LETO III, ŠTEV. 9 lop©!*, patefe 26. februarja 135^ POSAMEZNA 'ŠTEVILKA 10 m Živimo na ozemlju, ki je zaradi j višjih« interesov mednarodne politike presekano na dvoje z neko čudne. mejo. Dcmarkacijska črta ji pravimo. In na obeh straneh te črte se ic od vsega začetka borimo vsak na svoj način, vsak s svojimi težavami. N'a tej strani skupno z delavnimi ljudmi ostale Jugoslavije bijemo težko bitko proti gospodarski zaesta- ■ losti in drugim dediščinam mučne preteklosti. Borimo se za nove to-\ r.rne, za dvig proiavodnje, za napredek našega gospodarstva, za izpopolnjevanje naših novih oblik ivKE/benega življenja, delavskega samoupravljanja in sodelovanja v javni upravi. Na oni strani pa se tržaški delavci bore za vsakdanji kruh, proti nezaposlenosti, proti gospodar-fbemu propadanju, proti socialnim i>n gospodarskim krivicam. Kakšne so naše in njihove per-Fpektive? ' Vaše gospodarstvo se razvija vrporedno z gospodarstvom ostalih jugoslovanskih krajev in prav to, htr sn interesi našega lokalnega f«.spodarstva v skladu s celotnim Jugoslovanskim gospodarstvom, nje-rov sestavni del. daje našemu lokal-ren-.u gospodarstvu neizčrpne možne sti razvoja. Če vzamemo za primerjavo zaposlenost v oktobru 1952 in v oktobru HS53, dobimo, da se je število zaposlenih delavcev na vseh področjih idspodarske dejavnosti zvišalo za eeem sto. To je za okraj, ki ima nekaj nad 40.000 prebivalcev že kar pomembno število. Lani je industrija zaposlila v devetih mesecih 400 oseb, več sto pa so jih zaposlile drn-ae gospodarske panoge. Čeprav se večina prebivalstva ukvarja s kmetijsko proizvodnjo, smo imeli ob koncu leta že skoraj 9.000 delavcev, zaposlenih v industriji, trgovini, prometu itd. Nezaposlenih je bilo ob koncu '[•rta 1953. leta le nekaj več kot 200 luseb. Vsi ti so prejemali 50% normalnih prejemkov. Ko bo pri Dekanih gotova tovarna ključavnic, ki jo ¿e postavljajo, bo tam zaposlenih tudi večje število ženske delovne sile. Prav tako bodo vprašanje zaposlitve ženske delovne sile uspešno rešili v Izoli s preusmeritvijo predelovalne industrije v tovarni Arrrgo-rai. Perspektiva zaposlitve v tekočem lltu je še celo razveseljiva. Ustanovitev novih podjetjih in investicijska dela, ki jih predvideva družbeni plan za leto 1953, bodo zahtevala novih delavnih moči tako, da ¡¡.e bo vprašanje zaposlitve za tiste, ki hočejo delati. Seveda pa bo treba še marsikaj urediti in popravili. V prvi vrsti odnos naših podjetij do aaposlevanja mlajših delovnih mo- či in vajencev, urediti notranje vprašanje v podjetjih, neizkoriščene kapacitcte in razviti delavsko samoupravljanje na tisto stopnjo, ki jo omogočajo stvarni pogoji. Nočemo zanikati težav, pomanjkljivosti in napak, nočemo zanikati, da ta boj zahteva od nas nove in nove napore, da je. življenje trdo in se moramo še vedno marsičemu odreči. Centu skrivati resnico? Toda eno ostane: imeli bomo to, kar bomo sami znali ustvariti, in tega nam nihče ne more in nc bo mogel odvzeti. Poglejmo po kakšni poti gre medtem gospodarstvo v coni A in Trstu. V združenih jadranskih ladjedelnicah je danes zaposlenih komaj "0";> delovne sile. Vse pa kaže, da bo ta odstotek še padel. Govorijo o odpustu kar 2000 delavcev naenkrat. Podobno je tudi v drugih industrijskih podjetjih. Od okrog 300.000 prebivalcev cone A je zaposlenih le okrog 80.000. Uradno priznavajo 20.000 brezposelnih. K tem pa je treba prišteti še okrog 13.000 mladincev izpod 20 let, ki jih uradno ne vodijo v cvidenci kot nezaposlene. V pomorstvu je na vsakih 100 zaposlenih pomorščakov 300 brez dela. Mala industrija preživlja veliko krizo in ni vidiku so novi odpusti. Medtem pa uradniški birokratski aparat šteje 31.000 nameščencev. Te dni so tržaški delavci demonstrirali po ulicah proti odpustom in preti taki gospodarski politiki. Proglasili so tudi več krajših stavk. Kaj je razlog za takšno stanje? Osnovni razlog je brer: dvoma ta, da je Trst odtrgan od svojega naravnega zaledja. Gospodarski interesi Trsta in Italije so si v bistvu nasprotni in nimajo ničesar skupnega. Zato je tudi italijanska gospodarska politika v Trstu usmerjena na demobilizacijo domače industrije in zlasti ladjedelništva. Lahko rečemo, da so italijanski kapitalisti v mnogočem uspeli. Tržaške ladjedelnice so danes brez naročil, pristanišče brez prometa. Tisočem nezaposlenim dclavcem pa so dali namesto dela doma izseljeniški urad in jih z lepimi obljubami hočejo premamiti,, da zaposlijo svoj kraj in odidejo v Avstralijo. Ta politika ima svoj globlji namen. Vedeti moramo namreč, da so med nezaposlenimi skoraj izključno domači ljudje, Tržačani. Tisoči Italijanov, hn-portiranih z juga in ezulov, ki jih v Trstu favorizirajo, odjedajo domačinom kruh in jih mečejo na cesto. In teh nezaposlenih, ki jim »m a dre patria« ni pri srcu, ki se iredenlisiic-ni krogi, ki v Trstu vodijo to politiko, radi rešili. Odidejo naj v Avstralijo, odkoder bodo nazaj pač zelo težko prišli. Zato je ves iredenti-stieen tisk poln lepih obljub o delu in zaposlitvi na daljnem kontinentu. In ni slučaj, da si prizadevajo na vse kriplje izseljevati tudi naše ljudi — Slovence, tako iz Trsta kakor tudi iz okoliških vasi. To je ena novih oblik načrtnega raznarodovanja cone A, s katero skušajo italijanski imperialisti krepiti svoje pozicije v Trstu in ustvariti tudi notranje pogoje za priključitev tega ozemlja. Do takšnega stanja je privedla v Tr-.tu politika vmešavanja v življenjska vprašanja in preprečevanje izpolnitve želja tržaškega prebivalstva, politika nasilne povezave tržaškega gospodarstva z italijanskim. Se bodo tržaiki delavci in kmetje slovenskih okoliških vasi vdali v svojo nsodo? Ne! Dogodki v Trstu dokazujejo obratno. Delovni ljudje v Trstu so spregledali, kaj jim pripravlja italijanska imperialistična politika in so bodo borili proti vsiljevanju tuje volje, proti nenaravnim mejam, Iti jih ločijo o;l njihovega zaledja. Ob slovenski obali je takoj zri Miramarom prijazen in domač portič Grljan j; S še večjo močjo kot od btajnik Zvezo lov. Hutuar Jernej, jc bil kratek in jedrnat, čemur je sledila stvarna razprava. Lahko rečemo, da jc bilo težišče pravo na poročilih delegatov in v pripombah ter predlogih, ki so jih ti dajali. Občni zbor je ugotovil več pomanjkljivosti v prosvetnem delu. kakor na pr. to, da nekatera društva nimajo urejene članarine, nimajo primernega sedeža, da je tu iin lam njihovo prosvetno delo preveč cnostTan.-ko. Kritika jc zadela tudi samo Zvezo, ki bi morala biti tTdneje povezana z vsemi prosvetnimi društvi v okraju in bi moTaln v večji meri pomagati zlasti pri dobavJjanju primernejših iger za dramske krožke in vse bolj zalagati pevske zbore s potrebnimi notami. Vsi delegati pa so prav tako ugotavljali, da je večina prosvetnih društev ludi v minulem letu pokazala lepe. uspehe. Prosvetno delo na Koprskem jo zdaj na najboljši poli. Novoizbrani odbor Zveze so delegati pooblastili, da dostav] prosvetnim društvom pisane sklepe občnega zbora, ki bodo kažipot našim prosvetnim delavcem pri njihovem delu. Diskusija je bila zelo živahna, saj so se prijavili za besedo skbo prva te vrste na Balkanu. Nova tovarna bo zaposlila le okrog 50 delavcev, ker bo vse defcs-čimbolj mehirsizirano. Tako bodo gospodarsko izkoriščeni vsi odpadki lesnih podjetij v dolini. Po skoro enem letu je dolina dobila zdravnika, ki se je takoj z vso vnemo oprijel dela, Upamo, da ne bomi več dolgo čakali na odprtje-lekarne, ki je kraju nujno potrebna, saj moramo hoditi kar 18 km daleč, v Cerknico po aspirin. Vito OBČNI ZBOR ¡prostovol j nega gasilskega društva v Ilirski Bistrici Preteklo nedeljo jc imelo prostovol jno gasilsko društvo v Ilirski Bistrici svoj občni zbor. Prisoten je bil tudi tor. Lilija Bogo, poveljnik okrajne gasilske zveze. Prisoten pa ni bil mili eden zastopnik ljudske oblasti iz Ilirske Bistrice, čeprav so bili povabljeni. Iz poročil, ki 30 jih podali poveljnik, predsednik -upravnega odbora in drugi ter iia razprave jo razvidno, da so v letu 1953 gasilci dosegli depe xwpebe. Društvo je bilo ocenjeno -od sektorska ko m'si je s prav dobro oceno. Zato so biH tudi doio-' čeni od okrajne gasilske zveze za tekmovanje v višji ligi v Kočevja, kjer so se dobro izkazali v skoraj vieb tekmovalnih discipHnah. Tudi prebivalstvo mesta s ponosom gleda ter spremlja razvoj društva. Zanima c-e za vaje, nastopa in prireditve. Ob rojstnem dnevn maršalu Tita-je pri štafeti, ki je noahla voščila,, sodelovalo 30 članov društva. Članstvo se je množično iin organizirano udeleževalo protestnih zborovanj r aveza z sklepom 8. ottobra in dokazalo ljubezen in solidarno«! do-svoje domov,ne. Tudi pri volitvah v orgaaie ljudske oblasti in SZDL so se člamii odzvali polnosteviino. Nov upravni odbor se je že sestal in razdelil naloge posameznim članom. Pripraviti so plan dela za leto. 1954. Sklenili so, da bodo pritegnili zdravstveno osebje ambulanto in higienska postaje, ki jim bo pomagala 3 predavanji. Nadalje so razpravljali o proslavi 60. oblotirce-ustanovitve društva, ki je verjetno, že obstojalo še prej, .pa nimajo drugih dokazov, razen lepo izdelane gasilske zastave, ki jo je društvo dobilo v dar od prebivalstva in kii nosi. letnico 1896, ko so je bistriško društvo spojilo s trnovskim. Zastavo iSo;. ves čas italijansko zasedbi- skrivali tor so ponosni nu to, ter je to edino slovansko društvo, ti je kljubovalo-italijanskemu fašiznm in se ob-lržalo-Predlagali bodo mestnemu odboru, da jim pomaga pri razširitvi gasilskega doma in nabavi novega avtomobila, ker je sedanji že skrajno-slab. Matic Krsti VELIKE ŽABLJE NA VIPAVSKEM Pod vodstvom učitelja so mladinci začeli z vajami in učenjem igre »Varuh.« Ker je prosvetno delo že ■ dolgo časa spailo, je treba to ini- -eiatftvo vsekakor pozdraviti. Želimo; le, da bi ne ostalo samo pri tem C. N. .'¡S WJWOcCW ggSffllPfel •AtrUímti» -raÄ^Ctr-:WWWKäKS • « fei.. 9 — 26. II. 1954 SLOVENSKI JADRAN SSTRAN 3 Prizadevanje jim ie prineslo zaslužen uspeti Dramska skupina prosvetnega društva »Višava« je uprizorila 11. X. 1953. ob otvoritvi nove dvorane like Vaštetove dramo v petih dejanjih »Visoka, pesem«. S to igro je naše ljudstvo najlaže spoznalo življenje našega največjega pesnika dr. Franceta Prešerna. P,red igro nam je tov. učiteljica povedala kratek Prešernov življenjepis v z-vezi z osebami, ki nastopajo v igri. Vsi igralci brez izjeme so prav dobtr.o igrali; tov. Miro Kranjc ia Sežaaie jih je tako dobro .našmin-kal, da se ti je zdelo, kot da imaš pred seboj v resnici živega Prešerna in osebe, ki1 so imele z njim v življenju največ stika. Igralci so bili sami kmečki ljudje, nekateri prvi-krol. na odru, ki so si izbrali težko igro tin so nam hoteli prikazati Prešerne, takega, kot je bil. To jim je v celot" uspelo. Vsak se je čim najbolje vživel v svojo vlogo, višek pa je dosegel Prešeren sam. »Boljšega Prešerna si niste mogli dzbra.tr!« tako se je izrazil šolski nadzornik tov. Mesarec, ko ga je videl. Igralci .so pa morali več mesecev trdo delati, da so dosegli tako lep uspeh. Vztrajno so vadili tudi v naihuišem delu. Ker niso imeli potrebnih sredstev, so zbrali sami denar, ki je bil potreben za garderobo iz Ljubljane in za druge stroške. S prostovoljnim udarniškim delom so uredili prazno dvorano, kulise in oder. Pred igro -to po igri nam je lepo zapel domači pevski zbor nekaj Prešernovih, partizanskih in narodnih pesmi. Vsem, igralcem kakor tudi pevcem je naše ljudstvo izrazilo svoje hvaležno priemanje s tem, da jim je navdušeno ploskalo. Odhajali smo iz dvorane s tiho želijo v srcih, da bi nam mlado društvo nudilo v Mžnni prihodnosti še mnogo takega duševnega razvedrila. Vse naše prisaianje gre pa tudi tihi, skromni tov. učiteljici Hren Jožici, k! je igralce požrtvovalno in neumorno vadila ter jim povsod pomagala. 29. novembra je v dvorani uspešno nastopila šolska mladina z dvema igricama, na Silvestrovo pa zopet igralska skupina z igro «šolski nadzornik». Ob tej priliki so bili obdarovani otroci. V nedeljo, 14. marca letos bomo svečano proslavili petdesetletnico in kongresa mladine. Takrat nas bodo obiskale v velikem številu naše znanke s kongresa, mnogo, mnogo borcev in bork iz edini,c IX. koipusa, .mogoče tudi igralska skupina tega korpusa, aktivisti in predstavniki naše ljudske oblasti itd., ki so se mudili po naših krajih med narodno-osvobodilno borbo in so jim naSi kraji dobro znani. Z »Visoko pesmijo« ali celo z novim delom bomo vsem našim cenjenim gostom izrazili svojo najlepšo dobrodošlico. V kratkem se bomo spet javili z novicami iz naših krajev, tokrat se bomo podrobneje pogovorili o bližnji proslavi desetletnice AFž in mladine. Dotaknili se bomo naših gospodarskih problemov, naših dosedanjih uspehov in težav, ki nas še tarejo, posebno letos, ko naše ljudstvo po lanski prav slabi letini in sedanji hudi, suhi zimi zaskrbljeno premišljuje, kako bo prebrodilo te težave. F. S. PRAZNOVALI SMO OBČINSKI PRAZNIK V nedeljo 14. 2. 1954 smo imeli v počastitev 11. obletnice -odhoda prvih borcev v NOB proslavo. Mladina i2 Laze a je uprizorila lepo partizansko igro v .treh dejanjih »Gospodar« in veselico, pevski zbor jc zapel več borbenih pesmi. Obiskal nas je tudi član OLO Tolmin in nam lepo govoril. Prišli po skupaj boroi, žene padlih in ostali in skupno počastili 11. obletnico odhoda v NOB ter še bolj oživeli spomin na partizanska leta. Vsi skupaj pa kličemo, posebno borcem, še na veselo svidenje prihodnje .leto. Ivanka Brejc Naša šola v Sembijah Zgrajena .je bila 1905. leta, sezidali so jo sami vaščani. Stavba sama po seb.i je lepa, toda je že skoraj razpadla: največ pa je pretrpela za časa borb. V njej so stanovali fašisti, četniki an Nemci, prostore so uporabljali tudi za zapore in mučenje domačinov. Današnji oblasti in tovarišu tajniku občine Knežak Gustinčiču Francu smo dolžni veliko zahvalo, ker smo z njihovim prizadevanjem šolo popolnoma obnovili. V letu 1954 pa nam bo občinski rojstva našega kraškega pesnika ljudski odbor Knežak s pomočjo KZ ¡¡¡¡¡s Osnovna šola i> Šembijah pri Knežaku I nil postojnskem okraju Srečka Kosovela s Klopčičevo igro «Majti» in z recitacijami Kosovelovih pesmi. Sodeloval bo kot vedno tudi pevski zbor. Kakor vidimo, naša dvorana prav dobro služi svojemu namenu in vsi »iiro hvaležni noši ljudski oblasti, da nam jo je zgradila tako lepo, da se lahko v njej prosto izobražujemo. -fgralsVp. skupina je nameravala nastopiti z »Visoko pesmijo1; tudi v blitarcji okolici, Komnu, Sežani, Vipavi in drugxl. a ji je zaostritev tržaškega vprašanja prekrižala račune. Mogoče h; pa bilo dobro, če bi ponovili igro letos poleti, ko bomo slavili desetletnico kongresa AF2 Kn cžak preskrbe1, nove klopi, dokončal vrtno ograjo in postavil drvarnico ter uredil smetišče. Naši pionirji z veseljem prihajajo v šolo — v čist, zračen in lep razred. Zelo so veseli, ko pride časopis »Slovenski Jadran«, ga prečrtajo, a 20 komadov raznesejo vaščanom, ki tudi komaj čakajo noric, ki so tako pestre. K, D. HBiwgïém Pred dobrimi šestimi meseci ja b'J imenovan iniciativni odbor tu-rističnc-oiepševalnega draàtva. V o.ibc-r so bilr, imenovani ljudje, ki imajo smisel za to delo, vsaj smo tj pričakovali od njihovih kritik. Po imenovanju pa je vse nekako zamrlo, kritike in organizacija društva. Iniciativni odbor se ni niti enkrat sestal. Čudimo se, kako da predsednik iniciativnega odbora, ki je bil prej glavni kritik, sedaj ne vidi potreb za napredek turizma. Pred dnevi je obiskala Divaško jamo skupina ljubljanskin časnikarjev in speleologov. Vsi so izrazili veliko občudovanje nad krasotami jame in se čudili, kako da ie še danes skoro pozabljena. Za konec meseca je predviden obisk večje skuprne. Kljub zanimanju društev in organizacij, se polaga premalo pažnjeza izboljšanje dostopa k jami. Zdi se, da premalo upoštevamo uspehe, ki bi jih lahko dosegli z dobro voljo. Kakor povsod, je tudi v območju železniškega vozlišča v Divači burja napravila precej škode, če pogledamo stavbe, ni niti ena ušla moči burje. Največ je trpela nova kurilmiška remiza, na kateri je okrog 800.000 din škode. Mraz, ki ga je deloma povečala burja pa ni priteanesel niti notranjim prostorom. Mnogokje so na/-stale okvare pri vodni napeljavi. Vse to bi bilo potrebno takoj popraviti in pra.v tako krovne konstrukcije. Kjer-je strešna opeka samo malo premaknjena, bi jo bilo treba zravnati na prejšnje mesto. Z majhnimi stroški se da preprečiti večja škoda. Majhne okvare lahko popravimo prav v takih trenutkih in se tako izognemo očitkom, da ne skrbimo za ljudsko imovino. Opazovalec Tovariš Matevž Hace med volilci v Otavah Prejšnjo sredo je prišel v Otavc republiški poslanec tov. Ilace Matevž. Komaj je dosegel svoj cilj zaradi debelega snega, ki pokriva naš hribovski predel. Njegov trud pa tudi ni bil zaman, saj se je sestanka udeležilo dokaj lepo število Otavccv kljub vremenskim nepriilikam in pozni uri. Uvideli so tudi, da tovariš Ilace resno vrši svojo poslansko dolžnost, obiskovati od časa do časa svoj volivce ter jim pojasnjevali razna gospodarska in politična vprašanja, o kale rili morajo bili volivci poučeni. Ob tej prilika pa so mu Otavca navedli tudi nekaj svojih potreb Želijo, in prav tako tudi prebivalca Sv. Vida, Rakitne ter še dosti drugih vasi, da bi lelos uvedli novo avtobusno progo od Cerknice do Ljubljane po novi ecstii Selšček—Otavc— Rakitna. S leni ne bi ie nudili tem ljudem nekaj več ugodja, ampak bi prispevali k povezavi mesta z deželo, kar pa jc tudi ■ eden od ciljev našega socialističnega razvoja. Prav tako pa se zavzemajo tudi za gradnjo nove, 5 km dolge ceste Sv. Vid—Župejno. Povezala bi Sv. Vid z novo, zanje najbližjo cesto proti Ljubljani. Občina Begunje hi po> tem imela krožno cesto, po kateri bi mogli po izboljšanju živinoreje pobirati mleko, za katero kmetje sedaj nimajo potrebnega zanimanja, ker ga tudi nimajo kam oddati Končno pa bi se tukaj mogel razviti tujski promet, za katerega so spričo lepot v teh krajih ugodni pogoji. Gradnja te cesto bi ne bila posebna draga, saj bi bi,l skoraj vseskozi I« odkop na pobočju brez prevažanja odkopanega materiala na večje raz-dalje. Poleg tega bi nudili revnejše- mu prebivalstvu v teb pasivnih krajih nekaj časa zaslužek. Mnogi so tudi spraševali, kako b« letos 3 cementom. Radi bi namreč gradili gnojnične jame, greznice, pa tudi na silose mislijo. Bilo bi rei prav, dla bi čimveč kmetov zgradilo omenjene naprave, kar bi hitro pripomoglo k izboljšanju krme in dvigu živinoreje, vrh tega pa bi se izboljšale tudi higienske razmere na vasi- S. S. VREME Marsikdo od bralcev jc. že slišal o lepi Vremski dolini. Lepa prostrana polja, nešteti sadovnjaki, prijazni grički s starim in znamenitim grad om, pod katerim se vije bistra Reka, ki si najde pot v znamenito Škocjansko jamo in še polno drugih lepot pritegnejo mimoidočega tujca. Lep kraj, a kdor hoče priti v to dolinico z bližnjici postaje Vreme, bi gotovo izgubil vse lepo mnenje o tej dolini. Kdor vsak dan sopiha po strmem griču na postajališče, si oti-ra potno čelo in ogleduje svoje, od kamenja odrgnjene čevlje, ve, da j« pol ali bolje, da so slezace za tako dolino prav sramotne. Kolikokrat so že razpravljali, da bi bilo potrebno urediti cesto na postajo. Vendai so to le prazne besede, besede, ki jih izrazijo nekateri, a dejanj ni od nikodtr. Čemu .tega ne bi naredili? I7' o ÉJW^ * > ! C ïiX P SE O SEŽANSKI MENZI Prejeli smo in objavljamo: »Prosimo uredništvo »Slovenskega Jadrana«, da priobči k člankoma, ki. sta v zadnjih številkah obravnavala razmere v menzi okrajnih ustanov v Sežani, še naslednje ugotovit-ve, ki jih podajamo in s svojimi podpisi potrjujemo prizadete delavke te menze. Kritika razmer v prvem nepodpisanem članku, je d celoti upravičena in objektivna, medtem ko je »popravek«, ki ga je objavil tov. Avgust Tavčar, predsednik upravnega odbora te menze, zgolj jalovo prizadevanje, da bi 2 nekakšnim osebnim namigovanjem in zmerjanjem anonimnega piska prvega članka zadevo ublažil in prikazal razmere v tej 1ustanovi v drugačni luči, kakor dejansko so. Žalostno in pravega komunista nevredno je, da ne sprejme kritike, ki naj bi. pripomogla k ureditvi nepravilnosti, ki se v tem primeru dogajajo. Mar me delavke nimamo pravice do zaščite, ki nam jo zagotavlja delavska zakonodaja? Kakšna je torej resnica v tej zadevi? V menzi so zaposlene: ena kuharica, dve postrežnici in ena pomival-ka ter upravnik. Kuharica je šele v zadnjem času uspela, da si je priborila osemurni delovni čas, in sicer od 10. do 18. ure. Ena od obe\'i po-strežnic je vsak dan določena za ser-viranje. obeda in večerje, druga pa za postrežbo v točilnici. Tov. Tavčar jci previdno zamolčal, da posluje v okviru menze tudi točilnice, l;i je dostopna vsakemu gostu, 0četudi ni nbonent. Natakarica je morala de izida prvdga članka delati od 8. do 15. ure in od 18. ure dalje, dokler je bil kak gost. Upravni odbor menze je bil svojdas sklenil, da mora biti točilnica odprta do 23. ure, kakor ostale gostilne. Torej 12 ur zaposlitve. Delavka, ki ie. bila zadolžena za postrežbo v točilnici, je kot do-ieča mati. pred izidom prvega članka prihajala v službo ob 14. uri in jo zapuščala ob 18. uri. V njeni odsotnosti je morala streči v točilnici ena izmed ostalih treh delavk. Ser-virka prihaja na delo ob 8. uri in /rt zaposlena nepretrgoma do 15. ure in od 18. do 23. ure.. Pomivalka. ki je med vsemi najbolj prizadeta, je pred objavo prvega članka morala pričeti z delom ob 6.30 in je delala nepretrgoma do 16. ure, nato pa zopet od' 18.30 do 20.30 ure. kar je 12. ur. Delavke nismo plačane po tarifnem pravilniku, kakor potvarja tov. Tavčar, ker menza okrajnih ustanov takega pravilnika sploh nima. Tudi nobenih nadur ne. dobimo plačanih. Ni res, da bi. bila izključna zasluga upravnika menze, da je hrana poceni. Lahko pa bi bila v veliki meri. če bi ne bil zaposlen hkrati še kot nabavljač v drugejm, večjem gostin-sk em podjetju, ki mu seveda posveča večji del svoje pozornosti. Ako bi se v odrejenem času zadrževal v menzi, bi lahko večkrat razbremenil točajko v točilnici, da bi mogla pomagati v kuhinji, ali pa si v večernih urah privoščila obisk kake kino-predstave ali prireditve. Tovariš Tavčar očita »vinjenost« piscu prvega članka, v katerem se le •ta poteguje za svojo »varovanko«, Vse prizadete delavke menze želimo biti take varovanke in smo le hvaležne, da je pošteno in brez strahu povedal, kar nas teži. Zakaj se tovariš Tavčar ni pomenil s pijanim abonentom, ki je primotovilil v kuhinjo in nas začel brez vsakega povoda obkladati z »lepimi», imeni kot: svinje, divje koze, breje ovce in podobno. Tov. Tavčarju je ta primer posurovelosti dobro znan, pa kot predsednik upravnega odbora ni. poskrbel, da bi bile dobile zadoščenje. Ali se mu mogoče zdi kot šefu posredovalnice za delo, da je takšen odnos do delavk v menzi v skladu z odnosom do delavnega človeka? Nihče nima monopola do vzdrževanja takih delovnih razmer. Kot pred-se razpravljamo o gospodarskem sistemu, govorimo o predpisih, ki Urejajo to ali ono gospodarsko in družbeno vprašanje. Naše socialistično gospodarstvo sloni na gospo-, darskih organizacijah z družbeno hcstaino, ki jo je družba dala v neposredno upravljanje delovnim kolektivom. Delovni kolektivi nastopajo kot neposredni proizvajalci in z družbenimi sredstvi proizvajajo, u-atvarjajo dohodek. Čeprav je osnova našega gospodarskega sistema samoupravljanje delovnih kolektivov, vendar so sestavni del samoupravljanja tudi predpisi o ravnanju E družbenimi .proizvajalnimi sred- • stvi, delitvi dohodkov Sit/d., ki so résultat naše dosedanje socialistične gnaditve. Zato je potrebno gledati na nove gospodarske predpise kot na nujnost v našem gospodarskem razvoju. Po dosedanjem sistemu je bila obveznost neposrednih proizvajalcev do družbe regulirana z družbenim prispevkom; v veljavi je bil sistem stopanj akumulacije. S preostalimi sredstvi so podjetja, izvzemši nekaterih omejitev, prosto razpolagala. Predpisi so določali edinole plačilni sklad, ki je .bil osnova za izračun družbene obveznosti, to je plačilni sklad, pomnožen s stopnjo akumulacije. To pomeni, da se je izračun obveznosti dajal poudarek samo številu delavcev, ne pa tudi sredstvom, ki nastopajo v proizvodnem procesu kot strojem;., zgradbatn, zemljiščem .itd. Nov gospodarski sistem ukinja dosedanje stopnje a-kumuiacije in uvaja nove elemente. Glavni vir dohodkov skupnosti bo predstavljal prometni davek in obdavčitev dobička, ki ga bodo podjetja dosegala. Nadalje pa bodo morala podjetja plačevati obresti na o-novna sredstva (Stroje, zgradbe), loi se bodo stekale v investicijske »klade. Zato bo ob vernost podjetja tean večja, čim več strojev to zgradb je podjetje prejelo od družbe. , Plačilni ¿klad bo sesbavljen iz dveh delov, in sicer iz obračunskega in dopolnilnega. Obračunski del plačilnega sklada se bo oblikoval na osnovi določenih povprečkov za posamezne gospodarske panoge. Tako dobljeni obračunski del bo nekoliko nižji od dosedanjega plačilnega sklada, se pa zato uvaja dopolnilni del plačilnega sklada iz dobička. Podjetje, če bo hoteflo doseči dopolnilni del plačilnega sklada, bo moralo ustvariti dobiček, ki pa bo predhodno obdavčen. Višina dobička bo glede na prizadevanje posameznih kolektivov različna, dobiček bo večji, čimbolj se bo podjetje trudilo za znižanje materialnih izdatkov in maksimalno izkoristilo zmogljivost strojev in zgradb. S tem bodo različne plače v posameznih podjetjih, višje vsekakor tam, kjer je delo kolektiva bolje organizirano. Z uvedbo dopolnilnega dela plačilnega sklada se omogoča podjetjem zadržati dosedanji plačilni sklad in ga še znatno .povečati. Dobiček se formira, ko podjetje Iz dohodka krije stroške za surovine, pomožni material, pogonsko e-nargijo, plača davek na osnovna sredstva, amortizacijo, prometni davek, zemljarino ter obračunski del plač. Ostanek sredstev predstavlja dobiček, ki se prvo obdavči ter po obdavčenju del dobička nameni za dopolnilni plačilni sklad, rezervni Sklad in sklad anuitet (za odplačevanje investicijskih kreditov in o-bresi;i na te kredite). Pri delitvi o-stanka dobička sodeluje tudi OLO in občanski ljudski odbor, na katerem območju se .podjetje nahaja. S tem, da v razdelitvi dobička sodeluje tudi okraj ozir. občina, sta o-ba t. j, komuna, živo zainteresirana ne samo, da podjetje redno izpolnjuje stalne družbene obveznosti, temveč da podjetje dosega čimbolj-ši gospodarski efekt, ki se kaže v večjem ali manjšem dobičku. Z o-stamkom pa podjetje prosto razpolaga tn si formira sredstva za nove investicije ali plačilni sklad za »slabeti čase. Z novim sistemom se spreminjajo tudi pogoji za dosego Investicijskih: kreditov. Vsako podjetje, Id bo hotelo investirati, bo moraTo najemati investicijske kredite, če nima lastnih sredstev, proti odplačilu skupno z obrestmi. Na ta način bo skupnost dajala fnančna sredstva za investicije z jamstvom, da bodo ta sredstva vložena v tiste objekte, ki bodo najbolj rentabilni. Nov gospodarski sistem vsebuje vrsto predpisov, ki urejajo poleg odnosa podjetja do družbe še ostala ekonomsko-družbena vprašanja kot: usbanavljanie podjetij, zuna.nje-tr-goviinsfco poslovanje, obrtništvo zadružništvo itd. Tukajšnje gospodarske organizacije že uporabljajo pri sestavljanju svojih planov za letošnje leto nove gospodareske predpise. Podjetja so bila dolžna sestaviti svoje predloge do 13. februarja, s čemer bi omogočila sprejetje letošnjega družbenega plana do konca marca. Vendar mnoga podjetja ne razumejo in nočejo razumeti, da so ona dolžna z družbo regulirati obveznosti. Predlogi planov niso nič drugega kot prostovoljna zadolžitev kolektiva, da bo družbi dal določena finančna sredstva. Samo sestavljanje predlogov plana izraža socialnistično zavest proizvajalcev, vendar moramo ugotavljata, da je vrsta podjetij pokazala malomaren to brezbrižen odnos do skupnosti, saj je do 13. feb., ko je bil rok za dostavo predlogov, bilo predloženih Od 110 samo 33 predlogov, a do 24. feb. pa komaj 82. Od podjetij, ki so bila v lanskoletnem družbenem planu, niso do danes dostavili: »Turist« — Anka-rah, Mestno gostinstvo — Koper »Odpad«, a poleg njih še 25 drugih gospodarskih organizacij. Verjetno nameravajo predloge sestaviti konec leta! Kvaliteta predlogov je na splošno slaba in je večina podjetij težila za tem, da se čimbolj izmakne obveznostim. Nepravilno bi bdlo, če bi krivdo valili na kolektive, kajti1 predlogi so večji del neprediskuti-rani na delavskih svetih ali med celotnim kolektivom. Je pa napaka delavskih svetov, da so dopustili, da so predlogi šli mimo njih, mimo kolektiva. Podjetja so poleg brezbrižnosti pri sestavi (»Zarja«, »Nostra Iotta«, »Ampelea«, nekatere zadruge) pokazala težnjo po skrivanju rezerv (Melioracije, Soline, gradbena podjetja, »Gostinstvo«, »Tobak«) in v nekaterih primerih sose tako-rekoč veselila po njihovem predvidenih izgub, 6eš »to je pa nov gospodarski sistem«, Pohvaliti je potrebno pa tista podjetja, ki so predloge prediskuti-rala in se zavezala, da bodo družbi ustvarila čimveč sredstev (»Stil«, »Metropol« — Piran, »Arrigoni«). OLO .pripravlja predlog družbenega plana za 1. 1954. V začetku marca ga bodo dali v razpravo. Predlog bo vseboval vse podrobnosti formiranja dohodkov, kakor tudi izdatkov, zato bo lahko razprava živa to pozitivna ter bo lahko ponovno potrdila prednosti novega gospodarskega sistema. Po ulici Carducci drvijo avtomobili, da moraš zares paziti, da kateri ne skoči — čez tebe. Zavijem v stransko ulico na levo proti morju. Rad bi našel prečno ulico, v kateri stanuje znanec. Pa mi nagaja »šfcriga« ali kaj, da ne staknem pravega imena. Vstopim v vežo nekega skladišča, kjer starejši del ar vec urejuje zaboje. Le malo sem pomislil in nalaSČ vprašam v italijanščini, kje je ta in ta ulica. Mož me je zelo pozorno pogledal in vprašal: »Ste Italijan?« »Ne, Slovenec.« »Zakaj pa potem vprašujete v italijanščini,« me je skoro okregal. »Nisem- rriti od daleč mislil, da bom' natel na Slovenca, ker toliko pišejo, da je »caitt&. itallianissiJmo«. »Naj pišejo, kar hočejo, Slovenci smo bili' in bomo še naprej tudt v mestu, ne samo v okolici«. Spremil me je nato prav do hiše to krepko stisnil roko v prozdrav. 1000 LIR KILOGRAM MESA Srečal sem delavca, ki je v razgovoru povedal, da je eden izmed tistih srečnih ljudi, ki ima zaposlitev. Navidezno sem se začudil in pripomnil, da se ima dobro. »Kako, dobro da mi gre. Hudič naj zvame take dobrine! Ce zaslu- V.-— ■ . s&iiji® ¡¡¡¡¡¡i s umm^^Mm fcp^^ipi * "im ■4 m- m jjj| m çsgr* .-¡-i? Te dni so po slovenskih vaseh v okolici Trsta krožili mešetarji za izseljevanje v Avstralijo. Da hi laže ukradli našo zemljo, so nagovarjali ljudi, da bi šli bonificirat avstralske puščave.. Prijavile so se nekatere slovenske družine.. V GRČIJI IN TURČIJI PRIČAKUJEJO OBISK MARŠALA TITA Sklep maršala Tlita, ga sprejme povabili grške in turške vlade, je Ugodno odjeknil med široko javnostjo obeh balkanskih držav, sopodpis-nic balkanskega sporazuma. Grški in luTŠki tisk omenjata, da jo ta obisk sreSen izraz dosedanjih uspehov v prvem letu amkarskega sporazuma in najboljši prispevek k njegovi ob-Jietni-cd. Poudarjata prijateljske odnose, ki jih gojita grški in turški narod do Jugoslavije in prijateljstvo ter medsebojno sodelovanje, ki se je razvilo med balkanskimi narodi. »PRIMORSKI DNEVNIK« PRED SODISČEM V BENETKAH Italijanska vlada je vložila tožbo proti predsedniku Osvobodilne fron- DIVJI VOZAČ te 'tržaškega ozemlja tovarišu Francu Stoki in odgovornemu uredniku Primorskega dnevnika tov. Stanislavu Renku zaradi treh člankov, ki so izšli v tem listu. Obtožena sta kaznivega dejanja po čl. 291 an 57 .italijanskega kazenskega zakonika zaradi sramotenja italijanskega naroda. Primorski dnevni k izhaja v Trstu in potemtakem nimajo italijanska sodišča nikakršne pravice uvajati postopek zoper ta list in njegove dopisnike ne glede na to, da se v in-kriminiranih člankih ne sramoti italijansko ljudstvo, ampak ugotavljajo zločini italijanske soldateske po naših krajih med okupacijo in biča požrešnosrt današnjega italijanskega imperializma. Ta ukrep italijanske vlade pa je obenem tudi dokaz, kako spoštujejo določbe mirovne pogodbe. POPLAVE V AVSTRALIJI Zadnje dni so zajele Avstralijo ▼clikc poplave, ki so opustošiile velik del države Nori Južni Wales. Velike površine zemlje so pod vodo, ustavljen je ves promet in na tisoče ljudi je ostalo brez strehe. Poplave eo terjale po dosedanjih ugotovitvah 22 smrtnih žrtev. TRGOVINSKA POGAJANJA MED JUGOSLAVIJO IN VELIKO BRITANIJO V Londonu so se začela trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Veliko Britnnijo. Brez dvoma bodo ta podajanja prispevala k nadaljnjemu utrjevarjru naših odnosov z Britanijo. Gospodarsko sodelovanje med obema državama je zlasti v posled-' njih letih doseglo velik napredek, saj je izmenjava že presegla predvojni obseg. Velika Britanija sc na-Laja na tretjem mestu po prometu z Jugoslavijo, ki je v letu 1951 dosegel skoraj 40 milijard dinarjev. Naši proizvodi .imajo v Veliki Britaniji ugodno tržišče, zlasti kmetijski pridelki, surov les in tudi izdelki našo lesne industrije. NEIIRUJEV POZIV Indijski min. predsednik Nehru je v svojem govoru v parlamentu pozval ys2 prizadete sile, raj se pot-u-dijo, da pride do prekinitve sovražnosti v Indokini. Dejal je, da hi konec tega spopada pozdravilo mnogo ljudi po svetu .in omenil, da sedaj, ko so predlagali pogajanja, nadaljevanje vojne samo škoduje naporom za mir. Poziiv Nchruja so sprejeli z velikim zanimanjem v francoskih ter drugih diplomatskih krogih, medtem ko se ameriški uradni krogi držijo rezervirano. Nekateri celo izražajo mišljenje, da bi bilo bolje nadaljevati vojno napore vsaj dotlej, da se Francozi .pred pogajanji priborijo ugodnjši položaj na bojišču. DVA MILIJONA PONESREČENCEV PRI DELU \ AMERIKI NA LETO Ameriško ministrstvo za delo poroča, da se je v letu 1953 ponesrečilo v Združenih dTžavah pri delu v vseh vrstah zaposlitve okoli 2,031.000 delavcev, kar je približno enako število kot leta 1952 (2,040.000). Ker je bilo število zaposlenih v letu 1953 nekoliko večje kot v letu 1952, pomeni to povečanje varnostnih ukrepov proti ne-egodam pri delu. Smrtno se je ponesrečilo pri de lu lami priiližno 15.000 delavcev, 84.000 delavcev je pa postalo trajno pohaljaniih, na prrmer z amputacijo rok ali nog. žim na dan 1000'lir, jih dam za kilogram mesa, ki tnrdi stane tisoč lir. Kje pa je patemiše1 vse ostalo: kruh,, sol, krompir, solat!», večerja zajtrk? Pa najemnina, luč drva, voda? Družina pa mora jesti. Da bi si kupil obleko, miti misliti ne smem. Pa še sili sam Italija s svojo revščiho«. SLABO ZAME Na Ponterošu so > poleg prodar-jaik sadja to zelenjave v obeh stranskih ulicah tiste značilne stojnice z dorbnim blagom, ki je potreben pri hiši vsak dan. 2o ob osvoboditvi Trsta sem tam spoznal moža to ženo, ki se preživljata s prodajanjem te drobnarije. Več km t sem kupil glavnike, živanke, elastični trak, sukanec in drugo in postaj v .tiste vasi, ki so bile požgane. K«r-ko <3ba se Taaveselila obiska po be to za to potrebnih omar. Nimajo opreme za učilnice to še mnogo drugega. Poseben problem pa je kuhinja, ki se nahaja precej oddaljena od doma v drogi tuji stavbi. Tako morajo poleg pati v šolo hoditi dijaki trikrat dnevno ven iz doma v lepem ta slabem vremenu na hrano. Da milso vsi dijaki dobro oblečeni in obuti, je razumljivo, zato so, zlasti pozimi neredki primeri, da jedo dijaki enkrat dnevno, ker si enkrat zmočijo čevlje, potem nočejo ponovno mokri v burjo to mraz. Da pri vsem tem topi tudi dscipltoa v domu, je razumljivo. Kuhinja tudi ne odgovarja higienskih! predpisom. Tekoče izdatke krije uprava doma z vzdrževalniino dijakov to delno z lastno ekonomijo. Znatno pomoč pa jim je nudila tudi postojnska občina, ki jim je plačala drva to krompir za zimo, čeprav na1 v tem domu niti enega dijaka iz območja te občine. Da pa bi lahko uredili navedene najnujnejše stvari, bi potrebovali nujno najmanj 2,879,000.— dinarjev, Kaj če bi o tem razmišljali tudi okraji in občine, iz katerih se dijaki nahajajo v tem domu, oz. ah ne bi bila prav, da bi tudi OLO Postojna na svojem prvem zasedanju postavil na dnevni red tudi to vprašanje? Treba bo tudi misliti na gradnjo nove ^'imnazije, ker ta ne zadošča potrebam, govorijo, da bodo morali ukiniti tudi glasbeno šolo zaradi pomanjkanja prostora. Postojna kot center nima kulturnega doma, čeprav stoji nekaj podobnega sredi Postojne, vendar je urejen tako, da ga je zlasti' pozimi nemogoče u-porabljati. S takimi in podobnimi problemi se ukvarja občinski IjudSki odboj Postojna in prav bi bilo, da bi mu pri tem deiu pomagali tudi v-oliici, ki so zlasti v mestu Postojni precej brezbrižni. Na zborih voiilcev, ki bodo v tem mesecu, bo treba pogledati v oil tem težavam to najti izhod, zato je prav, da o tem že sedaj vsi razmišljamo, pridemo na zbor voiilcev in tam povemo. 0 delu Društva ekonomista? in gospodarstvenike? ? Kopra Le:os januarja so ustanovili v Kopru društvo ekonomistov in gospodarstvenikov. Že sama udeležba na ustanovnem občnem zboru je pokazala zanimanje prisotnih -po taki strokovni, organizaciji. Vse zadnje časo smo namreč čutili 'pomanjkanj« po neki organizaciji, v kateri bi so združevali voditelji naših gospodarskih podjetij in ustanov, ekonomisti, zaposleni v državni upravi, v raznih zavodih itd. To društvo ima namen seznanjati svoje člane in širšo javnost z načeli našega gospodarskega sistema, proučevala našo gospodarsko problematiko itd. Že prve tedne svojega življenja se je pokazalo, da jo Lilo tako društvo ,res notrebno in prav tako so se pokaaali' že -prvii rezultati njegovega dela. Na več dobro obiskanih predavanjih v Kopru, Iz-o-li, Portorožu in Piranu so biui zastopniki podjetij seznanjeni z glavnimi značilnostmi najnovej-šh gospodarskih uredb. Tudi program dela tega društva je bogat. Njegovo delo so bo v letošnjem ¡letu v glavnem razvijalo v -tireh smereh in bo zajemalo strokovna predavanja za vodilne uslužbence podjetij, gospo daTsko-poli lična predavanja po delovnih kolektivih ter končno široka predavanja o razvoju našega državnega gospodarstva, o njegovih perspektivah in o njeni vlogi v svetu. Za ta zadnja -predavanja bodo angažirali vidne osebnosti iz naše -države. Društvo ekonomistov in gospodarstvenikov v Kopru se pripravlja na kongres ekonomistov FLRJ, ki bo letos -od 12. do 15. maja v PotIotožu, Koprski ekonomisti se upravičeno počutijo OGČaščene, da so si jugoslovanski ekonomisti že za svoj drugi k o npr?.3 izbrali njihov okraj. Brez Sežasski Jamarji so raziskali Eovoedferifo pedzemsfce jamo Kras skriva pod svojim -ostrim kamenjem in rdečo prstjo marsikatero zanimivost. Tako je pred'kakimi 1-1 dnevi odkrita podzemska jama te dni pokazala sežanskim jamarjem svoj skriti obraz. Kol" ko je ta -obraz star? Kdo vse je pred več stoletji bival v tej jami? Kakšen del zgodovine skriva ? Kakor smo že poročali, se jama nahaja med vasema' Š.tomaž in Po-Ijane, 100 metrov nad potokom GIo-bočakom, Jama ima obliko rova ic je dolga 60 metrov. Njena globina je le nekaj metrov pod skalnatim površjem iin na koncu ni nobenega znaka, da bi se nadaljevala v kako smeT. Zanimivo je, da so mogoče pred več sto loti v tej jami prebivali ljudje. To dokazuje oglje in odbiti kapniki, ki so preneseni nekaj ¡metrov vstran, da so ljudje lahko hodili po rovu. Odbkli kapniki so zrasli n\ dva do tri centimctre. Zanimivo je. da so v jami našli vseh vrst kosti, ki so -podobne zajčjim, govejim in prašičjim. V jam. ni -opaziti na stenah nobene pisave in ne risb. V njej so jamarji dobili na stotine živih kobiikc, ki jih doslej še niso nikje-i videli. Podobne so tistim kobilicam, ki živijo paleti po grmovju. Jamarji so poleg -drugega -ugotovili, da sedanjega vhoda nekoč ni bilo, pač pa da je moral bili drug vhod kakih 30 metrov niže proti potoku G.lobo-čaku. Vsekakor je jama zanimivo odkritje in si jo bo rad ogledal marsikateri tujec, ki bo p niše.! na Kras na pokušnjo dobrega terana. C.B, j-T ADMINISTRATIVNI USLUŽBENCI SO OPRAVLJALI IZPIT Pred izpjbno komisijo aa strokovne -izpite -administrativnih uslužbencev v raznih ustanovah v Postojni sg je 'priglasilo >6'.:kandidatov, k"i so prvi opravih-zg-Siivoljivo predpisane izpite. .Vsi- prijavljene! so bili iz ustanov vsečfhskem okraju, ki -je poskibal zh- to.Ma jim-'Je dal priliko za učonje to moramo priz-•.ati, da so pokazali vsi zares prav doh.-o znan te, med njimi je bil najboljši tov. Fiina. '' L, B. Pretekli teden se je zaključila berlinska konferenca zunanji'', ministrov ZDA, SZ, Velike Britanije in Francije. Tisti, ki so pričakovali velikih rezultatov, so bili vsekakor razočarani, kajti na konferenci so dosegli le majhen napredek. Zato pa so prišli na račun Berlinčani, ki so te dni lahko dodobra napasli svojo radovednost. Na sliki vidimo skupino radovednežev v Vzhodnem Berlinu, ki opazujejo s preprogami pokrite sovjetske jeqpe. Pobegi iz vzhodnoevropskih držav se še vedno nadaljujejo. Nedavno so dopotovali v New York prvaki moskovskega baleta Istvan Kovacz, ki je madžarskega porekla, njegova žena in soloplesalka Nora. Pobegnili so iz Vzhodnega Berlina. Naša slika prikazuje soloplesalko Noro, ki bo v ZDA nastopala tudi v televizijskih oddajah. Mnogi' evropski časopisi, so te dni' objavili sliko tega starega Sarajevskega mostu s kratkimi komentarji. Letos poleti • bo namreč minilo 40 let, ko je na' tem mostu mladi študent Gavrilo Princip ustrelil avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Atentat je sprožil prvo svetovno vojno, v kateri je razpadla trhla stavba avstro^ogrskega despot iziti a. Mladi študent je platini svoje' drzno dejanje z življenjem. Slavni francoski filmski igralec in eden najboljših komikov na svetu Fernandvl je skupaj z igralko J a-cquelino Verne/lil ( na sliki) dosegel velik uspeh v filmu Karneval. V tem filmu se plete zgodba okrog sumničenj o zakonski zvestobi. Ker se Fernnndol milico razume s svojo ženo, so na račun njegove vloge v filmu rieliateri. časopisi spletli precej Šal. Bivša svetovna prvakinja^ v umetnem drsanju in menda spi*.*'} 'naj-., boljša drsalka vseh časoxv N orve'ž(iii-ka Sonja II en te se je, fe dni ie.četrtič omožila. To pot, si,, je \ izbrala 36-lelnetga tovarnarja , Kjcla llolmq, ki je njen rojak. N o^.ivfurje m i je izjavila, da ji zakonske-sprdmepibe.-zelo prijajo in v tem . poglcd.u torej. prav nič ne zaostaja, aa ..'drugimi, filmskimi igralci. M .,-, ; ... . Vožnja z bobom (dvosedežne ali četverosedežne železne sanke) je zelo nevarna in zahteva mnogo prisebnosti od tekmovalcev, 7,usti od krmi-larja in zavirava. Rob doseže brzino , Celo nad 120 km na uro. Letošnje 'svetovno prvensto so osvojili. Švicat • ji, kj, jih vidimo na, sliki. Jugoslovani so dosegli največji uspeh v tej disciplini leta 1919, ko so nu akademskem svetovnerii prvenstvu r Cortini zasedli tretje mesto\ v ;>-, •>- dvoma ¡pa bodo imeli njihovi jugoslovanski tovariši v ¡teh toplih pomladanskih dnevih xra prelepi slovenski portoroški -obali prijetno bivanje. Poseben odbor že-pripravlja vse potrebno. Pa šc z nečim hoče to mlado društvo presenetiti našo široko javnost. Za prvomajske praznike pripravlja s pomočjo našega gostinstva Pomladansko noč v Portorožu. Medtem ko bodo slovenski očaki pokrili še z debelo snežno odejo, bo naša obala v polnem življenjskem razmahu. Val cvetja bo -obdajal obalo našega sinjega Jadrana in prve rdeče češnje bodo pokukale izza zelenih listov. T-o noč se bodo prižgale .tisočere lučke na naši obali in vrata razkošnih in udobno urejenih hotelov se bodo -odprla našim in tujim izletnikom. Smelejši kopalci bodo gotover hoteli občutili mehkobo slane morske vode na 'lastni koži. Na ta način hočejo naši ekonomisti -proslavili tudi -otvoritev sezonv na našem morju, Kras in vodopreskrba črevesne bolezni predstavljajo glavno nevarnost. Vprašanje zadostne in zdrave -pitne vode je bilo na Krasu vedno zelov pereče zaradi terena, ki nima nepropustnih plasti in zalo voda .pro. nica v -globino in je ne moremo izkoriščati. Posebno kritično je v tem oziru v vročih poletnih mesecih, ko tudi po mesec -dni in še več ni nikakršnih padavin, ki bi nas vsaj za kratek čas preskrbele z vodo in od katerih smo skoraj izključno odvisni. Večji del prebivalstva v okraju Sežana se preskrbuje z vodo iz k-ap-mic, vodnjakov in raznih primitivnih jam, ki so skopane tudi po polju in gmajnah. Kako -pereče stanje je pni nas v pogledu vodoskrbe, bodo najbolj zgovorno pričale naslednje številke: higienska .postaja v Sežani je v. treh meseeiilli' (november, dereiuber in januar- tega leta) vzela približno 208 vzorčev za bakteriološki ■ .pregled in rezfultoli, iteh izvidov, so porazni. Tako -jo. od ,teih vzorcev komaj ,nekaj nad štirideset bilo primernih in neškodljivih; vsi ¡(¡stali, ali so bili neprimerni ali pa vsaj manj primer-. ni, kar jo za nas( skoraj isto. Tajko prvi ;k-6't- :drnlgi pomenijo stalno ae: v-arriiošt' 'za 'iljiid!; iri, kar je Še slab: šel so v teli navedenih vzorcih zapd-padeni tudi vodč-vodi, ki So sicer zelo1 'redki ip še ti imajo 'zčl-o 'slabo vodo. Higienska postaja;.jé ž namenom,i da Ugotovi špiošno stanje .Kap-niie in vodnjakov,ariketirnlla vse.tb.objekte in kar šo 'pokazali' vodni Vzor-", ci1 prej, šo tudi tč ari,ke.te:. sedaj ' potrdile," namreč najmanj. 50 odstotkov a n ke t ir á nih' ob j ek t d v je hí ójlé'nsko1 neprimernih. Posledica- tega je, da ljudje, ki tako vodo uživajo, so stalno ogroženi od težkih nalezljivih bolezni. Take, , številke, in ugotovitve nas prisilijo,. da se\ Tesno zamislimo nad tem problemom in samo od sebe se nam -rsili- vprašanje:' zakaj je tako: :visofeo število vodnih objektov neprimernih in kako bi temu pomagali. Odgov-or je kaj. enostaven in čeprav je .različno od primera do primera, so vendan- v glavnem te pomanjkljivosti: stranišča, gnojišča in greizniee so neurejene in neobzi dane, ker ima za p-osiledico, da se odpadki .prosto odtekajo po : dvoriščih in prodirajo tudi y vodne .objekte . seveda tem bolj tedaj, če so ti za--nemarjeni, pokvarjeni in nepreči-ščeni, kar je zelo pogost pojav. Posledica takega stanja vodnih objek- . tov so zeilo boleče in nam zadajaj«-leto za letom velike materialne izdatke, gospodarsko škodo in celo žrtve. Za uspešno hurbo proti takim razmeram niso dovolj jamo prizadevanja ljudske oblasti in sanitarne inšpekcije, marveč v. najvct'ji meri lahko prispevajo le, prebivalca sami. Maile asancije, to so majhna }>o- ■ pravila že obstoječih objektov na eni strani in gradnja hoiiih na drugi strani nas lahko v kratki . dobi. reži' pred stalno nevarnostjo, ki nam grozi odifcpndertii'jvérevesnosit nalezljivih bolezni, Pavel ilma.- Slovenska pesem in beseda »O zemlja dobra ti in neminljiva, o zemlja bedna ti, o zemlja bndka, še bolj na svoje grudi j.iih prikleni.« (A. Gradnik: Konto vel j O življenju ljudi. ki so ostali lik morja in tam živijo vsemu raznarodovanju tiakljuli tisto življenje, kol pa živijo ljudje kateregakoli kraja v Sloveniji, bi rad napisal nekaj besed. Dolgo je že od takrat, ko sem zadnjuč obiskal ta lepi košček naš« obmorske zemlje. Tam ob morju ---od Barkovc.lj do Miramara — leče življenje kot v kakem velemestu. Takoj nad vsem tem razkošjem, ki pa je le za tuje ljudi, začenja skopa in kamenita zemlja, ki jo niš človek skrbno obdeluje. Iztrgal jo je kamenju in robidi. Zgradil je visoke kamnale zidove, da je tako napravil ozke pasove rodovitne zemlje. Nasadil jr trle, ki dajo, če j:' vremo ugodno, vsaka liter vina. Delo in življenje teli ljudi jr lepo povedal pesnik Gradnik \ uvodnih verzih zgoraj. Stari ljudje pravijo, da je to vino dobro zato. ker ga ohs.?va sonce z .neha in morja. Bo držalo. Morjo tam spodaj je kot velikansko zrcalo, ki odbija žarke v ta prisoneni svet A vročih poletnih dneh osvetljuje grozdne jagode, ki se polnijo s sladkim sokom. Tako pomaga živeti (tistim, ki se tu — trdno držijo. To vino so poznali že od nekdaj celo na cesarskem dvoru na Dunaju. Spoznali so ga 'takole: Ko je bil leta 1382 Trst priključen k Avstriji, so nekateri ljudje z Dunaja »zavohali«, da rase v bregu pod Kontovclnm dobro vino. Kmalu so prišli z Dunaja dvorni zastopniki in sklenili z oblastjo v Trstu pogodbo, da bodo vsako leto poslali na cesarski dvor 100 mer kontoveljskega in proseškega vina. Dolga stoletja potem so na Dunaju pili vino, ki je zra.«lo na tej zemlji, kjer svetita soner in morje. Tujec, ki je prišel 7. juga si je vse pripadel, da hi ljudi, ki živijo v Barkovljah in kon'.oveljskcm bregu odtujil zemlji in jeziku. Do sedaj mu ni uspelo, če 11111 ho uspelo v bodoče, je pa šc veliko vprašanje. Zabolelo mc jc v srcu, ko sem stopil v majhno hišico nad razkošnim poslopjem. Ko sem vprašal po našem človeku, sem dobil tale orlgo. vor: »Si. si, a hita qu; vicino. E' genlc slava.« (Da. da. tu spodaj stanujejo. So Slovenci). Ko sem potrkal na majhna vhodna vrata, jc odprl visok, suh mož. Povedal sem, kaj hi rad. Dobil sem oprezen odgovor. Mož me je nekako nezaupno ogledoval, vzel čopič in se lotil slikanja, ki ga jc prej prekinil. Kos umetnika, sem pomislil in vendar ... Dobil sem vtis '—- (da hj bil res samo vtis), da ni več med tistimi, k! 'trdo držijo vsb naše navade, da ni več med tistimi, o katerih jc pesnih s takim zaupanjem zapel: 7>Če zemlja ta in morje za enoj nam vračata le kruha skorje, nam črna trta polni srca vrč.« Težka je bila misel, težjim srcem zapustil dom. mm . .hm^m. zalo sem s še ta izgubljeni BORBA MLADIH V BARKOVLJAH POD ITALIJO Povedali so mi, da živi danes v Barkovljah okrog 2300 Slovencev. Vprašal sem, če .so vsi živi, pa ma iviso razumeli. Ko sem pojasnil, so mi povedali: Trda borba za kruli in obstoj je marsikaterega odtujila zemlji in jeziku. M; tem ljudem ne moremo dati zaslužka, ker nimamo tovarn. Na- ' -, --.'v- Dancu s kvestura odnehali. kanton stal no nas j c nismo I a. Tudi če zasledovala, Organizirali smo celo svoje glasilo »štanipiharski glas«, 'ki je ¡izhajalo tri leta: 1936, 1937 in 1938. Izšlo je skupno I t številk na 116 straneh. V zadnjih številkah so bili objavljeni celo Tesnejši literarni poizkusi. Poleg tega so izšle tudi štiri številke »Domače kaplje«, »Štanipiharski koledar«, brošura »Litcratj in štanipiharsko državljanstvo« na M ; " : .v i I ft - •v:?: ' t- . ■•}>.:. <; " V. -T -.:'•' I ijftiibii ■C w û * ' v< v>. -O"' -VF >*>>■ ' .. y KUJ. :•• : :: « & : : BI . & mš av.- Tmm -m tM ■ o zameril, da tu objavljam - v slovenskem prevodu odlomek iz njegovega pisma un eno od podob, ki jih je ujel na pust 1912 v Palčju na Pivki nCe so vso pred pustno dobo ni poročilo nobeno dekle v vasi, si zadnji dan pusta nekateri najveselejši va-ščani nadenejo na vrat jarme in volov tke verige in vlečejo voz ali sani. Vodi jih na vajetih in z bičem poglavar, ki sedi na vozu ali jim pa sledi peš. Vsi udeleženci so smešno oblečeni in imajo obraz poslikan in počrnjen v ogljem. Spremlja jih harmonika, boben in še kako drugo hrupno glasbilo. I\'a vozu je precejšnja zaloga deščic, s potrebnimi žeblji in kladivom. Tako opremljeni gredo po vasi. Ustavljajo se od hišo do hiše, da bi nabrali — kot je navada — denarja in vina, klobas, gnjati. in drugih dobrot, ki jih potem pripravijo za večorjo. Ustavijo se pri hišah, kjer so za možitev godna dekleta, zal>ijejo na podboje, vrat rleščico in zatlovoljni odidejo. (Verjetno se je deščica prvotno pribijala samo pri hiši že. priletnih samic, toda obred se ja razširil na hiše vseh deklet, godnih za možitev. Včaso'i se pustni sprevod odpravi na odhod po sosednjih vaseh. Udeleženci gredo na majhen gnojni »02 s konjsko vprego, prenatrpan, kol nekak živi grozd. Običaj pri.bijanja deščic odpade, če je bila v vasi kaka poroka. Vendar v nobenem primeru pust na mine brez veselja in ne da bi se ga pošteno nalezli, kar je značilno za vse vaške praznike. Običaje, podobne tu opisanim, najdemo tudi i! sosednjih vaseh: Kle-nek. Trnje, Šempeter (zdaj: Pivka), Knežak, Jurišče. in Bač.« Ta opis jc prišel .izpod peresa mladega italijanskega učitelja, ki je bil v slovenski primorski vas: pravzaprav predstavnik tujega .raznarodo-valnega stroja. Danes, ko imamo povsod v naših vaseh domače, slovenske učitelje, hi od njih upravičeno pričakovali — ker žive sredi ljudstva —, da hi med drugim pazljivo spremljali življenje na vasi, razne navade, vesele in žalostne, vsakdanjo in praznične, kakor pač ter ja letni čas, izročilo in podobno, o-henem pa da hi od časa do časa — bodisi parni od sebe ali pa vsaj na postavil jena vprašanja — tudi pisali o svojih 'Opažanjih, o nj.ili poročali •in razpravljali. V ljudskem izročilu neredko naletimo na dejanja, ki nam njih davni pomen ni jn^en In ki jih vaška skupnost opravlja (ali jih je do nedavnega opravljala) mehanično, riz navade«. Mar ne bi bilo nespoštljivo in kulturnega naroda nevredno, pustiti ta stara izročila, ki tako in tako samo od sebe odmirajo, da izginejo brc sledil, ne da hi jih roprej rešili prihodnost v zvestih popisih in čc se da tudi v podobi ? Želeti hi bilo, da bi bil delež slovenskega učitciljstva pr.i zaslužnem delu rogisrtiriira.nja slovenskih ljudskih 'običajev večji, aktivnejši. K temu, kair je oh neuspeli zbiralni akciji Inštituta za slovensko narodopisje pr.i SAZU v Ljubljani nedavno napisal N,K. v članku »Ljudska kultura in učitclj.sit-vo« (Naši Razgledi III, št. 3 — 6. 2. 1954), čutim potrebo povedati šc nekaj. Pred letom dni jo že omenjeni: inštitut Slovenske Akadnrije znanosti in umetnosti na svojo poizkusno rprašalnico (št. 1), ki jo je razposlal 33 srednjim šolam na Primorskem, prejel odgovo- Tcko pu'.tujtyo v Palčju na Pivki re 15 šol {to jr 45,5%), kjer so se za atvair zavze.1» ravnatelji ali profesorji slovenščine oz. oboji. Ko je ts prvi delni uspeli — zabeležen n« Primorskem —dal vzpodbudo za novo anketo v širšem merilu in ko je bila posebna tiskana vprašalnioa (št. 2) razposlana več kot 1.1 Otl osnovnim šolam po vsej Sloveniji, pa je .to pot — čudno a resnično • -ravno primorsko učite.ljatvo odpovedalo. Od približno 300 osnovnih šol, ki so nu Primorskem prejele vpra-šalnico št. 2 (o otroških igmli), se je do danes oglasila samo ena: Huda-južna na Tolmyirkem. Postavlja se torej vprašanje, kako razložiti, da sta -osnovna in srednja šala na isteia ozemlju tako različno reagirali na neko kulturno akcijo. Brca dvoma mora tu biti neki vzrok, le potiskati ¡¡a bo treba. Milko Matičetov poljedelstvom samo 28°/o prebivalstva, v industriji je zaposlenih 38% in v prometu 20%. švedska je izredno bogata na gozdovih, ki omogočajo veliko papirno industrijo. Na poljih uspeva krompir, sladkorna pesa, rž ter ječmen; bolj občutdjiive kulture (paradižnike, kumarce, solato itd.) pa gojijo v velikih rastlinjakih. Te so začeli gojiti med drugo svetovno vojno, ko jih niso mogli uvažati iz Danske in Holan-dije. Danes jim je to vrtnarstvo v breme, ker so cene zaradi produkcijskih stroškov mnogo višje, kakor bi bile, če bi te produkte uvažali, ščitijo ga z vfkofciimi uvoznimi carinami. Glavtni vzrok je v tem, ker je v to vrtaajistvo vložen velik privaten in zadružni kapital. Za gospodarski razvoj zemlje jg rasen papirne andustrije najvažnejša ntjihova odlična želeana in cin- Pogled na stari del Sto'ckholma kova ruda, ki se nahaja predvsem na severu države. S pomočjo elektrifikacije jim je uspelo razviti močno jekleno in železno industrijo, čeprav nimajo doma dovolj premoga. Znani so njihovi kroglični le-žaji, pisalni, računski ter električni stroji orožje itd. Kemična industrija izdeluje eksplozive, sodo, sintetično volno, zdravilia^ vžigalice itd.; tudi industrija kože, stekla, gume, tekstila je zelo razvita. V Goteburgu in Malmoju imajo najmodernejšo ladjedelnico za ladje do 30.000 ton. razvoj — surovine, energetski izvori, delovne sile, strokovno znanje — je ta dežela imela srečo, da že več kot sto let ni imela vojne. V približno sto letih se je razvila iz prej siromašne v relativno najbogatejšo zemljo v Evropi. V parlamentu imajo večino socialdemokrati. Sindikati so močni, kar omogoča zaščsiito delavstva. Zadruge ugodno vplivajo na cene. Že v Malmo vidimo glavne odlike švedske. Mesto je izredno či-mto in urejeno. Prepredeno je s kanali, ki so vezani z morjem in jezeri. I RANCE MAGAJNA: Samo za objokane ljudi V velikih mestih, kjer je vse na prodaj, so tudi prodajalne živili mali živali. Razen «.¡jamskih ali kitajskih ali perzijskih mačk, prodajo v njili .tudi zajčke, morske prašiče, papige, ptice pevke, bele miške in kdove kaj vse. Waldo Pierce, znameniti umetnik in poet, je stanoval nekoč pri ostareli ženici, ki jc zelo ljubila 'lake drobne živali. Da ji naredi veselje, je Waldo nekoč kupil v taki prodajalni majceno želvo — tarlaruga ji pravijo Lahi — ki ni bila večja od palca na iroki. Ženica se je daru zelo .razveselila. Napravila je želvicii v znhojčku udoibno bivališče 'in jo krmila 7. vsemi mogočimi dobrotami. Znano je, Ida želve zelo počasi ra-sejo in doživijo zato neverjetno visoko starost. Hudomušni Waldo je sklenil, da «e !>o iz dobre gospodinje nekoliko pošalil. Neopazen o je izmaknil želivico iz zabojčka in po-staivil idrugo, ko je bila par centi-metrov yecja. Dva dlni pozneje je zopet to zamenjal za še večjo. Tako je nadaljeval s to igro, dokler ni kila v -zaboju popolnoma dorasla želva. Dobra ženica, ki ni pogiruutala prevare, je -vsa polna vesolja in navdušenja pripovedovala vsem svojim znankam in znanweni o čudežno hitri rasti živalce i'n jo radi vprek vabila, naj jo pridejo poigledat. Tudi »ačudeujo trik je bilo brez mere. Preden pa jo zadova prišla v liste, je nagajivi Wialdo obrnil proces: ob prvi priložnosti je odnesel odraslo želvo in postavil na ■•rtno mesti, drugo, manjšo. I11 tako se je ta od dneva do dneva neumljivo manjšala, dokler ni ob koncu spet poslala tako majhna kot palec ma roki. Ulioiga žena ni šc izaneraj odkrila prevare. Vsa obupana jc .otipavala živalco in jo »šopaila« z najboljšimi slaščicami, da bi preprečila nadaljnje »Ivušanjc«. Z vsemi znankami sc je posvetovala .in odšla .je celo k bližnjemu veterina ar j u po strokovno pomoč. Kajpada, tudi ta ni mogel c dik riti vzroka skrivnositnega 'hujša-nja in je domneval, da imajo želvo • gotovo kake posebne ¡bolezni, ki so znanosti še neodkrite. Govoril ji je učeno o hormonih in tako dalje. Ko je bilo burke dovolj, je Waldo z velikim smehom razodel ženici prevaro in je nastal -zaradi tega .med njiima velikanski prepir. Po vsej sili ga je bolela vreči Iz stanovanja, njega in njegovo želvo na .povrh. Mnogo truda j?a jc stalo, d.a jo je pomiril in končno udobrovoljiLl z veliko škatlo čolkoladnili bonbonov. Odpustila .mu pa ni več. PETDESET MILIJONOV ODJEMALCEV ELEKTRIČNE S3LE V ZDRUŽENIH DRŽAVAH štetvOlo lodjemallctev elektrike v Zdražanflh državah je pred kratkim doseglo 50 trilijonov. Zdaj je de-fežno 98 odstotkov ameriškega prebivalstva eHektr&čne energije doma ali v poslovnih obratlih. Združene diržave protevajago približno 42% svetovne elektrike. Za njiEmi je na drugem mestu Sovjetska sveža s pribMno 10%. Popoldne sem nadaljeval pot proti Stockholmu, glavnemu mestu švedske (614.000 prebivalcev). Mogoče ne veste, da se lahko peljet« iz Goteburga, ki leži na jugozapa-du švedske, po jezerih in rekah skozi centralno švedsko do Stock-hohna. Železniška proga se vije med neštetimi jezeri. Vsi vlaki so na električni pogon ter so seveda zelo čisti, ker ni dima in saj. Skozi okno sem gledal pokrajino, ki je polna gozdov in jezer in do Stok-holma takorekoč bTez hribov. V gozdovih prevladujejo listavci. Far-marski domovi, večinoma leseni, so raztires&ni po deželi; vasi v našem smiislu vidimo zelo redko. Stockholm pa je sam zopet veliko, lepo in čisto pristaniško mesto; večidel so ga sezidali v zadnjih sto letih. Preteklo leto so praznovali 700-letnico Stockholma. Prijetno je da vozi cestna električna železnica tiho, da je skoraj ne slišite. Neonske reklame so številne in je cetntei mesta ponoči ves v barvni svetlobi. Tudi v lokalih in na cestah je zelo tiho. V menzah in v mnogih restavracijah se gosti sami .poslužujejo. V takem lokalu si vzamete od razpolož2jiviih jtedli, kar vam ugaja, jih zložite na taso, greste mimo blagajne, kjer plačate, nakai greste k svoji mizi. Hrana je v teb restaranih mnogo cenejša, ker je potrebno malo osebja. Delovna sila je pa v Švedski zelo draga. Hrana je pripravljena precej različno od naše in se je treba nanjo navaditi, zelenjave je zelo malo. Kot pijačo večinoma servirajo mleko. Trgovine so zelo specializirane na posamezne artikle. Za nekatere poklice manjka de lovna sila, n. pr. bolničarski kader. V takem primeru zaposlujejo tudi tujce, predvsem dekleta iz Holandi-ja, Danske, Nemčije in Finske. Kljub temu morajo nekatere bolnišnice v času dopustov zmanjšati število postelj. Zdravnikov jim manjka; odkar so zdravniško službo nekoliko sOcialšziraAi. Imajo štiri medicinske fakultete, kjer se letno merj vpii.iVji. samo 300 študentov, Tega števila še niiso povečali in zaradi tega doštudira premalo zdravnikov. Predvsem na severu države so zaposlili tuje zdravnike. Visoki življenjski standard je do-vedel do tega, da je povprečna življenjska doba Švedov 67 let; posledica tega je, da vidimo v bolnišnicah mnogo starih ljudi, na ortopedskih oddelkih do dve tretjini. Interes za našo zemljo je zelo velik. Lepote naše zemlje jih zelo privlačijo. Občudujejo našo odločnost v borbi za samostojnost 'in velike uspehe v izgradnji. Švedi so zelo gostoljubni in tujim gotstom .radi pomagajo. Z njihovo pomočjo in s pomočjo našega konzula dr, Cemeja sem v kratkem času uspel spoznati življenje prebivalstva te dežele, obiskati mnogo strokovnih ustanov in študirati njihovo delo. M. H. i E, HEMINGWAY : Dne 22 februarja je preteklo 11 let, odkar je v pratizanskem logarju pri i,rrum vrhu nad Idrijo umrl narodni l^roj Janko Premrl-Vojko. Po dogodkih osmega oktobra Se. ga še bolj živo spominjamo po vsej Primorski. Kol je on odločno jurišat s svojo četo z vzklikom: nPrebijemo obroča, tako je primorsko ljudstvo vedno pripravljeno razbiti vsak poskus ponovnega zasužnjenja naših ljudi na Tržaškem. S SE E. Hemingway je eden največjih sodobnih ameriških pisateljev. Njegovo ime uživa po vsem svetu velike simpatije. Med najbolj znanimi njegovimi deli so: »Komu zvoni«, »Zbogom orožje«, »Sneg na Kilimandžaru« (po tem delu snemajo tudi film) in pa ^Starec in morje«. Ta dela imamo tudi v slovenščini. Snov za roman »Zbogom orožje« je vzel iz prve svetovne vojne na Soški front i. V njem nam odkriva slabosti italijanske vojske. Tudi v tej noveli iz živalskega sveta nam prikazuje lakomnost italijanskega imperializma. Skupaj z drugimi levi je nekoč živel v Afriki tudi poseben lev. Drugi levi so bili neusmiljeni in so vsak dan napadali zebre, različno divjad in razne vrste amtilop. Zrli so tudi Umhduse in Vandrobose: Najbolj pa so jim šli v slast Hindu trgovci, ki so bili nenavadno debeli in mastni. Lev, ki zaradi svoje dobrote uživa našo naklonjenost, je imel na hrbtu krila. In prav zato, ker so njegov hrbet krasile peruti, so se mu ostali levi rogali. — Samo poglejte njegova 'krila —. so se zvijali od smeha. —Le glejte, s čim se hrani — so se mu rogali, ker je dobri lev v svoji dobroti jedel samo rastlinsko hrano • in mrhovino. Kruti levi so se zvijali od smeha in načeli še enega Hindu trgovca. Njihove žene pa so izpile njegovo kri in pri tem cmokale z jeziki šljap — šljap — šljap kot ve •like mačke. Zares so bili vsi kruti in prostaški. No, dobri lev je mirno sedel, stisnil krila in vljudno .prosil -steklenico negrona ali amerieana in to popil namesto Hindu trgovca. Nekega dne je odbil zahtevo, da bi pojedel 8 masaj živali. Pojedel je sa.mo malo tagliatella in popil čašo pomodora. To je pokvarjene leve zelo raz-žalilo. Ena .izmed levinj, ki je bila od vseh najhujša in je stalno imela umazano brado od krvi Hindu trgovcev, čeprav si je brisala gobec v travi, mu je rekla: — Kdo pa si pravzaprav ti, ki si utvarjaš, da si toliko boljši od nas? Odkod pa si ti, levče, 'ki se hraniš z mrhovino? — Pri tem je zarenčala nanj in vsi so renčali, a nobeden se ni zasmejal. — Moj oče stanuje v nekem mestu na zvoniku in od tam opazuje tisoče golobov, ki so vsi njegovi podaniki. Ko letijo, se sliši šum, kot bi tekla narasla reka. V mestu mojega očeta je več palač kot v vsej Afriki. Pred njim stojijo štirje konji. Vsak od njih ima kopito dvignjeno v zrak, da se ga vsi bojijo. V mestu mojega očeta vsi ljudje hodijo peš, ali pa se vozijo v čolnih in nobeden normalni konj ne more v mesto, ker se vsak boji mojega očeta. — Tvoj oče je bil kragulj, — reče pokvarjena levinj a in si oblizne gobec. — Ti lažeš! — vzklikne eden izmed krutih levov — Takega mesta sploh ni. — Daj mi -kos Hindu trgovca — reče drugi — Ta mašaj žival mi je še preveč sveža. — Ti si navaden lažnjivec in sin kragulja — ponovi najbolj pokvarjena od vseh levinj — In zdaj te bom zadavila in požrla skupaj s tvojimi krili Tedaj se je dobri lev prestrašil, ker je opazil njene žolte oči, privzdignjen rep in kri, 'ki se ji je prisušila na dlakah brade in je vanj udaril smrad iz njenega gobca, ker si ni nikoli očistila zob. Na šapah so se ji držali kosi gnilega mesa od Hiindu trgovca. — Ne me ubiti! — reče dobri lev — Moj oče je bil vedno spoštovan in vse, kar sem povedal, je popolna resnica. V tistem trenutku se je levinja vrgla nanj. Toda on se je s svojimi krili dvignil v zrak in zaokrožil nad krdelom krutih levov. Vsi so ga gledali in začeli renčati. On pa jih je zrl iz višave in mislil: — Joj, kako so divji ti levi! — še enkrat je zaokrožil nad njimi, da bi še bolj renčali. Potem pa se je spustil nizko k tlom, da bi lahko pogledal v oči hudobni levinj i, ki se je postavila na zadnje šape, da bi ga dosegla, Toda ni ga mogla doseči. - — Adios — je rekel, ker je kot univerzalen lev odlično obvladal '.španščino. — Au revoire — je še dostavil v zvonkem francoskem jeziku. Vsi so renčali in hropeli v afriškem levjem narečju. Tedaj se je dobri lev še bolj dvignil in se usmeril proti Benetkam. Spustil se je na »Piazzi« in vsi so se vzradostili, da so ga spet ugledali med seboj. Za trenutek se je dvignil in poljubil očeta na obe lici ter se prepričal, da konji še vedno držijo kopita v zraku in da je bazilika še vedno lepša kot milni mehur. Zvonik je stal ,na svojem mestu in golob je so se v mraku odpravljali v svoja gnezda. — Kako je bilo v Afriki? — ga je vprašal oče. — Lepo, oče —, je odgovoril dobri lev. —-Zdaj imamo, tukaj tudi nočno razsvetljavo — je rekel oče. „ — Da, sem že opazil — je odgovoril dobri lev, kot se spodobi dobro vzgojenemu sinu. — Kam pa pojdeš zdaj? — ga je vprašal oče. — V I-Iarreyev bar, — je rekel dobri lev, — Priporoči me Clprianu in mu reci, da bom te dni prišel k njemu zaradi mojih računov, — je dostavil oče. — Dobro, oče, — je odvrnil dobri lev in se spustil na tla ter krenil v Harryav bar. Pri Ciprianu se ni ničesar spremenilo. Vsi njegovi prijatelji so bili zbrani na starih mesttih. — Enega negroin, gospod? — je vprašal Clprian. Toda dobri lev je letel vso pot od Afrike in Afrika ga je spremenila. — Ali nimate sedvičev z mesom Hindu trgovcev? ■— je vprašal cipriana. — Ne, toda lahko jih nabavim. — Dokler jih ne nabavite, dajte mi enega pravega martini. — Dobro, dobro, — reče Clipriani. Zdaj se je lev obrnil na vse strani Ogledal si je obraze dobrih ljudi, ki jih je poznal in postalo mu je jasno, da je doma, toda tudi to, da je potoval. Bfl je srečen. Preti štirimi leti smo ttobili prvo pesniško zbirko Žnidaršičeve »Pesmi izpod Snežnika«. Pesmi so izšle v zbirki Mlada pota, ikii jo je izdajala Mladinska knjiga. Ob izidu prve zbirke je nek kritik zapisal, da jo Žnidaršičeva zelo plodovita pesnica in da ne bomo dolgo čakali na njeno drugo zbirko. Danes je njena druga zbirka pred nomiu Izdala jo je Primorska založba v Kopru v decembru 1953. Opremil in ilustriral jo je slikar Lojze Perko. Že naslov prve zbirke je bil za Žnidaršičevo dovolj značilen in utemeljen. Pesnica je doma z Notranjskega 'in dva elementa, ki ji navdihujeta vedno nove pesmii, sta ravno Snežnik in pa Cerkniško jezero. To dvoje je v prvi zbirki uklenila v središče s prvim ciklom »Vihar«, ki ima tematiko iz NOB. zaključila pa s ciklom ljubezenskih »Pesmi ljubemu«. In tako kot smo v prvi zbirki srečali človeka un zemljo, prav zemljepisno določeno, tako imamo v drugi ista elementa, le da posplošena. Ze sam naslov nam pove, da je pesnica ostala, kjer je bila. Svojega zanimanja ni premaknila. Objekti njene poezije so še vedno isti. In da se ni niti aa malo spremenilo gledanje na vse to, mi je dokaz dejstvo, da je v drugo zbirko sprejela nic manj kot eno četrtino pesmi iz prve zbirke (»Pesmi 'izpod Snežnika« imajo 56 pesmi; od teh je 15 ipesmi v zbirki j »Človek in zemlja«, ki vsebuje 65 pesmi). In če označimo še zadujo značilnost: sprejela je sedem pesmi iz drugega ciikla »Snežnik«, v celoti pa III. cikel »Pesmi o 'Cerkniškem jcz-eriut. Svoje druge zbirke pesnica ni razdelila v oikle in to je prav. Saj bi je skoro n.-v mogla. PrJ njej se elementi, čeptrav jih ni veliko niti niso tako raznovrstni, -vseskozi prepletajo Zalo bi jiih le s težavo 'in ne vedno utemeljeno spravila v skupine. Zbirko je zaključila s pesmijo, ki nosi naslov zbirke same. Iz začaranega kroga ljubezni zna najti pot med ljudi, da, -celo enakomerno s časom utiplje njeno srce: Strune srca snn uglasila na tvojo ljubezen. ti sam pa uglašen si na novi, veliki čas. ^Najina pesciu) V pesmi nato azpoje vero v moč njeno pesmi, ki »je nihče preglasil ne bo« in. ugotovil, tla »tej najini pesmi takt bo dajalo življenje, življenje vseli nas«. S tako uvodno pesmijo se je pesnica postavila sredi časa, opravičila svojo pesem in jo osvetlila. Že v naslednji pa je objela svojo Notranjsko: Lepó, prisrčno, čeprav mestoma narejeno, .poje o poljih, hiši, brinju, gmajnah, ogradah. Še močna ljubezenska izpoved v ciklu »Poletna ljubezen« (Jutro, Poldne, Večer in Noč) in že pride pesniea do človeka, ki ga spremlja skozi vso zbirko. Po vojni srno dobili že več ženskih pesniških zbirk (Muserjeva, 99 Medtem -ko je 'bala prva zbirka še vsa v odmevu vojne in naše Osvobodilne borbe, se je ta zbirka komaj rahlo dotakne s »Spomladansko haladlo«, zgodbo o kurir ki Ani, in a drobcenim spominom »Pesem o va-' zi«. Zbirka je tiskana na bolem brez-lesnem .papirju. Peirk-ove ilustracijo — 11 po številu — so lepe, včasih kot prave ilustiraaije tekstov (n. pr. : Večerni mir, Vrana na drevesu in dež, Snežnik itd.) drugič kot samostojna občutja ob predlogi ; ite najbolj ogreje jo : brinje, sončnice, Cerkniško ie-zero, iN ji.va s plugom v ospredju in pa irisba na naslovni ter zadnji strani. Da so pa v harmoniji z zbirko, nam je takoj jasno, če pomislimo, da sta oba, tako pesnica kot slikar obdelala svojo domačo pokrajino. Marijan Brecelj Posvetovanje slovenskih vzgojiteljev koprskega okraja Obisk koroških pevcev Preteklo nedeljo so nas obiskali člani slovenskega prosvetnega društva »Zvezda« iz Hodiš ob Vrbskem jezeru. Pod okriljem Ljudske paro-svete Slovenije, so obiskali poleg Ljubljane tudi naše obmorske kra,-je. 20-olanski mešani pevski zbor. ki ga sestavljajo preprosti, podeželski ljudje in gre lahko na .izlet samo pozimi, je vzbudil s svojim simpatičnim nastopom povsod največjo pozornost. V nedeljo so na občnem zboru Zveze slovenskih prosvetnih društev v mali dvorani koprskega gledališča in potem malo pozneje na okrajni konferenci Ljudske mila ti i ne v veliki dvorani, v vi-lik o zadovoljstvo vseli delegatov zapeli nekaj naštih koroških pesmi. Lepa slovenska koroško pesem v originalni izvedbi je povzdignila svečanost obeh zborovanj. Še pred tem so v soboto zvečer nastopili s samostojnim koncertom v zadružnem domu v Dekanih, kjer so jih vaščanl z velikim navdušenjem sprejeli. Na povabilo Slovenskega gledališča Koper so so v nedeljo popoldne udeležili predstave NVuchncrjevc pravljice »Pastir Peter in palček Briljantn« v rudarskem kraju Sečovlje. Živo so spremljali dogajanju na odru. ga razumeli in z njim doživljali. Po predstavi so pod vod: stvom pevovodje tovariša Zdravka Pavl'iča zapeli tri pestmi: Pavel Ker-nak: »Ko bi jaz vedela«, istega avtorja: »Rož, Podjuna, Žila« in narodno : »Tam, kjer teče bistra Žila«. •Zbor sta pozdravila na odru predsednik sečoveljske »Svobode« in mala pionirka, ki je gostom izročila polen spominskega albuma tudii šopek prvih pomladanskih rož. Za prisrčen sprejem se je v imenu pevskega zbora zahvailil njihov vodja tovariš Zdravko Pavlic, ki je izjav:], da so presrečni, ker so obiskali svojo ožjo domovino in tla so zamo-g'ii bratom svobodne domovine zapeti nekaj slovenskih pesmi. Tudi ob tem obisku se je ponovno izpričala in potrdila nedeljiva vez koroških in primorskih Slovencev. p.f Mohoričeva, Škerlova, Kačičeva, Ta,u-ferjeva) a -- razen Muserjeve, ki ima nekaj res lepih pesmi o Prck-m-urju — ni nobena -podala pokrajine tako močno, kot ravno Žnidarši-čeva. Vse ostale take vrste pesmi, ki' bi bila pokrajinsko doiločena, spiloh ne poznajo, saj je njihova pokrajina nedoločena 'in, če določena, nobena se mi skušala vanjo tako poglobit; in se z njo celo spojiti, kol je to storila Žniidarš.čev.a. Med najlepšimi pesmimi te vrste sta gotovo cikla, ki opevata Snežnik in Cerkniško jezero (oblikovno in čustveno je zadnji' gotovo močnejši), dalje »Jesenski dež«, »Pesem o brinju«, »To je moj svet«, »Prva jesenska«, »Večerni mir«, štiri Impresije, »Jutro v gozdu« in še druge. Značaj svojega irodu, snežniških prebivalcev, je .lepo označila s kiticama : Pravijo, da smo mi, ki smo rojeni ob tvojem vznožju, vsi, trdi, jekleni in mrzli kot sneg na tvojih vrhovih, A vendar, glej, je po naššdomovih tako čudovito mehko in toplô, ljubezen žari v njih kol samo zlato, (Snežniku) .Pesnica se s pokrajino iu časom povsod staplja, vedno je tangbano njeno intimno duhovno življenje. Da je pa to eno in isto, je jasno izpovedala v pesmi i»To je moj svet«, ki jo takole lepo zaključuje: Spokojnost je razpeta čez obraz, spokojnost jezera, ki z lelom umira, zato, da se jeseni spi;t odpira. To je moj svet in taka t> njem sen i [jaz. Boljše oznake same se.be res ni mogla dati. Nove so v tej zbirki »Pesmi z morja« (I-IV). V štirih pesmih je časovno zajela d'an ob morju. Tu, posebno v četrti pesmi, ima zelo lepo prispodobo : morje je kot ogromna ribja luska, ki mesec mreže je čez njo razpregel. Na posvetovanju slovenskih, srednješolskih in -osnovnošolskih vzgojiteljev, ki je bilo 11. t. m. v dvorani italijanske gimnazije v Kopru, so naši učitelji pretresali uspehe, ki smo jih dosegli na vseh naših šolah- v I. polletju tega šolskega leta. Na posvetovanje prosvetnih delavcev je prišel tudi tov. žiga Kimovec, član izvršnega sveta LRS, ki je imel zelo izčrpen referat o vprašanju družbenega upravljanja na naših šolah. V svojih izvajanjih je posebno poudaril važno vlogo, ki jo bomo morali igrati vsi družbeni faktorji pri preobrazbi naše šole, če hočemo, da .bo naša šola vključena v proces socialistične demokratizacije, ki je že -v polnem razvoju v gospodarskem in političnem življenju naše domovine Jugosiavije. Za družbeno upravljanje v našem šolstvu morajo biti zainteresirani predvsem starši šolske mladine-, nato -mladina ¡sama in vse ostale družbene organizacije. Po predavanju tov. 2ige Kimovca so šolski nadzorniki podali svoja polletna poročila o uspehu na šolah vseh stopenj v koprskem okraju. Na osnovnih šolah je uspeh boljši od lanskega in je -kar zadovoljiv. V višjih razredih srednjih šol je bil v I. polletju uspeh prav dober, saj je izdelalo 83% vseh naših višješolcev. -Na osemletkah in nižjih g-mnazijah pa ne moremo nikakor biti zadovoljni z doseženim uspehom, ker je več kot polovica dijakov prinesla domov eno ali pa več slabih ocen. Po predavanju in po poročilih je nastala precej živahna diskusija o vseh vprašanjih, ki so jih predavatelj in poročevalci postavili na dnevni red. Posebno pa so razpravljali o glavnem problemu našega šolstva — o družbenem upravljanju na področju vzgoje in prosvete. Posvetovanje je bilo vseskozi plodno in zanimivo ter so naši vzgojitelji iz njega odšli z zavestjo, da bo naša šola krenila po pravilni pot', če se bo držala načel so-cif-lisrtične demokracije ter da bo pri tem žela večje uso-ibe kot jih je irit ja stara šola, k. je bila vfa-s n že preveč biroki , -nit. ' P. >1. Šolski uspehi v sežanskem okraju ob prvem polletju Visok obisk šol v sežanskem okraju (9-1%) dokaaruje, da se nad 2.500 učencev tega okraja ni ustrašilo pre-. cejšnega mraza, burje in drugih Dandtanes je -ena izmed naših zelo važnih nalog skrb za izboljšanje kmcOijske proizvodnje. iZ -dragimi besedami bi rekli temu: pridelati na isti površini zemlje, ki jo imamo na razpolago, več poljskih pizidelkov in vzrediti več kvalitetne živine. Najbrž nihče vrč ne dvomi, da je ravno od to proizvodnje odvisen dobršen dW življenjske iravnii .pri vsakem narodu. Zato nudi ljudska oblast kmetom v vsej naši. državi dolgoročne kredite za pospeševanje kmetijstva. Kmetovalci z zadovoljstvom prejemajo to pomoč. Spoznali so pa, da za naprednejše kmetovanje ni dovolj samo to, temveč je potrebno tudi več kmetijskega znanja. Naprednejši kmetje se s tem bogatijo iz raznih knji g, toda kaj ko je pa vedno premalo časa. V našem okraju smo v ta namen ustanovili tudi kmetijske nadaljevalne šole, v katero naj bi kmečka mladina zalhajaia v zimskih večerih. Te šole so delovale Todno, dokler nam niso tega v nekaterih odaljenih krajih preprečile vremenske ncpnilike in pomanjkanje prevoznih sredstev za prevoz predava-teiljev. Kmetijski strokovnjaki pri okrajni zadružni zvezi niso odstopili od svojih nalog, S pomočjo upravo so to .rešili drugače. V teže dostopnih predelih smo priredili enotedensko izobraževalne tečaje. Pouk v tečajih je trajal šli ni do pet ur dnevno. Zato so izkoristili pozne popoldanske in večerne ure, ko so kmetje že opravili svoja dnevna dela. Tečaji so bili v Kovčicah, Javorju in Miisl.ičah. Povsod so pokazali slušatelji dobro zanimanje za obravnavano snov. Zanimivo, da jc na vsakem izmed tečajev rastlo število poslušalcev od pirvega do zadnjega dne. Predavanja so b.iila posvečena vsemu prebivalstvu dotičnih in njim sosednih vasii. V vsaki izmed teh vasi so pa posvetil; en večer predavanj še posebej ženam, (dostop so imeli seveda tudi moški) kjer so obravnavali stvari, ki se tičejo neposredno ženskih del. Pri teli urah je bilo presenetljivo zanimanje in pa udeležba. Prenekatere žene so Izjavile, da bi teh -predavanj moralo biti več, češ tla bi laže sledile počasni razlagi snovi, za kar' je bil čas seveda prekratko odmerjen. Zanimale so se za ta-kala vprašanja: kako konzerviramo sadjf, ostalo zelenjavo, kako napravimo različne kompote in sladosoke, nadalje jih je zanimala reja svinj (nega brejih in (lojnih). Posebno pozornost so posvetile pripovedovanju o nekaterih kužnih -boleznih pri svinjah in perutnini. Govora je bilo tudi o tako važni higieni molže. Po urah -ostalih običajnih predavanj so imeli glavno besedo moški. Spuščali so se s predavatelji v žive pomenke o pravkar obravnavani snovi. Kako gojimo sadno drevje, gnojimo pašnike, postopek pri gnojenju z umetnimi gnojili in podobno. Tudli živinoreja je bil važen predmet razpravljanja; jalovost v zvezi s tem ple-nienilne postaje, gradnja živinorejskih objektov, kosanje krme. O vsem tem so hoteli podrobneje vedelo. Lo delno je bilo v tem kratkem času moč ustreči »radovednosti« poslušalcev. Verjemite, da je to ve.lik napredek. Kmečki človek dandanes bolj, kot je kdajkolli, razmišlja o donosnejšem kmetovanju in se zaveda, da mu je za'to potrebna izobrazba- Kar nc morem pozabiti, kako je ob koncu neke ure na Kovčicah starejši mož s pridušenim glasom dejal : »O kako potrebni smo znanja«. _ Jože Vencajs nevšečnosti letošnje zime in. so redno prihajali v šolo. Zasluga za ta visok -obisk jo tudi pri starših, ki niso zadrževali otrok doma, oziroma jih zaposljevali z drugim delom. Vse drugačno sliko pa dohimo, če analiziramo uspehe na šolah ob koncu I. polletja. Ze takoj v začetku naj povemo,, da je .imelo ob koncu I. .polletja negativne ocene 587 učenccv (23 %), do cilja pa je prišlo 1916 učencev. Nekateri pedagogi trdijo, da je ta rezultat razumljiv in da je 76 % pozitivnih ocen .povsem normalno število. Mi se s to trditvijo ne moremo v ccioti strinjati, ker nimamo pred očmi samo številnih uspehov, ampak predvsem kvalitetno znanje. Prav glede kvalitete znanja bi na prvem mestu onn-nil sodelovanje med učnim osebjem in staTŠi. Statistike so pokazale, da so dosegli najboljše uspelie učenci tistih šol, kjer je sodelovanje med starši in učnim osebjem najtesnejše. Tu imam v mislih najboljšo obliko sodelovanja med domom in šolo — roditeljske sestanke. V sežanskem okraju imamo 5 gimnazij, ki jih obiskuje 828 dijakov.. Nedvomno je, da je učenje na gimnazijah zahtevnejše On naporne j še in so zato 'tudi učni uspehi znatno manjši kakor na osnovnih šolah. Na gimnazijah je bilo ob I. polletju le 52 % pozitivnih ocen. Tu bo treba mnogo več trdno volje in vztrajnosti*, da bomo lahko premagali vse ovire. ot koncu bi omenil, da so razmere, v 'katerih delujejo naše šole vse prej kakor rožnate. Vendar se razmere iz leta v leto izboljšujejo. Naši okrajni politični in upravni forumi se živo zanimajo za te problemr in nam nudijo tudi vso materialno podporo. Želeli -bi samo, da bi -to. zanimanje prešlo letos tudi na tiste občinsko odbore, ki doslej niso imeli vsestranskega .razumevanja do šole. — jaz — Koprsko gledališče in naši najmlajši Ko jc bilo javljeno, da bo koprsko gledališče ponovilo mladinsko igro »Pastir Peter in palček Briljan-tin«, jc zavladalo med otroki veliko veselje. Tisti, ki so predstavo že videli ob Novoletni .jelki, so pripovedovali drugim navdušeno o Petru in L.ziki, -o kralju palčkov Briljantinu in strašni eairo vrniti Hudimori, najbolj živahno pa o prikupnem hlapcu Gašperju, ki si je kot oseba v igri in kot igralec osvojil prav vse mlade gledalce. Koliko mladih sre je utripalo v veselem pnitfokovanju, trepetalo ob usodi Petra- in Lizike in se končno sprostilo 'i:n razveselilo zaradi zabavnega Gašperja in dobrega kontia. In to vse zato, ker so med. nami požrtvovalni ljudje, ki se zavedajo, da je -trud, ki na žrtvujejo v dobro mladine, koristno nailožen kapital'. Ker marsikdo tega ne ve, naj povemo, da so to isti ljudje, ki leden za tednom razveseljujejo, vzgajajo in uče cicibane in pionirje preko mladinskih radijskih oddaj. Še več. Z obiski', dopisovanji, razgovori hi risarskimi razstavami utrjujejo tovarištvo med svoj-imi mladimi poslušalci po vsej Istri, Primorski in velikem delu ostale Slovenije. Prav in pametno je, da je vodstvo koprskega gledališča v (letošnji sezoni, ki jo je uspešno začello z novim Itetom, mislilo .tudi na najmlajše. Ni bolj hvaležnega občinstva;, kakor so otroci, ki znajo rej iskreno in prisrčno nagraditi igralce. Pri gostovanjih na podeželju pa. bodo mladinsko igro gotovo toplo pozdravil; tudi' odrasili. Saj še zahtevnejšemu tj-lc dalfcu dolino dene, če se znajde od časa do časa v kraljestvu bajk. Toliko bolj odgovarja to preprostemu človeku. Starši smo hvaležni vsem, ki se ■trudijo za kvalitetno razvedrilo rta-ših olrok. ■Mirno lahko rečemo, da smo v zadnjem času tudi v tem ozira napredovali. SpomnilO se jc treba samo nekoliko nazaj na malomarno in neodgovorno pripravljanje prireditve ob različnih proslavah. Zanimivo jc. da se vedejo otroci zadnje čase v gledališču bolj discipliniramo, kakor da b; razumeli, da se je treba ob resno pripravljenih prireditvah dostojno obnašati-. Na- ta način vrši koprsko gledališče tudi svojo vzgojno nalogo v ožjem smislu, ker uči posreči no mladinjo kulturnega vedenja. Kar jc j a glavno: vzgaja nam mladi rod —• čeprav daleč od našega slovenskega kulturnega centra — v ljubitelje gledališke umetnosti. M. š. Odnos med šolski uspeh hi napredek mladine Je v precejšnji meri odvisen od pravilnega odnosa, ki naj bi vladali ftieid šolo in domov. Dom bi moral biti šoli v oporo in obratno. Na žalost pa kažejo vsakdanje izkušnje, da temu ni tako! Stiki med domom din šolo bi morali biiti čim tesnejši. Starši bi morali se res zanimati za šolo in se škušaitd poglobiti tudi v način dela. Dolžnost učiteljstva pa naj bi bila, da seznanja starše z delom. Med-eebojni stiki, roditeljski sestanki, stalno sodelovanje staršev pri šolskem pouku in vzgoji so zelo učinkovita, preizkušena sredstva. Pri »ma so st'iki te vrste bolj redki. Veseli smo lahko, da se roditeOji spCOh zanimajo za šolo. Medseboj-aa pomoč šole in doma bi silno koristila. Veliko zlo pa nastane, če starši z zaničljivimi besedami omalovažujejo učitelja in šolo, ali pa če s slabim vzgledom, porušijo vse to, kar je šola mukoma gradila ure in tire, dneve in mesece. Kakor je pri vzgojnih ukrepih doma potrebno soglasje med očetom in materjo, tako mora vladati soglasje med domom in šolo. V obratnem primeru ne bomo nikoli zgradili najlepše stavbe v življenju — pravega človeka. Ob vzajemnem delu, ki bo temeljilo .na pravem medsebojnem zaupanju, bodo izginila tudi razna nesoglasja, ki se sicer pojavljajo. Pomisliti je treba tudi na to, da učitelj ni (nezmotljivo bitje. Saj tate lastnosti nima nihče. Napačno je da nekateri starši preidejo v drugo skrajnost. Na osnovi šolskih ocen popravljajo mnenje, ki ga i-majo o svojem lastnem otroku. Nekaterim staršem je dobra ocena glavni namen šole, saj na podlagi dobrih ocen, bo njihov otrok v bodoče preiel ugodnejše mesto v življenju. Malo jim je pa mor, ali se je otrok res nečesa naučil. Otroci takih staršev se ob ocenjevanju zaradi slabih ocen sploh ne upajo domov. V Skrajnih primerih so zaradi take strogosti staršev izvršili celo gamomor. Starši nekaterih Otrok pa bo pretirano častihlepni ! želijo oz. zahtevajo, da prinese njihov otrok same odlične ali kvečjemu kakšno prav dobro oceno. Trojka, je pa ze fcar žalitev. Posledica tega je, da 69 otrok kar trese ob ocenjevanju ta gotovo mu šola ne predstavlja nekaj prijetnega in koristnega, ampak je zanj neke vrste mučilnica. Z dobro voljo bi se vse take nevšečnosti dale odstraniti. Saj obstajajo šolski in roditeljski sveti. Večinoma so pa le na papirju. Očetje in matere, postanite aktivni- člani takih združevanj. Vzgojna in šolska vprašanja bi vas morala resnično iainimati, saj je od njih odvisna blaginja vaših otrok. Kako pa je kaj o pomoči pri otrokovem učenju? V glavnem mora otrok ozir. dijak saim obvladovali vse težave. Scla mu daje osnove, on pa naj na teh osnovah gradi samostojno dalje. Le v izjemnih primerih pamagajmo pri učenju. Sicer bomo vzgojili nesamostojnega človeka. Starši bi morali svoje otroke kritično gledati! Ne smeli bi videti v njih neke genije, pa tudi jih ne smejo podcenjevati (to se sicer bolj redko dogaja). Roditelji naj skušajo spoznati svoje hčere in sinove po njihovi nadarjenosti. Greh bi bil, ako bi iz same častihlepnostd ne priznavali pomanjkljive nadarjenosti in zahtevali uspehe, ki jih nikakor ne morejo dokazati! Cesar v otroku ni, mu ne moreta daiti ne šola, ne vzgoja. Ob prevelikem duševnem naporu pa slabo nadarjen otrok sčasoma otopi, zboli in duhovno ter telesno propada. Za vsakega človeka pomeni prvi šolski dan, prelomnica v njegovem življenju. Ta se šole boji, drugi se je 'tudi veseli. Ze od' tega trenutka dalje čutimo vpliv staršev, šola je pravzaprav nekaka dopolnitev domače vzgoje, šola namreč ne uči samo, ampak vzgaja človeka k disciplini, tovarištvu in počasi usmerja v delovno skupnost. Brez pravilnega odnosa doma do šole, pa teh smotrov ne moremo doseči. Kako ohranimo hranilne snovi v zelenjavi Da bi zelenjava ohranila vredne snovi, jo moramo pri. pranju imeti čim manj v vodi. Ce je ovela, je dovolj, da jo samo poškropimo. Pred uporabo jo moramo dobro od-cediti. Ko 'jo zabelimo, porabimo toliko olja in kisa, da pokrije samo liste/ • Po navadi zelenjavo zavijemo v papir ali hranimo v večjih količinah, tako da ne pride v dotiko z zrakom, ker bi pri tem nekatere hranilne snovi cksidirale. Zelenjava se daje kuhat v vrelo vodo ta tto v čim manjšo količino, ker se itak kuha v sopari. Pri tem mora biti lonec pokrit. Sekljanje zmanjša hranilno vrednost zelenjave, ker se izgubi vitamin C, za to jo po navadi trgamo v kose, primerne za uživanje. Štirje modeli lepili in praktičnih za obiske in sprehode oblek za vsako priložnost: za urad, ali za večerne prireditve. Odgovor bi moral biti pritrdilen. Zato nam govore različna dejstva. Nedvomno je, da ima človeško telo velike koristi od zelenjave. Poudariti moramo, da zelenjava vsebuje 70—90% vode, do 2% beljakovin, od 2.5—12% ogljikovih hidTatov, do 0,5% maščob, do 2% rudninskih snovi in to železa, kalilja, kalcija, magnezija, fosforja in dr. ter vitaminov vseh vrst (A, B, C, D, E, in dr.), ki jiijh ne dobimo z drugo hrano v zadostni količina in ki so zelo važni za pravilno delovanje našega telesa. Uživanje zelenjave pospešuje rast kosti, tkiv in tvorbo krvi. Njeno pomanjkanje povzroča nerodnosti v delovanju telesa, telo postane neodporno protn nalezljivim boleznim, pojavlja se krvavitev dlesni, maj.anje zob, slabljenje vida in živčne bolezni Vemo, dia zelenjava koristi tudi pravilni prebavi, ker celuloza v njej pospešuje delovanje črevesja. Zelenjava, posebno če je mlada in ni itipela suše, je osvežujoča, aroma-tična dn bolj kot je zelena, več vsebuje vitaminov in rudninskih snovi, Uživajmo jo svežo, ker s kuhanjem uničimo vtittamdne, ki se deloma z rudninskimi snovmi vred- topijo v vodi, v kateri se zelenj ava ku- ha in jih tako izgubimo. Takoj na prvi pogled bomo opazili različne zanimivosti. Ohrovt in cvetača vsebujeta dosti kalcija in fosforja, ki Sta potrebna obrokom za rast. špinača vsebuje precej železa, ena srednje debela Sladka pa^-prika zadošča dnevni potrebi vitamina C. , Pri nas zelenjave ne vživamo še v zadostni meri. Po Statističnih podatkih je razvidno, da se razlikuje poraba od meseca do meseca in da je večinoma kampanjska. Ljudje jedo, kar dobe na trgu, ne upoštevajoč dejanske potrebe telesa. Posebcnia pozornost velja paradižniku, katerega bi morali vživaiti najmanj dvakrat tedensko. Njegova vrednost pri nas še ni dovolj u-poštevana. Ker vsebuje dovolj vitaminov, bi ga bilo treba vžilvati tudi pozimi. Zato bi ga morali hraniti v slanici, v kisu, konzervirati v celih kosih, ali pa kot paradižnikov sok, ker pri tem ohranimo vitamine. Prav tako bo treba propagirati ki-sanje, konserviranje in hranjenje zelenjave v shrambah, kleteh, v zasipih in v razsolu. Dnevno sta potrebna dva obroka zelenjave za vsakega človeka. Računajmo da en Obrok vsebuje 12 dkg. Za prehrano ene osebe je potrebno obdelati 80 m= vrta. Raziskovanja prehranbenih potreb človeka so ugotovila točne količine posameznih živil, ki jah rabi človeško telo. Zaradi zastarelih včasih nezdravih navad v prehrani, človek povprečno uživa premalo zelenjave. S tem njegovo telo ne dobi vseh snovi, ki jih potrebuje, nastopno bolezni in diruge motnje. Z vilmo te pomanjkljivosti, utrjujemo zadostno uporabo zelenjave odpra-si zdravje in 'krepimo sposobnost našega telesa za vsakdanje delo. . Ing. M. Orel DROBNI MSVETI Fižol se mora kuhati v mehki vodi, deževnidi. Dodatek jedilne sode se ne priporoča, ker s tem zmanjšamo vrednost fižola. Tir Mleko ni dobro predolgo kuhati, dosti je, da zakipl Z gretjem uničujemo vitamine v mleku. •¿r Krompir je bolje, če se kuha v sopari, tako da denemo na cedilo; to pa nomestitmo v lonec z vodo, tako da njegov gornji rob obtiči na robu lonca. Seveda lonec mora biti pokrit, da para ne uhaja. Tako krompir v krajšem lasu skuhamo in ohranimo vitamine, -¿T Mehke in. gladke roke ti postanejo, če jih po vsakem domačem o-pravllu n. pr. umivanju posode na-treš z mešanico glicerina in ilima-noveaa soka. * Jasna, bleščeča polt je znak pravilnega delovanja žlez in .prebavil. Torej .polagaj važnost na pravilno prehrano in prebavo. Moda nam žo prinaša prve spomladanske modele. Na sliki vidite pri-tfnbljeno dvodelno obleko, temne barve, okrašeno z belimi črtami. Dunajski flancati: zmešaj 34 dkg moke, 14 dkg zdrobljenega sirovega masla, 3 rumenjake, malo soli in toliko smetane, da bo testo lepo rahlo a ne mehko, in Žličko sladkorja. Dobro preidelaj na deski. Počiva naj le pol ah četrt ure. Raz-valjaj ga za nožev hrbet debelo a ubodcem naredi oblike ter ocvri v vroči masti. Posipaj jih s sladkorjem in zraven daj toplo marmelado. Cvrte miške: potrebujemo 42 dkg pšenične moke, 3 dkg kvasa, lt dkg masla, 8 dkg sladkorja, 2 celi jajci, 2 rumenjaka, kavno žl!čko soli, nastrgamo limonovo lupino, malo ruma in po potrebi mlačnega mleka. Iz tega napravimo testo na tale na&ih: Kvas zmehčamo v mlačnem mleku z dodatkom ščepca sladkorj a, malo moke, stepemo gladko ter pustimo vzhajati na toplem prostoru, Meldtem stepemo razstopljeno maslo s sladkorjem, dodajamo .polagoma rumenjake drugega za drugim in itudi ostale dodatke, nakar zmešamo z vzhajanem kvasom in zgne-ddgo, da se odloči od rok in posode. Testo mora bi/ti zalo mehko, temo v gladko testo. Gnetemo tako na koncu mu dodamo 10 dkg rozin ter ga pustimo vzhajata v posodi, kjer smo ga zamašili, oziroma ste-pli. Pustimo, da vzhaja še enkrat tako visoko. Tedaj raizbelimo 2 prsta masti ali olja v toliko, da aa-cvrči ob dotiku z mokrimi vilicami cNakar e&čnemo vlaga/ti male cmoke iz testa, ki jih zajemamo z žlico, žlico je treba vedno namakati v vroči masti. Ocvremo jih na vse strani Zlatoruj avo, jih odcedimo in potresemo s sladkorjem. Krofi: moka in vsi dodatki ter vsa posoda, ki jo uporabljamo mora biti .topla, a ne vroča. Testo mora bilti dobro stepeno, da je gladko in se loči od kuhalnice. Testo naj ne vzhaja, marveč naj samo počiva črtrt ure. Tedaj ga zvaljamo pol prsta na debelo. Na eni polovici samo naznačimo kroge v primeru 6 cm, na drugi polovici pa jih zre-žemo. Vsak naznačen krog damo za lešnik marelične marmelade, nakar pokrijemo z izrezanim krogom, ki ga položimo narobe in takoj nalah-ko zatisnemo naokrog. Te. dvojne kroge izrežemo z manjšim vbodom ter jih položimo na segreto, s plotom pogrnjeno in z moko potreseno desko. Prostor, kjer delamo kro-bro vzhajajo. Mast v kateri jih fe, mora biti enakomerno topel. Krofi naj na pokritem prostoru do- . cvremo, ne sme biti razbeljena, ven-daT pa dovolj vroča. V mast jih de-vamo obrnjene narobe, Cvremo jih pokrite, dokler spodnja stran ne zarumeni, nakar jih obrnemo in jih cvremo odkrite do konca. Nato jih odcepimo in posipamo s sladkorjem. Za krofe rabimo: SO dkg moke, 4 rumenjake, 1 celo jajce, 8 dkg surovega masla, skodelico kisle smetane, nekaj žlic ruma, 12 kock sladkorja, 2 dkg vzhajanega kvasa in nekoliko mlačnega mleka. BORBA PROTI D AVICI Davica ali dijterija je zelo nevarna nalezljiva bolezen, ki se prenaša od človeka na človeka. Za to boleznijo obolijo navadno otroci, pa tudi starejšim ne prizanaša Povzročitelj davice je posebna klica, ki se imenuje*! bacil difterije. Ta bacil se naseli po navadi v sapniku, nosu, lahko pa tudi kje drugje in od tam pošilja svoje strupe u telo. Povsod se kaže, da davica pojema in jo je vedno manj. Preti obolenjem se lahko zavarujemo na dva načina: Prvič izogibamo se vsakega stika z bolnikom in bacilonosci in drugič, da napravimo telo odporno, da ga dijlerični bacil ne more okužiti in s svojimi strupi poškodovati. V prvem primeru se moramo izogibati bolnikov in baci-lonoscev. Bolnikom se je lahko izogibati, ako jih poznamo, prav tako bacilonoscev. Zato moramo vse primere prijaviti in bolnike osamiti — izolirati. Težko ali praktično sploh nemogoče pa se je izogibati bacilonoscev, ker jih ne poznamo. Bacilonosci v največjih primerih sami ne vedo, da so razndšalci klic, ker se. ne čutijo bolne. Zato nam preostaja kot najzaneslivejši način varovanja pred davico, da svoje telo napravimo odporno, nesprejemljivo. Imamo pripomočke, ki nas napravijo sposobne, da dobimo to odpornost. Sredstvo je zanesljivo in lahko rečemo, da bo obolel za davico samo oni, ki jo noče preprečiti. Človek je lahko že po naravi od-poretn proti tej bolezni. To velja največ za odrassel ljudi in tudi za otroke do 3. meseca, če ga mati doji. Poletni pa ta odpornosti popušča in so otroci manj odporni i) življenjski dobi od 3. do 5. leta. V tej dobi tudi največ otrok oboli za davico, zato jim moramo dati umetno odpornost, kar dosežemo a cepljenjem — vakcinacijo proti tej bolezni. Cepljenje proti kozam nam jo najboljši dokaz, da se s cepljenjem moremo zaščititi, pred obolenjem. Narodi, pri. katerih cepljenje ni obvezno, ša vedno trpijo za to bo- leznijo. Pri nas in v državah, kjer se mora vsaka oseba v življenju nekolikokrat 'cepiti proti kozam, je ta bolezen popolnoma izginila. Fer-jetno bo tako tudi s davico, ako bodo povsod m>edli zaščitno cepljenje. Odpornost pri cepljenju dosežemo s tdm, da dajemo človeku snovi, ki proizvajajo v njem obrambna sredstva proti difteričnemu strupa. Organizem ti tem primeru sam proizvaja obrambna sredstva. Takšen organizem oboli v manjši meri, četudi se okuži, ker klici nalete ti organizmu na že pripravljene proti-strupe. Paziti je na nasleilnje: od dneva cepljenja pa do takrat, ko organizem postane odporen proti daiici, mora preteči določen čas. Zato je treba cepiti otroka predn.it pride v nevarnost, da se lahko o-kužL V času od cepljenja pa do takrat, ko organizem postane odporen, otrok lahko vseeno zboli za davico. To obolenje pa seveda nima nobene zveze s cepljenjem, ker je okuženje nastalo prej, ko jc organizem začel proizvajati proti-strupe. Ugotovljeno je, da v prvih 5 do 6 teilo veliko rogov gamsov in srnjakov. Naštel sem jih nad osemdeset. Tu je bilo tudi več slik lovcev in živali, največ gamsov. 2ena, ki oskrbuje hišo, nam je pripovedovala o življenju lovca Tožbarja. Polni vtisov smo zapustili hišo. Pot nas je pripeljala mimo velike zbirke alpskih cvetje, to je veiiik vrt, ki se imenuje »Julij.ana«. Nato smo odšli v planinski dom Jalovec, odtod pa k izviru Soče. Občudovali smo vodo, ki teče iz kotanje, nato pa si utira pot po strmih skaiah. Ta izlet mi bo ostal večno v spominu. Saj je bil tako lep. Napisal Radko Savli iz Zatolmita A. PUŠKIN: BARČICA Veter z morjem poigrava, v vetru barčlca že plava, čez valove že leti z j adre i napetimi, kraj otoka strmega, kraj gradu visokega; v luki topi zagrmč in pristati ji velé. Od ognja njenega, poglej, žari kar pol neba, a radi njega ni doslej še bilo plat zvona. %, '• xSísttít»Tre BARČICA PO MORJU PLAVA Narisal LAH ANTON iz Sv. Trojice -sir lil ¥ Mladinska skupina dramatske sekcije iz Dekanov je v nedeljo nastopila z mladinsko igro »Mačeha in pastorka«. Igralci so bili dijaki naše gimnazije, člani PD »Jadran«. Igro je režiraia tov. Benčina. V dvorani je bilo veliko mamic, otrok in tud); odraslih ljudi. Igralci so se dobro predstavili in takoj pritegnili pozornost vseh. Nekateri so nastopili že lani v spevoigri »Kres-iu:ček« in smo v nj:ih gledali bodoče igralce našega amaterskega odra. Kar pridno se .izpopolnujte: Marija, Di-no, Edvina, Bruna in drugi! Želimo vas videti še letos na odru s kakim daljšim delom. —ar Narisal SAVLI RADKO dz Zatolmina Bela luiša sred vasi, v hiši jc živžav vso dni; v njej obzorja so jasnijo, ključe k znanosti delijo. Je brez ust, a v usta hodi, rep ima, a nima glave, ko uveljavlja glad postave^ vsak skrbno jo z roko vodi. HIŠA, KJER STANUJEM Narisala VLLHAR KATJA, Postojna REŠITEV SESTAVLJENKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE 1) Bled', 2) peta, 3) plot, 4) pkig, 5) gora, 6) Sava, 7) dolg. ■¿r REŠITEV LEŠNIKA Ura Tudi ta teden se je kot vsakokrat nabralo v moji mapi veliko število pisem. Zato vam moram, dragi mladi prijateljčki, kar takoj povedati, da no smete biti. žalostni ali celo morda hudi, če ne bom mogel danes prav vsem odgovoriti. Lepo polrpite in počakajte, kajti — saj to prav dobro veste — enkrat boste žc vsi prišli na vrsto! No, in med lemd mnogimi pisemci, ki zdaj ležijo pred menoj, jc med prvimi priromalo pismo naše slare znanke dn prijateljice — BEČ4J JOŽICE iz CAJNARJEV. Zelo lepo je tvoje pismo, Jožica in res mi je zelo ugajalo. Veseli me, da ste bili z znamkami zadovoljni. Za lepe lešnike in križanko pa — hvala lepa! Skrbno sem jih spravil, veš! Vsem našim malim prijateljem moram sporočiti prav lepe pozdrave, ki vam jih je poslala naša Jožica,, ¿a vaše povabilo se najlepše zahvaljujem ter upam, da se bora kmalu oglasil tudi pri vas. Tako, tolo pa velja za našo tržaško prijateljico — Ondino Majcen! Besede, 'ki jih boš zdajle prebrala,^ ti je namenila Jožica Bečaj iz Cajnarjev. Draga Ondina, tvojega pozdrava sem se zelo razveselila in sem sklenila, da ti bom napisala pisemce kar v našepi kotičku. Opisala ti bom svoj rojstni kraj, da boš vedela, kje je pravzaprav naša vas — Cajnarje. Moj rojstni kraj Cajnarje leži v dolinici. Ljudje v naši vasi se naj-več bavijo s poljedelstvom in živinorejo. Okoli vasi so hribi, po pobočjih pa leže vasi, ki štejejo komaj 10 do 20 hiš. Blizu vasi imamo velike gozdove, v katerih sekajo les. Kamioni ga vozijo do naše najbližje postaje, kjer je železnica. Okoli vasi pa žuborita dva potočka, ki se zlivata v Cerkniško jezero. V naši vasi imamo pisarno, točilnico, zadrugo, pošlo in šolo. Sedaj pa gradimo zadružni dom. Našo šolo obiskuje 344 otrok. Zelo radi imamo našega učitelja. Trudi se z nami, njegov trud pa mu vračamo s pridnim učenjem. Kaj pa ti? V epi, da si tudi ti pridna v šoli. Pri nas poleti večkrat prirejamo izlete. Zato te vabimo, da nas prideš za nekaj časa obiskat v Cajnarje. Skupaj bi šli v Iški Vintgar in si ogledali, kakšna čuda je tu ustvarila narava. Šli bi si, ogledat Postojno in Postojnska jamo. Le boš lahko prišla, nam piši, veš? Prejmi iskrene pozdrave od caj-narskih pionirjev in od mene. No, pojdimo dalje. Na vrsti je pismo našega mladega prijatelja iz HRASTU pri PIVKI — MIRA VAD-NJ ALA. Kot vidim, Miro, se prav resno bav.iš s pesnikovanjem. Moram ti povedati, da imaš precej smisla za to. Res je, nekatere pesmice niso popolnoma brez stilističnih in obli- kovalnih napak, toda v glavnem so-prav prijetne. To velja tudi za aad-njo, ki si mi jo poslal. Nekoliko je-bom še popravil, nato pa jo bom objavil v našem kotičku. Velja? Iz BUKOVJA pri Postojni se« pred kratkim prejel pisemce dveh pridnih pionirk — MILKE MAGAJ-NA in FANČI PETROVsEK. Milka m Fanč: sta namreč pridni raznašal-ki našega lista in bi se zelo rada vključili v pisano družbo nnšdh do-pisnikarjev. Z velikim veseljem vaju sprejemamo, Milka in Fanči! Prepričan sem, da so takega mnenja tudi vsi naši mladi prijatelji ¡iz kotička! Upam, da se boste še kdaj oglasili s kakšnim vajinim prispevkom ! Iz CAJNARJEV mi je topol pisala še ena pionirka. To je naša stara znanka — ZUPANČIČ ANI, Vso tvojo želje hi naročila. And, sem vestno tizpoJnil in upam, da zdaj ae-' pet v redn prejemaš naš list. Tvoja križanka »Srce« mi je zelo všeč. Žal pa jc prevelika za naš kotiček,. Pošlji mi prihodnjič kakšno manjšo.. Veš tako, ki bo imela največ sedem kvadratov v eni vrstii. Sva 6e razumela? Veš, križanko sem kljub temu spravil, kajti, kot sem že dejal, ae-lo, zelo mi je všeč! Oho, poglejte, poglejte! V Umle-piseincu pa je pritožba! Da, da, prava pravcata pritožba! V začetku sem se kaT maik-e prestrašil; kaj neki bi se moglo takega zgoditi, da se moji mali dopisniki pritožujejo? Toda, ko sem prebral v pisemcu podpis BOLE EMICA iz HRENOVIC, sem takoj vedel, za kaj gre! Da, da, Emica, ■tista šaljivi škrat je kriv vsega! Toda, danes se je bolj odrezal, kajne? že večkrat sem slišal, da so naši mladi dopisniki vneti smučarji iaa sploh športniki ! No, topot sem dobili v pismu — črno na belem — dokaz o tem! Cujmo, kaj je napisal KOVAČ FRANC iz PLANINE! 7. februarja je bilo šest pionirjev iz Planine na Blokah na smučarskem tekmovanju za okraj Postojna. vozrn so nas z avioDtisom. Pionirji smo tekli 800 metrov po ravnini. Od planinskih tekmovalcev je zmagal starejši mladinec Miha Pungartnik. Lepo je bilo ia še si želimo takšne prireditve! Za danes se bomo, dragi kotačkarji, poslovili, vsi tisti pa, ki topot minlo pričakali odgovora na pismo, si natančno oglejte naš kotiček v prihodnji številki! Saj veste, da vas siri« Mih» ne bo pozabil! Prej ali slej se bo vsakega spomnil! ¿ÍOJAN SINKO Zjutraj je letalo britanske zrakoplovne družbe zapustilo Bombay brez lažnega Stuarta Masona in brez londonskega agenta, ki mu je Agatja velela počakati v Bombayu se štiriindvajset ur. . Ko se je vračala v hotel, da bi legla za nekaj kratkih ur k počitku in nabrala novih moči za nadaljnji lov za beguncem, ie v pristanišču zadonela sirena britanske potniške ladje »Walles«. Carinski in sanitarni uradnik sta se s svojo motorne ladje pavzpela na krov, da izvršita običajni pregled. Vsi so postali pozorni na mlado črnolaso lepotico, ki se je prerinila v ospredje in jih pričela priganjati pri pregledu. Zelo se ji je mudilo na kopno . . . Agatja Semjonovns Popova ni slišala piska sirene. V svojo sobo je nrisla kakor mesečna. Pozdravov vratarja m hotelskih bovev snloh ni opazila. Njeni možgani so vročično premlevali le eno misel: če danes ne najde sledi za beguncem, potem ie bolje, da sploh ne stopi pred oči polkovnika Josifa Fiedoroviča Kudrnjaceva, konzula in poveljnika izpostave NKVD v Pekingu ter vodje sovjetske tajne službe na Daljnem Vzhodu! , Zato ga mora dobiti v pest za vsako ceno m sicer se danes! . , . 2. poglavje NA VARNEM Kmalu po prihodu v hotel je bila Agatja Scmjonovna Popova na delu. Ogletluhi, ki jih je razposlala, so zastražili vse izhode iz Bombaya: železniške postaje, ceste, letališče in pristanišče. Poleg tega so stikali njeni ogleduhi tudi po mestu. Računala je s tem, da ji lažni Stuart Mason ne more daleč pobegniti. Vedela je namreč, da nima denarja, ki bi mu omogočil daljše potovanje. Ni pa vedela, da se je medtem njen begunec že sestal v nekem manjšem hotelu na Malabar-Hillu z mehiško pevko Dolores Armendariz, o kateri je mislila, da je na Sumatri. Tudi tega ni vedela, da je imela ■Dolores v svoji torbici vse svoje prihranke iz Singapura, ki bi zadostovali tudi za majhno potovanje okrog sveta. Pijani mornarji v singapurskem »Morskem vragu« niso skoparili z denarjem, če je pela po njihovih željah. Dolores ni bila prav nič razočarana, ko ji je Ivan po burnem in prisrčnem svidenju razodel vso resnico o sebi. Narobe, vsa stvar je vzbudila v njej pustolovsko žilico in odločila sta se za beg pred maščevanjem Agatjc Semjinovne Popove v osrčje Indije, kjer ne bo nihče kalil njune sreče. Iz previdnosti sta najela v hotelu samo eno sobo in še to ped njenim izmišljenim imenom. Zvečer se je ustavil pred bivšo Viktorija Terminus železniško postajo v Bombayu avto, iz katerega je izstopit starejši gospod v beli tropski obleki. Spremljala ga je mlada črnolasa lepotica, verjetno njegova hči, saj mu je ljubezniv« pomagala iz avta in ga podpirala tudi na poti do brzoviaka. Iti je stal na prvem tiru. Tukaj je gospod a njeno pomočja vstopil v vagon prvega razreda. Šofer je za njima prinesel prtljago in čez nekaj minut je zvonenje zvonca na perona oznanilo odhod brzovlaka osrednjeindrjskib železnic v osri-je Indije. Se enkrat je zadonel zvonec, ki ga ni mogel pre-slišati noben potnik, sprevodnik je iz varnostnih razloge? zaklenil čez noč vrata vagona prvega razreda in vlak je t počasni vožnji zapustil Bombay in njegovo industrij»*« področje. Ce bi videl sprevodnik zvečer vstopiti v Bombayu stareo-šega gospoda v spremstvu mlade črnolase dame, bi zjutraj debelo pogledal, ko bi opazil, kako se je čez noč starec »is nadomr» pomladil. Osiveli lasje, brki, brada in očala so namreč izginili z njegove glave. V kupeju, ki sc je dal oea noč preurediti v spalni prostor, je sedel lažni Stuart Mason roko v roki z Dolores Armendariz v živahnem pogovoru s nekim Britancem, ki je že deset let prebival v Indiji, kamoi je pobegnil s svojo dediščino v žepu pred histerične ženo, Ker jo tudi on potoval v Khandawo. kamor sta bila natae-njena Iva,n in Dolores. ju je povabil v goste v svoj bmiga-lov. Zaljubljeni parček so mu je namreč takoj prikupil. Sam jo živel v svojem bnngalovu blizu Khandvve — tako je pripovedoval — v družbi z mlado Indijko, ki mu je bila gospodinja in ljubica obenem. Ko se je bo naveličaj — je pravil — si bo vzel drugo, žensk 5e vendar dovolj na svetu, ženijo pa naj se norci, on sam se ne bo nikoli več, odkar je prišci k pameti. V isti sapi jn je povabil na lov na tigTc in obljubil. da bo lastnoročno ustrelil za Dolores tigra z naj lep-3!™ kožuhom. Pravzaprav g», je bilo zabavno poslušati in Ivan mu j« bil s revo«) sprem'.ievalko hvaležen, her ,ihna i*« s iniietnistt, —- včasih tudi brezsmiselnim —, kramljanjem krajšal «as, Obras: se mu je svetil v nešteiih znojnih kapljicah, r^&i nos pa je izdajal, da je že precej viskyja steklo po njegovem grlu. o Kmalu po začetku šolskega leta 1952/53 jc na. postojnski -gimnamji organizirala Mladinska ljudska univerza redna štirinajstdnevna predavanja. Naziv »mladinska« nI morda preveč točen, ker so mladima bolj malo ukvarja s predavanji (mislim, da bolj malo predava), se pa teli predavanj množično udeležuje. Zelo pa pogrešamo predavateljev iz vrst dijaštva. čeprav. :bi dijakom pripravila dvojno moralno zadoščenje. Pri pripravi predavanja bi se namreč •intenzivneje izobraževali, hkrati pa bi se utrjevali za samostojne nastope. Stvar jc do neke inere razumljiva, saj vsakega muči negotovost, kako bo njegovo predavanje sprejeto pri publiki, Vse to so začetne težave. Dijaki-predavatelji bodo lahko v poznejšem življenju nedvomno ugotovili, da so jim ta predavanja zelo koristila in da je bilo vredno premagati težave. Zlasti bi bilo potrebno, da hi višješolei malo bolj aktivno posegali na to področje. Z-eio pogrešamo na predavanjih udeležbo vajeniške mladine. Predavanja Mladinske ljudske univerze nikakor niso dolgočasna, saj obravnavajo družbeno in gospodarsko problematiko naše države, socialna vprašanja, kulturno življenje in udej-stvo vanje naših ljudi, vse panoge znanosti in vrsto drugih vprašanj in problemov. Vzemimo samo na primer predavanje dr. Milana Rakoče-v.ioa, ki je s svojo vzgojno temo: »Mladina .in kriminal« zelo navdušil poslušalce. Takih primerov je vso polno,' toda kljub temu pri vajeniški mladini ni odziva. Pri izbiri predavanj smo imeli zelo srečno roko. Kot že rečeno, smo se 'omejili na politična in na znanstven o-vzgojna predavanj a, oziroma na snovi, ki mladino najbolj zanimajo (zgodovino, geog--i:f:'jo arheologijo, umetnost itd.). V bodočo ne mislimo, prirejati posameznih predavanj iz neke snovi, temveč neko snov obdelati z več predavanji. To bi privedlo, čc bi se uveljavilo, do vrsto «iklusniih predavanj s posameznih področij, s čimer hi dosegli bolj zanimivo vsebino. Lotos so v Postojni ponovno usta* novili vajeniško šolo. Zdaj imamo priložnost, da vajenec s prepričevanjem le privedemo na predavanja. To jc zlasti naloga tukajšnjih profesorjev. 'Mladinska ljudska univerza ho postala res važen faktor pri izobrazbi, če ho zajela vso našo mladino. Stanko Čehovin V (PLES. KI NAJ BI BIL VZGOJEN) Sežana je. kakor verno, v zadnjih mesecih tako napredovala, da ima i-hotelu Triglav plesno dvorano, orkester in redne nedeljske phise, od katerih bi človek pričakoval lepšega razvedrila, kol ga t' resnici nudijo. Mladi ljudje mnogo in radi plešejo. To je stara ugotovitev, ki. se je, kjerkoli je, bilo v njej govora navad• no zaključila z razglabljanji o tem, kako naj bi se mladina med svoj o najljubšo zabavo tudi. vzgajala. Nismo navajeni, da člani orkestra med plesom mečejo med plesalce razne nekulturne, ali, kakor pravimo »neslane« opazke, ali pa telo obsipavajo plesalke i' kakimi jikozamik in to brez vzroka. Če bi tov. Nino tako dobro obvladal boben, kot obvlada zbirko neslanih opazk in spolzkih »vicev«, ki jih posreduje mladim ljudem med plesom oz. med odmori, potem, se ni bati tako pogostega menjavanja ritma in takta med plesom. Nazadnje samo še to. Sežana je pre\oej veliko mesto. Primorci pn smo tako navdušeni za dober in lep ples, da se zanj pripel jetrno celo z vlakom iz bližnjih vasi :kaj bi res ne mogli tudi v Sežani misliti na kakega plesnega vodjo. Če že ne na poklicnega učitelja, ki bi namesto nemoralnih zgodbic »lov. izza bobna«, f odmorih povedal neliaj o pravilni plesni drži in plesni smeri. Saj smo skromni. Če bi plesalci vedeli samo o teh dvelt stvareh nekaj malega, bi bil naš ples veliko lepši. Bil bi vsaj soliden. Tako pa ,.. Ljubitelj estetskega plesa. V SMUČARSKEM DVOBOJU KOPER — TRST SO ZMAGALI KOPRČANI Tradicionalni smučarski dvoboj Koper — Trst se je v nedeljo v Črnem vrhu nad Idrijo končal z zmago Koprčanov, ki so si v teku na U kilometrov priborili že drugič prehodni Pavletičev pokal tržaškega Planinskega društva. V veleslalomu, na nekaj mainj kot tisoč metrov dolgi progi z višinsko razliko 200 metrov, pa so koprski smučarji o-svojiliL medalji za prvo in drugo mesto. SOBOTA 27. II.: 14.15 Spon doma .in po svetu; 14.40 Priljubljeni samospevi slovenskih skladateljev; I7.-15 Dalmatinske narodne pesm»; vmes, igrajo za židano voljo in piesj 18.15 Zabavni orkester in marsikai 21.00 Od melodije do melodije; 21,30 Izbrano cvetje z domače grede; 22.00 Z mikrofonom po Primorski: V delovnem kolektivai cementarne Anhovo. - - NEDELJA 28. II.: «.30 Za naše kmetovalce; 9.15 Andersen »Juha od spile«; 13.30 Poročila; 13.45 Glaslia po željah; 15.00 Z mikrofonom po Primorski; 16.00 Rezervirano za tekmovanje mlad. zborov; 16.30 Nedeljski promenadni koncert; 17.00 To jc Jugoslavija, narodne pesmi un plesi. — PONEDELJEK J. III.: 11.30 Žena in dom; 13.-15 Lahka in zabavna glasba; 14.30 Kulturni razgledi; 14.40 Skladbe slovenskih avtorjev, poje moški zbor Fr. Prešeren iz Kranja; 17.00 Melodije starega Dunaja; 17.40 Šiptarske narodne pesmi; 18.15 Pisan ponedeljkov mozaik; 22.00 Plesna glasba. — TOREK 2. LIL: 13.45 Lahka lin zabavna glasba; 14.30 Kulturni razgledi; 17.38 Zborovske skladbe jugoslovanskih skladateljev poje moški zbor CDJLA iz Beograda; 18.30 Za razvedrilo vam bosta igrala orkestra B. Ette in E. Ilaublz; 20.00 G. Donizet-ti: »Don Pasquale«, -drama buffo v v treh dejanjih, izvajajo solisti, zbor. in -orkester Italijanskega radia v To- rinu. dirigira M. Rossi. — SREDA 3. III.: 11.00 Šolska ura: Ob oblet-niic.i srbske vstaje; 1-1.30 Od Triglava du Jadrana; 14.40 Samospeve B. Ipavca in II. Volariča poje Ileana B-ratuževa, pri klavirju Marjan Vo-dopivec; 17.00 V ritimi valčkov in polk, vesel spoTcd za naše starejše poslušalce; 18.15 Za vsakogar nekaj: 21.00 S knjižne police: Balzac: Bli-č in beda k-urLizan; 21.30 L. v. Beethoven: Karvet v A-moilu, op. 132. 'izvaja kvartet 'Busoh; 22.16 Plesna glasba. — ČETRTEK 4. III.: 13.45 Lahka in zabavna glasba: 14.30 Vprašanja, ki vas zanimajo: 1-1. ¡0 Baritonist K. Kamušič poje inedj-i-lnurske narodne pesmi . v priredbah Iva F-loga; 17.30 Zabavne melodije izvaja na klavir Mojmiir Sepč: 18.30 Glasbena -kronika; 22,00 plesna glasba. — PETEK 5. III.: 11.00 E. Gnieg: klavirski koncetrt v A-nvoilu: 11.30 Emisija za djecu: 14.30 Kulturni razgledi: 14.10 Priljubljene narodne pesmi poje vokalni tereet ob spremljavi A. Stanka: 17.15 Zabav-io glasbo vam bodo izvajali znani orkestri: 18,15 Solisti ljubljanske opere po jo operne arije: piiHiiJtitiiirtiiiiniiiii)iiniiiiittii Prvi in zadnji sta si razdelila točki TELOVADNE ORGANIZACIJE IN A PRIMORSKEM PREGLEDUJEJO SVOJE USPEHE Letos bodo v Postojni naredil sScadion m Setsa® £@l@w. delovali pri Titovi štafeti in drugih jittureditvoh. Med d'rugim so priredili tudi množičen .izlet na Ui'ko. V diskusiji so člani ugotovili, da jo v zadnjih mesecih delo nekoliko zaostalo. Glavni vsrok jc v tem, da Ježi vse organizacijsko delo .le na posameznikih in da jc pri lokalnih faktorjih premalo razumevanj a za Partizan. Najhujši udarec za društvo j:- liri! odvzem dvorane, 9 činiiir jr p rendíala vsakršno dejavnost telovadcev. Novi upravni odbor je tc IHimankiljivosti resno obravnaval nn sklenil, da mora priti društvo čimprej ira zeleno vejo. Vez. Republiško prvenstvo v patrolnih tekih je bilo letrs na Blokah V spomin vsem smučarjem — partizanom, ki so s svojimi hitrimi ak-eijami pozimi uničevali okupatorjeve postojanke, je Smučarska zveza Slovenije uvedlo vsakoletna tekmovanja v patrolnem teku. V tej smučarski panogi morajo tekmovalci s puškama na ramah preteči dolgu progo, razen tega pa tudi pokazati svoje znanje v streljanju. Letos je bilo republiško prvenstvo v patrolnem teku na Blokah. V prvi točki so nastopili smučarji, stari nad 30 let i svojimi ndilcomi« in palico v desnici. Ncho'.c V sem vprašal starčka kakih 85 let, ki je z živim zanimanjem opazoval tekmovalec, a.l-i še lahko teč1-,- .» takimi dileami. ki so 1 meter dolge in 15 cm široke in le z eni» palico. Odvrnil mi je: »Kako da ne, saj sem vsako zimo znosil hrano za 12 glav živine v košu in na dileali. Tudi Valvasor piše. da ej ne znaš, dc se je pr nas poštna služba modernizirala. Mi vsa pismu zdej peš nosimo jenu vplih lakti pa-ke te. Pršji.iranjo za marke jenu vse pride be.lj hitru.»» Mislil sem. da me ima za ntitrea in sem so jezni, pa mi jc takole povedal: »Pred onim čed-nom je drži ni De.lasavja umrl s trie vSkrbini na Krasi!.' Od tam jc dobila telegram, ki jc ntioau od Skr-binc do Dekanov 50 minut, od Dekanov do Sv. Antona pa lc) ur. Toku so 7-amedili na pogreb. Zalu jo lmlje. Vane, do mi no pišeš. Raj pridi sam. če češ kej doznat od nas, al pa bom jest kakšen bot pršu h tebi.« Iz Sv. Antona do Kopra mi jo pripeljal kamjon, ki so jc ustavil pri avtobusni postaji. V bifeju som hotel kupili cigarete, pa so mi prijazne deklice dejale, da no prodajajo več tobaka, ker ima njihovo podjetje pri nabavi veliko /gube zaradi bančnih birokratskih manipulacij. Če hočem kaditi, moram v kti dišcc mesta v trafiko. To se mi jo zcio čudno zdelo, da v Kopru, kjer se največ ljudi vrli okirog morja in avtobusne postaje, ni nobeno trafike tin to samo zaradi birokracijo. Tudi šolski otrocii iz Škofij, ki obiskujejo gimnazijo v Kopru, so na avtobusni postaji protestirali, da morajo večkrat tedensko čakati i«l II, ure do 14.30 ure na povratok domov. S tem zgubijo ogromno časa pri učenju in pridejo pozno na kosilo. Pro-vij, da bi podjetje nSlavnik« lahko menjalo vozni rod in jim .šlo na roko. Menim, da imajo dijaki ]>xav. Jutri grem .pa brez Juec na planinski'; ples na »Triglav«. Gojzcrje sem že pripravil. Drugič vam povem, kakšen razgled jc bil z Aljaževega stolpa. Voš Vonc. Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Milko Stolta — Tiska tiskarna »Jadran« v Kopru Naslov uredništva in uprave: Koper, Santorjeva ulica 2G, tel. 110, poštn) predal 2 Letna naročnina 500 din, polletna 250 din in četrtletna 130 »lin ki jo usnje tam« plasiral v mrežo Nedeljski spored je lril zaradi slabega vremena precej okrnjen, saj so odpadla kar irj srečanja (Parti-zan-BSK, Crvona zvezda-Vojvodin j in Spartak-I/okomativa ). Dinanio j« z .lahkoto premagal Radničkcga « 4:1, preseneča pa visoka zmaga Sarajeva nad Prolotcrjcm 6:1. Makedonska rival a Vartlar in Rabotnički sta so razšla z nedoločenim romlta-lom 1:1. Trenutno je prevzel vodstvo na tabeli splitski Hajduk, ki ima točko prednosti pred Partizanom, Dinamoin in Grvono zvezdo- Stanje na koiu-ii tabo,le pa je nespremenjeno. Odred jo zadnji s točko manj knl Rabotniiki. Uspeh koprskih šahistov v simultai&Hi z državnim prvakom Fircem V lorrk zvečer so so zbrali v prostorih bifeja Vojaške upravo šti-vilni aktivni igralci in prijatelji šahovjk» igre na Koprskem in pozdravili v svojti sredi državnega prvaka velemojstra Vasjo Pirca. Po uvodnih besedah predsednika okrajnega šahovskega ndboTa Hribarja jc posedlo ob šahovnicah 47 šahistov iz Kopra, D •-kanov in Škofij, kar predstavlja za Koper rekordno «tovilo. Zlasti razve--«l'jivo jo dejstvo, da jo bila tudi r lepem številu zastopano naša dijaška in podeželska mladina. Po dob rli štirih urah igro jo velemojster 36 partij odločiti v svoj.' korist, t ni je izgubi, osem pa reemi-tiral. Rezirltot predstavlja velik uspeh za kopr.ko šahisto. ki so vložili v igro mnogo truda in olwnem dokazali, da sik-er počasi, a vendar vztrajno napredujejo. Velemojstra so premagali prvak jugoslovansko cone STO Omlodič (Koper), Erjavec (Koper) in Šik (Dekani), rc.rn.iziral i pa so Petrinič. Kravo«, Mandič, .major Mišetič. /i-kon (vsi Koper) ict Skofiijčani Pot-še. Omahon in Gobrijrlčič. Pr redi tov ¡o z zanimanjem opazovalo nad 100 gledalec v. prostori za igranje resen pr()bi.em post(tjnskih sadistov Sahov.-ka -ek< :jo )>oslojnskega Partizana, ki ima 45 članov, so zaradi [»omonjkairjo primernih pros.torov igranje >e vedno ne more prav riiz--,-iti. Trenutno si, odvisni le oil do-hr»- Milje upravnikov |Mrsanwar> u gostinskih poi jrrostore za igranje in da bodo svoje uspehe šo povečali. L. n. SMUČARSKI DAN PARTIZANA ;Z LOŠKE DOLINE Pred