4. številka.
Ljubljana, v torek 7. januvarja.
XXIII. leto, 1890.
Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejcman za avBtro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr,   Za pošiljanje na  dom računa se
po 10 kr. za mesec   po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko veC, kolikor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tisku. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnifitvo je v Gospodskih ulicah Št. 12. Dpravnifttvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Česko-nemška pogajanja.
Nemški in češki odposlanci sešli so se v soboto na Dunaji, v konferenci, katera naj bi napravila spravo mej Nemci in Cehi. Prišel je tudi Matu$, o katerem se je mislilo, da ga morda ne bode, ker je sin njegov nevarno bolan. Doktor Rieger je potoval na Dunaj skozi Brno, da se je poprej še posvetoval z moravskimi - češkimi vodjami. To kaže, da se pogajanja ne bodo tikala le Češke, ampak tudi razmer v druzih kronovinab.
Odposlanci imajo konference v prostorih mi-nisterskega predsedstva. V soboto so se je udeležili ministri grof Taaffe, baron Pražak, baron Gauč, marqui8 Bacquehem, grof Scbonborn, potem gospodje grof Clam Martinic, dr. Hallwich, grof Kinsky, knez Lobkovic, dr. Matuš, dr. pl. Plener, dr. Rieger, baron Scbarschmld, dr. Schlesinger, dr. Schmev-kal, knez Schonburg, grof Thun in Zeithammer.
O pogajanjih bomo zvedeli malo, ker so se vsi udeležitelji dogovorili, da podrobnosti ostanejo tajne. Povedalo se bode le toliko, kolikor Be bodo vladi zdelo ugodno.
V suboto, ko je grof Taaffe otvoril posvetovanje, spominjajo se smrti kneza Auersperga, predložil je dr. Plener znane želje Nemcev. Nemci zahtevajo, da se razveljavi jezikovna naredba za Češko z dne 19. aprila 1880 in ukaz pravosodnjega mi-nisterstva z dne 23. septembra 1886, nadalje ome-jenje sodnjih okrajev po narodnostih, osnovo primernega števila novih okrožnih sodišč, napravo dveh senatov pri Praškem nadsodišči, potem, da se okolišča okrožnih sodišč določijo, kolikor se da z ozirom na narodnost, politični okraji omeje po narodnostih, da se razdeli deželni šolski sovet, pred vsem pa proglasi nemščina za driavni jezik.
Da v vse te zahteve Čehi privoliti ne morejo, je pač jasno, kajti če bi jim ugodili, bi se ne le odrekli vsemu, kar so si priborili pod sedanjo vlado, temveč bi dopustili, da se jim vzamejo še pravice, katerih se še prejšnje ustavoverne vlade neso upale dotakniti.
O teh nemških željah se je bila unela nekaka generalna debata, katere so se udeležili knez Schonburg, Clam, knez Lobkovic, dr. Schmeykal, dr, Rieger, baron Scharschmid, dr. Hallvvich, dr. Matuš, dr. Schlesioger in Zeithammer. Kaj da so gospodje
povedali, o tem se nič ne poroča razen tega, da je knez Lobkovic napovedal, da bode v prihodnji seji naznanil one točke, katere je stranka njegova dolžna predlagati v interesu Češke narodnosti. S tem so bili vsi zborovalci zadovoljni in seja se je potem zaključila. Iz povedanega je razvidno, da so Nemci prišli bolje pripravljeni na konferenco nego Čehi. Nemci so že lahko v prvi seji naznanili težnje svoje, dočim se Čehi o svojih težnjah še neso bili popolnoma zjedinili.
S strani vlade se baje v prvi seji ni stavil noben nasvet. Vlada menda hoče počakati, da se stranki sami poprej nekoliko sporazumeta. Ker so zahteve obeh strank „dijametralno nasprotne, se sporazumljenje ne bode tako hitro doseglo, in je torej pričakovati, da bodo konference dolgo trajale. V nedeljo je udeležitelje bil ininisterski predsednik povabil na obed, danes so pa na banketu pri knezu Schonburgu, bodo pa baje povabljeni tudi k dvornemu obedu.
Da mi od teh konferenc nič dobrega ne pričakujemo, smo že povedali. V tem nas potrjuje tudi pogovor dr. Riegra z dopisnikom „Bohemie". Vodja Staročehov je zatrjeval, da njegova stranka ni kriva, če Mladočehi neso na konferenci zastopani. Njemu se to tudi ne zdi prav umestno, ker Redaj Staročehi ne morejo gpvoriti v imenu vse dežele, ko so Mladočehi pri volitvah dosegli tolike uspehe. Rieger upa, da bodo pogajanja uspešna, toda posebnih iluzij on ne goji. Boji se, da bodeta vlada, pa še nek drug faktor, ki Želi sprave, pritiskala na Čehe. Rieger misli, da morda tudi Pru-sija želi, da Avstrija uredi notranje zadeve svoje, da bode mogla tem energičneje nastopiti v mejua-rodnej politiki.
Baš v poslednjem se nam dozdeva, da tiči nevarnost. Pritiskali bodo na čeSke zastopnike skliee-vaje se, da zahteva državni interes, da odjenjajo. Bojimo se, da Staročehi ne bodo imeli dovolj sile, da bi se mogli uspešno upirati tacemu pritisku. To je tem bolj nevarno, ker Nemci prete, da izstopijo še iz državnega zbora, če bi pogajanja ostala brezuspešna. Mladočehi se tudi boje, da bodo Staročehi preveč popustljivi in so zaradi tega izdali neko izjavo, v katerej pojasnjujejo stališče svoje. V tej izjavi pravijo, da zmatrajo za svojo dolžnost, da pojasnjujejo svoje stališče v tej zadevi, ki se tiče
LISTEK.
Volk.
(Češki napisal E. Jeli nek, posl. V. No v in. (Konec.)
Pri takih okolnostih res nisva mogla boljšega storiti, nego takoj po prvej napitnici posloviti se. Pan Hipolit mi je gorko stisnil roko; še pred samim odhodom opravičeval je z mnogimi besedami svojo nevoljo: Tudi soseda sta se dobro poslovila.
Jedva sva dospela za dvor, potolkel mi je dedič na ramo in, zmajavši z glavo, rekel z usmenom: „Glejte, taki so stari ljudje ... ali ni to posebttOBt?"
V tem zastopi najino pot nekakov dvorsk „vzadca". rrišel je baš prav.
Povejte mi, pan Andrej, ta naš pan Hipolit je dan na dan bolj otročji. Danes sem mu povedal, da sem ustrelil starega volka, pogledal je zver in od tega Časa razsrdil se je tako, da ni bilo ž njim nič več govoriti ..
„Hma, pojasnil nama je „rzadca" zagonetko naglo, potlačivši svoj glas z vidnim sočutjem k panu Hipolitu, „storili ste zlo . . . s tem volkom, to ni bilo le tako. Vidite, to je bil privajen volk, vzrejen na dvoru pri panu Hipolitu ... To je stara mrcina, ta volk ali razumna : izpuščen vlačil se je 2 ali 3 vrste po trdej poti, na to vračal se običajno, ako ne ta dan, gotovo pa drugi dan. In pan Hipolit je puščal tega volka vedno, kadarkoli je zvedel, da se napravljata k njemu njegovi — unučki. Vidite . . . vidite . . . kako ta stari ljubi svoji unučki . . . Zapodil je tako svojima unučkama volka na pot ... no in vidite ... da pri nas srečati volka pomeoja to, kar pomenja srečo. Tako jima je delal srečo...0
Več nisva potrebovala izvedeti od potrtega »rzadca*. „R'.-idca" je nameril naravnost na dvor, midva na pot.
Dedič se je zamislil, postal je manj beseden, nego pred tem. Mrzelo mu je morda, da je ustrelil Btarcu tega starega volka? Kdo ve!
Hodi karkoli, ganen po dogodku na prvi pogled malenkostnem, zamislim ge po vzgledu svojega sprem-
življenskih iuteresov vsega naroda, da se sporazum-Ijenje ne bode jednakostransko dognalo preziraje pravno prepričanje velicega dela naroda, kajti tako sporazumljenje bilo bi le vir novim razporom. Namen pogajanja ne sme biti samo ta, da se zadovole Nemci, katerih zahteve ne merijo na to, da se pomanjša krivica, temveč, da se povekša brezpravje, s katerim se češki narod že od nekdaj zatira in preganja. Čehi morajo zahtevati, da se pravično premeni deželno- in državnozborski volilni red na podlagi istinitih statističnih razmer, po jednaki, obema narodnostima pravični meri, da se odpravi protizakonito nadvladanje nemščine v deželi češki, ter se da zakonito varstvo češkim manjšinam proti zatiranju s strani Nemcev. Mladočehi so odločno proti temu, da bi se sklenilo kako sporazumljenje, katero bi se ne oziralo na popolno jednakopravnost ter bi se ž njim prepustile češke manjšine Nemcem na milost in nemilost, ravno tako pa tudi svare pred vsako poravnavo, katera bi nasprotovala državnemu pravu kronovine Češke ali celo uničila ne-razdeljivost in upravno jeduoto domovine češke.
Ta objava se je izdala o pravem času in bode gotovo uplivala na češke odposlance, da se bodo energičneje upirali, dobro vedoč, da jim bodo Mladočehi sicer spodkopali še zadnjo trohico zaupanja, ki ga imajo pri narodu. Ne ve se pa, bode li vse upiranje kaj pomagalo. Že zadnjikrat smo omenili da se je bati, da bi se vlada in zgodovinsko plemstvo z Nemci ne poravnali nad Češkimi glavami. Nemci so našli še neko drugo pot, katero nasvetu-jejo vladi, da naj jo nastopi. Naglašajo namreč, da vse zahteve Nemcev lahko vlada uresniči v svojem delokrogu brez Čehov, to je z ministerskimi nared-bami in ukazi. Mi ne vemo, je li Taaffe tudi tacih mislij, a to vemo, da je večkrat naglaSal, da urejanje jezikovnih zadev je stvar eksekutive, vemo pa tudi, da mu Slovani neso posebno na srce prirasli. Najbrž bi se torej veliko ne pomišljal, ko bi le vedel, da bi ga Nemci hoteli potem verno podpirati in da bi tako mogel sklopniti novo večino. Saj se Taaffe še dosedaj ni nikdar odločno izjavil, da hoče hoditi z desnico. Vse, kar smo Slovani dosegli od sedanje vlade, dalo se nam je le zategadel, ker bi se sicer ministerstvo ne bilo moglo obdržati. Pridobitve te neso Bog ve kako velike, pa bi bile gotovo še manjše, da se ni levica vedno vladi tako
Ijevalca. Vedno sem imel pred seboj pana Hipolita srebrne vlase in zlato srce.
O, kaj svet kdaj ocenjuje tako srebro in tako zlato?!
Nazori se križajo. Žalibog našli bi se i taki, kateri bi to čisto srebro in zlato nazvali . . . Bog ve kako . . . trudeči se njihov lesk skaliti s smešnimi razsodbami
Ali z nikomer ne bodem stopil v polemiko. Saj vem, da so pana Hipolita vlasje postali srebrni najplemenitejših skrbij in da njegovega srca nobeno ino zlato ne preseže.
Dvor pana Hipolita je izginil že davno najinim očem, ko pridrdra neuadoma proti nama lepa kočija. Stopila sva na stran. Skozi okenci gledali sta zvedavo dve rajskomili otročji glavici.
Bili sta to pana Hipolita unučki.
Ali kočija se je peljala hitro dalje in dalje.
V tem opaziva nedaleč na polji utrujenega dolgouha. Vlekel se je mirno naravnost kočiji na pot.
Ali, ali! Malobesedni dedič nameri neobičajno ročno in nagio cev izvrstne ». kastrovke na zajcu
po robu postavljala. Zaradi tega naa vsako približanje vlade io levice naudaja z neko bojaznijo. Bo jimo se, da utegnejo za nas priti še hudi časi; le to nam daje pogum, da je baš minolo leto zopet bolj oživela narodna zavest, ki nam bode dajala moči za novr» boje.
I 'nI i f irii i razgled.
HTotr«iiije clgtdlfe.
V Ljubljani, 7. jauuvarja.
Smrt kneza Karola Anempergn je velika zguba za levičarje, zlasti v sedanjem trenutku, ko so se zopet začela pogajanja B Cehi. Pokojnik je imel velik upliv v višjih krogih in svojega nemškega mišljenja ni skrival. To je lani pokazal pri slavnosti nemškega „Sehulvereina" v Karlovih varih, ki je imel na prsih pripet črnorudečizlati trak. Bil je vedno velik nasprotnik Čehov.   Vso njegovo delovanje in teženje je merilo na to, da se zagotove Nemcem predpravice v Avstriji. Bil je posebno dober prijatelj viteza Schmerlinga, kateri ga je pri nekej priliki nazval prvim kavalirjem države. Rojen je bil leta 1814 in je postal leta 1827 še mladoleten po smrti očeta svojega načelnik knežje rodbine, in je kot tak imel  tudi naslov vojvodo  kočevskega in pokneženega grofa VVelskega. Leta 1851 se je oženil z grofico Festetitsevo.   Leta 18G1 bil  je imenovan prvim predsednikom gospodske zbornice. Bil je potem  zbornični   predsednik,   dokler ni leta 1879 prišel grof Taaffe ua krmilo,  izvzemši kratki dobi njegovega in Hobenvvartovega ministrovanja. Bil je ves čas vodja ustavovernega plemstva.   Več let je bil tudi češki vrhovni deželni maršal. Ko se je uvel dualizem,   je  postal  ininisterski predsednik. Pod njegovo vlado je bila na Češkem zavladala velika nevolja in so nekatere visoko stoječe osobe bile začele spoznavati, da bi bilo doVo,  če bi se napravilo spurazumljenje mej Nemci in Čehi-   Mej drugimi je baje tudi grof Beust delal na to. Knez Aucrsperg so je pa temu odločno upiral in je odložil ministersko predsedstvo,  ko bo se pokazala različna mnenja tudi v ministerstvu, dasi še ni bil niti jedno leto na čelu vlade. Nasledoval tnu je bil grof Taaffe, ki se je tedaj tudi le malo časa obdržal.  Sporazumljenje mej Čehi in Nemci se pa takrat ni dognalo in je tudi knez Auerspeig precej pripomogel z uplivom svojim, da so vsa pogajanja ostala brez uspeha.  Ko je bilo dogospodarilo leta 1879. ministerstvo Auersperg imenovano Lasser, je knez Karo! Auerspeig pripomogel grofu Taafleju napraviti ob volitvah znani  kompromis v češkem velikem posestvu. Knez Auersperg se  pa  tega dela ni bil lotil z namenom, da bi pripomogel do spo-razumljenja obeh narodnostij na Češkem, temveč nadejal se je, da se bodo fevdalni veleposestniki pri-Bedši v ;lržavni zbor združili z ustavoverci in se za zmiraj ločili od Čehov.  Hotel je torej na ta način oslabiti Čehe  in Nemcem  zagotoviti gospodstvo v Avstriji.  Nadejal se je tudi, da bode grof Taaffe hodil po stopinjah prejšnjih  liberalnih vlad. Jako ga je jezilo, ko je videl, da so zastopniki zgodovinskega plemstva ustopili v češki  klub in da je Taaffe krenil na čisto drug pot.  To svojo jezo je skušal ohladiti v gospodskej zbornici, ko je v maji 1882. leta prišla na vrsto prememba volilnega reda. Tedaj je Tanfleu očital, da ga je prekanil.  Ko pa s svojim  govorom ni dosegel zaželenega uspeha, začel se je umikati javnemu življenju Poslednja leta se je ogibal Dunaja in živel na svojih gradovih, Otrok ni imel, zato bode načelnik rodbine sedaj sin njegovega brata Adolfa princ Karol Auersperg. Vsi nemški listi, ne le avstrijski, temveč tudi Bero-linski slavijo pokojnikove zasluge in njegov značaj. „Vossische Zeitung" ga slavi kot poslednjega viteza. Mi avstrijski Slovani pa le želimo, da bi. ž njim šle tudi v grob težnje, katere je on gojil, in da bi zavladalo  tudi mej avstrijskimi Nemci bolj sprav-
ljivo mišljenje, kajti to bi bilo tudi Avstriji le na korist.
Pri dopolnilnih volitvah za deželni zbor ««*<iUi izvoljeni so tudi v mestih in trgovskih zbornicah kandidatje. katere je priporočal nemški ekse-kutivni odbor. Posebnega volilnega boja ni bilo. Čehi tudi neao izvzemši ▼ Budejevlcah mogli pričakovati nobenega uspeha, ter se neso spuščali v volilni boj.
Vitanje tiHaH.
Oficijozni organ ruske vlade „Journal de St. Peterbourg" se nadeja, da bode leto 1890 minolo brez vojne. Evropske vlade se bodo bavile le s trgovskimi zadevami, delavskimi vprašanji in de lavskimi štrajki. Drugi ruski listi pa ne goje tolikega upanja, da bi se ohranil evropski mir.
Nemški cesar Be je v vojaških krogih baje jako pohvalno izrekel o turNkef vojski. Tako se poroča vsaj v „Times" z Dunaja. Cesar se je v Carigradu preveril, da je turška vojska dobro or-ganizovana in zadošča vsem vojaškim zahtevam države. Vojna s Turčijo bi bila jako težavna in si bode vsaka država dobro premislila, prednojobode pričela. Ali se je cesar res tako izrazil o turški vojski, ne moremo vedeti, a mi bi taki sodbi tudi ne mogli pripisovati prevelike važnosti. V par dneh se cesar pač ni imel prilike prepričati o vseh vrlinah turške vojske. Da pa njeno organizacijo hvali, je čisto naravno, ker so jo preorganizovali nemški častniki. Se li bode ta organizacija tudi obnesla, pokazala bode še le bodoča vojna. Sploh pa sodba ta je zelo površna. Kakor so v Berolinu in in Petersburgu nameščeni najboljši polki, tako tudi v Carigradu. Po teh polkih pa se ne sme presojati vsa ostala vojska. — Ne le angleški temveč tudi nemški, avstrijski in italijanski zastopnik se trudijo v Carigradu, da Musa bej pride zopet pred sodišče. Toliko so že dosegli, da se je sultan že posvetoval s pravosodnim ministrom, da bi se obnovila preiskava, kar se bode najbrž tudi zgodilo.
Prve dni novega leta osnoval se je v prestolnici riiniiinskl nov liberalnodemokratični klub, ki si je postavil za nalogo, da temeljito preustroji politično življenje v Rumuniji zlasti pa naredi konec korupciji ob volitvah. Klub hoče v volilnih okrajih osnovati podružnice, da liberalnodemokra-tičnim načelom pomaga do zmage.
Občinske volitve bile so v Kalij! vsekako za vlado ugodne. Izmej 449 občin, ki imajo pravico voliti župane, ni nobena volila klerikalca. V 32 provincijah imajo naprednjaki večino, zmerna stranka v 34, radikalci pa v dveh.
Povedali smo že, da hočejo bnvuraki kle rikalci poskusiti vreči naučnega ministra Lutza, ki jim ne ugaja. Naravnost si ne upajo predlagati, da naj se budget naučnega ministerstva zavrže, ker vedo, da bi potem no dobili večine. Zato hočejo le obstriči nekoliko budget Vsaj tako so sklenili v budgetnera odseku. Poročilo, katero je sestavil klerikalec Daller, priporoča, da se ne odklonijo nove zahteve za profesure, stavbe in nove zavode na treh deželnih vseučiliščih, nadalje sredstva za zidanje rektorskega poslopja Luitpoldske gimnazijo v Mo-nakovem. Akademiji izobrazilnih umetnostij nečejo dovoliti naprave novega vrta in nove ograje in pa dveh novih profesur. Tudi za popravo Monakovskega dvornega gledališča nečejo dovoliti potrebnih novcev in odkloniti hočejo 100.000 mark, katere vlada zahteva za pospeševanje umetnostij. Bolj radodarni so pa klerikalci za cerkvene namene. V poročilu se priporoča, da se pomnoži število kaplanskib mest in se zboljšajo plače vsem škofijskim kapitularjem.
Strajk delavcev v premogovnikih' se je že precej razširil po ISelgiji. Sedaj že praznuje nad 20.000. Delavci so sicer še mirni, a vender se ob-lastva boje izgredov in so že storila obširne naredbe, da ohranijo red. Delavci zahtevajo, da se jim zboljša plača in skrajša čas za delo na 9 ur na dan. Ravnatelji  rudnikov so izjavili,  da so pripravljeni
in preje, nego je dospel siromak na pot, raztegnil I se je dobro merjen strel. Padel je v treh prevržkih 1 v jarek.
„To je dobro, da jim ni prišel n» pot", reče strelec mulo oživljen in nekoliko vzradoščen. „Saj veste, da zajec na poti — je zle vesti. Tega bi še nedostajalo, da bi unučkama pana Hipolita namesto volka približal na pot . . ."
Ni izgovoril, ali poainejal se mehko.
Iz tega sem spoznal, da ima tudi Grabovakega dedič srce napolnjeno z vaprejemljivimi čutili.
Vso pot domov govorila sva neprenehoma. Ali najini streli so veljali takrat le zajcem. Hotel je to tako dedič.
Veste zakaj ?
»Morava jih postreliti, da bi unučkama paua Hipolita ne pritekali na pot in da bi jima nič zlega ne napovedovali ..." rekel je dedič kratko in glas njegov je zvenel tako gorko, tako prijateljski, da nisem mogel več dvomiti o čem. Tudi moj  dedič se ni rogal pana Hipolita vnemi!
Da bi ta stari šlahčič pod ono prijazno streho vedel, kako mu streljava s poti zlovestue zajce, le
da bi ne tekali naproti njegovima unučkama — ta bi imel radost!
No, dobro je, ako pribeži na pot volk, ali še bolje — ako ne pribeži zajec. In storila sva res, kolikor možno, da bi vsaj deloma „popravila", kar sva z usmrčenjem volka „pokazila".
Brez vsakega streliva vrnila bva se domov, in sicer z dobro zavestjo, da vsaj nekoliko dolgo-uhov ne bo pribežalo nikdar na pot vnučkama pana Hipolita. Tudi zasluga!
Skoda le, da je poleg najinega truda ostalo na Litvi še dosti zajcev — prav takih, kateri najraje letajo ljudem na pot. Prosim vas, minili so na Litvi časi, ko je tam vsak trenotek pritekel volk na pot. Sedaj skoro le zajci polagoma ostajajo . . .
Škoda, ah škoda!
Ali naj že letajo ti dolgouhi po Litvi, kjer jim drago, le da ne prihajajo na pot unučkama. Sodim, da se s tem družim v vročej želji s panom Hipolitom. Bog mi je svedok: družim be s to željo gotovo.
dovoliti, da se zviša plača, a v to pa ne morejo nikakor privoliti, da bi ae delalo le 9 ur na dan Vlada se že boji, da bode jelo primankavati premoga, če bode atrajk dolgo trajal, zaradi t^ga je več vagonov premoga, namenjenega na Francosko zase zahtevala in ga plačala po dnevni ceni. Vlada ima namreč pravico zase pridržati premog če to zahteva javni interes
Domače stvari.
— (Celjski opat, vite/. VVretschko) umrl je, kakor ae nam piše iz Celja, v nedeljo dne 5. t. m. popoludne ob 5. za vodenico. Našla se je oporoka, v katerej je imenoval glavnim dedičem župnijski ubožni zavod ter napravil več manjših volil. Oporoka je še iz starejše dobe; poslednji Čas ni hotel več delati oporoke, ker se je nekda bal, da bi potem piišla smrt. Še v soboto zvečer, ko je opat bil že nezavesten, čakali so nekateri Celjani do polunoči, se li bode zavedel, da bi ga pregovorili, naj napravi oporoko v njihovem zmislu. Opat VVretschko je Celjske Nemce istotako presenetil, kakor A. Dreo nemškutarje Ljubljanske. Pokojnega opata VVretschka proti narodno mišljenje in delovanje znano je vsemu slovenskemu svetu. R. I. P.!
— (Odbor Ljubljanske čitalnice) je imel v soboto svojo I. sejo po občnem zboru, v kateri si je zopet izbral gg. dr. viteza Karola Bleivveisa za predsednika, dr. Vinko ta Gregorja za podpredsednika, Evgena Laha za tajnika in Frana Kadilnika za blagajnika.
— (Popravek.) Čestiti poročevalec o „Sil-vestrovi veselici" v Ljubljanski čitalnici, ki trdi, da odbor ni prave pogodil ker letos ni povabil „So-kol-a" k zabavi, nima prav. To se ni zgodilo letos vprvič. Že lani je priredila Čitalnica »Silvestrov večer" tudi le za svoje društvenike. Pred dvema letoma ga sploh ni bilo zaradi papeževe slavnosti; še poprej je imel pa redno vsakdo pristop proti ustopnini; društveni člani so bili prosti. Odbor.
Do stavek uredništva: Navzlic temu popravku smo preverjeni, da je naš poročevalec prav imel. Ako se lani „Sokol ni povabil ua Silvestrovo veselico, zgodilo bi se bilo to prav lahko letos. In ako je nekdaj imel »vsakdo pristop proti ustopnini", bi bil odbor na starega leta dan stvar lahko tako zasukal, da bi bil „Sokola" povabil. Je li to prvič, ali pa ne, to meritorično ne odločuje in našega poročevalca želja, da bi pri ta-cih prilikah obe društvi delovali vzajemno, je še vedno osnovana iu umestna.
— (Telovadno d r uš t v o „S o ko 1") imelo je včeraj svoj redni občni zbor, katerega se je udeležilo 40 članov. Starosta g. Ivan Hribar ogovoril je zborovalce in spominjal se društvenega delovanja v letu preteklem. Omenil je najprej, da je društvo izgubilo svojega vrlega tajuika, g. dr. De-reanija, ki so je preselil v Kamnik in daje njegov posel začasno opravljal g. Ivan Mejač, spominjal se lepih društvenih izletov v Novomesto, v Velike Lašče in v Divačo, kjer je bil izredno zanimiv shod, kajti v mali vasi na kršuein Krasu zbralo ae je do 8000 ljudij. Nadalje je našteval druge društvene veselice in zabavne večere, mej katerimi je bil „Gor up ov v ečer" posebno sijajen. „Sokol" udeležil se je tudi prelepe Vodnikove slavnosti, nasproti pa so pri Sokolovih veselicah sodelovala tudi druga društva, katerini bodi izrečena najsrčneja zahvala. Društvo izgubilo je vsled smrti tri člaue (Mehle, Kreč, Milavec), katerim bodi blag spomin. Petindvajsetletnica Sokolova in zgoraj omenjeni veliki izlet prizadeli so veliko troškov in prouzročili deficit, kateri bode letos treba poravnati, zato bode odboru letos prirejati le take izlete, ki ne bodo mnogo stali. Staroste ogovor vsprejel se je z živahnim odobravanjem.
Začasni tajnik, g. Ivan Mejač je jako natančno in pregledno sestavil obširno svoje poročilo, katero se je z odobravanjem vsprejelo in za katero se mu je izrekla zahvala. Poročilo tajnikovo pride članom itak tiskano v roke, zato ne treba, da bi ga tukaj per extensum objavljali.
Blagajnik g. Skale poročal je o društvenem gmotnem stanji. Dohodkov bilo je 1844 gld. 06 kr., a navzlic velikim troškom   iznašal je blagajnični saldo 51 gld. 96l/a kr. Ker je pa društvo za troške petindvajaetletnice   izposodilo   si  pri „Sokolskem I Domu" 500 gld., kaže Be primaukljaja 448 goldinarjev 31/« kr., katero svoto bode letos treba po-I kriti, „Sokolski Dom" prejel je prostovoljnih daril
1648 gld. 33 kr., treski so znašali 588 gld. 42 kr., torej je premoženja 1059 gld. 91 kr. Blagajnikovo poročilo vzelo se je s odobravanjem na znanje.
Za pregledovalca računa izvolita se vsklikom gg. Dečman in Mila ve c, potem je prišla na vrsto volitev odbora. Pred volitvijo naznani starosta g. Hribar, da je dosedanji mnogoletni podstarosta g. Srečko Nolli poslal pismeno izjavo, da izvolitve kot podstarosta in sploh v odbor več ne prevzame. Izjava ta vsprejela se je z obžalovanjem, dosedanjemu podstarosti Nolliju pa izrekla zahvala na njegovem izredno UBpešnem in neumornem delovanji.
G. Za gor j a u oglasi se potem k besedi in predlaga, da se dosedanji starosta g. Ivan Hribar, pod čegar vodstvom se je „Sokolw na novo razvil in oživel, kateri si je za društvo stekel izredno velicih zaslug, t vsklikom zopet izvoli sta rosto. Predlog ta vsprejel se je z živioklici, vsemu odboru pa izrekla zahvala.
Ko se je starosta H ribar zahvalil na tej iz volitvi, obetajoč, da bode tudi v bodoče posvečeval vse svoje moči, izvoli se vsklikom g. dr. Trii le r kot podstarosta, kot odborniki pa se izvolijo z listki gg.: P. Skale, Filip Zupančič, Ferko Kersnik, Fran Mulaček, J. Hanuš, dr. Teka vč i č in Ivan Mejač.
Na predlog g. M ulačka izvoli so potem soglasno častnim članom gosp. Dr aha le r, ki si je za društvo kot ustanovnik in mnogoletni odbornik zlasti glede telovadbe pridobil veliko zaslug. — Gosp. Mulaček nadalje predlaga, da „Sokol" vsprejme kot društveno obleko tudi plašč od nepnnnočne ra-ševine. Tak plašč stane 12 gld. in bode pri izletih ob slabem vremenu izvrstno služil. Predlog ta obveljal je soglasno. Na istega predlagatelja nasvet poslalo se bode »Dolenjskemu" in »Tržaškemu Sokolu" po 10, »Savinjskemu" in »Goriškemu Sokolu" po 5 izvodov »Telovadbe", katere je »Slovenska Matica" podarila društvu 200 izvodov. — Za časnik »Mir" določi Be kakor druga leta 10 gld., društvu »Rudečega križa" pa tudi 10 gld. — Ko se je po članu g. Veselu izražena želja, da bi se vsak teden jedna ura določila za borenje, vzela ua znanje in so v pomnoženi odbor za letošnjo maska-rado ustupili gg.; F. Zupančič, Zagorjan, Hanuš, Dežman, Dečmau, Druškovič, Lozar, Benčan, Pelan, Fink, poleg katerih bode odbor še gg. Juvančiča in Sossa naprosil, so je s primernim nagovorom zbor zaključil.
— (Miroslav vitez Schwarz,) okrajni glavar v Postoj ini, premeščen v Rudolfu vo.
— (Imenovanje.) Okrajni šolski svet v Rudolfovem imenoval je gospo Konci lij o, rojeno Bauer, iz Žužemberka, začasno na drugo učiteljsko mesto v Mirnipeči.
— (Slovensko gledališče.) V nedeljo in včeraj imeli smo dve predstavi, o katerih bodemo zaradi pomanjkanja prostora jutri poročali.
— (Redni občni zbor) slov. del. pevskega društva »Slavec" bode v nedeljo dne 12. t. m. ob 2. uri popoludne v gostilni pri „Zvezdi" (Ferlinc) — Dnevni red : I. Nagovor predsednika. II. Poročilo tajnikove III. Poročilo blagajnikovo. IV. Poročilo revizorjev. V. Poročilo arhivarjevo. VI. Volitev novega odbora. Vil. Razni nasveti in interpelacije. K mnogobrojni udeležbi vabi vse p. n. člane. Odbor.
— (Hripa) se vedno bolj širi po Ljubljani. Na obrtni šoli bilo je že v soboto tretjina učencev bolnih. Na gimnaziji je danes 124 dijakov zaradi hripe iz šole izostalo. Skoro v vsakej obitelji imajo že bolnika in število vseh bolnikov iznaša že veliko stotin.
— (Vojaško.) V neaktivno stanje deželne brambe bili so prestavljeni poročniki v reservi : Rudolf baron Apfaltrern v Celji, Josip Lavrenčič v Ljubljani, dr. Jurij Pučko ua Krškem, Viljem Laschan vitez Moorlaod v Ljubljani, Karol Deperis v Postojini, Karol Muller v Med vo lah, dr. Gustav Smolej v Trebnjem in Ferdinand Tschech v Celji. Več omenjenih častnikov je prosilo, da bi jih še pustili v reservi c. in kr. vojske, pa se z ozirom na številno razmerje častnikov pri c kr. deželni brambi ni moglo ozirati na njih prošnje. V evidenčno razmerje so prestavljeni: neaktivni stotnik Alojzij Poljanec (stanujoč v Ljubljani) 24. deželno-brambovskega batalijona; neaktivni nadporočniki: Egidij Kastrevc v Zatičini, dr. Amon Chuber pl. Okrog v Šoštanj! in Janez Mohar v Trstu; neaktivni polkovni zdravnik dr. Julij Kotzmutli '(stanujoč v Ljubljani); neaktivni poročnik, ručuuovodja
Oskar Luscban v Millstttttu. Iz deželne brambe izstopiti odloži vši častniški značaj dovolilo Be je po 8polnjenl vojaški dolžnosti neaktivnim poročnikom: Karolu Mullev u v Postojini, Josipu Riharju v Ljubljani in Maksimilijanu Jermanu v Ljubljani.
— (Na Savi)   3.  januarja:   Vkljubu vse strogosti in pazljivosti zmikajo se po rudnikih raz-strelne tvarine osobito dinamit, s katerim se potem ali strelja v neko neumno zabavo, ali  pa se pa troni mečejo v vodo, da se po izvršečej se eksploziji pomori ne samo stotine rib in ribic, katerih pa itak niti  tretjine ne dobe, nego  pokonča se ves ribji plod na daleko. — In koliko  nesreč zgodilo se je že neiskušenej mladini pri takem ali jednacem streljanji !  Dasi je že marsikdo  tem načinom za-glavil, ali zgubil roko, ali vsaj prste, ne moreš jim dopovedati, da bi opustili to opasno igračo. V Mo-ščeniku pod Savo pripetila se je sinoči zopet jednaka nesreča. 131etni sin železniškega  čuvaja Šuštarja našel je po  vodo grede patron.   Vrag vedi, kako je zašel simo. Položil ali vrgel, ali samo zgubil ga je bil tukaj izvestno  le kakov  premogokop iz bližnjih premogovnikov, vračajoč se domov. Kratko: dečko vzame patron v levo roko  ter  jame vrtati na njem. Hipoma pa se uname, odnese mu na levici tri prste popolno, kot da bi mu jih odstrigel, rani ga poleg tega še na dveh prstih desnice močno in pohabi še na levem očesu Leva   roka je tako pri vragu in morda tudi oko!   Izpral  sem  mu rane, obvezal ga za silo  ter  napotil  ga  danes v Ljub Ijansko bolnico. — Da bi ta žalostni slučaj vsaj bil v nov opomin, da se ne bi tudi na dalje našlo dinamita ter igralo se tako bedasto ž njim. Dotični organi pa naj bi še strožje gledali na to, da se prepreči takov kradež.
— (Iz Šentvida pri Zatični.) Dne 81« decembra bil je Šentvidako-Zatiškim županom izvoljen g. Fran Kovač, učitelj in posestnik v Zatični. S to volitvijo je srečno odstranjen dosedanji županijski 3letni upravitelj, mizar in mrtvaški ogleda, Fran Muli v Zatični.
— (Okrajni šolski svet v Litiji) podelil je izpraznjeno drugo učiteljsko mesto v Veli-kemgrabnu izprašani učiteljski kandidatinji, gospodični Josipini Fort u novi iz Zatične.
— (Iz Novega S a da) prihaja žalostna vest, da je Jaša T o in i ć, urednik »Zastave" in zet Mi-letičev, urednika Diraitrijeviča (urednika »Branika") na kolodvoru umoril. Priza lel mu je z b( lalcem tolike rane, da je Dimitrijevič čez 15 minut umrl. Tom i ca so zaprli.
— (S a rdel) nalovili so v okoliši Spletskega pomorskega glavarstva 10.15G sodov, v vrednosti 203.023 gold.
— (Na medici ničnem in b 1 a z ničnem oddelku deželne bolnice v Ljubljani) izpraznjena je služba sekundarija. Prošnje naj se pošljejo vodstvu deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani do 14. januvarija 1890.
— (Naznanilo.) Kustos Čitalnice je našel v društveni dvorani po Silvestrovi veselici zlat uhan, ona dama. ki ga je izgubila, blagovoli naj se oglasiti v čitatniški trafiki.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Kolonj G. januarja. »Kolnische Zeitung" javlja: Ruska vlada poslala je vlastčm, ki so podpisale Berolinsko pogodbo, okrožnico, v kateri opozarja na bolgarske vlade posojilo, za katero so se bolgarske železnice zastavile. Rusija zmatra to rušenje člana 21. Berolinske pogodbe.
Pavia 6. januvarja. Pad je izstopil in pri Mazzaninu nasip razdrl. Deset hiš se je podrlo. Selo Bussa v nevarnosti.
London 6. januvarja. Hripa hudo razsaja ne samo tukaj, ampak tudi po deželi. V Birminghamu je 50.000 ljudi za hripo bolnih. Vse tukajšnje bolnice prenapolnjene.
Bruselj*7. januvarja. Gledališče »Dela Bourse" popolnoma pogorelo. Ogenj nastal ob 2. uri zjutraj v dvorani za stroje. Nihče ponesrečil.
London 7. januvarja. »Times" dobile vest iz Lizbone: Došla nova nota Salisburv-jeva, v katerej se preti, da se bode takoj ustavila diplomatska zveza in še kaj več ukrenilo, alco Portugalska brez izgovorov in brez vsake dvojezičnosti ne obljubi; da bode zadostila za ravnanje Šerpa Pinta v  Afriki. Po
ministerskem posvetovanji naročilo  se je Go-mesu, da na to noto takoj odgovori.
Bero lin 7. januvarja. Cesarica Avgusta četudi v presledkih spala, ob 3. uri nastale so močneje ovire sopenju in ekspektoracije so težavneje.   Moči pojemajo vznemirjajoči meri.
Bazne vesti.
— (Akademična darila.) Mej darili, katere je razdelila »Academie des science.s* v javnej letnej seji, priznala se je Prix Moniyon za mehaniko inženerju Ivltlu za železne konstrukcije njegove in Prix Lecoute kemiku Pavlu Vieillu, ker je izumel brezdimni smodnik.
* (Umrl je) francoski kontreadmiral de St. Hilaire, poveljnik algirske mornarice, v 57 letu. Pokojnik se je udeležil vojn na Krimu, v Kitaji in Mehiki Leta 1870. služil je polkovnik pod generalom Bourbabijem v Loirskej vojski — V Londonu je umrl 69 let star polkovnik sir llenry Yule, znan vojaški pisatelj o srednji Aziji. — Na sv Silvestra dan je umrl v Londonu poslednji sin znanega pre iskovalca Afrike Livingstona. Pokojnik je bil zdravnik in je imel še le 45 let in jo bil rojen v južni Afriki, kjer je misijonaril oče njegov. Udeležil se je ekspedicije, katero je bilo odpravilo Londonsko zemljepisno društvo, da poišče očeta njegovega.
* (Izumitelj hripe.) Na Dunaj i so cUeler-skega pomočnika Bernarda te dni odpeljali v blaz-nico. Mladi mož živi v domišljiji, da je on izumel hripo in jo poslal po vsem svetu, da se maščuje nad človeštvom, ki ga je pripravilo ob kruli Pravil je tudi, da pojde v Rusijo, da od omlu prinese kolerni bacillus, da se potem začne kolera.
* (Henrik G lud s t one) drugi sin sloveČega angleškega državnika se bode koncem tega meseca poročil s gospodičino Mand Rendel. Poročil ja bodo pa brat ženinov Štefan Gladstone, rektor v Havar-denu, po auglikanskem obredu. Henrik Gladstone ima veliko trgovino v Indiji.
* (Zopet se je pismena ogerskej pošti zgubilo.) Te dni poslala je Ogerska eskomptna in menična banka Unionbauki na Dunaj pismo, v katerem je bilo 30.000 gld. Pismo je bilo zavarovano pri R-nsko zapadnopalacijskem Lloydu. Pismo ni prišlo na Dunaj in je zaradi tega že omenjena zavarovalnica napravila ovadbo na policijo. Začeto poizvedovanje je toliko dognalo, da se je pismo zgubilo že v Budimpešti, kani in kako je zg nilo se pa dosedaj ni dalo dognati
* (Pariški mestni zbor) je sklenil, da se nekatera poslopja svetovne razstave, mej druzimi velika palača za stroje ne podro, temveč ohranijo. Mesto plača 4 milijone frankov, pa bode imelo ves prostor, na katerem je bila razstava, katerega je velik del dosedaj bil lastnina države. Sklep, da se ohrani palača za stro,o, je jako umesten, ker je ta zgradba iz tehniškega stališča jedna najurnet-nejših stavb in kužj veliko izurjenost inženerjev francoskih.
* (Grško.) Po lanskem ljudskem Številjenji ima kraljestvo Grško na G4.689 kvadratnih kilometrih 2,187.208 prebivalcev. Na kvadratni kilometer pride torej le 34 ljudij, kar ni veliko, če pomislimo, da jih živi v Nemčiji na kvadratnem kilometru po-uprek 160
t (Da v k arja) Aleksandra Štefana v \Vild-steinu na Češkem je zadel mrtvoud, ko je baš nesel denar na pošto. Paket, v katerem bi bilo imelo biti 2iJ 800 mark, našli so poleg Štefana odprt in mai j-kalo je 11.980 mark. Začela se je preiskava. Ker se sumi, da je denar davkar, ki ni mrtev, temveč se je Čez nekaj časa zopet zavedel, sam izneveril, so ga zaprli
* (U8 mrče ni a v Angliji.) Na Starega leta dan so v Angliji obesili tri može, ki so umorili žene svoje, s katerim so več let živeli v prepiru. Dva so usmrtili v Leedsii, jednega pa v Maidstonu.
* (Nesreča v cirkusu.) V Villalerdu v Mehiki so nedavno z velikimi stroški zgradili cirkus za borenje z biki Na svetega Silvestra dan se je pa ta cirkus mej predstavo nakrat podrl. 520 ljudij težko ranjenih so izvlekli izpod razvalin. Koliko je pa mrtvih, se pa ni moglo določiti, dokler razvaline ne odpravijo.
.Siguren zdravilen uh|m»1i. Vsem, kateri trpe valed zapretja ali slabega prebuvljenja, napenjanja, tiščanja v prsih, glavobolja, pomanjkanju slasti j do jedi) in drugih slabosti j, pomaga gotovo pristu i ,Moll-ov Seidlitz-pra-8 o k". Skatljica 1 gld. Vsak dan ga razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tnchlauben 9. V lekarnah po deželi zahteva) ae izreCno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 7 (55 — 17)
__igr-f-t?——tgyt^i--— ^-»^v—
S i „LJUBLJANSKI IW
! zn v ms leto g"l<I. !.«»<>: v.n pol lota I     gld. 2.30; za četrt leta gl<l. 1.1*5. L
aSfo-^T —352+ri----1*1,]»!—1*11,1*1       rSfrfrPi aaŽS
I.HI iiIch urcdulAtv« t i S os p. F. M. D v A......
VaSi žolji ni mofi ustreči. To bi nam nakopalo tožbo. Pozdrav !
35   m -
24 —
8
Darila za „Uarodni Dom11.
XXXV. Izkaz „KrnJ(?jirHKo I>mžt»o".
Prenesek   ...    8061 gld. 84 kr. Mesečni doneski za november; plačali so gg.:
I. Hribar, dr. A. Mosche, Pranja Ravni-
har, Pr. Ks. Souvan in Ferd. Souvan,
dr. Ivan Tavčar in I. Vilhar, a 6 gld. Dr. A. Ferjančič, I. Gogola, Pr. Kollmann,
I. Murnik,  I. Perdan, M. Pleteršnik,
pl. U. Trnkoczv in dr. J. Vošnjak, a
3 gbl............
dr. K. vit. Rlei\veis, dr. Fr. Mutida. V.
Robrman in Fr. Soss, a *2 gld. . A. Bayr, J. S. Benedikt, A. Benkovie,
0. Detela, P. Drahsler, Fr. Gerbič, dr. V. Gregorič, I. VI. Hraskv, Drajr. Hribar, dr. A. Jarc, 1. Knez, E. Lah, G, Pire, K. Pleivveiss, L Robič, S. Kuta r, J. S\v»boda, dr. K. Triller, Fr. VVicsthalcr, T. Zupan, dr. Fr. Zupane, Dr. Žaj>ar in I. Žitnik, a 1 gld. .   . .
A. Bartel, V. Borfttner, J. Geba, J. 1'ich-ler, L. Pintar, K. Pire, dr. I. Svetina,
1. Šubic, A. Tavčar in Fr. Trtuik. i 50 kr...........
NakltAdnl doneski povodom Vcd-nikove slavnosti:
...   10 gld. — kr. ...     2   „   - „ ...    1   „   38 „ .   .    8   ..   34 „
23
Št. Lambreht Cirkuica Oemšenik Gornji Grad
IG
72
Mesečni doneski za d e o e m b er; plačali so gg.:
I. Hribar, Dr. A. Moscbe, Pranja Ravni-har, Fr. Ks. Souvan in Ferd. Souvan, dr. Ivan Tavčar in I. Vi'har, a 6 gld.
Dr. A. Ferjančič, I. Gogola, Pr. Kolluiunn, I. Murnik, I. Perdi.n, M. PleterSnik, pl. U. Trnkoczv in dr. J. Vošnjak, a
8 gld............
Dr. K. vit. Bleivveis, dr. Fr. Munda, V.
Robrinari in Fr. Soss. a 2 gld. . . . A. Havr,  J. S. Benedikt,  A. Benkovie,
0. Detela, P. Drahsler. Fr. Gerb e, dr V. Gregorič, I. VI. Hrasky, Drag. Ilrib.ir.  dr. M   Hudnik,  dr. A. Jarc,
1. DuftV, L KtifZ E Lah, G. Pire, K. Pleiweiss. L. Robič, S. Ratar, J. Swoboda, dr. K. Triller, Fr. \Vies-thaler, T. Zupan, dr. Fr. Zupane, Dr. Žagar in I. Žitnik, a 1 gld. ....
A. Martel, V. Iiorštner, J. Geba, J. Pich-lerv L Pintar, K. Pire, dr. I. Svetina, I. Šubic, A. Tavčar in Fr. Trtnik, a
50 kr............
Za knjižice „Slava Vodniku" so
poslali:
Trst....... 3
Konienda-Mengiš ... 1
Kranj.......4
Maribor...... 7
Radeče ...... 1
Št. Vid pri Ljubljani    . 5
Zatičina......7
Ormož-Središče.   ... H
Gorje-Bled.....3
PodbrezjuPodiiart . . 5 Črnomelj......4
35   „ —
4 —
25
5   „ -
25
25 65 25
50 25 75
Dunaj
6
51
90
gld. 4(Tkr.
Skupaj    . .
Oi><»nil>ii: Nabiranje ua krajcarske knjižice je skot o prenehalo. Odbor soje v pretečenem letu zategadelj začel brigati za druge vire, po katerih bi prihajali društvu redtii doneski. Vpeljal je mesečne doneske in pridobil za Btalue naročnike nad 50 požrtvovalnih rodoljubov, ki Daj bi nafli Še obilo posnemalcev. Veliko je pripomogla k pomnožitvi doneskov „Vodnikova slavnost44, in sicer v dvoj-natem obziru. Odbor je namreč; povodom to Blavnosti založil ličen album v 2000 iztisih, od katerih Hta blizo dve tretjini razprodani. Odbor je pa o tej priliki razposlal tudi pozive na vse občine in fare po Kranjskem in deloma tudi po druzih pokrajinah, b prošnjo, naj bi povodom tega vseslovenskega praznika vsakdo, bodisi bogat ali reven, žrtvoval, kar lahko vtrpi. Na ta način jo prejel odbor od kacih 35—40 poverjenikov blizo 200 gld. — Koncem leta nam Je So nekoliko »pregovoriti o letnem pomnožku 1889. leta. — Priobčili smo v minulem letu 8 izkazov«; pomnožili bo ae pa doneski i\ isoo 01 kr.   Ako pomislimo,
da je pri večini naSih narodnih podjetij navdušenje v začetku vedno večje, kakor pozneje, da tedaj od dno do dno ponehava, moramo zvati u posnoiek zelo ugoden, ker je nabranu svota nara-'.-. Z11 <;5i jrld, g5 kr.,
in tudi dve leti popn _• \± -il kr. Največji
so ve da je bil  prra - .: --•     znašal   je namreč
3486 gld. HO kr. — To [e tedaj reakako veselo znamenje, o katerem nam ni obupava t .
Konečno smatramo hi h . p Mekoo dolžnost, izrekati o tej priliki vsem rodolj ibn porerjei »ato, poverjenikom in prijateljem našega blagega podjetja za vstrajni
trud najprisrčnejšo zahvalo. SreJno novo leto; podpirajte nas tudi zanaprej.
V Ljubljani, dne 5. januvarja 1890.
Odbor „Krajcarske družbe".
Loterijue »srečke 4. januvarja. Na Dunaji:      9,     31,     12,      3, 61. V Gradci:       18,     16,       1,     35, 17.
JTtajoi :
6. jariuvarja.
Pri M...... F Urši,  Hahn  z Dunaja.  — Dauscher,
Sati I iz Serajevega.
Pri Itlnllel: Feldman, Herzfeld, Rauman z Dunaja. — Venedikter iz Beljaka. — Sehnik iz Zsgorja. — Ter-potic iz Trbovrlj.
Pri itt si r i js Urni ceNarjI: Mužič z Ogerskoga. — Kaitnig iz Brežic. — Krener iz Kranja.
Pri ldt\ii«rsUeiii dvoru : Wiigner iz Kočuvja.
Pri južnem kolodvora : Rozenbaura iz Trsta. — GerhauHer z h maja. — Z uza k s Češkega. — Gernig |fl Nabrožino. — Malic iz Cel}*.
Meteorologično poročilo.
I Dan	Cas op ii-zo vanja	|   H tanj o barometra v mm.	Tem-! peratura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
4. jan. |	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	744*0 mm. 744"3 mm. 746*7 mm.	0- 2" C 1- 6° C 0 2° C	si. zali brezv. brezv.	megla megla megla	0 00 mm.
5 jan.	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	747'5 mm. 748"6 mm. 75U'5 mm.	—0(>° 0 —0-4° 0 —1-6« C	brezv. brezv. :•]. BZll.	megla megla megla	0 00 mm.
nad
Srednja temperatura 00° in —0*6°, za 3*5° in l>9" uormalom.
ZD-o.r^.a,js3sa, borza
dne 7. januvarja t. 1. (Izvirno tolegrafično poročilo.)
Srebrna renta   . . Zlata renta   .   .   . . 5°/0 marčna renta . . Akcije narodne banko Kreditne akcije . .
London......
Srebro......
Napol.......
C. kr. cekini . . . . Nemške marke .   . .
	včeraj 8ii 60	—	danes
gld.		- gld.	86-70
n	87-—		8715
71	109-35	n	109 95
n	101 65		101 65
n	927 —	tj	925 —
n	326 25	f,	323 —
n	117«60	n	117 65
n	—'—	n	—'—
B	9-30V,		932
n	5-55	n	5-56
n	&7 67«/i	71	57-62 >/■
4°/0 državne srečke u |. Državne srečke iz 1. 18«U Ogerska zlata renta 4°/0 • Ogerska papirna renta 5°/0 . Dunava reg. srečke 5°/0    . . Zemlj. obč. avstr. 4'V/o zlj*ti »ast. listi*
Kreditno srečke......100 «u
Rudolfov« srečke......lo
Akcije anglo-avstr. banke. . . 120 " Trammway-driišt. volj. 170 gld. a. v.. .
251 gi(j.     _ gid, _ kr. 100   ,     173   „   — . ...    101   B   20 „ ...     99   .   00 . 100 gld. _ 116
19
100
75
75 80
IVAN JAX S
v Ljubljani. Velika zaloga '
ilvalu ih | strajev j
za rodovine in obrtnike.
■♦♦■■♦♦aRs«--#BH«-<vMi^«nio>*aaa]#«
Lekarna Trnh6czy
zraven rotovža v Ljubljani prodaja in vsak dan s prvo pošto razpošilja
najboljša domača zdravila.
Marijaceljske kapljice za želodec
katerim se ima na tisoče ljudij zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten uspeh pri vseh boleznih v želodci in so noprekosljivo .sredstvo zoper: pomanjkanje slasti pri jedi, slab želodec, unik, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobol, krč v želodci, bilje srca, zabasaige, bolezni na vranici in na jetrih, zoper zlato žilo in zoper gliste.
1 steklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gld., 5 tucatov samo
TK0PFE9
nur   ECHT BET'
APOTHEKER TRNKOCZfl LA1DAGII 1 STL1CK 20*
L.LA10ACH 1 STUGK20«! ^ * »"»•• "       (io33—4) Ž
VIZITNICE
v elegantni obliki priporoča
,NARODNA TISKARNA' igagaHgtg«aHgagflaw
Sr Važno za bolne na prsih in plučili!
Neobhoden za kušelj, laripa-* oni. zuslizen|c9 katar, o»lovt»ki Uasel j, in za take, ki žele ohraniti si čist in glasen glas; za skrofulozno, kr-vične, slabotne, bledično in krvirevne jo
sok iz planinskih zelišč
Sfsprimešanim podfosfornasto^SS gf kislim apnom in železom.S
Lastni izdelek. — Cena 56 kr.
(1013—4)     Dobiva se v
lekarni Trnk6czy
poleg rotovža v Ljubljani.
Razpošilja se vsak dan po pošti.
Kazenski zakon
hudodelstvih, pregreških in prestopkih
z dne 27. maja 1852, št. 1.17 drž. zakonika z dodanim
tiskovnim zakonom
z dne 17. decembra 1862, št. 6 d. z. ex 1863 in
drugimi novejšimi zakoni kazenskopravnega obsega.
I. natis. Izdalo društvo „Pravnik" v Ljubljani. Natisnila in založila „Narodna Tiskarna".
Dobiti je v „N&rodni Tiskarni" v Ljubljani
izvod trdo v črno platno vezan po 3 gld., s pošto po 15 kr. veo.
l0OOOO00OOOOCX30OOO0OOOOOO(
Dve hfei na prodaj.
V Slapah pod Ljubljano, blizu papirnice v Vevčah, prodam SVOJI hiši št. 2 in 17. V hiši št. 2 je stara gostilna in je pripravna tudi za vsako drugo obrt ali kupčijo. Pri obeh hi^ah je zemljišče, katero se tudi ob jednem proda. — Natančneje pove
Janez (iriim
v Slapah št. 17.
(13—1)
4 i i I
I i
iocooocoooooooooooooooooooo I SJtJww'^
2 ! Najvišje oillik€>vanje !!
L OH SE-o v šmarnični Eau de Cologne
bil Je odlikovan na zadnji Molbourunkoj razstavi in je zaradi svojih osveže* valuili lastnosti) slavno znan no le kot dodatek k vodi za toileto in kopelj, temveč tudi posebno zaradi Mvojegu motnega, oiivl|ajočega doba »a žepne robce, obleke i. t. d , in ga v vseh deželah bolj cenijo, nego jednotno
Kolonjsko vodo.
Gustav Lohse, 46 Jager-strasse, Berlin,
dvorni parf-ameur. (719—27)
Dobivajo so v vseh prodnjalnicah parfuma in galanterijskega hlnga. BM
» I
» I »
I
I I
ENE SVETE
(1045- 8)
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".