Varčevanje vse Peticija bolj aktualno za red in mir Stran 4 Stran 6 St. 86/ Leto 62 / Celje, 30. oktober 2007 / Cena 0,81 EUR mmwüM Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn Za spomin brez (preveč) plastike Petje, ples in kaligrafija na avdiciji Nezlomljivi ostaja v Celju 9770353734020 Zlata lastovka Načelnik celjske upravne enote Damjan Vrečko naj menedžer v javni upravi Nominiran je bil že lani, zlato lastovko za najboljšega menedžerja v javni upravi pa je osvojil letos. Načelnik upravne enote Celje Damjan Vrečko pravi, da je najvišjega priznanja delavcem v javnem sektorju vesel. »Gre za celoten javni sektor, izbiro pa so opravili strokovnjaki, imenovani v štiri različne skupine, ki so ocenjevale dosežke nominiranih na najrazličnejših področjih,« pove Vrečko. Kje so komisije našle glavne argumente za to, da so nagradile prav vaše delo? Verjetno so najbolj bistven element udejanjena prizadevanja za prijaznejšo in bolj učinkovito javno upravo oziroma zadovoljstvo uporabnikov z našimi storitvami. Bili ste med pionirji pri uvajanju storitev elektronske uprave, je tudi to vplivalo? Slovenija se je z uvajanjem e-storitev letos v Evropi prebila na 2. mesto. To je potrditev, da smo na pravi poti. V Celju smo bili pionirji na poti približevanja državne uprave občanom. Storitve smo predstavljali na MOS-u in drugih prireditvah, zlasti pa je bilo izhodišče, da so upravne storitve storitvena dejavnost in je glavna naloga zaposlenih, da se vsaka storitev izvede čim bolj prijazno, učinkovito in na čim bolj ekonomičen način. Ste še vedno koordinator za odprta vprašanja v de-nacionalizacijskih postopkih? Vodim koordinacijo 14 upravnih enot, kar je ena največjih koordinacij na področju denacionalizacije. V celjski enoti smo 1.037 zahtevkov na prvi stopnji rešili, drugod je še kar nekaj odprtih in zelo zahtevnih zadev. V več kot letu dni smo skupaj dosegli vrsto premikov na tem področju. Kakšni so načrti za naprej, zlasti glede na to, da je vse več govora o tem, da se bodo ob uvajanju pokrajin upravne enote močno spremenile? Še naprej bomo dvigovali kakovost na vseh področjih dela, dnevno bomo izboljševali tudi upravni standard. Pokrajinska zakonodaja je v nastajanju in različnih pogledov nanjo je veliko. Za nas kot izvajalce je glavna obremenitev ta, da se morajo upravne storitve ne glede na to, ali se bodo izvajale na pokrajinski ravni ali v upravnih enotah, izvajati učinkovito in strankam prijazno. Kako se je prijelo sobotno delo? Sobotno delo se je dobro prijelo, predvsem za storitve pri okencih, tudi svetovanja je veliko. Bistveno manj pa je povpraševanja po ostalih upravnih storitvah, saj v upravnih postopkih stranke vabimo. Začeli smo se pripravljati na to, da bo drugo leto veliko zamenjav osebnih dokumentov, zlasti osebnih izkaznic. Največji naval pričakujemo od aprila do novembra, pri čemer težav ne pričakujemo. BRST Več mladosti V celjskem Narodnem domu se je včeraj s sprejemom kongresnih resolucij in z izvolitvijo novega vodstva končal 7. kongres Mlade Slovenije, podmladka Nove Slovenije. Gostje kongresa strankarskega podmladka so bili tudi člani in vodstvo NSi, na sliki državnozborski poslanec Alojz Sok (v sredini). Predsednik Mlade Sloveni-je Robert lic je v svojem govoru izpostavil pomen delovanja podmladka, zlasti zato ker politika sprejema odločitve, ki bodo v prihodnosti vplivale tudi na položaj mladih in na uveljavljanje njihovih interesov. Mladi pa že-Ujo sodelovati pri ključnih izzivih današnjega časa. Zavzel seje še za dejavnejše prevzemanje odgovornih funkcij v gospodarstvu in politiki. Roberta lica so na kongresu ponovno izvolili za predsednika, in sicer za dveletno mandatno obdobje. Prejel je 110 glasov. Na kongresu so sprejeli tudi več resolucij, in sicer Za več mladih družin, Za pravično mejo in resolucijo Več mladosti ter izjavo kongresa Ne zanima nas blokovska delitev. Kongres so z obiski in nastopi pozdravili številni ministri, člane vlade evropski poslanci in ugledni člani stranke. BS, foto: GK Zaradi šol na referendum? Sveženj osnovnošolske zakonodaje, ki je v okviru priprave zakonov o organizaciji in financiranju izobraževanja ves čas buril duhove javnosti, predvsem pa stroke, je zaenkrat pod streho. Vendar stoji na majavih temeljih, saj usoda zakona kljub potrditvi v državnem zboru ni znana. Danes se mu obeta odložilni veto državnega sveta, opozicija napoveduje celo referendum. Največ prahu so v času priprave nove zakonodaje dvigovale novele o spremembi financiranja vzgojno-izobra-ževalnih zavodov, uvedbi drugega tujega jezika v zadnji triadi devetletke ter ukinitvi splošnega uspeha ob koncu osnovnošolskega izobraževanja. Najprej se je oglasil sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture, nato širša stroka, zatem še javnost. Sporna naj bi bila predvsem odprava razlik v financiranju tistih zasebnih šol, ki izvajajo javno priznane izobraževalne programe. Te naj bi se financiralo 100-odstot-no, medtem ko se jih j è do zdaj 85-odstotno. V javnosti so se pojavljali predvsem pomisleki, da naj bi se na ta način kršila načela javnega šolstva. Sindikat je ob tem zbral več kot 71 tisoč podpisov podpore za kakovostno javno šolo in jih prejšnji torek izroči predsedniku državnega zbora Francetu Cukjatiju. Ostre pomisleke o spremembi financiranja šolstva so ob obravnavah izražali tudi opozicijski poslanci. Medtem je podpise za pobudo kakovo-stemu in pravičnemu šolstvu zbiral tudi zasebni zavod mariborske škofijske gimnazije. Kaj bo zakonodaja prinesla praksi? Stroko sta ves čas skrbeli tudi drugi noveli. Največ pomislekov je bilo izraženih glede uvajanja drugega tujega jezika, saj naj bi nova sprememba (v zadnjih letih se šolske reforme vrstijo kot po tekočem traku) povzročila nemalo organizacijskih ter kadrovskih zapletov. Pojavljala so se vprašanja o prerazporeditvi urnikov, ugibalo se je, kateri predmeti naj bi utrpeli škodo zaradi implementacije novega predmeta. Ministrstvo ob tem naj ne bi ponudilo zadovoljivih odgovorov. Pri noveli glede ukinitve splošnega učnega uspeha pa je stroka izrazila dvom glede rušenja do zdaj uveljavljenega sistema eval-vacije. Ogromno nerešenih vprašanj je ža seboj potegnila možnost združevanja vrtcev in šol v vzgojno-izo-braževalne centre in financiranja šol glede na število učencev. Kadrovskega osipa so se ob slednjem prestrašili predvsem svetovalni delavci. Veto ali celo referendum Kjer je dim, je tudi ogenj, kar se je izkazalo ob petkovem tretjem branju predlaganih zakonov. Glasovanje o zakonu je opozicija obstrui-rala, se ob tem sklicevala na pomisleke strokovne in širše javnost ter pričakovala, da bo vlada predloge umaknila. Glasovanja se je tako udeležilo 47 poslancev, 45 jih je glasovalo za spremembe šolske zakonodaje. 11 državnih svetnikov pa je za današnji dan napovedalo glasovanje o vetu. Če bo veto izglasovan, bo moral državni zbor ponovno odločati o zakonu in pridobiti vsaj 46 glasov podpore. Odločitev bo padla danes, predstavniki opozicijskih strank pa so že napovedali zbiranje podpisov za sklic naknadnega referenduma. POLONA MASTNAK Pred vrati drugega kroga Državna volilna komisija (DVK) je napovedala, da bo danes objavila uradni izid prvega kroga volitev za predsednika države (če ne bo zapletov). Po tem bo lahko predsednik državnega zbora France Cuk-jati uradno podpisal odlok o razpisu drugega kroga volitev. Ta bo predvidoma 11. novembra, na Martinovo nedeljo, hkrati z referendumom o noveli zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic. Danes bomo torej izvedeli, kako so na rezultate volitev vplivale glasovnice, ki so jih v prvem krogu predsedniških volitev po pošti v domovino poslali slovenski volivci s stalnim prebivališčem v tujini. Volilne komisije so pri štetju upoStevalé tiste glasovnice, ki so jih prejele včeraj'do 12! ure. Spomnimo, da so v tujino poslali 4.962 praznih glasovnic volivcem, ki so to zahtevali, potem pa še volilno gradivo z uradnimi glasovnicami na naslove 39.903 volivcem, ki glasovanja po pošti niso zahtevali. Ravno te glasovnice so za marsikoga sporne, državna volilna komisija pa poudarja, da so v skladu z lani spremenjenim zakonom o volitvah. Ker gre za veliko število glasovnic, bi lahko odločale, kdo bo poleg Lojzeta Peterleta kandidat za predsednika. Brez upoštevanja glasov iz tujine je bilo namreč med drugo uvrščenim Da-t nilom Tiirkom in tretje uvrščenim Mitjo Gasparijem manj kot 4 tisoč glasov razlike. MBP Za spomin brez (preveč) plastike Ekologi opozarjajo na ravnanje z odpadki na pokopališčih ANKETA Prava norija Zveza ekoloških gibanj Slovenije (ZEG) ob dnevu spomina na mrtve opozarja na problematiko pri ravnanju z nagrobnimi svečami in na zakon o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč. ZEG opozarja, da v Sloveniji še nimamo pravilnika o ravnanju z nagrobnimi svečami, ki naj bi reševal sedanje neurejeno področje ravnanja s tovrstnimi odpadki. Zakon je še vedno v osnutku. Opozoriti želijo tudi na težave pri uresničevanju okoljske zakonodaje. Težava naj bi bila v materialih, iz katerih so izdelane nagrobne sveče (PVC in PP), saj jih ni mogoče snovno reciklirati, ker je treba za vsako vrsto razpolagati s povsem drugačno tehniko zaradi različnih fizikalnih lastnosti materialov. Zato snovna re-ciklaža v obliki, kot je navedena v osnutku pravilnika o ravnanju z nagrobnimi svečami, ne bo mogoča. Hkrati se postavlja še vprašanje o ravnanju z ostalimi vrstami materialov v svečah, ki jih prav tako ne bo mogoče zgolj snovno reciklirati. ZEG zato predlaga večji poudarek na ozaveščanju potrošnikov. Postavlja vprašanje, ali je smisel dneva spomina na mrtve v obilici pla- Je smisel dneva spomina na mrtve res v obilici plastičnih sveč? stičnih sveč na grobu, vzpodbujati pa želi tudi nematerialne vrednote. Zveza ekoloških gibanj Slovenije (ZEG) in Stranka ekoloških gibanj Slovenije (SEG) sta že leta 2004 in lansko leto predlagali Vladi RS spremembo v novem zakonu o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč. Prednost naj bi imel žarni pokop. Prepovedano naj bi bilo raztrositi pepel pokojnika v morje. Ne nasprotu- jejo pa raztrosu pepela na prst, ker je količina pepela majhna in ne povzroča onesnaževanja okolja. Ob dnevu spomina na mrtve v ZEG ponovno predlagajo, da bi se v letu 2008 pripravil nov Zakon o pogrebni dejavnosti oziroma da bi se posodobili zakoni in pravilniki, ki se nanašajo na pogrebno dejavnost. ZEG predlaga vsem obiskovalcem pokopališč, da odstranjujejo plevel na poko- pališčih brez pomoči kemikalij, pesticidov in drugih kemičnih pripravkov ter da na pokopališča ne prinašajo ogromnih količin cvetja, saj s tem povečujejo količine odpadkov. Prinašajo naj manj sveč zaradi težav pri recikla-ži, poslužujejo pa naj se tudi okolju prijaznega transporta, na primer kolesa ali hoje, saj tudi promet obremenjuje okolje. KŠ Foto: AŠ Ob dnevu spomina na mrtve ljudje vsako leto na pokopališča prinesejo mnogo sveč in rož, ki se kasneje spremenijo v kupe odpadkov. Zato smo nekaj mimoidočih na celjskih ulicah povprašali, ali bi bilo bolje, da bi se preminulih spomnili na kakšen drugačen način. pališče večkrat med letom, ne le za prvi november, saj potem ne bi bile vse sveče naenkrat na pokopališčih.« Ana Skok s Polzele: »Ob dnevu spomina na mrtve grem vedno na pokopališče. Običajno na grobove odnesem šopke in kakšne svečo. Na to, da bi cvetje, ki oveni in porabljene sveče škodovali okolju, nisem še nikoh pomislila. Mislim, da bi bilo bolje, če bi se na sorodnike in prijatelje spomnili prej, ko so še živi in bi jih prej pogosteje obiskali, kot pa da po njihovi smrti nosimo sveče na pokopališče.« Danica Štefančič iz Štor: »Na pokopališče grem vedno že prej, ne šele za prvi november. Tja odnesem kakšno svečko in ikebano. Vsi ti odpadki, ki ostanejo na grobovih gotovo obremenjujejo okolje. Mislim, da bi bilo bolje, če bi šli ljudje na poko- Marija Križnik iz Celja: »Za 1. november greva z možem na pokopališče in nese-va sveče in rože. Mislim, da dogorele sveče gotovo škodujejo okolju, rože pa ne. Mogoče bi bilo bolje, če bi se umrlih spomnili na kakšen drugačen način, morda z darovanjem denarja v dobrodelne namene. Res pa je, da je prinašanje sveč in rož na pokopališče že od nekdaj običaj, ki bi ga bilo po tolikem času težko spremeniti.« Padlim in umrlim v spomin Krajevna organizacija Združenja borcev za vrednote NOB in Občina Slovenske Konjice sta v petek na konjiškem pokopališču pripravili osrednjo komemoracijo ob dnevu spomina na mrtve. Zbrane borce, učence konjiških osnovnih šol, dijake gimnazije in druge krajane je po položitvi vencev in prižiganju sveč nagovoril župan Miran Gorinšek. Med drugim je poudaril: »Nikakor ne smemo dopustiti, da bi kdorkoli spreminjal zgodovinska dejstva in zmanjševal pomen NOB, saj s tem žali vse tiste, ki so se borili za našo domovino in danes počivajo na tem in vseh pokopališčih po Sloveniji. Spomnimo se tudi vseh tistih, ki so prav tako mnogo premladi končali svojo življenjsko pot v letih, ko je orožje uradno nehalo sejati smrt. Vrenje v družbi, ki ga je povzročila 2. svetovna vojna, se na žalost ni zmoglo ali znalo umiriti. Števil- ni nedolžni ljudje počivajo večinoma izven pokopališč po vsej naši domovini. Prav je, da se spominjamo vseh, ki so na takšen ali drugačen način umrli v tistem usodnem obdobju. A vendar večina Slovencev želi, da počastimo spomin nanje in jih prepustimo večnemu miru.« Za kulturni program sta poskrbeli dijakinji Gimnazije Slovenske Konjice Nuša Mlakar in Sara Oprčkal ter harmonikar Tine Lesjak. Pri grobovih sto frankolov-skih žrtev v Grabnu pri Stranicah bo slovesnost jutri, v sredo, ob 11. uri. Varno na pokopališčih! V času jesenskih počitnic in praznikov se povsod po Slovenji poveča število vlomov in tatvin. Nepridipravi namreč izkoristijo vsako priložnost, zato je mogoče predvidevati, da jo bodo tudi te dni, ko se bo na pokopališčih zbiralo večje število ljudi. Gneče bodo tudi pri javnih prevozih, zato policija svetuj e povečano previdnost. Tatovi ponavadi delajo v skupinah in so »navzven neprepoznavni«. Izkoriščajo žrtvino nepazljivost, ki jo lahko povzročijo sami s tem, da namerno povzročajo gneče na avtobusu in se prerivajo. So zelo spretni in potrebujejo zelo malo časa, to' je le nekaj sekund, da pretentajo žrtev. Policija svetuje, da ljudje nosijo s seboj čim manj gotovine, kartic in drugih dragocenosti. »Vrednejše stvari naj imajo v zaprtem notranjem Žepu oblačil, denarnice pa nikoli v zadnjem hlačnem žepu. Torbice naj bodo vedno zaprte,« svetujejo policisti, ki opozarjajo še na vlome v avtomobile. Vlamljajo namreč tudi vlomilci, ki so specializirani za tovrstne vlome. V avtu naj na vidnem mestu ne bo ničesar, kar lahko privabi vlomilca, saj prilika dela tatu ... Samozaščitno ravnanje ljudi lahko varuje pred nevšečnostmi, malo manj pa lahko ljudje storijo proti tatovom rož s pokopališč. Na Celjskem naj bi policisti že pred časom imeli opravka z žensko, ki je z grobov kradla rože, obstaja možnost, da jih je nato prodajala naprej ... SŠol Spominske slovesnosti Večina osrednjih spominskih slovesnosti ob letošnjem dnevu spomina na mrtve v Celju bo danes, ko bodo delegacije mestne občine polagale vence na grobišča in spominska obeležja. Prva slovesnost bo ob 11. uri v Starem pi-skru, kjer kulturni program pripravljajo učenci III. osnovne šole in Pevsko društvo upokojencev, govornik pa bo predsednik celjskih Socialnih demokratov Stane Rozman. Uro zatem bo delegacija mestne občine položila venec k spomeniku v spominskem parku Teharje. Ob 16. uri pa bo pri grobnici padlim na Golovcu osrednja spominska slovesnost v občini Celje. Že v petek je delegacija Mestne občine Celje prižgala sveče na grobovih umrlih častnih občanov. Tako so se poklonili spominu na Alberta Sirka, dr. Josipa Tominška, Staneta Kokalja, Fedorja Gradišnika, Blaža Pri-stovška, Frana Roša, Janka Orožna in Franca Kača. Člani veteranskih organizacij v štorski občini pripravljajo danes, v torek, komemoraciji v Štorah in na Svetini. V Štorah bo opoldne ter na Svetini ob 16.30. Pripravljajo ju v sodelovanju z občino, osnovno šolo ter s pevskim zborom Bojansko. Pri grobišču na Gorici na Vranskem bo jutri, v sredo, ob 11. uri osrednja občinska svečanost ob dnevu spomina na mrtve, ki jo organizirajo Občina Vransko, KO ZB NOB Vransko in Zavod za kulturo, turizem in šport Vransko. BS, BJ, MJ (STVO Varčevanje zdaj še bolj aktualno Klasično varčevanje le ena od mnogih novih oblik varčevanja -Kreditojemalci so hkrati tudi varčevalci Jutri, na dan reformacije, obeležujemo tudi svetovni dan varčevanja. Ob rastočih cenah osnovnih živil in (še) nespremenjenih plačah smo se ob tem upravičeno vprašali, ali potrošniki uspemo še sploh kaj privarčevati (še posebej, če upoštevamo, kako smo v trgovinah razsipni). A očitno ljudje še vedno del sredstev dajemo »na stran« za hude čase. »Hidi sami smo bili pred kratkim, ko smo na trg lansirali nov produkt Pospešeno varčevanje, zaradi vse hitrejše porabe ljudi kar malo previdni,« je povedala direktorica enote Hypo Alpe Adria banke v Celju Elica Vogrinc, »zdaj pa opažamo, da se je ta produkt, ki zajema rentno varčevanje, Hypo plus in rastoči depozit, izjemno dobro prijel. Mogoče je malo nenavadno, ampak pogostokrat so ravno kreditojemalci hkrati tudi varčevalci. Ljudje se vse bolj zavedajo, da morajo imeti eno obliko varčevanja za prihodnost svojih otrok (morebitna uvedba šolnin) oziroma za nepredvidene okoliščine, ki nas lahko doletijo. Potreba po varčevanju je zdaj praktično še večja, kot je bila nekaj let nazaj.« Kdo se poleg kreditojemalcev pogosteje odloča za varčevanje? Mogoče so v preteklosti več varčevali starejši, zdaj pa opažamo, da že srednješolci del žepnine nalagajo v razne oblike varčevanja. Študenti in srednješolska mladina vlagajo že v vzajemne sklade, kar je zame zelo veliko presenečenje, saj, če gledam nazaj, se takšna populacija nikoli ni zanimala za kaj takega. Opažam, da je znanje in poznavanje produktov ter svetovnih trendov mladih ljudi na »Z vsako stranko se najprej individualno pogovorimo, koliko sredstev bi na mesec sploh lahko pogrešala, nato ji najdemo tisto obliko varčevanja, ki je zanjo najboljša,« pravi Elica Vogrinc. bistveno višji stopnji, kot je bilo včasih. Omenili ste, da na trgu že dolgo ni več zgolj klasičnih oblik varčevanja. Kakšne so še? Katere so najbolj popularne? Oblike so pri bankah zdaj res raznovrstne. Mi ponujamo občanom od klasičnih oblik depozitov raznih ročnosti do že omenjenega pospešenega varčevanja. Ta se od klasičnega loči po tem, da gre za sistematično in dolgoročno varčevanje, tudi manjših zneskov, pri čemer se lahko poljubno dodajajo. Storitev je namenjena predvsem tistim, ki imajo več kot tisoč evrov prostih sredstev. Hypo plus je varčevalni račun za fizične osebe z mesečnimi pologi v evrih na pogodbeno dogovorjeno dobo. Znesek vplačil najmanj 20 evrov mesečno z možnostjo dodatnih plačil. Rentno varčevanje pa je račun ža dolgoročno namensko ali nenamensko varčevanje z namenom prejemanja mesečne rente za praviloma enako dolgo ali krajšo dobo po zaključenem varčevanju. Stopnja varčevanja gospodinjstev se je zmanjšala že leto pred iztekom nacionalne varčevalne stanovanjske sheme, še vedno pa je močno nad povprečjem Evropske unije. Koliko ljudi sploh še varčuje klasično? Na splošno je občutek, glede na vse bolj popularne vzajemne sklade, kot da teh varčevanj sploh ni. Ampak ravno nasprotno. Ljudje se zavedajo, da je treba privarčevana sredstva razpršiti. Opažamo, da je del sredstev iz depozitov res šel v vrednostne papirje, še vedno pa depoziti ostajajo kot ena-tfnoč-nih oblik varčevanja. Ljudje še zaupajo bankam in verjamejo, da donosi niso tako slabi. Obenem jim ni treba skrbeti, kaj se bo zgodilo na trgu vrednostnih papirjev, in redno spremljati tečajev. Moram reči, da se večina ljudi še kar zanese na depozite. Če bi izrazili v odstotkih, koliko ljudi varčuje zgolj klasično? Kultura varčevanja se je v zadnjih letih res spremenila; predvsem zaradi vlaganj v razne sklade. Enako se je zgodilo pri naši banki, saj so varčevalci del svojih sredstev tudi prenesli v naše sklade. Vendar ocenjujemo, da je polovica sredstev še vedno v klasičnih oblikah varčevanj oziroma v dopolnjenih novih oblikah. Je klasično varčevanje morda vezano bolj na starejšo populacijo? Mlajša generacija res ni ravno zainteresirana za klasične oblike varčevanj, srednja je že zraven, pri starejših pa je razumljivo, da so ostali na depozitih. Starejši običajno povedo, da klasično var-čujejo določene količine denarja, ker nimajo zelo velikih načrtov za vnaprej. Varčujejo za zagotovljeno starost ali hranijo del sredstev za vnuke ah kaj podobnega. Poleg tega želijo vsak mesec videli, kuliko so v tem času dobili obresti. RP Podjetje Kili prisiljeno odpuščati Zaradi odpovedi italijanskega kupca, ki je letno od Keramične industrije Libo-je odkupil skoraj 70 odstotkov proizvodnje, se bo obseg podjetja zmanjšal do mere, da bo še lahko preživelo. V podjetju bodo zato prisiljeni v prvi fazi odpustiti približno 20 do 30 delavcev ter odprodati odvečno premoženje. Podjetje Kili, ki je pred kratkim dajalo delo več kot 170 zaposlenim, bo z odpovedjo največjega naročnika z manjšimi kupci lahko preživelo le še približno sto zaposlenih. »Upamo, da bomo lahko obdržali čim več lju- di,« pravi direktor Srečko Šrot, »a v enakem obsegu vsekakor ne bo šlo. Po odhodu italijanskega kupca na Kitajsko se bomo namreč morali preživljati le z manjšimi naročili.« Libojska keramična industrija je trenutno v Evropi med večjimi tovrstnimi tovarnami, saj je večina predvsem zaradi kitajske konkurence že zaprla svoja vrata. »Opažam, da pri tem ni bilo nekega pravila. Propadle so tako tiste, ki so izdelovale keramiko in porcelan najvišjega cenovnega razreda, kot tiste z nižjimi cenami. Cena delovne sile je v ome- njenih državah tako nizka, da jim enostavno ne moremo konkurirati. Za ceno, po kateri prodajajo keramične krožnike, lahko mi pokrijemo zgolj pol stroškov. Ostali so nam tako le tisti kupci, ki imajo za Kitajce prezahtevna naročila, ta pa so ponavadi manjšega obsega. Obstoj keramične in porcelanske industrije je za evropske trgovce strateškega pomena. Če je ne bodo ohranili, bodo enkrat od Kitajske in drugih držav Daljnega vzhoda popolnoma odvisni.« Podjetje Kili, ki se je pred dvema letoma znašlo v pri- silni poravnavi, je lani poslovalo pozitivno. Da se izogne večjim težavam v prihodnosti, bo odprodalo 16 tisoč kvadratnih metrov zazidalnega zemljišča ter 6 tisoč kvadratnih metrov proizvodnih in skladiščnih prostorov. Število zaposlenih bo zmanjševalo čim manj boleče - delavcem, ki so bih zaposleni za določen čas, delovnega razmerja ne bo podaljšalo, nekaj pa se jih bo v kratkem tudi upokojilo. Odpoved bo tako še letos prejelo od 20 do 30 zaposlenih in prihodnje leto morebiti še kakšnih 20. ROZMARI PETEK Na borzi zopet optimistično Trgovanje z vrednostnimi papirji na Ljubljanski borzi se je po »turbulentnem« koncu prejšnjega tedna v minulih dneh vrnilo na stare nivoje. Slovenski borzni indeks je minuli teden pridobil 4,11 odstotka in zaključil pri 11.706 indeksnih točkah. Za razburljivo dogajanje na Ljubljanski borzi je koncu prejšnjega tedna poskrbela neuradna novica o prispelih ponudbah za prodajo državnega deleža Telekoma. Novica ni dosegla pričakovanji vlagateljev, zato je vrednost Telekoma zdrsnila pod psihološko mejo 400 evrov. Poleg omenjene novice so imeli pri padcu Telekomovih delnic velik vpliv tudi »knock out« certifikati, ki so pri »knock out« mejah 427 in 400 evrov med vlagatelje vnesli še dodaten strah in prodajni pritisk. Pod vplivom Telekoma so občutneje zdrsnile tudi ostale pomembnejše delnice indeksa SBI20 in teden zaključile na ugodnih nivojih za dodatne nakupe, ki so jih najbolj izkušeni vlagatelji ter vlagatelji, ki še verjamejo v zgodbo v uspehu slovenskega kapitalskega trga, v začetku minulega tedna začeli unovčevati. PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU MED 22.10. in 26.10.2007 Oznaka Ima 1 Enotni tečaj Promet v tEUB %m- CICG Cinkarna Celje 145.29 18,66 2,32 CETG Cetis 96.00 0,00 0.00 CHZG Comet Zreče 13.95 0,00 0.00 GRVG Gorenje 45,31 1.573.34 -0,13 PILR Pivovarna Laško 98,60 2.406,22 1.08 JTKS Juteks 140,36 104,36 4.90 0,49 ET0G Etol 205,00 35.30 Minuli teden smo bih na Ljubljanski borzi priča visoki rasti vseh pomembnejših delnic, le na zadnji trgovalni dan je bil opazen manjši negativni popravek. V začetku minulega tedna so vlagatelji na Ljubljanski borzi množično nakupovali tako, da so skoraj vse delnice beležile nadpovprečne rasti. Pozitivno presenečenje začetka tedna je bila visoka rast Savinih delnic, s katerimi se je v torek trgovalo do cene 618 evrov, kar je dobrih osem odstotkov nad zaključnim tečajem prejšnjega dne. Trgovanje z Savinimi delnicami se je do konca tedna nekoliko umirilo, cena Save pa je zaključila pri 609,28 EUR s 7,3-odstotno tedensko rastjo. Indeks SB120 Zadnji tečaj 11.706.19 6.925,66 116,60 %spr. V drugi polovici tedna pa se je v borznih krogih govorilo le o Petrolu in prevzemu Istrabenza. Manj odmevna je bila četrtkova objava povprečnih poslovnih rezultatov Petrola, odmevnejša pa je bila petkova novica o povišanju prevzemne ponudbe za koprski Istrabenz iz 100 na 110 EUR. Da gre v tej zgodbi za zakulisne igre, je potrdil državni sklad Sod, ki je nenavadno hitro sprejel prevzemno ponudbo, le pol ure po objavi povišane ponudbe. Na omenjeno dogajanje so se odzvale tudi delnice obeh podjetij. Petrol je v minulem tednu pridobil 5,1 in Istrabenz pa 7,1 odstotka. V zadnjem času smo lahko priča zaključevanju nekaterih privatizacijskih zgodb, med katere lahko uvrstimo tudi pri- -vatizacijo Nove KBM, ki je tik pred začetkom kotacije na Ljubljanski borzi. Vsekakor bo za boljšo ponudbo na borzi in pritok dodatnega kapitala na slovenski kapitalski trg dobrodošla javna ponudba delnic po vzoru hrvaškega Telekoma, ki je v sosednji državi presegla vsa pričakovanja širše javnosti in s tem povečal splošno zanimanje za kapitalske trge. JAN KORADIN, borzni posrednik ILIRIKA d.d., Trdinova 3, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. www.novitednik.com Tušmobil starta Jutri Slovenija spet dobila tretjega mobilnega operaterja - Do 20 tisoč naročnikov Primer Tušmobilovega naročniškega paketa mesečna naročnina ........................................20 evrov vključenih minul pogovorov.................................200 vsaka nadaljnja minuta.................................0,10 evra SMS.................................................................0.08 evra M MS................................................................0,10 evra telefon ob vezavi................................................. 1 evro Slovenski trg mobilne telefonije bo imel spet tri operaterje. Jutri, torej na dan reformacije, bo Tušmobil, potem ko je predplačniško ponudbo predstavil na zadnjem Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, ponudil še naročniške pakete. Na novinarski konferenci so sicer povedali, da bodo začeli z osnovno ponudbo, ki jo bo sestavljalo šest različnih naročniških paketov. Ti bodo nekoliko drugačni od tistih, ki jih ponujata obstoječa operaterja, saj bo v ceno mesečne naročnine vkljuCéno tudi določeno število minut pogovora, poudarek pa bo na telefonih, ki jih bodo ob dveletni vezavi ponudili za en evro. »In to od najslabšega do najboljšega modela,« pravi direktor Tušmobila Marko Fujs. Tušmobil je sicer s svojim signalom do danes pokril skoraj 40 odstotkov slovenskega prebivalstva, a bodo pogovori možni po vsej Sloveniji, saj ima sklenjeno pogodbo o gostovanju v Mobitelovem omrež- ju. V letu 2009 pa bi že lahko sami zagotavljali zadostno pokritost Slovenije. V zagon so doslej vložili več kot 30 milijonov evrov, po predvidevanjih naj bi jih v prvih treh letih porabili okoli 200. Danes imajo 800 testnih uporabnikov, predplač-niške pakete pa naj bi v teh dneh začeli prodajati tudi na blagajnah Tuševih trgovin. Dodajmo, da je že danes znano, da bodo članom Tuš kluba omogočili še dodatne ugodnosti. Že letos do 20 tisoč naročnikov Kot so se pošalili na novinarski konferenci ob pred- stavitvi ponudbe, zaposleni v podjetju že sklepajo stave, koliko naročnikov bodo pridobili v zadnjih mesecih letošnjega leta. Najnižja številka je malo več kot tri tisoč, najvišja približno 20 tisoč. Zagotovo bo na to vplivala kvaliteta storitve, za katero, kot pravijo v vodstvu podjetja, se menda ni treba bati. Kot je v pogovoru za našo medijsko hišo povedal direktor Fujs, bo eden od paketov, ki bo po njegovem za uporabnike najbolj zanimiv, ponudil za mesečno naročnino 20 evrov tudi 200 vključenih minut pogovora v slovenskih omrežjih. »Kot velja za vsa Tuševa podjetja, si bomo tudi mi prizadevali čim prej do- konca leta tudi do seči od 15- do 20-odstotni tržni delež, pri čemer se navzgor seveda ne omejujemo.« Doslej so podpisali pogodbe o gostovanju v tujini s sto operaterji v 33 državah, v prvi polovici prihodnjega leta pa bo z možnostjo gostovanja pokrita večina držav. Četverček do novega leta Večinski lastnik Tušmobila je Tuš telekom. Kot obljubljajo že dlje časa, bosta obe podjetji skupaj ponudili t. i. četverček, storitve televizije, interneta ter fiksne in mobilne telefonije v enem paketu, ki ga bo odlikovala ugodna cena. »Res je, da bomo s storitvami mobilne telefonije štartali v teh dneh, a bomo skupen paket ponudili do konca letošnjega leta,« je povedal direktor Tuš telekoma Ivica Kranjčevič. Prav tako v Tuš telekomu že pripravljajo novo storitev v okviru IP televizije - video na zahtevo. ANDREJ KRAJNC Foto: GREGOR KATIC Tuš pogorel na treh »državnih« bojiščih? Minuli teden v celjski, že dolgo ne več zgolj trgovski, družbi 1\iš ni minil najbolj mirno. Podjetje Mirka Tuša se je potegovalo za nakup državnih deležev Telekoma, Istrabenza in Pivovarne Laško, a je bilo bolj ali manj v vseh treh ponudbah izigrano. Vse to je lastnika Mirka "niša tako vznejevoljilo, da je po dolgem medijskem molku poslal pismo časniku Finance ter v njem obrazložil, da jih država očitno ne jemlje resno ali pa ima za tri družbe že znane kupce. Za nakup skorajda 50-odstotnega deleža Telekoma Slovenije je že izpadel iz igre, pri nakupu 28 odstotkov Istrabenza ga je zaenkrat po višini ponujene, cene iz igre izločil Petrol, v boj za odkup dobrih 7 odstotkov Pivovarne Laško pa so se po novem vrinili še Laščani sami. Le-ti sicer za delnico ponujajo manj kot Skupina Tuš, izid razpisa, ki se je včeraj zaključil, pa naj bi bil znan že danes. Tudi bitka za lstrabenz še ni povsem končana. Kot pravi generalni direktor Skupine Tuš Aleksander Svetelšek, bodo možnost, da oddajo konkurenčno ponudbo, skrbno preučili in se na podlagi opravljene analize odločili za nadaljnje korake. Resno in nepreklicno ponudbo so sicer oddali že julija, zdaj pa imajo možnost, da se na prevzemno ponudbo Petrola odzovejo s protipo-nudbo. DVEDKOV ^ qqNasmehov V razpredelnici označite dve polji, v katerih se skriva po en medvedek. Vsak konec meseca bomo tako zbrali deset medvedkov in Jih odpeljali v celjsko bolnišnico. Žrebanje vsak ponedeljek ob 16.30 na Radiu Celje. Pravila si lahko ogledate na www.radiocelje.com in www.novitednik.com ^h A* šljite na dopisnicah na naslov: I je, Prešernova 19, Celje Označite dve j I ite, da se skrivata ke. Srečna izžrebanca >rno presenečenje! Ime, Priimek: Naslov:_ In še presenečenje! Vsak mesec bomo medvedke pripeljali v sanjskem avtomobilu Mercedes SLK, veliki nagradi Casinoja Faraon 2007! Peticija za red in mir Krajani centra Celja s kar 192 podpisi proti podaljšanemu delovanju Centra mladinskih dejavnosti Kar 192 krajanov mestne četrti Center v Celju je podpisalo peticijo, s katero od župana in mestne občine zahtevajo, da jim omogočita nočni red in mir. Tega naj bi že vse od začetka delovanja kalila dejavnost novega Centra mladinskih dejavnosti, ki ga je v obnovljeni stavbi v Miklošičevi 10 odprl klub mariborskih študentov. Stanovalci iz okoliških ulic - Kocbekove, Gregorčičeve in Levstikove - imajo dovolj tega, da jim nočni počitek ob koncih tedna moti razgrajanje mladih, ki pogosto pod močnim vplivom alkohola zapuščajo center v zgodnjih jutranjih urah in razgrajajo po okolici. Gre zgolj za preobčutljivost krajanov ali je dejavnost novega centra res tako moteča? Nesporna resnica je, da Celje, ki vse bolj postaja tudi. študentsko mesto, potrebuje takšen center s številnimi obštudijskimi dejavnostmi, center za srečevanje, pogovore in vsekakor tudi zabavo. Druga nesporna resnica je, da so v centru naredili vse in še več, da bi preprečili nočni nered. Center so dobesedno prelepili z letaki, s katerimi pozivajo obiskovalce, da center zapuščajo mirno in kar se da nemoteče za okoliške stanovalce. Okrepili so varnostno službo v centru in tudi pred njim. V center smejo vstopati le polnoletne osebe. Med zabavami ne dovolijo izhoda na teraso ... Vsa ta dejanja kažejo, da si študenti res želijo obdržati delovanje svojega novega centra v vseh njegovih funkcijah. Po drugi plati drži, da je po prireditvah, ki so ob koncih tedna končajo ob 4. uri, na ulicah veliko hrupa. Vpitje, prerekanje, pretepi, škoda na nasadih in redkih cvetličnih koritih in gredah... Stanovalci, doslej vajeni blaženega miru, so ogorčeni, zlasti pa se počutijo izigrane, saj so že ob obnovi zahtevali (glede na to, da so bih seznanjeni z notranjo ureditvijo prostorov, v katerih je v vsakem nadstropju točilni pult) omejen čas obratovanja po njihovem le še ene mestne gostilne. Mariborsko podjetje Gaudeamus, ki v centru izvaja gostinske storitve, je za vse konce tedna v oktobru pridobilo dovoljenje za podaljšanje obratovalnega časa do 4. ure. To mu dopušča mestni odlok. A »sosedje« zdaj pravijo, da imajo dovolj. Včeraj so županu predali peticijo, v kateri podrobno popisujejo dogajanja pred centrom po zabavah. Odločno zahtevajo ukinitev podaljšanega odpiralnega časa, spremembo programov prireditev, manj glasne glasbene prireditve, ograjo okoli parkirišča in uvedbo redarske službe v okolici centra in med okoliškimi bloki. BRST STANUJOČ LASTNOROČNI PODPIS -'! - rt** OWCT^AÌ, lU.yifa V- 1 'JiL^-ä* -J - ~> ~ VUuua- >i'8 4. MAČEK TISK 28 +23 B.TRISTAR-PLAYCAFE 27 +12 6. MIK CEUE 22 0 7. CONTAINER 21 -12 8. MARINERO 20 -8 HCiPA FUMERGO JE GISKVAL. IZ TBfMOVANJA ZMUDI -3 TOČK EflIPft SIMER JE DISKVAL IZ TEKMOVANJA ZABAĐI -3 TOČK Najboljši med veterani, Klateži-Taverna. talna derbija itjurčanom in Laščanom FITNES __ DVORANA D GOLOVEC onedetjek. 29.10. do obota, 3.11. možnost hdzplačne izposoje loparjev FITNES BODY FIT DVORANA GOLOVEC ponedeljek, 29.2. do sobota, 3.11. vsak dan od 10.-12. ure Informacije: Mestna občina Celje 426 58 72 ali 031 665 778 - www.celje.si Športna zveza Celje 490 34 66 ali 031801 169 PANORAMA Älsiss?; : - NOGOMET Izidi 15. kroga 1. SL: Koper -MIK CM Celje 4:2 (3:1); Jukan (2), Viler (16), Plut (24), Ibeji (90); Beršnjak (36), Pečnik (65), Maribor - Nafta 3:3, Domžale - Primorje 2:1, Gorica - Primorje 1:1, Livar -Interblock 1:2. 12. krog 2. SL: Bela krajina -Rudar Velenje 5:0; Pezdirc (28), Špelič (50), Andjelkovič (62), Rahmanovič (70), Mitrakovič (75). Vrstni red: Bela krajina, Triglav Gorenjska 23, Bonifika, Aluminij 21, Rudar 17, Mura 16, Krško 15, Zavrč 13, Zagorje 10, Krka 4. 12. krog 3. SL -vzhod : Verze/ - Dravinja 2:2, Črenšovci -Šmartno 2:0, Pohorje - Kovinar Štore 0:6; Rozman (19), Korun (21,54,66), Urlep (23), Filovič (56), Šentjur - Roma 6:0; Drobne (16, 77), Magdič (46, 66), Arlič (70), Jecl (85), Stojnci -Šmarje 5:2.Vrstni red: Šentjur 32, Šmartno 21, Dravinja 20, Odranci 19, Šmarje 18, Črenšovci, Paloma 17, Veržej, Ma-lečnik 16, Stojnci, Dravograd 15, Kovinar Štore 14, Roma 6, Pohorje 4. 12. krog Štajerske lige: Rogaška - Ormož 1:1 ; Drofenik (24), Gerečja vas - Šoštanj 1:1 ; Raj kovič (52), Peca - Möns Claudius 1:0, Simer Šampion - Šentilj 3:1 ; Kožar (40), Romih (74), Podergajs (90), Železničar Maribor -Zreče 2:1; Marinšek (43). Vrstni red: Simer Šampion 32, Gerečja vas 26, Šoštanj, Ormož 24, Bistrica, Partizan Fram 18, Möns Claudius, Rogaška, Podvinci 17, Peca 15, Zreče 11, Šentilj 10, Op-lotnica 6, Železničar Maribor 6. 10. krog MČL Celje: Ljubno -Brežice 0:4, Kozje - Pivovar Laš-ko4:1. Vrstni red: Brežice 19, Kozje 14, Krško 11, Pivovar Laško 10, Hrastnik 9, Ljubno 5. ROKOMET 6.krogl.SL:Buija-CeljeCeIjske mesnine33:43. Vrstni red: Krim Mercator 12, Celje 11, MercatorTen-zor, Škofja Loka 9, Celeia Žalec 8, Brežice 6, Olimpija 5, Kočevje, Velenje 4, Zagorje 2, Izola, Burja 0. KOŠARKA 3. krog 1. SL (m) : Alpos Šentjur - Hopsi 101:93; Dragšič 26, Kobale 22, Koštomaj 20, Ribežl 12, Delič 8, Nedeljkovič 6, Palč- nik 5, Lapornik 2; Rizman 22, Jovanovič 16, Čatovič 13, Breže 11, Godler, Podvršnik, Lorbek 7, Rituper 6, Pungartnik 4, Rogla -Zlatorog 61:88; Brolih 14, Remus 10, Šporar 10, Horvat, Sissoko 9, M. Petrovič 5,1. Petrovič, Sivka 2; Nuhanovič 16, Harris 14, Str-nad 13, Jelesijevič 12, Mašič 11, Maček 10, Mali 6, Smajlovič4, Dimec 2. Vrstni red: Krka, Kraški zidar, TCG Mercator 5, Zlatorog, Helios, Elektra, Alpos Šentjur, Koper, Rogla, Hopsi 4, Zagorje 3, Geoplin Slovan 1. 3. krog 1. B SL (m): Celjski KK -Konjice 68:79. Vrstni red: Parklji, Postojnska jama 6, Jan-če, Nova Gorica, Gradišče, Celjski KK, Radenska Creativ 5, Rudar Trbovlje, Litija, Konjice 4, Rogaška, Tinex Medvode, Triglav 3, Hrastnik 2. 3. krog 2. SL - vzhod (m) : Pakman Celje-Nazarje 101:74, Terme Olimia-Maribor76:86. Vrstni red: Casino Maribor, Maribor 6, Pakman Celje, Ilirija, Grosuplje 5, Union Olimpija mlajši. Ježića, Nazarje, Calcit Mavrica 4, Terme Olimia, Lastovka 3, Ruše 2. 1. krog Jadranske lige (ž): Gospić-Merkur 84:51 ; Mazič 26, Mandir 15; Jevtukovič 17, Komplet 10, Bajič 9, Jereb 6, Čonko-va5, Verbole4. 1. krog 1. SL (ž) : Konjice - Odeja 70:71; Šrot 19, N. Kvas IG, Ja-vornik 14, U. Kvas 13, Klančnik 8; Grilanc, Pope 15, Citycenter-Triglav Kranj 80:53; Božič 22, Ba-loh 16, Serdar 14, Bastašič 9, Mauhar 5; Koprivšek 19, Cahu-nek 12. ŠPORTNI KOLEDAR ■HHHIIHHHHPt Torek. 30. 10. KOŠARKA Pokal KZS (m), 4. krog, povratne tekme: Rudar Trbovlje - Elektra (20), Polzela: Hopsi - Krka, Zreče: Rogla - Alpos Šentjur (obe 19). Sreda, 31. 10. NOGOMET 1. SL, 16. krog: MIK CM Celje - Livar (18). KOŠARKA 1. SL (ž), 2. krog: Merkur Celje - AJM (18.30). smo, da bodo Polzelani igrali zelo ozko, saj imajo nizko ekipo, zato smo veliko stavili na igro branilcev, ki so tudi prinesli zmago. Napake so v takšnih srečanjih normalne, kajti nervoza je velika, je pa ta zmaga, skupaj s sredino v pokalu, v naše vrste prinesla veliko samozavesti pred nadaljevanjem sezone,« je povedal domači strateg Matjaž Čuješ. Na drugi strani je bil seveda trener Hopsov Boštjan Kuhar precej razočaran: »Vedeli smo, da lahko presenetimo domačine in tako smo se tudi postavili. Držali smo stik, da nismo spreobrnili rezultata, pa so krivi tudi nekateri zunanji dejavniki, o katerih ne bi govoril. Dejstvo pa je tudi, da so nekateri najbolj izkušeni igralci v moji ekipi povsem odpovedali in treba se bo z njimi temeljito pomeniti. Ena zmaga in dva poraza v prvih treh srečanjih je pričakovana bera, saj smo dvakrat gostovali, imamo pa še precej rezerve v igri, samo če nas bodo poškodbe končno pustile pri miru.« V soboto bodo oboji gostovali, Alpos v Zagorje, Hopsi pa v Škofji Loki. Vse odločeno po desetih minutah Laščani so v Zreče prišli zelo dobro pripravljeni na igro Rogle, ki je zaigrala brez poškodovanega Jureta Broliha. Zlatorog je namreč povsem ustavil kapetana domačinov Boštjana Sivko (samo 2 točki), s skokom in protinapadi pa že v prvih 10 minutah odločil zmagovalca. Po tem delu je bilo na semaforju kar 23:4 za pivovarje. V nadaljevanju so se sicer igralci Rogle pobrali, a blizu moštvu Damjana Novakoviča več niso mogli. »Tekmo smo odlično odprli, z agresivno obrambo in skokom prišli do visoke prednosti že v prvi četrtini in že takrat rešili vprašanje zmagovalca. Kasneje smo sicer popustili, kar je pričakovano, a smo brez težav prišli do zmage,« je povedal strateg Laščanov. V njegovi ekipi je bilo kar šest igralcev ki so dosegli 10 točk ali več. Največ pa jih je dosegel Salih Nuhanovič, 16. Laščane lahko veseli tudi igra Američana Lancea Harrisa (14), ki se počasi privaja na evropski način igranja, prvi mož pa je bil z dvojnim dvojčkom kapetan Andrej Maček (10 točk in kar 10 podaj). »Začeli smo preveč prestrašeno, čeprav smo se dogovorili, da bomo zaigrah moško in trdo od vsega začetka. Ob tem so gostje pritisnili naše zunanje igralce, moji centri pa niso imeli svojega dne. Zato je rezultat realen, zmaga Zlatoroga pa pričakovana in zaslužena,« je povedal trener Rogle Slobodan Be-nič. V njegovi ekipi je iz sivine nekoliko izstopal le Primož Brolih (14), vsi ostali pa so bili krepko pod svojim nivojem. Oboje sedaj čaka še kako težka sobota. Zlatorog v derbiju v Treh lilijah pričakuje nevarno ekipo Krke iz Novega mesta, Rogla pa odhaja na lokalni derbi v Šoštanj, kjer jo čaka Elektra Esotech. Pričakovano Šoštanjčani so v tem krogu gostovali pri Slovanu v Ljubljani in doživeli pričakovan poraz. Slovan je namreč po seriji porazov v ligi NLB iskal žrtev in jo našel v Šoštanjčanih. Elektra je bila namreč enakovredna le v prvi četrtini, vse ostalo je bilo v znamenju Kodeljevča-nov. Samo Ivan Šimunič (21) in Marjan Vidovič (16,4 trojke) sta se upirala, kar pa je bilo za kaj več od prepričljivega poraza premalo. »Mi smo dobro igrali le v uvodu tekme in del tretje četrtine, kar pa je proti ekipi kot je Slovan premalo za kaj več od poraza. Čaka nas še veliko trdega dela, predvsem v obrambi, priložnost za zmage pa bomo morali iskati proti ekipam našega nivoja, kajti Slovan je kar nekaj razredov pred nami,« je dejal trener Elektre Ivan Stanišak. JANEZ TERBOVC Foto: GAŠPER GOBEC PROGRAM BREZPLAČNIH ŠPORTNIH AKTIVNOSTI trenerju Matjažu Čuješu in vodstvo Hopsov s 70:69. V zadnjem delu pa se je pri Al-posu razigral še tretji branilec Tadej Koštomaj (20). Po seriji njegovih osmih zaporednih točk so Šentjurčani povedli s 84:77 in do konca nadzirali potek srečanja. Čeprav so Hopsi poskušali vse, da naredijo preobrat, jim to ni uspelo, srečanje pa je bilo odločeno dobro minuto pred koncem po trojki Ro- bija Ribežla (12, 4 trojke) in vodstvu Alposa s 95:85. Po tekmi je bilo seveda razpoloženje v obeh taborih zelo različno. Kuhar: »Nekaj zunanjih dejavnikov ...« »Želeli smo si te zmage in do nje tudi prišli, po sicer velikem boju, a po mojem povsem zasluženo. Vedeli nerili Štorovčani in Šentjur-). A to je bila šele 3. zmaga ice po 12 krogih kar 11 točk V ogorčenem boju pod košema sta v Hruševcu sodelovala tudi domačin Mihajlo Delič (levo) in Uroš Godler. ilu pokala MNZ Celje pa so i domačin Damjan Romih: igralcev. Bistveno je pred-dobre igre. Priključili so se ( CM Celje nam je posodil ev pa je Borut Arlič. Oskar nojstra kazenskih prostorov hod v višji rang je resnično laš preboj v drugo ligo, vse odbora kluba, da zagotovi regorjem Blatnikom, trener->m in Gorenakom 890 prvo- DEAN ŠUSTER Moštvo NK Šentjur: zgoraj z leve Boris Pungaršek, Jernej Leskovar, Dalibor Peša, Uroš Gorenak, Oskar Drobna, Besnik Zeka, v sredini pomočnik trenerja Branko Žibert, Baškim Hajdari, Borut Arlič, Dejan Fideršek, Kristjan Blaževič, Aleksander Magdič, Željko Fras, trener Damjan Romih, spodaj Jure Slomšek, Adnan Lukovič, Jakob Vrtar, Urban Jevšenak, David Žnidar. Zakrit policist na sojenju v spremstvu več kriminalistov Začelo se je eno odmevnejših sojenj - Bobera, ki ga je še vedno strah, do nadaljnjega na konkretna vprašanja ne odgovarja Na Okrožnem sodišču v Celju se je v petek začelo eno najbolj odmevnih sojenj. Pred senat, ki ga vodi sodnik Martin Jančar, je stopil policist celjske policijske uprave Matej Bobera. Ta je, kot je javnosti že znano, leta 1999 na Cinkar-niški poti v Celju streljal v Naserja Berišo, ki je zaradi hudih poškodb umrl. Za Berišo je takrat Okrajno sodišče v Celju razpisalo pripor. Zaradi osebne varnosti je bil v petek Bobera popolnoma zamaskiran, samo v sodni dvorani ga je spremljalo šest kriminalistov, pri čemer je bilo tudi pred vrati dvorane in sodišča mogoče opaziti nekaj policistov in kriminalistov. A varnost ni bila povečana le zaradi Bobere, ki naj bi mu grozili, temveč tudi zaradi vseh, ki so sojenje spremljali. Policija pač ne želi tvegati, pravijo. Čeprav so nam tudi Beriševi svojci pred časom povedali; da so jih grozili, brat pokojnega Naserja Beriše nam je že pred leti dejal, da je moral številko mobitela spreminjati, ker mu grozijo. Bobera je v svojem zagovoru v petek povedal, da je s kolegom v patrulji Berišo usodnega dne opazil v nekem avtomobilu, mu začel slediti zatem, ko je Beriša iz avta izstopil, in mu večkrat zav-pil: »Stoj, policija!« Česar po njegovi razlagi Beriša ni upo- števal. Na temnem delu Cin-karniške poti se je ustavil, mu zagrozil s pištolo, vsaj tako je policist mislil. Toda izkazalo se je, da je Beriša v roki držal telefon. V svojem zagovoru je Bobera še omenjal, da se ne spomni točno, kako se je gibal v času streljanja, Berišo naj bi opozoril tudi, da bo streljal. Odvetnika Beriševih namreč trdita, da se je policist, preden je ustrelil, postavil v prežeč položaj, kar naj bi med drugim ovrglo tudi mnenje tožilcev, kó so pred leti odstopih od kazenskega pregona, da gre za zmoto. Bobera naj bi streljal, ko je bil Beriša obrnjen proti njemu s hrbtom, zagovornika tudi zavračata možnost, da je policist streljal zato, ker se je zbal za svoje življenje, kot je dejal sam. »Prestrašen človek ne ravna tako, saj se ni umikal, temveč približeval. Obtoženec se je zavedal, kaj počne. Ni laik. Saj se je za takšne primere izobraževal pri svojem policijskem delu. Zavestno se je odločil za zasledovanje,« je na obravnavi govoril odvetnik Beriševih Go-razd Fišer. Bobera je v svojem zagovoru tudi dejal, da so nadrejeni vse policiste tudi opozorili, da je Beriša, za katerim je bila razpisana tiralica, nevaren in da obstaja možnost, da je oborožen. Ob koncu zagovora je njegov zagovornik Planinšec še dodal, Policist, obtožen umora, je takole zakrinkan sedel na obravnavi. Marjetici Nosan ni razumljivo, da se lahko kaj takšnega zgodi na sodišču ... da na konkretna vprašanja Bobera do nadaljnjega ne bo odgovarjal. Popis kriminalistov Sicer pa se je petkovo sojenje že začelo pestro, saj je predsednik senata odvetnike že na začetku opozoril, da se umirijo. Zagovornik Mateja Bobere Danijel Planinšec je podal predlog, da se zasliši odvetnika Beriševih Milana Kr-stiča. Temu naj bi Naserjev brat izročil tulec, ki ga je našel na kraju streljanja po kriminalističnem ogledu in ga izročil odvetniku. Krstič naj bi ga nato imel pri sebi kar nekaj let. »Vztrajam pri tem predlogu. Tako se ne dela! Dokazi, ki se najdejo, se morajo dokumentirati, ne pa da dokaz nekje stoji na tak način ves ta čas,« pravi zagovornik Bobere Danijel Planinšec, ki ni želel odgovoriti na vprašanji, ali in kako grozijo obto- žencu, da je bil na obravnavi tako zamaskiran. Temu sta odločno nasprotovala odvetnika Beriševih Marjetica Nosan in Gorazd Fišer. »Še nikoh se mi v moji karieri ni zgodilo, da bi lahko obtoženi sedel zakrinkan na obravnavi,« pravi Nosanova, ki še dodaja, da je zaslišanje Krstića v tej zadevi popolnoma nepomembno. Je pa Marjetica Nosan zahtevala, da se Bobera pokaže tudi javnosti, češ ali gre res za njega. To je Bobera moral storiti, a da je »obtoženi res Bobera«, se je prepričal senat, javnost je bila zaradi nje- gove varnosti v tem delu izključena. Nosanova je prav tako vztrajala, da se popišejo vsi kriminalisti, ki so v civilu spremljali Bobero v dvorani. Zagovornika Beriševih sta v petek zahtevala tudi odgovor, ali je bil obtoženi prisoten tudi pri letošnjem streljanju policistov na zasebni zabavi v Šentjurju. Neuradno naj bi streljali ravno na zabavi, ki jo je pripravil Bobera, vendar streljal ni on. Sodni postopek naj bi nadaljevali predvidoma novembra, pri čemer je spet mogoče pričakovati polno dvorano, upajmo le, da bo malo večja, kot je bila petkova. Pokojnikovi svojci so bili nad številom policistov na sodišču presenečeni, že ves čas namreč trdijo, da če bi se policistu želeti maščevati, bi to storili že zdavnaj. »Zdaj je videti, kot da ima policija licenco za ubijanje! Pred leti je bil moj brat. Kdo bo naslednji? Kaj bi bilo na primer, če bi jaz >v zmoti< ustrelil policista? Policija je Naserja predstavila kot gangsterja. Imel je nekaj problemov s povzročitvijo telesnih poškodb, zaco so ga tedaj tudi iskali. Bil je rad v središču pozornosti, toda gangster ni bil, kot so ga prikazati. Ni si zaslužil smrti. Obnašajo se tako, kot da so pokončali žival, ne vprašajo pa se, kaj so vzeti naši družini...« nam je pred leti povedal Naserjev brat Ramiz. Njegova mama Sabila Beriša nam je takrat dejala: »Veste, mama ne pozabi svojega sina nikoli. Ne zanimata me ime in priimek policista, ki ga je ustrelil, hočem le pravico! Za svojega sina.« SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Odvetnik Beriševih Gorazd Fišer, v ozadju Beriševi svojci Kje Je Ivanka? Na Strmci pri Laškem še vedno niso našli pogrešane 52-letne domačinke. Gre za Ivanko Hrastnik, ki je od doma neznano kam odšla že minulo sredo popoldne. Od takrat jo poleg policistov iščejo tudi gasilci, reševalci, člani ribiških družin, sorodniki, krajani in drugi. V četrtek so se v iskanje vključili tudi regijski potapljači, ki so pregledah del Savinje, a niso našli ničesar. Pregledovanje Savinje so nadaljevali tudi v petek. Do zdaj so iskali tudi po obrežju Savinje od Laškega do Zidanega Mosta, pregledali so celotno okolico bivališča pogrešane ter običajne poti, po katerih je hodila na sprehode, a 52-letnice hiso našli. Hrastnikova je visoka okoli 160 cm, drobne postave in ima temnejše krajše pristrižene lase. Vse, ki bi jo morda opazili, policija naproša, naj pokličejo na 113. Sem res drugačen? Varstveno delovni center Šentjur je pripravil zanimivo predavanje z ogledom prostorov enote Šentjur in izdelkov, ki jih izdelujejo spretne roke vključenih varovancev. VDC se je kot regijski zavod letos aktivno vključil v številne aktivnosti, ki so se pod okriljem vseslovenskega projekta Teden vseživljenjskega učenja odvijale tudi v šentjurski in šmarski enoti. Predavanje Sem res drugačen- Sprejemanje oseb s posebnimi potrebami kot priložnost za našo skupno rast, ki ga je VDC pripravil skupaj z Ljudsko univerzo Šentjur, je na zanimiv način podal Marijan Lačen, profesor defektologije, sicer priznan slovenski poznavalec problematike oseb z motnjami v razvoju. S svojimi pogosto provokativni-mi trditvami je zbrane skušal opozoriti na" to, da je drugačnost predvsem naš problem in ne problem samih prizadetih oseb ter da je enaka obravnava vseh pravzaprav največja diskriminacija. Predavanju je prisluhnilo okoli 80 ljudi, še več pa je bilo tistih, ki so si že pred začetkom predavanja ogledah prostore in varovance razveselili z nakupom novoletnih in drugih izdelkov. Predavanju je: sledilo prijetno druženje. Obiskovalci so izražali presenečenje nad urejenostjo prostorov in izvirnostjo izdelkov, najbolj pa so navdušile novoletne voščilnice, ki bodo v bližajočih se tednih še kako iskane. * NR Z gibanjem do zdravja Skupina zdravstvenih delavcev Zdravstvenega doma Laško je v soboto, 13. oktobra, v parku Zdravilišča Laško izvedla vsesplošni test hoje na 2 kilometra. S tem dogodkom smo obeležili svetovni dan.hoje 15. oktober. Test je bil namenjen odraslim med 20 in 65 letom, ki so prekomerno prehranjeni,' telesno nedejavni ali zmerno dejavni. Udeleženci so imeli priložnost, da si s pomočjo preizkusa hoje izmerijo telesno zmogljivost in na osnovi te dobijo nasvet glede ustrezne telesne dejavnosti in športne vadbe, ki bo izboljšala njihovo zdravje in dobro počutje. Testa se je udeležilo 36 udeležencev. Organizator- ji si želijo, da bi bila udeležba v Laškem še boljša, kajti aktiven življenjski slog oziroma vsaj pol ure zmernega gibanja na dan, izboljša zdravje in nas ohranja aktivne. Takšno obliko testa hoje na dva kilometra v Laškem izvajamo dvakrat letno, v aprilu ob svetovnem dnevu zdravja in oktobru ob svetovnem dnevu hoje. Teste hoje izvajamo tudi med letom. Zatorej, če boste na dom prejeli vabilo osebnega zdravnika za zdravstveno vzgojno delavnico, se le odzovite. To je namreč vabilo za vključitev v zdravstveno vzgojni program CINDI delavnice. DAMJANA KUUČEVŠEK - Št. 86 - 30. OTROŠKI ČA50PI5* Presenečenja ob tednu otroka V petek, 5. oktobra se je naša šola še posebej potrudila - zaključevali smo aktivnosti ob tednu otroka in hkrati počastili dan učiteljev - saj nam je pripravila številna presenečenja. Že v četrtek smo izvedeli, da bo pouk nekoliko krajši, saj na urniku ne bo razrednih ur. V petek pa so se vrstila še ostala presenečenja. Že malica je bila nekaj posebnega, saj nam je šla vsem v slast. Po četrti uri so nas poklicali v telovadnico, kjer nas je čakalo največje presenečenje tisti dan. Dobili smo obisk. In to kakšen. Obiskala nas je zmagovalka Marijeve Bitke talentov in prav tako zmagovalka Slovenske popevke. Kdo drug kot Eva Cerne. Obiska smo bili vsi zelo veseli. Tako učenci kot učitelji. Eva nas sem na Slovenski popevki. To je očarala s svojim prodor- je pa res bil dan in pol. In ni m glasom, potem pa smo vsem nam bo ostal v lepem izpolnili še ena željo. Pii. Lah- spominu, ko je odšla na oder in z Evo TJAŠA GORJANC, 9. a zapela njeno zmagovalno pe- OŠ Hudinja Ekipi gostincev in kuharjev z mentorjema Benjaminom Grilom (drugi z leve zadaj), Judito Križnik (tretja z desne zadaj) in ravnateljica Vojmiro Leskovšek (druga z desne zadaj). Kulinarične dobrote srednješolcev Učenci Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje so sodelovali na 54. Gostin-sko-turističnem zboru Slovenije v Podčetrtku. Tako gostinci kot kuharji so se dobro odrezali in prinesli domov kar nekaj odlikovanj. Gostinsko-turistični zbori so namenjeni tekmovanju, pa tudi druženju in izmenjavi strokovnih mnenj. Letos je na tekmovanju sodelovalo nekaj dijakov tretjih, četrtih in petih letnikov Srednje šole za gostinstvo in turizem Ce-lje. Tako gostinci kot kuharji so prejeli zlato medaljo v pripravi jedi in strežbi kosila. Kuharski del tekmovanja se je imenoval Magic box. Dijaki so morali izbrati škatlo, v kateri je bilo šest sestavin, iz katerih so nato pripravili glavno jed po svojem izboru. Celjski kuharji so se odločili za puding iz ajdove kaše na ocvrtih žajbljevih listih, perutninsko rulado, polnjeno s sadjem in z belo omako. Pripravljeno jed so nato oktober 2007 - gostinci profesionalno postregli, izbrati pa so morali tudi primerno vino. Dijake so na tekmovanju spremljali mentorja Judita Križnik in Benjamin Gril ter Andrej Voh, učitelj praktičnega pouka kuhanja, strežbe in turizma, ki je tekmoval v pripravi jedi po naročilu in prejel zlato medaljo. KŠ Za svojo najljubšo knjigo lahko glasujete s kuponom, ki ga pošljete na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. V akciji, kjer Novi tednik sodeluje s Knjižnico pri Mišku Knjižku, bo izžrebanec vsak teden prejel lonček z Miškom Knjižkom. Tokratni nagrajenec je. Nejc Oblak, Na zelenici 4, Celje. Spomini Milice Gričar Milica Gričar je gospa v pravem pomenu besede - izobražena, urejena in svetovljanska, a obenem preprosta, skromna in duhovita. Pred kratkim je praznovala svoj 80. rojstni dan, vendar ji človek zaradi njene vitalnosti zlahka prisodi kar nekaj let manj. Rodila se je v majhnem zaselku blizu Loke pri Žusmu, a že dolga leta živi v Ljubljani. Na Kozjansko se rada vrača, saj so ji ti kraji zelo pri srcu in ima tukaj veliko sorodnikov. Tudi sicer v njenem življenju ne mine dan, da ji misli ne uidejo v njen rojstni kraj, zanjo najlepši kraj na svetu. Milica se je rodila v kmečki družini, ki je štela enajst otrok. Zelo rada se spominja svojega otroštva in šolskih dni, saj je bila že od nekdaj vedoželjna in se je rada učila. Prav tako so ji v spominu ostala razna praznovanja in cerkveni prazniki, kajti takrat je pri hiši vladalo prav posebno vzdušje. Pri trinajstih letih je spoznala krutost vojne, saj so jo odvzeli staršem in jo iz Celja odpeljali v Nemčijo, kjer je delala na kmetiji veleposestnika. Ko se je vrnila domov, se je želela šolati. Odšla je v Ljubljano, si tam našla službo in si ustvarila družino. To je le kratek povzetek iz njenega zanimivega življenja, ki ga je opisala v knjižici Tako se spominjam. Knjižica je izšla v samozaložbi in bralca popelje od trdega kmečkega življenja v okolici Žusma do mestnega življenja v Ljubljani. Mih- ca opisuje živo in doživeto, pripovedovanje pa popestri z anekdotami, zato je branje prava paša za oči in dušo. Milico je zasvojila ljubezen do branja, potovanj, zgodovine in planinarjenja. Samo na Triglavu je že bila štirinajstkrat. Poleg tega ostaja zvesta svojim koreninam, saj vestno ureja družinsko drevo rodbine Žekar (po domače Molovički). Kljub lepi starosti je aktivna, njen življenjski moto pa še naprej ostaja dobra volja. POLONA VOLAVŠEK Pia in Eva Černe MOJA NAJLJUBŠA KNJIGA je: Ime in priimek: Naslov: Od Kvedra do I. štajerskega bataljona V današnji rubriki pojasnjujemo poimenovanje Ulice Dušana Kvedra, ki je v Celju na Ostrožnem. Poimenovali so jo po Dušanu Kvedru - Tomažu, kariernem vojaku, diplomatu in narodnem heroju. Dušan Kveder se je rodil 9. aprila 1915 v Šentjurju pri Celju, vendar se je s starši že štiri leta kasneje preselil na Ptuj. Po končani osnovni šoli se je vpisal na ptujsko gimnazijo, kjer je leta 1933 tudi maturiral. Istega leta je začel aktivno delovati v politiki, saj je bil spomladi 1933 sprejet v dijaško celico takratne komunistične partije. Oktobra 1933 je odšel v Zagreb, kjer se je vpisal na kemijski oddelek tamkajšnje tehniške fakultete. Toda študij v Zagrebu mu ni bil usojen. Že leto kasneje so ga oblasti zaradi napisne akcije januarja 1934 na Ptuju aretirale in poslale v ljubljanske zapore. Iz ječe se je vrnil po petih mesecih. Nato je leto dni živel na Ptuju, jeseni 1935pa je odpotoval vLjub-ljano, kjer se je vpisal na pravno fakulteto. Tildi vtakratni prestolnici Dravske banovine je bil Kveder politično zelo aktiven. Bil je član Pokrajinskega komiteja SKOJ za Slovenijo in urednik skojevskega glasila Mladi poti. Ker so skojevsko glasilo prepovedali, za Dušanom Kvedrom pa razpisali tiralico, se je nekaj časa pred oblastmi skrival v Ljubljani, Celju in Šeščah pri Preboldu, nato je avgusta 1936 najprej odpotoval na Dunaj in od tam mesec kasneje v Pariz. Hidi v Parizu je aktivno deloval v komunističnem gibanju, vendar se je že avgusta 1937 odločil, da se bo pridružil mednarodnim brigadam španske republikanske vojske. Najprej je opravil častniško šolo, nato je bil dodeljen Cankaijevi četi, ki je delovala v okviru mednarodnih brigad španske republikanske vojske. Aprila 1938 je bil pri aragonskem bojišču ranjen v nogo. Sprva so ga želeli evakuirati v Francijo, vendar je na lastno željo ostal v Španiji in delal na sedežu mednarodnih brigadvBarceloni. Po nekaj tednih, ko je povsem okreval, je z nekaj tovariši odšel na bojišče ob Ebru in se priključil bataljonu Divizionario. Tudi na tem bojišču je bil spomladi 1939 ranjen. Kvedra so poslali v obmejno cono ob francosko-špan-ski meji, kjer je nato čakal na evakuacijo v sosednjo državo. Toda s tem Kvedrove španske zgodbe še ni bilo konec, saj se je po nekaj mesecih kot operativni časnik ponovno vključil v boje, tokrat pri obrambi Katalonije. Po porazu španske republikanske armade (1939) je odšel v Francijo, kjer je do maja 1941 živel po različnih tamkajšnjih taboriščih. Od maja do julija 1941 je delal v nemškem mestu Dessau, vmes pa je bil tri tedne zaprt v policijskem taborišču SS v Watten-staetu. Julija 1941 se je vrnil domov. Že jeseni ga je vodstvo slovenskega osvobodilnega gibanja poslalo na politično delo na Štajersko. Tako je sode- Kvedrova ulica je v Celju na Ostrožnem. loval pri ustanovitvi štajerskega partizanskega bataljona, bil pa je tudi komandir Brežiške čete. Po njenem razbitju je odšel v Ljubljano, od tam pa na Dolenjsko, kjer sta z legendarnim komandantom Stanetom ustanovila n. partizanski bataljon, imenovan tudi II. štajerski bataljon. Kvedru je bila naložena naloga političnega komisarja. To nalogo je opravljal tudi v n. grupi odredov, ki je nastala po reorganizaciji partizanske vojske maja 1942, in v IV. operativni coni, oblikovani decembra 1942. Po okrevanju - ranjen je bil pri Josipdolu - se je njegova strmo vzpenjajoča vojaška in politična kariera nadaljevala. Že maja 1943 je bil imenovan za polkovnika NOV, kmalu zatem so ga razrešili dolžnosti političnega komisaija v IV. operativni coni in ga poslali na Primorsko, kjer je prevzel naloge načelnika operativnega oddelka glavnega štaba NOV in POS. Po kapitulaciji Italije septembra 1943 je postal politični ko-misartakrat ustanovljenega operativnega štaba za zahodno Slovenijo, oktobra 1943 pa tudi v preurejeni III. operativni (alpski) coni. Ko se je III. operativna cona decembra 1943 preimenovala v (legendami) IX. korpus, je bil Kveder imenovan za načelnika glavnega štaba NOV in POS. Junija 1944 je sledilo tudi povišanje v čin ge-neralmajorja. Že mesec kasneje je na zahtevo vrhovnega štaba NOV in POJ odpotoval na otok Vis, kjer je prevzel naloge po- _ •močnika načelnika vrhovnega štaba. Z Visa je jeseni 1944 odšel v Srbijo, kjer je 20. oktobra sodeloval pri osvoboditvi Beograda. Že mesec kasneje se je vrnil v Slovenijo, natančneje v osvobojeno Belo krajino, kjer je po tragični smrti Franca Rozmana Staneta 7. novembra 1944 prevzel komando glavnega štaba slovenskih partizanskih enot. Po ukinitvi slovenskega glavnega štaba 8. maja 1945 je bil Kveder imenovan za komandanta Trsta z zaledjem. Ko je jugoslovanska vojska 26. junija 1945 morala zapustiti Trst, je bil leto dni pomočnik poveljnika IV. armade, nato je za dve leti odšel v Moskvo, kjer je obiskoval »Vorošilovo« višjo vojaško akademijo. Po diplomi (1948) je bil povišan v čin ge-neralpolkovnika. Po vrnitvi v Jugoslavijo je bil do junija 1950 pomočnik komandanta in načelnik vojaške akademije v Beogradu, bil pa je tudi urednik Vojnega dela. Aprila 1953 je postal načelnik IV. uprave generalštaba JLA. Ves čas po vrnitvi iz Moskve je tudi pisal strokovne razprave, v letih 1953-55 pa je bil tudi odgovorni urednik Vojaške enciklopedije. O osvobodilni vojni na naših tleh je imel tudi vrsto predavanj v tujini, 1952 na Norveškem, 1953 v Švici, ZDA in Veliki Britaniji ter 1954 v Grčiji. Leta 1955 se je Dušan Kveder podal v diplomacijo. Prvo delo je našel kot ambasador na jugoslovanskem veleposlaništvu v Etiopiji, zadnje pa v Veliki Britaniji, a te dolžnosti zaradi zahrbtne bolezni ni mogel več prevzeti. Umrl je v Beogradu 12. marca 1966, pokopali pa so ga v grobnico narodnih herojev v Ljubljani. Dušan Kveder - Tomaž je za svoje vojaško in diplomatsko delo prejel številna priznanja doma in v tujini. Med devetimi domačimi redi velja omeniti red narodnega heroja, ki ga je prejel julija 1952, med tujimi pa red španske republike, poljsko odlikovanje Griinwaldskega križa in norveško odlikovanje sv. Olafa, ki ga je Dušan Kveder skupaj z Josipom Brozom Titom in takratnim zunanjim ministrom SFRJ Markom Nikezičem prejel iz rok norveškega kralja Olafa V. Prihodnji torek bomo pojasnili poimenovanje Ulice I. štajerskega bataljona, ki je v Celju na Ostrožnem. Zgodbo o Dušanu Kvedru - Tomažu je za objavo pripravil mag. Branko Goropevšek To je dobra beseda Ob slovenskem letu Svetega pisma in ob bližnji 500-letnici rojstva Primoža Trubarja so v Osrednji knjižnici Celje sinoči odprli svetopisemsko razstavo To je dobra beseda. Na ogled so tudi dela Primoža Trubarja, hkrati pa so sinoči predstavili zbirko Biblia Slavica. Svetopisemski del razstave so ob izidu novega celotnega prevoda Svetega pisma v slovenščino (septembra 1996) pripravili v Svetopisemski družbi Slovenije. Razstava je že bila na ogled v Ljubljani, od včeraj pa se predstavlja v Celju. Prvi del razstave zajema (versko) okolje, v katerem je nastajalo Sveto pismo. Razstavljeni so predmeti, ki so bili in so še danes del judovskega verskega izročila in judovske kulture. Drugi del razstave je namenjen prevodom. Na panojih so tako predstavljeni temeljni slovenski delni ali celotni prevodi in prevodi, ki so še posebej zanimivi z vidika literarne zgodovine. V Osrednji knjižnici Celje so k svetopisemskemu delu razstave dodali še dela Primoža Trubarja, ki velja za prvega prevajalca Svetega pisma v slovenščino in očeta slovenskega protestantizma. Akademik dr. Jože Krašo-vec, dr. Majda Merše in dr. Mihael Glavan pa so sinoči pod Celjskim stropom Pokrajinskega muzeja spregovorili o faksimilni izdaji najstarejših slovenskih prevodov Svetega pisma v mednarodni zbirki Biblia Slavica, ki izhaja v Nemčiji. Slovenska Biblija je sklepno dejanje v edinstveni mednarodni zbirki Biblia Slavica, ki je v 40 letih izdala faksimile najstarejših in torej najbolj ogroženih slovanskih in baltskih prevodov Svetega pisma. Prireditev sta s svojo prisotnostjo počastila tudi celjski škof dr. Anton Stres in evangeličanski škof mag. Ge-za Erniša. BOJANA AVGUŠTINČIČ Pomagajo sošolcem Na Gimnaziji Celje-Center so v petek pripraviti dobrodelni koncert Jaz in moja solidarnost Organizirali so ga učenci 3. c razreda v sodelovanju z gimnazijsko dijaško organizacijo. Več kot 30 nastopajočih iz Gimnazije Celje-Center in I. Gimnazije v Celju je tako skupaj s svojimi sošolci in profesorji zbiralo sredstva za družine dijakov, ki so bile prizadete v nedavnih poplavah, ki so pustošile po Sloveniji. V eni uri, kolikor je trajala predstava, so si gledalci lahko ogledali plesalke in prisluhnili glasbenim skupinam ter pevcem. Kot posebni gostje pa so zbrane zabavali člani skupine Petsto metrov. Presenečenje so pripravili tudi profesorji Gimnazije Celje-Center, ki so nastopili s pesmijo Vlada Kresli-na Tvoje jutro in poželi največji aplavz. Dijaki 3. c, ki so koncert pripravili, so imeli najprej v mislih zbiranje denarja za otroke v Afriki. Zaradi nedavnih poplav v Sloveniji pa so se odločili, da bodo raje pomagali svojim sošolcem in prijateljem. »Mislih smo, da nas gotovo kdo od tistih, ki živi- jo v naši bližini, potrebuje,« je povedala dijakinja 3. c Maja Dobrajc. Za izvedbo niso imeli veliko časa. Vse so morali narediti zelo hitro in uspelo jim je, čeprav so morali garati podnevi in ponoči. Vsak od dijakov Gimnazije Celje-Center in dva razreda dijakov I. Gimnazije v Celju, ki so prišli na koncert, je prispeval 3 evre, tako so na koncu zbrali 3.400 evrov za pomoč. Razdelili so jih med družine Ueh dijakinj Gimnazije Celje-Cen-ter, ki so jih poplave najbolj prizadele. KŠ, foto: AŠ Na koncertu so dijaki zbrali 3.400 evrov pomoči za družine treh sošolk. Lenardičev tekoči prostor V Galeriji sodobne umetnosti Celje so v četrtek odprli multimedijsko razstavo Zmaga Lenardiča z naslovom Tekoči prostor II. »Umetnik s sliko, z risbo, objekti in video projekcijami (pri posameznih sekvencah so sodelovali Jasna Hribernik, Milko Lazar in Damjan Švarc) intenzivno tematizira galerijski prostor, ga vizualno preobraža in z multimedijsko organizacijo stopnjuje njegovo telesnost do statusa »fantazme«. Zato da je dosegel »kompleksno sliko«, je razvil prostorske kompozicijske sklope, V katerih bolj kot fetišizem in tehnične lastnosti sodobnih medijskih tehnologij referira kode, izpeljane iz tradicije slikarstva,« so razstavi na pot zapisali v centru sodobnih umetnosti, ki je v zavodu Celeia organizator te do konca novembra odprte razstave. BS fi Stilili 17 Fotografije za Celjane S POLIC CELJSKE MOHORJEVE DRUŽBE Blaže in Nežica v nedeljski šoli Z razstave, ki bo v Železarskem muzeju na Teharjah na ogled do 20. novembra. Prvo leto celjskega Društva fotografov Svit je minilo v znamenju velikih uspehov in takšno je bilo tudi praznovanje njihove prve obletnice. Sprva so svoj prvi rojstni dan želeli obeležiti le z nekaj dogodki, ki pa se jih je nabralo kar za cel mesec. Mesec fotografije so sklenili v petek z odprtjem fotografske razstave galerije članov spletnega portala e-fotografija. »Naša pobuda je bila,« je dejal predsednik Svita Marko Rebov, »da bi se na mesecu fotografije predstavili tudi fotografi, ki ne sodelujejo na klasičnih razstavah v galerijah. Smo v dobi in-teraeta in na raznih porta-lih po Sloveniji in v tujini s svojimi fotografijami sodeluje ogromno avtorjev, za katere pa javnost, ki nima toliko stikov z internetom, še ni slišala. Zato smo tem fotografom želeli dati priložnost, da se predstavijo tudi v klasični galeriji s fotografijami na papirju.« Vodja portala e-fotografija Matjaž Intihar je k sodelovanju povabil člane, ki na portalu redno sodelujejo, naj za razstavo prispevajo svoja najboljša dela. Odziv je bil zelo dober, pri čemer je do 20. novembra v Železarskem muzeju na Teharjah na ogled okoli 30 del. Omenjena razstava pa je le ena od 15 dogodkov, ki so se zvrstili v mesecu fotografije. Ob razstavah so pripravili tudi zanimivi predavanji, digitalno projekcijo fotografij ter fotografski natečaj za slovenske osnovnošolce. Na slednjega je prispelo več kot 200 fotografij skoraj stotih avtorjev iz cele Slovenije. »Izkazali so se predvsem učenci iz celjske regije, ki so se pod vodstvom mentorjev najbolj vestno lotih zadeve in pripravili resnično čudovite fotografije, ki bi lahko tekmova- le s fotografijami odraslih avtorjev,« je učence pohvalil Rebov. Vrhunec je mesec fotografije doživel v četrtek, ko so pripravili 1. mednarodni Fia-pov salon digitalne fotografije Celje 2007 . ter podelili nagrade najboljšim. Zlato Fla-povo medaljo je prejel Niko Sladič iz Kranja, zlato Svito-vo nagrado pa fotograf iz Italije. Mesec fotografije je članom Svita v organizacijskem kot v vsebinskem smislu tako dobro uspel (tudi odziv obisko- valcev je bil nad pričakovanji), da ga bodo zagotovo pripravili tudi prihodnje leto. »Morda ne pod tem imenom, zagotovo pa bo postal tradicionalen, kajti menimo, da bi lahko vsak rojstni dan društva obeležili delavno, torej s fotografijo za Celjane,« je dodal Mako Rebov, ponosen na člane Svita, ki so že v prvem letu delovanja društva učvrstili svoj položaj v vrhu slovenske fotografije in prejemajo nagrade po celem svetu. BOJANA AVGUŠTINČIC Foto: GREGOR KATIČ Blaže in Nežica je faksimile učbenika Antona Martina Slomška za »nedeljske šole«. Knjiga se dotika pisanja, naravoslovja, matematike, fizike, zdravja, vzgoje in šole. Anton Martin Slomšek je bil slovenski duhovnik in škof, pisatelj in pedagog, rojen 26. novembra 1800 (Slom pri Ponikvi, umrl 4. september 1862). Šolal se je na I. gimnaziji v Celju, pozneje v Ljubljani, Senju in Celovcu. Po posvečenju je svojo prvo mašo daroval v Olim-ju. Dve leti je bil kaplan na Bizeljskem in dve leti v Novi Cerkvi pri Celju. Leta 1829 je bil imenovan za spirituala v celovškem semenišču, kjer je devet let bogoslovce učil slovenščino. Nato je bil župnik v Vuzenici, kjer je leta 1842 napisal knjigo Blaže in Nežica v nedeljski šoh. Leta 1844 je postal stolni kanonik in višji šolski nadzornik, leta 1846 župnik in opat v Celju. 5. julija 1846 je bil v Salz- burgu posvečen za škofa la-vantinske škofije s sedežem v Sv. Andražu v Labotski dolini na Koroškem; leta 1859 je prenesel škofijski sedež iz Sv. Andraža v Maribor. S tem je pripomogel k integraciji Štajerske k slovenskemu ozemlju. Leta 1999 je bil razglašen za blaženega. Učbenik je bil večkrat ponatisnjen, avtor pa ga je namenil »učiteljem in učencem« tako imenovanih »nedeljskih šol«, ki so eden velikih Slomškovih podvigov, saj je v okviru teh šol v maternem jeziku posredoval takrat osnovno znanje s področja pisanja, zgodovine, naravoslovja, računstva, fizike, zdravstva... pa tudi napotke za krepitev nravnega zdravja, ki je pogoj za lepo sožitje med ljudmi in smernica za »življenja srečno pot«. Knjigo je uredil Matija Ogrin v sodelovanju z Jože-tom Faganelom. Obsega 328 strani in stane 15 evrov. MP winiw.radiocelje.com 1 J=ji jrìp U. Jl3L_ii! U Ä Dvakrat hitreje do potovalnega kompleta izdelkov danes ' torek, 30.^0^007 za vsakih 10€ nakupa sedaj 2 točki zvestobe 10 € - 2 točki, 20 € - 4 točke, 30 € - 6 točk, 40 € - 8 točk, 50 € -10 točk, I NTER5RAR « BREZPLAČNI PROMETNI TELEFON RÀDIA CELJE Za naše Ob objavljanju gobjih veleprimerkov so nas strokovnjaki »okregali«, da objavljanje tovrstnih fotografij spodbuja prekomerno nabiralništvo v gozdovih in da je pri tem vsekakor treba upoštevati pravila Uredbe o varstvu samoniklih gliv. Tudi na osnovi objavljene fotografije je namreč možna prijava inšpekciji, česar pa v uredništvu gotovo ne želimo. Naj torej povzamemo ured- gobarje bo, ki pravi, da je gobe treba očistiti že na rastišču, da ni dovoljeno nabirati zaščitenih in še nerazvitih gob, da jih morate polagati v košaro in ne v plastične vrečke, da dnevno ne smete nabrati več kot dva kilograma ter/ ali eno gobo poljubne teže in da ni dovoljeno uničevati gob in podgobja. Tüdi ob upoštevanju vseh teh pravil boste gotovo uživali v gozdovih in nabrati kaj okusnega. Tri v eni V tem jesenskem času se ne moremo pritoževati nad gobjim bogastvom. Drago Podre-beršek iz Belovega nad Laškim je v 45 letih gobarjenja prvič našel tako poseben primerek jesenskega gobana, kot je ta na fotografiji, ko so iz debelega beta zrasli trije vratovi in en klobuk. Gre za eno gobo ali tri v eni? Drago je gobo stehtal in izmeril in ugotovil, da je težka 45 dag, visoka 14 cm in da čez klobuk meri 16 cm. Še celo najdišče je izdal: bukov gozd, ki se imenuje Gaj. Radost v ranem Jutru Dolgoletna gobarska navdušenca Drago in Marjan z Dobojskè ulice na Hudinji sta v meglenem oktobrskem jutru zavila v bližnji borov gozd in glej ga, zlomka, gobarska sreča se je najprej nasmehnila Marjanu, ki je odrezal 1,20 kg težkega jurčka. Kmalu za tem se je tudi Dragu razsvetlil obraz, kajti tudi on je prišel do svoje trofeje - 1,53 kg težkega aj-dovčka. Gobi velikanki so si ogledali prijatelji, ki so jih nato tudi z užitkom »pospravili«. Marjan Petan petorčki Velikan s Proseniškega Bralka Mika Livnjak iz Celja je prinesla v uredništvo ogromnega jurčka, ki tehta nič manj kot kilogram in pol. Njen mož Ljubo, ki je navdušen gobar, ga je našel v okolici Proseniškega, kjer družina najraje preživi prosti čas. To je doslej njegova največja goba. Izkušeni Ljubo gobe najde. Mika pa jih nato v kuhinji največkrat pripravi kot slastno gobovo juho. BJ Gobji Narava z gobami letos res ne skopari. Bralci nas kar zasipajo z njimi, a kaj, ko nam jih prinesejo le pokazat, potem pa se doma sami mastijo z njimi. S to hudomušno pripombo seveda ne mislimo resno. Prav veseli smo, da lahko poročamo o vseh gobjih rekorderjih. Eden takih je tudi Ivan Dornik iz Laškega (na sliki), ki je v enem od laških gozdov našel gobje petorčke. Ivan pravi, da se po gobe odpravi vsak dan, pri čemer se domov nikoli ne vrne s prazno košaro. »V najboljši sezoni sem jih v enem dnevu nabral tudi do petindvajset,« je ponosen Ivan, ki je letos dobro poskrbel za gobjo ozimnico. BA S polnimi jadri odkrivamo morje finančnih priložnosti, Izkušeni upravljavci investicijskih skladov skupine Pioneer Investments že od leta 1928 raziskujejo tržišča širom po svetu in odkrivajo najboljše priložnosti za oplemenitenje vašega premoženja. V UniCredit Bank smo obstoječo ponudbo obogatili z novimi krovnimi skladi, med katerimi vam bomo z veseljem pomagali izbrati najprimernejšega. PIONEER I Investments" UniCredit Bank Drago Gomjak ZDRAVJE - NASE BOGASTVO ROŽICE IN CAJCKI Za informacije o izdelkih lahko pokličete ali obiščete zeliščno lekarno In trgovino z zdravo prehrano biotopic Center Celja, Glavni lrg 10: 03 5441 631 City center Celje, nadstropj«:03 490 31 91 HUJŠAM JE 8 - 12 kg mesečno Dr. PIRNAT (2;!252 32 55,01/519 355« www.pirnat.si stopanja od normalnega stanja. Pomembne aminokisline in minerali Dodatki, ki jih uživamo ob treningu, lahko izboljšajo rezultate le v določenem odstotku, ki pa ne bo pomemben brez vodenega treninga. Ko bomo povečali obremenitve, bomo potrebovali tudi več bioaktivnih snovi, ki so potrebne organizmu za obnovo in razvoj. Zlasti bomo potrebovali več vitaminov (B-kompleksa) in mineralov (selen, cink, železo), če je naša hrana enolična in nam ne omogoča, da bi iz naravnih virov dobili dovolj varovalnih snovi. Več aminokislin vnašamo, če je organizem v fazi izgradnje mišične mase. Pomembnejše so: glutamin, ki ga je veliko v sirotki, stročnicah (mungo fižol, grah), ribah, mesu... Aminokislina argi-nin, leucin, valin, metionin, histidin, triptofan, histidin itd., ki jih dobimo s hrano iz kalčkov žit, stročnic, jajc, mleka in mesa. Posebna oblika beljakovinskega dodatka predstavlja L karnitin, ki je potreben za delovanje srca, za delovanje jeter, razgradnjo maščobnih kislin in presnovo ogljikovih hidratov. Najdemo ga veliko v mesu, mleku, je pa varen dodatek tudi v obliki kapsul, Piše: prim. JANEZ TASIČ, dr. med., spec, kardiolog praškov ah tablet, a le po posvetu s strokovnjakom. O kreatin fosfatu je že bilo govora in to je pomemben dodatek, ki lahko izboljša odzivnost in eksplo-zivnost organizma. Nastaja stalno v organizmu, a prepočasi, da bi obnova omogočala intenzivno in naglo ter naporno delo. Zato je ugoden za šprinterje, igralce kjer je pomembna eks-plozivnost in moč. Železo, selen, bor, krom in drugi minerali in mikroelementi so pomembni za izgradnjo in obnovo krvi, tvorbo spolnih hormonov, zmanjševanja količine maščobe v telesu, povečanja mišične mase itd. Nahajajo se v orehih, lešnikih, mandeljnih, suhem sadju, zelenjavi, temno obarvanem fižolu (rdeči, črni), leči, mesu. Antioksidanti Vehko vlogo dajemo tudi antioksidantom, predvsem antioksidantnim vitaminom. kot so betakaroten, vitamin C, vitamin A, kompleks vitaminov E, pa tudi drugi antioksidanti imajo veliko vlogo. Med njih prištevamo selen, ki se nahaja tudi v ko-reniki ingverja, ubikinon bolj poznan kot koencim Q10, ki ima pomembno vlogo pri delovanju srca, in bi naj upočasnil staranje srčne mišice. Med podobne snovi prištevamo tudi polifenole, ginseng, ki povečuje vzdrž ljivost in podaljšuje vital nost, podobno kot guarana ki vzdržuje budnost, pove čuje možnost asociacij, uče nje in zmanjšuje stres. Ne kateri priporočajo tudi kofein, a ta povečuje nervozo in tremor. Če imate vprašanje za primanja Janeza Tasiča, nam pišite na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje, s pripisom za Zdravje - naše bogastvo ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si Številne so še različne naravne snovi, ki jim moderna fitoterapija priznava biološko ugoden učinek na organizem. Mednje sodijo tudi proizvodi iz čebeljega panja. Med, matični mleček, propolis, cvetni prah a tudi koncentrati alg, mladih poganjkov in kalčkov so snovi, ki nas pogosto presenečajo in ohranjajo vital- Prehrana in dodatki II. Jerebika za bolnika Vprašanje: Sin najstnik se ukvarja s športom in hodi v fitnes. Ker njegovi prijatelji menda pijejo nekakšne proteinske dodatke, ki naj bi pomagali k lepšim in večjim mišicam, si to želi tudi on. Sama sem zelo skeptična do takšnih pripravkov, zato me zanima, kaj zdravniki menite o tem in o vplivu teh preparatov na zdravje. Trening in tekmovanje sta posebni obliki obremenitve organizma, ki zahtevata predhodno pripravo. Trening naj vzpostavi organizem v fazo, ko bo telo sposobno vzpostaviti ravnovesje med vneseno in porabljeno energijo. Pred treningom naj zauži-je kompleksne ogljikove hidrate in tudi enostavne sladkorje, vendar vsaj 1,5 do 2 uri pred začetkom aktivnosti. Potrebna pa je tudi zadostna količina tekočine, ki naj ne presega 1 litra, saj ga le-ta lahko dodatno obremeni. Je pa vsak trening posebnost zase, saj je odvisen tudi od okoliščin, v katerih se izvaja. Isto velja za tekmova-. nje. Po treningu, zlasti če se gradi na izgradnji mišične mase, pa je potrebna hrana, bogata z beljakovinami. Zlasti so pomembne esencialne aminokisline, ki jih največ dobimo v sirotki, mleku, jajcih in pustem mesu. Aktivni športnik v fitnesu, ki skrbi predvsem za lep in zdrav izgled telesa, bo le težko zau-žil dovolj aminokislin iz teh snovi, zato se jim priporočajo koncentrati, ki so najpogosteje napravljeni iz sirotke ali jajčnega beljaka. Torej so snovi popolnoma naravne in normalne. Vendar so to že dodatki v prehrani. Dodatki pa so vse oblike prehrambnih snovi, ki jih zaužijemo z namenom, da nam popestrijo in obogatijo hrano. Sem prištevamo, aminokisline, minerale, vitamine, antioksidante, različne pripravke iz zelišč, žlez itd. Za uporabo se pripravljajo v obliki kapsul, tablet, napitkov, energetskih ploščic, praškov in so dostopni v različnih specializiranih in spletni trgovini. Poznati moramo, kdaj naj uživamo posamezne snovi, v kakšni kombinaciji, v kateri fazi treninga, ali so dovoljeni pred ali med tekmovanjem... Priporoča se posvet s strokovnjakom, zlasti takrat, ko se pojavijo od- Koralne rdeče jagodaste plodove jerebike (Sorbusau-cuparia L.) nabiramo po prvi slani. Zreli so bogati z vitaminom C in provitami-nom A, zato služijo kot domače zdravilo pri prehladih in še čem. Lahko jih posušimo ali predelamo v marmelado, žganje, med, močnik, kis ... Drugi del znanstvenega imena za jerebiko naj bi izhajal iz latinskega izraza au-cupor, kar pomeni Loviti ptiče. Nakazoval naj bi na za-želenost njenih plodov pri mnogih pticah. To do 15 m visoko drevo so čislali že v germanski mitologiji, kjer je bilo posvečeno bogu groma z imenom Donar. Svoj čas so verjeli, da jerebika odganja zle duhove, ščiti pred »hudičevim očesom« in varuje duše rajnih. Jerebiko opeva sloviti rimski pesnik Vergil. Opiše njene plodove, iz katerih je moč pridobiti svojevrstno kiselkasto vino. Zreli jerebikovi plodovi v srednjem veku veljajo za izvrstno odvajalno sredstvo. Jerebika je odporno drevo, iz tira je ne spravijo niti nizke temperature, zato jo srečujemo povsod po Evropi in zahodni Aziji vse do visokogorja. Ker so njeni cvetovi in plodovi sila privlačni za oči, je pogosto sadijo kot okrasno drevo po parkih. Lahko pa si jo zasadimo kar na domačem vrtu -za okras in za zdravje. Pa gremo končno k njeni zdravilnosti. V kroglastih škrlatno rdečih plodovih trpko kislega okusa se nahaja obilo vitamina C, provitamina A, pektina, organskih kislin, čreslovin in grenčin. Presni plodovi nimajo prijetnega okusa in so rahlo strupeni, če jih uživamo v večjih količinah. Najbolje je, da jih posušimo in takšne uporabimo kot nadomestek za pravi čaj, ali pa - kar je še bolj mamljivo - predelamo v marmelado, kompot, žganje, žele, kis, med ali močnik. Posušene plodove lahko pozimi uporabimo za vitaminske napitke. Iz njih lahko pripravimo čaj v obliki poparka, ki blaži drisko, ure- ja neredno menstruacijo, utrjuje zobe in blaži revma-tizem. Če mu dodamo še ši-pek, bo pospešil tvorbo žolča. Če pa zraven uživamo še jerebikovo marmelado, bo pomagal tudi pri izločanju žolčnih kamnov iz žolčnika. To marmelado navadno mešamo z jabolki, šipkom in hruškami. Silno se obnese pri kašlju in hripavosti, krepi želodec, utrjuje telesno od- ' pornost, koristi pa tudi šibkim in bolehnim otrokom. Želodec krepita tudi jerebikovo žganje in vino, ki ju v majhnih količinah zaužijemo zjutraj na tešče. Sirup iz plodov zdravi kašelj, tudi trdovraten. Jerebikov poparek naj bi zniževal tudi holesterol v krvi, jerebikov kompot, žele, med, marmelada ali sok pa odpravljali pomanjkanje vitamina C z vsemi nevšečnimi posledicami. Pa še recept za jerebikov močnik, ki ga v knjigi Živimo z rastlinami, navaja Tatjana Angerer: »Zrelim jagodam odstranimo peclje in jih pustimo nekaj dni v porcelanasti posodi. Nato jih zdrozgamo v kašo, iz katere skozi krpo iztisnemo sok, ki ga kuhamo tako dolgo, da se zgosti. Med kuhanjem moramo sok neprestano mešati, da se ne prismodi. Zgoščen močnik shranimo v dobro zaprtih kozarcih. Pri prehladnih obolenjih ga vzamemo večkrat na dan po eno žličko. Za utrditev zdravja ga - zmešanega z medom - namažemo na kruh.« mali glodavci, terarijske, akvarijske in druge živali, ki se vzrejajo ali redijo za družbo, rekreacijo, varstvo in pomoč človeku. Za pokop je potrebno dovoljenje izbranega veterinarja, saj v primeru suma kužne bolezni pokop ni dovoljen. Pogrebno slovesnost lahko prilagodijo željam lastnika pokojne živali, ponujajo pa tudi možnost upepelitve in pokopa z žaro. Sedaj se lahko tudi od naših živalskih prijateljev poslovimo na njim dostojen način, ki si ga vsekakor zaslužijo. Če samo pomislimo, da nam je ljubljenček krajšal dolgočasne dneve, da smo se v njegovi družbi sprostili in odmislili vsakodnevnetežave, da nas je naučil skrbnosti, pozornosti, topline in še marsičesa, je pravzaprav nedopustno, da ga ne počastimo na način, kot to počnemo pri ljudeh. Tildi žival je živo bitje, prav tako kot človek. Tudi žival, še posebej, če nam zapolni del življenja, si zasluži dostojen obred ob svoji smrti. Pomislite, kako bi se vi počutili, če bi vas vaši ljubljeni dali v črno plastično vrečo in vas zaprli v skrinjo, kjer bi čakali na odvoz v sežigalnico? Verjetno ni najbolj prijetna misel. Prav zato pa obstajajo pokopališča za naše ljubljene živali. Tudi naše zavetiške živali-ce so posebna bitjeca, ki ne bi smela končati tragično, zato vas pozivajo, da jih obiščete. Prepričam smo, da vas bodo zagotovo očarale, le priložnost jim dajte. Obiščete jih lahko od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure ali pa si na internet-ni strani www.go.to/zonzani ogledate njihove portrete. Za vse ostale informacije smo dosegljivi na telefonu 03/749-06- PRODAM PLUG Batuje, 10 col, prodam. Telefon 041 661-767. 5570 MLIN za sadje, iiov, z motorjem ali brez, prodam. Telefon 041 818-899, popoldan. 5576 MIZARSKI kombinirani stroj SCMU 350,5 operacij, brezhiben, prodam. Telefon 041 663-686. 5571 STAREJSO hišo, v Celju ali okolici (Vojnik, Ljubečno), takoj kupim. Telefon 041 672-374. 5390 PARCELO ali nadomestno gradnjo, v Celju ali bližnji okolici, kupim. Telefon 041 352-267. 5390 V CEUU z okolico kupim hišo. Pogoj: sončna lega. Plačilo takoj. Telefon 041 866-933. 5530 mmmm PRODAM GlAZUA. Štiriinpolsobno stanovanje, du-pleks, nadstandardno, opremljeno, hitro vseljivo, prodamo 290.000 EUR. Telefon 041 605-786. ž 212 STANOVANJE v Šentjurju, 43 m2, prodam za 56.990 EUR. Telefon 051 819-572. Š736 TRISOBNO stanovanje v Šempetru, nosproti SIP-a, 80 m2,2 balkona, 3. nadstropje, prodom zo 81.000 EUR. Telefon 041 714-530. 6697 KUPIM DVOSOBNO ali trisobno stanovanje, v Celju ali okolici, kupim. Telefon 031 321-946. 5390 MANJŠE stanovanje, v Celju ali okolici, nujno kupim za gotovino. Telefon 041 727- tednik Obvestilo za naročnike Po poklicu sem boksar v kategoriji do 15 kilogramov. Do sedaj se je v moji zbirki nabralo že veliko priznanj in pokalov. A nikar se me ne bojte! Boksam le v računalniških igricah, v živo pa sem zelo prijazen. (4998) Midve sva sestrici prejšnje manekenke, vendar imava v življenju drugačne cilje, kot je hoja po modnih brveh. Radi bi namreč postali pasji terapevtki, da bi pomagali ljudem v boju z njihovim strahom pred psi. (4890,4891) Naročniki Novega tednika letos ne boste prejeli kuponov za brezplačno radijsko čestitko in male oglase v Novem tedniku. Naročniške ugodnosti - 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in čestitko na Radiu Celje - boste lahko izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ugodnosti oziroma z osebnim dokumentom naročnika Novega tednika, l ........ IŠČEMO TOPEL DOM Tudi živali zaslužijo dostojno slovo v, ki se plazijo naokoli po trebuščkih? Oskrbnica me je namreč preimenovala v malega tjulenčka. Bi ga radi imeli v svojem domu? (4958) Pazite se, slovenski manekeni! Sem vzhajajoča zvezda pasjih lepotnih tekmovanj, ki bo s svojim zavitim repom očarala komisijo in s sijočim nasmehom osvojila gledalce. (4999) Bliža se 1. november, dan vseh svetih. Na ta dan gremo obiskat naše ljubljene, ki so nas žal že zapustili. V njihov spomin prižgemo svečko in se spomnimo lepih trenutkov, ki smo jih preživeli z njimi. Ali ne bi bih lepo, če bi se lahko na enak način spomnili tudi naših hišnih ljubljencev? Če bi obstajalo živalsko pokopališče, kamor bi lahko k počitku položili naše živalce, na katere smo se močno navezah? No, sedaj lahko. V Mariboru, natančneje na vrstno pri nas. Na pokopališ-Dobravi, so konec avgusta od- ču je prostora za približno 170 prh pokopališče za male živa- malih (hišnih) živali, med kali, ki pa je zaenkrat edino to- tere sodijo psi, mačke, ptice, Že sedaj, pri komaj šestih tednih, me ljudje gledajo iz žabje perspektive, kar poglejte mojega fotografa. Sprašujem se, zakaj neki seje plazil pred menoj po trebuhu. Morda zato, da bi v objektiv ujel vso mojo lepoto. Podjetje NT&RC, d.0.0. Direktor Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-cijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25190, tax: (03) 5441032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 0,81 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica: Tea Podpečan Veter. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 7,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 180 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in foto- grafij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče, RADIO CELJE Dunajska 5, direktor Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor Katič. Računalniški prelom: Igor Sarlah, Andreja Izlakar. Oblikovanje: www.minjadesign.com E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si Odgovorna urednica: Simona Brglez Urednica informativnega programa: Janja Intihar E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Rozman Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Mineva leto, odkar si odšla, a v naših si srcih ostala. MARIJI KARNER iz Zagrada Iskrena hvala vsem, ki jo nosite v svojem srcu. Sinova Janko in Beno z družinama ENĐINP0L ali dvosobno stanovanje kupim v Celju. Plačilo takoj. Telefon 041 866-933. 5530 ODDAM OPREMLJENO stanovanje oddam samski ženski, za nedoločen čas (pošta Škofja vas). Telefon 031423-577. 5563 SOBO oddam za delno pomočv gospodinjstvu. Ostalo po dogovoru. Telefon 7140-376. ž 213 PRODAM NOVI trg. Garažno mesto v garažni hiši, pritličje, zemljiško knjižno urejeno, prodam za 9.000 EUR. Telefon 041 605-786. Ž212 FRAJTONARICO leseno, lahko starejšo ali v okvari, kupim. Telefon 041664-733. p PRODAM SPALNICO, kompletno, prodam. Telefon (03)5772-797. 559 NOV trosed z blazinami, raztegljiv v posteljo, prodam zaradi pomanjkanja prostora, za 130 EUR. Telefon 051 393-448. 5583 CAJN0 kuhinjo z vso opremo, masiva, mere 180-150, prodom. Telefon 031 548- m hlodovino javor, hrast in ostalo. Tel.:041-636-735. H TRO NAROČITE — Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,81 petkova pa €1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,50 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece (velja od 1. februarja 2007). li'W'l:» ™d letnik .ZOO/ 4J, WiU VEČJO količino suhih, cepljenih, bukovih drv, prodam. Telefon (03) 5677-281, zvečer. SUHA bukova drva, prodam. Telefon 031 823-820. 5582 SUHA, metrska, bukova drva, prodam po ugodni ceni. Telefon (03) 5738-019. Š742 METRSKA bukova drva, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 696-951. Š744 miw\.m maminim PRODAM ŠVICARSKI planšorski pes appenzeller, čistokrvni mladiči brez rodovnika, naprodaj. Telefon 041 208-999. 5484 TEUCO, brejo, teličke simentolke in jagnje-ta, prodam. Telefon 041 759-681. Š735 BURSKEGA kozlička, starega 7 mesecev, z rodovnikom A kontrola, prodam. Telefon 041 610-275. 5553 KOZLA in kozo, ugodno prodam. Telefon 5488-196,051 235-710. 5551 VEČ kobil, po izbiri, tudi ponije, prodam. Telefon 031 320-672. 5559 JARKICE rjave, čme ter beli susex, na začetku nesnosti ter bele piščance za dopita-nje ali zakol, prodajamo na farmi Roje pri Šempetru, vsak delavnik. Naročila za enodnevne piščance. Telefon 7001-446. 5568 KRAVO, brejo 7 mesecev, prodam. Telefon 041 661-767. 5570 TEUCO b.š., staro 8 mesecev, prodam. Telefon 031807-745. 5581 ZAHVALA V 94. letu nas je zapusti oče, stari ate in dedek JANEZ OJSTERŠEK iz Bukovžlaka 79, Teharje Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste mu izkazali čast in ga pospremili k večnemu počitku. Hvala za darovane sveče ter za izražena pisna in ustna sožalja. Posebna zahvala sodelavkam in sodelavcem podjetja Nivo d.d. Celje. Žalujoči vsi njegovi Ura je ustavila čas, zaskelela je bolečina. ZAHVALA 9. oktobra 2007 je v 84. letu končal življenjsko pot mož, oče in dedi STANE JUDEC iz Kajuhove 15 v Celju Hvala za nudeno pomoč in sočustvovanje vsem sorodnikom, znancem in sosedom, patronažni službi Zdravstvenega doma Celje in Domu ob Savinji Celje -Centru za pomoč na domu. Žalujoči vsi njegovi ČISTOKRVNE bernardince, store 7 tednov, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 565-015. BIKCA simentalca, težkega 150 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 288-114. è 738 PRAŠIČE, od 25 kg dalje, domača vzreja, prodam. Možna dostava. Telefon 031 509-061,(03)5821-863. 5573 BIKCA in teličke simentolke, prodam.Telefon 041794-301. 5584 TRI bikce 150 kg, telice 200 kg, kravo s teletom in kravo za zakol, prodam. Franc Šket, Močle 4,3240 Šmarje pri Jelšah. Telefon 041 918-949. Š741 BIKCA simentalca 170 kg, prodam. Cena pri ogledu. Telefon 5793-242. 5586 NEMŠKA ovčarja, somca in samico, stara dva meseca, ugodno prodam. Telefon 5773013. 5586 KOZU zo pleme, srnaste pasme, starega 2 leti, prodam za 20 EUR. Telefon 031 501-658. 5594 KRAVO, brejo 8 mesecev, prodom. Telefon 041617-074. Š743 VEČ teličkov, samcev in samic ter kravo za zakol, podam. Telefon 031575-514. KUPIM BIKCA simentalca, starega od 14 do 21 dni, kupim. Telefon 040 995-965. 5602 kreni fantje iščejo preprosta, zve-a dekleta. Mnogo jih je, zato pun-i, pozabite na razočaranja ter jih brez stroškov spoznajte. Tel.: 03/57 26 319, gsm: 031/836 378. 30.000 po poznanstev sklenjenih : 319, 031 505 495, 031 8 uteiroitcsT HIDRAVLIČNI CEPILNIKI d od 61 do 251 ■ cena že od 542 € a pokončni in ležeči m pogon preko elektro motorja oli traktorja www.uniforest.com info@uniforesl.si Tel.: 03/7131410 UNIFOREST d.o.o., Dobriša vas 14a, 3301 Petrovče Tvoje delovne roke, pošteno in dobro srce so naš ponos in drag spomin na te. V SPOMIN Mineva leto dni, kar te več ni med nami, dragi mož, oče in stari ata MIHAEL DOBRSEK z Blatnega Vrha (27.10.1927-31.10.2006) Iskreno se zahvaljujemo vsem vam, ki ob njegovem grobu postojite, prižigate svečke, njegov grob krasite in z nami lepe misli nanj delite ter ga tako ohranjate v lepem spominu. Žalujoči vsi njegovi V SPOMIN Danes, 30. oktobra mineva leto dni, kar je odšel od nas dragi mož, oče in dedi FRANC ZAJC iz Rimskih Toplic Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. Žalujoči: žena Ida, hčerki Ida in Fanika ter vnuki ZIMSKE gume Michelin 205/55-16,185/ 65-15, Opel kadeti 1,3 in balkonska vrata, prodom. Telefon 051 344-245. 5560 KRAVO »prazno«, 6 mesecev po drugi telHvi, telička in nekaj masti z ocvirki, prodam. Telefon 5739-356. lsio PSE, mladiče ameriške stafort terierje, odojke, svinje - domača reja, avto Lada in rdeče vino, prodam. Telefon 031 664-286. 5558 NOV prtljažnik za Clio, novejši tip, prodam 50 % ceneje. Telefon 5461-567, Slavko. 5564 ŽENITNA posredovalnica Zaupanje, ki je upanje v ljubezen povrnila že več kot 10.000 osebam, posreduje za vsa starostna obdobja, brezplačno za mlajše ženske. Telefon (03) 5726-319, 031 505-495. Leopold Orešniks. p., Dolenja vas 85, Prebold. n mmsm ORGANIZATOR transportnih storitev. V svoje okolje vabimo ambicioznega in dinamičnega posamezniko-(co) z veseljem do dela na področju storitev prevoza. TIS, d. o. o., Trubarjeva 5, Laško, telefon (03)734-3316. n PODJETJE Hojnik d.o.o., Trgovina z gradbenim materialom, Leskovec 15,3202 Lju-bečna, zaposli fizičnega delavca za nedoločen čas, s poskusnim delom. Prijave pošljite na zgoraj navedeni naslov ali pokličite na telefonsko številko 5461-165. 5577 Zaradi širitve poslovanja sprejmemo 6 oseb honorarno ali z možnostjo redne zaposlitve. Začetek takoj. Lastni program izobraževanja. Inf. pon. do pet od 8. do 15. ure. Tel.: 03/425-61-50. Jakoma, d.o.o.. Mariborska c. 44, Celje ZAPOSLIMO delavca za slikopleskarska dela. Redna zaposlitev, dobro plačilo. Informacije po telefonu 041 936-724. Restor, d. o. o., Na Zelenici 2,3000 Celje. DELO v prijetnem kolektivu Gostilne Jež, dobi izkušena kuharica in natakarica. Informacije po telefonu 0'1 369-332. Martinčič Alojz s.p., Linhartova 6,3000 Celje. 5561 KAKOVOSTNO in po ugodnih cenah izdelujemo demit fasade in opravljamo vsa slikopleskarska dela. M3Grad, d. o. o, Gosposvetsko 3, Celje, telefon 041771-104. 5536 ARAMI akvaristika, Milena Ravnak s.p., Celjska cesta 2 b, 3212 Vojnik, razpisuje kadrovsko štipendijo za gimnazijskega maturanta. Prijave sprejemajo 8 dni po objavi na gornji naslov. n NAKLADALK019 ali 22 m3, prodam. V račun vzamem živino. Kupim starejše krave za zakol. Telefon 041 544-270. Š737 KRCNE ŽILE, OPRTE RAMI Tel.: 05 640 02 33 IŠČEMO pošteno gospo za dnevno oskrbo nepokretne bolnice na domu v Celju. Plačilo po dogovoru. Telefon (03) 5417- rrtaawenA (JUV/MD Conrad Electronic Vodnikova 6, Celje Tel: 03/491-25-50 E-pošta: conrad@edicom.si www.conrad.si IZSUSEVALCI PROSTOROV že od 227 EUR dalie. NAJVEČJA PONUDBA VREMENSKIH POSTAJ, TERMOMETROV IN VLAGOMETROV, TV LCD 30" HD že za 399 EUR. Izšel }e novi katalog 2008. CONRAD - VEDNO KAJ NOVEGA ZA VAS! ERC Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda ; ■ na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http://www.ess,gov.si; • pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. UE CELJE Delavec brez poklica voznik taksija; do 1. 11. 2007; Amari d.o.o.. Pod gabri 9, 3000 Celje; čistilec, delo v Celju na Petrol Lopata; do 30. 10. 2007; Bio-eco center d.o.o.. Stegne 25, 1000 Ljubljana; čistilec, delo na objektu sodišča; do 2. 11. 2007; Her-naus d.o.o.. Kopališka cesta 2, 3320 Velenje; montaža pohištva in zaključna dela v gradbeništvu; do 30. 10. 2007; Rubeve d.o.o., Okrogarjeva ulica 13, 3000 Celje; priprava in prodaja keba-ba; do 2. 11. 2007; Zidoprof . d.o.o.. Ulica Dušana Kvedra 20, 3230 Šentjur. Pomožni delavec sortirec, predsortiranje in sortiranje materiala v proizvodnji (kovine, plastike, papir); do 26. 10. 2007; Adecco h.r.. Kadrovsko svetovanje d.o.o.. Podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6, 3000 Celje; delavec v proizvodnji izdelkov; do 30.10.2007; Celjske mesnine d.d.. Cesta v Trnovlje 17, 3000 Celje; pomožni delavec v proizvodnji, raztovarja in natovarja material in izdelke, izvaja razrez materiala za zobate in gumirane kolute, snema gumijaste obloge; do 1. 11. 2007; Elastomeri d.o.o. Celje, Bežigrajska cesta 4, 3000 Celje; voznik tovornega vozila v mednarodnem-prometu, Avstrija; do 10. 11. 2007; Euro-tanktrans d.o.o., Kocbekova cesta 8, 3202 Ljubečna; delavec za preprosta gozdarska dela, delo z motorno žago; do 31. 10. 2007; Gozd-kom d.o.o.. Železarska cesta 3, 3220 Štore; pomožna dela v pekarni; vloge na naslov: Pekarna Duh, Kovinarska c. 7a, 3000 Celje; do 30. 10. 2007; Pekarna Duh Kari Duh s.p., Kulturniška ulica 2, 3000 Celje. Osnovnošolska izobrazba monter vgradnih omar, delo v Celju; do 2. 11. 2007; Ads-3 d.o.o., Trnjava 18, 1225 Lukovica; pomožna dela v tiskarni; do 2. 11. 2007; Četisk d.o.o.. Bežigrajska cesta 5,3000 Celje; montaža knauf stropov predelnih sten in armstrong; do 8.11. 2007; Ervin Arčan s.p.. Ob Hudinji 1, 3000 Celje; pomoč pri strojnih instalacijah, ključavničarska dela; do 10. 11. 2007; Instalacije Razgoršek d.o.o., Plinar-niška ulica 2, 3000 Celje; skladiščnik, prevzem od-prema in pakiranje blaga; do 7. 11. 2007; Intercom Celje d.o.o., Teharje 6 b, 3221 Teharje; voznik viličarja, del. mesto v Celju; do 2. 11. 2007; Intereuropa d.d.. Filiala logistične rešitve. Letališka cesta 35, 1000 Ljubljana; voznik avtobusa; do 17.11. 2007; Izletnik Celje d.d., Aškerčeva ulica 20, 3000 Celje; čistilka, čiščenje pisarniških prostorov, garderob in sanitarij; do 2. 11. 2007; Kab d.o.o., Prušnikova ulica 38, 1210 Ljubljana - Šentvid; " viličarist, iščemo izkušene viličariste, ki bi nakladali tovorna vozila, večizmen-sko delo in poteka v večjem trgovskem podjetju; do 30. 10. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje; komisionar, komisionira-nje trgovinskega blaga za naročnika, delo v večjem skladišču, kjer pripravljate blago za odpremo, potrebna je fizična moč, saj je blago v kartonih ali zabojih, ki jih nalagate na komisionarni voziček ali paleto; do 30. 10. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Obdelovalec kovin oblikovalec kovin, strugar-ska dela; do 2.11.2007; Sevs d.o.o. Celje, Bežigrajska cesta 2, 3000 Celje. Natakarski pomočnik strežba pijač; do 2. 11. 2007; Zidoprof d.o.o., Ulica Dušana Kvedra 20, 3230 Šentjur. Sadjar viličarist, traktorist; do 2. 11. 2007; Slom d.o.o., Uni-še 11, 3232 Ponikva. Vrtnar prodajalec za vrtni program prodaja in svetovanje kupcem, urejanje prodajnega prostora, zlaganje, skrb za založenost polic; do 3. 11. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje. Mesar mesar klavec in izkoščeva-lec; do 30. 10. 2007; Celjske mesnine d.d.. Cesta v Trnovlje 17, 3000 Celje; mesar v razsekovalnici mesa; do 7.11.2007; Ledas d.o.o. Celje, Lava 7 f, 3000 Celje; mesar v prodajalni svežega mesa in mesnih izdelkov; do 7. 11. 2007; Ledas d.o.o. Celje, Uva 7 f, 3000 Celje. Talilec-livar talilec livar, upravljanje in kontroliranje elektro indukcijske peči za taljenje železa; do 5. 11.2007; Valji d.o.o.. Železarska cesta 3,3220 Što- Ključavničar ključavničar, razrez materiala, vrtanje, varjenje, sestava izdelkov, barvanje izdelkov, brušenje vseh vrst kovin, izdelava raznih konstrukcij, popravilo strojev, prenašanje in dvigovanje bremen, čiščenje strojev in delovnega orodja, pomoč pri drugih delih; do 3. 11. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje; vzdrževalec, vzdrževanje strojev, opreme in naprav in druga podobna dela vzdržre-vanja; do 8. 11. 2007; Valji d.o.o.. Železarska cesta 3, 3220 Štore. Strugar brusilec valjev, brusi valje in kolute na podlagi delovnih nalogov, opravlja izdelavo utorov na valjih in kolutih, izvaja balansiranje valjev, raztovarja, pakira in na- tovarja izdelke (valje in kolute); vloge na naslov: Trgotur d.o.o. Ljubljanska cesta 13/b, 3320 Velenje; do 1. 11. 2007; Elastomeri d.o.o. Celje, Bežigrajska cesta 4, 3000 Celje; CNC operater, nastavljanje in popravila CNC strojev; do 3. 11. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Kotlar oskrbovalec energetskih naprav; do 2. 11. 2007; Aero d.d., Ipavčeva ulica 32, 3000 Celje. Varilec varilec; do 2. 11. 2007; Delta mont d.o.o.. Ulica mesta Grevenbroich 13, 3000 Celje. Strojnik prodajalec orodij, prodaja in svetovanje na področju ročnih orodij, urejanje prodajnega prostora, zlaganje, skrb za založenost prodajnega prostora; do 3. 11. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Avtomehanik avtomehanik; do 30. 10. 2007; Branko Kolenc s.p., Ipavčeva ulica 12, 3000 Celje; strojnik na terenu, upravljanje mobilne stiskalnice za kovine; do 2. 11. 2007; Di-nos d.d., Predelovalni center Celje, skladišče Celje, Gaji 37, 3000 Celje. Elektrikar energetik elektrikar; do 2. 11. 2007; Röbel d.o.o.. Kotna ulica 1, 3000 Celje. Elektrikar elektronik prodajalec tehničnih izdelkov, prodaja in svetovanje na področju tehničnih izdelkov, skrb za založenost polic, skrb za urejenost prodajnega prostora; do 3. 11. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Šivilja šivanje, popravilo oblačil; do 2.11.2007; Sotošek d.o.o., Kocenova ulica 2, 3000 Ce-lje. Avtoličar avtoličar; do 31. 10. 2007; Avto Celje d.d., Ipavčeva ulica 21, 3000 Celje. Gradbenik prodajalec za gradbene materiale prodaja gradbenih materialov, svetovanje kupcem, urejanje prodajnega prostora, skrb za založenost polic; do 3. 11. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Žerjavar žerjavovodja livni, upravljanje mostnega dvigala iz kabine, transportiranje razne opreme, izdelkov, naprav in drugih predmetov in bremen; do 5. 11. 2007; Valji d.o.o.. Železarska cesta 3,3220 Štore. Prodajalec prodajalec v trgovini za malè živali; do 14. 11. 2007; Alfapet d.o.o.. Letališka cesta 29, 1000 Ljubljana; prodaja v trgovini na drobno z ležaji, hidravliko in pnevmatiko; do 22.11. 2007; Intercom Celje d.o.o., Teharje 6 b, 3221 Teharje; prodajalec barv in lakov, del. mesto v Celju, prevzem blaga, neposredna prodaja blaga, mešanje barv in lakov na posameznih mešalnicah za ta namen, svetovanje kupcu in odprema blaga; do 30. 10. 2007; Mavrica d.d. Domžale, Slamnikarska cesta 1,1230 Domžale; prodajalec; do 31. 10. 2007; Nold uvoz-izvoz, trgovina Dobova d.o.o.. Selska cesta 2, 8257 Dobova; zastopnik, zbiranje naročil pri znanih kupcih za objave in oglase v produktih podjetja: Pirš, Potrošniški vodnik, delo je terensko na območju Celja; do 21. 11. 2007; Slovenska knjiga d.o.o., Stegne 3, 1000 Ljubljana. Natakar strežba pijač; do 2. 11. 2007; Gostilna Mlakar, Marija Mlakar s.p., Teharska cesta 26, 3000 Celje; strežba hrane in pijač, po potrebi razvoz hrane; do 2. 11.2007; Kitajski dvor d.o.o., Teharska cesta 35, 3000 Celje; natakar, iščemo natakarje za strežbo hrane in pijače po naročilu, delo v dveh izmenah, prazniki so prosti; do 30. 10. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje; strežba pijač, urejanje lokala, del. mesto je Bar Prestige, Planet Tuš Celje; do 30. 10. 2007; Rudolf d.o.o. Žalec, Kvedrova ulica 16, 3310 Žalec; strežba pijač; do 30. 10. 2007; TRC Celje d.o.o., Dečkova cesta 1, 3000 Celje. Srednja poklicna izobrazba asistent prezentatorja, delo na terenu, v trgovini, na sejmu; do 2. 11. 2007; Bavaria Wolltex Company d.o.o., Zidanškova ulica 17, 2314 Zgornja Polskava; skladiščnik, del. mesto v Celju; do 2. 11. 2007; Intereuropa d.d.. Filiala logistične rešitve. Letališka cesta 35, 1000 Ljubljana; posluževalec strojev, del. mesto je v Ljubljani vse do selitve podjetja v Celje, delo je dvoizmensko; do 30. 10. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje. Lesarski tehnik samostojno delo na CNC stroju; do 21. 11. 2007; Mio oprema d.o.o. Vojnik, Višnja vas 15, 3212 Vojnik; iščemo monterja pohištva za delo na terenu; do 2. 11. 2007; Salon kuhinja d.o.o.. Ulica Janka Vrabiča 10, 3320 Velenje. Strojni tehnik konstrukter tehnik; do 9. 11. 2007; Container d.o.o.. Bežigrajska cesta 6,3000 Celje; vodja avtostrojnega parka; do 3. 11. 2007; Gradnje Žveplan d.o.o.. Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje. Gradbeni tehnik izvajalec terenskih meritev; do 3. 11. 2007; Gradnje Žveplan d.o.o., Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje; vodja gradbišča; do 30.10. 2007; Kotori d.o.o. Novo mesto, Bršljin 6,8000 Novo mesto. Ekonomski tehnik zastopniški kandidat; do 17. 11. 2007; Adriatic Slovenica d.d., PE Celje, Lava 7, 3000 Celje; promotor kozmetike, promocija kozmetike v trgovskem centru; do 30.10.2007; Agencija M servis d.o.o., Poslovalnica Maribor 1, Slovenska ulica 33, 2000 Maribor; komercialist, prodaja pnevmatik, hidravlike in pogonskih elementov; do 22. 11. 2007; Intercom Celje d.o.o., Teharje 6 b, 3221 Teharje; poslovni sekretar, izvajanje pisarniškega poslovanja, priprava zapisnikov, opravljanje manj zahtevnih računovodskih del, materialno knjigovodstv, nabava pisarniškega materiala, kadrovska evidenca, knjiženje; do 14. 11. 2007; Kompozit emra d.o.o., Tkalska ulica 13,3000 Celje; referent za obračun plač I, pripravljanje in vnašanje podatkov, obračunavanje plač; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o.. Kadrovska služba. Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje; do 30. 10. 2007; Skupina Tuš d.o.o., Resljeva ulica 16, 3000 Celje. Ekonomsko komercialni tehnik zavarovalni zastopnik za območje Celja, pripravnik; do 3.11.2007; Prima zastopstvo d.o.o.. Partizanska ulica ' 19, 1000 Ljubljana. Komercialist svetovalec, trženje kozmetičnih izdelkov; do 30. 10. 2007; Agencija M servis d.o.o.. Poslovalnica Maribor I, Slovenska ulica 33, 2000 Maribor. Administrativni tehnik sodni zapisnikar na sodišču; do 2. 11. 2007; Okrožno sodišče v Celju, Prešernova ulica 22, 3000 Celje. Gimnazijski maturant prodajalec pohištva; do 2. II. 2007; Salon kuhinja d.o.o.. Ulica Janka Vrabiča 10, 3320 Velenje. Srednja strokovna ali splošna izobrazba svetovalec za notranjo opremo, prodajalec, arhitekt; do 14. 11. 2007; Gradbeništvo in trgovina Siter d.o.o., Dramlje 13 c, 3222 Dram-lje. Dipl. inž. strojništva (VS) vodja mehanske obdelave, organizira in vodi delo v mehanski obdelavi struženja, rezkanja, brušenja obdelo-vancev/valjev, skladno s tehnologijo obdelave, planom proizvodnje, tehnološkimi postopki, opravlja druga podobna dela; do 1. 11. 2007; Valji d.o.o.. Železarska cesta 3, 3220 Štore. Univ. dipl. inž. računalništva in informatike razvojno produktni inženir, izvajanje procesa razvoja po op 0403-1, obvladovanje procesa razvoja, posredovanje idej za nove izdelke in razvoj vsaj enega izdelka, katerega idejo bo posredoval, v svoji produktni skupini skrb za izdelavo optimalnih tehnoloških rešitev; do 30. 10. 2007; Cetis d.d., Čopova ulica 24, 3000 Celje. Univ: dipl. kemijski procesni inž. specialist kemijski tehnolog; do 6. 11. 2007; Pocinkovalnica d.o.o., Bežigrajska cesta 6, .3000 Celje. Univ. dipl. inž. grafične tehnologije razvojno produktni inženir, izvajanje procesa razvoja po op 0403-1, obvladovanje procesa razvoja,posredovanje idej za nove izdelke in razvoj vsaj enega izdelka, katerega idejo bo posredoval, v svoji produktni skupini skrb za izdelavo optimalnih tehnoloških rešitev; do 30. 10. 2007; Cetis d.d., Čopova ulica 24, 3000 Celje. Univ. dipl. ekonomist nepremičninski posrednik vsakodnevna komunikacija s strankami osebno in po telefonu, organizacija in vodenje ogledov nepremičnin, administrativna dela v zvezi z zaključevanjem projektov, skrb za konkurenčnost, spremljanje trga, beleženje potreb strank; do 7.11.2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje; vodja računovodstva; do 2. 11. 2007; Mik d.o.o.. Gaji 42 b, 3000 Celje. Univ. dipl. ekonomist za komercialno dejavnost produktni vodja plasiranje novih produktov, sklepanje poslov, beleženje potreb strank, priprave dopisov, analize poslovanja, planiranje, koordiniranje dela ekipe za doseganje načrtovanih planov, operativno prodajo le do ključnih strank; do 30. 10. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje; komercialist izvajanje marketinških aktivnosti, pridobivanje novih in ohranjanje obstoječih strank, koordinacija dela z nabavno-prodaj-nim oddelkom ter financami, organizacija in udeležba na sejmih, dogovarjanje za pogodbe pri kupcih v so: delovanju z nadrejenimi; do 30. 10. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Dipl. ekonomist (VS) računovodja; do 2. 11. 2007; Gradiš Celje d.d., Bu-kovžlak 71, 3221 Teharje. Univ. dipl. pravnik višji pravosodni svetovalec, strokovni sodelavec; do 2.11. 2007; Okrožno sodišče v Celju, Prešernova ulica 22,3000 Celje. Doktor medicine specialist interne medicine zdravnik speciahst interne medicine na usposabljanju, opravljanje pregledov, postavljanje diagnoz, ugotavljanje bolezni, nepravilnosti, poškodb, svetovanje; do 2. 11. 2007; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, 3000 Celje. Visokošolska strokovna izobrazba zavarovalno finančni svetovalec II, delo v Celju; do 30.10.2007; Finpro C d.o.o., Slamnikarska cesta 3, 1230 Domžale; zavarovalni komercialist za premoženjska in osebna zavarovanja; do 30.10.2007; Zavarovalnica Triglav d.d., Območna enota Celje, Mariborska cesta 1, 3000 Celje. UE LAŠKO Delavec brez poklica delavka pri kuvertnem stroju, zlaganje embalaže, kuvert, etiketiranje, ročna izdelava papirne konfekcije, del. mesto je v Jagnjenici -ženske; do 31. 10. 2007; Nova kuverta d.o.o., Slovenčeva ulica 17, 1000 Ljubljana; natakar, natakarski pomočnik, točenje in strežba pijač, del. mesto v Laškem; do 17. 11. 2007; VS Žuža k.d., Bo-letova ulica 43, 1000 Ljubljana. Nižja poklicna izobrazba (do 3 let) delo v proizvodnji inox izdelkov; do 6.11.2007; Zdenko Vrbovšek s.p.. Spodnja Rečica 81 a, 3270 Laško. Ključavničar vzdrževalec vodovoda; do 30. 10. 2007; Komunala Radeče d.o.o., Titova ulica 107, 1433 Radeče. Monter ogrevalnih naprav monter ogrevalnih naprav; do 30. 10. 2007; Ivan Kerin s.p., Marija Gradec 58, 3270 Laško. Strojnik izmenovodja, organizacija in vodenje dela izmene, upravljanje s stroji, del. mesto v Jagnjenici; do 31. 10. 2007; Nova kuverta d.o.o., Slovenčeva ulica 17, 1000 Ljubljana; strojnik, upravljanje s ku-vertnimi stroji, del. mesto v Jagnjenici; do 31. 10. 2007; Nova kuverta d.o.o., Slovenčeva ulica 17, 1000 Ljubljana. Avtomehanik avtomehanska in vulkani-zerska dela, menjava in centriranje gum v delavnici in po potrebi na terenu; do 2. 11. 2007; Bregar d.o.o., Ar-meško 41, 8280 Brestanica. Keramik samostojni keramičar, polagalec talnih oblog; do 2.11. 2007; Zoran Kerin s.p., Va-lentiničeva cesta 1,3270 Laško. Zidar izolater fasader, montaža demit fasad; do 21. 11. 2007; Demit d.o.o.. Spodnja Rečica 77, 3270 Laško. Prometni tehnik disponent, organizator delovnih procesov; do 31. 10. 2007; TLS d.o.o., Trubarjeva uhca 5, 3270 Laško. Visokošolska strokovna izobrazba zavarovalno finančni svetovalec II, delo v Laškem; do 30.10. 2007; Finpro C d.o.o., Slamnikarska cesta 3, 1230 Domžale. UE MOZIRJE Osnovnošolska izobrazba voznik avtobusa; do 17.11. 2007; Izletnik Celje d.d., PE Mozirje, Hofbauerjeva ulica 22, 3330 Mozirje. Natakar natakar, priprava in strežba pijač, napitkov, hrane in drugih izdelkov iz prodajnega programa, pripravlja prostor in mize za postrežbo, naroča pijačo in skrbi za zalogo le-te; do 7. 11. 2007; Grlica d.o.o. Mozirje, Hofbauerjeva 2, 3330 Mozirje. Visokošolska strokovna izobrazba zavarovalno finančni svetovalec II, delo v Mozirju; do 30.10.2007; Finpro C d.o.o!, Slamnikarska cesta 3, 1230 Domžale. UE SLOVENSKE KONJICE Gradbeni delavec monter suhomontažnih sistemov, polaganje mavčnih plošč in vmesnih stropov; do 17. 11. 2007; Elgis d.o.o., Spodnje Preloge 8 a, 3210 Slovenske Konjice. Delavec brez poklica pomoč v kuhinji, priprava solat, razdeljevanje obrokov, pomivanje posode, čiščenje kuhinje; do 30. 10. 2007; Peter Leskovar s.p.. Tovarniška cesta 10, 3210 Slovenske Konjice. Osnovnošolska izobrazba skladiščni delavec, razna skladiščna dela, razkladanje in nakladanje blaga, priprava za odpremo; do 2. 11. 2007; Adecco h.r.. Kadrovsko svetovanje d.o.o.. Podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6, 3000 Celje; komunalni delavec na sortimi liniji in pomoč na sme-tarskih vozilih; do 2.11.2007; JKP d.o.o. Slovenske Konjice, Celjska cesta 3, 3210 Slovenske Konjice; komunalna dela na sortir-ni liniji; do 2. 11. 2007; JKP d.o.o. Slovenske Konjice, Celjska cesta 3, 3210 Slovenske Konjice; pomožna dela v gradbeništvu; do 30f 10. 2007; Kera-mika-kamin Škrabar d.n.o., Bezovje nad Zrečami 1, 3214 Zreče. Nižja poklicna izobrazba (do 3 let) telefonistov tel. studiu, kon-. takuranje z obiskovalci pro- mocij, marketinška dejavnost; do 2. 11. 2007; Bavaria Wolltex Company d.o.o., Zi-danškova ulica 17, 2314 Zgornja Polskava. Kmetijski mehanik vodja mehanične delavnice, vodja servisa; do 21. 11. 2007; Klas d.o.o.. Tepanje 71 a, 3210 Slovenske Konjice. Avtoklepar avtokleparska in avtoličar-ska dela; do 30. 10. 2007; A.R.C., Zdenko Fridau s.p., Kovaška cesta 25, 3205 Vitanje. Strojni mehanik vzdrževalec strojev in naprav v proizvodnji, opravljanje enostavnih vzdrževalnih del; do 9. 11. 2007; Adecco h.r., Kadrovsko svetovanje d.o.o.. Podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6, 3000 Celje. Elektroinštalater vzdrževalec, kinooperater; do 24. 12. 2007; SK Slovenske Konjice, Mestni trg 4, 3210 Slovenske Konjice. Kuhar samostojna priprava hitre hrane; do 2. 11. 2007; MTO d.o.o.. Obrtniška cesta 13, 3214 Zreče; kuhar; do 30.10.2007; Peter Leskovar s.p.. Tovarniška cesta 10, 3210 Slovenske Konjice. Natakar strežba pijač; do 30. 10. 2007; Peter Leskovar s.p., Tovarniška cesta 10, 3210 Slovenske Konjice. Srednja poklicna izobrazba asistent prezentatorja, delo. na terenu, v trgovini, na sejmu; do 2. 11. 2007; Bavaria Wolltex Company d.o.o., Zidanškova ulica 17, 2314 Zgornja Polskava. Strojni tehnik proizvodni tehnolog, del. mesto v Slovenskih Konjicah; do 2. 11. 2007; Ki interim d.o.o., PE Zupančičeva jama. Železna cesta 14, 1000 Ljubljana; orodjar; do 14. 11. 2007; Koplast ekstruzija d.o.o.. Tovarniška cesta 2, 3210 Slovenske Konjice. Elektrotehnik načrtovanje in izdelava tiskanih vezij, montaža in umerjanje instrumentov, programiranje, delo z računalnikom, meritve fizikalnih in kemijskih parametrov na terenu; do 2. 12. 2007; Echo d.o.o. Slovenske Konjice, Stari trg 37, 3210 Slovenske Konjice. Ekonomski tehnik skladiščnik; do 14. 11. 2007; Koplast ekstruzija d.o.o.. Tovarniška cesta 2, 3210 Slovenske Konjice. Univ. dipl. inž. strojništva konstrukter; do 14. 11. 2007; Koplast ekstruzija d.o.o.. Tovarniška cesta 2, 3210 Slovenske Konjice. Univ. dipl. inž. gradbeništva izdelava gradbenih kalkulacij, vodenje gradbišč; do 30. 10. 2007; Kongrad d.d., Tovarniška cesta 3, 3210 Slovenske Konjice. Profesor jezika s književnostjo poučevanje nemškega jezika; do 2. 11. 2007; Osnovna šola Vitanje, DoliŠka cesta 1, 3205 Vitanje. Visokošolska strokovna izobrazba zavarovalno finančni svetovalec II, delo v Slovenskih Konjicah; do 30. 10. 2007; Finpro C d.o.o., Slamnikarska cesta 3, 1230 Domžale. UE ŠENTJUR PRI CEUU UE ŠMARJE PRI JELŠAH Delavec brez poklica montaža knauf sten in stropov - moški; do 29. 11.2007; Simon Siter s.p., Dramlje 13 c, 3222 Dramlje; pomoč v gradbeništvu, ročni izkopi; do 2.11.2007; Uka Jašari s.p., Grobelno - Del 100, 3231 Grobelno. Osnovnošolska izobrazba gradbena dela; do 2. 11. 2007; Gabrijel Polak s.p., Primož pri Šentjurju 34 a, 3230 Šentjur; gradbena dela, pomoč pri zidanju in tesarskih delih; do 30. 10. 2007; Obra d.o.o., Dramlje 55, 3222 Dramlje; pomožni delavec; do 17.11. 2007; Parketarna Jager d.o.o., Proseniško 14, 3230 Šentjur; strežba pijače in hrane -ženske; do 21. 11. 2007; Športno društvo Rajski otok, Proseniško 88, 3230 Šentjur. Mizar montaža pohištva, notranjih vrat, montaža lesenih stanovanjskih hiš; do 2. 11. 2007; Dušan Koštomaj s.p.. Dolga Gora 5, 3232 Ponikva. Keramik samostojni keramik; do 14. 11. 2007; Marjan Pekošak s.p., Stopče 21, 3231 Grobelno. Tesar tesarska dela, opažanje objektov visoke in nizke gradnje na območju Slovenije; do 30. 10. 2007; Obra d.o.o., Dramlje 55, 3222 Dramlje. Zidar zidanje objektov visokih gradenj po Sloveniji; do 30. 10. 2007; Obra d.o.o., Dramlje 55, 3222 Dramlje. Natakar natakarica; do 30. 10. 2007; Memeti Džafer s.p., Kardeljeva cesta 57, 2000 Maribor; strežba pijač; do 2. 11. 2007; Miran Ojsteršek s.p.. Strmca 104, 3270 Laško. Srednja poklicna izobrazba CNC operater, rezkalec na večjih CNC strojih; do 24.11. 2007; Ligres d.o.o.. Poljska ulica 5, 3230 Šentjur; tajnik, administrator; do 2. 11. 2007; Ratko Božič s.p., Vrbno 62, 3230 Šentjur. Kmetijski tehnik vodja hladilnice, viličarist; do 6. 11. 2007; Meja Šentjur d.d.. Cesta Leona Dobrotinška 3, 3230 Šentjur. Ekonomsko komercialni tehnik komercialist za prodajo; do 9. 11. 2007; Adheziv d.o.o., Primož pri Šentjurju 24 c, 3230 Šentjur. Profesor razrednega pouka profesor razrednega pouka v OPB; do 2. 11. 2007; Osnovna šola Slivnica pri Celju, Gorica pri Slivnici 61, 3263 Gorica pri Slivnici. Doktor medicine zdravnik splošne medicine ali družinske medicine z zaključenim sekundarijem v Zdravstveni postaji Planina pri Sevnici; do 24. 11. 2007; ZD Šentjur, Cesta Leona Dobrotinška 3 b, 3230 Šentjur; zdravnik splošne medicine ali družinske medicine z zaključenim sekundarijem; do 24. 11. 2007; ZD Šentjur, Cesta Leona Dobrotinška 3 b, 3230 Šentjur. Visokošolska strokovna izobrazba zavarovalno finančni svetovalec II, delo v Šentjurju pri Celju; do 30. 10. 2007; Finpro C d.o.o., Slamnikarska cesta 3, 1230 Domžale. Osnovnošolska izobrazba pralec in vzdrževalec vozil in montaža gum; do 6.11. 2007; Avtopralnica Zvonko Plevčak s.p., Irje 36 a, 3250 Rogaška Slatina. Stavbni klepar krovec, stavbni klepar; do 14. 11. 2007; Močnik - JSM d.o.o., Polžanska vas 17, 3240 Šmarje pri Jelšah. TYgovinski poslovodja poslovodja živil; do 30.10. 2007; Jagros d.o.o., Laše 1/ b, 3241 Podplat. Univ. dipl. pravnik odvetniški pripravnik ali odvetniški kandidat; do 30. 10. 2007; Odvetnik Preinin-ger Robert, Rogaška cesta 29, 3240 Šmarje pri Jelšah. Delavec brez poklica pomožni delavec v proizvodnji kopalniške in sanitarne opreme; do 2.11.2007; Adecco h.r., Kadrovsko svetovanje d.o.o.. Podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6, 3000 Celje; zidarska dela; do 21. 11. 2007; Mei - bau d.o.o., Jenkova cesta 17, 3320 Velenje. Zidar za zidanje in ome-tavanje zidar, delo v tujini; do 31. 10. 2007; Luksing Robertson Djerdji s.p.. Cesta Simona Blatnika 1, 3320 Velenje. Strojni mehanik oblikovalec kovin, samostojno opravlja delo na strojih in napravah, izvaja zahtevnejše meritve, rezka, reže, vrta, vijači, krivi, brusi, po končani obdelavi proizvode sortira, zloži in označi ter pripravi za nadaljnjo obdelavo; vloge na naslov: Trgotur d.o.o.. Ljubljanska cesta 13b, Velenje; do 30. 10. 2007; Vimosa d.o.o.. Koroška cesta 37 c, 3320 Velenje. Avtomehanik avtomehanik, nastavlja, vzdržuje in kontrolira vozila, dele in sklope ter odpravlja napake, skrbi za poslovno dokumentacijo; vloge na naslov: Trgotur d.o.o.. Ljubljanska cesta 13/b, 3320 Velenje; do 2.11.2007; AC Mlakar d.o.o.. Cesta Simona Blatnika 18, 3320 Velenje. Elektroinštalater omrežni monter, električar inštalater, energetik-elektro-nik, tehnik; do 3. 11. 2007; ATM SL d.o.o., Prešernova cesta 9 b, 3320 Velenje. Elektromehanik za avtomatiko električar, avtomatik; do 2. 11. 2007; Krevzel instalacije d.o.o., Medeče 14 a, 3325 Šoštanj. Slikopleskar slikopleskar, čisti in pripravlja stene in druge površine za pleskanje, nanaša ali razpršuje barve, lake in podobne materiale na površine, opravlja druga pleskarska in zaključna dela; do 21. 11. 2007; Boris Trs s.p., Šlandro-va cesta 16, 3320 Velenje. Strojnik gradbene mehanizacije strojnik gradbene mehanizacije in voznik B kategorije; do 3.11. 2007; Tomaž Os-tervuh s.p., Florjan 168,3325 Šoštanj. Prodajalec prodajalec avtomobilov, posreduje informacije o tehničnih značilnostih in prodajnih pogojih vozil, posreduje informacije o lastnih servisnih storitvah, prodaja rezervne dele in drugo dodatno opremo, opravlja komercialne aktivnosti in akcije ter promocije; do 2. 11. 2007; AC Mlakar d.o.o.. Cesta Simona Blatnika 18, 3320 Velenje; prodajalec rezervnih delov, posreduje informacije o tehničnih značilnostih in prodajnih pogojih rezervnih delov, posreduje informacije o lastnih servisnih storitvah, prodaja rezervne dele, dodatno opremo, akustiko, avto kozmetiko in ostalo blago; vloge na naslov: Trgotur d.o.o., Ljubljanska cesta 13/b, 3320 Velenje; do 2. 11. 2007; AC Mlakar d.o.o.. Cesta Simona Blatnika 18,3320 Velenje; zastopnik, zbiranje naročil pri znanih kupcih za objave in oglase v produktih podjetja: Pirš, Potrošniški vodnik, delo je terensko na območju Velenja; do 21. 11. 2007; Slovenska knjiga d.o.o., Stegne 3, 1000 Ljubljana; prodajalec v PE Velenje; do 2. 11. 2007; Veletekstil d.d., Leskoškova cesta 10, 1000 Ljubljana. Kuhar kuhar II; do 2. 11. 2007; Bolnišnica Topolšica, Topolšica 61, 3326 Topolšica. Natakar natakar; do 30. 10. 2007; Mei - bau d.o.o., Jenkova cesta 17, 3320 Velenje. Srednja poklicna izobrazba asistent prezentatorja, delo na terenu, v trgovini, na sejmu; do 2. 11. 2007; Bavaria Wolltex Company d.o.o., Zidanškova ulica 17, 2314 Zgornja Polskava. Strojni tehnik tehnolog, vzrdževalec, proizvodni tehnolog, delo v Velenju; do 30. 10. 2007; Ki interim d.o.o., PE Zupančičeva jama. Železna cesta 14, 1000 Ljubljana. Ekonomsko komercialni tehnik zavarovalni zastopnik za Velenje, pripravnik; do 3.11. 2007; Prima zastopstvo d.o.o.. Partizanska uhca 19, 1000 Ljubljana. Srednja strokovna ali splošna izobrazba zastopnik, svetovalec na terenu, delo v Velenju; do 1. 11. 2007; Lango d.o.o, Roj-čeva ulica 18, 1000 Ljubljana. Univ. dipl. inž. elektrotehnike inženir zaščitnih sistemov, delo v Velenju; do 2. 11. 2007; HSE d.o.o., Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana. Dipl. medicinska sestra (VS) DMS na oddelku; do 2.11. 2007; Bolnišnica Topolšica, Topolšica 61, 3326 Topolšica. Visokošolska strokovna izobrazba zavarovalno finančni svetovalec II, delo v Velenju; do 30.10.2007; Finpro C d.o.o., Slamnikarska cesta 3, 1230 Domžale. UE ŽALEC Delavec brez poklica čistilec, delo se opravlja na objektu sodišča; do 2. 11. 2007; Hernaus d.o.o.. Kopališka cesta 2, 3320 Velenje; tunelska in betonska dela opažanje, razopažanje, betoniranje, ročni izkopi; do 2. 11. 2007; Termo SGD d.o.o., Šešče pri Preboldu 48 a, 3312 Prebold. Osnovnošolska izobrazba terenski čistilec; do 30.10. 2007; Panhygia d.o.o., Arja vas 101, 3301 Petrovče; plesalka v nočnem klubu; do 30. 10. 2007; Vaal 3000, d.o.o., Uhca heroja Lacka 2, 3000 Celje. Krovec krovec; do 10. 11. 2007; Lesodekor, Plohi Anton s.p., Ločica ob Savinji 56 i, 3313 Polzela. Mesar mesar, rezanje in pripravljanje mesa ter rib; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o., Kadrovska služba. Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje; do 30. . 10. 2007; Engrotuš d.o.o.. Tuš market Žalec, Ulica Ivanke Uranjek 1, 3310 Žalec. Monter vodovodnih naprav monter sanitarnih sten in dimnikov, montaža sanitarnih sten in dimnikov na terenu; do 2. 11. 2007; Sigmanova d.o.o.. Cesta Žalskega tabora 20, 3310 Žalec. Voznik avtomehanik voznik za prevoz blaga; do 3.11.2007; Matjaž Žgank s.p.. Ruše 12, 3301 Petrovče. Prodajalec šofer, prodajalec; do 2. 11. 2007; Hmezad trgovina Žalec d.o.o., Arja vas 103, 3301 Petrovče; zastopnik, zbiranje naročil pri znanih kupcih za objave in oglase v produktih podjetja: Pirš, Potrošniški vodnik, delo je terensko na območju Žalca; do 21. 11. 2007; Slovenska knjiga d.o.o.. Stegne 3, 1000 Ljubljana. Natakar strežba in točenje pijač in toplih napitkov; do 30. 10. 2007; Dnevni bar in trgovina Sebi, Tavčar Breda s.p.. Zgornje Grušovlje 18, 3311 Šempeter v Savinjski dolini. Srednja poklicna izobrazba voznik z B kategorijo, za razvoz živil in z znanji za manjša popravila; do 3. 11. 2007; Anton Zvone Štorman s.p., Gostilne-hoteli Štorman, Rimska cesta 10, 3311 Šempeter v Savinjski dolini. Ekonomski tehnik prodaja pohištva in svetovanje; do 2. 11. 2007; Lesnina d.d.. Prodajni center trgovina s pohištvom Leveč, Leveč 18, 3301 Petrovče; komercialist prodaje, zbira informacije o možnostih prodaje, potrebah trga in o konkurenci, zbira naročila, sestavlja ponudbe in predračune za manjše projekte in izvaja oglede in izmere na objektih, pridobiva nove stranke in vzdržuje stike z njimi; do 2.11.2007; Matjaž d.o.o. Petrovče, Petrovče 115 b, 3301 Petrovče. Inž. strojništva vodja projektov na področju montaže strojnih instalacij (prezračevanje, klimatizacija, vodovod, ogrevanje) na objektih v Sloveniji; do 31.10.2007; Goznikar d.o.o.. Novi dom 26, 1420 Trbovlje. Poslovni sekretar poslovni sekretar uprave, delo v okviru del in nalog, ki bodo usmerjene na izvrševanje administrativnih in komercialnih del za potrebe vodstva in uprave družbe; do 3. 11. 2007; Termo shop d.o.o.. Cesta talcev 5, 3320 Velenje. Visokošolska strokovna izobrazba zavarovalno finančni svetovalec II, delo v Žalcu; do 30.10. 2007; Finpro C d.o.o., Slamnikarska cesta 3, 1230 Domžale. www,novitednik,c6iu s^ft.nuvu.LV-t-f ft m. m -e. Na obletnici porok se je v Diamantna zakonca "Sr^tt? srečno poročenih parov. 23 ponovno poročenih parov V celjski župniji sv. Duh so že drugič pripravili posebno obletnico poroke za vse pare, ki so se poročili ali živijo v župniji. Vabilu se je odzvalo 23 srečno poročenih parov. V cerkvi sv. Duha se je zbralo 23 zakonskih parov, ki letos praznujejo jubilejne obletnice. Srečanje so organizirali z namenom, da ovrednotijo zakonsko zvezo in postavijo poročene pare za zgled. K vstopu v zakonski stan so želeli vzpodbuditi še neporočene pare in dati spodbudo tistim zakoncem, ki jim morda ne gre najbolje. Srečni možje in žene so se najprej zbrali pred cerkvijo, kjer so prejeli svoje druge poročne šopke. Nato so ob spremljavi poročne koračnice odšli v cerkev, kjer so sodelovali pri maši in zbranim predstavili svoje zakonske izkušnje. Duhovnik Srečko Hren jim je podelil diplome kot priznanje za uspešen zakon. Obnovili so tudi zakonske zaobljube izpred mnogih let. Najdlje poročeni par, ki se je udeležil obletnice, sta bila Janez in Frančiška Senica, ki sta srečno poročena že 55 let. KŠ, foto: AŠ www.novitednik.com www.radioceije.com Podeželsko dekle, Šturbejevo Polčko iz Gorice pri Slivnici, sta starša poslala v uk. V hotelu Evropa v Celju naj bi si pridobila znanje kuharske umetnosti. V istem hotelu se je takrat izučil za natakarja prikupen mladenič Brem-čev Lojze iz Celja. 24-letnika sta se zagledala drug v drugega. Grozljivi časi vojne, ki so se že čutili v naših krajih, ju niso odvrnili od njune ljubezni in želje po skupnem življenju. 3. oktobra 1942 sta si obljubila večno zvestobo. Vojni čas je kmalu pokazal svoje zobe. Lojze je bil mobiliziran v nemško vojsko. Še preden se mu je rodila hčerkica, je moral zapustiti dom. Nemška fronta ga je odpeljala v Normandijo. Po zavezniškem zajetju se je njegova odise-jada nadaljevala v Italiji in nato še v Angliji. Leta 1947 se je končno vrnil domov. Vendar je doživel novo razočaranje, saj je bil njegov priljubljeni hotel v klavrnem stanju, v njuni hiši pa so bili najemniki, ki se niso hoteli izseliti. Tako je družina ostala v Gorici pri Slivnici. Lojze je dobil najprej službo na občinski upravi, kjer je deloval kot vodja krajevnega urada Sv. Štefan. Medtem se je pokazala potreba po vodenju propadajoče Grassellije gostilne v tem kraju. Krajevni možje so menili, da bi bilo najbolje, če bi jo prevzela strokovnjaka s tega področja, zakonca Bremec. Z njunim upravljanjem je gostilna doživela pravi razcvet. V Gorici sta svoj pečat pustila tudi v družabnem življenju, ona kot pevka in amaterska igralka, on kot igralec in režiser. Po selitvi v Celje je Lojze postal vodja recepcije v hotelu Evropa, Polčka pa upravnica gostilne Svetel. Leta 1992 sta kot zlatoporočenca ponovno stopila pred oltar v cerkvi sv. Duha v Celju. Njuno umirjeno upokojensko življenje, vedrina duha in življenjske aktivnosti so pripomogle, da so se bližnji in prijatelji po desetih letih spet zbrali, takrat na biserni poroki in 6. oktobra letos še na diamantni. Prijatelji in svojci verjamejo, da še nista rekla zadnje besede in zato puščajo v albumu prostor še za naslednjo fotografijo, ki se bo imenovala železna poroka. Takšno ime si glede na trdnost zveze tudi zasluži. LOJZE SELIČ Mladoporočenca Bremec leta 1942 in letos na diamantni poroki Zaročni prstan, narejen iz zamaška Tina Blazinšek in Simon Svet sta pred kratkim stopila v zakonski stan. Že dolgo sta si bila všeč, ko pa sta se bolje spoznala, s poroko nista odlašala. Snubitev je bila povsem nepričakovana in nenačrtovana tako za nevesto kot tudi za ženina. Simon in Tina sta se spoznala v Celju, predstavili pa so ju njuni prijatelji. Že prej sta si bila dolgo všeč, ko pa sta se bolje spoznala, sta odšla na prvi zmenek v eno od celjskih kavarn. Že po letu in pol sta vedela, da sta našla pravega partnerja za vse življenje! Za svoj 32. rojstni dan je Simon izvoljenko in prijatelje povabil na zabavo, nato se je v trenutku odločil, da jo bo zaprosil za roko. Pokleknil je pred njo vpričo vseh prijateljev in bodoča nevesta je z veseljem pristala. Ker Simon snubitve ni načrtoval, ni imel zaročnega prstana, zato ga je tisti večer naredil kar iz zamaška za šampanjec. Seveda ji je kasneje kupil tudi pravega. Tini sta bila všeč oba in tudi prvega še vedno hrani na častnem mestu v njunem stanovanju. Poroko je nato zaljubljeni par načrtoval šest mesecev. Vse sta pripravila sama, vsak teden malo. Začela sta tradicionalno, saj je bodoča nevesta zadnjo samsko noč prespala doma, pa tudi poročne obleke Simon pred poroko ni smel videti. Ko se je pripeljal po Tino, so mu iz hiše najprej prinesli petelina in moral je opraviti več nalog, med drugim tudi zapeti odo, preden so mu pripeljali pravo nevesto. Najprej sta se poročila na matičnem uradu, nato v cerkvi v Celju, medtem ko je bila zabava v Rogaški Slatini. Poroka ne bi potekala tako gladko, kot je, če ne bi na poročni dan vsega opravil nevestin in ženinov prijatelj Jernej Ludvig, tako da sta lahko mladoporočenca le uživala. Med poročno zabavo ni bilo resnih poskusov, da bi ugrabili nevesto, so pa svatje poskušali ugrabiti ženina, vendar jim ni uspelo. Zdaj se mladoporočenca pripravljata na medene tedne, ki jih bosta preživela na Cookovih otokih. Tina je od Simona dobila kar dva zaročna prstana, prvi je bil narejen iz zamaška za šampanjec.