252. številka. Ljubljana, sredo 3. novembra. XIII. leto, 1880. SLOVENSKI NAROD lihiija vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po po J ti prejeman za avstro-ogerske dežole za celo leto 1« gL, za pol leta 8 gl. za četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 80 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za poSiljtuije na dom Be računa 10 kr. za meBec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dožele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih Sobb in sa dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačuje od četi ris'opne pet!t-vrste 6 kr., Če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat ti*ka. Dopisi naj se izvole trankirati. — Rokopisi se no vračajo. —Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši Št. 3 „gledališka stolba". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. administrativne stvari, je v „Narodnej tiskarni" v Kolmanovej liiši. Ljubljanski mestni zbor. (Konec.) Dr. Zamik izreče, da o tajnosti parlamentarnih obravnav je le tam mogoče govoriti, kjer se tajnost sprejme jednoglasno. Ako pa je manjšina za javnost, ne more je zadržavati noben terorizem večine, nobeno preglasovanje, da ne bi po svojih časnikih »pravila stvari v javnost, če hoče. Večina sprejme potem predlog da se reč, ki zdaj na vrsto pride, tajno obravnava. V tej „tajnejw obravnavi poroča dr. S e h r e y na dolgo in široko, da je treba pri magistratu več pisalnih moči, teoretično in praktično iztirjenih, in sicer domačih, ker drugi ne bi mogli v naših razmerah zadostovati. Zato naj se spet pokliče v službo g. Luka Svetee, kateri je bil kot mugistratui uradnik leta 1800 v pokoj dejan (kviescirau), in mu mesto plačuje 300 gld. na leto penzije; ker je pa zmožnega kon-ceptnega uradnika treba, a mesto ne more zastonj plačevati možu, ki bi lehko služil, zato naj župan preskrbi poklicauje tega (sic!) gospoda Svetca, kateri naj pove, ali službo tajnika s 1300 gld. hoče nastopiti, če ne, pa naj se ravna z njim po pravilih (norinalnias.sige Behundlung.) Odbornik Jurčič pravi, da ne govori za g. Svetca, on bode kot izveden jurist uže sam znal svoje interese varovati. Ali ta predlog večine ima drugo zanimivo stran. Iz celega poročila se vidi, da je mesto zmiroiu potrebovalo in potrebuje tako veščega uradnika, kakor je bil Svetec. Zakaj ste ga torej odpustili, zakaj leta 1860 penzijonirali ? Iz političnega sovraštva. Ker ste mislili jednega narodnega človeka, ki je diuzega političnega prepričanja kot vi, uničiti, zato ste mu službo vzeli, čeravno morate zdaj v svojem poročilu priznati, da je mož „teoretis;h und praktisch gebildet". V tem predlogu vaša stranka sama spet priznava in izpoveduje, kar povsod vidimo, da je njej princip: preganjanje domačinov in politično drugače mislečih. Odbornik Regali meni, da n i j treba novih konceptnih uradnikov; le naj tisti več delajo, ki uže so, a Imajo polno postranskih opravkov. Sicer je pa res, da tukaj jasno sama večina o sebi izpoveduje, da je ob svojem času jednega uradnika samo zavoljo tega penzijonirala iu preganjala, ker je bil nas rojak in deželna. Odbornik dr. Zamik pa pravi, da dr. ScliiTvjev predlog bi se prav za prav imel drugače glasiti, namreč: „po katerem potu bi mogli mi penzijoniranemu uradniku Svetcu že njegovo penzijo vzeti." Vi dobro veste, da zdaj Svetec ne bo dobrega notarijata pustil, pa k vam za tajnika šel. Da ste ga zarad njegovega političnega prepričanja na cesto vrgli, bil je prvi greh. Zdaj hočete Se drugi greh narediti s tem, da mu hočete vzeti penzijo, ki mu gre, vse samo zato, ker se hočete maščevati nad poslancem Svetcem, ker vam je v Badnjem deželnem zboru resnice v obraz pravil. Kajti, da bi ga vi res kot ma-gistratnega tajnika radi, to je humbug, ne resnoba. Tačas ste ga od službe spravili, ko bi bil rad ostal, zdaj ga kličete nazaj, ker veste, da ne pride. Odbornik dr. Supan pravi, da je bil Svetec zato penzijoniran, ker nij mogel celo leto službe opravljati kot tedanji državni poslanec. Odbornik Jurčič se čudi, da se v tej zbornici tak argument navaja za opravičenje grdiga strankarskega strahovanja. V vseh ustavnih državah je usus, da smejo uradniki v parlamente voljeni biti, pa da ne izgublje-vajo služb zarad tega. Če so gospodje iz večine tega zbora tacega mnenja, da mora vsak službo izgubiti, ki je za poslanca voljen, zakaj nijso s to teorijo sami pri sebi začeli. Tu mej nami sedi gospod Dežman. On je bil dolgo let poslanec na Dunaji, tudi nij svoje službe kot deželni muzealni kustos opravljal celo leto, vendar nijsmo slišali, da bi bil izgubil zavoljo tega deželno službo. Tukaj mej nami sedi dalje g. Kaltenegger; tudi on je uže dolgo poslanec in predsednik deželnega odbora in ima polno dela vsled poslanstva. Ali nijsmo še slišali, da bi bil g. Kaltenegger vsled svojega poslanstva izgubil državno službo finančnega prokuratorja. Če torej vaša teorija velja za narodne uradnike, zakaj ne velja za vaše? To vsaj liberalno nij. Poročevalec dr. Schrev na glavno stvar nij vedel kaj odgovoriti, lomil se je na posameznih izrekih in nazaduj«' je bil predlog večine — to se ve — spre ji t. Narodni odborniki so pred glasovanjem odšli iz sobe. Treba si je zapomniti tudi ta slučaj, ki osvetljuje dovolj, kakova je nemškutarska stranka. Povsod nasilna, brutalno brez* ozirna, potlej pa še tako brez s ram na, da še z ostentacijo svojo nasilnost kaže in sama na dan spravlja, in ima kosmata ušesa dovolj, da je čisto nič ne prime, če se jej še tako očita nespodobnost njenih korakov. Pol Kitni razgled. EVolrinij«- «1 š . V Ljubljani 'J. novembra. Dogovarjanja mej niiitavovernoM Stranko gospodske in zbornice poslancev državnega zbora so se popolnem razbila in ostala brez uspeha. „Ustuvoverei" državnega zbora so zahtevali, da se vojnemu ministru odbije zahtevana svota 21/« m.lijona gld., vojni mini- ster pa ta denar na vsak način hoče imeti in njegovih mislij so tudi ustavoverni člani gospodske zbornice. „Ustavoverci" so zopet je-denkrat na cedilu zato fortšritlerji zabavljajo na gospodsko zbornico. P»-ažskim listom se piše z Dunaja, da bode dobil inoraviiki novi namestnik baron Korb jednega svetovulea, kateri bode skrbel za ravnopravnost moravskih Cehov, ker Korb iz lastnega izkustva razmer dežele ne pozna. Dunajski liberalni časopisi vsi konstatu-jejo, da volitev treh poslancev iz *R"or«*uJe-«•■» HtrijMkeira v t'I i kopo sest v a ne bode izpala v ustavovernem smislu. Te volitve se bodo vršile dno 11. t. m. in če pri njih ustavoverci propadejo, je to zanje silen udarec, ker se potem razmera mej desno in ustavoverno stranko državnega zbora za desno stranko jako ugodno premakne. V il u li t«' «li #iiv<». Evropska flota nij se še razšla in mogoče, da se tudi ne bode še tako kmalu, ker UI-ciiifstka stvar postpja zopet resnejša. Poroča se namreč iz Skadra, da oboroženi Albanci kar v celih jatah prihajajo v Ulcinj, Iti/a paša pa to mirno gleda. Rusko brodovje ostane v Kotoru, potem pa odpluje v Piriius. Iz llelgrada se „Pol. Corr." javlja, da so Arnavti iz Turčije zopet roparsko vpadli v Srbijo, plenili in dve srbski stražni hiši na meji požgali. 8 rli.uk a ministerska kriza je rešena. Itistić je vendar res izstopil iz ministerstva. Piročauac je ministerski predsednik. Mijatović je prevzel ministerstvo vnanjih stvavij. Iz %<«eu se javlja, da hoče, po besednh ministra Komondurosa, Grecija sama izvesti sklepe velevlastij. Oboroženje se zato živahno nadaljuje in pomnožuje. Aktivna armada se bode do 80 000 mož spravila. Ani; l< *li<> ,.DaiIy Nevvs" prinašajo zopet oster članek zoper Avstrijo v takem smislu, kakor je (Jlndstone govoril v Midlothianu. Francoska vlada zdaj strogo izvršuje svoje dekrete zoper ^nepooblaščene" duhoven-ske bratovščine. I/, provincij je bilo soboto izgnanih okolo 20 kongregacij. Na mnogih V j h je bilo ljudstvo hudo razburjeno zoper te vladne naredbe. v Pri občnem glasovanji v Kvajel je bi zadnjo nedeljo sprejet predlog o reviziji ustave gvajcarske zveze z 247.788 glasovi proti 1 19 205. Poročali smo, da je Forster, minister za Irsko, dal svojo ostavko in da je bila ta ostavka sprejeta. Vendar Forster nij še odstopil, a to je prišlo tako: Gladstone, Forster in drugi ministri so dobili pisma od irske deželne lige, v katerih se jim preti ,.sr svincem", Če bi BOdnija zaprla kakega Parnellovega pristaša, (iladstone je na to s tem odgovoril, da je dal zapreti Parnellovega tajnika in zato, da bi so ne videlo tako, kakor da se vlada boji irskih „rovarjev", tudi Forster n;j še odstopil. Dopisi. 1% Vipave 20. okt. [Izv. dop.] Dne 27. t. m. udeležil sem se — k:.kor vsako leto — preskusnje učencev tukajšnje, to je Slapen- ske deželne vinstvene in sadjerejske šole. Lepo narastlo število učencev, njih pismeni in risanski izdelki, njih ustmeni odgovori, vse spričuje, da ta za deželo prekoristna šola lepo napreduje. Ker je dne preskušnje prav grdo vreme bilo, se je nij toliko poslušalcev udeležilo, kakor druga leta, vendar je bilo njih število še precejšnje. Mej poslušalci bil je tudi gospod okrajni glavar A. (r I o b o č n i k, manjkalo je pa zastopnika deželnega odbora, kar se dozdaj še nobeno leto pripetilo nij. Prav pred krat kim je nekdo v nečem nemškem lističi prav zbadljivo očital, da se kranjsko kmetijsko ljudstvo dosti premalo za to šolo briga, in glej, k njenej preskušnji pa dotični pisalec nem-škutar nij prišel, čeravno smo tu pri nas ugibali (in menda prav! Ur.), da v deželnem odboru sedi. Obžalovati je tudi to, da Slapenski g. župan za pot na Slap baš čisto nič ne skrbi, kajti slaba je uže tako, da se nij uže skoraj po njej voziti, kar njemu gotovo nikako čast ne dela. ■z Kopra 20. okt. [Izv. dop.] Letos je na c. kr. moškem učiteljišči za Primorje 23 gojencev m en j od lani. Preteklega leta jih je bilo v vseh štirih tečajih 115 in letos samo 93. Prvi tečaj šteje 25 gojencev (mej njimi 11 slovenskih, 6 hrvatskih, 8 italijanskih) drugi tečaj 22 (7 slov. 5. hrv. 10 italij.) tretji tečaj 25 (16 slov. 5 hrv. 4 italij.) in četrti 21 gojencev. Učiteljsko osobje ostalo je ono prošlega leta. — Izpitu učiteljske sposobnosti, koji se je pričel 18. t. m., se je oglasilo 15 gg. učiteljev in sicer: 10 z italijanskim poučnim jezikom, 3 s slovenskim in 2 s slovenskim in nemškim, za občne ljudske šole ter 4 gspdč. učiteljice z italijanskim poučnim jezikom. Mimo tega jeden učitelj in jedna učiteljica za me-Sčanske šole. — Šolsko poslopje se je sem ter tja zdatno popravilo, a vseh neprilik popraviti nij mogoče in hiia ostane vedno še skrpana in v mnogih ozirih nezdrava ter estetični čut žaleča. Skrajni čas bi bil, ko bi se jedenkrat resno misliti pričelo, kako premestiti ta za Primorje znameniti zavod iz mesta, ki nikakor ne ugaja zahtevam, ki se stavljaju jednako obširnemu učiteljišču. Mnogo in mnogo motivov bi bilo, da se skrajno določi mu drugo 8tanišče in tov Trstu ali v Gorici. Vrhu tega je tu sedaj draginja enorma. Jedinstvo tu ve-lja in učečej se mladini bi bilo v marsičem boljše. Bog pomozi! — Iz .!clšan 2G. okt. [Izv. dop.| Pri nas smo dobili nove orgije, in to je uže važno za Jelšane na Primorskem. Vsak, kdor je prijatelj petja in lepo ubranih glasov, pritrdil mi bo, da v cerkvi orgije kraljujejo mej vsemi drugimi muzikalnimi inštrumenti. Mi smo prav ponosni teh novih orgelj, katere je nam g. Ign. Zupan s sinovi iz Krope po prav novej sistemi izgotovil, katera je še prav malo po Slovenskem znana. To nij samo natančna, okusna, solidna in po vseh pravilih akustike izpeljana stavba, ampak zanimiva sistema, pri nas še malo zn.inih „kegelladenu, po mojem: vreten čnih ali koničnih sapnikov. Cela mehanika je tako umetno sestavljena, da nij moči blizu niti prahu niti smetem. Dne 7. novembra t. I. bo to hvalevredno delo blagoslovljeno. Tu se lehko pride vsak prepričat tega izvrstnega dela, ter bo imel priliko ogledati vso mehanike in po-ghliati prijetni glas teh orgelj. Kolikor meni znano, bede najbrže g. Anton F o er s ter iz Ljubljane povabljen, da bo prišel to izvrstno in po novej sistemi sestavljeno delo aprobirat in o taistem izrazit svojo sodbo. Mi pa izre- čemo g. Ignacu Zupanu in sinovom za tako izvrstne orgije pohvalo, ter želimo, da bi imel pri svojem opravilu srečen vspeh in mnogo naročnikov. Iz Prajro 29. okt. flzv. dop.j (Ustfe-dni matice škol sk a.) Znani „Schulverein", ki si je dal nalogo n^ samo na mejah slovan-sko-nomških ampak tudi po okrajih čisto slovanskih podpirati netnštvo in ustanovljati nem ške šole, zazširil se je v kratkej dobi „zatiranja Nemcev" daleč črez meje Avstrijske. D.i je namenjeno to druStvo posebno zoper Č-die, so ti kmalu spoznali in ustanovah po raznih mestih čeških in moravskih društva, katerih namen je, delovati germanizovanju nasproti. Dasi te „matice" delujejo jako uspešno, vendar nemškemu „Schulvereinu" uže zaradi lokalnega pomena ne morejo biti kos. V to svrho oživela je tu v Pragi „centralna matica šolska", ki bode združila vse uže obstoječe enake zavode in potem ž njimi skupno lehko paralizovala germanizovanje. Uže navdušenost, katero kažejo vsi praški listi za stvar in imena ustanoviteljev jamčjo nam, da bode to v resnici narodno delo postalo velikansko v prid vseh avstrijskih Slovanov. Mi Slovenci jim kličemo: Dober vspeh! To prvi moj dopis iz zlate Prage. Ustreženi li, kmalu zopet kaj. (Ustrežete? Ur.) Tiskovna pravda „Slovenskga Naroda". Nedavno Htno poročali da je bil obsojen odgovorni urednik tega lista g. Makso Annič pri mestnej delegiranej sodniji na 10 pold. globe zarad „žaljenja časti" po § 490, ker smo potem, ko se je bil žnndarm Jan v Medvodah, ko so bili „Liedertafler/i" baje napadeni, sam ustrelil, prinesli notico, da sta tedanji breztakni urednik vlađne „Laibacher Zeitung" g. Leo Suppantschitsch in njegov poročevalec uradnik E. VVavvreezka, moraličua „morilca". Zagovornik zatoženca, dr. Zamik, prijavil je proti sodbi prve instance priziv in naglašal, da ima stvar priti pred porotnike ne pred okr. sodnijo. Dr. Schrev zastopnik tožnikov pa se je bil pritožil zaradi male kazni. Dne 29. okt. se je obravnavala ta stvar pri drugej instanci pri deželnej sodniji. Sodniji je predsednik bil deželne nadsodnije svetovalec dr. Kapretz, za votante so bili pa odločeni deželne sodnije svetovalci pl. Z h u -ber, baron Rechbachin Czeh. Zapisnikar je bil avskultant g. Benedikt. Še predno je prišel dan obravnave, vložil je bil naš urednik sledečo prošnjo deželnemu sodišču v Ljubljani, naj se svetovalec Zhuber izloči iz prizivnega senata: „Slavno c. kr. deželno sodišče! Kakor odgovorni urednik „Slovenskega Naroda" sem bil 1. septembra t. 1. od c. kr del. sodnije v Ljubljani prestopka po § 49G kaz. zak. za krivega izpoznan in na 10 gold. globe obsojen. Vložil sem zoper to razsodbo ničevnostni priziv. Vsled tega je obravnava pri tukajšnjem c. kr. deželnem sodišči na 29. dan oktobra t. 1. razpisana. Predmet te cele stvari je ta, da sta bila v listu „Slovenskom Narodu" gospoda Leo Supantschitsch in Ed, \Vawreezka „morilca" imenovana na podlogi tega, da se je žnndarm Jan v Medvodah ustrelil. Uže pri obravnavi pri c. kr. delcg. sodniji je rekel za stopnik tožnikov dr. pl. Schrev, da se mora cela stvar v tej pravdi vzeti s političnega stališča, ker celi dotični članek nSlov. Naroda" nij po njegovem mnenji nič druzega, kakor draženje na ustavoverno nemStvo na Kranjskem (eine Hetze gegen das verfassungstreue Deutschthum in Krain). S tega stališča je tudi zastopnik tožencev plediral, da se mora kazen meni jako o-tro odmeriti. Ud priidvneira senata pri c. kr. ljubljanskem dež. sodišči je po navadi deželne sodnije svetovalec p. Uaimund pl Zhuber-Okrog. Ta gotpod svetovalec j« pa ravno odličen član nemške ustavov^rne sfrenke na Kranjskem, on je ud političnega konštitucijonnlnega društva in uže veliko let poslanec te stranke v ljub ljanskem mestnem zastopu. Znano je pa, da je list ^Slovenski Narod" v vpdnem boji s to stranko, kateri boj se neprestano dan za dnem nadaljuje. Zaradi tega se jaz usojam imenovanega gosp. svetovalca na temelju § 72 kaz. prav.*) reda odkloniti kakor uda prizivnega senata si. c. kr. ljubljanskega deželnega sodišča za obravnavo proti „Slovenskemu Narodu" na imenovani dan. Prosim tedaj : Naj slav. c. kr. deželno sodišče ta moj odklon na znanje vzame, in o tem odloči. V Ljubljani dne 24 okt. 1880." Na to je došel sledeči odgovor: „Gospodu prosilcu pe na to ulogo odgovori, da se naznanjeni odklon deželne sodnije svetovalca Raimunda Zhuber pl. Okrog, kakor uda sodnega dvora, ki bo imel 29. t. m. noter zaznamovani predmet presoditi, v zmislu § 72 r. k. pr. dovoliti ne zamore, ker proti temu svetovalcu slučaj postavne izključbe po S fi7—-69 r. k. pr. ali drugih uzrokov, kateri utegnejo obuditi dvombo o polni nepristranosti imenovanega svetovalca pri tem razsodilom, izkazu nih ni. V Ljubljani 27. oktobra 1880. Za bolnega c. kr. deželne sodnije predsednika: Kapretz." Tako se je vršila obravnava pred zgoraj navedenim senatom z g. Zbubrom vred. Prvosednik prebere zatožbo, sodbo sodnika prve instance in ničevnost ni priziv proti sodbi, kateri je naznanil zatoženec, kakor priziv, ki ga je bil objavil zastopnik tofnikov proti „pre-majhenej" kazni. Zastopnik tožnikov dr. Schrev je še o poznejšej vlogi, ko je uže sprejel razsodbo, naglašal, da se ne bi smelo soditi po prvem odstavku § 490, ampak po drugem, kajti razžaljenca nij sta bila samo gg. Suppantschitsch in Wawreczka, nego vsa nemška stranka in nemška narodnost je bila razžaljena; zato pravi dr. Schrev, da bi bilo le pravično, ko bi se tako dejanje zelo strogo in to z zaporom kaznovalo. Dr. Schrev je tem bo|j za zapor, ker se zatožencu ne bode, ako bode zaprt, nobena škoda godila, njegovo delo bodo uže diugi opravili, kakor se to večkrat v redakcijah godi. Zastopnik zatoženca, odgovornega urednika M. Armiča, je vložil pritožbo ničevosti in zahteval, da se razsodba prve instance za neveljavno proglasi in da stvar pride pred porotnike na razsodbo. Dr. Schrev želi zdaj besede, da bi v prvej vrsti dokazal iz mnogo številk „Sloven- *) Dotični paragraf so glasi: S 7*2. Državni pravdnik, zasebni udeleženci', zasebni obtožitelj ali obdolženec smejo odvreči (odkloniti) ude sodišča in zapisovalce, ako morejo slučajev v ${4 67— G9 omenjenih povedati Id Izkazati drage nudogo ali uzroke, kateri utegnejo obuditi dvombo o polni nepristranosti tega, kogar odmetajo. — § 74. Je li dopuščen odmet sodne osobe, to razsoja praviloma načeluik tistega sodišča, kateremu ona pripada. skega Naroda", da ta list deluje zmirom proti nemškej narodnosti in da ima to tako rekoč v programu. Predsednik g. Kapretz ga opomni, da „Slovenski Narod" sploh nij v obravnavi, da torej naj le tiste stvari navede, ki se tičejo dena*nje obravnavo, namreč Suppantschitseha in \Vawreezke v listu rabljenega izraza. Dr. Schrev potem razpravlja, da se mora pritožiti zoper premajheno kizen. Tenor cele notice da gre proti nemškej narodnosti. Sup-pantschitsch se le napada rato, ker baje v „Laitmeher Z-utung" germanizatorsko politiko dela. Pravica da tu zahteva ostre satisfakcije, sicer bode slovensko novinarstvo še bolj ko-rajžo imelo napadati svoje protivnike. D. Schrev trdi, da on sicer nij prijatelj tega, da bi se uredniki zapirali ali se stališča svojih klijentov (nota bene: ž ur na I i sto v. Ur.) rta mora to zahtevati. Treba je, da se v tem slučaji spozna na oster zapor, kajti navadni zapor bi bil tudi premala kKzen. (Konec prih.) Domače stvari. — („Ljubljanski Zvon".) Za sode-lavstvo pri novem leposlovnem in znanstvenem listu, ki bode od novega leta naprej pod na-filovom „Ljubljanski Zvona izhajal v Ljubljani v „narodnoj tiskarni", oglasilo se je dozdaj uže 28 pisateljev, mej temi najznanejša slovenska imena. Priobčili jih bodemo skoro. Tudi glede materijalne podpore smo dobili od več krajev zagotovila od prijateljev, da bodo naš novi list razširjali. — (Umrl) je 29. okt. ni svojem posestvu pri Savi penzijonirani tnedicinalni svetovalec dr. Primož Dolar 82 let star. — (Na pokopališči pri sv. K r i -? to fu) je ljubljansko prebivalstvo, kakor vsako leto na praznik vseh svetih, tako tudi letos položilo vencev na grobove pokojnih. Posebno krasno so bile olepšane rodbinske rake ob zidu in na konci pokopališča, grobi bogatašev; a tudi siromak je prižgal lučico nad gomilo svo jega dražega umrlega. Slovenska mladina ljub Ijanske gimnazije je spominjala se našega prvega pevca slovenskega Vodnika in slovenskega učenjaka Čopa. Njiju groba je odičila z lepimi venci se slovenskimi trakovi. Novomeška čitalnica nij pozabila svojega velikega dobrotnika dr. Žige 13 u carja. „Sokol" je zopet letos postavil v spomin ranjkih svojih čla nov „Sokolovsko piramido", na katerej so zapisana imena „Sokolov", ki so završili svojo dfibo. Leto za letom se množe vrste teh imen. Pred to piramido so pevci ljubljanske čitalnice zapeli tri nagrobnice, na posebno prošnjo pa so zapeli nagrobnico „Nad zvezdami". — Naj krasnejše vreme je olajšavalo pot na grobove tisočerim, ki so vreli na pokopališče. — (Filharmonično društvo) v nedeljo nij moglo imeti občnega zbora, ker je bilo premalo udov prišlo. Zuto je občni zbor preložen na prihodnjo nedeljo 7. nov. — (O pokojnem našem rojaku Jakobu Arconu) c. kr. vladnem svetovalcu v Zadru, katerega so bili nemškutarji pod usta voverno prejšnjo vlado samo zavoljo tega iz Ljubljane proč zdenuncirali, ker je bil Slo venec, a nij hotel renegat, biti, piše dalmatinsko glavno glasilo „Narodni list" tako-le „Prekojucer umro je u Zadru, vit. Jakov Arcon, Bavjetnik kod dalmatinskog namjestništva. Ni-Bmo mogli neoćutiti veliku bol u srdcu, saslu sav Žalostnu viest, jer je pokojnik bio čovjek uzorna značaja, Činovniklriedke sdušnosti, velike marljivosti i točan izvršitelj zakona. Mi tko mu se je ikad približio, nije mogao nediviti se njegovom umu i liepom srdcu. Sinjam, koji su ga imali za toliko godina kotarskim poglava-varom, neče ga nikada zaboravit'. Hoje Slovenac, te je iskreno ljubio naš narod i poznavao mu jezik. Pokoj mu duši!" Pač lep dokaz, da značaj ne ga človeka povsod spoštujejo, kamor pride, izdajnika in kruho-borca pa zaničujejo še tam, kjer ga rabijo. — (Dr. Valentin Janežič), brat znanega pokojnega slovenskega slovničarja in literarnega izdatelja, imenovan je za štabnega zdravnika in vojaškega zdravstvenega načelnika v Gorici. — (Koncert vojaške godbe polka v e 1 i k i knez Mihael št. 20 ) v restavraciji ljubljanske čitalnice nedeljo zvečer je sijajno izvršil se. Vse sobe so bile natlačene gostov. Prišlo je bilo tudi preko 40 oficirjev h koncertu. Vojaška godb^ bode svirala v čitalni škej restavraciji zopet prihodnjo nedeljo pri „Sokolovetn večeru". — (Slovensko lite rano društvo na Dunaj i) ima svoj redni očni zbor v četrtek 4. dan novembra — pričenši ob 7. uri na večer — v „Kaisers Itestauration zur hI. Dreifaltigkeit" (III. Ungargasse 21.) po sledečem dnevnem redu: Prebeie se zapisnik o zadnjem zborovanji. II. Glas 9, podpredsednika. III. O lit. društva življenji in odborovem delovanji poluletno poročilo a) tajnikovo, b) blagajnikovo, c) knjižničarjevo. — Absolutorium. — IV. Volitve a) prvosednika, b) odbornikov, c) revizorjev. V. Fventualia. — Zabava. — (Utonil.) Iz Preske se nam piše 31. oktobra: Utonil je dne 30. oktobra devetletni deček iz Seničce, šel je s svojim tovarišem na vse zgodaj zjutraj v Medno in domov grede gre črez potok pod Medniškim klancem; na brvi mu spodleti in on pade v vodo; dobili so ga mrtvega še le popoludne na mestu predno se potok v Savo izliva. — (Staro vino) je vsled slabe letošnje trgatve na Dolenjskem povsod v ceni poskočilo. V Turnskej graščini pri Krškem je bilo te dni prodano po 14 gold. vedro. — (Advokat dr. Nikolaj Tonkli), brat drž. poslanca, odvetnik v Tolminu, je naznanil odvetniškej zbornici svojo preselitev v Gotico, kjer bo tudi namestoval g. odvetnika dr. Josipa Tonklija za čas njegovega odhoda v državni zbor na Dunaj. — (Občnega zbora čitalnice vGo-rici) udeležilo se je dne 23. oktobra 18 udov. Za predsednika je izvoljen g. A. Jeglič, za blagajnika g. Št.. Klemenčič. Odborniki pa so ti-le gg.: Tone Feitila, Hribar, Mrcina, Povše, Ra-bič, dr. Nikolaj Tonkli, Vodopivec France. Na mestnika sta gg. Fabijani in Pirjevec. — (Kje so naše dežele?) V tržaškem vladnem listu „Osservat. Triestino" bilo je brati zadnji teden nek poziv, v katerem se imenujejo naše dežele „provincie ita-liane"!! Tako se „irredenta" goji v vladnih listih ! Razne vesti. * (Koliko je penzijoniranih o f i -c i rj ev.) Navaden človek ne ve, kako se vojska oskrbuje in plačuje, sarno vsako leto so večji številke vojnega proračuna. Da se vsako leto terja već denarja pri vojnej upravi, temu uzrok [e gotovo tUdI veliko število p en z i j o u i r an i h oficirjev, ki bi še lehk > služili. Ilizmera mej aktivnimi in peuzijnniranimi oficirji je namreč takale: feldcajgmajstrov je aktivnih 11, penzioniranih pa 15; feldmaršal-lejtenantov aktivnih 58, penzijoniranih pa 91; generalmajorjev akt. 111, penz. 176; polkovnikov akt. 260, penz. 4f»0; polkovniskih lejtenatov akt. 299, penz. 390; majorjev akt. 583. penz. 7f>3; stot-tikov akt. 8248, p<»nz. 4010; nadlejtenantov akt. 3838, penz. 1340; lejtenantov akt. 3779, penz 900. Torej do n.tdlejtenanta je število penzijoniranih oficirjev večje kot število aktivnih. In vse te penzije se plačajo iz davkov, od kod pak! * (Roparji v Slavoniji) Iz Vuke v Slavoniji se poroča, da je na glavnej cesti blizu Viškovca neki tujec ustavil krošnjarskega kramarja Ivana Gašpariča z izgovorom, naj mu proda eno pipo. Mej tem, ko je tujec pipe Ogledava^ prideta iz bližnjega gozda še dva moža in vsi trije so padli čez ubozega kroŠ-njarja, razmetali mu vse blago, potem pa mu vzeli 15 gold. v gotovini. (I tožili so mu $6 smrtjo, ko bi jih izdal. 1/movi so govorili magjarski in hrvatski. — Pred kratkim se je domu v 1 n d i i j o peljal švabski kmetic Ven-delin Kelti Na poti ga srečata mož in ženska in ga prosita, naj ju pelje do Indjije. Kmetic iima usliši prošnjo ter jim da celo prenočišče, ker bi imel drug dan gosta peljati v Zemun. Druzega dne kmetu ponudi tujec, iz čutare pit; komaj pa je jedenkrat iz nje požrl, uže se v nezavesti zgrudi. Dva dni kasneje so ljudje našli ubozega kmetica v hosti, vendar še živega. Tujec je zginil s konji in vozem v vrednosti 800 gold. * (še jedno sleparstvo več.) Fabrika za papir iz slame v Chatanu, v ameri-kanskej državi Novi Jork, imela je več let nalog izdelavati posebno vrsto papirja iz slame, prav tancega in čistega. Fabrika dolgo nij ve« dela, zakaj se ta papir porablja. Jeden ris tega papirja je tehtal tri kilograme. Kasneje se je izvedelo, da hodi ta papir na Kubo, kjer se ne porablja kot papir za cigarete, nego kot vnanji list za cigare. Papir se namreč v to-bakovej vodi namoči, potem pa spreša kot to-bakov list tako, da ne more nikdo razločiti ga od pravega peresa. Denes pa iz tega papirja delajo e>lo cigare in jih za prave prodajajo. * (Kako je pol milijona romalo.) Nedavno je zgubil neki g. Pages na severnem kolodvoru v Parizu v zavitku 650.000 frankov. Ta zavitek pa se je zdaj srečno našel, katerega nij, kakor je mislil, zgubil v kolodvorskem kabinetu, nego na nabrežji. Trije vojaki so veselo šli tam na dopust in mej njimi je bil tudi jeden z imenom C zel o t. Ti so opazili na tleh zavitek, a misleči, da ga je kdo nalale vrgel tja, da bi koga imel za norca, bevali so ga jeden k drugemu in se dolgo na ta način igrali. Predno pa so vstopili v želez-nišk vagon, vtakne jeden tovarišev oni zavitek C/elotu v krašnjo, kar je ta pustil in se nij zmenil, ne vedoč, koliko da je zdaj dražja postala njegova krašnja. Kmalu pa izstopi iz vagona Czelot ter se napoti v Neully, mej potom pa je se svojo krašnjo dve uri plesal. V Neully so njegovi starši revni rokodelci. Ko pride domov, odpre mati njegovo krašnjo, najde zavitek s 050 000 fr. a ga nemarno proč vrže na mizo, kjer je potem ležal 4 ali 5 dnij. V vas pride omožena sestra Czelotova. Kakor so mlade ženske sploh radovedne, tako je bila tudi ta, ter je razvila zavitek. Kako so vsi obstali pri pogledu tega bogatstva! A pošteni ljudje nesli so najdeno takoj županu. Tega nij bilo doma. Gredo k žandarmeriji; od tam se brzojavi v Pariz, g. Pages pride v Neully, dobi izgubljeno, a Cielotu da 25.000 frankov. * (Pogreb indijske princesinje.) Še dandenes se rado zgodi v Indiji, da mrtveca, na mesto da bi ga zagrabil v zemljo, mečejo v reko Ganges, kjer truplo ribe snedo. Včasih pa se mrtvec sežge in njega pepel vrže v ono vodo. Meseca avgusta je umrla v birmanskem mestu Avi lepa žena kneza Tong-mu-pi, prlncestnja stare kraljeve indijske rodbine, 33 let stara. Pred njeno smrtjo jej je moral njen mož obljubiti, da bo nje truplo sežgal in pepel vrgel v Ganges. Naredila se je zlata majolka, V katero so spravili njen pepel in štirje bramini so odpotovali v sveto mesto Benares in tam so stresli pepel trupla princesinje v reko. Majolko so napolnili se sveto vodo in jo prinesli nazaj knezu, k; jo je potem daroval nekej boginji. Tuje*!. 2. novembra: Pri Nlouu i 1 > Ur iz Celovca, iz Kočevja. — Schmidt Pri Bikhausen iz Dunaja.— Brand J iz I jtib jano. — pl. Doni, Kikli iz Trsti. — (i. il< s it Dumija. — Grof Thurn iz lIMovljn«*. Pri k* nt ri |»lt«iu ee«»rjl: Schrev iz I.esec j Loterljne srečko. V Trstu 30. oktobra: 8. 32. li>. 45. 1. V Lincu 30. oktobra: 88. 7. 48. 50. 0O. Dunajska bcrza 3. nov. (Izvirno telegrafom) poročilo.) Enotni d; ž. dolg v bankovcih . . 71 gld. eo Enotni drž. doig v »rebru . 13 n — „ Z1hm renta. . ...... . BH n 90 n lbtio drž. posojil o..... . 129 n 9J n Akcijo narodnu banke . . . . 820 n — Krediine akcijo ...... . 275) it London . ...... . 117 n 20 ii Srebro . . . ...... , — n — n 9 n 35'/, „ O. kr. cekini . ...... n »>0 Državne marko ...... . 57 »i 85 Tisoč in ena noč. 1'i-tivlji«*«* iz iiiti*«>vilk .<»!. Bolj kratko, asnih in in kavnili povesti nij kmalo, kakor Tiscć in ena noč; (iok»/. temu, da M jih ii/.o skoro VSi narodi v svojo literaturo sprejeli. (635-2) Vsak mesec izhajata a >S o S* b S A«! & o. .o I O 13 173 **> j* 5^3 a - Sil S 1 5 ----3 ^ -= Henri Nestle-jeva otročja redilna moka. Veliki častni diplom. Veliko atestov Zlal e od različnih "3E.":*' >,-^SSSfrSK prvih zdravu. razšla v. M&r^^^^ m* s» v t <>i*i t »"»»i«;pokrpir*w*u«t- S\ ... — Ijie poleg stoječo registro- 'i^JF ^"1 vano varstveno ziuiiuenji'. T NB. Pri nepravih škatljicah ne nahaje se k i,-7, ,; na etiquetti pokrovčka rokopis oontral-dopo sitira F. Berlyak-a. (fail —1) BsmBBB*ĐBB¥H>£Id^S2S2BCS2^I ««XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXf Zaloga (lra^oeeiiostir, zlatnine in srebniine. r3 5 6JD Unojam si naznaniti, da sem so zopet prešel 1 v svojo popra« IJeno in <»I«'|»muii<» produ J n I o i ( o in da kupčijo, ki je uže od leta 1"»;;» na najboljšem glasu, nadaljnjem pod svojim imenom. Ob enem opozortijcm p. n. občinstvo na svojo novo rti«uo%rolj>ic3 in Il«jlll>li>'M€»j«0 pomuhljevo olje iz kit ovih jeter zoper škrollje, krvico, pljučnico, kašelj itd. itd., v ftklcifticali a OO kr.. združeno z železnim jodirom posebno dobro /a one, ki imajo premalo krvi ali ki si imajo kri čistiti v »kleiiicali a 1 «I«L prodajo G- PICCOLI, lekar ,,k angelu", (400—4) na dunajskej cesti v Ljubljani. «1 dO a> M n -■ — bo s i 7B *■ 1 ,c_J © J 5 £c ari so i I * S "s • — M — ' lis oo -2 s ■ -s |JsB|s4j| > .So ■ Izdatelj in urednik Makso Armić. Lastnina in tisk „Ntirodne tiskat tu;-'