Ljubljana, petek 6. oktobra 1939
Cena t Din
Jpravništvo: Ljubljana, Knafijeva 5 - Telefon štev. 3122, 3123. 3124, 3125 3126. (nseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. - Tel 3492 in 2492 Podružnica Maribor: Grajski trg št. 7.
Telefon št 2455. Podružnica Celje; Kocenova ulica 2
Telefon št. 190. Računi Dri oošt. ček. zavodih: Ljubljano št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241.
Kdo bo posredoval?
To vprašanje že nekaj dni zanima mednarodno javnost, ki s pozornostjo zasleduje razvoj najnovejših diplomatskih ofenziv, ki spremljajo dosedanjo vojno. Vprašanje o posredovanju med Nemčijo ter Anglijo in Francijo se je postavilo že takoj po začasni razdelitvi Poljske med Nemčijo in Rusijo, še bolj v ospredje pa je stopilo z novimi nemško-ruskimi sporazumi z dne 28. septembra.
Vprašanje o posredovanju za likvidacijo vojne je dejanske nastalo v zvezi z nemškim stališčem, po katerem je bil cilj Nemčije v sedanji vojni dosežen, čim je ona uresničila svoje načrte na Poljskem. Ker sta po nemškem tolmačenju obe zapadni velesili napovedali Nemčiji vojno samo zaradi izpolnitve svojih obveznosti do Poljske, je po likvidaciji Poljske, kakor označujejo v Berlinu rusko-nemški sporazum o delitvi bivše poljske republike, nadaljevanje vojne na zapadu po nemškem mišljenju izgubilo sleherno utemeljitev.
Formalno pa se je vprašanje posredovanja za likvidacijo sedanje vojne pojavilo v zvezi z novimi nemško-ru-skimi moskovskimi sporazumi z dne 28. septembra, med katerimi ie tudi skupna izjava nemške in ruske vlade, ki se tega vprašanja neposredno dotika. Nemška in sovjetska vlada sta se v tej skupni izjavi postavili na stališče, da sta po razsulu poljske države »ustvarili zanesljivo osnovo za trajen mir v vzhodni Evropi«, ker smatrata, kakor to še posebej poudarjata v svojem prijateljskem paktu, ponovno obnovo miru in reda ter zagotovitev mirnega razvoja narodov na ozemlju Poljske, izključno za svojo nalogo. Zato obe vladi v skupni izjavi »soglasno izjavljata svoje prepričanje, da bi bilo v pravo korist vseh narodov, ako bi se napravil konec vojnemu stanju, obstoječemu sedaj med Nemčijo na eni ter Veliko Britanijo in Francijo na drugi strani.« Zaradi tega bosta »skupno in morda sporazumno z drugimi prijateljskimi državami zastavili svoj vpliv, da se ta cilj čimprej doseže.«
Tako je bila skupno izražena želja Nemčije in Rusije, da bi se sedanja vojna čimprej zaključila. Njuno namigovanje na sporazumno postopanje »z drugimi prijateljskimi državami« je takoj vzbudilo domnevo, da želita obe vladi posredovanje kake tretje države v duhu svoje skupne izjave. Zato se je samo po sebi takoj postavilo vprašanje: kdo bo posredoval? Ze nekaj dni po tej izjavi, ki so jo na zapadu označili za »mirovno ofenzivo« v duhu nemških zahtev, je na povabilo nemške vlade prišel v Berlin na razgovore z nemškimi državniki italijanski zunanji minister grof Ciano. Tako se je spet sama po sebi pojavila misel, da hoče Nemčija naprositi Italijo za posredovanje v duhu nemško- ruske izjave. O vsebini italiiansko-nemških razgovorov ni izšlo nobeno uradno sporočilo; ostalo je samo pri ugibanju. Vsa ugibanja v pogledu morebitnega italijanskega posredovanja pa je presekala objava italijanske polslužbene agencije Štefani 4. t. m., ki zavrača vse vesti. da proučuje Mussolini predlog za sklicanje mirovne konference, nakar še p osebe i pristavlja: »V sedanjih razmerah ne bo pod vzela Italija nobene pobude te vrste.«
Iz tega bi se dalo sklepati, da je vsaj za sedaj izključena možnost italijanskega mirovnega posredovanja v duhu nemško-ruske izjave, odnosno v duhu posebnih nemških želja, o katerih so nemški državniki gotovo informirali italijanskega zunanjega ministra o priliki njegovega berlinskega obiska. To dopušča tudi nadaljnji zaključek, da se v politiki Italije, kakor jo je označil sklep italijanske vlade z dne 1. septembra tega leta, nič ni spremenilo in da želi Italija slej ko prej ostati izven sedanjega oboroženega spopada. Zdi se verjetno, da njeno posredovanje za sedaj tudi zato ne prihaja v poštev, ker je med stališčema obeh vojnih strank tolikšen prepad, da so izgledi na uspeh posredovanja v duhu nemških predlogov, v kolikor so bili doslej že izraženi, zares minimalni.
Kakor so te dni povedali Chamberlain, Daladier in lord Halifax, smatrata Anglija in Francija nemško-poljski spor samo za povod, ne pa tudi za vzrok sedanje vojne. Izpolnitev njunih obveznosti do Poljske je bila torej za obe velesili povod, da sta vstopili v vojno z Nemčijo z daljnosežnejšimi cilji, ki sta si jih postavili v zvezi z vsem mednarodnim razvojem zadnjih let.
Ako pa se zapad že v naprej izreka proti kakršnimkoli predlogom o likvidaciji sedanje vojne na osnovi od Nemčije stavljenih predlogov, ni s tem seveda rečeno, da odklanja sleherno posredovanje sploh. Iz razprave, ki je sledila v torek v angleški zbornici odklonilnim Chamberlainovim izjavam glede nemških predlogov za mir, sme-
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din.
Uredništvo« Liubliana, Knafijeva ulico 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7 telefon štev 2455; Celje. Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65.
Rokopisi se ne vračajo
Pred obiavo nemških predlogov
Danes opoldne se sestane nemški državni zbor — Napovedan le velik Hitlerjev govor z mirovno ponudbo Angliii in Franciii. ki mirovne akciie v
principu ne odklaniata
Berlin, 5. oktobra, br. Nemški državni zbor se sestane v petek, 6. oktobra ob 12. v Krollovi operi. Na dnevnem redu je samo izjava, ki jo bo podal v imenu nemške vlade kancelar Hitler.
Bim, 5. oktobra. Iz Berlina so zvečer prispele vesti, da je nemška vlada danes sklenila mirovne predloge, ki jih bo jutri objavil kancelar Hitler, tako izpremeniti, da bodo za obe zapadni velesili bolj sprejemljivi, kakor pa so bili prvotno zamišljeni predlogi. V berlinskih krogih mislijo, da je še vedno vsaj malo upanja, da Anglija in Francija Hitlerjevih predlogov ne bosta enostavno odklonili, marveč, da jih bosta vsaj proučili. Kljub temu pa so nocojšnji italijanski listi glede izgledov za premirje skrajno rezervirani.
Kako presojajo položaj v Londonu
London, 5. okt. s. Na predvečer govora kacelarja Hitlerja izjavljajo v merodajnih angleških političnih krogih, da je na podlagi govorov Chamberlaina. Halifaxa ter drugih angleških ministrov, kakor tudi francoskega ministrskega predsednika Da-ladiera popolnoma jasno, da Anglija in Francija ne bosta pristali na noben mirovni predlog, ki bi imel kot osnovo razdelitev Poljske.
London, 5. oktobra, o. »Exchange Tele-graph« poroča, da prevladuje v diplomatskih krogih kakor tudi v okolici angleške vlade vtis. da se Hitlerju ni posrečilo pridobiti Mussolinija za posredovanje na podlagi nemško-ruskega mirovnega predloga. Večjo aktivnost Italije pričakujejo v lon-
donskih krogih komaj po sestanku nemškega državnega zbora. Gospodarski krogi menijo, da potrebuje Nemčija od Rusije blago in ne vojakov, zaradi česar bi bilo tudi v njenem interesu, če bi Rusija ostala nevtralna tudi po neuspehu mirovne akcije.
London, 5. okt. z V tukajšnjih krogih zatrjujejo, da govore v Berlinu brez pooblastila Moskve in Rima, če groze s skupnim nastopom Nemčije, Italije in Rusije proti zapadnima velesilama. Anglija nima nobenega vzroka, da bi se uklonila dikta-tu. Zastopnik zunanjega ministrstva kakor tudi vodilni angleški listi in nevtralni diplomatski krogi v Londonu so mnenja, da je angleška vlada sicer pripravljena proučiti tudi nemške mirovne predloge, vendar pa za enkrat nič ne kaže na to, da bi imeli ti predlogi kakršenkoli izgled na uspeh, če slone na priznanju izvršenega dejstva na Poljskem.
...v Rimu
London, 5. okt. AA. (Reuter). Napovedovalec rimske radijske postaje je snoči sporočil: Italijanska politika stremi za tem, da prepreči, da se druga evropska vojna ne razširi in ne postane katastrofa za človeštvo. Ni vzroka za domnevo, da se bo Italija udeležila vojnih operacij, razen če bi morala to storiti v lastno obrambo ali pa v obrambo svojih koristi. Italijanska vlada ne bo dala nobene pobude za sklicanje mirovne konference, kljub temu pa ie pripravljena nuditi moralno diplomatsko podporo vsakj pobudi, ki bi utegnila pripomoči k miroljubni ureditvi oborožen p ca spora.
Rim, 5 okt. z. Na predvečer Hitlerjeve-
Hitler v Varšavi
Prisostvoval $e veliki paradi nemških žet, nakar se je zvečer vrnil z letalom v Berlin
London, 5. okt. s. Kancelar Hitler je davi z letalom odpotoval v Varšavo, kjer bo prisostvova l paradi. V Berlin se vme tekom večera.
Berlin, 5. okt. br. Kancelar Hitler se je danes mudil v Varšavi, kjer so mu priredili svečan vojaški sprejem Popoldne je prisostvoval veliki paradi nemške vojske ki je sedaj zbrana v Varšavi. Paradi sta prisostvovala tudi oba vrhovna poveljnika nemških armijskih zborov, ki še operirata na vzhodnem bojišču ter drugi nemški vodilni generali.
Berlin, 5 okt. o. Kancelar Hitler je nocoj zopet odpotoval z letalom v Berlin.
Berlin, 5. oktobra. AA. (DNB). Vrhovno poveljstvo poroča: Na vzhodu se nadaljuje čiščenje krajev vzhodno od reke Visle.
v
Moscieki povabljen v Ameriko
Bukarešta, 5. okt. AA. Predsednik Zedinjenih držav je povabil bivšega predsed-ka poljske republ ke Moscickega, naj se nastani v Zedinjenih državah, toda zdravstveno stanje Moscickemu ne dovoljuje, da bi nastopil tako dolgo potovanje ter bo prebil več tednov v Švici, kakor je bilo to že javljeno.
General Prefsaia
odpotoval v Francijo
Bukarešta, ti oktobra. AA. .»Havas) Bivši čsl. general Prchala, ki ie organiziral na Poljskem češke in slovaške legije, je odpotoval včeraj iz Bukarešte v Francijo.
Nemeila hoče sklicati
KonSerenca promet
ran£® nevtralcev
bi dsstoelta nove osnove za trgovinski
z jugovzhodnimi, srednjeevropskimi in severnimi državami
Pariz, 5. okt. br Tu so se danes razširile vesti, da namerava nemška vlada povabiti zastopnike vseh severnih, sreč njih in jugovzhodnih evropskih držav na posebno konferenco, na kateri naj bi se določile povsem nove osnove za obojestranski trgovinski promet. Ustvaril naj bi se poseben mednarodno-trgovinski sistem, ki bi se razširil na vse države od Severnega do
mo sklepati, da v Londonu strogo ločijo med posredovanjem, ki bi ga nekdo podvzel v znamenju nemških mirovnih predlogov, in onim. za katerega bi se na primer prostovoljno odločila kaka tretja država izven sedanjega konflikta z željo po resnični zagotovitvi trajnega miru v Evropi in v svetu. Zato vprašanje, kdo bo posredoval, še vedno .ni izgubilo svoje aktualnosti. in to ne glede na nasprotujoča si stališča obeh vojnih taborov
Izven teh dveh taborov je namreč še vedno večina evropskih in izvenev-ropskih držav, med njimi tudi štiri velesile. Niti Angleži niti Francozi ne žele vzbuditi suma, da si končno ureditev evropskih ali svetovnih prilik laste oni sami. Zato nočejo v naprej odkloniti mirovnih prizadevanj onih velesil, ki še stoje izven sedanjega konflikta in ki so že s svojim dosedanjim postopanjem dokazale, da jim je mir ljubši od vojne Zanimive so bile v tem pogledu tako Chamberlai-nove kakor Daladierove pohvale Mus solinijevih prizadevanj Prizadevanja ostalih miroljubnih držav so seveda tudi predmet angleškega in francoskega zanimanja.
ga govora zasleduje italijanska politična 1 javnost z izrednim zanimanjem prognoze, ki prihajajo iz Londona in Pariza. Kar se tiče Anglije, pripisujejo debati v spodnji zbornici velik pomen in sklepajo iz nje, da de vedno obstoji vsaj malo upanja, da pobuda za ustavitev sovražnosti ne bo popolnoma brezuspešna. Kar se tiče Francije sodijo, da se je razpoloženje v zadnjih 24 urah, če ne že evolucioniralo, pa vendarle vsaj nekoliko izpreanenilo v prilog miru.
... v svici
Curih, 5. okt. z. Današnja »Ziircher Zeitung« se v uvodnem članku bavi z reakcijo na Hitlerjevo mirovno ponudbo v Parizu in Londonu in ugotavlja, da sta Anglija in Francija že v naprej napovedali odklonitev sleherne ponudbe, ki ne bi ustrezala ciljem, zaradi katerih sta šli v vojno Nobenega dvoma ne more več biti, da bodo Hitlerjevi mirovni predlogi odklonjeni. Čeravno so nekateri angleški parlamentarci šli tako daleč, da bi moglo njihovo stališče zbujati v Berlinu vsaj še iskrico upanja se mora ugotoviti, da ni nobenega znaka, ki bi kazal na to, da bi zapadni velesili le količkaj oklevali v svoji odločnosti, da nadaljujeta vojno do končne zmage. »Neue Ziircher Zeitung« naglaša. da morata Anglija in Francija že v svoje mlastnem interesu vztrajati do konca vse dotlej, dokler ne dosežeta svojega vojnega cilja, kajti ne sme se pozabiti, da sta Anglija in Francija izvedli ogromno mobilizacijo svoje vojake, mornarice .letalstva in vsega gospodarstva. To govori več kakor vse druffo Dve velesili, ki sta do skrajnosti oboroženi in priprav-
ljeni stopiti v vojno, se pač ne bosta dali odvrniti od svojega cilja ne z diplomatskimi manevri, ne z grožnjami.
Berlin, 5. oktobra z. »Basler Nachrichten« poročajo, da je Chamberlainov govor tudi v Berlinu zbudil vtis, da Nemčija ne more računati na to, da bi bili njeni mirovni predlogi sprejeti. Vendar pa v Berlinu še vedno upajo, da Anglija s tem še ni izrekla zadnje besede in da bo primerno modificirane nemške predloge vseeno proučila. Ni še znano, kakšna bo vsebina jutrišnjega Hitlerjevega govora, toda nocoj se je v poučenih berlinskih krogih zatrjevalo, da Hitler ne bo stavil nobene direktne mirovne ponudbe, pač pa bo naslovil na Anglijo in Francijo jasno svarilo in napovedal, da se bo Nemčija sporazumela z Rusijo in Italijo, če bo prisiljena nadaljevati vojno z zapadnima velesilama, dasiravno tega ne želi.
Stališče
London, 5. oktobra, br. Izvršni odbor indijskega kongresa je imel danes popoldne sejo, ki se je je udeležil tudi Ghandi. Ghan-di je na njej poročal o svojih razgovorih z indijskim podkraljem. Na osnovi njegovega poročila se je razvila debata, v kateri so se vsi govorniki izrazili proti temu, da bi Anglija in Francija sedaj sprejeli kakršnokoli novo ponudbo na osnovi novega stanja v Evropi. Notranji minister kongresne vlade Monši je v svojem govoru zahteval, da morajo zavezniki ne glede na žrtve preprečiti uničenje sedanje kulture in civilizacije. V tem smislu je izvršni odbor sprejel tudi posebno resolucijo, ki bo še nocoj izročena indijskemu podkralju.
! Sredozemskega morja. Dr. Schacht je na pobudo kancelarja Hitlerja in gospodarskega ministra Franka že pripravil načrt o tem gospodarskem sistemu, ki naj bi Nemčiji zagotovil reden dovoz vseh življenjskih potrebščin in nekaterih vrst surovin v zamenjavo za nemške stroje in druge industrijske izdelke
Poseben poštni žig za današnjo sejo rajhstaga
Berlin, 5. okt. br. Nemška poštna uprava je odredila, da bodo iutri vsa pisma in druge poštne pošiljke označene s pečatom »Velikonemški državni zbor. 6. okiobra 1939«. Na ta način hoče dati poseben poudarek pomembni seji nemškega državnega zbora, na kateri bo Hitler objavil svoje mirovne predloge in očrtal nadaljnjo akcijo Nemčije.
BrzI vlaki na progi
Berlia-Moita^^r o
Belin. 5. oki br. Danes je bil obnovljen redni promet, brzovlakov tudi na progi Berlin—Monakovo. V obe smeri bo odslej vozil dnevno po en brzovlak.
Izvajanje pakta proti
kominternl opuščeno
London. 6. okt br. Reuter je objavil vesti iz Belina in Rima. ki so se razširile v tamkajšnjih dobro poučenih političnih krofih, da se bo namreč izvajanje prkta proti kominterni do nadaljnjega opustilo Taponska vlada ie še pred kratkim predlagala. da b; se ta pakt ojačil z nekaterimi novimi določbami o skupni akciji proti komunizmu. Italijanska in nemška vlada na takšna pogajanja trenutno nista pristali.
Letonska — drugi
ruski protektorat
Letonska je morala privoliti v enake pogoje, kakor Estonska, vrh tega pa še v raska artilerijska oporišča
Moskva, 5. okt. s. Danes je bil podpisan pakt o medsebojni pomoči med Rusijo in Letonsko. Pakt je po sestavu podoben ru-sko-estonski pogodbi in vsebuje 6 točk ter je sklenjen na 10 let. Avtomatično se podaljša za nadaljnjih deset let, če ga nobena stranka ne odpove. Obe stranki se zavezujeta, da si bosta nudili pomoč v primeru napada na eno izmed podpisnic. Letonska prizna Rusiji pravico do ustanovitve baz za vojno brodovje v lukah Li-bava in Vindava, dalje več letalskih oporišč za rusko letalstvo ter oporišča za rusko artiijerijo v Vindavi in Pitragsu. Ruska vojska ima pravico, da na svoje stroške na vseh teh bazah vzdržuje točno omenjno število vojaštva. Baze ostanejo lastnina letonske države. Obe podpisnici se zavezujeta, da se ne bosta vmešavali v politični, ekonomski in vojaški notranji sistem druge države. Pogodba bo ratificirana tekom «e«tih dni v Rigi.
Pogodbo sta podpisala za rusko vlado zunanji minister Mclotov, za letonsko vlado pa zunanji minister Munters. Pogodbi je dodana izjava, da si bosta obe vladi prizadevali, da pospešita medsebojne prijateljske odnošaje, da bosta spoštovali medsebojno suverenost ter da se ne bosta vmešavali v notranje zadeve druge. Izjava poudarja, da različni sistemi vladavine niso zapreka za prisrčno medsebojno sodelovanje in za osnovo dobrih sosedstvenih odnošajev med obema državama.
Kovno, 5. oktobra. AA. (Štefani) Rusija je premestila 20 divizij z estonske meje na letensko mejo.
Na Estonskem namerava Rusija zgraditi oporišča za preko 500 letal, in poslati tja več sto oklopnih avtomobilov ter velike količine avtomatskega orožja.
Kaj zahteva Rusija od Litve
Kovno, 5. okt. s. Iz neuradnih, toda dobro poučenih krogov poročajo, da je ruska vlada stavila Litvi predlog za sklenitev pakta o medsebojni pomoči ter zahtevala, da litovska vlada dovoli Rusiji dve letalski oporišči v Litvi. Izgleda, da poleg tega ruska vlada želi prost prevoz za rusko bla-go preko litovskega ozemlja v letonsko luko Ljepaja (Libava) in da predlaga plebiscit o pripadnosti vilenskega okrožja.
Danes se pod predsedstvom državnega pred cenika Smelone ponovno sestane litovski ministrski svet, da prouči ruske prortloge. Zunanji minister Urbsis odpotuje ponovno v Moskvo najbrže šele jutri.
Podpis rusko-nemškega razmejitvenega protokola
Moskva, 5. okt. s. Včeraj sta zunanji minister Molotov in nemški poslanik Schu-lenbuig podpirala protokol o končni raz-
v ejitvi r?°d Nemčijo in Rusijo na Poljakom V ponedeljek se sestane nemško ruska mešana komisiia. da v podrobnostih
določi rr.ejo.
Nerolka gospodarska 4elegaeifa na poti v Moskvo
Berlin, 5. oktobra. AA. (DNB) V soboto se odpelje v Moskvo nemška uradna komi-
sija pod vodstvom ministra Schnurreja. V delegaciji bo 12 strokovnjakov za prometna in gospodarska vprašanja.
Vprašanje Alandskih otokov
Helsinki, 5. oktobra. AA. (DNB) Na merodajnem mestu demantirajo vest »Daily Expressa«, da nameravajo finske in švedske čete zasesti Alandsko otočje.
Zbiranje ruskih letal v Kronstadtu
Riga, 5. oktobra. AA. (Štefani) Poročajo iz Moskve, da je več tisoč sovjetskih pilotov in 600 letal zbranih v trdnjavi Kronstadtu pred Leningradom.
Pogajanja s Turčijo
Ankara, 5. oktobra. AA. (DNB) Turški politični krogi pričakujejo, da se bodo pogajanja v Moskvi končala ob koncu tega tedna, nakar se bo Saradzoglu sestal z Gafencom v Konstanci. Turčija želi, da se sedanji spopad v Evropi likvidira na miren način.
Pri Vorošilovu
Moslcva, 5. oktobra. (DNB) Ljudski komisar za vojsko, maršal Vorošilov, je 3. oktobra sprejel turškega ministra za zunanje zadeve Saradzogla. Istega dne je Saradzoglu obiskal komisarja za zunanjo trgovino Mikojana. Obema sprejemoma sta prisostvovala turški veleposlanik v Moskvi Ali Hajdar Aktaj ter sovjetski poslanik v Ankari Terentijev. Saradzoglu je obiskal včeraj Leninov mavzolej, kjer je položil venec.
Papen pri predsednika turške vlade
Ankara, 5. oktobra. AA. (Štefani) Predsednik vlade je v svojstvu ministra za zunanje zadeve za časa odsotnosti Saradzogla sprejel nemškega veleposlanika Pape-na, s katerim je imel dolg razgovor.
Ruski les za Anglijo
Kodanj, 5. okt. s. Ruska vlada je vprašala tudi dansko vlado, ali je pripravljena staviti na razpolago danske ladje za prevoz ruskega lesa preko Belega morja v Anglijo in Francijo V danskih krogih pripisujejo temu ruskemu koraku samo sezonski pomen, ker mora Rusija vsako jesen čim prej izvoziti svoje zaloge lesa v Murmansku.
Oslo, 5 okt. AA (Reuter) Norveške pa-roplovne družbe ne ka*eio mnogo zanimanja 7a n?črt ruskih lednih izvoznikov, da bi se pošiljalo bla»?o 7 norveškimi lad-iami Rolo morie dasi ie brez dvoma pot i> Rusije v An?liio morje mnogo varnejša nege <=kozi Baltik.
**ostani in ostani čian Vodnikove družbe!
Letonska — ruski protektorat
I
\ M § K A
jKlaipeda ^v(MerneL)
-lSok«.
ru&ko vpj oporižčo
Na podlagi pogodbe z Letonsko dobi Rusija pravico, da zgradi v treh letonskih lukah mornariška, letalska in artilerijska oporišča, in sicer v Li-bavi (Liepaja), v severno od Libave ležeči Vindavi (Vent-spils) in končno v Pitragsu na skrajnem severnem delu letonske Kurlandije, nasproti estonskemu otoku čsel.
Z zapadnega bojišča
Hudi nalivi preprečujejo vsako večjo aktivnost na
kopnem in v zraku
Pariz, 5. oktobra. AA. V obmejnih krajih je že dva dni zelo slabo vreme in so zato operacije omejene na minimum. Živahne so le patrulje, od časa do časa oa začno po malem streljati topovi. Malo živahnosti je tudi v zraku Dežuje kakor iz škafa vrh tega brije tudi precej hud veter. Oblaki so zelo nizki in je letanje otežkočeno
Pariz, 5. oktobra. AA. Vojno poročilo z dne 5. oktobra zjutraj se glasi Od časa do časa topniško streljanje na raznih točkah fronte.
Pariz, 5. oktobra. AA. (Havas). Vojne operacije med Reno in Mozelo so bile včeraj zelo živahne. Sicer te operacije niso biie večjega obsega in niso prešle okvira lokalne aktivnosti, vendar pa so nastale po daljšem zatišju na vsem bojišču. Predvsem je treba ugotoviti, da so bile z obeh strani poslane patrole do najbližjih utrdb Nekatere patrole so šle celo dalje, kakor jim je bilo naročeno »Mrtvo ozemlje« je vse raz-orano od granat. Patrole so imele predvsem nalogo ugotoviti, kje se nahajajo pasti in žične ovire V teku včerajšnjega dneva je sovražnik poskušal južno od Pirma-sensa izvršiti napad, ki pa ga je preprečilo streljanje strojnih pušk. še preden je prispel sovražnik do prvih francoskih položajev.
Prvi večji spopad
med tanki
Pariz. 5. okt. br. Kakor poročajo listi v svojih posebnih poročilih s fronte, je prišlo včeraj do prvega hujšega spopada med oddelki francoskih in nemških tankov. Spopad je pokazal, da se francoski pritisk vzdolž Mozele proti severu nadaljuje z nezmanjšano silo. Kakor pravijo listi, so francoski tanki ob tej priliki izvojevali pomembno zmago. Nasprotnika so pognali v beg in nato takoj zavzeli strateško izredno važni gozd severno od vasi Borg. pred katerim se je predsnočniim ustavilo prodiranje francoske pehote v smeri proti Saarburgu. Francoskim tankom je bila naloga kolikor toliko lahko izvedljiva, ker so bili vsi oboroženi z že znamenitimi tan-kovskimi topovi kalibra 75 mm.
Angleški taml svet
LOndon, 5. okt. s. Pod predsedstvom kralja Jurija VI. se je danes vršila seja tajnega sveta, ki so ji prisostvovali lord Stanhope. lord Sneli, lord Smith in podtaj-nik za Indijo Meal.
Nemci o sestreljenih
zavezniških letalih
Rim, 5. okt. br. DNB poroča, da je v septembru nemško protiletalsko topništvo skupno z lovskimi letali sestrelilo 71 francoskih in angleških letal. Med temi je imelo znake britanske vojne sile samo 27 letal, vsi ostali aparati so bdi francoski
Pogojno nemško spoštovanje belgijske nevtralnosti
London, 5. okt. s. Belgijska agencija Belga poroča iz Berlina, da bi se Nemčija v gotovih primerih smatrala odveza na svoje obljube, da bo spoštovala nevtralnost
Belgije. Kot tak primer da bi Nemčija moglo smatrati, če Belgija ne bi mogla ali ne bi hotela preprečiti kršitve belgijske nevtralnosti s strani tujih letal. V Bruslju k temu izjavljajo, da ima Belgija tako voljo, kakor tudi moč, da take kršitve prepreči. Poročilo agencije Belge prinašajo vsi belgijski listi.
Berlin, 5. oktobra, s. V nemških uradnih krogih so danes odločno zanikali vesti, da bi Nemčija nameravala prekršiti nevtralnost Belgije. Nemčija namerava vztrajati pri svojih garancijah brezpogojno.
Preureditev podzemskih železnic v Londonu
London, 5. okt. s. Nekatere postaje londonske podzemeljske železnice, ki jih bodo tako preuredili, da bodo zaščitene proti napadom iz zraka, bodo zopet odprte šele koncem leta. Preureditev bo stala 220 milijonov dinarjev.
Ameriški poslanik
pri Daladieru
Pariz, 4. oktobra. AA. Predsednik vlade
Daladier je imel dolg sestanek z ameriškim poslanikom Bullittom.
Ovacije Churchillu
London, 5. okt. br. Snoči je bila poroka Churchillovega sina. Ko se je mornariški minister Churchill s svojo soprogo pripeljal pred cerkev, ga je obdala množica ljudstva, ki mu je viharno vzklikala kot šefu angleške mornarice, kakor tudi kot odločnemu poborniku za obnovo miru v Evropi v okviru pravnega sistema, zasnovanega na sodobnih kulturnih načelih.
Vojni cilji zapada v madžarski luči
Budimpešta, 5. oktobra b. Pariški poročevalec tukajšnjega vladnega organa »Pester Lloyda« razpravlja v posebnem dopisu o vojnih ciljih Anglije in Francije ter izraža pri tem mnenje, da bodo ti cilji nasproti sedanjemu izvršnemu dejstvu šli še dalje nazaj, kakor je to razvidno tudi iz govorov angleških in francoskih državnikov Vojni cilji obeh zapadnih velesil se ozirajo na vzroke, ne pa na povode sedanje voj ne. Zato se dejansko naslanjajo na ves razvoj po monakovskem sporazumu, odnosno še na razvoj pred njim. Poročevalec pa izraža v tej zvezi upanje, da ti vojni cilji »ne bodo prizadeli madžarskih mej kakor so bile postavljene po osvojitvah lanskega in letošnjega leta.« Poročevalec misli pri tem na priključitev Podkarpatske Rusije in dela slovaškega ozemlja k Madžarski V ostalem smatra, da se vojni izgledi zapad nih velesil zaradi diplomatskega razvoja po izbruhu sedanje vojne niso poslabšali in da se sme spričo tega z gotovostjo trditi, da bosta obe državi sporazumno odklonili vse mirovne predloge na nemški osnovi.
Daladierov nastop
proti komunistom
Zaključitev zasedanja francoskega parlamenta — 27 komunističnih občinskih svetov razpuščenih, proti 43 komunističnim poslancem pa uvedeno kazensko
postopanje
Pariz, 5. oktobra, o (Havas). Uradni list objavlja odlok o zaključitvi zasedanja senata in poslanske zbornice.
Pariški listi tolmačijo odlok v tem smislu, da komunistični poslanci in senatorji odslej ne bodo več uživali imunitete in da bo lahko vlada podvzela proti njim vse ukrepe, ki se ji bodo zdeli potrebni.
Pariz, 5. okt. s. Vlada je razpustila 27 občinskih svetov s komunistično večino v seinskem in nekaterih drugih departmajih ter postavila vsem tem občinam komisarje. Nadalje je uvedeno postopanje proti 43 komunističnim poslancem in več sto občinskim svetnikom zaradi razšhjanja defstisti-5ne literature Zahtevali so tudi v poslanici na Herriota sklicanje parlamenta, da razpravlja o sklenitvi miru, ter so razširjali pamflet ki je zahteval sklenitev takojšnjega miru.
Danes je generalni tajnik francoskih strokovnih organizacij izjavil, da bo treba zvezo teh organizacij takoj preurediti in
nanovo organizirati. Iz nje bo treba izločiti vse komunistične elemente.
Pariz, 5. oktobra, br. Vojaške sodne oblasti so danes na podlagi posebnih prijav izdale tiralico za francoskima komunističnima poslancema Rametom in Bontejem.
Pariz, 5. okt. br. Socialistična parlamentarna frakcija je imela danes pod vodstvom predsednika socialistične stranke Leona Blu-ma sejo, na kateri je razpravljala o stališču, ki naj ga zavzame nasproti komunistom.
Na seji je bila sprejeta resolucija, v kateri socialistični poslanci uvodoma izražajo svojo solidarnost s Poljsko. Ostro obsojajo stališče ruske vlade, ki je dejansko opustila svojo nevtralnost in odredila zasedbo večjega dela Poljske po ruski vojski.
V resoluciji se nato francoska socialistična parlamentarna frakcija ostro izraža tudi proti vodilnim komunistom v Franciji, ki se niso hoteli odreči svojim stikom z Moskvo.
Angleško-turška pogajanja v Londonu
London, 5. okt. s. Turška vojaška misija je danes nadaljevala razgovore z angleškimi vojaškimi krogi v vojnem ministrstvu.
London, 5. oktobra z. Angleško-turška pogajanja v Londonu so že dovedla do popolnega razčiščenja turškega stališča Turška vlada je o tem izdala komunike, v katerem ugotavlja, da ni nobenih ovir, ki bi onemogočale sklenitev istočasne pogodbe z Rusijo, Anglijo in Francijo. Turški zunanji minister Saradzoglu je o svojih pogajanjih z ruskimi državniki sproti obveščal angleškega poslanika v Moskvi, tako da je bila tudi angleška vlada sproti poučena o vseh podrobnostih. Znano je, da je Rusija močno pritiskala na Turčijo, da bi dosegla nevtralizacijo Dardanel, vendar pa se je Turčija uspešno uprla tako ruskemu vojaškemu kakor političnemu pritisku. Zato turško-ruska pogodba ne bo v nasprotju s pogodbami, ki jih je sklenila Turčija z Anglijo in Francijo in ki bodo te dni podpisane. Turški zunanji minister Saradzoglu je dal glede tega ponovna zagotovila angleškemu in francoskemu poslaniku v Moskvi.
Konferenca domi-nionov v Londonu
London, 5. okt. s. Novozelandska vlada je sporočila, da jo bo na konferenci do-minionskih ministrov v Londonu zastopal ministrski predsednik Frazer. Avstralski ministrski predsednik Manzies je danes izjavil, da pride v začetku prihodnjega leta na vojni posvet predsednikov vseh do-minionskih vlad. Tej izjavi pripominjajo | v angleških uradnih krogih, da ne morejo dati še nobenih podatkov, če bo ministrski predsednik Chamberlain res sklical tudi konferenco ministrskih predsednikov.
Predlog za Rooseveltovo posredovanje
Washington, 5. okt. AA. (DNB). Senator Johnson je predložil v teku včerajšnje debate o spremembi nevtralnostnega zakona v senatu resolucijo, naj Roosevelt posreduje za premirje v Evropi. Resolucija je bila izročena odboru za zunanje zadeve.
Neprilike Pierlotove vlade v Belgiji
Bruselj, 6. okt. br. Nekateri desničarski listi so pričeli kritizirati sedanjo belgijsko vlado, češ da je brez moči in da ne obvlada sedanjega delikatnega položaja, v katerem se je znašla Belgija spričo vojne med Nemčijo ter Francijo in Anglijo. Tako pravi »Libre Belgique«, da vladi znatno otežuje delo tudi okoliščina, da je sestavljena iz 18 ministrov različnih strank, ki se še niso povsem odrekle svojim političnim prepirom in akcijam. V sedanjih prilikah bi morala biti belgijska vlada sestavljena vsaj nekoliko na avtoritativni bazi, da bi mogla sproti obvladati vsakovrstne notranjepolitične, gospodarske in mednarodne politične probleme, ki se ji postavljajo iz dneva v dan. Gospodarski ukrepi vlade so se izkazali na industrijskem ln kmetijskem področju za zelo slabe. Velike težave povzročajo tudi finančni problemi. Prihodnji mesec se sestane parlament in utegne se zgoditi, da se bo Pier-lotov kabinet tedaj znašel v resnih nepri-likah.
Nov ruski poslanik v Rimu
Moskva, 5. okt AA Sovjetska vlada bo v kratkem imenovala novega poslanika v Rimu, in sicer Gareljkina. dosedanjega višjega uradnika v komisarijatu za zunanje zadeve.
Prepoved izvoza kapitala iz Avstralije
London, 5. okt. s. Avstralska vlada je prepovedala izvoz kapitala iz Avstralije. Prepoved se nanaša na zlato, delnice, bone itd Ne nanaša se na ozemlje angleškega imperija, razen Kanade in Hongkon-ga
Težkoče japonske
Gospodarska vojna
Švedske trgovske ladje bodo odslej spremljale švedske
vojne ladje
Stockhofcn, 5. okt. s. švedska vlada je odposlala vojno brodovje, sestoječe iz ene križarke, dveh rušilcev. dveh podmornic in več manjših ladij, na križarjenje v švedskih teritorialnih vodah, da orepreči nadaljne napade na švedske trgovske ladje. Oboroženih bo tudi 100 tovornih pamikov, da pomagajo pri zaščiti švedske obale, švedske zavarovalnice so sporočile, da prevzamejo zavarovalnine za ladje samo še v švedskih teritorialnih v o-dah.
Dublin, 5. oktobra. AA. (Havas). Neka nemška podmornica 60 milj od obale je potopila neko grško ladjo. Posadka 28 mož je bila izkrcana na obalo. 6 mornarjev je bilo prepeljanih v bolnico. Kapetan je Izjavil, da je podmornica opozorila ladjo, preden jo je potopila.
London, 5. okt. s. V krogih angleške admiralitete izjavljajo, da še ni ugotovljeno, ali je napad na angleško ladjo »element« v južnem Atlantiku res izvršila nemška lahka križarka »Admiral von Scherr«. Znano je, da je bila ta križarka ob začetku vojne v nemški luki. Ce je sedaj res na odprtem morju, ji bo zelo otežkočena vrnitev.
Berlin, 5. oktobra. AA. (DNB). Iz Amsterdama poročajo: Zaradi angleške blokade je holandska vlada prisiljena racl-onfirati prodajo petroleja. Odslej bo petrolej na prodaj samo na izkaznice, in si-
cer samo tistim podjetjem, ki lahko dokažejo, da jim je nujno potreben.
Pariz, 5. oktobra. AA. (Havas). Francoska podmornica, ki je po včerajšnjem uradnem francoskem poročilu zaplenila j neko nemško trgovinsko ladjo na visokem morju, se je vrnila s to ladjo v luko. Podmornica je bila ustavila nemško trgovinsko ladjo daleč na morju in je morala prepluti s svojim plenom tisoč milj.
London, 5. okt. s. Po podatkih angleške admiralitete .je Nemčija od začetka vojne izgubila že polovico podmornic, ki so uporabljive na visokem morju. Ves pretekli teden je bila od nemških pocmoniic potopljena ena sama manjša angleška ladja. Admiraliteta zanika vesti, da bi angleške trgovske ladje same napadale nemške podmornice in pravi, da so te vesti razširjene za opravičilo neomejene kampanje, ki jo hoče začeti Nemčija.
Kodanj, 5. okt. s. Danska vlada je izda^-la na prebivalstvo apel, v katerem ga svari pred tujimi vohuni. Opozarja, da naj nihče ne da je informacij o gibanju danskih ladij ter o danskih lukah. Vsako sumljivo osebo, ki skuša dobiti take podatke, je treba prijaviti oblastvom.
Stockholm, 5. okt. br. Nemške stražne ladje so v Severnem morju pri Alesundu zaplenile pet švedskih parnikov, med ka/-terimi so bili trije natovorjeni z blagom za Anglijo, dva pa za Zedinjene države. Vse zaplenjene pamike so odvedli v vojno luko Kiel.
vlHe
Tokio, 5 okt AA (DNB) V političnih krogih se smatra da se nahaja japonska vlada zaradi predloga o ustanovitvi ministrstva za zunanjo trgovino v težkem položaju Vlada ne more pokarati »lede zunanje politike nobenega posebnega uspeha, ker ni do^pfla "rvnrnzuma z Zedinien'mi državami Tskorekoč sovražno stališče Zedinjenih dr5av nan^am .Taoo-ncki se vidi posebno iz amer-iškeea stališča glede japoncko-k;t=iske vome Nespremenjeno stališče	ietotsko ne dnie nobene-
ga rmnnja, da bi konferenca v Tokiu imela uspeh
D vig stare isenvške potoplj jsolraornice
Rim, 5 okt AA V Nesplju so izvlek1"' iz morja neko nemško podmornico, ki i bila z 10 drugimi podmornicami namenoma potopljena za časa minule voine. da ne bi padla v roke zaveznikov Podmornico so odpeljali v neapeljsko luko.
Nova
»Železne garde«
Bukarešta, 5. oktobra s Associated Press poroča, da je bila odkrita nova zarota -Železne garde«. V Cernovicah je bilo aretiranih 12 oseb; ena izmed teh je izvršila samomor. V Galacu je bilo izvršenih 34 aretacij.
Vojna na Kit^skem
Tokio, 5. oktobra, s Japonska vojska je zavzela mesto Ining, važno strateško postojanko 200 km južno od Hankova. Japonska letala so danes zopet bombardirala Čungking, že sedmič tekom zadnjih dni.
Čunking, 5. okt. br. Več kitaiskih letalskih eskadril je danes bombardiralo japonsko letališče v Hankovu. Skoraj vsa letala so se nepoškodovana vrnila na svoja oporišča. Kakor izjavljajo kitajski letalci, jim je bombardiranje popolnoma uspelo. Uničili so letališče in razdejali v hangarjih okrog 50 japonskih letaL
Sodne zadev® Izročene banski oblasti v Zagrebu
Ustanovi se »Vrhovno sodišče v Ljubljani'4
Beograd, 5. oktobra, a. Službene Novine objavljajo prvo uredbo o prenosu državnih poslov na banovino Hrvatsko. Ta prva uredba prenaša na bansko oblast v Zagrebu zadeve ministrstva pravde. Uredba ima 4 poglavja in 59 členov. Njene glavne določbe so:
S 30. septembrom 1939. sta nehala v ministrstvu pravde poslovati odseka, ki sta obravnavala osebne in upravne zadeve sodišč in državnih tožilstvo za področji ape-lacijskih sodišč v Zagrebu in Splitu. Oddelek za kaznilnice je s tem dnem prenehal obravnati vse zadeve, ki se nanašajo na kazanske zavode v banovini Hrvatski. Vsi ti posli se brez ozira na to, ali so že začeti ali še ne, odstopijo banski oblasti v Zagrebu, kateri se izroče tudi vsi spisi. Osebje, ki je bilo pri ministrstvu zaposleno s temi zadevami, se da na razpolago banski oblasti ali pa postavi na razpoloženje, oni pa, ki so bili ministrstvu le dodeljeni, se vrnejo v svojo redno službo.
Okrajna sodišča, ki so bila po novih mejah banovine Hrvatske odrezana od svojega okrožnega sodišča, se priključijo, ako so prišla pod banovino Hrvatsko, najbližjemu okrožnemu sodišču v tej banovini, ako so ostala v drugih banovinah, pa najbližjemu okrožnemu sodišču v svoji banovini. Enako se ona okrožna sodišča, ki so prišla v banovino Hrvatsko, a so doslej pripadala kakemu drugemu apelacijskemu sodišču, kakor onima v Zagrebu in Splitu, odločijo od svojega dosedanjega apelacijskega sodišča in priključijo zagrebškemu ali splitskemu. Na drugi strani se odcepijo od zagrebškega in splitskega apelacijskega sodišča ona okrožna sodišča, ki leže v du-navski, drinski ali Zetski banovini in so doslej, ker se sodne meje niso krile z ba-novinskimi, spadala pod Zagreb ali Split,
priključijo drugim apelacijskim sodiščem. Po teh spremembah pridejo okrožna sodišča Derventa izpod Sarajeva pod Zagreb, Travnik in Mostar izpod Sarajeva pod Split, Sremska Mitrovica izpod Zagreba pod Novi Sad in Kotor izpod Splita pod Sarajevo.
Zadeve apelacijskega sodišča v Split-u se izločijo iz Stola sedmorice oddelek A v Zagrebu in priključijo odelku A, ki se bo odslej imenoval »Stol sedmorice«. Dosedanji oddelek B stola sedmorice se s 1. novembrom preseli iz Zagreba v Ljubljano in se bo odslej imenoval »Vrhovno sodišče v Ljubljani«.
Srezi, ki so se na novo priključili banovini Hrvatski, se izločijo iz območja iz svojih dosedanjih upravnih sodišč in se priključijo upravnemu sodšču v Zagrebu. Upravno sodišče v Dubrovniku, ki je bilo do sedaj pristojno za primorsko in zetsko banovino, se preseli v Podgorico in bo odslej pristojno le še za zetsko banovino, dočim bo za vso bivšo primorsko banovino in za srez Dubrovnik pristojno upravno sodišče v Zagrebu.
Ako je kako okrajno, okrožno ali apela-cijsko sodišče že začelo obravnavati kako civilno-pravno ali kazensko zadevo, za katero po novih predpisih teritorialno ni več pristojno, jo obravnava še dalje do končne rešitve. To velja tudi za upravna sodišča.
Banska oblast prevzame tudi vse kazenske zavode na svojem področju. Ce so v teh zavodih obsojenci, ki so bili obsojeni od kakega sodišča izven banovine Hrvatske, bodo prepeljani v druge kaznilnice, ki jih bo določil minister pravde, v kaznilnice na Hrvatskem pa bodo iz ostalih kaznilnic prepeljani oni, ki so bili obsojeni od kakega sodišča na Hrvatskem.
Med dolenjskimi polharji
Pozni večerni odsev ognja, ki ga je tu in tam opaziti v poznih večernih urah po listnatih gozdovih na pobočju dolenjskega gričevja, so znak, da so tam na preži polharji. Lov na hudičevo živalco na polhe, je bil med slovenskim ljudstvom že od nekdaj priljubljen. 2e Valvazor ga opisuje v svojem znamenitem delu: »Ehre des Her-zogtums Krain«. Tolsti polhi so okusna in nekaterim zelo priljubljena hrana, prava specialiteta, polhova koža pa toplo pokrivalo v mrzli zimi. Polhova kučma je bila v srednjem veku znak upornikov proti osovraženi gospodi.
Kakor pred davnimi leti, je še dandanašnji lov na polhe prijetna in tudi koristna zabava. Lov na hudičevo živalico se prične jeseni, ko dozori želod in gabrica, ki je priljubljena hrana požrešne živalce, in traja do konca oktobra, do godu sv. Simona in Juda, ko žene hudič svojo živalco spat.
Proti večeru se odpravijo polharji obloženi a polšjimi škatlami proti gozdu. Med potjo jih namažejo po starem običaju z gnilimi hruškami, da vonj privabi po-požrešno živalco. V gozdu, kjer je dovolj želoda in gabrice, nastavijo pasti po deblih, nakar zakurijo ogenj in posedejo okoli njega. V žerjavici pečejo krompir in kostanj ali tudi kaj boljšega, vmes pa zalivajo s sladko tekočino, ki so jo prinesli s seboj ,da jim hitreje mineva čas. Okoli ognja sede razmotrivajo svoje težave in skrbi ali premlevajo vsakdanja vprašanja, ki so ravno v današnjih časih tako raznovrstna. Pogovor nanese tudi na tiste lepe namišljene čase, ko so naši predniki ob priliki polšjih lovov sedeč okoli ognja govorili o vsem mogočem in nemogočem, o začaranih kraljičinah, o strahovih in čarovnicah. Res, nekaj tajinstvenega je lov na polhe, in čaroben je pogled v temni noči ob svitu žarečega ognja na gozdno pokrajino, ki jo v nočni tihoti moti škrblja-nje male živalce, ko išče svojo hrano plazeč se od drevesa do drevesa.
Polšji lovci gredo po noči večkrat pogledat v pasti, če je že polh v njej, da potem vnovič nastavijo. Lov traja vso noč in se polharji šele proti jutru, ko se prične daniti, vračajo z več ali manj obilnim lovom proti domu. Lov na polhe je nele prijetna zabava, marveč tudi mnogim lep vir dohodkov. Marsikateremu je polšja pečenka v tem času menda edina mesna hrana. Komur je do polšjega lova, naj se letošnjo jesen le potrudi med dolenjske polharje.	_
Pogajanja med Anglijo in Japonsko
London, 4. okt. br. »Times« poročajo * . Tokia, da se bodo v kratkem pričela oft-cielna pogajanja med Anglijo in Japonska Priprave so že v polnem razvoju in sta angleški veleposlanik ter pomočnik japonskega zunanjega ministra že proučila vsa važnejša vprašanja, tako da bodo ofici-elna pogajanja le še formalnega značaja. Na obeh straneh si prizadevajo, da bi čimprej prišlo do sklenitve nove pogodbe o medsebojnih odnošajih. Japonci pričakujejo, da bo Anglija pristala na važne kon-
Manjšinska politika Argetoianove vlade
Bukarešta, 4. okt br. Ministrski predsednik Argetoianu je davi sprejel voditelja nemške narodne manjšine dr. Hansa Edlicha. Ministrski predsednik mu je izjavil, da bodo glede na narodne manjšine v Rumuniji striktno izvajal politiko svojega velikega prednika pokojnega Arman-aa Cainesca.
Voditelji komunistov v Nemčiji na svobodi
Kodanj, 2. oktobra, o. Današnji listi poročajo, da so bili Ernest Thalmann in drugi znani nemški komunistični voditelji izpuščeni iz koncentracijskega taborišča.
Novi davki na Danskem
Kodanj, 4. okt. s. Danska vlada bo uvedla nove davke v višini 64 milijonov danskih kron (880 milijonov dinarjev). Dohodninski davek bo povišan od 15 na 40%. Povišan bo tudi davek na tobak in alkoholne pijače.
Varšavski orel
ujet v Italiji
Genova, 5. okt. AA. Neki lovec je ujel v gozdu v bližini Sagone živega orla, na čigar nogi je bil pritrjen prstan z napisom »varšavski zoološki vrt 6. febr. 1939«. Širina razprostrtih kril orla znaša čez 2 metra Orel je pobegnil brez dvoma iz varšavskega zoološkega vrta za časa bombardiranja ter preletel čez 1200 km zračne črte od Varšave do Genove.
Vremenska napoved
Zemunska: V glavnem oblačno z dežjem od časa do časa v večji severni polovici Toplota bo nekoliko poskočila.
Učinki eksplozivnih bomb
Iz strokovnega predavanja v društvu inženjerjev
ln arhitektov
1
D A N I E L L E DARRIEUX
Življenje v velemestu... lepe toalete, gledališče, kino, udobnost mestnega življenja... koliko podeželank hrepeni po tem življenju v mestu! Tudi Ani ta, žena malega postaj enačelnika v mali vasi je hrepenela po mestu, odpotovala v Budimpešto in doživljala v burni noči, v mondenem nočnem zabavišču dogodke, po katerih je spoznala le navidezni blesk takega življenja in se skesano vrnila v domačo vas! Predstave ob 16., 19. in 21. uri.
najpopularnejša francoska filmska umetnica v svojem najlepšem filmu, v svoji najboljši vlogi, v filmu, v katerem bo njena lepota in njena mladost — osvojila slehernega gledalca!
Povratek ob zon
Po znameniti noveli Vicki DANES PREMIERA!
B a u m a »Retour š. 1' aube«. KINO UNION, tel. 22-21
Samo še danes ob 16., 19. in 21. uri.	KINO SLOGA, tel. 27-30
Jan Kiepura in Marta Eggerth o A D R A N 17 M A V
v odličnem glasbenem filmu A 1\ D VUfi Pl W ▼
glasbenem
Paul Kemp — Oskar Sima — Fritz Imhof — Theo Lingen Glasba: Puccini.	Slagerji: Robert Stolz. _
- Rihard Romanowsky. Režija: Geza Bolwary.
I Ker je še vedno zelo veliko zanimanje za film
POSLEDNJA ZAPOVED
Kino Matica, tel. 21-24
ga predvajamo nepreklicno še danes ob 16., 19. in 21. uri

Ljubljana, 5. oktobra.
V društvu inženjerjev in arhitektov je snoči predaval naš znani gradbeni strokovnjak vseučiliški profesor inž Miroslav Ka-sai o teoretični in praktični strani gradnje zaklonov pred letalskimi napadi. Poudaril je važnost spoznavanja te nove gradbene stroke za naše inženjerje in za vso našo tehniško javnost. Za zaklone pridejo v prvi vrsti vpoštev učinki razdiralnih bomb, ki delujejo s svojo energijo, izraženo v teži projektila in v brzini, ki jo ima bomba na cilju. Razen te energije računamo pri bombah in granatah še na energijo, ki nastane zaradi eksplozije izstrelka. Moč eksplozije je seveda odvisna od eksplozivne snovi. Če je bomba težka 50 kg, se zarije v beton 35 cm. Pri teži 100 kg se zarije 50 cm, pri 300 kg 75 cm, pri 500 kg 90 cm, pri 1.000 kg 110 cm globoko Učinki bombnih eksplozij so strahotni. Eksplozivna moč enega kilograma pentnnita znaša 632.000 kilogramnih metrov. To se pravi, da je eksplozivna sila tako močna, da dvigne v sekundi 632 000 kg težak tovor eri meter visoko. Učinek tako imenovanega trotita pa znaša pri eksploziji enega kilograma celih 427.000 kg metrov. V središču eksplozije se ustvari silna vročina in sicer pri eksploziji enega kilograma trotita 2.800 stopinj, pri eksploziji pentrinita pil kar 4.248 stopinj.
Predavatelj je v strokovnih formulah nazorno označil globino lijaka, nastalega po eksploziji v betonu. K sreči pa moremo grozotne učinke bomb s pravilno zgradbo zaklonišč znatno omiliti. Zgoraj navedeni podatki veljajo seveda le za polne eksplozije bomb, če nastane eksplozija v trenutku, ko se je bomba polno zarila v beton. Če pa nastane eksplozija v trenutku, ko je eksplozivno središče izven mase betona, pride v poštev le 10 do 20 odstotkov detonacijske energije. Ves ostanek gre v zrak brez nevarnosti za objekt. Če bi bila
Maribor, 5. oiktobra
Dne 6. oktobra 1889 je bila blagoslovljena moška kaznilnica v Mariboru, ki si je letos v jubilejnem letu odela novo, lepo belo obleko. Pred 50 leti je torej bila ta zgradba, ki jc edina te vrste v naši banovini, izročena svojemu namenu. Čisto svojevrstna, prezanimiva je njena zgodovina.
Zaradi prenapolnjenosti zr.ane kaznilnice v Karlau pri Gradcu in ljubljanske kaznilnice, ki je obstojala od 1868 do 1895, se je odločila takratna avstrijska justična uprava, da postavi novo kaznilnico v Mariboru na Pobrežni cesti. Zgradili so jo na posestvu barona Rasta in na tako zvanem Goblovem zemljišču. Gradnja je bila dovršena v avgustu 1889. gradbeni stroški so znalali 654.000 fl. Kaznilnica je zgrajena tako, da posreduje vstop v kaznilnico vhodno poslopje, na katero se priključi na levo in desno obzidje v višini petih metrov. Na prostoru v notranjosti vhodnega poslopja in obzidja je prava kaznilniška zgradba, ki obstoja iz več posebnih, vendar pa potom jtritih hodnikov med seboj povezanih poslopij. Trakti so zgrajeni v kotih 60 stopinj. Vse sobe skupnega zapora so obrnjene proti jugu. Celice obeh traktov samotnega zapora so zgrajene po panoptičnem sistemu, obsegajo 136 celic poleg 6 celic za paznike in 6 celic za snaženje. V skupnem prostoru pa pride pri normalnem stanju na enega obsojenca 18 do 20 kubikov, v mladostnem oddelku 24 do 25 kubikov, v bolnici 28 do
Zagorje, 5. oktobra
Pred 10 dnevi je »Jutro« poročalo o ljubavni žaloigri soseda in sosede iz Čolni š nad Zagorjem. Mladi gospodar Viktor Vrtačnik se je zagledal v Tončko Ostrožni-kovo, o čemer so ljudje kmalu začeli govoriti. Zadnje dve leti ljubezni nista skrivala, zato je prišlo v obeh hišah večkrat do prepirov. Pred mesecem je občinski zastopnik poravnal spor, ki je nastal v obeh hišah, sicer bi bile tožbe iz obeh vrst. Zadnje dni pred žaloigro je prišlo celo do dejanskega obračunavanja. Ta dogodek je tako vplival na Viktorja in Tončko, da sta v obupu sklenila napraviti konec neznosnemu življenju.
Usodnega večera 22. septembra se je Vrtačnik še mudil v Klinčevi gostilni v Črnučah. Popil je nekaj vina ter je, prav žalostno ogledujoč vse domače, zapustil gostilno. Ko je pri še' do doma, je samo malo pogledal otroke, nato pa je tiho za vselej zapustil hišo, ki mu je zagrenila mladost in življenje. Pred poroko je bil znan z nekim dekletom iz Senožet, vendar se je uklonil želji domačih, da se priženi na Kotarjev grunt, na katerem lahko redijo 18 glav živine. Viktor je zapustil svoje dekle in se poročil s Kotarjevo hčerko Ivanko. Takoj zatem je zapuščeno dekle iz obupa izvršilo samomor. Ze ta dogodek je močno vplival na dobro vzgojenega moža, ki je kmalu spoznal, da proti glasu srca ne bo prave zakonske sreče. Res je prišlo marsikaj navzkriž, toda Viktor je pri velikem gospodarstvu in obilnem delu vse pozabljal. Ko se je k sosedu Juvanu priženil rudar Ostrožnik, ki je poročil hčerko Tončko, ki je edina še ostala pri materi na posestvu, je Viktor večkrat zahajal tja na razgovor. Tončka je bila ena najbistrejših glav v vasi. Mnogo je čita-la, da je mož večkrat dejal: »Našo Tončko bodo romani zmešali!« Bila pa je vmes druga stvar. Tudi Tončka se je poročija proti glasu svojega srca. Menda je že usoda tako hotela, da sta prišli skupaj dve sorodni duši. se spoznali po značaju in izobrazbi in to je postalo za obadva usodno
Ker jima ni bilo omogočeno skupno življenje, sta se domenila za skupni konec neznosnemu trpljenju. Usodnega večera sta se sestala okoli 20. ure in odšla proti Savi. Tončka je pred odhodom rekla materi, da mora z Viktorjem nekaj važnega govoriti, nakar je izginila iz hiše. 2e prej
bomba ali granata tako napravljena, da bi eksplodirala takoj, bi šel učinek eksplozije v zrak, izven betonskega zaklona. Vporab-Ijajo pa tako imenovane tempirane bombe, ki eksplodirajo kakšne četrt sekunde potem, ko, recimo, zadenejo betonsko ploščo. Napačno je torej naziranje. da eksplodira bomba n. pr. že na podstrešju ali v vrhnjem nadstropju hiše ter da smo varni, če smo se poskrili kje v kleti. Streha in navadni stropi ne nudijo skoraj nikakšnega odpora prodoru bombe. Ker je hitrost bombe okoli 200 m na sekundo, preleti v četr-tinki sekunde, za kolikor je tempirana, celih 50 m v globino, to se pravi: skozi vsa nadstropja hiše, prav na obok našega kletnega zaklonišča, in se še zarije v stropni obok našega zaklona. Zato je pač najosnovnejše načelo pravilne stropne konstrukcije zaklonišča, da se za vrhnjo plast uporablja beton čim večje trdnosti, da zmanjša globino bombnega prodora. Pri pravilno zgrajenem stropu zaklonišča lahko dosežemo, da se bomba ustavi, še preden more eksplodirati, — to pa zaradi elastičnosti spodnjega stropnega dela, tako imenovanega statičnega sloja. Če je slednji dobro zgrajen, vrže ali odbije bombo iz ustvarjenega lijaka, da eksplodira zunaj zavetišča, brez posebne škode. Nekoristno in naravnost škodljivo je nasipanje mehkega gradiva nad stropom zaklona, ki veča nevarnost eksplozivnih učinkov, daje pa prav neznaten odpor prodiranju bombe.
H koncu je predavatelj strokovno obrazložil nastanek tako imenovanega kontra-lijaka, ki nastane pri eksplozijah na notranji strani stropne konstrukcije zaklonišča. Za zanimiva in res aktualna izvajanja »o se številni poslušalci oddolžili s ploskanjem. Inž. Ladislav Bevc pa se je v imenu društva priporočil odličnemu strokovnjaku za nadaljnja predavanja iz te velezanimive specialne gradbene stroke.
30 kubikov zraka. Normalno je prostora za 542 kaznencev. Trakti skupnega in samotnega zapora so sicer zidani ločeno ter v obliki zvezde, vendar pa se lahko vsak čas po potrebi in brez škode podaljšajo. Vodstvo kaznilnice je poverjeno upravniku Ni-ku Vrablu, ki ob 50 letnici obstoja kaznilce slavi tudi 15 letnico, kar je na čelu zavoda. Vseh uslužbencev v moški kaznilnici je 83.
Od 1. januarja 1930 je uveden tudi v mariborski kaznilnici irski progresivni sistem. Kazen se praviloma začne v celici, nadaljuje v skupnem zaporu, nato v oddelku za svobodnjake in končno na pogojnem odpustu. Do 31. decembra 1938 je bilo sprejetih v mariborsko kaznilnico skupno 14.131 obsojencev. Vsi obsojenci in pridržanci v kaznilnici so dolžni delati. Predvsem se posveča pažnja temu, da se vsakdo izuči v koristni obrti, s katero se lahko potem v življenju lahko preživlja. V kaznilnici je vse polno delavnic. Izredna pažnja pa je namenjena tudi duševni strani, vzgoji teh ljudi. V kaznilnici sta dve na novo urejeni knjižnici. Prva knjižnica je za odrasle in šteje 5877 knjig, druga pa za maloletnike, ima 1984 knjig. Razen tega je pri Sv. Miklavžu na Dravskem polju kjer je kaznilnica od leta 1925 lastnica velikega posestva, posebna gospodarska knjižnica, ki šteje 105 knjig. Maloletniki posečajo redno šolo, kjer se obravnavajo predmeti iz osnovne šole, odrasli obsojenci pa obiskujejo po potrebi analfabetski tečaj, obrtno nadaljevalno šolo, pevsko in godbeno šolo.
je bila napisala listek, na katerem je prosila mater, naj skrbi za otroka in kako naj prenaredi njene obleke. Ob koncu pisma je bil poslovilni stih: »Prijetno bo v miru ležati, za kruh se ne bo treba pehati — pod slojem zemlje, trave in mahu..«
Ker se Tončka dolgo ni vrnila, je šla mati v skrbeh pogledat k Vrtačnikovim na dom. In tam je zvedela, da tudi gospodarja ni od nikoder. Mati je potem doma pretaknila vse omare in je v njih našla vse boljše obleke. Preiskali so hleve, kozolce in tudi barako, kjer je Viktor prej kuhal žganje. Tisti čas sta Viktor in Tončka bila že pri Savi in sta izvršila poslednji korak. Mnogi so vendarle bili prepričani, da nista šla v Savo, marveč, da si bosta skušala kje na tujem urediti novo življenje. Ze prejšnji ponedeljek so
še enkrat o obnovi
RadovljEška graščina je zaradi obnovitvenih del na njej postala predmet javnega obravnavanja. Ocenjevanje splošno narodnih zadev in sploh zadev, ki zanimajo javnost, je razveseljiv pojav, toda biti mora dobronamerno, pravično in stvarno, Ja doseže svoj namen, in ta je: pokazati kot k napredku. Med taka ocenjevanja pri najboljši volji nfsem mogel uvrstiti kritike, ki jo je neki domači kritik objavil v »Jutru« 22. junija, ampak sem bil zaradi površnih in nestvarnih izvajanj naravnost izzvan, stopiti na forum in pokazati javnosti dejansko stanje pri obnovitvenih delih na radovljiški graščini. Moje ugotovitve, objavljene v »Jutru« 21. septembra, slone na zgodovinskih dognanjih, na mnenju strokovnjakov in na ustrezajočih informacijah. Prizadeti mi je v »Jutru« 29. septembra odgovoril. Toda poudariti moram: gospod kritik ni niti ene moje trditve strokovno alt dokumentarično ovrgel niti ni dokazal, da bi bila katera moja trditev vsaj deloma napačna; on na vsak način hoče dokazati, kako malo mu je do stvarne kritike in kako malo pozna stu-katuro in njeno tehniko; pri tem se je spozabil Sn mi podtaknil nekaj popolnoma izmišljenih trditev ter hkrati ponovno zagrešil površnost v zgodovinskih navedbah; končno si je prilastil zgodovinsko mnenje, ki je bilo že zdavnaj zabeleženo.
V svojem članku sem se omejil le na ugotovitve, kritiko dela samega sem pa
se razširile govorice, da so oba utopljenca našli blizu Trbovelj, drugi so spet govorili, da so ju našli pri Hrastniku. Resnica se je izkazala šele po 13 dneh, ko so v bližini Hrastnika potegnili iz Save utopljenca. O tem je bilo obveščeno orož-ništvo v Zagorju, ki je obvestilo Vrtačni-kove v Št. Lambertu in Viktorjeve svojce v Čolnišah. Šli so pogledat utopljenca in so v njem res spoznali Viktorja. Brata sta ukrenila vse potrebno za pogreb. Pokojnika so prepeljali v mrtvašnico na Dolu pri Hrastniku in so ga danes popoldne pokopali.
Tončke še niso našli. Ovržena je s tem govorica, ki se je tako vztrajno vzdrževala, da sta se namreč pokojnika zvezana podala v Savo, da bi skupaj uživala mir.
Tragična smrt ravnatelja dr. Vagaje
Ljubljana. 5. oktobra
V svojem stanovanju v Gorupovi ulici št. 20 je snoči umrl tragične smrti gospod dr. Anton Vagaja, poštni direktor v pokoju.
Direktor dr. Vagaja je bil po rodu iz Trsta, kjer se je rodil pred 58 leti kot sin višjega poštnega kontrolorja. Po visokošolskih študijah je tudi on vstopil v poštno službo kot konceptni praktikant pri tržaškem ravnateljstvu leta 1906. Po prevratu je prišel v Ljubljano, kjer je kot spoštovan strokovnjak pomagal organizirati novo poštno direkcijo. Leta 1936. je postal direktor ljubljanske poštne direkcije. Zadnji čas je bolehal za težko, neozdravljivo živčno boleznijo. Pred kakšni-
Ljubljna, 5. oktobra
Po več ali manj rahlem deževju, s katerim se nam od nedelje dalje oddolžuje jesen za letošnje sušno poletje, smo dobili danes v vsej Sloveniji hude nalive. Najhujše je bilo dopoldne od 10. do 11. ure, potem je bilo nekaj malega presledka, v katerem je venomer pršelo, a popoldne po 17. uri je bila Ljubljana spet močno zade-ževana. Nebo je gosto zamrežno. da se obeta še nadaljnja moča. Kljub hudim nalivom pa potoki in reke še niso narasli. Ljubljanica, toliko da se je skalila, še zelo umerjeno teče po strugi skozi mesto. Vse to kaže, kako je bila zemlja žejna po letošnji suši. Iz zasavskih krajev nam pišejo, kako je dež razveselil lasntike posušenih rezervoarjev. Toda če se bodo nalivi še dalje vrstili v enaki moči kakor danes, potem tudi to jesen ne izostanejo povod-nji. Dosti škode lahko napravi daljše deževje pri spravljanju pridelkov in še prav posebno po vinogradih, kjer je trgatev v polnem razvoju ali pa se nanjo pravkar pripravljajo.
Iz Litije so nam sporočili: Poslednje čase smo imeli kljub deževnim dnevom po-mankanje vode v nekateri vodnjakih in celo rezervoarjih. Značilno je, da je reka Sava kljub dežju tako plitva, da še kaže suha rebra na gornjem in spodnjem koncu mostu. Vodovod, ki so ga postavili nekateri gospodarji na Frtici, je tako izsušen, da ga čez dan zapirajo. Le zjutraj in zvečer odpro pipe. da si gospodinje natočijo zaloge za čez dan. Zdaj. ko je začelo nalivati jesensko deževje, upajo, da bo boljše in ne bo več pomanjkanja vode. Upamo, da je včerajšnji dež otvoril deževno sezono. Včeraj so se začele zbirati na treu la-stavice za odhod v južne kraie Premrle ptičke posedi o na žice in se skrivajo v zavetja na zidovih.
Beograd, 5. oktobra Zaradi predrznega in ciničnega izsiljevanja je policija zaprla arhivarja finančnega ministrstva Milutina Savatiča in pooblaščenega kolektorja državne razredne loterije Bogdana Rašica, Moža sta stara prijatelja. Bolje rečeno: bila sta prijatelja, kajti že pri prvem zaslišanju sta se za vedno hudo skregala, valeč drug na drugega vso krivdo.
Arhivar Savatič in kolektor Rašič sta hodila skupaj na love in razne zabave, bila pa sta udi poslovna zavetnika in prija-| telja. Savatič je hodil v kolektorjevo pisar-
radovljiške graščine
opustil, če bi g. kritik, ko je stopil pred radovljiško graščino, imel resen namen in bi ne ugotavljal »na prvi pogled«, ampak bi se dalj časa pomudO pri ogledovanju ter se otresel odvišne sentimentalnosti, ki vodi v nestvarnost, bi bila njegova ocena vsaj približno taka:
»Obnovitvena dela na fasadi radovljiške graščine so izvršena v smčslu zgodovinske obnove in v glavnem ustrezajo konservatorskim načelom. Maske in ostale stukature so bile pravilno očiščene, le zaščitna plast apna po svoji naravni barvi moti plastiko, da njen izraz ne more priti do polne veljave, kajti v sedanjem stanju je preveč bliščeča. Razumljivo je, da se bo sčasoma patina napravila sama, trenutno pa bi bil učinek lepši in boljši, če bi se beležu primešala lahna rumenkasta barva. Pravilno je tudi, da se je pokvarjeni del podstavka popravil in dopolnil s cementnim ometom, ni pa pravilno, da je ostal gladek. Moral bi biti raskav, kakor Je stara rustika. Tudi barva bi morala biti enaka, kakor je pri stari rustiki. s tem bi pa bila hkrati razlika med fasado in njenim podstavkom bolj poudarjena,«
Taka bi v jedru morala bitfi omenjena kritika; bila bi potem pravilna, stvarna in uspešna, hkrati bi pa ne bila žaljiva. Oskrbnik in gospodar (lastnikov je več) sta namreč stavila prave in konkretne pogoje, pa tudi podjetnik Je pokazal razumevanje. pri vsaki stvaritvi se pa goto-
mi šestimi meseci je opustil aktivno službo in iskal zdravja po raznih toplicah, a ves trud zdravnikov je ostal zaman.
V sredo popoldne je vsa njegova družina odšla na izprehod v mesto. Okrog šestih zvečer je dr. Vagaja stopil iz spalnice v kuhinjo, kjer je služkinja pomivala tla. Vprašal jo je, ali bo še dolgo delala, in ko mu je odvrnila, da bo kmalu gotova, se je vrnil v spalnico. Tam je kmalu nato počil strel. Služkinja ga je med ropotom preslišala, a ko je nekaj minut pozneje pohitela v sobo, je našla gospodarja mrtvega na stolu poleg mize in postelje. Imel je prestreljeno glavo, samokres pa mu je bil zdrknil v naročje. V hišo je kmalu nato prispela uradna komisija z zdravstvenim svetnikom dr. Lapajnetom in dežurnim uradnikom policijske uprave Merharjem. Ugotovila je podrobnosti, potem pa so truplo v hiši žalosti položili na mrtvaški oder.
Blagi pokojnik zapušča globoko žalujočo soprogo, hčerko in dva sinova. Direktorju dr. Vagaji naj bo ohranjen blag spomin!
Večje jate lastavic so krožile nad Ljubljano že včeraj popoldne, pojavljajo pa se tudi danes med popoldanskim deževjem ter so se zbegane in premražene dvigale in spet spuščale, se združevale in razleta-vale. Mnogi so postali pozorni na ta pojav, zakaj velike skupine lastavic so nas zapuščale že v drugi polovici septembra. Tudi iz raznih drugih krajev poročajo o pozni selitvi lastavic. Tako je danes dopoldne na kolodvorskem poslopju v Vidmu počivala velika jata lastavic. Ljudje so jih začudeno opazovali, zakaj iz kraja in okolice so odletele le lastavice že sredi septembra in jih odtlej ni bilo nikjer videti.
Beinhornova še v Mariboru
Maribor, 5. oktobra
V včerajšnji številki smo poročali o zasilnem pristanku znane nemške pilotke in letalke Elli Beinhornove na tezenskem letališču. Beinhornova tudi danes ni mogla nadaljevati svojega leta preko Zagreba v Bukarešto, kamor je namenjena zaradi nekaterih svojih poslovnih zadev. Najprej se je informirala pri meteorološki postaji na Teznem zaradi vremenskih možnosti. Ko je prejela odgovor, da vreme ni pripravno za letenje, se je obrnila z vprašanjem v Zagreb. odkoder so ji telefonično sporočili, da je Zagrebška gori v megli in oblakih, prav tako Gorjanci. Spričo tega je Elli Beinhor-' nova odložila nadaljevanje svoje zračne poti, dokler se ne izboljšajo vremenske prilike, kar bo morebiti že jutri.
Nekateri Mariborčani so se navzlic deževnemu vremenu tudi danes zanimali za krasno civilno letalo na tezenskem letališču. Elli Beinhornova pa si ie s svojim spremljevalcem z zanimanjem ogledala Maribor.
no ter mu dajal razne nasvete v davčnih in drugih zadevah. Oni dan mu je Rašič potožil, da ima težave pri obračunavanju z nekaterimi strankami. Najbolj se je jezil nad tvrdko Binder in nad trgovcem Otonom Kohnom, češ da mu nočeta poravnati računov.
Prijatelj arhivar finančnega ministrstva je malo pomislil, potem vzkliknil: Jo že imam! — sede k pisalnemu stroju ter natipka na finančno ministrstvo dve ovadbi, eno proti trgovcu Kohnu drugo pa proti tvrdki Binder zaradi prikrivanja dohodkov in napačne davčne napovedi. Name-
vo kaj pogreši. In če bi se pri vsakem primeru javljale nestvarne in tendenčne kritike ter bi se v polni meri uveljavile, bi to pomenilo strahetno dekadenco.
Čudim se, zakaj ni šel g. kritik ob zavračanju mojih trditev vsaj v mejah možnosti od dejstva do dejstva; zakaj je brez dokazov v razširjeni obliki le ponovil nekaj svojih, v mojem članku ovrženih trditev in zakaj se je zatekel k Zoisu in Je z njegovo pomočjo začel obravnavati starost radovljiške in mošenjske fare, ki Jih jaz v svojem članku nteem niti z besedico omenil in sploh ne spadata k stvari. Nerazumljivo pa se mi zdi pri tem, zakaj je zapisal sledeče: »Kljub tem zapiskom (ki jih omenja Zois) pa sodi pisec (namreč omenjeni kritik), da bo radovljiška fa-ra bržčas starejša kakor mošenjska«. O tem je vendar že pisal dr. Josip Gruden in ni nikako novo, najmanj pa kritikovo odkritje! Prav tako me Je iznenadilo. da mi je v nasprotju z načeli sodobne kritike podtaknil izmišljene trditve in falzificiraS moje ugotovitve. Jaz namreč nikdar nisem trdil, »da so bili kipi pred obnovo prav taki ali še slabši« in nikjer nisem zapisal, »da so to obnavljali domačini, Slovenci«. Res, napisal sem. da je bila med pogoji poudarjena tudi zaposlitev domačinov, toda kdor zna dosledno misliti in razume Slovensko besedo in skladnjo, ne bo v mojih domačinih iskal tako širokega pojma kakor je Slovenec, ampak bo popolnoma pravilno našel v njih Radov-ljičane in okoličane. Zato je popolnoma brezpredmetno in krivično namigovanje
sto imena je napisal na ovadbi »dobrovo-ljec s solunske fronte«. Ovadbi je oddal takoj kolektorjev uslužbenec Simeon Levi priporočeno na pošti.
Drugo jutro je Savatič kot arhivar finančnega ministrstva ovadbi prejel ter ju opremil s številkami in pečati, da bi jima dal videz uradnega spisa. Tako adjustirani ovadbi je nesel spet v pisarno svojega prijatelja kolektorja. Eno ovadbo je kolektorjev uslužbenec Levi odnesel v poslovne prostore tvrdke Binder. Šefa ni bilo doma, kompanjon, ki je bi! ves preplašen, pa je rekel, da sam ne more izplačati deset tisočakov, ki jih je kolektor Rašič zahteval za uslugo, da bi se nevarna zadeva potlačila. Kompanjon je sveto objubil, da bo šef stvar takoj uredil, ko se vrne.
Rašič sam pa je z nevarnim aktom naskočil trgovca Kohna. — Poglejte, tale nevarna stvar se plete proti Vam! Zaradi najinih starih poslovnih zvez sem se zatekel k svojemu prijatelju v ministrstvu ter dobil akt v roke. Dam vam ga, če mi izročite za mojega prijatelja v ministrstvu 10.000 din. S temi tisočaki se rešite velikih glob in neštetih sitnosti.
Seveda se je tudi trgovec Kohn silno ustrašil uradnih pečatov, o podkupnini pa se je pogajal. Pogodila sta se naposled za 5000 din in trgovec je kolektorju dejal, da teče domov po denar in da mu ga bo čez uro prinesel v pisarno.
Šel pa je naravnost na policijo in tam vse povedal. Policijski uradniki so se s trgovcem domenili, da bodo izsiljevalcu nastavili past. Pet tisočakov so markirali, si zabeležili serijske številke in potem jih je Kohn odnesel kolektorju ter dobil za nje nevarno uradno listino.
Komaj je kolektor Rašič zaprl lahko zaslužene tisočake v svojo blagajno, so že prišli detektivi ter zahtevali od njega, naj jim pokaže vse bankovce. Kolektorja so aretirali kar v njegovi pisarni, potem pa so šli še po arhivarja Savatiča v finančno ministrstvo. Pri zaslišanju je kolektor Rašič zatrjeval, da je hotel svojemu prijatelju preskrbeti »zarado«, a da pri tem zase ni iskal nobene koristi. Arhivar Savatič pa se je hudo razjezil in gladko priznal, kako sta skupaj zasnovala sleparijo in poskus izsiljevanja. Na policijo so poklicali tudi kolektorjevega uslužbenca, ki pa je po resnici povedal, kaj je vse storil po naročilu svojega delodajalca. Tako je bilo še pravočasno preprečeno grdo izsiljevanje, ki bi lahko postalo sistematično.
Branko Zweiger Je bil prijet v Krškem
Krško, 5. oktobra.
Kakor je »Jutro« v nedeljski števUki kratko poročalo, je bil aretiran v četrtek zvečer konfident zagrebške policije Branko Zweiger. Bil je že v juniju nekaj časa v Krškem, odkoder pa je odpotoval v Nemčijo. Tam so ga zaradi vojne izgnali. Iz Nemčije je prišel spet naravnost v Krško to se .je 15. septembra nastanil v gostilni. Prijavil se je kot trgovski potnik. Ker pa ni opravljal nikakega posla in je vendar ime! precej denarja, je zbudil sum orožnikov, ki so ga po daljšem opazovanju in poizvedbah aretirali. Njegova aretacija je v Krškem vzbudila veliko začudenje, ker si je znal pridobiti v kratkem času s svojo uglajenostjo precej znancev. Izkazalo se je, da je moral vzdrževati svoje zveze tudi iz Krškega, ker ga je poleg žene obiskala tudi neka Irma, ki pa trd!:, da se je samo po poslovnih opravkih mudila pri njem. Zvvei-ger je imel potni list za skoraj vse evropske države. Obdolžen je, da je bil v zvezi z atentatorji na pokojnega univerzitetnega profesorja dr. Milana šuflaja, katerega umor še ni pojasnjen in da je na nečloveški način nastopal ob priliki zasliševanj.
na nekako moje samoslovenstvo z vprašanjem: »Morda bi to ne motilo slovenskega narodnega čuta?« Presenetilo me je tudi, da g. kritik še vztraja, da so štukatur-ni okraski v Radovljici in v Kamni gorici iz 16. stoletja. Predvsem ko citira Zoisa in bi mu morale biti poznane tudi druge zgodovinske knjige in beležke. Za okraske na radovljiški graščini je namreč ugotovljeno, da so iz 18. stoletja, ka-mnogoriški reliefi pa bi utegnili biti mlajši (po moji sodbi!). Pri dokazovanju izvora, ki naj bi segal v 16 .stoletje, omenja med drugim tudi napad cesarja Friderika na Radovljico ter ga stavi v leto 1458., medtem ko je dejansko cesar Friderik med boji za celjsko dediščino napadel Radovljico junija 1. 1457. Koliko so napadi in požari uplivali na restavracijo radovljiške graščine, meni ni znano, pri svojih izvajanjih se opiram le na zgodovinska dognanja in ta drže, dočim je g. kritik v tem pogledu skrajno površen in nezanesljiv. , če bi on pri odgovoru na moj članek poznal zgodovino al4 če bi logično sledil izvajanjem, bi mi pač popravil, da Orten-buržani niso sledeč duhu časa zgradili rodbinskega jradu v špitalu, ampak gradič kakor v Radovljici. Kakor iz vsega navedenega sledi, kritiku ni šlo za stvarno obravnavo, ampak je napisal odgovor le zaradi odgovora.
S tem s svoje strani zaključujem debato. Kdor stvari pozna in je strokovno n&-obražen, bo peč aial sam preceniti vrednost eventualno podobne nadaljnje »kritike«-	v. a
stoletja moške kaznilnice v Mariboru
Leta 1889» |e bila izročena svojemu namenu ter blagoslovljena — 14*131 kaznencev od otvoritve!
žaloigra dveh sosedov pojasnjena
Viktorja Vrtačnika so pri Hrastniku našli v Savi
Zanimiv primer izsiljevanja
Izjalovljena »ovadba" lažnega dobrovoljca
Močni nalivi nad vso Slovenijo
Zaenkrat še ni povodnji, ker je zemlja izsušena
Demaie vesti
* Opozorilo upokojencem, ki prejemajo pokojnino od direkcije državnih železnic v Ljubljani. Direkcija drž. žel. v Ljubljani obvešča vse novo in staro upokojence, pro-vizioniste in miloščinarje ter rentnike, da jim bo v prihodnjih dneh poslala po pošti nove prijave za prejemanje osebnih in rodbinskih doklad za vpis podatkov po navodilih na tiskovini. Direkcija opozarja vse upokojence in upokojenke, da je treba na prijavah izpolniti točno tudi novo raz-preielbo »spisek otrok«, ki vsebuje podatke za zaračunavanje prispevka za narodni obrambni sklad. Mnogim upokojencem se je zaračunaval prispevek po višji stopnji, ker direkcija pri odmeri davka ni mogla upoštevati onih otrok, za katere nima podatkov. Tudi ji ni znano, če imajo žive otroke, oziroma če so imeli otroke, ki so morda že umrli. Da pa bo mogla direkcija prispevek pravilno pobirati, naj vsi upokojenci in upokojenke vpišejo v označeno razpredelbo vse otroke, žive in umrle zakonske in adoptirane ne glede na starost. Vse pravilno izpolnjene prijave naj upokojenci in upokojenke najkasneje do 31. t. m. oddajo pri pristojnih postajnih uradih, (ki imajo upokojence v evidenci glede naročanja premoga in voznih kart), kamor naj se tudi obračajo za vsa zadevna pojasnila.
i
Dopisna trgovska šola
v Ljubljani, Kongresni trg 2
vpisuje v svojo Dvoletno trgovsko šolo, tečaje in predmete — knjigovodstvo, računstvo, slovenščina, nemščina, francoščina, korespondenca v raznih jezikih, stenografija itd. — Vpis priporočamo zlasti onim, ki so že v službah in se žele izpopolniti ter onim, ki ne morejo obiskovati rednih trgovskih šol. Pouk je individualen in se vrši z dopisovanjem. — Podrobna pojasnila daje ravnateljstvo brezplačno.
* Na nemških državnih železnicah so še vedno popusti za domače in tuje potnike. V znani publikaciji »Deutsche Ver-kehrsblatter« od 2. t. m. je objavljeno: Uprava nemških državnih železnic opozarja, da so kljub vsem nasprotnim vestem še vedno v veljavi vse vozne olajšave, kakršne so bile prej. To velja še prav posebej za 60 odstotni vozni popust za inozemce, ki potujejo po Nemčiji ali pa sSkozi Nemčijo. Vsak inozemec dobi pri prihodu v Nemčijo v carinskem uradu potovalno in gostinsko izkaznico, ki velja za 8 do 14 dni. če pa inozemec podaljša bivanje v Nemčiji, lahko svojo izkaznico pri por-tirju vsakega hotela zamenja za novo. Za potnike, ki prebivajo v kakem letovišču ali zdravilišču v Nemčiji od 1 meseca do 6 tednov, nove izkaznice sploh niso potrebne, ker se vse formalnosti avtomatično uredijo že v hotelih.
— Pri zlati žili, bolečinah v križu, zastoju krvotoka jeter in nezadostnem izločevanju želodca, nastalih vsled zapeke, se dosežejo vedno odlični uspehi z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo. Bolniki radi jemljejo preizkušeno »Franz-Josefovo« grenko vodo in jo dobro pre-neso tudi pri večkratni porabi.
i ree v Oi S0474/}}
*	Za invalidski kongres, ki bo v nedeljo 8. in v ponedeljek 9. t. m. v Zagrebu, je dovoljena vsem udeležencem (invalidom, vdovam in staršem) polovična vožnja po železnici za potniške in tarze vlake. Pri odhodu se kupi celo karto in obrazec K 13, potem pa velja karta brezplačno tudi za nazaj.
*	Smrt popularnega pomorskega kape-tana. V šibeniku je umrl v starosti 75 let inšpektor Jadranske plovbe kapetan Fab-jan Petravič. Ta stari »morski volk« je bil zelo priljubljen in cenjen v mornariških krogih. Od svojega 18. leta je bil aktiven pomorščak in nad 40 let je poveljeval domačim in tujim brodovom. V tej dolgi dobi pa ni imel nobene nezgode ali nesreče, kar je velika redkost pri še tako spretnih pomorščakih. Starega zaslužnega pionirja našega brodarstva so pokopali z velikimi častmi v Starem gradu.
Barutana Kamnik sprejme takoj 4—5 diplomirane
inžiner je—kemičar fe
kateri morajo biti rojeni naši državljani.
Prednost imajo neoženjeni in kateri so odslužili vojaški rok, ali pa so istega oproščeni.	•»
V službo sprejeti kandidati bi imeli 70 do 90 din, dnevno. Po uspešni službi bi se predložili za stalne državne, civilne ali vojaške (inžinir-poročnike) nameščence, z mesečno plačo.
Podrobna pojasnila daje barutana Kamnik.
*	Stoletnica g1mnazije v Negotinu. 14.
in 15. t. m. bo tudi gimnazija v Negotinu slavila svojo stoletnico. Ta jubilej ima velik pomen za prosvetni in kulturni napredek Timočke krajine, ker je bila do leta 1860. negotinska gimnazija edina srednja šola za vso krajino. Pred jubilejem bo izšla obširna spomenica o delovanju in razvoju jubilejnega šolskega zavoda, katero bo uredil ravnatelj gimnazije prof. Mla-denovič.
*	Zanimiva arheološka najdba v Bosni.
V Blagaju na Sani so delavci nekega rudarskega podjetja prekopavali ogromne sklade žlindre, katero izvažajo v inozemstvo, ker so v njej še velike količine železa. Ti skladi žlindre so ostali v Bosni še iz rimske dobe kot ostanki velike topilnice. Pri kopanju so našli vsakovrstno orodje, nekaj rimskega denarja in dva nagrobna spomenika. Kustos sarajevskega muzeja je ugotovil, da izvirajo ti predmeti iz drugega ali tretjega stoletja po Kristusu. Najdene predmete so poslali v zagrebški muzej. — V bližini Bosanskega Grahova pa so našli v nekem gozdu nekaj še dobro ohranjenega predzgodovin-skega orožja. To orožje je bilo izročeno sarajevskemu muzeju.
*	Hercegovska polja je treba Rušiti. Obsežno Popovo polje je, kakor smo že poročali, poplavljeno, poplave pa pretijo tudi drugim ravninam po Hercegovini. Hercegovina ima kakih 17 polj ki so vsako leto spomladi in v jeseni pod vodo.
Izmed teh polja so najvažnejša Drinova-ško-imotsko polje s 7300 ha, Popovo polje 4600 ha, Neretvansko blato 5000 ha in Mostarsko blato 3300 ha. Večina polja se razprostira po zapadni Hercegovini in na dalmatinskem področju. To so okraji: Ljubuški. Imotski, Metkovič, Mostar in Stolac. To so najsiromašnejša področja, ki pa bi bila za vselej rešena stiske z izsu-šitvijo polja. Stroški bi znašali okrog 180 milijonov, a po melioraciji bi se žetev povečala za 5000 vagonov, kar bi predstavljalo denarno vrednost 75 do 90 milijonov. Iz tega je razvidno, da bi bili že po dveh žetvah pokriti vsi stroški izsuševanja.
* Večerni trgovski tečaj na trgovskem učilišču »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15, prične z rednim poukom v ponedeljek dne 9. sept. Prijave se sprejemajo do tega dne vsak dan dopoldne, popoldne in zvečer do 8. ure. Pojasnila in prospekti brezplačno na razpolago. Dovoljen je tudi obisk posameznih predmetov (knjigovodstva, računstva, korespondence, stenografije, strojepisja, nemščine itd.) Šolnina zmerna. (—)
ef Zvezda
bo imela odslej vsak dan veliko izbiro
MORSKIH RIB
ki nam bodo dospele vsak drugi dan sveže, direktne pošiljke. Morske ribe se bodo dobivale vsak dan opoldne in zvečer na najokusnejši način pripravljene. — Poleg izbranih dalmatinskih in domačih vin se toči tudi sladki mošt in razna buteljčna vina. Za točno in solidno postrežbo bo skrbel MARIJAN ŠILOVIČ
*	Odmev zadnje cerkvene borbe pri cerkvenem sodišču. Pri cerkvenem sodišču beograjsko-karlovške arhiepiskopije se je začela razprava proti znanemu svečeniku Milanu Sretenoviču iz Kragujevca, ki je urednik »Pastirskega glasa«. Za to razpravo je med duhovščino prestolnice in drugih mest ter tudi v političnih krogih veliko zanimanje. Obtožnica inkriminira namreč v kakih 10 točkah nastop obtoženega svečenika v znani nedavni cerkveni borbi. Obtoženca bo zagovarjal arhi-mandrit in vseučiliški profesor dr. Justin Popovič, kar seveda zanimanje za razpravo še povečuje.
*	Roparski napad pod Sv. Joštom. V sredo zvečer se je 251etni mizarski pomočnik Jože Rotar iz Zgornje Besnice vračal iz Kranja proti svojemu domu. Nekje pri Sv. Joštu pa mu je na lepem krepak neznanec zastavil pot, mu revolver naperil na prsa in zahteval denarnico. Rotar se je skušal obraniti, a roparjev revolver se je iznenada sprožil in mu pognal strel v glavo. Napadalec je svoji žrtvi odvzel ves denar — bilo je okrog 150 din — in izginil brez sledu. Rotarja pa so prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
Iz Ljubljane
u— Kadar nastopi jesensko deževje, se v pravi luči pekaže revščina cest, ki vodijo v Ljubljano. Avtomobilski promet, ki je vedno živahnejši, v sušni dobi razrije in omehča tla, ob dežju pa se potem pokažejo velike kotanje in prah se spreminja v blato. Iz kotanj pljuska umazana voda izpod koles avtomobilov in avtobusov na pasante, blato pa marsikod pogre-bejo kar na rob ceste, da potem pešci ne vedo hoditi ne po pločniku ne po razdra-pani cesti. Kdor hoče videti klasičen primer takšne razdrapane ceste, se mora potruditi te dni na dolenjsko stran. Cesta je od Karlovškega mosta dalje močno razdejana. Poleti je bilo mnogo prahu, takoj po nastopu dežja je pa seveda bila zalita, z blatom. Namesto, da bi bili tro-toar za pešce, pravočasno posuli s peskom, so * zdaj čistilci ceste pogrebih blato na hodnik in tako se morajo pešci zlasti zjutraj in zvečer mučiti z gaženjem goste in blatne brozge. Najslabše je v okolišu Rakovnika, še prav posebno pa pri končnem postajališču tramvaja. Potniki morajo pre-gaziti vso cesto in se potem še boriti za prostor. Kljub obljubi, da dobimo nove lične vagone, kakršni obratujejo na drugih ljubljanskih tramvajskih progah, imamo na dolenjskem odcepu še vedno stare vagončke, v katere se gnetejo številni otroci in dijaki z Rakovnika, delavci, nameščenci, gospodinje, ki morajo na trg, skratka vse, kar ima v mestu opravka ali pa, kar mora na Dolenjsko cesto. Zlasti v deževnih dneh je na tramvaj naval. Vsemu temu bo treba odpomoči. Res. kdor se hoče o nujnosti odpomoči prepričati, naj gre te dni pogledat na Dolenjsko cesto.
I u— Izjava. Glede na govorice to-
• vestnih krogov, da se imam za uspešno izvajanje vloge Sulamit v »Sabski kraljici« zahvalitfi predvsem gospej Bocche-rini, izjavljam resnici na ljubo, da Je moj učitelj za solopetje že tretje leto gospod Julij Betetto in le njegovemu vestnemu in skrbnemu pedagoškemu delu je pripisovati moj uspešen razvoj in seveda tudi moj uspeh v »Sabskl kraljici«. — Heyba| Valerija.
Rdečega križa v Ljubljani
bo 15. oktobra
Kupujte tombolske karte!
u— Dojenčkom jopic in plenic, bosim Obutve, golim in raztrganim toplega oblačila in pokrivala ter v veselje tnalo igračk! Vsega tega nam bodo gotovo nanosile darežljive roke Ljubljančanov v postavljene košare na križiščih v soboto in nedeljo, pred pošto, Zvezdo, Evropo, sodn jo, na Frančiškanskem mostu, Zmajevem mostu, glavnem kolodvoru m še drugod. Padel bo pa tudi marsikak dinar in kovač v naš nabiralnik za defe^tno deco. K prostovoljnemu delu za zbiranje darov za severno mejo so se prijavile žene vseh stanov, visokošolska in srednješolska mladina. Dajte, da bo tudi to pot zaslovelo zlato srce bele Ljubljane!
u— Dva nova groba. V bolnišnici je umri g. Alojzij Breceljnik, sedlarski mojster. Zadnjo pot bo nastopil jutri, v soboto, ob 14. — Nadalje je umrl v Ljubljani upokojeni učitelj g. Karol Gorišek. Pogreb bo danes ob 16. izpred mrliške veže na Vidovdanski cesti. — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
JASO otvarja plesne vaje
7. oktobra ob 20. uri v Trgovskem domu.
Jenko — Adamič — Buffet.
Obleka promenadna. Reklamacije vabil pri vratarju univerze.
u— Premiera filma »Povratek ob zori« z Danielle Darrleux v kinu Unionu. Malo-katera filmska umetnica uživa pri nas take simpatije, kakor mlada, šarmantna Francozinja Danielle Darrieux. Njeni veliki filmi »Zloraba zaupanja«, »Katja Dol-gorukova« itd. so jI utrdili priljubljenost v najširših krogih občinstva. Te svoje sim pati je pa si bo slavna umetnica povečala še s filmom »Povratek ob zori«, ki je od danes naprej na sporedu v kinu Unionu. Film je napravljen po znameniti noveli pisateljice Vicki Baum in obravnava danes zelo aktualno snov. Vsaka žena, živeča na deželi, gleda z nekim pritajenim hrepenenjem na mestno življenje in si želi preživeti v mestu vsaj nekaj dni, nekaj zabavnih noči. Gledališče, kino, ples, elegantne toalete, razkošje, za tem hrepeni vsaka žena in vidi, da so vse te njene želje združene z življenjem v velemestu. Tudi Anita je bila istih misli, naključje jo je pripeljalo v velemesto, toda bridko je spoznala prevaro in le navidezni blesk tega življenja, V »Povratku ob zori« je podala Danielle Darrieux svojo najlepšo in najglobljo kreacijo in bo zategadelj film zadovoljil vsakega gledalca. (—)
u— Mesne vaje Svobode. Otvoritev v soboto 7. t. m. v dvorani Delavske zbornice. (—)
u— Godbeni odsek Sokola I. Drevi ob 20. v godbeni sobi na Taboru redna vaja pihalne godbe. Vsi! Kapelnik.
Iz Celja
e— Sokolska komemoracija za kraljem
Aleksandrom L Sokolski društvi Celje-matica in Celje I bosta priredili ob petletnici mučeniške smrti Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja v ponedeljek 9. t. m. ob 18.30 skupno komemoracijo v telovadnici v mestni narodni šoli. Komemo-racije naj se udeležijo vsi pripadniki obeh društev.
e— Gradnja zaklonišč Mestna občina bo zgradila v Celju dvoje večjih javnih zaklonišč in sicer pri mestnem poglavarstvu in pri Mestnem gledališču. Zadevne načrte že izdelujejo in jih bodo v najkrajšem času dovršili. Zaklonišča bodo morali urediti tudi hišni posestniki.
e—Dela na porodnišnici se končno nadaljujejo. Na celjski porodnišnici so začeli pred nekaj leti graditi nujno potrebno drugo nadstropje. Ko je pa bilo drugo nadstropje v surovem stanju skoraj že gotovo, so dela nenadno ukinili, ker je baje zmanjkalo kredita. Zunanjost porodnišnice je bila tako nekaj let predmet upravičenih javnih kritik. Dolgo smo čakali, sedaj smo pa vendarle dočakali. Dela se sedaj že nekaj dni nadaljujejo. Upanje je. da bodo v redu dokončana, čeprav z veliko in nepotrebno zamudo.
e— Huda nesreča na Polzeli. Pri hmelj-skem trgovcu Tiršku na Polzeli se je zgodila v sredo huda nesreča. Ko so se peljali 361etni Franc Jelen. 401etni Ivan Kolenc in 161etni Ivan Perger, delavci s Polzele, z dvigalom za hmelj v višino, se je utrgala vrv na dvigalu in dvigalo je treščilo z delavci vred 12 metrov globoko na tla. Jelen si je zlomil desno nogo v gležnju. Kolenc si je zlomil levo nogo v gležnju in si nalo-mil rebra, Perger pa si je zlomil levo nogo v gležnju. Vse 3 ponesrečence so prepeljali v celjsko bolnišnico.
e— Opeka mu je prebila lobanjo. Pri gradbenih delih na celjski porodnišnici se je v sredo ponesrečil 44letni delavec Anton Maček iz Celja. Pri delu mu je padla opeka na glavo in mu prebila lobanjo. Oddali so ga'v sosedno bolnišnico.
e— Dve hudi nesreči. Ko je nesla 161etna preužitkar jeva hčerka Terezija Verbov-škova v Sotenskem pri Šmarju v sredo vrelo pičo za svinje po stopnicah, je na stopnicah padla in se polila Dobila ie močne opekline na glavi, prsih in rokah.
—	Istega dne zjutraj se je 231etna Olga Umekova z Lave. dnevničarka na sreskem načelstvu v Celju, pri plinskem štedilniku močno opekla s plinom po obrazu Pone-srečenki se zdravita v celjski bolnišnici.
Iz Maribora
a— Dež in sneg Sporedno z dežjem ie po višjih planinah pobelil snee vrhove, zlasti na Peci in Veliki Kopi.
a— Poplava v Ciril Metodovi ulici. Neki tovorni avto je zavozil v vodovodni hi-drant. Zaradi tega je nastala pravcata poplava, ker se je hidrant prelomil Takoj so prihiteli uslužbenci mestnpga vodnvod^. ki so preprečili še večji iztok vode. Škode je preko 4000 din.
a— Četrta premiera v novi eled^i'šk: se-7oni bo v soboto 7. t. m Uprizori se isra iz šolskega življenja »Neopravičena ura«. Opera pa pripravlja Beneševo zelo ves°lo opereto »Navihanka« ter Rista S?v;na slovensko opero »Lepa Vida«. Ljub;teljem gla?ben; h predstav se še do sobote 7. t. m. nudi možnost, da se priglasijo za abonma.
—	V gledališki balet se sprejme nekaj mladenk od 16. do 20. leta. ki naj se prijavijo ori gledališki blagajni.
a— Sokolice, ki se zanimajo za tečaj Miriane Janečkove. naj pridejo v ponedeljek 9. t m. ob 14. do 15. v Narodni dom, kjer bo prva brezplačna gimnastična ter ritnvčna ura
a— Otvoritveno predavnaj«* Vzajemnosti« v novi predavalni sezon' bo v sredo 11. t. m. v dvorani Delavske rbTnice s pričetkom ob 20. Predava prof Bogo Teply o francoski revoluci.fi.
a— Krvave zgodbe. Pri Crešnjevcu je neznani napadalec navalil na delavca Ignacija Goloba Zamahnil je s kolom po njegovi glavi, da se je moral Golob zateči k zdravniku. Orožniki so skrivnostnemu napadalcu že na sledu — Na Vel ki je neki Iv. G. udaril z oppko svojega soseda Franca Kocbeka s takšno močjo po glavi, da se je Kocbek onesvestil. Zaključno besedo bodo imeli sodniki. — Na Glavnem treu je neki motociklist udaril vajenca Albina Horvata s tako močjo po obrazu in nosu. da se ie Horvatu vlila kri Revež j-1 obležal na tleh. Motociklist jo je odkuril Policija ga išče.
a— Dobrote je tf rota. K branj evki Elzi Kočevarjevi je prišla 251etna Terezija A. Prosila jo je, če bi jo sprejela za služkinjo. Kočevarjeva ji je ustregla. Zelo pa je bila razočarana, ko je njena služkinja nenadno izginila in ko je ugotovila, da ji je obenem izginilo tudi gotovine za 2000 din. Kočevarjeva je obvestila o tem varnostno oblast.
a— Zmerom več koles in motociklov.
Pri policiji je registriranih 6830 koles, v okolici okoli 3700. Tako je letos poraslo število koles v Mariboru za skoraj 1000, saj smo imeli 1. januarja t. L 5850 koles, ki so bila registrirana pri policiji. Tudi število motociklov narašča. Sedaj je v Mariboru registriranih 187 motociklov, 1. januarja t. L pa jih je bilo registriranih 172.
Iz Litije
1— Smrt uglednega narodnega moža. V
šmartnem pri Litiji je umrl ugledni gostilničar g. Albin Grčar. Po rodu je bil iz zagorske doline in je najprej služil pri rudniku. Doma si je tudi ustanovil družino. Kot upokojenec pa je kupil gostilno v šmartnem in se je s svojim lepim značajem kmalu vsem prikupil. Družino, ki je že vsa preskrbljena, je vzgojil v pravem narodnem duhu. V sredo popoldne smo ga spremili na poslednji poti. Poleg domačinov je prišlo tudi mnogo Zagorjanov in pogrebcev iz drugih krajev. Pevci »Zvona« so pod vodstvom nadučitelja Kovačiča zapeli žalostinke, pred domom, v cerkvi in ob grobu. V sprevod so se uvrstili poleg številnih oetalih pogrebcev gasilci v krojih ter zastopniki Sokola in drugih narodnih društev, v častnem številu tudi stanovski tovariši iz litijskega okraja s predsednikom šribarjem na čelu. Ugledni družini naše odkritosrčno sožalje!
i— 70 let priljubljene gospodinje. Na Frtici domuje s soprogrom Ivanom, znanim gasilskim veteranom, gospa Francka Do-bravčeva, ki je praznovala ob godovanju v sredo tudi svoio 701etnico. Pozna in ceni jo ves okoliš, že pol stoletja je naročnica »Slovenskega naroda« in je tuda vneta čitateljica »Jutra«. Po rodu je iz sosednjega šmartna. Poročena je 51 let. že v prvih iptih zakona jo je zadela nesreča,
ho jI je umrl sin edtaec. Zato je potem osirotelega nečaka in nečakinjo lepo vzgojila. Njen mož, ki je svoj čas služboval v predilnici in topilnici, je zdaj upokojenec. Obema zglednima zakoncema želimo še vrsto zadovoljnih let!
D I
Petek 6. oktobra Ljubljana 11: šolska ura: Kako smo taborili, razgovor učencev bežigrajske poskusne šole, vodi g. M. Zor. — 12: Po naših logih in gajih (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Slovenska glasba radijskega orkestra. — 14: Napovedi. — 18: ženska ura: O kon-serv*ranju sočivja (ga. F. Brodarjeva).
—	18.20: Valčki na ploščah. — 18.40: Iz zgodovine gorenjskega železarstva (g. A. Kuhar). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Kotiček SPD: Gore v pesmi (prof. M. Lipovšek). — 19.40: Nac. ura. —20: Klavirski koncert ge. Ducy Temel-Belec.
—	20.45: Pester spored radijskega orkestra. — 22: Napovedi, poročila. — 22.30: Angleške plošče.
Beograd 17.45: Narodna glasba. — 18.20: Plošče. — 19.40: Narodne pesmi. 20.30: Veliki orkester. — 21.45: Iz Puccl-nijevih oper. — 22.20: Plesi in plošče. — Zagreb 17.15: Godalni kvartet. — 20.30: Pesmi in klavirske skladbe. — 21: Zborovsko petje. — 22.20: Jazz. — Praga 19.40: Plošče. — 20.15: Orkester. — 22.20: Lahka godba. — 23: Češka glasba.
—	Sofija 18: Lahka in plesna muzika.— 19: Iz Verdijeve opere »Othello«. — 21.50: Lahka in plesna muz»ka. — Dunaj 18: Uspavanke. — 20.15: Pester spored. — 22.50: Kakor Berlin. — Berlin 20.20: Zvočna igra. — 21.15: Koncert solistov.
—	22.20: Solistični koncert. — 24.15: Poročila. — Miinohen 20: Prenos iz Berlina.
—	Pariz 19 40: Lahka godba. — 20 20: Operni prenos. — 22.40: Pester glasbeni spored.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
SPOR?
Novo kolo tekem za točke LNP
Pester prvenstveni spored v vseh podsaveznih skupinah
Kakor smo že včeraj opozorili, bo ta nedelja spet posvečena prvenstvenemu sporedu, in sicer to pot samo domačemu, ker se bo ligaški spored to pot ves razvijal izven Ljubljane. Ljubljanski ligaši gostujejo v Zagrebu proti Concordiji in tako bo za prijatelje nogometa v Ljubljani ostalo pač le — pri domačem prvenstvu.
Glavne prireditve bodo tako prvenstvene tekme I. razreda, ki jih je za ta termin odrejenih šest, od tega dve v Ljubljani ter po ena v Kranju, Domžalah, Trbovljah in Mariboru. Med ljubljanskimi prireditvami omenjamo najprej tekmo
Svoboda—Reka
V nedeljo dopoldne ob 10.30 bo na igrišču Ljubljane prvenstvena nogometna tekma med Svobodo in Reko. Kakor se zdi si letos niti Svoboda niti Reka porazov ne jemljeta preveč k srcu,' zato sta tudi tako na koncu tabele. Zaradi tega bo tekma še tembolj zanimiva, ker obema kluboma preti odhod iz prvega razreda. Vsakdo izmed nasprotnikov si bo skušal priboriti obe točki, da si v zadnji uri popravi položaj v prvenstveni tabeli.
Popoldne bo prizorišče prvenstvenega srečanja igrišče Jadrana v Koleziji, in sicer za tekmo
Jadran—Mars
Trnovčani bodo to pot pomerili svoje moči s Poljanci. Kolikor bodo črno-beli zaradi izrednih razmer morali nastopiti ne-kompletni, toliko bodo nadoknadili z ela-nom, tem bolj, ker jih letos v prvenstvu spremlja izredna smola, da imajo celo vrsto blesiranih igralcev m nikoli ne morejo priti vsi na igrišče.
Mars je nevaren nasprotnik in trenutno
najboljši med vsemi ljubljanskimi klubi ter goji prodoren in koristen nogomet. Srečala se bosta torej dva zanimiva nasprotnika, ki gojita popolnoma različno igro. Marsovci ne bodo dali, da bi jim Jadran prekinil dolgo vrsto zmag, Trnovčani pa si ne bodo pustili vzeti stare tradicije, da so na svojih tleh zmerom zmagovalci. Slednjič pa so jim te točke tudi več kot potrebne ...
V	predtekmi bodo v malem »derbyju« zaigrali juniorji Reke in Jadrana tudi za točke.
II. razred
V	II. razredu bodo v nedeljo odigrane tri tekme za točke, med katerimi nas prireditelji opozarjajo predvsem na dvoboj
SLAVIJA—MOSTE
V	nedeljo ob 10.15 bo na igrišču Jadrana »derby« H. razreda za točke. Oba kluba Slavija in Moste, zavzemata v tem razredu važno mesto in bo tekma zelo zanimiva. Slavija goji za oko lep nogomet, ki ima dobro in tehnično izvežbano enajstorico z znanima državnima reprezentantoma v plavanju. Pribovškom in Kržanom na čelu, razen teh pa so še tudi drugi, ki jamčijo za dobro igro. Moste pa slovijo po svoji brzini in dobri obrambi.
Kod predtekma bodo ob 9.15 igrali dozdaj še nepremagljivi juniorji Slavije proti juniorski enajstorici Hermesa.
Vstopnina bo za obe tekmi prav nizka.
Razen tega bodo v tej skupini še obračunali za točke: Mladika in Grafika ter Adrija in Korotan.
Razpored ostalih prvenstvenih srečanj -— na deželi in med juniorji — bomo objavili v eni prihodnjih številk.
»Lov na lisico«
v Novem mestu
V izvedb! tamkajšnje sekcije MK Ilirije v nedeljo 8. t. m.
Motociklistika v Novem mestu se je lepo razmahnila, kar je za naše razmere prav razveseljivo. Po zadnjem uspelem izletu, ki ga je priredila sekcija MK Ilirije iz Novega mesta v Belo Krajino, je zdaj pripravila svojim članom za nedeljo 8. t. m. nov športni užitek, in sicer »lov na lisico«. Za zmagovalca zasledovalca je pripravljeno dragoceno darilo.
Proga, na kateri bo ta prireditev, meri okoli 50 km in vodi po obeh bregovih Krke. »Lisica« bo startala izpred novomeškega rotovža točno ob 13. in se mora skriti na določeni progi med Novim mestom in št. Jernejem. Pot bo nadaljevala po bano-vinski cesti v Dobravo ter se nato preko št. Petra in Ločne vrnila v Novo mesto, kjer se mora s komisijo in zasledovalcem javiti v društvenem lokalu — hotelu g. VVindiseherja ml. — v Kandijl. Lov bo zaključen točno ob 17.
Za udeležence lova veljajo nekatera pravila. »Lisica« si lahko poišče skrivališče na prostem kjerkoli, ne sme pa se skrivati po hišah, skednjih, hlevih ali gospodarskih poslopjih. Izmed cest in potov sme porabljati samo taka. po katerih ji lahko sledijo tudi zasledovalci, ne da bi bili pri tem v nevarnosti. Za seboj mora »lisica« na vseh križiščih in odcepih pustiti sledove kakor tudi pri prihodu in odhodu iz vsakega naselja. Vozač, ki upravlja »lisico«, mora od zasledovalca zahtevati startno izkaznico. »Lisica« se sme skriti šele po prevoženih 40 km, za kar je odgovoren kontrolni organ športne komisije, ki se vozi z »lisico«. Zasledovalec, ki bo »lisico« našel, se mora legitimirati s startno izkaznico ter odvzeti lisičji znak.
Ce bo to nedeljo slabo vreme, bo prireditev teden dni pozneje, dne 15. t. m. Za lov se je dozdaj priglasilo 38 motoclklistov in 2 avtomobilista. V Novem mestu vlada za ta lov že zdaj veliko zanimanje, kar je popolnoma umljivo, ker bo res zanimiv, predvsem zaradi izredno pripravnega terena, ki je ob vsej tej dolgi progi obdan s prostranimi gozdovi. Udeležencem lova želimo dobro vožnjo in mnogo sreče!
V neka! vr«^
Mednarodna nogometna tekma med Nemčijo in Jugoslavijo, ki bo dne 15. t. m. v Zagrebu, bo odigrana — če bo nemška enajstorica prišla — na igrišču Concordi-je. Za sodnika je izbran Italijan Barlassi-na. Vstopnice bodo po din 15. do 50.
V nedeljo bo medmestni dvoboj Beograd—Zagreb v ženski atletiki. Zagrebško ekipo bodo ojačile Mariborčanke, tako da r računajo, da bodo gostje zmagale.
Sodniki v Hrvatskem nogometnem sa-vezu so dobili avtonomijo, g katero pa pri savezu niso najbolj zadovoljni. V zadnjih J tekmah je bilo na igriščih nekaj neljubih prizorov, za katere zvračajo vso krivdo na slabe sodnike. Iz krogov okoli HNS se sliši, da bi utegnili sodniki spet izgubiti to pozicijo, »če ne bodo šli po pravi poti«.
Danica Beara in Sokolica Bartulovič, dve naši najboljši plavalki in članici splitskega Jadrana odn. dubrovniškega Juga, se nameravata preseliti v Beograd in prijaviti v tamkajšnji »Sever«. S tema dvema bi ta klub mnogo pridobil.
Moša Marjanovič, znani igralec BSK, ki je v zadnji sezoni prestopil v Jugoslavijo, je v 10 letih svojega igranja pri BSK-u veljal ta klub okoli milijon dinarjev. Te številke z nekaterimi podrobnimi podatki so objavile zadnje »Ilustrovane sportske Novosti«.
SK Svoboda, Ljubljana. Drevi ob 19. bo v Delavski zbornici članski sestanek. Zaradi nedeljskih prvenstvenih tekem je sestanek važen za I. moštvo in juniorje. Zato vsi igralci zanesljivo in točno!
SK Slavija. Drevi ob 20 važen sestanek vseh nogometašev v lokalu. Važno zaradi nedeljskih tekem! Opozarjam gg. načelnike jim. in I. moštva, da določijo postavo samo z igralci, ki imajo plačano članarino. Igralce pa opozarjam, da takoj poravnajo zaostalo članarino ter tako omogočijo klubu, da si nabavi novo potrebno opremo. Vsi sigurno in točno. Tajnik L
SK Ilirija lahkoatletska sekcija. Odbor
poziva vse lahkoatlete, da se v čim večjem številu udeleže klubskega mitinga, ki bo v soboto 7. t. m. ob 15. na našem igrišču za Kolinsko tovarno.
Gospodarstvo
Trgovinska pogajanja z Italijo
!
Pred dnevi smo prinesli beograjsko informacijo o bližnjem sestanku ožjega dela jugoslove-^sko-italijanskega stalnega gospo, arskega odbora. Te vesti se sedaj potrjujejo. Po najnovejših informacijah iz ]X>učenih krogov bo že prihodnji teden prispel v Beograd generalni direktor oddelka za zunanjo trgovino pri italijanskem ministrstvu za devizne posle g. Masi in sicer zaradi udeležbe na sestanku ožjega dela jugoslovensko-italijanskega stalnega gospodarskega odbora.
Na tem sestanku bodo prišla v razpra-vo vsa aktualna vprašanja, ki so nastopila v zvezi z današnjo mednarodno situacijo v trgovinskem prometu med Jugoslavijo in Italijo. Tako je treba ureoiti vprašanje izvoza naše pšenice v Italijo. Na osnovi pred meseci sklenjenega trgovinskega sporazuma, bomo Italiji dobavili približno 1 milijon metrskih stotov pšenice. Prav tako se bo na sestanku razpravljalo o predvidenem kontingentu na izvoz naše koruze, ki je določen v vrednosti 25 milijonov lir. Ožji cdbor bo nadalje razpravljal tudi o raznih drugih vprašanjih, ki so v zvezi s prizadevanjem ob:h držav, da se čim bolj okrepi medsebojna izmenjava dobrin. Za povečanje našega izvoza v Itali-
50 letni jubilej Mestne hranilnice v Ljubljani
Včeraj je bila v sejni dvorani Mestne hranilnice ljubljanske slavnostna seja upravnega odbora v proslavo 501etnega jubileja. Predsednik hranilnice je na seji v glavnih obrisih podal zgodovino tega največjega slovenskega denarnega zavoda, ki je bil ustanovljen v času, ko se je pričela borba za gospodarsko osvoboditev Slovencev. V 50 letih svojega obstoja je hranilnica srečno prebrodila razne krize. Prebolela je tudi najtežjo krizo, ki se je začela leta 1931. V teh najtežjih časih ie hranilnica doprinesla prepričevalen dokaz svoje trdnosti, saj ji ni bilo treba seči po sanacijskih ukrepih v obliki prisilnega znižanja obrestne mere za stare vloge na 2%. Hranilnica je priznavala vla-gr ^Hem tudi v dobi zaščite polnih 4% obresti. Pred poldrugim letom se je Mestna hranilnica kot prvi denarni zavod v Sloveniji docela odpovedala zaščiti. Tako je uspelo v celoti ohraniti ugled zavoda, ki je izšel iz težke dobe krize še okrepljen. kar nailepše priča naraščanje vlog v zadnjih letih.
Po govoru predsednika sta izrekla čestitke ban dr. Natlačen in podžunan dr. Ravnikar. V imenu vsesa uradništva pa je spregovoril oddelni načelnik g. Ster-
lekar.	.
Ob priliki jubileja je Mestna hranilnica izdala leno opremlieno spominsko knii-go nod naslovom »50 let ?.Testne hranilnice litihlianske«. Knjigo je skrbno uredil dr. France Zupan, ki je pripravil tudi številne statistične preglede in grafikone. V prvem po slavni ooisuje avtor razvoj hranilnice v zadnjih 50 letih, nieno ustanovitev in ni ene napore v prvem desetletju ob-stoia. nato nieno delovanje do svetovne voine in med svetovno vojno ter njen razvoj v svobodni državi. Posebno obsežno po; lavje posveča borbi Mestne hranilnice s krizo, nadalje občinskim posojilom in orssnizaciji hranilnice Ob zakliučku podaia prikaz uprav, ki so doslej vodile zavod, in delovanja Kreditnega društva Mestne hranilnice. Končno poglavie na ie posvečeno Zvezi hranilnic v dravski banovini. Knjigi je dodan tabelarični pregled vseh članov Mestne hranilnice od ustanovitve do danes z navedbo njihovih funkcij in načrt mesta Ljubljane, na katerem so z rdečimi pikami označene vse hiše v Ljubiiani, ki so bile zgrajene odnosno prezidane s posojili Mestne hranilnice.
Odložitev rubežni proti vojnim obveznikom
V pravosodnem ministrstvu je pripravljen načrt uredbe o odgoditvi rubežni proti civilnim osebam, ki so vpoklicane v vojaško službo. Po načrtu te uredbe se proti osebam, ki so pklicane v vojaško službo, razen če so vpoklicane v stalni kader, ne more v času vojaške službe kakor tudi 30 dni po odpustu iz vojaške službe dovoliti nobena izvršba zaradi plačila denarnih terjatev iz privatno pravnega naslova ali zaradi izposlovanja drugih izvršilnih dejanj po § 307. in 308. zakona o izvršbi in zavarovanju. Tekoča postopanja se ustavijo, ko se ugotovi, da je dotična oseba poklicana v vojaško službo. Potrdila o tem izdajajo po tem načrtu uredbe vojaška, policijska in občinska oblastva. Omejitve glede izvršbe proti vojnim obveznikom pa ne bodo veljale v primerih, kadar je prisilna dražba premičnine ali nepremičnine že pravočasno izvedena. Nadalje ne veljajo omejitve v primerih, kadar gre za terjatve, ki izvirajo iz službenega odnošaja, kadar gre za terjatve za vzdrževanje (ali-mentacije), za blagovne dolgove, za dolgove za živila, ki presegajo 1000 din. ter za dolgove obrtnikov, ki presegajo 1000 din. Brez ozira na vrsto in višino terjatve so izvzete od omejitev tudi terjatve onih upnikov, ki so v slabšem materialnem položaju od dolžnika, razen če se niso dohodki dolžnika zmanjašali zaradi njegove službe v vojski._
Gradnja cest in mostov
Po podatkih gradbenega ministrstva znaša skupna dolžina cest, ki so zgrajene ali se še gradijo 508 km; od tega odpade na ceste iz kamenitih kock 157 km, na ceste iz cementnega betona 146 km in na ceste iz asfaltnega betona 205 km. Dolžina cest, ki so bile izdelane ali se še izdelujejo s površinsko obdelavo ali na drug način znaša 94 km, skupna dolžina doslej zgrajenih novih makadamskih cest pa znaša 284 km.
Iz sredstev državnega cestnega fonda, posojil in fonda za javna dela se izvršujejo sedaj naslednja javna dela: most preko Lima (1.8 milij. din), most kanala Kralja Petra v Srbobranu (4.6 milij. din), nadvoz preko železnice v Mladenovcu, nadvoz preko železnice Pirot-Caribrod, most preko Save v Zagrebu (7.4 milj. din), most preko Timoka, most preko Morače (2.1 milijona din), rekonstrukcija mostu preko Drine v Višegradu (2.0 milijona Din), nadvoz preko železnice Ljubljana—Jesenice pri žabnici in pri Naklem. Nadalje se gra-
jo ni težkoč od strani plačilnega prometa, 3aj dolgujemo Italiji v kliringu okrog 140 milijonov cin. Ker bo tudi Italija podpirala izvoz v našo državo jc verjetno, da se saldo našega dolga tudi pri povečanem izvozu ne bo tako kmalu zmanjšal, tako da tudi v bodoče za naš izvoz v Italiji ne bo ovir od strani plačilnega prometa.
Sedaj veljavni sporazum o kontingentih je bil na podlagi pogajanj v okviru jugoslovensko-italijanskega stalnega gospodarskega odbora podpisan 3. 8. t. 1. v Rimu in predvideva znatno razširjenje obojestranske trgovinske izmenjave. Skupna vrednost kontingentov za izvoz našega blaga v Italijo je bila v tem sporazumu povišana od 258 na 400 milijonov lir (preko 900 milijonov din). Novi kontingenti veljajo za eno leto, t. j. od 1. julija t. 1. do 30. junija 1940.
Ker so se medtem znatno spremenili pogoji za mednarodno izmenjavo blaga, so
potrebna nova pogajanja, da se odstranijo vse ovire, ki bi vplivale na izvajanje tega sporazuma. Zato je pričakovati, da bo naš trgovinski promet z Italijo kmalu zopet oživel in da bo dosegel v sporazumu določeni okvir.
di most preko Tare, ki bo stal 11 milijonov din, velik železni most preko Save pri Bosanski Gradiški, ki bo stal 23 milijonov din in velik železni most preko Tise pri žablju, ki bo stal preko 24 milijonov din. Iz sredstev kaldrminskega fonda se gradi most preko Vardarja v Skoplju s stroški 3 milijonov din.
Iz 1 miljardnega kredita za javna dela je bilo doslej izplačano za cestna dela 498 milijonov din, iz 4 mijardnega kredita in iz sredstev cestnega fonda pa je bilo doslej izplačano 24.6 milijona din.
V gradbenem ministrstvu je izdelan načrt uredbe o prenosu kompetenc na banovino Hrvatsko. V tem načrtu uredbe je predvideno, da se prenese na banovino Hrvatsko vsa služba, ki se tiče javnih cest in hidrotehničnih del. Glede državnih objektov, ki so posebej označeni, in glede obmejnih objektov, je v uredbi predvideno sodelovanje med banovino Hrvatsko in med gradbenim ministrstvom.
Gospodarske vesti
= Težkoče pri oskrbi naše industrije vreč z juto. V zadnjem času se kaže v naši državi rastoče pomanjkanje jute, ki jo mnogo troši naša industrija vreč. Naše domače tvornice vreč so morale v številnih primerih razveljaviti že napravljene zaključke za dobavo vreč, ker nimajo jute. One količine surove jute, ki so bile z inozemskimi dobavitelji zaključene za dobavo v mesecu avgustu, niso dospele v našo državo, ker so angleške tvrdke odbile dobavo, sklicujoč se na višjo silo. Za bodoče je dobava jute zelo otežkočeno. Cena je precej narasla in tudi dobavni pogoji so mnogo strožji. Ogromne količine jute so v zadnjih mesecih potrošili v Angliji in Franciji za izdelavo vreč za pesek, ki se uporabljajo za obrambo pred zračnimi napadi. Prej so naše tvornice kupovale juto cif Reka ali Trst, sedaj pa zahtevajo Angleži, da se surova juta prevzame in plača ali v Lisaboni ali pa v Port Saidu. Prevoz do naših luk bi šel torej na naš rizko. Pomanjkanje jute občutijo zlasti naši mlini, ki nimajo zadosti vreč, da bi dali na skladišče večje količine moke. Težkoče so spravile znova v ospredje vprašanje izdelovanja vreč iz konoplje, ki je imamo v naši državi dovolj. Tudi iz drugih držav, ki imajo slične težkoče z juto. je sedaj veliko povpraševanje po naši konoplji, za katero kaže v zadnjem času živo zanimanje zlasti tudi francoska tekstilna industrija. Do sedaj smo konopljo po večini izvažali v Nemčijo.
= Vprašanje uredbe o elektrifikaciji. Kakor je znano, je bilo v prejšnji vladi načelno odobren načrt uredbe o elektrifikaciji države. Proti posameznim določbam tega načrta uredbe so bili iz strokovnih in gospodarskih krogov iznešeni tehtni pomisleki. Po sestavi nove vlade narodnega sporazuma je bil načrt uredbe znova predložen v izjavo posameznim ministrom in bo o njej znova razpravljal ministrski svet.
= Oskrba države s premogom. Na osnovi čl. 3. 7. in 11. zakona o državni obrambi je minister za gozdove in rudnike predpisal pravilnik' za oskrbo države z m:ne-ralnim premogom v pripravnem, mobilnem in vojnem stanju. Pravilnik je obiav-ljen v »Službenih novinah« od 4. oktobra in je s tem dnem stopil v veljavo.
= Dobave. Komanda pomorskega ar-zenala v Tvtu sprejema do 14. t. m. ponudbe za dobavo peska za čiščenje in formiranje, jeklene žice, jadrenine. merilna, platna, platnene vrvice, do 17. t. m. za dobavo gum jastih čevljev, zračnega kompresorja, bombažnega platna, raznih zastav za čolne do 18. t. m. za dobavo papirnate lepenke, medenih očic železnih škopcev, vijakov, okovja, razah stekel, steklenih cilindrov in bo:ovih drogov za jambore, do 23. t. m. za dobavo steklenic za kisik m specialnih ventilov, kokosove preproge, belega organdina. merlina. sukanca, razn;h žebljev bakrenih ploščic za čolne, verig i dr. Mornarska izvidniš-ka komanda v šibeniku sprejema Oo 15. t. m. ponudbe za dobavo raznega ctrelo-vodnega materiala, do 24. t. m. za dobavo platna za zastave in šotore, vreč iz jute ali konoplje, do 27. t. m. za dobavo peči, do 29. t. m. za dobavo inštalacijskega materiala. Art'lerijsko tehniški zavod Lepetane sprejema do 20. t. m. ponudbe za dobave raznega tebmčnega materiala (papir, tuši, svinčniki, žebljički, lepilo i dr.).
= Dobave: Centralna direkcija drž. rudarskih podjefc j v Sarajevu sprejema do 6. t. m. ponudbe za dobavo merilnih priprav, ročnih električnih svedrov ter ključev za te svedre. H. Hidroplanska komanda v Divuljah sprejema do 12. t. m. ponudbe za dobavo ležajev in koles iz litega železa ter štauferjevih mazalic. Direkcija drž. rudnika v Kakniu sprejema do 10. t. m. ponudbe za dobavo akumulatorskih svetilk, do 11. t. m. za dobavo kopalnih kadi, bakrenih kotlov, kompletnih klozetov, klobučevine z- izolacijo, cevi. ventilov, gumijastih podlog ter raznih vrst tuše v. Artilerijsko tehnični zavod
mornarice. Lepetane, sprejema do 11. t. m. ponudbe za dobavo žepnih in ročnih električnih svetilk, rezervnih baterij in gumijastih rokavic, do 12. t. m. za dobavo usnjenih ognjegasn'ih mask, do 13. t. m. za dobavo raznih potrebščin za ognje-gasce, do 16. t. m. za dobavo raznega orodja (krampi, lopate, sekire), jeklene vrvi, ključev i dr., do 17. t. m. za dobavo raznega materiala za motorje, ognjegas-nih avtomobilov in nadomestnih delov za ognjegasno črpalko. Pomorsko zrakoplov-na šola v Divuljah sprejema do 20. t. m. ponudbe za dobavo plošnatega in okroglega železa, koksa za kovačnico, salmiaka v prahu, orodnega jekla, raznih zakovic, di-žajev za kladiva in pile, železne žične mreže, do 22. t. m. pa za dobavo telegrafskih drogov in raznih vrst žice.
Borze
5 oktobra
Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški ček' nespremenjeno 14.30, grški boni so se trgovali v Zagrebu po 31.3750, v Beogradu po 30.95. Tečaji na svobodnem trgu se ravnajo nadalje po tečaju 55 din za dolar.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda pri mlačni tendenci trgovala po 384 (v Beogradu po 385). Zaključki so bili zabeleženi še v 6°/o dalm. agrarnih obveznicah po 50 (v Beogradu po 52.50 — 53) in v delnicah Trboveljske po 160.
Devize
Ljubljana. Oficielni tečaji: London 178.65 — 181.85, Pariz 101.05 — 103.35, New York 4405.50 — 4465.50, Curih 995 — 1005, Amsterdam 2351 — 2389, Bruselj 741.50 — 753.50. Tečaji na svobodnem trgu: London
220.80 — 224, Pariz 124.95 — 127.25, New I York 5480 — 5520, Curih 1228.87 — 1238.87, Amsterdam 2905.27 — 2943.27 Bruselj 916.31 — 928.31.
Curih. Pariz 10.22, London 18.0250, New York 445.75, Bruselj 74.75, Milan 22.45, Amsterdam 237. Berlin 177.50, Stockholm 106.15, Oslo 101.15, Kbbenhavn 86.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 383 — 384 (384), 6«/. begluSke 57 bL, 6«/» dalm. agrarne 50 — 51 (50), 6"/o šumske 56 bi., 7% Blair 71 bL, 8*/. Blair 80 bi.; delnice: PAB 170 bL Trboveljska 157.50 — 160 (160).
Beograd. Vojna škoda 384 — 385 (385), 6«/0 begluSke 55.75 — 56.50. 6*/, dalm. -grame 53.50 — 54.50 (52.50 — 53), 7% invest. — (90), 7*/, Seligman 96 bL,- 7«/. Blair 71 — 72 (71), 8% Blair 76 — 78 (79), PAB — (174), Narodna banka — (4700).
Blagovna tržišča
Žito
-f- Novosadska blagovna borza (L t.
m.). Tendenca nesprem. Pšenica: baSka okol. Novi Sad in Sombor 157; gornjeba-ška 159 šlep Tisa I. 165; rt: baSka 127 — 129 Oves: baški sremski in slavonski 13750
—	140 Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 140 — 142 50 K°niza: baška 114 — 115; banatska 111 — 113; pariteta Indija 113 _ 114. Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 230 — 240; »2« 210 220; »5« 190 — 200; »6« 170 do 180; »7« 145 - 155; »8« 117.50 do 122.50. Fižol: baški. sremski beli brez vreč novi 315
—	325 Otrobi: baški in sremski 106 -108 banatski 104 — 106.
Beležke
Delež Hrvatske	i
na državnem proračunu
Zagrebški listi poročajo iz Beograda, da je bila v finančnem ministrstvu konferenca, ki so ji prisostvovali dr. Maček ministra dr Sutej in dr Smoljan, podban dr. Krbek in predstojniki posameznih oddelkov banske oblasti v Zagrebu. Na konferenci so razpravljali o zagotovitvi potrebnih denarnih sredstev za poslovanje banske oblasti v Zagrebu. Gre za to, da se iz tekočega državnega proračuna izločijo vsote, ki odpadejo na Hrvatsko. Delež Hrvatske na proračunih onih ministrstev, katerih delokrog preide za hrvatsko ozemlje na bansko oblast v Zagrebu, je zaenkrat določen na povprečno 29%.
StojafUInovičev režim
in socialni demokrati
»Slovenec« je pred dnevi z velikim zadovoljstvom ponatisnil trditev zagrebškega »Obzora«, da je bil bivši predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič pripravljen dovoliti obnovitev socialistične stranke. »Delavska politika« ugotavlja k tej trditvi, da je pod režimom dr. Milana Stojadinoviča uprava policije že kar v naprej obvestila pripravljalni odbor za obnovo socialistične stranke, da se njegova prijava za obnovitev stranke sploh ne bo vzela na znanje.
Seje vodstva SDS
Za nedeljo 22. t. m. je sklican v Zagreb glavni odbor Samostojne demokratske stranke. Poleg razprave o političnem položaju in sklepanja o nekaterih aktualnih problemih sta na dnevnem redu tudi razprava in sklepanje o ostavki strankinega predsednika Adama Pnbičeviča Ako bo ostalo pri ostavki, bo na seji že takoj izvoljen tudi nov predsednik stranke.
Dve interesantni mišljenji
Mariborski »Slovenski gospodar« beleži razpis volitev v senat. Po razlagi volilnega reda za senatske volitve prihaja do zaključka: »Kdo bo volil nove senatorje, bo določil pravosodni minister . . .«
»Domoljub«, ki zastopa od nekdaj mnenje. da je vse podeželsko ljudstvo odušev-ljeno zbrano v njegovem taboru, prihaja na podlagi novih informacij do ugotovitve, da »se je v zadniih dneh zdrav preudarek ki tako zelo odlikuie slovenskega kmečkega človeka, umaknil neki malo razsodni vrtoglavosti in zbeganosti. Ljudje ki bi jih naš kmečki mož ali fant v normalnih dneh gladko pognal čez prag. da ne bi ostalo za niimi niti sledu, imajo danes na kmetih glavno besedo! . . .«
Poročali smo že, da je bilo na nedavnem občnem zboru delniške družbe »Radio Zagreb« sklenjeno začeti pogaiania o izročitvi zagrebške oddajne postaje Hrvatski seljački stranki ali pa v sporazumu z vodstvom te stranke kaki drugi ustanovi. S temi pogajanji je očividno v zvezi vest, ki jo prinašajo sedaj zagrebški listi in ki pravi, da je uprava zaerebškega radia s 1. oktobrom odpovedala službo vsem 25 svojim nameščencem.
Živilske izkaznice tt?3i v nemšMh gostilnah
V nemških listih je objavljeno opozorilo državnega urada za prehrano, da morajo od 2. okt' bra dalje vsi gosti v nemških gostilnah. restavrac;jah in kavarnah predložit' pri naročilu kruha in mesnih jedi svoje živilske karte. Lastnik gostinskega obrata je dolžan odrezati od teh kart kupone v izmeri gostu servirane jedi. Prav tako so dobile vse nemške slaščičarne naročilo, da morajo v bodoče zahtevati od svojih gostov živilske izkaznice ter odrezati sorazmerne kupone za mleko kavo. sladkor, čaj in močnate jedi.
Varčevanje s premogom v Nemčiji
Berlinski listi pozivajo prebivalstvo, naj pozimi čim bolj štedi s kurjavo, predvsem s premogom. Med drugim stoji v teh pozivih:
»Premog je danes nad vse važna surovina. ki je državi potreben za dosti bolj koristne stvari kakor pa za ogrevanje lagodnih sobic. Sicer nihče ne zahteva od našega ljudstva, naj sedi pozimi v mrzlih prostorih, vendar pa je treba odložiti pri-četek kurjenja prostorov čim dalje v zimski čas. Dejstvo je, da preveč kurjeni prostori enako škodujejo organizmu v njih prebivajočih ljudi kakor premalo kurjeni.
Človek se preje prehladi, če pride iz tople sobe na mrzlo cesto, kakor pa če je temperatura prilično ista V zdravstvenem interesu nemškega ljudstva je. da se čim bolj navadi na nizko temperaturo. Umivanje z mrzlo vodo zaleže za zdravje dosti več. kakor še tako toplo zakurjena peč. Umivaj mo se z mrzlo vodo zjutraj, ko vstanemo, in zvečer, ko ležemo v posteljo. S tem bomo koristili svojemu zdravju, pa istočasno prihranili tudi na premogu.« o,a yzijsuKobjavljajonztzzvkg.
Krušne karte na češkem
Po poročilih iz Prage je naročil urad češkega protektorata ministru za poljedelstvo, da pripravi vse potrebno za uvedbo živilskih kart. Prodaja živil na karte se bo predvidoma pričela na Češkem in Morav-skem sredi tekočega meseca.
Izstop iz francoske
komunistične stranke
Francoski listi poročajo, da je izstopil iz komunistične stranke Paul Nizan dosedanji zunanjepolitični urednik francoskega glavnega komunističnega organa »Huma-nitč«. Nizan je bil mobiliziran ter pravi v svoji izjavi, da kot vojak ne more še podrobno pojasniti vzrokov svojega izstopa iz komunistične stranke. Njegov korak je vzbudil v francoski politični javnosti veliko pozornost, ker je Nizan veljal za enega najbolj nadarjenih voditeljev mladih francoskih komunistov. Napisal je celo vrsto ideoloških razprav ter mnogo čitani roman o duševnih bojih mlade francoske povojne generacije. Do zadnjega je bil eden najbolj navdušenih pobornikov komunizma med Francozi.
Nemški tisti o angleških »papirnatih bombah"
Nemški listi se prvič obširneje bavijo s poleti angleških letal nad nemškim ozemljem, kamor mečejo v milijonih izvodov razne letake. Po mnenju nemškega tiska je pripisati ta »humani način nastopanja angleškega vojnega letalstva velike skrbi angleških merodajnih krogov za usodo angleške zračne vojske. Potek vojnih operacij na Poljskem je dokazal vsemu svetu nad-moč nemškega letalstva in zato poskušajo sedaj Angleži z metanjem letakov čim bolj odgoditi resno akcijo vojnega letalstva.«
»Volkischer Beobachter«, po katerem posnemamo to beležko, pravi dalje: »Angleži samo pozabljajo, da gleda nemško ljudstvo na papirnate polete angleških letalskih eskadrilj z velikim prezirom. Nemško ljudstvo je dobro poučeno o zračni vojni ter ve. da so poleti angleških letal v višini 6000 do 7000 metrov v vojaškem pogledu čisto brez nevarnosti in da služi-
: jo samo za reklamo angleškemu propagandnemu ministrstvu. Nemško ljudstvo je veliko prezavedno, da bi nasedalo letakom angleškega ministrstva za laži. ki jih mečejo na nemške travnike in močvirja angleški letalci iz himalajskih višin.
Novinarji na zapadni fronti
Inozemski novinarji v Franciji in Nemčiji so te dni obiskali na eni strani Maginotovo, na drugi strani pa Siegfriedovo linijo. Ameriški dopisniki, ki so obiskali francoske utrdbe, poročajo, da vlada tam relativno zatišje. Glavno besedo ima še vedno samo težka artiljerija. Francoska vrhovna komanda proučuje sedaj fotografski material o položaju nemških utrdb Fotografije so pribavila francoska in angleška izvidni-ška letala in je iz njih razvidno, da so najmočnejše nemške utrdbe za rudniki v Po-sarju, dočim so utrdbe ob reki Renu, ki že sam predstavlja veliko oviro bolj redko posejane. Posebno utrjena je dolina reke Mo-zele, kjer so našteli do 35 betonskih utrdb na kvadratni kilometer. NemSte utrdbe so zelo dobro maskirane. Po mnenju nevtralnih opazovalcev so nemške utrdbe tako močne, da bo treba tedne in tedne najtežjega artilerijskega ognja za njihovo zrušitev. Ti opazovalci tudi napovedujejo zastoj vseh operacij na zapadni fronti za nekaj tednov, če ne celo nekaj mesecev.
Tudi ameriški novinarji v Nemčiji, ki so obiskali Siegfriedovo linijo, poročajo, da vlada ob Renu skoro popolno zatišje. Francoski vojaki love ribe, perejo v Renu perilo in se sončijo. Nikjer ni opaziti nobenih vojnih operacij. Nemci so oddali na tej fronti doslej tedensko dva do tri topovske strele, na katere pa Francozi sploh niso odgovarjali. Francoski vojaki od časa do časa mahajo s čepicami Nemcem preko reke.
i Resne vojne operacije se izvajajo doslej
samo v Posarju. Ameriški novinarji pa mislijo, da je nemška obrambna črta tako močna, da bi jo bilo mogoče resno prebiti samo za ceno največjih materialnih in človeških žrtev.
Poljske meje m bile
slabo utrjene
Omenili smo že članke g. Grge Zlatoper-ja, ki se je mudil kot poročevalec »Politike« skoraj tri tedne v oblegani Varšavi. V enem svojih nadaljnjih člankov ugotavlja pisec, da ni nihče pričakoval od poljske, da bi potolkla nemške armade, splošno pa so računali od nje, da se bo upirala vsaj nekaj mesecev ter tako vezala znatne nemške sile na vzhodni fronti. Med glavne vzroke hitrega poljskega zloma šteje g. Zlatoper strategično nadvse nepovoljne poljske meje, ki so bile povrh še slabo utrjene. Od marca sem so Poljaki sicer res kopali vzdolž državnih meja strelske jarke, postavljali žične ovire ter gradili male betonske utrdbe. Vse to pa so bile za tehnično sijajno opremljeno nemško vojsko le ovire druge in tretje vrste. Poljaki niso imeli niti časa, niti denarja za boljšo utrditev svojih meja. Poleg tega poljska vlada prejšnja leta namenoma ni hotela graditi utrdb na zapadni meji, da ne bi kalila svojih dobrih odnošajev z Nemčijo.
Vinko Kukovec f
Celje, 5. oktobra.
Danes ob 14. je umrl na Lavi št. 7 pri Celju v 69. letu starosti ugledni stavbni podjetnik in tesarski mojster Vinko Kukovec, član celjskega mestnega sveta ter svoječasni župan in podžupan bivše celjske okoliške občine.
Pokojnik je bil rojen 23. decembra 1. 1870 pri Sv. Tomažu v Slov. goricah kot sin kmetskih staršev. Do svojega 19. leta je pomagal pri delu na posestvu doma, nato pa je odšel k vojakom. Po vojaški dobi je obiskoval štiri leta v Gradcu obrtno šolo, nato pa je služil v svoji stroki v Gradcu, na Dunaju, v Budimpešti, Zagrebu in Sarajevu. V Celju se je naselil L 1903 in se je 1. 1906 osamosvojil kot tesarski mojster in stavbenik. Takoj po svojem prihodu v Celje je stopil v takratne narodne vrste in aktivno sodeloval v vsem nacionalnem življenju. L. 1910 se je poročil s hčerko takratnega okoliškega žušana Fazarinca. Imel je pet otrok, izmed katerih 90 žive še trije, in sicer Slavko, ki je naslednik v njegovem podjetju, ter hčerki Marica in Zlat-ka. L. 1923 mu je umrla ljubljena žena.
Pokojnik je s svojo žilavostjo in solidno-stjo ustvaril iz majhne obrti stavbno podjetje in lesno trgovino, ki je danes znana daleč naokrog. Kljub veliki poklicni zaposlitvi je neumorno delal v gospodarskem, političnem in društvenem življenju. Od 1. 1922 do 1931 je bil podžupan bivše celjske okoliške občine. Dne 30. novembra 1. 1931 je bil imenovan za župana okoliške občine, dne 15. oktobra 11 1933 pa je bil po zmagi nacionalne misli izvoljen za župana. Ta posel je opravljal do združitve okoliške in mestne občine, namreč do 16. septembra 1. 1935, od takrat pa je bil član novega mestnega sveta. Z veliko vnemo se je zlasti udejstvoval na obrtniškem področju ter je bil do svoje smrti predsednik Slovenskega obrtnega društva v Celju in njegov častni član, odbornik Zveze obrtnih društev dravske banovine, član upravnega sveta Celjske posojilnice in raznih stanovskih korporacij. Do združitve mestne in okoliške organizacije JNS v Celju je bil predsednik okoliške organizacije JNS. Bil je vnet član Sokola, Družbe sv. Cirila in Metoda ter skoro vseh kulturnih in gospodarskih organizacij v Celju. Za svoje neutrudno javno udejstvovanje je bil odlikovan z redom sv. Save 5. stopnje. Minister v pokoju in odvetnik dr. Vekoslav Kukovec v Mariboru je njegov brat. Pokojnik je bil odločen nacionalen mož, plemenit značaj, izredno blagega srca in se more o njem reči, da ni imel sovražnikov.
Pogreb bo v soboto ob 15.30 iz hiše žalosti na Lavi št. 7 na okoliško pokopališče. Zaslužnemu pokojniku bodi ohranjen časten spomin, svojcem naše iskreno sožalje!	__
Ban dr. Buič razrešen
Beograd, 5. oktobra, p. Službene Novine objavljajo ukaz s katerim je bil razrešen svojih dolžnosti in postavljen na razpoloženje dosedanji ban primorske banovine dr. Mirko Buič.
Nove poštne znamke
Beograd, 5. oktobra, p. Po odredbi ministra za pošte bo izdana 9. t. m. za promet nova izdaja rednih poštnih znamk z likom Nj. Vel. kralja Petra II. po 25 in 50 par ter po 1, 1.50, 2, 3, 4, 6, 8, 12, 16, 20 in 30 din.
gledališki jubilej v Zagrebu
Zagreb, 5. oktobra o. Snoči je bila v narodnem gledališču slavnostna predstava v proslavo 251etnice umetniškega delovanja glavnega hrvatskega režiserja dr. Branka Gavelle. Pred začetkom predstave je ravnatelj drame Grkovič v izbranih besedah slavil umetniške zasluge jubilanta ter njegov pomen za razvoj hrvatske gledališke umetnosti. Gledališče je bilo nabito polno ter je predstavi prisostvoval v imenu HSS tudi njen podpredsednik inž. Kcr šutič. Po predstavi je bil v Gradskem po~ drumu banket, na katerem sta govorila novi intendant dr. Benešič ter predsednik združenja igralcev Afrič, ki je izročil jubilantu darila in čestitke hrvatskega bana, komisarja zagrebške občine in poklicnih tovarišev v gledališču. Jubilant je prejel tudi od drugih mnogo čestitk, daril in lo-vorjevih vencev.
Preiskava na zagrebški policiji
Zagreb, 5. oktobra o. Snoči so pripeljali v Zagreb bivšega konfidenta zagrebške policije Ljubomira Beloševiča, ki so ga aretirali v Subotici, ko je hotel pobegniti preko meje. V zagrebškem policijskem zaporu je že tudi bivši konfident Zweiger. Zagrebška policija je uvedla proti njima postopanje zaradi pojasnitve nekaterih dogodkov v teku prejšnjih let, ki doslej še niso razčiščeni. Med drugim gre tudi za pojasnitev umora univ. prof. dr. Suflaja.
Iz poštne službe
Beograd, 5. oktobra, p. Upokojen je Alojzij Urbančič, prometnik pošte Ljubljana II. Premeščen je k pošti v Grobelnem Anton Peternel, pomožni uradnik 9. pol. skupine pri pošti v Bilečah.
Angležinje v službi domovine
V Angliji so osnovali posebne ženske motorizirane oddelke, ki oskrbujejo transporte
vojaških skupin
Šerifa v
Življenje v nemški prestolnici — Zatemnitev — Okrnjen promet — Živilske nakaznice
Berlinski poročevalec švicarskega lista »Basler Nachrichten« opisuje svoje vtise o življenju v nemški prestolnici, ki je, kakor druga nemška mesta, popolnoma spremenila svoje lice, odkar je izbruhnila vojna. v katero ljudstvo sploh ni verjelo. Sedaj se prebivalstvo polagoma prilagodeva novim razmeram.
Najtežje se občutijo predpisi o zatemnitvi. Oblasti jih izvajajo z vso strogostjo in dosti prevelik seznam žrtev prometa je na zunaj vidna posledica tega postopanja. Oblasti so spočetka z vso resnostjo računale z možnostjo poljskih zračnih napadov, saj je bilo najbližje poljsko vojno letališče oddaljeno od prestolnice komaj 40 minut poleta. Ti napadi so izostali, a šele sedaj odgovorni činitelji odredbe o zatemnitvi malo olajšujejo. Te olajšave zadevajo samo cestno razsvetljavo in samo v poedinih mestnih predelih in so pre-malenkostne, da bi ljudstvo v čedalje daljših večerih zatemnitve ne čutilo čedalje težje.
Laže so se ljudje privadili zelo omejenemu prometu. Vozni redi obstoje še samo deloma. Večina omnibusnih prog ne obratuje, povečani tramvajski promet pa jih ne more nadomestiti. Taksiji so postali velika redkost in dogaja se ti, da ti prijazni vozač izjavi, da zaloge njegovega kuriva za vožnjo okrog Kurfurstendamma do berlinskega zapada ne zadostujejo. Zasebna vozila tudi bolj malo vozijo. Vožnje za zabavo so sploh prepovedane. Nadziranje je v tem oziru neprestano, posebno avti, ki jih šofirajo ženske, to občutijo. Uporaba avtomobila za gospodinjske opravke je enostavno prepovedana. Drastične so seveda tudi kazni. V Porenju so nekega moža, ki se je vozil za zabavo, enostavno
Tank ruske vojske
Nemški vojaki ogledujejo tank ruske vojske, ki je prispel do njihovega območja
poslali v neki obrat za pomožnega delavca, m grešnik je bil lahko srečen, kajti v drugih primerih se grehi proti življenjsko važnim dobrinam kaznujejo celo s smrtjo, kakor je pokazal primer tistega 701etnega kmetovalca, ki je zažgal svojo zalogo žita, da bi se okoristil z zavarovalnino.
Tako ni nič čudnega, da so postale berlinske ceste v prometnem pogledu tako uboge, kakor niso bile nikoli niti ob najbolj vročih poletnih dneh, ko je uhajalo vse iz asfaltne puščave na deželo. Nekaj prednosti imajo od tega le redki avtomo bilisti, ki jim rdeč znak na tablici s številko avtomobila dovoljuje kolikor toliko svobodno uporabo voza. Ti vozači opravijo lahko namreč vsako vožnjo polovico prej nego v normalnih časih, kajti na omejitev glede brzine so oblasti menda že davno pozabile.
Posebno poglavje predstavlja vprašanje prehrane in življenjskih potrebščin. Uvedbo živilskih kart so ljudje do neke mere še pozdravili, kajti izkušnje s prejšnjo vojno so še preblizu in mnoge gospodinje se še spominjajo, kako so bile tedaj odvisne od dobre ah slabe volje kakšnega trgovca. Iz sedanje organizacije razdeljevanja živil je razvidna težnja oblasti, da bi takšne nedostatke tedanjega časa odpravile. Vsaj za neke vrste blaga ljudje niso vezani na strogo določene prodajalne. S tem seveda ni rečeno, da bi imeli ljudje tudi možnost tega ali onega blaga kupiti več, nego jim je določeno. Vsekako so količine mesa in maščob zelo majhne, celo dodajanje kosti se računa z določenimi procenti. Skrajno nizka je tudi količina mila, ki si ga sme človek privoščiti. Na mesec znaša ta-količina na karto in odraslo osebo komaj 75 g umivalnega mila in 200 g mazilnega mila.
V zadnjih hladnih dneh so se Berlinčani spomnili tudi na problem kuriva, čeprav ima Nemčija velikanske množine premoga, je moralo priti tudi v tem oziru do omejitev, kajti premog predstavlja največjo postavko v nemškem izvozu, od njega je v prvi vrsti odvisen enako potrebni uvoz. To morajo občutiti domačini, ki se pripravljajo za letošnjo zimo na hladna stanovanja. Mnogi hišni gospodarji so že izjavili, da bodo letos naprave za centralno kurjavo kurili samo s polovico kuriva, kolikor so ga drugače potrebovali za svoje najemnike. Uradi pa so trenutno še dobro zakurjeni.
Znano je, kako strogo postopajo oblasti proti postajanju in čakanju pred trgovinami. Toda učinkovitega pripomočka zoper te »kače« doslej menda še niso našle. Posebno pred mesnicami in pred stojnicami na trgih jih je videti več nego dovolj.
Tujec, ki se je v septembru mudil v Berlinu, še ni občutil dosti skrbi zavoljo svoje oskrbe. V kavarnah in restoranih je vladala še velika obilica, zato ni čudno, da so bili ti lokali tedaj še polni tudi domačinov. Toda restoran kot pribežališče za tiste, ki so bili potrebni hrane, spada danes že v preteklost, kajti tudi tukaj so z začetkom tega meseca uvedli prodajo jedi samo proti odrezkom ustrezajočih živilskih kart.
INSERIRA JTE V „ JUTRU"!
Pred angleškim parlamentom
Ob vsaki seji londonske zbornice se zberejo pred poslopjem ogromne množice ljudstva, ki pričakujejo vesti o poteku sestanka in o izjavah vodilnih državnikov
Idila na bojišču
f.

m
S j
„ * - v "


Poljski kmet mirno orje svojo njivo za jesensko setev, v tem pa drdra po cesti ob njivi velikanski sovražni tank
300 let državne pokojnine
Mehiška vlada je sklenila, da bo ustavila državno pokojnino, ki so jo plačevali že 300 let. Pokojnino so prejemali potomci starega mehiškega cesarja Montezume, v zadnjem času morda samo zviti ljudje, ki so se za takšne potomce izdajali.
že 1.1832., ko so ustanovili mehiško republiko, so sklenili, da bodo to pokojnino plačevali samo še začasno, potem pa se ni noben uradnik finančnega ministrstva dalje brigal za stvar. Nekdo je sedaj izračunal, da je država od 1.1832. plačala potomcem azteškega vladarja okrog 200.000 angleških funtov šterlingov. Nato je finančni minister predlagal, naj se to plačevanje takoj ustavi.
Plinska maska za pse in mačke
Pariški listi objavljajo fotografijo dveh psov, ki sta opremljena s plinsko masko. Fotografija je središče oglasa, v katerem ponuja podjeten trgovec občinstvu plinske maske v vseh velikostih za pse in mačke. Na željo lahko dobavlja maske tudi po meri. »Čuvajte svoje četveronožne ljubljence pred zračnimi napadi!« pravi ta za sedanje čase tako značilni oglas.
Velik požar v Essenu
V znanem zapadnonemškem industrijskem središč Essenu je nastal te dni v nekem skladišču lesa ogromen požar. V bolnišnico so morali odpeljati štiri odrasle in nekega otroka, ki so bili na požarišču. V bolnišnici so kmalu umrli zavoljo zastrupitve z dimom. Pri reševalnem delu so se zastrupili tudi nekateri gasilci. Kako je nastal požar, ni znano.
Filmska industrija
— žrtev vojne
Angleški »Daily Mail« poroča, da grozi angleški filmski industriji resna kriza. Industrija je na robu propada, ker je 10 tisoč delavcev na tem, da izgubi delo in zaslužek zaradi vojne.
Sladkorne karte
na Danskem
Z začetkom tega meseca je stopila na Danskem v veljavo stroga omejitev nakupovanja sladkorja. To živilo se dobi tam odslej samo še na karte.
Natakarji s škarjami
V nemških restavracijah so dobili na-karji nov rekvizit: škarje. Pri vsakem gostu, ki naroči kakšno jed, morajo odrezati določen delec živilske izkaznice. Zato je brez škarij natakarski poklic v Nemčiji danes praktično nemogoč.
Japonska vljudnost I
O Japoncih vemo, da znajo tudi najbolj { neprijetne odločitve sporočiti prizadetim na najbolj prizanesljiv način. Tipičen primer za to je bil oslajeni izgon ameriškega pisatelja Shererja.
Ta se je bil z izdajo neke knjige Japon- ' eem tako zameril, da je sam računal s svojim izgonom. Takšnega povelja pa ni prejel. Nekega dne ga je poklical telefo-nično samo visok uradnik tokijskega zunanjega ministrstva »v čisto zasebni zadevi«.
Ministerialni uradnik mu je izrazil svoje sočustvovanje zavoljo obžalovanja vredne nesreče v Shererjevi družini, o kateri je zunanje ministrstvo pravkar prejelo sporočilo. Shererjeva hčerkica je smrtno obolela in Shererjeva žena prosi moža, naj bi takoj pohitel v Ameriko k postelji male bolnice. Sherer se je ganjeno zahvalil za to sporočilo in je izjavil, da si bo takoj nabavil vozno karto za San Francisco. Sherer pa je samec, nima ne žene ne otroka. Vedel je, da je to znano tudi ministrstvu, a je razumel vljudni namigljaj.
Mesto s številnimi imeni
Menda ni mesta na svetu, ki bi bilo imelo toliko imen oziroma toliko različnih oblik svojega imena kakor Lvov. Malorusi ga imenujejo in so ga imenovali: Lwow, Lviv, Lvihrad, Lvihorod, Ilviv. Latinska imena so bila: Lemburga, Lamburga, Le-ontopolis, Leopolis, Leone, Livovia, Leo-poya. Nemci so imenovali mesto: Lem-borg, Lemberg, Lowenburg. Grki so imeli v 13. stoletju obliki: Litbon in Litbada, carigrajski patriarhi pa so uporabljali ime Leovios, a še češče Leontopolis. V turških knjigah nahajamo oblike: Ili, 13-bo, Ilibot, Ilibov ali Ilbadir, Armenci so pisali Ilof, Rusi Lvov (Lvof), Poljaki pa Lwow.
Poplave v Ameriki
V New Yorku so nedavno imeli poplave. Voda je zalila ulice tako visoko, da so avtomobili bolj plavali nego vozili po ulicah
Evropski zračni promet v vojnem času
Težišče v Sredozemskem morju — Vloga nemške
Lufthanse — Švica
Težišče evropskega zračnega prometa je ležalo doslej v ozemlju, ki ga na jugu omejujejo Alpe, na zapadu proga Pariz— London, na severu Kodanj, na vzhodu Budimpešta. Sedanji politični položaj je to težišče nedvomno preložil v ozemlje Sredozemskega morja. Nevtralno zadržanje Italije je spremenilo Rim vsaj začasno v veliko središče evropskega zračnega prometa. Od tu gredo redno obratujoče proge skoraj v vsa središča vzhodne in zapadne sredozemske kotline, v Palmo na Malorki, Barcelono, Melilo, Cadiz, Seviljo, Lizbono, Tetuan, Cagliari, Palermo, Katanijo, Malto, Tripolis, Bengazi, Brindisi, Atene, Ro-dos, Haifo, Tirano, Jakin, Pulj in Trst. Poleg notranjih prog Rim—Milan in Rim —Turin obstoje zveze z Budimpešto, Zagrebom, Beogradom, Sofijo in Solunom. Proga do Hajfe ima zvezo z Bagdadom in Basro, proga do Bengazija pa s Kairom, Kartumom in Adis Abebo. Italija upravlja nadalje notranje albansko omrežje. V zadnjih dneh se je odločila tudi Francija, da obnovi poleg redne zveze Marseille—Alžir s priključki na Tunis in Oran—Casablanco tudi vse tri veleproge z Južno Ameriko, Indokino in Madagaskarjem.
Edini zvezi med južno in severno Evropo predstavljata nemška proga Berlin — Dunaj — Budimpešta — Beograd — Sofija — Solun — Atene in italijansko-nemška proga Rim — Benetke — Monakovo — Berlin. Nemška Lufthansa pa je s tem mesecem otvorila ali je imela vsaj namen otvoriti vse proge s švedsko. Dansko, Italijo in balkanskimi deželami. Razen tega vzdržuje zveze med Berlinom, Gdanskom in Kraljevcem. Madžarska in Rumunija sta sklenili odpreti zveze Budimpešta — Arad — Bukarešta in Beograd — Budimpešta.
Tudi zapadne in severne nevtralne države skušajo obnoviti zračni promet. Ho-landska in Belgija imata začasno zveze med Amsterdamom in Brusljem, švedske,
holandske in danske družbe so obnovile promet na progi Amsterdam — Kodanj — Malmo, medtem ko upravlja Holandska sama progo Amsterdam — Christiansund — Oslo. Promet med Londonom in celino so morali spet ustaviti. Iz Stockholma potuješ lahko spet do Turkuja, Helsinkov, Talina in Rige.
Proga Amsterdam — Batavija, ki je vedno močno zasedena, deluje dvakrat tedensko, in sicer iz Napolija ter do Napoli-ja, medtem ko obratuje prekooceanska proga do New Yorka vsako nedeljo od Lizbone in vsako sredo od Foynesa na Irskem.
Da potreba po brzem prometu za osebe, blago in pošto navzlic vojni nikakor ni nazadovala, kaže najbolje dejstvo, da imajo številne izmed omenjenih prog doslej neznano zasedbo. Nekatere proge imajo navzlic podvojeni voznini svoja mesta prodana že za tedne naprej. Prekomorske proge imajo velik dobiček od tega, da se je moral ladijski promet zavoljo vojne omejiti. Izmed vseh evropskih dežel, ki so imele pred vojno velik delež na letalskem prometu, okleva še najbolj Švica. V kratkem pa se bo tudi tamkajšnji letalski promet priključil ostalemu, obnavljajočemu se evropskemu letalskemu prometu.
Z 200 leti je dobila sina
Jera, več nego 2001etna velika želva z Galapaških otokov, ki jo redijo v živalskem vrtu v San Diegu v Kaliforniji, je dobila te dni naraščaj. V obeh desetletjih, kar je v tem vrtu, je šele sedaj prvič izlegla jajca in iz teh jajc je ugledal luč sveta vsaj en potomec. Med tem ko tehta mati več nego 350 kg, tehta sinček komaj nekoliko sto gramov. Za naravoslovce je bil ta dogodek zavoljo tega zanimiv, ker drugače niso znani primeri, da bi kakšna žival v tako visokih letih postala mati.
Francozi postavljajo top
Montiranje francoskega topa za obstreljevanje Siegriedove črte na zapadnem bo£š£n
Jajca svilopre jk namesto makovih zrn
Mlad človek iz bližini Magdeburga je prišel te dni pozno ponoči domov in ker je bil malo lačen, je začel stikati po jedilni shrambi, da bi našel kaj primernega za pod zob. V temi je dotipal skledo maka — tako je vsaj mislil — pa si je poiskal še žemljo.
Ta »večerja« ni bila slaba, tako da je odšel zadovoljen spat. Naslednje jutro pa je gledal precej presenečeno, ko so ga vprašali, zakaj je jajčeca sviloprejk vrgel stran. Gospodinja se je bila namreč odločila, da prične gojiti sviloprejke, da bi murve na vrtu ne bile brez koristi. Jajčeca, ki jih je bila za ta namen kupila, je dala zvečer začasno v jedilno shrambo. In mladi mož jih je potem s slastjo pojedel, meneč da gre za mak. . .
Oče umrl, sin se je rodil
V Csoru na Madžarskem je 401etnega poljedelca Jožefa Mikosa v peščeni jami zasulo. Njegov brat. ki je delal ž njim, ga je sicer potegnil iz strašnega položaja, toda Mikos je dobil tako težke poškodbe, da je med prevozom v bolnišnico umrl. Usoda je hotela, da je Mikoševa žena v isti uri, ko je izgubila moža, rodila svo-i jega četrtega otroka, dečka.
ANEKDOTA
O dveh igralcih v Los Angelesu je bilo znano, da sita bila tesna pijatelja, zato je ljudi presenetilo, ko sta sa postala nenadno najhujša sovražnika. »Kako je to mogoče?« je nekdo vprašal enega izmed njiju.
Ta je odgovoril ogorčeno: »To ni nič čudnega, kajti izkazal se je za slabega prijatelja. Imela sva v popolni slogi skupno prijateljico—a sedaj sem se moral z njo poročiti!«
VSAK DAN ENA
»Draga moja, o Miciki ti lahko povem samo dobre stvari«
»Nu, potem pa počniva govoriti o čem drugem«.
(>Vart Herad,
ulfurni pregled
Dobrohotni odgovor g. Mikužu
Gospod Mikuž Stane mi je na moje iz- j vajanje v »Jutru« 27. septembra 1939, kot svoj odgovor posvetil v »Slovencu«, 4. oktobra 1939, kar tretjino (!) strani. Nad to pozornostjo sem seveda prijetno presenečen. Pazljivo sem prečital in iz vseh resnično marljivo zbranih vrstic razbral, da ta gospod pod plaščem plehke ironije ljubosumno brani in strastno odreka nekomu to pravico, katero si sam nasilno lasti.
Gospod Mikuž, škoda za moj čas, da bi
podrobneje razpravljal, zato Vam dam samo štiri točke v listnico.
★
Če je gospod Škodlar za Vas »nepoklicani izmed nepoklicanih«, da piše umetnostne kritike — ste Vi, če se ne motim, muzejski nameščenec. Sedaj Vas vprašam: kdo pa Vam daje pravico, da sploh pišete? Mar ste Vi zato poklicani! Od koga? Ce pa odrekate Škodlarju pravico do javne besede, ker je »fotoreporter«, Vam povem naslednje:
Poznam bivšega mestnega arhivarja, pa tudi v zboru poklicnih novinarjev imam kolego: oba ta dva moža, sta prva mojstra naše lepe slovenske besede — prvi je poet, drugi pisatelj. To sta tvorca ki sta prevzela jezikovno dediščino našega velikega Franceta, in pri katerima tudi Vi črpate (tako saj upam!) lepoto naše besede. Boste mogoče tudi tema dvem# odrekali zaradi njunih poklicev, njun naravni talent; ali jima celo odvzeli pravico do javne besede? Pa poznam nadalje tudi sodnika, ki je eden izmed prvih naših glasbenikov — in povejte mi no odkritosrčno, g. Mikuž, katero kritiko o kakem »modnem« glasbenem delu bi Vi raje čitali — njegov spis
ali spis kakega Vašega kolege?
*
V vsakem svojem spisu se skušam že vnaprej izogniti imen svojih živečih sodobnikov. Ker mi pa Vi tako nasilno vsiljujete Vaše mnenje z imeni slikarjev, kdo je kvalitativen in kdo ni, Vam povem iskreno, da to, kar Vi smatrate, za me in za marsikoga še pač ni odločilno.
Če pa že hočete debatirati z menoj o kvaliteti in marljivosti mlajše slovenske umetnosti, Vam prav prijateljsko svetujem, da si ogledate in »prisluhnete« tem toplim utripom resnične in visoko kvalitativne slovenske tvorbe to je: veličastne freske v cerkvi na Bledu in lik Križanega v bronu nad gomilo knezoškofa Jegliča pri sv. Križu. To so, vidite g. Mikuž, resnično mojstrske tvorbe v podobi in liku — one lepe in prave slovenske umetnosti, ki temelji s koreninami v naši domači grudi; ta umetnost bo oplajala še naše zanamce, ko ne bo več mene in o Vaših učenih spisih ne sledu. To so dela bratov — mojstrov Pengovov, in daj nam bog še mnogo takih tvorcev! Saj ta dela slone vidno
in otipljivo na močnih temeljih tehničnega znanja in ne samo talenta. To sta mojstra od Boga poslana, ki nadaljujeta tam, kjer so prenehali Wolf, Jurij Šubic, Ažbe in Gangl. Zapomnite si pa, gospod Mikuž: slovenska umetnost ne bo nikoli kalila na različnih pariško modnih domislekih tega ali onega prismojenega Juda, zato pri nas ne potrebujemo nikakih »izmov« ali pro-pagatorjev za take izrodke. še manj pa pismoukov za njih razlago!
Če je misel vlivanja v bron Zajčevega »Satirja — »stara«, zakaj se ni že vendar izvršila? Če je denar za »vrtho plastiko« tu. bo pač tudi za to lepo umetnino, mai ne? Je li Vam znana zgodbica, ki se sušlja v zaključenih umetniških krogih? Namreč takrat, ko je izpregovorila ulica s svojo silo na Muzejskem trgu, je eden izmed odločujočih činiteljev takoj odšel k »znani osebnosti« (ki jo vsi visoko cenimo — upam da tudi Vi!), češ: »Kaj sedaj?« -»Sivolasa osebnost« se dobrohotno nasmeh-lja (prej ga najbrže sploh niso vprašali za svet) in odvrne na kratko »Pa bi dali boljšo figuro!« Zanimivo, kaj ne gospod Mikuž? Zakaj bi pa ne izvedela še javnost, da vendarle ni vse tako, kakor se piše.
Želim si pa, da poveste ta resnično dragoceni nasvet glede »boljše figure« Vašemu omizju; mogoče bo ta krog vendarle uresničil že to »staro«, »staro« misel in bo poleg že bronastega Satirja upošteval tudi »novo« misel, da se postavi ta odlična umetnina na ono mesto, kjer stoji sedaj pohabljena »vrtna plastika.«
Da pa polje naših umetnostnih zgodovinarjev še daleko ni izčrpano, in da je na žalost tako malo raziskano, prav rad verujem. Zato le pridno delajte na tej ledini, umetnostno kritiko pa prepustite ljudem, ki znajo pravilno ločiti kleno zrno od gluhega. Mogoče poznate zgodbico —-jaz namreč zelo ljubim zgodbice — da je pri temeljitem raziskovanju umetnostne zgodovine izluščil nekdo bridko resnico, da so stenske freske dotične cerkvice nastale celega pol stoletja prej kot pa stavba sama? Ali poznate zgodbico o »želvah«, tudi ta je zanimiva! Seveda me razumete, gospod Mikuž, o tem sva si na jasnem. Ker sem pa spoznal v Vašem odgovoru talentirano marljivost ne samo kot umetnostnega, temveč tudi literarnega poznavalca zgodovine (Fran Levstik,) posnemajte njegov nauk! Vam privoščim iz dna srca prav izdatno nagrado — ne v obliki vrstičarstva! To zasluženo nagrado Vam bo pa v polni meri izplačal v najkrajšem času gospod Č. Škodlar. Vrnil se je od vojakov ter mi naročil, da Vam prilijem v to kupo novega veselja.
E. JUSTIN,
slikar-grafik
|	Pomen
slovanskega jezikoslovja
V Pragi je pravkar izšel 8. zvezek »Objav praškega lingvističnega, krožka« pod naslovom »Ponološke študije, posvečene spominu N. S. Trubeckoja«. Nad trideset učenjakov iz Francije, Danske, Nizozemske, Belgije, Italije, Španije, Češke. Slovaške, Zedinjenih držav, Norveške, Nemčije, Belgije. Jugoslavije in Švedske so počastili s svojimi znanstvenimi prispevki velikega ruskega lingvista. Trubeckojev nauk o strukturalni Kngvistiki in posebno fonologija, nova fonetična disciplina, ki jo je on zasnoval, sta v kratkem času osvojila znanstveni svet. Danes obstajajo že na številnih univerzah, tako v Budimpešti, v Kopenhagnu, v Chicagu in Buenos Airesu posebne stolice za fonologijo. Pomen Rusa Trubeckoja za sodobno lingvi-stiko se da primerjati le s pomenom Rusa Mendeljeva za sodobno kemijo. Reči moramo, da v nobeni znanstveni stroki slovanski vpliv v mednarodnem znanstvenem svetu ni tako močan, kakor prav v strukturalni lingvistikl.
O tem priča tudi novo glasilo za strukturalno lingvistiko »Acta linguistica«, kl ga izdaja lingv. krožek v Kopenhagnu, osnovan po vzrocu Praškega lingv. krožka. Mednarodni uredniški odbor tega časopisa vsebuje imena mnogih slovanskih učenjakov in slavistov, tako prof. A. Beliča (Beograd), R. Jakobsona (Kopenha-gen), S. Romanovskega (Sofija), J. Ku-rylowicza (Lvov) in uglednega nizozemskega slavista N. van Wijka (Leyden). Razveseljivo je, da je v neslovanskem znanstvenem periodniku zastopanih toliko slovanskih učenjakov. Slovansko jezikoslovje je prenehalo biti »kaotična« veda in stoji v mednarodnem svetu prav na. vodilnem mestu.
Splitski Dioklecijan v češki luči
V »Meridiano di i Roma« z dne 1. oktobra je objavil Josef Bukaček, ki v tem listu prizadevno poroča o češki kulturi (v zadnjih številkah je izšla njegova razprava o pomenu baroka v današnji češki književnosti) zanimivo poročilo o češkem življenjepisu rimskega cesarja Dioklecijana. Je to knjiga Antonina Tryba (rimski list piše pomotoma Fryb) »Cisa? chudych« (Cesar siromašnih), ki je sicer izšla že pred nekaj leti, a še vedno vzbuja pozornost. Avtor te knjige je profesor venerologije na Masarykovi univerzi v Brnu. Sodi med one zdravnike, piše Bukaček, ki skušajo, kakor na pr. Langer, Medek (?), Vančura, Carossa iz puste stvarnosti svojega vsakdanjega življenja, ld je vedno v neposrednem stiku s trpečimi in zavrženimi ljudmi, uteči v čisto kraljestvo umetnosti Pri tem pa nikakor ne gre za kakšno diletantsko muhavost: Tryb je resen pisatelj in njegove alegorične legende, ki spominjajo v nekaterih točkah na Leopardijeve »Operette morali«, kakor tudi njegove orientalske povesti so polne lirizma in spisane s preudarno veščino. Te epično-lirične poteze, piše Bukaček, odlikujejo tudi Trybovo knjigo »Cesar siromašnih«, ki že v naslovu opozarja na Dioklecijanove socialne reforme, življenje tega rimskega cesarja, ki se je rodil in umrl na dalmatinskih tleh, kakor ga priveduje češki pisatelj-zdravnik, utegne zanimati tudi pri nas, zato navajamo iz Bukačkovega članka nekatere na-tialnje podatke.
Ni lahko ugotoviti, piše Bukaček. kakšni literarni zvrsti pripada Trybova knjiga. Ni ne roman in ne romanizirana biografija; bolj se zdi poskus zgodovinske rekonstrukcije, v kateri so vrzeli, ki jih zapuščajo zgodovinski dokumenti, izpolnjene s tvorno fantazijo. Ta delovna metoda daje poglavitni značaj knjigi, ki kljub umetniškim namenom stremi po reševanju številnih miselnih problemov ter skuša proti avtoriteti Burckhardta in drugih zgodovinarjev zagovarjati Dioklecijana pred obtožbo, ki je močno popularna, češ da je barbarsko kruto preganjal kristjane. Po Trybu je bil Dioklecijan eden največjih in najbolj modrih vladarjev, obenem s svojim predhodnikom in prijateljem ter ilirskim rojakom Probom je bil zaradi odločnega stališča zoper vojaški cezarizem ustanovitelj nove metode vladanja. Bil je strog nasproti samemu setoi in nasproti drugim, skoraj asket in hkrati globoko religiozen človek, prežet s kultom Mithre; takisto je bil zagovornik socialne pravičnosti. Duhovno je stal bliže lcrščasntvu kakor robustni Konstantin, či-Icrščanstvu je bila večidel v tem, da si je umel prisvojiti načela in delno po njih izvesti ali nadaljevati socialne reforme, ki jih je postavil in začel Dioklecijan.
Trybovo pojmovanje politične umetnosti in njegovo presojanje zgodnjega krščanstva se po svojem redkem realizmu saiatno razlikuje od pojmovanja njegovih rojakov v desetletju pred razsulom republike. Trtfbov Dioklecijan je vse svoje življenje, svojo rodbinsko srečo in svoje ideologije podrejal političnemu interesu, blagom države. Kakor priča med drugim pismo aleksandrijskega škofa, je Dioklecijan izpočetka podpiral novo vero, da, hotel jo je celo združiti s svojimi političnimi smotri; nekaj časa so govorili, da se namerava spreobrniti v kristjana. Ko pa so jeli nekateri politični pustolovci izkoriščati mlado krščanstvo za svoje se-
bične namene, da bi se polastili vlade, tedaj je Dioklecijan, o čigar osebni nezain-teresiranosti ne moremo dvomiti, izdal svoje proslule edikte zoper kristjane, ki pa so bih pozneje preklicani. Češki življe-njepisec Dioklecijana ne kaže protikrščan-skega duha, kakor kakšen Nietzsche, Heine, Carducd ali Machar, vendar pa se prav tako izogiblje običajnemu idealiziranju krščanstva. Njegovo realistično gledanje na Dioklecijana in njegovo dobo se naslanja na zgodovinske dokumente, saj je iz teh znano, da krščanske občine v tisti prehodni dobi, kakor je bila Diokleci janova, niso imefe samih idealistov, mar več so se vanje zatekli tudi razni sebični ljudje, ki so uganjali pod krščansko krinko marsikaj slabega in tako kvarili novo vero. Hinavščina raznih parvenijev je pač večen pojavi
Bukaček sklepa svoje poročilo v Trybo vi omembe vredni knjigi z ugotovitvijo da utegne biti v pisateljevi domovini po sebno aktualna tale ideja, ki jo lahke dobimo iz njegovega spisa: da se namreč države grade na sili, ne pa na ideologijah, vsej ne izključno na ideologijah; to velja tudi za religije. — Posneli smo te podatke o češki knjigi iz odličnega rimskega literarnega tednika, ker menimo, da je Try-bovo delo v Dioklecijanu vredno pozornosti.
Nove slovenske skladbe
Mihelčič Slavko: Samospevi (Samozaložba, Maribor, 1939).
Mladi slovenski skladatelj Slavko Mihelčič je nedavno izdal zbirko samospevov na besedilo Grudnove »Večerne pesmi«, belokrajnske narodne (»Polžek«) in Gorinškove »Uspavanke«. Formalni momenti očitujejo v vseh treh pesmih doka jšn je ravnotežje; ritmika, ki je preprosta in pregledna, se prilagaja prav tako preprosti solistični melodiki, ki se le redko poslužuje alteriranih tonov in se giblje večinoma v strogih diatoničnih postopih. Isto moremo reči tudi za spremljevalno melodiko, v kolikor ta mestoma pride do Harmonični moment močno nad-vladuje kontrapunktičnega in kaže več ali manj prijetne, pa tudi zanimive zvočne kombinacije. Po arhitektoniki zanimiva gradnja poedinih skladb je pretežno utemeljena na navpičnem in mnogo manj na vodoravnem principu Stilistično gledano se predstavlja skladatelj kot pripadnik zmerno modeme kompozijiske struje. ki se uveljavlja najbolj dojemljivo v drugi in tretji pesmi.
Glede na te značilnosti so omenjene skladbe izraz pozitivnega stremljenja po kolikor mogoče enakomerni prilagoditvi mufflkalne oblike in vsebine. Motijo pa mestoma preobloženi akordi, muzikalno morda premalo utemeljeni glasovni razpleti v nekaterih taktih (n. pr. 7. takt prve pesmi itd.) in številčno obsežne zaporedne sekvence; vendar so te strani, ki muzikalni globini nedvomno ne koristijo, omejene najbolj na prvo pesem, dočim v drugi in tretji izginjajo. Zlasti poslednji dve vsebujeta nekaj lepih momentov, kl dokazujejo skladateljevo stremljenje po muzikalni širini in globini v skladu fbr-malno-vsebinskega. Vobče je Mihelčičeva zbirka lep prispevek naši solistični pevski literaturi in bo zavoljo razmeroma lahke tehnične zmogljivosti dostopna tuda šir-
—cd
Iz življenja na dežel?
NOVO MESTO. Kino »Dom « v Sokol-skem domu bo predvajal drevi ob 20.15 in v nedeljo ob 15., 18. in 20.15 zvočni vele-film »Mala princeza«. Predigra: Paramo-untov zvočni tednik. Prihodnji film »Divne laži Nine Petrovne«. (—)
Diplomatski slovar
Vrednost pravil o blokadi
Da ne bo v pogledu mednarodnih pravil o blokadi, ki jih hočem navesti, nobenih dvomov, opozarjam, da določb pariške izjave iz leta 1856., haaških konvencij o pomorski vojni iz leta 1907. in londonske deklaracije iz leta 1909 nikakor ne smemo smatrati za splošno priznana in veljavna načela o pomorskem voje-vanju ali blokadi. Opozoril sem že v prejšnjem sestavku, da na primer Anglija, torej glavna pomorska velesila, ki si upravičeno lasti gospodstvo na morju, londonske deklaracije sploh ni ratificirala. Zato moramo vsa pravila, ki jih o blokadi želim navesti, smatrati le za pomožna sredstva za razumevanje mednarodnega vojnega prava na splošno in pomorskega vojnega prava posebej. Vse je odvisno predvsem od dobre volje onih, ki naj ta pravila spoštujejo. To velja glede mednarodnih določb na splošno, kajti nad državami ni dejansko nobene oblasti (avtoritete), ki bi jih prisilila k spoštovanju mednarodnih pravil, kakor jo na primer predstavlja državna oblast v pogledu državljanov. V vojnem pravu pa je to tako rekoč stalen primer, kai ti v vojni obvelja vedno »pravica močnejšega«. Nasprotja interesov, izvirajoča iz blokade
Pravice nevtralcev in vojskujočih se strank si znabiti nikjer in nikdar tako jasno ne nasprotujejo kakor v primeru izvajanja blokade. Tu si dejansko vselej — ne glede na stopnjo in mero blokade — stojita nasproti dva enako močna principa: na eni strani pravica vojskujoče se stranke, da s svojimi pomorskimi bojnimi sredstvi stre nasprotnika (med drugim seveda tudi z blokado), a na drugi strani enako močno načelo o svobodi morij, o katerem sem že pisal,
Ako je torej blokada eno izmed vojnih sredstev vojskujočih se strank, je na drugi strani načelo o svobodi morii zahteva nevtralcev, ki jih vojna med drugimi državami v načelu ne sme oškodovati. Toda kršitve obeh načel že zato ne morejo iz-ostati. ker je odvisno predvsem od moči
onega, ki se sklicuje na prvo ali drugo pravico, katera končno prevladuje.
Anglija in USA v pomorski vojni
V spominu so borbe glede teh pravic med nevtralnimi Zedinjetiimi državami in vojskujočo se Anglijo v začetku zadnje svetovne vojne. Izravnava med pravicami, ki sta jih ti dve mogočni velesili vsaka zase zastopali, se je začela z vstopom USA v vojno, dejansko pa je bila mogoča šele. ko je Anglija leta 1930. v posebnem pomorskem sporazumu priznala Ze-dinjenlm državam pravico do enako močnega brodovja, kakor ga je imela sama (pariteto brodovja) in je tudi v pogledu blokade London v marsičem popustil napram Washingtonu. Toda v tem primeru je bila borba med nevtralcem in blokantom vsaj v glavnem izravnana; drugačen je seveda izid, ako si stojita nasproti dva neenaka partnerja.
Zanimivo je, da sta se tudi sedaj v pogledu blokade obe velesili spet znašli v istih taborih. Pozicija Zedinjenih držav pa je to jx)t le še močnejša, ker so na stališču nevtralnosti združene ž njo tudi vse ostale ameriške države, ki so se. kakor znano, dogovorile pred dnevi na vseameriški konferenci v Panami o nekaterih skupnih zahtevah glede spoštovanja njih pravic kot nevtralnih držav.
Sporazumi med nevtralci in blokantom
To in pa okolnost, da si bo Anglija v nadaljnjem razvoju vojne gotovo še zelo prizadevala, da pridobi Zedinjene države za vojne zaveznike, narekuje Angliji izredno opreznost v izvajanju blokade, v sedanji vojni, ne da bi se seveda zaradi tega mogla odreči pravici, da kot vojskujoča se stranka kar najučinkovitejše nastopi proti svojemu nasprotniku tudi z izrabo skrajnih blokadnih sredstev. Ob dobri volji pa so kajpak mogoči sporazumi, ki lahko odvzamejo blokadi nekatere ostrine vsaj v nejoosrednih odnošajih z nevtralci. Tako so listi prav v zadnjem času objavili več jx>ročil o direktnih razgovorih nevtralnih držav z Anglijo kot blokantom v sedanji vojni glede olajšanja angleških blokadnih omejitev v pogledu svobodnejšega razvoja nevtralne trgovine.	Scrutator
C") - X" v".
^SfS-
Globoko užaloščeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem Žalostno vest, da nas je naš nadvse ljubljeni oče, brat, svak in stric, gospod
Vinko Kukovec
stavbni podjetnik In tesarski mojster
danes ob 2. popoldne po kratki bolezni za vedno zapustil.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto 7. oktobra ob pol 4. popoldne iz hiše žalosti, Lava št. 7, na okoliško pokopališče.
Sv. maša zadušnica bo v ponedeljek 9. oktobra ob pol 7. zjutraj v župni cerkvi v Celju.
CELJE, 5. oktobra leta 1939.
Globoko žalujoči otroci SLAVKO, MARICA in ZLATKA
Mestna občina celjska javlja tužno vest, da je umrl danes gospod
ČLAN MESTNEGA SVETA, BIVŠI ŽUPAN OBČINE
CELJE-OKOLICA ITD. ODLIKOVAN Z REDOM SV. SAVE 5. STOPNJE
Marljivemu javnemu delavcu Bog plačaj! CELJE, 5« oktobra 1939«
MESTNA OBČINA CELJE
M. BRAND
8est zlatih angelov
o m a n
46
Preprosti napev, ganljivo besedilo in njeno naravno, skoraj otroško podajanje, vse to je Charlesa Ryderja kar nerazumljivo prevzelo. Poskočil je in ji segel v roko.
»Hvala vam, Eliza!« je tiho dejr.l.
Smehljaje se je dvignila oči proti njemu — v tem se je sklonil, ji poljubil mehko ročico in naglo odšel iz sobe.
Ker se je spodaj v delovni sobi Luigi Ravenna še vedno živahno prerekal s svojimi političnimi prijatelji, je Charles Ryder zapustil hišo. Nevihta je bila minila, dež ponehal, in tako je šel mladi mož nekaj časa peš. Mahoma se je nečesa domislil — stopil je v tobakarno in telefoniral Franku Wood-lyju.
»Imate kaj novic o gospodični Carton?« je vprašal. »Kdaj se je vrnila domov?«
»Ob dveh zjutraj.«
»Kaj — ob dveh?!«
»Da, gospod Ryder.«
»Ali jo je Gonelli spremil domov?«
»Seveda — tega se je bilo nadejati.«
Ryder je nehote krepkeje stisnil slušalo.
»Imate podrobnosti?« je vprašal nazadnje.
»Ne — Gonelli jo je pripeljal pred hišni prag in se nato poslovil.«
»Prav. — Kaj je novega v Brantovi zadevi?«
»Fotografi in poročevalci oblegajo hišo. — V Hollywoodu mnogo govore o njem — tudi gospodično Galloway omenjajo.«
»Kje je grofica Lalo?«
»Trenutek, prosim.«
Trenutek je bil precej dolg — Ryderja je kar dušilo v tesni celici.
»Ste še tam?« je nazadnje vprašal Woodly.
»Da.«
»Zadnje poročilo o nji je prišlo pred uro — ob tistem času je bila še v hotelu. — Jo mislite obiskati?«
Ne vem še«, je Ryder odvrnil. »Kaj je z Marleno Sutherland?«
Skoraj se vam ne upam priznati, gospod Ryder — moja človeka je nista mogla najti, izginila je iz Bostona.«
Tedaj je mrtva!« je ves z sebe vzkliknil Charles.
»I, kje neki.«
»Trdno sem prepričan«, je Ryder končal ter obesil slušalo.
Ko je stopil iz tobakarne, je zagledal na sosednjem vogalu Gonellija, ki si je objestno zvijal cigareto, pri tem pa strmel v vrata prodajalne.
Ryder je obstal in poklical taksi — ko se je pois TH9uo£) tpn; aC ep 'ppiA a C 'tuBA reCiABJd^
takisto. Čez nekaj časa se je Ryder ozrl, in ker je
Italijanov avto še vedno vozil za njegovim, je velel šoferju:
»Zavijte na kraj ceste in ustavite.«
Avto je obstal med neko krojačnico in neko sad-jarijo, Gonellijev avto je pa vozil do prihodnjega vogala. Ryder je izstopil, krenil k njemu, odprl vratca in ljubeznivo vprašal:
»Ne zamerite — kaj ne, da ste gospod Gonelli?«
Italijan, ki je imel cigareto v ustih, je prhnil v smeh, tako da sta pepel in dim zletela Ryderju v obraz.
»Izredno me veesli, da vas osebno spoznam«, je rekel Ryder ter mu pomolil roko.
Gonelli se je trenutek ali kaj obotavljal, preden je segel vanjo.
»Ne vem sicer — « je začel, a besede so mu za-jeknile v bolestnem stoku, kajti Ryder ga je tako neznansko stisnil za prste, da se mu je kar stemnilo pred očmi. Kosti so mu zaškripale, obraz mu je posivel, usta so mu onemoglo zadrgetala, oči so mu stopile iz jam.
»Še enkrat naj vidim, da me zasledujete, pa vas za lase potegnem iz hlač — zapomnite si!« je smehljaje se rekel Ryder — nato ga je vendar že izpustil in se vrnil k svojemu vozu.
Ko se je peljal mimo Gonellijevega avtomobila, je videl Italijana, kako si je z globoko sklonjeno glavo pritiskal bolečo roko na prsi.
Ryder je šel v hotel, kjer je stanovala grofica Lalo, toda iz previdnosti se ji je najprej prijavil po hišnem telefonu.
»To je pa res lepo, gospod Ryder,« je rekla s
sladkim glasom, »mislila sem že, da vobče ne najdete do mene, kajti vse druge ste že obiskali.«
»Samemu mi je žal, da sem vam utegnem šele danes pokloniti. — Ali greva skupaj obedovat?«
»Mar je že tako pozno?«
»Pol ene bo.«
»Ne, kako hitro mine dopoldan! Veste, da še še nisem povsem napravila? — A dajte, pridite vendarle gore in počakajte v moji dnevni sobi — trajalo bo kvečjemu še tri minute. Tudi okrepčilo vam naročim — kaj boste pili?«
»Irski whisky in prav malo sodavice,« je smeje se odvrnil.
Ko je zgoraj potrkal pri nji, je našel v dnevni sobi Jimmyja Hickeya.
»Nikar se ne bojte, ne bom vas dolgo motil," je rekel ta in se hudobno zarežal, »samo trenutek še ostanem.«
»Ste že spisali svoj članek o Porter ju Brantu?« je vprašal Ryder, ko je sedel.
»Nu, slišite — saj nisem mrliški oglednik.«
»Ker je bil siromak umorjen, sem mislil, da bi bil radi tega mikaven predmet za vaše bralce.«
»Ali ste prostodušni, mladi človek — tu smo vendar v New Yorku.«
»Vidim,« je suho dejal Ryder.
»Menda se ne zavedate, kako robati ste, mladi prijatelj,« je razdraženo odvrnil Hickey, a vendar se je vidno zdrznil in prebledel, ko ga je Ryder ostro pogledal.
Natakar je prinesel naročeni whisky — Ryder si je nalil kozarec.
Tudi Vam kaže ura,
da je cas zlato,
zato kupite limpreie srečke
Jržavne razredne loterije za 39. kolo v
domači glavni kolekturi
.VRELEC SREČE'
V upanju, da boste tudi Vi deležni kakega večjega dobitka v DOMAČI KOLEKTURI »VRELEC SREČE«, kakor jih je bilo v pretečenem kolu že ogromno število, vabi, da se v čimvečjem številu potrudite po srečke. Korak do cilja naj Vas vodi
v domačo srečno in naivecio kolekturo v Sloveniji
VRELEC
izmed 65,000.000.— din dobitkov, morate tudi Vi zadeti kak večji dobitek.
Prvo žrebanje bo 14. X. 1939.
A loizii Planinšekf U utišana Beethovnova 14 Telefon 35-10
OGLASI
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki Iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi In ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje oaslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din L— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ta enkratno pristojbino Din 0.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek sa enkratno objavo oglasa Din 17.—.
.Sluibo dobi
Salon Korče
Mestni trg 21-11 sprejme takoj izurjeno pomočnico.
27149-1
Krojači
dobro izvežbani v moški in damski konfekciji in več krojačic takoj sprejme Go-ričar, Sv. Petra c. 29.
27145-1
Foto- pomočnika
sposobnega vseh del nujno sprejmem v stalno službo. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Takojšen nastop 7«	27146-1
Simpatično
propagandistko
14 do 25letno sprejmemo za kuhanje v izložbi mestne plinarne. Predstaviti se danes in jutri med 12. in 14. Tavčarjeva ul. 4-II. Engel-man.	207141-1
Dobra frizerka
dobi takoj stalno službo. Naslov v vseh posl. Jutra.	27135-1
Frizerko
dobro moč išče za takoj Lipuš Miro, Črnuče 33 pri Ljubljani	27138-1
RaznaŠalko
pridno in pošteno sprejmem takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mlada«	27137-1
Pomočnika
sprejme krojaški salon Mo da, Ljubljana, Resljeva 8, takoj za veliko delo.
27131-1
Prodajalko
lahko začetnico za delika-teso sprejmem. Naslov v vseh posl. Jutra
27129-1
Mlado postrežnico
pridno, pošteno za ves dan iščem. Naslov v vseh posl. Jutra.	27130-1
Električarja
vesče«a v rokovanju s tro-faznimi motorji, iščemo za takoj. Navijalci (viklerji) imajo predBOSt. Ponudbe z zahtevki poslati na Ta-lionico železa. Topusko.
26996-1
Trgovski pomočnik
začetnik, priden in pošten, izučen v mešani trgovini išče službe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pošten in zanesljiv pomočnik« 27158-2
Frizerka
vešča železni, vodni, trajni ondulaciji ter manikira-nju išče službo. Nastopi lahko takoj. Ponudbe podr. Jutra Ptuj pod »Prvovrstna moč«	27119-2
Vajenci (ke)
Vajenca
za strugarsko obrt takoj sprejme Rabič v Rečici, — Laško.	27153-44
Uradnica
z dveletno pisarniško prakso, vajena vseh pisarniških del, išče primerne zaposlitve. Zahtevek skromen. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
27098-2
Učenko
sprejmem takoj. Modistka Tršan, Sv. Petra 7.
27134-44
Pouk
Strojepisni pouk
Večerni tečaji za časa počitnic oddelki od pol 7. do 8. in od pol 8. do 9. ure. Pouk tudi po diktatu. Vpisovanje dnevno, pričetek poljuben. Christofov učni zavod. Domobranska cesta 15, Največja strojepisnica.
27143-4
Pouk francoščine
išče začetnik. Ponudbe na ogl. odd. Jotra pod »Honorar«	27128-4
Radio
Radio-aparat
dam za čebele in A. Z. panje. Jenko Metod, Hrast nik.	27120-9
4 SEKIRA J V „ JUTRU"!
čisto posteljo
najraje železno kupim. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Snažno«
27148-7
Pozor! Pozor!
Nudimo najlepša suha drva, žagana, na dom postav ljena po 90 din m3. Klana po 200 din 1000 kg.— Pokopališka št. 3. Suhan Janko.	27139-15
INSERIRAJ V „ JUTRU"!
4-sobno stanovanje
s kopalnico za november oddam. Več se izve Gregorčičeva nl. 19-1
26611-21 Dve stanovanji
trisobno in dvosobno na Gosposvetski cesti oddam s 1. novembrom v najem, — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod št. 4.
26498-21
Stanovanja
2-sobno stanovanje
s kopalnico in vsemi pritiklinami za november ali pozneje išče družina dveh odraslih oseb. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Točen plačnik 94«.
27132-21a
Sobo odda
Opremljeno sobo
strogo ločeno oddam eni ali dvema osebama. Istotam spreimem visokošolce iz boljše hiše ev. z vso oskrbo. Nebotičnik V. nad.
27127-23
Opremljeno sobo
za dve osebi z vso oskrbo takoj oddam. Poseben vhod Poizve se gostilna Žabjak 6 27125-23
Opremljeno sobo
oddam takoj	gospodu ali gospodični v bližini pivovarne Union.	Naslov v poslov. Jutra.	27142-23
Opremljeno sobo
lepo, » hrano, oddam dijaku ali tudi gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	27115-23
Izgubljeno
2 ključa
izgubljena na Resljevi cesti naj sc izročita oglasnemu odd. Jutra.
27150-28
Podpisana
Bombek Beti, Tezno, pre-klicujem vse žaljivke, ki sem jih izrekla proti g. An tonu Ričku, Tezno. Bombek Beti.	27157-31
INSERIRAJ V „ JUTRU"!
I
Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana
V globoki žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naš nadvse ljubljeni soprog, oče, sin, brat, stric in svak, gospod
ALOJZIJ BRECELJNIK
SEDLARSKI MOJSTER
dne 5. t. m. po kratkem trpljenju mirno preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 7. t. m. ob 2. uri popoldne izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 5. oktobra 1939.
JOŽEFA, soproga; ANTON, sin; SLAVICA, hčerka — in ostalo sorodstvo
	
	
	
	. . • - « ' • ...
h
2 veliki peči
pločevinasti (n. pr. Lutz), pripravni za ogrevanje dvo rane, dobro ohranjeni, kupimo. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Peči«
27126-7
Wertheim blagajno
št. 3 ali 4 kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Wertheim blagajna«
27118-7
Staro železo
medenino, baker in cink kupuje po najvišjih dnevnih cenah Franc Belič, pri Rupena • Lutz, Ljubljana VII.	27041-7
f
Umrl je po dolgi mukepolni bolezni gospod
Karol Gorišek
učitelj v pokoju
dne 4. t. m., večkrat previden s tolažili sv. vere.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, dne 6. oktobra 1939 ob 4. uri popoldne izpred mrliške veže zavetišča sv. Jožefa (Vidovdanska c. 9) na pokopališče k Sv. Križu.
Prosimo tihega sožalja. LJUBLJANA, dne 5. oktobra 1939.
Dvignite v oglasnem oddelku dospele ponndbe!
Akademija B. B, Bliža pošte, Brezhiben, Bogdana,— Bančni posli, Čisto, Dobra točka. DKW, Dve osebi 80 Državna upokojenka. Galanterija, Hišnik brez otrok Harašo, Izredna prilika, Izvežban 101, Krojaštvo, Kam nik, Kapital, Ljubav, Lokal 19, Mirna soba, Mirna stranka, M. M., Moški, Nesebično zaupljivost, Nuj no, Nežna ljubezen, Nave sti ceno, Okolica Ljubi j., Pošten, Perfektna kuharica, Pridna 513, Pridna in poštena, Poštena 36, Prostorno, Prijeten dom, Postrež-nica 3, Pridna 601, Pošten pogoj, Praksa, Prijatelj 32, Res prilika 79, Renovirati, Raznašalec, Redna prilika, Separirano, Sorodni duši, Središče, Solidna, Sobo, Skupno življenje. Samostojen 407, Sončna lega. Sposobna 11039, Strogo diskretno, Srečno življenje, Takoj 43. Trgovska enodružinska, Takoj, Takoj 435, Točen plačnik, Upokojenec, Ugodno naložite denar, U redu, Visokošol-ka, Vinter 1939, V dobrem stanju, Vratar, Veselje do trgovine. Značaj 13, Zelo ugodno 900. Zanesljivost in poštenost, Zabave. Zanesljiva in točna. Zanesljiva 794, 620, 367, 1939, 200, 682.
Naše gledališče
D B A M A
Petek 6.: Hudičev učenec. Red A, Sobota, 7.: Kozarec vode. Premiera. Premierski abonma. Nedelja, 8.: številka 72. Izven. Ponedeljek, 9.: Kacijanar. Red B.
Abonenti reda A bodo imeli drevi predstavo Shawove igre »Hudičev učenec«, katere dejanje se godi v Ameriki v 18. stoletju za časa osvobodilnih bojev. Razlika med resnično in zlagano etiko, kakor jo je pokazal Shaw. daje delu glaven poudarek. Zasedba je običajna.
Vsem, ki ljubijo duhovito salonsko komedijo, bo vprizoritev Scribeove komedije »Kozarec vode«, dobrodošlo razvedrilo. Historično dejanje pokaže spletke na dvoru angleške kraljice Ane. TgraJi bodo: Maria
Od Vas
je
odvisno, da Imate obleko vedno kot nove jo postite redi— kemično čistiti al barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana
Poljanski nasip 4-6
mm Srerlolilraln«'
V hladnih dneh Vas kozarček
BERMET* VINA
obvaruje hripe. — Gostilničarji ga lahko naroče že majhen sodček. — Zahtevajte povsod le
BERMET B. MARI3VKOVA iz SREMSKIH KARLOVCEV, Fruška gora.
5?
PREMOG
KOKS — DRVA
nudi
I. Pogačnik
BOHORIČEVA 5. Telefon 20-59-Postrežba brezhibna.
I
sV
<SV


Vera, Nablocka, Levarjeva, Levar Jan, Brezigar in Presetnik. Režiser prof. šest. Sobotna premiera bo za premierski abonma.
OPERA
Petek. 6. ob 15.: Ero z onega sveta. Dijaška predstava Globoko znižane cene od 16 din navzdol. Sobota, 7. Sabska kraljica. Red A. Nedelja, 8.: Prodana nevesta. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 9.: zaprto.
Opozarjamo na današnjo dijaško predstavo v operi. Vprizorili bodo opero hrvaškega skladatelja Jakova Gotovca »Ero z onega sveta«. K predstavi ima dostop tu-ti ostalo občinstvo. Cene so izredno znižane, od 16 din navzdol.
Režiser in naš priljubljeni karaktemi komik Drago Zupan, brez katerega si ne moremo prav misliti naše operete, ima zadnji čas polne roke dela s pripravo letošnjega »novega« Leharja. Opereta »Kjer škrjanček žvrgoli« sicer ni tako nova, spada pa v vrsto najboljših, kar jih je ta plo-doviti »kralj operete« napisal. Dejanje teče deloma na vasi, odkoder odpelje slikar šendor lepega vaškega »škrjančka«, preprosto Margit, v mesto. Kako se tu godi kmečkemu dekletu in njenemu vedno veselemu dedku, ki se oba kar ne moreta znajti v mestni gosposkosti in zato padata iz ene komične situacije v drugo, vam bo najbolje pokazala premiera, ki bo sredi prihodnjega tedna.
*
MARIBORSKO GLEDALIŠČE Petek, 6.: zaprto.
Sobota, 7.: Neopravičena ura. Premiera. Nedelja. 8.: Celjski grofje.
CELJSKO GLEDALIŠČE Sreda, 11.: Pygmalion. Gostovanje mariborskega gledališča.
Oglasi v „Jutru" imajo vedno največji uspeli!
Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana
Zapustil nas je za vedno naš nadvse ljubljeni soprog, oče, brat in svak, gospod
dr. ANTON VAGA JA
direktor pošte, telegrafa In telefona v pok. odlikovan z redom sv. Save III. stopnje
Pogreb nepozabnega bo v petek, dne 6. oktobra 1939 ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Gorupova ul. 20, na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 5. oktobra 1939.
Globoko žalujoči:
ELZA, soproga; VERA, TONČEK in MARJAN, otroci; IVAN, ELIZABETA in FRANC, brata in sestra ter ostalo sorodstvo.
Urejuje Davorin Ravljen, — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarna rja Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.