjavčevo cesto in Kongresnim trgom se za sedaj opusti ter se bode svojedobno izvršilo v celi dolžini Gradišča, to je od Kongresnega trga do Rimske ce3te.
Obč. svet. Žužek poročal je nadalje v zadevi pritožbe nekaterih prebivalcev Št. Jakobske župnije. Dotična pritožba navaja, da je hodnik po Starem trgu in v Fiorijan-skih ulicah zelo zanemarjen, da je zlasti Karlovska cesta slabo razsvetljena, in da hišni pragi in kamenite klopi pri mnogih hišah zelo ovirajo promet po hodnikih. Obč. svet je sklenil, da se postavi v Florijanskih ulicah Se jedua električna svetilnica, in da naj stopi magistrat v aogovor s hišnimi posestniki glede odprave pragov in klopij. Posestniku hiše St. 9 v Ulicah na Grad se bode naročilo, da tamošnjo škarpo takoj zadostno in varno popravi. Za odstranitev nedostatkov potegnil se je zlasti obč. svet. Tosti.
Končno ugodil je občinski svet prizivu c. kr. inženirja Jaromira Hanuša proti ma-gistratnemu odloku v zadevi prezidave gospodarskega poslopja poleg njegove hiSe ob Kuhnovi cesti. Potem pa je župan ob polu-devetih zvečer zaključil javno sejo.
V tajni seji bil je nadstražnik Lovro Breznik imenovan za vodjo mestne straže, stražnik Lovro Demšar pa nadstražnikom.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 11. julija. — Osebne vesti. Okr. komisarji so imenovani dež. vlade konc. Seb. grof G i o-vanelli pl. Gerstburg, Oton Mer k in Fran baron L a z a r i n i, koncipistoma pa konceptna praktikanta dr. Iv. Vrtačnik in Mih. Angelo Zois pl. Edelstein, okr. komisar Ant. Klein v Kamniku in konoeptni praktikant Pavel Sveteo v Postojini sta
poklicana v službovanje pri dež. vladi. Premeščeni bo : Okr. komisar dr. Avg. vit Banizza iz Kranja v Kamnik, okr. komisar Seb. grof Giovanelli iz Ljubljane v Postojino, konoipist S'gm. baron Gussioh k okr. glavarstvu okolica ljubljanska, kon-oeptni praktikant dr. Zeno Sch\vegel k okr. glavarstvu v Kranju.
— Petdesetletnico učiteljskega služ bovanja bode praznoval letos poleg g. Frana Raktelja tudi g. Jožef Mesner, nad-nčitelj v Komendi.
— Promocija. Na dunajskem vseučilišču je bil v torek promoviran doktorjem prava g JoSko Wilfan, sin g. stavbenega nadsvetuika J. Wilfana v Trstu. Čestitamo!
— Deželni dvorec. PiSe se nam: Pri deželnem dvorca je fronta, ki stoji v Gosposkih ulicah, v glavnih potezah dovršena in mogočna stavba kaže v tem delu vse svoje vrline in hibe. Kot ne posebno srečno pogojen moramo označiti srednji del te fasade. DoČim sta končna rizalita jako okusna in razmerno bogata, se dolga sreSnja stena ne prezentira tako ugodno. Vsa ploskev je jako dolgočasna — človek bi mislil, da ni del ponosne deželne palače, temveč del kake — kaznil niče. Razmerje med stenami in okni je napačno, s!;bo pogojeno in fasada je tako suhoparna, da napravlja na vsacega ne ugoden vtis. Morebiti bi se dala z dekoracijami, recimo festoni, med okni nekoliko opomoči temu nedostatku. Vsekako je v interesu zgradbe, da se glede omenjene fronte kaj ukrene, dokler ni prepozno.
— Ponižno vprašanje na naslov deželnega odbora oziroma zbora. Obrtne nadaljevalne Sole subvencionira poleg države in drugih korporaoij tudi deželni zbor. Doslej se je ta subvencija izplačevala redoma meseca jan., a letos pa do današnjega dne še ne, če tudi je pouk v obrtnih nadaljevalnih šolah že meseca aprila, oziroma maja jenjal; a učiteljstvo za svoje S tiri-oziroma petmesečno delovanje ni dobilo krvavo zasluženih grošev. Dovolimo si staviti vpraSanje, če je slavni deželni zbor mnenja, da učiteljstvo glede na svoje gmotno stanje lahko štiri ali pet mesecev čaka plačila ?
Več prizadetih milijonarjev.
— Nov argument. Tako korenito, ka-koz marijapoljskih klerikalcev zagovornik, že dolgo ni nikdo pogorel: ovrgel ni ne jednega dejstva, zato pa svoje ljubljence prav nehotoma pogreznil do vratu v blato. Naposled je pregledal Se vse kotičke, kje bi našel kako psovko, kak bedast dovtip, s katerim bi odvrnil pozornost od stvari same, in speljal vodo ugodnejše na svoj mlin, češ, saj se ne bo opazilo, za kaj se gre. Za nas je zadeva končana, nam se ne gre za osebe, a za princip, in mi bodemo vedno vedeli poseči vmes, kadarkoli bomo videli, da razteza klerikalizem svoje kremplje po svetovnih napravah, pa naj bodo že to šole ali uradi, gledališča ali blaznice. Kar pa je presenetljivega v .Slovenčevi8 predvčerajšnji Številki, to je povsem nov, nič manj duhovit kakor prepričevalen argument, kedar velja definit'vno ubiti svojega nasprotnika: namreč Šolska spričevala. Ali čujete? „Siovenec" namreč piše: ,Kaj menite, v katerem človeku je več duševnih sil, v človeku, kateri ima v spričevalu osodepolno besedico BRep" — ali „Vorzug" ? Vos plau dite, amici! tedaj nam je marsikaj jasno, kar doslej nikakor nismo umevati mogli — sedaj imamo tudi uradno potrjene duševne sile naših najbojevitejših kaplanov, Nadraha, dr. Opeke, dr. Ušeničnika i. dr., o katerih smo seveda imeli doslej svoje prav neumno liberalno mnenje, o katerih vemo sedaj kdo so, ko vidimo tiskana v različnih .perijo-hah° slavna njihova imena z debelimi črkami! Od slej naprej bomo tudi vedno pri vsakem človeku naj preje vpraSali, če je bil ,pr6mfara, ali samo .ajnzar" ali celo Bcva-jar". In takoj bomo vedeli, koga imamo pred seboj! Še več! Pregledali bomo tudi ves „Brockb.au so v lexikon", in povsodi se prepričali, Če so bili n. pr. Sophokles, Nitz sche, Kant itd. .vorcugi" — če niso bili, tedaj vemo, da jih vse vkup kaplan Rib. ar v žakelj dene! In sedaj le pomislite: na kako vrtoglavo višino pa se mora tak „vor cng" Sele pospeti, če se vzgaja v kakem dičnem konviktu, kjer imajo oblast in nadzorstvo tudi sami taki ženialni .vorcugi"; ce bi pa tudi vse to ne izdalo — potem Pa odloči Se vedno v rezervi stoječa — »znanost vseh znanostij", sezidana na nebeskih temeljnih, proti katerim so vse ostale
vede — uboge sirote. To so argumenti, tako prepričevalni, tako uničevalni, da samo moremo misliti, da se niso mogli roditi posebno daleč od — blaznice
— Mili darovi zs obsojena duhovnike. Iz Ponikve ae nam poroča: Tukajšnji tretjeredniki in tretjerednice pobirajo mile darove za župnika in kaplana, ki sta bila obsojena pri sodniji v Šmarja zaradi svojega vedenja na klerikalnem shodu dne 19. maj-nika t. 1. Koržetov strijček je neki nabral že tri krone, Dobnikova Micka pa še več. Obema je obljubljena za to nebeška krona. Dokler so ljudje neumni, se bode farovškim gospodom vedno dobro godilo. Ljudje, ki nimajo, da bi si kupili kruha in soli, zala gajo fajmoštra in kaplana z denarjem, ka plan pa daruje petake ciganskim muzikantom. Beračiti je prepovedano in tudi mile darove pobirati se ne sme brez dovoljenja, ali ne ve tega žandarmerija na Ponikvi. Žandarmerija bo storila dobro delo, če bode storila konec takemu izkoriščanju ljudske neumnosti, kakor je pobiranje milih darov za obsojena naša duhovnika.
— Odbor „Slovenskoga kmetskoga društva za gornjogradski okraj" se je takole sestavil: Martin Zidam, veleposestnik v Šmartnu, predsednik; France K o 1 e n c, posestnik in župan na Ljubnem, podpredsednik; Ivan L i p o 1 d, posestnik v Mozirju,tajnik; Anton Koleno, posestnik v Gornjem gradu, blagajnik; IvanŠtiglic, posestnik v Radmirju, Ivan Grobelnik, posestnik na Rečici, Anton Matjaž, posestnik v NoviStifti, Jožef Praznik, po domače Jakob, posestnik v Kokarjah in Anton Levar, posestnik v Bočni, odborniki.
— Umrl je danes zjutraj nenadoma g. Luka Košmelj, trgovec in posestnik v Železnikih v starosti 41 let. Pokojnik, ki je bil kremenit značaj, vesel in ljubezniv mož ter zvest somišljenik naše stranke, si je kot župan pridobil v Železnikih velikih zaslug. Pogreb bo v soboto popoludne ob treh. Pokojnik je zapustil vdovo in petero otrok. Bodi mu zemljica lahka in prijazen spomin!
— Produkcija  „Glasbene Matice"
se vrši nocoj od 1/16.—81/«- ure. Vstop k tej produkciji je prost in vsakomur dovoljen. V vsporedu se je izvrSila v toliko sprememba, da nastopi tudi kot solistinja gospa Julija Ferjančičeva, katera poje arijo iz Smetanove opere „Prodana nevesta" in arijo paža iz Mozartove opere .Figarova svatba". Gospodična Angela Malic pa ne more pri produkciji nastopiti, ker je danes zjutraj umrl njen brat.
— Velika dobrodelna slavnost pevskega društva „Slavec" v nedeljo, dne 14. t. m. V pojasnilo radi začetka slavnosti naznanja odbor, da je vsled tega začetek ob 7. uri zvsčer, ker za poprej ni bilo mogoče dobiti vojaške godbe. Vhodi k blagaj nam so določeni iz B!eiweisove ceste in skozi glavni vhod „Narodnega doma", vsi drugi vhodi bodo zaprti. Na vrtu se postavljajo stoprav novi železni stebriči za žarnico, in se namesti poleg dveh obstoječih obločnic še tretja, tako da bode tudi glede razsvetljave povsem preskrbljeno, isto-tako je odbor naročil rescavraterju, katerega skrb bode za najtočnejo postrežbo, in sicer ob navadnih cenah.
— Umrl je danes v jutro po daljšem bolehanju gosp.Anton Malic, diurnist c. kr. deželne sodnije v Ljubljani. Pokojnik je bil dolgo let zvest in zaveden član tukajšnjega pevskega društva .Slavec", katero mu bode pelo v slovo in ga spremilo k zadnjemu počitku. Pogreb bode v petek ob Va7. uri popoludne.
— Kolesarji pri orožnih vajah. Re-servisti pehote in lovske čete, ki so spretni kolesarji se udeleže po odredbi poveljniStva III. vojnega kora letošnjih jesenskih orožnih vaj, lahko kot kolesarji in morajo svoje dotične pismene izjave poslati do 9. avgusta nadomestnega bataljona kadru pešpolka štev. 17 Vsak kolesar, ki pripelje k vajam rabi ji vo kolo, dobi po končanih vajah 10 kron odškodnine in poleg tega še za večje v službini porabi nastale poškodbe Se po sebno odškodnino, katero določuje speci-jelna komisija.
— Pevsko-brslno društvo „Zrinjski" v Dekanih priredi v nedeljo dne 14. julija na dvorišča konsumnega društva 8 prijaznim sodelovanjem pevskega društva .Ilirija" iz Pobegov in pevskega zbora iz Tinjana veselico. — Začetek ob 5. ari popoludne.
— „Športno društvo Maribor" vabi ▼as rodoljube in prijatelje učeče mladine k svojemu prvemu velikemu koncerta v prid dijaške kuhinje na 13. dan julija t L v .Narodni dom" v Maribora. Začetek ob 8. uri zvečer.
— Akademicno tehnično društvo „Triglav" v Oradou izvolilo je na IV. rednem občnem zbora dne 6. julija t I. svojim predsednikom tovariša atud. iur. Fr. Vidoviča.
— Osnovni shod društva „Narodni dom" v Trstu se je vršil v nedeljo v dvorani .Slovanske čitalnice" a prav dobrim uspehom. Do pričetka zborovanja ob 10. nri zjutraj se je vpisalo toliko deležnikov in udov, da je bila dvorana vsa polna. Predsednik pripravljalnega odbora, g. prof. M. Mandič je pozdravil navzoče ter se spo minjal moža, ki si je pridobil veliko zaslug za ustanovitev društva, to je bil pokojni Ivan Abram. Vsi navzoči so se dvignili in zaklicali: Slava spominu Abrama! Vsled postopanja nasprotnikov je postala zgradba .Narodnega doma" neizogibna potreba, ka tero so najbolj čutili nižji sloji, slovenski delavci v Trstu, ter se začeli živo zanimati za uresničenje te ideje, ki se je res dognala v toliko, da ae je ustanovilo društvo in se je nakupilo stavbišče. Tajnik pripravljalnega odbora g dr. B. S lavi k je poročal, kako so nasprotniki začeli izključati Slovence iz vseh javnih lokalov: gledališč in dvoran; kako so intrigirali pri najemu prostorov .Zeleni hrib", katere je nakupila občina in iztirala Slovence, Čeprav je morala plačati odškodnino in tako nehote" pripomogla vsaj za par stebrov prihodnjega .Narodnega doma". Pripravljalni odbor se je osnoval pred dvema letoma. Društvu ni le namen, zgraditi .Narodni dom", nego tudi, da kon-centruje slovensko socialno življenje v mestu in v okolici. Začasni blagajnik, gosp. dr. G. Gregorin je poročal na kratko ter apeliral na tržaške Slovane, naj pospeSujejo namene prevažnega društva Pred volitvami predsednika in odbora se je oglasil g. dr. O. Rybaf in živo priporočal dr. G Gregorin a, poudarjajoč njegove dosedanje zasluge za .Narodni dom". Dr. Gregorin je bil navdušeno z vsklikom voljen predsednikom. Potem se je vršila volitev 5 nadzornikov in 8 odbornikov
— Potapljavec utonil. V Trstu je te dni utonil potapljavec Feliks Dabo, ki je pri Skednju preiskoval morska tla
— Delfin v Reškem pristanišču. Na Reki se je pojavil ob pomolu minuli teden velik, kaka dva metra dolg delfin, ki se je veselo sukal po vodi in ga mali lokalni parobrodi niso nikakor motili. Še le, ko je nekoliko ribičev začelo delati poskuse, da ujamejo tega redkega gosta, se je potopil in odkuril v Širno morje. V naših krajih so delfini prav redka prikazen in se je bržkone tudi ta zaletel iz dal.nih krajev k nam.
— Kaj je s klopmi na naših javnih šetališčih? Piše se nam: Pred leti menda tudi lani, so bile kake tri klopi postavljene v drevoredu nasproti gledališču ob muzejskih nasadih, ki pa se letos dozdaj še niso postavile. Zakaj ? To bo menda vedel neki gospod, kateremu te klopi niso po volji, in ki jih je menda tudi letos preprečil. Človek bi mislil, da bode za to vsaj drugod več klopij, a ravno nasprotno. Tudi v Latermanovem drevoredu se je njih število prav izdatno skrčilo. Kam so torej izginile za udobnost šetajočega občinstva toli potrebne klopi? Od vseh strani se izraža živa želja, naj se na omenjenih, a tudi na druzih SetaliSčih omisli potrebno Število klopij, oziroma naj se prepičlo Število sedanjih primerno pomnoži. To je posebno sedaj, ko se vendar sem ter tja še kak redki tujec izgubi k nam, posebno uvaževanja vredno in naj bi se ne preziralo nadalje. Dajte nam torej več klopij!
— Včerajšnji drugi večerni prome-nadni koncert meščanske godbe je zopet privabil prav obilno, množico meščanstva, ki je zanimiv in dobro izveden vspored prav pazno poslušala. Škoda, da zaradi nastalega dežja ni bilo možno izvršiti vsega vsporeda in se je občinstvo moralo raziti. Tudi včerajšnji drugi večerni koncert je pokazal, da so se take produkcije priljubile našemu občinstvu in bodo priljubljenost lepo napredujoče naše meščanske godbe širile tudi v masi ljubljanskega prebivalstva ter v njej budile dejanjsko zanimanje za obstoj meščanske godbe.
— Mlad tat. Neki 131etni deček je ukradel včeraj hlapca Karolu Wolfa na
Jurčičevem trga štev. 3 manšete, pa je bil zasačen in jih je moral dati nazaj.
— Aretovanje. Policija je zaprla postopača Viktorja Malija, ker se je pretepa val. Stražniku, ki ga je aretoval, se je uprl, da ne gre ž njim, in je stražnik res moral dobiti pomoči, da je izvršil aretovanje.
— Izgubila je prodajalka M. B. na Krakovskem nasipu srebrno verižico in srebrno svetinjo, na kateri je bila podoba matere božje.
— Meščanska godba svira danes četrtek 11. t. m. v hotelu aLloyd" na Sv. Petra cesti. Začetek ob 8 uri zvečer. Vstopnina prosta.
— Koncert vojaške godbe na vrtu kolodvorske restavracije je — kakor je naznanjeno v danaSnjem inseratu — danes zvečer. Vstopnina prosta.
* Ravnateljem praškega konserva-torija je bil imenovan slavni skladatelj dr. Anton Dvorak. Dosedanji ravnatelj Beno vi c je stopil v pokoj.
* Ganljiva bratska ljubezen. I. Gyor-kiju, delavcu neke velike tvornice v uger-skem mestu Torokbecsein je umrla nedavno 4letna hčerka. Njen Gletni bratec jo je tako ljubil, da se ni hotel premakniti od odra, kjer je ležala. Klical jo je, budil, a ker se ni oglasila, je strašno jokal. Ljudje so ga šiloma odtrgali od mrtve sestrice, prebil je namreč dan in noč pri njej, ne da bi kaj pil ali jedel. Ko so dejali deklico v krsto, ae je bratec zgrudil na tla in je umrl. Od žalosti mu je počilo srce.
* Lukulske pojedine. .Figaro" poročajo o velikanskih in dragocenih pojedinah evropskih in ameriških bogatinov, "kateri dajo samo za jed in pijačo Čestokrat več, kakor porabi skromna rodbina leta in leta za vse svote potrebe. Dati 5000 frankov za obed, piti vina po 100 frankov steklenica, jim je prava bagatela. Neki obed, kateremu je prisostovalo 12 oseb, mej njimi tudi velski princ, je veljal 215 funtov Sterlingov. Najbolj pa se je v tem odlikoval kralj Milan. Dal je v Parizu pojedino za 10 000 frankov. A pri tej pojedini je bilo le — pet oseb Samo cvetlice, s katerim je bila dotična soba okrašena, so veljale 4000 frankov.
* 4000 oseb — utonilo. „Standard" poroča iz Šangbaja, da so nastale v pokrajini Kiacgsi velikanske povodnji. Baje je utonilo 4000 oseb !
Telefonska in brzojavna poročila.
Gradec 11. julija Ustanovnemu odseku, ki se bavi z reformo volilnega reda, je sporočil grof Clary, da misli vlada v vseh deželah vpeljati splošno enako direktno volilno pravico.
Gradec 11. julija. Vse nemške stranke v štajerskem deželnem zboru so se izjavile proti načrtu vlade, ki ga je sporočil grof Clary
Dunaj 11. julija. „Wiener Ztg." je objavila danes sankcionirani zakon lokalnih železnic.
Dunaj 11. julija. K otvoritvi dalmatinsko - bosenske železnice odidejo danes ministri Kallav, Wittek in C ali s celim štabom uradnikov. Tudi več poslancev je povabljenih.
Lvov 11. julija. Splošno se sodi, da se izvrše bodoče volitve na korist radikalnih Malorusov.
I no m ost 11. julija. Iz zadnje seje deželnega zbora se poroča, da so zahtevali italijanski poslanci, naj se čitajo vse njihove interpelacije v italijanskem in nemškem jeziku. Radi dolge debate se je zaključila seja šele ob 11. uri ponoči.
Inomost 11. julija. Italijani se že pripravljajo na volilni boj za deželni zbor.
Sevilja 11. julija. Delavski nemiri trajajo že nekaj dnij. Izgredniki hodijo po ulicah ter ometavajo s kamenjem javna poslopja in vojašnice. Vojaštvo in orožništvo ne moreta vzdrževati reda.
London 11. julija. Botha, Delarev in Dewet ter še nekateri vodje Burov so imeli ob reki Vaal sestanek. 3. t. m. so napadli Buri taborišče generala Cornvilla, a baje brez uspeha.
London 11. julija. V severni Ameriki je vročina vedno enako velika. Vse se je že posušilo. Vode primanjkuje silno. Konj in krav pogine na tisoče. Požari so pogosti.
Umrli so v Ljubljani:
Dne* 8. julija: Marija Kordula Merhar, urSu-linka, 74 let, Kongresni trg Št. 17, kap.
Meteorologično poročilo.
TUu ud morjem 106 t m. Srednji aratel tlak 718 0 Hm.
Caa opazovanja
Stanje barometra ▼ mm
10 11
B. Hvecer 7.HJntraj
a. po pot
734 5
7341 7338
16
Vetrovi
Nebo
165 al. vzhod! dež
14 7 I si. jug  pol. oblaC. 210 sr. vzhod del. jasno S
Srednja včerajšnja temperatura 18*6°, nor-male: 19 6*.
Dunajska borza
dne 11. julija 1900. Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru . . .
Avstrijska zlata renta.......
Avstrijska kronska renta 4'/« ....
Ogrska zlata renta 4'/........
Ogrska kronska renta 4'/A ..... Avstro-ogrske bančne delnice  .  .  . ,
Kreditne delnice.........
London vista.........,
Nemfiki državni bankovci za 100 mark
90 mark............
90 frankov..........,
Italijanski bankovci.......,
0. kr. cekini..........,
9915 9910 11845 95-60 11825 9295 1634 — 623 50 23955 117'47 2346 1904 9110 1128
Blagajničarko
in 0
trgovskega pomočnika
(1450—3)
se vsprejme v prodajalno z mešanim blagom. Naslov pove upravništvo BSlov Nar.".
Bottger-ja podganska smrt
za popolno pokončanje vseh podgan, stropa prosta za ljudi in domaČe živali, a 40 kr. in 60 kr.,
se dobiva samo v deželni lekarni ..pri  Tin rij I ponia-
araj" TI. LeuHtek-a v LJubljani.
Z uspehom podgansie smrti sem bil jako zadovoljen. Po prvem nastavljenju sem našel 18 podgan mrtvih in torej lahko vsakomur priporočam to sredstvo.
Schweinfurt, dne" 11. februvarja 1899. (269—23) Ij. Ures. mlekarija.
Trgovski pomočnik
železninar, dobro izvežban v t«j stroki in zanesljiv, se sprejme pod dobrimi pogoji.
.A., f^llr-illi ii
(1471—1)    Zaloška cesta št. 15 (Vodmat).
R Q .GA Č K A	Zastopnik za Kranjsko: Mihael Kastner v Ljubljani. (71415)
ROŠELAVOOA HMP»*^sfawfW*M [OSVEŽUJOČA PIJACA. Nepresegljiva zdravilna voda.	
sprejmem takoj v trgovino maSanega blaga. (1470-1)        Ivan Žargi, Kamnik.
Južnonemška predilnica bombaža
nekoliko delavskih te.
Delo za prelee, vrtllee, naaajalee (natlkalee), llejeree in trouleree I. t. «1.
Visoke plače, hrana po ceni, stanovanja z vrtom in poljem za krompir pri tovarni; dobre fiole na mestu. Pismene ponudbe naj se pošiljajo pod „8. K. 91s3'< na tvrdko Rudolf Mmic v m.utt&rariu. (1469—1)
Trgovska akademija
v Inomostu.
Šolsko leto 1901/1902 se prične 17. septembra.
Šolnina znaša za tri razrede akademije po K 120—, za pripravljalni tečaj K 100—.
Vsi absolventi akademije imajo pravico do jednoletnega prostovolj-niškega službovanja.
Pojasnila daje vsikdar (1215—3)       ravnateljstvo akademije.
Spretne, solidne
potovalne uradnike
za vse zavarovalne stroke vsprejme proti visoki proviziji, sčasoma tudi m stalno plato tukajšnji glavni zastop stare, na Kranjskem že dolgo poslujoče tuzemske zavarovalnice Lastnoročno pisane ponudbe naj se pošiljajo pod: „akviziter upravništvu „Slov. Naroda". (1026—18)
♦ •   XJsta.ia.o-vljeiio 1. 1870,   . ♦
Izdelovalnica perila za gospode, dame in otroke
samo iz blaga tvrđk II. Sehroll, Ciraamann in *itf;l.
Nikako malovredno tovarniško, marveč najskrbnej'e domače delo. Za brezhibni kroj in najpoštenejšo postrežbo jamči tvrdka
C. J. HAMANN, Ljubljana
Mestni trg št. 8. (2586—14)
Dobavitelj perila iee c. in kr. častniških oskrbovališč.
Istotam se dobi Izvirno dr. t- ustav Jasrer-ja volneno perilo vsake vrste, kopel j-ko perilo, potem klobuke iz lodna in kož tvrdk Plesno, Hiekl in Piehler, najboljše moške in ženske itogrovlee, kravate, moti ree, žepne roliee, razno drugo modno in tkano l»li«K<» za gospode, dame in otroke itd. itd.
Lastno izdelovanje predpasnikov, bluz, spodnjih  kril, jutranjih jopic, spalnih sukenj itd.
Cene so v primeri z dobroto blaga brez konkurente. Ako bi imel  kupec vzrok, biti nezadovoljen z blagom pri meni kupljenim, se to blago rade
zamenja ali pa denar povrne.
ca
03
CD
a
volje
Danes v četrtek, II. julija
na vrtu
kolodvorske restavracijo velik vojaški
koncert
popolne godbe c. in kr. pešpolka št. 27
pod osebnim vodstvom g. kapelnika.
Začetek ob 8. uri.     Vstop prost.
Nastavilo se bode najfinejše mo-nakovsko frančiškansko pivo iz
„Leistbrauerei" v Monakovem in fino •» KelninjEhauHOVO pivo.       (1466—2) T
Usojam se p. n. častitemu občinstvu najuljudneje naznaniti, da so
restavracijski prostori
II
popolnoma renovirani In da sem Jiii Jaz prevzel j poslovanje.
Štel si bodem v svojo najprvo dolžnost, da z najfinejlml in pristnimi pijačami in z najizbornejslini Jedili
in najtočnejšo postrežbo počastivše me p. n. goste v vsakem oziru zadovoljim.
Za mnogobrojen obisk prosi najuljud-neje z velespoštovanjem
Jakob Hafner
prej kolodvorski restavrater v Šent Petru in Divači.
IX
Ces. kr. avstrijski j& državni železnic«.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. junija 1901. leta.
Odhod Is 10ubijan« j 'i. kol. Prog;a 6ea Trbli. Ob 12. uri 24 m po noći osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeate, Inomost, Monakovo, Ljubno; eea Selzthal v Auaaee, Solnograd, 6es Klein-Redi ing v Steyr, v Line, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj oaobni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Pranaensfeste, Ljubno, Dunaj; cea Selzthal v Solnograd, Inomost, 6es Klein - Reifling v Line, Badejevice, Plzen, Mari jine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipako; čez Amatetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne oaobni vlak v Trbii, Pontabel, Beljak, Celovec. Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m popoludne oaobni vlak v Trbiž, Beljak, od 15. junija do 15. septembra v Pontabel, Celovec, Fran-zensfeste, Monakovo, Ljubno; cez Selzthal v Solnograd, Lend-Oaatein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz; čez Klein-Reifling v Stevr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipako, na Dunaj cez Amatetten. Ob nedeljah in praznikih ob 5. uri 41 m popoldne vPodnart Kropo. Ob 10. uri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Fran2ensfeste, Inomost, Monakovo. — Proga ▼ Hovomeito In v Kodevje. Oaobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto« Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. nri J> m popoludne istotako, ob 6. uri o o .n zvečer v Novomesto, Kočevje. — Prihod t LJubljano juž. kol. Proga 1» Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjntraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, iz Monakova, Inomosta, Fran-zen&feste, Solnograda, Linča, Stevra, Ausseea, Ljabna, Celovca, Beljaka. Ob 7. nri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak a Dunaja čez Amstetten, iz Lipska. Karlovih v arov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic. Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Car i ha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Oasteiaa, Ljabna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 38 m popoludne oeobni vlak z Dunaja, iz Ljabna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakova, Inomosta, Franzensfeste, Pontabla. Ob nedeljah in praznikih ob. 8 uri 38 m zvečer iz Podnarta-Krope. — — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, iz LipsKega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba. Marijinih varov, Plznja, Budejevic. Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Progre ls Novega mesta ln Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. ar« it 44 m zjutraj, iz Novega mesta in Kočevja, ob £. ari i'J m popoludne iz Straže Toplic Novega mesta, Kočevja iu ob 8. uri 48 m zvečer, istotako. Oduod tz Izubijane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne. ob s. uri '>0 m in ob JO uri 25 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih — Prihod v LJubljano orž. kol. i* K&uinika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m Ejutraj, ob 21. uri 6 m ooj oiudue, ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (1393)
Umskega pomočnika
20—24 let starega, vaprejme 1465-2
Franc Bene diči 6, urar
v Škofji Loki, na Olavnem trgu.
BrockhaiJS-Lexikon
najnovejša jubilejna izdaja je za 50 gld. proti gotovemu plačilu na prodaj.
Kje? pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. (1454—3)
Hiša z zemljiščem
v prijaznem kraju se proda ali pa da v najem za več let.   V hiši je gostilna, katera se da tndi sama v najem. (1464—2) Kje? pove upravništvo .Slov Nar.1*.
Išče se dobro izurjena
pro
za trgovino z mešanim blagom pri
Oto "vVolflingu na Bledu. 1431-2 Proda se
eventuelno da v najem proti primerni kavciji večja in dobro vpeljana
trgovina
Naroda«
z mešanim blagom na deželi.
Kje? pove upravništvo »Slovenskega
(1428—4)
rimski vrelec
najfinejša planinska kisla voda.
izkušena pri vsakem nahodu, posebno otroškem, ob slabem probavljanju, pri boleznih na mehurju in ledvicah. 573-26
Zastopstvo in zaloga za Kranjsko in Primorsko :
Antoni Haitrioh LJubljana, Marije Terezije eenta
Absolvirani šestošolci
kateri se žele posvetiti farmaciji, naj se obrnejo na kranjski gremij lekarnarjev v Ljubljani, kjer se jim dajo potrebna pojasnila ustno ali pismeno, kakor se jim tudi nakažejo prosta mesta brezplačno.
Revnejšim se odda nekaj ustanov za dobo prakse in za čas študij na univerzi, Farmacijska praksa in vseučiliške študije trajajo 5 let in imajo farmacevti pravico, odslužiti jednoletno prostovoljstvo v vojaških lekarnah. (1426—2)
Kranjski gremij lekarnarjev.
Za pomladno in poletno dobo
priporočam gospodarjem in kmetovalcem kakor tudi raznim podjetnikom svojov veliko zalogo potrebščin za stavbe: portlond in roman eement, železo za vezi, m to rje, traverze, železniške Mine, okove za vrata in okna, trombe, eevi za vodovode, štedilnike (Sparherde). (428 21)
Potem poljedelske stroje: slamoreznlee, srepeljne. mlatllniee, fino izdelane močne nI u se. stroje za posnemanje smetane, stiskalnice za sadje, najnovejše troinbe za jrvnojnieo. in drugo potrebno orodje za poljedelstvo.
Razno orodje za kovaee. kljueavniearje in mizarje.
Kajrrobne križe, vlite kotle, Jeklo za »vedre, telmieein uteze, kakor veliko Izber v kuhinjski opravi itd. po jako nizkih cenah.
Fran Stupica,
trgroTrlnst z; železnino iti špecerijslriaao. "tolagrom.
Ljubljana,
Marija Terezije cesta št. 1, poleg gostilne Figovec.
B a^^aT^^al^^aT^TiaT^a
•o-irvirvi
Velika zaloga (101"53
pristnih Jos. Reit-„PUCH^1—^STYRH.V      hoffer sinov
Pneumatik
t-----„——^  katere nudim po iHtl
~"    :---" eenl, kakor tovarna.
Pristne švicarske žepne ure, budilke, stenske ure, verižice, prstane itd. itd. Namizne oprave (Besteck).
Najboljši šivalni stroji.
Najnižje cene ln jamstvo!
Z vsem spoštovanjem
Styria-, francoskih Peugeot-, Austria-koles.
urar in trgovec, na Mestnem trgu št. 25, nasproti rotovža.
Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.