Glas Naroda List slovenskih delavcev v c>4meriki. & W? first SJovenic Dally m the United States. Issued every day* except Sundays and Holidays. Italjan Zotti je postal celo Srbin. J Ker so Hrvatje spoznali svojega "pojaca" in mu pokazali vrata, skuša sedaj postati Srbin. FRANCOSKO PAROBRODNO DRUŽTVO MU JE DALO "LAUFPAS" KLJUB TEMU, DA JE DELNIČAR. — PRI DRUŽBI RED STAR SO GA VRGLI NA ULICO. Norveška in švedski kralj Oskar II. KRALJ JE PRIPOSLAL NORVEŠKEMU STORTHINGU IZJAVO, DA JE VLADAL USTAVNO. Po njegovem mnenju Norveška ne po- i stopa pravilno in pravično. PROTINORVEŠKE ODREDBE. -o-- Stockholm, Švedska, 14. junija. — Kralj Oskar je poslal predsedniku norveškega Storthinga dolgo pismo, da je njegova (kraljeva) dolžnost, da o norveške j izjavi in proklamaeiji ne-od vidnost i ne molči. Kralj trdi, da svojih j ravie glasom ustave ni prekoračil ter da je z ozirom na unijo Šved-vf1 in Norveške njegova dolžnost izvrševati pravice, ktere ima vsled ustave. Kralj piše doslovno: Norveški kralj mora vedno imeti pred očmi pa-ratrraf 1. norveške ustave, kteri se plaši, da je kraljevina Norveška svobodna. avtonomna, neodvisna in ne-1 deljiva. "To ustavo sem vedno spoštoval in moja dolžnost skrbeti za "blagostanje dežele Norveške je ona ista, kakor skrb za celokupnost švedsko-norveške monarhije." • - - * i Stockholm. 14. junija. Minister mo- stranih del Gvldenstolpe izdal je na-i slednjo okrožnico švedsko - norveškim Ikonzulom: j "Ker je norveški Storting ustanovil pro1, izorično vlado za Norveško in proglasil unijo s Švedsko kot neve-1 Ijavno, sklenila je švedska vlada, da provizorične norveške vlade ne pri-( pozna. Kadi tega vam nalagamo, da izvršujete kot švedsko-norveški konzul nadalje, da z nepostavno norveško vlado no občujete niti ne izvršujete njenih povelj. V vseh. važnejših sjji-čajih okrenite se do ministerstva ino-»tranih del za imstrukcije/' t et ranih _____ Delavski vodje v pravej luči. KAKO SE DAJO CHICAŠKI DELAVSKI VODJE PODKUPOVATI OD DELODAJALCEV. Kadar se gre za končanje kakega štrajka, je vse odvisno od denarja. "ZASLUŽEK" DELAVSKIH VODIJ. -o- Chicago. 111., 14. junija. Bivši tajnik organizacije lastnikov vozov v Chieagii, Driscoll, naznanja, da bode nastopil pred veliko poroto kot priča in da bode s pismenimi dokazi dokazal, da je tekom dveh let, ko je bil tajnik organizacije, nad 400 štrajkov poravnal edinole s tem. da je podkupil uradnike unije voznikov. Vsi ti štrpjl-.i so se po njegovem zatrdilu vršili v Chicagu. Driseoii navaja sledeče: Delodajalci. ali kaka organizacija delodajalcev, ktere j je štrajk delavcev škodoval, obrnila sc je nanj ter ga naprosila, naj uporabi svoj vpliv v svrho kon-.'-anja štrajka. Nato je on plačal linijskim uradnikom od ,$100 do tisoče dolarjev. Na ta način je izdal delavskim vodjem najmanj $S0.000. Z oz'rom na chicaški štrajk voznikov je položaj nespremenjen. Straj-karji so dobili iz Bostona $3000 podpore razun tedenskih $2000. Ekspresni vozniki so s-klenili s štrajk o m nadaljevati, dokler se z ekspresnimi družbami ne izposluje mir. Na TVaveland Avenue in Janssen ulici prišlo je včeraj do izgredov, v kterih je bil Frank Hartman smrtno ranjen. -o- Konec poduka. Vseučilišča zaključujejo svoje semestre. Ženske univerze poročajo o •1 vsr.esnej sezoni": tiliko dijakinj se Še nikoli ni omožilo kakor letos. Parnik ponesrečil. [Montreal. Canada. Id. junija. Parnik Tampican od parobrodne družbe Ley! an d, je na poti iz Londona semkaj zadel ob dno, in obtičal na peščenini Sedaj izkrcavajo blago da bi ga tako lož je dvignili. Pogodben delavec. Dover. N. H., 13. junija. Tukaj so danes zaprli Angleža Petra Burrowa, kteri je pogodbenim potom postal pomožni superintendent Coclieco Manufacturing Co. Zaprli so ga, ker je kršil zakon proti pogodbenim delavcem. "Storthing." Kaj ponienja beseda "Storthing" ali norveški parlament? V angleškem jeziku je na to vprašanje lahko odgovoriti — the whole thing. 526 milj v 470 minutah. Chicago 111., 13. junija. Posebni vlak Lake Chore železnice, kteri je obstal le iz lokomotive in treh težkih zasebnih vozov, rabil je za pot iz Buffala, N. Y.. v Chicago 111., samo 7. ur in 50 minut dasiravno je moral premeriti razdaljo 526 milj. Vlak je na običajnih postajah ekspresnih vlakov obstal po deset minut. V nedeljo prično voziti novi ekspre-sni vlaki, kteri rabijo po 18 ur med New Torkom in Chicago. "Rolna. nčiteliica. Pričetek velike bitke v Mandžuru. Linjevič in Oyama sta pričela z ofenzivnim napredovanjem in bitka se bode bila ob 300 milj dolgej fronti. Japonci pritiskajo na rusko levo krilo. RUSI SO ZE ZASEDLI MNOGO V ASI, KOJE SO DOSEDAJ DRŽALI JAPONCI. — DO SKLENITVE MIRU MORDA ŠE NE PRIDE. Slovenec okraden za vse, kar je imel. —o- NEW Y OR Š KI LOPOVI SO MU NA ZVIT NAČIN ODVZELI ZNESEK $530 IN GA PREPUSTILI O SODI. ■ o Janez Sobar, prišedši iz Leadville, Colo., prišel je v Nev/ Yorku v roke cestnim lumponi, kteri so ciu pobrali vse. GOLJUFI IZGINILI BREZ SLEDU. -Q- Že zopet stara pesem. Kot žc mnogo naših rojakov, prišel je tudi Janez Sobar iz Leadville, Colo., v New York, da se odpelje s francoskim parnikom domov. Zaupal je po znani naši navadi neznanim cestnim tatovom in prišel ob vse. Janez Sobar je bil nad tri leta v Ameriki in služil precej dobro. Na poziv očetov odpravil se je proti domu in prišel včeraj dne 14. t. m. zjutraj v New York, da se odpelje v četrtek 15. t. m. s francoskim parnikom. Na postaji čakal ga je naš človek in ga pripeljal še z jednim prijateljem v naš urad. Že po poti je oba opozoril, naj ne menjata nikjer denarja, naj ne kupujeta ničesar in naj ne govorita z nikomur. V uradu Fr. Sakserja so jima rekli, naj dasta denar spraviti do odhoda, da se jima kaj ne zgodi. .Teden izroči res denar. Janez Sobar pa si je menda mislil: "Toliko časa sem tu, — če me dosedaj ni še noben izpeljal, pa me tudi sedaj ne bo." Po osmi uri gre ven z namenom, da si kup? jeden nožič. Ne daleč preč sreča jed nega človeka, kteri ga nagovori v slabi hrvaščini, kam da potuje. Ta je -odgovoril seveda, da v domovino. Precej nato se pridruži še en drugi, kteri je pa s prvim samo nemško govoril. Skoro nato pozove prvi Sobarja, naj gredo vsi skupaj jednega pit. Medtem pričel je pripovedovati, da potujeta oba tudi domov, in sicer jeden v Ljubljano, drugi pa v Inomost. Rekel je, da ima oni drugi dobiti doma dedščino po očetu nad 40.000 dolarjev in da se zelo veseli, če bodeta zamogla imeti tudi Janeza Sobarja za komarata. Mogoče je. da oni bogati plača vozne karte za vse tri. Ker pa nima tukaj "kufra", je najbolje, da se peljajo vsi trije do tiste gostilne, kjer imata ta dva s%*oje reči spravljene. Sedli so res vsi trije na nadulično železnieo in se peljali do 23. ceste. Tam so šli še enkrat v gostilno in se zaupi.o med seboj pogovarjali kot trije znanci, tako da bi bil Janez Sobar prisegel, da ima same "možake" pred seboj. Ona dva sta pila sodo vodo, Šobar pa pivo. Nato gredo ven ter kmalo zopet po-stojijo: "Ves kaj?" prične prvi adut govoriti Janezu Sobarju, "mi smo znanci in jaz tebi zaupam popolnoma. Zato ti dam tudi spraviti ves moj denar, ker imam jaz še nekaj potov." Pri teh besedah izvleče paket papirnatega papirja in ga drži v rokah. Šobar si ni dal dvakrat reči, ampak odpre lopo svoj "lajbelc", misleč: tu le poleg mojega bode najbolj varen. Tujec mu stavi svoj debel zavitek polagoma v žep in Janez je zadovoljno gledal v nasprotna poslopja, občuduječ sam pri sebi nenavadno zaupnost prijaznih tujcev. Nato se lepo zapne in vsi trije gredo dalje. Ko pridejo do neke trafike, izvleče prvi tujec "fcvoder" in ga da našemu Janezu, rekoč: naj prinese par dobrih cigar. Ta gre lepo po cigare, pride z njimi ven — a strela božja —tujcev ni bilo nikjer. Janez gleda iščoč, a nikjer nobenega. 66 KOMAR Miss Ema Mengler, učiteljica v Bruno, Nebr., je bila zelo bolna. Njen oče, Mr. Frank Mengler nam je pisal naslednje pismo: "Moja hči je bila dalj časa zelo bolna na želodcu in pljučih in čestokrat so se na njej pojavili znaki pomanjkanja krvi; Tako smo izgubili vso nado, da bi še kedaj okrevala, ker sm omislili da ima jeti-ko. Končno smo poskusili .Trinerjevo ameriško grenko vino in smo bili veselo iznenadeni, ko smo videli kako hitro je okrevalo bolno in slabotno dekle. Njena moč se jej je povrnila, bolečine so zginile in danes se čuti bolj zdravo ter krepkejšo, nego kedaj popreje. "Trinerjevo ameriško grenko vino deluje direktno na želodec, poveča njegovo prebavalno moč ter napolni telo z novo, čisto in krepko krvjo. To je tajnost in posledica rabe tega sredstva. Kjerkoli je potreba nove moči, izposluje jo to sredstvo.. V lekarnah, Jos. Triner 799 So. Ashland Ave. Chicago, BI. Zahteva odškodnino. Nek alderman v Yonkersu, N. Y., zahteva 20.000 odškodnine, ker se mu je očitalo da je podkupljiv Alderman, kteri ima toliko poguma da hoče pri sodišču dokazati svojo nedolžnost, za-luži denar — on general principle. Vreme. Barvasti žepni robci in kri no ti na, široki trakovi na čevljih, oblika z na-ramricami in klobuki k la polo — in tojdomer ne kaže niti 100 stopinj toplote. Nesreča na železnici. Pri Birodsboro, Pa., je vlak Heading železnice povozil po 12 let stara dečka P. TVeidwana in R. Frevbergerja kte-ra sta oba hodila po progi. Oba sta bila na mestu vsmrtena. Boj z tatovi živine. Blackfort, Idaho, 13. junija. Blizo Jackson *s Hole Zyoming prišlo je do bitke med tatovi živine in raneherji. Tatovi so nalovili 90 bikov, na kar so bežali po milj daleč in se ves čas bojevali. Dva roparja in jeden rancher so bili vsmrteni, mnogo je ranjenih. a Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemsi nedelj in praznikov. — — £nter*4 u S«cob4-C!£m MatUr, ftaptsmber 21, 1903, at tb« Pest Offic« at N«w York, N. Y., under Act of OoagrMa of March S, 1378. ŠTEV. 140. NEW YORK, ČETRTEK, 15. JUNIJA 1S05. - LETNIK XXL Sedaj, ko je "Gas Naroda" potom neoporekijivfli dejstev dokazal bratom Hrvatom, kako nesramno jih je izkoriščal zakotni italijanski agentič Franc -<■>, Zott:. so se Hrvatje s studom obrnili proč od svojega dosedanjega izkoriščevalca. Sedaj, ko mu je prišla voda do grla. ker ni več Hrvatov, d . bi jih pretvarjal v Italijane in potem vsakega posebej gu-lil najmanj za >12, mu ne preostane drugo, nego da si išče druge žrtve, o kterih misli, da mu bodo sedle isto tako k in>' Ij:».» na lun. kakor Hrvatje. NajV.i-U brvat-kemu narodu je snb-Ui narod, kteri se loči od Hrvatov le to veri. Ker je pa ta razlika sk.iv.i /na!na. mi.-Hl je Zotti: "Hr- . ti v ne morem več guliti, ker so m - parne::!:, t. da Srbi me še ne p-znaj-." lu vsled tona je postal kar , . či Srbin. bežal iz New Yorka v Pi; t.-burg. Pa- cnpil tamkaj i,!,. -.,: list "S-bin" in pričel itak neznatnemu številu naročnik". ••Sibina" v člankih in oglasih dokazov:: ti svoje srbstvo in svoje ">r>bsko"' podjetje v nadi. da bode sedaj — ko Hrvatov več ne bode — se oprijel Srbov. Ker pa vsak Srbin ne in v tako hitro na italijanske li-maniee. pretvoril se je Zotti v svojem obupu še v Madjara ter pričel objavlja"i v madjarskih listih oglase o svoj m izključno "madjarskem" podvzi'! ' Ali vsakomur izmed nas je poznano, kako so Srbi, kakor tudi Mad i ari ponosni na svoj narod in tako It•*.liin:m ne bode uspelo niti nje-srovo srbsko, niti madjarsko 'kamele- lonstvo. Vsled tega smo uverjeni, da se bode potem, ko mu še Sribi in Ma- 1 d j ari stopijo tako odločno na rep, kakor so to storili Hrvatje in Slovenci, ! pretvoril v cigana, pričel izdajati kak i eiganski "Narodni list" in skušal ' s-iiraniti svoje bodoče ciganske rojake, leak >!• je delal dosedaj s Hrvati | in kakor skuša sedaj ravnati s Srbi ; ter Mad j ari. Kako je italijanski subagentič I ■ 11 o -posloval s Hrvati, nam najbolj dokazuj-' njegov plakat "Narodni i List", v kterem sam priznava, da je i k • > t de i n i• a r fra ne o--'k e pa rob rod n e irnžibe iralil Hrvate, dokler mu ona • ista družba ni pokazala vrata, kakor j '.liri i je izvedela, da pretvarja Ervate 7 Italijane, ter da jih na čudni na-| čin prodjja po $12 do S14 komad. Ko j je pri " t rustu" Red Star Line pro-: sil za agenturo. mu ni nihče zaupal, I kajti tudi v očeh Nizozemcev so Hr-ivatje ljudje in poštena družba, ka-ikoršna je zgoraj imenovana, ne pusti, da bi z njimi kupčeval neki Italijan Zctti ter jih prodajal po S12. Radi tega je moral zamorski sluga imenovane družbe vreči Zotti j a na ulico, ker ve. da on ni Hrvat, temveč Italijan, ki oglašuje svoj urad v vseh j italijanskih časnikih kot "Banca ita-; liana Francesco Zotti." 1'verjeri smo, da bode bratsko hr-| vatsko, kakor tudi srbsko časopisje razkrinkalo laeega trgovca, kteri je iz Hrvatov delal Italijane; v hrvatskih listih oglašal "hrvatsko banko", v italijanskih "italijansko-tirolsko". a v srbskih "srbsko". Čuden patri-iot je t i Francesco, kaj ne? Po umoru Delyanisa. A: ene. Grška. 15. junija. Poslanska ! aborniea je sklenila s sejami prene-; bati do pogreba umorjenega mini-i sterskega predsednika Delyanisa, za [ kteri m žaluje vsa Grška. Pri včeraj-; Šnjej kabinetnej seji predsedoval jc i kralj Georgios in naprosil ostale mi-| nistre, naj ostanejo še v nadalje \ kabinetu. Vsa gledišča so zaprta, kai velja tudi o borzi. Štrajk premo gar j ev. Springhill, N. S.. 14. junija. Delav-ei Cumberland Railway & Coal Co. pričeli so štrajkati in sedaj počiva de- lo v vseli rovih. Vzrok štrajku je nezadovoljnost premogarjev radi plače in ker je družba odslovila par premogarjev brez vsakega povoda. Nezgoda na železnici. Princeton Ind. 14. junija. Posebni vlak veteranov konfederacije kteri so se peljali k svojemu shodu v Louisville Kv., je pri Goldon Gate, 111., padel raz most, ki vodi preko reke Little Wabash. Tri osobe so bile vsmrtene in 20 do 30 je bilo ranjenih. Večino ranjencev so prepeljali v Lo-uisvile ostale pa dalje v Olney. Požar v Cory, Pa. V Cory Pa. zgorel je velik hlev v katerem so bili nastanjeni konji in psi nekega cirkusa. Zgorela je tudi tovarna smodk in hotel Commercial. 128 letnica ameriške zastave. Mnogo ljudi je ki ne vedo čemu so bile hiše včeraj okrašene. Včeraj je minolo 12S let ko je bila ameriška zastava vstanovljena. Vsa mestna poslopja kakor tudi mnogo zasebnih hiš so bila te mpovodom okrašena s zastavami in vse ladije od največje do najmanjše so se okrasile s zvezdnimi za-tavami. Veliko skladišče zgorelo. V TVinnipegu Manitoba vdarila je strela v kladišče Scott Furniture Co. Ktero je zgorelo. Škoda znaša $175.000 zavarovalnina pa le $80.000. Petrograd, 15. junija. Iz Mandžura se brzojavlja, da se vrši bojevanje ob vsej fronti, in sicer neprestano. Japonci skušajo napredovati iz-; točno in zapadno od železnice, oziro-jma ob mongolsfkej. kakor tudi korej-> skej meji (razdalja 300 milj) ,doČim I je Linjevič pričel z ofenzivo in napredovanjem ob cesti Shangtufu (za-i pa dno od železnice), kjer je Japon- : eem že odvzel mnogo važnih pozi-' cij* ! Do sklenitve premirja nikakor ne 1 pride, ker to bi bilo le za Rusijo j ugodno. ! Petrograd. 15. junija. General Li-i njevič brzojavlja carju, da so Rusi 1 po kratkem boju zasedli vasi Sifong-| tov, Chilipu in Chalkedzi. Dne 11. ju-■ nija so pregnali Japonce od rovov pri j Chakedzi. Japonci so bežali proti ju-tiozapadu. Tudi japonske čete, ktere ! so napredovale ob mandarinskej eesti, | so bežale proti jugu do Minhuagaya. Sedanja Linjevičeva naloga je izvabiti Japonce v Amursko gubernijo j in jih potem po zimi prijeti. Upati je, da se mu to posreči. V Mandžuru se je že pričela deževna doba in blato sega na mnogih krajih do kolena, toda to ne bode zadrževalo nadaljnega razvoja bitke. Petrograd, 15. junija. Le malo je upanja, da bi prišlo do sklenitve mi-; ru, sedaj, ko se zopet nova bitka pri-I čenja. adalje se Rusija tt:di še ni odločila za pričetek mirovnih razprav in je izjavila, da je samo pripravlje-j na izvedeti japonske želje. I Saigon, Coehinchina, 15. junija. — j Ruska kri žarka Kuban zasidrala se ; je na višini rta St. James. Od tukaj' je odplulo 2S ruskih premogovih par-nikov. Sedaj se pripravlja še 30 drugih premogovih pamikov na pot. Nagasaki. Japonska, 15. junija. — Japonei so izpustili rusko bolniško ladijo Koštromo, ktero so vjeli v bitki pri Tsushima. Koštroma je odplula v Shantghai. Bolniški parnik Orel bodo poslali v Sasebo, da tamošnje mor-narično sodišče odloči, naj se ga pridrži ali osvobodi. * * Washington. 14. junija. Prelimina-rije za mirovna pogajanja dobro napredujejo, dasiravno o njih ne pride mnogo v javnost. Ruski poslanik Cassini je vročil predsedniku Rooseveltu odgovor ruske vlade, toda ruski, kakor tudi japonski odgovor ostaneta tajna, dokler preliminarije ne bodo gotove. Tudi se morata Rusija in Japonska še dogovoriti glede mesta, kje naj se vrše mirovna pogajanja. Japonska je prepustila Rusiji, da slednja prva predlaga kraj, kjer naj se vrše pogajanja, toda Rusija še ni odgovorila. Vsekako bodo pa pri tem evropska glavna mesta izključena, ker tam bi bil vpliv tako na Rusijo, kakor tudi na aponsko prevelik. — Washington bi bil za to opravilo u-godnejši, toda v poletju je v Wash-ingtonu prevroče, dočim je Washington tudi na glasu, da se tu državne tajnosti najmanj čuvajo. Predsednik Roosevelt je radi tega mnenja, da bi se vršila mirovna pogajanja po končanih preliminarijah v kakem kraju, kteri ni pristopen tujim vplivom. Mogoče je, da se bodo vršila mirov- na pogajanja v ITaairu na Nizozemskem. kjer je politično ozračje povsem neutralno. Mogoče je pa tudi. da se bodo vršila pogajanja v Genevi v Švici, ako bi Japonska z Haagom ne bila zadovoljna. Prelaz Gunshu, Mandžur, 14. jun. Ruske prednje straže so pred napredovanjem Japoncev umaknile, zlasti na levem krilu, kjer so odšle za reko Kaoehe. Višine severno od reke so zasedli Japonci. Za prednjimi japonskimi vrstami je brezdvomno velik del japonske vojske. Mavšal Oyama se je pripravil na splošen ofenzivni boj. Petrograd. 14. junija. Vojnemu oddelku se brzojavlja, da se je v Mandžuru vnela splošna bitka med rusko in japonsko vojsko. Najhujši boj se bije ob ruskem levem krilu, ktero se je nekoliko umaknilo pred Japonci. Vlada je danes odredila mobilizacijo dveh korov in še posebnih šest baterij topništva. Japonci so z napadom pričeli že dne 9. junija, in sicer v dveh kolonah ob mandarinskej cesti. Oyama napreduje v polukrogu z namenom, da obkolijo Ruse. Rusko levo krilo se nahaja pri Fengwa, dočim je desno pri Yingehengu, GO milj daleč od levega krila. Rusi po poč asu nadomestili svoje izgube pri Mukdenu, tako da imajo sedaj na bojišču nad 350,000 mož in mtnogo novih" čet, ktere so sedaj na potu na bojišče, bode prišlo prepozno. Peking, Kitajska, 14. junija. V tukajšnjih evropskih krogih se zatrjuje, da sklenitve miru ni pričakovati. Japonska hoče namreč tudi rusko vojsko na kopnem premagati in še le potem misliti na mir. Tokio, 14. junija. Poročilo od japonskega poslanika v Wash ingtonu, Mr. Takahira, glede razgovora s predsednikom Rooseveltom o sklepanju miru dospelo je danes semkaj. Japonska neče, da bi se pogajanja vršila v Parizu, ker tamkaj je vsakdo naklonjen Rusiji in ker je Paris predaleč od Japonske. Vlada Še ni imenovala svojega pooblaščenca za sklepanje miru in časopisje jej svetuje, naj ne sklepa premirja, ker je prepričano, da se bode Linjevič umaknil iz Mandžura na rusko ozemlje, kamor bodo Japonci tudi sledili. Petrograd, 14. junija. Tukajšnje časopisje se mnogo bavi s sedanjim položajem glede miru in povdarja, da Rooseveltovi mirovni predlogi nikakor ne vežejo Rusije, da bi sklenila mir, kajti Rusija zamore vsaki čas japonske zahteve odkloniti. Washington, 14. junija. Tukaj so pričeli dvomiti o raskej iskrenosti glede miru in so vedno bolj prepričani, da bode Rusija odgovorila tako, da Japonska ne bode zadovoljna. Petrograd, 14. junija. "Novoje Vremja" piše v s.vojem današnjem članku: "Japonska je zadobila nepričakovane strategičoe vrednosti in je gospodarica na iztočnem morju. Ako pa postane japonski tek še večji, ne sme pozabiti, da ruski vojni pripomočki če niso izčrpani — tudi nadaljni veliki porazi Rusiji ne zamorejo za-braniti, da vojno podaljša... Plača-nje vojne odškodnine Japonske j je popolnoma izključeno." Compapie Generale Transatlantic (French Line) naznanja tem potom slavnemu občinstvu, [da tvrdka FRANK ZOITI <5fc Co., 108 Greenwich St., New York, kakor tudi v podružnicah, nt več opravičen prodajati parniške listke za njo, ker ni več njen pripoznani agent. New York, 3. junija 1905. Gompagnie Generale Transatiantique. je izšel in to zelo ličen ter zanimiv. Vsak naročnik "Glasa Naroda" ga dobi na ogled. Velja do konca leta 1905 LE 50 CENTOV. Upravnistvo: 109 Greenwich St., uredništvo: 80 Greenwich St., New York. List bode izhajal spočetka vsake 14 dni na osmih straneh in veljal do konca leta le 50 centov. j List dobi lično glavo in slike. Za j uredništvo imamo dobre moči. Ti-, skala ga bode tiskarna "Glas Naro-I da * \ kamor bode nasloviti vsem po-\ šiljatvam. "Komar" je dobiti po 5 centov številka: Anton B- bek, 177S St. Clair Streef Cleveland. Ohio. . Josip A usee, 205 Stone Street, ! Jolier. 111. j Frank Raudek, P. O. Box 5, Shi. A, j .Milwaukee, Wis. Razprodajalei, k i se oglasijo, dobe .' popust. h "To so pa Čudni ljudje", misli si, na j prvo mi dajo spraviti denar, potem pa zginejo." Nato poseže zopet v lajbelc, da si ' debeli paket komodneje vredi in bolje spravi. Izvleče ga polagoma, zmaje • neverjetno z glavo in prične šteti: en dolar — naprej sam papir — a od - spodaj -/..pet en dolar. "Salaminska tička". si misli, "dva dolarja so mi : Pa le pustila In cigare. Kar brž z nji-- - ma k mojemu denarju." Pravi in po-1 seže v žep. Nič notri. Prične mu pri-; h a jat i vroče. — išče enkrat — dva-] krat — trikrat po vseh žepih, a nikjer nič. Čudne si nt ne se mu rode v glavi — » kot bi se zabliskalo, zasvetilo se mu 1 je v glavi: z nikomur nič ne govori, " ne jemlji ničesar. Konec te povesti je jednostaven. ' Prišel je zopet v pisarno Fr. Sakserja in povedal vse. Ostala sta mu dva J dolarja in nekaj cigar za $530 ter L' suho prepričanje, da svojega denarja - ne vidi nikdar več. Nauka ni nobenega. Saj opišemo vse slučaje v listu, opo-1 zarjamo rojake v pismih in z besedami, trudimo se na vse mogoče načine — a vse nič ne pomaga. Še ve-l' dno sedajo raznim falotom in bodo • sedali. 3 Pri nekterih naših rojakih je vsaka beseda zastonj. Govori ali ne govori • — dopoveš itak nobenemu ne, dokler sam ne sede na limance. ^ -i , KBETANJE PAMIKOV. Dospeti imajo; 1 Georgic iz Liverpoola. : Bovic iz Liverpoola. - Victorian iz Liverpoola. Koenig Albert iz Genove. Deutschland iz Hamburrga. " Hudson iz Havre. Baltic iz Liverpoola. ■ Patricia iz Hamburga. Rtruria iz Liverpoola. - Philadelphia iz Southamptona. > La Bretagne iz Havre. - . Kroonland iz Antwerpena. - Numidian iz Glasgowa. Cevic iz Liverpoola. - Ivronprinz Wilhelm iz Bremena, . Princess Alice iz Bremena. : Prinz Oscar iz Genove. : Potsdam iz Rotterdama. Odpluli so: La Savoie 15. jun. v Havre. Cretic 15. jun. v Genovo. ' Fried rich der Grosse 15. jun. v Bremen. Moltke 15. jun. v Hambun*. i Odpluli bodo: i Cedric 16. jun. v Liverpool. l St. Louis 17. jun. v Southampton, s Columbia 17. ju^i. v Glasgow. ■ Vaderland 17. jnn. v Antwerpen. , Ko ni g Albert 17. jun. v Genovo. Lucania 17. jun. v Liverpool. "GLAS NARODA" i-i$t slovenskih delavcev v Ameriki. Prednik: Editor: : ZMAGOSLAV VALJAVEC. »_astnik: Publisher: FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City. ..a leto velja list za Ameriko . . . $3.00 " pol leta............. 1.50 Za Evropo, za vse l^to.......4.50 " " " pol leta.......2.50 " " « Četrt leta...... 175 V Evropo pošiljamo list skupno dve __številki._i "GLAS NARODA" izhaja vsaki dan iz-vzemši nedelj in praznikov. "GLAS IS*A.RODA" ("Voice of the People") Issued every dav, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement. Za oglase do deset vrstic se plača 30 centov. Dopisi btez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika Dopisom in pošiljatvam naredite "Glas Naroda" 309 Greenwich Street, New York City. T«lot"on: 379S Cortluno. Naši škandali. Med :< m. ko zavzema washington-ska vlaila v svojej inr^tranej politiki nekak vrhunec usj>ehov, nikakor ne sme pripustiti, da 1»i stopile razne domače zadeve v ozadje. Gotovo se .šo vsak.lo sjKnninja, koliko razburjenosti je nastalo svoječasno radi postnih škandalov, o kterih smo v " Glasu Naroda" natančno poročali, in k ter i so se zaključili tako, da se jih le malokdo ^ponunja, kajti le malo krivičnih je bilo kaznovanih. Poštnim škandalom so sledile velike tatvine vladinih zemljišč na zapadu in sedaj pridejo na vrsto podkupnine, ktere K) dobivali razni uradniki za prodajanje statistike o stanju žetve raznim! špekulantom. Vse to pa nikakor ni tako, da bi zamoglo povečati zaupnost do naše vlade. Sporadic na odločnost ne more sama ]>o sebi za vedno .»ds; raniti podkupljivosti. ktera se je tdkom let povsodi v naši-j javnosti udomačila, kajti pred vsem je treba skrajne pozornosti, ker le tako je mogoče čuvati poštenosti v javnih uradih. 3 tere plačuje ljudstvo samo. Ako smo že opravičeni, da zahtevamo ji« ,- iino odstranitev podkupljivo-sti jav iiii uradov, menimo, da se za-jedno tudi lahko zahteva, da se indi-rektnemu izkoriščanju ljudstva od strani monopolov stori konec. V tem jjogledu je naš predsednik že mnogo .storil, oziroma mnogo pričel, toda pri tem ni bilo opaziti baš mnogo njegove znane odločnosti, tako da se je pri t rust ih skoraj že obudila nada, da jih ajiloh nihče ni hotel resno zasledovali. O u-m nam najbolje dokazuje dolorba, ktera odpoveduje sklicanje kongn-sa k posebnem zasedanju, pri kterem bi moral kongres nastopiti proti železniškem trustu. Z veseljem smo tudi pozdravili predsednikovo stališče glede nabave za gradnjo panamskega prekopa potrebnih materijalij. ktere bi vlada (kujiila v inozemstvu, :iko bi bile na domačih tleh predraire. Toda sedaj je ta zadeva popol noma vtihnila, iz j česar za moremo sklepati, da so i v tem pogledu zmagali trusti. We to smo navedli v dokaz, da ima Mr. Roosevelt sedaj za dalj Časa obilo dela na domačih tleh. Zelja vsled posredovanja med Rusi in Japonci z.isloveti po vsem svetu je gotovo velika, toda zadeve, kakoršnje smo navedli zgoraj, zahtevajo od našega predsednika, da se i njim posveti z vsemi svojimi močmi. Pred vsem je treba pričeti z bojem proti korupciji v javnih uradih in v poslovanju monopolov, kajti i tu je lahko doseči najlejših uspehov, tem bolj, ker bodo v tem pomagali predsedniku vsi državljani. Hrana lastavice. Ako se računa, da leta okrog lastavieji par od 4 ure zju- j t raj do 8 zvečer, torej IG ur na dan, a vsako uro samo 20krat hrani svoje j mladiče, sta bila stara G40krat na dan pri gnezdu. Vsak prinese vselej 10 do : 30 žuželk. Ako računamo vselej samo i 10 žuželk, da to skupaj 6400 žuželk. Za svojo lastno hrano rabita stara go-j tovo r.OO žuželk. Tnuli itd. Tako porabi j lastavičja obitelj na dan 7000, na me- j sec pa 210.000 žuželk. Ako porabita , stara prvi mesec, ko sta še sama, 30.0- ; 00 žuželk, treba je za lastaviejo obitelj , sedmimi glavami za celo leto 570.000 žuželk, torej več neiro pol milijona. J Ako je v vasi samo sto parov lastavic, pojedo ti s svojim potomstvom nad 57 milijonov žuželk. Roparski umor na otroku. V Offen-bachu pri Frankfurtu je neka 11 letna deklica nabirala denar za neki dobrodelni namen. V neki ulici pa je deklica zginila, dokler jo niso našli v podstrešju neke hiše zadavljene. Zaprli so neko 30letno ženo, ki je priznala, da je deklico zadavila ter jo oropala za 87 mark. Fejervary kot ultima ratio. M nistersko mesto, na kterem je Štefan Tisza dosedaj krvavel, bode -edaj prevzel Geza Fejervary. Diplomatu s "železno roko" sledi vojak s takozvanim vojaškim prepričanjem in na Ogrskem že sedaj zatrjujejo. kakor smo včeraj javili, da bodo sedaj tamkaj napočili časi vojaške diktature To zatrjevanje je naravno opravičeno, kajti Fran Josip je imenoval ogrskim ministerssim predsednikom sedanjega poveljnika svoje ogrske telesne straže trabantov. Dvajset let je bil Fejervary ogrski domobranski minister in ves čas je živel id'ji, da se vojska propadajoče Avstro-Ogrske ne sme razdeliti. Radi tc_ra je moral tudi ostaviti služibo domobranskega ministra, ko so Madjari pričeli javno nastopati proti njegovej ideji in zahtevali ustanovitev samostojne vojske. Fejervary je bil oni mož, kteri je Fran Josipu priporočil, naj imenuje ministerškim predsednikom Štefana Tiszo, kteremu mora sedaj slediti osobno. Fejčrvurv dobro ve, da bode kot od večine nepripoznan ministerski predsednik zelo krvavel, oziroma mnogo bolj. nego njeirov prednik. Političnih časti ne bode dosegel, kajti večina, lciera era smrtno sovraži, je zagotovljena, da bode i njega onemogočila. kakor vsakogar, kteri ne prihaja iz njene srede. Fejervary je sprejel ministerstvo edino le radi te-ura. ker mu je to ukazal cesar kteri želi že radi svojih dohodkov, da ostane Ogrska še v nadalje avstrijska pokrajina. Za sedaj še ne moremo trditi, da se bode dal Fejervary zlorabiti od Fran Josipa in postati diktator svoje lastne domovine. Toda njegovo imenovanje ministerskim predsednikom nam dokazuje, da se Fran Josip Ma-djarom neče ukloniti. Vsekako se bode pa kmalo pokazalo, postane-li O-irr~ka že danes neodvisna, ali še le jutri. Ako ostane slednje veljavno, potem tudi diktator Fejervary ne more spremeniti osode Ogrske m ohraniti Fran Josipu njegovo dosedanjo plačo. Stari gardni kapitan je danes za cesarja ultima ratio. Za njim pride ločitev. DOPISI. Cleveland, Ohio, 12. junija. V nedeljo dne 11. t. m. vršila se je tukaj lepa slavnost. Slovensko katoliško izor. družtvo "Triglav" obhajalo je biagoslovljenje svoje družtve-| ne zastave. Mlademu dražtvu svobodno čestitamo, kajti druga družtva, i" istoječa že več let. niso še tako da-i ieč napredovala, da bi mogla se po-: našati s tako slavnostjo. Slov i'n - o katoliško izobraževalno družtvo "Triglav" ustanovilo se je j leta l!)l»3 in v tako malem času je i dobro napredovalo, za kar gre čast njegovem ustanoviteljem in poleg teh hudi družtvenim članom. Sloga je irlavna stvar in to je opaziti pri omenjenem dražtvu. Začetek slavnosti pričel se je točno ob jedni uri popoludne. Mladeniško družtvo sv. Alojzija pod družtveno zastavo m slovensko katoliško izobraževalno družtvo "Triglav" odkorakalo je 7 godbo na čelu od Knausove dvorane k župnijski slovenski šoli sv. Vida, kjer se je pridružilo tema dru-žtvama družtvo sv. Vida pod svojo družtveno zastavo. Za tem so odkorakali po St. Clair ulici skupno do Union dvorane, kjer so se pridružila ■ pa dospe te v New York, ne da bi nam Va* prihod naznanili, nam lahko iz postaje (Depot) telefonirate po etev. 3795 Cortlandt in takoj po obvestilu pošljemo našega vslužbenca po Vas. Le na ta način se je možno rojakom kteri niso zmožni angležkega jezika izogniti oderuha, ia sleparja v Yorku. Vožnje listike za naveden« paraikc prodajamo po isti ceni, kakor t glavnih pisarnah parobrodnih družb. FEANK SAJE8Z1, 109 Greenwich StrMt, New York City. POZOR! Rojakom Slovencem in bratom Hrvatom se priporočam cajtoplej« te? naznanjam, da prodajam raznovrstni parobrodnt listke, mtnjavam noret ter odpošiljam denarje t staro dom* riao. Postrežba solidna in peit*na, Z velespoštovanjem BOŽO G0JZ0V1C 5« ChMtaui St., JOHNSTOWN. PA ROJAKOM priporočamo našega zastopnika Mr. JANKO PLESKOTA, ki se mudi se daj na potovanju ter bode obiskal cenjene somišeljnike in naročnike po vseh večjih krajih Zjedinjenih držav. Dotičnik je pri nas že več let vsluž-ben ter ima pravico pobirati naroČni no za list, sprejemati naročila za knjige, oglase in drugo. Upravništvo "Glasa Naroda" CUNARD LINE RARINIKI PLJUJBJO MED TRSTOM, REKO IN NEW Y0RK0M. PAENIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR JTA KR0YU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA RAZREDA PAMOHIA SVITOM SLAMA ULTONIA, 8LAYONIA in PANNONIA so parniki na dva vijaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladiv za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dam pri mizi postrežena. Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentjo in Tie Cunard Steamship Co., Ltd., 29 Broadway, New York. 126 State St., Boston. 67 Dearborn St., CMcago. Slovenci naj ne dvomijo več o vspehih, ktere doseza UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE v zdravljenju, kar spričuje dan m dan -mnogo poverjenih priznanj, ============ OZDRAVLJENA OD KRONIČNE OČESNE POLEZNI, ZAPRTJA IN SPOLNE SLABOSTI. Profesor na Universal Medical Institute v New Yorkn! Dne 2. aprila 1904. — Podpisana sem trpela dolsro na kronični oeesnej bolezni, zaprtju in spolni slabosti, tabo, da so mi zdravniki prepovedali vsako delo. Poskušala sem iskati zdravja pri več zdravnikih, bila v raznih bolnicah, a vse brez vspeha; že sem mislila, da je bolezen neozdravljiva. Pred par meseci me je pa začel zdraviti profesor-špeeijalist imenovanega slavnega zavoda in danes sem zdrava kot prej. S tem mojim pismom se želim javno zahvaliti gospodu profesorju in mu zagotovim, da ga bodem vedno in povsod priporočevala vsem, ki so bolni Dovoljujem, da se ta moja izjava zajedno z mojo sliko priobči v časopisih in trdim, da ui vse navedeno nič; — kot gola istina. X. MARIA LOSIČ, 103 East 104 St., 2. nadst., New YorL. A. GALLO, priča. OZDRAVLJEN OD PRSNE BOLEZNI, TEŽKEGA DIHANJA SPOLNE SLABOSTI IN ZAPRTJA. Gospod profesor! Naj Vas sam Vsegamogočni blagoslovi. Vaša zdravila so mi bila kot svetinja. Trpel sem dolgo časa na prsih in nisem mogel skoro več dihati; noge so mi bile otekle, da nisem mogel več hoditi; trpel sem na zaprtju in oslabel sem bil — a že za 2 dnij po uživanju Vaših zdravil se mi je obrnilo na bolje, kot razvidite lahko iz priložene slike. Za povrnjeno zdravje kterega sem zadobil po vživanju Vaših zdravil, se Vam od srca zahvaljujem. Sluga ponižen. PASKU AL PANIČEVIC, Box 32, Lookport Station, Penna. H ♦ Čast mi je naznaniti slavnemu v občinstvu v Chicagi, 111., kakor [I tudi Slovencem po Zjed. državah, b d-» sem otvoril novo urejeni » saloon pri "Triglavu", 9 617 S. Center Ave., Chicago, III., L blizu 19. ulice, P kjer točim pristno uležano Atlas h pivo, izvrstni whiskey, najbolja k vina in dišeče smodke so pri meni v na razpolago. Nadalje je vsakemu p na razpolago dobro ure] eno kegligče L in igralna miza (pool table). Potu- P joči Slovenci dobrodošli! Vse bo- n dem dobro postregel. Za obilen L obisk se priporoča [ • Mohor Mladič, I 617 So. Center Ave., Chicago, 111. 31 O 22 -53r-m GZC-CT gfrCJ Q HIPI I NAZNANILO. ! I Rojakom Slovencem in Hrva- j torn, kteri potujejo čez Duluth, " l naznanjam, da sem se preselil z i ' mojim saloonom, in sicer prav bli- ' ao kolodvora. j I MoJ SA L.OON se nahaja pod št I 409 W. Michigan St., ( | in ie samo pol bloka oddaljen od \ kolodvora. Kadar prideS iz dipe, \ kreni aa desno in s£ tako j pri menu [ Zahvaljujoč se ta vso dosedanje | naklonjenost rojakov, se za nada- { ' lje naj topleje _pri poročam in vsa-\ kemu najboljšo postreibo sago- j ' tavljam. 1 | S spofitovanjem j ■ JOSIP SCHARAB0N, '-409 W. Michigan St., 1 i ^ DULUTH, MINN. | godp. društvo svete Barbare Tukaj so toraj imena in naslov ozdravljenih, da zamore vsakdo sam povprašati in prepričati se, kako iz-vrstno mi zdravimo. Te osobe nas niso le pooblastile, da jih smemo priobčiti — ampak še prosile so nas, da se na ta način izkažejo hvaležnejše onim kteri so jih ozdravili. Zlasti med Slovenci jih je veliko, kteri izgubljajo vsled prevelikega napora dragoceno zdravje ter dobivajo na ta način kronične bolezni. Ali trpite za kako izmed navedenih boleznij ? KOSTNE BOLEČINE — SRČNA NAPAKA — SRBENJE — SKRAB — BOLEZEN NA OČEH — UŠESIH NOSU — GRLU IN PRSIH — IZPADANJE LAS — SLAB ŽELODEC — NA MATERNICI — HEMER03DI — TEIPER — SIFILIS — IMFOTENTNOST — NERVOZNO S T NADUHA — KAŠELJ — ZDRAŽLJIVOST — ZAPRTJE — BOLEČINE V KRIŽU IN HRBTU? Mi Vas zagotavljamo, da Vas naša zdravila ozdravijo. V tem zavodu sc sami zdravniki, kterih vsaki je mojster v svoji stroki. Ti pregledajo Vašo bolezen in v kterega področje spada, tisti Vam gotovo pomaga. Ni potrebno, da Vas vidi osobno, ker pozna že vse bolezni iz dolgoletne skušnje. Bratje, nič ne stri, ako Vas nikdo ne more ozdraviti; nič ne stri, če.niste v New Yorkn, ampak daleč zunaj, ker bodete vsejedno ozdravljeni. Pišite v svojem materinem jeziku, in opišite po možnosti natančno svojo bolezen. Zdravila Vam pošljemo po ekspresn. .Ta zdravila pa morate vsprejeti brez pogoja, ker prinašajo zadovoljnost in srečo. Če pa nimats denarja je pa bolje, da ne pišete. NAŠ NASLOV: UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE :20 West :2Qth Street, blizu Broadway*, New York City, Uradne nret Od 10. do 12. dopoldne, od 2. do 6. popoldne. — 7 sredo in sobot« «110. do 12. dopoldne, od 2. do 5. popoldne in od 7. do 8. ure zvečer. — V nedelje od 9. dopoldne do 1. ure popoludne. Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: JOHN HABJAN. P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik: JOHN KERŽIŠNIK, P. O. Box 138, Federal, Tm. I. tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely, Minn. H. tajnik: ANTON GERZIN, 403 Seventh St., Calumet, Mick. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, O, IVAN GERM. 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. 0. Box 114, Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry Alley, Pittsburg, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box 1056, Ely, Minn. p. ;rVi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: GEORGE L. BROZICH, ELY, MINN., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne p .šiljatve naj se pošiljajo blagajniku: IVAN GOVŽE, P. O. BOX 105, ELY, MINN., in po svojem zastopniku. Društveno glasilo je: "GLAS NARODA". 0R0BN0STI KRANJSKE NOVICE. "Slov. Navori piše: — V. ustanov-nik "Društva slovenskih književnikov in čanikarjev" je postal g. Frank Sa-kser, 1:m nik slovonskepa dnevnika "Glas Naroda" v Novem Yorku v Ameriki ki je poslal po svojem stalnem ljubila! vki'itm poročevalcu, pr. A. Tr-stenjaku. društvu vsoto 200 kron. Ta plemeniti ein je dokaz, da darovatelj ve. da-i živi daleč od svoje domovine, dostojno eeniti važnost in veliki pomen našejra društva in da ira hoče po svojih močeh podpirati, ker je potrebno in koristno. dasi njemu ne more osebno koristiti. Izrekamo g. Sakserju tet>: potom svojo najiskrenejšo zahvalo v tnlni nadi, da bodo plemenitemu zirleda slovenskega Američana sledili tudi naši domači rodoljubi! V Ameriko ?e je dne .10. maja odpeljalo 7. južnega kolodvora v Ljubljani "Kin Slovencev, in 00 Hrvatov in 57 Makedoncev. Zaprli so v Ljubljani trprovskea deželnemu sodišču. Umrli so: v Ljubljani Edvar Mahr, trgovec star 74 let. Vincene Tomažin, pekovski pomočnik, star .r>9 let. Umrla je predvčerajšnjim dopoldne od mrtvouda zadeta na južnem kolodvoru ljubljanskem Barbara Cvirn, delavčeva žena iz Predoseli pri Kran-ju. Aretacija. Na južnem kolodvoru v Ljubljani službujoči nadstražnik Nikolaj Večerin je aretoval črevljarja Jožefa Gmkoviča iz Male T.ešniee. ker se je hotel izseliti v Ameriko, ne da bi bil nosil še vojaško suknjo. Aretovan je bil na južnem kolodvoru v Ljubljani delavec Mile Vojnovič iz Kutine, okraj Belovar, ker je napravil na Hrašici neko goljufijo. Bil je brzojavno zasledovan. Kazenske obravnave pred okrajnim sodiščem v Ljubljani. 15 let stara "marela" je bila pred tremi leti n-kradena pečarju Koscu pri "Lahu". Prejšni teden pa jo je zalotila Košče-va žena pri Leopoldu Rrižmanu iz Ljubljane ter jo je takoj ''konfiscira-la". Križmana pa sta z možem ovadila zaradi tatvine. Križman je bil oproščen. f'e žena brinovec pije, ji navadno iz ust smrdi. Take žene mož seveda ne more ljubiti ter ji da mesto poljubov batine. Taka žena je Ana Mirt ki rada včasih kak "štamperl rukne,\ Ker je bilo 19. maja preveč "štamperlov", je Vincene Mirt, kovač v tovarni za lep. udaril svojo ženo tako, da je padla na tla. Mirt je dobil za sedaj samo ukor. Ko se bo oženil, potem bo bolj pametno vozil. Tako je včeraj trdil izvoš-fek Fran .Tapelj. ki je po Dunajski cesti tako podil svojejra konja, da je bilo več otrok v nevarnosti. Ker ima Ja-pelj baje več deklet "na cugu'% bo tri dni v samoti premišljeval, katera naj postane njegova izvoljenka. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem v Ljubljani. A polonija Av-šič. 10 let stara služkinja, enkrat zaradi prestopka tatvine že kaznovana, je tisti večer, ko je zapustila Vrhun-čevo službo na Dolenjski cesti, izmaknila dekli Marjeti Sterle nekaj obleke in dve ruti. Obsojena je bila na dva meseca strogega zapora. Alojzij Zore 17 let stari zidarski pomočnik na Spod. Hrušiei, in Jožef Ha-bič, 21 let star mizarski pomočnik v Ljubljani, sta prišla nekega dne po maši ob 6. uri zjutraj v Novakovo gostilno v Štepanjo vas, ker je bilo vec drugih fantov. Vnel se je prepir in iz prepira je prišlo do tepeža, tekom katerega je Zore Jakoba Drakslerja z nožem sunil v leve nadlehti, Martina Jeraneiča pa vlevo prsno stran. Nato je zamahnil z odprtim nožem Fraeetu Zrimšku prati obrazu in ira le na čelu ranil. Pri tej priliki je pj tudi Habič Jakoba Drakslerja s steklenico po glavi udaril. Nato je pa še pred Novakovo gostilno iz bližine streljal z revolverjem proti Mat i ju Drakslerju in Janezu Ferhovu ter prvega ranil na desnih nadlehtih. Zore je bil obsojen na 15 mesecev. Habič pa na 1 leto težke ječe. Minulo leto meseca velikega srpana se je vršila proti čevljarju Jožefu Še-inrovu pri e. kr. sodišču v Logatcu kazenska razprava zaradi prestopka pohujšanja ker je neki večer svoji ženi Mariji ukazal v svojem stanovanju, da se mora do golega sleči, in so ta prizor vaški fantje gledali skozi okno. 7, a pričo poklicana delavka Ivana Sem rov. ste obp po dogovoru krivo pričali da Jožef Šemrov ni ni koli ukazal svoji ženi kaj takega. Sodišče je zaradi krivega pričevanja obsodilo Marijo kakor tudi njeno setro Ivano vsako na G tednov ječe. PRIMORSKE NOVICE. , Požar v Trstu. Dne 29. maja zvečer okoli polu 9. ure je začelo goreti v nli-jciS. Nicolo v poslopju, kjer je bila I svoj čas policijska direkcija. Klub e-nergičnemu nastopu ognjegascev je o-genj napravil 53.000 kron škode mo-distovki gospej Bice Bussi. Tudi sosednja stanovanja so mnogo trpela. O-genj so pogasili v 2 urah. • Vinske cene v Istri. Ker se je v Istri izvrstno vino od 1. 1904, posebno pa fino belo. pri manjših posestnikih sko-Jro razprodalo, tako da ga imajo le veleposestniki. se je cena vina za 4 do 8 vinarjev podražila. Tudi sladka črnina od 10 stopinj jakoti se plačuje v južni j Istri po 40 do 44 vin. in bo isti refoško 1 in burgundec do nove trgatve gotovo se popolnoma razpečal. K sreči kaže letos trta j !ako lepo. — Dosedaj je naredila trta strašna toča v Motovins-kem okraju n. pr. Ivaldiru, Zaversju, j Lazih. Bertošičih veliko škodo. ŠTAJERSKE NOVICE. i Živinski stariši. Pred graškim sodiščem sta bila dne 30. maja obtožena delavec Anton Fleischhacker in njegova žena. Fleischhacker je svojega štiri mesece starega otroka tako pretepal, da je otrok vsled ran umrl. Živinski o-če priznava, da je otroka že tepel, ko je bil — 11 dni star. Vsled poznejšega pretepanja je imel otrok zlomljeni o-be roki. desno nogo in tri rebra. Tri mesece staremu otroku je enkrat vlil v usta toliko močnega ruma. da je otroka skoraj zadušilo ter je vsled opeklin ves dan strašno jokal. Nečloveški oče je bil obsojen v osemmesečno ječo. žena pa. ki je trpinčenje mirno gledala ter sploh otroka zanemarjala. je dobila 14 dni zapora, j Strašna nesreča se je zgodila pri Po-beršku. Hlapcu Fmanuela Mavrja Antonu Smogavcu sta se splašila konja. Hlapec je padel med konje, ki sta ga .vlekla do Serkovca in mu glavo popolnoma razbila. Kosi glave so ležali pomešani z možgani na cesti, j Požar v Mariboru. Dne 25. maja je nastal ob pol 11. uri zvečer doslej iz neznanega vzroka ogenj v popolnoma novo urejeni trgovini jestvin g. Prebila v Gosposki ulici. Šele okoli 12. ure ponoči se je posrečilo požarni brambi ocrpnj pogasiti, ki bi sicer napravil velikansko škodo. Bela zastava. V Konjicah je o<3 25. maja 3. ure popoldne do 20. 9. ure dopoldne na okrajnem sodišču visela bela zastava, ker so bili vsi zapori prazni. To se je zgodilo zopet prvič po 1. 1892. Velikanska skala se je utrgala 25 ma ja med Zatrorjem in Savo ter zgrme-la na železniški tir. ki ga je zelo poškodovala. nato se pa zavalila v Savo. .Vlak št. 109 iz Zagorja se je ravno bližal. Ondi nahajajoči delavci so mu hiteli nasproti ter ga ustavili. Ko bi bil vlak prevozil 2 minut prej, bi se bila zgodila nesreča. Nova zgradba se je zrušila. Pri gradnji dvonadstropne hiše učitelja Gai-še»£ v Mariboru se je zrušila takozva-na atika. Zidovje je zadelo dva zidarja, ki sta imela opraviti pod slemenom. Oba sta padla z odrom vred v globoči-no. Zidar Anton Ozim je obležal mrtev. zidar Franc Žižek pa je smrtno ranjen na glavi. Zdrobljeno ima tudi eno roko in eno nogo. HRVATSKE NOVICE. Promocija opernega pevca. Na zagrebškem vseučilišču je bil promovi-ran za doktorja prava operni pevec Dragutin Novosel. RAZNOTEROSTI. Statistika živalskega sveta. Pariški muzej za prirodoznanstvo je sestavil statistiko živalstva. Po tej statistiki živi na zemlji in v morju okoli 400.000 živalskih vrst, ki so učenjakom poznane in opisane. Žuželk je 2S0.000 raznih vrst, ptic pa le 13.000 vrst, torej trideseti del vseh živalskih vrst. Dalje je poznanih 12.000 rib. S300 vrst reptilij, med temi 1000 vrst kač, 50.000 vrst moluskov (žlezastih črvov) 1300 vrst amfibij (dvoživk), 20.000 vrst pajkov, 8000 vrst črvov. 12 milijonov zapravil. V Monte Carlo je pred nekaj dnevi umrl angleški zapravi ji vec Marki Anglesey, star še le 30 let. Od leta 1898 sem je vse svoje premoženje v gotovini 12 milijonov kron in svoje posestvo, ki mu je dona-šalo letnih 21 •» milijona kron — pognal. Na svojih gradovih prirejal je posebne gledališke predstave, kjer je tudi sam nastopal, ves posut z biseri. Pri prodajah njegovih stvari skupilo se je samo za lepotičja okoli milijon kron. A posebno pozornost je vzbujala njegova garderoba. Imel je nič manj kakor 227 kompletnih salonskih oblek, 302 telovnikov. 100 površnikov, 73 frakov raznih barv, 142 parov čevljev vsake vrste. 82 spalnih sukenj itd. Izmed mnogoštevilnih kožuhov je bil eden cenjen na 1000funtov šterlingov (24.000 kron.) Anglesey je pred kratkim pribežal v Monte Carlo, da bi tam v igri poiskal drugo srečo, a našel je smrt. Gospodična stara 103 leta. V ubož-nici v Budimpešti je umrla prestara gospodična Jelisava Avliček. ki je doživela 103 spomladi. V svoji mladosti, ko so ji cvetele na licu cvetlice in so ji prsi dišale kot lilije, je imela vse polno ptičev in metuljev krog sebe, a bila je mramornatega srca in ni je mogel prevzeti ljubezni žar. Vedno je zaničevala zakonsko srečo in živela pri svojem očetu, ki je kot domobranski kapitan padel leta 1848. Od tega časa je živela v ubožniei. Prodal svojo lastno hčer. Nedavno so na dunaju zaprli nekega igralca Sa-ura, ki se je 14 dni poprej vrnil iz Carigrada, kjer je nastopal v raznih cirkusih. Saner ima pet otrok, izmed katerih najstarejša je 17 letna hči Margareta, zapeljivo krasna deklica. Sa-uer je obdolžen, da je to svojo hčer odstopil za nekaj dni. nekemu paši v Carigradu ter dobil zato 24.000 kron. Saner se brani da hčere ni prodal, temuč se je dotieni paša ž njo oženil. Ker pa je vsled ženitve s kristjanko padel pri sultanu v nemilost, vrnil niu je hčer, da jo kam odpelje, dokler se stvari v Carigradu ne urede. Sodišče pa je bilo mnenja, da je najbolje Saura obdržati v preiskovalnem zaporu, dokler se ta o!ni pisito po to liiijioo ! Ako ste bolni, to na vsak način poprej nego se obrnete na kakega zdravnika ali zdravniški zavod, pišite po to knjigo, v njej bodete našli natančno opisano svojo bolezen in uzroke radi katerih je bolezen nastopila ker se potem, ko vam je vse natanko znano,,veliko lažje izzdravite. . Zato smo dolžni veliko hvalo PROFESOllJU COLLIXSU ker je to koristno'knjigo napisal in to tem več ker je tudi preskrbe! da se: SO tisoč liliji^ zasloni razdeli mccl nas narod, po eeli Ameriki. Zato pišite po knjigo dokler ne poide zaloga onili 20.000. vsak kateri želi knjigo, plača samo poštnino, zato kadar pišete po knjigo priložite pismu nekoliko poštnih znamk, kolikor je potrebno da se plača poštnina — in takoj se Vam knjiga pošlje zastonj. OEdi no Profesor d>olliiiSTi je bilo mogoče napisati tako sijajno in koristno knjigo, ker je ni bolezni, katera bi njemu ne bila natanko in temeljito znana. Berite knjigo pazliivo in l>oclote spre\^iE5L--PHIJE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington Street. Glede vprašanj ali kupovanja voinjih listkov se je obrniti na: | SLOVANSKA TVRDKA TOBAKA! | K Mi triimo na veliko s pravim bosanskim ir» tur. f J? škim tobakom in zamoremo zato prodajati cigareto, cigare ali JsM rs tobak dosti cenejše, kak^r kterasibodi amarikanska tvrdka. CPl S zavojčkov najboljših cigaret, v vsakem po 100, toraj skupno 5rs] n.i poskušnjo, če se nam pošlje 50c v znam- GjT g/ kah, s ktero svotc se pokrije samo poštnina. Naznanite nam v pismu W Ci natančen naslov in pošljite ga na Hf The Croatian Tobacco Co., ^ VV. 47th St. NEW YORK, IS". Y. J^ H jl TIT telefon kadax dospel nm kako postajo t Hrr York is mm vdl tab if A H I priti k FRA™ SAKSEX-JU. Pokliči številk? 3795 Oertifta* UJJLUJi in rovori slovensko. Nesrecnica. viti papirnico. O obrtu moj očim ni j imel nikakeira pojma, in Semen Matvejič je to dobro vedel; pa moj očim bil je dober e'zvrševalee'' (takrat jako priljubljena beseda) 11 Arakeejev' ■ Semen Matvejič imenoval jra je tudi: "Moj Arakčejev". Zadosti mi je tvoja marljivost", zatrjeval je Semen Ma-tvejič, "kako vse urediti, to bom vže sam premislil". Sredi mnogoštevilnih skrbij za tovarno in posestvo, za urejen je pisarnice in upeljavo novih naslovov in stopinj utegnil je vendar Semen Matvejič obrniti name svojo po-zonost. Poklicali so me neki večer v salon in ukazali mi svirati na klavii\ Semen Matvejič je godbo še manj Iju-Jbil kakor njegov pokojnik; zahvalil i >e mi je, dru.cri alo <><1 njega. Pa to se ni kazalo v njegovih bt si dah. a v njegovih hn-'•'•>'» <*<"c'i. in v hohotan.fi. On Iv: nikdar govoril z menoj o mojem oče-; svoj -m brate., in zdelo se mi je. da l il'/:- bal 11 :a razgovora zato. ker !■:! r.aral vzujati v meni častoblepuih i- ; !.r-i"- !:i i7. m l -L-n d m <;■;'-l a vzi*. ica. katerega še takrat nisem s' v ll! eh>, pa usiljeval mi je čudne \-\>Vk -d ' aterili za rud-vala . . . I K praznikom prišel Je njegov sin Mi-' a< 1 Semenu-. . ■'•/. <-u; i m da ne morem nadaljevati tako. kakor sem zabela :prebrit-jbi -o ti spomini. Zlasti zdaj ne morem j •■ i rro pripovedovati ... In čemu to |-l:rivati? -Tnz sem se zaljubila v njega in on v mene. Tvako se je to zgodilo tudi ne bodem pripovedovala. Dobro pomnim, da od tega večera, ko je on prišel v salon (sedela sem za klavirjem in svirala neko Weberjevo sonato), ko je on topil lep in postaven, v kožuhu z baržunom obritem. naravnost z mraza v sobo, in o-tresel ivje s sokolove kape, ter pogledal mene in začudil se, prej nego je Spregovoril z očetom. Od tega večera nisem mogla več pozabiti tecra mlade-ira in milega obraza. On je izpregovoril in njegov govor je prešinil moje srce . . . Ta možki in tihi glas, in v vsakem zvoku tnko poštena dnsa! Semen Ma-t vej if- se je razveselil sinovega prihoda objel ga je. in vprašal: "Na štirnajst dnij ? kaj ne? na dopust?" — in odpeljal je mene. .Tnz sem dolgo sedela v svojej sobi pri oknu, in gledala luči, ':i so gorele v gosposkej hiši. Zrla sem tja in poslušala nove, neznane notraj-ue gb sove. mene je zanimal ta živi nemir. in nekaj novega neznanega, svit-lega prešinjevalo je mojo dušo. "Drugi dan pred kosilom imela sem razgovor ž njem. Prišel je k mojemu o«' i- a na povelje Semena Matvejiča. in dobil je mene v našim majhnem salonu. Jaz sem vže hotela oditi, pa-me je zadržal. Bil je jako živ in priljuden v vs^m svojem obnašanju in ?rivorjen-• iej nn>! ni*-n< -ti na njem ni bilo niti ♦- ' ap:vn# r• >~i i na rjem ni bilo riti — in tudi nič ear>llnsk«>sa. vojaške- • ks lar —- -nit sami. pri njem pa • skoraj ! ik. :i nisi spremenile ea skla 'a. a <>či pa vedno smejale. Tako sva govorila celo uro . . Kaj sva irovori'a ne T«omnim. pomnim pa. da s- m mu ves čas gledala v oči. in kako lahko mi je bilo pri lijem! On je ji:ko ljubil glasbo, sedel je v naslonjač. podprl je svojo kodrasto .lavo z roko. in pazljivo je poslušal. Xiti jedenkrat me ni pohvalil, pa jaz sem vedela, da mu dopada moje sviranje. in z navdušenjem sem svirala. Semen Matvejič, ki je sedel zraven sina, pregledoval je črteže, a na mah se mu rekel je popravljajoč in zapenjajoč suknjo. zakaj tako razbijate. — prav kakor kanarf-ek ? Še glava me bo bolela. Zame. starca se ne bodeš tako trudila. Pristavil je polglasno in odposlal me. Miharl spremil me je z očmi do vrat. in vstal je z naslonjača. Kam? kam? zakričal je Semen Matvejič in zasmejal se je. pa Še nekaj je rekel . . . Jaz nisem mogla razumeti njegovih besed, pa gopod Rate, ki je sedel v kotu (on je bil vedno navzoč, zdaj je bil prinesel črteže), se je strastno in porogljivo zasmejal, ta smeh segel je do mojih nšes . . . To, ali koraj ravno to ponovilo se je drugi večer . . . Semen Matvejič postal je hladen proti meni; pala sem v nemilost. Štiri dni pozneje srečala sem Mihaela v koridoru, ki je delil gospodsko hišo na dvoje. Prijel me je za roko in odpeljal me v sobo, ki je bila poleg o- bednice, in se je imenovala portretna soba. Jaz sem šla za njim brez vse razburjenosti in s polnim zaupanjem. Vže takrat bi bila. kakor se mi je zdelo, šla za njim na kraj sveta, če tudi še nisem slutila, kaj da je on bil za me. Oh, jaz sem se navezala nanj z vso strastjo, z*vsem obupanjem mladega bitja katero nima nikogar ljubiti, a zraven tega še čuti, da je nenaprošen in nepotreben gost s.redi ptujih ljudij ! "Mihael rni je rekel . . . Tn eudo! Jaz sem mu pogumno in naravnost gledala v obraz — a on me ni gledal in zarudeval je — rekel mi je, da razume moj položaj, in me pomiluje, ter prosil je, da naj ne zamerim njegovemu očetu . . . "Kar se tiče mene", pristavil je, "zaupajte mi in vedite, da ste vi zame sestra, prava sestra." In krepko je stisnil mojo roko. Jaz sem bila vsa zmešana in povesila sem glavo; jaz sem namreč pričakovala druge besede. Vendar se mse začela zahvaljevati. "Ne, ni treba," pretrgal mi je besedo, "ne govorite tako, kajti dolžnost bratov je, potegovati se za svoje setre — in če bo vam treba zaščite, naj bo proti komur koli — povzdajte se mene. Jaz sem še le malo časa tukaj, pa iz-poznal sem vže mnogo kaj . . . mej drugim izpoznal sem vašega očima." Zopet mi je podal roko in odšel je. "Zvedela sem pozneje da Mihael brž z začetkoma ni mogel trpeti gospoda Ratf-a. Ta se mu je nekaj časa preliza-val. ko je pa videl da je vse prizadevanje zastonj, začel ga je sovražiti, kar tudi ni prikrival Semenu Matveji-f-u. temveč javno je izražal svoje ob-ža lova nje, da se ne more sporazum, z mladim naslednikom. Gospod Rate proučil je do dobrega značaj Semena Matvejiča, in ravnal se potem. "Da mi je ta človek udan. ni dvoma, ker je izgubljen, ko mene ne bode; ker ga naslednik trpeti ne more . . ."Ta misel se je utrdila v starčevej glavi. Pravijo, da se vsi ljudje, ki imajo oblast, ko se postarajo, radi vjamejo na trnek iz-kiju« !jive osebne udanosti . . . Dalje prihodnjič. SLOY23TCI IK SLOVETIlE! S?otnixj»*to se ob raaalfc prilikai aaue prekoriatae druifca sr. Cirila is lueroda v Lj*i>ljaail Mal položi dar na oltar 1 (T d) Edina slovenska linijska brivnica ktero priporočam Slovencem in Hrvatom. V brivnici so vedno trije brivci. Rojaki, toraj "svoji k svojim"! JOHN KRALJ, 1772 St Clair St., Cleveland, Ohio. (13-6—13-9 tor čet sob) ZASTONJ i Do. se naSi občeznani "Jersey električni pasovi* tembolj udomačijo, oziroma uvedejo v one kraje in pri onih strankah, kjer so bili dosedaj še nepoznani, smo priprav ljeni na željo vsakomur jeanega za« stori j doposlati. To je pomenljiva ponudba od naše re-elne tvrdke. Za pas nam ni treba ničesar p or iiljati, ker to Je darifo. Kedar xgubljate vaio telesno moč, ali ste utrujeni, ofcupljivi, slabotni, nervozni, ako se prenaglo starate, ako trpite vsled otrpljenja živcev, bolečine na hrbtu, če no morete prebavati, imate spriden želodec, ter ste se že naveličali nositi denar zdravnikom, ne da bi vam mogli isti pomagati, tedaj boste po uporabi '"Iersev" električnega pasa" ozdravljeni. Str Dobro vemo, da naš električni pas isti-nito pomaga, ter smo prepričam, da ga boste po poskusu ali uporabi tudi drugim bolnikom priporočali, da zadobimo s tem še večje priznanje, ko vas bode ozdravel. Občna, priznanja. V»3 električni pas je toraj vse učinil, kar ate mi obljubili, in še Več, pas me je iznova zopet pomladil. F'an Jenčič, 30 Bryon Ave., Chicago, III. Jaz sem uporabljal vaš električni pas za neko xelc hudo in skoro neozdravljivo bolezen ter sem ■edaj zopet popolnoma zdrav. Ivan Gulič, 645 E. 152nd St., N. Y. City. Kar govorimo, tudi držimo 1 Izrežite to ter nam dopošljiie vaše ime in naslov ter pridenite zraven znamko za odgovor — in pas vam bode došel čisto zastonj. Pišite: Jersey Specialty Co., U5 Cedar St~, New York, N. Y. -ste- Nižje podpisana priporo» čam potujočim Slovencem in Hrvatom svoj......... SALOON 107=109 Greenwich Street, • • NEW YORK . . ▼ katerem točim vedno pivo, doma prešana in itnportirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke......... Imam vedno pr ravljen dober prigru. ik. Potujoči Slovenci in Dr-v at je dobe.............. stanovanje in hrano prozi nizki ceni. Postrežba solidna.............. Za obilen poset se priporoča, FRIDA VON'KROGE 107-109 Greenwich Street, New York. NOTARSKA PISARNA. Rojakom v Clevelandu, Ohio, in okolici se priporočam za izdelovanje vsega notarskega posla, nadalje prošenj o vjjaških zadevah itd. Vse listine vporabne za v staro domovino izdelujem natančno po predpisih avstrijskih postav ter imajo toraj ondi v vsakem cziru neomejeno javno veljavo. Oddaljeni dobe pismena pojasnila brezplačno, ako prilože 2e. za pošt- j nino. WILLIAM SITTER, 2G Franklin Extension. Lakewood, O. Opomba: Peljati se je z W. Madi-' ^on ali pa z Detroit poulično železnico do Cotant St. Vsaki večer sem de S. ure na razpolago, (v pon & četr — 11-5 11-8) NAROCUJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNIK. ZA VSE LETO VELJA $3, ZA POL LETA $1 50 ZA TRI MESECE 75 CENTOV. — ' GLAS NARODA" DONAŠA VEDNO PRVI VSE DNEVNE NOVOSTI, NOVOSTI IZ STARE DOMOVINE- DOBRE LISTKE ^N SKRBI TUDI ZA KRATEK ČAS. 2 i i 1 i NARAVNA CALIFQRNIJSKA VINA N*A PRODAJ. % # # ti & * ti GLAVNA SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA registrovana zadruga z neomejeno zavezo v I^jufcjfjanl, Kongresni trg ^t, 15, nasproti nunske cerkve, sprejem* in izplačuje Si rars i I ne vlog© ter jih obrestuje po to je od vsacih ico kion 4 K 50 vin., in sicer takoj od dneva vložitve pa do dneva dvige, tako da vlagatelj, bodisi da vloži, bodisi da dvigne začetkom, v sredi ali koncem meseca, ne izgubi i, na obrestih. Za vložene zneske pošilja vložne knjižice pripore eno poštnine prosto. Hranilnica šteje 300 članov, ki repre-e-itujejo 5 milijonov kron čistega premoženja. Ti člani JaT ! <1°- vsled^ registrirane neomejene zaveze zavoda, s celim r oženjem za vloge, tako da se kake izgube ni bati. • ! : -iv:jamo vsacega Slovenca v Ameriki, ki se misli po-v■ " - --OMJ.es da svoje prihranke direktno pošilja v slovensko hranilnico v Ljubljano, s čemur se obvaruje nevarnosti, da pride njegov s tn:dom pr.hranjeni denar ▼ neprave roke ia £n:a o;> jedu :n to doLro, ds ma ta takoj obresti nese. Naslov je ta: Dobro črno ia belo vino od 35 do 45 centov galona. Staro fae!o ali črno vino 50 centov galona. Reesling 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor 50 ga-lon vina, mora dati $2 za posodo. Orožnik: od $2.25 do $2.75 galona. ^Jlivo-vict* po galona. Pri večjem naročilu dam popust. Spoštovanjem Štefan P. O. Box 77, Crockett, Contra Costa Co,, Ca!. m //V-, m ničaranje, pačsa- S ' S I mo dobre vol3e je ll&mi NARJEV V STARO DOMOVINO in gotovo je najhitreji in najceneji v pošiljanju dsnai jev: FRANK SAKSER, 109 Greenwich St., New York, » J 1 ! i I S i 1 n ^ i — ' C '■ "iT nska hranilnica in r-osoiilnica v S-.jtjt>I]£iril, Kianjsko, Avstrija. ?ied^cdnik: Dr. Matija Hudnik. I = ^arr e pcŠiljatve iz Zjed. držav in Canade posre-ZzLscr, 109 Greenwich St., New York. Compagnie Generale Transatlantique. (Francoska parobrodna družba.) __ POVEST. (Dalje.) "Ivo je bil Ivan Mu t vejic", tožil mi je jed en sluga. '*m bila vselej blizu oltarja, poklical me je Semen Ma-tvejic k sebi. Jaz sem njega le malo videvala in zdelo se mi je, r otoval v Petro-cmd. i?? pn-nl je mojega očima skoraj kakor r»- Dražil mm bi r * rv^l: silil me je •• -« jim i a prj-ifoTfM1 St . ! M:.* 3. p»^»r*vljal u v r> iflt •. n ,„«1-,.. . ~ .' 4 - J - Z jaz !i pn> ena brez ug' mizi: **Vi morda mi-Hte, ker sem mol čl j i va, ka-i:or ov-a J J»- v •• vwi. . . dobro . . . Ne vi me š-rb lati morate kakor ovca . 31-ij jx-i'-zaj bi? ie težaven in celo nervozen ... in moje srce bilo ie od dne do dne bolj razdraženo. Nekaj nevarnega se jo vedno bolj pogostem vzbujalo v mojern sr« i: eele noči prebivala srna brez spanja in brez luči. in v rsoen.' i! temi dozorel je v moje mno-trpn^m strašen sklep. Prihod Semena Matvejiča dal je mojim mislim drugo mer. Nje-koj zaradi m-kih neprijetnosti j: nadejal sc je dobiti Aleksandrovski red — a dali o mu samo tobacnieo. Nejevoljen na vlado, ki niznala ceniti njegovih zaslug, in na Petroirradsko občinstvo, ki mu ni pokazalo dosti soenvst-va. in ni delilo ž njim nezadovoljnosti, sklenil je preseliti se na deželo, in poprijeti se gospodarstva. Pri.šel je sam njegov sin, Miha« 1 Semenič, prišel je se le pozneje, na božične praznike. Moj očim je vedno del. v sobi Semena Matvejiča, m njegova veljava se je vedno vekšala. Mene je pnsčal pri miru, zame se ni tedaj več briiral . . . Semen Matvejič izmislil se je rapra- jMr sad 30 let s^ l€?" obnašal ^^ W Dr- RiCHTERJEV ^ SVETOVNI, PRENOVI.JHitn "SIDRO" Pain Expelier | kot najboljši lek zoper EEUMATISEM, l I POKOSTKICO, PODAGEO itd. in razne reumatične n^prilike. S SAnO: 25cU in 5Oct. v vseb lekarssate K i ali prt J k F. Ak Ricliter a Co. A 215 Pearl Street, New York, DIREKTNA ČRTA DO HAVRE. PARIZA, SViCE, IN8MQSTA IN LJUBLJANE POŠTNI PARNIKI SO 1 "La Lorraine" na dva vijaka..................12,000 ton. 25,000 konjskih moCi "La Savoie** " " .............. .12,000 " 25,000 " " 'LaTouraine" u u 44 ...............,..10.000 " 12 000 " ** ML*AqaitaineM - « * ...................10;000 " 16^000 - « wLa Btetagne"............................... 8,000 " 9,000 ** ** **La Chan.pagne"............................. 8,000 " 9,000 " ** La Gaacogne**............................... 8,000 " 9,000 ** ** Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK. *»n*i odpiutejo od sedal naprej vedno ob Četrtkih ob 10. uri dopolnite« ia prfefe niSča ti. 42 North River, ob Morton SU New York: La Bretag-ne 22. junija 1905 *LA LORRAINE 27. julija 1905. •LA LORRAINE 29. junija 1905, *LA TOURAINE 3. avgusta 1905. La Gascogne 6. julija. 1905. La Gascogne 10. avgusta 1905 *LA SAYOIE 13. julija 1905, La Bretagne 17. avgusta 1905 La Bretagne 20. julija 1905. *LA SAVOIE 24. avg. 1905 F umika a iraio zasauuaorai imajo p« in vijaka. 3p " i BANČNA PODRUŽNICA f 1778 St. Clair Street, CLEVELAND, 0. G lavni urad : 109 Greenwich St., NEW YORK, N. Y. j ^^^Frank Sakser, lastnik f n,, Anton Bobek, vodja Pošilja v zvezi z glavno pisarno denarje v staro domovino najhitreje in najceneje. Denarne pošiljatve dospejo na dom v 12—13 dnevih. — Kupuje in prodaja avstrijske denarje po dnevnem kurzu. ^ Prevzema hranilne knjige v izplačila in daje predplačila. 1 Prodaja parobrodne listke | za vse parobrodne družbe po izvirnih cenah. Potnike iz Clevelanda, 0., sprejme v New Yorkn domač uslužbenec jih dovede v glavno pisarno, preskrbi vse za prtljago in odvede na parnik, kar potnika nič ne velja in je to velike vrednosti. Dobi se v podružnici "Glas Naroda" po 1 cent Številka. NEBiRO« ASTRO MEDICAL CURE (NEB J EOS ASTROLOG ifeD KD3AVXJENJE) " " " ." ~ " .--žcž/Slavna egipčanska . ^"-tl-r^c- vedeževalka Agnlia- !. __ .'^ -v^'r 'o-^.- rept L. Nebiros zdra- j - '.-. •;- + , , . vi po n<»vei astro- j: - .••- logičnej mediciuskej i 7vC:' • *-t metodi vse bolezni in .»••'*• ^ '•'. celo take, ktere ne - .--• >■.'. - ■ "vV* - ; morejo drugi zdrav- \ „.«:r -f??:'*- ni k i ozdraviti, i /i ^ ; ^ Imenovana daje --V yffl&'l 'I^iu-S vsem onim ki so v ne- : ;; Q sreči nasvete in umi- 1 . ua/t'i^ • 3 -.1 ruje obsedence. .. ■■ tf t , , ~ ' r Š • r \ r/ • I s. , J:, i r-. Za zdravila npn- | i" ^nibl ia le razna želiš- a. /*■.. ' • -- '\iJ- •" kteru dobiva i% Ev- * ■. \ • ** -j^r- Osr?- >' £ ■ ro]*e. Azije in Egij-ta ; ' ia jih^atuapripravlja. I . ' ; • Obče znano je. da j dovunjem čit:mja iz zvezd s« T i astn u-j.';e -Lo noitium in »-d;no uspešno i' i. j-jio* tega naj se \.snk obine na shi\ 1,0 vede/'-vaIko JSebd-os. Vsaktlo zve ju i njej I'jegovQ ;•» j«'kN -t in priliodnjost iz nebesnih znamenj Osobitopa vsakemu mežn jn-oroknje kako ženo l»ode dobil uli ]ia deklelam. o njili ženi-nili. — Ona daje najbolj. nasvete vseli domačih lazmerah ter donaša na ta način srečo v hišo. — Ure Vsak dan od D. nre dop. do 8. ure zvečer, ter ob nedeljah in prazniki]]. 214 E, 25, ST„ NEW YORK, MED?-?n3- Na pismena vprašania se točno odgovarja. Tel. 452-1 Madison