GLAS
LETO XXII. ŠT. 3 (1017) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 26. JANUARJA 2017
NOVI
CENA 1,20 EVRA 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Prešernova nagrada
Prejemnika
nagrade za
življenjsko
delo sta
Aleš Berger
in Metka
Krašovec 8
Pogovor
Maja Lapornik je
spregovorila o
slavnostni
akademiji ob 
70-letnici
priljubljenega
Radijskega odra 10
Naturopatski nasveti
Erika Brajnik
svetuje, kaj naj
napravimo za
mrzle roke in
noge v teh
ledenih 
zimskih dneh 14
foto dpd
  Fieglova klet
Novo delo
Marija Čuka
OSLAVJE 
  a nenavadnem
prizorišču, v
Fieglovi kleti
na Oslavju med vino-
rodnimi griči, je bil v
četrtek, 19. januarja
2017, pod večer lep kul-
turni dogodek. Tudi na
Goriškem je vendarle
doživelo predstavitev
zadnje leposlovno delo
Marija Čuka, Molk ko-
loradskih hroščev. Knji-
ga, v kateri avtor v razpoznavnem slogu odslikava
stanje v naši narodni skupnosti, je izšla pri tržaški za-
ložbi Mladika lani novembra in je takoj pošla. Zato so
jo morali že ponatisniti. Roman je poglobljeno pred-
stavila Mladikina urednica Nadia Roncelli, avtor pa je,
kot je njemu lastno, z ironičnim nadihom pristavil še
marsikaj zanimivega o sami obravnavani tematiki, pa
tudi o realnosti, v kateri živi naša narodna skupnost.
/ str. 9
N
www.noviglas.eu
Vrednote, identiteta, vizija!
Novoletno srečanje Slovenske skupnosti
  Nov sedež Civilne zaščite
Prostovoljno
delo in skupnost
ŠTEVERJAN 
  radno odprtje novega sedeža Civilne
zaščite je bilo 21. januarja v Števerjanu
pravi praznik. Nove pridobitve so se
razveselili vaščani z županjo Franco Padovan
na čelu, vidni politični gostje, še najbolj pa
seveda člani občinske ekipe prostovoljcev, ki
so ponosno stali pred poslopjem. Svečanost
je bila tudi lepa priložnost za razmislek o
pomenu prostovoljnega dela in skupnosti.
/ str. 6
U
  Marij Maver
Visok življenjski
jubilej
POGOVOR 
  ržaški kultur-
ni delavec in
dolgoletni
urednik pri založbi
Mladika Marij Ma-
ver je pred nedav-
nim slavil 80. roj-
stni dan. Visokega
jubileja so se med
drugim spomnili tu-
di na koncu večera
Društva slovenskih
izobražencev, ki je
bil 16. januarja. Bil je to neke vrste uradni po-
klon prisrčnega kroga prijateljev, ki so z njim
delili veliko pomembnih trenutkov. Težko bi
naš tednik spregledal njegov jubilej in prav za-
to smo ga povabili na pogovor, v katerem nam
je povedal marsikaj o sebi in o okolju, v kate-
rem že desetletja kleno deluje v imenu krščan-
stva, demokratičnih vrednot in slovenstva.
/ str. 11
T
  Srečanje pod lipami
Izzivi našega
katoliškega tiska
GORICA 
  a zadnjem Srečanju pod lipami v
Gorici so se v četrtek, 19. janurja, o
izzivih katoliškega tiska med Slovenci
v Italiji pogovarjali uredniki petnajstdnevnika
Dom msgr. Marino Qualizza, otroške revije
Pastirček dekan Marijan Markežič, tednika
Novi glas Jurij Paljk in revije Mladika Marij
Maver ter moderator Marko Tavčar, časnikar
na deželnem sedežu Rai.
/ str. 4
N
Kanalska dolina
V Naborjetu so
enotno
predstavili novi
dokument,
Skupno resolucijo
o večjezičnem
šolstvu 2
foto dpdfoto dpd
foto dpd foto dpd
Svet okrog nas26. januarja 20172
Povejmo na glas
Hvalevredna misel na mlade
Kanalska dolina in okoliš
Skupna resolucija o
večjezičnem šolstvu
  četrtek, 19. januarja, do-
poldne so v Beneški pa-
lači v Naborjetu predsta-
vili Skupno resolucijo o večje-
zičnem šolstvu. Novi dokument,
tokrat enotno, spet izpostavlja
zahtevo po trijezičnem pouku v
Kanalski dolini; obenem opozar-
ja na naraščajočo željo po večje-
zičnem izobraževanju v raznih
predelih videmske pokrajine. Re-
solucijo so v Beneški palači urad-
no podpisali predsednica slo-
venskega Združenja Don Mario
Cernet Anna Wedam, predsed-
nik društva nemškogovorečih
Kanalčanov Kanaltaler Kulturve-
rein Alfredo Sandrini, podpred-
sednik SKS Planika Rudi Barta-
loth, predsednik slovenskega
Združenja Don Eugenio Blan-
chini Giorgio Banchig in župana
Občine Naborjet-Ovčja vas Boris
Preschern ter Občine Trbiž Re-
nato Carlantoni. Prisotna sta bila
tudi občinska odbornika za kul-
turo in šolstvo v Naborjetu Al-
berto Busettini in na Trbižu Na-
dia Campana. Na konferenci za
medije, na kateri so predstavili
resolucijo, je bil Carlantoni pre-
V vidno optimist. “Entuziastičnoin prepričano podperjamo do-kument”, je dejal. Preschern je
pa izrazil odločnost, da bi krat-
koročno dosegel cilj večjezične
šole v svoji občini, tudi preko sa-
mostojne obdelave načrta, ki bi
ga potem predlagali pristojnim
oblastem. “Hočemo rezultate”,
je dejal.
Resolucija o večjezičnem šolstvu
v Kanalski dolini in izven nje je
nastala po posvetu z naslovom
Želja po dvo- in trijezičnem šol-
stvu v Videnski pokrajini, ki sta
ga novembra 2016 organizirali
Združenji Don Mario Cernet in
Don Eugenio Blanchini. Resolu-
cija predpostavlja, da mora biti
prenašanje jezikov sestavni del
šolskih načrtov, hkrati z rabo teh
jezikov v javnosti, na področjih,
kjer prebivajo jezikovne
manjšine. Sklicuje se na zaščitni
zakon za zgodovinske jezikovne
manjšine 482/1999, zaščitni za-
kon za slovensko jezikovno
manjšino 38/2001 in deželni
zaščitni zakon za nemško jezi-
kovno manjšino 20/2009 ter
ugotavlja naraščajočo zahtevo
po večjezičnem šolstvu v Kanal-
ski dolini in v videmski pokraji-
ni nasploh. Trijezično šolstvo so
večkrat zahtevali v Kanalski do-
lini, kjer so izvedli razne pobu-
de, da bi pristojne oblasti opozo-
rili na to željo. Na nekatere iz-
med teh pobud so se spomnili
tudi med predstavitvijo. V Bardu
in Tipani vse do Prapotnega in
Vidma so pa izrazili željo po šol-
stvu v italijanščini in slo-
venščini, vendar
do zdaj s šibkimi
rezultati.
Novi dokument
niti ne prezira fur-
lanske jezikovne
manjšine, s tem da
je v njem izraženo
upanje, da bo tudi
furlanska skup-
nost v Kanalski
dolini izrazila sta-
lišče do svojih jezi-
kovnih pravic na
šolskem področju.
Zaščitnim zako-
nom pa dodajo še
zakon 107/2015 o
reformi državnega
vzgojno-izo-
braževalnega siste-
ma, ko zahtevajo
za šole vseh vrst in vseh stopenj,
naj bo šolsko izobraževanje tri-
jezično (italijanščina-slo-
venščina-nemščina) v občinah
Trbiž in Naborjet-Ovčja vas in
dvojezično (italijanščina-slo-
venščina) v občinah videmske
pokrajine, kjer se pojavlja ta zah-
teva. Za dvojezično (itali-
janščina-slovenščina) izo-
braževanje je osnova v modelu,
ki ga izvaja dvojezična šola v
Špetru, za Kanalsko dolino pa
naj bi bila morebitna iztočnica v
modelu, ki so ga sprejeli za la-
dinsko skupnost v Dolini Fassa.
Navedeni modeli morajo po po-
trebi seveda biti prilagojeni spe-
cifičnosti območij.
  eč kot hvalevredna je misel na mlade,
ki jo je v svojem nastopu na tradicional-
nem prijateljskem srečanju ob začetku
novega leta izrekel deželni tajnik stranke Slo-
venska skupnost Igor Gabrovec. Več kot hvale-
vredna, ker je o mladih vse manj govora in so
odzivi bodisi na visoko stopnjo njihove brez-
poselnosti bodisi na njihovo odhajanje v tuji-
no zelo tihi in kratkotrajni. Deželni tajnik Slo-
venske skupnosti pa je mladim namenil zaje-
ten del svojega poročila in je bil nemara ta nje-
gov poudarek od vseh najmočnejši. Ne samo
da je izrazil nujo posvetiti prihajajočim gene-
racijam dosti več energij in predvsem ustreznih
dejanj, razčlenil je njihovo duševno stanje, vol-
jo in željo po življenju, razumljivo neučakanost
ob vstopanju v družbo in neobremenjenost s
preteklostjo, ki nas vse preveč teži in nam me-
gli pogled v prihodnost. Takšno vživetje v mla-
de je ne nazadnje veliko presenečenje ob si-
ceršnjem neprijetnem molku, ki o njih vlada v
družbi in seveda tudi v politiki. Kot da se da-
našnji čas ne bi zavedal, da se je razkroj vred-
not, na katere prisegamo in so temelj srečne
družbe, pričel prav s tem, da smo svoje mlado-
stnike nekako pozabili. Menda se moramo po-
svečati drugim, pomembnejšim problemom,
pri čemer se sprašujemo, kateri so ti važnejši
problemi. Vsekakor nas je pričela goltati bolj
ali manj slepa sila kapitala, ki ruši vse pred se-
boj, najprej seveda vrednote, ki so mu najprej
in v prvi vrsti napoti. In da lahko vzdržujemo
jedro dobro stoječe družbe in v drugem planu
le toliko skrbimo za vse številčnejši nižji razred
in njegovo revščino, da ohranimo socialni mir
in za silo vzdržujemo splošno ravnotežje, smo
žrtvovali mlade. Nemara je bolj točno, da ni-
smo niti vedeli in ne vemo, da smo jih žrtvo-
vali. Zato je poseg Igorja Gabrovca toliko bolj
pomenljiv in je tudi v čast Slovenski skupnosti
kot takšni. Končno nam njegov poseg vrne
spomin na nedavni propadli referendum, ki je
postregel z zelo bistvenim podatkom - ta je
osupnil do te mere, da je bilo potem o njem
malo komentarjev. Sedemdeset odstotkov mla-
dih je referendum zavrglo in z njim mladega
vladnega predsednika, kar se ne zdi logično.
In vendar je logično, saj je za mlade očitno vsa
sedanja in polpretekla vodilna politika neko-
ristna, ker je tista, ki jih je postavila ob stran in
v stanje, v katerem se nahajajo - v družbeno
obrobnost. Kje so namreč ukrepi, ki bi mladim
omogočili dostojen vstop v življenje, kje je pri-
merna stanovanjska politika, kje so ugodna po-
sojila, kje so delovna mesta, kje je tista svetla
prihodnost v njihovih srcih, ki naj bi jim jo
starejše generacije zagotovile? Če že kje, je mor-
da v povsem novem in tukaj se je odveč čuditi,
da Gibanje petih zvezd ne izgublja moči kljub
velikim napakam in pomanjkljivostim. Res,
končno bi morali kot razvita družba za mlade
storiti precej več, sicer bomo še naprej opuščali
tudi druge vrednote in se s tem vse bolj pogre-
zali v mrakobne, brezčutne in lahko celo krute
čase.
Janez Povše
V
Renato Carlantoni, Boris Preschern, Alberto Busettini
Nagrada Radia Koper, Televizije Koper in Primorskih novic 
Osebnost Primorske 2016 sta 
Igor Komel in Vasja Klavora
  adio Koper, Televizija
Koper in dnevnik Pri-
morske novice so v Ko-
sovelovem domu v Sežani že
dvanajstič zapored razglasili
osebnost Primorske. To sta
Igor Komel in Vasja Klavora,
najbolj zaslužna za postavitev
spomenika slovenskim voja-
kom, padlim na soškem bo-
jišču v prvi svetovni vojni v
Doberdobu.
Vasja Klavora, sicer upokoje-
ni kirurg, nekoč podpredsed-
nik državnega zbora ter do-
ber poznavalec dogajanja
med soško fronto in avtor več
knjig na to temo, si je že dalj
časa prizadeval za postavitev
takega spomenika. V sodelo-
R vanju s Kulturnim domom vGorici, ki ga vodi Igor Komel,je nastala zamisel o postavitvi
spomenika v Doberdobu.
Dne 26. oktobra so ga
svečano odkrili ob prisotno-
sti predsednikov Republike
Italije in Slovenije, Sergia
Mattarelle in Boruta Pahorja,
kar številni označujejo za
zgodovinski dogodek. Brez
Vasje Klavore in Igorja Kome-
la, njune vztrajnosti, tudi
trme, predvsem pa izjemnega
spoštovanja, ki ni ostalo pri
besedah, bi tega spomenika
ne bilo, so po razglasitvi spo-
ročili organizatorji prireditve.
Na slovesni podelitvi sta zma-
govalca iz rok lanske Osebno-
sti Primorske Angele Lampe
prejela zlato jabolko, ki je de-
lo akademskega kiparja
Boštjana Drinovca.
Komel je ob prejemu nagrade
izpostavil, da je bila postavi-
tev spomenika plod ekipnega
dela, nagrada pa izraz sodelo-
vanja Slovencev na obeh stra-
neh meje. Klavora pa je pou-
daril, da se jima je posrečilo,
da sta se po stotih letih od-
dolžila spominu padlim pri
Doberdobu. Kot je dodal, je
simbolno dejanje postavitve
spomenika zraslo v zgodo-
vinski dogodek, ko sta se ob
njem srečala predsednika
obeh držav.
Za laskavi naslov osebnost
Primorske so
se letos pote-
govali še:
Ines Pahor,
Nataša Tul
Mandič, Pol-
janka Dolhar,
Marino Kran-
jac, Janko
Boštjančič,
Sašo Weldt in
Primož Gnez-
da, Lina Kal-
dana, Vasilij
Žbogar, Fran-
co Cossuta in
Bruno Volpi
Lisjak, Nina
Luša in Dani-
jel Krivec.
Celovec / Podelitev Tischlerjeve nagrade
Dobitnik je 
Jože Wakounig
  Tischlerjevi dvorani Mo-
horjeve v Celovcu so v
petek, 20. januarja, pode-
lili letošnjo Tischlerjevo nagra-
do, ki je bila 38. po vrsti. Prejel
jo je klasični filolog, profesor,
družbeni in kulturni delavec ter
publicist Jože Wakounig za “vse-
stransko in nesebično življen-
jsko delo na narodno-poli-
tičnem področju, tako na občin-
ski kot tudi na deželni ravni”, je
pisalo v obrazložitvi. V prepolni
dvorani je prisotne nagovoril
predsednik Krščanske kulturne
zveze Janko Krištof, saj nagrado
podeljujeta omenjena Zveza in
Narodni svet koroških Sloven-
cev.
Joško Tischler je bil med osred-
njimi osebnostmi polpretekle
zgodovine na Koroškem, je dejal
Krištof, ključen akter na števil-
nih področjih, ustanovitelj Na-
rodnega sveta in prvi ravnatelj
Slovenske gimnazije v Celovcu,
ki letos beleži 60. obletnico. Po
njem so poimenovali nagrado,
ki jo podeljujejo od leta 1979.
Janko Krištof je še poudaril, da
so pri izbiri vsakoletnega nagra-
jenca - lani je to bil, zdaj že po-
kojni, jezikoslovec France
Vrbinc - pozorni na njegovo vse-
stransko in nesebično delo na
narodnem področju, ki je lahko
v ponos in zgled za mlajše gene-
racije.
Krištof je uvedel tudi nagrado
govorniškega tečaja, ki ga pri
V Zvezi prirejajo od leta 1989 in jenamenjen višješolcem. In to za-to, ker je javno nastopanje za bo-
doče kadre bistvenega pomena,
je bilo povedano. Na večeru so
tako nagradili letošnje zmago-
valce. Izmed njih je mladi Val
Vouk Petrovski nagovoril prisot-
ne in jim spregovoril o svojem
delu in pomenu družbenega an-
gažiranja. Prisotne je pozval, naj
se udeležijo volitev, naj se an-
gažirajo na številnih področjih,
naj izražajo svoje mnenje in naj
delujejo v dobro družbe.
Nato je besedo prevzel predsed-
nik Narodnega sveta koroških
Slovencev Valentin Inzko, ki je
imel to nalogo, da povzame
življenjsko pot nagrajenca.
Osebno, občuteno in z veliko
hvaležnostjo je spregovoril o le-
tošnjem Tischlerjevem nagra-
jencu. Živel je več življenj, je de-
jal, če izračunamo, to znese pri-
bližno 150 let na številnih po-
dročjih: 33 let je bil občinski
svetnik Enotne liste, 20 let v od-
boru Narodnega sveta, 13 let
urednik Našega tednika, 36 let
profesor na gimnaziji. Wakou-
nig je stopal po stopinjah Joška
Tischlerja, bil je tudi ravnatelj
gimnazije, vzgojil je cele rodove
mladih zavednih Slovencev.
Družbenega življenja brez
družine Wakounig si je
na Koroškem težko
predstavljati, je še dejal
Inzko. Jubilant je zgled
pokončnosti, dosledno-
sti, mož besede, včasih
oster, njegova duša pa
je čista in občutljiva, je
pravi fanatik za resnico.
Za govorniški pult je
nato stopil tudi jubi-
lant, ki je poudaril, da
je Tischlerjeva zanj naj-
višja in najbolj dragoce-
na med nagradami, ki
jih je prejel. Slovenska
gimnazija in Narodni
svet pa ostajata glavna Tischler-
jeva oporoka. Zase je povedal, da
so mu bila v življenju draga štiri
načela: to so slovenstvo, demo-
kracija, samostojno politično
nastopanje in krščanstvo. “Jaz
sem prepričan, da se krepimo,
za pesimizem ni vzroka, tudi je-
zikovna zavest se krepi”, je dejal,
“Slovenci moramo govoriti z
otroki slovensko in bo vse žive-
lo”.
Slovesno srečanje so obogatile
ljudske melodije koroške pesmi,
ki so jo izvajali mešana pevska
skupina Gorjanci in moški pevci
sestava Poljanec.
EJ
Aktualno 26. januarja 2017 3
  Novoletno srečanje stranke Slovenska skupnost
Vrednote, identiteta in vizija
GORICA 
  lovenska skupnost, zbirna
stranka Slovencev v Italiji, je
imela na letošnjem tradicio-
nalnem novoletnem sprejemu v
Gorici v gosteh res lepo število
uglednih predstavnikov oblasti in
našega organiziranega življenja
ter drugih udeležencev. V petek,
20. januarja, so v prostorih Grand
Hotela Entourage v prvih vrstah
sedeli predsednica Dežele FJk De-
bora Serracchiani, predsednik
deželnega sveta Franco Iacop, mi-
nister RS za Slovence v zamejstvu
in po svetu Gorazd Žmavc, evrop-
ska poslanka Patricija Šulin, sena-
torja Laura Fasiolo in Francesco
Russo, poslanki Tamara Blažina in
Serena Pellegrino. Navzoči so bili
še goriški župan Ettore Romoli,
podžupan Roberto Sartori, trije
slovenski župani Alenka Florenin,
Franca Padovan in Fabio Vizintin,
župan občine Carlino Diego Na-
varria, gen. konzulka RS v Trstu
Ingrid Sergaš, predsednica paritet-
nega odbora Ksenija Dobrila,
predsednik SSO Walter Bandelj
ter številni somišljeniki in prija-
telji iz Furlanije Julijske krajine in
Slovenije.
Uvodni pozdrav je imel deželni
predsednik Peter Močnik, za njim
podžupan Sartori. Z glasbeno
točko ob začetku in koncu sta
večer popestrili violinistki s centra
Komel Anna Michelon in Barbara
Devinar. Glavna točka večera je
seveda bil nagovor deželnega taj-
nika Igorja Gabrovca, ki je s svoji-
mi mislimi in pozivi začrtal pro-
gramske smernice stranki ter izz-
val marsikateri razmislek. Najprej
je izrazil “bližino in solidarnost
naše stranke s prizadetimi ljudmi
in območji v srednji Italiji, ki se
soočajo s posledicami potresnih
sunkov in hude vremenske ujme”
(v ta namen so na sprejemu tudi
zbirali prostovoljne prispevke; op.
ur). “Slovenska skupnost je stran-
ka, ki ima ambicijo, da je vse bolj
zbirna stranka Slovencev v Italiji.
Smo stranka na deželni ravni z
najdaljšo politično tradicijo. Svo-
jega deželnega svetnika smo izvo-
lili v prvi zakonodajni dobi leta
1964 in smo tu še danes z istim
imenom in simbolom. To pome-
ni, da smo trdno zasidrani v pro-
stor in da so naše korenine globo-
ko in varno v naši zemlji. Nismo
pa imuni pred zastaranjem in se
moramo stalno presnavljati. Vse-
binsko gledano mora stranka bolj
prepričljivo razširiti svoj politični
delokrog na vse argumente jav-
no-upravnega soočenja. Smo se-
veda prvenstveno stranka Sloven-
cev, o tem priča že samo naše ime.
Uveljaviti pa se moramo kot stran-
ka teritorija, ki so ji pri srcu tudi
argumenti družbenega in gospo-
S darskega razvoja prostora in so-cialne varnosti, ki skupaj določajonivo in kvaliteto življenja. Zato
smo pozorni do vprašanj gospo-
darskega razvoja in čezmejnega
sodelovanja, saj slonita tudi kul-
turna in socialna blaginja na
predpostavki, da je gospodarstvo
živo in družbeno vzdržno. Narav-
no smo pozorni in občutljivi do
vprašanj razvoja podeželja, ki za
našo skupnost zaobjema tako go-
spodarski kot narodni pomen.
Strateškega pomena je obenem
vprašanje utrjevanja in razvoja
šolsko-izobraževalne mreže v slo-
venskem jeziku, saj se v šolskih
klopeh oblikuje jutrišnja podoba
naše družbe. Če zamudimo ta ter-
min, so potem posledice vidne in
najbrž nepopravljive že v času ne-
kaj desetletij. Izkoristim pri-
ložnost, da potrdim polno pod-
poro SSk enotnim prizadevanjem
civilne družbe in javnih upravi-
teljev za ustanovitev prve trije-
zične šole v Kanalski dolini”.
V poldrugem letu vodenja stranke
ostajajo nerešeni številni organi-
zacijski in kadrovski problemi, je
dejal tajnik. V minulem obdobju
so veliko vložili v statutarno re-
formiranje stranke s prilagoditvijo
novi vsedržavni zakonodaji o de-
lovanju političnih strank, ki vnaša
strožja birokratska in proračunska
pravila. Začeli so kampanjo včlan-
jevanja in tudi akcijo zbiranja pri-
spevkov za potrebe političnega
delovanja in bližajočih se volilnih
kampanj. SSk je namreč tradicio-
nalno delovala “na kadrovsko
prostovoljni podlagi, dejansko
brez finančnih dotacij”.
Vsaka stranka živi od vsebin, idej
in predlogov, ki jih mora tudi pre-
pričljivo prikazati. Oceno vselej
dajejo volivci. “SSk v odstotkih
gledano ohranja ali celo utrjuje
svoj volilni konsenz v vseh treh
pokrajinah. Padamo pa v absolut-
nih številkah: še pred nekaj dese-
tletji smo namreč na deželni ravni
nemalokrat presegali deset tisoč
glasov. To gre pripisati prvenstve-
no demografskim razlogom, saj
se tudi slovensko prebivalstvo sta-
ra, mladi pa na politiko gledajo z
določeno distanco. Skoraj že kon-
solidirana petdeset odstotna vo-
lilna abstinenca, izjema je bil le
nedavni referendum, in porast
konsenza za izrazito protestniška
gibanja je rezultat mešanice ra-
zočaranja starejših in v veliki meri
tudi volilne opredelitve mlajših”.
Najlepše misli je Gabrovec name-
nil prav mladim: njim “moramo
ne le dati besedo, temveč jih mo-
ramo tudi poslušati v spoštljivi
tišini, skoraj brez replike. Odgo-
varjati moramo na njihova
vprašanja, razumeti njihove stiske
in dvome, ki niso nikdar banalni.
Zato moramo ravno mladim po-
svetiti večjo pozornost in spreme-
niti pristop tudi v komunikaciji,
ki je za mlade hitra, neposredna
in instinktivna. Mladi gledajo na
politiko z očmi tistega, ki vidi sa-
mo naprej, ki nima negativnih in
zato obremenilnih izkušenj, ki
hoče navdušeno in skorajda slepo
verjeti in zaupati v prihodnost.
Mladi čutijo v sebi energijo, ki je
kot jedrski reaktor. Mladim
se mudi za vsak korak. Le
mi, s svojimi desetletji na-
pak in razočaranj na grbi,
mislimo, da imajo še celo
življenje pred sabo. Mladi
tega občutka nimajo. Mladi
imajo pravico in dolžnost,
da niso previdni. Pravico,
da so iskrivi, drzni, zaletavi.
Mladi imajo pravico,
da življenje živijo v
vsakem trenutku in
ne da življenje le
načrtujejo. Mladi zato
imajo pravico, da so
razočarani zaradi
družbe, v katero sto-
pajo. In da so nezau-
pljivi do vseh tistih, ki
to družbo vodijo in
vodimo”. Gabrovec se
je odločil, da bo v prvi
osebi začel “kampan-
jo poslušanja”; v ta pristop
poziva tudi vso stranko.
“Mladim, ki jih bo to zami-
kalo, namenjamo tudi pro-
gram političnega izo-
braževanja, ki smo ga poi-
menovali Devinska shola -
prosto povzeto po zgod-
njem Rebulovem romanu”. Tudi
pristop do nemladih volivcev mo-
rajo posodobiti, “saj so marsikje
sekcije le naslov na papirju. In
krepko zaškripa že v trenutku, ko
smo poklicani, da kandidatne li-
ste polnimo s pravimi imeni in
priimki ljudi, ki naj jim skupnost
kot celota zaupa”. Cilj sedanjega
vodstva stranke je, da v vseh treh
pokrajinah svoje volilno telo ne
le ohrani, temveč tudi razširi in
utrdi. Legitimacijo jamčijo le gla-
sovi, brez teh je goli obstanek
stranke le sam sebi namen. “Smo
stranka, ki so ji bili tradicionalni
ideološki kalupi vedno tesni in
pravzaprav tuji”. Odnos z italijan-
sko Demokratsko stranko kot tre-
nutno največjo stranko levosre-
dinske koalicije “zahteva po-
trpežljivost in mora sloneti na
vzajemnem spoštovanju med sa-
mostojnima in enakovrednima
partnerjema. Z DS marsikje deli-
mo upravne in opozicijske klopi.
Šibitev DS in razhajanja znotraj
nje nas ne veselijo, prej nasprot-
no, saj kot stranka potrebujemo
resne, zanesljive in po možnosti
tudi stabilne politične sogovorni-
ke in partnerje. Istočasno razvija-
mo pogovore tudi z ostalimi,
predvsem manjšinskimi stranka-
mi ter avtonomističnimi gibanji.
Ne skrivam razočaranja za vsakič,
ko naletimo na gluha ušesa, na
ideološke predsodke, na nepripra-
vljenost, da bi se razumela in
upoštevala naša stališča. Res je, da
smo najmanjša stranka deželne
vladne koalicije. Vendar je prav ta-
ko res, da smo volitve leta 2013
zmagali za peščico glasov, tako da
so bili naši prav tako odločilni in
enako pomembni kot ostali. Tega
se naši sogovorniki premalo zave-
dajo. Glede reforme občinskih
uprav se je naposled izkazalo, da
so bili naši pomisleki in predlogi
še kako upravičeni. Reforma je še
vedno v primežu izvirnih grehov
in dejansko ni še prestala niti po-
rodnih krčev. Zase vemo, da smo
bili tudi v svojih kritikah vedno
konstruktivni in pripravljeni na
sodelovanje pri snovanju rešitev,
ki naj upoštevajo potrebo po iz-
boljšanju delovanja in učinkovi-
tosti javne uprave ob istočasnem
utrjevanju neodtujljive pravice do
soodločanja avtohtone narodne
skupnosti, kakršna je naša.
Na lanskih spomladanskih volit-
vah je Trst izbral novega/starega
župana Roberta Dipiazzo, ki je
gladko premagal Roberta Cosoli-
nija. S tem so se uresničile napo-
vedi, ki so jih že dalj časa prej ute-
meljevale javnomnenjske raziska-
ve. Cosolini najbrž ni bil
slab župan in priznati mo-
ramo njegovo nadpov-
prečno odprtost tudi do
vprašanja vključevanja Slo-
vencev. Volilna kampanja se
je v glavnem razvijala na
ravni izbire ad personam za
enega dveh Robertov. Voliv-
ci niso ocenjevali opravlje-
nega dela v petletnem man-
datu in toliko manj vizije za
prihodnost mesta. Tudi niso
upoštevali dejstva, da je Co-
solini vsekakor županoval v
splošno gledano najtežjem
obdobju za kateregakoli
župana v katerikoli občini
dežele in države. Volila je
polovica volilnih upra-
vičencev, v drugem krogu
še manj. Protikandidat je
obljubil diskontinuiteto in 'boljši
svet' in že s tem zmagal. Povzel
sem tržaško zgodbo, ker zgledno
ponazarja številne druge primere,
vse do bližnjega Tržiča.
Leva sredina je v minuli volilni
pomladi utrpela kar nekaj pora-
zov in politično nazadovala na
deželni in vsedržavni ravni. Pri-
hodnja pomlad bo v znamenju
novih preizkušenj, med temi za
Slovence v nadvse pomembnih
občinah Gorica in Devin Na-
brežina. V obeh si prizadevamo,
da prispevamo svoje najboljše lju-
di v luči utrditve koalicijskega do-
govora, ki naj bo zmagovit. Brez
tega nima smisla. V obeh bo bitka
vse prej kot lahka, saj trend leve
sredine ni najboljši in tržaška iz-
kušnja visi kot senca in opomin
tudi za sorodne stvarnosti.
Morebitne predčasne vsedržavne
volitve bi se lahko zrcalile tudi na
deželno raven, tako da ne bo ško-
dilo, če smo predčasno oz. pra-
vočasno pripravljeni. Glede držav-
nega volilnega zakona se bo
najbrž v prihodnjih dneh izrazilo
ustavno sodišče, kar bo sprožilo
postopek revizije celotne volilne
zakonodaje, saj je po propadu re-
ferenduma potrebno uskladiti
pravila za izvolitev poslanske
zbornice in tudi senata. Kaj pa
Slovenci? Zaščitni zakon iz leta
2001 je v svoji splošni ohlapnosti
dovolj jasen: volilni zakoni mora-
jo predvidevati pravila za olajšano
izvolitev predstavnikov slovenske
manjšine v obeh (!) vejah parla-
menta. Vsi, ki se imamo za re-
snično demo-
krate in za
častilce pravne
države, si mora-
mo prizadevati,
da se v nov vo-
lilni zakon tako
za poslansko
zbornico kot za
senat vnesejo ti-
sta pravila, ki
naj v duhu do-
ločil zaščitnega
zakona in med-
narodnih dogo-
vorov omo-
gočijo Sloven-
cem v Italiji, da
suvereno in sa-
mostojno izvo-
limo svoje za-
stopstvo v Ri-
mu. Suvereno
in samostojno
izvolimo svoje zastopnike v Ri-
mu! Da povzamem: slovenske za-
stopnike v Rimu mora določati
slovenska narodna skupnost, ne
pa rimsko vodstvo te ali one
vsedržavne stranke, pa naj bo še
kako naklonjena. Od te zahteve
ne nameravamo odstopati.
Upravnim volitvam je sledil refe-
rendum. V vsej državi in tudi v FJk
je približno 6 državljanov na 10
glasovalo proti reformi. Slovenci
smo imeli številne razloge, da ta-
ko zasnovano reformo odkloni-
mo. Stranka SSk je glede referen-
duma ocenila, da so bile nekatere
predlagane ustavne spremembe
res upravičene in dobrodošle, zla-
sti ko je šlo za poenostavitev rim-
skega politično-upravnega apara-
ta in njegove birokracije ter pove-
zanih stroškov. Nismo pa mogli
prezreti dejstva, da so predlagane
spremembe v celoti prezirale pri-
sotnost in pričakovanja slovenske
narodne skupnosti, medtem ko je
bila v glavnem upoštevana speci-
fika sorodnih manjšin alpskega
loka. Nismo bili upoštevani pri
snovanju novih volilnih pravil za
izvolitev poslanske zbornice in
dejansko nismo imeli mesta v no-
vem senatu, kar je bilo v kričečem
nasprotju z določili zaščitnega za-
kona. Kot Slovence in načelno za-
verovane avtonomiste nas je za-
skrbljal neocentralističen pečat re-
forme, ki bi glavne vzvode oblasti
selil v Rim na škodo vloge krajev-
nih avtonomij in previdnega rav-
novesja med raznimi vejami
ustavno določenih organov.
Vprašanje spreminjanja ustave
kot temeljne listine je očitno pre-
dramilo vesti, saj se je volilna ude-
ležba po dolgih letih ponovno
vrnila na visok nivo. Sedaj od ita-
lijanskih političnih sil pričakuje-
mo, da sedejo za skupno mizo in
snujejo novo, pravo, tokrat po
možnosti tudi užitno reformo.
Zakaj govorim o tem? Ker je po
padcu Trsta in Tržiča je to že druga
zaporedna lekcija, ki nam jo daje-
jo volivci. Tretje sporočilo voliv-
cev je, da od politike in politikov
zahtevajo večjo doslednost, več
dolgoročne vizije in več jasnih
vrednot. In manj vsakodnevnega
takticizma, manj izbir na valovih
vsakodnevnih javnomnenjskih
testov. Zato manj vsakdanjega po-
pulizma. To je največji izziv, tudi
za našo stranko, ki mora s svojim
političnim delom usklajevati
vrednote, identiteto in vizijo. V tej
trojki vrednot, identitete in vizije
se zavedamo, da se naše korenine
razpredajo v prostoru, ki je stičišče
evropskih tokov. Tiste Evrope, ki
v tem času marsikje poka po
najbrž površno stisnjenih šivih in
se mora zato zediniti na novem
skupnem načrtu. Begunska in
pred njo gospodarska kriza sta do-
ločene izvorne nedorečenosti le
razkrinkali in nas prisilili, da se z
njimi soočamo, preden projekt
EU propade. Zanimiva je zato t. i.
Ljubljanska pobuda predsednika
Boruta Pahorja in drugih ugled-
nih slovenskih osebnosti, ki pre-
dlagajo nov evropski sporazum
na osnovi na novo napisane skup-
ne evropske ustave. S ciljem, da
postane Evropa navznoter prožna
in navzven odpornejša.
V tem smislu nam je še danes zelo
dragocen nauk enega očetov ita-
lijanske demokracije, Alcideja De
Gasperija, ki je svaril, da je 'politik
tisti, ki gleda na prihodnje volitve,
medtem ko državnik gleda na pri-
hodnjo generacijo'. Bodimo torej
tudi kot državljani in še zlasti kot
izvoljeni upravitelji v svojem pri-
stopu ne le politiki, temveč neko-
liko bolj 'državniki'. S pogumno
drznostjo zato glejmo čez ograjo
vsakokratnih volitev.
Stranka SSk je srečna stranka, ker
lahko računa na prizadevne in
poštene izvoljene upravitelje, na
navdušene aktiviste in na še ved-
no zavidljivo veliko število voliv-
cev. Naše delo sloni na načelih in
vrednotah, ki so še kako aktualne
in se kot take spajajo v vizijo tega
prostora. To je vsestransko bogat
prostor, o tem smo prepričani,
poln še neuresničenih potencia-
lov. In je hkrati slovenski, italijan-
ski, furlanski in nemški. Tu je
Evropa in vsi mi smo njeni varu-
hi.
Verjamem, da skupaj zmoremo.
Pogumno in z optimizmom sto-
pajmo v srečno novo leto”, je skle-
nil Gabrovec.
Igor Gabrovec
D. Serracchiani, G. Žmavc, F. Iacop in F. Russo (foto dpd)
L. Fasiolo, T. Blažina, P. Šulin, R. Sartori (foto dpd)
Kristjani in družba26. januarja 20174
  Uredniki zamejskih medijev na Srečanju pod lipami
Izzivi katoliškega tiska med
Slovenci v Italiji
GORICA 
  mesecu katoliškega tiska
sta Kulturni center Lojze
Bratuž in krožek Anton
Gregorčič povabila na Srečanje
pod lipami v goriški kulturni
hram urednike slovenskih ver-
skih medijev v Furlaniji Julijski
krajini. O izzivih katoliškega ti-
ska med Slovenci v Italiji so se
19. januarja pogovarjali msgr.
Marino Qualizza, steber petnaj-
stdnevnika Dom, Marij Maver,
brez katerega si tržaške revije
Mladika ne utegnemo niti pred-
stavljati, dekan Marijan Mar-
kežič, dolgoletni urednik
otroške revije Pastirček, in Jurij
Paljk, odgovorni urednik
našega tednika.
Tudi verski tisk je s tehnologijo
skozi stoletja doživel velik raz-
voj, je uvodoma poudaril mo-
derator, časnikar na deželnem
sedežu Rai, Marko Tavčar. Gre
za svet, ki se stalno in zelo hitro
razvija, in vendar nekatere vred-
V note ostajajo nespremenjene.Zato ima verski tisk še vednosvojo vlogo. Msgr. Qualizza je
povedal, da Dom izhaja iz stare
in velike krščanske tradicije, ki
je ostala zelo močna zlasti v hri-
bovitih zaselkih. Gre za izročilo,
ki združuje ljudi. Sicer pa je da-
nes glavni problem ta, da je
naših ljudi v Slovenski Benečiji
vedno manj, “primanjkuje novi
rod”. Pred 30 leti je bilo npr. v
Dreki 138 stalnih prebivalcev,
lani jih je bilo 50. Zvest tradiciji
ostaja tudi Pastirček, ki je v zad-
njih časih vedno bolj prisoten
ne le na Goriškem in Tržaškem,
temveč tudi na Videmskem.
“Otroci so vedno in povsod
enaki, odprtega srca”, je dejal
Markežič. Glavno je, da dojame-
jo, kako jih imamo odrasli radi,
“da želimo delati zanje, da sku-
paj z njimi izboljšamo ta svet”.
Pomembno je, da se učijo, “jaz
se vedno učim od otrok”. Ured-
nik rad pravi, da Pastirčka soo-
blikuje skupaj z učitelji in starši,
sploh pa želi nuditi revijo, ki va-
bi otroka, da bi kaj delal, sode-
loval. “Pastirček se lahko poh-
vali s svetovnim rekordom: 60%
otrok odgovarja z risbico, spi-
som ali drugače”. Poglavitna
razsežnost Novega glasa, ki jo je
naš tednik podedoval od pre-
dhodnikov, je čut za socialo,
krščanska socialna misel. “V
svetu okrog nas je namreč pre-
veliko pomanjkanje empatije,
sočutja do socialno najšib-
kejših”, je dejal Paljk. Če
hočemo biti kristjani, danes mi-
mo tega ne moremo; kot pravi
papež Frančišek, moramo po-
gumno iti v bivanjske periferije.
Besedo moramo dati tistim, ki
je nimajo. “V globalizirani, raz-
drobljeni družbi potrebujemo
neka sidrišča”: za kristjane je to
evangelij in katoliški časnikarji
skušamo spregovoriti tudi o
tem. Maver je o Mladiki pove-
dal, da je kulturna revija, ki se
je pred šestimi desetletji rodila
kot “družinska revija za vse po-
trebe”. Po vojni je bilo ničkoliko
poskusov, najdlje sta izhajala
Most in Zaliv. Mladika se je ro-
dila v Trstu, a že od začetka je
imela širok krog odjemalcev.
Slovenci, ki so bežali
iz domovine in šli v
svet, so ohranili zveze
z glavnim urednikom
Jožetom Peterlinom,
dolgoletnim upravni-
kom Maksom Šahom
in drugimi. Še danes
gre revija po vsem sve-
tu. Ko je začela izhaja-
ti, ni prejemala nobe-
ne podpore; danes
prejema skromna
sredstva, “nekateri še
zmeraj delamo pro-
stovoljno”. Razporedi-
tev sredstev na Deželi
ni najbolj pravična in
uravnovešena, meni
Maver.
Na spletu revija Mla-
dika ni prisotna. Pre-
pričani so, da časopisi in knjige
lahko živijo vzporedno z digi-
talnimi mediji, je dejal Maver,
ki je “bolj zaljubljen v papir”.
Paljk trdi, da se danes noben
časnik ne more ponašati z mla-
dimi naročniki. Naša dolžnost
je, da skrbimo za naročnike, ki
so nam še zvesti, “oni so moral-
ni lastniki našega časnika”.
Družbena omrežja “kanibalizi-
rajo” novice z drugih medijev,
sama nič ne ustvarjajo, družbe-
no omrežje Facebook je “razbi-
lo medijski svet”. In vendar
“splet spreminja svet”. Za otro-
ke je bolje, da rišejo, pišejo in se
igrajo, da se učijo delati: to je
prva stvar, pravi Markežič. Splet-
na stran Doma “ni problem, saj
je v dobrih rokah”, je dejal Qua-
lizza. Urednik Ezio Gosgnach je
sicer 50 let star, in vendar je zelo
sposoben za internet. Sicer pa je
glavni problem Doma obstoj:
“Dom je za Benečijo izziv”, izziv
Cerkveni in družbeni antislovar (31c)
E kot EVOLUCIONIZEM (3)
  adnjič smo napravili pre-
gled tega, kako sta se evo-
lucionizem in darvinizem
ponovno uveljavila po do-
ločenem obdobju mrka, v zad-
njih letih se osredotoča tudi na
vidike, ki so bili morda prej
puščeni ob strani. Tam je sicer bi-
lo puščeno tudi Darwinovo pre-
pričanje, enako Lamarckovemu,
da se osvojene lastnosti prenašajo
naprej, kar je seveda temna stran
njegovega nauka. Če bi se ozrl na
sodobnika Mendla, bi takoj ugo-
tovil, da stvar ne drži, upoštevajoč
zakone avguštinskega opata, ki pa
so nastali na po-
dlagi empiričnih
dokazov. Tisto,
kar nas zdaj naj-
bolj zanima, pa
je ideološka
stran darviniz-
ma, še zlasti t. i.
“socialni darvi-
nizem”. Osnova
zanj v bistvu
sploh ni darvini-
stična hipoteza,
saj je tisto,
čemur bodo ka-
sneje nadeli omenjeno ime, po-
dal britanski filozof Herbert
Spencer (1820-1903), in sicer ka-
kih deset let pred izidom temel-
jnega Darwinovega dela Izvor
vrst, kar je na svoj način paradok-
salno. Zakaj to govorimo, ker Dar-
winova hipoteza ni tista, ki bi
navdihovala tekmovalni in mate-
rialistični pogled na družbo, tem-
več je omenjena teorija prej rezul-
tat tovrstnega gledanja. Angleški
naturalist je namreč videl v nara-
vi projekcijo družbenih razlik, ta-
ko značilnih za Združeno kralje-
stvo v viktorijanski dobi, pa je te
socialne razlike na neki način
“znanstveno” utemeljil kot na-
ravno selekcijo. Zanimivo je po-
gledati, kako je sam Karl Marx
(1818-1883), nemški utemeljitelj
komunizma, spočetka imel pre-
cejšnje zanimanje za Darwinovo
hipotezo, a se je kasneje od nje
precej oddaljil, ker ga njena ute-
meljitev družbenih razlik ni pre-
pričala. Po njegovem je namreč
Darwinova hipoteza bila le pre-
napihovanje okoliščin, ni pa šla
v samo srž problema. Dokaze, da
je darvinistična hipoteza izšla iz
britanskega družbenega sistema
tistega časa, najdemo v trditvah
samega Darwina, ki je dejal, kako
Z se je navdihoval pri idejah angli-kanskega duhovnika, demografain ekonomista Thomasa Roberta
Malthusa (1766-1834), ki je v
začetku 19. stoletja podal eko-
nomsko hipotezo, ki jo poznamo
kot “maltuzijanstvo”. Za Malthu-
sa je bil vzrok revščine preveliko
število rojenih otrok v najrev-
nejših slojih, ki so zaradi poman-
jkanja virov obsojeni na propad.
Tako je predlagal, da bi ukinili so-
cialno pomoč revežem kakor tudi
politiko omejevanja rojstev. Tole
bomo podrobneje morda obrav-
navali drugič, empirično pa se je
izkazalo, da se na ta način
revščina le poveča. Da se je kato-
liška Cerkev uprla Darwinovi hi-
potezi, ne bo držalo. Njegovo te-
meljno delo namreč nikdar ni
pristalo na indeksu prepoveda-
nih knjig, nasprotno pa drži, da
se mu je močno uprla anglikan-
ska skupnost. Tisto, kar vsekakor
drži, je to, da so hipotezo izkori-
stili protiverski krogi, t. i. “svo-
bodni misleci”, ki so bili pre-
pričani, da je za dosego svobode
treba uničiti versko prepričanje
ljudi. Narobe je iskati v Darwino-
vi hipotezi zanikanje obstoja
Stvarnika, glede na to, da se zna-
nost ne ukvarja z zadnjim ciljem
resničnosti, temveč le s svetom,
kjer se stvari dogajajo - nav-
zočnost ali odsotnost nekega fi-
nalizma ali načrta v naravi niso
zadeve, ki bi jih lahko dokazala
znanost. Iz darvinističnega pogle-
da na človeka in svet so izšli šte-
vilni fenomeni, kot je recimo “ev-
genetika”, ki je znanost iz-
boljševanja vrst. To je osnoval
Darwinov bratranec, britanski
antropolog Francis Galton (1822-
1911). Poleg tega je darvinizem
tudi osnova, da se je razbohotil
rasizem.
Andrej Vončina
Peta številka otroške revije Pastirček
Drobni vzgojni biserčki
na poti odraščanja
  astirček, ki je delček v mo-
zaiku katoliškega tiska, ka-
terega nedeljo obhajamo
29. januarja, kot opozarja bralce
Pastirčkov urednik Marijan Mar-
kežič v januarski beležki, vselej
skrbi, da najdejo njegovi mali
prijatelji v vsaki njegovi številki
zlate drobce iz “knjige vseh
knjig”. Tokrat je avtor rubrike
Zgodbe iz Svetega pisma, Walter
Grudina, v sozvočju z evangeli-
jem nedelje po prazniku Gospo-
dovega razglašenja, postavil v
ospredje Jezusov krst. Ta prizor
je v tankočutni likovni govorici,
ki označuje njen ustvarjalni slog,
ilustrirala Paola Bertolini Grudi-
na, ki si je zamislila tudi vprašan-
ja in vaje, ki jih bodo Pastirčkovi
bralci razrešili. Mlajšim šolarjem
namenja Bertolinijeva svojo ru-
briko Čas za igro: otroci bodo
poimenovali sličice, ki so na
dveh straneh, vpisali črke v pra-
vilen kvadratek in dobili “en-
kratno darilo”. Sličice bodo se-
veda sami pobarvali, saj Pa-
stirček želi, da so njegovi bralci
čim bolj ustvarjalni in da revijo
sooblikujejo in po svoje nadgra-
dijo to, kar jim ponuja na jasen,
razumljiv način.
V januarski številki je še čutiti
božično vzdušje, npr. v rubrikah
iz Knjige življenja - tu morajo
bralci odkriti vohuna pri jaslicah
P - in Zapoj z menoj. Mladi glasbe-nik Patrick Quaggiato, ki nas vsa-kokrat preseneča s svojimi sklad-
bami in s svojim “polinstrumen-
talnim” znanjem, je uglasbil pe-
sem Berte Golob o svetih treh
kraljih, Trije. Gotovo bo vesel, če
se jo bodo otroci
naučili zapeti. Prav pred
nekaj tedni je Pastirček
izdal Quaggiatovo pe-
smarico Pesmi za zlata
grla. Na Mali Cecilijan-
ki so jo v dar prejeli vsi
nastopajoči pevovodje.
Božično vzdušje prese-
va tudi dopise malih so-
delavcev: nekatere risbi-
ce imajo še božične mo-
tive, predvsem pa je
Božič še prisoten v pi-
snih in fotografskih pri-
spevkih. Učenci OŠ A.
Gradnik iz Števerjana
so poslali fotografijo ja-
slic, ki so jih pripravili na šol-
skem dvorišču. Na OŠ F. Erjavec
v Štandrežu so imeli v gosteh ilu-
stratorja Walterja Grudino in z
njim naslikali jaslice. S Katinare
je fotografija, ki prikazuje skupi-
no otrok; ti so sodelovali pri
maši na silvestrovo. Šolarji OŠ P.
Voranc iz Doberdoba pa so se fo-
tografirali v družbi starejših
vaščanov. Le-te so obiskali in jim
podarili piškote, ki so jih sami
spekli. Prav pridni, lepa misel!
Zima je v januarskih dneh poka-
zala svoje ostre zobe. Tudi njej je
Pastirček dal primeren prostor
na svojih straneh. Tako nosi
šegava pesmica Berte Golob na-
slov Januarja, Beli možiček pa
pesmica Barbare Rustja, ki je sti-
hom pridala še križanko in ilu-
stracijo Svetlane Brecelj. Tisti, ki
se radi predajajo zimskim špor-
tom, bodo na 16. strani januar-
ske številke Pastirčka našli zelo
koristen “slovarček”: različne
zimske športne discipline so z
mastnimi črkami zabeležene v
slovenskem jeziku, zraven je še
italijanski izraz. Tako se bodo vrli
športniki odslej posluževali slo-
venskih izrazov. Tega žal še zme-
raj ne počenja Pacek, ki se tokrat
muči z množenjem. Mali pujsek
Bine v dopolnjevanki Danile
Komjanc se pripravlja na san-
kanje. Otroci mu bodo pomagali
reševati križanko s poimenovan-
jem narisanih predmetov. Tudi
ta je dobra jezikovna vaja! O ve-
jici, ki dela vsem učencem velike
preglavice, pojejo hudomušni
verzi Berte Golob ob ilustraciji
Marjana Mančka. V zimsko po-
krajino spada pingvin z maha-
jočimi perutmi, ki si ga je zami-
slila Tatjana Ban. Otroci ga bodo
zlahka izdelali, upoštevajoč
točna navodila.
Mraz kar leze v kosti, zato bo zelo
prijetno se muditi v kuhinji in
pripraviti hrustljavo pecivo s su-
him sadjem, ki ga je za sladko-
snedneže pripravil Pastirček
slaščičar – kot vedno sta
mu pri tem pomagali
Katerina in Graziella
Zavadlav. Bistre glavice
bodo radovedno poku-
kale, kaj je v matema-
tičnem kotičku, ki ga je
zanje pripravila Veroni-
ka Srebrnič. Kako pogu-
men se je izkazal zajček
Uhaček - vsaj za kratek
čas -, bodo bralci izve-
deli iz zgodbice Marize
Perat Pogum velja. Naj
bo pripoved v spodbu-
do bojazljivcem.
Ker Pastirček želi, da bi
otroci sami presodili,
katero je pravilno obnašanje, po-
nuja vzgojno, a v zelo privlačni
obliki pripravljeno rubriko, ki jo
piše Walter Grudina ob prikup-
nih, izrazitih ilustracijah Paole
Bertolini Grudina. Vsak otrok bo
ob njih takoj spoznal, da je pa-
metno ubogati starše in iti spat,
ko je čas za to. Saj, kot pravi pre-
govor, kdor ne uboga, ga tepe
nadloga!
IK
je sam njegov obstoj. Po drugi
svetovni vojni biti katoličan v ti-
stih krajih je pomenilo biti Ita-
lijan, govoriti italijansko. Pri
Domu “bi želeli več stikov z
dvojezično šolo” v Špetru, da ne
ostane kot “indijanski rezervat”.
Pomembno pa bi bilo tudi so-
delovanje med šolo in družina-
mi.
Maver je še povedal, da se - kot
v Sloveniji - deloma tudi v naši
javnosti nekaterih tem ne sme-
mo dotikati. “Svoboda je ome-
jena”, nekatere “skupine obvla-
dujejo vse”. Paljk mu je pritrdil,
saj dobro ve, kaj pomeni tudi sa-
mocenzura. “Zgodovina nas
pogojuje, da smo še danes raz-
deljeni”. Imeti bi morali malo
več sočutja in resnicoljubnosti,
hkrati pa manj cinizma. Novi
glas je potreben tudi zato, da
pridejo v javnost prispevki, ki
jih drugi mediji nočejo objavi-
ti.
Markežič je pozval k umirjeno-
sti in vztrajnosti, Qualizza pa za-
govarja potrebo po pluralizmu.
Nekaj več podatkov o Domu,
njegovi vlogi med rojaki v Be-
nečiji in po svetu je dodal Ric-
cardo Ruttar. Med drugim je z
zadovoljstvom zatrdil, da ljudje
časnik berejo, zato je pomem-
bno vztrajati. “Če bi zmanjkal
Dom, bi zmanjkalo naše duhov-
no premoženje”, je dejal. Dom
namreč danes brani slovenski
jezik in krščanstvo, “in to mo-
ramo delati laiki”. Na vprašanje
o spojitvi 'dvojnikov' je Mar-
kežič dejal, da “vsak ima svojo
pot, svoj program, svoje vredno-
te”. Maver trdi, da je treba do-
kazati in tudi videti, da smo ra-
zlični, saj, “če smo enaki, je res
neumno imeti dvojnike”. Ne
moremo se zadovoljiti s poplit-
venjem, češ da smo vsi enaki,
saj na tak način “eden počasi iz-
ginja. To je evtanazija”. Kato-
liški mediji smo “pregneteni s
krščanskim etosom, drugače ni-
ma smisla”, je dodal Paljk.
“Včasih je težko in mukotrpno,
a treba je vztrajati in delati na
dolgi rok”. Na koncu sta Tavčar
in Maver spregovorila še o ver-
skih oddajah na Radiu Trst A,
rubriki, ki ima dolgo tradicijo,
žal pa je vedno manj duhovni-
kov in oseb, pripravljenih sode-
lovati. / DD
Charles Darwin
Msgr. Marino Qualizza, g. Marijan Markežič, Jurij Paljk, Marij Maver in Marko Tavčar (foto dpd)
Kristjani in družba 26. januarja 2017 5
Umrla je umetnica in redovnica Darinka Bajec
“Sjestre z Rovne” ni več
  sestranska umetnica, šol-
ska sestra Darinka Bajec, bi
28. maja imela 93 let. Ve-
lik del življenja je živela in ustvar-
jala v rodnih Skriljah, skupaj z rod-
no in hkrati redovno sestro Pavlo
Bajec (95). Doma, izven samosta-
na, sta živeli zaradi skrbi za osta-
relo mamo, ki je pred poroko tudi
šla v samostan, a ga je zaradi bo-
lezni morala zapustiti. Poročila se
je v Skriljah in dala življenje kopici
otrok, za katere je dr. Anton
Trstenjak hudomušno dejal, da so
“dedno obremenjeni” z izredno
nadarjenostjo. Poligloti in vse-
stranski umetniki. To je bil tudi ra-
zlog, da se je družina Bajec prese-
lila iz Vipavske v Jugoslavijo. To se
je zgodilo v času fašizma, leta
1930, ko bi otroci zaradi nadarje-
nosti morali v italijansko šolo v
Ancono, a se je oče zavedal nevar-
nosti izgube identitete.
Najprej je k šolskim sestram vsto-
pila Pavla, potem Darinka. Darin-
ka, ki je pri desetih letih prisostvo-
vala prizoru preobleke pri šolskih
sestrah, je svoji punčki redovno
obleko naredila iz papirja. Kot se
je spominjala, ji je takrat “v srcu
V zagorel plamenček poklica brezslehernega zakaja”. Svojo preoble-ko je tako doživela leta 1944,
večne zaobljube pa v večnem me-
stu (Rimu) leta 1953.
Drugo svetovno vojno je preživela
v Ljubljani. S sestro sta doživeli ve-
liko hudega. “Na teh kostanjih bo-
ste vse visele”, jim je rekla neka
aktivistka. To se na srečo ni ure-
sničilo. Se je pa ravno pod njihovo
samostansko hišo zgodil umor
duhovnika dr. Lamberta Erlicha.
Darinko je prizor pretresel, videla
je tudi komunistična likvidatorja,
ko sta zbežala. O tem ni hotela ve-
liko govoriti, kakor tudi o sebi ne.
Želela je na likovno akademijo, a
je niso sprejeli, ker ni imela opra-
vljene klasične gimnazije. Pa se je
vpisala v Šolo za umetno obrt
(smer keramika) in nadaljevala v
Beogradu na Akademiji za umet-
no obrt. Eno leto pa se je izpopol-
njevala še v nemškem Stuttgartu
in imela mnogo razstav keramike
po svetu. Lotila se je mozaika in
se izpopolnjevala pri arhitektu
Ivanu Vurniku in v Ravenni. Po-
stala je članica Akademije Tom-
maso Campanella (1973), v Faenzi
je prejela zlato plaketo (1968), po-
leg osmih raznih italijanskih di-
plom.
“V tistem času je bil dr. Franc Ki-
movec menil, da Cerkev od ke-
ramike ne bo imela dosti. A so
nastali moji mozaiki na Brezjah
in drugod, potem pa sem se po-
svetila reliefom, ki so zahtevali
večjo delavnico. Ta je nastala v
rojstni hiši v Skriljah, kjer še da-
nes bivam s s. Pavlo in ustvar-
jam, prej pa sem dvajset let
umetniško ustvarjala v Rado-
vljici”, je Darinka Bajec pred le-
ti povedala za tednik Družina.
Umetniško ustvarjanje je bilo
del njenega oznanjevanja, pa
tudi same pastorale. V psihia-
trični bolnišnici v Begunjah je
vpeljala delovno terapijo za
ustvarjanje s keramiko in mo-
zaiki. V Skriljah pa sta s sestro
ogromno časa posvečali otrokom,
ki sta jih učili glasbe in umetnosti.
Kot šolski pripomoček za verouk
je izdelala modele za jaslice. Veli-
ko je naredila tudi jasličnih figur.
Na Vipavskem imajo mnoge
družine v jaslicah Darinkine an-
gele. Njene jaslice imajo v lju-
bljanski stolnici, križev pot v ke-
ramiki pa krasi škofijsko kapelo v
Kopru.
Darinkine mozaike najdemo na
pročeljih mnogih cerkva, tudi v
narodnem svetišču na Brezjah, v
Doberdobu in Kamnjah na Vipav-
skem. Ta mozaik, podobo Dobre-
ga pastirja, je pohvalil tudi p. Mar-
ko Rupnik. Polkrožna podoba nad
vhodom v župnijsko cerkev ima
močno ekumensko sporočilo, ne
le za kristjane, ampak za vernike
vseh verstev, tudi za muslimane
in budiste. “Še druge ovce imam”,
pravi Jezus, ki pred volkom ščiti
ovce.
V Doberdobu je mozaični triptih
Slovenska karitas zbira pomoč za hudo
zimo na Balkanu
Slovenska karitas zbira pomoč za države na Balkanu, ki jih je
prizadela huda zima s temperaturami pod minus 20 stopinj
Celzija. Ekstremni vremenski pogoji so še posebej močno
prizadeli ljudi v Srbiji, tako revno prebivalstvo kot tudi
begunce, ki so nastanjeni v
begunskih centr ih,  so
opozorili na Slovenski karitas.
Hude razmere so tudi v Bosni
in Hercegovini ,  kjer so
posamezniki izgubili celo
življenje, nekatera mesta so
brez elektrike in ogrevanja.
Ljudje v Srbiji in BiH nujno
potrebujejo pomoč pri
nakupu kurjave, prenosnih peči, za plačilo elektrike, nakup
toplih odej in tudi hrane, zdravil in drugih življenjskih
pripomočkov.
Slovenska karitas je za prvo pomoč na prizadetih območjih
že namenila 4000 evrov. K prispevanju pa pozivajo tudi druge,
ki lahko prispevke posredujejo na TRR račun SI56 0214 0001
5556 761, z namenom “zima Srbija in BiH”. Prispevek v višini
pet evrov je mogoče posredovati tudi s SMS sporočilom
KARITAS5 na 1919.
Zbrane donacije bodo posredovane Caritas v Srbiji ter Caritas
v Bosni in Hercegovini.
Klic na pomoč!
  a prvem mestu obravnavamo
sprejemanje vseh mogočih
ukrepov, ki zagotavljajo zaščito
in varnost mladoletnih migrantov, kajti
“ti fantje in dekleta pogosto končajo na
ulici, prepuščeni so sami sebi, postanejo
žrtve izkoriščevalcev brez vesti, ki jih po-
gosto spremenijo v predmet fizičnega,
moralnega in spolnega nasilja” (Bene-
dikt XIV., Poslanica za svetovni dan mi-
grantov in beguncev, 2008).
Poleg tega je ločnica med migracijo in
trgovanjem z ljudmi včasih zelo tanka.
Mnogo dejavnikov lahko vpliva na ran-
ljivost migrantov, še zlasti mladoletnih:
revščina in pomanjkanje sredstev za
preživljanje, h katerima je treba dodati
še nerealna pričakovanja, ki jih ustvar-
jajo mediji; nizka stopnja pismenosti;
nepoznavanje zakonov, kulture in pogo-
sto jezika držav gostiteljic. Vse to vpliva
na telesno in psihično odvisnost otrok.
Najmočnejša sila, ki poganja kolesje iz-
koriščanja in zlorabe otrok, pa je pov-
praševanje. Če ne bodo sprejeti strožji in
učinkovitejši ukrepi proti tistim, ki ku-
jejo dobičke s takšnimi zlorabami, ne
bomo mogli preprečiti različnih oblik
sužnosti, katerih žrtve so otroci.
Zato morajo imigranti v dobro svojih
otrok vse tesneje sodelovati s skupno-
stjo, ki jih sprejema. Globoko smo hva-
ležni organizacijam in institucijam, tako
cerkvenim kot civilnim, ki mladoletni-
kom posvečajo svoj čas in sredstva, da bi
jih zaščitili pred različnimi oblikami zlo-
rab. Pomembno je izvajati vse učinkovi-
tejše in vključevalno sodelovanje, ki slo-
ni na izmenjavi
informacij in tu-
di na krepitvi
mrež, ki omo-
gočajo pra-
vočasno in kon-
kretno posredo-
vanje, ter se pri
tem izogniti pod-
cenjevanju moči,
ki jo izkazujejo
cerkvene skup-
nosti, še zlasti ko
so združene v
molitvi in brat-
skem občestvu.
Na drugem me-
stu si je treba prizadevati za integracijo
otroških in mladoletnih migrantov. Ti
so popolnoma odvisni od skupnosti
odraslih. Pomanjkanje finančnih virov
pogosto preprečuje sprejetje ustreznih
politik, katerih cilj je pomoč in
vključevanje. Namesto da bi torej spod-
bujali družbeno vključevanje mladolet-
nih migrantov ali varno vračanje v nji-
hovo domovino, se jim le preprečuje
vstop, kar pospešuje razvoj nezakonitih
mrež; imigrante vračajo v njihove do-
movine, ne da bi upoštevali, kaj bi bilo
zanje najbolje.
Položaj mladoletnih migrantov je še
slabši, kadar njihov status ni urejen ali
ko se zapletejo v organiziran kriminal.
V takih primerih se navadno znajdejo v
centrih za pridržanje. Navadno jih are-
tirajo, in ker nimajo denarja za plačilo
kazni ali za vrnitev v domovino, so lah-
ko dolgo zaprti ter izpostavljeni ra-
zličnim vrstam zlorabe in nasilja. V teh
primerih je treba pravico držav do nad-
zorovanja gibanja migrantov in zaščite
narodovega skupnega dobrega gledati v
povezavi z dolžnostjo razreševanja in
urejanja položaja mladoletnih migran-
tov, ob polnem spoštovanju njihovega
dostojanstva in ob prizadevanju za za-
dovoljevanje njihovih potreb, če so sa-
mi, in tudi potreb njiho-
vih staršev, za dobro ce-
lotne družine.
Bistvenega pomena je
sprejetje ustreznih
državnih postopkov in
skupno dogovorjenih
načrtov za sodelovanje
med državami izvora in
državami, ki migrante
sprejmejo, z namenom
odpraviti vzroke za pri-
silne emigracije mlado-
letnikov.
Kot tretje na vse nasla-
vljam iskreno pobudo za
iskanje in sprejetje traj-
nih rešitev. Ker gre za večplastno težavo,
se je treba z vprašanjem mladoletnih mi-
grantov spoprijeti pri izvoru. Vzroki zanj
so vojne, kršenje človekovih pravic, ko-
rupcija, revščina, naravno neravnovesje
in naravne nesreče. Vse našteto najprej
občutijo otroci, ki so poleg moralnega
in psihičnega nasilja včasih podvrženi
celo mučenju in drugim oblikam fi-
zičnega nasilja, kar jih skoraj vedno traj-
no zaznamuje.
Zato je zagotovo treba obravnavati vzro-
ke, ki povzročajo migracije v državah iz-
vora. Najprej se mora vsa mednarodna
skupnost zavezati, da bo odstranila spore
in nasilje, ki ljudi silijo k begu. Nadalje
so potrebne dolgoročne perspektive, ki
lahko ponudijo ustrezne programe za
območja, ki so jih prizadele najhujše kri-
vice in nestabilnost, da bi vsi imeli za-
gotovljen dostop do pristnega razvoja, s
katerim bi spodbujali blaginjo dečkov in
deklic, ki so up človeštva.
Nazadnje bi rad nagovoril vas, ki hodite
ob mladoletnih migrantih in mladih:
potrebujejo vašo dragoceno pomoč. Tu-
di Cerkev vas potrebuje in vas podpira v
velikodušnem služenju. Neutrudno in
pogumno živite evangelij, ki vas kliče k
prepoznavanju in sprejemanju Gospoda
Jezusa med najmanjšimi in najbolj ran-
ljivimi.
Vse mladoletne migrante, njihove
družine, njihove skupnosti in vas, ki ste
jim blizu, izročam v varstvo svete naza-
reške Družine; naj vsakogar od vas varu-
je in spremlja na poti. V svojih molitvah
vam z veseljem naklanjam apostolski
blagoslov.
/ konec
N
Poslanica papeža Frančiška za svetovni dan migrantov in beguncev 2017
Mladoletni migranti, ranljivi in brez glasu (2)
  nedeljo, 8. januarja
2017, smo v Vipavskem
Križu zaprli že 7. razstavo
jaslic, na kateri je bilo razstavlje-
nih 115 jaslic, upodobljenih v ra-
zličnih tehnikah in materialih.
Vse pohvale naj gredo izdeloval-
cem jaslic, da iz leta v leto ustvar-
jajo prave umetnine. Prav zaradi
njih postaja kriška razstava pre-
poznavna povsod po Sloveniji in
tudi v zamejstvu. Obisk razstave
je bil nad vsemi pričakovanji.
Razstavo smo odprli v nedeljo,
18. decembra 2016, ob prisotno-
sti številnih obiskovalcev, ki so
dvorano Doma krajanov napol-
nili do zadnjega kotička. Miran,
ki je povezoval kulturni pro-
gram, je na kratko opisal navade
V slovenskega naroda v času ad-venta in Božiča. V kulturnemprogramu smo slišali odlomke
iz del znanih slovenskih pesni-
kov in pisateljev. Prebrali so jih
zakonca Alenka in Egon, Maša,
Laura in Mia ob spremljavi flav-
tistke Neže in violinistke Alme.
S petjem je program obogatila
solistka Ana ob klavirski sprem-
ljavi Martine.
Jaslice je blagoslovil domači
župnik, brat Vlado Kolenko.
Vse prisotne je pozdravil
podžupan Alojz Klemenčič ter
poudaril, da občina Ajdovščina
ceni in podpira prizadevanja, ki
jih Križani vlagajo v kulturne
prireditve, kot sta razstava jaslic
in Božična zgodba. Prisotne je
pozdravil še predsednik krajevne
skupnosti, Harij Bat, ki je razsta-
vo tudi uradno odprl.
Odprtje je sklenila solistka Ana
z najlepšo božično pesmijo, Sve-
ta noč. K petju je pritegnila vse
prisotne v dvorani. Nekdo od
obiskovalcev je ob koncu
dejal: “Zame je bil že nocoj
sveti večer. Hvala vsem”!
Da je bilo božično in novo-
letno razpoloženje, čar teh
praznikov in občutje še bo-
gatejše, so Križani tradicio-
nalno postavili jaslice ob
svojih domovih. Zelo zani-
mive jaslice so bile tudi v
samostanski in župnijski
cerkvi. Sprehajalce po
kriških gasah je spremljala
nežna božična glasba iz
zvonika župnijske cerkve.
Turistično društvo iz Vipav-
skega Križa pa je poskrbelo
za tople napitke, da so se
obiskovalci lahko ob koncu
ogleda tudi ogreli.
Tudi letošnja razstava jaslic
je imela dobrodelno noto. Dragi
obiskovalci razstave, hvala Vam,
da ste svoj dar namenili hudo
bolnemu štiriletnemu Niku.
Skupaj smo zanj zbrali 1712
evrov. Hvala!
Silva Fučka
z zavetnikoma cerkve sv. Urhom
in sv. Martinom, v sredini pa Ma-
rija - Mati bolečine kot spomin na
prvo svetovno vojno. Napis je po-
menljiv: “Od nekdaj tu živi Slo-
vencev rod – Doberdob, Sloven-
cev grob”! Na drugi strani cerkve
pa sta podobi slovanskih blagove-
stnikov sv. Cirila in Metoda z na-
pisom “Sv. Ciril in sv. Metod, va-
rujta Slovencev rod”!
Verjetno najpomembnejši mozaik
je brezjanski. Mozaike na pročelju,
v cerkvi, pri Frančiškovi kapelici
in v atriju so po načrtih Ivana Vur-
nika izdelale šolske sestre v Rado-
vljici pod vodstvom sestre Darinke
Bajec.
Veliko pa pove tudi podoba v ka-
pelici sv. Jakoba v Podragi, saj sta
jo pred devetimi leti ustvarili sku-
paj sestri Darinka in Pavla Bajec,
pomagal pa jima je brat inženir Ja-
nez Bajec. O njunem življenju in
ustvarjanju sta bili posneti tudi
dve oddaji na nacionalni televiziji,
ki sta dostopni tudi na internetu.
Pavla je bila lanskega novembra
gostja oddaje Pričevalci Jožeta
Možine, leta 2009 pa je bil na sveti
večer na prvem programu Televi-
zije Slovenije predvajan doku-
mentarni film Ljubi Bog ji je dal
tol’k’ talentov, ki ga je naredila
Romana Kocjančič.
Priljubljenima sestrama so do-
mačini rekli “sjestre z Rovne”.
Pred nekaj meseci sta se preselili
na Gorenjsko, na Brezje, kjer je
hiša šolskih sester sv. Frančiška
Kristusa Kralja. Darinka je umrla
18. januarja zjutraj. Množica jo je
pokropila v brezjanski baziliki, ki
jo je prav Darinka Bajec tako
značilno umetelno okrasila. Na
pogrebu, ki so se ga udeležili tudi
mnogi Vipavci, je provincialna
predstojnica šolskih sester s. Tere-
zija Tomazin dejala: “Sestra Darin-
ka je bila širokosrčna, preprosta in
plemenita žena. Razdajala se je
vsakemu, s katerim se je srečala.
Njen dom je bil dom za otroke in
družine. Gospodu je posvetila vse
svoje življenje in mu 72 let sledila
v redovnem poklicu z umet-
niškim ustvarjanjem. Glede du-
hovnega poklica je rekla: ‘Mislim,
da je redovni poklic nezaslužen
Božji dar, za katerim stoji nekdo s
svojim trpljenjem. Je zame velika
skrivnost. ’ Draga sestra Darinka,
ko ste se srečali s svojim Ženinom,
za vas ni več skrivnosti. Zdaj lahko
uživate v večni lepoti. Hvaležne
smo Bogu za vaše življenje in za
umetniški dar, s katerim ste mu
služili. Zdaj, ko ste prestopili prag
večnosti, prosite nebeškega Očeta,
da bi se tudi me zavedale neza-
služenega daru poklica. Bodite pri
Bogu naša priprošnjica tudi za no-
ve poklice”.
Tino Mamić
Razstava jaslic v Vipavskem Križu
Lepa tradicija z
dobrodelnim namenom
Goriška26. januarja 20176
Pred spanjem je treba copatke lepo
pospraviti!
Tudi Pravljične urice v Feiglovi knjižnici v Gorici so si med
božičnimi in novoletnimi prazniki privoščile malce oddiha,
med otroke so se vrnile v ponedeljek, 16. januarja 2017. V
zmeraj toplem domačem vzdušju mladinske sobe jih je
pričakala pripovedovalka Katerina Citter, ki ima za seboj
dolgo vrsto tovrstnih izkušenj z otroki. Tokrat se jim je
predstavila kar v pižami kot ena izmed protagonistk
pravljice Muca Copatarica, najbolj priljubljenega in branega,
večkrat zelo domiselno dramatiziranega in na oder
postavljenega dela za otroke slovenske pisateljice Ele
Peroci (1922-2001). Seveda je tudi Katerina kot otroci v
pravljici zaman iskala nepospravljene copatke, saj jih je
odnesla muca Copatarica. Živahno in tekoče je več kot
dvajsetim malčkom, ki so se strnili okrog nje, prebrala
pravljico, ki jo tudi naši otroci dobro poznajo. Ob koncu je
vsakemu izročila “kažistran” v obliki copatke (izdelale so
jih iznajdljive knjižničarke) in povabila otroke, naj ga čim
lepše pobarvajo. Takoj so posedli okoli okrogle mize in vneto
začeli barvati. Potem pa se je marsikdo ustavil pri
knjižničarki Bredi, da bi si izposodil izbrano knjigo. Prav to
spodbujajo Pravljične urice, ki vabijo otroke, naj se že v
ranem otroštvu seznanijo s knjigami. Te bi morale biti tudi
v današnji “računalniški” resničnosti najboljše prijateljice.
Pravljična urica v Feiglovi knjižnici
  Odprtje novega sedeža Civilne zaščite
Prostovoljno delo in
skupnost
ŠTEVERJAN 
  zaselku Križišče v Štever-
janu je bil v soboto, 21.
januarja, v jutranjih urah
pravi praznik. Vaška skupnost je
bila številno navzoča na
svečanem odprtju novega sedeža
Civilne zaščite v poslopju ob
osnovni šoli Alojz Gradnik.
Gradbena dela so trajala 170 dni,
strošek, ki je znašal 180 tisoč
evrov, pa je zagotovila deželna
uprava.
Pod vodstvom učiteljice Martine
Hlede so otroci šolskega zborčka
V - zraven tudi marsikdo med pri-sotnimi - na začetku ponosno za-peli vaško himno Zarja Števerja-
na ansambla Štajerskih 7, pravo
hvalnico vasi, njenim lepotam
in ljudem. V prisotnosti
vaščanov, uglednih gostov (med
njimi so bili senatorka Laura Fa-
siolo, deželni odbornik Paolo Pa-
nontin, podpredsednik deželne-
ga sveta Igor Gabrovec, deželni
predsednik SSO Walter Bandelj,
nekaj županov idr.), občinske
ekipe Civilne zaščite in drugih
gostov je županja Franca
Padovan v pozdravnem
nagovoru poudarila po-
men prostovoljstva za
skupnost, saj “prostovol-
jno delo izboljšuje kako-
vost življenja v družbi”,
prispeva k razvijanju vred-
not solidarnosti in pripo-
more k boljšemu počutju
tistih, ki pomoč potrebu-
jejo, in tistih, ki jo nudijo.
Raziskave dokazujejo, da
prostovoljno delo pripomore k
dobremu počutju,
psiho-fizičnemu
zdravju in znižan-
ju stresa samih
prostovoljcev. Bi-
stvo dobrega
počutja pri prosto-
voljnem delu je v
tem, da se opravlja
v prid potrebne-
mu in ne v lastno
korist. Gre za da-
rovanje lastnega
prostega časa za
bližnjega, družbo
in sploh celotno
skupnost. “Prosto-
voljci opravljate
izredno pomembno socialno in
formativno delo”, zaradi česar bi
jih vsi morali imeti za zgled, je
še poudarila županja. Zaradi tega
jih javna uprava podpira in jih
bo še podpirala, saj jim je hva-
ležna za dragoceno delo. Na kon-
cu se je poimensko spomnila čla-
nov občinske CZ in se jim zah-
valila; to so: Marjan, Lojze, Robi,
Jurij, Aljoša, Damjan, Damjana,
Gianni, Edi, Gabrijel in Claudio.
Na slavju, ki ga je povezovala Ste-
fania Beretta, je nato stopil pred
mikrofon Igor Gabrovec. “Skup-
nost v Števerjanu pomeni veli-
ko”, je poudaril; sam pojem
skupnost bi lahko bil zapisan v
občinskem statutu in grbu, meni
  lani Prosvetnega društva
Štandrež so se 13. januarja
zbrali v mali dvorani žup-
nijskega doma Anton Gregorčič
na rednem letnem občnem zbo-
ru. O delovanju društva in o pri-
hodnjih prireditvah in drugih
kulturnih ponudbah so spre-
govorili predsednik David
Vižintin, tajnica Chiara Muc-
ci, odgovoren za dramsko de-
javnost Božidar Tabaj, Loren-
zo Marussi o pevskem zboru
in Daniela Puja o finančnem
stanju. Na podlagi poročil in
pregledanih knjigovodskih
postavk je v imenu nadzor-
nega odbora Lucijan Kerpan
dal staremu odboru razrešni-
co. Predsednik se je uvodo-
ma zahvalil odbornikom in
članom društva za njihov
trud, požrtvovalnost in naveza-
nost na društvo, Zvezi slovenske
katoliške prosvete in njenim čla-
nicam za sodelovanje in podporo,
župniku Karlu Bolčini za razpo-
ložljivost župnijskega doma, vsem
zunanjim sodelavcem za strokov-
no in tehnično pomoč in številni
publiki, ki zvesto spremlja
društvene prireditve, tako v do-
mačem kraju kot na številnih go-
stovanjih.
Leto 2016 se je začelo z novo pre-
Č miero dramskega odseka, ki se jev januarju predstavil s komedijoPokojna gospejina mama v režiji
Jožeta Hrovata. Igro so večkrat
uspešno ponovili v raznih krajih
naše dežele in Slovenije. Na Lin-
hartovem srečanju Primorske je
za stransko žensko vlogo prejela
priznanje Polona Cijan.
V lanskem letu se je prvič predsta-
vila tudi mladinska dramska sku-
pina, ki je v režiji Emila Aber ška
in ob sodelovanju Božidarja Taba-
ja in Daniele Puja postavila na
oder župnijske dvorane Anton
Gregorčič komedijo Butalci. Pre-
miera je bila v aprilu. Nastop mla -
dih je navdušil publiko in tudi na-
stopajoče, ki obljubljajo, da bodo
tudi letos poskrbeli za novo pred-
stavo. Da se je mladina navdušila
za dramsko dejavnost, je zelo raz-
veseljivo in daje svežih moči ce-
lotnemu društvenemu delovan-
ju.
Poleg omenjenih predstav sta bili
večkrat uprizorjeni tudi krajši ve-
dri igri Gremo v teater in Na tri-
mu.
Kot je že večletna tradicija, je dru -
štvo pripravilo gledališko abon-
majsko sezono, na kateri nastopa-
jo skupine iz Slovenije, s katerimi
sodelujejo štandreški igralci. Žup-
nijska dvorana je bila vedno pre-
majhna za vse, ki bi si radi ogle-
dali predstave. Junija je dru štvo
povabilo v Štandrež več gleda-
liških skupin, ki so nastopile v
župnijskem parku v sklopu Gle-
dališča pod zvezdami.
Za zborovsko dejavnost je skrbel
mešani zbor Štandrež, ki od lan-
ske jeseni nastopa pod vodstvom
Zulejke Devetak. Zbor je nastopil
na tradicionalnih revijah Cecili-
janka in Primorska poje ter sode-
loval na dveh božičnih koncertih
v domači cerkvi in v goriški stol-
nici. V mesecu juniju je pel v štan-
dreški cerkvi.
Ob dnevu slovenske kulture je
društvo pripravilo skupen pro-
gram z društvi iz Mirna in Renč
in ga izvedlo v Mirnu, Štandrežu
in Renčah.
Poletni družabno kulturni Praz-
nik špargljev je zadnji soboti in
nedelji v maju z bogatim in pe-
strim programom privabil v žup-
nijski park pod lipe veliko obisko-
valcev. Društvo je poskrbelo tudi
za druga družabna srečanja ob sv.
Martinu in za razstave v
spodnjih prostorih župnij-
skega doma. Priredilo je dva
izleta, in sicer spomladi v
Umbrijo, v jeseni pa v Benet-
ke.
Po poročilih se je razvila raz-
prava, na kateri so prišle do
izraza predvsem pozitivne
ocene o društveni dejavno-
sti, ki je osrednji motor na
kulturnem področju v vasi.
Največ je bilo govora o mla-
dih, o pomanjkanju pevcev,
o potrebi po tečajih lepe go-
vorice in o novih pobudah, ki bo-
do pritegnile nove moči.
Občni zbor je izvolil petnajst član -
ski odbor, ki ga sestavljajo: Vanja
Bastiani, Marko Brajnik, Marjan
Breščak, Jurij Faggiani, Pietro
Gravner, Matej Klanjšček, Loren-
zo Marussi, Roberta Marussi, Al-
berto Medeot, Chiara Mucci, Mar-
jo Mucci, Damjan Paulin, Daniela
Puja, Božidar Tabaj in David
Vižintin.
DP
Občni zbor Prosvetnega društva Štandrež 
Pregled opravljenega
dela in pogled naprej
Foto DP
podpredsednik deželnega sveta.
Števerjanci znajo biti skupnost v
kulturnih pobudah, ko je po-
trebno ovrednotiti lastno ozem-
lje, ko je treba ohraniti lastno
upravo. “Števerjan je krasen pro-
stor pozimi in poleti”, zanimiv s
kulturnega, turističnega in eno-
gastronomskega vidika, čudovit
tudi zaradi ljudi, ki tam živijo. Je
pa kot prostor lahko tudi
podvržen težavam zaradi poseb-
nih geoloških in morfoloških
danosti. Kot dokazujejo drama-
tični dogodki v srednji Italiji, je
“pomembno, da v primeru ne-
sreče in potrebe nudijo prvo po-
moč tisti, ki prostor in ljudi naj-
bolje poznajo”. Ko bi se v briški
vasi kaj zgodilo, je še dejal
Gabrovec, “lahko v Štever-
janu mirno spijo”, saj so do-
bro opremljeni in si lahko
sami pomagajo, preden jim
pridejo pomagat drugi. Tudi
zaradi tega deželna uprava
potrjuje krajevni Civilni
zaščiti polno podporo.
Deželni direktor Civilne
zaščite FJk Luciano Sulli je
ostal pozitivno presenečen
nad dejstvom, da ima tako
majhna občina svojo him-
no, kar jasno govori o po-
sebni navezano-
sti ljudi na svojo
zemljo. Ker je
pomembno, da
je prisotnost
prostovoljcev
kapilarna, je bilo
z zakonom iz le-
ta 1986 do-
ločeno, da ima
vsaka občina v
deželi svojo sku-
pino Civilne
zaščite, ki jo vodi
župan. Naša
dežela je v tem
smislu ena naj-
bolj občutljivih
in organiziranih
v Italiji, je dejal.
S svojimi kako-
vostno usposo-
bljenimi ekipa-
mi med drugim v teh tednih
učinkovito deluje tudi v italijan-
skih deželah, kjer obilica snega
povzroča ljudem velike stiske.
Tam je v tem času kar 135 pro-
stovoljcev iz Furlanije Julijske
krajine. Pozdrav in čestitke je pri-
nesel tudi odbornik Paolo Pa-
nontin, ki je poudaril, da si tako
lepega sedeža ne morejo pri-
voščiti vse občine. Deželna orga-
nizacija dobro deluje, vse to pa
je sad rednega usposabljanja, pri-
mernih struktur in primerne po-
zornosti upraviteljev. Dragocene
so izkušnje starejših prostovol-
jcev, prav tako pa je potrebno
imeti “v tej veliki in lepi družini”
tudi mlade moči, ki prinašajo
mlado limfo.
Po venčku narodnih pesmi, ki ga
je zapel šolski zbor ob instru-
mentalni spremljavi Elije in Fa-
bijana Mužiča ter Matije Corsija,
je novi sedež blagoslovil dekan
in števerjanski župnik Marijan
Markežič ter spodbudil vse nav-
zoče, da bi s pomočjo drugim
delali dobro tudi sebi. Županja,
Panontin in Sulli so nato skupno
s člani občinske ekipe svečano
prerezali trak in v notranjih pro-
storih se je ob obloženih mizah
nadaljeval praznik. / DD
Šolski zbor, levo uč. Martina Hlede (foto dpd)
Franca Padovan Igor Gabrovec Luciano Sulli Paolo Panontin
Rez traku (foto dpd)
Goriška 26. januarja 2017 7
  Dramski odsek
V soboto nova premierna
uprizoritev!
PD ŠTANDREŽ 
  ljub raznim težavam, ki že
nekaj časa iz različnih
vzrokov – prvi je poman-
jkanje mladih moči! - pestijo
dramski odsek Prosvetnega
društva Štandrež, so se njegovi
člani s svojim zvestim režiserjem
Jožetom Hrovatom, čla-
nom igralskega ansam-
bla SNG Nova Gorica,
spet z zagnano trmo in
vztrajnostjo odpravili na
pot proti novi premieri.
Čeprav tudi tokrat ni bi-
la ravna in gladka, so
skušali odpraviti razne
zapreke in priti smelo do
cilja. Ta se približuje z ze-
lo naglimi koraki, saj je
premiera napovedana za
to soboto, 28. januarja
2017, ob 20. uri v žup-
nijski dvorani Anton
Gregorčič v Štandrežu. Njena po-
novitev pa bo, kot zadnja pred-
stava v letošnjem abonmajskem
nizu ljubiteljskih gledaliških
predstav Štandrež 2016, v nedel-
jo, 29. januarja, ob 17. uri.
Prejšnji teden in te dni so pote-
kale zadnje intenzivne vaje –
vseh skupaj jih tudi tokrat ni bilo
niti štirideset -, na katerih je bilo
treba še marsikaj izpiliti, da bi bi-
la premierna uprizoritev čim
boljša. Igralci si pač za občinstvo,
K ki jih navdušeno spremlja že vsata leta, želijo, da bi bilo z uprizo-ritvijo čim bolj zadovoljno. A čas
je neizprosen rabelj: zmeraj ga je
premalo, da bi v miru lahko do-
delali še kakšne podrobnosti.
Igralce smo obiskali prejšnjo so-
boto v zgodnjem popoldnevu,
na eni izmed vaj, na kateri se je
že čutilo tisto vzdušje, ki sprem-
lja dni pred premiero. Kot veleva
tradicija, so tudi letos izbrali ko-
medijsko delo. Iz velike zaklad-
nice svetovne dramske literature
so izbrali komedijo Dohodnina
(Contribution directe) , ki jo je s
humornim peresom napisal
francoski avtor Jean Jacques Bri-
caire (1921 – 2012) leta 1993. V
slovenski jezik je komedijski
splet sočno prevedel Aleš Berger,
eden izmed letošnjih Prešerno-
vih nagrajencev za življenjsko de-
lo. Štandreški gledališki ustvar-
jalci so ponosni na to, da bodo
lahko odigrali predstavo v njego-
vem prevodu. Sicer so jim tekst
posredovali stanovski kolegi iz
Ospa, ki so vsebino že nekoliko
priredili, Jože Hrovat pa jo je za
potrebe štandreške gledališke
skupine še dodatno prikrojil, ta-
ko je npr. moška vloga postala
ženska, čas dogajanja je postavil
v sedanjost, poslovenil imena na-
stopajočih likov in spremenil še
kakšno obrobnost. Srčika pa je
seveda ostala ista. Kot je obra-
zložil Hrovat, so komedijo izbrali
glede na razpoložljivost igralske
zasedbe. Protagonist je samski di-
rektor reklamne agencije, ki
plačuje znatno manj davkov, kot
bi moral, saj so njegovi prihodki
kar precej visoki v primerjavi s
plačanimi davki. Ko se mu na
vrat obesi inšpektor, si izmisli ze-
lo številno družino, pa še hromo
mater itd. Žal naleti na davčnega
lisjaka, ki pozna take lumparije
in ga zato ujame na laži. Ker pa
se inšpektor zaljubi v eno izmed
žensk, ki obkrožajo direktorja, se
komedija dodatno zaplete, a se-
veda tudi srečno razplete. V vse-
bini lahko najdemo vzporednice
z današnjim časom in situacija-
mi, čeprav so goljufije v današnji
družbi mnogo hujše od tiste
predstavljene v komediji.
V pogovoru nam je Hrovat pove-
dal, da so težave v štandreškem
dramskem odseku vedno iste: v
dvorani je mrzlo, dvourne vaje se
vrstijo v večernih urah ali konec
tedna, ker so nastopajoči v službi.
Zato so zmeraj zelo zgoščene. Pri-
prave so se začele že v oktobru.
Hrovat, k sreči, v teh mesecih ni
bil tako zelo zaposlen v SNG No-
va Gorica, tako da so lažje pro-
gramirali vaje in se
je sam lahko bolje
posvetil štandreškim
igralcem. Pri odrski
postavitvi ni bilo po-
sebnih težav, razen
tega, da so morali
poiskati mladega
igralca. Našli so ga v
Novi Gorici (štan-
dreški dramski od-
sek je zmeraj bolj
čezmejen!). To je Ja-
kob Šfiligoj, ki obi-
skuje drugi letnik
Dramske gimnazije
v Novi Gorici in sodeluje v Ama-
terskem mladinskem odru. Sam
je vesel in zadovoljen, da se je pri-
ključil k štandreški skupini. Vlo-
ga, lik današnjega mladega fanta,
mu je bila izziv, saj so mu do zdaj
dodelili le vlogo starejšega moža.
Poleg omenjenega Jakoba Šfili-
goja - Bumfija, bomo gledalci v
predstavi prepoznali domače
igralske obraze, ki so nas že veli-
kokrat spravili v prešeren smeh:
Matej Klanjšček bo protagonist
Pavle Repnik, Daniela Puja bo
Srečka Piflar, Pavletova desna ro-
ka, Božidar Tabaj, ki ga ima pu-
blika neizmerno rada, bo inšpek-
tor Romeo Lizovich, Polonca Ci-
jan, ki je lansko leto prejela na
Območnem srečanju ljubitel-
jskih gledaliških skupin Severne
Primorske nagrado za žensko
stransko vlogo, bo Vendelina,
Mojca Dolinšek - Lucija, Vanja
Bastiani - manekenka Kazimira,
Egon Cijan pa Črtomir Stres.
IK
Obvestila
Narodna in študijska knjižnica
praznuje letos 70. obletnico
delovanja. Ob praznovanju te
obletnice bo knjižnica
organizirala več dejavnosti. Prva
na sporedu je brezplačna
peturna delavnica
pripovedovanja pravljic TUDI KO
POČI LONEC, PRAVLJICE ŠE
ZDALEČ NI KONEC ali kulinarika
pripovedovanja pravljic, ki jo
bosta vodili Agica Kovše in Liljana
Klemenčič. Delavnica bo v
soboto, 28. januarja 2017, od
8.30 do 13.30 v prostorih
Knjižnice D. Feigel v Gorici.
Prijavnice zbiramo na
elektronskem naslovu
gorica@knjiznica. it,  za
informacije www. knjiznica. it.
JAVNI RAZPIS - 13. PRIZNANJE
KAZIMIR HUMAR: Zveza
slovenske katoliške prosvete,
Kulturni center Lojze Bratuž in
Združenje cerkvenih pevskih
zborov Gorica podeljujejo
priznanje društvom in
organizacijam ali posameznikom
na osnovi utemeljitve
predlagateljev in po presoji
organizacij,  ki priznanje
podeljujejo. Predloge za priznanje
zbira Zveza slovenske katoliške
prosvete na podlagi javnega
razpisa. Priznanje se praviloma
podeljuje za ustvarjalne dosežke,
za pomemben prispevek k
razvoju ljubiteljskih kulturnih
dejavnosti, za publicistično delo
in za izjemne dosežke pri
organizacijskem delu na
kulturnem področju. Priznanje
lahko prejmejo tisti, ki delujejo v
goriškem prostoru. Predloge za
priznanje je treba oddati do 31.
januarja 2017 na naslov: Zveza
slovenske katoliške prosvete –
34170 Gorica-Gorizia, Drevored
20. septembra 85, s pripisom na
ovojnici: “Predlog za priznanje”.
Društvo slovenskih
upokojencev za Goriško prireja v
torek, 14. februarja, na dan sv.
Valentina, popoldanski izlet samo
z enim avtobusom v Kobjeglavo
blizu Štanjela za ogled kraških
krajev in obisk domače
pršutarne. Vpisovanje po tel. št.:
0481 884156 (Andrej F.), 0481
20801 (Sonja K.), 0481 882183
(Dragica V.), 0481 78138 (Sonja
Š.).
PD Rupa-Peč vabi na vsakoletni
izlet v klasično Grčijo, v Meteoro,
od 23. do 29. avgusta 2017. Info
na tel. 0481 882285 (Ivo Kovic).
Prodajam gozdna drva in oljčno
olje. Tel. 0481 390238 ob uri
obedov (kmetija Aleš Komjanc,
Jazbine).
Društvo slovenskih
upokojencev za Goriško prireja
šestdnevni izlet, od 16. do 21.
maja 2017, v Nemčijo - 25 LET
PO PADCU ZIDU za ogled Berlina
in drugih pomembnih mest.
Predvpis na društvenem sedežu
na korzu Verdi 51/int. ob sredah
od 10. do 11. ure do 31. januarja.
V središču mesta dajamo v
najem prenovljeno stanovanje,
primerno tudi za pisarno. Info tel.
340 9248297.
Prispevke za Slovenski center za gla-
sbeno vzgojo Emil Komel v spomin
na ravnatelja prof. Silvana Kerševana
lahko nakažete na bančni tekoči
račun: Banca di Cividale (Via Kugy,
2, Gorica) IBAN IT 30 C 05484 12402
003 570 036 225; SWIFT CIVIIT2C s
pripisom: za SKLAD SILVANA
KERŠEVANA. Informacije na tajništvu
SCGV Emil Komel, tel. št. 0481
532163 ali 0481 547569.
Gospa z izkušnjami išče 24-urno
delo, varstvo starejših oseb. Tel.
00386 31 382152.
Z veseljem vam zašijem in
popravim oblačila, izdelam
zavese in druge šivane izdelke.
Lahko pridem tudi na dom. Vida,
telefon 00386 31 721 243
Potrebujem delo in bi z veseljem
pomagala v gospodinjstvu ali pri
skrbi za ostarelega ali bolnega
človeka. Čakam vaš klic na
00386 41 936 652 – Darja.
40-letna mati nudi dnevno nego
starejšim na domu. Ne 24 ur.
Lahko tudi kuha in pospravlja
stanovanje. 3-letne izkušnje. Tel.
00386 41 390 244.
Gospa s triindvajsetletno izkušnjo
nudi dnevno varstvo otrok ali
oskrbo starejših oseb, potrebnih
pomoči. Tel. 00386 41 548537.
Profesorica slovenščine išče
delo (tudi inštrukcije, učna
pomoč in varstvo otrok). Tel. št.
00386 41 256240.
Zanesljiva in izkušena gospa
pomaga pri likanju in čiščenju
stanovanja ter pri varstvu otrok.
Tel. št. 00386 40153213.
20-letna študentka z izkušnjami
nudi lekcije slovenščine,
angleščine, nemščine ter varstvo
otrok. Tel.: 00386 31 478807.
Urejena gospa išče delo za
čiščenje in likanje na območju
Gorice. Tel. št. 00386 31
449311.
Resna gospa s petnajstletno
izkušnjo nudi nego in pomoč
starejšim osebam tudi 24 ur na
dan. Tel. štev. 00386 40
484339.
Darovi
Za misijonarja Danila Lisjaka:
Antonia Devetak 50 evrov.
Čestitke
S slavnostno podelitvijo diplom
na sedežu ljubljanske Univerze v
petek, 20. januarja, je študije na
oddelku za romanistiko
Filozofske fakultete v Ljubljani
sklenil Matjaž Zorn.  Ob
pomembnem življenjskem
uspehu mu iz srca čestitajo starši
Verena in Branko, brat Uroš in
sestra Nada, svakinja Lavra in
svak Simon ter seveda Katra.
Mali nečaki ga toplo objemajo. Z
njim se veselijo tudi vsi goriški
sorodniki in mu želijo veliko
zadoščenja pri poklicnem delu.
Čestitkam se pridružujemo vsi pri
Novem glasu.
Sožalje
Ob smrti drage Wilme Bregant,
dolgoletne društvene odbornice,
izrekajo sinu in ostalim
sorodnikom iskreno sožalje člani
Društva goriških upokojencev.
Vrata proti vzhodu
(od 27.1. 2017 do 2.2.2017)
RADIO SPAZIO
Radijska postaja iz Vidma oddaja
na ultrakratkem valu s
frekvencami za Goriško 97.5,
91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7,
103.9 Mhz; za Kanalsko dolino
95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo
dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo
97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu
www. radiospazio103. it.
Slovenske oddaje so na sporedu
vsak dan razen ob sobotah od
20.00 do 21.00. Spored:
Petek, 27. januarja (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki
z naših kulturnih prireditev -
Glasba iz studia 2.
Nedelja, 29. januarja, ob 21. uri
(vodi Ilaria Banchig): Okno v
Benečijo: oddaja v
benečanskem, rezijanskem in
ziljskem narečju.
Ponedeljek, 30. januarja (v studiu
Stefania Beretta): Le spomin...
Torek, 31. januarja (v studiu Matjaž
Pintar): Utrinki v našem prostoru
- Glasbena oddaja z Matjažem.
Sreda, 1. februarja (v studiu Danilo
Čotar): Pogled v dušo in svet:
Spomin na Gospodovo darovanje
- Izbor melodij.
Četrtek, 2. februarja (v studiu
Andrej Baucon): Četrtkov večer z
glasbo - Zanimivosti, obvestila in
humor.
Prodaja vstopnic in rezervacija sedeža 
na blagajni eno uro pred predstavo 
ali
Vanja tel. 3479748704
Božo tel. 3286669048
V SODELOVANJU Z ZVEZO SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ v sodelovanju
z NARODNO IN UNIVERZITETNO KNJIŽNICO LJUBLJANA
Vljudno vabi na odprtje razstave
STOP/ CENZURA
PREPOVEDANA LITERATURA 
IN KNJIŽNICE 1945-1991
Razstavo bo predstavila avtorica Helena Janežič
Branje prepovedane literature
Glasbeni intermezzo gojenci SCGV Emil Komel
Kulturni center Lojze Bratuž 
Torek, 31. januar 2017, ob 18. uri
Gospa Marica
Rožič vdova
Vogrič, doma iz
vinorodnega
Števerjana, je 19.
januarja
praznovala res
nevsakdanje visok
rojstni dan, 103
leta. V
družinskem krogu
so se lepega,
častitljivega
življenjskega
jubileja z njo
veselili ne le njeni
številni otroci,
vnuki, pravnuki
in drugi svojci, ki
jo imajo izredno
radi, temveč tudi
mnogi vaščani.
Med drugim so ji
pripravili
posebno
presenečenje: še
isti dan ji je po prvi televizijski mreži Rai v živo voščil Fabrizio
Frizzi, zelo znani televizijski voditelj oddaje L'Eredita', ki jo
gospa Marica zvesto in z zanimanjem spremlja, saj je, hvala
Bogu, še zmeraj čila in zdrava. Slavljenki, ki je za pogovor v
našem tedniku pred tremi leti povedala, da tako častitljivo
starost lahko dočakamo le z iskrenim in poštenim delom ter z
veseljem do življenja, iz vsega srca želimo še veliko zdravih,
srečnih in zadovoljstva polnih dni v krogu njene lepe in
številčne družine! / Ured.
Iz srca vse najboljše, ga. Marica!
Prizor z vaje
Kultura26. januarja 20178
  a pesniškem področju se je leto
2016 sklenilo z objavo zbirke
Vrvohodci, ki so jo ustvarili kar
trije avtorji, in sicer Magdalena Svetina
Terčon, Simona Solina in Albert Halász.
Našim bralcem je verjetno bolj znana
prva, saj je Svetina Terčonova doma s Kra-
sa, točneje iz Štorij, zaposlena pa je kot
ravnateljica
Kosovelove
knjižnice v Se -
žani. Prav knji -
žničarstvo in
vsakodnevno
delo s tiskano
besedo sta
eden od toliko
skupnih ime-
novalcev, ki
združujejo vse
tri avtorje. Si-
mona Solina
je namreč za-
poslena v Knji -
žnici Toneta
Seliškarja v Tr -
bovljah (šest
let je bila tudi
njena ravnatel-
jica), Albert
Halász pa pri-
pada madžar-
ski narodni
skupnosti v
Sloveniji in je
na čelu
Knjižnice Lendava (v madžarščini se njen
naziv glasi Kőnyvtár Lendva). Vse tri av-
torje torej povezujejo pesništvo in knjige,
med njimi pa se je ustvarila tudi svoje-
vrstna os, ki slovenski jugozahod (Kras)
in severovzhod (Prekmurje) spaja z
osrčjem slovenskega prostora (Zasavje).
Preden gremo k sami obravnavi vsebine
pesmi omenjenih avtorjev, naj omenimo
še, da so verzi Simone Solina in Magdale-
ne Svetina Terčon nastajale v nekakšnem
tandemu. Solina je namreč leta 2015 iz-
dala svojo pesniško zbirko z naslovom Pe-
sek duš, pri kateri ji je pomagala Terčono-
va. Nato se je med njima začela pesniška
korespondenca, ena avtorica je drugi
pošiljala svoje
verze, na katere
je le-ta odgovar-
jala. Po svoje naj-
težjo nalogo je
imel Albert Ha-
lász, ki je moral
svojo ustvarjal-
nost uskladiti z
obema. Če po-
gledamo nekoli-
ko globlje, nihče
od treh na pe-
sniškem po-
dročju ni novi-
nec. Za Terčono-
vo je to že sedma
pesniška zbirka,
Simona Solina je
pred dvema leto-
ma objavila
omenjeni prve-
nec, Albert Ha-
lász pa je začel
pesniti že v začet-
ku devetdesetih
let, in sicer v
madžarskem je-
ziku, torej materinščini. Vsi trije pripadajo
generaciji, ki se je rodila na prelomu med
šestdesetimi in sedemdesetimi leti prete-
klega stoletja, za Halásza pa je bila zbirka
Vrvohodci nekakšen jezikovni krst v slo-
venskem jeziku, saj je doslej pisal le v
madžarščini, v slovenščini so namreč izšli
le prevodi njegovih pesmi.
Vsi trije avtorji so po izobrazbi humanisti,
Magdalena Svetina Terčon je magistrica
slovenistike, opravlja pa tudi doktorski
študij na Fakulteti za humanistične študije
Univerze na Primorskem. Preden je na-
stopila službo ravnateljice Kosovelove
knjižnice, je bila zaposlena kot profesorica
slovenščine na Gimnaziji Postojna. Simo-
na Solina je diplomirala iz geografije in
zgodovine, posebno pozornost pa na-
menja didaktičnemu oziroma andra-
goškemu delu. Med drugim poučuje na
Zasavski ljudski univerzi v Trbovljah, de-
javna pa tudi na področju izobraževanja
zapornic. Albert Halász je svoje znanje
materinščine po končanem izobraževan-
ju na dvojezični gimnaziji v Lendavi nad-
gradil v Budimpešti, kjer je študiral
madžarski jezik in književnosti, zraven
teh pa še etnologijo. Dolgo časa je bil za-
poslen v medijih, raziskuje pa predvsem
etnografsko dediščino prekmurskih
Madžarov. Rojen je v Gornjem Lakošu ob
reki Muri, na poti med Lendavo, torej kul-
turnim središčem Madžarov v Sloveniji,
in Veliko Polano, rojstnim krajem Miška
Kranjca. S Halászom bomo v letu 2017
objavili obsežnejši intervju, v katerem
nam bo predstavil ne le svoje delo, ampak
tudi širše kulturno in družbeno življenje
Madžarov v Prekmurju.
Izid knjige Vrvohodci je omogočil Javni
sklad Republike Slovenije za kulturne de-
javnosti, predvsem pa njegova izpostava
v Lendavi, od koder naš recenzijski izvod
tudi prihaja. Spremno besedo je prispeval
pesnik in urednik Aleš Šteger, ki avtorje
primerja trikotu, ki spominja na tri ele-
mente “tria prima” iz Paracelsove alkem-
ske teorije, to so živo srebro, žveplo in sol.
Šteger sicer ne piše o tem, kdo naj bi ka-
terega od teh elementov predstavljal, upa-
mo pa si zapisati, da so pesmi Magdalene
Svetina Terčon žveplo, ker so marsikje pe-
koče in boleče, Simono Solino bomo,
kljub njenemu priimku, ki spominja na
zadnji element, istovetili z živim srebrom,
saj je njena poetika razgibana, Alberta Ha-
lásza pa s soljo, ki začini omenjeni pe-
sniški tandem.
Precej različne so si pesmi izpod ženske
in moške roke tudi oblikovno. Solina in
Svetina Terčonova namreč uporabljata
prosti verz in povedi, ki jih omejujejo
ločila ter velike začetnice. Halász pa je gle-
de same pesniške oblike nekoliko bolj
konservativen, njegove pesmi so po
večini razdeljene v kitice, verzi pa so
dolžinsko precej homogeni. Je pa verjet-
no zaradi tega nekoliko bolj skeptičen gle-
de uporabe ločil in velikih začetnic. Če
gre pri Magdaleni Svetina Terčon za ne-
koliko oddaljeno ljubezen, jo Simona So-
lina v tem smislu precej dopolnjuje ozi-
roma približuje, Albert Halász pa se poe-
tično sprehaja drugje, ne le v svoji intimi,
kakor to delata obe avtorici, ampak predv-
sem v okolju, ki ni le pomirjujoče, saj
zmore lirski subjekt pripeljati pred prepad
groze. Halász tudi edini svoje verze
umešča prostorsko, saj omeni reko Muro,
pa tudi religiozno-duhovno, saj sta v njih
prisotna tako Bog kakor tudi Kristus na
križu.
Za konec naj zapišemo, da je sam na sebi
zanimiv že sam splet pesmi, te niso obja-
vljene po posameznih ciklusih glede na
avtorja, ampak izmenično. Da bi izvedeli,
čigava je posamezna pesem, si lahko se-
veda pomagamo z vsebino oziroma slo-
gom, nedvoumen odgovor pa nam bo da-
la črka – mala začetnica avtorjevega ime-
na (m, s in a), ki je v imenovalcu ne-
kakšnega ulomka zapisana pod črto, nad
katero stoji številka strani.
Primož Sturman
N
  agradi za življenjsko delo prejmeta preva-
jalec Aleš Berger in slikarka Metka
Krašovec, nagrade Prešernovega sklada pa
skladateljica Nina Šenk, multinštrumentalist in
skladatelj Boštjan Gombač, pisateljica Mojca Ku-
merdej, skladatelj Mitja Vrhovnik Smrekar, stripar
Tomaž Lavrič ter arhitekti iz Arhitekture Krušec.
Slikarka in grafičarka Metka Krašovec bo veliko
Prešernovo nagrado prejela za izjemen in prepoz-
naven slikarski opus. Umetnica je likovnemu
ustvarjanju posvetila življenje. Je avtorica ve-
ličastnega in prepoznavnega slikarskega opusa,
ki je z njenim grafičnim in risarskim opusom ne-
pogrešljiva sestavina mozaika slovenske likovne
umetnosti.
Metka Krašovec je neusahljivo ustvarjalna umet-
nica, najpomembnejša slovenska sodobna umet-
nica, ki ji je slovenska likovna kritika namenila
zgodovinsko mesto takoj za Ivano Kobilico. Je tu-
di ena redkih slovenskih likovnih umetnikov, ki
je z besedilom, ki ima naslov Ogledalo, čas,
našemu prostoru dala eno redkih, čudovitih be-
sedil umetniške samorefleksije, je v utemeljitvi
nagrade zapisala umetnostna zgodovinarka Breda
Škrjanec.
Aleš Berger, drugi prejemnik velike Prešernove
nagrade, je s svojo raznovrstno jezikovno dejav-
nostjo in s celostnim pogledom na jezik nepre-
cenljivo obogatil slovenski umetnostni in kultur-
ni prostor. Njegov prevajalski opus je impozantno
avtorsko delo. Prevajalsko umetnost, ki se še zdaj
včasih otepa bremena anonimnosti, je povzdignil
na raven javne ustvarjalne geste, posebej z neka-
terimi najzahtevnejšimi prevodi, ki jih zmore le
avtentičen jezikovni umetnik. Slovenskim bral-
cem je ponudil premišljene, briljantno izbrušene
in duhovite prevode cele vrste ključnih avtorjev
univerzalne književnosti, je v obrazložitvi nagra-
de zapisal prevajalec Primož Vitez.
Letos kar trije nagrajenci sklada prihajajo z gla-
sbenega področja. Nina Šenk, ki sodi med najvid-
nejše in najpomembnejše slovenske skladatelje
mlajše generacije, bo nagrado Prešernovega skla-
da prejela za skladateljsko delo v minulih dveh
letih. Njeno ustvarjanje odlikuje prepoznaven in
prepričljiv slog komponiranja, ki je rezultat trdega
dela in neutrudnega iskanja svojega glasbenega
izraza. “Je umetnica, katere izjemen ustvarjalni
dar je našel najmočnejši izraz v skladanju sodob-
ne glasbe. Pri komponiranju sledi navidez pre-
prostim načelom. Biti vztrajen v samem procesu
dela in iskren do samega sebe”, je v utemeljitvi
nagrade zapisal koncertni mojster Janez Podle-
sek.
Nagrado sklada bo za skladateljsko in koncertno
dejavnost v zadnjih dveh letih prejel skladatelj,
akademsko izobraženi klarinetist in multinštru-
mentalist Boštjan Gombač. Glasbenik je v omen-
jenem obdobju “suvereno in z vso svežino glo-
boko zaznamoval slovensko glasbeno tvornost”.
Kot skladatelj in multiinstrumentalist je nastopil
na koncertih z Big bandom RTV Slovenija, rele-
vantno pa je deloval tudi na področju oživljanja
slovenske narodne pesmi. Njegove priredbe (v so-
delovanju s harmonikarjem Janezom Dovčem)
vpeljujejo v slovensko narodno pesem elemente
jazza, bluesa, sodobne plesne ritme, je v utemel-
jitvi zapisal igralec Žarko Prinčič.
Skladatelj Mitja Vrhovnik Smrekar bo nagrado
sklada prejel za glasbeno-scenski opus, ki je raz-
vejan, bogat in unikaten. Njegovo izčiščeno in
načelno razumevanje glasbe v umetnosti - tako v
gledališču kot na filmu - mu narekuje samosvojo
izraznost, nenehno izpraševanje in odprt, komu-
nikativen pristop k različnim umetniškim žan-
rom. Kot vsestranski glasbenik je neizčrpen, ne-
nehno v pogonu in raziskovanju. “Smrekar je svo-
jevrsten in skrben preučevalec otroške in odrasle
duše, ki skozi glasbo išče nevidne poti do njihovih
podzavestnih (arhetipskih) leg, čustvenih votlin
in z razumom shranjenih spominov”, je navedla
dramaturginja Zala Dobovšek.
Pisateljica Mojca Kumerdej je lani v kritiških kro-
gih prejela številne pohvale za najnovejši roman
Kronosova žetev. Zdaj bo zanj prejela še nagrado
Prešernovega sklada. Roman se dogaja ob prelo-
mu razburkanega 17. stoletja, ki je bil čas turških
vpadov, kuge, vrenja množic, in ob hkratnih pri-
pravah na protireformacijo, zažiganje knjig in iz-
gon teh, ki niso pokleknili. Pisan je v delno sta-
rinsko patiniranem jeziku, polnem metaforike
in podob, ki so polne poproščene teologije. To
mu daje izrazito jezikovno barvitost in stilsko raz-
gibanost. “Kumerdejeva piše o preteklosti, da bi
pokazala na današnje stanje in poiskala pravzroke
zanj, za naš hlapčevski odnos in upogljivost”, je
v obrazložitvi zapisal Matej Bogataj.
Po tem, ko je leta 2015 veliko Prešernovo nagrado
prejel Miki Muster, je letos, sicer med nagrajenci
sklada, še vrhunski stripovski avtor in karikaturist
Tomaž Lavrič. V minulih dveh letih so po presoji
upravnega odbora sklada še posebej izstopala nje-
gova stripa Lomm in Tolpa mladega Ješue ter raz-
stavi v Cankarjevem domu in Pritličju. Risar stri-
pov in karikaturist Iztok Sitar je v utemeljitvi na-
grade opomnil, da je Lavrič izjemen risar, ki se
ponaša z odličnim poznavanjem človeške anato-
mije in pretanjenim čutom za plastično ponazo-
ritev človeškega telesa. To je po njegovih besedah
posebej razvidno v stripu Lomm. Po Sitarjevi pre-
soji Lavričevo delo po vsebinski in likovni plati
sodi v sam vrh slovenskega stripa.
Nagrado Prešernovega sklada prejmejo tudi ar-
hitekti Lena Krušec, Tomaž Krušec in Vid Ku-
rinčič iz Arhitekture Krušec. Nagrado prejmejo
za stvaritve na Brdu: upravno stavbo ter VIP pa-
viljon Nogometne zveze Slovenije, za individual-
no hišo na Golem in za obnovo Linhartove dvo-
rane v Cankarjevem domu. Zavidljivi opus raz-
meroma mlade skupine arhitektov zaznamuje iz-
jemno občutljiv odnos do preteklosti in slovenske
tradicije, obenem pa tudi do naravnega in graje-
nega okolja. Njihove stavbe so materialno skro-
men, a vedno asociativno bogat arhitekturni za-
pis. Arhitektura skupine Krušec je po besedah ar-
hitekta Aleša Vodopivca “svojevrstna, z gradnjo
izražena interpretacija mest in pokrajin, kulture
in našega časa”.
N
Magdalena Svetina Terčon
Simona Solina
Albert Halász
Aleš Berger Metka Krašovec
Prešernovi nagrajenci 2017
Veliki Prešernovi nagradi prejmeta
Aleš Berger in Metka Krašovec
Nova pesniška zbirka: Vrvohodci
Zanimiv preplet pesmi treh avtorjev
Kultura 26. januarja 2017 9
Ljubljana / Zapuščina dr. Tineta Debeljaka 
v NUK-u
V sredo, 18. januarja 2017, so v Ljubljani v organizaciji Svetovnega
slovenskega kongresa začeli novo sezono Pogovorov na Kongresu, ki
jih letos pripravljajo že 21. leto. Tokrat so večer v prostorih Slovenskega
svetovnega kongresa organizirali v sodelovanju z Narodno in
univerzitetno knjižnico in Muzejskim društvom Škofja Loka, predstavili
pa so življenje, delo in zapuščino velikega Slovenca, ki je po 2. svetovni
vojni odšel v Argentino, dr. Tineta Debeljaka.
Najprej je navzoče pozdravil predsednik SSK, dr. Boris Pleskovič, ki je
v govoru dejal, da je prihod literarne zapuščine dr. Tineta Debeljaka
velik doprinos slovenski kulturni dediščini. Narodni in univerzitetni
knjižnici se je zahvalil za vsa prizadevanja, da je ta zapuščina prispela
v Slovenijo. Zahvalil se je tudi družini dr. Tineta Debeljaka, ki je njegova
dela zaupala NUK-u v hrambo. To je velika pridobitev za matični
slovenski narod, in upa, da bo to pripomoglo k boljšemu poznavanju
ene največjih osebnosti slovenskega izseljenstva.
Večer je povezoval mag. Aleksander Igličar, predsednik Muzejskega
društva Škofja Loka, ki je predstavil Debeljakovo življenjsko pot ter
pomen za Škofjo Loko. Mojca Vombergar, vnukinja dr. Deblejaka, je z
občinstvom delila družinske spomine na “atka”. Dr. Marija Stanonik
pa je s strokovno oceno predstavila dve pesnitvi, ki sta v ponatisu bili
izdani leta 2015 v Sloveniji: Črna maša in Kyrie eleison. Helena Janežič,
vodja zbirke tiskov Slovencev zunaj RS v Narodni in univerzitetni
knjižnici v Ljubljani, pa je predstavila literarno zapuščino dr. Debeljaka,
ki je v prejšnjem tednu prispela v prostore NUK-a. V njej se nahaja
bogata zbirka tiskopisov, rokopisov, prevodov in drugih dragocenih
dokumentov. Da so poslušalci bolje pogledali v “dušo” Debeljakovih
pesnitev, je Boris Rifl, sodelavec NUK-a, recitiral Pesem o solzi ter
odlomek iz Črne maše. Za glasbeno popestritev večera sta poskrbela
Ivan Vombergar in violinistka Ana Novljan. Ivan Vombergar je profesor
na Akademiji za glasbo v Ljubljani in vnuk dr. Debeljaka. Za to priložnost
je izbral Beethovnovo skladbo Pomladni sonet, kot spomin na
Debeljakovo hrepenenje po pomladi. Na koncu pa so udeleženci lahko
še prisluhnili besedam akademika Zorka Simčiča, ki je v aktivnih letih
v Argentini veliko sodeloval z dr. Tinetom Debeljakom. Večera se je
udeležilo preko 80 ljudi, ki so s seboj odnesli najboljše vtise in spomine.
Severjeve nagrade 2016 / Med nagrajenci 
je tudi Nejc Cijan Garlatti
V drugi polovici decembra 2016 so v Škofji Loki s slovesno prireditvijo
podelili Severjeve nagrade 2016. Sklad Staneta Severja, ki je bil
ustanovljen v spomin na tega legendarnega igralca, že 46 let podeljuje
nagrade poklicnim igralcem, študentom igralske akademije in
ljubiteljskim igralcem. Po pregledu
vseh predlogov je strokovna komisija,
ki so jo sestavljali režiser Dušan Mlakar
(predsednik), igralec Branko Šturbej,
dramaturg Alen Jelen, režiser Jaša
Jamnik in igralka Saša Pavček (člani),
takole porazdelila nagrade. Severjeve
nagrade za najboljše dosežke na
slovenskih odrih sta bila deležna Maša
Derganc in Nejc Cijan Garlatti, nagrado
za najboljšega študenta dramske igre
sta si prislužila Nik Škrlec in Žan
Koprivnik, nagrado za najboljšo odrsko
stvaritev v ljubiteljskem gledališču pa je prejela Lili Bačer Kermavner.
V obrazložitvi je komisija napisala, da je Maša Derganc v zadnjem letu
v produkciji SNG Drama Ljubljana odigrala tri izrazite vloge, ki odražajo
njeno igralsko zrelost in vrhunsko umetniško kondicijo kot tudi položaj
ženske, vpete v turbulentne družbene razmere in zapletena intimna
razmerja. Dergančeva je po mnenju žirije igralka interpretativne širine,
ki se lahko spopada z različnimi režijskimi pristopi, zahtevnimi
gledališkimi projekti ter raznolikimi gledališkimi poetikami. Gledalci, ki
spremljamo ustvarjalno pot igralcev iz naših krajev, pa smo najbolj
veseli, da je Severjevo nagrado prejel mladi Nejc Cijan Garlatti, ki je
svojo igralsko pot začel v ljubiteljskih vrstah kot član Amaterskega
mladinskega odra pod okriljem SNG Nova Gorica in je nastopil tudi v
treh predstavah dramskega odseka PD Štandrež. Strokovna komisija
mu je Severjevo nagrado prisodila za vlogo Viteza Hansa v Ondini Jeana
Giraudouxa v produkciji SNG Nova Gorica, katerega član je bil do začetka
letošnje sezone. V tej vlogi blesti z izpovedno in igralsko energijo, ki jo
premore redko kateri mlajši igralec, in suvereno oblikuje kompleksen
lik ter dokaže, da je igralec, ki se mu lahko brez bojazni zaupa glavna
vloga, so zapisali v obrazložitvi nagrade. Nejc Cijan Garlatti je po mnenju
žirije občutljiv, prepričljiv in predvsem sodoben igralec. Med študenti
dramske igre je žirija izbrala Nika Škrleca za magistrsko nalogo in Žana
Koprivnika za vlogo Marije Josefe v diplomski predstavi Dom Bernarde
Alba. Nagrado za delo v ljubiteljskem gledališču je žirija dodelila članici
Šentjakobskega gledališča Ljubljana Lili Bačer Kermavner za stvaritve
v uprizoritvi Triko, za katere je na Linhartovem srečanju prejela tudi
matička, ter za številne druge vrhunsko izvedene vloge. Da nam ne
uide iz spomina, ponavljamo, da sta Severjevo nagrado za izjemne
dosežke na ljubiteljskem dramskem področju l. 1999 prejela Majda
Zavadlav in Božidar Tabaj, odlična, zelo priljubljena komedijanta, člana
dramskega odseka Prosvetnega društva Štandrež. / IK
Kratke Predstavitev romana Molk koloradskih hroščev v Fieglovi kleti na Oslavju
Kritično-ironičen prikaz naše
narodne skupnosti
  ed vinarskimi stroji in
škatlami, polnimi ste-
klenic žlahtne briške
kapljice v prostorni kleti Fiegl na
Oslavju je vendarle doživelo tudi
goriško predstavitev najnovejše
leposlovno delo, Molk kolorad-
skih hroščev, Marija
Čuka, pesnika, pisatel-
ja, dramatika, gleda-
liškega kritika, časni-
karja in prodornega
kolumnista z ostro na-
brušenim peresom.
Roman je izšel pri za-
ložbi Mladika v Trstu v
novembru lani in je
naletel na izreden od-
ziv bralcev, tako da je
knjiga pošla že pred
koncem leta in so jo
morali ponatisniti. Ra-
dovednost je vzbudila
tudi pri lepem številu
udeležencev (med nji-
mi je bil Marij Maver,
odgovorni urednik
Mladike) prisrčnega
srečanja na Oslavju, na
katerem je dobrodošlico izrekel
najstarejši izmed bratov - gospo-
darjev vinske kleti Fiegl, Rado
Fiegl, ki je razkril, da se s Čukom
poznata že iz dijaških let, ko sta
bila oba v Dijaškem domu. Ker se
je sam že lotil branja romana, je
povedal, da je vsebina lepa tudi
zato, ker se dogaja tudi na našem
goriškem območju, ki ga Čuk do-
bro pozna, saj je nekaj časa bil
profesor na naši višji šoli. Delo je
s posebno pozornostjo do avtorja
in njegovih stilnih značilnosti, pri
katerih vselej med zelo izbranim
jezikom izstopajo ironične iskri-
ce, nadrobno razčlenila Mladiki-
na urednica Nadia Roncelli. Uvo-
doma je spomnila, da je bil Čuk
15 let urednik in nato 10 let di-
rektor slovenskega informativne-
ga sporeda vsedržavne italijanske
radiotelevizijske ustanove Rai.
Opozorila je na literarno pot Ma-
rija Čuka, ki je izdal 9 pesniških
M zbirk, roman - prvenec Pena maj-skega vala in več dramskih tek-stov. Prvič se je pojavil na literar-
nem obzorju leta 1973 s pesniško
zbirko Pesniški list št. 13. Zadnja
njegova pesniška zbirka je izšla l.
2014 z naslovom Ko na jeziku
kopni sneg, ki nagovarja bralca s
plastično pesniško govorico. Ro-
man Molk koloradskih hroščev je
izšel 18 let po pripovednem
prvencu in kaže razvoj načetih
tem in njihovo poglobitev, tudi z
izostrenim kritičnim pogledom
na dogajanje v naši manjšinski
narodni skupnosti. Delo, ki ga
odlikujejo slogovna izvirnost, iz-
bran jezik in izrazna sproščenost,
v pripovedi ubira različne strune
in različne nivoje, ki se iz tem
vsakdanjosti prelevijo v izbrane li-
rične izpovedi. Iz epskega jezika
se večkrat pripoved dviga v svet
poezije, je pojasnila Roncellijeva.
Ta slogovna jezikovna večpla-
stnost se kaže tudi v tematskih
krogih, ki sestavljajo roman. Ti so
trije: socio-politični oz. narodno-
stni, eksistencialni in ljubezenski.
Te tri so glavne tematike v roma-
nu Molk koloradskih hroščev, ki
jim je dal Čuk namenoma tak iz-
zivalno ironičen naslov (organi-
zacija raziskuje slovensko identi-
teto koloradskih hroščev; kot ti
uničujejo krompir, tako je treba
uničiti nje. Zakaj ne bi raje razi-
skovali identiteto komarjev, ki so
bolj dovzetni za narodno kri?)
Kraj dogajanja je današnje zamej-
stvo, Trst in Gorica, čas pa je neka
razširjena sedanjost, ki kaže že de-
setletja na iste nespremenjene po-
javnosti. V tem se odslikava neka
sterilnost, je poudarila Roncellije-
va. Pripoved se razvija na treh ni-
vojih: prva, najširša raven, je pro-
stor manjšinske organiziranosti;
opisovanje je tu najbolj barvito,
razgibano, s širokim pripoved-
nim razponom slogovnih izbir.
Vse je napisano v šaljivem tonu z
ironičnimi pripombami, ki se
včasih prevesejo v cinizem in me-
jijo že na absurd. Čuk je v tem
prvem nivoju najbolj oster opa-
zovalec naše pestre manjšinske
vsakdanjosti, ki jo razvija in nad-
grajuje z domišljijo. Tak je, kot ga
poznamo iz feljtonov na torkovih
straneh Primorskega dnevnika.
Avtorjevo “zajemanje v absurdu”
ni le posrečen trik pripovedi, am-
pak je to pripovedovanje absurda,
v katerem živimo. Absurdne so
npr. neskočno dolge seje nastopa-
jočih organizacij, Zveze zaupnih
skrivnosti in Zveze kmalu bom
zraven. Na sejah dolgovezno raz-
pravljajo, kako imeti dobre odno-
se z italijanskimi organizacijami,
predvsem s politični-
mi predstavniki, ki jih
slovenske ustanove
vabijo na slovenske
proslave; tudi zaradi
tega so vse obvezno
dvojezične. Italijanski
govorci se potrudijo
le toliko, da pozdravi-
jo v slovenščini in po-
tem nadaljujejo v ita-
lijanščini po obrablje-
nem opravičilu, da
slovenskega jezika žal
ne poznajo. Čukovo
gledanje na delovanje
krovnih organizacij
in na odnose med
manjšino in matico je
zelo kritično, saj kaže
na sterilno, ne pa de-
javno sodelovanje z
jasno zastavljenimi cilji. Manjšina
je za matico oddaljen pojem, s ka-
terim se le-ta ne namerava resno
ukvarjati.
Drugi slogovni in tematski nivo
je prehod iz širšega družbenega
kroga na osebno raven protago-
nista romana Rada Sinice. Rado
je iz premožne družine - njegov
oče je bil funkcionar propadle
bančne ustanove - in je učitelj na
slovenski šoli v tržaškem me-
stnem središču. Neprenehoma se
spopada z neznanjem slovenske-
ga jezika med mladimi učenci.
Med temi so le redki iz takih
družin, ki jim je slovenščina še
vrednota. Rado bi se rad uprl tej
situaciji v šoli, a nima moči, da bi
izpeljal svoj protest. Raje se odloči
za lagodno življenje: pri 40 letih
je še samski in živi v lepi vili s par-
kom.
/ str. 16
Iva Koršič
  zbirki Glasovi, ki jo že od
leta 1988 ureja folklori-
stka ddr. Marija Stano-
nik, izhajajo knjige ljudskih po-
vedk, pravljic in ostalih folklor-
nih besedil (nekoč se jim je reklo
ustno slovstvo ali ljudsko blago,
danes pa slovstvena folklora),
zbranih na določenem geograf-
skem območju. Zbirko je najprej
izdajal Kmečki glas, vmes Cel-
jska Mohorjeva družba, zadnje
štiri knjige pa so izšle pri Založbi
ZRC (Znanstvenoraziskovalni
center Slovenske akademije zna-
nosti in umetnosti) v Ljubljani.
Že prva knjiga zbirke, Javorov
hudič (1988), za katero je gradi-
vo zbral pesnik in učitelj Franc
Černigoj, je zajela Primorsko, za
drugo, Noč je moja, dan je tvoj
(1989), pa je istrske povedke in
pravljice zbral celo pisatelj Mar-
jan Tomšič, ki je takrat v
Gračišču služboval kot učitelj.
Vmes je izšlo še več “primor-
skih” knjig te zbirke, tako da je
primorsko območje, kot prikazu-
je tudi priložnostni zemljevid,
dodan vsaki knjigi, “pokrito”
V skoraj v celoti.Od lani je zbirka bogatejša za no-vo, že 47. knjigo – Vǝkuli riti u
garžet: folklorne in spominske
pripovedi s Kraškega roba do
Brkinov, Sežane in Razdrtega.
Gradivo zanjo je zbrala upokoje-
na vzgojiteljica Nada Ker še van,
doma iz Podgrada pri Vremah, ki
je svoj drugi dom sicer našla v
Kopru, zvesta pa je ostala stiku z
ljudskim izro či lom izvirnega do-
mačega okolja. Da zna prisluh-
niti pripovedovalcem in zapisati,
kar sliši, je dokazala že leta 2003,
ko je v soavtorstvu z Marijo Kre-
belj objavila 27. knjigo iz te zbir-
ke, Düša na bicikli: folklorne pri-
povedi iz Brkinov, doline Reke in
okolice.
V tokratni knjigi je zbranih 541
novih besedil, ki so razporejena
v deset razdelkov, prispevalo jih
je kar 109 pripovedovalcev iz 56
vasi v šestih občinah v Sloveniji
(Kozina, Divača, Sežana, Postoj-
na in Vipava) pa tudi iz vasi v za-
mejstvu (Repen in Bazovica). Kot
je v spremni besedi zapisala
urednica zbirke, vsebuje knjiga
“pravljice, bajke, razlagalne,
strašljive, zgodovinske, socialne
in etnološke povedke ter legen-
de, anekdote in šaljive pripovedi.
/… / Požrtvovalna zapisovalka je
minuto pred dvanajsto rešila po-
zabe bogato duhovno dediščino,
ki se kaže v bujni domišljiji, ka-
kor jo izkazujejo pravljice, najra-
zličnejše uvere, ki sodijo že v mi-
tologijo, in ne nazadnje humor,
s katerim so si ljudje lajšali trdo
življenje. Knjiga je izjemen do-
kument o bitju in žitju v krajih
med celino in morjem, saj pri-
naša tudi starodavne motive
(Kresnik, Martin Krpan, pepel-
ka), ki so se zdeli že izgubljeni”.
Zbiralka je pripovedi opremila s
svojimi izvirnimi ilustracijami
in prispevala pregledno zgodo-
vinsko-geografsko in kulturno
predstavitev območja med Brki-
ni in Krasom ter ročno izdelan
priročni zemljevid, ki bralcu
olajšu je prostorsko umestitev
zbranih besedil. Za lažje branje
je dodana še krajša razprava
dialektologinje dr. Karin Marc
Bratina in slovarček narečnih
in manj znanih besed, orien-
tacijo po knjigi pa omogočajo
kazala: abecedni seznam pri-
povedovalcev, vasi in vseh
pripovedi.
Tega izjemnega knjižnega po-
klona naštetim krajem pa
kljub neizmerni volji zbiralke
in urednice zbirke ne bi bilo
brez sponzorskih sredstev šte-
vilnih, ki so finančno omo-
gočili knjižni izid: Parka Škoc-
janske jame, Občine Hrpelje -
Kozina, članov UO Čebelar-
skega društva Sežana, podjetja
Prima log, d. o. o., Banke Ko-
per, gostilne in mesnice Val-
terja Malovca iz Divače, TKŠ-
društva Črnotiče, ŠRD
Vrhpolje in Tamare Hrvatin
Kerševan, Zdenke Lindič ter celo
same zbiralke Nade Kerševan in
urednice zbirke Marije Stanonik.
Vladka Tucovič
Zbirka Glasovi
Nova knjiga kraških
pripovedi
Tržaška26. januarja 201710
  okrat je na ponedeljkovem
večeru Društva slovenskih
izobražencev tekla beseda
o Slovenskem stalnem gledališču,
točneje o težavah, s katerimi se
spopada gledališki ansambel. Izja-
ve prisotnih igralcev so zvenele
kot klic v sili. V imenu kolegov je
najprej spregovoril Vladimir Jurc,
ki se je tudi zahvalil za povabilo in
izpostavil pereč problem: med čla-
ni ansambla in upravo ni pravega
sodelovanja. Kljub temu da ne-
nehno spodbujajo dialog, do tega
ne pride. Po Jurčevem mnenju so
umetniške odločitve prepuščene
samo enemu človeku, ki je sestavil
repertoar mimo umetniškega an-
sambla, ki mu je na voljo, upravni
svet pa tišči glavo v pesek. Igral-
cem je dragocen pogovor z ljudmi,
ki redno zahajajo v SSG, saj so po-
datki o abonentih žalostni.
Treba se je vprašati, ali je zamejska
politična želja ta, da se gledališki
ansambel zreducira na ničlo, ali če
zamejska politika pristaja na to, da
se uvaža čedalje več tuje produk-
cije na račun domačih. “Poleg tega
nismo več prisotni v Sloveniji, ker
so naša gostovanja draga”, je še
dodal Jurc. V imenu svojih soigral-
cev je izrazil tudi mnenje o nepra-
vičnosti glede dvodomnega zasto-
panja v upravnem svetu, v kate-
rem je bila tudi zastopnica Sveta
slovenskih organizacij Maja La-
pornik, dokler ji niso zamrznili
funkcije zaradi domnevne kršitve
statuta.
Maja Blagovič je tukaj že triintri-
deset let in opaža anomalije pri iz-
biranju umetniških vodstev. Deja-
la je, da so ljudje, ki fascinirajo z
besedami, a gledajo ponižujoče na
ta prostor in imajo vizije, ki tu niso
dobrodošle. Umetniškemu koor-
dinatorju so očitali, da “žali in
T
Ob pomembnem jubileju
Slavnostna akademija Radijskega
odra v Kulturnem domu
  adijski oder bo v nedeljo,
5. februarja, v Kulturnem
domu v Trstu s slavnostno
akademijo proslavil 70-letnico
R delovanja. O tem in o vrsti do-godkov, s katerimi je RO že lanizačel praznovanja svojega jubile-
ja, smo se pogovorili s predsed-
nico Radijskega odra Majo Lapor-
nik.
“Odbor Radijskega odra je že v
začetku lanskega leta zasnoval
vrsto prireditev, s katerimi smo
hoteli obeležiti ta jubilej. Ne gre
zato, da bi se pozibavali na lovo-
rikah lastnega dela, ampak da v
pravi meri - brez pretiravanj, pov-
sem realno - pogledamo na pre-
hojeno pot in se zamislimo v ju-
trišnji dan. Konec koncev, se-
demdeset let neprekinjenega
umetniškega dela ni tako ma-
jhna doba, ki bi jo lahko tako
zlahka spregledali! Tako
smo februarja
2016 razpisali
natečaj za iz-
virno radijsko
igro, ki je imel
res lep odziv,
spomladi je bil na
vrsti Tečaj lepe go-
vorice za najmlajše, poleti
Mala gledališka šola, ki je letos
privabila kar 70 otrok, v novem-
bru smo v tržaškem Narodnem
domu priredili simpozij o radij-
ski igri. Serijo prireditev, ki smo
jih predstavili na tiskovni konfe-
renci, bo sklenila osrednja pro-
slava, ki bo 5. februarja 2017 ob
18.00 v tržaškem Kulturnem do-
mu. Ob tej priložnosti bo izšla
tudi, menim, zanimiva brošura
o našem delu. Junija pa nas čaka
še poletni gledališki večer”.
Kako bo potekal dogodek v
Kulturnem domu?
Naslov osrednje proslave je zelo
neposreden - Vse to je ena sama
ljubezen. Isti naslov nosi tudi
brošura. Izbrali smo ga, ker me-
nimo, da je prav neka velika lju-
bezen tista osrednja nit, ki je v
vseh teh desetletjih označevala
naše delo: gotovo ljubezen do je-
zika, do njegove zvočnosti, do
umetniškega ustvarjanja, do ra-
dijskega medija, do prostora, v
katerem delujemo, do njegove li-
terature, velika ljubezen do sku-
pine in soigralcev … Scenarij pro-
slave prikazuje pot iskanja vseh
ljubezni, stika za podobami in
glasovi igralcev včerajšnjega dne,
velik prostor pa je ob tem seveda
odmerjen mladim: tako tistim,
ki so že člani odrasle skupine
igralcev, kot tudi članom
otroško-mladinske skupine Ra-
dijskega odra. Samo mladih na-
stopajočih je nad trideset!
Počaščeni smo tudi, da bodo v
naši sredini spregovorili eminen-
tni gostje: prof. Jože Faganel, dol-
goletni prijatelj in sodelavec Ra-
dijskega odra, pisatelj in fotograf
dr. Evgen Bavčar, ki je še kot
otrok prisluhnil našim radijskim
igram, pisatelj Janez Povše, ki je
dolga leta pisal in še piše za nas.
Video posnetki in umetniško iz-
delane projekcije so zelo
pomemben del prosla-
ve, za kar nosi veliko
zaslug Andrej Pisani, ki je z
mano tudi pod-
pisal režijo ce-
lotne proslave.
Zadnji meseci
so, razumljivo,
kar intenzivni, a menim, da smo
kot ekipa lepo uigrani in da vsi
delamo profesionalno, pa tudi z
veseljem. Zaupamo si.
In kateri so izzivi, s katerimi se
bo Radijski oder soočil, ko bo-
do praznovanja mimo?
“Kdor dela resno, težko spregle-
da izzive. Teh je precej. Gotovo
moramo še bolj utrditi našo sku-
pino in vsem članom dati več
priložnosti za konkretno delo:
samo z delom, torej z igranjem,
lahko zrastejo in se formirajo.
Prizadevamo si tudi, da bi našo
skupino bolje spoznali v Slove-
niji: simpozij o radijski igri je po-
kazal, da je bilo osveščenosti in
poznavanja umetniškega sno-
vanja naše skupine očitno pre-
malo. Prav tako bi si želeli več so-
delovanja s podobnimi radiofon-
skimi igralskimi skupinami v
Evropi. Veliko priložnosti pred-
stavljata možnost digitalizacije in
posledična dostopnost radijske
igre na spletu. Stalno prisotna je
skrb za poznavanje jezika, brez
katerega ni jasnega govornega
nastopa. Tega v današnjem času
potrebujemo prav vsi. Ob izzivih
so še sanje, a o teh kdaj drugič”.
IG
  lorentinski Arhiv Bratov Alinari je s
svojim 5-milijonskim fondom ne-
gativov in prvotiskov na steklu in
drugih reprodukcijskih formatih iz prvih
pionirskih časov, ob zori in nastanku fo-
tografije, eden izmed največjih in najsta-
rejših na svetu. Od zgodnjih 80. let
prejšnjega stoletja ga vodi Tržačan Clau-
dio de Polo Saibanti. Z njim se je začelo
nabiranje pomembnih zgodovinskih fo-
to-arhivov, tržaških Wulz in Pozzar, na-
cionalnih Istituta Luce, industrijskega
koncerna Ansaldo, Touring Cluba. In
prišlo je do odprtja muzeja zgodovine fo-
tografije, ki temelji na sodobnem kon-
ceptu vzporejanja analognih negativov z
digitalizacijo in širjenjem preko mreže.
Zdaj pa še zadnja etapa, ob nedavni Bar-
kovljanki je bil odprt, s priložnostno raz-
stavo jadralskih posnetkov tržaškega fo-
tografa Franca Paceja, nov Alinari Image
Museum (AIM), na Gradu sv. Justa.
Nov razstavni prostor najlepše odraža in
udejanja nov muzejski koncept Alinari,
ki tako rekoč sintetizira analogno z digi-
talnim. To dokazuje in ponazarja tudi
prva resno zamišljena razstava, ki jo Fun-
dacija za zgodovino fotografije Fratelli
Alinari tu namenja precej prezrtemu, a
pravemu protagonistu italijanske povoj-
ne kulture, sicilskemu fotografu in za-
ložniku Enzu Selleriu (1924-2012). Lju-
bitelji Camillerijevih kriminalk s komi-
sarjem Montalbanom nemara dobro
poznajo elegantne temnomodre knjižice,
ki jih od nekdaj tiska palermska založba
Sellerio. Pa tudi kdor ceni dobro domačo
in tujo literaturo, je gotovo navezan na
svojsko prefinjeno grafiko knjig malega
formata, ki so med redkimi v Italiji še
vedno vezane s šivanjem. Sam sem pre-
bral v italijanskem izvirniku te založbe
zgodbo Alessandre Zavagnino o dinastiji
opensko-palermskih starinarjev, ki je ne-
davno izšla tudi v slovenskem prevodu
(Družina Daneu, Starinarji, MK 2016). Le-
poto teh knjig pa sem odkril, ko je Giu-
liano Ferrara v začetku devetdesetih pred-
stavil v Trstu obrambni zapis “Memoria”
(Sellerio, 1990), ki ga je sestavil Adriano
Sofri za sodnike na procesu, ko je bil ob-
tožen za umor komisarja Calabresija. No,
prav taisti Sofri, po materi Tržačan, se z
lepimi besedami spominja prijatelja fo-
tografa-založnika v katalogu in na ekra-
nih, ki spremljajo razstavljene fotogra-
fije.
Razstava Fermo-Immagine - Fotografije
Enza Selleria se deli na dva dela. V
prvem prostoru so izobešeni originalni
posnetki, ki jih je tiskal sam Sellerio med
50. in 60. leti in tudi iz leta 2006,
ko je spet poprijel za fotokamero
po več kot 30 letih prekinitve. V
prvi vrsti so to etnografsko so-
cialni izrezi iz takratnega
kmečkega življenja, ki se trav-
matično spreminja v industrij-
sko, o otrocih v kavbojskih
oblačilih, ki se igrajo streljanja
in posnemajo slavno Goyevo sli-
ko o ustrelitvi 3. maja 1808. Izra-
ziti so posamezni in skupinski
portreti iz sicilskih vasi Partini-
co, Noto, Randazzo, Cefalu', do-
kumentiranje dejavnosti prosve-
tljenega “Sežančana” Danila Dolcija v teh
krajih. Posebno lirična je podoba “gostil-
ničarja, ki pelje svojega oslička gledat
ameriško letalonosilko Independence,
zasidrano v Palermu ob volitvah 1960”
(na sliki) . V izboru so tudi kozmopolitski
portreti prijateljev umetnikov, pisateljev,
igralcev,  (Sciascia, Ezra Pound, Christo,
Sordi), baletov, filmov (Salvatore Giulia-
no), miljejski utrinki iz severne Italije, Pa-
riza, Züricha. Trumpovsko aktualen, bi
rekli, je portret razkuštrane temnopolte
lepotice na trajektu v San Franciscu z
ameriško vihrajočo zastavo in moškimi
v ozadju.
Glavnino muzeja pa predstavljajo inšta-
lacije z večjimi in manjšimi multimedij-
skimi zasloni in računalniki, kjer tečejo
vizualni in zvočni posnetki o razstavlje-
nih in številnih drugih Selleriovih foto-
grafijah, ki so bile objavljene v samostoj-
nih fotoknjigah ali uglednih revijah. Na
primer: Cinema Nuovo, Il Mondo, švi-
carska Du, Vogue in ameriška Life, ki je
kar nekajkrat objavila omenjeno fotogra-
fijo o otroški ustrelitvi po Goyi, da bi po-
nazorila otroško igrivost, a tudi nasilje.
Vse to izvemo iz razlag z računalnikov in
ekranov. Ko je Sellerio prekinil s fotogra-
fijo, se je povsem posvetil založbi in se
specializiral v izdaji kakovostnih umet-
niških knjig ter grafični opremi, žena El-
vira pa bogatemu in edinstvenemu kata-
logu leposlovnih italijanskih in svetov-
nih del založniške hiše s sedežem v Pa-
lermu.
Za prvo antološko razstavo in katalog iz
leta 2007 je opravil izbor 150 fotografij
kar sam. V Trstu je od teh na ogled
le 50, za ostalih 100 iz multimedij-
ske predstavitve sta poskrbela hči
Olivia in sin Antonio.
V stalnem delu muzeja AIM na Gra-
du sv. Justa je še dosegljiv izbor ka-
kih 50 tisoč fotografij, vezanih na
tržaško zgodovino, umetnost, oseb-
nosti, pa tudi na širšo okolico, in
druge teme, ki jih lahko izberemo
iz Alinarijevih digitalnih datotek in
reproduciramo na računalniškem
ekranu z izredno visoko kakovostjo.
Za izbor lahko uporabimo 80 se-
mioloških (pomenskih) razredov in
kar 8 tisoč ključnih besed v italijanščini
in angleščini. Muzej je zelo primeren tudi
za oglede in obiske skupin oz. šol, odprt
je od torka do nedelje, v zimskem času
od 10. do 17. ure, nato pa bo čas obiska
podaljšan do 19. ure. Info: www. alinari.
imagemuseum. eu, info@imagemu-
seum. eu. Razstava Selleriovih fotografij
bo odprta do nedelje, 5. februarja.
Davorin Devetak
F
Do 5. februarja razstava fotografa-založnika Enza Selleria  
Nenavaden Alinarijev muzej
pri Sv. Justu
  O težavah gledališkega ansambla SSG
Ni pravega sodelovanja med
igralci in upravo gledališča
DSI 
brca” umetniški ansambel, saj živi
v Ljubljani in prihaja sem
občasno. Blagovičeva je prišla v to
gledališče, ko je ansambel štel de-
vetnajst ljudi, danes pa jih je se-
dem, nimajo pa vsi devetmesečne
pogodbe.
Svoje mnenje je podal tudi pred-
sednik SSO Walter Bandelj, ki je
izrazil željo po transparentnih od-
nosih v manjšini in opozoril na fe-
bruarske volitve upravnega sveta
SSG.
Vladimir Jurc je dejal, da gleda-
lišče ni več prostor srečnega
ustvarjanja. Primož Forte, ki je v
našem gledališču dvanajst let, je
dodal, da so umetniki, ki bi radi
ustvarjali, nočejo pa se ukvarjati z
upravo v tretjem nadstropju. Vsi
imajo različna mnenja o gleda-
lišču. Medtem ko se publika v Lju-
bljani lahko odloči, v katero gle-
dališče bo šla, je v Trstu samo eno.
Več je abonentov nad 65 let, a v
zadnjih letih ne zahajajo več v gle-
dališče, ker je brezizhodno. Pravi,
da je to sramota za vse; manjšina
bi morala dati smernice, politiki
pa bi se morali poglobiti in pripra-
viti predloge. Nadja Malalan hodi
v gledališče že šestdeset let, v zad-
njih letih pa počne to le iz solidar-
nosti.
Kljub številnim kritikam in nega-
tivni energiji se je večer končal po-
zitivno, in sicer s praznovanjem
visokega življenjskega jubileja Ma-
rija Maverja, ki je slavil osemdeset
let. Saša Martelanc mu je namenil
tople prijateljske besede, iz katerih
so razvidne tri slavljenčeve lastno-
sti: ljubezen do korenin in sloven-
stva, dolžnost in pogum. Marijan
Kravos je prebral čestitke, ki jih je
poslal Alojz Rebula, nato so sla-
vljencu izročili sliko Edija Žerjala.
Metka Šinigoj
Foto damj@n
Tržaška 26. januarja 2017 11
Obvestila
Osebna razstava del sloven -
skega slikarja Staša Kleindien -
sta bo na ogled do 4. marca v
prostorih Atelier Home Gallery v
palači Panfili, ul. della Geppa 2
(3. nadstropje) do 29. januarja
odprta od 10. do 12. ure in od
17. do 20. ure, od 30. januarja
pa v četrtek, petek in soboto od
18. do 20. ure. Možni so tudi
obiski po dogovoru: info (at)
atelierhomegallery. org
Gospa z izkušnjami išče delo:
likanje, pospravljanje, varstvo
starejših. Tel. št. 00386 41
297566.
Darovi
Ob mesecu krščanskega tiska
daruje SŽ 15 evrov.
Za Društvo rojanski Marijin
dom daruje Anica Muha 20
evrov.
  Marij Maver, 80-letnik!
“Nimam predobrega mnenja o sebi,
a tak pač sem. Krivic pa ne trpim”
POGOVOR 
  b njegovem visokem
življenjskem jubileju
smo povabili na pogovor
Marija Maverja, neutrudnega kul-
turnega delavca, ki je svojo
življenjsko pot tesno povezal z de-
lovanjem založbe Mladika in istoi-
menske revije. V odgovorih je Ma-
rij Maver razpletel nekaj osebnih
pogledov na življenje in na okolje,
v katerem je živel in deloval. To je
storil v slogu svojega značaja in
izročila, ki se oplaja ob vrednotah
demokracije, krščanstva in slo-
venstva.
Če vas vsaj malo poznamo, se
nam zdi, da se vsem čestitkam,
ki ste jih prejeli ob svojem
življenjskem jubileju, najraje iz-
mikate …
Res je. Nikoli nisem imel rad takih
praznovanj, ker se mi zdi, da po-
menijo nekak konec. Raje sem na
startu, na začetku kakega izziva.
Seveda je to le moj občutek. Nor-
malno je praznovati dosežke,
zmage, a jaz mislim, da še nisem
na cilju.
Marsikdo, ki vas pozna, bi o
vas, če bi ga vprašali, podal
prisrčen osebni oris. Vsak člo-
vek pa se vsak dan sooča sam s
sabo, ob tako pomembnih
mejnikih se najbrž še bolj po-
globi vase. Kaj Marij Maver zato
danes meni o Mariju Maverju?
Ne vem, ali bi prav vsi podali o
meni “prisrčen osebni oris”. Mor-
da prijatelji, ki me poznajo in ve-
do, da jih imam rad in jih cenim.
Sicer pa ne “šparam” besed in rad
povem, kar mislim. Zato marsik-
daj raje molčim, da se izognem
zameram. Nimam predobrega
mnenja o sebi, a tak pač sem. Kri-
vic pa ne trpim.
Kdaj ste kot mladenič prvič
začutili, da vam je širše kultura,
točneje pa literatura, pri srcu in
da bi se v življenju radi ukvar-
jali z njo?
Rad sem imel slovenščino. Nikoli
mi ni delala težav. Morda
mi je to vzbudilo ljubezen
do literature. Nikoli ni-
sem “požiral” knjig. Be-
rem zelo počasi, a če me
tekst povleče za seboj, ne
znam nehati. Sem pa iz-
birčen in cenim kvaliteto.
Na manjšinskem kul-
turnem prizorišču ste
dejavni že več desetle-
tij. Svoj angažma ste
začeli gojiti v časih, ki
so bili krepko drugačni
od sedanjih, se pravi v
obdobju, ko je bilo tre-
ba še marsikaj ‘zgradi-
ti’. Kaj je takrat gnalo mlade
pripadnike slovenske
manjšine, kakršni ste bili vi, da
so se tako aktivno vključili v
kulturno delovanje in skovali
kulturno okolje in organizira-
no kulturno delovanje, ki je še
danes v marsičem ostalo tako,
kot je bilo tedaj?
Ja, veliko je bilo sprememb na
tem področju. Mene so na začet-
ku v kulturno delo pritegnili pri-
jatelji in predvsem mentorji: na
nižji gimnaziji profesor slo-
venščine Rudolf Fajs, na učitel-
jišču profesorica slovenščine Gla-
vičeva, posebno pa kasneje nepo-
zabni profesor Jože Peterlin v Slo-
venskem kulturnem klubu, kjer
smo se zbirali mladi v velikem šte-
vilu. V klubu, kot smo ga na krat-
O ko imenovali, smo se posebno po-vezali skupina kakih desetih fan-tov, ki smo se v kasnejših letih
izredno angažirali na raznih po-
dročjih. Ta naš angažma je ostal
živ do današnjih dni. V tem okvi-
ru smo bili prisotni na radiu, pri
Mladiki, na Dragi, skratka na vseh
področjih kulturnega in družbe-
nega življenja demokratičnega ta-
bora Slovencev v Italiji. Nihče nas
ni podpiral, ne italijanska država
ne jugoslovanska, do
katere smo bili zaradi
totalitarnega režima
kritični. Vse naše delo
je slonelo na idealizmu
in ljubezni do sloven-
stva. Podpirali pa so nas
izredni profesorji, kot
so bili že omenjeni
prof. Peterlin, pa še
Maks Šah, Jože Velikon-
ja in drugi.
Vaše ime je tesno po-
vezano z revijo in za-
ložniško hišo Mladi-
ka. Kakšni so bili naj-
večji dosežki, ki ste si
jih v tej vlogi izborili,
katere pa so bile naj-
večje težave, s kateri-
mi ste se ‘na Doni-
zettijevi’ soočali?
Pri Mladiki sem začel
sodelovati takoj na
začetku njenega izha-
janja leta 1957 (čeprav me na usta-
novnem sestanku ni bilo). Kmalu
zatem sem sprejel odgovorno
uredništvo. Všeč mi je bilo delo
pri urejanju in sem pogosto
spremljal glavnega urednika prof.
Peterlina v tiskarno. Takrat se je
delalo še s svincem. Tiskarna Gra-
phis, ki jo je vodil g. Štavar, je bila
v prostorih nekdanje tiskarne Edi-
nost, v ulici sv. Frančiška 20, kjer
je bila kasneje Tržaška knjigarna
(danes pa kitajska trgovina).
Težave so bile predvsem fi-
nančnega značaja. Pri reviji smo
delali vsi zastonj tako v uredništvu
kot pri upravi. Sami smo na lastne
stroške razvažali revijo po žup-
niščih, od Mačkolj do Števerjana.
Danes je seveda drugače, danes
nas podpirata Dežela in od osa-
mosvojitve in demokratizacije tu-
di Slovenija, povečali smo obseg
revije in okrepili založbo. Mreža
poverjenikov po župnijah pa je
skoraj povsem razpadla. Leta 1961
je izšla naša prva knjiga – pesniška
zbirka Brune Marije Pertot Moja
pomlad. Leto 1961 je letnica roj-
stva knjižne založbe Mladika, ki
mi danes daje največ zadoščenja.
V slovenskem prostoru ste zna-
ni kot urednik revije Mladike in
kot neutrudni kulturni delavec
in organizator. V mlajših letih
pa ste se preizkušali tudi kot pi-
sec črtic, pesmi in novel. Svoji
literarni ustvarjalnosti ste se si-
cer že zgodaj odrekli zato, da bi
se z večjo intenzivnostjo posve-
tili prirejanju raznih dogodkov
na področju kulture, politike,
založništva. Kaj vam je takrat
pomenilo literarno ustvarjanje,
kaj opustitev le-tega in v katero
smer bi krenilo vaše ustvarjal-
no pero, v primeru, da bi ga v
ta namen še uporabljali?
Ja. V mladosti sem res zagrešil ne-
kaj pesmic in črtic. Sodeloval sem
tudi na nekaterih natečajih in pre-
jel kako nagrado. Ponosen sem
bil, ker sem svoj prvi honorar v
življenju (menda je bilo 3000 lir)
“zaslužil” na natečaju tednika De-
mokracija. Toda to so bili le mla-
dostni literarni poskusi. Če bi bil
res poklican za literaturo, bi ver-
jetno nadaljeval. Mislim, da se li-
teraturi nisem izrecno odpovedal.
Nadaljeval sem tisto, kar mi je bolj
odgovarjalo in mi dajalo za-
doščenje. Zato sem iz poučevanja
na šoli presedlal v uredništvo go-
vorjenih sporedov na radiu Trst A.
Kako pa ste s svojega zor-
nega kota, ki temelji na
krščanstvu, demokra-
tičnem duhu in kremeni-
tem občutku slovenstva, v
tako dolgem časovnem
prelomu doživljali po eni
strani družbenopolitične
dinamike v manjšini po
eni strani, po drugi pa v
naši matični domovini?
Moja mama, ki je dočakala
97 let, je bila zelo verna in
zavedna Slovenka. Njen
oče, po priimku Zlobec, je
bil po rodu iz Ponikev na
Krasu, od koder je pesnik
Ciril Zlobec, njena mati Živic pa
je bila iz Skopega pri Dutovljah.
Sestrična moje mame je bila zna-
na Marička iz gostilne “Pri Ma-
rički” na železniški postaji Duto-
vlje, kamor je rad zahajal ustvarjat
Boris Pahor. Moj oče je bil pravi
Tržačan iz mandrijerske družine v
okolici Trsta. Pavle Merku' je ugo-
tovil, da je najstarejši izpričan prii-
mek na Opčinah prav Maver (že
v trinajstem ali štirinajstem stolet-
ju).
Odraščal sem torej v popolnoma
slovenski družini. Oče ni nikoli
sprejel fašistične izkaznice, zato je
leta 1943 ob padcu fašizma izgu-
bil stalno službo pri Delavskih za-
drugah. Na njegovo mesto pa je
prišel fašist, ki se je tako izognil
deportaciji v Nemčijo. Takrat sem
prvič in zadnjič videl očeta jokati.
Nemški deportaciji se je on izo-
gnil tako, da mu je bratranec po-
sodil konja, s katerim se je do kon-
ca vojne preživljal.
Maja 1945 je oče na okno izobesil
slovensko zastavo, a jo je moral po
40 dneh po umiku jugoslovanske
vojske odstraniti. Drugi razred
osnovne šole sem obiskoval na
Opčinah (prvega sem kot privatist
opravil še v italijanščini).
Po vsem tem, kar sem
povedal, boste razume-
li, da v naši družini ni-
smo imeli dvomov, kaj
smo in kam spadamo.
In ta pripadnost nas do-
loča še danes in nas je
določala v preteklosti.
Kot ni oče sprejel
fašistične izkaznice, ta-
ko ni odobraval komu-
nističnega totalitariz-
ma, čeprav se s politiko
ni ukvarjal. Vedno smo
volili slovensko. Narod-
nost je bila pred ideolo-
gijo.
Nedvomno vas lahko
opredelimo za nadalje-
valca izročila, ki ga je v
zamejski prostor vnesel
prof. Jože Peterlin. Kako
je mogoče to bogato de-
diščino prenesti na
mlajše generacije?
Jože Peterlin je bil karizmatična
osebnost in zelo velik garač. Ugle-
den Slovenec, ki ga zelo spoštu-
jem in je Peterlina poznal še iz-
pred vojnih časov, ga je primerjal
z Janezom Evangelistom Krekom.
Gotovo karizma veliko pomeni, a
te se ne da privzgojiti. To je božji
dar. A tudi brez tega se danes da
kaj narediti, recimo z upoštevan-
jem in spoštovanjem vrednot, kot
so delavnost, značajnost, zvesto-
ba, ljubezen. Mladini moramo da-
ti zglede.
V vašem življenju pa ni bila pri-
sotna le kultura, ampak doma-
la ves družbeni domet, kar ga
je premogel katoliško-liberalni
tabor na Tržaškem. Pomembne
funkcije ste imeli in jih po
večini še imate pri Slovenski
prosveti, Svetu slovenskih or-
ganizacij, Društvu slovenskih
izobražencev. Se pravi, da kul-
tura sama na sebi ne preživi, če
nima zaledja, na katerem lahko
raste, če nima orodja, s katerim
se lahko brani nasprotnikov?
Ja, res je. A je res tudi obratno. Vse,
kar ste našteli, postane jalovo brez
kulture. Kaj lahko zaidemo v po-
pulizem in folkloro (v najslabšem
pomenu) in pristanemo na tem,
kar nam danes ponujajo mediji,
predvsem televizija. To je najnižja
oblika amerikanizma. Amerika
nima samo tega, a mi od tam po-
biramo najslabše.
Kako je bilo mogoče ob vsem
tem usklajevati še službo, ki ste
jo kot urednik imeli na Radiu
Trst A, in bogato družinsko
okolje?
Imel sem sijajno ženo, ki me pri
vsem mojem prostovoljnem delu
ni ovirala, ampak raje spodbujala.
Prof. Rebula, ki mi je bil v veliko
moralno oporo, mi je nekdaj re-
kel: Če kaj rabiš, prosi tistega, ki
je preobložen z delom. Ti bo go-
tovo takoj ustregel. Kdor nič ne
dela, te bo gotovo pustil na cedilu,
ker “nima časa”.
IG
SLOVENSKO PASTORALNO SREDIŠČE (SPS) TRST
organizira ekumensko predavanje z naslovom
ČEMU 
EKUMENIZEM??
predava: dr. Primož Krečič, 
stolni župnik v Kopru
v Šentjakobskem kulturnem domu, ul. Concordia 8
v ponedeljek, 30. januarja 2017, ob 20. uri
Vabljeni k edinemu slovenskemu predavanju v Tržaški škofiji!!!
Nihče nas ni podpiral, 
ne italijanska država 
ne jugoslovanska, 
do katere smo bili zaradi 
totalitarnega režima kritični.
Vse naše delo je slonelo 
na idealizmu in ljubezni 
do slovenstva. 
Zborovodja Ivo Kralj je prejel srebrno
plaketo Javnega sklada RS
Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti je na
osrednji prireditvi sklada 25. januarja v Dvorani Palacij na
Ljubljanskem gradu podelil priznanja za življenjsko delo in
izjemne dosežke na področju ljubiteljske kulture. Med
nagrajenci je tudi zamejski kulturni delavec Ivo Kralj. Srebrno
plaketo je prejel za dolgoletno in prizadevno delo ter dosežke
na področju zborovske glasbe.
Ivo Kralj, rojen leta 1928 na Tržaškem, je svoje življenje posvetil
glasbi, sprva kot godbenik, nato kot pevec in zborovodja. Že
od otroštva je pel pri cerkvenem zboru, od leta 1946 je kot
harmonikar sodeloval pri orkestru Planika v Slivnem, s tremi
člani orkestra pa je v tistem času ustanovil tudi Kvartet Kraljev.
Kot pevec je od ustanovitve sodeloval tudi pri pevskem zboru
Avgust Tance iz Nabrežine. Leta 1966 je bil skupaj s prijatelji v
Devinu med ustanovitelji moškega zbora Fantje izpod Grmade,
ki ga je uspešno vodil kar 45 let in je bil večino časa tudi njegov
predsednik. Zbor, ki združuje
pevce različnih vasi pod
Grmado, deluje še danes.
Lani so slovesno praznovali
50-letnico, pohvalijo pa se
lahko z več sto nastopi v
krajih Furlanije Julijske
krajine, v Rimu, Milanu ter
tudi v nekaterih evropskih
državah (Švica, Avstrija,
Nemčija). S prirejanjem
priložnostnih in drugih
koncertov – med njimi naj
posebej omenimo
tradicionalni koncer t
božičnih pesmi, ki ga
pripravljajo vse od leta 1969
–, revij, predstavitev knjig in razstav skrbijo za živahen
glasbeno-kulturni utrip v Devinu in ostalih vaseh pod Grmado.
Zbor se redno udeležuje tudi zborovskih revij, kot so Cecilijanka
v Gorici, Pesem jeseni na Tržaškem in Primorska poje. V
utemeljitvi je zapisano, da je Ivo Kralj tudi dober organizator.
Bil je pobudnik mnogih kulturnih večerov in proslav. Prav po
njegovi zaslugi je sedež pevskega zbora Fantje izpod Grmade,
ki so ga sami uredili s prostovoljnim delom, postal v Devinu
pravo kulturno središče.
Kuhajmo zdravo
V petek, 27. januarja, z začetkom ob 20. uri bo na poljudnem
predavanju z naslovom Kuhajmo zdravo, ki ga prireja Slovensko
prosvetno društvo Mačkolje v dvorani vaške Srenjske hiše,
zadišalo po preprostih jedeh, ki so osnova zdrave prehrane. O
njenih prvinah bo spregovorila nekdanja poklicna kuharica in
priljubljena predavateljica Emilija Pavlič. S preprostimi nasveti
za kuhanje, ki jih mimogrede strese iz rokava, zna očarati
poslušalce, namenja pa jih tudi bralcem svojih knjig. Glavno
skrb pa posveča otrokom. Prepričana je namreč, da je treba
kuhati za otroke in skupaj z njimi, da si moramo vzeti čas za
pripravo zdravih obrokov. Domača kuhinja je zanjo zgled vsega
dobrega in zdravega. To preprosto življenjsko vodilo želi deliti s
soljudmi, zato ste prav vsi prijazno vabljeni v Mačkolje! / (NT)
Kratke
Foto dpd
Foto IG
Aktualno26. januarja 201712
  nastanku priimka Curk imamo dve
razlagi. Prva, manj verjetna, je da gre
za staro besedo ČURK, kar pomeni
ČRN. V tem primeru je priimek nastal po člo-
veku, ki je imel temnejše lase ali temnejšo
polt. Lahko pa je tudi nastal zaradi njegovega
pesimističnega ali jeznega značaja. Ali zaradi
revščine.
Druga, bolj verjetna razlaga pa je, da gre za be-
sedo CURK, oziroma v knjižni slovenščini za-
pisano besedo CUREK. Po domače se ji na Vi-
pavskem reče CURK, knjižno pa s polglasni-
kom CURƎK. Beseda je včasih zaobjemala kaj
več od njenega današnjega pomena. Torej
strnjenega, ozkega toka tekočine. Poznamo
namreč tudi curek dima ali curek svetlobe. Po
starem pa se je curek reklo tudi močnemu
rečnemu toku. V čebelarstvu pa se še danes
uporablja izraz, da čebele letijo “v curku”, ko
jih leti več v isti smeri. Nekoč se je ledeni sveči
reklo ocurek. Na Trnovski planoti, kjer je malo
izvorov vode, se občasnim izvirom reče curki.
Mogoče pa je prvi Curk dobil priimek, ker je
živel v bližini takega izvira.
Prvič zapisano besedo CUREK najdemo leta
1346, ko je v Prekmurju omenjen kraj ali po-
tok Vdworcurka. V Sloveniji živi 361 ljudi s
priimkom Curk: na Goriškem 58%, med temi
pa največ v Dolgi Poljani in Budanjah. Priim-
ka Curek pa slovenski statistični urad ni zabe-
ležil. 61 Curkov najdemo še v Franciji, 45 v
ZDA, 26 v Srbiji, 23 v Kanadi in 22 v Avstrali-
ji.
Povsem možno je, da imajo vsi Curki, ki danes
živijo v Sloveniji, iste prednike in so si torej v
sorodu. Mnogi primorski priimki so namreč
zašli v najbolj oddaljene kote Slovenije v času
po prvi svetovni vojni. Takrat so v Jugoslavijo
emigrirali tudi mnogi Vipavci.
Vipavski priimek
Curk je precej ver-
jetno nastal v Dol-
gi Poljani ali Bu-
danjah okoli leta
1300. Mnogi Cur-
ki, ki živijo v Vi-
pavski dolini, izhajajo iz družine, ki smo jo
našli v arhivu župnijskega
urada v Budanjah. Dragoceni
budanjski arhiv hrani ma-
tične knjige krstov, porok in
smrti vse od leta 1758 naprej,
ko je v Budanjah nastala du-
hovnija. Posebej dragocena je
najstarejša knjiga, ki pa je za-
radi starosti in občutljivosti
ne more kar vsakdo listati.
V njej najdemo Jakoba Curka,
ki se je rodil okoli leta 1735.
Poročil se je z Barbaro Semič
okoli leta 1760. Prvi zanesljivi
datum pa je 2. januar 1764,
ko je Jakobova žena Marija
povila sina Jožefa. Jožef II., če
ga tako malce šaljivo poime-
nujemo, je imel z ženo Ano
Ferjančič tudi sina Jožefa. Torej Jožefa III. In
ta, tretji Jožef Curk po vrsti, se je poročil z Mar-
jeto Božič. V Dolgi Poljani 12, kjer so živeli,
se je rodilo sedem otrok. V oči zbode nena-
vadna lastnost: Marjeta je rojevala vsaki dve
leti, in to vedno v septembru. Šele pri petem
otroku se je “zalomilo”, saj se je rodil dva
tedna “prepozno”, 14. oktobra 1841. Povsem
pa se je ta “red” porušil z rojstvom Terezije
Curk januarja 1844. Ne bo težko uganiti,
kdaj se je potem rodil naslednji, zadnji
otrok: natančno dve leti kasneje …
Med Curki najdemo tudi nekaj znanih
imen. Poglejmo tri. Pra-pravnuk Jakoba Cur-
ka je bil Plečnikov sodelavec Matko Curk
(1885-1953), rojen v Slejkotih v Šturjah. V
Ljubljani je ustvaril cvetoče gradbeno pod-
jetje, ki so mu ga po drugi svetovni vojni na-
cionalizirali. Po načrtih arhitekta Jožefa
Plečnika je gradil ljubljanski NUK, cerkev sv.
Mihaela na Barju, pokopališče Žale in lju-
bljansko tržnico.
Na Slapu pri Vipavi rojena Tončka Curk
(1906-1996) je kot pisateljica in publicistka
ustvarjala v Trstu.
Umetnostni zgodovinar Jože Curk (1924) se
je rodil v Vipavi, otroštvo pa je preživel v
Mariboru. Bil je ravnatelj ptujskega muzeja in
mariborskega pokrajinskega arhiva. Napisal je
več knjig s področja umetnostne zgodovine.
O
VIPAVSKI PRIIMKI (25)
CURK
Prvega Curka najdemo v stari, veliki župniji Vipava poleti leta 1632, ko se je na
Slapu rodil Jakob Curk, sin Matije in Uršule.
Kataster iz leta 1822, ki ga hrani Državni arhiv v Trstu. Puščica kaže, kje je stala hiša Curkovih v Dolgi Poljani 12.
Krstno knjigo so v Budanjah začeli pisati leta 1758, pred tem
so krste vpisovali v matične knjige v Vipavi.
Tino
 M
a
m
ić
“..., kot sem, se pravi siromak. //
Da kadar moli, zase moli, // za
druge pa še nikoli”. Takšen naj
bi bil “celovit prikaz Slovenca” v
očeh mladih izvajalcev predstave
Bogovi, dajte, da bom tak... , ki
so jo premierno uprizorili člani
Gledališča na vrvici ob sodelo-
vanju z Amaterskim mladinskim
odrom in ZKD Nova Gorica. Pre-
mierno so jo mlade igralke pod
taktirko ustvarjalno vedno
svežega in z ostro kritičnimi po-
gledi na družbo “nabrušenega”
režiserja in mentorja Emila
Aberška, ki je predstavo tudi
spretno stkal, uporabljajoč poe-
zijo Williama Shakespeara, čigar
prvi verz iz Apemantovega songa
iz Timona Atenskega
je izbral kot naslov,
ostale misli angleške-
ga dramatika so iz
Hamleta in Sonetov.
Poleg del tega velika-
na svetovne dramati-
ke se je Aberšek po-
služil še pesmi Ista re-
ka Srečka Fišerja, iz-
vrstnega prevajalca in
lektorja v SNG Nova
Gorica, in neobjavlje-
nih verzov pesnice
Miroslavke Galić iz
Kanala ob Soči, ki je
po poklicu medicin-
ska sestra na dializ-
nem oddelku bol-
nišnice v Šempetru
pri Gorici. Nekaj teh
svojih pesniških izpo-
vedi na papirju je zau-
pala Aberšku, ki jih je
nato z njenim privol-
jenjem vpletel v predstavo. Le-ta,
ki nosi podnaslov Slovenska gla-
sbeno-literarna ugledališčena re-
snica 1816, je odeta v spominsko
tančico, saj se je tudi Gledališče
na vrvici, ki po navadi svoje
umetniške vzgibe najraje na-
menja otrokom, želelo oddolžiti
spominu na 200. obletnico Sha-
kespearove smrti in malce bolj
“igrivo” zabeležiti 200. predo-
bletnico rojstva poezije Mirosla-
ve Galić.
Uprizoritev ima še en spominski
predznak: nastala je ob obletnici
začetka delovanja Amaterskega
mladinskega odra (AMO), ki ga
je vse od ustanovitve, v drugi po-
lovici 70. let prejšnjega stoletja,
do pred kakšnimi tremi sezona-
mi vodil Emil Aberšek. V ustvar-
jalno delo z mladimi je vložil
svoje strokovno znanje in veliko
ljubezen do gledališča ter mla-
dim učinkovito razkrival zakoni-
tosti tega umetniškega izražanja
in jih navajal na kritični pristop
Gledališče na vrvici / Premiera 
“Bogovi, dajte,
da bom tak ...”
k dogajanju v naši družbi, v ka-
teri so, žal, njene vodilne sile po-
hlep in grabljenje denarja, povz-
petništvo, neupoštevanje moral-
nih načel, sebičnost in še marsi-
kaj drugega, kar ne spada med
vrednote.
Kot piše v lični gledališki zgiban-
ki, ki je izšla ob tej najnovejši pre-
mieri Gledališča na vrvici, bo le-
tos spomladi potekala 40. oblet-
nica prve premiere AMO. Leto
1816 je v predstavi Bogovi, dajte,
da bom tak... omenjeno zato,
ker je tisto leto Prešeren končal
gimnazijo in se je istega leta ro-
dila njegova velika ljubezen in
muza Julija, kateri je posvetil
čudovito pesniško umetnino, So-
netni venec. V družbi omenjenih
literarnih mojstrov so se odlično
znašle igralke Maja Petrović -
Režiserka, Nejka Berce Čeligoj –
Ista reka, Lani Muhić – Bralka
poezije, Zoja Muhić - Čitalka
poezije, Petra Ušaj - Podpornica
predpoezije, Urša Zlobec – Me-
cenka stare poezije in Teodora
Komlenić, ki je odigrala vlogo
poteptane, zavržene Resnice; le-
to bi vsi radi nekam skrili, da bi
se nikdar več ne pojavila in trkala
na našo večkrat kosmato vest.
Predstava, zamišljena kot igra v
igri, je izzvenela kot domiseln
poklon velikemu angleškemu
dramatiku, pa tudi kritično na
rovaš marsičesa, kar ne gre, kot
bi moralo iti, v naši razčlovečeni
družbi. Kot v vseh Aberškovih
uprizoritvah je družbenokritična
poanta zelo močna – podprl jo je
tudi s songom o Sloveniji, ma-
jhni zeleni deželi, ki ima glavno
mesto, “majhno in malo prida”.
Tudi v tej njegovi predstavi imajo
pomembno vlogo glasba in son-
gi, zapeti v živo – zelo prikupne
igralke so tudi dobre pevke! Iz ra-
zličnih ritmov jo je kot vselej
spretno stkal dolgoletni
Aberškov sodelavec Matej Pete-
jan. Kostume, ki so nas popeljali
v preteklost, je izbrala Nevenka
Tomašević, ki je v gledališču, v
šiviljski delavnici ob znanih ko-
stumografskih imenih tako izo-
strila estetski čut, da zmeraj do-
bro odbere iz gledališkega fun-
dusa najprimernejše kostume za
predstave vznesenih mladih lju-
biteljskih igralcev. Premišljena
asketska scenografska podoba
prizorišča, ki se razpotegne med
občinstvo, pa je, kot se zmeraj
dogaja pri njegovih predstavah,
izšla iz zamisli Emila Aberška.
V predstavo je vtkal tudi “him-
no” Gledališča na vrvici, povzeto
po pesmi Vrvice življenja Miro-
slavke Galić. Ta se začenja z ver-
zom “Vrvice življenja trgajo se
ena po ena”, konča pa se v malce
spremenjeni obliki z mislijo
“Zdaj gledališče na vrvici visi in
naj nihče vrvice ne
prereže”.
Uprizoritev je pre-
mierno - z dvema po-
novitvama - zaživela
v Točki ZKD Nova
Gorica, v petek, 9. de-
cembra, in je prav go-
tovo vredna ogleda,
zaradi tem, ki jih
obravnava, in prid-
nih igralk, ki so zav-
zeto podajale vsebi-
no, prepleteno s poe-
zijo, metaforami,
simboli. Vse to nava-
ja gledalca k razmi-
sleku.
Ob koncu decem-
brskih ponovitev v
Točki so gledalci pre-
jeli zvezček pesmi
Miroslavke Galić –
Mire z naslovom Ka-
kor da sem kip slabe-
ga kiparja... ; bogatijo ga fotogra-
fije Nazaj v prihodnost Rajka
Žbogarja. Žbogar živi v Novi Go-
rici in se ukvarja tudi z obliko-
vanjem vseh vrst publikacij, s ka-
rikaturami, dizajniranjem, indu-
strijskim oblikovanjem... Nekaj
let je sodeloval s skupino Lai-
bach.
S predstavo Bogovi, dajte, da
bom tak... so mlade igralke slo-
vesno obeležile 40. obletnico
ustvarjalne poti Amaterskega
mladinskega odra v četrtek, 19.
januarja 2017, na malem odru
Slovenskega narodnega gleda-
lišča Nova Gorica. SNG je tudi s
tem pokazalo naklonjenost tej
plodni ustvarjalni mladinski gle-
dališki skupini in izrazilo zahva-
lo njenemu dolgoletnemu stro-
kovnemu spremljevalcu Emilu
Aberšku.
Pretežno mlada publika, ki je
spremljala uprizoritev, je bila
nad njo zelo navdušena.
IK
Stavbenik Matko Curk iz Šturij je gradil znamenite
Plečnikove mojstrovine: Nuk, Žale in cerkev na Barju. O
njegovi življenjski zgodbi je pred leti izšla tudi zajetna
knjiga.
  eželna vlada je objavila
izid dveh razpisov, iz
katerih bo priteklo 17,5
milijonov evrov za ustanove in
podjetja, ki so prijavila projekte
na področju inovacije in razi-
skav. Gre za sredstva iz Evrop-
skega sklada za regionalni raz-
voj (ESRR), in sicer iz operativ-
nega programa, ki ga je za Fur-
lanijo Julijsko krajino odobrila
Evropska komisija julija 2015.
Razpisa sta bila objavljena lani
D spomladi, objavo pa je pospre-milo več informativnih srečanj,na katerih so deželni funkcio-
narji predstavili razpisno doku-
mentacijo. Rok za prijavo se je
iztekel konec junija, vse doslej
pa je pristojna komisija pregle-
dovala vloge in izdelala razpi-
sno lestvico.
Toda po napovedih podpred-
sednika deželne vlade Sergia
Bolzonella, ki je hkrati pristojen
za proizvodne dejavnosti, bodo
v kratkem, morda
že na prihodnji
vladni seji, sprejeli
sklep, s katerim
bodo razpisni
fond obogatili za
skoraj sedem mili-
jonov evrov iz
deželne blagajne. S tem bodo
nagrajeni tudi tisti projekti, ki
so prejeli pozitivno oceno, a ki
bi trenutno ostali brez dotacije.
Iz deželnega programa razpisov
iz ESSR za obdobje 2014-2020
bo deželna vlada razdelila 231
milijonov. Razpisna področja
so inovacije in raziskave, digi-
talna agenda, podpora za mala
in srednje velika podjetja ter
nizkoogljično gospodarstvo.
ARC/PV
Evropski skladi
Znan je izid dveh razpisov za
(vsaj) 17,5 milijonov evrov
Slovenija 26. januarja 2017 13
Nenavaden večer “klasične” glasbe
V prazničnem ozračju je bil 17. decembra 2016 v veliki dvorani
Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica prav poseben
koncert. Vzklil je iz sodelovanja, ki ga je z Glasbenim društvom
Nova vzpostavilo SNG Nova Gorica ob postavitvi gledališke
predstave Postani obcestna svetilka (Srečko Kosovel) ob
spremljavi big band orkestra NOVA. Tokrat je gledališče z
orkestrom NOVA filharmonija, ki ga sestavljajo učenci in
študentje glasbenih šol in akademij, pa tudi profesionalni
glasbeniki iz Goriške in Furlanije Julijske krajine, zasnovalo
poseben komični koncert, ki ga nismo še videli na naših odrih.
Pod naslovom Koncertna mora so se v solidni in natančni, a
šegavi in razgibani orkestrski izvedbi zaslišali Madžarska
rapsodija št. 2 Franza Lista, Simfonija presenečenja št. 94 v G-
duru, Andante, Simfonija št. 60 v C-duru, “Il Distratto”, Finale,
Josepha Haydna, Humoreska št. 7. Op. 101 Antonina Dvoraka,
Briljantna fantazija na teme iz opere Carmen Francoisa Bornea
v priredbi R. Guiota, Asina smrti iz suite Peer Gynt Edwarda
Griega, Spomin na Bartfa, čardaš, Bele Kelerja in Božična mora
Dannyja Elfmanna v priredbi B. Grahorja, ki je bila res moreča
tudi ob sodelovanju publike; le-ta je morala na dirigentov znak
občasno zakričati, se zadreti, vzklikniti. Poleg teh svojevrstno
odigranih skladb je orkester pod vostvom Simona Perčiča,
ustanovitelja tega orkestrskega sestava, “zaigral” oz. ne zaigral
Johna Cageja 4‘ 33‘: skladbo, ki jo namesto not sestavlja tišina,
pravzaprav zvoki iz dvorane: pokašljevanje, razni šumi, vzdihi...
Ta nenavadni glasbeni večer je prav tako nevsakdanje in s
humornim nadihom povezoval igralec Peter Harl, član SNG
Nova Gorica, tako kot si je v “hudomušno poredni” režijski
zasnovi zamislil režiser Jaša Jamnik. Na tem zelo prijetnem
glasbenem večeru so poslušalci, ki so napolnili veliko dvorano,
spoznali, kako je lahko tudi “resna” glasba prav zabavna in
kako se znajo glasbeniki sproščeno predstaviti na takem
duhovitem glasbenem dogodku. / IK
V SNG Nova Gorica / Koncertna mora
S spremembami enega zakona začetek izvajanja zdravstvene reforme
Z zakonom o meji zoper mogoče
prihode novih skupin prebežnikov
  ogodki v Sloveniji,
najbolj tisti na poli-
tičnem prizorišču,
potrjujejo, da se vladna koa-
licija, vse politične stranke in
tudi nekatere ustanove in po-
dročja civilne družbe pripra-
vljajo na volitve in tem prila-
gajajo svoje dejavnosti in
strategijo. Vsi bi bili radi
všečni t. i. običajni jav-
nosti, ki pa je do politi-
ke precej ravnodušna in
že dolgo časa nezauplji-
va. Pri tem je znano le,
da bodo letos volitve
novega predsednika
države, ne ve pa se, kdaj
bodo nove parlamentar-
ne volitve. Ugiba se, ali
bodo te predčasne, že le-
tos, ali pa ob koncu
mandata državnega
zbora, to je nekako po-
leti leta 2018.
V predvolilnem obdob-
ju so predstavniki poli-
tike, tako v vladi kot tu-
di tisti v opoziciji, zaskrblje-
ni, ker za prihajajoče volitve
nimajo pripravljenih dovolj
t. i. novih obrazov, ki bi jih
volivci raje podprli oz. volili,
kot pa zdajšnje politike, ki so
že dolgo na prizorišču, mar-
sikdo med njimi pa je zaradi
raznih nezakonitih dejanj iz-
gubil tudi ugled.
Zdaj vlada mrzlično spreje-
ma ukrepe, podprte s sredstvi
iz državnega proračuna, ki
naj bi bili prijazni prebival-
stvu, toda nekateri med nji-
mi so nepopolni, pa tudi vel-
jati bi začeli šele čez daljši
čas, v mandatu nove vlade
oz. izvršilne oblasti. Ministri-
ca za zdravje Milojka Kolar-
Cerarc je, denimo, v javno
razpravo predložila popravke
zakona o zdravstvenem var-
D stvu in zdravstvenem zavaro-vanju in ob tem, tako kot vla-da, prebivalstvu sporočila, da
bi omenjeni popravki zakona
in nekateri novi predlogi s
področja zdravstvenega siste-
ma pričeli veljati šele leta
2019. Še pomembneje pa je,
da Ministrstvo za zdravje ni
sprejelo nobene rešitve o
tem, kako zmanjšati število
bolnikov, ki že predolgo
čakajo na pregled v ambu-
lantah. Le-teh naj bi bilo
okrog 40 tisoč, nekdanji
predsednik zdravniške zbor-
nice Slovenije dr. Andrej
Možina pa je v časniku Delo
zapisal, “da imamo kar
400.000 ljudi, čakajočih na
posege”. Ministrica za zdrav-
je pri obračanju na javnost in
zatrjevanju, da je reforma
zdravstva pravzaprav že izve-
dena, končana, sploh ni
omenila afer in korupcije, ki
se dogajajo v slovenskem
zdravstvu, “saj se je zaradi
njih za 24 odstotkov
zmanjšalo zaupanje v celot-
no zdravstvo, za 13% pa zau-
panje v zdravnike”.
Najbrž najbolj odločno do-
slej so se zganili tudi sindika-
ti, s stališči zoper vladno t. i.
belo knjigo o pokojninski re-
formi. Na zborovanju, ki ga
je priredila Zveza svobodnih
sindikatov Slovenije, so spre-
jeli posebno deklaracijo, v
kateri so opozorili, “da mora
biti glavni cilj pokojninske
reforme zagotovitev dostojne
pokojnine in šele nato fi-
nančna vzdržnost javne po-
kojninske blagajne”. Omen-
jena Bela knjiga o pokojni-
nah pa je namesto tega le še
en vladni dokument za
večanje pravic bogatih in
znižanje pravic revnejših. Šti-
rideset let delovne dobe mo-
ra zadoščati za dostojno sta-
rostno pokojnino. Pri tem je
pomenljivo, “da na vladi ni-
so imeli 'časa'”, da bi sprejeli
delegacijo največje sindikal-
ne centrale v Sloveniji, in je
zato moral njen predsednik,
Dušan Semolič, deklaracijo,
sprejeto kot odziv na belo
knjigo o pokojninah, oddati
kar v vratarnici predsedstva
vlade. Dodati je izjavo Andre-
je Poje, izvršne sekretarke
Zveze svobodnih sindikatov
Slovenije, ki jo je objavila v
časniku Delo. Tudi po nje-
nem “je sramotno, da mora
v državi, ki se uvršča med na-
jrazvitejše, delavec kljub trde-
mu delu po pomoč na Rdeči
križ ali Karitas, da sploh lah-
ko preživi sebe in
svojo družino”.
Suzana Lebar, de-
lavka v podjetju
Perutnina Ptuj, je
povedala, da de-
lavke v industriji
ne bodo mogle de-
lati več kot 40 let,
kot od njih zahte-
va zdajšnja oblast.
Omenila je možen
“ženski punt”, če
bodo reformo po-
kojninskega siste-
ma uveljavljali na
plečih žensk. “Ta-
krat ne bomo v
Ljubljano prišle le
s piščalkami, ampak tudi s
srpi”, je bila jasna. Igor Jeza
iz Kidričevega opozarja, “da
predvidena pokojninska re-
forma tako zelo poskuša
zmanjšati pravice, da lahko
delavcem prekipi. Prej ali
pozneje jim bo tudi prekipe-
lo”. Ivo A. Božič iz Ljubljane
pa je v časniku Delo zapisal:
“Nekateri imajo nezasluženo
visoke plače in so v stalni pri-
pravljenosti, da se še kaj
ukrade, drugi pa tolčejo bedo
in pomanjkanje. Danes do-
hodek 700 evrov ne omo-
goča več človeku primernega
življenja, toda lopovi se sme-
hljajo in kopajo v ukrade-
nem denarju, ter si domišlja-
jo, da so nedotakljivi”.
Zapletlo pa se je pri vladni
nameri, da veljavni Zakon o
Zanimivo odkritje
Pri testnih arheoloških izkopih v
Ajdovščini so našli rimske ostanke
  red prenovo osrednjega
Lavričevega trga v Aj-
dovščini bodo potrebne
temeljite arheološke raziska-
ve, to so pokazali že izkopi te-
stnih polj. Skupaj naj bi jih v
središču mesta opravili
47, v nekaterih med nji-
mi pa so že našli tako zi-
dane ostanke kot manjše
predmete iz obdobja, ko
je bila na območju sre-
dišča Ajdovščine rimska
Castra.
V večini od skoraj polo-
vice predvidenih testnih
polj so našli zidane
strukture tako iz antike
kot iz poznejših obdobij
vse do novodobnega
časa. Pričakovanja so bila
po predhodnih geora-
darskih raziskavah, ki so
potekala lansko poletje,
velika, vendar prav pre-
senetljivih odkritij za
rimske utrdbe značilnih
objektov, kot sta forum in ba-
zilika, za zdaj še ni bilo.
Pred kratkim pa se je arheo-
logom nasmehnila sreča, je
za STA povedal arheolog Uroš
Košir iz idrijskega podjetja
P Avgusta, ki izvaja arheološkadela ob pomoči ajdovskegagradbenega podjetja Stopar.
Najprej so v zahodnem delu
trga izkopali novec, ki je po
Koširjevih besedah verjetno
iz obdobja cesarja Valensa, ki
je vladal med letoma 364 in
378. Kasneje so odkrili še no-
vec iz sestercija Lucile, dati-
ran med letoma 165 in 185,
ter novec iz srede četrtega
stoletja, verjetno iz časa ce-
sarja Konstancija Gala, ki da-
tira med letoma 351 in 354.
V sosednjem testnem polju
so odkrili še en rimski novec,
ta naj bi bil iz časa cesarja
Konstantina I., ki je rimske-
mu imperiju vladal med leto-
ma 306 in 337.
Pri izkopavanju se je arheolo-
gom še nasmehnila sreča, saj
so našli nov rimski novec.
Poleg novcev so našli še ko-
van žebelj, svinec in nekaj
kosov antične lončenine.
Kakšna je vrednost zdaj zbra-
nega gradiva, bodo lahko več
povedali po opravljenih razi-
skavah po koncu testnih iz-
kopavanj. Testnim poljem pa
bo sledilo pravo arheološko
izkopavanje, preden bodo trg
prenovili.
“Poterenske analize odkrite-
ga gradiva, sploh keramičnih
ostankov, bodo natančneje
pokazale, za kakšne ostan-
ke gre. Za zdaj pa si o tem
ne upam nič kaj bolj na-
tančnega povedati”, je še
dejal Košir.
Sicer pa so pred kratkim
na sedežu Zbornice za ar-
hitekturo in prostor Slove-
nije v Ljubljani odprli pro-
jektne naloge, ki so pri-
spele na javni natečaj za
izbiro najboljše idejne
rešitve kasnejše ureditve
Lavričevega trga.
Natečaj je novembra lani
objavila Občina Aj-
dovščina, v predpisanem
času pa je prispelo 12
rešitev. Z njim želi občina
pridobiti najboljšo arhi-
tekturno zasnovo za celo-
vito prenovo odprtih javnih
površin v starem mestnem je-
dru na območju Castre, s
poudarkom na ureditvi La-
vričevega trga in vstopnih
ulic nanj.
tujcih dopolni s strožjimi do-
ločbami in merili za prehod
meje. Vlada naj bi z novostmi
predvsem rada preprečila no-
ve prihode velikega števila
oziroma skupin prebežnikov,
ki bi hoteli nasilno prečkati
mejo in priti v Slovenijo. Ta-
ka možnost sicer obstaja. Pre-
verjanje prebežnikov bi izva-
jali policisti, kar pa je za člo-
vekoljubne organizacije in
nekatere pravnike pri nas ne-
sprejemljivo. Odzval se je tu-
di Svet Evrope, ki meni, da bi
sprejetje dopolnil zakona o
tujcih pomenilo kršitev slo-
venske ustave, nekaterih za-
konov, pa tudi evropskih me-
ril in mednarodnih standar-
dov glede človekovih pravic.
Parlamentarni postopek za
sprejem strožjih ukrepov za
prehod tujcev so zaradi
omenjenih ugovorov odložili
in kaže, da bo vlada celotno
zadevo znova preučila. Med-
tem so iz Sveta Evrope spo-
ročili, da bi lahko njeni stro-
kovnjaki pomagali pri poso-
dobitvi naše zakonodaje o
tujcih in njihovih prehodih
čez slovensko mejo.
Hvala Bogu, da življenje vse-
buje in prinaša tudi lepša in
vzpodbudnejša dogajanja.
Med njimi je tudi izid Kole-
darja in knjižne zbirke Cel-
jske Mohorjeve zbirke za leto
2017. Vse te publikacije te-
meljijo na bogati tradiciji
vseh treh zdajšnjih Mohorje-
vih družb, ki v Sloveniji, pa
tudi v Evropi, nimajo veliko
tekmecev. Tudi letošnja zbir-
ka Celjske Mohorjeve družbe
je označena kot Zbornik, ki v
koledarju poleg koledarskih
podatkov objavlja še petdeset
prispevkov, razdeljenih v de-
set tematskih sklopov, smi-
selnih in zaključenih. Pri-
spevki bralce seznanjajo tudi
s pomembnimi dogodki iz
domače in svetovne zgodovi-
ne. Objavljeni so nadalje pri-
kazi o osebnostih, ki so po-
stavili temelje delovanja na
različnih področjih našega
kulturnega prostora, a so bili
velikokrat prezrti. V koledar-
ju je daljši prispevek o Go-
riški Mohorjevi družbi napi-
sal Marko Tavčar. Spomnil in
poudaril je, da njeno delo-
vanje izhaja iz štirih temel-
jev: slovenstva, krščanstva,
demokracije in svobode. Na
teh temeljih, je poudaril Mar-
ko Tavčar, bo Goriška Mo-
horjeva družba poskušala sta-
ti in obstati tudi v prihodno-
sti.
Marijan DrobežMinistrica za zdravje Milojka Kolar-Cerarc
CERKLJANSKI MUZEJ in GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA
vabita na predstavitev knjige
Dominik Kacin
DNEVNIKI, PISMA, SPOMINI 
IZ DVEH SVETOVNIH VOJN
za zbirko Naše korenine jo je pripravila avtorjeva hči 
zgodovinarka dr. Milica Kacin Wohinz
četrtek, 2. februarja 2017, ob 18. uri
muzejski prostori, Bevkova 12, Cerkno
Aktualno26. januarja 201714
NATUROPATSKI NASVETI (140)Erika Brajnik
ODPRAVIMO MRZLE ROKE IN
NOGE
Sluz v našem telesu hladi telo, saj ob kopičenju
obda organ in mu tako prepreči, da bi bil dovolj
prekrvavljen in nahranjen. Posledično organ
prejme premalo kisika in postaja šibkejši. Sluz
se kopiči na že obstoječi sluzi in plast sluzi se ta-
ko debeli, iz tega pa sledi, da organ ali del orga-
na postaja vedno šibkejši in hladnejši. Naj nave-
dem primer: če se sluz nabira v maternici, s
časom preraste v endometriozo, ki hladi organ,
in v takem hladu nič ne raste, zato se tudi novo
življenje v takem okolju ne bo spočelo.
Kaj pa povzroča sluz?
Sluz v telesu je posledica nepravilne prehrane,
torej nepravo živilo ob nepravi uri, zdravil,
skrbi in stresa.
Naturopatska obravna-
va je celostna tako, da
samo monoterapija
(samo moxa terapija)
ne bo delovala, če pa
delujemo celostno in
si prizadevamo, da se
pravilno prehranjuje-
mo, potem smo našli
pot do uspeha.
Moxa terapija nas, če
jo izvajamo sami do-
ma, vsekakor pomirja
in ob izvajanju terapije
veliko lažje prisluhnemo sami sebi in notranje-
mu glasu.
Emocionalno vemo, da tam, kjer domuje hlad v
telesu, domujeta tudi slaba samozavest in slaba
samopodoba, zato je moxa terapija odlična tu-
di, če se želimo dokončno znebiti sramežljivo-
sti, zardevanja, neodločnosti, negotovosti, stra-
hu, panike, nesamozavestnosti idr.
Kdor v sebi nima prave samozavesti in prave
odločnosti, ne bo sposoben prisluhniti svojemu
notranjemu glasu, tako ne bo izpolnil poslan-
stva, zaradi katerega je bil poslan na ta svet, am-
pak bo počel stvari, ki ga ne bodo osrečevale, in
posledično bo privlačil bolezni in nezadovol-
jstvo.
Osvobodimo svoje telo, osvobodimo svojo
dušo, razsluzimo se: moxajmo!
Navodila za samopomoč, kako izvajamo doma
moxa terapijo.
Paličico moxe prižgemo na sveči, da je žareča,
postavimo jo 1 cm od kože in grejemo tako, da
vrtimo v krogu paličico moxe. Od nje terjamo,
da je vedno žgoča in žareča, zato jo pogosto po-
stavljamo na ogenj in jo pogosto otresamo. Več
vlage je v telesu, več je bo moxa povlekla nase,
bolj se bo ugašala.
Moxo varno ugasnemo tako, da jo zapremo v
prazno steklenico. Tako ostane brez kisika in
ugasne. Naslednji dan jo lahko mirno spet
prižgemo. Ena paličica zadostuje približno za 3
uporabe po 20 minut.
Če želimo razsluziti
predel pljuč, bomo
moxali spredaj na
pljučnem delu v sredi-
ni prsnega koša med
bradavicami. Otroke
moxamo zadaj med
lopaticami, takoj ko
zaspijo, kar skozi maji-
co. Ko otroci zaspijo,
so najbolj mirni.
Moxa na predelu pop-
ka pa se izvaja za raz-
sluzevanje uro-geni-
talnega dela. Tega navadno na otrocih ne izva-
jamo. V popek postavimo žličko soli, sol greje-
mo z moxo 20 minut vsak dan.
Moxa terapija je neboleča, neinvazivna in nima
stranskih učinkov, lahko jo izvajamo sami do-
ma pri vseh starostih. Glede na to, da z moxo
razsluzimo telo, predvsem tisto staro sluz, ki je
v telesu, moramo popaziti, da nove sluzi v tele-
su ne bomo proizvajali, zato se za zimo odpo-
vejmo vsem mlečnim izdelkom in nove sluzi v
telesu ne bo več.
/ konec
www. saeka. si
  še božično-novoletno
razsvetljeni Novi Gorici
so v Slovenskem narod-
nem gledališču Nova Gorica v
sredo, 11. januarja 2017, pod
večer pripravili pravi praznik za
otroke. Skupaj z odraslimi
spremljevalci – med njimi je bil
tudi novogoriški župan Matej
Arčon - so najmlajši obiskoval-
ci gledališča napolnili veliko
dvorano, na odru katere so se
veselo zaiskrile Živalske novice,
predstava, ki jo je iz literarne
predloge slovenskega otroške-
V ga pisatelja Primoža Suho-dolčana (23. maj 1959, Črna naKoroškem), za oder zelo dogna-
no, z otroškim srcem v sebi,
stkala režiserka Ajda Valcl.
Predstava je nastala kot kopro-
dukcija Gledališča Koper in je
koprsko, zelo uspešno krstno
izvedbo doživela že 1. oktobra
lani. V domiselni režiji Ajde
Valcl je pet različnih zgodb iz
treh Suhodolčanovih knjig
(Dolgčas okužil muhe, Trave
ni, krave znorele, Vojna za tra-
vo, Raca spet padla z neba, Le-
po je biti papagaj), katerih pro-
tagonist je živahen, radoveden,
včasih malce neroden in nad
šolskim delom ne preveč nav-
dušen fantiček Primož, zažive-
lo v hitrem tempu kot homo-
geno zvezena celota z ne-
kakšno povezovalno igro v igri.
V komedijsko obarvani uprizo-
ritvi, razgibano prepojeni z du-
hovitimi komičnimi situacija-
mi, ki si sledijo kot na tekočem
traku in zvabljajo spontan
smeh, se deček vedno znova
zapleta v peripetije z živalmi.
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Pravni zastopnik Marko Tavčar
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 19 F 08532 12400 000000730643, SWIFT ali BIC koda: ICRAITRRES0
ali IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280, SWIFT ali BIC koda: CIVIIT2C
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. 
Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
To številko smo poslali v tisk v torek, 24. januarja, ob 14. uri
NA BOŽJO POT PO EVROPI SEM IN TJA (46) Mariza Perat
Kot še piše Messori, je župan iz Saragozze
Lupercio Diaz de Contamina, 8. maja 1640
sklical sejo, na kateri so bili prisotni trije
občinski odborniki in osemindvajset občin-
skih svetovalcev. Omenjeni občinski možje
so na krajevno cerkveno oblast naslovili
prošnjo, naj prouči primere, v katerih se je
Mati Božja na Stebru izkazala kot dobrotni-
ca mesta Saragozza, s posebnim ozirom na
čudežno ozdravljenje, katerega je bil de-
ležen Miguel Juan iz Calande, kateremu je,
kot poročajo, Mati Božja v hipu znova na-
mestila odrezano nogo.
Dne 5. junija 1640 je cerkvena oblast začela
postopek za proučitev omenjenega čudeža.
Proces je bil javen, dostopen vsakomur. Ko-
misiji je načeloval msgr. Pedro Apaolaza Rami-
rez, nadškof v Saragozzi, znan po učenosti, stro-
gosti in preudarnosti v sodbah. Tu je treba po-
sebej omeniti še špansko Sveto Inkvizicijo, ki je
kot strogo cerkveno sodišče budno nadzorova-
lo, da ne bi prišlo do kakršnegakoli krivoverstva
ali popačenosti
v verskih zade-
vah, še posebno
pri čudežih, saj
bi pri naj-
manjšem sumu
takoj ukrepalo s
svojimi strogi-
mi odloki in
zaustavilo vsak
postopek, ki bi
ne bil v popol-
nem skladu z
načeli katoliške
Cerkve.
Proces je pote-
kal strogo ob-
jektivno in se je
opiral izključno
na dokaze. Ko-
misijo, tako cer-
kveno kot civil-
no, so sestavljale visoko usposobljene osebe,
znane po svoji premočrtnosti in resnicoljubno-
sti. V njej je ob nadškofu bilo še devet teologov
in kanonikov ter en laik, docent na univerzi.
Poleg so bili še štirje
notarji ter štiriindvaj-
set zapriseženih prič,
med temi kirurg, ki je
Miguela Juana operi-
ral.
Kot v svoji knjigi po-
roča Messori, so v
uradnih arhivskih listi-
nah vsa imena članov
komisije natančno na-
vedena.
Nekateri so izrazili
dvom, ali morda Mi-
guel ni imel brata
dvojčka, s katerim bi
ga bili zamenjali. To pa je popolnoma iz-
ključeno, kajti, kot še piše pisatelj Vittorio Mes-
sori, je v župnijski krstni knjigi v Calandi točno
navedeno, da je Miguel Juan, krščen 25. marca
1617, prišel na svet “sam”.
Na podlagi ugotovitev komisije je nadškof Pedro
Apaolaza Ramirez dne 27. aprila
1641 izdal odlok, s katerim je ne-
nadna in zopetna namestitev desne
noge Miguelu Juanu Pellicerju
neizpodbitno dokazana in je torej
to resničen čudež.
Po končanem procesu je Miguela
Juana poklical na dvor kralj Filip
IV., ki se je s srečnim ozdravljencem
hotel osebno seznaniti. Miguel mu
je moral opisati ves dogodek, kate-
rega resničnost so potrdili vsi pri-
sotni dostojanstveniki. Tedaj je kralj
stopil k presenečenemu Miguelu,
pokleknil ter pobožno poljubil
brazgotino na mestu, kjer je noga
bila odrezana in znova nameščena.
Med dostojanstveniki, prisotnimi
na dvoru, je bil, kot še piše Messori,
tudi angleški poslanec lord Hop-
ton, ki je pozneje poročilo o čudežu
podal angleškemu kralju Karlu I.
Kralj, poglavar anglikanske Cerkve, je poročilo
sprejel kot verodostojno, kar je med dvornimi
teologi povzročilo pravo pohujšanje.
/ dalje
Nadškof Pedro
Apaolaza Ramirez
Kralj Filip IV.
Tako se mora neko nedel-
jo, ko piše domače naloge,
spopasti z nadležnima
muhama, drugič pa posta-
ti pravi sodnik, ko se krava
in ovca sporečeta zaradi
“lastnine” trave. Zlahka se
ne more znebiti racaka, ki
se mu ne da leteti v južne
kraje in bi rad vsiljivo ostal
kar pri Primožu celo zimo. Fan-
tič ima veliko opraviti tudi z
zvedavo in pametno papigo, ki
sama kuje verze...
Kot v vseh živalskih zgodbicah
imajo tudi tu štirinožne in per-
nate spremljevalke našega
življenja človeške lastnosti.
Močno so seveda poudarjene
prav tiste, ki nam niso v čast.
Prav ob teh prigodah z živalmi
se desetleten fantiček sooča s
svetom odraslih, ki gotovo ni
pristen, neposreden in iskren
kot otroški.
Da je vse skupaj izzvenelo tako
razgibano in živahno, je zaslu-
ga režijske zamisli, pa tudi na-
stopajočih igralcev, ki so se ra-
zigrano vživeli v protagoniste
in v smešni luči osvetlili lastno-
sti prikazanih živali. Tako sta
bila res izredno komična in
prepričljiva kot nadležni in
vsiljivi mušji nadlogi Igor Šta-
mulak kot zdolgočasena muha,
ki se ji ne da niti brenčati, in
Gorazd Žilavec – v alternaciji z
Rokom Matekom – kot bolj
živčna muha, ki komaj čaka,
kdaj bo koga vzela na “muho”.
Prav tako duhovito v gibih,
kretnjah in mimiki nasploh sta
poosebila bolj robato, “kme-
tavzarsko” kravo in fino, ele-
gantno ovco (pravi karikatu-
ri!). Žilavec je razveselil občin-
stvo še v vlogah lažnivega in
predrznega Racaka, pa še Papa-
gaja Pepija, Štamulak pa je
odlično odigral še Benjamina,
Očeta, Strica, Ravnatelja in Po-
licaja. Oba igralca - oz. trije - sta
člana Gledališča Koper. Žilavec
in Štamulak sta že večkrat
osvojila občinstvo kot imenit-
no uigrana igralska dvojica.
Dečka Primoža, ki s svojo igri-
vo pripovedjo povezuje ko-
mične pustolovščine z živalmi,
je pristno in prav otroško na-
ravno izrisal mladi član SNG
Nova Gorica Andrej Zalesjak. V
“njegovem” Primožu se zlahka
prepoznajo mali gledalci. Prav
tako posrečeno se je v Mamo,
Sodnega slugo, Teto, Učiteljico,
Šoferja in Novinarko prelevila
Medea Novak, članica SNG No-
va Gorica. Dodatno razgiba-
nost daje uprizoritvi avtorska
glasba Mirka Vuksanovića, ki je
pravi mojster v glasbenem
opremljanju otroških predstav.
Živalske dogodivščine se vrstijo
med scenograf-
skimi elementi
Marca Juratove-
ca, ki z omarami,
okni, policami
itd. daje igral-
cem možnost
pojavljanja in
skrivanja po od-
prtinah in od-
prtinicah. S celo-
to se usklajujejo
tudi pisano šega-
vi kostumi An-
dreja Vrhovnika,
ki omogočajo
igralcem hitro
preobrazbo. Vse
je dinamično,
igrivo, kot je tre-
ba za zabavno
otroško predsta-
vo, ki nima
kakšnih poučnih namenov in
je začinjena s kopico duhovitih
iskric, ki zanetijo pri malih in
velikih gledalcih smeh. Ta
spremlja uprizoritev od začetka
do konca. Če pa otroci, ki so za-
res najbolj iskrena publika, pa-
zljivo spremljajo dogajanje, ki
jih odnese v svoj vrtinec, in se
odzivajo na komične situacije
ter se vsakič ujamejo na duho-
vite limanice, ki jim jih nasta-
vlja režiserka, je predstava res
odlična!
Iva Koršič
SNG Nova Gorica - Gledališče Koper / Premiera za otroke: Živalske novice
Razgibana predstava pravi
užitek za male in velike
Foto David Verlič/E-fronta
Aktualno 26. januarja 2015 15
  časih se spomnim tistih časov, ko
sem delala kot praktikant v
tržaški redakciji Primorskega
dnevnika. In seveda moje zagnanosti,
navdušenja. Tedaj sem bila namreč pre-
pričana, da lahko s peresom spremeniš
svet, no, če že ne svet, vsaj mesto, v kate-
rem živiš. Moje pisanje je bilo polno
idealizma, bojevitosti, navdušenja. Prav
zato mi je bilo težko avgusta. V poletni
pripeki svet zaspi in se čisto nič ne doga-
ja, čisto nič. Časopis pa mora vseeno v
prodajo. Novice si tedaj novinarji iz-
mišljajo.
“Napiši no, o morskem psu, ki straši ko-
palce v Barkovljah”, mi je vsako leto s po-
sebnim poudarkom naročil odgovorni za
tržaško kroniko. “Saj ni nobenega mor-
skega psa”, sem vsakič pripomnila. Vse
mirno je bilo namreč v Barkovljah in ce-
lo otroci, ki se podijo v “Topolinih”, ve-
do, da v Tržaškem zalivu ni nevarnih
morskih psov, samo kak nedolžen, manj
kot meter dolg sinji morski pes zaide
včasih v naše vode, a je čisto nenapada-
len in v nekaj dneh se ujame v ribiške
mreže in nato ga najdemo v ribarnici.
Dušan je kmalu izgubil potrpljenje, saj je
razumel, da morski psi niso moja na-
jljubša tema. “No, potem pa pojdi in po-
glej, kakšne so cene lubenic letos”, mi je
svetoval, “gotovo so se podražile. Malo
se sprehodi po mestu in poglej, kje je na-
kup boljši. Ljudi to poleti zanima”, mi je
ukazal. In sem šla, poklapana in brez vsa-
kega navdušenja. Lubenice doma redno
jemo in zagotovo vem, da se njihova ce-
na že nekaj let ni spremenila. Pa vseeno,
pravi odgovorni za tržaško stran, nekaj
moraš napisati, nekaj, da ljudje potem
berejo in o tem govorijo. Ljudje pa imajo
najraje lubenice in morske pse. Morske
pse še rajši, saj so si skoraj vsi v kinu ogle-
dali kako grozljivko o gromozanskem
morskem psu, ki je klal in jedel kopalce
nekje v Avstraliji. To so novice, ne pa ne-
dolžne ribice, ki se podijo po Tržaškem
zalivu. Novice so senzacija. Novice mo-
rajo zadeti kot strela.
Ko ne bi imela vseh teh spominov na
morske pse in lubenice, bi verjetno ne
bila tako kritična do današnjih medijev.
Tako pa imam občutek, da so včasih do-
besedno patetični in zavajujoči do konca.
Ravno po novem letu smo izvedeli za no-
vico meseca. Po televiziji, na spletu, v
vseh dnevnikih, povsod smo poslušali o
gromozanskem mrazu, o snežnih me-
težih, o nevzdržnih polarnih temperatu-
rah. Novica meseca: pozimi je mraz. Pa
to ravno, potem ko smo decembra ves
mesec brali, kako gromozansko vroče
nam je, kako pretirano greje, kako nas
uničuje topla greda, kako že 100 ali 150
let ni bilo tako tople zime, pa čeprav stara
ljudska hribovska modrost pravi, da vsa-
kič, ko sneži pred Vnebovzetjem, je po-
tem Božič topel in zelen. No, če tako pra-
vi ljudska modrost in če tako govorijo sta-
rejši, pomeni, da zelen Božič ni nič no-
vega. Nič senzacionalnega. Kot ni nič no-
vega sneg na Mangartu novembra. Se pač
dogaja in sama vem, da se dogaja, kajti
kot otrok in kot študentka sem ljubila in
pogrešala sneg, tako kot zdaj ali morda
celo veliko bolj. No, v tistih študentskih
letih sem silvestrovo najraje preživljala v
gorah, v gorskih kočah in najlepše je bilo
seveda, če si tja gazil skozi visok sneg v
objemu pravljične nočne pokrajine. Spo-
minjam se vsaj enega novega leta, ko sem
poklapano stala na Trgu Oberdan v krat-
kih rokavih in se pritoževala, kaj bomo v
gorah, ko ni snega in je toplo, pa vse nao-
koli zeleno. In res je bilo potem tako, sil-
vestrovali smo v Krnici, pod Prisojnikom,
snega pa ni bilo
nikjer, še na vrho-
vih ne. In to pred
38 leti, ko nam
nihče ni težil z naj-
toplejšo zimo v
zgodovini in s pod-
nebnimi katastro-
fami in ne vem še s
čim. Pozneje je bilo
takih suhih, zele-
nih zim še veliko,
spominjam pa se,
da se je vsakič zgo-
dilo, da je gore po-
belilo že novem-
bra. In starejši, tam
na Gorenjskem, so
zmajevali z glavo
in mrmrali, nič ne
bo, nič ne bo letos
s snegom. In smo
potem imeli res
suh in zelen Božič. Vsakič.
No, največji absurd letošnjega nakladan-
ja je bilo v Italiji poročanje o tem gromo-
zanskem, epohalnem sneženju. Never-
jetno snežno nevihto imamo, je vpila v
mikrofon razburjena novinarka po tele-
viziji, medtem ko je za njo čisto naravno,
zimsko, povsem mirno in normalno, na-
letaval sneg. V poročanju o snežni trage-
diji je pa vendarle nekaj resnice. Snežen-
je, ki naj bi bilo najmočnejše v zadnjih
150 letih, pa čeprav se ravno prebijamo
skozi najbolj toplo zimo zadnjih 100 let
(kaj vsega ne izveš po televiziji!), je naj-
bolj prizadelo ravno tista področja, ki jih
je že spravil na kolena lanski potres. Za
ljudi, ki še vedno prebivajo v šotorih, je
seveda sneženje veliko tragedija. A krivde
ne gre pripisati zimi, kajti pozimi sneži,
to bi morali vedeti vsi, novinarji, po-
slušalci in predvsem politiki. Tragedija je
v tem, da v dolgi, topli, sončni jeseni
oblastem in vladi ni uspelo postaviti
montažnih hiš. Baje je bil izbran doba-
vitelj, ki ni ponudil ravno najkrajših do-
bavnih rokov. In to je tragedija, ta denar,
to spletkarjene, ta naša nora politika, ne
pa sneženje. Že sam pojem zime nam po-
ve, da je mrzla, in že kot otroci smo ve-
deli, da pozimi sneži. In je lepo, da sneži,
če imaš dom, peč in nekaj denarja.
Ko to pišem, v Markah še sneži in se po-
novno trese, živinorejce, ki so v metežu
skušali pomagati svojim čredam, po-
grešajo. In vsi se še naprej čudijo, da ja-
nuarja tam tako sneži. Nihče se ne čudi
temu, da države ni, da so ljudje sami. V
šotorih.
V naših krajih ni šotorov, niti potresa, no-
bene tragedije ni, snežilo je le za vzorec,
piha pa burja in je mraz. Nič nenavad-
nega za januar. Nenavadno pa je to, da
smo se prebivalci Nediških dolin in Idrij-
ske doline kar nekaj dni vozili na delo in
po opravkih po ledeni skorji. Seveda tisti,
ki živimo nekoliko višje na pobočjih teh
prelepih gričev. In na slovenski strani
Idrijske doline so zaradi ledu celo zaprli
gostilno, v katero zahajajo predvsem ita-
lijanski gostje. Ceste od Praprotnega v
Idrijsko dolino
namreč nihče ni
posipal, tudi ostalih
ne. Na fb-ju je prija-
teljica Francesca ob-
javila, da baje
občine nimajo soli
za posipavanje. Se-
veda, ko pa živimo
v bližini Lignana, je
pripomnila. Časni-
ki so seveda pisali o
sneženju, o nena-
vadno mrzlem ja-
nuarju, ki je sledil
nenavadno tople-
mu decembru, o
tem, kam gre naš
denar, davkov je
namreč vsako leto
več in smo jim ko-
maj kos, uslug pa
vse manj, od zdrav-
stva do cest, o tem, ni pisal nihče. Zima
je popolnoma vsakdanja, normalna zi-
ma, ko bi se mi ne smilili ti nesrečni ljud-
je, ki so že izgubili hišo in imetje in zdaj
kljubujejo mrazu v šotorih, bi rekla, naj
sneži, let it snow. Tako pa se stiskam k to-
pli peči, ki kar lepo greje, in sem hva-
ležna, da imam še nekaj denarja za drva,
ki so se tudi letos, kljub močni deflaciji,
močno podražila. In me skrbi, kaj bo v
prihodnosti. Zaradi tega zavajanja. Zaradi
teh laži. In te države, ki je vse bolj
mačeha in bolj ohola. In nam vse bolj
laže.
Suzi Pertot
V
Pogled na odbojkarske vrste 
Sloga Tabor želi
obdržati B ligo
  a nami je prvi del
članskih odbojkarskih
prvenstev. Naša najviše
postavljena ekipa, moška
vrsta Sloge Tabor Televita,
bo sezono nadaljevala že v
nedeljo z zelo pomembno
domačo tekmo v boju za
obstanek v državni B ligi,
deželni ligaši pa bodo ta
konec tedna prosti, tako da
lahko gredo športniki –
amaterji kot vsako leto za en
vikend na smučanje ali
enostavno na oddih.
Pregled začenjamo seveda s
slogaši, ki po preustroju
tekmovanj letos sodelujejo v
kakovostni enotni B ligi. Po
prvem delu visijo na
položaju med izpadom in
rešitvijo, tako da jih čaka
zelo zahteven povratni del
prvenstva. Cilj je seveda
ohraniti ugledno ligo, v
kateri je raven kajpak višja
Z kot v lanski B2. V deželno Cligaško konkurenconazadujejo štiri ekipe, belo-
rdeči pa imajo v bistvu vse
možnosti, da se povzpnejo
na zeleno vejo. Vsaj štiri
postave, ki so pred njimi na
lestvici in bi danes dosegle
obstanek, so čisto dosegljive.
Doslej je bila naša šesterka,
katere vodenje je poleti
prevzel trener Jasmin
Čuturič, predvsem zelo
nihajoča, tako v okviru
posamezne tekme kot tudi v
širšem poteku sezone.
Nastope so pogojevale tudi
nekatere poškodbe. S petimi
zmagami in 14 osvojenimi
točkami pa so kapetan
Kante, Biribanti in ostali
dokazali, da so v tej druščini
povsem kompetitivni.
Verjamemo, da imajo še
veliko rezerv.
Paradna zamejska ženska
odbojkarska postava je Zalet,
ki igra v deželni C ligi.
Dekleta trenerja Mitje
Kušarja nastopajo v letošnji
sezoni v močno pomlajeni
postavi, srednja starost je
manj kot 20 let. Po prvem
delu je združena vrsta
predzadnja na lestvici, v
boju za obstanek (izpadejo
tri ekipe) jo čaka prava
misija nemogoče, saj je
zaostanek že velik. V
Zaletovem taboru se tolažijo
z dejstvom, da se lahko ta
vsekakor obetavna skupina
igralk od letnikov 1995 do
2000 ob dobrem delu
obnese kot kolektiv tudi
dolgoročno, za njo pa se kali
tudi perspektivna postava
Under 18. Seveda bi bilo
idealno še naprej
razpolagati s C ligo,
naloga pa bo objektivno
zelo težka.
V moški C ligi je v bistvu
zapečatena usoda mlajše
vrste Sloge Tabor, ki je
zadnja brez osvojene
točke. Olympia doživlja
po drugoligaški izkušnji
nekakšno prehodno
sezono in je v zlati
sredini lestvice, stopničko
niže pa so uvrščeni
Slogini odbojkarji, ki so
letos množično prestopili
v tržaški klub Coselli.
Uspešno se rešujejo pred
izpadom iz lige. V
polnem boju za
napredovanje iz moške D v C
ligo je Val, ki se mu je lani
prestop za las izmuznil.
Mlada postava
novonastalega goriškega
društva Mavrica Arcobaleno
pa v ženski D ligi pridno
nabira izkušnje in kar
pogumno koraka
načrtovanemu obstanku
naproti.
HC
Medijska zavajanja
Ekskluzivna izdaja:
pozimi sneži
  Novoletno delovno srečanje pri županu Mateju Arčonu
Potrebni smo večjega povezovanja
in sodelovanja
NOVA GORICA 
  radicionalno novoletno
srečanje, ki ga za slovenske
župane in predstavnike
slovenskih ustanov na Goriškem
prireja župan mestne občine No-
va Gorica Matej Arčon, so res lepa
priložnost ne le za izmenjavo
voščil, ampak predvsem zato, ker
se na tak način iz leta v leto ple-
tejo tesnejši osebni in prijateljski
odnosi v čezmejnem prostoru.
Tako je bilo tudi 19. januarja v
Zeleni dvorani mestne hiše v sre-
dišču Nove Gorice. Arčon se je
gostom najprej zahvalil za dobro
sodelovanje in trud, ki ga vlagajo
na različnih področjih. Tudi sami
se trudijo za sodelovanje v več
smeri, saj imajo veliko načrtov in
obetov za bližnjo prihodnost, kar
je močno izstopalo iz županove-
ga razvejenega nastopa. Stopili so
v leto, ko obeležujejo 70. oblet-
nico nastanka Nove Gorice, in
želijo, da ne bi bilo samo prazno-
vanje občine kot institucije, tem-
T več vseh ljudi, ki v tem okoljuživijo. Dobili so 110 predlogov“in še prihajajo”. Na sporedu je
res veliko pobud, posebno bogat
s prireditvami bo september, po-
sebno pomenljiv občinski praz-
nik. Večja prireditev bo proslava
ob priključitvi Primorske matični
domovini, to bo državna prosla-
va: “Izborili smo si, da bo po 10
letih spet v Novi Gorici”, je po-
nosno dejal Arčon. Drugače so v
fazi priprave celostne prometne
strategije, načrtujejo tudi smer-
nice za strategijo na področju tu-
rizma, načrtujejo mestno tržnico
in še marsikaj, medtem ko
pričakujejo prve sadove od EZTS-
ja, v katerega so vložili veliko tru-
da. Meseca marca se obeta obisk
vlade. Projekti na splošno tečejo,
brezposelnost pada, občinski
možje so zadovoljni in optimisti.
O delovanju in načrtih posamez-
nih ustanov - o na splošno dokaj
bolj klavrnem stanju, posejanem
predvsem s finančnimi težavami
in drugimi ovirami -, so nato po-
ročali županja Sovodenj ob Soči
Alenka Florenin, števerjanske
županja Franca Padovan in njun
kolega iz Doberdoba Fabio Vizin-
tin, pa tudi Maja Humar (Ad for-
mandum), Milena Padovan
(Glasbena matica), Julijan Čav-
dek (Slovenska skupnost), Franca
Padovan (ZSKP), Martina Gereon
(SCGV Emil Komel), Franka Žga-
vec (KC Lojze Bratuž), Marko
Brajnik (SSO), Marino Marsič
(SKGZ), Igor Komel (Kulturni
dom Gorica), Nataša Paulin
(ZSKD), Ivan Peterlin (ZSŠDI),
Robert Komjanc (Kmečka zveza),
Mateja Zorn (Kinoatelje) in Luisa
Gergolet (NŠK). Izrisali so sicer
živahno sliko organiziranega
življenja naše skupnosti, hkrati
pa poudarjali potrebo po večjem
povezovanju in sodelovanju, ki
lahko še nadgradi bogastvo slo-
venske stvarnosti na Goriškem.
foto dpd
Aktualno26. januarja 201716
  ovec je bil v soboto, 14. januarja,
prizorišče letošnjega, že 47.
srečanja Slovencev iz videmske
pokrajine in Posočja. Gre za že ustaljeno
navado, ki je priložnost za novoletno
zdravico in voščila med Slovenci na
obeh straneh tistega dela italijansko-slo-
venske meje, ki je bila zaradi geografskih
in političnih pogojev najdlje nepremo-
stljiva ovira. Korenine teh srečanj segajo
v leto 1970, torej v obdobje pred potre-
som, ki je v svoji tragiki
prinesel tudi prvo otopli-
tev čezmejnih odnosov.
V zadnjih dveh desetlet-
jih in posebej po vstopu
Slovenije v EU ter uvelja-
vitvi schengenskih do-
ločil je tudi ta meja po-
stala manj toga in vse
bolj človeška. Srečanje je
zato lahko tudi prijetna
priložnost za vsakoletno
ugotavljanje korakov pri-
bliževanja, ki so jih stori-
li prebivalci Posočja in
Slovenci od Špetra in
Čedada vse do Kanalske
doline.
Srečanje izmenično go-
stijo tri posoške občine,
Tolmin, Kobarid in Bovec, ki je bil le-
tošnji organizator. Njegov prvi občan
Valter Mlekuž je ob začetku slavnostne-
ga večera izrekel prisotnim uvodni poz-
drav, nato je na oder stopila slavnostna
govornica, evropska poslanka Tanja Fa-
jon. Tudi sama je poudarila, kako je zgo-
dovina teh krajev pravzaprav zgodovina
raztrganih odnosov, ki pa niso uničili
občutka narodne pripadnosti in pre-
pričanja, da se mora slovenska manjšina
na italijanski strani meje tako ali dru-
gače obdržati. Hkrati, je še dejala Fajo-
nova, se je tudi na slovenski strani meje
ohranil občutek, da v sosednih dolinah
živi skupnost, ki govori in čuti sloven-
sko. Ob tem je aktualizirala in poudarila
predvsem dve točki: najprej se je dotak-
nila nujnosti ohranjanja nivoja zaščite
za slovensko manjšino. Za
to mora, po njenem
mnenju, skrbeti Republi-
ka Italija, saj je slovenska
narodna skupnost po-
membna dodana vred-
nost in izredna obogati-
tev. Republika Slovenija
pa je pri tem prav tako od-
govorna, da bdi nad izva-
janjem zakonov, ki zagotavljajo zaščito.
Narodne in jezikovne manjšine navse-
zadnje krepijo evropsko idejo združeno-
sti, je še dodala Fajonova.
Drugi poudarek pa je bil na preseganju
meje, “projektu”, ki ga Slovenci v vi-
demski pokrajini in Posočju uspešno iz-
peljujejo že dalj časa. To bi moralo biti
za zgled celotni Evropi, ki v zdajšnjem
času postavlja ograje in zidove. Fajonova
je ob sklepu še izpostavila možnost vred-
notenja čezmejnega ob-
močja s pomočjo evrop-
skih finančnih skladov
in v prvi vrsti perspekti-
ve 2014-2020. Tudi to bi
po njenem mnenju lah-
ko pripomoglo k razvoju
slovenske narodne skup-
nosti na Videmskem.
Osrednji del bovške slo-
vesnosti je bila podelitev
Gujonovih priznanj slo-
venskim organizacijam,
ki delujejo v videmski
pokrajini. Letos je bila v
ospredju Terska dolina.
Eden od dveh prejemni-
kov nagrade je bil nam-
reč Center za kulturne
raziskave v Bardu, ki je
bil ustanovljen pred 50 leti. Kulturna
ustanova je preživela in aktivno delovala
v tem dolgem obdobju, ko so bili pogoji
delovanja malodane nemogoči in je bilo
ozračje sovražno nastrojeno proti vsaki
slovenski ustanovi, so zapisali v obra-
zložitvi nagrade. Posebej je omenjeno
odprtje Etnografskega muzeja, ki hrani
značilne predmete za ohranjanje kultur-
nega in zgodovinskega spomina. Center
je ob tem tudi
osrednja sloven-
ska kulturna usta-
nova v Terski do-
lini ter zbirni
center za vse slo-
venske dejavno-
sti. Predstavnici
centra iz Barda
Luisi Cher so or-
ganizatorji zau-
pali tudi pozdrav-
ni nagovor. Che-
rova, ki je bila tu-
di govornica na
letošnjem Dnevu
emigranta, je iz-
postavila pomen
kulture pri
ohranjanju na-
rodne zavesti, po-
sebej na območju
Terske doline.
Bardski center je po njenem mnenju v 5
desetletjih obstoja igral prav to vlogo:
spodbujanje narodne zavesti skozi kul-
turo. Ob tem je še poudarila, da so za
ohranjanje identitete vse bolj potrebni
tudi nekoliko drugačni prijemi. Potre-
ben je razvoj turizma, potrebno je ustva-
riti pogoje, ki omogočajo mladim, da si
ustvarijo življenje in prihodnost v rod-
nih krajih. Potrebno je nadalje tudi čim-
prejšnje uvajanje dvojezičnega šolstva
ne samo v Terski dolini, temveč po zgle-
du Špetra povsod po videmski pokraji-
ni.
Poleg Centra za kulturne raziskave so v
Bovcu nagradili tudi špetrski oddelek
Glasbene matice. Letos namreč teče že
40. obletnica delovanja tega odseka, ki
je začela obujati narodno zavest v Ne-
diških dolinah še pred uresničitvijo ideje
dvojezične šole. Zamisel o glasbeni šoli,
ki je kasneje prešla pod okrilje Glasbene
matice, sta uresničila družbe-
na delavca Pavel Petricig in Va-
lentino Simonitti. Glasbena
matica je v Špetru danes po-
memben dejavnik ne samo pri
glasbeni vzgoji, temveč tudi
pri narodnem ozaveščanju go-
jencev in njihovih družin. Vse
bolj je prisotna tudi z delom
na terenu, pri tradicionalnih
beneških prireditvah, kakršen
je Senjam beneške pijesmi. V
imenu nagrajenca sta nagrado
prevzela predstavnik špetrske
Glasbene matice David Clodig
in njen ravnatelj Bogdan Kralj.
V zadnjem delu prireditve je
bil kulturni program, ki sta ga
sinergično oblikovala dva pev-
ska zbora. Domačemu bovške-
mu pevskemu zboru Golobar
se je na odru pridružil Barski
oktet. S pesmijo so nastopile
tudi učenke dvojezične špetrske šole.
Barski oktet, ki ga vodi David Clodig, je
bil tudi skupni imenovalec med obema
prejemnikoma Gujonovega priznanja.
Deluje namreč v okviru Centra za kul-
turne raziskave, hkrati pa je k njegove-
mu nastanku svoj delež prispeval tudi
špetrski oddelek Glasbene matice.
Na letošnjem novoletnem srečanju so
organizatorji posebno priznanje podelili
tudi donedavnemu načelniku upravne
enote Tolmin za dolgoletno delo v korist
čezmejnemu sodelovanju med Po-
sočjem ter Rezijo, Tersko, Kanalsko in
Nediško dolino.
kil
B
47. novoletno srečanje Slovencev v videmski pokrajini in v Posočju
Kultura sredstvo
ohranjanja slovenstva
  aljubljen je v kolegico Marto, a je tu-
di v ljubezni neodločen. Vse prenaša
na jutri. Veliko bolj samozavesten in
sproščen je, ko se srečuje s svojim goriškim
prijateljem Nacetom, podjetnikom, ki je bil
včasih močno vpet v slovensko skupnost
kot član neke ustanove, ki je raziskovala
identiteto koloradskih hroščev.
Kako naj se znajdemo v tej manjšinski neo-
dločnosti, absurdnosti in nedorečenosti, v
kateri živimo? Avtor nam ponuja rešitev:
umik v zasebno življenje, v intimo, v pro-
stor, kjer se človek odgovorno samostojno
odloča in resnično spremeni razvoj dogod-
kov. To je svet čustev, ljubezni, ki lahko edi-
na reši človeka iz vpeljane vsakdanjosti in
ravnodušnosti. V tem pa je že tretja raven
pripovedovanja Marija Čuka. V njej avtor
zaigra na strune
nežnosti in izbranega
lirizma. To je prehod v
svet človekovih želja
in sanj. Najglobje in
iskrene človekove raz-
sežnosti so svetla pro-
tiutež absurdu, ki vla-
da v zunanjem svetu.
To je kot nekakšen pre-
skok v “pred rojstvo”,
je pojasnila Roncellije-
va, v nelogično stanje
podob, v katerem se
sprožajo želje, sanje,
domišljija... To je pro-
stor barv, občutij, pro-
stor, v katerem se roje-
va poezija. Preskoki v ta svet si v romanu
sledijo ciklično in v njih pride najbolj do
izraza Čukova pesniška duša.
Skratka, v romanu Molk koloradskih
hroščev beremo o stanju neke skupnosti,
naše slovenske manjšinske skupnosti, pa tu-
di vseh ogrožanih skupnosti po svetu. Zlah-
ka prepoznamo marsikatero sorodnost z
našo stvarnostjo. To je tudi slika vsakršnega
organiziranega prostora neke skupnosti in
ujetosti posameznika v njej. Vsebina roma-
na prerase naš prostor in nagovarja lahko
različne bralce.
Čuk je potrdil, da se “trije tematski kro-
gi” konstantno pojavljajo v njegovih
delih, ne zna pa odgovoriti na vprašan-
je, zakaj je tako. Morda zato, ker so mu
najbolj pri srcu. Vse je namreč na-
ključno. Sam se nima za pretirano ra-
cionalnega človeka, zato v njem vse
nastaja intuitivno. On začne pisati pri-
poved, nato pa ga metafora nosi kar sama
od sebe. Pisanje je pač nekaj instinktivnega,
neobvladljivega. Zavestno pa se je odločil,
da se roman dogaja v urbanem okolju, v
Trstu in Gorici, ker slovenski človek v Italiji
ne živi samo na obrobju, kamor ga rada po-
stavlja uradna politika, ki se boji, da bi se
pojavil delež slovenskega jezika sredi mesta.
V Trstu gotovo živi največ Slovencev prav v
mestnem središču in v tržaški občini. Pro-
tagonist ni revež – “Italijani bi nas radi vi-
deli samo kot kmete, ki s koloradskimi
hrošči obdelujejo njive, ali največ kot la-
stnike osmic”. Zato je kot izziv za protago-
nista izbral meščana iz bogate družine. Še
sam je naglasil, da se dobršen del romana
suče okrog organiziranega življenja naše
skupnosti v Italiji in njenih stisk in težav.
Čeprav skuša vsem svojim delom dati tudi
neke širše dimenzije. O sebi misli, da je v
slovenskem literarnem prostoru najmanj
zamejski od vseh zamejskih ustvarjalcev. V
romanu se posveča tudi človekovi intimi
in duševnosti. Človek se namreč, ne glede
na to, kar se dogaja v svetu, počuti utesnje-
nega. S to utesnjenostjo mora sobivati in
se skušati na kakšen način rešiti. Tako ute-
snjenost občuti katerakoli manjšinska
skupnost, ki ima vedno neko svojo specifi-
ko in je zato ne moremo obravnavati kakor
večinsko. Ker je v romanu veliko govora o
narodnosti in identiteti, se je Čuk zaustavil
tudi pri teh delikatnih temah in pri jeziku.
Bistveno je sicer to, kar nas navezuje na
naše poreklo in korenine. Sam je prepričan,
da se niso časi spremenili, kot zatrjujejo po-
litiki: spremenil se je človek, spreminja se
manjšina. Še pred desetimi leti smo govo-
rili o slovenski šoli, o slovenskih organiza-
cijah, o slovenskih jaslih, slovenskih prire-
ditvah... Zdaj pa govorimo o dvojezični
šoli, dvojezičnih prireditvah... To se sicer
dogaja tudi v drugih manjšinskih narodnih
skupnostih: iz dvojezičnega stanja bomo
prešli v enojezično, ki pa ne bo isto kot na
izhodišču.  (v našem primeru bo prevladala
italijanščina!) “Ko Slovencev ne bo več, ne
bo več manjšine”, je bil stvaren Čuk. Dvo-
jezične skupnosti ne obstajajo! Večkrat raz-
mišljamo, kako reševati družbeno imovino,
ne pa, kako bi rešili družbeno in individual-
no dušo, je prepričan Čuk.
Pojasnil je, da romana ni napisal s pole-
mično ostjo, čeprav je ne manjka. Sam želi,
da bi roman vzbudil v ljudeh ponos, samo-
zavest in navezanost na svoje korenine. Če
se pa v likih romana in opisanih organiza-
cijah slučajno prepoznavajo
resnični ljudje – kot menijo
nekateri bralci -, “je položaj
veliko bolj tragičen od tega,
kar dejansko je”, je zatrdil
Marij Čuk.
Srečanje z Marijem Čukom,
ki je povedal marsikaj take-
ga o naši realnosti, kar sami
občutimo, a se javno o tem
ne govori – v veselje vseh je
v šaljivo-ironičnem tonu
postregel tudi z edinim afo-
rizmom, ki se ga spominja
iz časov, ko je z njimi sklepal
nedeljska poročila: Ne pre-
kinjaj ženske, ki molči! -,
sta sooblikovala tudi mlada
Manuel Persoglia in Tadej Lukman.
Odlomke iz romana Molk koloradskih
hroščev, pri katerih so se zaiskrile vse tiste
ostre kritične iskrice, ki ožarjajo Čukov
slog, je prepričljivo prebral Tadej Lukman,
član Dramske družine F. B. Sedej iz Štever-
jana. Vse skupaj pa so požlahtnili zvoki har-
monike, na katero je skladbi ruskega skla-
datelja Zolotaryova (1942- 1975) in velikega
J. S. Bacha (štiriglasno fugo) odlično zaigral
harmonikar Manuel Persoglia, učenec
SCGV Emil Komel iz Gorice iz razreda Mir-
ka Ferlana.
Z
Z 9. strani
Kritično-ironičen
prikaz ...
Mešani pevski zbor Lojze Bratuž iz Gorice
Pester niz božičnih
koncertov se je končal
  ešani pevski zbor Lojze
Bratuž iz Gorice se je v le-
tošnji sezoni ponovno
predstavil z božičnim programom.
Jedro pripravljenega programa je
predstavljala Pastoralna maša na
božične motive za zbor in orgle
skladatelja Alojzija Mava. To je
zbor ob različnih priložnostih iz-
vajal med sv. mašami ali tudi v
koncertni obliki. Maša je vzbudila
veliko zanimanje tako pri publiki
kot pri samih duhovnikih, ki so z
zanimanjem poslušali tudi peto
Vero, saj je to postalo v današnjem
času prava redkost. Poleg omenje-
ne maše so goriški pevci sv. maše
obogatili s tradicionalnimi
božičnimi napevi iz slovenske za-
kladnice. Koncertni del programa
je vključeval Fajglovo Čuj, o prel-
jubi sosed moj, O lux beata Trini-
tas Andreja Makorja in V zvezdicah
žari nebo Emila Hochreiterja, v ka-
teri sta se izkazali solistki Nevenka
Lozar (sopran) in Katja Tercic (alt).
Sledili sta še dve zanimivi božični
skladbi, ki se redko slišita v reper-
toarju zborov: Počivaj milo detece
izpod peresa skladatelja in dolgo-
letnega dirigenta goriškega pevske-
ga zbora Stanka Jericija, v kateri je
solistično vlogo doživeto odpela
Nevenka Lozar, in Detece sveto, ki
jo je uglasbil Lojze Bratuž.
Pod vodstvom pevovodje Davida
Bandlja in ob zvesti spremljavi or-
ganistke, sicer tudi pevke zbora,
Mirjam Furlan, je zbor poleg kon-
certov, ki jih je imel v začetku ja-
nuarja v Števerjanu in Auronzu,
preteklo soboto pel pri sv. maši v
Gabrjah. V tamkajšnji cerkvi, po-
svečeni sv. Miklavžu, se je med
pevci in poslušalci ustvarilo čudo-
vito vzdušje, ki ga je v svojem poz-
dravnem nagovoru zelo lepo opi-
sal župnik msgr. Renato Podbersič.
Veselo in prijateljsko druženje se je
nato lahko še nadaljevalo po zaslu-
gi gabrskih župljanov, ki so po-
skrbeli za bogat prigrizek in prijet-
no družbo. S sodelovanjem pri
večerni sv. maši in s koncertom v
frančiškanski cerkvi Marijinega oz-
nanjenja v Ljubljani je goriški zbo-
rovski sestav v nedeljo, 22. januar-
ja, končal letošnje božične nasto-
pe, ki bodo pevcem prav gotovo
ostali dolgo v lepem spominu.
M
Evropska poslanka 
Tanja Fajon
Podelitev Gujonovih priznanj