tn iMmi Leto XXm., št. 82 Ljubljana, nedelja 1L aprila 1943-XX1 Cena cent. to UprivntJtvo: Lfublfana. Puccmi)CTf ali ca 5. Telefon fc. 31-22. 31-23. 31-24 laseratm oddelek: Ljubljana. Pocciniieva ulica 5 - Telefon H 31-25. 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljansko pokrajino prt poicno-čekovnem zavodu fa. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Conti. Con. Po«. No 11-3118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO a oglase te Kr. Italije m inozemstva ion Unionr Pubblicttž (ta liana S. A. MILANO foaed« Ijki i Naročnina znata mesečno lir IS.- . m hwwnitw) vključno s »Pooedaiiskim )» Ctoma Lir 36.90. Uredaiitvot Ljubljane. Puccinijeva ulica ker. 9. iJiif _itt». 31-22. 31-23. 31-24._ _Rokopisi ae ne n»<»)a. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA pet la pub- b Učiti di ptovenienza ftalrana ad omi: Onione Pubblictrt I talilna S. A. MILANO Vztrajen odpor v Tunisu Neugodno vreme ovira letalsko udejstvovanje IPraračisnsko poročilo mkistrstva za promet za poslovno dtabo 1943*44 Ob drugi obletnici Neza-visne Države Hrvatske čestitke Kralja in Cesarja, vojvode d*Aosta in Doceja Poglavniku Rim, 9. aprila, s. Ob drugi obletnici proglasitve Neodvisne Države Hrvatske, so Kralj in Cesar, princ Aimone Savojski Ao-sta in Duce pcslali Poglavniku naslednje brzojavne čestitke:1 Ob drugi obletnici preporoda Neeodvisne Države Hrvatske sprejmite, Poglavnik, moja voščila za uspevanje hrvatskega naroda in za vas osebno. — Vitorio Emanuele. Ob drugi obletnici poglasitve neodvisnosti Hrvatske blagovolite biti, Poglavnik, tolmač mojih čustev in mojih gorečih voščil narodu za njegov bodoči napredk. Vam in vaši vladi izražam svoja osebna čustva velikega prijateljstva: — Aimone di Sa-voia-Aosta. Ko hrvatski narod proslavlja drugo obletnico svoje neodvisnosti, Vam pošiljam. Poglavnik, ponovne Izraze tovarištva simpatije, s katero narod italijanski sledi nacionalnemu obnovitvenemu delu mlade prijateljske in zavezniške Države Hrvatske. Vaš narod, Vaša vlada in Vi osebno sprejmite vsa moja voščila in voščila fašistične vlade. — Mussoliui. Poglavnik o tesnem sodelovanju z Italijo Zagreb, 9. aprila s. Ustaška Hrvatska proslavlja drugo obletnico svojega obstoja kot svobodna in neodvisna država. Proslave, ki bodo resnobne v skladu s časom. bodo obstojale predvsem v ljudskih zborovanjih, na katerih bodo uradni S°~ vomiki prikazali glavne dogodke in v teh dveh letih opravljeno delo. Ob tej priliki je Poglavnik dopisniku agencije Štefani podal nekaj kratkih izjav za italijanski tisk. v katerih je predvsem poudaril, da je danes Hrvatska z vsemi svojimi silami zaposlena v proti-boljševiški borbi, s čemer prispeva k skupni zmagi ob strani svojih velikih zaveznikov. Borba proti sovražnim elementom ki so žalostna dediščina iz preteklosti, katero izkoriščata London in Moskva v svoje namene, se nadaljuje z uspehom zaradi vzajemnega sodelovanja italijanskih Oboroženih sil. katerim je prav v teh dneh uspelo uničiti komunistične tolpe na južnih področjih Hrvatske. O odnosih z Italijo je Poglavnik izjavil doslovno: Odnosi z Italijo, ki nas je podpirala pri ustanovitvi Neodvisne Države Hrvatske, in s tesnim političnim in vojaškim sodelovanjem, ki se je pričelo s pogodbami v Rimo 1. 1941. bodo vedno bolj ojačeni. kajti to je predvsem v interesu hrvatskega naroda. PogLavni kje končno, omenjajoč najbolj nujna vprašanja zunanje politike, izjavil- Imamo trden sklep doseči z slehernim sredstvom pomirjen je države za jamčiti In spoštovati svobodo ver, pospeševati socialne ukrepe za blagor večine hrvatskega naroda, odstraniti brezplodna in nevarna verska nasprotstva. podpirati delovne energije in socialne reforme, kar bo gotovo vse skupaj pospešilo konsolidacijo Države Hrvatske in njeno prilagoditev k zahtevam bodoče evropske organizacije. Na vzhodu nobenih posebnih dogodkov Na tuniškem bojišču se nadaljuje težka obrambna bitka Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je Objavil danes naslednje 1050. vojno poročilo: Italijanske in nemške čete v Tuniziji vzdržujejo stalni neprijateljski pritisk in v redu izvajajo v naprej določeno premikanje. Neugodne podnebne okoliščine so včeraj v velikem obsegu omejevale delovanje obojestranskega letalstva. Za Domovino padli Rini. 9. aprila s. Glavni stan Oboroženih sil objavlja: Izgube v mesecu marcu z onimi, ki niso bile upoštevane v prejšnjih seznamih :n za katere so prispele do 31. marca predpisane listine in imenske označbe, so naslednje: Vojska in Milica: Severna Afrika: padlih 512. ranjenih 548, pogrešanih 2.080. Rusija: padlih 375 (imena, ki niso bila objavljena prejšnji mesec, toda vsebovana v številu 3.125, objavljenem v 16. ■eznamu). Balkan in ostala zasedena področja: padlih 490, ranjenih 1.109. pogrešanih 1.862. Metropol itansko ozemlje: padlih 101. ranjen;h 78. Morrarica: padlih 158. ranjenih 197, pogrešanih 547 L^a'stvo: padlih 6, ranjenih 71. pogre-§anru 59 Rim, 9. apr. s. Generalna bilančna komisija zbornice fašjev in korporacij je odobrila proračunsko poročilo ministrstva za promet za poslovno dobo 1943/44, ki ga je sestavil za trgovinsko mornarico nac. svetnik Cao di San Marco, za pošte, brzojav in telefon nac. svetnik Vernocco, za državne železnice pa nac. svetn:k Giovannini. Poročilo za trgovinsko mornarico poudarja po analizi raznih postavk v primeri s prejšnjim proračunskim letom prispevtk hrabrosti in žrtev mornarjev in delovanje trgovin* sk:e monarice v dobi vojne. Nato navaia smernice fašistične vlade glede novih pomorskih gradenj in omenja tudi postopek za likvidacijo kd:: iz vojnih razlogov. Poročilo predočuje tudi možnost proizvodnje v ladjedelnicah. Po nekaterih pripombah o pomolih in obratovanju v pristaniščih omenja poročilo zasluge pristaniških delavcev in zavidljivo delovanje pristaniške Milice. Po omembi uvel javi jenja plov-benega zakonika se zaključuje poročilo z za« trdilom. da bo mogoče oceniti delo fašistične vlade za ojačenje te temeljne panoge narodnega udejstvovanja v 20 lettti, ko bodo znani podatki o deležu trgovinske mornarice v sedanji vojni. Tedaj se bo lahko presojalo neutrudno delovanje državnih uprav na tem področju v dobi vojne kakor tudi prispevek k zmagi, ki ga. je ladjedelništvo dalo s svojim žilavim delom in izrednim patriotizmom. Ko bodo znana dejanja, katerih junaki so bili mornarji trgo« vinske mornarice, se bo videlo, kako hrabro so sc zadržali in hvaležnost vseh Italijanov se bo še bolj dvignila. Poročilo nac. svetnika Vernocca poudarja, da izkazuje tudi za poslovno leto 1943-44 poštno in brzojavno podjetje znatno večje postavke, ki se bodo sukale okrog 211 milijonov lir v celoti. Glede na večji razvoj so se povečali dohodki, v manjši meri pa tudi izdatki. Poročilo omenja ukrepe glede pošiljanja razglednic, v zitk in tiskovin, kakor tudi ukinitev navad* nih brzojavk v svrho razbremenitve prog, da st zasebnikom omogoči redno pošiljanje najvažnejših poročil. Treba je tudi upoštevati potrebe za vojno in potrebe države, o katerih poročila morajo imeti prednost, kakor tudi obširne posle vojaške pošte in pošte vojnih ujetnikov, da se slavnim borcem zagotovi du* Italijansko-rumunsko Bukarešta, 9. apr. s. Vsi listi so objavili dolga poročila z velikim poudarkom o podpisu kulturnega sporazuma med Italijo in Rumunijo. S posebnim poudarkom so objavili zatrdilo ministra za narodno kulturo, da je sporazum v popolnem skladu s čustvi romunskega naroda. Objavili a> tudi v celoti govor podpredsednika mini-atz-skega sveta pref. Mihaela Antonesca ob sprejemu italijanske in romunske delegacije, ki sta izdelali sporazum. Pceebno se podčrtavajo besede, s katerimi je profesor Ant^nescu izrazil zadovoljstvo romunske vlade spričo podpisa sporazuma m poudaril, da predstavlja sporazum novo sredstvo za afirmacijo skupne duhovnosti obeh narodov. Bukarešta, 10. apr. s. »Ordinea« komentira podpis italijansko-rumunsko kulturnega sporazuma in prikazuje pomen nove Eden o dvoličnosti ameriške politike Lizbona, 9. aprila, s. V kratkem poročilu o svojem potovanju v Ameriko je angleški zunanji minister v spodnji zbornici popolnoma razkrinkal dvoumno zadržanje wa-shingtonske vlade, ki je vzdrževala diplomatske odnose z vichysko vlado, med tem ko je pripravljala cinično izdajstvo Francoske Afrike. Angleški zunanji minister je dejal doslovno: S tem, da je imela normalne odnose z Vichj jem, je vvashingtonska vlada klhko obdržala odprto okno v Evropo, ki bi bilo sicer zapito. Zaradi vzdrževanja teh odnoeov je ameriška vlada lahko poslala v Severno Afriko mnogo agentov, ki £ j bal ze&o dragoceni piti pripravljanju Trgovinska mornarica: padlih 53. ranjenih 42. Seznami padlih so objavljenih v izrednem dodatku lista »Le Forze Armate«. Slavnim borcem in njihovim družinam ganjena in neminljiva hvaležnost Domovine! Novi Kr. veleposlanik v Madridu Madrid. 9. aprila s Iz San Sebastiana je prispel v Madrid Kr. veleposlanik Pao-lucci de Calboli. Spremljal ga je novi tiskovni ataše Cabalzan. Na kolodvoru ga je sprejel poverjenik poslov s funkcijo-narji Kr. veleposlaništva, generalni konzul z osebjem konzulata, številni odličniki italijanske zajednice. zastopnik zunanjega ministra in funkcij onar protokola zunanjega ministrstva. Na peronu so bila razvrščena zastopstva GILa in italijanskih šol. Razstava italijanske knjige v Lizboni Lizbona, 9. aprila s. List »Accao« piše o razstavi italijanske knjige, kj se je pravkar zaključila v Lizboni in ki je popolnoma uspela. List p:še, da je bila razstava zelo poučna Prebivalstvo se je zelo zanimalo za čudovite dokumente življenskosti. napredka in popolnosti v knjižni proizvodnji. Na tem področju je Italija sedaj na urvem mestu. hevni stik z družinami. Znaten je bil razvoj poštnih tekočih računov, ki so dosegli z vplačili in izplačili v poslovni dobi 1942-43 veliko vsoto 88 milijard lir, in razvoj premeta pošt' nih bonov, ki znašajo okrog 45 milijard lir. Znatno povečanje vseh vrst poslov se ie obvladovalo s požrtvovalnostjo in predanostjo vsega osebja, od vr»d:teljev do naj skromnejših podeželskih sprejemnikov. Ti zadnji so si zlasti zaslužili priznanje, če se upoštevajo ne* všečne okoliščine, v katerih često delajo, in nnhovo prezaposlenost zaradi odseljevanja iz mest, ki so najbolj prizadeta zaradi sovražnih letalskih napadov. Tudi proračun telefonskega podjetja izkazuje prebitek okrog 3,700.000 lir. Kljub škodi po bombardiranju je mestna in medmestna telefonska služba poslovala čudovito po' zaslugi požrtvovalnosti osebja. Naravno je. da se tudi v tej službi kažejo vojne potrebe. Podjetje jim je bilo kos deloma z no vimi napeljavami in zvezami, treba pa je da javnost sodeluje pri tem naporu in se odpove nevažnim poročilom in s tem omogoči, da se neobhodne potrebe proizvajalnega in gospodarskega življenja naroda pravilno razvijajo. Poročilo nac. svetnika Giovanninija je poudarilo značilnosti proračuna z zatrdi'om. da je važnost železnic za vojne operacije v seda* nji vojni mnogo večja kakor v vojni leta 1915-18. ko je bil tudi opravljen izreden napor, vendar ob manjšem prometu. Železnice morajo opravljati vedno večje in drzneiše na* loge, predvsem zaradi vojaških transportov in prehranjevalnih potreb. Te naloge so opravile s svojo učinkovito organizacijo, sposobnostjo strokovnjakov in požrtvovalnostjo osebja, ki vsak dan dokazuje svoj visoki čut za dolžnost in svojo zvestobo režimu. Po omembi načel, s pomočjo katerih je bil obvladan notranji promet potnikov in blagovni promet, poudarja poročilo stanje voznega parka, ki je odlično navzlic večjim zahtevam. Železnice torej lahko smatramo za močno sredstvo odpora in zmage. Vojna doba je prikazala važnost prometnega omrežja zasebne industrije, ki je tudi zmoglo povečanje prometa z vrsto ukrepov, s katerimi je zajamčeno vse neobhodno delovanje in poslovanje. kulturno sodelovanje vezi med obema državama v navdušenem komentarju, kjer piše med drugim: Rumunija in romunski narod sta vedno ljubila in občudovala Italijo v vseh okoliščinah. Rumunski nared je ljubil Italijo, ker je njena starejša sestra in ker imata skupen izvor, kajti ista plemenita kri teče po žilah obeh junaških in lojalnih narodov. Rumunski nared ljubi jn občuduje Italijo brez pridržkov tudi zaradi njene slavne preteklosti in njenega velikega vpliva na človeško omiko in gigantskega prispevka, k napredku in svetovni kulturi. Toda danes ljubimo Italijo bolj kakor kdaj, ker je v prvi črti med velikimi evropskimi narodi m od nje si z vero in ljubeznijo obetamo bodočnost. Kulturni sporazum, ki je bil podpisan v četrtek, bo še bolj ojačil že obstoječe vezj med Italijo in Rumunijo in še bolj duhovno zbližal oba naroda ter zagotovil sodelovanje obeh, obenem pa prispeval k lepši jutrišnji evropski omiki. poti zavezniškim četam. Ob tej priliki se je zunanjemu ministru zdelo primerno ugotoviti, da angleška vlada ni samo vedela za to akcijo severnoameriške vlade, temveč jo je tuli v celoti podpirala. S tem je ponovno dokazano, da sta Anglija in Amerika, čeprav vladajo globoka nasprotstva. med njima v mnogih vprašanjih, vedno sporazumni in se medsebojno podpirata, kadar gre za zločinske akcije. Potres v Španiji Madrid, 9. apr. s Dva močnejša potresna sunka so zabeležili na področju Segure in zlasti v občinah Ceuti, Lorqui in Molina. Žrtev n' bilo in je škoda neznatna, pač pa je med prebivalstvom nastala velika panika. Iz Hitlerjevega glavnega stana, 10. aprila. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Na vzhodni fronti včeraj ni bilo nikake-ga vojnega delovanja. Na tuniški fronti se težka obrambna bitka proti vedno z novimi silami napada jo-čemu sovražniku nadaljuje. Številni napadi so bili od neumorno branečih se čet odbiti. Več vdorov je bilo zajezenih. Na južni fronti se izmikalni pokreti po načrtu nadaljujejo. Nemško-italijanske bojne skupine so se vedno znova spuščale v boj in so se šele po hudih in ogorčenih bo$h umaknile pritisku zelo nadmočnega sovražnika. Letalstvo je v neumornem delovanja podpiralo oddelke vojske v težkih bojih. Potem, ko so v poznih večernih urah včeraj posamezna sovražna letala izvedla motilne polete nad zapadno Nemčijo, so britanski bombnik: ponoči a pot napadli n- p- -ii del Nemčije. V več krajih so bile po-\ cene žrtve med prebivalstvom in škoda na poslopjih. Po dosedanjih poročilih je bilo sestreljenih najmanj 8 veemotor-nih bombnikov. Pred norveško obalo je šest sovražnih torpednih letal brez uspeha napadlo nemški konvoj. Zaščitne ladje so sestrelile dve napadajoči letali Nemška bojna letala so povzročila včeraj med napadom v nizkem poletu znatno razdejanje v nekem južno-angleškem obalnem mestu. Lltovci v borbi proti boljševizmu Kovno, 9. apr. s. Pod predsedstvom rektorja univerze v Vilni prof. Berliske je bila v Kovnu tako imenovana litovska konferenca, ki so se je udeležili zastopniki vseh socialnih slojev Litve. Govorilo je več govornikov, med njimi svetnik Kubiljuna, general Navakas, bivši po= veljnik litovske vojske, prof. Bsziska in druge ugledne vojaške in civilne osebnosti. Ob odobravanju zborovalcev so govorniki izrazili soglasen sklep, da se bodo vsi borili z vsemi silami proti boljševizmu. Sprejeli so resolucijo, ki jo je predložil predsednik m s katero svečano protestirajo proti vsakršnim sovjetskim zahtevam po litovskem ozemlju. Litovski narod hoče ostati pri evropskih zapadnih drža* vah, s katerimi se je vedno čutil povezanega po svoji tradiciji in mišljenju. Angleška zaskrbljenost caradi nevarnosti podmornic Lizbona, 9. apr., s. Kar naprej ^e pojavljajo znaki, ki kažejo veliko zasKroijenost Anglije zaradi podmorniške vojne. Na nekem zborovanju ladjedelničarjev v Glasgo. wu je govoril finančni tajnik admiralitets Hali, kj je izjavil, da je treba zahtevati vedno večjih naporov od ladjadcliiic zaradi stanja angleške bonaže, ki postaja vedno resnejše. Poudaril je, da je predvsem potrebna gradnja oboroženih str^mljevat-nib ladij. Dodal je, da so nalege v zvezi s podmorniško vojno vsilile angleški vojni mornarici velikanske naloge, odkar se Je pričela podmorniška množična taktika. Zaključil je, da je po njegovem mnenju podmorniška vojna stopila v najvažnejšo fazo. Angleška letala nad zapadno Nemčijo Berlin, 9. apr., s. Angleški bombniki so preteklo noč napadli, kakor se doznava iz pooblaščenega vira, zapadno Nemčijo. Znatno število sovražnih letal je bUo sestre. •ienih. Pariz, 9. aprila, s. Angleškoameriško le-' ulstvo je zopet bombardiralo normansko obalo. Prizadeti sta bili zlacti me3ti Abbe-•:17e 'n Tr^uille, kifr ip bilo mnogo žrtev. Žrtve letalskih napadov na Nizozemskem Berlin. 9. apr. s. Kakor poroča nemška pol* ur j dna agencija, je bilo med terorističnimi napadi angleškega letalstva na Nizozemsko od 29. marca do 4. aprila ubitih 375 civilnih oseb. V tej debi je bilo med sovražnimi napadi ranjenih 6 nemških vojakov, nobeden pa ni bil ubit Potopljen angleški rašilec Lizbona, 9. apr., s. Angleška admirsu liteta javlja, da je bil pretekli mesec tor-pediran in potopljen rošilec »Harvester«. ko je spremljal konvoj na Atlantilcu. Nemška mornarica za zimsko pomoč Berlin, 9. apr. s. Posadke velikih nemških bojnih edinic so zbrale na dan vojske za zimsko pomoč 528.786 mark. Posadke z bojne ladje »Tirpitz« in težke križarke »Lutzov« so zbrale povprečno 100 mark na vsakega po* sameznega člana. Ob drugi obletnici prihoda italijanske vojske Ljubljana, II. aprila. Na današnji dan sta potekli dve leti, odkar je zmagovita vojska fašističnega Rima stopila na ulice našega mesta. Bil je to zgodovinski dan v življenju našega ljudstva. Vsi se spominjamo onega dne, ko je italijanska vojska v samo njej lastnem zagonu prodrla v našo pokrajino in uvedla vlado fašističnega reda. Vsi vemo, da je njen prihod končal negotovost, ki je kakor usodna mora visela nad vsemi. Konec je bil zmešnjave, ki bi se bila lahko izrodila v kaj nepopisno hujšega, ki bi bila našemu ljudstvu zadala nepopravljiv uda^ rec in uničila za dolgo vrsto let vse naše blagostanje. Dve leti sta potekli od onega dne, ko je italijanska vojska na mah razčistila nemogoči položaj; in v tem kratkem času je imelo naše ljudstvo dovolj prilike, da je spoznalo italijansko upravo, strogi red rimske pravice in zgledno vzdrževanje javnega reda in mira. Z vnemo, s katero je oplodil vso svojo stranko neumorno delavni duh Duceja, je bila vzpostavljena uprava, da javno poslovanje ni zastalo niti trenutek. Visoki komisar, najvišji predstavnik rimske oblasti v naši deželi, je čvrsto prijel za krmilo ter že v prvih dneh dokazal, kako mu je pri srcu dobrobit in blaginja našega ljudstva. Z izredno naglico, ki pa ob njej ni trpela strokovna stran, so bili izdelani načrti za gradnjo cest, ureditev hudournikov, zboljšav, osuševanj in drugih potrebnih javnih del. Potrebo teh del je n« mestu proučil osebno Visoki komisar sam, ki je tudi izposloval pri osrednji vladi v Rimu dovolitev primernih zneskov za izvršitev teh načrtov. Nič manjšega zanimanja ni pokazala italijanska uprava na zdravstvenem področju. Leteče sanitetne kolone so obiskale vse naše kraje, preiskale brezplačno na tisoče otrok in odraslih bolnikov, deleč jim zdravila in dajajoč jim navodila za dosego zdravja. Enake pažnje je bilo deležno šolstvo, ki je bilo novi upravi osobito pri srcu, kajti fašistična stranka posveča prav pro-sveti veliko pozornost. Skratka: Vse je bilo odlično uvedeno in napeljano, da bi Ljubljanska pokrajina stopila v krog ostalih predelov Italije, ki so že dobri dve desetletji uživali blagodati fašistične riade in uprave. Na vseh popriščih gospodarskega in socialnega delovanja je nova uprava očitovala živo stremljenje po delu, neštevilne so uredbe, naredbe in navodila za čim glajši potek življenja v naši pokrajini in vso to dobo ie oblast obdržala ravno črto ter neomajno in neutrudno gradila tiste pogoje, ki bi omogočili postopno gospodarsko prireditev nove pokrajine k ostali Kraljevini. V zvezi s tem je treba omeniti in poudariti tudi stremljenje oblasti po ohranitvi miru in reda. Res so se v prošlem razdobju pokazale nevšečnosti, ki so jih pod krinko osvobodilnega gibanja izzvali tuji plačanci, delujoči pc ukazih in naročilih iz Moskve in Londona, toda pretežna večina ljudstva se ni dala zavesti s pota lojalnosti, s čimer je dan dokaz, da je zdravi ljudski smisel znal pravično in pravilno oceniti delovno prizadevanje oblasti. V to gonjo je zopet učinkovito posegla vojska in danes lahko ugotavljamo, da je kriza premagana, da je naše ljudstvo ozdravljeno in da niti posamezniki ne bodo več nasedali za peljivim besedam iz tujine, marveč se bo vse prebivalstvo krepko oprijelo dela na svojih rodnih tleh, iz katerih je vekove črpalo svojo življenjsko silo Tako so Oborožene sile že v drugič v tem kratkem času razčistile položaj te z odločnim posegom odstranile vso ne gotovost in bojazen, ki se je bila lo tila ravno najdejavnejših in najboljših ljudskih slojev. Slednjim je lebdela pred očmi temna slika bodočnosti in strah za življenje in imetje je preveval vsakogar. Italijanske Oborožene sile so tudi za bodoče najtrdnejše jamstvo miru reda in varnosti. Le ob mogočni zaščit zmagonosnega orožja se dado uresni čiti vsi načrti delavne in skrbne upra ve, le ob taki zaščiti si je delavno ljud stvo svesto, da njegov trud ni zaman in da njega žulji ne gredo v korist rasnim pustolovcem. Velika japonska zmaga Pred Floridskfmi otoki so Japonci potopili 1 sovražno križarko, 1 rušllec, 10 tovornih ladij in sestreliti 37 sovražnikovih letal Tokio, 9. aprila, s. Japonski glavni stan objavlja: Dne 7. t. m. so močne skupine japonskega mornariškega letalstva napadle sovražno pomorsko skupino pred Floridskimi otoki v skupini Salomonov fn potopile eno križarko, en ra^Ueic in 10 sovražnih tovornih ladij, nadaljnjih 10 tovornih ladij je bilo hudo poškodovanih. Nadalje je bilo sestreljenih 37 nasprotnikovih letal. Japonci so izgubili 6 letal, ki so se prt stovoljno vrgla na objekte. Ta letalsko-pomorska bitka se bo Imenovala bitka pred Floridskimi otoki. Toki«, 9. aprila, s. Glede novega uspeha japonskega letalstva pred Florido, ki ga je japonski glavni stan objavil s posebnim poročilom, se ugotavlja, de ao bili sovražni konvoji opaženi 7. t. m. pred Tulagijem na otoku Florida in pred Koli jem na Guadal canaru. Izmed 10 potopljenih tovornih ladij sta bali dve po 8000 ton, 6 po 5000 ton in ostala dve sta bili 3000-tonski ladji. Izmed 37 sestreljenih letel Je bilo 30 amari- ških lovcev tipa »Grumman«. Tokio, 9. aprila, s. Glede na nedavne zmago japonskega letalstva nad sovražne pomorsko skupino pri Floridskih otokih poudarjajo v jaironsk:h mornariških krogih, da so skupine japonskega letalstva bombardirale tudi sovražna oporišča na otokih Russel jn Guadalcanaru. Napadanje ladij in sovražnih oporišč, pravijo v teh krogih, spada k japonski strategiji, ta Američanom onemogočajo protiofenzivo. Delno ameriško priznanje izgub Buenos-Aires, 10. apr & Tako velik je bil uspeh japonskih letalcev pred Florido, da je moralo ameriško mornariško mimstrstvo pri= znati poraz, vendar pa javlja z običajno zakasnitvijo da so zavezniki izgubili en rušilec eno petrolejsko ladjo, eno korveto in majhno petnrfejsko ladjo. V nadaljnjem bo Knox priznal še nadaljnje izgube v omejenem obsegu seveda, da ne bi razburil ameriškega ljudstva. Proslava hrvatskega državstega praznika v Ljubljani Prisostvovala sta ji tudi Eksc. Visoki komisar in Eksc. poveljnik Armadiaaga zbora Ljubljana, 10. apnla. Za današnji hrvatski državni praznik, Za drugo obletnico proglasitve Nezavisne Države Hrvatske je tukajšnji hrvatski konzul prof. Šalih Baljič priredil svečano proslavo tudi v Ljubljani. Najprej je bila cb 10. dopoldne slovesna maša v škofijski stolnici, nato pa slavnostni sprejem na hrvatskem konzulatu v bivši Batcvi palač; z vp'sovanjem čestitk v razpoloženo častno knjigo. Obema svečanostima, maši in sprejemu so prisostvovali najvišji predstavniki civilnih, vo'aških in cerkvenih oblasti, ki jih je ob prihodu sprejemal in pozdravljal konzul prcf. Baljič. Prišli so Visoki komisar Eksc. Emilio Grazioli, general poveljnik Armadnega zbora Eksc. Gastone Gam-bara. Zvezni tajnik PNF nac. svet. Orlan-do Orlandini, ljubljanski mestni župan Leon Rupnik, poveljnik Divizije general Viv.orio Ruggero, šef uradov ter drugi zastopniki oblasti, Vojske in Fašijev Priše. je tudi nemški generalni konzul Rudolf Miilier z v Ljubljani se mudečimi zastopniki nemške vojske in narcdno soc-alistič-Ue stranke. Pri svečanostih so b'li dralje navzoči ljubljanski knezoškof dr. Greg. Rožman, predsednik Akademije znanosti in umetnosti rektor univerze ter predstavniki ostalih ljubljanskih ustanov in korp: racij. V velikem številu so se proslave udeležili zastopniki v Ljubljani bivajcčih državljanov Nezavisne Države Hrvatske. V svečano razsvetljeni stolnici je opravil slovesno službo bož-'o stlnj dekan dr JOmovec z veliko asistenco duhovščine od-peral pa je oddelek cerkvenega pevskega zbora "stolnics. Po maši so se zbrali vsi predstavniki in r~f?t-pniki v nov> prostorih hrvatskega k izulata v bivši Batovi palači, že sami po * >bi reprezentativni prostori so bil za dan~5*ijo svečanost še pose- bej razkošno okrašeni s hrvatskimi narodnimi trobojnicami, italijanskimi in nemškimi zastavami, slikami Poglavnika, Duceja in FOhrerja ter s preprogami, zelenjem in cvetjem. S sodelovanjem konzularnega uradništva sta prihajajoče odlične goste sprejemala konzul prof. Baljič in njegova gospa. Na zbrane predstavnike je konzul prof. Ba» Ijic naslovil tople pozdrave in zahvalne besede. V kratkem govoru je očrtal pomen današnjega dneva za Nezavisno Državo Hrvatsko. ki jo je mogel Poglavnik ustanoviti po naklonjenosti zavezniških velesil Italije :n Nemčije ter njunih voditeljev, Duceja in Hitlerja. Hrvatska se je s tem dokončno uvrstila v novi evropski red in v zapadni kulturni krog; kateremu pr pada po svoji zgodovini m svoji omiki. Po kratkem zgodovinskem orisu evrop« skega razvoja od prve svetovne vojne dalje ter hrvatskih teženj in borb v tej dobi se je pomudi! pri sedanji gigantski borb; v katen na strani sil Os- polno sodelujejo tudi Hrvati Izrazil je občudovanje m hvaležnost Hrvatov do Oboroženih sil Italije in Nemčije, ostro obsodbo barbarskih sovražnih napadov na italijanska in nemška mesta ter neomajno vero v zmago orožja Osi, ki bo prinesla blaginjo narodom Evrope. Končal je z vzkliki Vel. Kralju in Cesarju Duceju Hitlerju ter zmagovitim vojskam Italije in Nemčije Visoki komisar je v imenu navzočih predstavnikov oblasti izrekel konzulu prof Ba-ijiču najtoplejše želje za Poglavnika in Nezavisno Državo Hrvatsko, ki ima v tesni zvezi s fašistično Italijo in narodnosociali-stično Nemčijo jamstvo za svojo bodočnost po skupnj zmagi za evropsko civilizaci o. Nato je posvetil najvdanejšo misel Vel. Kralju in Cesarju, Kr. Vis. vojvodi d'Ao-sta, designiranemu hrvatskemu kralju. Duceju in Fiihrerju. poudarjajoč hrabrost osnih in zavezniških Oboroženih sil. črno poglavje domači zgodovini Vsak Slovenec bi moral pazljivo prečitati dokumentarično knjigo »V znamenju Osvobodilne fronte — Dokazila o grozodejstvih komunizma v Ljubljanski pokrajini« Podoba komunističnega nasilja nad našim ljudstvom ne more biti popolna in za-jemljiva, ako si jo skušamo predstavit: samo po tistem, kar smo sami raztrgano ali slučajno doživeli. Sele skrbno in sistematično zbrana snov nam bo dala pravo bilanco m sliko komunistične strahovlade, ki je priklicala na nas toliko telesnega in duševnega trpljenja ter toliko moralne in gmotne škode. Potreba bo mnogo truda, da se to delo opravi Majhen del tega truda so opravili izdajatelji knjige »V znamenju Osvobodilne fronte«, ki vsebuje nekaj dokazil o grozodejstvih komunizma v Ljubljanski pokrajini Knjiga obsega celih 184 strani in vendar vsebuje le skromen del naše narodne nesreče. Kljub temu pa že ta skromen poskus, prikazati usodne posledice komunističnega terorizma, vsebuje toliko žalostnega gradiva, da se človek zgrozi ob misli na končno bilanco usodnega delovanja pogubonosne komunistične stranke v Sloveniji in še bolj ob misli, kaj bi se zgodilo z našim narodom, ako bi nad njim zagospodarili pokvarjeni in brezvestni krivci našega bratomornega klanja. Vtis knjige na vsakega razsodnega bralca je: Upor slovenskega ljudstva proti krvavi strahovladi komunistične OF je bil naraven in nujen. Uvodna beseda pojasnuje, zakaj je pahnila slovensko ljudstvo v tako nesrečo njemu sovražna organizacija, ki si je sleparsko nadela ime »Osvobodilna fronta«. Na to odgovarja pisec z dokazi, da je komunistična OF sama poglavitni sovražn k našega ljudstva, ker je ustanova in orodje kominterne. ki je brezbrižna do našega narodnega obstoja in brez pomislekov pripravljena do kraja žrtvovati naše ljudstvo. Dokaz za to pripravljenost je poleg drugega zlasti dejstvo, da je OF »z vsemi sredstvi skušala zanetiti splošni politični upor in socialno revolucijo med Slovenci tedaj, ko je z oziram na splošni položaj v Evrop; bilo to naravnost blazno in ko ni takih poskusov tvegal noben drug narod, niti francoski, kjer je komunizem imel tik do vojne mogočno besedo.« Nadaljnji dokaz je tudi cinično nadaljevanje pogubnega in avanturističnega komunističnega delovanja ne glede na strašne posledice, ki jih je imelo za naše trpeče ljudstvo. V prvem delu obravnava knjiga priprave za »revolucijo«, ki so jih komunisti »skrbno odevali v plašč narodno osvobodilnega boja«. Toda prevara ni mogla ostati dolgo skrita, ker se je »kmalu pokazala resničnost izreka: po njih sadovih jih boste spoznali«. Sledijo portreti komunističnih voditeljev, ki so že leta 1938 dobili ukaz od kominterne, naj se vrnejo iz inozemstva v Jugoslavijo, da pripravijo spričo bližajoče se vojne ugodna tla za svoje prevratne namene. Knjiga nam prikaže preteklost in moralno podobo Kardelja. Kuharja, Leskovška, Kidriča, Kocbeka, Baeblerja, Rusa in Brileja. To poglavje obravnava še pretkani način komunistične propagande, nasilno pobiranje denarnih in drugih prispevkov za OF in načrtne umore v Ljubljani, ki so dosegli svoj višek z umorom bivšega bana dr. Natlačena. Vseh atentatov v Ljubljani je bilo 49. Komunisti so preudarno pobijali svoje najnevarnejše nasprotnike in obenem skušali ustrahovati ostale. Drugo poglavje govori o izvajanju komunistične revolucije, ko je OF odvrgla krinko. Sem sodijo rekrutacrje komunističnih borcev, ki so se stopnjevale do povelja za »splošno mobilizacijo« spomladi 1942. Vso težo komunističnega nasilja je tedaj prevzela dežela. Kri je začela teči po naši zemlji. To je bila doba »republik«, »čistk« in »likvidacij«. Kot primer te komunistične strahovlade, k; ga lahko apliciramo aa vse ostale občine Ljubljanske pokrajine, prikazuje knjiga pojav razvoj Si divjanje OF v občinah Stopiče Št. Julij pri Grosupljem !n Prečna Tu so opisane tragedije slovenskih mož in celih družin in ropanje imovine. Pravico nad življenjem, smrtjo in imetjem poštenih in delovnih slovenskih mož so si vzeli izpri- jeni postopači, ki so bolj spoštovali pijačo kakor delo T; so bili s svojimi nizkimi instinkti zaželjeno rabeljsko orodje brezvestnih komunističnih voditeljev. Tem ljudem ni bilo dovolj, da so morili; njih izprijena narava se je naslajala nad trpinčenjem nesrečnih žrtev. Smrti pa je zapadel vsakdo, ki se ni sleoo podredil politični volji komunistične Ceke. Sledi pretresljiv seznam slovenskih žrtev s točnimi podatki in mnogimi siikami. Okoli 500 jih vsebuje ta mrliški list. Objavljeni seznami pa se nanašajo samo na nekatere župnije. Doslej je ugotovljenih že nad 3000 komunističnih umorov. Koliko bo končno število? Koliko trupel že trohn neznano kje po gozdovih in kraških jamah? Naslednje poglavje prinaša seznam od komunistov porušenih alj požganih šol in drugih kulturnih ustanov. Doslej so znani požigi 18 šol. Partizani so požgali skoraj vse zgodovinske gradove z mnogimi umetninami vred. ki so deloma že služili javnim namenom. Krasno »dolino gradov« so spremenili v »doling ruševin in pogorišč«. Na podlagi točne poimenske cen.tve so komunisti povzročili samo v občini Begunje za 4,397.814 lir škode. Ker se lahko vzame ta številka za povprečje, znaša vsa škoda v Ljubljanski pokrajini najmanj pol milijarde lir. Nadalje govori knjiga o načrtnem pobijanju vplivnih podeželskih mož, ki so že s svojim ugledom in avtomat.čnim vplivom na svojo okolico, bili nezaželjeni komunističnemu vodstvu. Zato je padal župan za županom ali sicer veljaven mož. Sem sodijo tudi številn: umori slovenske duhovščine, ki kljub komunističnemu terorju ni opustila svojega verskega poslanstva. Nadalje so s cerkvenega vidika navedeni številni primeri krščanskega muče-ništva. Posebno pretresljivi so opis: tragedij celih slovenskih družin. Objavljene slike govore same za sebe. Ako so komunist: že zagovarjali umore staršev, kako morejo zagovarjati umore štiri, šest in enajst lei starih otrok? Kaj so jim storili ti nedolžni otroč či? Pa pravijo, da je namen komunistične pravice poboljševanje in ne kaznovanje. V resnici pa so trebili cela pokolenja Ali se ni v teh primerih izživljal najnizkotnejši morilski nagon, ki je privabil s temi nagnjenji obremenjene lju di v družbo, v kateri so bili zaželjeni m kjer jim je bila dana možnost za popolno nasičenje To poglavje dopolnjujejo primeri sadističnega trpinčenja, podkrepljeni z uradnimi zapisniki. Ko človek bere te strani. se z grozo vprašuje, kakšni živalski atavizmi počivajo skriti v nekater h ljudeh, ki na mah planejo v aktivnost, ko jim neurejene razmere v družbi nudijo pogoje za uveljavljenje, ali še posebno, kadar se na take nagibe naravnost vzpodbujajoče apelira, kakor je to delalo ko-mun stično vodstvo OF. Naslednje strani govore o grobovih po gozdovih in kraških jamah. To so posebni grobovi groze. O njih bo naše ljudstvo govorilo še v poznih rodovih. Otroci se jim bodo s strahom približevali. Posebno poglavje je posvečeno znani tragediji dvanajstorice Ljubljančanov, ki so jih partizani »rešili« ob napadu na vlak pri Borovnici in jih zvijačno spravili v smrtno past. naknadno pa grdo okleve-tali. Tristo Ljubljančanov priča o tem primeru komunističnega zločinstva nad nedolžnimi mladim; ljudmi. V dokaz, da je za vse to nasilje odgovorno komunistično vodstvo, priobčuje knjiga izvirne listine o sklepih in ukazih vodilnih funkcionarjev. Vodstvo OF se te težke odgovornosti ne more rešiti s sklicevanjem na samovoljnost podrejenih organov. Za zaključek priobčuje knjiga uradne dokaze o pripravah za načrtni pokol večine poštenih slovenskih ljudi. Meseca de cembra 1942 je bil ob napadu na partizan sko taborišče pri Belih vodah zaplenjen imenski seznam vseh nekomainistov u Visoki komisar padlim in umrlim vojakom LJubljana, 11. aprila Ob današnji 2. obletnici prihoda čet zmagoslavne italijanske vojske v LJubljano, bo Visoki komisar počastil padle Junake s tem, da bo polotil lovorjev venec na vojaškem pokopališča. Nato se bo podal v poveljništvo Armadnega zbora ter izročil svoj pozdrav Poveljniku in Oboroženim silam. Ekseelenca Grazioli Je sporočil svoje pozdrave tudi Poveljnika Oboroženih sil »Slovenla-Daimazia« ln Poveljnika divizije »Isonzo«. Visoki komisar sprejel nredstavnike Albancev v Ljubljani Ljubljana, 10. aprila Ob četrti obletnici pripojitve Albanije h Kraljevini Italiji je Visoki komisar sprejel v Vladni palači predstavništvo v Ljubljani bivajočdh Albancev, ki so ga prosili, naj tolmači pri Nj. Vel. Kralju in Cesarju ter pri Duceju njihovo čustvo globoke uda-nostL Visoki komisar je v svojem govoru naglasi!, da je prepričan, da Albanija, pridružena fašističnemu imperiju pod slavnim vladarskim domom Savojskim, lahko z za-upanjem gleda v bodočnost. Izobesite zastave! Danes 11. t. m. ob drugI obletnici prihoda italijanskih čet v LJubljano bodo vsa poslopja in Javni uradi okrašeni z zastavami. Zatemnitev od 21. do 6. Ljubljana, 9. aprila Visoki Komisar odreja glede na odredbe dne 6. junija 1941/XIX št. 42 in 27. marca 1943/XXI št 32 in spričo potrebe določitve novega urnika za zatemnitev: Člen 1. Od sobote 10. aprila 1943/XXI zvečer do novih določb se morajo predpisi za zatemnitev izvrševati od 21. do 6. ure. Člen 2. Nespremenjene ostanejo vse določbe, odredbe s 6. junija 1941/XIX št. 42. Visoki Komisar za Ljublansko pokrajino; Emilio Grazioli Gledaliika predstava GILL-a V nedeljo 11. eprila ob 10. uri bo gledališka družina GILLA-a uprizorila na pobudo zveznega tajništva opereto maestra Caprija »Gato di M"rcolfo«. Nastopil bo operni orkester pod vodstvom maestra Simonettija. Gospodarstvo Likvidacija bivše jugoslovanske državne imovine (Konec) Italijansko sodelovanje z nacionalno Kitajsko Peking, 10. apr. s. Na konfererjci tiska je vod.telj komisije za politične zadeve severne Kitajske izrazil svo.e živahno zadovoljstvo in globoko hvaležnost oblasti ter kitajskega prebivalstva za prijateljski čin Italije, ki se je oJpovedala svojim pravicam do poslaniškega okraja v Pekingu. Govornik je diolal, da predstavlja ta korak obenem z drugimi dejanji resničnega sodelovanja. ki ga očitujeio Ital ja in druge prijateljske države, najjasnejši odgovor sovražnim podtikanjem glede pomanjkljive sloge držav trojnega spoiaczuma in Kitajske. Z'to se je Kitajska oilo{i!a po svojih najboljših močeh doprmesti k uspehu v. j-ne. zlasti v borbi zoper komuniste. Ustanovitev katoliške družbe v T 3 kiju Tokio, 10. apr. s. 29. t. m. bodo ob rojstnem dnevu cesarja ustanovili v Toki ju »mednarodno družbo katoliškega prijateljstva«, čegar nalog.i bo. razvijati prijateljske odnose med katolik: Velike vzhodne Azije. Družba bo pod predsedstvom nadškofa Deia poskrbela za to. ckt sc bodo katoliki p"..... bi le za trenutek odločali o naš: o-odi komunistični krvniki. Zato m čudno, da se je, kakor se glasi zadnji stavek njige. »ljudstvo dvignilo v obrambo in odgovorilo, da hoče živeti« LIKVIDACIJA NARODNE BANKE V ČL 16 sporazuma o likvidaciji Imovine bivše jugoslovanske države in o nekaterih drugih s tem spojenih finančnih vprašanjih je določeno, da se izvrši likvidacija bivše Narodne banke kraljevine Jugoslavije mel državami pridobiteljicami po postopku, določenem v posebnem zapisniku. Ta zapisnik, ki je priložen sporazumu, določa naslednje. Da se zagotovi redna likvidacija, se to postopalo takole: Za vsotko državo prido-biteljico se zaradi likvidacije odpre likvidacijski račun, ki se voli sporazumno s to državo. Države pridobi tel j ice dajo likvidatorju Narodne banke takoj na razpolago računovodstvene podatke, ki so potrebni za likvidacijo. Opravila se začno z likvidacijo aktiv ln pasiv iz rednega bančnega poslovanja bivše Narodne banke, vštevši kompenzacijske račune (klirinške rač.) Države pridobiteljice dajo centrali na razpolago položene obveznice in menice, ki so na njihovem ozemlju, pa pripadajo drugi državi Aktiva bivše Narodne banke, ki so na ozemlju vsake posamezne države pridobiteljice. prevzame ta država po predhodni cenitvi sporazumno s centralo ali pa se vnov-čl jo po njenem nalogu. Aktive, ki se ne dajo realizirati se vrnejo likvidatorju. Vsaka država pridobiteljlca prevzame obveznosti bivše Narolne banke proti upnikom, ki imajo ne njenem ozemlju svoje domova-lišče ali sedež. Aktiva in pasiva prevzame ali vnovči novčanična banka države pridobiteljice ali pa denarni zavod, ki ga ta določi Presežek tz prevzema sil vnovčenja aktiv se da na razpolago centrali, ki ga uporabi v kritje pasivnih saldov. Blagajniška gotovina pri podružnicah bivše Narodne banke se vrne likvidacijski masi na dam, ko se predložijo centrali zalevni računovodstveni podatki. Da se likvidacija olajša, so novčanice bivše Narodne banke izločene iz likvidacije tekočih bančnih poslov in kompenzacijskih (klirinških) računov. Terjatve, ki ne slone na. od države izdanih obveznicah in jih ima Narodna banka zoper bivšo jugoslovansko državo (državni dolg) ter narodno-obramb-ni boni ki jih ima banka., se odpišejo cd bilančnih aktiv po nominalni vrednosti; isti znesek se odbije od pasiv pod postavko »novčanice v obtoku«. Preostali znesek obtoka ostane na, pasivni strani za izravnavo bilance. Aktiva, ki preostanejo po poravnavi pasiv .uvoda, izvzemši obveznosti iz emisij novčanic, se odkržejo predvsem tistim državam pridobiteljicam, ki so zamenjale več novačnic, nego znaša delež, po ******* mera jo prispevati da se uredjo terjatve, ki jih ima Narodna banka zoper bivšo jugoslovansko državo, kakor tudi narodno-obrambni boni ki jih ima banka. Nadaljnja aktiva, ki bi morda še preostala^ razdelijo po istem ključu kakor finančni dr-lgovi. Države pridobiteljice se zavezujejo uničiti novčanice bivše Narodne banke, kolikor jih imajo. Uničijo se novčanice vpričo nemškega in italijanskega delegata pri Nar rodni banki v likvidaciji ali njih zastopnikov. O uničenju se sestavi zapisnik o znosku in vrstah uničenih novčanic. Tudi druga jugoslovanska denarna sredstva, ki ne pripadajo obtoku novčanic in bi se uničila hkratu z novčanicami, je navesti v zapisniku. Države prilobiteljice izjavijo, da nimajo drugih novčanic bivše Narodne banke v dinarjih. Novčanice, ki se do trenutka uničenja ne bi predložile v zamenjavo, morajo posamezne države pridobiteljice proglasiti kot razvrednotene. Nemški in italijanski delegat pri Narodni benki v likvidaciji bosta ob prikladnem času stavila predloge glede nadaljnjega likvidiranja. LIKVIDACIJA OBVEZNOSTI IN TERJATEV IZ KOMPENZACIJSKEGA RAZMERJA Z DRŽAVAMI PRIDOBITELJICAMI Zaradi izvedbe sporazuma o likvidaciji imovine bivše jugoslovanske države se obveznosti in terjatve iz kompenzacijskih računov (klirinških računov) urede ločeno od splošne likvidacije Narodne banke in se opravi najprej neposredni obračun med državami pridobiteljicami po naslednjih smernicah: Ce so bili kori-stniki že poplačani, se razdelijo obveznosti in terjatve bivše Narodne banke proti zadevnim zavodom ali novča-ničnim bankam držav pridobiteljic po istem ključu, kakor se razdelijo finančni dolgovi bivše jugoslovanske države. Ce koristniki še niso bili j>oplačani, se izvede razdelitev po domovaiišču upnika ali dolžnika. Bivša Narodna banka priobči kompenzacijskim zavodom ali novčanič-nim bankam držav pridobitelj;c zneske iz te razdelitve. Ti zavodi prevedejo takoj te zneske preko kompenzacijskih računov za blagovno izmenjavo. Zaradi prevedbe po kompenzacijskih zavodih ali novčaničnih bankah odobr; Narodna banka zadevne države na likvidacijskem računu z ustreznim zneskom v dinarjih, kakor ga je bila terjala. Giede nadaljnjih nadrobn:h vprašanj stopi »Deutsche Verrechnungskasse« neposredno v stik s kompenzacijskimi zavodi ali novčaničnimi bankami posameznih držav pridobiteljic. Ljubljanska kreditna banka P.d predsedstvom g. Ivana Jelačjna se 'e vršil dne 10. t. m. občni zbor deln Carjev Ljubljanske kreditne banke. Poročilo uprave, ki ga je podal g. glavni ravnatelj Kiofta, navaja, da se bilančne postavka niso mnogo izpremenile, pač pa je bila donosnost kreditnega posl vanja boljša in se je tudi zvišal dohodek na konzorcijalnem računu. Izdatno so se povečali izdatki za personal in davke. Pod^tja. pri katerih je banka udeležena. 3>, v kolikor se nahajajo-v Ljubljanski pokrajini, poslovala zadovoljivo. Gotovini in vsak čas razpoložljiva sre istva banke znašajo 22 milijon, v lir. Zavod je v minulem letu izplačal 2 kvoti na stare vl'ge ter so bo s 1. julijem t. 1. odrekel zaščiti, ki jo je povzročila znana svetovna kriza iz h ta 1932, in preide zopet v normalno pos! vanje. Občni zbor jC odobril poslovno poročilo in bilanco zavcKia za leto 1942, ki izkazuje s pren sem vred 1.074.299.66 lir čistega dobička, od katerega se je dodelilo rezervam 250 000 lir in podpornemu fondu za t uradni:tvo 200.000 lir. Za prioritetne del-! niče je bila d .-ločena i% dividenda, s ka-' tere zy.ličilom ha banka pričela 12. t. m. N.i seji uprave, ki je sledila občnemu zboru, je bi p novno izvoljen za prvega podpredsednika zavoda g. Leo Souvan st. Gospodarske vesti = Letošnji zaključki italijanskih družb. ; V teku marca objavijo v Italiji vsako leto svoje računske zaključke gospodarski k:n-cera' in -elike družbe. Letos objavljeni zaključki kaže o v splošnem, da je položaj ; družb nadalje stabilen. Družbe izplačujejo i z malimi izjemami iividenae v lanski višini, tudi one, ki so boli oočut le pos'edice vojne. Skoro vsa letna poročila kažejo, da je lansko poslovno leto v glavnem podobno poteklo kakor prejšnje. ! = Nemške dobave krompirja in sladkor, korja /a Hrvatsko. Iz Zagreba poročajo, da so te dni prispeli pivi transporti krompirja :n sladkorja iz Nemčije v okviru dobav, za katere se je Nemčija obvezala in pri čemer gre za dobavo 4000 vagonov krompirja za prehrano prebivalstva, 150 vagonov semenskega krompirja in 1000 vagonov sladkorja, še v teku aprila bodo i dobavljene vse dogovorjene količine. V pr-' vih dneh apria je prispelo 300 vagonov krompirja in 15 vagonov sladkorja. Blago bo takoj razdeljeno potrošnikom v mestih in v pasivnih krajih, znaten del ps je bi? odpremljen v hrvatsko Primorje. — v Franciji ne bo velesejmov. Francoski ministrski svet je sklenil, da se za doba trajanja vojne ne bodo prirejali v Franciji nobeni velesejmi, prav tako se Francija ne bo udeležuvsla inozemskih velesejmov Zaplemba ionvine upornika Draga Kašaka Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino giede na svoji naredbi z dne 6. novembra 1942 XXI št. 201 in z dne 7. januarja 1943-XXI št 2 o zaplembi imovine upornikov. giede na predlog Zavoda za upravljanje. likvidacijo :n dodeljevanje imovine. zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini, upoštevajoč, da je bil Košak Drago živ. Karla, bivajoč v Ljubljani, s sodbo Vojaškega vojnega sodišča Višjega poveljn štva oboroženih sil »Slovenia-Daimazia«. oddelka v Ljubljani z dne 21. januarja 1943-XXI obsojen zaradi udeležbe pri prevratni združbi na 5 let ječe s pripadki, z vsemi zakonitimi posledicami, upoštevajoč da ie po preiskavi, opravljeni po členu 6. naredbe z dne 6 novembra 1942-XXI št. 201. šteti Košaka Draga za upornika po členu 2., št. 3. črki d) te naredbe -in da ie torej njegova imovina za-plenljiva, odloča; Zaplenja se vsa premična in nepremična imovina, brez izjeme, lastnina upornika Košaka Draga živ. Karla in živ. BezlaJ Katarine, roj. dne 3. junija 1905 v Ljubljani, biv. v Ljubljani, cesta V Emanue-la III. št. 17, v prid Zavoda za upravljanje likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokra ji ni. Pozivajo se po členu 7. In v izogib kazenskih odredb po členu 8. naredbe z dne 6. novembra 1942-XXI št 201 vsi more; bitni imetniki premičnin po katerem koli naslovu in dolžnik: Košaka Draga, naj prijavijo v 30 dneh od dne objave te odločbe Zavodu za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini Napoleonov trg 7/II. stvari, ki jih imajo in dolgove. katere mu dolgujejo, s prepovedjo vrniti njemu al; drugemu stvari ali dol-govani znesek tudi le deloma plačati Ta odločba je takoj izvršna m se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana dne 5. aprila 1943-XXL Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli BANCO di ROMA BANCA 01 (NTERESSE NAZIONALE - BANKA DRŽAVNI KORISTI ANNO 01 FONDAZIONE 1880 LETO USTANOVITVE iUBIANA FILIALE DI PODRUŽNICA V Marijin trg 5. telet 43164317 T0TTI iS OFSftABOMl 01 b^NCA • VSI ftANCNl POSLI t Po dolgem trpljenju, previden c svetimi zakramenti je umrl danes, gospod FRANC MLAKAR Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, dne 12. aprila 1943 ob pol 4. uri popoldne z žal, kapelice sv. Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica bo darovana v torek, dne 13. t. m. ob 8. uri v Frančiškanski cerkvi pri Sv. Križu. Divaccia, S. Pietro sol Carso, LJubljana, 10. aprila 1943. SaloJoči : Stanka, žena; Stana, Miran, Metka, otroci; Marjeta, mati; Amalija, Marija, Albin, Anton, Alojz, bratje ln sestre — ter ostalo sorodstvo. mu :jfeM9g, tu m t9&xxi, S poseta Visokega komisarja na Dolenjskem L Med šolsko mladino v št Jerneju. - 2. Ekscelenca GrazioH z mons. Cerinom in rtotoim tapifljem t Novem mesta. - 3. OfflKnl gost med šolsko mladino. - 4. Visoki komisar se razgorarja z vojaki v St Jerneja. - 5. Visoki komisar v razgovor« z ljudstvom. Neme nrjče ljubljanske preteklosti: Mestni trg Marsikdo vsaj starejših ljubljanskih lju-gotovo še pomni, da je bila na Mestnem trgu v hiši št. 11 nekdaj, .še prad Koncem rejšnjega stoletja, lekarna »Pri Mariji r omagaj« z veliko podobo Matere božje ob hodu. Ta lekarna je obstajala oddavnaj, vsekakor že precej časa pred letom 1730. ?o vrsti so v njej oddajali zdra v da Graf-nhueber (Franc, omenjen na koncu opi-ovanja hiše s št. 6. čigar vdovo Marijo -haro navajajo listine med leti 1731. in •757 za lastnico hiše), Janez Jurij Knur i a Franc Šaleški Raab. — Knur je bil :.etnik opisovane hiše od 1757. do 1785. 'a. nato pa so ji postal1 gospo.tarji tlee .g-ovi najbližji sorodniki: dne 8. novem--i 1785 vdova Marija Ana, dne 7. oktobra - - ■') sinova Anton in Jožef, vsak polovič- izza dne 11. decembra 1797 pa je bil i gospodar zgolj Anton, po vsej pri-samo dve leti. Listine navajajo namreč j: hišnega lastnika med leti 1799. in 1818. :aaba. Dne 13. januarja naposied na-■ r- -nega leta je bila vknjlžena lastninska : r i ca za Julijano, vdovo po itaabu. Dne 24. januarja 1820 sta se poročila Raabova hči Friderika in poljski izselje- - Franc pl. Gromadzky, lekarnar. To je 1 > ti^di razlog, da je bila nato one 13. novembra istega leta nanju prepisana. Ko je Grorr.adzkv dne 6. februarja lrf-i7 v se-iem in petdesetem letu starosti preminul, ie postala v prihodnjem septembru (dne 24.1 samcimetn:ca hiše njegova obvdovela sooroga. Za r.jo je gospodarila Mši Avre-iija, hči zakoncev Gromadzl:yh, cd dne 20. anuarja 1854 do dne 24. julija 1375, ko si je pridobila hišo Antonija Stare. Le-ta 'o je zapustila drju Antonu Staretu. vojaškemu višjemu štabnemu ■zdravniku v Pra-ri. preminulemu dne 16. marca 1916 v Ljubljani, kier je bil kot .pokojencc spričo izredne "ljudomilosti vobče poznana m •io čislana "osebnost. Na podstavi priso-jiJne l:stine z dne 29. marca 191'5 je postala in ostala lastnica hiše Olga Stare, rojena Leitner, dokler je ni prodala dne 29. novembra 1921 trgovcu Jožefu Uranu. Od. tega je kupil hišo dne 31. dirembra 1930 Jožef Ciglič, ki jo je prodal dne 26. jirria 1941 gospodu Vinku Preg.ju, sedanjemu lastniku. Po izsledenih pedatkih po posedc-ali to hišo. preden je prešla v lest zgoraj omenjene Marije Barbare Graffehhueoerjeve, rodbini Caharije Talkopfa (pred ""659. le-*om) in Adama Žagarja (1659—ITjI). Za Gromadzkvjevimi je oskrboval lekarno v hiši Erazem Birschitz. Od njega kot iiietnika jo je vzel v najem LudoVik Grenel. Lekarno je prodal Birschitz leta 189*^. Edvardu Svobodi, le-ta pa že le!x> dni pogreje £h. mr. Milanu Leucteku. k; jo je umestil- v Iršo stoječo na voglu Pesljevt ceste In. Sv. Petra nasipu, kjer je zdaj t lastnina gorrpoda lekarnarja Milana Leu-teka mlajšega. (M:lan i^eusfc;« je žive! do čne 31. avgusta 1910, njsgova soproga Lujiza, rojena šipuš-Sisačka pa je umr'a dne 1. decembra 1927.) 5- ri-n.1 -fe imel v tej hiši trgovino z rezili Nikolaj Koffmann, čigar rod j- izvrši baje z Moravske ga. Rod".! se je v T 'i:fcliani dne 10. septembra 1819 in v njej je tudi dne 16. novembra 1901 umrl. Njegova žena Ana Marija je bila rojena leta S. v R-nbu na Ogrskem, hči Avgusta ra je zarrle^ala kič sveta v Ljubljani leta 1844. Hoffmana, Stanujoč na Poljanski ce-pt'i št. 13. je fadalovalec Kirurgičnih in- * h m en tov. finih nožev in orožja, pravi n dopisujoči član Trinogih znanstvenih dru_ " odlikovan z diplomo in srebrnimi nve- • jsmi. (Po njegovem oglasu v »Laibache* Z -tunge. 1880.) Sicer pa tudi splošno /nan ljubljanski original ali tako imeno-vani lastoviti človek, ki je občeval v mlajših Istih mnogo s slovenskimi pisatelji, zlasti Franom Levstikom, Fran o "i Erjavcem in Ivanom Ttiškorn. Prvi ga navaja v satirični C zbadljivo zasrnehljlvi) pripovedki. imenovani »Sveti doktor Bcžanec v Tcžbanji vasi«. Z drugima dvema se Je N51co!aj precej in silo rad pomenKOval o naravrslovju. za katero je bil ves vnet ter je zanje obadva zmerom čimbolj prepričevalno navduševal. Okoli leta 1860. je če. val občasno v svoje -zložbeno okno •—oje-ročno pisano kroniko, v kateri je bičal ljubljanske razmere, kar je -zbujalo prt prebivalstvu'ne le dosti veselja nego povzročalo tudi nemalo opravičljive jeze. Levstik piše takole: ^Doktorja Pipca (namreč Hoffntanna) zaradi njegovega prirodnega dovtipa m čudnega počotja svet graja in nvali, celo začudi se mu kaka nreprosta duša. V Pip-čevo prodajaicico, kjer se obenem -ireduje Kovaško kladivo, radi zahajajo izobražene:, in smeholjubi meščani, a tudi kak srdit obraz časi pisano pogleda skozi okno tei pomoli stisnjeno pest, da bi se z njo dala krepkejša pedpora.« Hoffmarm je prodajal rezila in kirur-gične ali ranocelnške predmete lastnega izdelka. Nanje je kaj rad vreioval bolj ali pa manj posrečene svoje tako slovenske kakor nemške izreke. Dobro se spominjam, da sem idel na obrtniški razstavi. prirejeni v Ljubljani, ko je obiskal leta 1883. cesar Franc Jojef I. več pomembnejših krajev v svoji bivši vojv~d:;ii Kranj- Kakšnega pomena je velikost cvetov Prašniki in pestiči v cvetovih so rastlinska plodila. Pelod lz prašnice oplodi jajčjo stanico v pestičevi plo.lnici. Ta dozori potem v seme, ki se z njim rastlina množi Pelod prenašajo žuželke, v nekaterih p.i-merih tudi druge živalce (žužkocvetke) ali pa veter, včasih tudi voda (vetrocvetke). Vetrocvetke rastejo navadno na odprtem svetu in imajo po večini majhne neznatne cvete; za veter ali vodo ni treba, da je cvet očiten, le peleda mora biti mnogo, da se izvrši oprašitev, oziroma oploditev bolj zanesljivo. Drugače pa je pri žužkocvetkah. Njihovi cveti morajo biti vidni, očitni, da jih najdejo žuželke. Vsa vidnost pa ne bi pomagala nič, ge ne bi opraševalke dobile v cvetu hrane zase in često tudi za svoj zarod. Zanje proizvajajo zato žužkocvetke v cvetih sladke sokove in pa tisti pelod, ki ga je več, kakor bi ga bilo potrebno za oploditev samo. Za »plačilo« prenašalkam peloda je torej s tem preskrbljeno. Drugo vprašanje pa je, kako se pokazati žuželkam, da ne prezre dobrot, ki jim jih nudijo cvetovi. To dosegajo cvetovi na dva načina: z vonjavostjo in z očitnostjo. Vonjavi cveti privabijo žuželke iz dalje, sarj je pri mnogih vonj neverjetno dobro razvit. Za naš nos cvetna vanjavost ni vedno prijetna; mnogo je cvetic, katerih cveti nam ogabno smrde, vendar jih obiskujejo mnoge žuželke, zlasti muhe, navadno prav tistih vrst, ki jih vidimo na gni-jočih živalskih in rastlinskih ostankih. Za očitnost cvetov je merodajna barva in pa velikost, čim bolj se razlikuje cvet po bana od svoje okolice ali podlage, tem vid-nejiši je. Zeleni, sivi, rjavi cveti so zato jako redki, kvečjemu če niso morebiti močno vonjavi, pač pa so bela, rumena, rdeča in modra barva dobro zastopane. Barve pa so vidne tem dalj, čim večjo ploskev zavzemajo. Cvetice dosežejo to tako, da imajo velike cvetove ali pa mnogo cvetov drugega pri drugem. In res vidimo, da so barvasti listi v cvetih, cvetna odevala, večja kakor pa bi zadostovala za varovanje prašnikov in pestičev, kar kaže na to, da so v resnici tudi viina opozorila za žuželke. Prav tako učinkujejo tudi goste skupine cvetov (razcvetja), saj vidimo, da so pri njih vnanji cveti često neplodni ali povečani ter torej služijo samo boljši vidnosti. Včasih so barvasti v bližini cvetov še drugi rastlinski deli, zlasti pri majhnih cvetih, kar tudi pospešuje očitnost. V cvetnih rastlinah obstoja nagib, pokazati svoje cvete, jih zato večati ali spajati v čim razsežnejša razcvetja. Posamezen bezgov cvet, ki meri 5—6 mm v premeru, bi že na kratko razdaljo ne bil več viden, teda 1000—1500 cvetov, ki sestavlja okoli 250 cm2 veliko plosko razcvetje, se očituje prav na daleč. Enako velja za divji kostanj, razne križnice, stročnice, volčine, oljčnice, kobulnice, košarnice itd. Košarni-oa. galinsoga parviflora, ki ima menda najmanjše cvevte med vsemi cvetnicarni, namreč le 1 mm dolge in 0.3 mm široke, se vendar vili zaradi tega, ker ima mnogo cvetov združenih v košku, še na 15 m razdalje prav dobro. Cvetni koški dailij, krizantem in drugih gojenih cvetic dosegajo često neverjeten obseg: z izboljša- njem življenjskih pogojev se je težnja po povečanju vidnosti tem laže uveljavila. To .1 a ne samo pri razcvetjih, tudi pri cvetih, ki rastejo posamezno, opažamo enako tendenco. Zlasti majhne rastline m.ijo razmeroma velike cvete. Spomnimo re le na jegbče. encijane, ža'ran, veliko-uočnice mačehe, make, slake, bučnice itd. Posebno razsežne cvete imajo nekatere tropske rastline, na primer kakjica cereus 22 cm v premeru, zlata lilija 24 cm, vele-cvetna aristolohija 33 cm, lokvanj vietoria regia oo 40 cm. Med drevesi ima največji cvet magnolia campbellii (26 cm), največji cvet. sploh na svetu pa ima rafflesia arnoldi, ki raste na Velikih Sundskih otokih. Njen cvet meri 1 m v premeru in tehta io 10 kilogramov. Cvet tla na tleh, jt rjavo-rdeč ln Ima bele proge. Rastlina je zaje-davka in nima ne stebla, ne listov. Pod cvetom se razprostira korenina, ki srka hrano lz pri vršnih korenin raznih ovijalk. Cvet močno smrdi po mrhovini, roji muh ga Obiskujejo Svoje Ime Je dobita rastlina ' po guvernerju Rafflesu, ki je 1. 1810. ustanovil Singapore ter leta 1826. poklical v življenje Zoološko društvo v Londonu. Ena in edina zastopnica raflezij, namreč cytl-rai8 hypocistis, raste tudi v našem Prlmor-ju, je svetlorumenordeča ali rjavokarmina-sta in zajeda brškine. S. B V Matu med lagunami Nemški vojni poročevalec dr. Werner Deiters poroča dne 1. aprila: že tretjič kličejo naše oklepnike sredi lagun Azovskega merja na pomoč v vasico T. Boljševiki poizkušajo z vsemi silami na jugu prodor, da bi zabili klin v mostišče na Kubanu. Kilometer za kilometrom se potapljamo v globoko blato ce^e, ki je ravna kakor bi ustrelil. To enoličnost preseka slednjič bojni hrup iz naselbine T. Iz mogočnega oblaka šine kakor jata roparic navidez na vrat na nes, v resnici pa Po dobro premišljenem načrtu, trinajst strmoglavcev, katerih navzočnost in brnenje motorjev nam je bilo do tega trenutka neznano. Bomba za bombo udarja v sredino naselbine, iz katere se dvigajo plameni in dimi iz zažganih ilovnatih kcč. Učinek je strašen. Samo razvaline estanejo, široki lijaki med njimi pa trupla sovjetskih vojakov. Strmoglavce so poklicali nad naselbino s telefonom. Zdaj zopet napredujemo z oklepniki. Na stranski poti, kj drži v vas, čaka naše oklepnike prav neprijazen sprejem. Poveljnik oklepnika štev. 333 hoče pravkar fotografirati sliko napadajočega strmoglavca. Sprejme ga deset topovskih strelov, ki drug poleg drugega zaprejo pot v sredino naselb ne. Iz mikrofona zadoni povelje: »Brezobzirno naprej in vse uničiti!« Poveljniki ne čakajo ponovitve tega ukaza. Otvorijo ogenj iz vseh cevi in ne uničijo samo prot tankovskih topov, temveč z njimi vred tudi vse hiše in pcslopja, v katerih se skrivajo boljševiki. Vedno iznova se dvigajo lz tal sive postave v kežuhovinastih kapah, toda toča iz strojnic jih pokosi in vrže na zemljo, kjer obležijo s krčevito skrivenčenimi udi. Kamor je namerjena cev nemškega oklepnika je zemlja posuta z mrliči Polagoma pridejo za nami oklepniški grenadirji in W-'aki z južne strani. S karabinkami ali strojnimi pištolami v rokah ter z naboji oatronov okoli vratu dovajajo zdaj v družbi z rumunskimi pešci ujetnike izpod razvalin posameznih hiš, ter preščejo vsak kotiček naselbine. Tako se kmalu nabere precej velika kolona ujetnikov. Sledi drugi prodor oklepnike v vzdolž prekopa v severni del naselbine. Trdo udari izstrelek protiletalskega topa v skupino voditelja stotnije. Na čudežen način je bila od vrnjena nesreča. Nemajhni delci železa so oprasnili lice med vratom in očesom ter so se zarili v meso. Kakor da se ni nič zgodilo, ae bori nadporočnik M. s svojim oklepnikom dalje. Pri tem ga nič nc ovira dejstvo, da so nekatera oklopna vozila zašla ▼ globoko mečvirje, ter jih morajo spravljati iz njega s pomočjo ločja in desk. V štabu vodje borbene skupine izvemo pozneje, kakšen je bil dnevni uspeh. 32 protiletalskih topov, 34 strojnic in 3 metalce granat naštejemo poleg 250 mrtvih in 210 ujetih nasprotnikov. Nade izgube so skoro brezpomembne. Poleg vsega drugega nam ostane še dovolj časa, da predlagamo za odlikovanje nekaj rumunskih vojakov, ki so se izkazali prt tem podvigu ter so resnično zaslužili odličje z železnim križem. Rdeč! križ poroča V pisarni LR.K., avtonomna sekcija Ljubljana, Via Ariella Rea 2, ae naj oglase osebe, ki so poslale pakete naslednjim: Velde Alojz, Sever Franc. Podržaj Janez, Pajmič Ivan, Sečnik Jože, Hočevar Ivan. Boh Franc, Muster Jože Zaje Vinko, Kozina Ivan, Vidic Stanislav, Vkiic Anton, Fink Franc, Ma» rinč Martin, Kasi Adolf, Zupančič. Svajger Franc, Peterle Alojz, Periin Gabrijel, černič Franc, Zalar Matic, Arko Anton. Spreicer Ana, Stamiša Ivan, Mamilovič Avgust, Čop Fran jo. Pafcefi za vojne ujetnike, civilne mtemiran-ce konfinirance in jetnike v zaporih se sprejemajo izključno po novem izpremenjenem redu (za sprejemnike z začetnimi črkami imen): ponedeljek: A, B. C C, D; torek: E F, G H. I, J; sreda : K, L; četrtek: M N, O, P; petek : R. S, S, T; sobota: U, V. Z, 2. Čas sprejema vsak delavni od 830 do 1130 in od 1530 do 1730, ob sobotah pa »amo od 830 do 1130. Izven tega časa se sprejemajo samo paketi od pošiljafcev izven Ljubljane, ki se izkažejo s prepustnico. Kdor nameni oddati več paketov za razne prejemnike, naj pride na vsak način popoldne, razen ob sobotah. Red sprejemanja paketov je razviden urada. vratih ŠPORT Nedelja v znamenju nogometa Dve telsml na Igrišča Lfublfane, ob 10. ln 16. Vremenska napoved pri severnozapadnem vremenu Ljubljana 10. aprila. Vremena posameznih krajev se med seboj več ali manj močno razlikujejo. Te razlike nas opozarjajo na brezštevilne vplive m na zakone, katerim je vreme podvrženo, ki jih hočemo doumeti in spoznati, pa čeprav se zavedamo, da smo se zelo daleč od onih časov, ko »e bo to v celoti posrečilo. Spomnimo se na vplive, ki jih imajo na vreme hribi, pogorja, vode, puščave.... tu pa naj posebej opozorimo na vpliv Alp, na ta mogočni vpliv, ki ga med drugim opazujemo tudj pri našem severncaapadnem vremena Na tem kratko odmerjenem prostoru si ne moremo odgovoriti na zanimivo vprašanje po vzrokih povzročiteljih našega severnozahodnega vremena. Oglejmo si samo na kratko vreme in vremensko napoved v takih dneh. Vetrovi v oblakih in lahko tudi pri tleh. ki pihajo iz zapadnih do severnih smen ustvarjajo severnozapadni tip vremena. To vreme nam prinaša najlepšo oblačnost, na nebu se po« javljajo raznovrstni oblaki, skoraj redno opazujemo ovčice, razne druge valovite oblake in izrazite najvišje bele kristalnt oblake, tako imenovane cire in cirostrate. Na severni strani, Eredvsem pa okoli planin, se radi zbirajo nizki opasti oblaki. Večletna opazovanja ljubljanskega vremena so pokazala. da nam prinaša sevemozapadno vreme v več kot 80% nepadavinsko vreme in da je za vremensko napoved izredno ugodno. Pojavlja se v vseh letnih časih približno enako pogosto, in sicer nekako lOkrat na letni čas. sld, nož s temle Hoffmannovim nemškim stihom: Im Wunderlande Krain will ic:i nicht der letzte sein. (V čudovit: deželi Kranjski nečem biti zadnji.) Alojzij Potočnik. Lansko leto se je na primer pojavilo v raznih oblikah 36krat. Za malo natančnejši prvi vpogled se poslu-žimo lanskoletnih opazovanj, ki jih imamo na razpolago in ki nas opozarjajo na nekatere značilne lastnosti severozapada. Zanimivo je, da lansko leto m sledilo severo-zapednemu vremenu nikoli takoj naslednji dan nevihtno vreme, drugi dan pa samo dvakrat. Vzrok temu so brezdvomno po Aipah povzro* čeni padajoči, v obliki pahljače pihajoči vetrovi. ki preprečujejo močne vertikalne vetrove, tvorce nevihtnih oblakov-kumulov Tudi kako drugo padavinsko vreme težko sledi severo-zap. vremenu. Tako je slettfi lansko leto takoj naslednji dan padavinsko vWie (1 mm ali več padavin) samo štirikrat. toref samo v 11 %, in še te padavine so bile neznatne (vsega skupaj 8 mm) in se pojavljale razen enkrat, ko je v prvih dopoldanskih urah feiabo snežilo, samo ponoči. Severozapadno vreme je zelo suha Zračne mase oddajajo namreč, preden pr dejo k nam, na zapadni, severni strani Alp. kier se vzpe« njajo in s tem ohlajajo, večji del svoie vlage. Zato nam prinaša to vreme v splošnem nekaj dni trajajoče nepadavinsko vreme. Lansko leto je na primer padlo drugi naslednji dan povprečno samo 0,4 mm tretji pa l.i mm padavin. Povpreček tretjega dne 1,1 mm bi bil več kot še enkrat manjši, če ne bi padlo samo v enem nevihtnem dnevu, ko se je nevihta sprostila slučajno tek nad Ljubljano, kar 23 mm dežja. Če upoštevamo, da so sledile lansko leto padavine drugi naslednji dan samf v petih pri« merih, to je v 11 %. tretji pa samo v šestih (17 %) in še to največkrat ponoči, lahko pričakujemo po severozapadnem vremenu vsaj tri dni trajajoče lepo vreme, kvečjemu moteno po slabotnih kratkotrajnih padavinah Dr. M. Čadež. Minuli teden smo imeli nekaj papirnatih bitk okrog okroglega usnja, toda zdaj so srečno za nami in danes pojde zares — samo na zelenem travniku. Tam ne pomagajo nobene lepe besede, tam ni mesta za ugibanja m raču« ne brez krčmarja, tam govorita samo žoga in sodnik. Danes torej prehajamo od besed na dejanja, in sicer po izrednih okoliščinah — kar na isti dan na dveh frontah in za dve različni odločitvi. Danes opoldne bomo vedeli najprej, kdo bo četrti udeleženec v ljubljanski /. diviziji med kandidatoma Dopolavorom iz tobačne tovarne in Mladiko. To vprašanje je bilo z vsemi potrebnimi pri- Eravami rešeno že pred tednom dni. toda, ka-or znano, doseženi izid prve tekme iz tega naslova ni bil verificiran in kvalifikacijska tek» ma bo odigrana še enkrat, čisto tako, kakor bi prve sploh nt bilo. Dopolavoristi pojdejo sicer danes na igrišče s tiho zavestje, da so enkrat že ugnali tega nasprotnika toda kolikor bo ta občutek koristil njim, toliko bo Mladiki vlila nove moči okoliščina, da je položaj zanjo nespremenjen, kakor jt bil od vsega začetka in da danes lahko popravi ne samo izid sam, temveč reši sploh vse in si namesto nasprotnika sama pomaga v vrsto najboijših štirih. Igra zadnje nedelje bi kazala njej v prid, toda taki računi ne držijo nikjer, kaj šde pri moštvih. ki so tako dolgo počivala. Izid je torej lovno negotov za oba in to je dccvolj. da io gledalci lahko videli marsikaj napetega. Tekma bo ob 10. na igrišča Ljubljane ' Dalje bomo drevi izvedeli se to, kdo bo spravil prvi dve točki v prvenstva l. divizije, in sicer iz gotovo mnogo obetajoč* tekme med Marsom in Ljubljano. Na igrišču se bosta pojavila dva stara predstavnika ljubljanskega nogometa, o katerih borbenosti in rutini ni treba izgubljati besed. Ker je znano, da se oba ljubosumno in žilavo borita za sloves svojih imen, ni dvoma, da bo tekma med najbolj privlačnimi kar jih utegne ustvariti konkurenca v sedanjem okolju Tudi Mars in Ljubljana bosta obračunala za prvi dobiček na igrišču Ljubljane, in sicer od 16. dalje. V predtekmi bosta nastopili rezervi obeh prvih garnitur. Prijatelji nogometa vabljeni na obe tekmi! • Prvenstvena tekma IL divizije med K°-rotanom in Vičem bo odigrana kot pred-tekma ob 14 na igrišča Ljubljane — name* sto prej omenjenih rezerv. SK Zabjak igra danes ob 10 prijateljsko tekmo z moštvom Hermesa. Igralci I. moštva točno ob 9.30 na igrišču Hermesa; takrat bo na igrišču tudi rezerva ki igra z rezervo Hermesa ob 11. XXVIII. kolo tekem za točke Nogometno prvenstvo v Italiji prehaja ▼ najbolj dramatično m ožjo zaključno fazo. To velja predvsem za divizijo A, v kateri so z današnjo nedeljo vred na sporedu le še tri kola medtem ko manjka v diviziji B do konca še sedem terminov m so v diviziji C že začeli z izbirnimi tekmami za prestop v višji razred. Še enkrat bosta danes vodilni Torino in zadnjo nedeljo odrinjeni Livorno imela možnost, da zamenjata vlagi, potem pa bo bržkone prepozno za letos. Torino ima pri tem težjo nalogo. ker mora nastopiti v Rima Livorno pa bo doma opravil, kar bo, z dovolj nevarno Fiorentino. Se več zanimivih dvobojev bo med moštvi, ki se še zmerom niso mogla rešiti nevarnosti, da bi morala drugo leto v divizijo B. Tako mora Liguria z zadnjega mesta na go* stovanje v Bergamo, Venezia na igrišče v Bo logno in Triestina na preskušnjo v Genovo, pa tudi Vicenza ne bo imela lahkega dela proti Ambrosiani v Milanu. Kakor so zadnjič vsi ti kandidati pobirali vse točke tako bi jih danes drug za drugim utegnili pustiti nasprotnikom. Spored obsega naslednjih osem ekem: v Bergamu: Atalanta—Liguria (prva tekma se je končala s 3:0 za Ligurio), v Rima: Lazio —Torino (2:2). v Bologni: Bologna—Venezia (1:0 za Bologno), v Bariju: Bari—Mileno (3:1 za Milano), v Milanu: Ambrosiana—Vicenza (2:2), v Dvomu: Livorno—FiotenUna (4:3 za Fiorentino), v Torina: Juventus—Roma (2:1 za Juventus) in v Genovi: Genova—Triestina (1:0 za Genovo). V divizii! B je glavni dogodek srečanje med Spezio in NapvMijem na igrišču prve. toda tudi nastopi vodilne Modene in še nekaterih vidnejših enajstoric izven doma bodo lahko pre-vrgli račune še tako zanesljivih napovedoval« cev. Pari današnje nedelje so naslednji: Savona—Pescara, Cremonese—Ptsa Udinese —Pro Patna. Siena—Novara, Alessandria— Palermo, Fanfulla—Modena, Mater— Bretda, Padova—Anconitana m Spezia—Napoti. V diviziji C bo Gorizia danes odigrala drugo izbirno tekmo za prestop med boljše klube, in sicer s Parmo na svojem igrišču. s— Hermes (nogometna sekcija). Danes ob 10. igra prvo moštvo in rezerva trening-tekmo z Zabjekom! Vsi točno! Prinesite s seboj dve podpisani sliki za verifikacijo in točke za nabavo novih majic (dresov) I s— »Hermes« (lahkoatletska sekcija). Naprošajo se vsi bivši lahkoatleti obojega spo^ la in tudi vsi. ki se nameravajo posvetiti lahkoatletski panogi, da se sigurno udeleže informativnega sestanka v ponedeljek dne 12. t m. ob* 18 v kmečki sobi pri Sla-miču. — Načelstvo lahkoatletske sekcije. s— Ljubljanski športni klub bo imel redni letni občni zbor v petek, 30. t. m, ob 19 v lovski sobi restavracije Slamač z običajnim dnevnim redom. Za primer nesklepčnosti bo pol ure pozneje (ob pol 20) pri vsakem številu udeležbe. — Odbor. Zanimivosti Slovar japonskega in arabskega jezika. Iz Toki? poročajo, da je sestavil profesor Kohajaši, redni profesor za tuje jezike na univerzi V Osa ki, slovar arabsko-japonskega jezika. Besedišče slovarja šteje 80.000 besed. Prof esc r Kohajaši je študiral arabščino na univerzi kralja Fuada v Kairu ter je začel sestavljati svoj slovar lansko teto po svojem po-vratku na Japonsko. Tri mesta v Cilu so postala žrtev potresa. Iz Buenos Airesa poročajo, da je bil v republiki Cile hud potres, ki je popolnoma porušil mesta Salamanco, Ilapen ta Combarbalo. Večina prebivalcev je ne&la smrt pod razvalinami. V dveh drugih mestih province Coquimbn je potres povzročil veliko razdejanje, posebno v sereni in Oval-li. Precej škode je tudi v Santiagu, kjer ja potres razmajal temelje mnogih hML Kronika • Zlata kolajna za Vezia Orazia. Rimski uradni list objavlja vest, da je bil za svoje junaštvo odlikovan po smrti prefekt Vezio Oraza, ki je padel 26. maja lanskega leta v okolici Zare ter si pridobil velike zasluge za junaške naloge, izvršene v Žari in Ljubljanski pokrajini. • Trgovinski sporazum med Italijo in Dansko. V Rimu se je sestala te dni komisija za dokončno redakcijo italijansko-danske trgovinske pogodbe. Pri tej priliki so bili podpisani dogovori, ki urejujejo trgovinsko izmenjavo med obema državama do konca letošnjega leta. • Smrt generala Giraldia. V Firenzi je umrl v starosti 75 let upokojeni konjiški general Con te Alfredo Pecori Giralli. Njegov brat, ki je tudi že med mrtvimi, je bil zaslužen marš:i. • Smrt na vzhodnem h°jišču. Iz Rima pcročajo da je padel na ruskem bojišču al-pinskj poročnik Carlo Sacchi, poveljnik nekega smučarskega oddelka. Sacchi ki je bil rod:m z Milana, je bil znana prikazen v italijanskem smučarskem športu in se je udeleževal kct smučar večkrat mednarodnih tekem. • Zbirka fiumskih fašistov. Na dan druge obletnice vojne z Jugoslavijo so pripadniki fašističnega bataljona prostovoljcev s Fiume zbraU 127.000 lir za svojce tovarišev, ki so padli v vojni med Italijo in bivšo Jugoslavijo. • proslava dneva tehnike. Kakor smo že poročni bodo proslavli v Italiji dne 2. ma-ia don tehnike. Proslava tega dneva bo posebno svečana, na srednjih šolah, kjer bodo učencem za najboljše naloge razdeljene posebne nagrade. • Razstava publikacij kraljeve italijanske akademije. V tiskovnem krožku palače Marignoli v Rimu so nedavno odprli razstavo publikacij Kraljeve Italijanske Akademije. Otvoritve razstave so se udeležili predstavniki ministrstva za ljudsko kulturo, predsednik Akademije Federzo-nt. predstavniki fašistične stranke in upravnih oblasti ter zastopniki Nemčije, Japonske, Madžarske, Rumunije, Slova-vaške in Bolgarije. • Plemenito dejanje mladega Balille. Tu-lio Angeli, gojenec Pestalozzijevega zavoda v Rimu, je poklonil sabljo svojega mrtvega očeta, ki je padel v vojni, nabiralni akciji za italijensko vojno industrijo. Sablji je priložil pismo, v katerem utemeljuje evoj dar in izraža željo, da bi očetova sablja maščevala sovražne namene ln pomagala voditi italijansko vojsko do zmage. • Pridelek olivnega olja je treba prijaviti. Uradni list rimske vlade objavlja ministrsko naredbo z dne 31. marca 1943, ki vsebuje določbe za. oddajo olivnega olja, Vsak proizvajalec olivnega olja je dolžan prijavit; letošnji prideiek 30 dni potem ko je olje prišlo Lz stiskalnice. • Smrt istrijskega rodoljuba. Na balkanskem bojišču je padeJ dne 18. februarja Aiigi Marozzi iz Istre, ki se je naredil na Madžarskem, ker so marali njegovi roditelji v svetovni vojni zapustiti Pelo. V deški dobi se je Marozzi vrnil zopet v svojo domovino, kjer je študiral ter dovršil študije na univerzi v Triestu. Bil je navdušen Italijan ln je položil svoje življenje na Srtvenik domovine. • Stranica pomaga oškodovancem po letalskih napadih. Podtajnik fašistične stranke Carlo Seoraa je v spremstvu Zveznega tajnika obiskal Reggio Calabria ter 8i ogledal kraje, ki so bili poškodovani pn sovražnih letalskih napadih. Zanimal se je za usodo prebivalstva ter razdelil podpore po Duoejevih navodilih. • Pri košnji je umrl. 44 letni Claudio Ghirelo iz Arene je te dni kosil travo za svoje zajce. Nenadoma se je onesvestil m ee mrtev zgrudil na zemljo. Zdravnik je ugotovil, da ga je zadela možganska kap. • 16 m globoko je padel jn o»ftal živ. Na krovu neke ladje, ki je zasidrana v genovskem pristanišču, se je primerila huda nesreča. 38 letni mehanik Arturo Alfieri je padel z višine 16 metrov z odra, na katerem je opravljal svoje delo. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da si je zlomil levo roko ter dobil hude notranje poškodbe. • Sest bratov prostovoljno pod orožjem. Italijanski listi beležijo primer imovite italijanske rodbine, ki je z dejanji dokazala svoje domoljubje v sedanji vojni. To je rodbina ing. Giovamnia Saniusta, sina pokojnega senatorja Edmonla Saniusta, ki je bil državni podtajnik. Inž. Saniust iz Peu-lade ima osem otrok, šest sinov in dve hčeri. Pet sinov se je prostovoljno javilo v vojno službo ter so takoj odrinili na bojišče, zdaj je bdi potrjen še šesti sfin in pričakuje vpoklica. • Popravila v usnja samo za delavce. V Rimu je izšel 24. marca ministrski dekret, ki določa, da se smejo popravljati čevlji iz usnja samo delavcem. Do 30. aprila t L morajo zaradi tega vse trgovine z usnjem naznaniti svoje zaloge. Za izvajanje teh odredb bo skrbela zveza fašističnih trgovcev z usnjem. * Dobrota je sirota. 70-letni Margherita Ghigo se je pred letom dni seznanila v nekem turinskem parku z Marijo Catello, žensko pr-bližno iste starosti. Znanje se je polagoma izpremenilo v prijateljstvo in Ghigo je bila dovolj nesramna, da je začela svojo novo prijateljico izkoriščati, izvabljajoč od nje denar in druge reči. Catella, po srcu dobra ženska, je Ghigovi dajala denar tako dolgo, dokler ni sama prišla ob vse. Ko so pošia sredstva, pa je ovadila svojo izkcriščevalslto prijateljico policiji. Ghigova je bila obsojena zaradi goljufije na 13 mesecev ječe. * Devet sinov pod orožjem. V Castelfran-cu Venetu ž!vi draž na posestnika Vardane-ga, ki ima 64 let. Mož ima 11 živih sinov, od katerih je 9 v v:jaški službi. Dva najmlajša sinova sta še doma in pomagata roditeljem pri poljskem delu. * Skrivnostno izginotje znanega beneškega trgovca. 451etni Vettore Chizzali iz Benetk, lastnik velike mesarije v Benetkah, se je te dni odlaljil iz domače hiše, kamor se ni več vrnil. Svojci so sporočili to pristojni oblasti, ki je uvedla poizvedbe. V nekem kanalu so našli nato Chizzalijeve dokumente, denar pa je manjkal. O Chizzali ju samem ni nobenega sledu. * Od izčrpanosti je oslepel in onemel. Neki deček iz Turina je odšel k sorodnikom na kmete ter ostal pri njih nekaj tednov. Potem se je o .ipravil 2opet na pot proti domu. Ni se pa hotel vrniti z vlakom, temveč se je napotil peš. Tri dni je potoval, ponoči pa spal na prostem. Četrti dan ga je našel neki kmet popolnoma onemoglega ob cesti. Odpeljal je dečka v bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da je fant zaradi prehudih naporov oslepel, oglu-šil in onemel. Nekaj tednov potem, ko so mu v bolnišnici dobro stregli, je deček zopet spregledal, posledice njegove izčrpanosti pa še niso premagane. * Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo- in trimesečni tečaji — dnevni $n večerni — prično dne 14. in 15. aprila. Specialna strojepisna šola: največja moderna strojepisni-ca, raznovrstni stroji, desetprstna učna metoda! Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. Učnine zmerna. Zahtevajte prospekt: Trgovsko učiliSče »Chri-stofov učni zav°d«, Domobranska 15. IZ LJUBLJANE u— Novi gr bovl. Po dolgem trpljenju je za vedno zapustil svojce pleskarski pomočnik g. Franci Resman, star komaj 23 let. Za njim žalujejo starši trije bratje, sestra in drugo sorodstvo. Pogreb je bil v soboto popoldne z 2al na pokopališče k Sv. Križu. — Premnil je carinski uradnik v pokoju g. B°gomir Dobnik. Zapušča soprogo, hčerko, sina in drugo sorodstvo. K večnemu počitku bodo blagega rajnkega spremili v nedeljo ob 16. ;Z kapele sv. Krištofa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — V 72. letu starosti je po kratki hudi bolezni odšel v večnost uradnk vojnega okrožja v pokoju g. Franc Vavpetič. Za nijm žalujejo soproga, dva sinova in dve hčerki ter drugo jrrodstvo. Na zadnji poti bodo pokojnika spremili v nedeljo ob pol 17. lz kapelice sv. Nikolaja na Žalah k Sv. Križu. — Umrla je ga. Marija Stankova, roj. Hrovatova. K večnemu počitku jo bodo spremili v ponedeljek ob 15. iz kapele sv. Petra na 2alah na pokopališče k Sv. Križu. — Pokojnim naj bo ohranjen blag spomin, njihcvim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje! u— Slama ne odneha, čeprav je v petek skoro ves dan sejalo sonce, sta močna burja in po okoliških hribih ležeč sneg tako ohladila ozračje, da je čez noč živo srebro spet padlo pod ničlo in je zjutraj ležala huda slana, škode ni povzročila posebno hude, ker razen najzgodnejšega sadnega drevja in prve domače povrtnine rast še ni toliko napredovala, da bi ji mogla škod ti slana. V soboto dopoldne je bilo ozračje mirnejše, ker je ponehala briti neprijazna burja, ki je vse prejšnje dni hladila zrak in dvigala prah. Najvišja temperatura v petek je znašala 11 stop. C, v soboto zjutraj pa je padlo živo srebro na 1.4 stop. C pod ničlo. Barometer stoji visoko. u— Razstava odličnega akvarelista Ivana Kosa v Koso vem salonu v prehodu nebotičnika jc vzbudila živo pozornost. Priznani umetnik jc postavil na ogled dovršene portrete, krajine in tihožitja. u— Prva izvedba T^mčeve kantate za soli, zbor in orkester Križev pot bo na veliki četrtek 22. t. m. v vel;ki unionsk; dvorani. To bo krstna izvedba pomembnega, izvirnega dela. ki obsega celovečerni koncert. Glasbena Matica bo izvedla to delo p:d vodstvom dirigenta ravnatelja Mirka Poliča. Kot solista sodelujeta ga Franja Golobova (alt) in g. Julij Betett/: (bas) Težo vse izvedbe pa nosi pevski zbor G^s-bene Matice, ki nastopi kot mešani zbor. ženski zbor in moški zb-r. So'i ste in t bor kaj lepo podpira celotni simfonični orkester. Podrobnosti bomo še priobčili. Pred-prodaja vstopnic se bo začela v p nedeljek 13. t. m. dopoldne v knjigarni Glasbene Matice. u— Strojepisni tečaji — novi dnovni in večerni — eno-, dvo- m trimesečni se prično 14. tn 15. aprila. Desetprstna učna metoda. Specialna strojepisna « la: največja moderna gtrojepisnica, raznovrstni stroji. Pouk dopoldne, pooldne ali zvečer po želji ob"'skovpJcev. Učnina zmerna. Informacije in prijave dnevno. Na razpolago prospekt: Trgovsko učilišče »Christn! Vpisovanje dnevno od 8—12 in 14—16. Korope-titorij, Mestni trg 17/1. u— Nedeljsko zdravniško defumu >iužbo bo opravljal od sobote od 20. ure !o ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni zdravnik dr. Logar Ivan, Ljubljana, Rimska cest: št. 7. u— Slovensko čebolarsko društvo v Ljubljani je začelo deliti svojim članom sladkor za krmljenje čebel. u— Vrtnarski odsek Sadjarske 111 vrtnarske podružnice Ljubljana I. priredi v ponedeljek, clne 12. t. m. ob 18 v dvorani Kmetijske dražbe na Novem trgu 3 pre laven je z naslovom: >Intenzivna izraba vrta«. Predaval bo mestni tehnični r.fjcijal Pirnat Franc. Člani in gostje vabljeni. u— Instnikcije — Novi (Turjaški) trg 5,'III. Uspešno pomoč in pripravo za šolo nudijo dijak: m za vse šole, razred« in predmete dopoldne in popoldne diplomirani filozofi (ura okoli 2—4 lire). Poučujejo strokovnjaki za matematiko, grščino, latin-ščin:, fiziko itd. Priprava tudi za privatne ^zpite čez 2 razreda in za razredne izpite. Priglaševanje vsak dan od 8—12 in 15—18: Novi (Turjaški) trg 5'ITI. Instrukcije. u— Nesreče. V petek sc sprejeli v ljubljansko bglnišnico spet več ponesrečencev, po večini z dežele. Ž zlomljeno desno nogo so pr peljali 17 letno hčerko hišarice Marijo Mramorjevo 7. Blok; dekle je doletela nesreča pri padcu z lestve. 6 letni sinček delavca Stanislav Mecilovšek iz Ljubljane je padel z veza. na katerega se je obešal, in se poškodoval po živ-tu. Tudi 14 letni sin delavca Marijan Tratnik iz Zgornje Zadobrove se je ponesrečil pri padcu z voza; zlomil si je desno nog'. Dveletni sin livarja Peter žumberger iz Device Marije v Polju jo bil povožen in je precej poškodovan po životu. Desnico si je zlomila pri padcu 10 letna hčerka delavca Danica Rcmčeva iz Stične Dosno nogo si je zlomil 6 letni sin tesaria J°že Janežč z Gro-supelj. 13 ietni posestnikov pir> Ciril Grmek s Turjaka pa je padel na cesti in s; zlomil levico. u— Premog in drva na nove nakarnjce pri tvrdki »Gorivo.?, Karlovška V lastnik Lojze Jerančič ml). DRAMA Medel ja. 11. aprila, ob 15 V času obiska-nja Izven Cene od 20 lir navzdol - ob 18 30: Prava Ijnhc^en. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol. Ponedeljek 12 aprila Zaprto • E. Gregoln: »V času obska ijO.« šest postaj o Jezusovem poslanstvu, i. Poslanec, 2. Duhovnik, 3. Sodnik, 4. Ki-alj, 0. Človek, 6. Sin božji. Glavne osebe v zgodbi: Marija — Starčeva, Jerjs — Grego-rin, Janez — Vordonik. Peter - Lratina, Juda — Nakcrst, Magdalena — Sar.cino-va, slepi — T ran, hromi — Beneuicič, Jožef iz Arimateje — Košuta. Ve iki duhoven — P5ut. Kaifa — P. Kovič, Anvna-dab — Raztresen, Gamaiil — Presetnik, joda — Gorinšek. Sadok — LipiU. prodajalca _ BI o ž n Brezigar, Poncij Pilat — Peček, st:tnik Petronij -- Drenivec, četni k Longin — Pfeifev, gladiator - To-mažič, Veronika — Simčičeva. Sode.-u.je še velik del dramskega ansambla scatistov. Fež-ser: E. Gregorin, scenograf: ing,, arh i E. Franz, seonska glasba: prof. M. Tome. i Občinstvo se naproša, dn ne plos ^a. R. Bracco: »Prava ljubezen.« komedija I v treh dejanjih. O-^ebe: Helena — mlada vdova — V. Juvanova. Hugo — Jan. natakar — Vordonik. krčmarica — Kraljeva, šofer — Košič. Rež ser: J. Kcv č. O P t K A •Jedel i a 11 apr la ob 10.30: Sirota Marko — ("!■•••« 1 mač^k Prireditev GILLa. - "i-. ! s rhais. Izven Cene od 28 lir cavzd 1 Pene.loijek. !2 apr;l3. ob 16: Sirota Marko — Volit; uiač^k. Prireditev GIL-a. * J. IVIassenet: »Thais«. Opera v sedmih sVkah. Ccebe: Athanael — Primožič, Nici-S3. m'nd fi!o?nf — S'adoljev. Palemon. pu-šC.avn k — Lupša, suženj — Doln car, Thais ' [Te\'ba"ova. Krobila. sužnja — Mlejnikova, Mirte ia. sužn;a — B. Stritarjeva, Albina, cosfnja — Spanova. Dirigent: N. Stritof. rč-ž'ser- C. Debevec, zborovodja: R Simo-niti, koreograf: inž. Golov in, scenograf: A. Gerlovičeva. načrti za kostume: J. Vilfa-.nva. klobuk' za balet: I. Kunčeva. Uprava Državnega gledališča potrebuje i ' i3vir-l:: izvleček opere Rimski Korsakova : -S-.o?ur' č'-.-"« in naproša tistega, ki bi r.o-1 'o r>o.-r ali prodal, naj se oglasi v upravi i v Drrmi. Spodnja Župani ptujskega okrožja so v sredo zborovali v Okrožnem domu v Ptuju. Govorila sta jim višji vladni svetilk dr. Rauch od državnega statističnega urada v Berlinu in višji vladni svetnik dr. Madl« od pokrajinskega statističnega urada na Dunaju. Razložila sta jim naloge ljudskega štetja in vojno važne preskrbovaine statistike. Nato je predaval okrožni vodja Bauer o bodočem občinskem gospodarstvu i no potrebn h dohodkih. Razložil je sedanji položaj ter je pozval župane, naj vs-store za zmago. Sledil je 3e razgovor o vojnih vprašanjih in o skrbstvu za nemško vojsko. Oh stoletnici pisatelja Petra Roseggerja bodo tudi na Spodnjem štajerskem prire-ieni spominski večeri v okv;ru krčjevnin skupin Keimatbunda. Mladina bo predvajala Roseggerjevc pesmi ter pokazala razne ljudske plese. Novi grobovi. V Gradcu je umrl upokojeni vseučiliški laborant Jožef Matzok, star 88 let, po pokolenju s Spodnjega Štajerskega. V občini Rogaški Slatini so umrli: 60 letna Terezija Godčeva, 65 letni Štefan Strniša. 79 letna Terezija Jančičeva in Franc Strašek. V Selnici ob Dravi je umrla 76 letna Alojzija Pungerlova, v Račjem pa 69 letni Matija šiht, Janez Celcfiga in Marija Kovačičeva. poroke. V Slovenji vasi sta *e poročila Emil Potočnik in Alojzija Turkova, v Rogaški Slatini Martin škofič in Marija Agrr-ževa, v Selnici ob Dravi pa Fraac Gradišnik iz Celja in Štefka Hekičeva. Najlepša naloga je biti učiteljica na Spodnjem Štajerskem pravi poročevalec ma riborskefia dnevnika v daljšem opisu vzgoje bodočih učiteljic v mar berskem uč-telj šču. Zdaj vxxii za\od ravnatelj dr. Schoklitsch Prijav v preurejeno učiteljišče je bilo mnogo, izbrali pa so kandidatinje na grad'i Itatenbergu pri Ptuju in od 1. decembra 1941 dalje se vrši pouk. Kandidat nje vzgaja 28 profesorjev. Dekleta so v glavnem s Srednjega in Gornjega štajerskega, nekaj pa je tudi Spcdnještajerk. Smrtna nesreča. V sredo proti 18. ur 6e je zgodila smrtna nesreča v železniški^ po pravljalnici v iMaribcru. Albert žužei m Kar« Bizjak sta popravljala lokomotivo. Nenadoma pa je privozila druga lokomot:va. 401etncmu Albertu žužeju je sunek zdrobil prsni koš i,-je siromak obležal na mestu mrtev, 33!etnenn: Karlu Bizjaku, ki jc bi! bolj ob strani, pa .it zdrobilo leve nadlehtje. ključnico in še neko kost. žužej je zapustil v Studencih mater, že no in sina. Bizjaka so prepeljali v bolniSnico. Iz Ervatske Sprejemi Pri Poglavniku. V ponedeljek je Poglavnik sprejel odposlanstvo Duvna in Udbinja. Ljudski zastopniki so državnemu poglavarju izrazili svojo zvestobo vdanost ter pripravljenost žrtvovati svoj življenje v obrambi Nezavisne Države Hrvatske. Poglavnk se je z odposlanci de?j časa prijazno razgovarjal. Preustrojstvo zunan.jega mojstrstva. Po poročilih list;v je bilo hrvatsko zunanje ministrstvo nanovo organizirano. Obsega 5 oddelkov: splošnega, političnega, ki ima germansko, romansko) in podrnavsko sekcijo, pravnega, konzularno-gospodarskega in oddelek za tisk in kulturna vprašanja. Madžarski vojaški ataše podpolkovnik Ludvik Kerestesz Karleusa v Zagrebu je bil razrešen svoje dolžnosti, na njegovo mesto pa imenovan generalStabni major Ge org Kollenvi. Izmena hrvatskih In logarskih vsenčl-liščnikov. Med predstavniki ustaških vso-učlliščnikov in bolgarsko dijaško zvezo se vodijo razgovori o sodelovanju in izmeni bolgarskih in hrvatsk h dijakov. Sporazum bo v kratkem podpisan. Prisrčni odnošaji med bolgarskimi ln hr-vatskjmj planinci. V priznanje za?lug za pospeševanje planinstva, je bolgarska planinska zveza izvolila hrvatskega poslanika v Sofiji dr. Zidovca za častnega člana. Državno šahovsko prvenstvo poedinoev se je začelo v nedeljo, 4 t. m. Otvoril ga je prof. Oršonič s prisrčnim nagovorom na šahiste. poudarjajoč visoko stopn'o šahovske igre na Hrvatskem. Po otvoritvi so b -le izžrebane številke, nakar se je začelo prvo kolo turnirja. Rezultati so naslednji Bogatič—inž. Jerman 0:1, Ostovič—prof. Pavlovič pol : pol. B. Filipičič—M. Filipičič 0:1, Jenke—šubarič 0:1. Partiji Vrgoč--K ndij in Mikuličič—inž. Tekavčič sta bili nedokončani. Smrt naše r»jaldnje. V Dolnji Stubicl je dne 4. t m. po kratki in hudi bolezni v 41. letu starosti umrla učiteljica gdč. Darinka Vilfanova. Za njo žaluje mati Dragica ter bratje Draško. Mirko, Vladimir tn Brani-mir. Zemeljske ostanke blage pckojnice so prepeljali v Zagreb, kjer so bili v torek na Mirogoju položeni v rodbinsko grobnico. Streljanje talcev. Glavno ravnateljstvo za javni red in varnost je zaradi napa. la na vlak med Rumo in Vrbnikom, ko sta bile ubita ustaša G juro Margoš in Fran jo M5-halič ter zaradi smrti strojevodje oklepnega vlaka Vkda Kiiera odredilo ustrell-tev 20 talcev, če napadalci v zakonitem roku ne bodo izsledeni. A. AiLEXANDEK: 13 POZABLJEN NAPEU .ROMAN Ko je spet odprla oči, je čutila po vsem telesu skeleče bolečine in videla, najprej v daljavi, nato pa vse bliže in bliže, snop žarke svetlobe: žaromet na lokomotivi, ki je strahotno hitro drevila proti nji... V neizmerni grozi je znova izgubila zavest. * * » Evelina je zamežala, da bd se rešila strašne slike. »Spet je omedlela,« je ugotovil zdravnik, ki je tipal ranjenko za žilo. »Zdaj jo moramo pustiti pri miru. Kriza je minila, in omedlevica se bo hitro iz-premenila v mirno, krepilno spanje.« 8. poglavje V širnem poslopju bolnišnice je kmalu zavladala globoka tišina. Vse je spalo, razen službujočih strežnic, ki so neslišno smukale po svojih opravkih. Še Mallet, molčečni zaupnik kapetana Hearna, je ležal oblečen na postelji in glasno smrčal. Neki mladi strežnici je bil izkazal čast, da se je razgovarjal z njo deset minut, sanuo toliko, da ji je zabičil, naj ga takoj zbudi, če bi se v bolničinem kaj izpremenilo. Ura je bila deset, ko je pozvonil moški v potnem površniku in z avtomobilskimi naočniki na obrazu ter se izkazal kot nadzornik Murner od newyorške-ga kriminalnega oddelka. Uradnik je rekel, da mora nujno govoriti 2 ravnateljem, ker gre za službene stvari. »Tu je ukaz kapetana Heama,« je dej.ii prišlec, ko je stal pred ravnateljem. *Na osnovi tega ukaza moram vašo bolnico...« — tako govoreč je z očrni iskal ime na ukazu — »Evelino Elmhurstovo nsute-goma prepeljati v N c/ York. Moj avtomobil.. »Zelo mi je žal.« mu je ravnatelj segel v besedo, »a ta mah ne more biti niti govora o tem, da bi jo prepeljali.« Uradnik je bil menda pripravljen ne tak dgovor. »Izgovorov ne dopuščam!« je odločno dejal. Navzočnost gospodične Elmhurstove je potrebna za aretacijo enega izmed nabolj nevarnih zločincev v Združenih državah. Zato ...« Zdravnik ga je spet prekinil: »Niti ko bi šlo za to, da primete vse nevarne zločince, kar se jih klati po Združenih državah, me ne bi pripravili do tega, da bi poslal bolnico, ki mi je zaupana, v gotovo smrt.« Oni je skomignil z rameni. »Ne utegnem zapravljati Časa z besedičenjem. Vaša zadnja beseda je torej, da ne?« »To se razume.« »Dobro: tedaj vas prisilim.« Uradnik je potegnil iz žepa samokres in ga položil na mizo. v znak, da je odločen iti do skrajnosti. Zdravnik je pobledel. vzkliknil. »Upam, da »Gospod!* je prestrašen: ne mislite ...« Nekdo je potrkal na vrata in stopil v sobo, ne da bi počakal odgovora Bil je vratar. »Nujna brzojavka za gospoda Murnerja,« je dejal in nomolu urrdniku brzojavko. Ta jo je vzel, jo živčno odprl in z očmi preletel vsebino. »Prosim oproščen ja." se je nato obrnil v ravnatelju. Ta mah sfm dob:l drugačen ukaz.« Preden js utegni! osupli doktor kaj reči, je uradnih naglo odšel, in kmalu nato je zaprašen avtomobil n a ves plin odbrzei po glavni cesti. Zdravit k se je s pobešeno glavo vrnil v svojo sobo, čeprav ni prisojal dogodku kdo ve kaKšnega pomena. Sele drugo jutro, ko je povedal vso reč kapetanu Hearnu. ki se je bil na vse zgodaj pripeljal v bolnišnico, in zvedel, da ta ni bil dal nič odrediti zastran ranjenkinega prevoza v New York in da policijskega nadzornika z imenom Murner vobče ni. se mu je zazdela stvar nekam sumljiva. Ves v skrbeh je spremil malega moža v Evelinino sobo, da bi prisostvoval prvemu zaslišanju ranjenke. Bila je že zbujena; ob njenem zglavju je sedela mladenka sijočega obraza, ki jo je Hearn takoj predstavil ravnatelju bolnišnice. *Dora, bolničina sestra. Srečala in seznanila sva pravkar v vlaku.« Bolnica je bila videti še izmučena, vendar je jasno \o ražločno, čeprav s slabotnim glasom odgovarjala na Hearnova vprašanja. Ob znožju postelje je stal Mallet, ves skrušen, ker ni bil nastopil pri nočnem dogodku in prijel lažnega policijskega uradnika. V roki je držal beležnico, kamor je jadrno zapisoval vprašanja in odgovore. Ko je Evelina končala svojo zgodbo, je nastopil dolg molk. »Neverjetno!« je nazadnje vzkliknil ravnatelj. »Neverjetno!... Le kaj je bilo malopridnežema, da sta napadla siromašno dijakinjo, ki se je vozila iz Bostona v New York, da obišče prav tako siromašno sestro?« »Točno,« je Hearn pritrdil, »v tem je jedro vprašanja: kaj sta hotela temu dekletu? Tu je izhodišče za vse nadaljnje poizvedbe. Ljubezenski nagib očitno ni po sredi: v takem primeru se poskus ne bi bil snoči ponovil...« Dora je napeto poslušala. »Ste že kaj odkrili? Bi utegnil biti Wilkins tisti, ki zasleduje mojo sestro? Zakaj so potem umorili preglednika?« je tesnobno vprašala. Vse, kar so poročali listi, ji je bilo seveda znano. »O tem ni dvoma,« je rekel kapetan. »Prav Wil-kins je tisti, ki zasleduje vašo sestro. Vprašujete me, zakaj so umorili ubogega preglednika? Tega ni težko sklepati: najbrže je stopil v oddelek prav tedaj, ko sta zločinca planila za gospodično in je ta padla iz vlaka. Ubila sta ga, da bi se iznebila nevarne priče. Sicer pa,« je obrnil pogovor drugam, »včeraj sem odkril vzrok, zakaj je hotel Wil-kins ugrabiti vašo sestro in jo spraviti s poti.« »Kakšen je bil ta vzrok?« je radovedno vprašala mladenka. Mali Haor išče «iu2bo piaCa ea feako besedo L -X a dr* u> p rov takso —jOO. m dajanje naslova Ul Šifro L 2 — Vaimanjfti tznoe za t* ogla* Je L 7.— — Za tenltve tn dopisovanja Je plačati besedo L 1.—, za vse druge oglase L —.«0 za besedo, ea d r* ln prov takso L —.60 «a da)an)e naslov« alt Slfro L 3— Naftnanlft Ijsnoe n te oglase le L 10.-— DRVA PREMOG G O M B A C Gledališka 14 Postrežnica, j Vajenca pridni in poštena, par ur 72 mehanično obrt sprej- .nevno, dobi mesto. Naslov mera takoj. Ponudbe na vseh posloval. »Jutra«. ogl. odd. Jutra pod »Mc- 5786-U hanika«. 5809-44 Postrežnico 1 dopoldne iščem. Naslov vseh poslovala. »Jutra«. 5824-la f, Malo sobo rejme salon Fani černič. Tržaška 24. 5861-44 Postrežnico od pol 7. do 10. ure oreimem, Frankopanska 1. 5903-la Gospodično . . 2a šivanje na domu, do- SlVllja bro moč, iščem. Ponudbe gre šivat na dom. Naslov na ogl. odd. Jutra pod »Tudi vezenje«. 5998 1a v vse-n poslovain. »Jutra«. 5855-1 Gospa, ki ie vodila 20 let gospodinjstvo in trgovino, bi želela voditi bonšemu gospodu gospodinjstvo par ur dnevno. Ponudbe na ogl. odd. Jutri pod »Poštena in vestna«. 5806-1 Snažna in varčna šče mesto kamor koli proti mali plači. Nastop takoj ali po dogovoru. Ponudbe na oglas. odd. »Jutra« pod: »Varčna«. 5766-1 Mlada, inteligentna rospodična simpatične po-ave z znanjem nemščine in rčletno prakso pri otrocih ?če službe par ur dnevno. Gre event. k vdovcu z ma-?mi otroki. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plemenita«. " 5801-1 Stsirejšemn gospodu b! Sla gospodinjit zaradi slabih služb samo za brano in stanovanje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pridna kuharica«. 5751-1 Gospodična, trgovsko izobražena, išče službo k otrokom in v pomoč pri gospodinjstvu. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pcx*. »Ljubiteljica otrok«. 5357-1 Boljše dekle JHe mesto k otrokom event. anmo popoldne-.- Pocu-ibe na ogl. -ii. Jritra pod »Strogo. ranesijiva«. 5070-1 Postrežnica « priporočili, pridna in za- nes iiva, vajena vsega hišnega dela in kuhe, želi enkrat ali dvakrat tedensko postrežbe pri boljši rodbini od 8 do 5 popoldne. Naslov oddati v ogl. odd. Jutra pod >Miada m poštena«. 6022-1 Gospod, pomočnica, 30 'etna. želi premeniti mesto za 1. maj ; čista in poštena, samostojna kuharica. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 6031-1 Hišni posli dobijo sluibo Postrežnico z dobrimi spričevali, 2-krat na teden, iščem za takoj. Pretnar, Gledališka 4. 5991-la Išče se ženska k boljši družini od 8. zjutral do 4. popoldne. Parmova ulica št. 20. pritličje. 6046-la Uradništvo iiče službe Frizersko vajenko spreime takoj salon »Slavka«, Kodelievo. 5305-44 Fotografskega vajenca ali vajenko sprejme Foto-Studio Holyn-ski. Ulica 3. maja 5. 5918-44 Frizersko vajenko sprejme takoj Rep Viktor, frizer, Gledališka a 5901-44 Vajenko sprejme trgovina. Naslov v ogl odd. Jutra. 5910-44 Šiviljsko vajenko sprejme takoj Anton Ma-har šelenburgova 4. 6001-44 Mlada uradnica perfektna v italijanščini. nemščini, stenografiji, jepisju in nekaj prakse, stro- želi premeniti službo. PonuoDe na ogl. odd. Jutra pod »Podjetna«. 5805-2 Gospodična s pisarniško prakso, znanjem nemščine, deloma italijanščine, išče kakršnekoli zaposlitve. Ponudbe na ogl. od Srčna ocnika«. 5864 la Inženjerja kemije, mladega za laboratorij in obrat, išče večje industrij, sko podjetje. Pismene ponudbe s curriculum vitie na ogl. odd. Jutra pod »Tovarna«. 5830-2a Knjigovodsko samostojno za sestavo bilance. iščem. Ponudbe z zahtevki plače na uro poslati na ogl. odd. Jutra pod »Knjigovodko«. 6070-2a unniniBJM Delo na dom bi da! pomoiniku precizne mehanike za popravila pisalnih strojev. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Domača obrt«. 5961-3 Vaše vrtove in njive v«| dobro preorjem. Naslov * vseh posl. Jutra. 5887-3 Pouk Italijanščino, nemščino, angleščino, poučujem, tndi začetnike(-ce) Vsestranska priprava za vse srednješolske predmete. Vr. hovčeva 12, visoko priti., levo (Tabor). 5784-4 PREMOG DRVA L Pogačnik LJUBLJANA Bohoričeva ulica b Telefon 20-5P priporoča svojim odjemalcem, da v izogib nepredvidenim oviram ne odlašajo z naročili na nove nakaznice dobava je mogoča sedaj takoj tudi za premog. Prodam modroe s čisto volno. Kupec naj javi naslov pismeno na ogl. odd. Jntra pod »Mo-droc«. 5816-6 Leica, z Elmarjem 1:3.5, s priborom, prodam. Naslov v \sch poslovain. »Jutra«. 5818-6 4 kolesa za ročni voziček, močna, okovana, nosilnost 500 kg, za 22 mm debelo osovino prodam. Rožna dolina cesta V, št. 4. 5811-6 Dolomitski pesek za fini omet, terazo, balin prostore za posipavanie vrtov, nzel, gramoz in ka men Vam dobavi gostilna Vodnik, Podutik 25, Liub liana Vil Naročila spre-lema: »Jeklo«, A. Vodnik, Ljubliana. Stari trg 11. 5260-6 Otroški voziček globok moderen, ugodno naprodaj. Naslov v vseh posl. Jutra. 5695-6 Brezove metle dobile Gosjodarski »ven Bleiweisova 29. 57196 Fižolove prekle dobite v skladiščiti Gospo larebe zveze t Maistrovi al. 10. 6T21-6 Otroško posteljico, belo in košarico. prodam. — Vel. Čolnarska 15, vis. priti. 6074-6 Ogrodje za divan £rodam. Poizve se Kapel), ledvedova 25-H. 5717-6 Kopalna kad otroška, iz pocinkane pločevine, malo rabljena, predvojni materijal, ugodno naprodaj. Rožna dolina, cesta V, št. 4. 5738-6 Otroški voziček globok, lepo ohranjen, prodam. Rožna dolina, cesta VII, St. 9. 5739-6 Vajenca za pleskarsko in soboslikardco obrt siirejmem takej. J. HlebS, Ljubi ana, Cankarjevo nabrežje 21. 579>-U Vajenca za mannfakturno trg ni i—, pridnega in poštenega, iz dobre družine, » sprejme takoj. Ponudbe na podružnico Jutri v Novem mestu, pod »Marljiv«. 5744-44 Radio Ljubljana NEDELJA, 11. APRILA 1943XXI. 8.00. Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 8.i5: Koncert organista Angela turbonija. 12.00: Prenos pete maše iz Ba-zilike Sv. Pavla v Rimu. 12.00: Razlaga Evangelija v italijanščini. (O. G. B. Marino). 12.15: R -zlaga Evagelija v slovenščini. (O. K Sekovanič). 12.30: Poročila v slovenščini 12.45: Komorna glasba. 13.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 13.10: Poročila Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.12; Operna glasba. 13.50: Pisala glasba. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.10: Koncert Adamičevega orkestra. 15.00: Poročilo v slovenščini 17.15: Ing. Sluga Lojze: Spomladan-sk adela n a polju. — Kmetijsko predavanje v slovenščini. 17.35: Lahka glasba. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.00: r.apoved časa. — Poročila v italijanščini. 20.30: Filmske pesmi izvaja orkester, vodi dirigent Rizza. 21.10: Koncert Radijskega orkestra in Komornega zbora, vodi dirigent D. M. šijsnec. — Slovenska glasba. 21.30: Predavanje v slovenščini. 21.40: Koncert Tria šlaje-Burger-Lipovšek. 22.25: Pesmi !n napevl 22.45: Poročila v italijanščini. Oglasi v vlutrm iittajo vedno tzspcb! Dipl. učiteljica otroškega vrtca, sprejme več otrok v vzgojo in pouk nemščine od 9. do 11. in od 15. do 19. ure. Honorar nizek. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra pedagoginja«. 5790-4 Nemščino in angleščino poučujem po najnaprednejši BerliUovi metodi. Uspeh v najkrajšem času! Poskusite in se prepričaite! Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pride tudi na dom.« 5794-4 Gospa poučuje italijanščino io nemščino po hitri in praktični metodi. Ugodne cene. Rimska 10-1, desno. 5758-4 Ugodno prodam: slike Subic, Grohar, Maj. kovski. porcelanast servis za šest oseb, krznen 1 črni plašč, svilen leste-ne« in drugo. Pred Skotijo 19/IL 5997-4 Hladilnik dvekrilen, dobro ohranjen, prodam. Zvezdarska ul. 4-1, desno. _5712-6 Portalna vrata z rolojem kupi Sadjarsko društvo Vič-Glince, Koge-jeva nlica 6. 5735-6 Otroški voziček temnosiv in nova pletena košara, naprodaj. Mehanik Marenčičeva ul. (dvorišče gostilne). 5787-6 Proda se: velika kredenca z marmor, ploščo 60/150 cm, pisalna miza 80/140 cm in kroma-tična harmonika v etuiu. Poizve se od 13. do 15. ure Florijanska 21, pri hiš. go spodarju. 5788-6 Otroško stajico zložljivo in veliko, prodam. Sv. Petra cesta 71. 5789-6 Lep damski kostum mc-ško blago, se ugodno prodi. Naslov v vseh posl. »Jutra«. 5808-6 Otroške vozičke kupite, prodaste pri tvrdki »Promet« (nasproti Križan-ske cerkve). 5764-6 Omara z ogledalom (even. samo ogledalo, vel. 38X138). se proda. Baragovo semenišče, soba 26. — Ogled dopoldne. 5754-6 Otroški voziček globok, prvovrstno ohranjen, predvojni materijal, prodam za 1500 lir. Gam-šek. Poljanski nasip 48. 5760-6 Angleščino, pravilno izgovorjavo ln slovnico poučujem začetnike. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Hitro in natančno«. 58S1-4 Angleščino poučujem aaietnike. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pravilna izgovorjava«. 5682-4 Slovensko, nemško, angleško konvem« cijo nudim proti italijanskemu pouku. Cenj. ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod: »Mlada gospa«. 5927-4 9Jl7!JlJSn% Gramofon in plošče si izposodite proti mali odškodnini pri tt »Everest«. Premer nova 44. 212 M J Mrčes uši. Stenic« 00! h r itd.) ta nesljivo uuiiib t »Toxin« iraškom Oogenj« Kane. Židovska ulica 1. 5646-6 Otroški voziček globok, dobro ohranjen — preti to-ni materijal in divan, skoraj nov, p revčka temno rudeča, prodam. Si-raonič, Zvezna 23, Zelena jsma. 3781-4 Športni voziček malo rabljen, prodam. — Ogleda se v mlekarni. Kongresni trg št. 15. 5686-6 Proda se dobro ohranjena pisalna miza s pripadajočim stolom in nekaj slik. Naslov r posl. »Jutra«. 5846-6 Ugodno naprodaj: otroški globok voziček, »ta-reiši šivalni »troj z dolgim čolničkom za domačo rabo, otroška harmonika za nče-nje, gramofoni in večja il-bira gramofonskih plošč v trgovini »Ogled«, Mestni t(g št. i (vhod skozi vežo). 5847-6 Otroški voziček, športni, prodam. Naslov ▼ vseh poslovalnicah »Jutra«. 5856-6 Hladilnico tovarniško, novo, kompletno, za hlajenje 700 kg mesa, prodam. Interesenti naj pišejo na ogl. odd. Jutra pod »Hladilnica«. 6068-6 Kdor prevzame jajca v umetno valjenje, naj javi svoj naslov na ogl. odd. Jutra pod »Umetno valjenje«. 5810-6 Pisalno mizo 0 foteljem is trdega losa, ?nso polifcrr«no, proda ABC. Ljubljana. Medvedova c. 8 (poler ko- I lodvora Stika}. 6003-6 1 Otroški voziček globok, lep ia močan, ugodno prodam. Ogled od n dalje. Naslov v vseh posl. »Jutra«. 5812-6 Porcelan servis kompleten prodam. Naslov v vseh poslovain. »Jutra«. 5814-6 Otroški voziček globok, prodam za 1500 L. Z. B., Tolstojeva 5, I. 5822-6 Modroc 'Z afrika poceni prodam Ogled od 10.—3. ure pop. Naslov v ogl- odd. Jutra 5940 6 Izvolite si ogledati ravnokar došlo novo pošiljko otroških vozičkov pri tvrdk! »Tehn k« Jo-s'P Banjai, Ljubljana, Miklošičeva C. 20. 5941 6 Športni voziček v odličnem stanju, se proda. Rožna dolina, c. XV./8. 5937-6 Otroško posteljico, novo, poceni prodam Pleteršnikova 26, podpritličje. 5917-6 Knjižna omara ia machagonljevega lesa s steklom se ugodno proda. Naslov: Čopova 1 prvi vhod, vrata St. 12 (Pokrajinska del. zveza) Ogled od 8. do 9. in od 12. do 14.30 ure. 5889 6 Jahalno sedlo iz najboljšega predvoj nega usnja, odlično ohra njeno, s popolnoma vse mi deli (dvojna uada dvojne vajeti ibd.) ugo dno prodam. Vprašati dnevno od 2. do 4. ure Tržaška 29, priti, levo 5866 6 Otroški voziček, globok, dobro ohranjen, naprodaj. Stary, Tavčar jeva l/I. 5867-6 Večje število zabojev, vinakih sodov ln sodčkov od parad 'ž-n;ka, prodam. Kolodvorska ul. 3, dvorišče. 5905-6 Veliko banjo, pocinkano in pločevinasto, prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 5828-6 Nekaj drevesc, jabolčnih, pritlikavih io srednjedebelnih ter divjakov za cepljenje v krono, do 2 m visokih, in 1000 komadov enoletnih jabolčnih di vjakov proda Černe Anton, Ljubljana VII, Za vasjo 6. 5839-6 Proda se električni kavni mlinček (Mahlkonig). Naslov vseh poslovain. »Jutra«. 5838-6 Otroške vozičke, globoke in športne, popravlja in obnavlja mehanik L. Ambrož, Gril-Metodova 71. 5845-6 Otroški voziček, globok, svetle barve, ugodno naprodaj: Tjrrševa 71. 5844-6 Damske čevlje, 2 para novih in 1 par malo rabljenih it. 37. poceni prodam. Julija Vidmar. Arielle Rea »0. 6006-6 Pleten volnen kostim malina bar"* in črn damski plašč prodam Julija Vidmar Arielle Rea 90. 6006-6 Otroški voziček, avto n>ode!. predvojni, tapeciran, prodam za 800 Lir. Sola Zg. šiška. 5909-6 Otroški voziček, globok, proda Slavko Goreč. Predjamska 42. Ogled ▼ nedeljo dopoldan 5912-6 Otroški voziček, globok, skoro nov, predvojni material, prodam. Vič, Merčnikova 6, Tržaška cesta. 5993-6 Pisalno mizo in omaro, trdi les. prodam. Naslov T ogl. odd. Jutra._5971-6 Lep, globok voziček, predvojni, n« prodaj. Postojnska Ul. 12. 9044-6 Otroška stajica, zložljiva, dobro ohranjena se ugodno proda. Ogled od 9. do 14. ure. ZbaSnikova 16. Trnovo-Kolezija. 60186 Otroški voziček, globok, lep in pečka (gašper-ček), se proda. Domobranska ulica 23-1, levo. 5894-6 Likerski servis Alpska, prodam Naalov v vseh posl. Jutra. 8900-6 Jedilnica model) s kaučem. vse kauka- ški oreh. poleg kristal keramika porcelan, naprodaj. Naslov vseh pod. Jutra. R873-6 Kopalne banje ta oiroke iz močne pločevine, prodam. Bohoričeva št. 8. 5375-6 Račja jajca ta valenje. prodam. Horvat Prijateljeva 15. 5888-6 Iz trdega lesa posteljo, nočno omaro, žični vložek, velik nov zaboj, trgovinski padci, prodam. Na slov v vseb posl Jutra. 5879-6 Prodam mizarsko «truga:nr, mizo — bank). Rožna dolina, e. VTI. St. 86. 5933-6 Prodam: dvoje novih, velikih, okvir jenih tuaetovih vrat. stara okna, i;p» vodovodno školjko. rarlično orodje. Florl'an ska 1-IL 5987-6 Jedilno orodje brez žlic, za 6 oseb (nlkl) in servieti. predvojno, pro-lam. Naalov v vseh pod. Jntra. 6043-6 škornje št. 4S, ^trolki plašč In Mo M-man. sko obleko In bel* čevlje "M. prodam. Naslov r vseh posl. Jutra 6041-6 Jedilni pribor popolnoma nov, izvrstna maska, rje prost, sa 6 oseb. n (rodno m prodal. Og'eda ae Emon-«ka e. 10-a. I. nadftr. nMe-Ija dopoldne. 6056-6 Lep gublen prodam po selo ugodni rmi. Ponu^ na ogl. odd. Jutra pod »14.000«. 6033-6 Prlma alpacca ta so košarico » steklenim rlol-kom, grelec za čaj (ročno delo), in prtiček ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 6021-6 Pred sobno steno in sedežno banjo prodam. Aljaževa 20. 6011-6 Nizko omaro za perilo, dobro ohranjeno, kakor tudi otomano prodam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 6C28-6 Moške čevlje črne in rujave, nizke, št. 42, se ugodno prodajo. Poizve »e pri F. Babič, Voi-njakova al. 4-II. 6066-6 Elektromotorje l/i, 2 in J PS tovarniške, nove, prodam. Ponudbe interesentov poslati na ogl. odd. Jutra pod »Elektromotorji«. 6069-6 Knpnjem krojaške. 6iv>ijske in tekstilne odpadke Ribja ulica 8 ali Cankarjevo nabrežje 3 J -229 U l Boe lisičje v dtbor.eve nove is nošene, polhe strojene in n«. strojene, nove in rabljene aktovke ter vse druge kože od divjačine, kupuje sislno Zdna vič, Ljubljana. Stari trg 30. 5623-7 Kovinasto pohištvo vsake vrste, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Po-k romano«. 5767-7 Kupim dres (trenerke) za večjo postavo. Naslov v ogl. odd. Jutra. 5929-7 Krznen plašč ali jopico, če mogoče iz leopardove kože, v dobrem stanju, kupim. Vprašati: Erjavčeva 14. 5841-7 Stavbene plohe, <> cm debeline, stare ali nove, in sponke (kianfe) kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plohi in sponke«. 5842-7 Wertheim blagajno, »;o,ečo, kipim. Ponuabe na ogl. odd. Jutm pod »VVen-beim«. 30S.V7 Knjižno omaro, moierno s odprtimi policami. eh politiran. kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra p}d »Dobro ohranjena« 6CM9-7 Kuhinjsko tehtnico t uteži od 5 d" 10 kg. ku-:-im. Naslov v vseh pol. Jutra. 6060-7 Daljnogled, boljše znamke, prizmatičen sli navaden s S ali 4-kratnim povečan;em knphn. Porni 'V ; točnim poprom na ogl. odd. Jutra pod »DalircrM« enin.7 Stare biciklje, bicikelj-jtume. motorna kolesa, gume za motorna ko-'esa kupimo, plačamo zelo dobro. — Gasogeno-Merkur, Puharjeva 6. 6613-7 Tehtnico decimalno do 300 kg tn avtomatično do 15 kg. dobro ohranjeni, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tudi nove«. 6067-7 Wels ■svetovno zgououuo. kupim. — Ponudbe na og|. odd. pod Plačam s živin« 5674-8 Leksikon, Brockhau, Herdei ali Majrer. malo novejšo izdajo z atlasom, kupimo. P&rfumerija »Venus«, palača Bata. 5898-8 Kupimo: »Dom io svet« (vezane ali broširane) ter »Dunajski Zvon« 1880. »Ljudska knjigarna«, Ljubljana. 5930-8 Brehms, Tierleben, velika izdaja iz 1. 1914 tt ugodno proda. Naslov v ogl. odd. Jutra. 5831-8 Knpim lepo ohran.ena: Gladnik; tblr ko — Kidrič: 1'reicen I. — Stroke! j: Narodne premi — Prešernov »Fafaimila« od Blaziiika — Duna.eki Zvon — »Valvaior«. Ponudbe oddati v Bonbonieri — v palači Bita. 9968-8 Športne časopise: SchVnrer, Leichtatlet. L'Au to. Beischsportblatt in knjige o olimpia 'ah, knpim. Ponudbe na oi«t. odddek Jutra pod »Šport«. 6050-8 Knpim Sodobnost, Umetnost, Kres. Celovški. Sonetni venec — (Maleš), Slovenska zemlja, kom&letno ali posamezne letnike. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Revije« 5650-8 Radio Radio Kupimo rabljen« radio apari :e ali vzamemo v račun za nove pri -vrdk: Phltip. Radio D. Zrimšek. Ljubljana. Ulica 8. maja 6. 57:3-9 Knpim »Radione« radioparat. Ponu "be na ogl. odd. Jutra pod »Radione«. 5960-9 Samsko spalnico, moderno, pol it.rano, nerabljeno, 8 komadov (postelja), prodam za Lir 6500. Društvena 23 (blizu vojaške bolnice). 5920 12 Knpimo: več sn.i^n u sobnih in kuhinjskh oprav, kakor tudi posamezne ko ir.ade pohištva. kavče, otom.ine. modroce in druge uporabne predme te. Trjov.n* »Ogled«, Mestni trg št. 3 fvhod skoz: vežo) 5777-12 Spalnico, dobro o oranj ono. pro diun, event. tud: posamezne kose. Strn ša. Baragova 9. Bežgmd. Ogled dnevno od 10. do 13. ure. 591112 Pohištvo za kompletna, lepo in dobro (j lfanjeao, spal n co in kuhinjsko kte denco. kup m. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Moderno«. 6045 12 Prodam raznovrstno pohištvo v dobrem *anju. Naalov v vseh posl Jutra. 5891 12 Spalnico, moderno, trd les par let rab Ijeno. ugodno prodam. Naflov v vseh posl. Jutra. 5874-1® 3 kuhinjske opreme, moderne, proda mizarstvo Potočnik, Gnidovčeva ul. (za šolo ob Smartinski ce sti). 5835-12 Prodam Bledermajer jmaro « predali kombinirano s pisalno mizo. zrcalo, mnvalno mizo itd. Poizve se gostilna Dereni.i -Borštnikov trg. 5978-!» Posest Kuhinjska kredenca se ugodno pro^a. Olovški e •6M. Og'8t 662«. 568? 12 Moderne spalnice in kuhinje, prodaja proti večletnemu jamstvu mizarstvo Vidmar, Vodnikova 31. 5774-12 Prodam samsko spalnico, črešnjev les. i vso posteljnino vred. prodam za 8000 lir. Ogled dnevno 13—14. Naslov v vseh poslovain. »Jutra«. 5857-12 Knpimo več snažnih sobnih in kuhinjskih oprav, kakor tudi posamezne komade pohištva, kavče, otomane, mo-droce in druge uporabne predmete. Trgovina Ogled, Mestni trg 3 (vhod skozi vežo). 5779-12 Moderna spalnica in kuhinja se po ugodni ceni proda. Mizarstvo Vel-Icavrh, Krakovska ulica 7, Ljubljana. 5823-12 Lepo jedilnico in Brockhaus-leksikon, 17 zvezkov, 1. 1894, prodam. Naslov v vseh poslovalni* c ah »Jntra«. 5817-12 Kuhinjske oprave :n sr>aln'ce orehove lmi-nsprodsl. Zor Jože SiSka Altiževa c. 14. 0004-12 Proda se: fina moška »Camgarn« črna obleka, ne nošena po ugod ni ceni. Florijanska nI. 22 krojač Roškar. 5720-13 3 plašče nove, pomladanske, ugod no prodam. Salendrova 6-II 5763-13 Spomladanski plašč za srednjo, starejšo osebo prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5748-13 Obleke in čevlje za 10—12 letnega fanta dobrem stanju na prodaj Naslov v vseh poslovalni cah »Jutra«. 5819-13 Moška pelerina iz predvojnega blaga, nova, se proda. Vidovdanska št. 3. L 5799-13 Kupim spomladanski plašč za irednjo postavo. Ponu dbe na ogl. odd. Jutra pod »Plašč«. 5902-13 Prodam bele ženske spalne srajce iz dobrega Sifona. Vpra šati od 10.—12. ure. Na slov ▼ ogl- odd. Jutra. 5915-13 Črna moška obleka (sacko in mode hlače) zs srednje visokega gospoda skoraj novo. se poceni proda. Naslov r ogl odd Jutra. 5852 13 Salonska obleka, črna, prava svil. podlo ga. za srednjo osebo se proda za Lir 1200 Na slov v ogl. Odd. Jutra. 5964-13 Balonski plašč prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 5935 13 Moška obleka in sokn.a (e proda. Vošnjako-va ul. 4-0 desno. 5871U3 Moška obleka ia areun.o postavo, skoraj nova, te proda a 1500 lir. Naslov v vseh posl. Jetra. 6035-lfJ Prodam: poceni še nov moški površnik is balonske svile in lep prt iz čistega platna z blaziuo. ročno delo. Ogled o s vrtom. ..mu.Oe o Jgl. jda. Ju r« pod »fribliom loO.OOti lu — »res poprtri iv«nj»« 54rt8-2(' Parcelo aiipun. Puiiu .i« u- vjgi. odo jutra pod »100.0011 tir-« 5407 21 Vilo z vrtom, ku;..ni ukoj nepo rrcduo. 1'OUU-Ibt Ui ogl. odi. Ju ra poj š.lro »Samo do jOil.OOO«. 5742-20 Nepremičnine naprodaj. euaua-ištrupnii v SUki, h:ša visokopritiičua v v-zhodnem delu travnik' na Viču. v Me«.nem logu n Črni vasi Parcele: v Sifki. Bet; ^radu. RciPi dolini in v vzhoiln-m ddu oo 55 lir za kv m. ialje brezplafna poja? ni a v real:terp' pšarni Zajec Andrej., Tavčarjevi ul. 10. 5733-2T Prodam hišo isokojirriičnn i ivema tri nhnima stanovsn::ma :n v indprrlif^u ene -tvooobno de ^et let «taro. v vahodnem de lu Ponudbe na og; odd. Ju tr« pod »Za 230.00.I«. 5728-20 Vilo ali hišo kupim brez posredovalci. Ponudbe na ogl. odd. Jutra »Do 500.000«. 5711-20 Hišo ali vilo do 650.000 lir kupim. Ponudbe in podatke na ogl. odd. Jutra pod »Posredovalci izključeni«. 5782-20 Parcelo 748 kv. m ob Smartinski cesti, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 5785-20 Parcelo, vsa) nekaj tisoč metrov veliko, kupim, ev. zamenjam s svojim posestvom. Lega nairaie ob glavni cesti proti St. Vidu ali Ježici. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Velika parcela«. 3376-20 Hišo z vrtom v Šiški, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Od 4 do 500.000«. 5749-20 Hišo staro, pritlično, na Viču, blizu tramvaja, prodam za 250.000. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod" »Lepa par cela«. 5750-20 Dve parceli naprodaj po 14 lir kv. m 477 in 512 kv. m. Naslov v vseh poslov. »Jutra«. 5850-20 Proda se njiva v Zg. šiški. Naslov ogl. odd. Jutra. 6005-20 Staro hišico kupim v bližini LJublJa ne. Ponudbe poslati na ogl. odd. Jutra pod »Ne predrago«. 5919 20 Hišo v Ljubljani kupim do 500.000 Lir brez posredn ka. Ponu dbe na ogl. odd. Jutra pod »Čimprej«. 5865 20 Kupim hišo ali vilo, eno- ali dvonadstropno v Ljubljani na prometnem kraju z vrtom do zne ska Lir 400.000 Ponudb«? s točno navedbo kraja velikosti zazidane povr S:ne in vrta, opisa h;Se kdaj sezdana in cene na ogl. odd. Jutra pod »Takoj plačljivo«. 5908 20 Stavbno parcelo ob CelovSki cesti pro dam. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Ugodna prilika«. 5692-20 Zamenjam enonadstropno enodni ž nsko hišo. 6-sobno kon fortno, z trgovsk m loka lom v centru, za vilo-hišo S vsal 2X3 sobn m stanovanjem in vrto-n Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Resna zame njava«. 5989 20 Kupim hišo z vrtom blizu tramvaja do 200.000 Lir Ponudbe na ogl ndd Jutra pod »Plavam takoj.* 6047 20 Na lepi sončni legi v bližini mesta prodam eno družinsko vilo s 6 sobarri in vsemi pritiklinami. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Up vrt«. 5926-20 Prodam šeststanovan'sko hišo v mestu z vsemi pritiklinami v najboljšem stanju, z dvoriščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Velika skadišča« 5925-20 Kupim parcelo do 80.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj gotovina«. 5832-20 Hiša, dvostanovanjsii* za Bežlgra-lom na parceli 1100 kv. m, pruiam ta SOO.OO Ur. Ponudbe na ogi odd. Jutra pod »Tuli zamenjam«. 5918-20 Travnik v izmeri ca H-O-jO kv. m se fouuiibe na ogl. odd. Jutra pod »Saio«. 5973-20 Kompleks ,8.300 v. m, Uuu Tržaške Ctt-te, primeren za kakršnokoli LnOuctri.0 se proda po lir kv. ie. Puiiu :bt- na cigl. odd. Jutra poj »T-norna«. j3jl-A) Hiša z gostilno nl.zu arii.eri.8ke vojašnic« na (ttredi ewO kv. m, prodam za MMjO lir. Ponudbe na ogL jdd. Jutra pod »Gostilna«. 5950-30 Kompleks 31.200 kv. m na eevernem ■Je u raz]arcd:ran v 38 parcel se proda po 40 lir a k* m. fonu ibe na ogl. odd. Jutra pod »Ni cenejšega«. 5949-30 Zemljišče v središču Ljubljane, pripravno za sadovnjak in »e-ekend hišico, v izmeri 2600 in 2000 kv. m, prodam po 28 lir za k v. m. Poizve se Trnovo, Kolezijska 19-11. 6064-20 Trgovska hiša l lepim Dtaiiuvanjem in veličini -miadišži ui parceli J&M kv. m st piooa v okolici Uubl.aue za 370.j00 lir. Po-nudbe na ogi. odd. Jutra pod »Na točki«. 5944-20 Zemljišče (ir, Sv Kiuu, kv. m, proaun po jo lir u kv. m. 1'unuube iia ogi. odd. Jutra pod »suuirsii cesta«. jy«_-_U Stavbne parcele o-l 300 kv. m dalje na lepem -uhan terenu se ugodno pro kio. »Globi*«. Petra-cnvn 26. 5975-20 Prodam parcelo >i.ivo. v velikosti ca 2000 tv. m ob glavni Zaimki cesti med Polj'« to Zalogom, al: pa zamenam za manjšo parcelo v notranjosti bloka. Naslov v ngl. odd. Jutra. 8980-20 Upravo hiš prevTam« sodno zaprisežen Izveden«* Tribul Joslo, Ljubljana So a,«ka 2 nad Plod a nsko "erkvijo. 5986-20 Več parcel, •ončna .ega. «6 450 kv m dal>. ae prodajo ob davni rfti. »Rea'i teta«. Pre*<-n«ra »M._ 597S-SO Stanovanjska hlSa vrtom rr p-n'a. ne na ogl. odd. JntTa pod »Gotovina«. Parcela med Celo\ cetto in želes-uisko progo v izmeri 620 kv. in. ji.-0i.«im po 170 lit za kv. m. PoDuube na ogl odd. Jutra pod »Zelo ugodno«. 5913-30 Hiša" v okolici Iguiil.ane na parcel: 3i0,i kv. m t* proda za 85.000 lir. 1'onudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zelo poceni«. 5943-30 vito ~~ v okolici Ljubi, an- na pareeK 5000 kv. m, prodam u Lir 250.030. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pri postaji«. 5946-20 Kompleks 7 parcel skupno 24.000 kv. m i veli. kimi zgralbomi sa severnem delu se prod? za 8fVv. ;ir. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »7 parcel«. 5945-20 Kompleks na Ježici 3400 kv. m, prodam za 163.900 lir. Ponu be na ogl. odd. Ju tra pod »Jezica«. 5SM7-20 Hiša blizu Smartin.-ke ceate. Stlfi-•370.000 lir«. 5955-20 Hiša v centru, ;9-stanuvaajska, donos letM 130.0j0 lir. te proda m lir 3,-00.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Renti«. 5954-30 Kompleks J0.003 kv. m ob gorenjski železniški progi, pripraven za lahko irdustri.o. pr->iam za 330.000 lir. Ponudb« na op!. odd. Jutra pod »Indarri ski«. 5953-30 Parcelo med Vodovodno to Podatilšča-kovo ce-to. pro'am po 800 lir za kv. m. Ponudbe na ogl. odd. Jura pod »Vodovodna«. 5938-20 Parcela 820 kv. m za trirm-Vtinjsikuj se proda ob Ciril Metodovi ce -ti za 289.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tt* lega«. 5956-20 Njlvoi ~~~ preor!>no * enojem, v bližini remize, oddam v najem za posetev. Odškodnina po do-eovoru. SkerI, Dalmatinova št. 8. 6053-20 Parcelo v Rožni dolini prodam samo direktno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Krasna lega — suh teren«. 4023-20 Njive in travnike, vtčii kompleks v trnovskem okraiu ugodno prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pridelki, seno«. 6026-20 Hiša z vrtom blizu Viča, Se v mestu, ftiri stanovanja, ugodno naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Futra pod »Zunaj bloka«. 6025-20 Hišo z vrtom a periferiji mesta ugodno rodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Blizu Sv. 6027-20 Križa«. Stavimo parcela cnonadstropno vflo v vahodnem delu mesta, prodam. Materijal na mestu. Ponndbe na n^l. odd. Jutra pod »P " ' i 18 000 lir«. 6065-20 □uuuuuli inummliululiju mnmmiimn L □ □ □ □ □ □ STEKLO, □ motno, progasto in nmslin □ □ □ n □ □ □ n n □ q c r: u L □ 'n^-i^iiliiiiili'HlITTIIlHirTlEilrtli !iitftlillritf!itlNn?MtUH!fiiHllEtfn»liifrHi(n7!RTrn!rrrFirn{inJi!ii^irHlltII!i}Kni^ IZDELUJE BRUSILNICA STEKLA IN OGLEDAL, M1ŠKEC MIRKO LJUBLJANA VII, MEDV EDOVA 38, JIRNEJEVA 20 — TELEFON 35-75 □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ n □ n □ □ □ □ □ □ Motorno kolo rabi i no - gumami, ki.pim. Ponudbe ni ogl. odd. Ju'ra pod »Motor 7«. 0737-10 Auto lahf*. po!;"vorni avtomolrl. n.ijraie DKW. kupimo. Našlo, v v.-eh pofi. Jutra. 5722-10 Slotor kolo lOf —250 kub., dobro ohra-nieno kupim ali vzamem v naitro proti dobri mesečni odškodnini. Ponudbe na (<•1. odd. Jutra pod »Motorno kolo«. 5708-10 Motorno kolo 20(1 rcm. bit v novem stanjn. zadnji modni. naprodaj za 8000 lir. Ga^ogi-ao Merkur, Piitar-jeva 6. 6011-10 Za nosilnost 1000 kg moti-na triknlicn v odličnem stanju, zelo njrodno prodnm. Ga«ogtno Merkur. Puharvva fi. r/>!.%!0 amnncoDcnmcr Vse denarne in trgovske posle izvršim hitro m točno Obrnite se na RUDOLF ZORE Gledališka ulica 12. Telefon 38-10. □□□□□□□□□□□□no Kot družabnik pretopim v rentabilno podjetje s 100.000 lir ali vee. Izčrpne ponudbe na og]. odd. Jutra pod > Dober prem-1«. 5694-16 Družabnika (-co) iščem za dair.sk o krojaško obrt. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodna prilika«. 5734-16 Informacije «> Ihipotekarnih posojilih dobite pri »Jupo Kredit« — Ljubljana, Beethovnova 15. 5640-16 100.000 lir posojila t jvrho povečanja obuta se i3fe. Poni.dbe na ogl. odd. Jutre pod »Dobra kupči'a«. S90J-16 Stanovanje, eno ali dvosobno, iščem za takoi ali pozneie. Tri osebe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalna stranka« 5547-21a 3 sobno stanovanje z« takoj ali pozneje ši-em. Ponudbe na prof Jeran. Kolodvorska 22. 5671-21a Stanovanje opremlieno, v centru, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Ju-tra pod »Opremljeno«. 5732-21a Zakonski par brez otrok išče eno- ali dvosobno stanovanje s kopalni co. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Event. opremljeno«. 5796-21a Sobo s kuhinjo, prazno sobo z štedilnikom ali opremljeno sobo S posebnim vhodom, išče miren in soliden zakonski par brez otrok. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirni«. 5765-21a Stanovanje, eno ali dvosobno, lahko tudi prazna soba s souporabo kuhinje, išče mirna stranka (dve ose-b;). Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj aH pozneje<. 5924-21a Sobo in kuhinjo iščeta rruml osebi v Ljubljani ali izven. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen plačnik 18«. 5923 21 a Družabnika(-co) H manufakturno trgovino na debelo ali na drobno^ v Ljubljani iščem. Skladišče polno blaga, lokal in koncesija, vse preskrbljeno. Potrebno 500.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod: »Najboljša konjunktura«. 6017-16 Lokal obstoječ iz dveh sob, primeren za trgovino ali stanovanje se odda. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bežigrad«. 5745-19 Stanovanje j l>e in kuhinje pri pothov-giajski mitnici zamenjam za enako znotraj bloka. Dam brezplačno tudi njivo in vrt. Naslov v vseh poslov, »lutra«. 5849-21 2 sobno stanovanje dobi tisti, ki investira lir 50.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solidno«. 5833-21 1 sobno stanovanje Fonono v novi hiši, ob Do-lenjski ccst', roftrsn bloka, od-:am -iftenrrr: ki plača za eno leto naprej. Na«lov ▼ vseh posl. Jutra. S04Ž-21 Stanovanje oddam solidni stranki, ki da jamstvo, da bo v redu plačevala najemnino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepo«. 6024-21 BERITE OGLASE! CITAJTE »JUTRO«! Prazno sobo 6 kuhinjo išče mlad novopo-ročeni par e 1. ali 16. majem. Ponudbe na oel odd. Jutra pod »Maj«. 5876-21« Dvo- ali enosobno ptmovanje. iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stanovanje«. 5993-?la 2000 lir nagrade dam onemi.. ki mi za takoj prefkTbi 2 ali 3-eobno kon-tortno stanovanje v centra m»ta. Ponndbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj, nsirmda«. 604>0-?1a Eno- ali dvosobno stanovanie iščeta novoporo-čenca. Dopise na ogl. odd. Tntra pod »Center ali Dolenjska cesta«. 6030-21a V najem Gostilno na prometni točki v Ljubljani vzamem v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točka«. 5759-17 Gostilno ali vinotoč z vsem inventarjem vzamem v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Resno«. 5821-17 Veliko klet oddam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 5933-17 Zelenjadni vrt, dober, obširen oddam po dogovoru obdelovanja zmožni moči. Trnovo, Cesta na Loko 22. 5967-17 StiJbifrO&da Opremljeno sobo -oneno. lepo. strogo separira no. oddam. Naslov v vseh posl. Jutra. 5791-33 Sostanovalko spreimem. Anžič, hišnica, Križevniška 14. 5769-23 Prazno sobo v centru, oddam. Naslov v vseh posl. Jutra. 5768-23 Opremljeno sobo lepo, v centru, oddam čez dan odsotni osebi. Naslov v vseh posl. Jutra. 5780-23 čedna sobica se odda solidni osebi. Naslov v ogl. odd. Jutra. 5932-23 Moderno opremljena soba z dvema posteljama se odda. Naslov: Čopova 1, prvi vhod vrata št. 12. (Pokrajinska del. zveza). Ogled od 8. do 9. in od 12. do 14.30 ure. 5890 23 Lepo opremljeno gobo g souporabo kopalnice, oddam takoj. Naslov v vseh posl. Jutra. 5S88-23 Lepo sobo, opremljeno oddam najrajši zakoncema. Naslov v vseh posl. Jutra. 5893-23 Opremljeno sobo, lepo, sončno, event. s so uporabo kuhinje, oddam boljši gospe ali gospodični. Jerman, Albanska 4 (za bežigraj. gimn.). 5916-23 Opremljena soba se odda le solidnemu in stalnemu gospodu. Naslov t trgovini Prečna ulica 8. 5827-23 V centru oddam novo opremljeno 6obo s souporabo kopalnice, boljšemu, solidnemu gospodu. Na slov v vseh posl. Jutra. 5077-23 Odda se lepa soba s posebnim vhodom. Naslov v vseb posl. Jutra. 5984-23 Opremljeno sobo oddam. Bombač. Opekarske e. 38. 6058-23 Lepo opremljeno sobo s souporabo kuhinje, oddam 2 boljšima gospodičnama ali zakoncema. Oki-škega 14, Kodeljevo. 6051-23 Lepo prazno sobo, parketirano, s souporabo kopalnice oddam boljši gospodični. Harmel, ob Mahniče-vi 25 a. 6052-23 Sobe išče Veliko solnčno sobo ali garsonjero i deino souporabo kuhinje, z lastno posodo iščeta mlada »konca Ljub Ijančana, 8e> dat odsotna za lakoj ali pozneje. Ponuiib* poslati na ogl. odd. Jatra z navedbo cene pod »Solnfna soba«. 6800-23* Prazno sobo po možnosti s souporabo kuhinje takoj aH s 1. majem iščeta gospa in hčerka. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solidno«. 5730-23a Sobo z dvema posteljam«, po možnosti s štedilnikom, po zmerni ceni, iščeta mati in hči. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirne in skromne«. 5793-23a Opremljeno sobo s posebnim vhodom, uporabo kopalnice, iščem t centru mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalna, mirna«. 5807-23a Prazno sobo Bče gospodična t Šiški ali za Bežigradom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točna plačnica«. 5»48-23a Opremljeno sobo s posebnim vhodom T bližini Sv. Petra ceste iičem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Odsotna«. 5862-23a Za maj iš&m 1 «4 i vetji pnoc sobi v pritličju za lokal t središču mest«. Ponudbe n« ogl. odd. Jutra pod »Lokal«. 5870-23a Prazno sobo v bližini mesta ali v mestu iščem. Ponudbe na ogl. odd- Jutra pod »Točen plačnik«. 59S6-23a Državni uradnik, samostojen, išče sobico za maj. Ponudbe do 15. aprila na ogl. odd. »Jutra« pod: »Kabinet«. 5922-23a Etažno stanovanje kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina«. 5834-23a 23-Ietno dekle želi poročiti gospoda, starega od 28 do 35 let. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Cvetoča pomlad«. 5772-25 Ali bi se našli 2 lepi deklici do 38 let, ki bi hoteli spoznati zaradi ten t-ve 2 prijatelja s stalno službo, živeča v majhnem mivtu? Ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutru pod »Bodočnost«. 5S85-25 Kateri fant ali vdovec tudi z enim otrokom želi poročiti preprosto, dobrosrčno 29-letno gospodično, vesele narave, srednje postave •er čedne zunanjost; in last Dosti Ponndbe na ogl. odd. Jutra pod »Pridnih rok«. 6049-25 Zaradi ženitve želim spoznati gospodično staro 25 do 29 let. najraje šiviljo. slika zaželjena. Ponudbe na og!. odd. Jutra pod Dobra«. 6009-25 Mlad obrtnik samostojen, vdovec, želi poročiti gospodično ali vdovo staro 25 do 35, šiviljo ali kuharico. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj ženitev«. 6062-25 Glasbila Klav. harmonika nova, 80 basov, I register, se proda. Poizve s« t bifeju Gasilski cesti 15. 5775-26 Pianino, kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5776^26 Harmonike vseh vrst najboljših znamk, nove in rabliene, ugodno kupite pri »Promet« (nasproti Križan ske cerkve). 5762-26 Kravo zamenjam. Izmed treh mladih krav mie-karic eno zamenjam za jalovo zaradi oddaje Prevodu. Cerne Anton, Ljubljana VII, Za vasjo 6. 5840-27 Psa čuvaja prvovrstnega, nemškega ovčarja, prodam zaradi izrednih okolnosti po vsaki ceni. Hrženjak, Jarska c. 78, Sv. Križ. 5670-27 Izgubljeno Moško rokavico, desno, sivo, sem izgubil v tramvaju na poti v bolnišnico. Najditelja prosim, da jo odda v ogl. odd. Jutra. 5822-28 Očala, rožen okvir, so se zgubila od Ev?ope do Mirja. Prosi se, d« se odda proti nagradi v upravi Jutra. 6057-36 Našla se je na BUiweisovi cesti biserna ogrlica (imitacija), našla se je tudi mala rudeča denarnica z manjšo vsoto denarja. Oboje se dobi proti opisu v pisarni Schneider & Verovšek. želez-nina. 6059-28 Izgubila se je med 26. do 28. februarjem v centru mesta broša z zlatim okvirjem, predstavljajoča Amorja in Psiho. Najditelj se naproša, da jo odda proti lepi nagradi v oglas, odd. »Jutra«. 6054-28 Čevljarski stroj Singer cilinderca se proda. Našlo* t v»eh posloval. Jutra. 5860-29 2 elektromotorja 5,6 HP na prodaj. Po:zve se J. Kramer, Selenbur-gova 4. 5934 29 Prodamo: vrtalni stroj, skobelni stroj, in stoječo blagajno. Naslov v vseh pos!. Jutra. 5879-29 Šivalni stroj Singer, malo rabljen, naprodaj. Kož. dolina, e. vm št. 15. 5981-29 Šivalni stroj, prvovrstne znamke v ollič-nem stanju, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 6036-29 Elektromotor 10—12 HP. kupim Naslov v vgeh posl. Jutra. 6038- Psihografologu dr. Mišiču pišite svoje rojstne podatke na og. odd. Jutra pod »Ne zmotljiv«, priložite 30 lir in spoznali boste svoj značaj in svojo usodo. 5938 31 Prevzamem trgovske in privatne posle v Ti*tn in Ljub Pokr. Ponudbi na ogl. odd. Jutra pod »Po verljiv«. 6037-33 S Izdeluje in popravlja vsakovrstne čevlje A, Sovine, čevljar, Korunova ul. 7. 4372-30 Parketi dobavljam, polagam, stru-žim ter voščim tudi stare parkete, Brleč, Kolodvorska ulica 28. 5684-30 Gospodje! imamo najboljše sredstvo proti izpadanju in sivenju las. Pošljite vaš naslov n® ogl. odd. Jutra pod »Preizkušeno«. 5939 30 Iščem koncesijo za Birffet ali vinotoč. Ponudbe na ogl. odd. Jutr* pod »Vinotoč«. 5907-30 Pozor, dame! Najcenejši Jamski klobuki m dobe pri Sever Fanči, mo-distka Pražakova ni. 8-1. 6084-30 Prodam razne note za klavir, klavir ln vi-jolino: opere, operete, etude. Perne, Povšetova 56 5913-26 Klavir, harmoniko, j 80 basov. 1 register, mo- j derne oblike, troglaena j ugodno prodam. Koma— ! Ela, Sv. Petra 81, dvo- i rišče levo. 5914 26 Prodam gramofon Hismasters, popolnoma nov, s ploščami ali brez po ugodni ceni. Hrušev-ska C. 21 (štepanja vas). 5996-26 Ugodno prodam vijolino, najboljše citre, fotoaparat Agfa, 35 železnih špul za tekstilno industrijo, 2 veliki polici, 150 litrski kotel. Naslov v vseh poslov. »Jutra«. 6016-26 Pianino prvovrsten, nov, se prod«. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Izreden«. 6071-26 Uradnica išče opremljeno sobo a posebnim vhodom za 1. maj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalna«. 5820-23a Opremljeno sobo za 1. maj išče soliden, stalno zaposleni gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Suha«. 6000-23a Opremljeno sobo v bližini centra iščeta mlajša zakonca domačina Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Čistoča.« 5880-23a Opremljeno sobo, strogo separirano, potrebujem čez dan. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Blizu tramvaja«. 5928-23a Psa čuvaja, mlajšega, kupim. Ponudbe navedbo pasme, starosti Čeroe E., Črno- 5656-27 in cene ca melj. Breje zajke in mladiče prodam, tudi tri-in šestdelni zajčnik, po ugodni ceni. Poljanski nasip 32. 6029-27 Dva prašička 9 tednov stara, po 20 kg težka, za rejo, prodam. Naslov ▼ vseh posl. Jutra. 5736-27 Sive orjake, samca, samice, mladiče ter kunčnice prodam. Vie Sattnerjeva 158. 5904-27 Tri orjake iti zajčnico, prodam. Care, Svetosavska St. 14. 587337 Kozo z dvema mladičema, dobre mlekarico, prodam. Kušar, TJr-šičev stradon 50, Barje. 5684-27 Pisalni stroj dobro ohranjen, po mot nosti novejšo ttpo, ku pim. Ponuditi: A. Kova čič. Prešernova 44. 211-M-J Gradbene stroje mešalice drobilice, dvigala. — Loro & Parišini, Milano. — Dobavlja takoj reprezentanc Gustav Levičar, Medvedov« 14. 2431-29 Skobelni stroj poravnalni (Abrichi Dichten hobel) 600 mm se takoj proda. »Elhoma«, J. Slejko. Sv. Petra e. 6. 5773-29 Motor 97 cm do 125 cm, kupim. Anžič, Sneberje pri Ljubljani. 5660-2» šivalni stroj ali samo glavo Sva! nega stroja, kupim. Hranilniška c. 14-1, It. 87 . 4630-29 Šivalni stroj Gritzner, malo rabljen, prodam. Poljska pot 31, Moste. 5770-29 Ženski šivalni stroj prodam. Šmartavska it. 21, Rok. 5863-29 Dotični, ki je vzel v ambuanci od 2. do 3. nre. r petek popol dne je bil opazovan in zat. se prosi, rta vrne vsaj doku men"e v upravi Jutra 693, 3 Tajna Usode Vam bo razkrita, pota življenja gladka ako bo ste vedeli za vse nepn like. zato pišite slov te mu psihografoloeu S. Potemkon, da vam pošlje lekcije Kako sesta vim horoksop in ana!'Z: ram rokopis. Da boste lahko sarmi ugotovili svojo usodo proti malemu honorarju Odgovarjam in rešujem vsa vpraša nja: o ljubezni, sakomi. potovanju, karieri itd., datum rojstva, leto. — Ur 20 na ogl odd. Ju tr* pod »S. Potemkon«. 6061-31 Pridelki Suho sadje prodaja Gospolartka zveza. Bleiwefeova 29. 5796-33 Rumeno korenje In krmilno peso dobite v ■kladi*,* ih Gospodarske zveze v Maistrovi aliei 10. 5797-33 Kole za drevesa lobite pri Kme£jakj družb - Novi trg J. 5718-33 Zamenjam krompir 2« lep ženski športni plašč ali iakno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro ohranjeno m pred-vojno blago«. 5702-33 Krmilno peso prodam. Pa al m, Trnovo, Jeranova 4. 5815-33 400 kg krmilne pese prodam. Naslov t ogl odd. Jutra. 5990 33 Razno I TEL. I 2 9 51 Več rabljenih Šivalnih strojev, proda ABC. Ljubljana. Medvedova e. 8 (poleg kolodvora Šiška). 0003 29 Elektromotor, enofazni ad 0.S—1 HP, nizko ali visoko turni kupim. Naslov ▼ ogi. odd. Jutra. 5868-29 Kupim ferljarikl šivalni stre], Motam M kapi ieneki Šivalni stroj. Andrlnek Antos. Vo-ferski pot 8. 5693-29 in Frančiškanska 10 Prevodi, prošnje, prepisi, razmnože-vanja, informacije »SERVIS BERO«, Selen burgova uL 4 -k PBEVODI IN VLOGE v PISARNA L. VOL&C KoaHJem U ZAHVALA Vsem, ki so spremili na viško pokopališče našega ljubljenega, dragega sina, brata in strica LJUBOTA na zadnji poti v tako častnem spremstvu in za vse tolažilne besede, posebno čč. duhovščini za tolažbo v zadnji uri, viškemu pevskemu cerkvenemu zboru za nagrobnice in g. Verbeeu za ganljive besede ob odprtem grobu se iskreno zahvaljujemo. Zahvala tudi vsem ostalim za tolažilne besede, ki so jih izrekli ob izgubi našega ljubljenca in za darovano cvetje. Ljubljana, dne 9. aprila 1943. BERNIKOVI ZAHVALA Vsem, ki so sočustvovali z nami ob smrti naše predrage matere tn stare matere, gospe JULIJ ANE SUPANČIČ jo tako bogato obsuli s cvetjem in jo spremili na njeni zadnji poti, se prisrčno zahvaljujemo. V Ljubljani, dne 10. aprila 1943. ŽALUJOČI OSTALI Al Ctne UNION proseguono le repllcbe del film UNA STORIA D'AMORE V kinu UNION se nadaljujejo reprize filma ŽRTEV VELIKE LJUBEZNI DARMOl II miglior lassativc najboljše odvajalno sreastvo "ASSIA N0RIS ___i KLOBUCARNA »PAJK« Vam strokovno osnažl, preoblika ln prebarva Vaš klobuk, da Izgleda kot nov. — I-rfistna delavnica Zaloga klobukov - Se priporoča BUDOLF PAJK, LJUBLJANA SV. PETRA CESTA S8 MIKLOŠIČEVA CESTA 12 (Nasproti hotela Union) Puh in perje prodaja K R. SEVER, Marijin trg 2 } uuuuuuLimna^ S TRI PISALNE MIZE □ - g §C s pripadajočimi stoli, dobro ohranje- □ ne, kupimo. — Ponudbe na oglasni R ^ oddelek >Jutra« pod »Pisalne mizec. g □UUULIULIUDLJUULLJLILILIL^ [ • -... ., . -. -P .-.v- ZAHVALA Ob nenadomestljivi Izgubi našega ljubljenega soproga, očeta, starega očeta, brata, bratranca, svaka, strica to tasta, gospoda JAKOBA MILAVEC višjega davčnega upravitelja v pokoju izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem, ki so mu v težki bolezni lajšali trpljenje. Posebno zahvalo smo dolžni primariju dr. Ljudevitu Merčunu za požrtvovalno skrb med boleznijo. Prav tako topla zahvala vsem, ki bo počajstili njegov spomin, ga spremili na poslednji poti in okrasili s cvetjem, nadalje vsem, ki so nam na kakršen koli način izkazali svoje sočustvovanje. Zavest, da je Imel toliko prijateljev, nam je v tolažbo. Maša zadušnica se bo brala v ponedeljek 12. aprila t. 1. ob 8. url zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Ljubljana, dne 11. aprila 1943. Žalujoči rodbini: MILAVEC - RONCHI in ostalo sorodstvo Umrla nam je naša ljubljena mama, stara mama, sestra, teta in tašča, gospa MARIJA STANKO roj. HROVAT Pogreb nepozabne pokojnlce bo ▼ ponedeljek, dne 12. t. m. ob 3. uri popoldne z 2&1 — kapele sv. Petra — k Sv. Križu. Ljubljana, Novo mesto, dne 10. aprila 194S. Žalujoči rodbini: STANKO - HROVAT in ostalo sorodstvo Umrl nam Je naš ljubljeni soprog, dobri oče, stric in svak, gospod BOGOMIR DOBNIK carinski uradnik v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 11. t. m. ob 4. uri popoldne z 2al — kapele sv. Krištofa — k Sv. Križa. Ljubljana, dne 9. aprila 1943. Globoko žalujoči: FRANJA, soproga; VLASTA, hči; DUŠAN, sin in ostalo sorodstvo t Umrl nam Je v starosti 72 let naš ljubi ln predobri mož, oče, stari oče, brat tn tast, gospod Vavpetič Franc uradnik bivšega Vojnega okruga v pokoju ter spravljen z Bogom po kratki, težki bolezni odšel v večnost. Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 11. aprila t. 1. ob %5. uri popoldne z Zal — lz kapelice sv. Nikolaja — k Sv. Križu. Prosimo za tiho sožalje. Ljubljana, Novi Sad, Domžale, BogKaooo, dne 10. aprila 1943. Žalujoči: FRANJA, soproga; Dr. LADO, ANICA, LEON, MARICA, otroci; ANA, sestra; MIRA, sinaha; Ing. ALBIN PITA-MIC in STEVO KASPER, teta — vnukinji in vnuka ter ostalo sorodstvo Ureluie: Davorin Raviieo - Lzdajs za konzorcij »Jutra«: ^nnkc Virant — Za Narodno tiskamo d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran — Ze tnaeratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani