List 17. m v 1 ecaj I ft 1 1 i 1 II; rs -i 'jii i N/ B i %J I I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskai prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 9Ö kr po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld Za prinašanj na dom leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo Ljubljani se plača aa in se plača za vsako sto za enki 8 kr za dvaki 12 kr.. za trikrat 5 kr Dopisi se pošiljajo uredništvu „Novic v Ljubljani 28. aprila 1893. .•eJtse •C iilf Sje it? eJUj^Jti« it?^ Politiški oddelek. 5 ^^/CiW^^S^^ : p- ternikov polotila manija, da hočejo slednjega proglasiti za prostozidarja, ki se v tem ali onem ne strinja njimi vrTTöi^r^i Samo prepir Mi nikakor ne mislimo, kako zagovarjati prostozidarstva. Nam je tudi premalo znano, da bi mogli govoriti o njem. Da delovanje prostozidarskih družeb ni cerkvi v korist, Pravega domoljuba mora boleti srce, ko vidi, kako o tem nas prepričuje to, da papeži obsojajo take družbe, vedno le prepir mej Slovenci. Nekateri so že po- Vsekako je pa smešno, če se trdi, da vse zlo, vse krivice, se siri polnoma zgubili svoj vid. in ne vedo, da se našega pre- ki se gode cerkvi, duhovščini, ali narodu, prihajajo od popolnoma zaslepljeni, morala bi jih že zmodriti pisava pira tako vesele tujci, katerim je jedino v korist. Da niso lože, da se ves liberalizem hoče proglasiti za delo lože. javnem življenji dela preveč različnih faktorjev, da nemških listov, posebno pa pisava moniterja naših kranj- se mogla kaki drnžbi naklanjati odgovornost za vse, kar skih nemškularjev, ki z velikim veseljem poroča o raz-poru v slovenskem taboru. Stvari so prišle že tako daleč. Te dni je izšla brošura „Slovenski.liberalci in loža", da je vsaka mirna beseda nemogoča. Po vsacem, ki se v kateri neimenovan pisec hoče dokazazati, da naši libe- se slabega zgodi. ne ralci delujejo popolnoma v zmislu prostozidarstva, da so torej prostozidarji. V tej knjigi je nakopičeno mnogo gra- upa spravo priporočati, padejo s kolcem in kriče: „ ga, križaj ga!" Vsako besedo pretehtajo, če bi se dal dobiti kak pezdir, da bi se potem z gorjačo udarilo diva, semtertja mnogo prav smešnega. Semtertja se vidi, po propovedovalcu miru. da_ pisatelj ni posebno bister mislec, ker sicer bi bil spo- Tukaj ne bodemo ugibali in razpravljali, je li prepir naš domačega izvora, ali pa izvira iz tujstva. Le to lahko rečemo, da se bije z istim orožjem kakor drugod, rabijo znal kako kalni so viri, iz katerih zajema Vsa brošur je pisana na podlagi knjig znanega Fl Leona Taksila, ki je bil sam prostozidar Kako se iste fraze. Na jedni strani se govori in piše o jezu- nezanesljiv vir je Leon Taksil, to kažejo njegove knjige itski hinavščini, farizejstvu, na drugi strani se pa povsod same. neki knjigi trdi mej drugim, da prostozidarji iščejo framasonski nazori. Ni nam treba praviti, kako odobravajo tudi politične umore in našteva celo vrsto smešno da je. ce se na jedni strani vse slabo, ki se umorov, katere so izvršili prostozidarji. Pobral je vse pripeti na svetu, hoče podtakniti jezujitom, na drugi str politične misterjozne umore, da jih je podtaknil prosto se pa za vse dela odgovorna loža. To se vsekako pravi zidarstvu. Recimo, da je to res, kar Leon Taksil piše, pripisovati prevelik vpliv tema dvema faktorjema moramo pač vprašati, kako da se je potem upal to pri Ta Napade na jezujitski red mor ed ima gotovo tolike zasluge za > sploh obžalovati, občiti. Vsaj bi vendar bil moral misliti, da ga njegovi povzdigo znanosti bivši bratje spravjjo s sveta. Pri družbah, kjer delajo z in kulture kakor noben drugi. V njem je bilo več mož, umorom, se težko najde človek, ki bi se izneveril, na- ki so se pečali in se še pečajo z najrazličnejšimi zna- ravnost nemogoče je pa, da bi tak človek potem po ča- nostmi. Tudi mej Slovenci je delovanje jezujitov pač sopisih in knjigah razpravljal take stvari. Na Irskem je bila neka taka organizacija. Res se v prid, ne pa v škodo, ker po svojih misijonih utrjujejo vero mej prebivalstvom. Sploh ne moremo odobravati na- je bil našel izdajalec, ki je izdal nekaj morilcev. Ali on padov na noben red, ki je priznan od cerkve. Tako na- je to storil, ker je vedel, da ga vlada skrivaj odpošlje v padanje pač tudi ni domač plod, temveč je prineseno iz kako daljno naselbino, ko mu poprej odšteje dobro pla- tuj st v a nam. čilo. Odpeljali so ga res nekam v Avstralijo, ali na la- Nič manj pa ne obžalujemo, da se je pri nas neka- diji se je vozil morilec ž njim in ga je zaklal, predno je I I 1 1 f^ (1 ' ii r' * S; I i tTO, ladija prišla, kamor je bila namenjena. Leon Taksil bode delovanju, pa dobe Nemci večino. Za sedanjimi zastopniki pa lepo mirno živel v svoji domovini, ko je zapustil pro- veleposestva pridejo gotovo vstavoverci. Pri prvem posvetovanji so tudi že zastopniki veleposestva dobro pojasnili Mladocehom, stozidarje, ako bi v teh družbah zares delovali z umorom. Posebno to ni misliti v današnjem času, ko se povsod kako škodljivo je njih delovanje in komu da pripravljajo pot. Veleposestniki so pa izjavili, da so pripravljeni z Mladočehi širi anarhizem. Mej prostozidarji je več učenih kemikov pogajati se o razdelitvi okrajev in narodni jednakopravnosti, ni- in tehnikov. Kako lahko bi bilo takim možem Leona kakor pa ne o njih adresnem predlogu. Da bi veleposestniki Taksila odstraniti na način, da bi zločina ne pripisovali njim, temveč anarhistom. podpirali mla«ioctski adresni predlog, tudi mi nismo pričakovali, ker je ta predlog le bolj nekako mladočeško agitacijsko sredstvo. Vsega tega pa nismo naveli, da bi kako zagovarjali prostozidarstvo, temveč jedino zaradi tega, da pokažemo svojim čitateljem, na kaki dvomljivi podlagi je pisana brošura, s katero se hoče pospeševati razpor, da jo bodo čitatelji znali prav ceniti. Sedaj je vidno, kako so neka-ternikom vsa sredstva dobra, da sejejo prepir. Štajarski deželni zbor. Poslanec Starki je bil opomnil vlado, da še ni odgovorila na interpelacijo zaradi tega. vlada baje očividno pospešuje slovenske težnje Celo v je odgo- ker nemških okrajih na Dolenjem Štajarskem. Namestnik voril, da so napačna domnevanja, na katera se opira ta interpelacija VI;ida postopa vedno nepristranski in se ravna strogo po zakonih. Ta odgovor Nemcev seveda ni po vsem zadovoljil. Radi bi bili videli, da bi jim bil namestnik obljubil, da bode Omeniti pa moramo, da smo v knjižici našli marši- gledah b«lj na predpravice nemštva na Štajarskem. Da kako dobro zrno. Mej sredstvi, katerih se poslužujejo je ta interpelacija bila popolnoma neopravičena, še praviti ni prostozidarji, omenja tudi to. da IZ kacega časniškega treba, ker vsakdo ve, da se na Štajarskem le Slovencem kra- članka iztrgajo kak stavek in ga potem po svoje zasučejo, da tijo pravice. Jeden poslancev je stavil predlog, da se po- državi južna železnica. Nadalje se je pa zbor pečal z večimi njim očrnijo nasprotnika. Mi ne vemo, je li so ta občinskimi cestnimi in gospodarskimi stvarmi in dovolil neko dalje časa poučujejo na de- sredstva res prvi uporabili prostozidarji, ali obsojali smo povišanje priklad profesorjem, že jih že večkrat in jih obsojamo tudi danes. Tržaška „Edi želnih srednjih šolah. Nadalje je sklenil, da se ljudskim uči- nost" je prinesla več člankov. v katerih je pojasnila. teljem, ki prestopijo na kak deželni zavod, prejšoja službena kako je neki dopisnik iz njenih člankov iztrgal, malo popačil nekatere stavke, in tako porabil proti njej za orožje v slovenskem dnevniku. Prav veselilo bi nas, ako bi omenjena knjižica imela ta vpliv, da bi iz slovenskih listov izginila tako nepo- leta štejejo štiri za tri. mestj Občna volilna pravica Katoliško društv v pred Josefstadt na Dunaju se je izreklo za občno volilno pravico. Nemški liberalni pa nekateri nemški konservativni listi so pa zaradi tega malo oljni. Poslednj občno volilno pravico iz ozira na veleposestnike, kateri imajo sedaj stena polemika Žal da ne kaže, da bi v tem oziru se velike predp Demokratski katoliški dunajski tednik pa kmalu kaj obrnilo na bolje. Posebno pa moramo tudi obžalovati, da se tudi tuja pravi, da se občni volilni pravici s katoliškega stališča ne ugovarjati. Katoliška cerkev ne pozna dvojnih človeških more politika porablja v to, da se poostruje domači prepir'. pravic in v ustavnih državah je pa pač volilna pravica tudi človt-ška pravica. Mi smo svoje stališče o tej stvari tudi v ze Mi nekoliko pojasnili in danes le pristavljamo, da se popolnoma bili mislili, da se da pač o belgijskih razmerah strinjamo z dunajskim tednikom. Liberalna n Fr. Pr i; je tako pisati, da se ne zbada nasprotna stranka. Sploh je pa priporočala, da se pri nas vpelje podobna volilna sistema želeti, da se popuste vsaka izzivanja, ker drugače pač ni upati na konec razporov. * Mi smo že jedenkrat pisali o tem, da ti prepiri škodujejo ugledu obeh strank. V hudem boji se marsikaj razkrije, kar bi bilo bolje, da ostane prikrito. Večkrat se vlečejo celo osebne stvari na dan, razni škandali, kar je kakor se J Bel zdi n Nam se ta nasvet že zaradi tega sumlj ker prihaja od liberalne strani. Za Bel o je tisti sistem morda prav dober, za Avstrijo bi pa morda ne bil, ker pri nas so drugačne razmere. V naši državi ni toliko delav da bi se bilo bati, da v zbornici skusijo prekucniti sedanji društv dobe večino in potem po red kakor v Bel o m radi tega ni treba kacih privilegovanih volilcev gotovo obžalovati. ker se s tem ničemu ne koristi. Nemški nacijonalci in liberalci v Češkem je mej Tudi zadnji čas doživeli smo tak slučaj, katerega obžalujemo, ker žali stan, kateri ima za naš narod neprecenljivih da se iz tega kluba izbacne liberalni poslanec Jantsch, kateri nemškimi nacijonalci in liberalci hud razpor. Nacijonalci zstopili so iz nemškega deželnozborskega kluba. Zahtevali so. zaslug. Da bi se pa v bodoče take stvari preprečile, je je v Liberci ugo\ volilni pravici bivšega župana in pod pač želeti da se vsaj nekoliko ublažijo nasprotja 1 ce že" ne popolnoma ponehajo, to bode v korist tudi vsem slovenskim politikom odu pa župana in tako pripomogel, da ta dva nemška nacijonalca nista mogla biti več voljena v mestni zastop. Liberalci pa Jantscha nečejo izključiti iz kluba, ker je menda nal po na- etih praškega vodstva in ga torej zatajiti ne morejo. Jantsch Politični pregled. je sicer izj podžupana. da ne dvomi v poštenost bivšega župana in temveč je le bil uporabil svojo p Nemški nacjionalci pa pravijo, da se s tako izjavo ne morejo zado voljiti Nikakor ne morejo ostati v klubu, kateremu je denun Posvetovanja zastopnikov vseh čeških strank so cijant Jantsch ljubši nego oni. Seveda ta razpor pa Nemcev se začela, ali ne obetajo mnogo vspeha. Pri Mladočehih je ^^ "loti, da bi proti Čehom ne bili jedini vse premalo resnosti. V nedeljo so na šestih shodih zabavljali proti veleposestnikom, kar Avstrija in Rusija. Te dni mudil se je ruski mi- gotovo ne pospešuje sporazumljenja. nister vnanjih zadev, Griers, na Dunaji. Obiskala sta ga v Mladočehi bi vendar morali pomisliti, da veleposestniki odlo- hotelu avstro-ogerski minister vnanjih zadev, Kalnoky in cesar •čujejo večino v deželnem zboru. Če spravijo veleposestnike na sam. Ta obisk cesarjev obudil je v diplomatičnih krogih ne- nemško stran, ali jih prisilijo, da se umaknejo političnemu, popisno senzacijo. Tako čast je namreč doslej cesar izkazal 4 mej vsemi tujimi državniki edino Bismarcku in to v dueh najintimnej prijateljstva mej Avbtrijo in Nemčijo. Največji nasprotniki Eusije prizna^ skega pomena. Sodi se s da je ta obisk cesarja velikan-, da je to prvi korak približe- 'Al* I i'SiSi Jwiö^vT Öbrtnija. vanj a Avstrije Bolgarija nore na Laškem Easij Dne 20 t. m. poročil se je v Vila Pia knez Ferdinand Koburški s prin bolgarski cesinjo tudi bolgarska o Ludoviko Farmsko. Pri poroki sta bila navzoča državnika Stambolov in Grrekov je narejen začetek ustanovitvi bolgarske dinastij se je po vsej Bolga iako lov se etlj okr so se hise z zastavami to poroko Dan poroke praznoval. Priredile so odposlalo in Spajanje (lotanje). (Dalje.) Trdo lotanje. Pri tem spajanji razgrejemo kovine na lesnem oglji, na plinovi luči ali pa s puhalnico (Löthrohr). Doticno treba na čisto spiliti, ter potresti z boraksom mesto se je knezu nebroj ce tilk Knez podal se je s svojo mlado in koščeki lota. Boraks se raztopi, jame kipeti in šumeti soprogo v Carigrad na potov od koder se povrne v Bol Crnogora V Crnogori kaže se vedno očitnej na- & p rot j proti knezu. Zahteva se ustava. Knez se temu ustav in hoče privoliti le v občinsko avtonomijo in vpe porotnih T • v v sodisc potem se zopet strdi, a kmalu vnovič raztopi ter prevleče koving s tekočim steklom. Ta prevlaka brani pristopu zraka, ob jednem pa raztaplja vse oksidirane dele, ki se pokažejo sem ter tja. Ko se tudi lot raztopi in v razpoko Nemčija in Vatikan. Nemški cesar in cesarica steče, je delo dovršeno. obiskala sta?^na svojem bivanju v Eimu povodom srebrne po- Boraks uporabljamo v podobi moke, katero potre- roke italijanske kraljevske dvojice tudi papeža Leona XIIL pQ kovinah; drugi zmešajo in zdrgnejo na kamnu Cesar in papež sta se dolgo pogovarjala Grovori se, da je cesar pri avdijenci v Vatikanu delal na to, da bi vatikanski krogi vplivali na katoliški centrum v državnem zboru nemškem, da bi ta glasoval za vojaško predlogo. Papež je podaril ali pa na motni stekleni šipi konček boraksa z vodo, da dobe mlečno, precej čisto zmes, s katero pomočijo kraj ppajanja. To postopanje zasluži prednost pred prvim, ker nemški cesarici prekrasno mozaično umetno delo predstavljajoče boraksova kaša drži lotove koščeke, da ne odlete od svo-baziliko na sv. Petra trgu. Cesar je podaril papežu barvano mesta. Pri večjih delih zmešajo tudi jeden del bo- fotografijo, predstavljajočo cesarsko rodbino. Italija. Dne 23- t. m. praznovala sta italijanski kralj Umberto in kraljica Marjeta SVOJO srebrno poroko. Tem povodom vi šile so se v Eimu in po vsi deželi velikanske slavnosti, pri katerih je italijanski narod pokazal svoje sim- raksa s tremi deli lota ter namočijo z vodo, da dobe primerno gosto kašo. # Za potresanje boraksove moke slnži mala medena pušica, ki ima na spodnjem konci pritrjeno ozko ter na patije do kraljevske dvojice. Pa tudi drugi evropski vladarji pošev in navzgor molečo cev, iz katere se stresa boraks so pri tej priliki kraljevski dvojici izrazili svoje simpatije. Naš cesar poslal je v Rim nadvojvodo Eainerja, da ga je zastopal, druge vladarje so zastopali ali njih sorodniki ali pa vsaj visoki državni dostojanstveniki. Najboljši politični prijatelj kralja Umberta, nemški cesar Viljem, pa je bil s peneti Da pride boraksova moka iz cevi, treba pušico nekoliko potresti. To se zgodi tako, da z nohtom praskamo po malem stebelci, ki veže cev s pušico. Ko se začne boraks rado prigodi, da se loto vi konci premaknejo se svojo soprogo osobno navzoč pr slavnostih srebrne poroke. Belgija Zbornica je sprejela Nysseno predlo iz svojega mesta. Zato je najbolje, ako uporabljamo ž ga boraks, katerega si pripravimo, ako žgemo navadni kr po katerem se, četudi nekoliko omejeno, vvede splošna volilska gtalizovani boraks v pravica in je večinoma popravila to, kar je zagrešila s tem, da rgla Jansonov predlog, po katerem bi se bila imela vvesti topilni skledici, dokler ne zgubi le neomejena splošn svoje vode ka pravica. Po Nyssenovem predlogu Mesto boraksa rabijo tudi druge soli, časih same 1 se število volilcev povikša od 130.000 na 1,300.000. Volilsko navadno pa v družbi z boraksom. Za lotanje srebrnih iz prav ima v ak Belgijec, ki je dopolnil 25 leto leto stanuje v kaki občini in ima vse državljanske pravice i oddal bo pa lahko eden volilec tudi vsaj jedno delkov se pogostoma vzame 4 dele pepeljike ali potošlja, Po razmer po dva, a ljuje tudi premoženja več po tri -ka praric dele kuhinjske soli in 2 dela boraksa, ali pa zmes ase. Ker se s tem zakonom dovo-delavcem, so ti prenehali štrajkati in po celi- Belgiji vlada zopet mir Anglija Minoli petek dne 21 t. m delov kristalizovanega boraksa, 8 delov žganega boraksa, dele kuhinjske soli in 1 del klorovega kalija. Ko je lotanje dovršeno, se boraks kaj trdno drži. prejela je Odpravimo ga pa lahko, ako dotični izdelek namočimo z v • gleška zbornica Gladstonejevo irsko predlogo v drugem ci- tanj s 347 gla proti 304. Pri debati je Balfour največji razredčeno žvepleno kislino in sicer del kisline in nasprotnik homerule trdil, da bi s homerulo Irska nič ne pridobila, pač pa bi Angleška veliko izgubila. Gladstone je dobro zavračal Balfourj Vkljub temu glasovanju mislij še naprej rovati proti homeruli namreč na to, da gospodska zbornica zavrže pri ulsterskih protestantih, ki o homeruli nečejo Delati hočej predlogo, vsled česar bi se morala sedanja zbornica razpustiti ii razpisati nove volitve v zbornico. V tem slučaji upajo konser 7 delov vode. Če smo lotali železne stvari, jih pre vlečemo poprej z voskom, da kislina železa ne poškoduje in obje. Ako je delo nenatančno in grobo, vzamejo kleparji mesto Glavno'zaslombo imajo boraksa navadno steklo, ki tudi zadošča za take slučaje. vza-nego pa konservativci nič slišati vativci, da bodo pri novih volitvah zmagali in tako prišli Ako moramo na jednem kosu večkrat lotati, memo za vsako pozneje spajanje lot, ki rajše teče, poprej uporabljeni. Uže zlotana mesta pokrijemo z ilovico, ali pri manjših izdelkih z boraksom, da se zlotani deli zopet na krmilo ter tako irsko vprašanje spravili z dnevnega zopet ne razdružijo in da ne zgore ali oksidirajo (Dalje prihodnjič.) reda. Se li njim to posreči to je še vprašanje * T Obrtnijske raznoterosti. Statistika telegramov. Telegramov je prišlo 1. 1890 povprečno na jednega človeka 8.2 75 gld. 63 72 kr. Ako prištejemo temu znesku onih 2.577 gld. kateri so se iz prehodnega računa leta 1891. prenesli v leto 1892. in tu s tekočimi dohodki pokrili, V Eusiji .... n Norvegiji . . 0 7 Svediji .... . 0.4 Danski .... 0-7 Nemčiji . 0 5 Holandiji . 0 9 r Belgiji . . . . 0 9 1'i Francoski . . 0.7 r Švici .... 12 Španiji .... « 0 2 Italiji .... . 0 3 Avstriji . 0 4 Ogerski 0 3 V Združenih državah . 0-9 n Veliki Britaniji . 18 WW k i pridemo do svote 10.852 gld. 63 1 2 kr., v kateri se iz razi napredek mestne hranilnice ljubljanske v letu 1892. v Ce pa zopet od te svote odbijemo dobiček pri efektih po kurzu 31. decembra 1892. pri prodaji in žrebu s 6.307 gld. 57 kr. ostane nam 5.545 gld. kr strokah poslova kateri so se pri-in| med katerimi je dobili v drugih okoli 1.800 gld., ki so se prihranili s tem, da se je vpeljalo polumesečno obrestovanje vlog. Ob kratkem naj bode še omenjeno, da je vštevši dobiček iz minolega leta klada znašala skupaj 9.193 gld. 471/2 kr koncem tega leta rezervna za- * « množino Turbine ob slapu reke Niagare. Velikanski slap prevali vsako sekundo ogromno severoameriske reke tem končujejo podrobnosti današnjega poročila in ker številke jasno govore, koliko se je v triletni dobi, in zlasti v minolem letu 1892. v mestni hranilnici ljubljanski vode čez svo prag v vodna kolesa. Voda prihaja posebnem kanalu in pada skoraj 21 metrov globoko bode v kratkem gonil ogromna ta namen od glavne reke po sekundo priteče 15 Vsako kubičnih metrov vode nad kolo, ki bode račun zgube, lašati, da tak napredek hranilnica pri srci. imelo 6500 konjskih sil. Ako odtegnemo 20 potem bode turbina še vedno dajala 5000 konjskih sil Ta doseglo, ne preostaje mi še n lahko zadovolji vsakega, komur Ker sta od mestne hranilnice ljubljanske predloženi računski zaključek in bilanca za upravno dobo od dne 1. . januvarija do dne 31. decembra 1892. leta sestavljena vodna kolesa bodo torej 4krat močnejša, kakor so najmočnejše na popolnoma pravi, postavni podlagi, predlaga tinančni do sedaj zgrajene turbine. Da se bode kolo pravilneje vrtilo, bode nosila os velikanski zamašnjak (Schwungrad), ki ima nad metre v premeru in 10 ton teže. Jedna točka njegovega oboda bode napravila v jedni minuti pot 3300 metrov. odsek: Slavni mestni zastop naj sklene: Okraski za torte je izšla knj N 1.) Predloženi računski zaključek in bilanca mestne hranilnice ljubljanske za tretjo upravno dobo od 1. dne Tortenverzierungen und Eandgarnituren januvarija do 31. dne decembra 1892. leta se odobri in V založbi B. F. Voigta v Weimaru von Luis Herb", ki podaj em na 35 tablah bogato zbirko modernih predlog in motivov za olepšanje tort in drugih • * slaščic. Kdor ima večkrat priliko, delati za pojedine take proizvode kuharske umetnosti, bode našel v tej knjigi obilno potrdi. ^ _ . % t 2.) Mestnemu magistratu se zaukazuje, da odobreni računski zaključek in bilanco v smislu S 39. hranilničnih gradiva. Cena jej je gld 60 kr pravil predloži visoki c. kr. deželni vladi v pregled. 3.) Upravnemu odboru mestne hranilnice ljubljanske wi^^m^m'- i/mo-fiio-fl-wn i^^wmw^^^i'^ m^^ \ Kmetijstvo, i ^»»»^fe=I se glede tega zaključka in Mestna hranilnica. (Dalje in konec.) Nadalje izkazan je v bilanci na tekočem računu aktivum 393.834 gld. 52 kr., to je oni denar, ki je bil plodonosno naložen: 4 v slovenskih posojilnicah s . . bilance da absolutorij salvo erreore et omissione ter za njegovo trudoljubivo, vestno in uspešno delovanje izreče priznanje in topla zahvala. Ljubljani, dne 28. marcija 1893. Kmetijske raznoterosti. Mešana setev 60.2 v hranilnicah s...... 65.69'9 v drugih denarnih zavodih in bankah z......... 267.869 gld. 16 kr. „ 77 kr. adno bolj iz ovsa in ječmena se na slabi obnese nego sam ječmen ali pa sam zemlji Najbolj ječmena za hektar. Za. tako mešano setev so pa le zgodnj je, če se vzame 19 kilogramov ovsa in 60 kilogramov » 59 kr. vrste ovsa in se tudi pri žetvi ne čaka, da dozorel. oves popolnoma Zadnja svota reprezentuje oni mobilni kapital, s kojim hranilnica kar najhitreje razpolaga, ako sila pritisne. Zatorej je pa tudi nižje obrestovana, nego so hipo-tečna posojila. Da kokoši rajše neso, je dobro, če se jim dajo zmlete svinjske kosti. Gosienice kapusovega belina preženeš z gozdnimi ami Iz gozda prinesi v vreči mravelj z mravljiščem Na račun t inventarja odpisalo se je lansko leto vred in posuj ž njimi zeljnate glave. Mravlj padej po gose nicah in jih pokončajo. Mravlje se potem, ko pospravijo gose 148 gld. 8 kr., to je od prvotne vrednosti zaradi nice, lepo poizgube, ne da bi napravile kako škodo obrabe. Najbolj zanimiva točka v bilanci je račun izgube in dobička v upravnem letu 1892. Le-ta nam pove, da je zaključila mestna hra-nilnica ljubljanska leto 1892. s čistim dobičkom gosenicami se tudi spravijo krti iz vrtov. V njih luknje se spuste mravlje, ki tako dolgo nadlegujejo krte, da pobegnejo iz vrta. Kako je ravnati z vimenom ? Vime in sesci naj se pred molžo očistijo, najprej suhi, potem pa z mokro cunjo in naposled zopet posuše koža pokati. se vime pustilo mokro, začela / ■V.VM 'r Oreh je jako prip d ZR seuco in drevorede ker se na njem ne živi noben siten mrčes. Orehov les visoko cenijo mizarji. Listje, sad in robcevina rabi se na razne načine, mej drugim tudi v zdravilstvu. Zato priporočamo sajenje orehov, katerih je vedno manj. Dospevši nazaj v mesto, bil je še en kraj, ki me je za ogledovanje mikal in vabil, in to je bil nadškofijski perivoj „Maksimir'', ali kakor so ga pozneje tudi nazivali „Jurjevec". Ker mi je še dovelj časa preostajalo, spolnil sem si tudi to željo. Na Jelačičevem trgu kot postaji ^ : E 4 m Potopisne črte. Iz Ljubljane v Ljubljano. * \ Spisuje Jos. Levičnik. (Dalje.) Zagrebško centralno pokopališče se pač s popolno pravico sme imenovati kraj pokoja, kraj miru; ono je v istini pravi mirodvor. Tam vlada namreč res tolika tišina, konjske železnice (tramvaja) zasedel sem toraj vagon, da 9 se odpeljem do tega dobre pol ure od mesta oddaljenega Železnični tir vodi skozi Jurišičevo ulico, zaobrne kraj a. pa se kmalu levi in pridrži v Vlaško ulico, ki za Ilico in Novo vasjo menda najdaljša v Zagrebu. Imajo jo pa tudi za najstarejšo. Prvi njeni prebivalci bili so baje Italijani, katere Hrvatje tudi Vlahe nazivljejo. Skozi to I ulico. ki se razteza proti izhodu, vodi glavna državna cesta proti Varaždinu. Ogleda vredna je v njej lepa, v bizantinskem slogu pozidana cerkev sv. Petra, ki mor tak mir. kakeršnega želimo na podlagi vere po smrti biti delo novejših časov. (Nj notranje poznam od leta drugim. in tudi enkrat samim sebi. Odmaknjen ni 1871.) tej ulici nahaja se tudi nadškofijska sirotišnica mestu, ampak vsemu šumu in šundru sveta, n Kar zadeva njegovo lego, trdijo potniki, ki so obhodili že veliko sveta in poznajo položaje pokopališč na Reki, v Bologni, Vilni znamenita zaradi tega. ker bilo to poslopje v XIIL i. t da ona ebškeg mirodvora. ki se nahaja stoletji samostan Dominikancev, katere redovnike je baje ljudstvo posebno čislalo. Tudi velika vojaška bolnišnica zgrajena je letos in sicer v neposredni bližavi sv, Petra gričev in na najlepšem prostoru njegove okolice, nobeden kve. Konec Vlaške ulice pr • v se ob straneh ceste ne prekosi. Razteza se od večera proti jutru, gomile drevored, ki mora že zelo star biti; vsaj debela in visoka (grobi), kakor tudi pota in gredice uravnane so natanko po tehničnih načrtih, cvetličja pa je nasajenega po njem drevesa dado kaj tacega soditi. Tramvaj skonča se v Maksimiru, t. j. pri vhodu v njegov velikanski perivoj. toliko, da obiskovalcem le grobi, njihove ograje, križi in spomeniki dokazujejo, da se nahajajo na grobišči. Popolnoma dodelano pa pokopališče vendar še ni. Izgotovljenim arkadam (pokritim hodiščem in prostorom za lastne" dru-žinske grobnice [rake]) ob vhodu v pokopališče pri desni roki gradijo se k levi v enaki vrsti in menda tudi širjavi nove. in nekako ginjeno me je iznenadilo, da ravno v Predno častite in spoštovane bralce vpeljem vanj, naj navedem kaj malega o njegovi zgodovini. Utemeljil ga je v ^ % pričetku tekočega stoletja tedanji zagrebški škof Maksimir Vrhovec, od tod mu prihaja tudi ime. Velikanski perivoj razteza se deloma po ravnini, še več pa po gričevji z « amtiteatralično lego in obsega prostor dveh in pol štir-jaških kilometrov. Po dobro in umetno speljanih cestah, prvej med njimi počivajo telesni ostanki soproga (pl. P.) one gospe, katero sem prejšnji dan kot dobro znanko iz mladostnih let v Zagrebu obiskati želel, pa je ne našel potih m stezah sprehajati se zamore človek cele ure; goščave men;ajo se z zelenimi tratami in cvetličnjaki, dva velika ribnika vabita k vožnji v čolnih; razgled na nanogih doma. Arkade ob desnej roki obhodil sem vse in bral na n^^stih raz vzvišenih prostorov na blizu in daleč pa je kar omamljiv, tako da mnogi trdijo, da se komaj v vsej krasnih in tudi prekrasnih grobnih spominkih mnogo mi znanih imen. Mej vsemi pa me je najbolj zanimal grob Petra Preradovič-a, slovečega hrvatskega pesnika, kate- ' v rega ime mi je bilo zna'no že od mladinskih let. Ce ravno je bil vojak, vendar njegova pevska struna ni umolknila tudi v najviharnejših vojskinih časih. Umrl je kot gene- Evropi najde kaj enacega. Česar pa narava sama ni iniela za olepšavo perivoja, to je dostavila umetnost m darež ral-major 1. 1872. na Dunaji; ker pa je bil v svoji pesmi Ijiva roka Vrhovčevega naslednike, škofa in pozneje nad-škof-kardinala Jurija pl. Haulik-a, katerega ime moram 1840. ni dal namreč več okrasil ga je z tu še enkrat častno omeniti. Okoli n Putnik" izrazil željo. da po smrti rad počival v do maci mlj spolnil mu jo je hvaležni narod 1. 1879 neposredni bližavi, vendar zunaj pokopališčnega obzidja, nahajajo se tri mrtvašnice ena poleg druge: ka-toliška, pravoslavna in židovska. Po novošegnih strehah on perivoja le zdatno povekšati, marveč "V mnogimi lepimi stavbami, ki se nahajajo v njem na raznih mestih. Tako vidimo n. pr. nadškofovski gradič (Vilo), trinadstropni lepovidek (vidikovac. Kiosk,) glorieto, prekrasno kapelico sv. Jurija, lovsko hišo (kučo) i. t. d. Pri vhodu v perivoj vravnan je bil zelo obširen, okrogel, z soditi so zgrajene tudi one zelo ukusno; jih vendar nisem šel ogledat, poleg pokopališča še kaj druzih poslopij, mi ni znano. od blizu si belim drobnim peskom nasut prostor, v sredi katerega Se bo li zgradilo s časom je bil dal napraviti na simetrično visokem kamnitem po-stamentu po slavnem dunajskem umetniku Fernkorn u iz Več ali manj ondi vlada. - morebiti to motilo sveto tišino, ki zdaj željah, da kakor je pokopališče prelepo, brona vlit jezdični kip svojega patrona Jurija Na naj bil tudi mir vseh ondi počivajočih sladek in večno-srečen, zapustil sem kraj pokoja, in napotil se urnih ko rakov nazaj proti Zagrebu. — kvišku [spenjajočemu vranci sedeči svetnik bori se z zmajem, ki se togotno zvija pod njegovimi nogami. Zaradi tega krasnega spominka so bili nazivali skoro gotovo perivoj tudi Jurjevec. Prvo je bilo, ko sem stopil vanj, da sem T - TT T rVT:^ rn C-'" -JE I 148 « pogrešil ta njegov prelepi kinč. Pogledal sem na desno SVOJO domovino. Naj potem sodeloval pri raznih listih in levo, kam so ga morebiti premaknili zaradi tega, da bi cesta vodila naravnost v perivoj. (Prej so morali Toda in ko je Francija postala zopet republika v javno politično življenie. Jedenkrat ' pa vstopil tudi bil že tudi minister. namreč voziti nekoliko na okrog okoli spominka.) sv. Jurija ni bilo videti nikjer. Napotil sem se naprej po perivoju, pa dalje ko sera šel, bolj naž Pruski finančni minister je zaukazal, da imajo vsi podrejeni uradniki, ki umejo stenografijo, prednosti pred njemu drugimi%ri sicer jednaki kvalifikacij sem nekako opuščeno, zanemarjeno, skoraj bi dejal: dolgočasno. Kedo bi si mislil, da se celo v Maksimiru pozna, da je nad-škofova stolica osirotena, in kako potreben bi že bil pri vsem novi nadvladika. Rad bi bil prišel do jako mične Jap Razpor mej stenografi jedinosti me) stenosrafi Kakor Tam v Evropi, tudi v sta sedaj v navadi dva sistema in j sistemov. Uicj öucuv/j,!«^" -----7 bas sedaj hud razpor mej privrženci obeh kapelice sv. Jurija, (katere sem se še iz 1. 1871. dobro spominjal,) a nisem vedel kateri izmed mnogih potov bi me pripeljal do nje. Ker se je bil pa jel približevati tudi Novice. zhf večer, vrnil sem se zopet proti vhodu, da bi se Deželni zbor. odpeljal s konjsko železnico nazaj proti mestu Čakaj e V seji d 25 prila-1 prebere dež ondi na prihod „vlaka", prideta mimo mene dva priprosta seljaka iz okolice. Zaprašam ju: „Kamo vam je prošel tela kler j ? znanj pismo bi deželnega predsednika glava barona De- V katerem se ta najsrčneje zahvaljuje za laskavo pri- deželnozborski seji za prekoristno izraženo mu v zadnj (odšel) sv. Juraj iz perivoja" ? a dobim za odgovor ne- delovanje na Kranjskem Dež kako nevoljno-razdraženo: „Madjaroni so ga nam prirodoslovne zbirke g. Robiča, farnega nutra v Zagreb iztirali!" Zdaj mi je bilo še gori pri Cerkljah, za muze], izroci se odbora poročilo o^ nakupu oskrbnika na Šenturški finančnemu odseku v jasno, zakaj se mi je jezdični kip na Akademičnem trgu poročanj Ta zbirka ima tri oddelke namreč živalski, rastlinski in oddelek okamenin. Zbirko cenili so strokovnjaki na 2777 gld., v Zagrebu videl tako znan. Tja so ga namreč prenesli in ^^^želni odbor ponudil je g. Eobica 1500 gld., na kar je ta postavili. takem početji pač človek nehotoma lahko odgo da je pripravlj prodati svojo zbirko deželnemu prevdarja in premišljuje, kaka razlika je med dostojan- muzeju za stveniki 1500 gld., katere je plačati v letnih obrokih po in dostojanstveniki. Škof Vrhovec in nadškof Haulik delovala sta na to, da sta pridobila Maksimir-Jur-jevcu glas svetovne znamenitosti, in v ta namen žrtvoVala 200 gld. s 40/0 obresti. Deželni odbor je g. Robiču na to odgo da ponudbo vzprejme pod pogojem da temu pritrdi visoki deželni zbor Posl Klun poroča v imenu finančnega gotovo velikanske svote odseka o podporah za šolske zgradbe. Poročevalec se pritožuj nadškof Mihalovič pa ni bil da so načrti, ki jih gosposke ddaj zoper to, (vsaj misliti se zamore tako), da se je toliki veliko predragi v nobeni ) za nove šolske zgradbe azmeri z uboštvom nekaterih občin kinč odvzel nadškofovemu prerivoju, ter prepustil Zagrebu, ki bi za take mestne olepšave vendar moral skrbeti sam. za za- da Pač toraj ni čudo, da se izvolitvi kanonika grebškega nadškofa stavijo tolike zapreke nasproti o tem celo sam Rim (t. j. papeževa kuri ja) nič slišati in vedeti noče. Dobro misleči Hrvatje in Rim gotovo dobro Posl. Pfeifer priporoča uvedbo poldnevnega poduka, vsled česar bi se stroški za šolske zgradbe zmanjšali in bi bilo tudi_ bolj prikladno za otroke, ki imaj daleč v šolo. Poročevalec K da bi kranjska hranilnica, ki je po 6000 gld. na leto dajala za šolske stavbe, to pa po ustanovitvi šole nemškega Schulvereina" opustila v se nadalj v proračun sprejela to podporo. Podpor dovoli se 6000 gld. in sicer dobe: Kočevj vedo česa se branijo. Bog naj reši to zamotano tako (prv obrok) 1000 gld Predvor 300 & Id Kovor 200 dd Sv. Lenart dolgo že trajajočo zadevo v prid in blagor dobre in pra- Grahovo 400 gld 400 gld., Predaslj 300 gld., Reteče 300 gli., Iga 300 gld Zasp 200 gld Breznica vične stvari, ter v duševno in tudi materijelno srečo osi- 300 gld , Lesce 200 gld.. Mošnje 400 gld rotene nadškofije. Da se tudi Slovenci zanimamo za ko nečno srečno rešitev te zadeve, naj se nihče ne čudi Prislovica pravi: , Šmihel pri Novemmestu 700 t? Id Sv. Troj Rateče 200 ca. Homec, bol Šmartno, Radence, Tribuče po 100 gld in Golo 200 kri voda". Ko smo se 1881 ne- takrat kateri slovenski romarji v Rimu poklonili ravno tudi ondi navzočemu biskupu milg. Strossmajerju, nas on ni le preprijazno sprejel, ampak nam tudi mej drugim dejal „Mi, Hrvatje in Slovenci, moramo biti eno!" (Dalje prihodnjič.) Zatem rešila se je cela vrsta prošenj imenu finančnega odseka več poslancev podpore: Gimnazijskemu ravnateljstvu jake 100 gld., društvu „Pravnik" za o katerih je poročalo v Dovolijo se naslednje v Kočevji za ubožne di-slovensko pravno termi- nologij ustanovi 400 gld na , „Narodni šoli" 200 gld., „prosti omizni kr. visoki tehnični šoli v Grradci 30 gld , pod- Poučni in zabavni drobiž. pornemu društvu za medicince na Dunaji 30 gld., kranjsko- primorskemu gozdarskemu društvu 100 gld., za društvo „mensa ..........šol- mskih academica" na Dunaji enkrat za vselej 100 gld. prednic skih sester Notre Dame v Trnovem za podučevanje ročnih del 150 gld. Prošnja kraj nega šolskega sveta v Pe Nov član francoske akademije. Dne 23. marca je trovivasi za ograjo kega vrta dalj Aloj Eepiča, aka Pavel Challemel Lacour izbran članom francoske akademij demika na Dunaji, za podporo, županstva v Prevojah za pri znanosti. Novi akademik je znan modroslovski pisatelj po redbo bolnišnice za silo in Grregorj Povha s Klenika na No litik in je nedavno izvoljen predsednikom senatu Roj 3n je leta 1827. v Avranchesu in je 1849. leta postal gimnazijski tranjskem za podporo vsled vremenskih nezgod se izroče de želnemu odboru v rešitev Dalj se na tri leta podalj profesor. Leta 1852. so ga iztirali iz domovine zaradi preli-beralnih idej. Šel je v Belgijo, potem Nemčijo in Italijo. Leta 1856. je postal profesor francoskega slovstva na curiški politehniki. Leta 1859. je bil pomiloščen in povrnil se ie v loščine: Učiteljski vdovi Kokalj Matildi letnih 100 gld > mi- Žitko Frančiški, vdovi deželnega vratar] 30 gld učiteljski siroti Adamič Ani 60 gld., učiteljski siroti Stupar Jovani letnih 60 gld. (10 gld. več, kakor dozdaj). novo se dovolila mi lošciaa letnih 60 gld teljski i: SI roll Vi leta # Jovani za tri Prošnji učiteljskega katoliškega seminarja na Dunaj m — Deželni zbor štajarski je sklenil dovoliti kredit 100.000 gld v^ podpiranje snovanja posojilnic po sistemu Eaff- umirovljenega odgonskega sprevo'dnika Janeaa Schifferja za zvi- eisenovem in sicer se je dovolil ta kredit tako, da se za po- anie miloščine se odklonita Nato zpreime zakon hudournika Pišence pri Kranjski gori. Troški proračurjjeni so Da 18.000 ^ild v od tega prevzame država 9000 gld., udeleženci dovoli posojilo radbi kritje prvih stroškov dovoljujejo brezobrestna posojila od 50 do 250 gld , ter da se v začetku poslovanja takim posojilnicam k večjemu do 2000 gld, proti S ^L obrestim. 3600 gld., drugo pa dežela Posl. Povše poroča v imenu uprav Sklenilo se je tudi, da prične dežda najkasneje leta 1894. v • ga odseka o titni usi Kranjskem Po Kavčič poroča o graditi železniški progi od Velenja v Spodnji Dravberg in od se je grajalo in prošnji županstva v Cerknici za ustanovitev samostalnega cest- Šentjurija oziroma od Grrobelna do hrvatskih železnic, nega skladovnega okraja za sodni okraj cerkniški. Prošoji se ugodi in sklene sedanji cestni skladovni okraj logaški razdeliti v dva, katerih eden bo obsegal selsko občino Cirknico, drugi šanje tarifov na južni železnici da je čim prej podržaviti to žeh znico. Zvi- izrekla potreba. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko pa ostale selske občine sedanjega cestnega skladovnega okraja priredi v sredo dne 3 maja t 1. ob 2. uri popoludne v ma- škeg Prošnja vasi Sv. Vida za izločitev iz Bloške gistratni dvorani v Ljubljani posvetovanje o reformni občine in ustanovitev občine Sv Vid boru v poročanje Po P tarifi se izroči deželnemu od- . južne železnice in je k temu posvetovanji povabila vse večje poroča o prošnji vaščanov interesovane industrijce in trgovce svojega okraja. iz Gor. Kašlja in Zavoglj Ljublj nad mostom v Gror. Kašlju Zadeva se izroči deželnemu odboru da Izpiti za učiteljsko usposobljenje prično se na tori v tukajšnji pripravnici prihodnji ponedeljek. Izpraševalni komisiji tej zadevi potrebne korake in natančni nači:t v prihodnjem «enskem zasedanji predloži dež. zboru v resite\ seja je danes. Prihodnj predsedoval bo g. prof Kreminger. — Lovski zakupi. Občinska lova v Stari Loki in selili dasta se v zakup za dobo petih let t j. od 1. julija 1893 do 30 junija 1. 1898 Javna dražba se bo vršila dne 27. maja t. 1. v občinski pisarni v SkoQi Loki. — Za isto dobo — Osobne vesti. Vmeščeni so bili dne 24. t. m. ČČ. dale se bodo v najem potom javne dražbe lovske pravice in Fr. Povše, dosedaj župnik na Ježici. na Mestu; kateket Simon Zupan, dosedaj v Skofli Loki, na župnijo kanonikat v Novem sicer dne 8. junija t. 1. za občine Smlednik, Št. Jurij, Predvor in Hrastje, dne junija t. 1. za občine sv. Jošt, Kranj, na Ježici; kurat Matej Sitar, dosedaj v St Petru, na župnijo Mavčiče in Naklo; dne 10. junija t. 1. za občine Predoslje, V ^ St. Jurje pri Smariju in župnik Andrej Simenec na župnijo Stražiše, Voglje in Cerklje. Navedene javne dražbe vršile se Sv Lov na Dolenjskem Dne 23 t. m. pa je bil ka- bodo pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Kranji. nonično vmeščen na svoj beneficij „pri Božjem grobu" vasi gospod Konštantin vitez Steinberški, prov v Ste Slovenski župan v Ameriki. „Amerikanski Slo- panii Zwickenbergu na Koroškem v venec Ll poroča. da je bil v Eed Jaquet Michig. izvoljen Za župnijo Suhor je predlagan županom z 423 glasovi Peter Eupe, rodom kranjski Slovenec. g Peter O župnik pri sv Duhu pri Krškem Štrajki. V Grradci štrajka okrog 1200 zidarjev, — Potrjeni zakoni. Državni zakonik objavlja potrjene zahtevajo namreč zvišanje mezde. Radi. neredov, kamere so ti zakone o lokalnih železnicah in sicer o Ziljski in o Pödolskih uprizorili, morali so razun policije celo orožniki vmes poseči. ter potrjeni zakon o državni subvenciji lokalni železnici Ljub-Ijana-Kamnik. Tržaška iredenta. Povodom srebrne poroke itali- Na Dunaji štrajkajo tesarji, ker jim podjetniki niso povi- šali mezde. Štrajka jih do 500. Cerkveni roparji ulomili so dne 20. t. m. po janske kraljeve dvojice, se tržaški italijanissimi niso mogli noči v farno in ob ednem v podružno cerkev sv. Frančiška v vzdržati, da ne bi dali duška svojemu italijanskemu mišljenju. Železnikih. V poslednji cerkvi nabiralnika niso mogli dobiti v Pri operi „Eautzan" v gledališči „Politeama Eossetti" zbralo farni pa so ga razbili in pobrali iz njega, kar je bilo v njem. «e je v nedeljo zvečer dne 23. t. m. vkljub temu, da opera nič ne ugaja občinstvu, veliko ljudstva. Večina udeležencev je ukradli Cerkvena so iz cerkve tatvina. V Zelimljah pod Ljubljano dozdaj nepoznani tatovi monštranco, nosila „marjetice". Pri predigri nastalo je viharno ploskanje. ciborij in kelih s hostijami vred. zavili vse v zagrinjalo od Ploskanje pa ni veljalo orkestru, ampak je bilo zgolj demon- spovednice in odnesli Tatovi bili so, sojeno po okolnostih, stracija. To ploskanje se je ponavljalo mej vso predstavo, dasi dobro poučeni o krajevnih razmerah, se pri prejšnjih predstavah nikdo ni ganil, da bi bil izrazil — Vrtnarsko društvo namerava se ustanoviti v zadovoljstvo. Mej drugim dejanjem je svoje godbe niti slišati bil tak ropot, da Ljubljani. Namen bi mu bil pospeševati vrtnarsko umetnost ni bilo. Občinstvo je zahtevalo italijansko ter jo temeljito gojiti. himno, z galerije pa se je mej viharnim odobravanjem vsula Slovensko planinsko društvo priredi dne 11. ploha „marjetic". Javna oblast je vsled tega ukazala predstavo maja t. 1. izlet k Sv. Joštu. zaustaviti in poskrbela za to, da se je izpraznilo gledališče. Lepa zapuščina. V Trstu umrl je neki bogatin Tudi so rt^darji odvedli v zapor sedem mladenčev, ki so se Karol Bartoletti v 82. letu svoje starosti. Kot samec volil je ustavljali njihovim ukazom. Ti so bili obsojeni od policije na 30 pravi vse svoje premoženje, kakih 350 000 gld. za dobrodelne za-50 gld. globe, dva pa sta se izročila sodišču. — Prav vode tržaške. Vsoto 80 000 gld. pa je odločil za ustanovo, k temu tržaška ..Edinost", da se ji take „otročarije", iz katere naj se vsako leto na dan njegove smrti obdarijo kakor se ednaki čini tržaških italijanissimov od gotove strani uboge rodbine vsaka s 50 goldinarji. nazivljejo, zde zelo nevarne. Umrl je na Brezovici pri Ljubljani dne 23. t. m. — Hrvatska zmaga v Zagrebu. Minoli petek vršila v III. kotaru v Zagrebu nadomestna deželnozborska vo- litev, pri kateri je z devetimi glasovi večine zmagal kandidat se ondotni N. v m. župnik C g- Jan. Potočnik v 80. letu svoje dobe. — Strela. Dne 24. t. m. popoludne bil je v Beljaški združene opozicije dr. Milan Amruš. Ta izid volitve je vladne okolici na Koroškem velik vihar. Neko 131etno deklico, ki je kroge močno presenetil, kajti z vso gotovostj so računali, da bila mej viharjem na prostem ubila je strela. predere njih kandidat. Mej opozicijonalci je bilo navdušenj po Požari. V Središči na Spod. Stajarskem uničil je glasu volitve nepopisno Ta volitev je pokazala, da za- dne 16. t. m. velik požar 11 hiš in 13 gospodarskih poslopij. vednost hrvatska še živi in kaj vse se doseže s slogo. Da bi Zgorel je tudi jeden otrok in več živine. V GoriČici pri se že pač pojavila toli potrebna sloga tudi v nas Slovencih! Ihanu pogorelo je 21. t. m hišno in gospodarsko poslopje posestnika Fr. Jančarja. Zgorela sta tudi dva otroka, edna krav in trije prašiči Posjorelect bil zavarovan. Velik požar uničil župnij šola je te dni vas Brdo pri Celovci. Zgorela je cerkev in večji del hiš. Velik gozdni požar unioil le minoli teden v gozdu pri Zidalah v Smartinski občini pri Kamniku okrog 80 oralov gozda. Škode V podnožj do 2000 gld (jrintovca nastal je nainolo soboto dopoludne po previdnosti nekega pastirja velik gozdni požar, ki je traj do pondeljka popolud - Uboj Loko ondotni fant j Mi nolo apal nikov in ga tako pretepli, da ležal in kmalu na to umrl. uničil nad 180 oralov gozda, oboto zvečer so v Selcih nad Škofj« dimnikarja Franca Habjana iz Želez lici mesta nezavesten ob v ] e na Krasni uzorci V • a 9 < pošiljajo se privatnim zastonj in poštnine prosto. Bogate uzorčne knjige, kakor nikdar krojačem nekolekovano. Jaz ne dajem popusta 27 tudi noben škodo darila krojačem, kakoi očnikov godi, jaz imam tako da vsak privatni naročnik dobro in ceno delj se naj le moje čne knjige zahtevaj sprotnikov Svarim tudi pred zopetni nasprotnikom zadne točne Zatega cenejšim pismom na- za obleke. Paruvien in Dosking za preč. duhovščino, predpisano blago za C. kr. uradniške uniforme, veterance, ognegasce, telovadce, livreje, sukno za bilarde in mize, prevleka za vozove, loden, tudi nepremočljiv za ogrinala od 4—14 gld. itd. lovske sukne, perilo, potna Kdor toraj ceno, pošteno, trpežno, čisto volneno sukno m ne i ene curje, l:i niso p!ači(a za krojača uredil«^, ' ^ '' hoče, i^iaj to stori pri Jan. Stikarofsky Brnu Na j veča zaloga siikna v vrednosti Da (Maiišester avstrijski). milijona gld. vidi velikost in zmožnost naše hiše naj bo povedano, da je v moji roki največi izvoz blaga v Evropi, izdelovanje grebenaste preje (Kammgarn), krojaških priprav in velika knjigoveznica, druženo. Vabim toraj p. n. občinstvo, komur je dana priložnost mene v svojih vehkanskih proda-jalničnih prostorih obiskati v katerih 150 ljudi dela, da se prepriča v istinosti goraj navedenega. Pošlje se le po poštnem pouzetji. Dopisuje se v nemškim, češkim, ogrskim, polskim, laškim, francoskim in angleškim jeziku. 0A « je zdravje! Tajne bolezni, utrujenost, slabost zginejo spuščaji, splošna zdravi krvi. garantujemo temeljita lečba navodilu naše metode. — Prašanjem je priložiti poštno znamko. Office Sanitas"^ Paris , Faubourg Montmartre. ozdravi popolnoina Tisuč ozdravljanj dokazujejo — Natančne poročila čudež s priloženo poštno znamko ? se pošlje na: Office Sanitas", Paris 30, Faubourg Montmartre. (17 14) .*» -2 v - ^ , • • -L «»I VA* • ^OBm «nrr Neogibno potrebno je za vsako družino Kathreiner-j e va sladna z okusom prave kave. Kneipp-ova kava Ta kava daje to prednost, da se lahko popusti tako škodljiva prava zrnata ali pa z raznimi ami zmešana kava in se iz te kave naredi okusna ter zdrava in redilna pijača. datek k pravi kavi. Nedosegljiva je kot do- (U Visoko priporočana za ženske, otroke in bolnike. 19) Dobo Ponaredeb se naj varuje povsod V, kile 25 kr. .m/ Želodec « i i izgotovljene v lekarni angelu varhu u i i i a > i < > < > Krofflerižu (Moravsko) so staro, zanesljivo in znano zdravilo ter so budilno in krepilno sredstvo za želodec in prebavilna i i i dela. (13 24) i i h S C h u ümarK^^. 4 i i Samo prave so z zraven stoječo varstveno znamko in podpisom. Cena: 1 steklenice 40 kr. dvojne steklenice 70 Vsebina je naznanjena. Marijaeeljske kapljice za želodec prodajajo se prave: v Ljubljani: Piccoli in lek. Svoboda; v Postojni: lek. Fr. Bec carich; v Školji Loki: lek. Kari Fabiani; v dovljici: lek. Alex. Roblet; v Novemmestu: in lek. Bergmann ; v Kamniku: A K K 4 i Močnik; v Črnomlju: lek. J. Blažek. Odgovorni urednik: Gustav Pire. Tisk in založba Blasuikovi nasledniki I