42. številka. Ljubljana, sredo 20. februarja. XI. leto, 1878.
SLOVENSKI NAROD.
bhaja vaak dan, izvzeuiii poaeiMUtM «- iiueve pu «>.• »viui,. ter xol}* po polti proioman ivuro-oiuriku dežele ta celo loto 16 ftld., ta pol lota n < Id., ■a četrt leta 4 ^l<l. — Za Ljubljano bre* pošiljanja na dom r.a celo leto 18 «1(1.. tjji četrt leta 3 gld. 30 kr., za on mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom so računa 10 kr. za nieaoc, .10 kr. *a četrt loU. — Za tuje deieie toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitolje na ljudskih šolah in za dijake volja znižana «tOM in oicor i Za Ljnbljano za let« 2 g'. A. 50 kr.. p j po 4 li projeman za ćotrt leta 3 gld. — Za oznanila so plačuje od
četiristopne Mtffe-VlMa 6 kr., 6e »o oznanilo onkrat tisk*. 5 kr., če so dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se   ■ -■■•o rr*nk \»n. — Rokopisi so ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Prano Kolinanovej hiši t\ 3 „gledalifika stolba". Opravništve, na katero naj *e blagovolijo pošiljati naročnini   •♦.kbucaoije. oznanila, tj. administ-ativne reci, je v „Narodni tiskarni" v Kolinanovej hiši.
Telegrami „Slovenskomu Narodu".
Dunaj 19. febr. (Po končanji uredovanja.) V državnem zboru je Auersperg odgovoril na CJiskrovo interpelacijo glede orijentalne politike: „Mirovne podloge so bitstveno take, kakor so jih peterburgske novine priobčile. Vladi uij znano, da bi se bili naredili še kaki drugi dogovori. Nasproti mirovnim podlogam je vlada svoje stališče tako razjasnila, da ona dogovorov, kolikor zadevajo interese monarhije ali pravice signatarnih oblastij, ne prizna kot pravoveljavuih in vežočih, dokler nijso bili i)d signatarnih velevlastij potrjeni.
„V očigled kongresa, ki bode, kakor se pričakuje, kmalu sešel se, ne more vlada bolj na tanko o mirovnih podlogah govoriti, le v obče izjavlja, da nekatere stipulacijc ne more priznati kot primerne interesom monarhije. Ta rezerva pa se ne tiče onih točk, ki nameravajo zboljšanje stanja kristijanov, temuč določeb, ki bi monarhiji neugodno prem c k nit i utegnile razmere močij. Vlada upa, da se bode dosegla rešitev, na vse kraje zadovoljiva. Ali ona bode, kakor prej, tudi za na dalje za svojo nalogo smatrala, politične in materijalne interese monarhije na vse kraje braniti in jim veljavo pridobivati."
Pest 19. februarja. Spodnja zbornica je vladne čolne predloge sprejela z 219 proti 183 glasovom kot podlogo za specijalno debato.
Dunaj 18. febr. „Pol. Corr." je zvedela, da so razprave za mir v Adri-janopolji še le predvčeranjem začele se
ItJ&tek«
Ferdinand Laub.
(Životopisna črtica. Spsal V o j t o h V a 1 o n t a.)
Mrzla roka  nemile  siniti segla je pred lansko leto po slovečem slovanskem umetniku kateri je očaral tisoče poslušalcev se BVOJim izboruiui Igranjem na gosiih, ki je bil vladar glasov, kateremu je slu/.il lok za žezlo. Ako-ravno občudovan, čislan iu odlikovan od vsuh narodov, mej katerimi je svojo umetnost po kazal, vendar nikdar uij pozabil svojega naroda ter je vedno do zadnjega zdibljaja ostal zvest sin matere Slave.
Ferdinand Luub se je rodil 1*J. januarja leta 1832 v Pragi. Uže zgodaj se je pokazala pri dečku lepa uadarjeuost za mu/ako, iu njegov oče je skrbel za to, da se je dalje razvijala. Oče, sam dober godec, začel je učiti nadepolnega sinčka prvo vaje na gosiih. Ko pa je leta 1841 norveški godec Ole Buli v
in da so se precej pri začetku težave po kazale.
Vojska.
II u I ki glavno-komandujoči v evropskoj Turčiji je izdal 5. t. m. ta-le veleznameniti dnevni ukaz junaškej ruskoj vojski: „11 ni bri vojevode in vojaci meni zaupane armade! Ko Bte bili Balkan prestopili, terjal sem, da si ste bili trudni, novih trudov od vas, in vi nijste le marširali, vi Bte leteli; v času, manjšem nego je jeden mesec, razširili ste se skoro črez vso Turčijo in ste do ozidja Ca-rigradskega prodrli. Mej potoma ste, kakor mimogrede, celo armado turško pri Filipoplji razbili in jej celo artilerijo iztrgali in v leteč ste drugo predstolnico sovražnikovo, Adrijano-polj, osvojili, prišli do obal Črnega, Belega in Egejskega morja. Sovražnik se nij ustavljal in je uklonil svojo nesrečno glavo; on je privolil v vse terjatve, in jaz sem vam ukazal obstati. Tuko sijajni, neslišani vspehi so se dosegli ne le z vašo možuvnostjo in bre/.pri-merno hrabrostjo, temuč posebno zarad vaše neomejene pripravljenosti, s katero ste vse trude in težave prenašali. Vas nij zadrževalo nepregazljivo blato, niti slabo vreme, ne brodenje skozi vodo do pasa, ni mraz in slana. Jaz ne najdem besede, da bi so vam, junaci — od najstaršega načelnika do poslednjega voznika — zahvalil. Vi ste svojo dolžnost sveto izpolnili, vi ste storili, kar je junakom mogoče. Počijte se zdaj iu pripravite se vrniti se s slavo domov; vendar, če protivnik namerava, ne podpisati mini, ki ga terjamo — potem bodite pripravljeni, v novic vreči se v boj, da ga do kouca končate. Mej počitkom pa dokazujte, da so ruski junaci, ki ga v častnem boji nemajo
Pragi koucertiral, so mu je mladi godec Laub predstavil in Ole Buli mu jo prorokoval užo takrat sijajno prihodujost. Laub jo v tem času uže koucertiral po OeSkem iu je vzbudil vsled velikanske tehnične izurjenosti splošno občudovanje. Da pa njegovo studijo nijso ostale enostranske, dal ya je oče v pražki konservatorij, kjer je pod vodstvom izvrstnega učitelja Milduerja čudovito napredoval.
Luta 184G izstopil je iz konservatorija in je prvikrat nastopil pred pražkim poslušalstvom pri nekej muzikalnoj produkciji. Pri tej produkciji sta bila uavzočna tudi sloveči godec Ernst iu sloveči skladatelj llektor Ber-lioz. Prvega tth je giuil Laub so svojo igro tako, da se mu je solzilo, drugi ga je pa vabil v Pariz. Leta 1817 je šel Luub na Du naj, kjer si je temeljni kamen postavil za prihodnjo slavo ; tam mu je bila Čast, da je pred carskim dvorom igral. Od Dunaja šel je Laub na Nemško, od koder je mislil odpotovati v Pariz. Pa francoska februarna revolu-
para, tudi kot uzori roda in trdnega ščita za vse mirne prebivalce, katerej koli narodnosti ali veri tudi pripadajo, za njih premoŽenje in njih čast; dokažimo, da se tudi posamezni slučaji ne prigajajo, ki bi najmanjši madež vreči mogli na slavo ruskega orožja, pridobljeno s potom in krvjo. Nikolaj."
Srbska vlada je dobila ukaz iz Peter-burga, svojo vojsko tako pomnožiti, kolikor more. Da si Srbi ne vedo (?) namena tega ukaza — poroča „Pol. Corr.*1 — vendar so ga precej slušali in zbirajo v osvojenih staro-srbskih okrajih nove vojake, ki se zbirajo v Nišu. Tretji razred milic se mobilizira, 18 novih bataljonov se dela, dalje še 18 iz starejših, ki so pa le za brambo dežele name« njeni, ako se druga vojska iz de.ule pošlje.
Kongres in Magjari.
„Začete k in osnovanje velike slovanske države (Bolgarije in Srbije) na mejah našega cesarstva je ravno toliko, kakor panslavistično objetje Avstrijsko-Ogerske, katero objetje se mora, če bode treba, z naj skrajnimi in največjimi po m očki odvrniti." Tako vpije magjaraki organ ,Pester L'.oydtt in za njim cela jata tacih tovarišev. In kakor so zarad tega svojega priznanega slepega sovraštva do svobode slovanskega rodu na jugu monarhije fe včeraj zahtevali Magjari vojsko z Rusijo, in terjali, da bi ž njimi vred tudi mi avstrijski Slova nje šli na boj, da iz njega zopet skujemo robske verige jugoslovanskim bratom pa uničimo onega silnega brata si Kusa, ki jih je velikodušno in nesebično šel razdrobit, —■ tako so deues meč v nožnico vteknili pa ves
cija mu je zabranila ta pot. Vrnil su jo na Dunaj in tam se je učil o glasbenej teoriji pri svojem rojaku, slovečem Simon Sechtcrji. Da se je preživil, engažinil se je za orkester pri operi. Po končanih študijah šel je leta 1850 v London, kjer je imel zopet čast pred kraljico igrati. Od teh koncertnih potovanj domov prišedši, osnoval je privatne muzikalne zabave, katere je večkrat obiskal tudi cesar Ferdinand, kateri ju La ba tudi rad na BVOJ dvor povabljal in ya res cesarsko obdaroval.
Pozneje jc stanoval včasi v Pragi, včasi na Dunaji, inje včasi sel tudi na koncertna potovanja. Naposled je bil poklican na stalno mesto, kjer je mogel delovati na podlagi svojih pridobljenih vodnostij, postal je namreč profesor na konservatorji v Moskvi. Toda v srodi najlepše starosti, v Bredi svojega vspe-šnega delovanja mej Slovani je bil 1874. leta vsled bolehnosti primoran to službo svojemu zetu, tudi rojenemu Cehu, Janez llfi-uialyu prepustiti.
vspeh pričakujejo od kongresa, ki se snide t Baden Badenu. Tukaj bode njih glas zopet za to vzdigal se, da se mora popolno osvobo-jenje slovanskih Bolgarov s skrajnimi pripomočki, torej z vojsko zabraniti.
Noben jezik nema prave besede, ki bi tako nesramno raagjarsko politiziranje dovolj osvetila. Kje je zapisane, da sme le Magjar svoboden biti, a Slovan ne? Kdo je rekel, da Bine nemška država na naši meji močna in samostalna biti, a da j u g o s 1 o v a n s k e zemlje nebi smelo biti samosvoje? Ali res Magjar in nemškutar mislita, da je ves drugi svet samo zavoljo njiju dveh tukaj? Da jeden sme dihati, a drugi se ima zadušiti? In da poslednji ima biti Slovan?
Magjari nemajo pravice, pa, hvala Bogu, tudi nemajo moč i j zabraniti osnovanja samostalnih in svobodnih slovanskih držav na orijentu. Da to osnovanje poinenja pansla-visitično objetje — to je snha neumna fraza. AvBtrija, vsem narodom pravična, nema 86 od nobenega sosednjega naroda ničesa bati, razen — nemškega. A tudi tega se jej ne bode bati baš, ako se bode na svoje Slovane bolj oprla. Ne čudimo se, če to ne gre zdanjim Magjarom in nemškutarjrm v račnn, a našej monarhiji je na korist.
Kakor pa magjarsko kričanje nij zabranilo niti srbske in črnogorske, še men j pa ruske voJBke, niti ne padca Turčije, tako tudi ne bode na prihodnjem kongresu zmagalo. Magjari vedo kaj nečejo, ne pa kaj bi dosegljivega radi hoteli. S tacim programom bodo na kongres prišli in bodo tepeni, kakor bo dozdaj bili, kljubu poštanskim razsvetljavam po ruskem unesrečenem št ur m u na Plevno in Šibko.
Govor slovenskega poslanca g. Nabergoja.
(v posvetovanji zavoro colnega tarifa v 838. seji državnega zbora dne 14. februarja 1878.)
Visoka zbornica! Ako se jaz oglasim pri tako važnem narodno gospodarstvenom vprašanji, kakoršno imamo sedaj pred soboj, ne oglašam še nikakor z namenom, da bi znanstveno razpravljal stvar o brambenem colu ali o svobodnem trgovstvu in o vseh teh lepih stvareh, o katerih smo uže čuli vrle govornike govoriti. — Jaz zavzemljem mnogo bolj nizko stališče ter sem zadovoljen, ako
Vam, gospoda moja, načrtam nasledke, katere
bi uvedemo biambenega cola imelo v onej provinciji, katerej pripadam jas.
Primorje in v obče južne provincije države so, kakor znano, v obrtniji ubožne; malo je ondi tovaren in lehko jih prešteješ.
Obrtne izdelke po največ jemljemo iz inozemstva, ker so omii cenejše dobiti.
Gospoda moja! V trgovini in obrtniji se ne gleda na politiko; vsak kupi ono blago, katero se mu vidi boljše, kdo je je izdelal, po tem ne vpraša.
A kaj bode neogibni nasledek hrambe-nemu colu? Da nas bode povišanje cola neizravno sililo, da domače, žalibog slabše izdelke kupujemo za ceno, katera je sedaj predraga.
Prisiljeni bodemo na nekov način plačevati obrtnikom drugih provincij za njih izdelke premijo, katera obstoji v razliki cene domače premije, katera je po colu branjena, ter tuje, katera je z dosedanjim majhenim colom obložena.
Nasledek sistemi brambenega cola je torej ta, da bodo provincije avstrijske, katere imajo malo ali celo nič tovaren, in katere bo, ker je bilo inozemsko blago cenejše in boljše, kupovale isto, prisiljene morale kupovati za dražji denar slabejše blago ter da bode razlika v ceni jedino tovarničarjem na korist.
Z drugimi besedami: mi neobrtniki bodemo prisiljeni obrtnikom plačevati davek! Oni bodo obogateli, ker prodajejo slabše blago za višje cene; mi u božali, ker moramo sla-bejše blago dražje plačevati, in sicer blago, katero se poleg tega še brž izrabi ter zopet nove troške prouzročuje!
(lovore sicer, da se bode tako krepila nafta obrtnija ter, da bode skoraj zamogla tekme-covati s tujim blagom, govord, da bodo potem brambeni coli nepotrebni.
Prazno nadeje, gospoda moja! Zgodovina obrtnije vseh deželA, nam kaže, da brambeni col napravlja obrtnike, kateri imajo dobiček, še bolj lene, da ostajejo pri starih uredbah ter nehto novih iznajdeb s trudom in časom pridobijo vati.
Zgodovina industrije nam kaže nadalje, da, ako je kak obrtnijsk razdelek odlično blago izdeloval, je vselej mogel prodreti na vrh, kljubu colom pri uvaževanji, in sicer zato, ker je do brost blaga vse nadmašila.
Trebam jedino omeniti fabrik za užigalne klinčke. Nekoč je v tem oziru imela prednost Nižja Avstrija, osobito Dunaj, sedaj italijanske tovarne prav srečno tekmecujđ. Nadalje opo-zorujem na obrtnijo z usnjem ter na izdelovanje papirja itd., pri čemer je kako nezna-menito mestice ali kako majheno Belo, o katerih se prej nij znalo, da sta v obče na svetu, zaslovelo bč svojimi izdelki ter premagalo vso konkurenco in vse težave pri colu, transportu itd.
Posebno na Goriškem imamo v g. barona vitezu Z n li on v j u obrtnika, kateri v pre-denji, izdelovanji papirja in moke, v parnih mahnili gotovo ne treba nobednega brambenega cola, baš ker je delaven in okreten to-varničar.
Ta izkustva nam kažejo pot, po katerem nam je v sedanjem vprašanji hoditi.
Naša naloga ne bodi, da bi z umeteljninri sredstvi obrtnikom dajali hrambo na troftek in z denarjem konsumentov. nego skrbeti nam je, da izboljšamo obrtnijo na toliko, da bo okrepi s6 svojo močjo, a ne z denarjem svojih konsumentov ter da more s tujo obrt" nijo zmagovito tekmovati.
Ta sredstva imamo najti v obrtniških razmerah samih.
Jaz takovšnega popolnega programa podati ne morem, ali menim, da bi ona sredstva utegnila le ta biti:
1. Ugodne trgovinske pogodbe, posebno % nam sosedno državo Italijo, katera vrlo mnogo obrtnih izdelkov naših dežel/t potrebuj«.
Upam, da se bode pri pregledovanji te pogodbe, katero se je uže pričelo, ponndila prilika, mnogokaj, kar bo je zanemarilo, popraviti.
2. Urejen transport, osobito na železnicah, b tem, da se odpravijo diferencijala! tarifi ter da malo po malo prehajajo železnice v državno oskrbništvo.
3. Z izobraževanjem tehničnega in obrt-niJBkega dela industrije po vsakovrstnih obrtnijskih šolah ter s povzdigo naukov, česar v Avstriji še silno pogrešamo ; kajti mi nemarno skoro nobednih takovih višjih Šol
4. Izpodbujevanje domačih obrtnikov, da se gredo v inozemstvo v dobre fabrike učit. V ta namen bi se imele ustanoviti stipendije, ki bi se razdajale v precejšnih ter truda vrednih zneskih.
Da bi se okreval, šel je na Sedmograško, kjer je še igral osmo Beethovenovo sonato za gosli (c-mol), od tod šel je v Karlovske to plice, kjer se mu je zdravje zboljšalo. Da bi popolnem ozdravel, preselil Be je v Kries pri Bocenu (na T rolskem), kjer ga pn jo neusmiljena smrt odvzela umetnosti in narodu. Umrl je 18. marca 1875 v 43. lotu svojo starosti.
Laub se stavlja kot godec na prvo mesto zraven slovečega Joachima, katerega posebno Nemci zaradi olimpično mirne igre za prvega godca imajo. Kateremu teh dveh umetnikov bi se prednost dala, je težko soditi. Jpachlm je imeniten po svojem mirnem čistem glasu in po idealnem zapopadku kompozicije. Laub je Emirom na mah očaral vse poslušalce so svojim mogočnim in ognjenim igranjem in s ču dOvito tehniko. Znano pa jo, da Ferd. Luub svoje tehnike, ki uij poznala nobenih težav, nikoli nij nepotrebno kazal, temveč jo emirom v duhu kompozicijo rabil; on nij bil virtuoz Bamo v pravem smislu, temveč bil je pravi umetnik, nezmotljiv tolmač klasičnih in roman-
tičnih skladateljev. Laub jo pa tudi bil enako izvrsten kot samoigralec (solist), kakor tudi v prednašanji v komorno muziko upadajočih kompozicij.
Od raznih daril in čestitanj naj omonitn krasna darila nadvojvode Štefana in EgOD knez Schvvarcenberga, dalje je bil imenovan za dvornega virtuoza vveimarskega in bero« linskega, bil je častni ud pražke čoške „ume-lecke besede", pevskega društva „lllahola" v Pragi in voč druzih slovanskih muzikalnih društev. Pa tudi kot skladatelj je Laub častno deloval. Njegova „polonais" za gosli postala je ljubljenka vseh godcev in virtuozov, in njegovo fantazije po čeških narodnih pOHnih stojo visoko nad navadnimi kompozicijami godbenih skladeb. Od njegovih na-pevov so: „Minka a VčelyB; „Nadeje"; »Ho-lubiee" itd. posebno priljubljene.
Končno moram še omeniti, da je Luub dne !). maja 18G3 v Ljubljani koucertiral. Igral je v gledališči, videl in BliŠal sem ga takrat, ter nikdar ne bodem pozabil, s kako
sigurnostjo in lehkoto, s kakim čutom je svi-ral, vsi poslušalci so bili elektrizirani o čarobnoj njegovoj igri.   Prednašal jo Mendels-SOfan Barth<>ldyev koncert, Ernstovo „airs hon-grois fantazijo'', Seb Bachovo „adngio in fugo" in naposled svoje zgoraj  omenjene kompozicije: „češke narodne pesni" in „polonaiso". Posebno  „češke narodno" so mi še dobro V spominu, kajti igral jih je  navdušeno brez spremljevanja, vsak motiv je bil zanimivo izdelan po vari nehali ;  tu   se  je pokazal kot mojster raznih vrst potez, zdaj so je spustil mirno zibajo svoj lok po Bt runah ter čuli smo krasno elegično melodijo,  naenkrat pa so je spremenila mirna igra v burno in čulo so je v raznih varijaeiiuh enkrat „pi'/icato", enkrat „staceato",   potem   nežno „iiužo|ct"-glasove i   dr., končno  pa jo   v   potnih arpežiranik akordih /.uigral „llej Slovani-' ter slovansko himno končul  kot slovansk umetnik svoj koncert.
5. Razpis znatnih nagrad t denarjih onim •obrtnikom, kateri bi posebnega kaj izumili ali kako stroko obrtnijo do posebne višine povzdignili.
6. Dovoljenje večjih pravic trgovinskim in obrtni j.s ki m zbornicam, da mogo onu uvsti ne-kakovo samoupravo.
7. Primernejše zakonodajstvo za fabrike, ker je sedanje pomanjkljivo; k temu prištevamo tudi milejše pobiranje prihodninskih davkov.
8. Podpore v napravo poslopij za centralne zaloge industrijskih izdelkov.
9. Dober delniški zakon, ker je bodočnost delniških društev utemeljena na na obrt-nijskih in poljedelskih tleh.
Na ta moja uvazenja naj se izvoli visoka zbornica ozirati
Špeeijalnega predloga ne stavljam nobed-noga, a proBim, da dobro premislite, predno jug monarhije severnim fabrikantom kot tri butcu izročite.
Se svojega (primorskega Ur.) stališča morem zatorej jedino za trgovinsko svobod o in proti brambenemu colu, tedaj tudi proti predloženemu colnemu tarifu glasovati.
Politični razgled.
Miotrtiujc «I«»&4»1«».
V Ljubljani l!l. februarja Mej Cehi ae vendar množi število onih, ki so za to, da se pasivna politika popusti in se Čehi Činnosti polote. R*zen „Posla z PrahyM je tudi „BrnsekM v tem smislu pre-menil svojo taktiko. „Pokroku obširno z njim polemizira.
**>//«•»•.»*,* minister Tisza je bil v nedeljo na Dunaj k cesarju poklican. Potem je govoril tudi z grofom Andrassvjem. Misli se, da jo ta pot veljal vprašanju, kako odgovoriti interpelacijam glede orijentalue politike naše države.
ViiHiiJ«* «lr*•»¥«■.
Mej Turčijo in Rusijo, tako se piše v ©ficijozno „Pol. Corr.", Re daljnje vojske nij bati, temuč le mej Rusijo in katero drugo državo. Razmere mej Turki in Rusi so vedno bolj prijateljske in mir bode mej njima narejen, predno stopi kongres skupaj. (O tem glej tudi protivno poročilo, telegram z Dunaja, če se obistini to, kar poroča o slabem pričetku mi rovnih pogajanj.)
Iz Berlina javljajo, da je shod ali knti-i/9'VJt velevlasti j toliko kakor gotov in sicer v Baden-Badenu. — Drugo poročilo pravi, da bode Bismark sam odgovarjal na interpelacijo glede orijentalnoga vprašanja.
#V«##ro.rrepublikanski Časniki nadaljujejo dokazovati, da je zdaj za Angleže prekasno ubraniti Turčijo. S celo svojo floto Anglija predaje Turčije carju na milost in nemilost ne bode ustavila, pravi „Republique Francoise*. Podobno govore tudi „Journal des Debata", ki dolžo prejšnjega ministra due De-cazesa, da je s tem, ko je preveč z Rusijo koketiral, le Nemčijo še bolj jej za zave znico potisnil in tako Rusijo ohrabril. To se popraviti ne da, meni ta list. Zato bodo Fran-cozje resignirani v ruske terjatve privolili.
Iz Mtinttt. kjor se jo menda še le denes EačelO delo konklava, poročajo zdaj, da ve čina kardinalov želi, naj se volitev papeževa tako pospeši, da bode uže v štirih ali petih dnevih vse gotovo. — Trdijo, da bodo novi papež za nekaj časa vatikan zapustil in protestiral proti i/gubi posvetnega gospodstva.
Bti'ltfij.t:.9 kralj iu kraljica sta prišla zvečer 10. v Berlin in sta bila od cesarja in cesarico sprejeta ter v kraljevi  grad sinem ljami.
Dopisi.
(z li»t■■■ 114» gorice 18. febr. [I/.v. dop.J Dne 12. t. m. obiskal je našo ljudsko šolo
c. kr. okrajni šolski nadzornik g. Kešo. Kljubu temu, da v šolo hodi nad 160 otrok — število, ki polučevanje dela gotovo težavno in neprijetno — hvalil je g. nadzornik učitelja in proti udom kr. š. sveta izrazil svojo popolno zadovoljnost s Hrečnim vspehom učiteljevim. To hvalno priznanje vse srenjčano jako veseli, ne samo ker otroci v Šoli tako napredujejo in ae tudi zunaj šole uljudno vedejo, ampak posebno ker je zač. učitelj g. jekovec obče priljubljen ter spoštovan zarad njegove uslužljivosti in zarad neumornega truda. Iskreno želimo, da bi kmalu bil definitivno potrjen v svojej Rlužbi ter da bi našega kraja ne zapustil.
Ie *<»fciaiiMl4<'KA okraju 18. februarja. [Izviren dopis.] Sežanska čitalnica j« napravila včeraj* 17. t. m. svojo tretjo letošnjo pustno veselico v prostorni dvorani gospoda S. Sešlo se je tam lepo število čestil-cev Kurentovih in čitalnica je zopet pokazala, da se sme ponosno vštevati mej Bvoje drugo sestrice. Goapa Guličeva je kaj lepo deklamo-vala: „ Romanje na šmarno goro". Videlo se jej je, da zna v srcu čutiti to, kar jej z be sednmi peva pesnik. Sledila je na to igra: „Umor v kovaškej ulici". Vsi dlletantje so svoje nnlogo izvrstno izvršili. Posebno so se pa odlikovali: gospa IMena. gospoda Cvek in Leban. Igralka Delena je Nemka — Dunaj-čanka, a privadila se je tako slovenščini in je tako izvrstna moč, da bo sme sežanska čitalnica z njo ponašati. Lehko jo v izgled postavimo rojenim Slovenkam. „Grga" (g. Cvek) in „Miško- (g. Leban) sta pač kakor rojena za deske, ki pomenijo svet. V humoru sta bila dika včerajšnje veselice. Pa tudi „ Širne" in „Gašpar" sta popolnem zadostovala. Po besedi je bil ples, ki je trajal do belega dne. Prepevale so bo razne narodne pesni, in ko se je nehalo prepevati je nže godba začela svirati svoje plesne poskočne. Tako smo obhajali tretjo pustno zabavo v našej čitalnici. Sploh pa gre lepa hvala gospodom, ki se jako trudijo kot aranžerji tacih veselic. Izrekamo jim najsrčnejšo zahvalo, kajti v resnici se oni mnogo trudijo, da bi čitalnica svoj namen popolnem dosegla.
ni* Mlov4knMli«aff»a frftijcrjia M. februarja. |Izviren dopis.| (Šiba v šoli.) Pisal bi rad o druži h šolskih rečeh, zlasti o takih, katere so tičejo našega narodnega vprašanja, našega preljubega jezika, naših slovenskih knjig, kako se z njimi godi; toda ne vidi mi so varno o tem pisati, kajti bojim se, da bi gospod urednik dopis o takih zadevah, ki so postale prav žalostno za naš narod, iz previdnosti pred konfiskacijo v koš vrgel, ali pa, da bi ga res le g. državni pravdnik pograbil. Zato si pa izvolim za predmet denašnjemu dopisu rajše kakovo internacionalno zadevo — namreč šibo, o katerej se jo dan denes osobito po šolskih časnikih mnogo pisati začelo. Šibo so bilo nove šolske postavo iz šole odpravile, enako, kakor so jo odpravila telesna kazen vsled sedanjega „hu manizma" v kaznilnicah, pri sodnijskih kaznovanjih, pri vojak'li, itd. Dolgo časa nijso učitelji temu ugovarjali, marveč je bila mej uči-teljstvom velika večina zoper šibo. A komaj je minula doba 10. let, a še ne celo, postalo je učitelj8tVO druzega mnenja, vsaj precejšnji broj, in Bkoro da veČina učiteljev je sedaj drugačnih mislij. Kako je to prišlo V Kaj je temu uzrok? Prvotni uzrok temu jo Človeška uarava sama iu navade, vsled katerih se člo-
vek veseli pohvale, darila, dobička, a boji graje, kazni in škode. Malo dete uže hrepeni po tem, kar mu je ljubo, a so brani nepO-všečnosti. Mati obeta otroku pohvale, svoje lastne ljubezni, darila, ako jo bode otrok ubogal, in mu za nasprotno vedenje preti z ne* nagnenostjo, grajo in različnimi kaznimi, mej katerimi se pogosto rabi telesna kazen, bodisi roka, bodisi šiba, zlasti rabi previdna mati to poslednjo kazen tedaj, kadar vse druge ne basnijo Učitelj v šoli, kateri samo nadaljuje to, kar sta previdna roditelja začela, imel bi se tudi enakih sredstev posluževati. Toda po obstoječih postavah mu enaka sredstva nijso dovoljena. Za pohvalo ima nekoliko pomočkov na razpolaganje, daRi se v tem tudi prehva-liti ne more. Za kaznovanje pa mu je po postavah iu ukazih tako mali broj sredstev odmerjenih, da mu jo težko z vspehom negativno odgnjevati.
Te težave so povekšajo zlasti pri z deco prenapolnenih šolah,  pri z delom in urami preobloženem učitelju in v takih krajih, kjer |e malo omikanih staršev, kar nij prav redko. V takih šolah poskuša marljivi iu zvesto svoje velike dolžnosti spolnnjoči ačitelj vse, da bi svoje otroke na dobro napeljeval in od hudega, napačnega odvračeval. Za dosego tega posled-njega rabi različna sredstva, kakorsna mu podaja bodisi njegov zdrav razum, bodisi pedagogika, bodisi razne okoliščine,  v katerih se nahaja. Učitelj poskuša z nepovoljnim pogledom, z rahlo grajo, s hujšim ukorom, postavi nemarueža zunaj klopi, postavi ga v kot, naloži mu v kazen kakovo pismeno nalogo ali kn k ovo prepisovanje itd. Ako vse to ne hasne, pridrži ga  nekoliko časa po šoli pod svojim nadzorstvom, dasiravno je s tem učitelj sam ž njim vred zaprt.   (To kaznovalno sredstvo se je sicer hotelo pri nas odpraviti,  ker BO nekateri učitelji nevredneži pri takih prilikah svoj sveti stan zlorabili; pa se je sprevidelo, da, ako se učiteljem še to sredstvo odvzame, gospodovali bi učenci nad nčitelji.) A tudi to sredstvo, zapor po  šoli, se ne more vspešno rabiti.  Ako so izn dno nemarni deček malo časa po šoli pridrži, ne stori si iz tega nič. Dolgo časa pa pridržati ga, večkrat nij mogoče. Po zimi radi tega ne, ker ima mladina, na pr. na kmetih, jako daleč po 1--2 uri do doma,  po  leti radi tega ne, ker rabi kmet dečka za delo, za pašo. Sicer pa je tudi učitelj  dostikrat zadržan, zaprte otroke nadzorovati.   Kdo pa bi tudi terjal od učitelja, ki je užo morda 6 ur podučeval, da bi še 2 uri z otroci vred zaprt bil.
Pa vse to bi se še storilo, ako bi le vspeh imelo. Ali, ker vsa ta sredstva nemajo vspeha, svetujejo mnogi šibo na ono občut-ljivo mesto, katero škodo s tem ne trpi. Če tudi, pravijo učitelji, nam šibe naravnost ne dajo, vsaj oni naj bi se odstranil, po katerem je to sredstvo prepovedano; kajti tO, da starši iu otroci vedo, da učitelj po postavi nema pravico do telesnega kaznovanja, dola hudobne otroke in neumno starše še le prav predrzne in nagajivo.
Domače stvari«
— (K on lis k acija.) Uradna ,,1/ubncher Zeitung" prinaša včeraj razsodbo ljubljansko dež. sodnije, ki potrjuje drž. pravdništvu konfiskacijo „Slovenskoga Naroda" od 12. 1'obr. zarad članka „Volitve na slovenskem Štajerskem in Koroškem" češ, da jo javni mir in red kalil po     302 k. z.
— (Razstava najdeb naljubljan-akem močvirji) je v deželnem tukajšnjem muzeji samo še dva dni videti, namreč v Četrtek 21. in v nedeljo 24. i'ebr. V začetku marcija meseca jo pošljejo na pariško svetovno razstavo.
— (Matica.) Pri volitvi novih odbor nikovje bilo zadnjič pri občnem zboru 13. t. m. oddanih samo 273 glasov. Izvoljeni so: prof. Erjavec in Parapat (273), Vilhar in dr. Zu-panec (271), prof. Zupančič Vil. (270), Kozlar (268), prof. Majciger (266), Zolgar (2G4), Močnik (263), Krišper (261), dr. Jarc (260), prof Šuklje (250), Keržič in Marušič (256), Robič (255), llubad (980 glasov).
— (Tiskarsko društvo v Ljubljani), ki ima okolo 50 udov, je imelo 16. t. m. občni zbor. Društvo ima premoženja 4620 gld. 0 kr. za podpiranje bolnih in pre potnikov. Od kar ta kasa obstoji, izdano je vkup 2246 gld. 99 kr. V odbor 80 voljeni: V. Arselin, predsednik; A. Pucihar, namestnik; Senirajec in Miider, tajnika; Germek in Fr. Hribar, prisednika; Jarnej Kramar, družbeni kasir; Jarnej Koželj, glavni kasir.
— (I* red porotniki.) Dno 16. t. m. 80 porotniki v Ljubljani krivega izpoznali tistega trgovca Jožeta Žttfflra iz Vrha pri Ložu, kateri je „hudiča klical" in tako goljufivo zaklade obetajoč več kot 600 gld. vražjeljubim in leh-kovernim ljudem iz žepov izvabil, kakor je bilo ob svojem času v „Slovenskem Narodu'1 v obširnejem dopisu popisano.
— (G. misijonar Luka Možina) se je v četrtek zopet povrnil iz Ljubljane nazaj v Ameriko.
— (Potres.) Iz Mokronoga se 15. febr. „Slov.a piše: Denes zjutraj ravno ob 4. uri 86 je čutil kratek, pa tako močen potres, da je po sobah zavreščalo, kmalu potem ob 5 je bilo, kakor uže navadno, drugo, a dosti sla-beje gibanje. Noč je bila jasna iu mirna, luna je prijazno svetila.
— ( „Uči tel j Bko društvo za slovenski Staje r".) Ker bi radi svoje račune s tiskarno prej ko prej poravnali, dovoljujemo «i po tem potu (da Bi posebno dopisovanje prihranimo) gg. dolžnike uljudno prositi, da poravnajo dolžno naročnino ali dolžni znesek za prejete knjige. Ob enem opozorujemo one gg. naročnike bivšega B Učitelja", da se še dobe nekatere številke posameznih letnikov, n katerimi radi postrežemo, ako komu pri manjku je j o. — Ob enem si dovoljujemo razne šolske knjige iz naše zaloge priporočati, kakor „ zgodovino", „ zemljepis" in druge. Pri večjej naročbi pripravljeni smo tudi ceno znižati. Odbor.
— (V t op i 1) se je v Temenici 10. t. m. menda v pijanosti kmet Kozlevčar, po domače Birsa iz Metnaja v zatiškej fari. Temenica nij ravno globoka, a ker je bil mož pijan, si nij mogel pomagati iz vode.
— (S 1 o v a n j o in p r i h o d n j i p a p e ž). Tržaška ,,Naša Sloga", katero ureduje kato-lišk duhovnik, piše: „Nam neće biti svejedno jeli ovaj ili onaj bude odabran (za papeža). Jer na priliku mi imamo jedini na Bvietu pravicu, da so barem u nekih bi-akupijah sve u crkvi obredjuje u hrvatskom jeziku. Duje svuda tako, mi bismo se m n og o p r i lj u bi li našoj brat j i grčkoga zakona; da nam to otmu, znamenovalo bi otet nam jedino obilježje narodno, koje jaarn još ostaje u nekih zemljah. — U Istri
su nam dvio biskupije zpražnjene. Što bi iz nas, ako se tamo namjeste ljudi, koji misle, da je poganstvo, ako se očenaš hrvatski moli v Lahka su pitanja al težki odgovori, hoćemo li u Kimu odsada imati još bolje zagovornike i prijatelje, koji bi znamenito mogli pripomoći ijedinstvu ovoga razsutogn puka, koj se je negda zvao: zid kršćanstva proti Turčinu. Daj Bože, da novi namjestnik Kristov nezaboravi na: antemurale Christianitatis!*' Kdo se ne domisli na boj nemških škofov proti sv. Metodu V
U em r 11 ▼ IJiit>lJ*ul
od 15. do 17. febr. 1878 j
Jakob Petrin, oaobojnik, 80 1., v bolnici, za ma' razinom. — Melona Hubndobnik, delavčev otrok, 5 1., v bolnici, pyothorax. — Ferdinand Scbmldt, trgovce, 87 1., na Marije Terezije cesti št. H, za staroatjo. — Josip Kapelj, delavčev otrok, 10 in., v kravjej dolini It 2, za mušico. — Jarnej Juncžič, kovač, 41 l.t na sv. 1'etra ccHti št. 63. za mišico. — l.'ršula Cobulj, obo bojnica, 85 I., v bolnici, za inaraznioin, — Frun-jica haronka l'aitngarten, c. kr. uradnika hči, 36 1., v Florijauskih ulicah št. 14, za pljučnico.
Hazdue vesti.
* (V boji padlemu) princu Sergeju Leuchtenbergskeniu bodo pri Jovan-Čifthku, baš na onem mestu, kjer ga je zadela smrtna krogla, zidati na spomin klošter ter šolo za majhene otroke, katera se bodtta imenovala po mrtvem princu. Troške bode plačal carski dvor peterburgski.
* (Pravda proti ni h i lis t o m) se je 9. t. m. v Peterburgu okončala. 150 do 160 obtožencev je obsojenih k težkemu delu, 90 je oproščenih.
* (Požarov) je bilo minolega leta na Ruskem 25.724 ; škode pa so napravili za preko 50 milijonov rubljev.
* (V Carigradu), katerega mesta prebivalci ne vedo zdaj ali so še turški ali morebiti uže ruski, čitali so duhovniki (uiiani) zadnje dni ukaz, naj bode prebivalstvo mej krizo, katero ima sedaj pretrpeti turška država, uljudno ter da se ima opustiti igranje kart in šaha ter da sploh nij dovoljena uo-bedna druga takova zabava.
* (Modra barva in norci.) Nek an-glešk zdravnik je razglasil v „Review of Men tal Science14, da uže dolgo vspešuo zdravi norce, katere ima v sobah z modrimi okni. Modra svetloba da takoj vpliva na takove bo-lestnike. Oni, ki bo bili prej nesnažni, v malo dneh prosijo vode ter se janiejo sami čuditi svojej nemarnosti; taki, ki so prej besnili, obžaluje svojo nerodnost; histerične ženske, katere je prej lomil krč, izgubljajo bolečine v modrej sobi. Tudi v Nemčiji imajo uže po normšuicah modra okna uvedena ter se dobro pohvalijo z vspehi.
* (Dva ujetnika) sta v soboto ponoči ubegnila iz konninskega okrajnega glavarstva ječe.
* (Švicar glavar miirom.) Angleškega zemljepisnega društva glasilo prinaša v prvej letošnjej številki popis zeta kralja Maram bo v Afriki, ki je iz Švice doma ter ima sedaj kacih 32 let. O svojem 18. letu je nam reč kot pomorščak prišel v Zauzibar, pozueje se je ondi naselil ter stopil v službo pri nekem trgovcu. A uaskoro je zapustil svojega gospodar)a ter z neko karavano prispel v no tranjo Afriko v Uniamvesko deželo.  Tam se je sprijaznil in pobratil s kraljem Merambo, kateri mu je celo  dal svojo hčer za ženo. Zet kraljev ima dva otroka, katerih staroj šega je nedavno tega privel v Zanzibar ter ga  izročil katoliškemu duhovniku v odgojo. Tudi je ta vrli in izobraženi mož poslal geo grafitnemu društvu v Marseille popis one še malo znane dežele, ki jo izverstuo prav zanimiv.
* (Za finančnega ministra) so v Sidneju v Avstraliji — kakor porota truns-atlantični telegraf— imenovali trgovca Kohua, rodom Žida.
* (U k r a d e n mrlič.) liraševskemu potu je umrl mej vožnjo desetletni sinko. Oča, koteč mrtvo truplo pripeljati domov, vtakne ga v žakelj ter ga dene zadaj na voz. Ko je mož z večera v gostiluici ob cesti prenočeval pndo tat ter kar z vrha pograbi prvi žakelj m ga ukrade. Druzega jutra je žalostni ota mrtvega siua pogrešil. Ali se je tat posebno veselil svojega plena — no vemo, ker mu v obče še nijso prišli na Bled, a da zadovoljeu nij bil, radi verjamemo.
T ujel.
18 februarja:
Pri iluuat Meittr iz Dunaja. — Menke iz Krati kobroda. — Sctiundt iz Dunaja. — K on m k ia Dolenjskega. — Schdnuian iz Gradca. — K''"'" 1'ače iz Pouovica. — Icluentlialcr iz Dunaja.
Pri iVlMiiol: Wolt' iz Trata. — Muximovi<5 iz Dunaja. — Onderka i/. Id. i jo. — VVolf iz Kočevja. — Kntreinont iz Dunaja.
Na Dunaj i 16. febr.: 45. 67. 16. 73. 35. V Gradci 18. febr.: 28. 11. 69. 53. 61.
Dunajska borza 1« februarja.
(Izvirno telogratičuo poročilo.)
Enotni drž. d« Ig v bankovcih   . «3 gld. 60 kr.
Enotni dri. dolg v arobru    .   . 6ti    „   95 w
/Jata renta........ 7ft „ _
IHoO dri. posojilo..... 111    „   75 *
Akcijo narodno banke .... 798    „   — n
Kreditne akcije...... 231 „75
London    ...       »   . HM        *>5 *
Napol.........
C. kr. cekini.....
Srebro ........
Državne marke .....
104
58
4««/,
tit 75 30
Slovenske knjige.
V „narodnoj tiskarni" se dobe, in morejo tudi po poštnem povzetji naročiti najnovejše slovenske knjige:
1. „Doktor Zober", originalen slo-vensk roman od J. Jurčiča.   Cena 60 kr.
2. „Kalifom* k e poventi" od Bret Harte-a.   Cena 50 kr.
3. „Tugomer**, tragedija v 6. dejanjih. Spisal J. Jurčič.   Cena 60 kr.
4. „Na Zeriiijah'*, izviren roman. Spisal Janko Krsnfk. Cena 60 kr.
5. „Župnik JVakefleldakl", Spisal Oliver Goldsmith. Iz angleščine poslovenil Janez Jesenko. Cena 1 gld.
6. „JHeJ dvema atoloma", izviren roman.   Spisal J. Jurčič. Cena 50 kr.
7. „Čvet in Sad**, izviren loman. Spisal J. Jurčič. Cena M) kr.
Slovenske
lepoznanske knjige.
V založbi „Narodne tiskarnu" v Ljubljani so izšle iu se morejo dobiti sledečo alovenako knjigo:
-A—   Romani in povesti:
1. i:ra/.«-iu Ttttenlmli. Izvirna poveat, spisal J. Jurčič, velja......50 k r.
2. HIi-Ih 1Io1«1«mi1m. Roman, francoski spisal Viktor Cherbuliez, poslovenil Davorin 1 lastnih   50 kr.
3. Kitiitoreivn. Komun s pogorakegu zakotja, Ccski spisala, Karlina Svbtla; poslovenil Franjo Tomšič. volja..... 50 kr.
4. §*i\i |toI|ub. Novela, »pisal ./. Skalec. — Sn irui zemlji. Novela, upis. J. Skalec, velja 25 kr.
6. Htt*«*ii. Novela, francoski apisal 11. liivičre, poslovenil Davorin Jloslnik. — Cerkev In «ti-/mu v Ameriki. Francoski spisal K. Laboulatje, poslovenil Davorin Jlontttik, velja     .      .      .      i!š> kr.
IB.  ZL-iietlci v zvezkih:
I. zvezek, ki obsega: Stenograllja, ap. dr. Ribič.
— y.miin|usje, ap. Haje. Dož. — Preaern, i'mseriu ali PrOlireil, ap. Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, ap. J. Jurčič. — N. Mnclliavolli, ap. dr. Bibič, — Pismu iz Kusije, »p. dr. Celeatin. — Tratvo z grozdjem na Ruskem, ap. dr. J. Vošnjak. — fogava bude V Novolica, ap. J. Ogrinec.  Velja        ....       25 kr.
IV. zvezek, ki obsega: Lopi dnevi. Sp. 1'auius.
— 1'lasc. Novela. Kuski spisal A'. V. (Joyol; pobloveiul L. Gorenjec. — Nekoliko opazek o izdaji slovenskih uariiilnil) pesni j. .Spisal prof. dr. J\irk. Velja 25 kr.
Kdor hoče katero koli teh knjig dobiti, naj piše „Narodnoj tiskanu" in jih dobi po poštnem povzetji. Vse skup so dajo zai znižano ceno 2 gold.
Izd a te J j m urednik Josip Jurčič.
Lastnina in tiak .Narodne tiskarne".