^ Ptuj, torek, |f- 4. septembra 2007 letnik LX • št. 69 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,63 EUR Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993 V Štajerski <3\ Posebej opremljeni za Slovenijo ste lahko na več načinov. Modeli Si s prihrankom do 2.400 EUR 4F 1: Modeli Si I Domini» d.o.o., Zadniini trg 8, 2251 Ptuj 02/788 11 62, 788 11 64, 788 11 65 Šport Nogomet • Dalibor Volaš odločil v korist Kopra Stran 11 16. Ptujski maraton • Tek je »in« Stran 12 Ml polj Zabavno fit s kolesom! Letališče Moškanjci pri Ptuju 8. september 2007 še4 dni www.polimaraton.si Foto: Črtomir Goznik Po naših občinah Sp. Podravje • Na večini osnovnih šol manj otrok Gospodarstvo Po mestni občini Ormož • Ormoškega Ptuj • Turnirski prostor doživel sladkorja kmalu ne bo več Stran 4 Stran 3 p0 naših občinah Hrastovec • Množična okužba stanovalcev in zaposlenih Stran 4 srednjeveški dan Stran 5 Po naših občinah Reportaže Ptuj • Na prvi šolski Maribor • S dan ni treba v službo festivala narečnih Stran 5 popevk Po naših občinah stran 24 Breg • Proslavili 60 let humanega delovanja Stran 6 Slovenija • Delna rekonstrukcija vlade zaključena v desetih dneh Četrtkovi odstopi Predsednik vlade Janez Janša je v četrtek sprejel odstopne izjave ministra za zdravje Andreja Bručana (SDS), ministra za promet Janeza Božiča (SLS) in ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Jureta Zupana (NSi). Janša sicer njihovo delo ne ocenjuje kot slabo. Delna rekonstrukcija vlade bo po pričakovanjih premiera zaključena v desetih dneh. V opozicijskih strankah so pozdravili odločitev ministrov, medtem ko je koalicija prepričana v dobro delo odstopljenih ministrov. I Po mnenju Janše so bili v vseh treh resorjih v tem mandatu doseženi pomembni vsebinski premiki. Kljub temu se je odločil, da bo odstope vseh treh ministrov sprejel. "Po pogovoru z vsakim posebej smo namreč ocenili, da se lahko s tem izognemo povečevanju neproduktivnih napetosti, ki onemogočajo nadaljevanje resnega in poglobljenega dela," je pojasnil Janša. Ob tem je poudaril, da je vlada kot celota v času intenzivnih priprav na predsedovanje EU in "nima časa za brezplodne razprave na osebni ravni z opozicijo". Bručan se je za odstop odločil po pogovoru s predsednikom vlade, in sicer zaradi stalnih napadov in neresničnih očitkov, ki so grozili z diskreditacijo njegovega dela in njega osebno, so sporočili iz ministrstva. Podobno se je za odstop odločil Božič, saj je ocenil, da bi bilo zaradi nenehnih pritiskov njegovo nadaljnje delo na mi- nistrstvu zelo otežkočeno, če ne celo onemogočeno. "Moja odločitev ni posledica zadnjih dogodkov; ti so le omogočili povečanje pritiskov in njihov prenos v javno sfero," je svoj odstop pojasnil Božič. Po navedbah Zupana pa se je premier odločil za delno rekonstrukcijo vlade, ker je ocenil, da potrebuje več manevrskega prostora, zato je Zupan ponudil odstop. To je normalen postopek v demokracijah, ko vodja ekipe oceni, da celota kot ekipa potrebuje nove igralce, je pojasnil še Zupan. Janša je predsednike koalicijskih strank že zaprosil, da po svojih močeh prispevajo, da bo lahko kandidatke in kandidate za omenjene resor-je čim prej predlagal v imenovanje državnemu zboru. Premier je o odstopu ministrov sicer že obvestil državi zbor. V skladu s poslovnikom DZ bo moral predsednik DZ France Cukjati najkasneje do prihodnjega četrtka sklicati izredno Uvodnik Sveta preproščina Mah, spet smo vsi polni (še posebej mediji) zadnje odstavljene ministrske trojke; pravim odstavljene, čeprav so bile uradno podpisane odstopne izjave in to, da ne bo pomote, že ob samem imenovanju na ministrski stolček za vse dečke s tem nazivom; že bivše in še aktualne; enako bo tudi za bodoče. Na tisti papirček se potem samo še vpiše ustrezen datum in po dokaj dobro skritih šepetanjih je bilo menda že aprila znano, kdo in kdaj se bo poslavljal. Tako imamo zdaj čudovito temo za zabavo in čre-vasta čvekanja, zakaj, kako, kdo in koga (bo zamenjal), ne samo po medijih, ampak povsod, za šanki, na sprehodih, med nedeljskim kosilom... Meni pa se zdi to, po domače povedano, čisto mimo in „brezveze". Kaj pa bo drugače, če se bo, recimo, novi prometni minister namesto Božič pisal Novolet-nik?! Jaz ne vidim ne pomembnosti ne spremembe zaradi menjave enega nosa z drugim; politično itak ostaja vse v istih mlakah. Da pa bi kakšen novi ob-razček sveže maziljenega res prinesel kaj drugega in drugačnega (kaj šele boljšega) od tistega, ki ga je nasledil, je pa lahko samo ideja svete preproščine ... Mene osebno pač veliko bolj kot rošade imen zanimajo čisto konkretne in navadne ljudske zadeve, kot kdaj bo skozi Spodnje Podravje (pardon: Vzhodno Štajersko) stekla desetletje načrtovana avtocesta do Gruškovja, kdaj bo vlada končno opremila Haloze z asfaltiranimi cestami, kdaj se bo nehal mišmaš z izborom izvajalca za kanalizacijo konzorcija sedmih občin, kdaj in če sploh in koliko ljudi bo ostalo brez službe v Talumu, kaj se bo res zgodilo s TSO-jem in tako naprej. Žal odgovorov na tisoče takih vprašanj s spodnešeno in bodočo novonastavljeno trojko ne bo. Aparatčiki pod glavnim stolčkom namreč ostajajo enaki, špekulacije pa tudi ... Simona Meznarič sejo DZ, na kateri se bodo poslanke in poslanci seznanili z odstopi ministrov. Ministru formalno preneha funkcija, ko se z odstopom na seji seznani DZ. O odstopu DZ ne glasuje, temveč le ugotovi, da je ministru prenehala funkcija. Zamenjave: Verlič, Pivc in Cizljeva? V javnosti pa so se že začela pojavljati imena oseb, ki bi se lahko zavihtela na ministrski stolček. Kot možno ime na čelu prometnega ministrstva se omenja državni sekretar na tem ministrstvu Peter Verlič, kot možna naslednika Bruča-na pa je slišati dve imeni, in sicer prvega moža mariborskega Univerzitetnega kliničnega centra in vodjo mariborske SDS Gregorja Pivca ter predsednico zdravstvenega sveta pri ministrstvu za zdravje in ljubljansko mestno svetnico iz vrst SDS Bojano Beovic. V zvezi z ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo se omenja poslanka v Evropskem parlamentu Romana Jordan Cizelj. Janša je vprašanje, ali so v igri že kakšne kadrovske rešitve za izpraznjena ministrska mesta, odgovoril, da nima smisla naštevati imen, preden bodo imena koalicijsko usklajena. Koalicijske stranke bodo po njegovih beseda usklajevanje opravila na podlagi glasov, ki so jim jih namenili volivci na volitvah. Vse štiri koalicijske stranke SDS, NSi, SLS in DeSUS so sicer prepričane v dobro delo odstopljenih ministrov. Po mnenju vodje poslanske skupine SDS Jožeta Tanka so bili vsi trije ves čas svojega mandata stalno izpostavljeni pritiskom, ki so bili po njegovi oceni neutemeljeni. Prvak NSi Andrej Bajuk je prepričan, da vlada zaradi rekonstrukcije ni v krizi. Vlada bo po njegovem mnenju iz tega prišla bolj okrepljena, če v javnosti ne bo več "brezplodnih razprav", ki so se pojavljale v zadnjih mesecih. Podobno stališče ima predsednik DeSUS Karl Erjavec, ki je ocenil, da je to pravi čas za rekonstrukcijo, saj lahko "takšen svež veter poveča učinkovitost vlade. Tudi on ne pričakuje, da bi odstopi povzročili napetost znotraj koalicije. Predsednik SLS Janez Podobnik je odstopljene ministre označil za "garače" in zavrnil namige, da naj bi bil Božičev naslednik Verlič. Na drugi strani pa je opozicija pozdravila odločitve ministrov, da odstopijo. Predsednik največje opozicijske stranke SD Borut Pahor, da Janševa odločitev kaže na to, da je spoznal tehtnost kritik, ki so bile usmerjene na delo teh treh ministrov. Po njegovem mnenju je bila to "zelo pametna rešitev". Predsednica LDS Katarina Kresal je poudarila, da je dobro, da je prišlo do odstopov zaradi zahtev, ki jih je del strokovne in politične javnosti že dalj časa naslavljal na delo Bručana, Božiča in Zupana. Tudi najmanjša opozicijska stranka SNS je z odstopi zadovoljna. Poslanec SNS Sašo Peče je ocenil, da so odstopi "prikaz kaotičnega stanja v vladi" in poudaril, da se mora spremeniti tudi politika omenjenih ministrstev, saj sami odstopi po njegovem mnenju niso dovolj. Poslanec poslanske skupine nepovezanih poslancev Pavel Gantar je prav tako izrazil upanje, da je Janša s tem zamenjal tudi politiko na področjih zdravstva, visokega šolstva in raziskovalne dejavnosti. Po njegovem mnenju bi moral Janša v rekonstrukcijo vključiti tudi ministra za gospodarstvo Andreja Vizjaka in ministra za kulturo Vaska Simonitija. STA (pripravlja: SM) Slovenski (ne)politični zemljevid • Odmevi odstopov Dnevnik: Česa Janša ni povedal Četrtkova napoved zamenjave treh ministrov je bila nedvomno presenečenje. A ne zaradi imen ministrov, ki odhajajo, prav tako tudi ne zaradi zamenjave same. Že spomladi so bile namreč v zraku napovedi, da bo premier jeseni rekonstruiral vlado, in sta bili omenjeni prav Bručanovo in Zupanovo ime, piše v Dnevniku Meta Roglič. Presenečenje sta bili naglica in tišina, v katerih je Janez Janša naredil zadnje korake. Čeprav sicer ne držijo namigi, ki so v četrtek krožili po kuloarjih, da naj bi eden od ministrov izvedel za svoj odhod šele na četrtkovi seji vlade, pa prav veliko ur prej o nujnosti pisanja odstopnih izjav njihovi pisci niso bili obveščeni. Kot tudi ne predsedniki koalicijskih strank. S četrtkovim odhodom Janeza Božiča, Andreja Bručana in Jureta Zupana je vlado premiera Janše doslej zapustilo šest ministrov. Z izjemo Janeza Drobniča, ki ga je moral z ministrskega mesta odnesti državni zbor, saj ni sprejel zahteve Janeza Janše, naj odide sam, so vsi drugi ministri vsaj uradno odstopili sami. Čeprav so zadnji trije "odstopljeni ministri" nedvomno zgolj uresničili željo oziroma zahtevo predsednika vlade. (sta) Delo: Trojček s Sovo Menjavanje ministrov ni nekaj, s čimer bi se mandatar, ki sestavlja svojo ekipo, lahko hvalil. Lahko pa jo izpelje bolj ali manj elegantno in se - bliža se predsedovanje Evropski uniji - pokaže kot še močnejši predsednik, ki drži vajeti v svojih rokah. To navsezadnje kažejo že dobro usklajeni odstopi. Zdaj bo moral pokazati še nekaj spretnosti, da mu bo v čim krajšem času uspelo potolažiti presenečene koalicijske partnerje, piše v Delovi Temi dneva Ivan Puc. Janez Janša se je pri rekonstrukciji držal dveh meril. Prvo je strankarska uravnoteženost: vsaka vladna stranka je ob enega ministra (razen DeSUS, ki ima le en resor), drugo pa njihova nizka priljubljenost v javnosti in stopnja kritike opozicije. Ministrskemu trojčku je dodal še direktorja Sove in si odprl možnost, da na ta zdaj tudi zanj osebno še kako vroč položaj nastavi učinkovitejšega in strankarsko manj obremenjenega človeka. (sta) Finance: Janša je prepozen, Janša je eldeesovec Janez Janša je z zamenjavo treh ministrov naredil najboljšo potezo vlade v letošnjem letu. Toda ta poteza je vsaj pol leta prepozna. Premier je očitno nekompetentne ministre ujčkal, kritike je arogantno zavračal. Janševe prepozne odločitve za zamenjavo najbolj pro- blematičnih ministrov ni razumeti kot izraz njegove moči, temveč nemoči, piše v Financah Uroš Urbas. Njegovo ravnanje ima že v tretjem letu prvega mandata preveč simptomov nekdanje LDS: utrujenost vladanja, brezpogojna podpora svojim ministrom, ne glede na argumente o njihovih napakah, neuresničevanje obljubljenih projektov, pomanjkanje idej in jasne vizije ... Katere projekte je vlada letos sploh uspešno zaključila? Preig-ravanje s Hrvati se je izkazalo za instantni poskus preusmerjanja pozornosti javnosti, iz privatizacije se kaj dosti velikih zgodb še ni izcimilo, no ja, Telekom je šel na borzo, nekaj malega je bilo narejenega pri davkih. Spogledovanju z ameriškim igralniškim lobijem je javnost nenaklonjena, kar pomeni, da je megazabavišče verjetno obsojeno na neuspeh, pokrajine pa so primer političnega leporeč-ja, meni komentator. (sta) Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptujleta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Nevenka Anžel. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR (za naročnike 0,50 EUR), v petek 1,17 EUR. Celoletna naročnina: 85,34 EUR, za tujino (samo v petek) 112,84 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Sp. Podravje • Ob pričetku novega šolskega leta Na večini osnovnih šol manj otrok Včeraj so osnovnošolci in dijaki po dobrih dveh mesecih počitnic ponovno sedli v šolske klopi. Štiri osnovne šole na Ptujskem bodo od letos vodili novi ravnatelji, ti pa se bodo, kot kaže, spopadali tudi z nekaj resnimi težavami, saj na večini šol letos beležijo precejšen padec števila vpisanih otrok. Samo na ptujskem območju je na osnovnih šolah letos vpisanih približno sto učencev manj kot lani. Osnovna šola Borisa Kidriča, Kidričevo Na Osnovni šoli Borisa Kidriča v Kidričevem se bo letos šolalo 295, v podružnici Lovrenc na Dravskem polju pa 58 učencev. Od tega je 26 prvošolcev na matični šoli in 10 na podružnični. Na obeh šolah skupaj beležijo 18 učencev manj kot lani. »Kot zanimivost naj povem, da je pred 27 leti, ko sem prišel na šolo, bilo pri nas 580 učencev, kar pomeni, da je pri nas približno 40 odstotkov manj otrok kot takrat,« je dejal ravnatelj Branko Tonejc. Sicer pa bodo na šoli nadaljevali ustaljene projekte, med najpomembnejšimi novostmi Tonejc izpostavlja dograditev vrtca in jedilnice, ki naj bi ju dobili prihodnje leto. Osnovna šola Breg Z vpisom letos je v. d. ravnateljice OŠ Breg Darja Ra-dičevič zadovoljna, saj pravi, da je ostal skoraj nespremenjen. Šolo bo obiskovalo 267 otrok, le dva učenca manj kot lani. Na novo bo na šolo prišlo 34 otrok, ki bodo razdeljeni v dva oddelka prvega razreda. Projekte, s katerimi so začeli v minulih letih, bodo nadaljevali. Poudarek bodo namenili projektom Zdrava šola, Commenius in tekmovanjem v znanju, ki so močna točka breških šolarjev. »Potekajo pa tudi priprave na sodelovanje šole s fakultetami, kar vidimo kot zelo pomembno navezo,« je poudarila Radičevičeva. Sicer pa bodo na šoli v začetku septembra zaključena obnovitvena dela, ki potekajo na strehi. Osnovna šola Cerkvenjak 245 učencev se bo letos izobraževalo na OŠ Cerkvenjak, dodatnih 80 pa v podružnični šoli v Vitomarcih. Skupaj bodo imeli 18 oddelkov, štiri oddelke podaljšanega bivanja in štiri oddelke vrtca. »Inovacijske projekte bomo na obeh šolah izvajali v skladu z Zavodom za šolstvo,« je dejal ravnatelj Mirko Žmavc. Letos nameravajo pripraviti še učno pot in šolo za starše. Osnovna šola Cirkovce Tudi v OŠ Cirkovce imajo letos vpisanih nekoliko manj otrok. Skupaj bo 197 učencev, od tega 16 prvošolcev. Kot pravi ravnateljica Ivanka Korez, tudi oni opažajo upad števila vpisanih otrok, ki pa letos ni drastičen, saj bodo imeli le štiri učence manj kot lani. Največ pozornosti bodo posvetili vzgojnemu načrtu, veliko bodo delali na akcijah, povezanih z Ekošolo in Unescovo šolo, poudarek pa bo na kulturi medsebojnih odnosov. Osnovna šola Cirkulane-Zavrč Leto je v Cirkulanah vpisanih 166 otrok, v Zavrču pa nekoliko manj, 138. Prvošolcev je skupaj 28, v Cirkulanah 16 in Zavrču 12. V primerjavi z minulim letom tudi pri njih opažajo rahel upad. Letos so vpisani 304 učenci, kar je 11 manj kot lani. »V letošnjem letu nadaljujemo projekte, ki jih peljemo že kar nekaj let: Knjigobube, Bralna značka, Rastem s knjigo, Evropski jezikovni listovnik, Starši staršem, Sadeži družbe, Mednarodni projekt FIT Slovenija, Zlati sonček, Krpan. V Zdravi šoli bomo posebno pozornost namenili vzgoji v vzgojnem načrtu. Projektu smo dali naslov Učimo se živeti drug z drugim,« je dejala ravnateljica Diana Bohak-Sabath. Osnovna šola Destrnik Na Osnovni šoli Destrnik bo letos skupaj 256 učencev, na podružnici Trnovska vas pa 56. Na obeh šolah beležijo padec vpisa v primerjavi z lanskim šolskim letom. Medtem ko je letos na obeh šolah skupaj vpisanih 312 učencev, jih je bilo v minulem letu 326, zaradi česar imajo manjše število oddelkov, lani 19 in letos 18. »Posebno pozornost bomo namenili dvigu bralne pismenosti pri učencih. S spodbujanjem interesa in motivacije za branje, spoznavanjem tehnik branja, prikazom načina urjenja za povečanje hitrosti branja ter odpravljanjem slabih bralnih navad in seveda s sodelovanjem s starši sem prepričan, da bomo ob koncu šolskega leta dvignili nivo bralne pismenosti. Vzpodbujal bom strokovno izpopolnjevanje delavcev šole. Nadaljevali bomo tudi kvalitetno timsko delo, ki med drugim omogoča utrjevanje povezanosti med lastnim razvojem in razvojem učencev,« je dejal ravnatelj šole Drago Skurjeni. Osnovna šola dr. Franja Žgeča, Dornava V letošnjem šolskem letu imajo na OŠ dr. Franja Žgeča vpisanih 283 osnovnošolcev, od tega 25 prvošolcev. Učenci bodo letos razdeljeni v 23 oddelkov, poleg tega pa bodo predšolskim otrokom na razpolago še štirje oddelki vrtca. Število oddelkov na OŠ se je povečalo za tri in v vrtcu za enega. »Projekti, ki jih bomo izvajali na šoli, so: zgodnje učenje nemščine, »Iskalci biserov«, Spletna matematika, Spodbujajmo nekajenje, Mladi in alkohol, Družina in prosti čas, sodelovanje z zavodom Dornava »IPKA«, Ročna izdelava papirja in njegova uporabnost, Kulturna dediščina, Commenius,« je dejala Marta Tuš, ravnateljica OŠ dr. Franja Žgeča Dornava. Sicer pa nameravajo tako kot vsako leto pripraviti tekmovanja iz različnih predmetov. Osnovna šola Gorišnica Deset učencev več kot letos, ko jih bo šolo obiskovalo 385, je bilo lani vpisanih na Osnovno šolo Gorišnica. 58 prvošolcev bodo razdelili v tri oddelke, 65 jih bo obiskovalo tamkajšnji vrtec. »Poudarek bomo dali delu z računalniki, tujim jezikom in matematiki. Letos pripravljamo tudi vse potrebno za razširitev vrtca, ki je vsa leta problem, saj je prostora premalo. Dela naj bi v kratkem stekla, šlo pa bo za novogradnjo in ne dograditev,« je dejal Branko Širec, ravnatelj OŠ Gorišnica. Osnovna šola Hajdina Ena redkih šol, kjer beležijo več vpisanih učencev kot lani, je OŠ Hajdina, kjer imajo 10 učencev več. Skupaj bo na šoli letos 248 učencev, od tega bo 31 prvošolcev. Nadaljevali bodo projekt Ekošola - zdrava šola, Mreža učečih se šol. »Rdeča nit bo na kvaliteti pouka. Več poudarka bo na pridobivanju uporabnega znanja. Lani smo delali veliko na domačih nalogah, letos pa na potrjevanju znanja,« je dejal ravnatelj OŠ Hajdina Jože Lah. Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka Z novo ravnateljico Dragico Emeršič bodo letošnje šolsko leto začeli na OŠ dr. Ljudevita Pivka. Emeršičeva pravi, da je letos tudi pri njih število učencev padlo. Medtem ko je letos vpisanih 62, jih je bilo lani natanko deset več. V 11 oddelkih bodo izvajali dva programa, in sicer izobraževanje z nižjim izobrazbenim standardom in posebni program. »Nadaljevali bomo ustaljen način dela. Naprej bomo peljali Ekoprojekt in kot vsako leto se bomo potrudili za naš jesenski projekt prodaje kostanjev,« je dejala Emeršičeva. Osnovna šola Olga Meglič Veliko več prvošolcev kot lani bo letos obiskovalo OŠ Olge Meglič. V prvi razred imajo vpisanih 41 otrok, kar je za devet več kot v minulem šolskem letu. Skupaj bo na šoli letos 323 učencev oziroma eden manj kot lani. »Zelo smo zadovoljni, ker imamo dva oddelka prvošol-cev. Otrok je sicer približno enako, to pa zato, ker so iz šole junija odšli trije razredi osemletke,« je dejal ravnatelj Ervin Hojker. V začetku septembra naj bi se na šoli začela tudi obnovitvena dela v starem delu šole, na katerem bodo zamenjali okna in pre-pleskali fasado, k prijetnemu počutju učencev pa bodo zagotovo pripomogle tudi na novo prepleskane stene v starem delu šole. Kot poudarja Hojker, bo pouk kljub temu tekel normalno, upa pa, da bodo dela zaključena novembra. Veliko bodo letos izpeljali novih projektov. Največjo pozornost bodo namenili vzgoji in delu z mladimi. Osnovna šola Juršinci 23 prvošolcev bo v letošnjem šolskem letu šolanje začelo na OŠ Juršinci. Skupaj se bo tam izobraževalo sedem učencev manj kot lani, torej natanko 200 šolarjev, ki bodo razdeljeni v 11 oddelkov, zraven tega pa bodo imeli še 2,4 oddelka podaljšanega bivanja. Trije oddelki, en več kot lani, bodo vrtca. Kot edina šola na našem območju bodo tudi letos nadaljevali s fleksibilnim predmetnikom, ki se je izkazal kot zelo dobra metoda. »Resno smo se lotili tega in kot ena najboljših šol, ki je to uvedla, smo svoje delo drugim predstavili že konec maja,« je dejala ravnateljica OŠ Juršinci Jelka Svenšek. Osnovna šola Ljudski vrt Tudi Osnovna šola Ljudski vrt je ena redkih na ptujskem območju, ki se lahko pohvali z višjim številom učencev kot lani. Skupaj bo matično šolo obiskovalo 623 učencev, od tega 70 prvošolcev, podružnično šolo Grajena pa 180 učencev, od tega 13 prvošolcev. »Letos bomo obeležili 50 let matične šole, marca bomo ob tej priložnosti izdali zbornik, pripraviti pa nameravamo tudi kopico prireditev,« je dejala ravnateljica OŠ Ljudski vrt Tatjana Vaupotič. Sicer pa bodo nadaljevali tudi že ustaljene projekte, sodelovali bodo v drugem delu Mreže učečih se šol, nadgradili sodelovanje s Švedsko in začeli pripravljati nov vzgojni načrt. Osnovni šola Markovci 17 oddelkov bodo letos imeli na OŠ Markovci, kjer bo skupaj 328 učencev, osem manj kot lani. Od tega je 30 učencev vpisanih v prvi razred. Precej več je predšolskih otrok, 75 jih bo razdeljenih v štiri oddelke. Tudi OŠ Mar-kovci bo odslej vodil novi ravnatelj Ivan Štrafela, ki pravi, da večjih posebnosti letos ne pričakujejo ter da bodo delali na tem, da bodo vzpostavili dober sistem dela. Osnovna šola Majšperk Tudi na Osnovni šoli Maj-šperk in njenima podružnicama Ptujska Gora in Stoper- ce beležijo rahel padec števila vpisanih učencev. Skupaj se bo na Osnovni šoli Majšperk letos šolalo 256 učencev, na podružnicah v Stopercah in na Ptujski Gori pa po 30. Prvi razred bo v Majšperku obiskovalo 21, na Ptujski Gori osem in v Stopercah pet učencev. Kot pravi ravnatelj OŠ Maj-šperk Rajko Jurgec, bodo letos izvedli celoletni projekt Steklo skozi čas, za drugo triado pa pripravljajo tudi naravoslovno učno pot. Osnovna šola Mladika Trend upadanja števila učencev opažajo tudi na Osnovni šoli Mladika, ki jo bo obiskovalo 14 učencev manj kot lani. 391 učencev bo letos razdeljenih v 18 oddelkov, v prvi razred pa so vpisali 34 otrok. Med pomembnejšimi projekti, ki jih bodo letos izpeljali, bo proslava ob 105-letnici šole. »Ponovno bomo kandidirali tudi za certifikat kakovosti, ki smo ga uspeli dobiti in ga nameravamo obnoviti,« je dejala ravnateljica OŠ Mladika Sonja Purgaj. Sicer pa bodo na šoli velik poudarek namenili tudi mednarodnemu sodelovanju, sodobnemu pouku, novim metodam poučevanja, ob proslavi ob dnevu šole pa bodo izdelali tudi publikacijo. Osnovna šola Podlehnik Letošnje šolsko leto beležijo na Osnovni šoli Podlehnik najnižji vpis doslej. Vpisanih imajo osem prvošolcev in skupaj 129 otrok, ki bodo razdeljeni v devet oddelkov. V primerjavi z lanskim letom imajo devet učencev manj, s predlanskim pa kar 30 manj. »Opažamo pa boljšo tendenco, saj naj bi naslednje leto na našo šolo prišlo 24 učencev,« je dejal ravnatelj Dejan Kopold. Med novosti bodo letos vpeljali letno šolo v naravi, pripravili bodo tudi tržnico poklicev in se posvečali naravoslovju. Osnovna šola Videm pri Ptuju Tudi v Vidmu pri Ptuju bodo letošnje šolsko leto začeli z novo ravnateljico Dragico Majhen. Na matični šoli bodo letos poučevali 297 šolarjev, v podružničnih šolah Leskovcu 105 in na Selih 32 učencev. V Vidmu pri Ptuju bodo šolarji razdeljeni v 15, v Leskovcu 8 in na Selih v 3 oddelke. Skupaj imajo na vseh treh šolah 45 prvošolcev, od tega najmanj na Selih, kjer bodo ponovno imeli kombiniran oddelek. »Poudarek bo na strokovnosti in dobrem sodelovanju s starši, lokalno skupnostjo, učenci in sodelavci,« je dejala Majhnova. Osnovna šola Žetale OŠ Žetale bo z letošnjim letom vodila nova ravnateljica Saša Peršoh. Na šoli imajo letos 115 učencev, kar je za sedem več kot v minulem šolskem letu. Število prvošolcev je ostalo popolnoma enako, saj imajo tudi letos 15 prvo-šolcev. Tudi pri njih bodo veliko pozornost posvetili projektu Zdrava šola, izpeljali pa bodo tudi projekte Alkohol - starši lahko vplivamo in Pomladni dan v Evropi ter Rastem s knjigo. Dženana Bečirovič Ormož • Ormoškega sladkorja kmalu ne bo več Večina zaposlenih ob delo Trideset let po začetku gradnje in po 27 kampanjah je Tovarna sladkorja Ormož na koncu svoje poti. V zadnjih avgustovskih dneh so se iztekli odpovedni roki večini delavcev, ostala jih je le še peščica, ki sodijo v kategorijo invalidov oziroma so na porodnem ali bolniškem dopustu. V naslednjih dneh naj bi se odločilo tudi o zaposlitvi okrog 40 delavcev, ki bi z razgradnjo tovarne lahko imeli delo še nekaj časa. Tovarna je imela kapaciteto dnevne predelovalne zmogljivosti 4.000 ton na dan, letno so predelali 320.000 ton sladkorne pese, 42.000 ton sladkorja, 12.800 ton melase in 12.800 ton pesnih rezancev. Že v prvem desetletju delovanja so odplačali vse najete kredite. Leta 1993 so izgubili vse pridelovalne površine na Hrvaškem, kar je bila polovica vseh površin. Tudi zato so se odločili za investicijo v tehnologijo za predelavo surovega trsnega sladkorja in že prihodnje leto je bila prva kampanja predelave surovega trsnega sladkorja, ki naj bi delno omilila izpad hrvaških površin. Istega leta so pričeli preoblikovati tovarno v delniško družbo, 1996 so se že pojavili na borzi. To je imelo za posledico, da je prišlo pred desetimi leti do velike lastniške spremembe, večinski delež TSO je kupila nizozemska korporacija Cosun iz Brede. Zaradi tehnološke posodobitve in potrebe po obratnem kapitalu se je zgodila tudi do-kapitalizacija v znesku 8,65 milijona evrov. Kako je prišlo do pokopa tako uspešne tovarne, kot je bila TSO, in kdo je za to kriv, so mnenja v Ormožu deljena. Največkrat se krivi evropsko reformo na trgu sladkorja in tuje lastnike, ki naj bi ormoško tovarno prehitro odpisali, nekateri vidijo krivce tudi v vodstvu tovarne, del krivde naj bi nosili tudi kmeti, ki zadnja leta niso več zagotavljali dovolj pese in jo je bilo potrebno uvažati. Priljubljena krivca sta tudi država, ki se ni preveč potrudila za kvote in se je tovarni prehitro odpovedala, in lokalna politika, ki bi morda lahko naredila več. Sredi decembra lani so v TSO končali zadnjo kampanjo predelave sladkorne pese. Predelali so 290.000 ton pese, iz katere so dobili 43.700 ton sladkorja. Ker so bili donosi nižji od pričakovanih, so za izpolnitev kvote nekaj pese dokupili še z Madžarske. TSO kot pravna oseba ne bo prenehala obstajati. Do konca leta imajo namreč še številne pogodbe o dobavi sladkorja, ki se jih morajo držati. Prav tako morajo izpolniti tudi vsa določila o prestrukturiranju tovarne, za kar je zadnji rok 31. 9. 2010. Ker je bilo zaprtje tovarne že dejstvo, so se začeli ukvarjati s programom za prestrukturiranje tovarne. Poleg ideje z bioetanolom in vzporedno z njo je bilo v zadnjem letu še veliko idej o možnih rešitvah za ponovno zaposlitev skoraj 200 delavcev, ki so ob prenehanju delovanja TSO ostali brez dela. A na koncu, do sedaj, še nobena ni obrodila sadov. V zvezi z bioetanolom je prišlo tudi na državni ravni do ustanovitve nizozemsko-slovenske komisije, ki naj bi poskušala idejo udejanjiti. Kar precejšen križ čez račun pa so jim naredile nedavne podražitve osnovne surovine, pšenice in koruze. Minuli teden so se iztekli odpovedni roki večini delavcev, ki so bili zaposleni v TSO. V avgustu so bili v TSO zaposleni 104, v času, ko so izvedeli za prenehanje delovanja, pa 196. Vse pogodba se bile sklenjene do konca avgusta, zato se je ustavila tudi demon-taža tovarne. Opremo TSO so kupili kupci iz Virovitice. Ti bodo najverjetneje sklenili nove pogodbe s približno 40 delavci, ki bodo razgradili tovarno. Zaposleni bodo preko podjetja Poslovne integracije iz Maribora. Podobna rešitev pa se obeta v pakirnici, ki še ima nekaj dela. Viki Klemenčič Ivanuša Gornja Radgona • 45. kmetijsko-živilski sejem zaprl vrata Uspešna napoved predsedovanju EU Na prizorišču Pomurskega sejma (PS) v Gornji Radgoni je minuli petek zaprl vrata 45. mednarodni kmetijsko-živilski sejem, ki si ga je po prvih ocenah ogledalo okoli 130.000 obiskovalcev. Kot zatrjujejo organizatorji, je tudi letošnji, sicer najpomembnejši kmetijsko-živilski dogodek v Sloveniji in v tem delu Evrope povsem uspel. »Prepričan sem, da je bil sejem verodostojen odsev slovenskega agro-živilskega gospodarstva in politike. Slovenijo je domači in mednarodni javnosti primerno predstavil kot državo, ki bo suvereno prevzela predsedovanje Evropski uniji v prvi polovici prihodnjega leta. Upam, da bo Evropa leta 2008 tudi v tržnem smislu preizkusila vse dobrote in kakovost, ki jo je predstavljal,« je tik pred zaprtjem letošnje prireditve v novinarskem središču dejal Janez Erjavec, direktor PS. Za kmetijsko-živilski sejem je že tradicionalno značilna kakovostna mednarodna udeležba. Še bolj kot doslej je bila zaznamovana prisotnost pomembnih institucij in obiskovalcev iz vse Evrope. Najodmevnejši med obiski je bilo zagotovo srečanje portugalskega kmetijskega ministra Jaimeja Silve (Portugalska sedaj predseduje EU), predstavnika kmetijskega ministrstva do sedaj predsedujoče Nemčije dr. Lausa Joerga Heynena ter našega ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Iztoka Jarca. Vsi skupaj namreč tvorijo triado predsedovanja EU v preteklem, sedanjem in bodočem obdobju. Poudarek na mednarodnosti letošnjega sejma se kaže tudi v obisku gospodarskih in diplomatskih delegacij iz 25 držav, kar bo zagotovo prispevalo k večji prepoznavnosti Slovenije v Evropi. Janez Erjavec je opozoril tudi na nekatere probleme, ki se nanašajo na sejemsko okolje Gornje Radgone. Povedal je, da velik problem za nadaljnjo širitev prireditve predstavlja predvsem cestna in železniška infrastruktura. »Večina udeležencev sejma, s katerimi sem se pogovarjal, me je opozarjala na neodgovorno dejanje države, ki dopušča, da se skozi to obljudeno področje valijo reke tovornjakov. Zato seveda z ne- Letošnji kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni si je ogledalo več kot 130 tisoč obiskovalcev. strpnostjo pričakujemo avtocesto, ki bo rešila velik del tega problema,« je še dodal Erjavec. Sejem je najrazličnejše ciljne skupine obiskovalcev, ki so tako ali drugače povezani s pridelavo in predelavo hrane, privabljal z več kot šestdesetimi strokovnimi, poslovnimi in družabnimi dogodki. Njegovo vsebino so poleg razstavljavcev sooblikovale najpomembnejše slovenske institucije s področja kmetijstva in živilstva. Pridružil se jim je tudi evropski Direktorat za kmetijstvo in razvoj podeželja. Strokovni posveti so osvetljevali kmetijsko finančno perspektivo v obdobju do leta 2013, ekološko pridelavo hrane, novo vinsko zakonodajo in trženje vin, politiko EU na področju kakovosti kmetijskih proizvodov in živil, sožitje gensko spremenjenih rastlin s tradicionalnimi kmetijskimi rastlinami ter lokalno identiteto v trženju kmetijskih pridelkov in živil. Ob izjemno ugodnih odmevih in pozitivnih vtisih udeležencev na sedemdnevnem sejemskem dogajanju ne preseneča optimizem direktorja PS Janeza Erjavca, ki je v sklepni besedi poudaril, da se je njegova celotna sejemska ekipa že pričela pripravljati na 46. mednarodni kmetijsko-živilski sejem. »Prihodnje leto želimo biti še boljši, uspešnejši in predvsem večji," je povedal Janez Erjavec. Niko Šoštarič Hrastovec • Množična okužba stanovalcev in zaposlenih Vzrok okužbe salmonela, stanje se izboljšuje V nedeljo, 26. avgusta, sta se pri stanovalcih in zaposlenih v Zavodu Hrastovec pričeli pojavljati driska in vročina. Vodstvo zavoda je o nastali situaciji v zavodu obvestilo Zavod za zdravstveno varstvo Maribor. Ta je v ponedeljek, 27. avgusta, ugotovil, da je vzrok okužbe salmonela, s katero so se stanovalci in zaposleni okužili preko fižolove solate. Ta je poleg kuhanega fižola vsebovala še čebulo, bučno olje, kis in sol. Zaradi okužbe s salmonelo je zbolelo 392 stanovalcev in 14 zaposlenih, od tega se jih sedemnajst zdravi v mariborski bolnišnici, vendar se jim stanje izboljšuje. „Storili smo vse zdravstvene ukrepe, zdravnike imamo ves čas v Zavodu. Tudi mi imamo zdravstveno osebje v zdravstveni negi in oskrbi, okrog 250 ljudi. Na pomoč pa smo priskočili tudi drugi delavci. Predvsem je treba paziti na čistočo in higieno. Takšno stanje traja približno deset dni, potem pa so lahko sekundarne težave zaradi oslabelosti organizma, kot so pljučnica in kakšen virus. O stanju naših stanovalcev obveščamo tudi svojce. Res pa je, da smo jih pričeli obveščati z malo zamudo, saj so morali zdravniki pregledati vse paciente in potrditi, da gre res za okužbo s salmonelo," pravi direktor Zavoda Hrastovec mag. Josip Lukač in nadaljuje: „Stanje se v zavodu izboljšuje. Za zdravje stanovalcev skrbijo infektologi iz Splošne bolnice Maribor in zdravniki po pogodbi ter zaposleni v Zavodu." Kaj je vzrok okužbe, pristojne službe še ugotavljajo. Po podatkih Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor, ki je opravil preiskave, niso bile ugotovljene nobene kršitve higienskih standardov v kuhinji^zavoda. Zmago Šalamun Foto NS Ptuj • Pete Ptujske grajske igre Turnirski prostor ponovno doživel srednjeveški dan Društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj je 1. septembra na turnirskem prostoru za grajsko žitnico pripravilo že pete grajske igre z domačimi udeleženci in gosti. Za lačne in žejne so poskrbeli v grajski birtiji, vabile so tudi grajske dobrote, lačnim in žejnim pa so »pomagali« tlačani iz Spuhlje, ker brez bogate južine ne gredo nikakor; četudi jih dajatve še tako obremenjujejo, jim ne morejo do živega, pravijo. Otrokom so starši že ob prihodu kupili meče, ker sicer ne bi mogli doživeti srednjeveškega dneva. V čast otrokom in grajskim igram so najprej opravili veliki pok, da so lahko začeli uradni del prireditve, ki je bil v začetnem delu v znamenju otrok: udeležencem II. srednjeveškega otroškega tabora so podelili diplome in cekine. Sicer pa so se otroci in malo starejši zelo radi smukali okoli orožja in viteških oprav, najpogumnejši so jih tudi nadeli. Vabili so tudi loko-strelci, srednjeveška tržnica, na kateri so nekateri iskali eliksir Foto: Črtomir Goznik Viteški turnir je postregel z izredno borbenostjo. ljubezni, drugi zdravja, vabil je tudi prikaz starih obrti. Plesna skupina Društva Cesarsko-kra-ljevi Ptuj je odplesala osem renesančnih plesov. Knez in kne-ginja sta odprla viteški turnir, ki ga je vodil vitez Janez. Postregel je z borbenimi veščinami. Sicer pa so Ptujske grajske igre še ena prireditev, ki jo v zadnjem času moči dež; lani je prišel že kmalu po 15. uri, letos okrog 17. ure. MG Za poulično dogajanje so poskrbeli mladi s festivaloma Odprto mesto in Mladost v prastarem mestu. Društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj je organiziralo pete Ptujske grajske igre, upravljalec gradu in grajskega hriba Pokrajinski muzej pa je že v zgodnjih jutranjih urah dramil (vabil) ptujsko gospodo in tlačanstvo k tradicionalni grajski košnji, ker država še vedno ni odprla moš-njička za košnjo trave oziroma ni tudi papirno prenesla upravljanja najlepšega ptujskega območja v roke Ptujčanov. Mešanico jezikov je bilo slišati tudi na turnirskem prostoru, kjer so potekale Ptujske grajske igre. Med gosti je bil tudi župan Foto: Črtomir Goznik Plesna skupina društva Cesarsko-kraljevi Ptuj je odplesala osem renesančnih plesov, na fotografiji spremljajoči glasbeniki in velika množica ljudi, ki je v nedeljo zasedla turnirski prostor. Škoda, da je prehitro prišel dež, ki je tudi letos zmotil ptujski srednjeveški dan. Ptuj • Obisk iz Sighisoara Mesto festivalov vabi Ptujčane V soboto, 1. septembra, so se na Ptuju mešale številne govorice sveta. Skorajda ni bilo večjega svetovnega jezika, ki ga nisi slišal na ptujskih ulicah in trgih, v gostilnah ter kulturnih ustanovah. Turisti od blizu in daleč so si kar podajali kljuke. Foto: Črtomir Goznik Ptujski župan dr. Štefan Celan in župan mesta Sighisoara v Romuniji, kjer prirejajo tridnevni srednjeveški festival, sta si med kratkim pogovorom v Mestni hiši na Ptuju izmenjala priložnostni darili mesta Sighisoara iz Romunije, ki je Unescovo zaščiteno srednjeveško mesto in kjer prirejajo številne festivale, v času katerih se njeno prebivalstvo podvoji. Čisto na vrhu pa so srednjeveške igre oziroma srednjeveški festival, ki trajajo kar tri dni. Romunskega župana s spremljevalci iz romunske ambasade je med obiskom Ptuja sprejel na vljudnostni obisk tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan in ob tej priložnosti sprejel tudi povabilo, da obišče romunskega gosta, ki je tokrat prvič obiskal Slovenijo. Sighisoara je mesto, ki zelo spominja na Ptuj, je povedal gost, grad je iz 12. stoletja, tudi nanj vodijo podobne lesene stopnice kot na ptujskega. Unescovo mesto je od leta 1998. Tudi na Ptuju že nekaj časa potekajo aktivnosti, da bi se s premično kulturno dediščino vpisali na Unescov seznam. MG Foto: Črtomir Goznik Na petih Ptujskih grajskih igrah so sodelovali tudi gostje iz Burghausna, Avstrije in Madžarske. Slovenija • Uresničevanje ukrepov certifikata Družini prijazno podjetje Na prvi šolski dan ni treba v službo V Sloveniji so prve certifikate Družini prijazno podjetje podelili 14. maja letos. 32 podjetij je v postopku certificiranja zbralo skupaj 305 ukrepov usklajevanja družine in dela, kar pomeni 9,5 ukrepa na posamezno podjetje oziroma organizacijo. Certifikati so plod projekta, ki ga Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve razvija v sodelovanju z razvojnim partnerstvom Mladim materam/družinam prijazno podjetje v okviru pobude Equal. Namen projekta je zagotoviti višjo kakovost življenja gospodinjstev z otroki in tako posredno vplivati na demografsko politiko. Otroški časovni bonus, ki ga ob začetku šolskega leta prvič lahko koristijo podjetja s certifikatom Družini prijazno podjetje, je eden najpogosteje izbranih ukrepov lažjega usklajevanja družine in dela. Ta zaposlenim z otrokom priznava dodatne delovne ure ali dodatne proste dneve za enako plačo, s tem pa imajo tudi več časa za družino. Za vsakega otroka se na primer zmanjša delovni teden za eno uro ali za prvi šolski dan v prvih razredih osnovne šole starši dobijo prost delovni dan, sicer pa ukrep "otroški časovni bonus" vsako podjetje oblikuje po svoje. Načelno pa gre za to, da starši dobijo dodaten prost dan za prvi šolski dan. Prvi podjetji na Ptujskem, ki sta prejeli certifikat Družini prijazno podjetje, sta Ljudska univerza Ptuj in Intera Ptuj. »Zavedamo se, da bodo v prihodnosti uspešna le tista podjetja, ki zaposlenim omogočajo dobro vzdušje, Foto: Črtomir Goznik Zaposleni v 23 slovenskih podjetjih od 32, kolikor se jih v Sloveniji že ponaša s certifikatom Družini prijazno podjetje, je lahko v ponedeljek, ob začetku novega šolskega leta, prvič koristilo otroški časovni bonus (dodaten prost dan), enega od v certificiranju najpogosteje izbranega ukrepa lažjega usklajevanja družine in dela. zadovoljstvo, zdravje in možnost usklajevanja družine s poklicem,« je ob prejemu certifikata povedala Alenka Simonič iz Intere, kjer med zaposlenimi še nimajo staršev, a se zavedajo pomena ukrepov za ustvarjanja družini in delu prijaznega podjetja. »Osebno menim, da je zadovoljna mamica tudi najboljša delavka in da največ od sebe. Če ji pri tem lahkov saj malo pomagamo z omenjenimi ukrepi, smo storili veliko. Srečni otroci in njihovi starši so naše največje bogastvo,« pa je ob sprejemu certifikata Družini prijazno podjetja povedala direktorica LU Ptuj mag. Klavdija Markež. Na Ljudski univerzi Ptuj so uvedli prvi šolski dan kot dela prost dan za starše otrok od 1. do 4. razreda osnovne šole ter štiriurni delovnik v prvem tednu uvajanja otroka v vrtec oziroma prvi razred. V tem tednu bodo omenjeno možnost koristile štiri v LU Ptuj zaposlene strokovne delavke, je povedala direktorica mag. Klavdija Markež. V prvem septembrskem tednu tako lahko starši otrok, ki obiskujejo predšolsko vzgojo in prve razrede osnovne šole, delajo le štiri ure dnevno brez nadomeščanja manjkajočih ur. MG Majšperk-Breg • Visok jubilej gasilcev Proslavili 60 let humanega delovanja V okviru številnih prireditev v počastitev 11. praznika občine Majšperk so v soboto, 25. avgusta, ob prisotnosti številnih gostov in gasilcev iz sosednjih društev proslavili 60-letnico humanega delovanja PGD Majšperk-Breg. Kot je povedal predsednik prostovoljnega gasilskega društva Darko Zupanc, so se na praznovanje 60-letnice pripravili tako, da so v letošnjem letu izvedli dva večja projekta: temeljito so obnovili in pre-pleskali svoj gasilski dom, pripravili in izdali pa so tudi spominski zbornik, v katerem so na 75 straneh v besedi in sliki predstavili prvih 60 let svojega humanega delovanja. Gasilsko društvo Majšperk-Breg je sicer pričelo delovati kmalu po drugi svetovni vojni kot industrijsko gasilsko društvo tedanje Tovarne volnenih izdelkov Majšperk, a se je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja preoblikovalo v prostovoljno gasilsko društvo. Prav to prelomno dejanje je bilo po mnenju gasilcev pomembno za oživitev in nadaljevanje njihovega dela. Ko so v društvu skupaj z industrijo doživljali svoj zaton in je bilo tik pred tem, da preneha delovati, se majšperški gasilci niso dali, saj so s skupnimi močmi gasilsko društvo preusmerili na novo pot. Od takrat dalje dosegajo nove uspehe na operativnem, organizacijskem, športno-tekmovalnem in tudi na kulturnem področju. Vsaj enkrat tedensko, včasih celo večkrat, prihajajo v gasilski dom, kjer jih čaka obilo dela: pospravljanje, vzdrževanje orodja in opreme, vaje, izobraževanja, delovne akcije, tekmovanja, sestanki, načrtovanje, analize in še kaj. Svoje delo pa podrejajo samo enemu cilju, da bi bili ob intervenciji na požar ali ob kakršnem koli drugem posredovanju čim bolje pripravljeni, izurjeni in opremljeni. Člani gasilskega društva Majšperk-Breg so pri izpolnjevanju svojega poslanstva reševali ljudi, živali in premoženje ob požarih, tehničnih intervencijah in naravnih nesrečah. Seveda se v gasilskem društvu zavedajo, da je pomembno tudi druženje, zato je gasilski dom vsakemu od članov in članic kot njegov drugi dom. Svoje izkušnje pa s pridom uporabljajo v svojem delovanju in jih prenašajo tudi na mlajše rodove. Poleg ličnega spominskega zbornika, ki ga je pripravil uredniški odbor z Niko Grabeljšek na čelu, so v letošnjem letu temeljito prenovili gasilski dom, saj je na njem puščala streha, na stenah so se pokazale razpoke, okna pa so zelo slabo tesnila. Prva notranja dela so stekla že v februarju. Zamenjali so okna, popravili stene, položili ploščice in vgradili nova stropova. Tudi električna napeljava je povsem nova, vsa notranjost pa ima tudi nov oplesk. Zamenjali so kritino in na stropove položili novo izolacijo, nato pa je bila na vrsti fasada, ki jim je Foto: M Ozmec Ob 60-letnem jubileju so člani PGD Majšperk-Breg popolnoma prenovili, prekrili in prepleskali svoj gasilski dom. Ptuj • Festivala mladih poživljata mesto V soboto s Kreslinom Več kot petdeset prireditev se bo zvrstilo v letošnjem skupnem dogajanju dveh festivalov, Odprto mesto in Mladost v prastarem mestu. povzročila kar nekaj težav. Ob koncu so svoj gasilski dom prebarvali v lepe in prijetne barve, posebej pa so ponosni na sliko sv. Florijana, ki je delo mojstra čopiča Radka Rodoška. Ogromno prostovoljnih ur je bilo vloženih tudi pri urejanju okolice. Poleg številnih gasilcev in nekaterih sokrajanov, ki so pridno pomagali pri obnovi doma in vložili več sto prostovoljnih delovnih ur, so se za razumevanje in podporo občine posebej zahvalili županji občine Majšperk dr. Darinki Fakin, ki je gasilcem ob prazniku in jubileju v krajšem nagovoru tudi sama čestitala in se jim zahvalila za humano delovanje. Slavje so kulturno obogatili pevci moškega pevskega zbora DPD Svoboda Majšperk, glasbenik Tom Hajšek in mlada pevka Teja. Kot se za visok jubilej spodobi, pa so vse skupaj začinili z gasilsko veselico ob prijetni glasbi ansambla Primoža Kelenca. M. Ozmec Začetno slabo vreme, ki je prineslo tudi nižje temperature, in dnevi, ki več ne spominjajo na poletje, mladih niso odvrnili od načrtovanih aktivnosti. Nekatere prireditve so enostavno z ulic preselili v zaprte prostore. V soboto so vabili s pouličnim dogajanjem že ob 11. uri z ulično gledališko predstavo Velcro, divjo komedijo v duetu, ki je bila zmagovalna predstava izraelskega festivala leta 2006. Nedelja je potekala v znamenju filma, ponedeljek so zasedli grafitarji, na Mestnem trgu so potekale improvizacije, Tadej Toš pa je še enkrat navdušil s svojim Hamletom. Danes bo med drugim na Mestnem trgu nastopila palestinska plesna skupina, na grajsko dvorišče pa vabi Gašper Tič. Sreda bo v znamenju žonglerjev, ptujske ulice in trge bodo v njihovih rokah od jutra do poznega večera. Tudi četrtkov program je nadvse bogat, zapolnili ga bodo Zavod dr. Marijana Borštnerja iz Dornave, plesna skupina iz Palestine, Glasbena šola sv. Petra in Pavla, OŠ Podlehnik, NLP predstava, Mladinski svet MO Ptuj pripravlja ustvarjalne delavnice, na Mestnem trgu pa si bodo prostor delili Big Band s plesalci Musicology in ptujskimi ognjaši. V petek bodo na Mestnem trgu najprej uprizorili zvočno delavnico, zatem bo nastopila avstrijska lutkovna skupina, sledili ji bodo žonglersko-plesna predstava, veliki koncert gongov in koncert Melodrom. V soboto, na zaključni dan festivala, se bo dogajanje pričelo že zjutraj, osrednja prireditvena prostora bosta Mestni in Slovenski trg, nekaj dogajanja bo tudi na Novem trgu in terasi gostilne Rozi-ka. Ob 22. uri pa bo na Slovenskem trgu zaključna prireditev, na kateri bo nastopil legendarni Vlado Kreslin, ki zažge ob vsaki priložnosti. Letališče, inštalacija na Dravi ob peš mostu, je vidna vse dni festivala, GripArt, galerija na prostem, bo delovala še do jutri v Grajski ulici, akademski glasbeniki nastopajo na terasi gostilne Ribič vsak večer po 18. uri, ulično dogajanje je vsakodnevno, v Ljudskem vrtu poteka joga še jutri in v četrtek od 18. do 19. ure, delavnice s plesom pa lahko obiščete danes, jutri in v četrtek na dvorišču Stare steklarske delavnice. MG Podlehnik • Turistično društvo ocenilo domove Navdušeni nad urejenostjo Turistično društvo Podlehnik je tudi letos že tradicionalno ocenilo najlepše urejene domove in poslovne objekte v občini. „Naša lepa vinogradniška pokrajina, ki nas s svojo bogato naravo vedno znova spravlja v dobro voljo, nas je tudi letos presenetila. Letošnje ocenjevanje smo pričeli ravno v času, ko so se začeli oglašati klo-potci. Na predloge občanov in upravnega odbora TD Pod-lehnik si je komisija ogledala domove, kmetije in poslovne objekte. Vsi objekti so bili zelo lepo urejeni, zasajeni s cvetjem, sadnim drevjem, vrtovi so vzorno zasajeni z zelenjavo in ob hišah so vinogradi in braj- de. V naši podeželski občini Podlehnik so tako tudi letos krajani dokazali, da jim ni vseeno, v kakšnem okolju živijo. Zaselki kar tekmujejo med seboj po urejenosti domov in okolici, zato naša štiričlanska komisija ni imela lahkega dela, ko se je odločala za najlepše urejene domove," je povedala Zdenka Golub. Rezultati letošnjega ocenjevanja pa so naslednji: v kategoriji najlepše urejenih domov so prva tri mesta zasedle družina Krajnc iz Podlehnika, Angela in Martin Večerič iz Jablovca ter Marija in Ivan Augoštin iz Strajne. Priznanje za najlepše urejen poslovni objekt je po oceni komisije pripadlo podjetniku Francu Toplaku (Peugeot) iz Dežnega, priznanje za ohranjanje kulturne dediščine pa sta dobila Štefka in Jožef Kampl z Jablovca, ki sta lepo obnovila staro hišo (na sliki). Priznanje za najbolj urejeno kmetijo pa je letos šlo v roke Pepci in Adolfu Horvatu iz Sta-nošine. SM Na Ptuju so si prvo septembrsko soboto prireditve dobesedno podajale kljuke. Mladi so vabili k pouličnemu dogajanju. Ptuj • V knjižnici to poletje številne aktivnosti za otroke Kriminalke, detektivke, ljubezenske zgodbe in stripi Mladi imajo v času počitnic povsem drugačne bralne želje kot med šolskim letom. Zato smo pobrskali po knjižnih policah in ugotovili, katere knjige so bile v poletnih mesecih najmanj časa v knjižnici. Na mladinskem oddelku knjižnice Ivana Potrča na Ptuju pa so v času poletnih počitnic za otroke pripravili več zabavnih in hkrati poučnih aktivnosti, ki so se jih udeležili številni otroci s Ptuja in okolice. Mladi bralci so letos prvič lahko izbirali med paketi presenečenja - četrtkovo počitniško malho, kot je po vzoru bežigrajske knjižničarke Nede Isakovič poimenovala akcijo ptujska bibliotekarka Katja Kraljic. Mladinski knjižničarji so posebej za cicibane, pionirje in mladince na dolo- čeno temo izbrali leposlovne in poučne knjige ter jih zavili po šest v paket na določeno temo (npr. prijateljstvo, morje, zima). Bralec si je lahko iz- Tudi za mlade je branje prijetna poletna dejavnost. »Sestra Franja ga že ima. Zdaj ste na vrsti še vi.« Kredit takoj. V gotovini in z nižjo obrestno mero. Znesek kredita do 21.000 EUR in dobo odplačevanja do 5 let. Do 30. septembra tudi za nekomitente. brezplačna Številka © 080 17 50 www.nkbm.si •Izračunana EOM znaša 8,42 % in je informativne narave ter velja na dan iz_______ 24. 8. 2007. Spremeni se, ce se spremeni obrestna mera (7,30 %], stroški odobritve n odplačevanja kredita ter datum odobritve kredita. EOM je izračunana ob predpostavki, da je Kredit izkoriščen in gre v odplačilo takoj Cni obračuna interkalarnih obresti]. Znesek kredita, doba odplačevanja in stroški odplačevanja ter odobritve so odvisni od poslovanja kreditojemalca. Podrobnejše informacije 'n natančen izračun lahko dobite v vseh poslovalnicah naše banke. Potrebna ^.Nova KBM posodil paket, vendar ni vedel, katere knjige so v njem. Takšno bralsko tveganje ob skrivnih naslovih je navdušilo tudi starše, spremljevalce otrok. Počitniški dolgčas so otroci preganjali na počitniških uricah, ki so jih ptujski knjižničarji pripravljali dvakrat na teden. Ob razstavi risbic na temo Bibliobus pa so lahko reševali literarne uganke. »Zdi se, da je v poletnih mesecih obiskovalcev v knjižnicah enako, ali pa celo več, kot med šolskim delom leta. Morda je temu tako, ker je bil poletni odpiralni čas ptujske knjižnice krajši, tako kot leta doslej, in kot je tudi običajno v vseh slovenskih knjižnicah. Vsekakor je očitno, da so bralne želje povsem drugačne v času počitnic. Šolsko, obvezno, raznotero študijsko gradivo počiva na knjižničnih policah, medtem ko so povsem pošla tako imenovana »lahka branja«. Pravzaprav se ptujske bralne navade ne razlikujejo od siceršnjih po Sloveniji. Morda je nekaj razlike v izposojanju knjig za bralno značko za odrasle, sicer pa so najbolj zaželene novosti, ki jih spremlja reklamna menažerija založnikov. Med stotimi najbolj branimi avtorji v slovenskih knjižnicah v juliju in avgustu sta izmed domačih avtorjev edino Desa Muck in Bogdan Novak. Mladi bralci so ta dva meseca znova največ segali po fantastičnih zgodbah s Harryjem Poterjem, zbirkah pustolovščin avstrijskega avtorja Thomasa Brezine, še vedno pa so aktualne knjige iz zbirke Petih prijateljev avtorice Enid Blyton,« je povedala Liljana Klemenčič, vodja mladinskega oddelka knjižnice Ivana Potrča Ptuj. Liljana Klemenčič tudi pravi, da je bilo v teh mesecih na knjižnih policah komaj najti kakšno kriminalko ali znanstveno fantastiko. Zelo izposojeni so bili tudi stripi, morske dogodivščine, detektivke in grozljivke, pa ljubezenske zgodbe, popularne so drobne zgodbe o vilah in vse počitniške dogodivščine ter poučne knjige o morskih bitjih, knjige o konjih, papigah, psih in drugih hišnih ljubljenčkih. Predvsem odrasli spremljevalci radi poiščejo 'kratkočasnice', to je knjige o družabnih in miselnih igrah ter knjige ročnih spretnosti, saj vedno več staršev ustvarja skupaj z otroki. Med zelo zaželene sodijo tudi popotni priročniki in izletniške knjige. Odrasli kot tudi otroci radi segajo po razvpitih novih knjigah, vendar največ knjižnih novosti izide šele v zadnji tretjini leta. mat Od tod in tam Ptuj • Zlata poroka pri Berovih Foto: Langerholc Prvič sta se Marija in Stanko Ber iz Ptuja, Cesta 8. avgusta 5, poročila 24. avgusta leta 1957 v Vuzenici. Po petdesetih letih skupnega življenja pa sta si prstane ponovno izmenjala 25. avgusta v Mestni hiši na Ptuju. Obred zlate poroke je vodil Franc Zadravec. Zlati ženin je delal kot tesar pri Gradisu, Marija je skrbela za dom. V zakonu so se jima rodili trije otroci, ki so jimapodari-li dva vnuka. Petdeset let je še prehitro minilo, pravita, želita si, da bi tako bilo še dolgo. Marsikateri lepi spomin na preživeta skupna leta je ponovno oživil tudi na srečanju z družinskimi člani in prijatelji, kije sledilo obredu zlate poroke. Bilo jih je več kot petdeset. Zlatoporočencema Ber iskreno čestita tudi uredništvo Štajerskega tednika. MG Ptuj • Zlatoporočenca Horvat ■ * i. ■ j^h .v Bl ^ ^k — Kak / Foto: Langerholc V Mestni hiši na Ptuju sta si prstane 18. avgusta letos po petdesetih letih skupnega življenja ponovno izmenjala Angela in Leopold Horvat, Dornavska cesta 2 a, Ptuj. Prvič sta se poročila 17. avgusta leta 1957. Leopold je bil zaposlen kot strugar v Agisu Ptuj, Angela je ponosna na svojih 35 let dela v ptujski Delti, kjer je bila zaposlena od leta 1948 do leta 1983. V zakonu sta se jima rodila dva sinova, danes ju razveseljujejo trije vnuki. Najlepše jima je doma na vrtu, uživata v sedenju pred hišo, nekih posebnih želja nimata. Na morje ne hodita, občasno pa gresta na kakšen izlet z rogozniškimi upokojenci. Ob petdesetletnici poroke Horvatovima iskreno čestita tudi uredništvo Štajerskega tednika. MG Ptuj • Ljudske pevke KD Jezero tri leta skupaj Foto: Arhiv društva V nedeljo, 26. avgusta, so ljudske pevke KD Jezero iz Ptuja pripravile praznovanje tretje obletnice, odkar skupaj prepevajo in skrbijo, da ljudska pesem ne bi tonila v pozabo. Ob tej priložnosti so v goste povabile Stare prijatelje iz Kicarja, moški kvintet DUR Društva upokojencev iz Rogoznice, ljudske pevke iz Jur-šincev, vaške pevce in godce iz Bukovcev, na frajtona-rico pa sta zaigrala tudi vnuka predsednice KD Jezero Ane Šori Denis in Marcel, ki živita v tujini s svojimi starši in tudi tam skrbita za slovensko pesem. Nastopajoče in obiskovalce so nagovorili in pozdravili župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan, Nataša Petrovič iz JSKD RS - območne enote Ptuj in Črtomir Rosič, predsednik mestne četrti Jezero. Marjan Nahberger Foto: MT Singapur • Padec zalog povzročil rast cen Tudi nad 73 dolarjev Cene nafte so se konec minulega tedna umirile, potem ko so se v sredo po objavi poročila o ameriških zalogah in izkoristku rafinerij, ki je pokazalo nepričakovan padec, močno zvišale. Zahodnoteksaška lahka nafta z oktobrskim dobavnim rokom se je v sredo na newyorški borzi podražila za 1,78 dolarja na 73,51 dolarja za sod (159 litrov), v današnjem elektronskem trgovanju pa je se je njena cena znižala za cent, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Severnomorska nafta brent za dobavo oktobra se je na borzi v Londonu podražila za devet centov na 72,22 dolarja za sod. Glede na poročilo ameriškega ministrstva za energijo se je stopnja izkoriščenosti rafinerij v tednu do 24. avgusta znižala za 1,3 odstotne točke na 90,3 odstotka, medtem ko so analitiki, ki jih anketira Dow Jones Newswires, niso pričakovali sprememb. Nižja proizvodnja rafinerij je posledično prispevala k padcu zalog bencina, ki so se znižale 3,6 milijona sodov, analitiki pa so pričakovali znižanje za 1,8 milijona sodov. Zaloge surove nafto so se znižale za 3,5 milijona sodov (analitiki so pričakovali znižanje za 800.000 sodov), zaloge destilatov, med njimi kurilnega olja in dizla, pa za 900.000 sodov (pričakovano je bilo znižanje za 600.000 sodov). ti terorizmu je japonska logistična podpora v Indijskem oceanu ključna za nemško mornarico." (sta) Rim • Po umoru v Duisburgu: V Italiji aretirali 40 domnevnih mafijcev Italijanske oblasti so v petek aretirale 40 domnevnih članov kalabrijske mafijske združbe Ndrangheta, ki naj bi bili v noči na 15. avgust vpleteni v umor šestih Italijanov v mestu Duisburg na zahodu Nemčije. Vsi aretirani naj bi bili sicer vpleteni v družinski spor v vasi San Luca v Kalabriji, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Kot poroča agencija, so prijeti osumljeni umora, tihotapljenja orožja in članstva v organizirani kriminalni mreži. Med aretiranimi naj bi bila tudi brata dveh žrtev. Po poročanju so bile žrtve, stare od 16 do 39 let, iz družine Pelle-Romeo, medtem ko naj bi bili morilci iz družine Strangio-Nirta, družini pa naj bi bili sprti že dlje časa. Ena od žrtev uboja v Duisburgu naj bi bila decembra 2006 glavni osumljeni za umor Marie Strangio, žene vodje klana Strangio-Nirta. Ndrangheta velja za eno najmočnejših mafijskih združb v Evropi, ki na leto zasluži približno 35 milijard evrov. Po podatkih italijanskih preiskovalcev jo Bruselj • Evropska komisija zahteva pojasnila Rima glede davčnih ugodnosti za cerkev Za milijardo evrov olajšav Evropska komisija je minuli teden od Italije zahtevala pojasnila glede davčnih ugodnosti, ki jih uživa italijanska cerkev, poročajo tuje tiskovne agencije. Ta namreč v svojih nepremičninah opravlja tudi povsem komercialne dejavnosti, obenem pa je opravičena Foto: ¡ntemet 0(| plačevanja davka na nepremičnine, občinskega davka ter davka na dobiček iz dejavnosti, ki jih opravlja v objektih v njeni lasti. Bruselj bi lahko v naslednjem koraku sprožil tudi formalno preiskavo. Italijanska cerkev je očitke danes že zavrnila. Italijanska cerkev po navedbah avstrijske tiskovne agencije APA upravlja s pravim nepremičninskim imperijem. Cerkev oz. cerkvene organizacije imajo namreč v lasti okoli 100.000 nepremičnin, med drugim 2300 muzejev in knjižnic, 9000 izobraževalnih ter 4712 zdravstvenih ustanov, od tega skoraj 2000 bolnišnic. V njih opravlja povsem komercialne dejavnosti, kot so upravljanje zasebnih šol, univerz, bolnišnic, trgovin z verskimi spominki ter prenočitvenih zmogljivosti. Davčne olajšave, ki jih pri tem uživa, naj bi skupaj znašale okoli milijarde evrov, poleg tega pa cerkev letno dobi še enkrat toliko iz osem tisočink dohodnine, ki jo davkoplačevalci namenijo njej in organizacijam pod njenim okriljem. Katoliška cerkev v Italiji je prav tako še vedno opravičena od davka na dediščino, ki jo verniki zapustijo župnijam in drugim cerkvenim ustanovam. "Zahtevali smo pojasnila od italijanskih oblasti," je dejal tiskovni predstavnik evropske komisarke za konkurenco Neelie Kroes, Jonathan Todd. V naslednjem koraku bi lahko Bruselj sprožil tudi uradno preiskavo, a zaenkrat po besedah Tod-da odločitev za takšen korak še ni padla, saj "trenutno dostopni podatki ne zadostujejo". Če bi komisija preiskavo vendarle sprožila in v njej ugotovila, da katoliška cerkev na ta način uživa nedovoljeno državno pomoč, bi morala italijanska država zaenkrat še nedoločeno vsoto izterjati nazaj. "Ko enkrat pravna oseba izvaja gospodarske dejavnosti, lahko v takšnih primerih preide do izkrivljanja konkurence in ni prvič, da raziskujemo ugodnosti za cerkev v kateri od članic Eu," je po poročanju ameriške tiskovne agencije AP poudaril Todd in omenil podobna primera davčnih olajšav za katoliški cerkvi v Španiji in Belgiji. Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa je pritožbe glede davčne obravnave italijanske cerkve v Bruslju sicer vložilo več oseb, katerih identitete pa komisija ne želi izdati. Italijansko ministrstvo za evropske zadeve je po poročanju AP sporočilo, da bo zahtevo preučilo. Evropski spletni bilten EUobserver obenem poroča, da je tudi cerkev pristala na skupni pregled obstoječe davčne zakonodaje z ministrstvom za finance. Ta naj bi bil opravljen v okviru postopka sprejemanja proračuna za leto 2008. Davčne olajšave italijanski cerkvi je leta 2005 podaljšala desnosredinska vlada pod vodstvom Silvia Berlusconija, a tudi sprememba zakonodaje, ki jo je sprejela levosredinska koalicija pod vodstvom Romana Prodija vsebuje pravno vrzel, ki omogoča nadaljevanje olajšav. Čeprav tudi iz same vladajoče koalicije prihajajo glasovi o nujnosti ukinitve omenjenih olajšav za cerkev, pa je vprašanje za Prodijevo vlado vseeno kočljivo, saj bi lahko dodatno poslabšalo napete odnose z Vatikanom. Cerkev očitke Bruslja zavrača. Generalni sekretar italijanske škofovske konference Giuseppe Betori je tako danes poudaril, da "ne bi smeli pozabiti vloge, ki jo ima cerkev v Italiji na področjih zdravstva, kulture, vzgoje in izobraževanja ter športa". Nekateri konservativni predstavniki pa poudarjajo tudi, da delovanje Bruslja kaže na grobo brezčutnost do italijanske verske kulture in da gre celo za prostozidarsko zaroto proti italijanski cerkvi. (sta) Bruselj • Za omejevanje tujih ponudnikov na energetskem trgu Eu Velike omejitve za nečlanice Bruselj želi tujim podjetjem preprečiti nenadzorovan dostop na evropski energetski trg, s čimer naj bi omilili strah članic EU, ki nasprotujejo ločevanju dejavnosti proizvodnje električne energije in plina od dobave. Zaupni dokument Evropske komisije, na katerega se v današnji izdaji sklicuje britanski Financial Times (FT), za energetska podjetja iz nečlanic unije predvideva vrsto omejevalnih ukrepov, s katerimi bi zavrli njihove ambicije glede omrežij za distribucijo elektrike in plina v EU. Po enem od scenarijev naj bi imel Bruselj pravico do temeljite preiskave potencialnega vlagatelja, preden bi slednjemu dovolili prevzem nadzora nad podjetjem iz unije. Najostrejši ukrep pa bi bilo razglasitev evropskega energetskega sektorja za "strateško panogo", ki bi bila zaščitena pred večino ponudnikov iz nečlanic unije. V dokumentu je omenjena tudi možnost t. i. klavzule vzajemnosti, ki bi najbolj prizadela države, bogate z naravnimi viri, kot sta Rusija in Savdska Arabija, kjer za evropska podjetja veljajo velike omejitve za naložbe. Zaščitni ukrepi so povezani tudi z načrti Bruslja, da bi energetske koncerne iz članic unije prisilili v ločevanje proizvodnje in dobave električne energije in plina. Dokument Evropske komisije med drugim omenja, da bi sedemindvajseterica lahko postala tarča strategije tretjih držav, da bi prevladale nad trgom EU, in sicer ne le, kar zadeva dobave, temveč tudi s prevzemom omrežij. Vsebuje tudi opozorilo pred primeri, kjer investicij ne bi spodbujali gospodarski, ampak drugi motivi. T.i. energetski paket, ki bi bil najobsežnejša intervencija Bruslja na energetski sektor, naj bi Evropska komisija predstavila 19. septembra. (sta) sestavlja približno 7000 članov, ki so razdeljeni v približno 100 družinskih klanov. Člani so mrežo delovanja iz gorskih kalabrijskih območij razširili v Nemčijo, Francijo, Belgijo in tudi ZDA. Združba je posebej aktivna predvsem v trgovini s kokainom, pri čemer so že zasenčili kolumbijske kartele z drogami, ukvarjajo pa se tudi s pranjem denarja, trgovanjem z orožjem in izsiljevanjem. (sta) Los Angeles • Najuspešnejše poletje za Hollywood doslej Preko štiri milijarde prihodkov Hollywoodska filmska industrija je ta vikend presegla mejo štirih milijard ameriških dolarjev prihodkov od prodaje vstopnic in tako dosegla nov rekord. Kot so sporočili iz organizacije Media By Numbers, je filmska industrija rekord iz leta 2004, ko so prodali za 3,95 milijarde dolarjev vstopnic, podrli en teden pred uradnim zaključkom poletne sezone, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Večino prihodka naj bi si Hollywood zagotovil z neprestanim vrtenjem tretjih delov uspešnih filmskih mini serij, kot so Pirati s Karibov 3, Spiderman 3, Shrek tretji, Ful gas 3 in Bournov ultimat. Vseeno pa so k uspešni prodaji vstopnic prispevali tudi izvirni filmi, kot so Super zanič in Simpsonovi. Prodaja kart se je tako glede na lansko leto povečala za 10,2 odstotka, glede na leto 2005 pa za 16,9 odstotka. Kinodvorane so letos prodale 584,4 milijona vstopnic, kar je 5,4 odstotka več kot lani, cena vstopnice pa je bila v povprečju dražja za 4,6 odstotka. (sta) Hrvaška • Rudolf za Hino: Slovenija ne more dobiti celotnega Piranskega zaliva "Meddržavno sodišče v Haagu ne more v nobenem primeru razsoditi, da bo celoten Piranski zaliv pripadel Sloveniji," je za hrvaško tiskovno agencijo Hina dejal hrvaški akademik in strokovnjak za mednarodno pravo Davorin Rudolf. "Morje pripada kopenskemu delu države, je akcesorij, ki ga ni možno, denimo, prodati brez kopna," je dejal Rudolf, ki je bil hrvaški zunanji minister in prvi predsednik hrvaške državne komisije za meje v začetku 90. let prejšnjega stoletja. Kot je dejal Rudolf, na svetu ni obalne države brez morja. Če bi sodišče v Haagu "sprejelo slovensko zahtevo, potem bi državljan, ki bi na hrvaški savudrijski obali samo postavil nogo v morje, kršil slovensko državno ozemlje", je pojasnil Rudolf. Kot je dodal, Meddržavno sodišče v Haagu presoja na temelju pravil mednarodnega prava in lahko presoja tudi po načelu ex aequo et bono, "ampak to ne pomeni, da bo lahko dosodilo celoten Piranski zaliv Sloveniji", je odgovoril Rudolf na vprašanje, kaj bi pomenilo uveljavljanje načela pravičnosti in zgodovinskih meja, ki jih zastopa Slovenija v reševanju mejnih vprašanj s Hrvaško. Dodal je, da se omenjeno načelo različno razlaga v pravni praksi. Obe strani v sporu morata izrecno pooblastiti sodišče, da bi presojalo po načelu ex eaquo et bono, je poudaril Rudolf in dodal, da države, ki so od druge svetovne vojne iskale rešitev svojih sporov na sodišču v Haagu, niso nikoli pooblastile sodišča, da ukrepa po omenjenem načelu, ko gre za državne meje. "Sodišče seveda po uradni dolžnosti skrbi za pravičnost, ko uveljavlja mednarodno pravo, in lahko modificira sredinsko črto, če oceni, da bo njena uveljavitev imela za posledico nepravičen rezultat razmejitve, vendar je treba razlikovati to pravičnost od načina presoje 'ex aequo et bono', ko se ne navezuje na pravno normo, ampak se opira na subjektivne ocene," je še dejal Rudolf. Dodal je, da je Meddržavno sodišče v Haagu glavno sodno telo Združenih narodov, ki ni ne proslovensko ne protihrvaško ali obratno, trenutno pa med njegovim sodniki ni ne hrvaških ne slovenskih državljanov. Nihče ne more vnaprej povedati, kakšna bo presoja, ki jo sprejemajo z večino glasov 15 sodnikov, sicer pa je razsodba končna, nanjo se ni moč pritožiti in obvezuje države v sporu, je izpostavil. Glede časovnega poteka spora na sodišču v Haagu je Rudolf spomnil, da bi bilo možno zahtevati tudi posredovanje t.i. malega senata sodišča, v katerem je pet sodnikov, ki bi spor reševali po skrajšanem postopku, kot je bilo v primeru ameriško-kanad-skega spora o meji v zalivu Maine. Rudolf je še ocenil, da bi tak postopek v hrvaško-slovenskem primeru potekal leto in pol, največ dve. (sta) DUNAJ - Nafta se je v sredo, ko naj bi po pričakovanjih analitikov poročilo o ameriških zalogah pokazalo, da so se te v preteklem tednu znižale, podražila. Cena zahodnoteksaške lahke nafte za dobavo oktobra se je v elektronskem trgovanju na newyorški borzi zvišala za sedem centov na 71,80 dolarja za sod (159 litrov), severnomorska nafta brent z oktobrskim dobavnim rokom pa na londonski borzi za pet centov na 70,58 dolarja. Nafta Organizacije držav izvoznic nafte (Opec) se je v torek podražila. Za sod te nafte je bilo treba odšteti 68,19 dolarja, kar je 46 centov več kot v ponedeljek, je Opec objavil na svoji spletni strani. Bencin je bil v preteklih dneh glavni dejavnik oblikovanja cen nafte. Težave s proizvodnjo v več rafinerijah so sprožile skrbi o zadostni dobavi, hkrati pa so podatki o zalogah kazali, da je povpraševanje po bencinu visoko tudi ob koncu poletne vozne sezone. ŠANGHAJ - Kitajska naftna in plinska družba CNOOC je v prvem polletju v primerjavi z enakim obdobjem lani znižala čisti dobiček za 11 odstotkov na 1,4 milijarde evrov. Glavni razlog so nižje cene surove nafte. Prihodek je z lanskih 4,7 milijarde padel na 4,1 milijarde evrov. Povprečna cena na družbino surovo nafto se je v prvih letošnjih šestih mesecih v primerjavi z lanskim prvim polletjem znižala za 5,8 odstotka na 58,8 dolarja za sod (159 litrov). Družbina proizvodnja nafte in zemeljskega plina je znašala 74,6 milijona sodov naftnega ekvivalenta, kar je 0,3 odstotka manj kot v enakem lanskem obdobju. V družbi manjšo proizvodnjo pripisujejo zaustavitvam zaradi vzdrževanja in škodi še od lanskih neurij. AMSTERDAM - Nizozemski proizvajalec piva Heineken je v prvih šestih mesecih letos na ravni skupine ustvaril 302 milijona evrov čistega dobička, kar je 30,4 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Razlog za močan padec dobička so izredni stroški, med njimi 219 milijonov evrov visoka kazen s strani Evropske komisije zaradi sodelovanja pri dogovarjanju o cenah na nizozemskem trgu med letoma 1996 in 1999. Prihodek družbe se je zvišal za 6,8 odstotka na 6,1 milijarde evrov. Brez enkratnih stroškov bi družba po lastnih navedbah povečala čisti dobiček za 33,6 odstotka na 548 milijona evrov, zahvaljujoč predvsem dobri prodaji v srednji in vzhodni Evropi, Aziji in Afriki. FRANKFURT - Nemško-ameriški avtomobilski koncern DaimlerChrysler je v letošnjem drugem četrtletju ustvaril 1,85 milijarde evrov čistega dobička, kar je za 14 odstotkov manj kot v enakem obdobju leto poprej. Prihodki od prodaje pa so se znižali s 24,6 milijarde na 23,84 milijarde evrov. DaimlerChrysler je sicer avgusta, kot je znano, večinski delež svojega ameriškega dela, družbe Chrysler, in severnoameriško enoto za finančne storitve prodal zasebnemu investicijskemu skladu Cerberus. Obdržal je nekaj manj kot 20-odstoten delež. Iz naslova prodaje koncern letos po novem pričakuje okrog 2,5 milijarde evrov stroškov - po prvotnih ocenah naj bi se ti gibali v višini od treh do štirih milijard evrov. Družba Chrysler Group in enota za finančne storitve, ki sta zdaj prešla pod okrilje novega lastnika, sta sicer v drugem četrtletju ustvarila 406 milijonov evrov dobička, kar je za 18 odstotkov več kot v enakem obdobju leto poprej. BERLIN - Druga največja nemška letalska družba Air Berlin je v drugem četrtletju letos v primerjavi z enakim obdobjem lani kljub dvigu števila potnikov zabeležila padec čistega dobička z lanskih 30,1 milijona na 12,1 milijona evrov. Dobiček pred obrestmi in davki (EBIT) se je znižal za 47,4 odstotka na 23,5 milijona evrov. Prihodek je bil višji za pet odstotkov in je znašal 510,5 milijona evrov. Iz družbe so sporočili, da je zakasnitev nemškega regulatornega organa glede odobritve 140 milijonov evrov vrednega prevzema družbe LTU, ki ga je Air Berlin naznanil marca, povzročila "znatna bremena" za družbo. Air Berlin je znižal napovedi poslovanja za celotno leto. Družba je v drugem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem lani povečala število potnikov za 11,8 odstotka na 5,98 milijona. Zasedenost letov je v drugem lanskem četrtletju, ko Air Berlin še ni imel v lasti družbe DBA, ki jo je prevzel avgusta lani, znašala 82,8 odstotka, medtem ko je bila v letošnjem drugem četrtletju 77,8-odstotna. V prvem polletju je družba povečala izgubo s 16,7 milijona na 29,3 milijona evrov, medtem ko se je prihodek povišal za 7,1 odstotka na 920,5 milijona evrov. ZAGREB - Podjetje Hrvaške ceste je v torek prejelo tri ponudbe za izgradnjo mosta od celine proti polotoku Pelješcu, so danes potrdili na hrvaškem ministrstvu za morje, turizem, promet in razvoj. Skupno prijavo so poslala hrvaška podjetja Konstruktor inženjering, Viadukt, Hidroelektra in Duro Da-kovic, ponudbo pa sta poslala še evropski konzorcij podjetij Dywidag (Nemčija), Strabag (Avstrija), Cimola (Italija) in Eiffel (Francija) ter avstrijsko podjetje Alpina Bau iz Salzburga. Večernji list je na svoji spletni strani ocenil, da bodo "posel stoletja", kakor v hrvaških gradbeniških krogih imenujejo izgradnjo mostu proti Pelješcu, verjetno dobila hrvaška podjetja. "Predsednik uprave splitskega Konstruktorja Željko Žderic,lahko spet odpre penino, ker je njegovo podjetje najverjetneje dobilo posel stoletja", piše zagrebški časnik. Dodaja, da so hrvaška podjetja ponudila gradnjo mostu za 260 milijonov evrov, "kar je boljša ponudba od mednarodnih konzorcijev, ki jih vodita avstrijska velikana, Strabag in Alpina". "Mi smo podali najbolj ugodno ponudbo. Glede na to, da zadovoljujejo tudi vse ostale pogoje iz razpisa, pričakujemo, da bomo dobili delo", je za Večernji list povedal vodja službe za mostove v Konstruktorju Marsel Friedl. Ptuj • Pogovor z Danielo S. Cartl, direktorico hotela Mitra Povezanost je potrebno narediti ..., govorjenje ni dovolj Daniela S. Cartl, direktorica hotela Mitra, po rodu Hajdinčanka, se že od zgodnje mladosti vključuje v družabno in kulturno življenje ožjega in širšega okolja v občini Hajdina, MO Ptuj in sedaj tudi v občini Destrnik, kjer si je ustvarila svoj dom. Zadnja tri leta je direktorica hotela Mitra na Ptuju, ki je tudi kulturna oaza Ptuja s pestro paleto kulturnega dogajanja. Skupaj z barom Sima in Kava barom Orfej pa tudi skrbijo, da poletni vikendi v Prešernovi zaživijo v pesmi in glasbi. Foto: Črtomir Goznik Daniela S. Cartl: „Turisti, ki prihajajo na Ptuj, so vedno bolj zvedavi, z informacijami, ki jih dobijo v TIC-u, niso vedno najbolj zadovoljni." Pa brez zamere Peskovnik Lopatke in kanglice odraslih ljudi Čeprav menda po nobeni klasifikaciji ne sodim v segment starejšega prebivalstva, se vseeno zelo dobro spominjam otroških let, ki sem jih preživel v tistem obdobju naše bivše skupne države, ki ga je zaznamoval odhod maršala. Še danes se živo spomnim trenutka, ko je Tomaž Terček s televizijskih zaslonov apokaliptično oznanil žalostno novico. Spomnim se pa tudi bolj veselih stvari iz svojega otroštva. Recimo finančno (in verjetno tudi v katerem drugem segmentu) bolj prijaznih vzgojno-varstvenih organizacij, med ljudstvom bolj poznanih kot vrtci. Ker so takrat, ko sem bil zrel za začetek obiskovanja le-teh, vse ustanove tega tipa na Ptuju bile že natrpane, so me skupaj s še enim "uličarjem", s katerim sva nato skupaj preživela večino časa v vrtcu, pa tudi kasneje v osnovni šoli, starši vsak delovni dan vozili v Budino, kjer se je našel prostor še za dva mulca iz centra naše mikroregije. Pa vam povem, da se mi navkljub razdalji od doma, ki se mi je za tista leta zdela ogromna, sploh ni godilo slabo. Prej nasprotno. Na leta, ki sem jih preživel v vrtcu, me vežejo krasni in v veliki meri lepi spomini. Tako se živo in z radostjo spominjam tisti delov dneva, ko smo se lahko igrali na odprtem, torej zunaj, in so nam vremenske razmere omogočale raznorazne igre, za katere je bržkone pogoj, da teritorij, namenjen igranju, ni pokrit s snegom. V teh letnih časih smo se, kakor hitro so nam "tovarišice" (tako se jim je takrat reklo, dandanes ne vem več gotovo, s kakšnimi nazivi se dičijo) dale startni znak, z vikom in krikom zapodili proti peskovni-ku, spotoma pograbili še najboljše lopatke in kanglice ter zasedli vsak svoje pozicije. Seveda so v peskovniku bile že vnaprej določene cone, ki so bile zaradi meni še zdaj neznanih razlogov boljše kot ostale, zato je prihajalo do organiziranja dveh skupin, ki sta si pod vodstvom posameznika ali dveh nenehno skakali v lase, se prepirali in otroško prekopicevali po tistem peskovniku, da smo na koncu vsi imeli polne spodnje gate peska. Za tistih par pedi mivke so se vsak dan bili srditi boji. Da, tudi z lo-patko po vročekrvni buči si ji lahko skupil. Spomnim pa se še, da je bila zanimiva tudi druga bitka, ki je bila del skoraj vsakega vsakdana v vrtcu - mislim, da se ji je reklo 'kraja ozemlja" ali nekaj takega, potekala pa je na precej veliki asfaltni površini na igrišču. Če se prav spominjam, si na začetku igre imel določeno svoje ozemlje na kosu asfalta, nato pa si se z njega stegoval ter s kredo ali koščkom opeke zarisoval in si prilaščal kose ozemlja, kijih je imel tvoj nasprotnik. Zmagal je tisti, kije nasprotniku odvzel vse ozemlje. Seveda sta ti zgoraj omenjeni igri v prvi vrsti predstavljali otroško igro, ne pa neke kali bodočega razvoja drobcenih oseb, ki so v njiju sodelovale. Če se, recimo, dandanes srečamo z bivšimi vrstniki iz vrtca, si prijateljsko sežemo v roko in se z nostalgijo spominjamo tistega časa ter igrivosti in norčij, ki smo jih zganjali takrat. Niti za sekundo nam ni žal za to, kar smo počeli, saj je čas otroštva vendar namenjen takim norčijam. Kdaj, če ne takrat? Ko dandanes gledam iracionalne in infantilne zdrahe v Piranskem zalivu, se nehote spomnim na ta čas vrtca in na to, da se odgovorni za te zdrahe in za kompromis, ki ga zgleda še lep čas ne bo, očitno v njihovem času, ki so ga preživeli v vrtcu, niso dovolj naigrali v peskovnikih in se prepirali glede ozemlja, pa se očitno morajo sedaj. Mar je rešitev, da vse odgovorne za par let pošljemo v vrtec, da izživijo svoje skupne frustracije/otroške težnje, potem pa jih posadimo za mizo, da se bodo kot odrasli in odgovorni ljudje lahko racionalno pogovorili in dogovorili? Morda pa res. Gregor Alič Mateja se je že zgodaj srečala z mediji; prvi stiki segajo v obdobje, ko se je intenzivno ukvarjala z glasbo, v leto 1993, ko je uspešno nastopila na festivalu Melodije morja in sonca. Bila je prva Ptujčanka na tem festivala in je orala ledino, prvič pa je takrat festival potekal v dveh delih, s tekmovalci do 18 in nad 18 let. Zmagala je v prvi kategoriji. To je bilo obdobje, ko so na tem festivalu prvič nastopile Anika Horvat, Tinkara Kovač in Lara Baruca. Pevsko kariero je hitro zaključila, ker je bila na pevskem čolnu sama, tudi glasbo in besedila si je pisala sama. Včasih pa še poseže po mikrofonu, zapoje v kakšnem ozkem krogu, za svojo dušo doma še vedno igra tudi na klaviature. Uspešno je zaključila šolo retorike pri Idi Baš, nekaj malega je delala tudi na Radiu Ptuj, v športu se je preizkusila v atletiki in kartingu. Končala je srednjo turistično šolo, praktične izkušnje si je med drugim nabirala v Park hotelu na Bledu, kjer se je najprej srečala z delom sobarice, potem pa še z ostalimi področji dela v tem velikem hotelu. To delo ji je priraslo k srcu, spoznala je, da je to tisto, kar želi v življenju početi. Po srednji šoli se je najprej odločila za redno službo, ker se ji je ponudila možnost za to. Vodila je menjalnico, v tem delu je vztrajala kar nekaj časa in v tem času dokončala tudi študij ekonomije na sedmi stopnji. Vseskozi pa je še delovala v turizmu, polnih šest let je delala tudi kot turistična vodnica, vodila najrazličnejše prireditve. Pred devetimi leti je zasnovala humanitarno akcijo zbiranja kovancev Nov-čič za sončni jutri za Sonček in jo lani z veseljem predala Zvezi Sonček, tako da je postala vseslovenska akcija. Lani je bilo zbranih kar 65 ton kovancev. Vse to je prispevalo k oblikovanju neke samozavesti, osebnosti, k temu, da ima človek neki širši spekter in pogled na življenje, različne poklice, dela ... , pravi. Zdaj pa se že tretje leto aktivno vključuje in dokazuje v delu ptujskega turizma. Delo vodje hotela Mitra je prevzela že v času prejšnjega lastnika Franca Mlakarja, zaupa pa ji tudi podjetje Hosting, ki je lastnik hotela od 1. januarja 2006. Št. tednik: Kako je biti direktorica hotela? D. S. Cartl: „Po mojem mnenju nobeno direktoro-vanje ni enostavno, posebej še v neki družbi, manjšem hotelu, kjer moraš na vsakem koraku svojim podrejenim dajati zgled, ne glede na njihov status, ker ne moreš pričakovati, da bodo nekaj naredili, če jim tega ne znaš pokazati tudi sam. V velikih sistemih so stvari tako urejene, da vsaka služba opravlja svoje delo, direktor pa je tisti, ki ima vpogled na vse, fizično pa se toliko ne vključuje v samo delo." Št. tednik: Kakšna je bila vaša vizija ob nastopu direktorovanja? D. S. Cartl: „Od vsega začetka sem si prizadevala, da bi delovali po načelu družinskega hotela kot dober tim, delovno mesto, na katerega se vsi, ki ga sestavljamo, z veseljem vračamo, da nam ta služba ni odveč ali nočna mora. Veseli me, da smo uspeli zbrati mlad tim, povprečna starost je 28 let. Cilj je bil dokazati, da se iz tega hotela da narediti marsikaj več glede na potencial, ki še ni bil izkoriščen. Najprej se je bilo potrebno lotiti marketinga, saj sama lepa stavba še ni dovolj, da bi pritegnila goste. V zadnjem času smo obiskali vrsto sejmov v Gradcu, na Dunaju, v Berlinu, Kolnu, Londonu, Stuttgartu, na Hrvaškem, tudi v Italiji, da bi jim predstavili turistične potenciale našega okolja. Ko se predstavljaš nekje daleč od Ptuja, je vedno potrebno najprej predstaviti državo, zatem pokrajino, iz katere prihajaš, mesto, vse, kar je v njem možno videti in doživeti, šele nato pa lahko omeniš: Zvečer pa lahko pridete spat v hotel Mitra. V začetku sem bila na teh sejmih sama, brez podpore okolja, ni bilo predstavnikov LTO, MO Ptuj in še koga. Ni bilo lahko. Razveseljivo pa je, da se v zadnjem času intenzivneje na teh sejmih predstavljajo tudi Terme Ptuj. Danes sem zadovoljna, ko vidim na Ptuju toliko turistov, del zaslug za to je tudi mojih. Še pred dvema letoma sem se v Nemčiji, ki ni tako daleč, na sejmih morala srečevati s številnimi neprijetnimi vprašanji potencialnih obiskovalcev s tega trga, kot so, ali je varno parkirati na naših parkiriščih, ali si lahko neomejeno napolnijo bencinske rezervoarje, ali se je smiselno ustavljati na poti, ali jih ne bo kdo oropal, ali imamo dovolj mleka, kruha, trgovine, kot so Spar, Hofer. Nisem mogla verjeti, da je to mogoče v deželi, ki je od Slovenije oddaljena samo tisoč kilometrov." Št. tednik: Od kod vse prihajajo vaši gostje? D. S. Cartl: „V zadnjem času pri nas vse pogosteje prenočujejo Francozi, Angleži, ki prihajajo z novim letalskim prevoznikom, povečujejo pa se tudi število gostov iz Avstrije, Nemčije, Švice, tudi Italijanov je več kot v prejšnjih letih. Obiskujejo pa nas tudi Brazilci, Izraelci, Avstralci, pa tudi iz drugih držav, za katere bi si človek najmanj mislil, da jih zanimata majhna Slovenija in Ptuj, kamor pridejo raziskovat. Večina tudi pove, da so za Ptuj izvedeli preko interneta, blogov, komentarjev gostov na spletnih straneh, ki so se imeli v našem mestu lepo." Št. tednik: Kaj jim je na Ptuju všeč, kaj pa grajajo? D. S. Cartl: „Presenečeni so, da je mesto tako čisto in urejeno, tega drugje ne srečujejo, da so koši polni, da smeti ne ležijo naokrog, čeprav mi sami vemo, da vedno ni tako. Privlači jih tudi relativen mir, še posebej v soboto in nedeljo jim to ugaja, Ptujčanom seveda ne. Pa tudi to, da je vse na dosegu roke, da so razdalje kratke, da smo evropsko razviti, evropsko primerljivi z drugimi mesti po trgovskih centrih in drugih standardih. Tudi ponudba je taka, kot mora biti, ni zavita v celofan, dobijo tisto, kar iščejo. Pri hotelu Mitra najbolj pogrešajo parkirišče. Tega problema ne bomo mogli nikoli rešiti, razen če se bo mesto odločilo za gradnjo parkirne hiše v neposredni bližini, o kateri se govori že vrsto let. Preskromne so tudi informacije, ki jih o turistični in drugi ponudbi Ptuja in okolice dobijo v TIC-u. Na Ptuj pridejo turisti raziskovat, informacije, ki jih dobijo, jih ne zadovoljujejo, o nekih stvareh želijo vedeti celo več, kot vemo o njih Ptuj-čani sami. Hotel Mitra pogosto deluje kot informacijska pisarna, ker TIC ni vedno odprt, zato iščejo informacije v hotelski recepciji. Usmerjamo jih na lokacije, za katere tudi sami vemo, da so prave. Zgodi pa se, da tudi mi česa ne vemo, trudimo pa se, da bi bilo tega čim manj. Četudi o neki stvari nismo poučeni ali o njej ne vemo dovolj, skušamo gostu potrebne informacije priskrbeti v najkrajšem času. Nikoli ga ne odpravimo, ne da bi mu priskrbeli vsaj osnovno informacijo." Št. tednik: Na Ptuju je večna tema nepovezanost turističnih subjektov. Kakšno pa je vaše mnenje o tem? D. S. Cartl: „Z nepovezanostjo sem se srečala takoj ob prihodu v hotel. Moje mnenje pa je, da če nekdo nekaj želi, to tudi doseže. Sama nepovezanosti ne čutim, ker sem bila dovolj vztrajna, da sem to, kar je bilo za nas pomembno, tudi dosegla. Hotel Mitra ima malo postelj, težko je na sejmih ponujati tako male zmogljivosti, prenočitve za en avtobus gostov, zato moraš imeti rezervne lokacije, kje goste prenočiti, če pridejo. Odlično sodelujemo s Krapševimi, ki imajo prenočišča na Panorami, in z zasebnimi apartmaji Šilak. Čeprav je hotel Mitra garni hotel, ki od obrokov ponuja samo zajtrk, naši gostje lahko pri nas kupijo polpenzi-on ali polni penzion. Kosijo ali večerjajo lahko v bližnjih ptujskih lokalih: Amadeusu, Ribiču, Gostinstvu PP, gostil- ni Ernest. V Mitri smo pripravili programe za devet različnih segmentov turistov: za športnike (golfiste, kolesarje, pohodnike), družine, romantike, raziskovalce in za zgodovinarje. Glede na programe vključujemo tudi različne možnosti dogajanja. Raziskovalce in pohodnike usmerjamo na primer na turistične kmetije, kjer gostje koristijo njihove storitve, plačnik pa je hotel Mitra, ker je to sestavni del ponudbe, ki so jo gostje kupili. Ta povezanost med turističnimi ponudniki ni nemogoča, ni neki bavbav. Res pa je, da o njej veliko govorimo, bolj malo pa v tej smeri naredimo." MG 10 Štajerski TEDNIK Kultura, izobraževanje torek • 4. septembra 2007 Foto: Dženana Bečirovič Izobraževanje • Vedno večja izbira Veliko zanimanja za izobraževanje Oblik, načinov in programov izobraževanja je iz leta v leto več. Za pestrost ponudbe skrbijo različni ptujski vzgojno-izobraževalni zavodi. Bistven napredek je v zadnjih letih narejen na področju izobraževanja odraslih ter kakovosti in raznolikosti ponudbe dodiplomskih in podiplomskih študijev. Višja strokovna šola Ptuj: lani kar 398 študentov O pomembnosti obstoja Višje strokovne šole Ptuj govori podatek, da je bilo v minulem študijskem letu pri njih vpisanih 398 študentov. Ti imajo na voljo tri študijske programe, in sicer Mehatro-nika (redni in izredni študij), Upravljanje podeželja in krajine (redni in izredni študij) in Komercialist (izredni študij). Za vpis v letošnje šolsko leto je na prvi vpisni rok vpisanih 90 študentov, kar je več kot lani v istem času. „Naj omenim, da sedaj poteka druga prijava, ki traja do 6. septembra. Tretji prijavni rok pa traja od 2. do 10 oktobra, tako da končnega števila vpisanih še nimamo," je poudaril ravnatelj Višje strokovne šole Ptuj Robert Harb. Novost v letošnjem študijskem letu je nov kreditno ovrednoten študijski program po »Bolonjskih načelih« programa Upravljanje podeželja in krajine, ki nadomešča dosedanji program Kmetijstva. „Na ŠC Ptuj smo v okviru projekta Partnerstvo izobraževanja in dela sklenili sodelovanje z lokalnimi podjetji, ki nam na eni strani pomagajo s tem, da znanje iz prakse prenašajo na naše predavatelje, po drugi strani pa nam z donacijami pomagajo pri opremljanju laboratorijev. Skupni interes pri tem je zagotavljanje kvalitetnega delovnega kadra, ki ga primanjkuje. Pri sodelovanju v okviru tega projekta bi izpostavili naslednja podjetja Sar avtomatizacija, podjetje Senčar, podjetje Miel iz Velenja, podjetje PS Logatec in podjetje Telem. V tekočem letu bodo nadaljevali z izvajanjem projekta Partnerstvo izobraževanja in dela, s čimer želijo odpirati nove možnosti zaposlovanja študentov, uvajali bodo prenovljen kreditno-ovrednoten študijski program Mehatro-nika in Ekonomist, izvajali promocije na sejmih, razstavah in dnevih odprtih vrat, sodelovali pa bodo tudi v mednarodnem projektu Leob Minerva. Revivis: za vsakogar nekaj V Revivisu Ptuj bodo letos izvajali štiri dodiplomske, štiri magistrske in en višješolski študijski program. Med študijskimi programi prve stopnje imajo kandidati na izbiro naslednje programe: Management turističnih de-stinacij, Organizacija in management poslovnih in delovnih sistemov, Organizacija Na knjižni polici in management kadrovskih in izobraževalnih sistemov ter Organizacija in management informacijskih sistem. Izvajajo tudi programe druge stopnje, in sicer Turizem, Organizacija in management poslovnih in delovnih sistemov, Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih sistemov, Organizacija in management informacijskih sistemov ter višješolski študijski program Poslovni sekretar. Visokošolska izobraževanja bodo na Ptuju v obliki izrednega študija izvajale priznane in uveljavljene fakultete Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem, vse pa ob pogoju, da bo v posamezni študijski program vpisanih dovolj kandidatov. Vsi študijski programi, razen magistrskega študijskega programa Turizem, ki se je prvič lani izvajal tudi na Ptuju, so novi. Pripravljeni so po bolonjskih smernicah, akreditirani pri Svetu Republike Slovenije za visoko šolstvo in se bodo v letošnjem študijskem letu izvajali prvič. V letošnjem študijskem letu se bodo študentom magistrskega programa Turizem pridružili tudi tisti kandidati, ki izpolnjujejo pogoje po merilih za prehode - to so diplomanti nekaterih štiriletnih študijskih programov. „Največji vpis pričakujemo, zaradi hitro se razvijajoče turistične infrastrukture v našem okolju, na študijskih programih s področja turizma. Za lokacijo na Ptuju je razpisanih 40 študijskih mest na dodiplomskem študiju Management turističnih desti-nacij. Izpostaviti želimo tudi dodiplomski in podiplomski študijski program Organizacija in management informacijskih sistemov, ki se bo izvajal na Ptuju, če se bo vpisalo 25 kandidatov," je dejal direktor Revivisa Oto Težak. Kandidati, ki se vpisujejo v programe dodiplomskega študija, lahko prijave za vpis oddajo v drugem prijavnem roku do 1. septembra, na Visokošolske prijavno informacijske službe Univerz: Kandidati za magistrski študij pa do 14. septembra na matični visoki šoli. Pri čemer je, če želijo opravljati študijske obveznosti na Ptuju, v prijavi to potrebno tudi navesti. Pojasnila in napotke lahko kandidati dobijo na matičnih fakultetah ter na sedežu Revivisu na Ptuju. Ljudska univerza Ptuj: prvič podiplomski študij Na Ljudski univerzi Ptuj izvajajo tako formalne kot neformalne oblike izobraževanja. Med neformalnimi oblikami izvajajo osnovnošolsko izobraževanje za odrasle, programe srednjih, višjih, visokih šol ter letos prvič tudi podiplomski študij s programom Ekonomske fakultete iz Ljubljane, smer Računovodstvo in Revizija. Sicer pa je programov, med katerimi lahko kandidati izbirajo, zelo veliko. Za srednješolsko izobraževanje imajo posamezniki na voljo naslednje programe: predšolska vzgoja, ekonomski tehnik, gostinski tehnik, trgovec, trgovski poslovodja, kuhar in natakar. Ljudska univerza Ptuj je tudi podružnica GEA Collega in izvajajo višješolska programa Računovodja in Komercialist. So pa tudi študijski center Ekonomske fakultete iz Ljubljane in 14. leto zapored izvajajo visokošolski program Podjetništvo. Zelo velika je izbira tudi neformalnih oblik izobraževanja. Od teh na Ljudski univerzi nudijo usposabljanja za računovodje, sobarice, za socialnega oskrbnika, izvajajo tečaje tujih jezikov, računalništva, tečaj za voditelja čolna, upravljavca težke gradbene mehanizacije, voznika viličarja, zidarja, varnost in zdravje pri delu ter požarna varnost, študijski krožki, usposabljanje za življenjsko uspešnost (Most do izobrazbe, Beremo in pišemo skupaj, Moje delovno mesto) in Univerza za tretje življenjsko obdobje. Število vpisanih kandidatov se na Ljudski univerzi Ptuj iz leta v leto povečuje. Največ zanimanja je za Predšolsko vzgojo, program Ekonomskega tehnika, Gostinska dela, Visoko poslovno šolo (Podjetništvo), Višjo šolo za računovodje ter za možnost vpisa na podiplomski študijski program. Med najpomembnejšimi novostmi v letošnjem šolskem letu je magistrski študij, pripravljajo pa tudi novo usposabljanje - Socialni oskrbnik na domu. „Letos bomo izvajali projekt Center vseživljenjskega učenja, prijavljamo pa tudi evropski projekt v sklopu Interreg. Prav tako nadaljujemo delo na projektu Družini prijazno podjetje in Poki (Ponudimo odraslim kakovostno izobraževanje). Kot zanimivost pa pripravljamo Noč odprtih vrat, ko bomo udeležencem na voljo 24 ur," je dejal mag. Petja Janžekovič. O uspešnosti Ljudske univerze pa govorijo tudi priznanja, ki jih je v njihovi zbirki že kar nekaj. Letos so dobili dve, in sicer Q-šola - šola z najkvalitetnejšim upravljanjem - in Družini prijazno podjetje. V mesecu oktobru bodo prejeli še priznanje za izjemno delo na področju izobraževanja odraslih, ki ga podeljuje ACS iz Ljubljane. Dženana Bečirovič Pascal Bruckner Ljubezen do bližnjega Ljubljana. Študentska založba, 2007 (Knjižna zbirka Beletrina) Francoski filozof, romanopisec in esejist Pascal Bruckner je dobitnik številnih nagrad in sodi v generacijo, ki je maja 1968 na Sorbo-ni in na ulicah Pariza v študentskih družbenih nemirih pretresla zahodne družbene institucije v imenu gesla »Bodimo realisti, za-htevajmo nemogoče!« Danes so nekdanji uporniki uspešni poslovne-27, politiki, diplomati istega družbenega aparata, ki so ga v mladosti spodkopavali. V otroštvu je Sebastian plaval v vonjavah nenehnih pohval. Njegovo ime zveni tako gotsko. Pri enaindvajsetih je zakoličil splošno znane neumnosti, s tem da se je poročil in zaplodil troje otrok. Pri tridesetih je trenutek za prve bilance, ko so fantje že imeli nabrekle trebuščke in se je pojavila prva plešavost. To je čas, ko postanejo romantični uporniki suhoparni uradniki. Vsako življenjsko obdobje ima svoj vonj. Otroštvo diši po mleku, mladost po živalih, srednja leta po parfumu in starost po zdravilih. Določena starost je kot zapor, ki nas obsoja na pripadnost enemu času. »Ne postanite sence, bodite otroci svetlobe«, je moto elitne druščine. V sladki omami z drugo žensko ni čutil kesanja. Spolnost naj bi ženskam služila le kot slepilo, vaba, s katero privabljajo moške in jih priklepajo na ognjišče. Največja slast ljubezenske dogodivščine ni v tem, dajo doživiš, ampak dajo lahko poveš naprej. Skupinice so nenavadni organizmi, ki delujejo po zakonih podrejanja. Stopil je v nov svet, ne da bi prej zapustil starega. Pretirano naprezanje je znamenje panike in prezgodnjega staranja. Večina ljudi si želi, da bi ne bili na prodaj, on pa je hlepel prav po tem. Poklic: ljubimec na prodaj. Njegova ponudba je veljala dekletom, ki iščejo samca. Leto dni je potreboval, da je izpolnil svoje sanje o plačljivi ljubezni. Njegov skromni ugled je narasel. Bil je pripravno orodje, da si ljubice postrežejo z njim. Gojil je ljubezen do bližnjega, predvsem pa do bližnjice, do naslednje ženske. Nikoli se jih ni nasitil. Bil je kot vodič v rajski vrt. Ni bil samo amaterski ljubimec, postajal je njihov zaupnik, vrač in terapevt. Znal je združiti, da je bil hkrati družinski poglavar, diplomat in plačani ljubimec. Dionizično stanje je trajalo tri leta. Vsako popoldne je prodajal telo neznankam. Potem je prišla Dora, ženska vseh žensk. Zaradi lenobe in podcenjevanja lahko zapravi obilo priložnosti. Ni bil poklican za strastno ljubezen, temveč za množično predajanje nasladi! Ljubezen je zanj prisvajanje, pri tem pa ga žene nepotešena potreba. Dora mu hoče pomagati, ga spreobrniti, naj za prgišče erotičnih kratkočasij ne žrtvuje družine. Z ločitvijo je izgubil številne ugodnosti lagodnega življenja. Bil je miljenček druščine, namesto da bi nadaljeval diplomatsko kariero, je krošnjaril s seksom. Po njegovem je to, kar počne, poslanstvo, trud za javni blagor. Njegova tajna elitna organizacija ga izobči in se mu maščuje. Dora se je vrnila, da mu vrne samozaupanje. Verjela je, da bo na vrhuncu naslade dobila moč jasnovidnosti, ki je bila dana prerokom. Najvišji smoter vsakega življenja bi morala biti združitev resnice z lepoto. Postala sta sužnja lastne obsedenosti. Sovražnikov ne bo tam, kjer jih bo iskal, prijateljev pa tudi ne, sporoča posmrtno pismo Fanny. Vse poti so vodile samo še navzdol, kjer so čakale kazen, očiščenje in kesanje. Dora je njegov padec in zveličanje, poraz in zmaga. Sebastianovo početje dojemamo po eni strani kot čisto fizično obliko človeške spolnosti, po drugi strani pa erotiko kot metafizično obliko in utvaro z nekim žrtvovanjem in iskanjem višjega smisla, kar naslika Bruckner z ironično distanco do dogajanja in odnosa do glavnega protagonista. Hrepenenje in darovanje zbujata v bralcu začudenje in posmeh, kar je zakrit avtorjev namen. Hkrati gre za prikaz postmoderne človeške epohe članov elitne pariške skrivne druščine, ki je zavrgla uporništvo svojih očetov. Imeti nadoblast, kaznovati neposlušnost, ohranjati voljo do moči, odsotnost in zatiranje posameznikove svobode, je temno gonilo sadoma-zohističnega vodje te elitne druščine, ki pa v literarnem smislu deluje v ozadju in je njegov motiv maščevalen, mračen in sovražen v bizarnem in temnem dogajanju. Sebastian jih spregleda na praznovanju, ne pa tudi, da so vzrok njegovega padca v brezno. Kaznovan je in poslan na očiščevalno terapijo. Vsa čutnost, erotika, vse je zapisano minljivosti, končnosti in niču. Vladimir Kajzovar Nogomet Če gola ne dosežeš ... 16. Ptujski maraton Tek je »in« Stran 12 Stran 12 Kolesarstvo Rogina od starta do cilja na 4. mestu Stran 13 Atletika Ekipni uspeh obetavne generacije Stran 13 Nogomet Veliki nogometni živ žav v Kidričevem Stran 14 15. ptujska rancarija Zmagali ekipi Rance in Čvek Stran 15 Nogomet • Drava Ptuj Kronaveter ostaja na Ptuju, Dabanovič odslej v dveh vlogah tednik E-mail: sport@radio-tednik.si ava Ptuj ostaja )banovič Nogomet • 1. SNL, PrvaLiga Telekom Slovenije, 7. krog Volaš odločil v korist Kopra Foto: Črtomir Goznik Miljenko Bošnjak (Drava) je v Kopru dosegel edini zadetek za svoje moštvo, kar pa ni bilo dovolj vsaj za točko. Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak V prejšnji številki Štajerskega tednika smo na športnih straneh zapisali, da je ptujska delegacija odšla na zaključna pogajanja o prestopu Roka Kronavetra v Italijo. Robert Fur-jan, predsednik ptujskega prvoligaša je pred tem dejal, da Roka ne bodo za vsako ceno pustili v tujino, ampak imajo zanj jasno določene finančne zahteve. Iz teh besed je že bilo mogoče slutiti, da bodo pogajanja trda in da jih Ptujčani ne bodo zaključili na silo. Tako se je na koncu tudi zgodilo: Italijani za prestop Roka niso bili pripravljeni odšteti zahtevane vsote, Ptujčani pa niso bili pripravljeni popustiti. V soboto je tako »Krona« v zaključku tekme v Kopru pomagal svojim soigralcem; tako bo vsaj do zimskega prestopnega roka. »Ker je bil določen del proračuna vezan tudi na ta prestop, se nam je sedaj sesul načrt A. Seveda ni bilo vse poslovanje Drave vezano na to, tako da bomo sedaj poslovali po načrtu B,« je bil skrivnosten Robert Fur-jan. Obenem je potrdil, da bo Mladen Dabanovič odslej v klubu opravljal vlogo športnega direktorja. Popularni Daba bo sicer še naprej na volju tre- nerju prvega moštva, dokler se po poškodbi dokončno ne vrne Tomaž Murko. JM Foto: Črtomir Goznik Mladen Dabanovič (Drava Ptuj) se bo odslej pojavljal v dveh vlogah: poleg vratarja bo opravljal še funkcijo športnega direktorja. Koper - Drava 2:1 (1:0) Strelca: 1:0 Volaš (43), 2:0 (55) in 2:1 Bošnjak (86). Koper: Hasič, Mejač, Šečič, Božičič, Pahor, Rajčevič, Bari-šič (od 53. Galun), Jukan, Ibeji, Volaš (od 73. Viler), Šahinovič (od 55. Rakič). Trener: Vlado Badžim. Drava: Germič, Emeršič, Šterbal, Prejac, Obi (od 68. Kronaveter), Bošnjak, Horvat, Grižonič (od 46. Soska), Kelenc, Kmetec in Zilič (od 58. Grbec). Trener: Primož Gliha. Rumeni kartoni: Šečič, Jukan, Viler; Horvat, Soska. Po srečni in spretni zmagi nogometašev ptujske Drave prejšnjo nedeljo proti HIT Gorici je Ptujčane čakalo zahtevno gostovanje na koprski Bonifiki proti domačemu Kopru. Nekatere stvari, ki so se dogajale v Kopru (prihodi in odhodi igralcev), bi morale biti samo voda na mlin za nogometaše ptujske Drave, ki so nakazali dvig forme. Žal pa od tega ni bilo nič in se na Ptuj vračajo brez točk. Še dobro, da je sedaj na vrsti 14-dnevni odmor zaradi nastopov slovenske nogometne reprezentance. Igra na tem srečanju je bila dinamična, terensko pobudo pa so imeli domačini, ki so si močno želeli novih treh točk, ki jih še naprej držijo na visokem drugem mestu prvenstvene razpredelnice. Že v 9. minuti je bilo vroče pred vrati ptujskega vratarja. Igralec Kopra Božičič je izvajal prosti udarec z razdalje preko dvajset metrov, vendar je bil njegov strel za las nenatančen. V igri Drave je bilo opaziti preveč napak v igri, prav tako ni bilo prave povezanosti v igri, s katero bi lahko resneje zapretili domačemu vratarju Hasiču. Bolj ko se je bližal konec prvega polčasa, vedno bolj napeto in razburljivo je bilo pred vrati Drave. Po prekršku, ki so ga naredili gostje v 40. minuti, je prosti udarec izvajal Jukan z leve strani, ven- dar je zadel samo prečnik. Tri minute kasneje pa se je mreža Drave prvič zatresla. Z leve strani je predložek v kazenski prostor Drave poslal agilni Bo-žičič, do žoge je prišel Volaš in v svojem drugem poizkusu le spravil žogo za hrbet ptujskega vratarja. Zadetek tik pred koncem polčasa je na igralce Drave deloval precej šokantno; precej lažje bi bilo začeti drugi polčas z rezultatom 0:0. Trener Primož Gliha je ob polčasu poslal v igro Sosko, vendar začetek drugega dela kljub temu ni bil nič kaj obetaven za njih. Domačini so že v 55. minuti svoje vodstvo povišali. Ponovno je njihova akcija stekla po levi strani, le podajalec je bil tokrat temnopolti Ibeji, Volaš pa je še v drugo zatresel mrežo vratarja Germiča. Primož Gliha je z naslednjima dvema menjavama poskušal spremeniti potek igre; namesto Ziliča je v igro vstopil Gr- bec, namesto Obija pa je prvič v tem prvenstvu za ptujske modre zaigral mladi reprezentant Slovenije Rok Kronaveter. Gostje so sicer poizkušali ustvariti pritisk na vrata Kopra, vendar pri tem niso bili najbolj uspešni, saj so domačini njihove akcije praviloma prekinjali daleč od svojega gola. V 84. minuti je nekdanji igralec Aluminija in Maribora Milan Rakič (to je bila zanj prva tekma v dresu Kopra) streljal z ugodnega položaja preko ptujskih vrat, dve minuti kasneje pa je Dravi le uspelo doseči zadetek: po podaji Roka Kronavetra je bil z glavo uspešen Miljenko Bošnjak. Kljub neprepričljivi igri se je v sodnikovem podaljšku ponudila priložnost za izenačenje še Grbcu in Soski, vendar jima ni uspelo doseči zadetka in pomembna zmaga je ostala v Kopru. Danilo Klajnšek PrvaLiga Telekom Slovenije 1. SNL Rezultati 7. kroga: Koper - Drava 2:1 (1:0), Livar - MIK CM Celje 1:2 (1:1), Domžale - Interblock 2:1 (0:1), HIT Gorica - Nafta 3:4 (1:2), Maribor - Prinorje 0:0. 1. DOMŽALE 7 5 2 0 16:2 17 2. KOPER 7 4 2 1 8:5 14 3. MIK CM CELJE 7 3 3 1 11:4 12 4. MARIBOR 7 3 2 2 10:11 11 5. PRIMORJE 7 3 1 3 10:6 10 6. NAFTA 7 2 3 2 10:14 9 7. INTERBLOCK 7 2 2 3 9:8 8 8. HIT GORICA 7 2 2 3 7:8 8 9. DRAVA 7 2 1 4 8:15 7 10. LIVAR 7 0 0 7 5:21 0 Lista najboljših strelcev: 5 zadetkov: Dimitar Ivanov Makriev (Maribor); 4 zadetki: Andraž Kirm (Domžale), David Bunderla (Primorje), Ermin Rakovič (Interblock), Dario Zahora (Domžale); 3 zadetki: Rene Mihelič (Maribor), Viktor Trenevski, Jozsef Sebok (oba Nafta), Dalibor Volaš (Koper), Luka Žinko (Domžale). Prva liga Telekom Slovenije - 7. krog: Domžale - Interblock 2:1 (0:1); strelci: Žeželj 53., Žinko 55.; Elsner 31. R. K: Knezovič 45./Domžale; Rodič 45./Interblock Maribor - Primorje 0:0; R. K: Guberac 41., Zatkovič 82./oba Primorje HiT Gorica - Nafta 3:4 (1:2); strelci: Šuler 24., Kršič 68., Matjašec 77./ag.; Eterovic 21., Sebok 45., Repina 88., Bukovec 89. R. K: Bukovec 90./Nafta Livar - MIK CM Celje 1:2 (1:1); strelca: Bogdanovic 34.; Biščan 7., 76. MEDNARODNA MOTOCIKLISTICNA DIRKA KARTODROM HAJDOŠE v nedeljo, 9. septembra 2007 Trening od 9.00 do 11.35 ure 1. DIRKA ob 13.00 uri 2. DIRKA ob 15.00 uri ^tá i 1 AL d.o.o. 1 telefon: 02/799-54-11 • FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE • PROTIPOŽARNO VAROVANJE • SERVIS GASILNIKOV IN HIDRANTNEOA OMREŽJA VARGAS -AL, d.o.o., Tovarniška cesta 10, Kidričevo Nogomet • 2. SNL Ce gola ne dosežeš ... Aluminij - Bonifika 0:2 (0:1) Strelca: 0:1 Kojič (42) in 0:2 A. Jakomin (80). Aluminij: Bratušek, Gašpa-rič, Topolovec, Stojnič, Kraj-cer, Težački, Dugolin, Medved (od 57. Osaj), Veselič (od 57. Šimenko), Bakovič in Vračko (od 57. Mlinarič). Trener: Bojan Špehonja. Nogometaši Aluminija so dvoboj z Bonifiko začeli v nekoliko oslabljeni sestavi, saj so nastopili brez poškodovanega Binga in kaznovanih Marini-ča in Purišiča. Kljub temu so srečanje pričeli zelo podjetno in imeli že v 3. minuti preko Veseliča lepo priložnost. Tej so nato sledile še tri nove, iz katerih je bilo težje zgrešiti kot zadeti. Dvakrat je bil v takšnem položaju Vračko, in sicer v 6. in 12. minuti, še lepšo priložnost za vodstvo pa je imel Bakovič, ko je po odlični podaji Vrač-ka iz desne strani iz razdalje šestih metrov z glavo streljal mimo praznih vrat. V nogometu velja nenapisano pravilo, da kdor zadetka ne da, ta ga dobi. Gostje so se v zadnjih minutah prvega polčasa otresli pritiska in pričeli igrati bolj napadalno. V 39. minuti je kapetan gostov Sašo Jakomin močno streljal in zadel levi vratnik, na srečo domačih pa se je žoga odbila v polje. Tri minute kasneje pa so Koprčani povedli. Po dolgi podaji v kazenski prostor Aluminija je bil najhitrejši gostujoči igralec Kojič, ki je z močnim strelom premagal nemočnega domačega vratarja in povedel svoje moštvo v vodstvo. V drugem polčasu je tempo igre padel, nekoliko več od igre pa so imeli Koprčani, ki so pametno kontrolirali potek igre; igrali so enostavno igro ter pri tem naredili manj napak kot nogometaši Aluminija, ki so v tem delu igre povsem popustili V 80. minuti so nogometaši Bonifike dosegli še 1. BONIFIKA 4 3 0 1 8:2 2. ALUMINIJ 4 3 0 1 6:3 3. KRŠKO 4 2 2 0 4:2 4. BELA KRAJINA 4 2 1 1 6:5 5. RUDAR VELENJE 4 2 0 2 9:5 6. TRIGLAV GORENJSKA 4 1 2 1 3:3 7. MURA 05 4 1 2 1 2:2 8. ZAGORJE 4 1 1 2 7:7 9. ZAVRČ 4 0 1 3 2:5 10. KRKA 4 0 1 3 1:14 Bojan Špehonja - trener Aluminija: »Čestitam gostom za zmago. Mi svojih številnih priložnosti nismo izkoristili, gostje pa svoje so in se zato lahko veselijo treh točk. Zares ne vem, zakaj so moji igralci v drugem polčasu tako popustili; poskušal sem z menjavami, vendar je vse ostalo na istem.« 2. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA Rezultati 4. kroga: Aluminij - Bonifika 0:2 (0:1), Krško - Zavrč 1:0 (0:0) Mura 05 - Krka 0:0, Bela krajina - Zagorje 1:1 (1:0), Triglav Gorenjska - Rudar Velenje 0:1 (0:1). 5 5 1 1 drugi zadetek. Z desne strani je Aleš Jakomin, ki je vstopil v igro dve minuti prej, verjetno želel poslati predložek, domači vratar pa je žogo prijel izza golove črte in sanj domačih o morebitni točki je bilo konec. Krško - Zavrč 1:0 (0:0) Strelec: 1:0 Kovačič (60). Zavrč: Sraga, Murko, Baj-lec, Gabrovec, Murat (od 83. Lenart), Satler (od 70. Čeh), Kokot, Letonja, Buzeti (od 70. Rampre), Zdelar in Šnajder. Trener: Miran Emeršič. Tudi drugo gostovanje nogometašev Zavrča v drugoliga-ški konkurenci za njih ni bilo uspešno. Ponovno so minimalno izgubili, in to v zanimivem in razburljivem srečanju, kjer so imeli svoje priložnosti tudi igralci Zavrča. Le-ti so v Krškem pričeli zelo srečanje zelo napadalno. Ves prvi polčas so imeli terensko pobudo, vendar tega niso uspeli unovčiti. Imeli so precej udarcev iz roba kazenskega prostora, vendar sreča tokrat ni bila njihov zaveznik. V 20. minuti so nogometaši Za- Foto: Črtomir Goznik Nenad Dakovič (Aluminij, rdeči dres) je takole v 20. minuti zapravil najlepšo priložnost na tekmi: s petih metrov je z glavo meril mimo gola vratarja Anžeta Rupnika (Bonifika). vrča zahtevali enajstmetrovko, saj je po strelu Mateja Murata žoga na golovi črti zadela enega izmed obrambnih igralcev domače ekipe, vendar je bil sodnik drugačnega mišljenja. Prvih petnajst minut v drugem polčasu je minilo v podobni igri, nato pa je za goste prišla nesrečna 60. minuta, ko se je domači napadalec Kovačič odločil za strel proti vratom Zavrča. Žoga je na tej poti zadela Petra Murka in spremenila smer ter prevarala vratarja Roberta Srago. Po tem zadetku je bila igra gostov manj prepričljiva in domači nogometaši so imeli nekaj zrelih priložnosti za povišanje vodstva. Pet minut pred koncem so završki nogometaši ponovno naredili pritisk, saj praktično niso imeli več kaj izgubiti, vendar žoge niso uspeli potisniti za hrbet domačega vratarja. Še posebej razburljiva je bila zadnja minuta srečanja: najprej je bil v prodoru Rok Letonja, nad katerim sta domača igralca naredila prekršek, vendar sodnik Andrej Tratnjek tudi tokrat ni pokazal na enajstmetrovko. Domačini so izvedli hitri nasprotni napad, v katerem je vratar Zavrča naredil prekršek in sodnik je pokazal na belo točko. Rok Letonja je ob tem protestiral in sodnik mu je pokazal rdeči karton. Robert Sraga je strel iz 11 metrov ubranil in tako je ostalo pri končnem rezultatu 1:0. Danilo Klajnšek Atletika • 16. Ptujski maraton Tek je »in« Nekaj ur za tem, ko se je na svetovnem prvenstvu v Osaki končala zaradi vročine in vlage izčrpljujoča ženska maratonska preizkušnja, se je v ptujskih Termah začel 16. Ptujski maraton, ki je potekal v skoraj idealnih vremenskih razmerah. Organizator tradicionalne tekaške prireditve, Tekaški klub Maraton Ptuj, je naštel okoli 300 nastopajočih, kar je podobna številka kot lani. Tek kot oblika rekreacije postaja tudi pri nas vedno bolj popularen, zato lahko v naslednjih letih pričakuje- mo še večjo udeležbo. Uvodoma so se pomerili otroci v petih starostnih kategorijah, najmlajši so tekli na 400 metrov, najstarejši pa na 1200 metrov. Ob deseti uri je sledil skupinski start tekov na 7 in 21 km. Večina se jih je odločila za preizkus na daljši razdalji, tisti manj pripravljeni in začetniki pa so tekli na krajši razdalji. Trasa slednje je vodila iz Term ob kanalu Drave do Hajdoš in preko Skorbe nazaj, daljša pa je bila v dveh krogih speljana do obračališča pri mostu v Sloveni- ji vasi. Ker je del proge potekal po makadamu, ki ne dopušča tako hitrega teka kot asfalt, so bili rezultati nekoliko slabši kot v prejšnjih letih. Konkurenca v moški preizkušnji malega maratona je bila močna, saj so manjkali le prvi trije z najboljšimi rezultati letos v Sloveniji. S časom 1 ura, 13 minut in 10 sekund je zmagal Boštjan Horvat iz Novega mesta. Pri ženskah pa je z zelo solidnim časom 1 ura, 21 minut in 14 sekund slavila veteranka Ida Šurbek pred mariborsko maratonsko Da-nejo Grandovec. Na 7 km pa je zmaga ostala doma. Prvi je cilj pritekel znani ptujski maratonec Andrej Voglar, ki je pred tem že dvakrat dobil daljši tek in dvakrat krajšega. Ker je letos zaradi poškodb in manj Foto: Črtomir Goznik Najmlajši so se pomerili v tekih na 400 in 1200 metrov. Foto: Črtomir Goznik Maratonci so se takole podali na 7 in 21 kilometrov dolgi progi. treninga slabše pripravljen, se je moral za zmago zelo potruditi. Odpor zasledovalca je strl šele v zaključku teka, ko se je lahko zanesel na močan finiš, ki ga spremlja iz atletskih stez. Pri ženskah je zmagala Ljubljančanka Simona Pernat pred Ptujčan-ko Simono Oblonšek. Vodja tekmovanja Rado Ači-movič, znani ptujski maratonec in triatlonec, je po koncu tekmovanja za Štajerski tednik ocenil letošnji ptujski maraton, »V TK Maraton smo zadovoljni z množično udeležbo, saj si pred leti nismo predstavljali, da se bo teka udeležilo toliko tekačev iz cele Slovenije. Zaradi tega imamo vsako leto več težav z merjenjem časa in obdelavo podatkov, zato razmišljamo, da bi prešli na elektronsko merjenje časa. Tek bo tudi v prihodnje namenjen vsem, ne glede na pripravljenost, saj želimo, da ima vsak možnost teči na prireditvi, zato tudi ne bomo uvedli časovne zapore. Ob tej priložnosti bi se zahvalil tudi sponzorjem, posebej Talumu iz Kidričevega, ki nas podpira že vse od začetka, in Termam, ki nam dajejo infrastrukturo na razpolago ter komunali Ptuj, ki izdela elaborat zapore cest.« UE Rezultati 16. Ptujskega maratona: Moški 21. km 1. Hrovat Boštjan, 1:13,10 2. Čeh Jože, 1:13:35 3. Rihtarič David, 1:13,44 7. km 1. Voglar Andrej, 0:25,06 2. Lehner Branko, 0:25,14 3. Robič Štefan, 0:26,09 Ženske 21 km 1. Šurbek Ida, 1:21,14 2. Grandovec Daneja, 1:24,42 3. Ivančič Bernarda, 1:35,49 7 km 1. Pernat Simona, 0:32,05 2. Oblonšek Simona, 0:33,31 3. Poljanšek Tina, 0:34,22 Rokomet Zmaga Ptujčank v Ljubljani Olimpija - Mercator Tenzor Ptuj 39:43 (20:27) Mercator Tenzor Ptuj: Kelenc, Marinček, Puš, Majcen, Prapotnik, Kikanovič, Mihič, Levstik, Volarevič in Notesberg. Trener: Nikola Bistrovič. Ptujske rokometašice so v soboto popoldne igrale prijateljsko rokometno tekmo v Ljubljani proti Olimpiji, ki jo vodi nekdanji selektor Robert Beguš. Gostje iz Ptuja, ki so nastopile v oslabljeni sestavi (brez Ciore in Strmškove), so bile skozi vso srečanje boljše in so na koncu zasluženo zmagale. Izkazala se je mlada vratarka Katja Kelenc, ki je zbrala sedemnajst obramb. V sredo ob 18.30 bo v ŠD Center še eno prijateljsko srečanje teh dveh ekip. Danilo Klajnšek Sanja uspešno operirana Na letošnjem evropskem prvenstvu za mladinke je za slovensko reprezentanco nastopila tudi Sanja Potočnjak, ki je pred letom igrala za Mercator Tenzor Ptuj, letos pa je podpisala dvoletno pogodbo s Celeio Žalec. Žal pa je Sanja predčasno zaključila prvenstvo, saj je na srečanju proti reprezentanci Španije staknila težjo poškodbo levega kolena (pretrgane križne vezi). V četrtek je bila Sanja že operirana v ljubljanskem kliničnem centru. Po informacijah, ki smo jih uspeli dobiti, bo mladinska reprezentantka iz Ormoža odsotna iz rokometnih igrišč najmanj šest mesecev. (DK) Kolesarstvo • Dirka po Slovaški Rogina od starta do cilja na četrtem mestu Radoslav Rogina (Perutnina Ptuj) je osvojil končno četrto mesto na dirki po Slovaškem. Petdnevno tekmovanje se je odločilo že v uvodni sredini etapi, ko si je četverica kolesarjev na 142,4 kilometra dolgi progi privozila skoraj tri minute prednosti pred zasledovalci. Zmagovalca etape Poljaka Marcina Sapo sta sicer kasneje prehitela Nizozemec Joost van Leijen, ki je postal končni zmagovalec dirke, drugo mesto je osvojil Čeh Martin Mareš. Ptujčani so osvojili še nekaj odličnih uvrstitev v posameznih etapah. V sobotni popoldanski etapi je bil najhitrejši Matej Stare, Radoslav Rogina je dopoldne ta dan v posamičnem kronometru osvojil tretje mesto, Andrej Omulec pa je prav tako zadnji dan stal na stopničkah (3. mesto). Mitja Mahorič je najboljši hribolazec dirke in nosilec pikčaste majice. Dirko je zaznamovalo slabo vreme in veliko število padcev. Davek je že v prvi etapi plačal Matej Ster je zmagal v 5. etapi dirke po Slovaški. Foto: Marjan Keiner raze prinesel sobotni popoldanski program, saj je Matej Stare zmagal, Mitja Mahorič je bil za nameček peti. Stare je bil najboljši v sprintu 94,4 kilometrov dolge etape od Stare Ture do Malackija. »Dirka je bila zahtevna, sam pa sem izkoristil prihranek moči od dopoldneva, ko nisem vozil na vso moč. Vseskozi je pihal močan veter, zato smo bili utrujeni prav vsi, sotekmovalci pa so mi pripravili odlično izhodišče za sprint, kar sem dobro izkoristil,« je po zmagi dejal Matej Stare. Zadnji dan so perutninarji osvojili še ene stopničke, Andrej Omulec je bil po dolgem pobegu tretji. Kaj hitro po startu etape se je od glavnine odlepila skupina osmih kolesarjev, ki niso bili nevarni v skupnem seštevku. Do konca jih je prišlo le pet, prednost pred zasledovalci pa je bila minimalna (le 25 sekund). Omulec je tako sklenil odlične vožnje celotnega moštva. »Na dirko smo odpotovali z višjimi cilji kot smo jih ob koncu realizirali. Moramo biti zadovoljni z doseženim, saj smo poskušali na vse možne načine zmagati, kar nam sicer ni uspelo, vendar smo v vseh teh poskusih dosegli nekaj odličnih etapnih uvrstitev,« je dirko ocenil Glivar. Ptujčani so bili v ekipni razvrstitvi uvrščeni na tretje mesto. Vseskozi je bil visoko med mladimi kolesarji tudi Kristjan Durasek (13. mesto), zadnji dan pa je žal odstopil. UG Matej Marin, ki je odstopil, Ptujčani pa so dirko nadaljevali s sedmerico tekmovalcev. Bili so zalo aktivni, zalo dobri so bili na vzponih, ki pa tokrat niso bili tako zahtevni, da bi se na njih odločala dirka. Pikčasto majico je v prvi etapi oblekel Rogina, po drugi ga je slekel Kvasina, naslednji dan pa je bil že tretji perutninar v pikča- Foto: Marjan Kelner Andrej Omulec (KK PP, levo) je v zadnji etapi osvojil 3. mesto. stem. A Mahorič majice ni več slekel. »Ta trasa nam nikakor ne ustreza. Vzponi so vselej na začetkih etap, tako da nas združene ekipe na ravnini, ki sledi, vselej uspejo ujeti. Če bi bila trasa obrnjena, bi bilo zagotovo drugače. Vendar se mi borimo, upamo, da nam bo do konca uspelo kaj spremeniti,« je bil ptujski strateg Srečko Gli-var malce nezadovoljen s potekom proge. Po treh etapah je sledilo še zadnje ptujsko upanje za večji skok v ospredje - posamični kronometer. A je bila sobotna sedem kilometrska preizkušnja vse kaj drugega kot odločilna. Vodilna četverica se je zvrstila na mestih od drugega do šestega (Rogina je bil tretji) in le potrdila končne uvrstitve. Izkazalo se je, da velika prednost, ki so si jo ti kolesarji priborili prvi dan, ni bila zgolj naključje, ampak so se v pobegu našli izvrstni posamezniki. Več veselja je na ptujske ob- Dirka po Slovaški, 2.2 UCI Sreda, 1. etapa: Banskä Bystrica-Banskä Bystrica, 142,4 km 1. Marcin Sapa (Pol, DHL-Author) 3.34,28 (39.726 km/h) 4. Radoslav Rogina (Hrv, Perutnina Ptuj) +0.08 Četrtek, 2. etapa: Banskä Bystrica-Liptov-sky Miku^š, 170,2 km I. Johnny Hoogerland (Niz, Van Vliet-EBH Advocaten) 3.56,53 (43.11 km/h) 8. Matej Stare (Slo, Perutnina Ptuj) II. Mitja Mahorič (Slo, Perutnina Ptuj), vsi enaki čas Petek, 3. etapa: Liptovsky Miku^š-Cadca, 192 Km I. Joost Van Leijen (Niz, Van Vliet-EBH Advocaten) 4.26,29 (43.229 km/h) 3. Jure Kocjan (Slo, Radenska Powerbar) +0.12 II. Mitja Mahorič (Slo, Perutnina Ptuj) 13. Matej Stare (Slo, Perutnina Ptuj) 18. Radoslav Rogina (Hrv, Perutnina Ptuj), vsi enaki čas Sobota, 4. a etapa: Cadca - Cadca (ITT), 7,1 km 1. Maroš Kovac (Svk, Dukla Trencin) 10.22 (41.093 km/h) 2. Martin Mareš (Češ, PSK Whirpool Hradec Kralove) +0.03 3. Radoslav Rogina (Hrv, Perutnina Ptuj) +0.10 27. Gregor Gazvoda (Slo, Perutnina Ptuj)+0.44 30. Mitja Mahorič(Slo, Perutnina Ptuj) +0.46 Sobota, 4. b etapa: Starä Turä - Malacky, 94.4 Km 1. Matej Stare (Slo,Perutnina Ptuj) 2.05.21 (45.185 km/h) 2. Jure Kocjan (Slo, Radenska Powerbar) 3. Jacob Moe Rasmussen (Dan, Team GLS) 5. Mitja Mahorič (Slo, Perutnina Ptuj,) vsi enaki čas Nedelja, 5. etapa: Malacky - Malacky, 149.6 Km 1. Kazimierz Stafiej (Pol, DHL-Author) 3.33,18 (41.912 km/h) 3. Andrej Omulec (Slo, Perutnina Ptuj) 10. Radoslav Rogina (Hrv, Perutnina Ptuj) +0.25 Generalno: 1. Joost Van Leijen (Niz, Van Vliet-EBH Advocaten) 17.47,12 2. Martin Mareš (Češ, PSK Whirpool Hradec Kralove) +0.05 3. Marcin Sapa (Pol, DHL-Author) +0.20 4. Radoslav Rogina (Hrv, Perutnina Ptuj) +0.29 21. Mitja Mahorič (Slo, Perutnina Ptuj) +3.54 Atletika • Atletski pokal Slovenije za mlajše mladince Ekipni uspeh obetavne generacije Skupno dvanajst osvojenih kolajn na sobotnem atletskem pokalu za mlajše mladinsko kategorijo, ki je potekalo v Mariboru, je temelj kakovostne atletike na Ptuju v prihodnje. Šestnajst- in sedemnajstletniki so pokazali, da se razvijajo v perspektivne atlete, ki bodo v naslednjih letih sestavljali jedro mladinske in članske atletike. Ekipno so dekleta Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj osvojile tretje mesto v konkurenci osemnajstih klubov, fantje pa četrto med devetnajstimi klubi. Zasluga za omenjene uspehe gre pripisati v slovenski atletski srenji cenjeni trenerski trojici - Francu Ivančiču, Gorazdu Rajherju in Alešu Bezjaku. Zmagi za Ptujčane sta si priborila Laura Pajtler in Mitja Horvat, dva najbolj nadarjena atleta svoje generacije v klubu. Pajtlerjeva je brez težav opravila s tekmicami na 800 metrov, saj je brez težav nadzirala tekmice in na koncu zmagala s časom 2 minuti in 25,30 sekunde. Zmagovalca v teku na 100 metrov je določil foto-finiš, Horvat pa je za stotinko sekunde ugnal najbližjega zasledovalca. Zaradi močnega Ekipa mlajših mladincev in mladink AK Cestno podjetje Ptuj na APS Foto: UE prihodnost ptujske atletike. vetra, ki je pihal s hitrostjo 1,5 metra na sekundo v prsi, je bil čas nekoliko slabši od pričakovanega (11,31 sekunde). Z izjemo drugouvrščene fantovske štafete 4 x 100 metrov, ki je tekla v postavi Beno Dobnik, Peter Dobnik, Tomas Plohl in Mitja Horvat (45,71 sekunde), so prevladovale bronaste kolajne. Dve si je priskakala Nina Zupanič: v troskoku (10,77 metra) in v skoku v daljino (5,14 metra). Ostali tretjeuvr-ščeni ptujski atleti so še: Rok Grdina v metu kopja (51,82 metra), Urška Horvat v skoku v višino (150 centimetrov), Urška Škerget na 400 metrov (60,93 sekunde), Peter Dobnik v teku na 400 metrov z ovirami (59,73 sekunde), Tomas Plohl na 200 metrov (23,69 sekunde), Ana Brajkovič v teku na 3000 metrov (10 minut in 54,28 sekunde) in štafeta deklet 4 x 300 metrov (2 minuti in 53,76 sekunde) v postavi Nina Zupanič, Laura Pajtler, Urška Škerget in Živa Sabo. K zbiru točk in posledično ekipnemu uspehu so pomembno prispevali tudi četrtouvršče-ni: Tea Holc na 100 metrov (13,28 sekunde), Maja Veselič na 1500 metrov (5 minut in 19,37 sekunde) in Živa Sabo na 100 metrov z ovirami (16,10 sekunde). UE Motokros Bele na stopničkah za zmagovalce, Tadiča tik za njim V Slovenskih Konjicah je potekalo pokalno tekmovanje v motokrosu - pokal Akrapovič, ki so se ga v kategoriji do 125 ccm udeležili tudi trije mladi vozniki iz Spodnje Štajerske, in sicer Borut Bele (doma iz Žetal), ki vozi za AMD Štefan Kovač, ter brata Kristjan in Peter Tadič iz AMD MTD Racing Team iz Majšperka. Najbolje je šlo Borutu Be-letu, ki je že na treningu do- segel tretji čas. V prvi vožnji je bil nato četrti, v drugi pa tretji, kar je v skupnem seštevku bilo dovolj za tretje mesto. Peter Tadič je na treningu dosegel četrto mesto, v prvi vožnji je bil tretji, v drugi pa četrti in je skupno zasedel četrto mesto. Mesto za njim v skupnem seštevku je bil njegov brat Kristjan. Danilo Klajnšek Športni napovednik NOGOMET 2. krog pokala Herwis TOREK ob 16.00: Stojnci - Dravinja. SREDA ob 16.00: Bukovci - Malečnik, Krško - Odranci, Ankaran Hr-vatini - Olimpija Bežigrad, Triglav Gorenjska - Izola. 1. krog ženskega pokala SREDA ob 16.00: Slovenj Gradec - ŽNK Ljudski vrt, Senožeti Škale - Krka, Olimpija Bežigrad - Maribor, Pomurje - Velesovo. MALI NOGOMET 7. Sandijev memorial v Vitomarcih Klub malega nogometa Vitomarci Petlja prireja 7. tradicionalni Sandijev memorial, nočni turnir v malem nogometu. Le-ta bo potekal v soboto, 8. septembra 2007, na igrišči pri OŠ v Vitomarcih. Turnir je posvečen v spomin na tragično preminulega igralca kluba Sandija Toša. Informacije: 031 634 847, 051 367 899. Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, MNZ Ptuj Ormožani visoko v Štajerski ligi 3. SNL - vzhod Rezultati 4. kroga: Stojnci - Pohorje 3:1, Dravinja - Paloma 4:0, Trgovine Jager - Malečnik 2:0, Koroška Dravograd - MU Šentjur 0:2, Tehnostroj Veržej - Črenšovci 3:2, Odranci - Kovinar Štore 2:0, Šmartno 1928 - Roma 3:1. 1. ODRANCI 2. MU ŠENTJUR 3. TRGOV. JAGER 4. ŠMARTNO 5. DRAVINJA 6. STOJNCI 7. ČRENŠOVCI 8. TEHNO. VERŽEJ 9. MALEČNIK 10. PALOMA 11. DRAVOGRAD 12. KOV. ŠTORE 13. ROMA 4 4 0 0 4 3 10 3 1 0 3 0 1 2 1 1 2 0 2 2 0 2 2 0 2 1 1 2 1 1 2 1 0 3 0 2 2 0 1 3 9:2 12 7:1 10 6:1 10 8:6 9 12:5 7 7:6 6 7:7 6 5:5 6 5:9 5:9 3:5 6:10 4:10 Nogometaši Hajdoš (na sliki) so z zmago startali v letošnjo sezono 2. lige MNZ Ptuj. 14. POHORJE 4 0 0 4 1:12 0 Po odigranem četrtem krogu v 3. SNL - vzhod so Odranci edina ekipa, ki ima stoodstotni iztržek oziroma vse štiri zmage, sledijo jim nogometaši iz Šentjurja in Šmarja pri Jelšah. Dravinja iz Slovenskih Konjic je tokrat premagala Palomo, in s to zmago napovedala, da je njihove krize konec. Verjetno enako po uspehu razmišljajo v Veržeju. To sta ekipi, ki bi se naj po napovedih nogometnih strokovnjakov kaj hitro znašli v samem vrhu prvenstvene razpredelnice. V končnici odločil Zagoršek Stojnci - Pohorje 3:1 (0:0) Strelci: 1:0 Kuserbanj (64. z 11m), 1:1 Ladinek (70), 2:1 Zagoršek (85), 3:1 Zagoršek (90). Stojnci: Starčič, Nežmah (od 75. Zagoršek), Gaiser, Fruk, Janžekovič, Rumež, Kuserbanj, Topolovec, Novak (od 90. Mulej), Milošič (od 46. Nežmah) in Rižnar. Trener: Miran Klajderič. V četrtem krogu tretjeligaškega prvenstva - vzhod je v goste Stojn-čanom prišla ekipa, ki zaseda zadnje mesto na lestvici in na dosedanjih tekmah sploh še ni zadela gostujoče mreže. Tokrat so sicer bili enkrat uspešni, toda domači so zadeli trikrat in se povsem zasluženo veselili druge zmage letos. Do le-te so prišli sicer težje kot kaže rezultat, toda zmaga je prav gotovo lepa spodbuda za nadaljevanje prvenstva. Prvi polčas smo gledali dopadljiv nogomet z veliko tempa, toda igralci obeh ekip gola niso dosegli. Rahlo terensko pobudo so sicer imeli domači nogometaši, toda v fazi napada je bilo vse preveč zapletanja. Gostje so na drugi strani prežali na hitre protinapade, toda na srečo domačih sta bila predvsem Majerič in Muzlovič nespretna kljub nekaj zares lepim priložnostim. Tudi Stojnci so jih imeli nekaj; najlepši sta bili Milošičevi. Drugi del igre je bil manj dinamičen, toda kljub temu smo vse zadetke na tekmi videli prav v tem delu. V 51. minuti so najprej gostje iz bližine zgrešili nemogoče, nato pa so po igranju gostujočih branilcev z roko v kazenskem prostoru domači z enajstmetrovke v 64. minuti preko Kuserbanja povedli. Po hudi napaki domače branilske vrste so Rušani izenačil; iz bližine je zadel rezervist La-dinek. Nekaj minut pred koncem je povsem sam v kazenskem prostoru gostov ostal Zagoršek, ki je z lepim strelom po tleh premagal gostujočega vratarja. Le-ta je v zadnji minuti storil hudo napako, ko je po prostem strelu Zagorška s strani s kakšnih 25 metrov slabo ocenil let žoge, ki ga je nato preletela in končala za njegovim hrbtom. Že v sredo ekipo Stojncev čaka pokalni obračun proti ligaškemu tekmecu Dravinji iz Slovenskih Konjic. Srečanje se bo začelo ob 16. uri v Stojncih. tp ŠTAJERSKA LIGA Rezultati 4. kroga: Holermuos Ormož - Šentilj Jarenina 3:1, Oplotni-ca - Gerečja vas Unukšped 1:2, GIC Gradnje Rogaška - Podvinci 1:1, AHA EMMI - Simer šampion 1:1, Partizan Fram - Mons Claudius 2:1, Zreče - Peca 3:1, Železničar - Šoštanj 1:3. 1. S. ŠAMPION 4 3 1 0 8:2 10 2. HOLER. ORMOŽ 4 3 0 1 11:7 9 3. PODVINCI 4 2 2 0 8:6 8 4. G. G. ROGAŠKA 4 2 1 1 9:5 7 5. ŠOŠTANJ 4 2 1 1 8:4 7 6. GEREČJA VAS U. 4 2 0 2 10:10 6 7. ZREČE 4 2 0 2 9:10 6 8. PARTIZAN FRAM 4 2 0 2 5:6 6 9. A. E. BISTRICA 4 12 1 8:8 5 10. MONS CLAUD. 3 111 4:3 4 11. PECA 4 1 0 3 7:10 3 12. ŠENTILJ JAR. 3 1 0 2 3:6 3 13. ŽELEZNIČAR 4 1 0 3 6:11 3 14. OPLOTNICA 4 0 0 4 2:9 0 Klubi iz našega področja v Štajerski ligi igrajo še naprej dobro. Tokrat so dosegli dve zmagi in dva neodločna izida. Največji skok so z zmago proti Šentilj-Jarenini naredili nogometaši Ormoža, ki so trenutno na drugem mestu prvenstvene razpredelnice. Še naprej dobro igrajo nogometaši iz Podvincev, ki se iz »vročega igrišča« v Rogaški Slatini vračajo s točko; le sedem minut pa jih je delilo celo do tretje letošnje zmage (gol so prejeli z igralcem več v polju!). V Oplotnici pa so slavili nogometaši Gerečje vasi. Po prvem polčasu jim ni najbolje kazalo, saj so domačini vodili, v drugem pa so dosegli dva zadetka za svojo drugo zmago v tem prvenstvu. V Slovenski Bistrici je bilo razburljivo, saj so gostje dolgo vodili, domačinom pa je le uspelo izenačiti in izvleči vsaj točko. GIC Gradnje Rogaška -Podvinnci 1:1 (0:0) Strelca: 0:1 B. Kupčič (57) in 1:1 Mikše (83). Podvinci: Šeruga, S. Kupčič, Hren (od 46. Kuserbanj), Petek (od 81. Plohl), Bratec, Brus, Benko, B. Kupčič, Petrovič, Strgar (od 85. Šebela) in Toplak. Holermuos Ormož - Šentilj Jarenina 3:1 (1:1) Strelci: 1:0 Zadravec (4), 1:1 Glavar (24), 2:1 Jurčec (56) in 3:1 Jurčec (80). Holermuos: Šnajder, D. Jerebič, Novak, Zidarič (od 88. Hanželič), Za-dravec, Piberčnik, Fijavž, Jurčec (od 81. Mlinarič), M. Jerebič, Prapotnik in Kolarič. Trener: Benjamin Krajnc. Nogometaši Holermuosa so po katastrofalnih predstavah v pripravljalnem obdobju v prvenstvu Štajerske lige le našli pravo formo. Tri točke iz Gerečji vasi so potrdili z novo zmago, tokrat proti Šentilju. Skozi celotno tekmo so varovanci trenerja Benjamina Krajnca nadzorovali rezultat. Z všečno predstavo so si priigrali številne priložnosti in gostje se lahko zahvalijo svojemu vratarju Ba-šiču ter nespretnosti Ormožanov, da je poraz zanje še sprejemljiv (mladi Piberčnik je dvakrat zadel prečnik). Mirno lahko rečemo, da Ormožani od leta 1995, ko je bil klub ustanovljen, igrajo najlepši nogomet, ki je kronan s številnimi zadetki in točkami. Navijači iz Ormoža pa le upajo, da bo tak nivo igre trajal še dlje časa. Redkokdaj v poročilih omenjamo sodnike, toda glavni sodnik Tomi Brkljačič se je tokrat v sicer mirni tekmi povsem izgubil ter pokazal kar devet rumenih kartonov, štiri domačim in pet gostom. Ko pa bi bilo zares potrebno pokazati karton, celo rdečega, pa ni segel po njem. UK Oplotnica - Gerečja vas Unukšped 1:2 (1:0) Strelci: 1:0 Perbil (11), 1:1 Vtič (49) in 1:2 Marinič (81). V soboto so na stadionu Aluminija v Kidričevem izvedli nogometni turnir za mlade nogometaše do osmega in do desetega leta starosti. To je bil pravi nogometni praznik, katerega si je v lepem vremenu ogledalo veliko število gledalcev. Veliko je bilo staršev, pa tudi drugih ljubiteljev nogometa, ki jih zanima dogajanje v nogometu. Imeli so kaj videti, saj so bile tekme zelo dinamične in razburljive. Vse to pa je bilo povezano z otroško vnemo in željo po doseganju zadetkov in zmagah. Ideja o organizaciji turnirja je padla s strani staršev, ki so bili izredno aktivni pri pripravljalnih delih. Le-ta so trajala skoraj mesec dni, saj je bilo potrebnih postoriti veliko stvari pri takšnem projektu, da je na dan prireditve vse potekalo tako kot mora biti in da so bili vsi zadovoljni. Na koncu vse delo odtehtajo pohvale udeležencev, ki so se v Kidričevem dobro počutili in se bodo še vrnili. Žal pa turnir ni bil odigran z vsemi prijavljenimi ekipami, saj sta zadnji trenutek udeležbo odpovedali ekipi ljubljanskega Interblocka in Primorja iz Ajdovščine. V obeh konku-rencah (U-8 in U-10) je bilo skupno odigranih 56 tekem. V konkurenci nogometašev do osmega leta starosti so številni gledalci lahko v finalu videli stari dobri derbi med Aluminijem in Dravo. Na koncu so se veselili zmage mladi nogometaši iz Ptuja, ki so prejeli pokal Gerečja vas Unukšped: Klemen-čič, Žgeč, Ficko, Horvat, J. Sagadin, R. Sagadin, Kokot, Filipovič, Vtič, Kaisesberger in Marinič. AHA EMMI Bistrica - Simer Šampion 1:1 (0:1) Strelca: 0:1 Kožar (28) in 1:1 Mlinar (74). AHA EMMI Bistrica: J. Stegne, Colnarič (od 52. Peterca), Hajšek, Simončič, Beranič, Ragolič (od 77. Plevnik), Jelenko, Pipenbaher, Mlinar (od 87. Dragič) in A. Stegne, Divjak. 1. LIGA MNZ PTUJ: Hajdina in Središče spet uspešna Rezultati 2. kroga: Središče - Apače 1:0, Boč - Bukovci 1:2, zmagovalcev. Oboji so pokazali dober nogomet in dokazali, da se z našimi mladimi fanti dela kvalitetno ter da so konkurenčni vsem ostalim najboljšim slovenskim klubom. V tej konkurenci so za najboljšega igralca proglasili Jaka Vajdo iz NŠ Poli Drava Ptuj. Jaka pa je bil tudi najboljši strelec, saj je dosegel dvanajst zadetkov; drugi najboljši strelec je bil s petimi doseženimi zadetki Jure Perger iz Aluminija. V konkurenci do desetega leta starosti je prvo mesto osvojila ekipa Domžal, ki je premagala Varteks. Najboljši strelec pri U-10 je bil Patrik Fudžor iz Varteksa z desetimi zadetki, izbran pa je bil tudi za najboljšega nogometaša. Marko Perger, eden od organizatorjev je po turnirju povedal: »Sami smo zadovoljni z izvedbo in tudi z obiskom gle- Hajdina - Skorba Saš 4:1, Cirkulane - Gorišnica 1:3, Videm - Zgornja Polskava 2:1, Dornava - Rogoznica 2:0. 1. HAJDINA 2 2 0 0 7:3 6 2. SREDIŠČE 2 2 0 0 4:2 6 3. BUKOVCI 2 1 1 0 5:4 4 4. VIDEM 2 1 1 0 6:5 4 5. DORNAVA 2 1 0 1 4:3 3 6. GORIŠNICA 2 1 0 1 5:4 3 7. ZG. POLSKAVA 2 1 0 1 4:4 3 8. APAČE 2 0 1 1 3:4 1 9. BOČ 2 0 1 1 2:3 1 10. ROGOZNICA 2 0 1 1 4:6 1 11. SKORBA SAŠ 2 0 1 1 2:5 1 12. CIRKULANE 2 0 0 2 3:6 0 Hajdina - Skorba Saš 4:1 (2:1) Strelci: 1:0 Bezjak (8), 2:0 Pacher (11), 2:1 Vogrinec (42), 3:1 Krajnc (54) in 4:1 Hotko (81). Boč - Bukovci 1:2 (0:1) Strelci: 0:1 Antolič (32), 0:2 Rajh (53) in 1:2 Obrovnik (68). Videm - Zgornja Polskava 2:1 (1:1) Strelci: 1:0 Pečnik (12), 1:1 Klajderič (32), 2:1 Varnica (52) Središče - Apače 1:0 (0:0) Strelec: 1:0 Klajnčar (60). Cirkulane - Gorišnica 1:3 (0:0) Strelci: 1:0 Horvat (55), 1:1 Do-maj (68), 1:2 Bakič (80) in 1:3 Bakič (85). Dornava - Rogoznica 2:0 (0:0) Strelca: 1:0 Kokol (60) in 2:0 Novak (74). 2. LIGA MNZ PTUJ: Slovenja vas presenetila na Grajeni Rezultati 1. kroga: Grajena - Slo- dalcev. Starši, skupaj s klubom, smo se potrudili in na koncu dobili pohvale za izvedbo, nekateri pa so že dali obljubo, da se vidimo naslednje leto na našem turnirju. Tega bomo v letu 2008 zastavili tako, da bodo nastopili mladi igralci iz več evropskih držav. Nastop so že potrdili iz dveh beograjskih klubov: Partizana in Crvene zvezde.« Več v petkovi številki. venja vas 0:2, Spodnja Polskava -Markovci 0:2, Tržec - Pragersko 1:3, Hajdoše - Podlehnik 4.1, Leskovec - Lovrenc 1:3. 1. HAJDOŠE 1 1 0 0 4:1 3 2. LOVRENC 1 1 0 0 3:1 3 3. MARKOVCI 1 1 0 0 2:1 3 4. PRAGERSKO 1 1 0 0 3:1 3 5. SLOVENJA VAS 1 1 0 0 2:0 3 6. GRAJENA 1 0 0 1 0:2 0 7. LESKOVEC 1 0 0 1 1:3 0 8. SP. POLSKAVA 1 0 0 1 0:2 0 9. TRŽEC 1 0 0 1 1:3 0 10. PODLEHNIK 1 0 0 1 1:4 0 Hajdoše - Podlehnik 4:1 (3:0) Strelci:1:0 Šadl (10), 2:0 Kauče-vič (11), 3:0 Brodnjak (33), 4:0 Petrovič (58) in 4:1 Železnik (68). Grajena - Slovenja vas 0:2 (0:0) Strelec: 0:1 Sakelšek (49) in 0:2 Sakelšek (62). Tržec - Pragersko 1:3 (0:0) Strelci: 0:1 Ferk (50., z 11m), 0:2 Novak (77), 1:2 Sitar (83) in 1:3 Frangež (87). Spodnja Polskava -Markovci 0:2 (0:1) Strelca: 0:1 Bezjak (30) in 0:2 Kukovec (72). VETERANSKI LIGI MNZ Ptuj VZHODNA SKUPINA Rezultati 1. kroga: Videm - Go-rišnica 3:3, Dornava - Grajena 0:3, Markovci - Leskovec 3:1, Tržec - Sa-varia Podvinci 0:2, Stojnci - Ormož 2:3. ZAHODNA SKUPINA Rezultati 1. kroga: Apače - Haj-dina 0:3, Boč - Polskava 1:2, Prepol-je - Zgornja Polskava 2:4, Podlehnik - Pragersko 0:7, Lovrenc - Skorba 1:4. Danilo Klajnšek FINALE - U-8: NŠ Poli Drava - Aluminij 2:0. KONČNI VRSTNI RED: 1. NŠ Poli Drava, 2. Aluminij, 3. Veržej, 4. Celje, 5. Varteks, 6. Fotex, 7. Gorica, 8. Rudar Trbovlje ... FINALE U-10: Varteks - Domžale 1:0. KONČNI VRSTNI RED: 1. Varteks Varaždin, 2. Domžale, 3. Celje, 4. NŠ Poli Drava, 5. Olimpija, 6. Ormož, 7. Maribor, 8. Veržej ... DK Sponzorji, ki so pomagali pri organizaciji turnirja mladih v Kidričevem: Mark 69, Perutnina Ptuj, d. d., Mesarstvo Valenko, s. p., Mesarstvo Spirala,d. o. o., Mesarstvo Čeh, s. p., Mesarstvo Hrga, s. p., AH Furman, s. p., Štajersko sadje, d. o. o., Oljarna Fram, d. o. o., Elekrolux, d. o. o., Semenarna Ljubljana, d. d., Okrepčevalnica Majolka, s. p., Avtoelektrika Bračič, s. p., Zlatarstvo Bedrač, s. p., Pivovarna Laško, d. d., Pivovarna Union, d. d., Fructal, d. d., Radenska, d. d., Davidov hram, d. o. o., Dar, d. o. o., Terme Ptuj, d. o. o., Kovinostrugarstvo Hanželič, s. p., Pekarna Kruhek, Felix - brunarice, Tomas sport, Cheers, NKBM, NLB, KZ Ptuj, Gostišče pri Treh lipah, Nadateks, S. I. Gasenburger, s. p., Geberit, d. o. o., Picerija Atila, Gostilna Amor, Picerija Klara, Špedicija Goja, Lafarge - cem. Trbovlje, Gastro, Gostilna Koštomaj, Ribogojnica Šturmovci, Sano, Pohorske mesnine, Tekoma, d. o. o., Vulkanizerstvo Frankič, Avtoservis Klajderič, Orodjarstvo Knap, Rodič, d. o. o., EMA inženiring, d. o. o., E. Mulec, s. p., Pateo, d. o. o., D. Škrabl, s. p., Z. Božičnik, s. p., M. Zupanc, s. p., Swaty, d. d., Lesteks, s. p., Spar, supermarket in občina Kidričevo. Nogomet • Turnir U-8 in U-10 Veliki nogomeni živ žav v Kidričevem m m ■v S podelitve priznanj za najboljše v kategoriji U-8: pokal je prejela Urška Bratuša iz NS Poli Drava. 15. ptujska rancarija Zmagali Ranca in Čveke Brodarsko društvo Ranca iz Ptuja je v soboto na ptujskem jezeru pripravilo športno-za-bavno tekmovanje v veslanju oziroma 15. rancarijo. Tradicionalna veslaška prireditev je bila letos zaradi gradnje pomola z vikenda ob občinskem prazniku MO Ptuj prestavljena na prvo soboto v mesecu sep- tembru. To je bil verjetno tudi razlog, da se je letos rancarije udeležilo manj ekip, skupno jih je bilo 32; od tega je bilo 28 moških ekip in 4 ženske. Pri moških je zmagala ekipa Ranca, ki je za 600 metrov dolgo progo edina porabila manj kot pet minut, saj je pot pre-veslala v času 4,59 minute. Na drugem mestu je bila ekipa Gostilna pri Tonetu in na tretjem mestu že večkratni zmagovalci ekipa Langobardi. Drugo leto zapored so bile najhitrejše članice ekipe Čveke. Po besedah predsednika Brodarskega društva Ranca Ptuj Emila Mesarica, je prireditev, kljub dežju, tudi letos dobro uspela. Glavni želji organizatorjev za prihodnost sta, da bi se rancarije udeležilo petdeset ekip in da bi prireditev postala odmevnejša tudi v celotnem slovenskem prostoru. David Breznik Pričetek šole golfa v soboto 15.9.2007, ob 9:00 uri. Prijave se zbirajo na recepciji igrišča. Ill - IN 2251 Ptuj, Mlinska 13, tel.: +386(2)788 91 10, fax: +386(2)788 91 11, E-mail: golf@golflnvest-ptuj.si Fit na kolesu Le še nekaj dni do 5. Poli maratona! Kolesarjenje je že nekaj časa slovenski nacionalni šport, ki vsako leto združuje vse večje število kolesarskih navdušencev, ki v kolesarjenju iščejo in tudi najdejo obilo sprostitve, zabave, užitka in dobre volje ter tako ohranjajo vitalnost, kondicijo, zdravje. K slovenski kolesarski tradiciji že peto leto zapored prispeva tudi Poli maraton, ki je z več kot 6000 udeleženci letno največji rekreativni kolesarski dogodek v Sloveniji. Njegovi organizatorji, Perutnina Ptuj, Agencija Dialog, Kolesarski klub Perutnina Ptuj in Radio-Tednik Ptuj, vsako leto poskrbijo za pestrost dogodka in skušajo vsem udeležencem omogočiti nepozabno kolesarsko doživetje - za zdravo rekreacijo in zabavo! Kljub dežju prvo leto skoraj 1.000 kolesarjev Ideja o velikem rekreativnem kolesarskem dogodku je dozorela in se prvič uresničila septembra 2003. Namen Poli maratona je bil vzpodbuditi ljudi, da z rekreativnim kolesarjenjem okrepijo športnega duha in tako prispevajo k ohranjanju svojega fizičnega in psihičnega zdravja, ki je ena največjih vrednot sodobnega časa. Kljub deževnemu vremenu je po progah 1. Poli maratona pedala potiskalo skoraj 1.000 kolesark in kolesarjev. Na 2. Poli maratonu se je število mini in maksi Polijevcev več kot podvojilo, in tako se je 11. septembra 2004 ob čudovitem vremenu v Moškanjcih pri Ptuju zbralo več kot 2.800 ljubiteljev kolesarstva. V središču je bila tudi tokrat rekreacija, zdrava prehrana, dobra informiranost in življenjski optimizem, ki ga udeležencem zagotovo ni manjkalo! Že leta 2005 z novim slovenskim rekordom Tudi svoj tretji rojstni dan je Poli maraton obeležil z novim rekordom v udeležbi. Sončen dan in dobra volja sta 3. septembra 2005 na letališču v Moškanjcih pri Ptuju združila skoraj 6.000 kolesarskih navdušencev, s čimer je Poli maraton prerasel v največji rekreativni kolesarski dogodek v Sloveniji. Poleg poganjanja koles in dobre zabave je 3. Poli maraton ostal v spominu tudi zaradi zgodovinskega trenutka, ko so udeleženci ustvarili živo sliko v obliki stotice ob stoletnici delovanja in dobrih okusov Perutnine Ptuj. Poli maraton se je v svojem četr- Če hočeš biti fit Če si želiš zabaven dan Če ti je kolo užitek tem letu že dodobra prijel med slovenskimi rekreativnimi kolesarskimi navdušenci in še presegel rekord v številu udeležencev iz leta 2005. Pod sloganom »Poganjaj kolesa za užitek trenutka, dneva in življenja!« se je namreč zbralo kar 6200 kolesarjev in kolesark vseh starosti in iz vseh koncev Slovenije. Najmlajši udeleženec maratona je štel komaj eno leto, najstarejši pa kar 87 vitalnih let. Kolesarjenje, lepe nagrade, zabava in odlična hrana tudi letos! Do že 5. Poli maratona nas loči samo še nekaj dni. Kot vedno bo tudi tokrat zabavno, letos pa so se organizatorji še posebej potrudili. Na startu in cilju, pa tudi na progah 30-kilometrskega mini in 60-kilome-trskega maxi maratona, bo namreč nadvse pestro in zanimivo - ob kot vedno odlični hrani in že običajnih podelitvah nagrad in pokalov po zaključku kolesarjenja seveda! Na osrednjem prizorišču vas bodo tudi tokrat zabavale glasbene in plesne skupine. Če vam bo po preko-lesarjeni poti ostalo še kaj energije, se boste lahko zavrteli v živahnih ritmih skupine Štajerskih 5, ki nas bo tudi pospremila na pot, ali pa uživali ob nastop plesalk plesne skupine Metuljčice. Ogledali si boste lahko tudi starodobna kolesa, s katerimi se bodo na Poli maratonu pripeljali člani društva starodobnikov - ljubiteljev starih koles Dimek iz Beltincev. Pred startom in ciljem bodo razstavili svoje dvokolesne lepotce, stare kar 40 let ali več, potem pa se bodo z njimi tudi sami podali na pot. Po 9. uri boste lahko navijali tudi za policiste kolesarje, ki se bodo na prizorišču v okviru Državnega prvenstva policistov kolesarjev pomerili v spretnostni vožnji po poligonu, ki bo, da bo tekmovanje še bolj zanimivo, opremljeno z ovirami. Tekmovalci policisti bodo nato skupaj z ostalimi udeleženci prevozili tudi mali 30-kilo-metrski maraton, saj bo le-ta zanje pogoj za končno uvrstitev na tekmovanju. Tudi letos se bo predstavila Slovenska vojska z atraktivno opremo. Tako kot lani, pa bo vojaški helikopter na nebu ustvaril prav posebno razpoloženje na prizorišču. Za zabavo bo poskrbela tudi Perutnina Ptuj, saj se boste udeleženci lahko pomerili v zabavni igrici Poli frizbi in si s spretnim lučanjem friz-bija prislužili eno od nagrad, lahko boste sestavljali poli narezek ali pa poskusili številne dobrote. Za konec pa bo pripravila še slavnostno torto, ki si jo 5. obletnica tako velikega dogodka vsekakor zasluži. Tudi za najmlajše bo poskrbljeno Organizatorji 5. Poli maratona pa letos niso pozabili niti na najmlajše in njihove starše. Čeprav predvsem proga mini Poli maratona za velike kolesarje ni posebej zahtevna, pa je lahko za male kolesarske nadebud-neže, ki skupaj s starši pridejo na Poli maraton, to leto morda le prevelik zalogaj. Ker se še ne bodo morali podati na progo skupaj z ostalimi kolesarji, so letos organizatorji zanje pripravili prav poseben dogodek - animacijsko varstvo v zanesljivih rokah animatorjev izredno priljubljene športne šole Juhuhu s Ptuja. Medtem ko bodo starši kolesarili, se bodo lahko njihovi otroci v športnem Juhuhu kotičku prijetno zabavali, v različnih delavnicah ustvarjali, se učili prvih kolesarskih zavojev ali pa se preizkusili v spretnostni vožnji. Tisti nekoliko manj športno in bolj ustvarjalno razpoloženi, pa se bodo lahko udeležili tudi ustvarjalne delavnice v organizaciji animatorjev Pikapolonice. Se vidimo v soboto v Moškanjcih! Skratka, poleg bogatih nagrad, ki si jih pridobite s plačano prijavnino - letos so to kolesarske rokavice, promocijska majčka, prava športna medalja, prost vstop v zunanje bazene Term Ptuj, napitki pred in na poti ter odlična topla malica po prekole-sarjenih kilometrih - se splača na Poli maraton priti tudi zaradi zabave, vzdušja in dobre družbe. Predprijave po internetu so že zaključene, tisti, ki ste jih zamudili in se želite izogniti gneči na prizorišču, pa se lahko v sredo, četrtek in petek med 17. in 19. uro prijavite tudi v prostorih Kolesarskega kluba PP in upravni stavbi Perutnine Ptuj na Ptuju. Vse, ki boste obveznosti poravnali in darilni paket dvignili na dan prireditve, pa organizatorji pozivajo, da se na prizorišče odpravijo čimprej, saj bodo prijavna mesta odprta že od 8. ure naprej. Pa ne pozabite si nadeti varnostne čelade. Se vidimo torej na letališču Moškanjci pri Ptuju! M A K^ATO f* www.polimaraton.si Zabavno fit s kolesom! Letališče Moškanjci pri Ptuju 8. september 2007 Največji rekreativni kolesarski dogodek v Sloveniji! 16 Štajerski TEDNIK Zaposlovanje - Upravni enoti Ptuj in Ormož torek • 4. septembra 2007 Upravna enota Ormož DELAVEC BREZ POKLICA Vgrajevanje stavbnega in drugega pohištva Knauf - M/Ž, DČ 3 mes., delovno mesto je prosto po dogovoru. VGRAJEVANJE, JOŽE LUKMAN, S. P., LIBANJA 13, 2259 IVANJKOVCI. Rok prijave: 04. 9.007 POMOŽNI DELAVEC Delavec za preprosta dela pri nizkih gradnjah, izkopavanje in zasipanje jam, jarkov, razstresanje gramoza, opravljanje drugih preprostih del pri gradnji in vzdrževanje cest - M/Ž, DČ 4 mes., enoizmensko delo, delovno mesto je prosto takoj, fizična moč, ročne spretnosti. KOMUNALA ORMOŽ, D. O. O., HARDEK 21 C, 2270 ORMOŽ. Rok prijave: 7. 9.007 CVETLIČAR Cvetličar/ -ka, izdelovanje vencev, aranžmajev, šopkov, aranžiranje daril, prodaja lončnic - M/Ž, DČ 3 mes., dvo ali več izmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru, poskusno delo, ročne spretnosti. OPAL, D. O. O., KERENČIČEV TRG 1, 2270 ORMOŽ. Rok prijave: 6. 9.2007 NATAKAR Natakar - strežba alkoholnih in brezalkoholnih pijač, toplih napitkov - M/Ž, delavec brez poklica, DČ 6 mes., dvo ali več izmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru, poskusno delo 3 mes., komunikativnost -delo z ljudmi, ročne spretnosti, izobrazba ni potrebna, zaželene delovne izkušnje. ČAMI-LI BARI, S. P. - " KAVA BAR", HARDEK 1, 2270 ORMOŽ. Rok prijave: 12. 9.2007 PROFESOR ANGLEŠČINE Učitelj angleškega pouka - M/Ž, DČ 4 mes., urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno. OSNOVNA ŠOLA TOMAŽ PRI ORMOŽU, SVETI TOMAŽ 11, 2258 SVETI TOMAŽ. Rok prijave: 4. 9.2007 Upravna enota Ptuj KOVINARSKI DELAVEC Delavec začetnik - II. stopnje strokovno-sti(usposobitev za samostojno delo) - m/ž, delavec brez poklica, DČ 6 mes., dvo ali več izmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru, delovne izkušnje 1 mes., zahtevana usmeritev in poklic: - dokončana OŠ, - USO program, - PKV program. TALUM, D. D., KIDRIČEVO, TOVARNIŠKA CESTA 10, 2325 KIDRIČEVO. Rok prijave: 7. 9.2007 DELAVEC BREZ POKLICA Stiskalničar - M/Ž, srednja poklicna izobrazba, DČ 3 mes., dvo ali več izmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru, poskusno delo 1 mes., delovne izkušnje 2 leti, voz. izpit kat. B, fizična moč, oster vid, ročne spretnosti, del. izkušnje v kovinski industriji, lahko je začetnik , lahko je tudi invalid. AGIS PLUS, D. O. O., RAJŠPOVA ULICA 16, 2250 PTUJ. Rok prijave: 4. 9.2007 Natakar - M/Ž, NDČ, delovno mesto je prosto po dogovoru, poskusno delo 3 mes., voz. izpit kat. B. BLANKA PUKLAVEC, S. P., CIRKOVCE 15, 2326 CIRKOVCE. Rok prijave: 7. 9.2007 Bolniški/-a strežnik/-ca (vzdrževanje in čiščenje ter osnovna nega in oskrba stanovalčevega okolja) - M/Ž, DČ 3 mes., dvo ali več izmensko delo, delovno mesto je prosto takoj, fizična moč, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, slovenski jezik - tekoče, del. razmerje za dol. čas 3 mesecev z možnostjo podaljšanja, vloge pošljite neposredno delodajalcu. DOM PTUJ, VOLKMERJEVA CESTA 10, 2250 PTUJ. Rok prijave: 7. 9.2007 Pranje avtomobilov - M/Ž, DČ 3 mes., dvo ali več izmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru, voz. izpit kat. B, komunikativnost / delo z ljudmi, ročne spretnosti. EMIL ŠTERBAL, S. P., ZADRUŽNI TRG 9, 2250 PTUJ. Rok prijave: 4. 9.2007 Delavec za preprosta gradbena dela pri gradnji stavb; nakladanje, razkladanje, pren-šanje, priprava gradbenega materiala, ročni izkopi in zasipanje gradbenih jem, čiščenje materiala in gradbišča - M/Ž, DČ 3 mes, eno-izmensko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru, poskusno delo 1 mes., fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, oster vid, ročne spretnosti, slovenski jezik - dobro, zdravstvena sposobnost, test iz varstva pri delu, poskusno delo, možnost zaposlitve za NDČ. GRADIS GRADNJE PTUJ, D. D., DO-RNAVSKA CESTA 6 A, 2250 PTUJ. Rok prijave: 4. 9.2007 Strežba pijač - M/Ž, DČ 2 mes., 4 ur/teden, enoizmensko delo delovno mesto je prosto po dogovoru. MARIJA KAMPL, S. P., BAR ""AMOR", OSOJNIKOVA CESTA 9, 2250 PTUJ. Rok prijave: 7. 9.2007 Monter - M/Ž, monter konstrukcij, DČ 6 mes., enoizmensko delo, delovno mesto je prosto takoj, poskusno delo 3 mes., voz. izpit kat. B, fizična moč, vloge pošljite neposredno delodajalcu. SU-KA JEVŠOVAR TOMAŽ, S. P., ŠIKOLE 64 A, 2331 PRAGERSKO. Rok prijave: 10. 9.2007 OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA Delavec začetnik II. st str. - de izparilniki (TALUM) - M/Ž, DČ 6 mes., dvo ali več izmensko delo, delovno mesto je prosto takoj, komunikativnost / delo z ljudmi, ročne spretnosti. IZVIR, D. O. O., KRAIGHERJEVA ULICA 30, 2250 PTUJ. Rok prijave: 26. 9.2007 Posluževalec naprav- SILKEM - M/Ž, DČ 6 mes., dvo ali več izmensko delo, delovno mesto je prosto, takoj komunikativnost - delo z ljudmi, ročne spretnosti. IZVIR, D. O. O., KRAIGHERJEVA ULICA 30, 2250 PTUJ. Rok prijave: 26. 9. 2007 OBDELOVALEC KOVIN Delavec začetnik - III. stopnje strokovnosti (usposobitev za samostojno delo) - m/ž, pri-dobivalec in predelovalec kovin, DČ 6 mes., dvo ali več izmensko delo, delovno mesto je prosto takoj delovne izkušnje 1 mes., Zahtevana usmeritev in poklic: IKV - Obdelovalci kovin, IKV - Mehaniki in strojniki, IKV - Metalurgi, IKV - Elektrikarji, USO program, IKV program. TALUM, D. D., KIDRIČEVO, TOVARNIŠKA CESTA 10, 2325 KIDRIČEVO. Rok prijave: 7. 9.2007 PLESKAR Fasaderji (demit in termo fasade) opis delovnega mesta gradnja-montaža sestavljivih montažnih hiš, opis dela: oblaganje sten s sti-roporjem, nanos zaključnega sloja fasade,na montažnih objektih - eno in dvostanovanjske hiše-pomoč pri sestavljanju. Delavec brez poklica, izolater inštalacij, zidar, DČ 6 mes., enoizmensko delo, predvideno plačilo: 700,00 EUR neto, delovno mesto je prosto po dogovoru, poskusno delo 3 mes., delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, vestnost pri delu, pripravljenost delati nadure,delo je terensko po Sloveniji. Lokacija se menja vsakih 14 dni. izkušnje na teh ali podobnih pleskarskih delih, vloge pošljite neposredno delodajalcu. RESPECT, D. O. O., RESPECT GMBH, ROGAŠKA CESTA 36, 2250 PTUJ. Rok prijave: 15. 9.2007 LESAR Krovec, obdelovalec lesa, obdelovalec kovin, DČ 6 mes, enoizmensko delo; predvideno plačilo: 700,00 EUR neto; delovno mesto je prosto: po dogovoru, poskusno delo 3 mes, delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, delo na višini, delo na terenu po sloveniji lokacija se menja vsakih 14 dni, vljuden ,prijazen do sodelavcev, univerzalen-vsestransko spreten z raznimi orodji,ki se rabijo pri montaži, vloge pošljite neposredno delodajalcu. RESPECT, D. O. O., RESPECT GMBH, ROGAŠKA CESTA 36, 2250 PTUJ. Rok prijave: 15. 9. 2007 KMETIJSKI MEHANIK Monter - M/Ž, srednja poklicna izobrazba, DČ 6 mes, enoizmensko delo; delovno mesto je prosto: takoj, poskusno delo 1 mes, delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B, komunikativnost - delo z ljudmi, oster vid, ročne spretnosti. LIMB, D. O. O., ROGOZNIŠKA CESTA 32, 2250 PTUJ. Rok prijave: 7. 9. 2007 MIZAR Krovec, lesarski tehnik, inženir lesarstva, DČ 6 mes, enoizmensko delo; predvideno plačilo: 700,00 EUR neto; delovno mesto je prosto: po dogovoru, poskusno delo 3 mes, voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, urejevalniki besedil - osnovno, pripravljenost delati nadure, zlasti v sezoni, imeti veselje do dela,prijaznost do sodelavcev,delo je na terenu po Sloveniji, ista lokacija (Maribor, Celje, Ljubljana ...) traja cca. 14 dni in se potem menja, dobra priložnost tudi za tiste za prvo zaposlitev, vloge pošljite neposredno delodajalcu. RESPECT, D. O. O., RESPECT GMBH, ROGAŠKA CESTA 36, 2250 PTUJ. Rok prijave: 15. 9. 2007 Krovec, lesarski tehnik, DČ 6 mes, eno-izmensko delo; predvideno plačilo: 700,00 EUR neto; delovno mesto je prosto: po dogovoru, poskusno delo 3 mes, voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, prijaznost, nekadilec, nepijanec, vljudnost do so- delavcev, pripravljenost osvojiti nova znanja, terensko delo po Sloveniji. Lokacija se menja na ca.14 dni, vloge pošljite neposredno delodajalcu. RESPECT, D. O. O., RESPECT GMBH, ROGAŠKA CESTA 36, 2250 PTUJ. Rok prijave: 15. 9. 2007 Srednja poklicna izobrazba, DČ 6 mes, enoizmensko delo; predvideno plačilo: 800,00 EUR neto; delovno mesto je prosto: po dogovoru, poskusno delo 3 mes, delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, vodenje večjih skupin, dober odnos do sodelavcev, možnost logičnega razmišljanja, možnost voditi skupino in sproti reševati probleme, delo je teren-sko,po Sloveniji. lokacija gradbišča (Maribor, Celje, Ljubljana ...) se menja navsakih 14 dni, sposobnost branja določenih načrtov eno-stanovanjskih hiš, vloge pošljite neposredno delodajalcu. RESPECT, D. O. O., RESPECT GMBH, ROGAŠKA CESTA 36, 2250 PTUJ. Rok prijave: 15. 9. 2007 Splošna mizarska dela - M/Ž, obdelovalec lesa, lesarski tehnik, DČ 6 mes, enoizmensko delo; delovno mesto je prosto: takoj poskusno delo 2 mes, voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, oster vid, ročne spretnosti, ročna spretnost, vozniški izpit B, komunikativnost, možnost zaposlitve za NDČ. SAVNE CAFUTA PTUJ, D. O. O., SPUHLJA 96, 2250 PTUJ. Rok prijave: 6. 9. 2007 TALILEC-LIVAR Delavec začetnik - IV. stopnje strokovnosti (usposobitev za samostojno delo) - m/ž, strojni mehanik, DČ 6 mes, dvo ali več izmensko delo; delovno mesto je prosto: takoj, delovne izkušnje 1 mes, voz. izpit kat. B, Zahtevana usmeritev in poklic: KV - Metalurgi, KV - Mehaniki in strojniki, KV - Obdelovalci kovin, KV - Elektrikarji, KV - Kemiki, KV - Administratorji in sorodni, - in podobno. TALUM, D. D., KIDRIČEVO, TOVARNIŠKA CESTA 10, 2325 KIDRIČEVO. Rok prijave: 7. 9. 2007 KLJUČAVNIČAR Postavitev elektro vetrnic, industrijske klime - m/ž, NDČ, enoizmensko delo; predvideno plačilo: 2.500,00 EUR neto; delovno mesto je prosto: po dogovoru, poskusno delo 1 mes, delovne izkušnje 5 let, voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, vodenje večjih skupin, angleški jezik - osnovno, nemški jezik - zadovoljivo, zaželeno poznavanje področja hidravlike. IMPACTO, D. O. O., ROGOZNIŠKA CESTA 33, 2250 PTUJ. Rok prijave: 5. 9. 2007 STRUGAR Univerzalec - skakač II; struženje, vrtanje, brušenje, posluževalec strojev - m/ž, srednja poklicna izobrazba, DČ 3 mes, dvo ali več izmensko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru, poskusno delo 1 mes, delovne izkušnje 2 leti, voz. izpit kat. B, fizična moč, oster vid, ročne spretnosti. AGIS PLUS, D. O. O., RAJŠPOVA ULICA 16, 2250 PTUJ. Rok prijave: 4. 9. 2007 MONTER VODOVODNIH NAPRAV Monter vodovodnih in ogrevalnih naprav - M/Ž, DČ 1 leto, enoizmensko delo; delovno mesto je prosto: takoj, poskusno delo 2 mes, voz. izpit kat. B, slovenski jezik - dobro. MIKS, D. O. O., PREČNA POT 1 A, 2250 PTUJ. Rok prijave: 29. 9. 2007 Monterji vodovoda, centralne, klima naprav; opis delovnega mesta gradnja-montaža sestavljivih montažnih hiš; opis dela: izdelava vodovoda,centralne in klima naprav in ostalih inštalacij v montažnih objektih- eno in dvostanovanjske hiše-pomoč pri sestavi, monter klimatizacijskih naprav, DČ 6 mes, enoizmensko delo; predvideno plačilo: 700,00 EUR neto; delovno mesto je prosto: po dogovoru, poskusno delo 3 mes, voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, vodenje večjih skupin, delo v skupini s 4 ljudmi, prijaznost do sodelavcev, ....delo je na TERENU. Lokacije po Sloveniji. kraj delovišča SE menja na 14 dni, vloge pošljite neposredno delodajalcu. RESPECT, D. O. O., RESPECT GMBH, ROGAŠKA CESTA 36, 2250 PTUJ. Rok prijave: 15. 9. 2007 MONTER OGREVALNIH NAPRAV Monter ogrevalnih in vodovodnih naprav - m/ž, DČ 1 leto, enoizmensko delo; delovno mesto je prosto: takoj, delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B. DEJAN VUK, S. P., NARAPLJE 30, 2322 MAJŠPERK Rok prijave: 26. 9. 2007 STROJNI MEHANIK Monter - terminer - m/ž, srednja poklicna izobrazba, DČ 6 mes, enoizmensko delo; delovno mesto je prosto: takoj, voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, oster vid, ročne spretnosti, tečaj za voznika viličarja. LIMB, D. O. O., ROGOZNIŠKA CESTA 32, 2250 PTUJ Rok prijave: 7. 9. 2007 Serviser viličarjev - M/Ž, mehanik industrijskih strojev in naprav, elektrikar elektronik, DČ 6 mes, enoizmensko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru, poskusno delo, voz. izpit kat. B, fizična moč, oster vid, ročne spretnosti, angleški jezik - zadovoljivo, nemški jezik - zadovoljivo, urejevalniki besedil - osnovno, zaželene delovne izkušnje. VIL-BOSS, D. O. O., GORENJSKA CESTA 54, 1215 MEDVODE. Rok prijave: 12. 9. 2007 ELEKTRIKAR ENERGETIK Električarji, opis delovnega mesta gradnja-montaža sestavljivih montažnih hiš; izdelava elektro inštalacij v montažnih objektih- eno in dvostanovanjske hiše-pomoč pri sestavljanju -montaži gotovih lesenih delov hiše ,kot so stene,vrata,okna, stropovi, elektromonter, elektrikar elektronik, elektrotehnik, inženir elektrotehnike, DČ 6 mes, enoizmensko delo; predvideno plačilo: 700,00 EUR neto; delovno mesto je prosto: po dogovoru, poskusno delo 3 mes, voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, sposobnost ZDRAVEGA mišljenja, dober in strpen odnos s sodelavci, možnost branja elektro načrta in samostojne napeljave elektrike veno ali dvo-stanovanjski hiši, delo na terenu. ca. 14 je enaka lokacija v Sloveniji, nato se menja, vloge pošljite neposredno delodajalcu. RESPECT, D. O. O., RESPECT GMBH, ROGAŠKA CESTA 36, 2250 PTUJ. Rok prijave: 15. 9. 2007 AVTOELEKTRIKAR Monter - M/Ž, DČ 6 mes, enoizmensko delo; delovno mesto je prosto: takoj, voz. izpit kat. B, komunikativnost - delo z ljudmi, oster vid, ročne spretnosti. LIMB, D. O. O., ROGOZNIŠKA CESTA 32, 2250 PTUJ. Rok prijave: 7. 9. 2007 ŠIVILJA Šivilja - zahtevno strojno šivanje športnih oblačil, zahtevno ročno šivanje, kontroliranje kakovosti izdelkov. - m/ž, šivilja-krojač, DČ 6 mes, enoizmensko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru, poskusno delo 2 mes, delovne izkušnje 6 mes, voz. izpit kat. B, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, slovenski jezik - dobro, vloge pošljite neposredno delodajalcu. ASKOT, D. O. O., ŠPINDLERJEVA ULICA 25, 2250 PTUJ. Rok prijave: 4. 9. 2007 SLIKOPLESKAR Slikopleskar - m/ž, delavec brez poklica, srednja poklicna izobrazba, NDČ, enoizmensko delo; predvideno plačilo: 500,00 EUR neto; delovno mesto je prosto: po dogovoru, poskusno delo 3 mes, voz. izpit kat. B. IGOR CE-BEK, S. P., SLOVENJA VAS 3, 2288 HAJDINA. Rok prijave: 8. 9. 2007 VOZNIK AVTOMEHANIK Voznik avtomehanik - m/ž, DČ 6 mes, gib-ljiv-nestalen urnik; delovno mesto je prosto: po dogovoru, delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B, C, E, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, oster vid, ročne spretnosti, izkušnje s prevozi tovornih vozil. PAAM LOG, D. O. O., OB DRAVI 3 A, 2250 PTUJ. Rok prijave: 26. 9. 2007 Voznik tovornega vozila - m/ž, DČ 3 mes, gibljiv-nestalen urnik; delovno mesto je prosto: po dogovoru delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B,C,E, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, oster vid, ročne spretnosti. PAAM LOG, D. O. O., OB DRAVI 3 A, 2250 PTUJ. Rok prijave: 4. 9. 2007 VOZNIK Voznik tovornega vozila - m/ž, ; certifikat: voznik v cestnem prometu, NDČ; delovno mesto je prosto: takoj. PLOJ JANEZ, S. P., TRANSPORTI DORNAVA, DORNAVA 79 A, 2252 DORNAVA. Rok prijave: 4. 9. 2007 NATAKAR Natakar - strežba - m/ž, srednja poklicna izobrazba, DČ 8 mes, dvo ali več izmensko delo; predvideno plačilo: 530,00 EUR neto; delovno mesto je prosto: takoj, poskusno delo 1 mes, delovne izkušnje 1 leto, komunikativnost - delo z ljudmi. VIOLETA ROTVEJN, S. P., ČUČKOVA ULICA 6 A, 2250 PTUJ. Rok prijave: 7. 9.007 Ključavničar - M/Ž, DČ 3 mes, enoizmensko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru, poskusno delo 1 mes, delovne izkušnje 5 let, voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, nemški jezik - dobro. METALMONT KD, D. O. O., GUBČEVA ULICA 33, 2250 PTUJ. Rok prijave: 7. 9. 2007 Monter vodovodnih in centralnih napeljav - m/ž, delavec brez poklica, DČ 3 mes, enoizmensko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru, delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B. ZDENKO GASENBURGER, S. P., SLOVENJA VAS 62, 2288 HAJDINA. Rok prijave: 7. 9. 2007 KONFEKCIJSKI TEHNIK Razvojni tehnolog, računalniško modeliranje krojev, posodablanje obstoječih modelov, organiziranje proizvodnje - m/ž, inženir tekstilne tehnologije, univerzitetni diplomirani inženir tekstilne tehnologije, diplomirani inženir tekstilne tehnologije (VS), DČ 1 leto, enoizmensko delo; delovno mesto je prosto: takoj, kandidati iz MB, Lendava, Gornja Radgona, MS, Ljutomer, Ormož, naj pošljejo pisne vloge na sedež podjetja, možnost zapo- slitve tudi za NDČ. ZAŠČITA PTUJ, D. O. O., ROGOZNIŠKA CESTA 13, 2250 PTUJ. Rok prijave: 7. 9.2007 EKONOMSKI TEHNIK Komercialist - M/Ž, DČ 1 leto, gibljiv-ne-stalen urnik; delovno mesto je prosto: od 27. 8. 2007, delovne izkušnje 2 leti, voz. izpit kat. B, komunikativnost delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, angleški jezik - osnovno, nemški jezik - zadovoljivo, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, samostojnost, zunanja urejenost, želja po delu s strankami. ADRIA TRADING, D. O. O., VIČA-VA 47, 2250 PTUJ. Rok prijave: 7. 9. 2007 Sinus NEP, Posredniška družba, d.d., Trstenjakova ulica 5, 2250 Ptuj, ki ga zastopa direktorica Milena Jančič (v nadaljevanju: organizator javne dražbe), po pooblastilu lastnika nepremičnine Nepremičninskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja d.o.o.. Mala ulica 5, Ljubljana, (v nadaljevanju: lastnik) objavlja JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO STANOVANJA I. PREDMETJAVNEDRAŽBE: Enosobno stanovanje št. 13 v večstanovanjski stavbi na naslovu Prvomajska 3, Maribor, leto gradnje 1962, ki je vpisano v zemljiško knjigo pri Okrajnem sodišču v Mariboru, in sicer v podvložek št. 2810/3 in 2810/13 k.o. Tezno, v stavbi na Prvomajski 3, ki stoji na parceli št. 530, v skupni izmeri 31,40 m2: Izklicna cena je 33.308,00 EUR. Najmanjše večanje izklicne cene je 250,00 EUR. Prodaja bo potekala po načelu »videno - kupljeno». Poznejših reklamacij ne bomo upoštevali. Ogled stanovanja bo možen: v četrtek, dne 13.9.2007,od 15.00do 17.00ure. Javna dražba bo: v četrtek, dne 20. 9. 2007 z začetkom ob 17.00 uri v prostorih predmetnega stanovanja. II. PLAČILNI POGOJI: Kupnino za predmetno nepremičnino je potrebno plačati v roku osmih (8) dni po sklenitvi prodajne pogodbe. III. POGOJI ZA SODELOVANJE: 1. Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe, ki skladno s pravnim redom Republike Slovenije lahko postanejo lastniki nepremič- 2.Vplačilo varščine v višini 10 % izklicne cene na TRR lastnika, pri ABANKI VIPA d.d., št. 05100-8010457659, do dneva dražbe z namenom »plačilovarščine«. 3.Dražitelji morajo pred pričetkom dražbe komisiji predložiti: a. izpisek iz sodnega registra (ne več kot 10 dni star) za pravne osebe (izpis iz poslovnega registra za s.p.) oziroma identifikacijski dokument (osebna izkaznica ali potni list) za fizične osebe, b. overjeno pooblastilo za udeležbo na javni dražbi, v kolikor pravno ali fizično osebo na dražbi zastopa pooblaščenec, c. dokazilo o plačilu varščine s priloženo celotno številko bančnega računa in navedbo banke za primervračila varščine. IV. IZBOR NAJUGODNEJŠEGA PONUDNIKA: Izbor najugodnejšega ponudnika se opravi na javni dražbi. Z vplačilom varščine sprejme ponudnik obveznost pristopiti k dražbi ter potrdi strinjanje s pogoji javne dražbe. 1. Ceje dražitelj samo eden, je nepremičnina prodana za izklicno ceno. 2. Najugodnejši ponudnik je tisti, ki ponudi najvišjo ceno. 3. Če sta dva ali več dražiteljev, ki ponudijo najvišjo ceno, nepremičnina ni prodana, če eden izmed njih ne zviša svoje ponudbe. 4.Če se ponudnik ne udeleži javne dražbe, šteje, da draži z izklicno ceno nepremičnine, povtej objavi navedenih pogojih. Izbor najugodnejšega ponudnika še ne pomeni sprejema ponudbe s strani lastnika. Lastnik ni zavezan k sklenitvi pogodbe o prodaji nepremičnine z najugodnejšim ponudnikom, zato lahko že začeti postopek do sklenitve pravnega posla ustavi, vse brez obrazložitve in brez odškodninske odgovornosti, dolžan pa je takoj vrniti varščino brez obresti. Plačilo varščine se šteje za dano ponudbo za nakup nepremičnine najmanj po izklicni ceni (v celoti upoštevaje objavljene pogoje). Ponudba veže do zaključka dražbe in do tedaj ponudnik ne more odstopiti ali jo na kakršenkoli drug način razveljaviti. Dražba je končana, ko voditelj dražbe trikrat neuspešno ponovi isto najvišjo ponudbo. Vplačana varščina se uspelemu dražitelju vračuna v kupnino, neuspelim dražiteljem pa se vrne brez obresti najpozneje v osmih (8) delovnih dneh po javni dražbi oziroma po obvestilu dražitelja o številki njegovega osebnega oziroma transakcijskega računa. V. OSTALI POGOJI JAVNE DRAŽBE Dražitelj, ki uspe na dražbi, mora skleniti kupoprodajno pogodbo v osmih (8) dneh po izvedeni dražbi. Vplačana varščina se všteje v kupnino. Če dražitelj, ki uspe na dražbi, ne sklene kupoprodajne pogodbe v osmih (8) dneh ali ne plača kupnine v roku osmih (8) dni po sklenitvi pogodbe, se šteje, da je od sklenitve pogodbe oz. od pogodbe odstopil, lastnik/prodajalec pa zadrži vplačano varščino kot skesnino. Uspešni dražitelj oz. kupec se strinja, da se zlicitirana kupnina poveča za vplačana sredstva etažnega lastnika v rezervni sklad več-stanovanjske stavbe na naslovu Prvomajska 3, v Mariboru v višini 297,76 EUR. Kupec pridobi pravico zahtevati listine, ki so podlaga za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, šele, ko so izvedena plačila vseh pogodbenih obveznosti iz sklenjene kupoprodajne pogodbe. Prenos lastništva nad predmetom prodaje se izvede po plačilu celotne kupnine ter izpolnitvi drugih obveznosti kupca. Davek na promet nepremičnin in vse ostale stroške, kot so stroški za zapis pogodbe, overitev pogodbe in vknjižbo lastninske pravice v zemljiško knjigo, plača kupec. Dražitelj, ki uspe na dražbi, izroči organizatorju javne dražbe še dokumente, iz katerih sta razvidni EMŠO in davčna številka za fizične osebe oz. matična številka ter ID za DDV za pravne osebe, ki sta potrebni za sestavo prodajne pogodbe ter telefonsko številko, na kateri je dosegljiv. Podrobnejše informacije v zvezi s tem razpisom in ogledom nepremičnine lahko zainteresirani ponudniki dobijo pri organizatorju javne dražbe Sirius NEP, Posredniška družba d.d., Trstenjakova ulica 7, Ptuj ali na telefonu št. 02 / 77 777 77 (Andreja Ribač), vsak delavnik od 8.00 do 17.00ure. Silvester Vogrinec • Nerešene skrivnosti sveta (23) Kdo so mojstri modrosti? Nadaljevanje iz prejšnje številke. Jezus Kristus je pred 2000 leti ljudem prinesel novo kvaliteto ljubezni, vseobsegajočo in bratsko. S svojim življenjem je simbolično prikazal zaključni del evolucije človeka, preden postane mojster modrosti. Rojstvo, krst, spremenjenje na gori, križanje in vnebovzetje so simboli za pet velikih razširitev zavesti, t. i.posve-čenj, skozi katere gre vsak človek, ko se bliža koncu duhovne poti. Znani mojstri modrosti iz preteklosti so bili tudi Mojzes, Zarathustra, Sokrat, Mitra, Bodhidarma, Mohamed. Na vzhodu so duhovni učitelji in mojstri modrosti delovali bolj javno. V 19. in 20. stoletju so bili najbolj znani indijski učitelji Ramana Maharaši, Ramakrišna, Vivekanada, Krišnamurti, Jogananda, Meher Baba, Osho. Danes je najbolj znani še živeči mojster modrosti v Indiji Sathya Sai Baba. Na zahodu se je vedenje o mojstrih ohranjalo v zaprtih krogih; v misterijskih šolah Egipta, Stare Grčije inprostozidarstva. Eden najbolj razvpitih mojstrov zahoda je bil grof St. Germain, znan po vseh dvorih Evrope 18. stoletja kot vsestransko izobražen mož, alkimist in mistik ter kot človek, ki se ne stara in je nesmrten. Kako delujejo mojstri modrosti Zgodovinarji pogosto opažajo, da določene ideje v določenih trenutkih dobesedno »visijo v zraku«. Nemci so za ta pojav skovali zelo primeren izraz Zeitgeist ali Duh časa. Doslej se je še vsako pomembno odkritje ali izum pojavil ob istem času vsaj na dveh različnih koncih sveta. Biolog Rupert Sheldrake je celo razvil teorijo »mofične resonance«, ki pravi, da je vsaka nova ideja kot val na gladini ribnika, ki se širi in širi. Tu gre spet za Jun-govo teorijo sočasnosti, ki odkriva povezave med zavestjo in materijo. Take ideje pomenijo odmik od »mrtvega« uni-verzuma znanosti 19. stoletja proti »inteligentnemu« uni-verzumu, kot ga razume dr. David Foster in mnogi drugi znanstveniki 20. stoletja. Mojstri modrosti s svojo zavestjo presvetljujejo zavesti ljudi. Iz višjih sfer prinašajo energije in jih transformira-jo, prevajajo v nam razumljive slike, zvoke in jezik. Posamezni nadarjeni ljudje, geniji so učenci mojstrov modrosti, naj se tega zavedajo ali ne. Njihov um je dovolj »širok«, da lahko »ujame« neko abstraktno idejo in so dovolj kreativni, da jo uresničijo. Takšni učenci, ki so delovali pod inspiracijo mojstrov modrosti, so bili Platon, Leonardo da Vinci, Michelangelo, Beethoven, Mozart, Shakespeare, Lincoln, Galileo, Kopernik, Eistein idr. Mojstri modrosti na tak način delujejo v ozadju na vseh področjih od znanosti, vzgoje, medicine, do umetnosti, religije, ekonomije in politike. Pri tem spoštujejo svobodno voljo ljudi, vendar pazijo, da človeštvo ne bi uničilo samo sebe. Atlantidski »spor« V času Atlantide, pred več kot 95.000 leti, so bili mojstri Duhovne hierarhije kralji, veliki duhovniki, božanska bitja, ki so podarila atlantidskemu človeku vrsto civilizacijskih pridobitev, pri katerih je bila tehnologija veliko bolj razvita od današnje. Imeli so tiha letala za letenje iz enega kraja na drugega, znali so obvladati silo težnosti ipd. Sčasoma so se ljudje prevzeli in prišlo je do velike vojne med Duhovno hierar- hijo, silami luči in silami zla ali silami materialnosti, kot jim pravijo mojstri. Prišlo je do uničenja atlantidske civilizacije, ki je obstajala približno 12 milijonov let. Mojstri Duhovne hierarhije so se najprej umaknili v gore in puščave, nato pa zapustili fizično raven. Ves ta čas so bivali v Tibetu na eterski ravni, se občasno spustili in delovali med ljudmi. Atlantidski spopad se je nadaljeval v času 1. in 2. svetovne vojne (ki sta s stališča duhovne hierarhije dve obdobji istega spopada). Iz tega boja je Belo bratstvo izšlo kot zmagovalec, zaradi česar se lahko znova javno pojavi na planetu med ljudmi, kar se bo po zatrjevanju Benjamina Crema zgodilo na Dan razglasitve, ko se bo predstavil in razodel novi Učitelj sveta, Kristus Maitreja. Iskrice Vrednost denarja je treba poznati: razsipneži ga ne poznajo, tudi ne skopuhi. Pijača in jedača držita skupaj dušo in telo. Denarje boljši kot revščina; če ne zaradi drugega, že samo iz finančnih razlogov. Ljubimec, ki ni netakten, ni ljubimec. Lahko si mlad brez denarja, ne moreš pa biti star brez njega. Ljubeznivost vračaj z ljubeznivostjo, a hudobijo s pravičnostjo. Življenje je šola, s katero si nezadostni učenci želijo, da bi jo ponavljali. Strah in slaba vest imata spoznaven vonj za nosnice bogov. Strah pred vsemi strastmi najhuje prizadene zmožnost za presojo. Kaj bomo danes jedli TOREK čufti v paradižnikovi omaki, pire krompir SREDA narastek iz palačink z zelenjavo, zelena solata ČETRTEK krompirjeva musaka, zelena solata PETEK fižolova kremna juha s testeninami, rižev narastek z jabolki, kompot SOBOTA goveji golaž, polenta NEDELJA cvetačna juha, puranji zvitki, pražen krompir, kumarična solata RECEPTI *Narastek iz palačink z zelenjavo 12 palačink, 2 jajci, 2 dl kisle smetane, 300 g nariba-nega sira, 200 g korenčka, 200 g pora, 200 g bučk, sol, poper, 2 žlici sojine omake, curry po okusu. Spečemo 12 palačink. V ponvi ali voku na hitro prepražimo zelenjavo, posolimo, popramo in dodamo sojino omako in curry. Zmešamo jajca in smetano. V pekač damo 3 palačinke, po-tresemo z 1/4 sira in prelijemo z 1/4 jajc s smetano. Dodamo 1/3 zelenjave in postopek ponavljamo do vrha, kjer mora biti plast palačink, po vrhu katerih še enkrat potresemo sir (lahko tudi malo več) in prelijemo z ostankom jajc s smetano. Na vrh lahko damo tudi kosmiče masla, da se lepše zapeče. Foto: Martin Ozmec PONEDELJEK špageti po bolonjsko, paradižnik in paprika v solati **Puranji zvitki 5 večjih puranjih zrezkov, 5 rezin sira edamca, 10 rezin kraške pancete, 5 rezin rdeče kisle paprike, sol, poper, 30 dag naribanega sira - edamca, 2 dl kisle smetane, 2 jajčki, sesekljan peteršilj, belo olje. Zrezke malo potolčemo, solimo in popramo. Na vsakega damo po eno rezino sira, dve rezini kraške pancete in rezino rdeče kisle paprike. Zrezek zvijemo in zapremo z zobotrebcem. Na vročem olju jih z obeh strani zapečemo in jih preložimo v ognjevarno posodo. Na zvitke potresemo nariban sir ter raz-žvrkljani jajčki s kislo smetano. Damo v pečico in do konca za-pečemo. Alenka Šmigoc Na valovih časa Torek, 4. september Danes goduje Zalka. 1768 se je rodil francoski politik in pisatelj Francois Rene Chateaubriand. 1824 se je rodil avstrijski skladatelj Anton Bruckner, mojster poznoroman-tične simfonije. 1870 sta dva dneva potem, ko je Napoleon III. izgubil pri Sedanu svobodo in cesarsko krono, republikanska voditelja Jules Favre in Leon Gambetta razglasila v Parizu Tretjo republiko. 1907 je umrl norveški skladatelj Edvard Grieg. 1970 je bil Salvador Allende izvoljen za predsednika Čila. 1992 so v Sofiji obsodili na 7 let zapora bivšega prvega sekretarja KP in predsednika Bolgarije Todorja Živkova. Sreda, 5. september Danes goduje Lovrenc. 1600 je angleška kraljica Elizabeta I. podelila Vzhodnoindijski družbi monopol za trgovanje z vzhodom. 1638 se je rodil francoski kralj Ludvik XIV., imenovan "sončni kralj". 1767 se je rodil nemški estetik, pisatelj, zgodovinar in prevajalec Avgust Wilhelm von Schlegel. 1774 poslanci 13 kolonij Severne Amerike na prvem kontinentalnem kongresu v Philadelphiji sklenili prekiniti trgovino z matično deželo Anglijo. 1972 je skupina osmih palestinskih komandosov med olimpijskimi igrami v Münchnu, preplezala ograjo olimpijske vasi in vdrla v spalnico, kjer so bili izraelski atleti. V olimpijski vasi so ubili dva športnika, devet pa zadržali kot talce. Četrtek, 6. september Danes goduje Zaharija. 394 je bila, najverjetneje v Vipavski dolini med Zemonom pri Vipavi in Vrhpoljem bitka, v kateri se je odločala usoda Rima. 1522 je z Magellanove ekspedicije petih ladij, ki so se odpravile leta 1519 na pot okoli sveta, samo eni uspelo prvič prepluti okoli sveta. 1757 se je rodil francoski general in politik Marie Joseph Motier, Marquis del la Fayette. 1766 se je rodil angleški kemik in fizik John Dalton, utemeljitelj atomske teorije materije, ki jo je prvi postavil na eksperimentalno podlago. 1901 je anarhist ustreli 25. predsednika ZdA McKinleya. 1914 je v 1. svetovni vojni napadle Ruse 8. nemška armada in jih potisnila na težavno zemljišče Mazurskih jezer. 1944 so Nemci izstrelili na Pariz prvo raketo V-2, ki so jo uporabili v boju. 1966 se je pojavil spor o lastništvu Falklandskih otokov. 1991 je Čečenija razglasila neodvisnost. Petek, 7. september Danes goduje Marko. 1533 se je rodil a angleška kraljica Elizabeta I. Vladala je 45 let. 1644 so Britanci zasedli zadnje trdnjave v severni ameriški koloniji Novi Holandiji. 1812 so Francozi od vodstvom Napoleona osvojili Moskvo. 1816 se je rodil avstrijski dermatolog Ferdinand von Hebra. 1822 je postala Brazilija neodvisno cesarstvo. 1901 se je s pekinško pogodbo končala boksarska vstaja na Kitajskem. 1907 so splovili ladjo Lusitania. Ko so jo Nemci maja 1915 potopili, je bil to povod za vstop ZDA v prvo svetovno vojno. 1909 se je rodil ameriški gledališki in filmski režiser grškega rodu Elia Kazan. Sobota, 8. september Danes je mali šmaren, goduje Marija, mati božja, zavetnica kristjanov. Danes je mednarodni dan pismenosti. 1157 se je rodil angleški kralj Rihard I. Levjesrčni. 1474 se je rodil italijanski pesnik Ludovico Ariosto. 1478 se je rodil italijanski zdravnik Gerolamo Fracasoto. 1760 se je rodil čudežni otrok italijansko francoski skladatelj Luigi Cherubini. 1841 se je rodil češki skladatelj Antonin Dvoržak. 1903 so Turki poklali 50.000 Bolgarov. 1925 se je rodil britanski filmski igralec Peter Sellers. 1926 so sprejeli Nemčijo v Društvo narodov. 1951 je v San Franciscu 40 držav podpisalo mirovno pogodbo z Japonsko. Nedelja, 9. september Danes goduje Peter. 1585 se je rodil Armand Jean du Plessis, vojvoda Richelieu. Bil je kardinal in prvi minister kralja Ludovika XIII. od leta 1628 do 1642 ter utemeljitelj kraljevega absolutizma in vodilne vloge Francije v Evropi. 1737 se je rodil italijanski anatom Luigi Galvani. 1754 rodil angleški admiral William Bligh (blaj), ki je postal najbolj znan po poveljevanju vojni ladji Bounty, na kateri je izbruhnil slovit upor. Umrl 7. 12. 1817. 1828 Rodil se je ruski pisatelj, eden največjih književnikov vseh časov Lev Nikolajevič Tolstoj. 1852 Rodil se je italijanski novinar in humoristični pisatelj Luigi Arnaldo Vassalo Gandolin. 1873 rodil se je avstrijski gledališki režiser Max Reinhard (umrl leta 1943), ki je v tehniko gledaliških predstav vnesel scenske efekte (vrtljivi oder, reflektorje ...). 1891 na današnji dan je umrl francoski državnik Jules Grevy (rojen leta 1807), ki je bil tretji predsednik v tretji republiki. 1901 je umrl francoski slikar Toulouse-Lautrec. 1905 Rusi in Japonci podpišejo mirovno pogodbo. 1906 preganjanje in sovražen odnos do Judov se po svetu stopnjuje. Na današnji dan so v Siedicah na Poljskem pobili 100 Judov. Ponedeljek, 10. september Danes goduje Nikolaj. Danes je dan slovenskih planincev. 1905 so v Ljubljani slovesno odkrili spomenik pesniku Francetu Prešernu. 1919 je ustanovila Narodna vlada za Slovenijo Pokrajinski pokojninski sklad za reševanje težkega problema upokojencev in njihovih družinskih članov. 1920 je bil prvi vpis na ljubljansko univerzo. 1931 je izšel je zakon o volitvah narodnih poslancev, ki je določal državne kandidatne liste. 1935 je bil za novega bana dravske banovine postavljen član SLS dr. Marko Natlačen. 1990 je Izvršni svet Slovenije začel preučevati predlog konfederalne pogodbe za preureditev jugoslovanske države, ki naj bi jo pripravili skupaj s hrvaško vlado. 1991 so ustanovili arbitražno komisijo za mednarodno priznanje v okviru mirovne konference o Jugoslaviji. AvtoD£OM Študija C5 airscape prvič predstavljena na salonu vozil v Frankfurtu Nova francoska študija bo prvič prikazana obiskovalcem letošnjega avtomobilskega salona v Frankfurtu, ki bo potekal od 13. do 23. septembra. Štiri-sedežni koncept s svojo futuristično podobo nakazuje, kako bo izgledala naslednja generacija citroena C5. Airscape je eleganten in ekstravaganten štirisedežni kabriolet, za katerega Francozi pravijo, da bo obračal glave. Tudi če smo skromni - oblika še nerojenega citroena jemlje dih. V sodobnih potezah, ki so značilne za Citroenove modele, izstopata močno razpotegnjena žarometa in pod zaščitni znak, ki se nadaljuje v dveh kromiranih črtah med prednjima žarometoma, vdelana reža, ki dodatno poudarja všečne kupejevske poteze. Na dinamičnem boku opazimo za avtomobile „zgoraj brez" neobičajno velika stranska stekla, poudarjene koloteke s kar 19-palčnimi kolesi iz lahkih litin ter podolgovati kro-mirani kljuki na vratih, katerih prvotni namen je še dodatno izpostaviti kupe-jevsko podobo avtomobila. Na zadku, se omenjeni oblikovni elementi elegantno zlijejo v celoto in zaključijo v visoko nameščenih zadnjih lučeh, da ogromnih kromiranih izpušnih cevi sploh ne omenjam. Airscape je štirisedežnik v pravem pomenu besede, saj se s svojo dolžino 4,80 metra uvršča med aktualni model C 5 in C6, kar pomeni, da tudi tisti, ki bodo primorani sesti na zadnji sedež, ne bodo trpeli. Če je voznik kolikor toliko uvideven, bodo ostali sopotniki v vožnji z vetrom v laseh tudi uživali. Posebnost koncepta je tudi električno zložljiva streha iz lahkih, a trpežnih karbonskih vlaken. Za občutek avtentičnosti ter kot znak žlahtnosti je prevlečena s platnom in se zloži tako, da ne posega v prtljažni prostor. Druga posebnost je ta, da ima v sprednjem delu vgrajeno steklo, ki predstavlja neke vrste podaljšek prednjega vetrobrana, obenem pa spušča dodatno svetlobo v potniški prostor. Čeprav je streha v celoti izdelana iz ogljikovih vlaken, Citroenovi inženirji niso ciljali na tehnološko dovršenost koncepta, temveč so želeli poudariti ekskluziv-nost in prestiž airscapa. Potniški prostor dopolnjuje elegantno zunanjost z ravno tako nekonvenci-onalnim oblikovanjem - sedeži obetajo veliko udobja, hkrati pa jih zaznamuje občutek za podrobnosti. In slednjih kar nekako ne zmanjka. Naj omenim le nekatere: gumbi nosijo teksturo usnja, pri nenavadnih merilnikih se kazalci vrtijo kar okoli številčnice(!), volanski obroč ima fiksni osrednji del, na njem pa najdemo številne funkcije za upravljanje vozila. Večina prototipov postreže tudi s kakšno pogonsko „poslastico" in novi Citroen pri tem ni izjema. Vanj so skupaj s šeststopenjskim samodejnim menjalnikom vgradili 2,7-litrski šestvaljnik HDI s kar dvema turbinama, rezultat pa je 208 konjev največje moči in 440 Nm navora. Motor lahko deluje na biodizel in je opremljen s sistemom urban hybrid, ki odpravlja hrup in vibracije ob ustavitvi motorja ter omogoča postopno dodajanje navora s funkcijo boost. Urban hybrid po zaslugi kombiniranega alternatorja oziroma zaganjalnika s super kondenzatorji, ki lahko začasno shranijo velike količine energije, pripomore, da agregat v okolje izpusti manj okolju škodljivega ogljikovega dioksida. Ko hitrost vozila pade pod 6 km/h in ko voznik zadrži nogo na zavornem pedalu, se motor izključi. Takoj ko zavorni pedal spusti, se motor samodejno znova zažene. Sistem je tako tehnološko dovršen, da se kli- matska naprava in radijski sprejemnik napajata z energijo, ki je bila sproščena v fazi pojemanja. Naj še omenim, da je airscape opremljen s posebnim krmiljenjem pogonskih koles snow motion, ki zagotavlja podobno trakcijo kot vozila opremljena s štirikolesnim pogonom. Tisti, ki ste imeli privilegij in priložnost voziti novi porsche 911 turbo, se boste spomnili posebne tipke, ki omogoča, da se pri izrazitem pospeševanju za nekaj trenutkov občutno povečata moč in navor motorja. S tem sistemom je opremljen tudi citroen, le da gre za dizelski različico. Posebnosti francoskega „krojenja" karoserij smo že vajeni in airscape še pred odločitvijo tovarne o serijski proizvodnji deluje kot prodajna uspešnica. S tem avtomobilom namerava Citroen (znova) vstopiti v razred velikih in prestižnih kabrioletov, a najprej bomo nov model C5 spoznali v bolj klasičnih avtomobilskih potezah. Gospodarsko razstavišče bo gostilo festival starodobnih vozil Codelli Na prvem festivalu starodobnih vozil Codelli, ki bo potekal od 21. do 23. septembra v naši prestolnici, si bodo obiskovalci lahko ogledali številna starodob-na vozila. Društvo Codelli je nastalo leta 1990, ko se je skupina navdušencev in lastnikov starodobnikov, odločila, da organizira svoj prvi reli. Festivalska razstava bo popeljala v preteklost zgodovine transporta, predstavili pa bodo tudi izjemna vozila po obliki, tehniki ali športnih rezultatih iz zgodovine slovenskega avtomobilizma. Dogodek bo popestrila avkcija vozil, na katerih bodo izbrana vozila zamenjala lastnike. Namen festivala je prikazati delovanje slovenskih in tujih zvez, društev in ljubiteljev starodobnih vozil, organizirati prodajo delov, opreme in storitev za starodobnike. Na Gospodarskem razstavišču se bodo odvijala še raznovrstna predavanja, delavnice in predstavitvene vožnje. Danilo Majcen Moje cvetje Zdravstveni nasveti Osteoporoza (2. del) Pravilna prehrana ima zelo pomembno vlogo tako pri preventivi kot tudi takrat, ko se bolezen že pojavi in želimo čim bolj upočasniti njen napredek. S hrano pridejo v telo snovi, ki jih potrebujemo za tvorbo, rast in obnovo kosti. Zato je pomembno, da jemo hrano, ki vsebuje dovolj kalcija, vitamina D, kalija, magnezija ter vitaminov C in K. Kalcij Kalcij je najpomembnejša rudninska snov, ki se vgrajuje v kosti in jim daje trdnost. Dnevna potreba kalcija za otroke do 12 let je 800 mg, za starejše od 12 let in odrasle je 1000 mg, za nosečnice in doječe matere 1200 mg, ženske v menopavzi ga potrebujejo celo 1500 mg/dan. Vzrok za povečane potrebe po menopavzi in v starosti je zmanjšana absorpcija kalcija iz črevesja. Če kalcija ni dovolj, postanejo kosti krhke. Najpomembnejše obdobje, ko potrebuje telo največ kalcija, je doba rasti in zorenja. Zaradi tega morajo otroci in mladostniki uživati veliko mleka in mlečnih izdelkov. V zrelih letih se začne kostna gostota manjšati. Če v tem obdobju ne uživamo dovolj kalcija, bo izgubljanje kostne mase pospešeno, osteo-poroza pa se bo razvila prej. V starosti po 70. letu lahko s kalcijem in vitaminom D zmanjšamo pojav zlomov kolka. Resorpcija kalcija iz črevesja v kri se s starostjo slabša, zato moramo zaužiti veliko kalcija, da se ga absorbira zadostna količina. Največ kalcija vsebuje mleko in mlečni izdelki; zelena listnata zelenjava vsebuje prav tako precej kalcija, ki pa ga telo izkoristi v bistveno manjšem obsegu. Zato naj bi bili mleko in mlečni izdelki na jedilniku vsak dan. Pomembno je, da so izdelki posneti,nemastni in Foto: Črtomir Goznik Nataša Kirbiš Sitar, mag. farm. lahki, saj tako ne zaužijemo prevelikega deleža maščob. Velikih potreb po kalciju, posebno v starosti, pa vedno ne moremo zadostiti s hrano. Pomagamo si s pripravki kalcija v tabletah. Običajno jih jemljemo zvečer ali pozno popoldan, če pa nam povzročajo težave (bolečine), jih vzamemo med jedjo. Bolnikom z ledvičnimi kamni kalcijeve pripravke odsvetujemo. Predpostavljamo, da prehrana vsebuje do 900 mg kalcija, zato običajno doda- mo še 500 mg. Pri izbiri pre-hranskih dopolnil s kalcijem naj vas ne zavedejo reklame -posvetujte se z zdravnikom ali farmacevtom. Vitamin D Vitamin D je pomemben za absorpcijo kalcija iz hrane in njegovo vgradnjo v kosti. Vitamin D se tvori v koži pod vplivom sončnih žarkov. Sposobnost nastajanja vitamina D se s staranjem zmanjšuje, tako da postanejo pomembni tudi njegovi viri v prehrani. Veliko vitamina D najdemo v jajčnem rumenjaku, morskih ribah (sardine, slaniki, losos, tuna) in jetrih. Dodatek vitamina D vsebujejo tudi nekatera prehranska dopolnila, običajno v kombinaciji s kalcijem in skoraj vsi mul-tivitaminski pripravki. Tudi mlajšim včasih svetujemo dodatek vitamina D, vsaj v zimskih in jesenskih mesecih, ko smo zelo malo na soncu in je naravna sinteza vitamina D manjša. Nadaljevanje prihodnjič Nataša Kirbiš Sitar, mag. farm. Lekarne Ptuj Jesensko vreme Zadnji teden je zaznamovalo povsem jesensko vreme. To bo povzročilo, da bodo nekatere trajnice že pričele s pripravami na zimo. Sokovi v rastlinah bodo pričeli spreminjati smer. Do sedaj je bil najpomembnejši tok sokov iz korenin v list. Zdaj pa se bo pri listnatih grmovnicah in trajnicah pričel obračati v nasprotno smer - iz listov v korenine. To je najprimernejši čas, da pričnemo zatirati trajne koreninske plevele, kot je slak, s totalnimi herbicidi. Postalo pa bo tudi nevarno za okužbe čebulic in gomoljev okrasnih rastlin. Zato svetujem, da tisti, ki imate večje količine dalij, gladiol ali kan in jih seveda želite shranjevati za naslednje leto, da te rastline zalijete s pripravki, ki bodo preprečili okužbe z glivicami, ki lahko v skladišču povzročijo gnitje. Pri nas sta v ta namen registrirana Pre-vicur in Proplant, žal nimamo registriranega pripravka, ki bi močneje deloval na sivo plesen, ki jih uporabljajo v tujini. Lahko pa uporabimo vsaj močan žajbljev čaj izmenično z močnim rmanovim čajem. Zalivamo vsake tri dni, vendar ne takrat, ko je zemlja povsem mokra, takoj po dežju. Gladiole zalijemo in poškropimo tudi s pripravki, ki delujejo na resarje. V trgovinah najdemo tudi ekološke pripravke, ki so uspešni, ob škropljenju jim dodamo pripravke za boljše oprijemanje listov. Če so gladiole odcve-tele, je lahko to tudi eden izmed pripravkov belo olje ali Prima. Praprotni, česnov ali čebulni čaj redno škropimo po ogroženih rastlinah, delujejo pa tudi vratičev in rabar-barin čaj. Nekatere gladiole so že odcvetele. Kakor hitro prične listje rumeneti, jih izpulimo z listjem vred, naložimo v plitve zabojčke in posušimo nekje na suhem in zračnem mestu. Ko se listje povsem posuši, ga odrežemo na 10 cm. Čebulice očistimo in hranimo v mrežastih vrečah. Najbolje bodo shranjene obešene pod strop, ne pa leže. Preostanek peclja (l0 cm) odrežemo šele spomladi, pred sajenjem. Foto: Miša Pušenjak V trgovinah so se že pojavile čebulice spomladanskih čebulnic. Ker jih imamo vsi zelo radi, je smiselno, da jih počasi pričnemo kupovati, vsakokrat po eno vrečko. Saj ne, da bi tako manj zapravili, le šok za našo denarnico je manjši. Lahko jih tudi bolje shranimo, kakor v suhih in vročih trgovinah. Ne smejo biti na soncu ali v suhih prostorih, pa tudi v vlažnih kleteh ne. Počasi si naredimo načrt, kam jih bomo sadili, čeprav sama ne priporočam sajenja pred oktobrom, še bolje je v drugi polovici oktobra. Zelo zanimive so kombinirane zasaditve z dvoletnicami - mačehami, marjeticami ali spominčicami. Zato moramo dobro kombinirati barve. V ta namen so najbolj primerne pozne sorte tulipanov, včasih je na njih tud napis late tulips v angleščini. Takrat namreč dvoletnice že lepo cvetijo in je učinek najlepši. Če izbiramo zgodnje sorte, potem kombinacija ne deluje tako polno, saj dvoletnice, posebej spominčice zacvetijo zelo pozno. Upam le, da ste se nanje spomnili v juniju ali juliju in že imate sadike. Mogoče se jih bo kaj dalo kupiti tudi v naših vrtnarijah jeseni. BALKONSKE RASTLINE Balkonske rastline bodo seveda po tem dežju nekoliko okleščene, posebej še zato, ker so še vedno v obdobju, ko tako ali tako počivajo. Zdaj lahko pojačamo gnojenje, saj imajo do zime še vsaj en mesec če ne dva cvetenja pred seboj. Gnojimo vsak drugi dan z zelo malimi, četrtinskimi odmerki gnojil za cvetenje. Če še nismo naredili podtak-njencev za naslednje leto, je še vedno čas. Pazimo pa, da se na njih ne naselijo škodljivci. Ravno obratno pa pričnemo zmanjševati gnojenje po-sodovk, ki jih bomo prezimovali. V naslednjih štirinajstih dnevih zmanjšamo količino gnojil za četrtino, v koncu septembra pa za polovico. V drugem delu oktobra ne gnojimo več. Pričnemo tudi razmišljati o zimskih zasaditvah. Miša Pušenjak Tabor v Marienbergu Z »Evropo v šoli« v Nemčijo Pod okriljem natečaja »Evropa v šoli«, ki poteka tako rekoč po celi Evropi, se nagrajenci le-tega v času počitnic zberejo v eni izmed evropskih držav, kjer se sreča pisana druščina iz številnih evropskih držav. Letošnji mednarodni tabori so potekali v Avstriji, na Češkem, Slovaškem in v Nemčiji, kamor sem tudi sam odpotoval. Tabor je potekal v kraju Bad Marienberg od 1. do 7. julija. Na pot se nisem odpravil sam, ampak v družbi še štirih prijateljev, prav tako nagrajencev natečaja, s katerimi sem se spoznal maja letos, ko smo se prav vsi nagrajenci iz Slovenije odpravili za nekaj dni v Strasbourg v Francijo, kjer smo prisostvovali na slovesnostih v okviru praznovanja dneva Evrope, 8. maja, v evropskem parlamentu. Že zgodaj zjutraj smo se zbrali na letališču Jožeta Pučnika Ljubljana, od koder smo odleteli v Frankfurt. Iz Frank-furta smo morali prispeti do kraja Koblenz, zato smo za naslednjo prevozno sredstvo izbrali vlak, čeprav smo imeli kar nekaj težav, saj jih ob nedeljah vozi le malo, a ko smo imeli vozovnice v rokah, je bila vsaka skrb odveč. Z vlakom smo se najprej peljali do kraja Wiesbaden, tam prestopili in nadaljevali pot do Ko-blenza, kjer je bilo zbirališče vseh udeležencev. Potrebno je povedati, da smo bili udeleženci kar iz desetih držav, in sicer iz Nemčije, Irske, Slovaške, Češke, Cipra, Madžarske, Estonije, Srbije, Italije in seveda mi iz Slovenije. Od tam smo pot nadaljevali še z avtobusom do končnega cilja, kraja Bad Marienberg. Dobri dve uri vožnje z avtom, ura leta z letalom, dve uri z vlakom in nato še dve uri z avtobusom so nas vse pošteno utrudile, a na koncu sem lahko v smehu rekel, da je to bil dan, ko sem koristil skoraj vsa mogoča prevozna sredstva. Prispeli smo v miren, majhen, rahlo gričevnat kraj, ki je bil za teden dni naš gostitelj. Bivali smo v zgradbi t. i. »Hause of Europe Marienberg«, ki je hkrati objekt, s katerim se tam radi pohvalijo. Ko smo se nastanili po sobah, smo se odpravili na večerjo. Prvo noč smo ostali kar v zgradbi, saj smo želeli čimbolje spoznati. Naslednji dan, torej v ponedeljek, smo po zajtrku imeli t. i. »Ice-Breaking games«, igre, katerih prvotni namen je bil, da bi se med igro še bolje spoznali med sabo. Prav tako smo se v okviru teh iger v mednarodnih skupinah odpravili v mesto in skupno reševali vprašanja, katerih odgovori so se ponujali v mestu. To je bil naš prvi stik z mestom in lahko smo začutili njegov utrip. Samo mesto je izredno majhno, vendar zato še toliko bolj simpatično. Ob sprehajanju po njem in pohajkovanju po trgovinah sem prvič videl, kako dobro je bilo, da sem se v srednji šoli zraven enega tujega jezika učil še drugega, in sicer nemščino, saj mi je, čeprav bolj pičlo znanje, še kako prišlo prav, saj samo z angleščino gre bolj težko, še posebej, če hočeš na ulici koga kaj vprašati. Največja stvar, ki je bila predvidena za ta dan in katerega priprava nam je vzela tudi največ časa, je bila predstavitev držav. Proti večeru, ko so bile predstavitve predvidene, se je naš skupni prostor spremenil v Evropo v malem. Vsaka država je pripravila bodisi plakate, razstavila jedi, pijačo, predstavitve in podobno. Slovenska delegacija, če se v šali lahko tako imenujemo, smo pripravili predstavitev v Power Pointu, ženski del ekipe je od doma prinesel potico, imeli smo tudi nekaj vina, tam pa smo pripravili še en plakat, tako da mislim, da nam je predstavitev kar dobro uspela. Po končanih predstavitvah smo se v upanju, da bomo deležni kaj nočnega življenja, odpravili v mesto, a so se uresničile besede naših mentorjev, da je z zabavami tukaj pač bolj slabo, in ne pretiravam, če pravim, da smo se po ulicah sprehajali sami. Zabave smo si zatorej pripravljali kar sami v kletnih prostorih zgradbe, ki po opremljenosti dejansko spominja na gostinski objekt, zato zabave zunaj nismo pogrešali. Ostali dnevi so se odvijali podobno kot prvi, z raznimi aktivnostmi, mogoče velja omeniti t. i. »workshops«, v katerih smo tekom tedna delali po skupinah na raznih področjih. Mednarodne skupine so pripravljale pesmi, igre, pisali t. i. »Bad Marienberg Press«, časopis z opisom dogajanja. Omeniti moram še skupino likovnikov, ki je naslikala več umetnin na temo Evrope. Zagotovo največje doživetje pa je sledilo v četrtek, ko smo imeli organiziran izlet na grad Marksburg in v Köln, kamor smo se odpravili z avtobusom. Najprej smo obiskali grad Marksbourg, ki naj bi bil zgrajen že v dvanajstem stoletju. Dejansko zelo star grad zgleda zelo dobro, možni razlog za to bi lahko bil, da mu je njegova dobra lega omogočala dobro obrambo, predvsem s topovi, in zato ni bil nikoli dejansko premagan. Menjaval je lastnike, bodisi s prodajo bodisi z dedovanjem. Grad je bil zgrajen z namenom, da bi varoval rudnike srebra in bakra. Grad se ponaša tudi z enim najstarejših topov v Evropi, ki sicer ni mogel streljati zelo daleč, zato so ga čez čas nadomestili z drugim, ki je lahko streljal tudi kilometer daleč, se pravi preko Rena. Mogočnost ne samo tega, ampak prav vseh gradov v Nemčiji te presune, še posebej, če imaš možnost del poti potovati z vlakom ali avtom. V tem primeru jih imaš možnost videti kar nekaj. Po obisku gradu smo se z avtobusom odpravili proti Kölnu, kjer smo imeli prosto popoldne za raziskovanje in nakupovanje v le-tem. Večina nas je najprej odšla v katedralo, ki je tretja največja na svetu, takoj za katedralo sv. Petra v Rimu in sv. Pavla v Londonu. Bil sem že v zvoniku katedrale v Strasbourgu, ki ima nekaj čez 300 stopnic, a ta v Kölnu je dejansko bil nekaj posebnega, saj je s 157 metrom visokim zvonikom in s 507 stopnicami resnično mogočen, da o razgledu, ki si ga deležen, ko premagaš resnično mučne stopnice, niti ne govorim. Pred očmi se ti odpre cel Köln, pravzaprav konca niti ne vidiš, tako veliko je mesto. Ni pa mogočen le zvonik, veliki in mogočni so tudi zvonovi in kar vesel sem bil, da takrat niso zvonili. Ko smo se naužili svežega zraka in neverjetnega razgleda, smo se po polžastih stopnicah spet začeli spuščati proti tlom. Dejansko prava stvar za nabiranje kondicije! Köln slovi po različnih dobrih muzejih, a najbolj so nas opozorili na muzej čokolade, zato smo ga tudi obiskali. Muzej ti postreže z razvojem pridelovanja čokolade, vse od začetkov, od nabiranja kakava, prvih industrijskih strojev, kalupov in modelov za vli- vanje čokolade in podobno. Muzej te na koncu pripelje do današnje popolnoma ro-botizirane proizvodnje, kjer nekaj zaposlenih dejansko dela, in lahko res vidiš, kako delovni proces poteka. Tako smo si lahko ogledali zgodovinski razvoj pridelovanja čokolade in pridelovanja oz. izdelavo nekaterih artiklov švicarske čokolade Lindt, ki smo jo imeli možnost tudi poskusiti. Preostanek časa smo porabili za sprehode po nekaterih ulicah in za kakšen nakup v trgovinah. Ob dogovorjeni uri smo se potem zopet odpravili nazaj v Bad Marienberg in nadaljevali z aktivnostmi in druženjem. Predzadnji dan, torej petek, je bil v večini namenjen dokončanju dela prej omenjenih mednarodnih skupin, nakar je sledila predstavitev le-teh. Vsak izmed nas je dobil častnik, ki se je izdeloval cel teden, igrali smo igre, ki jih je ena izmed skupin pripravljala, spet druga skupina je zapela pesem, likovniki so predstavili dela in tako smo sklenili delovni del našega bivanja. Ker je to bil predzadnji dan našega bivanja, smo za večer pripravljali veliko zabavo, da bi tako skupaj preživeli še zadnje trenutke te nepozabne avanture. Naslednji dan smo se po zajtrku žalostni poslovili od Bad Marienberga in se z avtobusom odpravili v Koblenz, od tam pa vsak svojo pot. Mi smo se spet z vlakom odpravili v Frankfurt in počakali na let nazaj domov. V Ljubljano sem prišel v poznih večernih urah, od tam pa me je še čakala dolga pot domov. Tako je minilo še eno nepozabno potovanje, ki sem ga bil deležen zaradi natečaja »Evropa v šoli«. Pred dvema letoma sem prav tako kot nagrajenec potoval na Nizozemsko, letos pa sem bil skupaj z drugimi deležen dvojnega potovanja, najprej v Francijo in potem še v Nemčijo. Veliko mest in znamenitosti sem imel možnost videti zahvaljujoč temu natečaju, kar zagotovo ne bom nikoli pozabil. Zdi pa se mi, da je največ, vsaj po mojem mnenju, vredno to, da sem to lahko delil še z drugimi prijatelji iz cele Evrope. Po teh letih bi lahko rekel, da dejansko ni države, kjer ne bi nekoga poznal. Zagotovo pa niso taki tabori prijetno doživetje zgolj in samo za udeležence, ampak tudi za Evropo samo, v smislu, da nismo ena velika evropska družina zgolj s pogodbami na papirju, ampak tudi sicer, pa četudi samo za en teden. Uroš Sitar Nekdanja astronavtka lahko sname elektronsko zapestnico Orlando, 31. avgusta (STA) - Ameriški sodnik Marc Lubet je v četrtek v Orlandu odločil, da lahko nekdanja astronavtka Lisa Nowak sname elektronsko zapestnico, dokler se ne bo začel sodni proces zaradi poskusa ugrabitve tekmice za naklonjenost pilota raketoplana. Nowakovo so aretirali februarja, ko je prevozila več kot 1000 kilometrov od Houstona do Orlanda, da se sooči s Colleen Shipman in pri tem namesto avtocestnih stranišč uporabljala vesoljske pleničke. 44-letna Lisa Nowak je v petek sodnika zaprosila, naj ji odstrani elektronsko zapestnico, ki nadzira njeno gibanje. Zaradi nadležne zapestnice menda ni mogla telovaditi, prav tako pa drago plačuje za prisilno najemnino. Za zadevo mora namreč plačevati 105 dolarjev na teden. Nowakova je bila izpuščena na prostost do sojenja po plačilu 25.500 dolarjev varščine, nakar so ji nadeli zapestnico, ki jo nosi na gležnju. V petek je obljubila, da se Shipmanovi ne bo skušala več približati. Shipmanova je bila prav tako prisotna na sodišču in je povedala, da Nowakovi ne zaupa in da se bolje počuti, ko ve, da ima na sebi zapestnico. Astronavtka Sunita Williams obiskala ameriške Slovence v Ohiu Cleveland, 31. avgusta (STA) - Ameriška astronavtka slovenskega rodu Sunita Williams je v četrtek obiskala slovenske rojake v svojem rojstnem mestu Euclidu pri Clevelandu, kjer je v Dvorani slavnih polke in muzeju opisovala svoja doživetja v vesolju. Že v sredo pa je v dvorani slovenske cerkve St. Mary v Collinwoodu na podobni prireditvi od slovenskega generalnega konzula v Clevelandu Zvoneta Žigona dobila spominska darila in zahvalo za promocijo Slovenije. Williamsovo je v četrtek med drugimi pozdravil župan Eucli-da William Cervenik (rojen Cerkvenik), ki je predstavil tudi njeno mamo Bonnie Zalokar Pandya. Generalni Konzul Ži-gon je med drugim povedal, da so njeni dosežki pomembni tako za Slovenijo kot tudi za rojake zunaj domovine ter dodal, da je za njeno "turnejo " pri Slovencih v veliki meri zaslužen tudi profesor Edi Gobec. Williamsova je v sredo in četrtek opisovala svoja doživetja v vesolju in odgovarjala na vprašanja otrok in odraslih, ki so nanjo zelo ponosni. Williamsova je Slovenijo obiskala še pred poletom v vesolje v času priprav, ko je obiskovala tudi Rusijo, kjer se je med drugim učila ruščine in se seznanjala z rusko tehnologijo. Sunita Williams se je vrnila na zemljo 22. junija, potem ko je v vesolju oziroma na Mednarodni vesoljski postaji preživela 195 dni in s tem podrla ženski rekord po bivanju v vesolju kot tudi rekord po času, prebitem na vesoljskem sprehodu. Willi-amsova je tretja ameriška astronavtka slovenskega rodu, ki je že bila v vesolju, po Ronaldu Segi in Jerryju Linengerju. Sunita Williams se je rodila 19. septembra leta 1965 Bonnie in Deepaku Pandyji v Euclidu, kjer živi veliko ameriških Slovencev, ki so nanjo zelo ponosni. V Sloveniji je še posebej odmevala novica, da ji je mama Bonnie v paket presenečenja za božič v vesolju zapakirala tudi slovensko klobaso mesarije Azman. Evropski solarni avto s 100 km/h na dirko v Avstralijo Bruselj, 30. avgusta (STA) - V Bruslju seje danes predstavila ena od evropskih ekip, ki bo sodelovala na 3000-kilometrski dirki avtomobilov na sončno energijo od 21. do 28. oktobra v Avstraliji. Solarni avto zmore celo do 150 kilometrov na uro, v povprečju pa gre 100 kilometrov na uro, so pojasnili člani ekipe. Takšne ideje za boljše okolje niso ovira za dobiček in "tisti, ki bo to prvi doumel, bo zmagovalec poslovnih priložnosti v prihodnje", pa je ob tempoudaril komisar za znanost in raziskave Janez Potočnik, kije solarnemu avtu zaželel srečno pot. Solarni avto je videti precej krhek in v njem je komaj dovolj prostora za voznika. "Najprej izberemo voznika, nato pa avto prilagodimo njegovim meram, saj mora biti prostor zanj čim manjši," so pojasnili člani ekipe Umicore Solar Team, ki so pred stavbo Evropske komisije Berlaymont predstavili svoj projekt. Marsikdo je ob predstavitvi težko verjel, da je avto dejansko tako hiter, kot zatrjujejo mladi člani ekipe. "Povprečna hitrost naj bi bila 90 kilometrov na uro. Te solarne celice, ki so na avtomobilu, so izjemno učinkovite, sicer so tudi na satelitih in so blazno drage," je pojasnil Potočnik. "Ko je bilo organizirano prvo tekmovanje, je bila povprečna hitrost avtomobila, ki je zmagal, več kot 100 kilometrov na uro. Zdaj so to zmanjšali, saj bi bilo sicer prenevarno. Avto je krhek," je še dejal slovenski komisar, ki je ekipi zaželel, da bi bili ti kilometri v Avstraliji zanjo čim krajši. Spremembe za boljše okolje so in bi morale biti ključna poslovna priložnost, je dejal Potočnik. "Tu so mladi ljudje z idejami in sponzorji, podjetja, ki takšne ideje vedno bolj razumejo kot priložnost za dobiček - to je zmagovalna kombinacija," je poudaril. "Naša dolžnost pa je, da politiko usmerimo tako, da bo to spodbujala," je dodal. Srečno pot evropskemu solarnemu avtu na dirki v Avstraliji je zaželela tudi komisarka za komunikacijsko strategijo in institucionalne zadeve Margot Wallström. EU ob prelomnih odločitvah, kakršna je bila postavitev cilja za zmanjšanje izpustov za 20 odstotkov, potrebuje veliko pomoči od inženirjev in inovatorjev, je poudarila. "Naslednje leto januarja bomo imeli na svetu prvi komercialni elektrosolarni hibridni avto, to je prihodnost," je še dejala komisarka in dodala, da "prav nič ne zavida" tistemu, ki bo sedel v majhni celici avtomobila. Člani ekipe, ene od dvanajstih evropskih, ki se bodo udeležile dirke, pričakujejo uvrstitev med prvih pet, z nekaj sreče pa celo stopničke. Iskrice Naša literatura je kot kokoš, nenehno nosi jajca, ki so si strašno podobna. -k-k-k Počasen in neomajen zmaga v tekmi. •k-k-k Bolje je boriti se in izgubiti, kot sploh se ne boriti. -k-k-k Nobene človeške lastnosti ni težje prenašati v navadnem življenju in jo tudi slabše ne prenašajo kot nestrpnost. -k-k-k Večen nič je OK, če si zanj primerno oblečen. -k-k-k Ni res, da je ravna črta vedno najkrajša pot. -k-k-k Pot je dovolj slaba in ni potrebno, da se še obme-tujemo s kamni. -k-k-k Tisoč steza vodi pod zemljo, nobena pa se ne vrača na dan. -k-k-k Imamo čudno lahko srce, kadar v dobri veri sprejmemo našo ničnost na kateremkoli področju. -k-k-k Vsak naj najbolj ceni zlato srednjo pot. -k-k-k Mladost je lepa, ker lahko občuduje ne da bi razumela. -k-k-k Doslednost je nasprotna naravi, nasprotna življenju. Edini docela dosledni ljudje so mrtvi. Smeh ni greh Ponesrečenka Ko so pripeljali pones-rečenko, jo je doktor pregledal in narekoval sestri: »Odrgnine po rokah, počeno drugo rebro levo, zlom levega gležnja.« V tem trenutku se pones-rečenka prebudi. »Koliko ste stari?« jo vpraša doktor. »Dvaindvajset let.« Sestra, napišite še: Motnje v spominu. čutljivi del penisa?« »Moški.« »Ne, gospod. To je samo začasna situacija, dokler ne odplačava stanovanja.« Obisk ravnatelja Preden je ravnatelj vstopil v razred, je učiteljica pojasnila učencem: »Kdor bo znal odgovoriti na moje vprašanje, naj dvigne desno roko, kdor pa ne bo znal, naj dvigne levo roko!« Pri zobozdravniku Pacient se po puljenju zoba pritožuje: »Kaj, 20 ev-rov za pet sekund dela?« Zobozdravnik: »Saj ga drugič lahko pulim pol ure.« Hiša časti Dva odvetnika večerjata v restavraciji. Med jedjo se prepirata o neki pravni zadevi in eden od njiju pokliče natakarja: »Imate morda pri vas Kazenski zakonik?« Natakar odhiti in se vrne čez minuto: »Šef strežbe je rekel, da vaju danes časti hiša.« Dopust Jure sreča znanca, ki veselo razpoložen hiti skozi mesto. »Kaj se je zgodilo, da si tako zadovoljen?« ga vpraša. »Pri zobozdravniku sem bil!« »In zaradi tega si tako dobre volje?« se čudi Jure »Na vratih njegove ordinacije piše, da bo tri tedne na dopustu!« Obletnica Na obletnici mature se srečata sošolca, ki se nista videla trideset let. Prvi vpraša: »Je tvoja žena še tako lepa, kot je bila v gimnaziji?« »Še,« odgovori drugi, »samo zdaj za to porabi en uro več.« Plačilo »Slišal sem, da si spal z mojo ženo! To boš pa drago plačal!« »To pa ne! Dvakrat pa ne mislim plačevati!« Občutljivi del »Kateri je najbolj neob- Anketa Znanstvenik, ki z anketami raziskuje spolno življenje, pokliče eno od anke-tirank: »Veste, tu je nesporazum. Pod vprašanjem, kako pogosto seksata, je mož napisal dvakrat tedensko, vi pa večkrat dnevno, pretežno ponoči.« Povabilo Mladenič dami v lokalu: »Vsakič ko se mi nasmehnete, bi vas najraje povabil k sebi.« »Kakšen šarmer ste!« »Ne, zobozdravnik.« Spomenik Zakaj Škoti pokopljejo svoje sorodnike samo do pasu? Zato da jim ni treba postavljati spomenika. SESTAVIL EDI KLASINC (SINDIKALEC) VRSTA, ZVRST DLAKA POD NOSOM PRIKAZEN, STRAH FRANCOSKI KOLESAR (CHRISTOPHE) PREBIVALEC RIMA VODNA STRUJA ŽLAHTNI PLIN VZDEVEK GLASBENIKA ALEŠA KERSNIKA ZNANILKA POMLADI, LASTOVKA KATARINA HUMAR FINSKI SKLADATELJ (ERKKI) SKAVTSKO TABORJENJE OKRASNO DREVO FRANCOSKA PREPROGA PISMENA ZAVEZA NEMŠKI MOTOCIKLIST (SVEN) ULANSKA SUKNJA OLGA REMS ZVONKO IVANČIČ iiiiiiiiiiiiiiiiiii MESTO V EGIPTU HERCEGOVEC SL. PESNICA (MARIJA) GAJ NASA PESNICA MUSER ZDRAVKO AČKUN VŠITI DEL BLAGA EST. PISEC PERVIK TANKA TKANINA NEMŠKI IGRALEC HR. IGRALKA (NINA) ODREZAVO GOVORJENJE PESNICA (MAJDA) KOMAD NINA ROBICA MEGARSKI ROPAR BRANKO ELSNER IRSKA POGREBNA PESEM RAZDALJA, ODDALJENOST MESTO V ITALIJANSKI POKRAJINI KAMPANJI CESTNO VOZILO IZ BESEDE TONE DESENIŠKA RADIOPTUJ 89,8° 98,2 °I04Í3 www.radio-tednik.si Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: drget, žerka, Idar, Nanak, peskanje, AP, Shuster, CT, AVOGADRO, pokrivači, nabirost, oman, kraj, Otčenašek, RČ, asa, Azrael, Lena, nat, reža, Barres, Na, onemelost, rinkit, UB, skleda, terice, leglo, tačna, aleja, krota. Ugankarski slovarček: AALTONEN = finski skladatelj (Erkki, 1910 - 1990); ALINARI = italijanski fotograf (Vittorio, 1859 - 1932); DŽEMBORI = skavtsko taborjenje, jamboree; ITSA = MESTO = mesto v Egiptu; KEEN = irska pogrebna pesem; LANGSCHAEDEL = nemški motociklist (Sven, 1980 - ); OEST = nemški gledališki in filmski igralec (Johann Adam, 1946 - ); RIMKO = slovaški gledališki in filmski igralec (Andrej, 1931 - 2006); SKIRON = megarski ropar iz grške legende. Fantovščina Prijatelj, mi lahko poveš, kakšno fantovščino ste mi pripravili?« »Seveda. Najprej pijača, nato jedača, nato še več pijače in ko boš čisto pijan, še porno film.« »Daj no, za porno film pa res ni treba biti pijan!« »O pač, če v njem nastopa tvoja nevesta!« ©©© Fantaziranje Hudo bolan Štajerec je k postelji poklical sina in mu rekel: »Preden umrem ti bom zaupal veliko skrivnost. Vino se lahko izdeluje tudi iz grozdja.« Sin je obupano dejal: »Mislim, da umira! Že fantazira!« ©©© Dolga pot Spermiji v ženskem telesu se prebijajo naprej. Pa reče eden: »Koliko je še do tistih jajcevodov?« Drugi reče: »Eh, daleč, daleč, zdaj smo šli šele mimo mandeljnov!« ©©© V vlaku Sedijo v vlaku mati, hčerka, Ljubljančan in Mariborčan. Ko vlak zapelje v tunel, se zasliši pok. Mati si misli, da je nekdo od onih dveh prijel hčerko za nogo, pa ga je usekala. Hčerka si misli, daje gotovo eden od obeh prijel mamo za nogo, pa ga je usekala. Ljubljančan si misli, da je Mariborčan prijel eno od onih dveh za nogo, a je njemu dala klofuto. Mariborčan pa si misli, kje je še en tunel, da dam Ljubljančanu še eno klofuto! ©©© Puljenje zoba Pacient: »A ste zmešani, 200 evrov za puljenje zoba?« Zobozdravnik: »Ja, ker ste se tako drli, da so trije pacienti ušli!« ©©© Blondinka »Zakaj blondinka komaj čaka da posivi?« »Da dobi malo več sivih celic!« »Zakaj pa ta vic ne drži?« »Ker blondinke ne vedo, kaj je siva celica.« ©©© Direktor Direktor žalosten potoži prijatelju: »Včasih sem zahteval od vsake tajnice najprej fotografijo, potem sem jo šele zaposlil. Sedaj pa te nesramnice najprej zahtevajo mojo fotografijo, šele potem se odločijo, ali bodo vzele službo ali ne.« ©©© Govori se ... ... da so ob pričetku novega šolskega leta oddahnili tudi starši in sorodniki šolarjev, saj so se končno ustavili stroški-za sicer brezplačno šolanje. ... da si po nedavnem odprtju lokalne ceste v Ve-lovleku mnogi niso upali natočiti vina, saj jih je bilo strah, da bi se ob vračanju na domove kdo prevrnil v malce preglobok obcestni jarek. ... da so na Runču bolj pri ta lenih, saj jim nedavno tega v celi vasi ni uspelo najti dveh lopat, tako sta župan Cvetko in podžupan Šumenjak sadila lipo izmenično, z istim orodjem. ... da so ptujski gostinci odpotovali na izobraževalno ekskurzijo v Srbijo samo za to, da bi se končno naučili, kako se delajo pra- ve specialitete z roštilja. ... da so vrli primorski nogobrcarji minuli konec tedna na Spodnjem Štajerskem naredili pravi „dar-mar", saj so obrcali tako plave kot rdeče in pokvarili veselo razpoloženje navija- čev. Vidi se ... . da morajo v občini St. Tomaž zares vsi plesati tako, kot jim gode tamkajšnji župan Mirko Cvetko - na harmoniko. Za ostre oči • Najdi razlike Foto: Tajno društvo PGC Foto tedna • Bralci fotografirajo Slika se razlikuje v desetih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 7. septembra, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili CD. Nagrajenka iz prejšnje številke: Nives Kokol, Dolane 31 b, 2282 Cirkulane. Pa veliko zabave! Foto: Sabina Granda Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu "jpg" in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Današnjo fotografijo je poslala Sabina Granda iz Slomov in jo naslovila: Miške so nam pojedle kruh! Fotografija je nastala v živalskem vrtu v Zagrebu. RADIOPTUJ 89,8° 98,2 °I04¡3 www.radio-tednik.si Sudoku • Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. 7 5 5 7 1 9 2 3 4 9 1 8 2 4 8 2 3 4 5 1 3 4 2 8 7 8 3 5 2 4 2 9 5 6 Anekdote slavnih Ameriški igralec Harry Baur je bil eden najbolj priljubljenih igralcev. Umrl je po hudem mučenju v gestapovskem zaporu. V neki komediji je nastopal v vlogi Oscarja Wilda. Po predstavi mu je neki kritik dejal: »V vašem nastopu sem našel eno samo napako, to, da namreč niste podobni Wildu.« Igralec mu je mirno odgovoril: »To pa ni moja napaka, ampak Wildova, ker mi pač ni podoben.« V mladih letih je nemška gledališka in filmska igralka Adele Sandrock obiskala dvorni ples. Kar nekaj časa je stala nekje v kotu, ne da bi se kdo zmenil zanjo. Nazadnje jo je le ogovoril mlad častnik: »Gospodična, nima kje sedeti?« »To že imam,« je odgovorila Adele, »ampak nikjer ni prostega stola.« Starogrški filozof Sokrat je s skrbno zastavljenimi vprašanji želel razkrivati resnico in razgaljati zmoto. Obsodili so ga na smrt, češ da uvaja tuje bogove in kvari mladino. Ni hotel zbežati in izpil je strup. Zapustil ni nič zapisanega, njegov nauk, začenši z reklom Vem, da nič ne vem. Ko mu je žena Ksantipa objokana prišla povedat, da so ga obsodili na smrt, je preprosto pripomnil: »To me ne preseneča.« »Ampak obsodili so te po krivem!« je kriknila žena. Sokrat je ostro odvrnil: »Bi mogoče rajši videla, da bi bil kriv?" Od torka do torka Tadejev znakoskop Ljubezen Poseí Denar Zdravje Oven vvv ©© € 000 Bik vv ©©© €€€ 0 Dvojčka vv © €€ 00 Rak vvv ©© €€ 000 Lev v ©©© € 00 Devica vv © €€€ 000 Tehtnica vvv ©© €€ 0 Škorpijon vv © € 000 Strelec v ©©© €€€ 00 Kozorog vv © € 000 Vodnar vvv ©© €€ 0 Ribi vv ©©© €€€ 00 Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od 4. septembra do 10. septembra: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično OBČINA VIDEM ŽUPAN Na podlagi 60. člena ter 4. odstavka 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07-ZPNačrt) in 30. člena Statuta Občine Videm (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 7/07), Občina Videm objavlja JAVNO NAZNANILO o javni razgrnitvi predloga sprememb in dopolnitev izvedbenega prostorskega akta: Prostorski ureditveni pogoji za območje občine Videm. 1. Javno se razgrne predlog sprememb in dopolnitev izvedbenega prostorskega akta: Prostorski ureditveni pogoji za območje občine Videm, ki ga je pod številko 05-PUP-06, izdelal Ruris, Vekoslav Prejac, s. p., Podgorci. Sočasno se razgrne tudi poročilo o vplivih na okolje, skupaj z dodatkom za varovana območja, mnenje o opravljeni reviziji poročila o vplivih na okolje in obvestilo o ustreznosti okoljskega poročila. 2. S Prostorskimi ureditvenimi pogoji za območje občine Videm se na osnovi opredelitev o urejanju prostora v dolgoročnem in srednjeročnem družbenem planu občine Videm, podrobneje določa urbanistične, oblikovalske in druge pogoje za posege v prostor ter ukrepe za ohranjanje in razvijanje naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja, za območje občine Videm. Med izdelavo predloga je potrebno izvesti postopek celovite presoje njegovih vplivov na okolje oziroma presojo sprejemljivosti vplivov na varstvena območja, kar je z odločbo št. 354-09-55/2005 z datumom 11. 4. 2005 ugotovilo Ministrstvo za okolje in prostor. V območju sprememb in dopolnitev PUP za območje občine Videm so opredeljena posebna varstvena območja Natura 2000 in sicer: SPA Drava (SI3000011), pSCI Drava (SI3000220), pSCI Haloze-vinorodne SI3000117) in pSCI Boč-Haloze-Donačka gora (SI3000118), na katera bo lahko plan pomembno vplival. Nosilec urejanja prostora, ki v postopku izdelave predloga prostorskega akta ter presoje vplivov na okolje odloči o njegovi ustreznosti je Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana. 3. Javna razgrnitev predloga sprememb in dopolnitev Prostorskih ureditvenih pogojev za območje občine Videm bo v prostorih občine Videm, Videm pri Ptuju 54 (sejna soba). Javna razgrnitev bo od srede, 12. 9. 2007, do vključno petka, 12. 10. 2007. 4. V času javne razgrnitve bo javna obravnava predloga izvedena v sredo, 26. 9. 2007, ob 17. uri na sedežu občine Videm. 5. V času javne razgrnitve lahko vsi zainteresirani podajo pisne pripombe in predloge k razgrnjenemu predlogu sprememb in dopolnitev Prostorskih ureditvenih pogojev za območje občine Videm na naslov Skupna občinska uprava, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, ali pa jih na razgrnitvenem mestu vpišejo v knjigo pripomb. Rok za dajanje pripomb poteče s potekom javne razgrnitve. 6. Javno naznanilo so objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in v časopisu Štajerski tednik ter v svetovnem spletu na naslovu www.videm.si. Župan občine Videm Friderik Bračič GP Project ing PODJETJE ZA GRADBENIŠTVO IN INŽENIRING d.o.o. Vošnjakova 6,2250 PTUJ Tel: 02/787 88 56, Fax: 02/787 88 57, GSM: 041/ 715 173, 031/ 715 173 E-mail: gp.projecting@siol.net Cenjene stranke obveščamo, da smo razširili dejavnost in da razen gradbenih del izvajamo tudi vse vrste STROJNIH OMETOV. Vse informacije in naročila na tel. it. 02/787 88 56. ODPIRAMO CENTER ZDRAVO Visoko kvalitetne fitnes naprave Spinning Nove skupinske vadbe Nova linija nege telesa Rehabilitacija, fizioterapija Telesna analiza Od septembra naprej... ZDRAVO, ENOSTAVNO AKTIVNO www.center-zdravo.si RADIOPTUJ 89,8-98,2 .|04;3 RAZPIS ZA UPORABO VEČNAMENSKE ŠPORTNE DVORANE 1. PREDMET RAZPISA Predmet razpisa je najem uporabe večnamenske športne dvorane pri OŠ Podlehnik v šolskem letu 2007-2008 in to: • vadbenih površin v objektu, • garderob, sanitarij, umivalnikov in tušev v sklopu objekta ter • športnega orodja in opreme v objektu. 2. POGOJI ZA PRIJAVO NA RAZPIS Na razpis se lahko prijavijo: • športna društva ter klubi za otroke in mladino, usmerjena v kakovostni in vrhunski šport, ki so vključeni v financiranje letnega programa športa iz proračuna občine Podlehnik, • drugi klubi, društva iz občine in organizirane skupine, ki izvajajo športno rekreacijo, • društva in klubi izven občine ter • drugi uporabniki. 3. TERMINI ZA UPORABO DAN 1. termin 2. termin 3. termin 4. termin ponedeljek 16.00 do 17.30 17.30 do 19.00 19.00 do 20.30 20.30 do 22.00 torek 16.00 do 17.30 17.30 do 19.00 19.00 do 20.30 20.30 do 22.00 sreda 16.00 do 17.30 17.30 do 19.00 19.00 do 20.30 20.30 do 22.00 četrtek 16.00 do 17.30 17.30 do 19.00 19.00 do 20.30 20.30 do 22.00 petek 16.00 do 17.30 17.30 do 19.00 19.00 do 20.30 20.30 do 22.00 sobota -dopoldne 8.00 do 9.30 9.30 do 11.00 11.00 do 12.30 12.30 do 14.00 sobota -popoldne 16.00 do 17.30 17.30 do 19.00 19.00 do 20.30 20.30 do 22.00 nedelja -dopoldne 8.00 do 9.30 9.30 do 11.00 11.00 do 12.30 12.30 do 14.00 nedelja -popoldne 16.00 do 17.30 17.30 do 19.00 19.00 do 20.30 / Uporaba večnamenske športne dvorane se bo plačevala po ceniku za uporabo večnamenske športne dvorane. 4. ROKI IN NAČIN PRIJAVE Vlogo za dodelitev uporabe večnamenske športne dvorane morajo prosilci poslati po pošti ali oddati osebno na naslov: Občina Podlehnik, Podlehnik 21, 2286 Podlehnik, najkasneje do 20. septembra 2007. 5. INFORMIRANJE KANDIDATOV Vse informacije, vlogo, cenik in hišni red dobite na občini v času uradnih ur (ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure, sreda od 14. do 16. ure) osebno ali pokličite na telefonsko številko 02 788 40 67, 031 857 464 ali pa na e-pošti: miran.krajnc@podlehnik.si Na podlagi prejetih prijav bo izdelan terminski plan (urnik) uporabe za šolsko leto 2007-2008. Z izbranimi najemniki bo sklenil pogodbo o najemu župan najkasneje do 28. septembra 2007. Sestavni del pogodbe je hišni red športne dvorane. Začetek uporabe večnamenske športne dvorane je predvidena s ponedeljkom, 10. oktobra 2007. ŽUPAN Marko Maučič VSAK ČETRTEK OB 20.00 URI PREDLOGI ZA POSKOČNIH 1. Ans. MLADI PETELINI - Pridi v brege dčva 2. Ans. BRATOV GAŠPERIČ - Dinar, tolar, euro 3. Ans. SPEV ■ Ne moreš imeti vse 4. Ans. JUHEJ - Škrjančkova pesem 5. Ans. NOVI SPOMINI - Ko sem zagledal te 6. Ans. ZREŠKA POMLAD - Med prijatelji 7. Ans. PREPIH - Vrtnarska polka Zmagovalec meseca AVGUSTA: ZAPELJIVKE - Kdo je koga zapeljal Še eno možnost v SEPTEMBRU ima: Ans. MLADI PETELIN - Pridi v brege dčva 1. WERNER & KLAPA NEVERA - Ne gane me 2. TULIPAN-Na motorju 3. REBEKA DREMEU - Petek 13 4. BRIGITA ŠULER - Ne dam srca 5. NATALIJA KOLŠEK & KLAPA LAVANDA - Klapa zaigraj 6. OBJEM - Pojdi z nami žurat 7. POP'N DEKL - Gusar Armando Zmagovalec meseca AVGUSTA: MANCA ŠPIK - Balla, Baila, Balla Še eno možnost v SEPTEMBRU lma|o: WERNER & KLAPA NEVERA - Ne gane me ŠOPEK POSKOČNIH POP 7 TOP Glasujem za: Naslov: _ Tel. Številka: Glasovnice poSljlte na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdina OrfejČkove SMS glasbene želje: 041/818-666 Nagrado prejme: Cilika Mar Formin 23 2272 Gorišnica Končno Kredit po vaši izbiri Posebna ponudba stanovanjskih kreditov: • Euribor + 1,1% z odplačilno dobo do 15 let • Euribor + 1,2% z odplačilno dobo do 30 let • stroški odobritve znašajo 50 EUR Družinski paket z varčevanjem pa vam prinese še dodatne ugodnosti: • Euribor + 0,9% z odplačilno dobo do 15 let • Euribor + 1,0% z odplačilno dobo do 30 let • brez stroškov odobritve k Banka Koper Bv*. Koper, čtuila skupke INTES4 ^ SPNBOIO Prireditvenik Torek, 4. september 20.00 Maribor, SNG, v Športnem centru Branik, drama La Strada, za izven 20.00 Vurberk, na gradu, zgodovinska tragedija v petih dejanjih, Spomenik pri Hrastovcu, predstavo bo odigralo KD Grajena Sreda, 5. september 11.00 Ptuj, Novi trg, žonglerska predstava, v okviru projekta Ptuj - odprto mesto 16.45 Ptuj, Mestni trg, vragolije z monocikli, v okviru projekta Ptuj - odprto mesto 17.00 Ptuj, Mestni trg, žonglerska predstava, v okviru projekta Ptuj - odprto mesto 17.00 Ormož, v Mladinskem centru, predavanje z aktivno soudeležbo, Vrednote, skriti zaklad v družini, predavala bo Olga Popov, višja medicinska sestra 17.30 Ptuj, Mestni trg, žonglerska predstava, v okviru projekta Ptuj - odprto mesto 19.00 Ptuj, Mestni trg, žonglerji, monocikli, delavnice ..., v okviru projekta Ptuj - odprto mesto 20.00 Maribor, SNG, v Športnem centru Branik, drama La Strada, za izven Četrtek, 6. september 11.00 Ptuj, Novi trg, plesna predstava Zaman, v okviru projekta Ptuj - odprto mesto 16.30 Ptuj, Mestni trg, nastop Glasbene šole sv. Petra in Pavla, v okviru projekta Ptuj - odprto mesto 17.00 Ormož, v Mladinskem centru, predavanje z izkustveno delavnico, Razvijanje zdravega življenjskega sloga skozi ustvarjalnost, predava Evalda Bizjak, dipl. delovna terapevtka, spec. Umetnostne terapije 17.30 Ptuj, Mestni trg, lutkovna predstava OŠ Podlehnik, v okviru projekta Ptuj - odprto mesto 19.00 Ptuj, terasa gostilne Ribič, literarni večer, v okviru projekta Ptuj - odprto mesto 20.00 Ptuj, Mestni trg, nastop Big Banda + plesalcev Musicology + ptujskih ognjašev, v okviru projekta Ptuj - odprto mesto Kako srčno si želela, da še med nami bi živela, smo vsi se borili, da zdravje bi ti ohranili, smrt je hotela, te prezgodaj nam je vzela. Vse, kar storila si za nas nekdaj, v spomin bo in hvala ti vekomaj. Rada si imela ljudi okoli sebe, jih razveseljevala in spoštovala, zlobe nisi poznala. Toda ni besed več tvojih in stiska rok, ostal je le spomin nate in v spominu trpek jok. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, hčerke in sestre Jožice Ilešič IZ HVALETINCEV 3 8. 2. 1961 - 26. 8. 2007 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter nam izrekli ustno in pisno sožalje. Iskrena hvala bolnišnicam Ljubljana, Maribor in Ptuj, osebnemu zdravniku dr. Schaubachu. Hvala govornikoma, župniku, pevcem, pogrebnemu zavodu Jančič in godbeniku za odigrano Tišino. Žalujoči: mož Mirko, hčerki Irena in Andreja, sin Roman z Jasmino, mama Matilda in sestra Frančiška s sinom Andreasom Mali oglasi STORITVE PROFINISH popravilo poškodbe po toči in drugih udrtin na os. vozili brez lakiranja. Stanko Zagoršek, s. p., Drstelja 23 b, Destrnik tel. 031 666 774. KMETIJSTVO NESNICE mlade, rjave, pred nesno-stjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. PRODAM krompir za ozimnico, rdeči in beli. Tel. 790 02 81 ali 031 581 700. PRODAM krompir za ozimnico, možna dostava. Tel. 041 363 947. PRODAMO BELO mešano grozdje. Tel. 768 54 71. PRODAM trgatev belega grozdja v Krčevini pri Vurberku . Tel. 041 522 565. PRODAM telico, brejo 7 mesecev, vajene paše. Telefon 040 651 451. PRODAM grozdje z brajd - kvinton in belo mešano ter belo vino. Telefon 031 449 207. PRODAM kravo simentalko, brejo 7 mesecev, staro 7 let. Telefon 051 274 553. PRODAM dva nova hrastova soda, 400 in 420 litrov. Telefon 761 02 00, 031 445 459. PRODAM krožne brane na 20 diskov in kupim obiralec koruze ter enoosno traktorsko prikolico Kiper. Telefon 02 80 36 541. PRODAM traktorski drobilec zrnja. Telefon 764 90 81. PRODAM grozdje ali mošt sorte tra-minec. Telefon 051 345 549. NEPREMIČNINE ENOSOBNO opremljeno stanovanje v Ptuju prodamo. Telefon 776 49 31 ali 031 722 137. DOM STANOVANJE NA VOLKMERJEVI CESTI v Ptuju oddam garsonjero, opremljeno. Telefon 041 764 395. HKMKlMD UD© IMMJM s sklepanjem zavarovanj Zavarovalnice Maribor, Triglav in Adriatic Slovenka, ter registracijo. Izvajali se bodo po naslednjem razporedu: DAN DATUM URA (od-do KRAJ-LOKACIJA ponedeljek 3.9.2007 8.00-9.00 Cvetkovci - pri Dominkovih 9.30-10.30 Gajevci - trgovina Vrtnica 11.00-12.00 Moškanjci - bencinski servis Žiher 13.00-14.00 Markovci - deponija _14.30-15.30_Stojnci - Gasilski dom_ torek 4.9.2007 8.00-9.00 Žetale - bar Pod lipo 9.30-10.30 Podlehnik - Kmetijska zadruga 11.00-12.00 Jurovci - Avtoelektrika Bračič 13.00-14.00 Zg. Hajdina - Gasilski dom 14.30-15.30 Apače - Gasilski dom sreda 5.9.2007 8.00-9.00 Dornava - Kmetijska zadruga 9.30-10.30 Polenšak - gostilna Šegula 11.00-12.00 Lasigovci - kmetija Kukovec 13.00-14.00 Zamušani - Guma bar _14.30-15.30_Grajena - Gasilski dom_ četrtek 6.9.2007 8.00-9.00 Stoperce - gostilna Litož 9.30-10.30 Majšperk - gostilna Dolinca 11.00-12.00 Lovrenc na d.p. - društvo upokojencev 13.00-14.00 Mihovce - Avtoservis Dobič _14.30-15.30_Jablane - kmečki turizem Medved_ petek 7.9.2007 8.00-9.00 Placar - kmetija Markež 9.30-10.30 Vitomarci - kmetijska zadruga 11.00-12.00 Zagorci - Gasilski dom Grabšinski breg 13.00-14.00 Gabernik - trgovina Hrga _14.30-15.30_Pacinje - Gasilski dom_ ponedeljek 10.9.2007 8.00-9.00 Gerečja vas - Gasilski dom 9.30-10.30 Videm - market Žerak 11.00-12.00 Leskovec - pri pokopališču 13.00-14.00 Cirkulane - bar Marinka 14.30-15.30 Drstelja - kmečki turizem Lacko Vsi traktorji in traktorski priklopniki lahko opravijo tehnični pregled z zavarovanjem in registracijo tudi do 30 dni pred potekom, brez dodatnega stroška oz. oškodovanja za dneve veljavnosti registracije. Informacije na telefon: 02 / 788 11 68. Se priporočamo! Dominko d.o.o. TEHNIČNI PREGLEDI, Zadružni trg 8, 2251 PTUJ, TEL.: 02 / 788 11 7 DRUŽINA IŠČE bivalni vikend ali starejšo hišo v najem na relaciji Ptuj-Maribor, okolica Ptuja, z možnostjo kasnejšega odkupa. Telefon 031 529 479 po 19. uri. DELO POTREBUJEJO ljudi za trganje jabolk. Vinko Medved, Žikarce 74, Zgornja Korena, telefon 682 67 81. TAKOJ ZAPOSLIMO mizarje in pomočnike v mizarski delavnici. Nudimo lep OD. Dodatne informacije na tel.: 040 239 282. Želod Knechtl in drugi, d. n. o., Mladinska 17, Miklavž na Dravskem polju. KREDITI - mobilno bančništvo - * POTROŠNIŠKI - GOTOVINSKI { do 8 let) (Tudi za prihodke manjie od 417 C) STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI (do 30 let) SVETOVANJE na : 051 804 324 INOVATIVA, Milena Prapotnki.p, PMcova ulica 19/a. 2250 PTUJ SPOMIN 4. 9. 2007 mineva 5 let, odkar nas je za vedno zapustila draga žena in mama Antonija Gril 21. 3. 1958 - 4. 9. 2002 Hvala vsem, ki postojite ob njenem mnogo preranem grobu in ji prižgete svečo. Žalujoči: vsi njeni Psalm 62 (617)-6 Le pri Bogu se umiri, moja duša, kajti od njega je moje upanje. ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, očeta in brata Antona Majcna IZ PODVINCEV 138 Hvala vsem duhovnikom minoritom za opravljen cerkveni obred in za sveto mašo, govornikom, pevcem za odpete žalo-stinke, Komunalnemu podjetju Ptuj, godbeniku za odigrano Tišino, zastavonošu, vsem sorodnikom, znancem in sosedom za darovane svete maše, sveče in cvetje. Žalujoči: žena Angela, hčerka Andreja, sin Tomaž, brat Silvo z družino in ostalo sorodstvo Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini spremljajo človeka. V SPOMIN Alojz Lebar BRATISLAVO! 39, POLENŠAK 1915 - 1980 Marija Lebar 1912 - 2005 Stanislav Lebar 1955 - 2006 V življenju skromno ste živeli in veliko hudega pretrpeli. Zdaj le mirno v grobu spite, saj spomin na vas ostaja in živi. Hvala vsem, ki z dobro mislijo postojite ob njihovem grobu. Vaši najdražji Plemenitost in delavnost sta krasili tvoj značaj, poštenost in ljubezen sta te bogatili. Hvala ti. Prijateljem in znancem sporočam žalostno vest, da je po hudi bolezni umrla moja ljuba žena Ivana Radovanovic - Hanika RIMSKA PLOŠČAD 5, PTUJ upokojena medicinska sestra Splošne bolnišnice Ptuj. Pogreb drage pokojnice bo v sredo, 5. septembra 2007, ob 15. uri na novem rogozniškem pokopališču. Žara bo pripeljana v vežico na dan pogreba ob 10. uri. Žalujoči: mož Dušan Maribor • Festival narečnih popevk Slavila Regina in Malibu Na tradicionalnem festivalu narečnih popevk, ki se je zgodil v nedeljo, 2. septembra, v veliki dvorani SNG Maribor, so televizijski gledalci in radijski poslušalci za najbolj všečno izbrali popevko „Sin muj se nječe ženet" v izvedbi skupine Malibu, strokovna komisija pa je za najboljšo narečno popevko izbrala skladbo „Tvoje očij", ki jo je odlično zapela Regina. Po objavi razpisa za letošnji festival narečnih popevk v Mariboru je strokovna komisija že spomladi izmed 48 sprejetih izbrala 14 skladb z besedili v narečjih slovenskih pokrajin, določila pa je tudi izvajalce in aranžerje za posamezne skladbe. V maju je z Big bandom RTV Slovenija Foto. M. Ozmec Ze pred prireditvijo se je v novinarskih krogih govorilo, da je med favoriti tudi ansambel Veritas; morda tudi zaradi brhke in lepono-ge pevke. Foto. M. Ozmec Zmagoslavna skupina Malibu je bila odločitve gledalcev in poslušalcev upravičeno vesela. Foto. M. Ozmec Letošnjo festivalsko prireditev je vodila televizijka Mojca Mavec, izvajalce pa je spremljal Big band RTV Slovenija pod vodstvom Lojzeta Krajnčana. Foto: M. Ozmec Med glasovanjem občinstva so slovensko ljudsko petje in plese uspešno predstavili člani akademske folklorne skupine Študent iz Maribora. pod vodstvom Lojzeta Krajnčana v studiih Radia Slovenija opravila vsa instrumentalna snemanja festivalskih skladb, vokalni del pa so izvajalci posneli v studiu 22 Radia Maribor. Pri dobri polovici skladb so vokalno spremljavo posneli člani mariborske opere Marjan Šef, Dada Kladnik, Jaka Feguš in Dušan Topolo-vec. Vsa studijska snemanja so bila potrebna za izdajo festivalske zgoščenke z vsemi 14 narečnimi popevkami, ki je izšla na dan festivala pri založbi kaset in plošč RTV Slovenija, sicer pa so tudi na letošnjem festivalu vse popevke izvajali v živo, tako instrumentalisti kot vokalni izvajalci, kar ostaja pomembna značilnost in morda tudi prednost tega mariborskega festivala. V Veliki dvorani Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru so na letošnjem narečnem festivalu tako nastopili ansambel Brežiški flosarji, Zapeljivke, Uri banda, ansambel Dinamika, Vlado Poredoš s pajdaši, ansambli Malibu, Bum in Štrk, Danil Malalan, Regina, ansambel Ekart, Hal-gato band, Marko Mulec ter ansambel Veritas. Letošnjo festivalsko prireditev je prvič, a prikupno in domiselno vodila televizijska voditeljica Mojca Mavec, ki je tudi avtorica scenarija; odrska scena je bila delo Mojce Vilhar, režiser festivala je bil Igor Ambrožič, producent pa Janez Čebulj. Med glasovanjem televizijskega in radijskega občinstva (telovotinga), ki se je zgodilo petič v zgodovini tega festivala, pa so nastopili vokalna skupina Srake in člani akademske folklorne skupine Študent iz Maribora, ki so predstavili Ljudske pesmi in plese iz različnih slovenskih narečnih območij. In kdo so letošnji nagra- Napoved vremena za Slovenijo Kadar prve dni kimovca pogostoma grmi, J|/10 bo dosti tepkovca, pšenice, rži. Danes dopoldne bo dež večinoma ponehal. Čez dan bo spremenljivo do pretežno oblačno, na Primorskem pa delno jasno. Pojavljale se bodo krajevne plohe. Pihal bo severovzhodnik, na Primorskem pa burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 14, najvišje dnevne od 13 do 19, na Primorskem do 22 stopinj C. V sredo in četrtek bo v zahodni Sloveniji delno jasno. Drugod bo spremenljivo do pretežno oblačno, pojavljale se bodo krajevne padavine, deloma kot plohe, ki bodo pogostejše na vzhodu. Pihal bo okrepljen severni veter. Postopno bo nekoliko topleje. Osebna kronika Rodile so: Petra Potrč, Vla-hovičeva 1, Kidričevo - Nejo; Tanja Simonič, Orešje 194, Ptuj - Tio; Lidija Lešnik, Zg. Žerjavci 73/b, Lenart v Slov. goricah - Gabrielo; Adrijana Perko, Pršetinci 34, Sveti Tomaž - Lariso; Špela Štok, Prepolje 44, Marjeta na Dravskem polju - Nick Aleksandra; Tanja Hebar, Dornava 65 A, Dornava -Tejo; Martina Hrnčič, Cirku-lane 85, Cirkulane - Matejo; Martina Krabonja, Podgorci 10, Podgorci - Žiga; Lojzika Zajšek, Dolena 29, Ptujska Gora - dečka; Irena Kropec, Stogovci 16, Ptujska Gora - Martina; Tadeja Gabrovec, Ul. Avgusta Hlupiča 4, Ptuj - Manjo; Stanka Šalamun, Podvinci 118 B, Ptuj - Majo; Monika Pilko, Rakeževa ulica 6, Šmarje pri Jelšah - Jakoba. Umrli so: Slavko Bauman, Slov. cesta 38, Središče ob Dravi, roj. 1933 - umrl 26. avgusta 2007; Franc Težak, Pestike 32, roj. 1923 - umrl 24. avgusta 2007; Neža Premužič, roj. Anderlič, Velika Nedelja 6 a, roj. 1930 - umrla 26. avgusta 2007; Jožica Ilešič, roj. Kovačec, Hvaletinci 3, roj. 1961 - umrla 21. avgusta 2007. Poroka - Ptuj: Vlado Grlica, Kosovelova ul. 36, Izola, in Gordana Kaisersberger, Dolič 36/b. jenci? Daleč največ, kar 2493 glasov, s tem pa tudi veliko festivalsko statuo ter 1500 evrov denarne nagrade je prejela popevka „Sin muj se nječe žjenet", za katero je glasbo napisal Jani Lipičnik, besedilo Matjaž Vrh in Marjan Uljan, aranžma Patrik Greblo, izvedla pa jo je skupina Malibu iz Ilirske Bistrice. (Na drugem mestu je bila skladba Tu je tu v izvedbi Brežiških flosarjev, tretja pa skladba Na vasi, ki jo je izvajala skupina Bum.) Nagrado 1500 evrov za najboljšo skladbo po mnenju strokovne komisije organizatorjev je prejela skladba „Tvo-je očij", za katero je glasbo na- PLESNI CENTER '—•» VPISUJE Foto. M. Ozmec Simpatična Regina je odlično zapela najboljšo narečno popevko po mnenju strokovne komisije. |PLESNIVRTEC-od3.leta Iplesnašola i hip hopšola športni plesih plesnarekreacija aerobika latino tečaji za odrasle Vsak delovnik med 16. in 20. uro Volkmerjevac. 26, Ptuj, T. 0 2 748 1 4 46 www.mambo-ptuj.com pisal Dezider Cener, besedilo Feri Lainšček, aranžma Patrik Greblo, odlično pa jo je zapela pevka Regina. Pesem „Tvoje očij", ki jo je v prekmurščini napisal Feri Lainšček, je prejela tudi prvo nagrado strokovne komisije za najboljšo narečno besedilo; drugo nagrado za besedilo si je prislužil TUlio Možina za pesem v kraškem narečju „Sinek muj" v izvedbi Daniela Malalana, tretjo nagrado za besedilo pa je prejel Rajko Stropnik za pesem v koroškem narečju „Naš atej" v izvedbi skupine Zapeljivke. Glasbo narečnih popevk je ocenjevala strokovna komisija, v kateri so bili letos Mojca Menart, Urška Čop Šmajgert, Tomaž Habe, Ivo Umek in Dušan Zore, narečna besedila pa je ocenjevala strokovna komisija v sestavi dr. Zinka Zorko, dr. Mihaela Ledinek, Mojca Maučec in Martin Draškovič. Morda še to: na lanskem mariborskem festivalu narečnih popevk, nekdanji Popevki vesele jeseni, je poslušalce in gledalce najbolj navdušil ansambel Zreška pomlad, strokovno komisijo pa Lidija Kodrič s skladbo Tvuoje Uor-glice. Festival so poleg televizije Slovenija neposredno prenašali še Radio Slovenija, regionalni televizijski center Maribor ter Radio Maribor. M. Ozmec