L 15. april 1964 Št. 4 Lete IV *' GLASILO D g l O StH E 6,AJ ® L,E K T fcVfr 2 E L E,Z A-R N £ ŠTOR Esg IZVRŠITEV LETNEGA PROIZVODNEGA PLANA ZA MAREG 1964 1. 'Aglomeracija ................... . 2,6% 2. Elektroplavž . . . 2,0% . 3. Jeklarna ........................23,0% 4. Valjarna.................................... 25,8% 5. SiTà livarna................................25,9*/t 4. Livarna valjev . . . . . . 2?,1% . ?. Obdelovainica valjev . . 22,8% 8. Samotna 25,6% SKUPAJ PODJETJE (brez gredic) .... 14,3% STORSKI 2ELEZAR, glasilo delovnega kolektiva železarne Store — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik: Stane Ocvirk Uredniški odbor: inž. Dnšan Burnik, Anton Mackošek. Rajko Markovič, Stane Ocvirk, Stanc Sotler, Borivoj Wudler, inž. Niko Zakonjšek in Ivan Zmahar —, Tiska OP »Celjski tisk« Celje Včasih, ko delavci še niso imeli skoraj nobenih pravic in nobene zaščite, so se delavske stranke težko uveljavljale in bile so trd toda neizprosen boj zä delavske pravice. Ena najtežjih nalog je bila, povezati delavske stranke v raznih državah in s tem delavstvo vsega sveta v enoten tabor. V teh težkih razmerah je mednarodni socialistični kongres leta 1898 v Parizu sprejel sklep, da se 1. maj praznuje kot mednarodni delavski praznik. Delavstvo se je tega sklepa zelo razveselilo, čisto drugače pa je reagirala mednarodna buržoazija. Ni izbirala sredstev, s katerimi je onemogočala, kolikor je le. mogla, praznovanje 1. maja. Prav zaradi takega1 nasprotovanja, buržoazije pa sé je delavstvo še bolj strnilo in vsako leto proslavilo .AC maj, kolikor mogoče svečano. Takrat-so morali delavci garati od 12 do 16 ur na dan, niso imeli starostnega zavarovanja, bili so brez socialne zaščite in marsikje celo brez volilne pravice. Za uveljavljanje tega mednarodnega praznika, ko so pod rdečimi prapori nastopali po vseh večjih mestih in sčasoma-tudi po manjših industrijskih centrih, s parolami, ki so pozivale k enotnosti delavskega razreda in k uvedbi zaščitnih mer za delavstvo, za priznanje tega praznika in priznanje delavskih pravic, so padale številne žrtve. Vendar še tako ostri ukrepi porajajočega in razvijajočega se kapitalizma niso mogli zavreti naglega razvoja delavskih gibanj, ki so se pod vplivom znanstvenega marksističnega socializma vse bolj širila. Pozivu Internacionale so se kmalu pridružili tudi delavci v jugoslovanskih deželah, ki so pod vodstvom svoje Partije prehodili trnjevo, a slavno pot v času reakcionarnega režima avstro-ogrske monarhije in stare Jugoslavije iri nato prestali največje in najtežje preizkušnje nacifašistične okupacije. Ojekleneli v trdem boju so dočakali osvoboditev naše dežele In delavsko pomlad, ko so povsod po svetu rušijo piolitičhi in druž-beno-ekonomski temelji starega sistema, na razvalinah starega sveta pa se poraja nov, naprednejši, SOCIALISTIČNI DRUŽBENI RED. Mi vsi smo priče tega zgodovinskega procesa, vsi čutimo tisti čudoviti zagon, tisto nezadržno ustvarjalno silo, ki povzroča preporod, preosnovo, odmiranje starega in rojstvo novega, napredne- ga. Pri vsem tem pa ne smemo biti samo opazovalci, vključiti se .moramo v ta proces Obnavljanja, postati moramo sooblikovalci novega družbenega reda, požrtvovalni sodelavci, soustvarjalci in soupravljalci v tem dogajanju. Zavestno moramo sodelovati v rasti naše socialistične domovine, z radostjo slediti napredku v našem gospodarstvu, v kulturi in prosveti, v socialnem varstvu, v zdravstvu, v telesni vzgoji, povsod se-veseliti, če smo prispevali tudi svoj delež v tem nenehnem razvoju in ustvarjanju. Načelo, _da neposredni proizvajalci samostojno in svobodno, prevdarno razdeljujejo dohodke, je ne samo visok dosežek v razvoju družbenih socialističnih odnosov, temveč tudi poglavitna gibalna sila ustvarjalnosti in nadaljnjega družbenega razvoja. Toda to postavlja delovne kolektive na drugi strani pred neposredno in plodno odgovornost za danes in jutri, za večjo storilnost pri delu, za sedanje in prihodnje pogoje dela, za pravilne odnose in Skrbno gospodarjenje, to pomeni za izpolnitev vsega tistega, kar je našim delovnim ljudem potrebno. Ko praznujemo naš veliki praznik, se moramo zavedati, da naših naporov še zdaleč ni konec. Zamislimo si samo načrt obnove našega podjetja, naših obratov, načrt rasti našega podjetja, dviga produktivnosti, pri tem pa potreb po strokovnem dvigu članov kolektiva, da bodo dorasli novim proizvodnim in drugim nalogam. Toda, naj nas čakajo še taki napori, sredi začrtane poti ne smemo obstati, vztrajati moramo na naši poti in ostati zvesti svojim ciljem. Zavedajmo se, dà so v Jugoslavijo uprte oči vsega sveta, da uživa Jugoslavija največji ugled tako kot graditelj novih socialističnih odnosov doma kot tudi dosleden borec za pravičen mir in enakopravnost, za miroljubno sodelovanje med vsemi narodi sveta. To so rezultati naše revolucije, naše vztrajne borbe za boljše življenje. Ti rezultati se zrcalijo tudi v naši novi ustavi, iz nje pa bodo prenesli duha naše revolucije v poglavja našega statuta, v naše ostale interne predpise, ki nam bodo uredili naše odnose kot to ustreza sodobnim delovnim in življenjskim pogojem. Tako bomo vsako leto bolj zadovoljni praznovali mednarodni delavski praznik 1. M A J. § VSEM ČLANOM KOLEKTIVA IN BRALCEM NAŠEGA GLASILA | I ŽELIJO ZA DELAVSKI PRAZNIK | 1. maj 1 MNOGO DELOVNIH USPEHOV | = Delavski svet in upravni odbor podjetja = = Izvršni odbor sindikalne podružnice s = Tovarniški komite ZKS E = Tovarniški komite Zveze mladine 5 E Uprava podjetja in = S Uredniški odbor = iiimmii um Hlinili m lunini m hihihi m m limuni lunini iiimiiiiiiiiifiiiiimiiiii m um m m iti huh m m m m m m m n illinium im mi iiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiui IZ EKONOMSKIH ENOT Obratni delavski sveti v ekonomskih enotah v mesecu marcu res nišo imeli toliko zasedanj kot je to običajno, to pa ne pomeni, da je njihova dejavnost popustila. Da ni bilo toliko zasedanj, je iskati vzroke v tem, da so -se v mesecu marcu vršile letne konference sindikalnih podružnic v ekonomskih enotah, kjer se je mimo drugega razpravljalo o delu obratnih delavskih svetov in so se na konferencah sprejemali skupni sklepi za še boljše delo ODS in za še boljše poslovanje ELEKTROPLAVŽ ODS elektroplavža se je sestal na svoje zasedanje 27. februarja in obravnaval zaključni račun za leto 1963 in izrazil zadovoljstvo nad doseženimi uspehi, saj je ta -obrat bil najbolj prizadet z. redukcijo električne energije. Še bolj pa je obrat prizadet v letošnjem letu iin bo težko nadoknaditi zamujeno, planirano proizvodnjo. ODiS je obravnaval na tem zasedanju vprašanje ekskurzije obrata, katera je v letu 1963 zaradi interesov proizvodnje mo- ekonomskih enot. V prihodnji številki »Št orskega Železarja« pa bo o deliu ODS zopet mnogo več napisanega, saj bodo že znani rezultati poslovanja ekonomskih enot za I. tromesečje letošnjega leta. ODS pa bodo lahko na osnovi teh rezultatov sprejeli določene zaključke. ; rala odpasti in se preložiti na 29. februar 1964. Odločili so se, da si ogledajo Dolen jsko livarno, spomenik XIV. diviziji ua Suhorju in Kartuzijo Pleterje. V obravnavi HTY vprašanj v .obratu je ODS postavil zahtevo po točni analizi izdatkov za zaščitna sredstva za leto 1963 s primerjavo z letom 1962. Istočasno pa je ODS postavil zahtevo po večji kontroli zaščitnih sredstev, ki prihajajo v skladišče in so pogosto dvomljive kvalitete. Öland ODS so postavili zahtevo, da naj se nekvalitetna zaščitna sredstva reklamira odnosno vrne proizvajalcu oziroma trgovcu, ki je nekvalitetna zaščitna sredstva dobavil. JEKLARNA ODS obrata jeklarna se je sestal 20. marca na Svoji 17. redni seji in obravnaval proizvodne rezultate za mesec februar. ‘Proizvodni plan za mesec februar res ni dosežen, to pa v,sled remonta SM peči. Kljub težavam, ki jih je imel obrat zaradi zime, pomanjkanja plavžnega in generatorskega plina .in končno tudi mazuta, je uspeh zadovoljiv tako* v fizičnem obsegu, kakor tudi kvalitetni proizvodnji. Težki pogoji dela v jeklarni močno izčrpajo delavce in zaradi tega ima obrat silne težave z delovno silo, katera tudi močno fluktuira, zato ODS opozarja na to, da je potrebno poskrbeti za novo. delovno silo, ki naj bi se pravočasno vpeljala v proizvodnjo, V analiz L. stroškov remonta SM peči in ostalih naprav se je ODS seznanil ,s poedinimi postavkami, ki so vplivale na celotne stroške remonta. Na koncu je ODS isprejel nekaj sklepov za 'boljše delo in štednjo v obratu. Posebno je opozoril na kontrolo, nameščanje in čuvanje jeklenih vrvi, ki imajo veliko ceno. Opozoril je, da naj se slabe nekvalitetne vrvi vrne v skladišče, katero naj uveljavi reklamacijo. ENERGETSKI OBRAT V energetskem obratu je bila 30. marca skupna seja ODS, sindikalne podružnice obrata iuor-ganizačije ZK. Na tej seji so obravnavali .osnutek statuta in pa predlagani osnutek .analitične ocene za energetski obrat. Na skupni seji so pregledali tudi pritožbe delavcev na novo analitično ocenitev, nekatere so re-šill 'sami, nekatere pa bodo odstopili Centralni komisiji pri DS podjetja v rešitev. Predlog statuta in obveščanje kolektiva Področje obveščanja sodi med tiste vidike našega celotnega razvoja, ki se tako po svojih razvojnih težnjah kot tudi po družbeno ostvarjenih oblikah svoje prakse uvrščajo med najnaprednejše na svetu. Zato ni naključje, da je upoštevajoč ustavne določbe, tudi predlog našega statuta obveščanje izrazito poudaril. S tem, ko ustava podčrtuje javnost dela državnih organov, organov samoupravljanja in ostalih subjektov javnih funkcij in na drugi strani obveznost druž- bene skupnosti, da informira državljane, si tega ne razlagamo kot deklatorne pravice, temveč moramo v tem videti obliko realizacije samoupravljanja, torej bistveno potrebo našega življenja in pogoj za naš razvoj. Predlog statuta Železarne Štore pravi: da bi člani kolektiva mogli, uspešno sodelovati v upravljanju in proizvodnji, je neobhodno, da so seznanjeni z vsemi dogajanji v podjetju. Ko v naslednjem odstavku člena 152 statut konkretizira prvi odstavek, da razumeti, da brez določene stopnje politične, družbene ali kake druge informiranosti ni niti popolnega) razmaha proizvodnje niti družbenega samoupravljanja niti katerekoli družbene dejavnosti. Organizirano, jasno, razumljivo in pravočasno obveščanje vseh članov kolektiva so po predlogu statuta dolžni organizirati organi upravljanja in strokovni organi in sicer na krajevno običajen način, to je: — poročanjem na zborih kolektiva; — z objavami v tovarniškem tisku; — z objavami na oglasnih deskah; — z raznimi okrožnicami; — z izdajanjem posebnih informativnih publikacij. Poleg ustaljenih oblik obveščanja, kot poročanje na zborih kolektiva, objave na oglasnih des— kah, okrožnice in informativne publikacije (n. pr. kadrovsko poročilo) pa postavlja predlog statuta tudi tovarniški tisk kot permanentno obliko obveščanja. Statut sicer nikjer točno ne pove, kaj si je razlagati kot tovarniški tisk, toda nedvomno ima v mislih glasilo »Štorski Železar«, Če torej pogledamo naše glasilo skozi določbe predloga statuta, ne moremo mimo dejstva, đa so v predlogu postavljene možnosti izredno dinamičnega razvoja na tem področju. To ugotovitev potrjuje tudi naslednji, to je 155. člen, ki pravi, da lahko člani kolektiva preko tovarniškega tiska izražajo svoja mnenja in predloge. Statut je torej upošteval, da je sestavni del človekove družbene biti, nezadržna potreba po sporočanju o svoji dejavnosti. To je namreč pogoj za človekov na-, daljnji razvoj. Zahteva po čim hitrejši in čim izčrpnejši obveščenosti o posameznih problemih je postala po določbah predloga našega statuta ne samo oblika, temveč pogoj družbenega samoupravljanja. Če bomo poskrbeli, da bodo načela,' zapisana v statutu, tudi dejansko uresničena, bomo dosegli, da bo naš proizvajalec in npravljalec tudi subjekt informacije in bo kot tak lahko aktivno izpolnjeval samoupravne pravice in dolžnosti. L. Vrečko KAJ JE TO »SMEIT« Večkrat smo zadnje čase slišali o novi organizaciji, ki nosi ime »Smelt«. Kakšna je ta organizacija in Jedo iso njeni člani je namen pojasniti v tem Sestavku.. »Smelt« je poslovno združenje skupnosti. metalurške, strojne, kemijske in električne tehnologije. Združen je ima svoj upravni odbor. Do sedaj so v to združenje vključena naslednja podjetja: — Titovi zavodi Litostroj, Ljubljana; ' — Metalna Maribor; ■— Železarna Ravne ; — Rade Končar, Zagreb; —’ Železarna Štore; — Energoinv-ast, Sarajevo. V teku za vključitev v združenje pa ise še vodijo razgovori o Železarni Jesenice in Vatrostalni iz Zenice. Namen združenja: Po pogodbi in statutu je namen novega poslovnega združenja »Smelt«— skupnosti metalurške, kemijske in električne tehnologije — tale: — med delovnimi organizacijami, ki so se, vključile vanj, vzpostaviti organizacijske oblike za razvoj in krepitev poslovnega sodelovanja zaradi . reševanja vprašanj, ki so v zvezi z izgradil jo metalurških!, kemijskih in vseh, z njimi raziskovalno in tehnološko povezanih objektov-doma in v tujini, -kar naj omogoči hitrejše in uspešnejše vključevanje v mednarodno delitev dela. . , —• Za uresničevanje tega namena si bo »Smelt« prizadeval, da z zagotovitvijo matèrialnih in tehničnih pogojev in s formiranjem ustrezne operativne organi-. zabije omogoči svojim članom kar najbolj uspelo plasiranje proizvodov in uslug za izgradnjo metalurških, kemijskih in z njimi ’ raziskovalno in tehnološko povezanih objektov. jj|||- Združenje .skrbi za razvoj proizvodnje, proizvodnosti dela, solidarnosti in sodelovanja vključenih organizacij zaradi smotrne-delitve -dela in poslovanja v zadevah 'skupnega. pomena, zlasti pa še za to,'da se delo združenih delovnih organizacij specializira in tako doseže najuspešnejša izpolnitev nalog združenja dn uresničitev njegovega namena, pri čemer pa se mora zdržati sleherne dejavnosti, ki bi preprečevala ali omejevala svobodno menjavo dobrin in storitev zaradi pridobivanja materialnih in drugih prednosti, ki ne bi temel jile na delu združenja in njegovih članov, ali bi bila kakorkoli škodljiva socialističnim ekonomskim odnosom. — Za vključitév v »Smelt« je merodajen program posamezne glavne ali stranske dejavnosti, ki ustreza namenom poslovnega združenja, določenim s pogodbo. Za uresničitev svojega namena in zaradi, smotrne organizacije poslovanja svojih članov ima »Smelt« tele glavne naloge: — vsklajevanje letnih in perspektivnih planov oz, programov združenja delovnih organizacij na področju; metalurških, kemijskih in z n.jami raziskovalno in’ tehnološko povezanih objektov; . — -sklepanje pogodb z investitorji s prevzemanjem kompleksnih ali parcialnih investicijskih del, z izvajanjem del in usliig s področja metalurgije, kemije in s tema povezanih vej industrije po dogovoru' s člani; > — sklepanje poigodb člani združenja glede posameznih dobav ali, storitev; — sklepanje -pogodb z -drugimi poslovnimi partnerji doma in v tujini; glede dobave opreme ali storitev, ki jih člani združenja ne morejo opraviti; glede pridobitve ali odstopa licenc; glede tehnične pomoči in koprodukcije; — združevanje sredstev za najdene po pogodbi oz. statutu; — preučevanje in obdelava trgov; . —■ določanje skupnih osnov za reklamno in propagandno dejavnost in organiziranje skupnih nastopov na razstavah in velesejmih-;" — 'skrb za koordiniran tehnični razvoj v mejah dejavnosti po pogodbi združenja oz. statuta; — izpolnjevanje proizvodnje kooperacije in koordinacije dobave delov v skupno proizvodnjo prevzetih proizvodov in organiziranje 'skupne servisne službe za proizvode združenja; — organiziranje skupnega’ in koordiniranega nastopanja; —: vzpostavljanje skupne delegatske mreže v tu jini; , — vzpostavitev skupne tehnič-no-kpmercialne organizacije na konkretnih tujih trgih. Združenje opravlja Še posle s področja prometa blaga in storitev ali intelektualnih 'storitev za notranji trg, odnosno glede’ na uvoz in izvoz v prometu s tujino, ki jih je po zakonu mogoče imeti 'za odvisne ali stranske dejavnosti glede na glavni predmet poslovanja. Saj ne bi uporabil lestve, če bi bili vsi bolj pazljivi. (Nadaljnje pojasnilo na zadnji strani) IZ KADROVSKEGA POROČILA (Nadaljevanje) Iz poročila oddelka za socialno in zdravstveno varnost, kateri opravlja vsa dela v zvezi s socialnim zavarovanjem delavcev, vodi evidenco o odsotnosti z Statistični pregled izgubljenih delovni! bolezni, porodniški dopusti) v letu 1|963 in dela vsled bolezenskih dopustov, evidenco stroškov pri izplačevanju nadomestila osebnih dohodkov. Iz svoje evidence je oddelek sestavil letno poročilo, katerega v izvlečku podajamo na tem mestu. dni zaradi bolezenskih dopustov (nesreč, v primerjavi z letom 1962. Število izgubljenih dni % na % izgub. 1963 1962 1962 dni v 1963 I. 3.904 3.187 81,63 6,06 II. 3.306 2.894 87,55 6,19 1 m. 4.169 2.982 71,52 5,88 IV. 5.155 2.954 58,04 5a 81 v. 3.443 2.965 86,11 5,87 VI. 3.249 2J678 82,42 5,52 VII. 3.001 2.754 91,46 5,17 , vm. 3.266 2.504 76,66 4,68 IX. 3.260 2.487 76,15 5,00 X. 5.195 2.700 84,50 5,05 XI. 2.878 2.872 99,79 5,54 XII. 2.817 2.612 92,72 5,01 Skupaj 41.643 33.560 80,59 5,48 Pomembna je razlika v odnosu na 1962. ukrep s cepljenièm proti gripi ugodno le Vi. š'. Ul Poki. š. CS cu 'Ul Metalurška 12 4 16 Strojna 2 2 Eelektro 1 1 Tehn. fizika ‘2 2 Kemijska 2 2 •4 8 Ekonomska . 6 5 . 10 21 Gradbena 1 1 Pravna 1 1 Zdravstvena 2 2 Socialna i 1 Skupaj 26 ; 8 17 4 . 55 ; Seminar, tečaj ali šola Štev. sluš. šte 1 ur v. Stroški izobraže Izobraževalne akcije, izvedene v okviru Izobraževalne razvidne iz naslednje tabele: ga centr a v letu 1963 so 1. Uvajalni seminar 174 195 157.899 2. Tečaj za žerjavovodje 22 216 603.235 3. Tečaj za kurjače plinskih peči 55 158 228.928 4. Politična šola 27 56 . 15.658 5. Seminar za obrat, reševalce 6. Seminar za člane komisij za sklepanje in 82 24 100.528 odpovedovanje delovnih razmerij pri ODS 44 22 15.656 7. Predavanje vodilnemu osebju 38 5 6.210 8. Predavanje o varnosti članom HTV 27 3 7.210 9. Preizkušnja znanja polnilcev jeklenk 2 2 5.686 10. Popravni in zaključni izpiti kontrolorjev OTK 11. Testiranje žerjavovodij učencev poklicnih šol, zdrav. 6 26 22.248 pregledi kandid. za žerjavovo., poklic šole za livarje-kalupar. izvedba tečaja za transport, osebje in periodič. izpit 1,778.092 Skupaj: 477 665 2,941.072 šfa?v Seminar, tečaj ali šola štev. sluš. Štev. ur Stroški izobraže Izobraževalne akcije, ki se odvijajo in bodo zaključene v letu 1964 so naslednje: 1. Pripravljalni tečaj kandidatov za poki. šolo livar — kalupar 22 120 2. Tečaj za žerjavovodje 14 216 3. Seminar, ža sindikalne funkcionarje in člane organov upravljanja 78 24 4. Sem. za gasil, strojnike 78 90 Skupaj': 122 450 Realizacije izobraževalnih akcij smo se lotili na osnovi predhodne izdelave profila poklica oziroma delovnega mesta, programa in učnega načrta za praktično poučevanje. Naslednja tabela daje pregled izdelanih profilov, progarmov, učnih načrtov in skript. Zap. Naziv profila, pragrama in učnega načrta- Stroški izdelave profilov, štev. in skript programov in skript 1. Profil: »Posluževalec strojnih naprav za separiranje in sintranje« 92.454 2. Profil: »Ogrevalec metalurških peči«, »Valjar profilov in polfabrikatov«, »Adjuster valjanih izdelkov« 79.231 5. Profil, program in učni načrt za praktično poučevanje »Posluževalec acetilenskega razvijalca« 64.485' 4. Profil, program in učni načrt za »Posluževalca mazutnih naprav« 36.530 5. Profil, program in učni načrt za »Kurjača plinskih peči« 53.490 6. Profil in program za »Topilec pri livarniških pečeh« 95.420 7. Izdelava: Lista nalog in Osnovni program za poklic »Livar — kalupar« 66.609 S. Izdelava risb za »Osnovni program za^ poklic livar kalupar« 53.766 9. Izdelava skript, prirejenih za tečaj žerjavodovij: — Osnove elektrotehnike: — Dvigala in transportne naprave; — Strojni elementi in tehnol. mazanja; Osnove fizike in mehanike 150.071 Skupaj: - .689.826 Iz prikazanih tabel, je razvidno, da smo v letu 1965 za izobraževanje v okviru podjetja porabili 5,650.898 din. Na uvajalnem seminarju, katerega ab-solvira vsak novo . zaposlen delavec, se na splošno seznani z razvojein podjetja, organizacijo podjetja, z delitvijo osebnih dohodkov, higiensko-tehnično varnostjo, z organi upravljanja -v našem podjetju, itd. Vse to je premalo, za trditev, da smo storili vse, ter dali potrebna znanja delavcu, za Čim boljšo usposobljenost, s tem pa tudi pogoje da bo bolj produktiven član „svoje delovne enote. Mnogo več skrbi bomo morali v bodoče posvečati ^ nòvozaposlenim delavcem, predvsem z vidika sistematičnega uvajanja v delo. Statistika naše HTV službe izkazuje največ nezgod pri delavcih, ki so zaposleni do 6 mesecev. To dejstvo narekuje potrebo, da v bodoče posvetimo posebno pozornost sistematičnemu uvajanju na delovnem mestu. Potrebno je usposobiti v naših proizvodnih obratih določeno število delavcev v inštruktorje za določen kompleks delovnih mest z nalogo, da novozaposlene delavce sistematično in metodično uvede na delo, to se pravi, da ga seznani z vsemi ključnimi točkami, ki so pogoj za hitro, kvalitetno in varno delo. Pri izvedbi tečajev • za žerjavovodje smo dosegli lepe rezultate pri teoretičnem delu izobraževanja, nimamo pa materialnih pogojev za sistematično in metodično praktično poučevanje, predvsem iz razloga, ker so razpoložljivi žerjavi polno angažirani na posluževanju dela, ki ga narekuje proizvodni proces. Zato se ob takih pogojih praktično priučevanje vrši občasno da traja dalj časa in da tudi ne dosežemo zaželenega rezultata. kar pa bi brez dvoma dosegli, če bi priučevanje vršili pod normalnimi pogoji. Krepko občutimo, da nam še vedno primanjkuje metodikov za izdelavo programov za izobraževanje na delovnih mestih, to je tistih inštruktorjev, ki morajo y posredovati praktična, često za praktična in teoretska znanja obenem, PREGLED SEMINARJEV, TEČAJEV IN DRUGIH VRST IZOBRAŽEVANJA IZVEN PODJETJA Vrsta izpopolnjevanja Udeleženci Stroški din Tečaj termične- obdelave kovin . 2 59.986 Tečaj za VK strojne ključavničarje 2 76.000 Tečaj za poklicne gaslice 2 152.160 Tečaj za plamensko varjenje 1 140.790/ Tečaj tujih jezikov • 7 530.600 Tečaj iz higiene živil 16 22.560 Tečaj za raziskavo tržišč L 25.000 Tečaj za delo na Ascota knjiž. stroju 188.274 Tečaj knjigov. II. stopnje 4 4Š.000 Tečaj za ogreval, metal. p. 1 13.780 Seminar pers. evid. in statist. 1 27.872 Seminar o plan. in spremljan, proizv. 1 41.980 Seminar analize poslovanja 1 5L226 Seminar za obdelavo zobatih koles 1 56.986 Seminar za topi. tehnike i 11.020 Seminar za regul. meritve 1 41.980 Seminar za devizne referente 1 15.000 Seminar za livarje 2 4.000 Seminar za organizacijo dela po REFA met. 2 164.640 Seminar o anal. zaklj. račun, in prorač. organov samouprav. 1 12.540 I. kongres o medicini dela 1 34.078 Posvetovanje o statut, sprem, proizv. 2 20.000 Posvet, o standarizaciji 1 • 1.500 Posvet o proizv. v livarnah 1 15.000 Posvet o rekreaciji 1 1.800 Kongres kemikov i 30.000 Občni zbor drutva varil. C. 2 6.000 Praksa v labor. Železarne Jesenice 1 25.672 Praksa za dimnikarski poklic 1 13.100 Praksa za knjižničarja 1 43.380 Praksa za varjenje s svincem i Ekskurzija elek. tehn. društva 2 , 20.000 Politična šola 11-mesečna v Ljubljani 1 P|p§ Politični seminar v Dobrni 2 dni 3 13.260 Politična šola v Gelju 4 35.000 Osebni dohodek v času izostanka od dela znaša 1,566.778 Skupaj 71 1,668.166 Vse skupaj 3,034.944 STROŠKI ZA ŠTIPENDIRANJE IN KREDITIRANJE Vrsta šole štipendije Kredit . Skupaj Univerza Višje šole Srednje šole Poklicne (kemične in administrativne) 2,745.900 662.700 503.500 259.200 1,053.000 555.200 520.000 67.200 5,408.600 762.700 1,408.200 587.200 Skupaj 4,622.400 1,564.500 5;966.700 ŠTEVILO UČENČEV NA DRUGIH POKLICNIH ŠOLAH Poklic Letnik I. II. III. Skupaj Strugarji 18 15 11 . 44. Ključavničarji 25 39. 18 " 82 Električarji .9 4 5 16 Kovači 1 i Rezkalci 1 1 Skupaj 52 58 54 144 MATERIALNI IZDATKI DO 31. 12. 1965 Šolnina Nagrade Skupaj ŠIKC Štore El. šola Maribor 1,128.000 9,251.586 100.000 132.721 10,579.586 432.721 Skupaj 1,228.000 9,384.307 10,812.307 Iz kadrovske evidence je razbrati, da se izredno šola 59 članov delovnega kolektiva, in sicer: o >2 cc o ■ ** Na univerzi Na višji šol !' Na srednji : Na poklicni . <0 a m Ul Metalurška 5 Strojna Elektro Gradbena Ekonomska 1 Pravna 1 Kadrovska Gimnazija Administrat. Trgovska 6 5 23 3 5 1 3 ' 2 •' 2 1 1 1 1 11 28 6 1 6 1 2 1 1 2 Skupaj 14 37 Za stroške izrednega šolanja je bilo v letu 1963 porabljeno 1,316.328'dinarjev. Skupni stroški šolanja in izobraževanja v podjetju v rekapitulaciji so bili, kakor sledi: Izobraževalne akcije v IG podjetja 2,941.072 din Izdelava profilov in programov 689.826 din Štipendije 4,622.400 din Krediti štipendistom 1,344.500 din Nagrade v času počitniške prakse 501.500 din Poklicne šole — nagrade 9,384.307 din Poklicne šole — šolnina 1,228.000 din Izredno šolanje 1,316.328 din Dopolnilno šolanje (izven podjetja) 3,034.944 din Skupaj stroški šolanja — izobraževanja 25,082.677 din Sofinansiranje šolstva pri ObLO ■ 26,000.000 din Skupaj porabljena sredstva za šolanje ,51,082.677 din V tekočem letu bo potrebno še razširiti akcijo izobraževanja v ta namen predvidena tudi večja sredstva. in šolanja, saj so Kako bomo letos letovali Čas .letnih dopustov se približuje iz neverjetno naglico, s tem v .zvezi se postavlja vprašanje, kdaj, Ikje An pod kakšnimi pogoji bomo letos letovali, se spočili in si dobili .novih moči. Kot visa leta nazaj, tako bodo imeli člani naSega kolektiva za dopust na 'razpolago počitniške domove na Rabu in Svetini in pa dom ZB na Svetini. Mimo .teh domov, bodo še člani našega kolektiva lahko .letovali v počitniških domovih ■ ostalih kolektivov, s tem, da bodo lahko koristili regres v višini 500 dinarjev dnevno za iseibe in nezaposlene člane družine. Za one člane družine, ki so zaposleni izven 'našega podjetja pa bo moralo! podjetje oli ustanova kjer so zaposleni poskrbeti regres, kajti pri nas ne bodo dobili regresa, 'ker to zakoniti predpisi prepovedujejo. Priprave za sprejem igositov v počitniške domove so se že pričele, tako da bo pravočasno ure-. Jeno vise, da bi se naš delovni človek na dopustu dobro poč-util in se iz a do v ol j en in spočit vrnil na delo. Kaj pa céne? Bistveno se ne bodo spremenile, bodo pa morda nekaj višje kot liani, ker se je hrana podražila. Upravni odbori počitniških domov bodo storili vse, da bi bile cene dostopne za našega delovnega človeka, upoštevati pa se mora, da počitniški domovi ne bodo mogli poslovati z izgubo, Y najkrajšem oaisn, morda Še pred izidom te številke »Sionskega Železarja« bo določena polna penzionska cena in. pa lestvica za plačilo uslug v počitniških domovih. S polno ceno in z lestvico •bedo seznanjeni vsi člani delovnega kolektiva. Domovi na Svetini so že odprti; počitniški dom na Rabu bo odprt meseca jnnijia, pred tem pa bö dom obnovljen, tako da bo v H jem bivanje nadvse prijetno.. ' . I Sedaj pa nekaj besed o Rabu, kjer imamo, svoj .počitniški dom na ‘res najlepšem predelu tega .•otoka; Rab je otok v Kvarner ju in pripada skupini največ jih otokov na Jadranu. Otok, ki je dolg okoli 22 km in širok do 10 km, je obrastel ^ nizkim borovim igozdom, je pa na tem otoku tudi precej' golih površin. Klima na Otoku je .'zelo prijetna, posebno v poletnih mesecih in zgodnji jeseni. Na otoku je mnogo 'zalivčkov, ki visak zase predstavlja lepo naravno kopališče ,z peščenim dnom, kar je tudi posebnost Raba. Najlepši zalivček je v Loparju, katerega radi lepote imenujejo »Rajska plaža«. Samo mestp Rab. je staro in ga spominjajo že deta 155 pred našim š te tjem, ko je .nosil, ime. Arbum. Mestne ulice so močno ozke, hiše ;so grajene kot srednjeveške patricijske palače z zelo lepimi portali, balkoni, terasami in drugimi, okrasi;: ki predstavljajo umetniško vrednost. Zanimive so • še ieerkve. s karakterističnimi zvoniki in mestnim oibizidjem. Za naše ljudi,, ki prebijejo svoj dopust na Rabu, bo morda zauimli-vo, kam vse lahko gredo na izlet, bodisi s čolnom ali avtobusom in katere kraje lahko vidijo. Naj,bližji izleti ,so na Barbat, Matovico in Suho Punto. Daljši izleti So pa še na otok Pag, Lun na Pagu. Jablanac.i Piunla Križa, na Lošiniti in končno na Lopar. Za nas Slovence je najvažnejši obisk taborišča im pokopališča v Sv. Evfemiiji in Kampom, kjer so bili iv drUigi: svetovni vojni internirani zavedni Slovenci. Tu je lepo urejeno skupno pokopališče s prekrasnim .spomenikom, katerega je postavilo slovensko ljudstvo v spomin ornim, ki so za vedno, ostali na Rabu. Mozaik na spomeniku ponazarja boj in zmago- .slovenskega ljudstva "nad fašizmom. Mackošek Anton Varujmo človeka v prometu Razvoj prometnih sredstev in prometa (kot važna panoga .našega gospodarstva' hitro napreduje. Tudi modernizaciji cestnega omrežja .se v zadnjih letih po- sveča večjo pozornost. Stalno naraščanje prometa cestnih motornih in drugih vozil, predstavlja kompleksni družbeni problem, ki zahteva sistematično reševanje, Kako narašča uporaba motornih vozil v SR Sloveniji, nam kažejo naslednji podatki: 1954 1959 1962 1963 8.000 38.857 67.494 76.942 ' Leto: . Število vozil Poleg navedenega števila motornih vozil; jè v SRS po ' približni oceni okrog 55.000 mopedov (voznikov mopedov je 61.118), ki niso registrirani in nad pol milijona koles. V tranzitnem, .turističnem in maloobimejnein prometu iso, v 11 mesecih lanskega leta našteli na mejnih prehodih v Sloveniji 979.826 'vstopov voznikov tujih motornih vozil. 'Nenehno .naraščanje števila motornih in drugih vozil pa ne bi -smelo hiti že ' tudi vzrok stalnemu naraščanju števila prometnih n'esreč, ki imajo, kot vemo, zelo hode pósl-edicé. Razumljivo je, da;«i vsi. želimo hitrega prometa po naših cestah. Vendar pri tem nè smemo pozabiti najvažnejših činiteljev, ki so tndi porok varni vožji, ki pa sb: poznavanje iii spoštovanje prometnih predpisov, previdnost, obzirnost in treznost. Vsega tegià pa na žalost pri nas iše ni toliko, kòt bi človek pričakoval Iz statističnih podatkov p prometnih nesrečah za leto 1963 v SR Sloveniji je razvidno, da je bilo lani 5.591 prometnih nesreč. Pri teh je 243 oseb izgubilo živ- ljenje, 4:018 je bilo -težje in lažje telesno'poškodovanih, 1,330 nesreč pa je bilo isamo z materialno škodo. V celjskem okraju jè bilo 662 prometinh nesreč pri katerih je bilo 27 mrtvih, 502 telesno po-šfcodpvanih in 133 nesreč samo .z materialno, škodo. Po mesecih so se na'sreče v okraju Celje dogajale po naslednjem razporedil: . " ./ . ■ • . . 1—5 ri tri . K* £ > ' VIII, ri' X HH M Mesec: Nesreče 31 14 25 47 68 52 76. 92 71 82 63 41 Mrtva Silil 1 i 2 i 4 7 2' 1 .5 2 2 Poškodovana 17 8 22- 50 79 ' 58 80 ■88 80 125 68 32 Pri prometnih nesrečah šo bili najbolj prizadeti pešci, kolesarji, mopedisti in motoristi, kar izkazuje naslednja razpredelnica: Najv.ep prometnih nesreč je bilo1 lani. v celjski in žalski občini, za Ostale občine pa'.statistični pregled izkazuje naslednje podatke: Udeležene osebe Mrtvi Težke poškodbe Lahke poškodbe Pešci Kolesarji Mopedisti Motoristi 5 83 51 8 S 60 61 1 . 52 55 6 52 67 Pri prometnih nesrečah je bilo v_ lanskem letu udeleženih 51 otrok od 11 do 14 let .starosti. Dva otroka -sta izgubila življe- nje in sicer v enem primeru 'kot pešec brez nadzorstva na cesti, v drugem pa kot kolesar, ki ni upošteval prednosti. Občina Število škodo . .cđ S3' T3 ■ HI . >co Ö p Mrtvi nesreč Brežice 72 . 3 46 23 Celje,. 168 9 139 20 Lašfco 46 : 2 26 18 Mozirje 30 l 23 6 Sevnica . 24 ' ■ •—‘ ’ • 20 4 Slov. Konjice 37 ' ,3 ■■ 28 ■ 6 -, Šentjur 28 26 2 Šmarje pri Jelšah . 27 i 19 V elenje 55 . • T— ' . ' ' " ". 52 3 Videm Krško 54 1 34 19 Žalec 121 7 11 89, 25 Med najbolj pogoste vzroke nesreč je v statistiki zabeleženo, da se je zaradi nepazljivosti, raztresenosti in izgube oblasti nad vozilom pripetilo 185 nesrpč, na drugem mestu je vpliv alkoholnih pijač zaradi katere je prišlo do 89 prometnih nesreč. Drugi vzroki so ; neprimerna hitrost na pogoje 1 ceste, -neupoštevanje prednosti v križiščih, pri zavijanji! v lévp, nepravilno prehitevanje itd. V. ilustracijo -naj navedemo, da je Od ilo v letu 1963 od- Malomarnost in neprevidnost- vzrok požarov in nesreč Vzrok za požar je poleg tehničnih in drugih pomanjkljivosti tudi dostikrat malomarnost in neprevidnost, ki povzroča ogromno gospodarsko škodo. Mimo ostalih vzrokov za požar je na prvem mestu nepazljivost, ki nam v Sloveniji zaneti letno ca. 359 požarov. Na drugem mestu so gradbene napake, na tretjem pa požari, ki so jih povzročili otroci. Iz tega je razvidno, da je potrebno Tvoja brezbrižnost lahko povzroči katastrofo otroka pride za igranje prav sleherna stvar in ne ve, kaj je zanj lahko usodno. Zato naj starši in vzgojitelji nenehno bdijo nad njimi, poučijo naj jih, da nož, škarje, naboji, vžigalice in podobne stvari niso igrača. Lokomotive na trdo gorivo, ki vozijo skozi ali ob gozdovih, morajo imeti dobre iskrolovce. Pa ne samo v gozdovih, tudi na območju naše tovarne predstavljajo iskre iz lokomotiv stalno nevarnost za požar. Vožnja mimo skladišč, mizarskih delavnic, šamo-tarne, elektrodelavnice in méha-nične delavnice, bi se morala vršiti obvezno z zaprtimi iskrolovci. Pepel se sme čistiti le na določenih mestih, ki so dovolj oddaljena od objektov — nevarnih za požar. Tega bi se. morali zavedati vsi strojevodje, in ostalo prometno osebje. V zvezi z zavarovanjem gozdov pred požari velja pripomniti nekaj osnovnih določb Zakona o zaščiti gozdov (Ur, list FLRJ štev. 29/47). — varovati gozdove pred, požari je dolžnost vseh uradnih oseb, organizacij in državljanov SFRJ; — kuriti v gozdu ogenj je prepovedano od 1. marca do 15. novembra; drugih lesenih zgradb, prepovedano; — sežiganje škodljivega grmičevja, dračja, plevela zaradi izboljšanja gozdnih in planinskih pašnikov je dovoljeno le ob mirnem vremenu in pod nadzorstvom gozdarskega uslužbenca. Poleg navedenih obstaja še nešteto drugih stvari, ki nam lahko povzročijo težko nesrečo. Zdravila v domači lekarni, razne kisline in lugi, morajo biti dobro ozna- preventivni vzgoji ljudi, predvsem otrok posvetiti mnogo .več pozornosti. Vprašajmo se, ali smo pri vhodu v razna skladišča in delavnice, pri delu v mizarski delavnici, pri pranju strojnih delov z;bencinom, ob prehodu skozi gozdove, mimo lesenih zgradb itd. pomislili, da lahko kajenje oziroma malomarno odvržen cigaretni ogorek zaneti velik požar. Ali smo ob priliki nedeljskih izletov v naravo, če smo si zakurili ogenj za pripravo hrane, tega pri odhodu tudi dovolj pogasili, pokrili z zemljo, ali polili z vodo — če nismo, lahko veter razpiha žerjavico na vse strani in nesreča je tu. Otroci si kaj radi zakurijo v ali ob gozdovih', kjer poskušajo na skrivaj kaditi, pečejo krompir, kostanj itd. Prav tako se radi igrajo z ognjem v stanovanjih, skednjih in hlevih. Take nevarne igre na skrivaj so zahtevale poleg materialne škode dostikrat tudi človeška življenja. Majhnemu — osebe, ki delajo v gozdovih (gozdni delavci, pastirji) smejo z dovoljenjem gozdarskega organa kuriti ogenj na prostem le na odrejenih krajih ter ob podvzetih varnostnih ukrepih; — ob močnem vetru je kurjenje v gozdu ali v bližini gozdov in vzetih 365 vozniških dovoljenj in potrdil .o znanju prometnih predpisov voznikom, ki so (bili na vožnji zaloteni v vinjenem stainju. Ta ugotovitev kaže, da je .še vedno veliko število voznikov motornih vozil, ki' se ne zavedajo, da je vožnja v vinjenem stanju skrajno nevarna in kazniva. Poklicni vozniki so v lanšikem letu povzročili 128 prometnih ne- tavljamo, da je v tem času bilo v okraju Celje že 6 smrtnih primerov in šestdeset oseh telesno poškodovanih. V primerjavi z lanskim letom znaša porast smrtnih' primerov za omenjeni. čas 600 %, poškodovanih pa za okoli 85%. . - ; Naloga vseh služb, ki skrbijo za varstvo in preventivo' je, da kar naj.večje število uporabnikov sreč, vpzniki amaterji pa 202 nesreči. Materialna škoda na vozilih, objektih in na tovoru je v letu 1963 znašala preko 95 milijonov z.a celjski okraj in nad 740 milijonov v republiškem merilu. Stanje v letošnjem letu v prvih 75 dneh ni razveseljivo če u.go- cest seznanijo z osnovnimi predpisi o prometu na javnih cestah, sicer ne bo mogoče v doglednem času zajeziti tega problema, ki nam iz dneva v dan povzroča veliko gospodarsko škodo. Okrajna komisija za varnost v prometu Upoštevaj požarnovarnostna navodila čena in otrokom nedostopna. Nepravilna uporaba zdravil ima lahko sila neprijetne posledice. Orožje naj ne bo niti za hip nezavarovano, imej ga v zaklenjenem -prostoru. Ob ognju ne polni nabojev. Spodrsljaj na parketu lahko povzroči nevarno poškodbo. Hodi previdno tudi po preprogah. Lonce z vrelo vodo ne postavljaj ob r.ob štedilnika, kjer ga otrok lahko potegne za seboj. Sekira, kladivo in drugo orodje naj bo vedno varno nasajeno. Pred uporabo lestve se prepričaj, ako je varno nasajena in če so klini trdni itd. Mala iskra lahko zaneti velik požar Še cela vrsta je požarov in nesreč, ki so posledica neprimernega ravnanja z raznimi tehničnimi napravami ali pripomočki, vendar smatramo, da smo našteli vsaj nekaj tistih primerov, ki prav drastično izstopajo v vsakdanjem življenju. Zato je navedene primere smatrati kot pripomoček za vzgojo naših najmlajših, starejšim pa v opozorilo, da nesreča nikoli ne počiva ter vsled tega še tako vsakdanja opravila zahtevajo vso , previdnost in skrb. GASILSKA SLUŽBA dopisujte v svoje glasilo! Zapiski iz zgodovine delavskega prosvetnega dela v Štorah Naj ‘sii bo kakorkoli, vipliv »Bo- V dueli, ko ibomo slavili Prvi maj, nam uhajajo spomini so bile železarske Store neznatno delavsko naselje, tipično delavsko in žal tudi dosti nem-čursko. Po prvi svetovni vojni se je tudi' delavcem v Štorah zahotelo lepšega življenja, prosvetnega izživljanja. Vojna vihra je zanesla naše delavce tudi v dežele, kjer so videli, kako živijo organizirani delavci. Zato so se po vrnitvi v domači kraj včlanili v delavsko strokovno organizacijo, postali so člani socialistične stranke Jugoslavije. Lepo so znali zapeti domače pesmi, toda zahotelo se jim je udarne zborovske delavske pesmi, ki budi delavsko zavest. V Štorah je bil takrat šolisjkd upravitelj Martin' Štante, ki je poslušal, kako so delavci ob večerih lepo zapeli domače pesmi sredi Štor. Kmalu je zvedel za gorečo željo delavcev po pevskem zboru. Svetoval jim je, maj osnujejo pevsko društvo. Res se je zbralo 15 mož,Jii so zaceli med delavci z .agitacijo za ustanovitev pevskega društva, med njimi Žohar -Jurij starejši, Arh Jurij, Se-ničar Franc starejši in še par neugnanih mož. TJspeli so: 19. septembra 1920 je bilo v Štorah ustanovljeno delavsko pevsko društvo »Bodočnost«. Na Silvestrovo tega leta so že presenetili prebivalce Štor z lepo uspelim pevskim, nastopom. To je bilo prvo slovensko prosvetno društvo v sicer nemčurskih Štorah. Delavsko naselje v Štorah je namreč tedaj obsegalo samo -današnje spodnje Štore, Lipa je že spadala pod Teharje. Nastop delavskega pevskega zbora je pomenil za Štore ‘čudovit dogodek. Slovenska pesem, delavska pesem je budila delavsko zavest v srcih delavcev,'ki so takrat delali v izrpdno težkih pogojih v štorski ali pa v celjskih tovarnah. ' Kot že omenjeno, je vodil takratni delavski pevski zbor v Štorah požrtvovalni šolski upravitelj Martin Štante, ki ‘je preživel zadnja leta svojega življenja na Polu‘1 ah pri -Celju in umrl tam letos sredi marca. Na zadnji poti so ga pospremili tudi člani DPD Svobode iz Štor in se tako poslovila od enega prvih buditeljev slovenske in delavske zavesti v Štorah. Člani »Bodočnosti« so potrebovali društveno zastavo, kako priti do take, Bdi bo simbolizirala delavsko prosvetno društvo. V teharski cerkvi je samevala zastava rudarskih, oziroma kovinarskih »zaščitnikov« Sv. Florijana in Sv. Barbare. V te mistične zaščitnike pa pod vplivom revolucionarnih gibanj -po prvi svetovni vojni niso več dosti verovali. Zato ‘So to svojo zastavo vzeli in jo preuredili v novo društveno rdečo zastavo z lepo vezeno srebrno liro. Člani »Bodočnosti« pa so si dali izdelati v Celju iz srebrnih kron ali tolarjev, kar je pač kdo imel, lepe srebrne lire. Pri Žoharjevih verjetno še sedaj hranijo tako liro. Na drog so pričvrstiti diva lepa rdeča traka in zastava socialističnega prosvetnega društva je romala na vse prireditve in nastope delavskih društev, na prvomajske proslave v Celju, po vaseh okoli Štor in še v bolj oddaljene vasi. Povsod so delavce-pevce zelo prisrčno sprejeli in jih pogostili. V dru-' štvo so pristopali tudi kmečki sinovi, toda najprej so se morali včlaniti v .socialistično stranko, potem, so išele lahko postali aktivni člani »Bodočnosti«. Torej že takrat lepa povezava delavcev in kmetov. Delavci pa so bili tudi strokovno organizirani. Pravila »Bodočnosti« so povzeli po pravilih društva »Naprej« v Celju. Z delovanjem pevskega društva se je -širila v Štorah in po vaseh tudi napredna misel. To. pa so s prikritim srdom gledali predstavniki buržuazije, posebno klerikalni apostoli, čakali so na prvo priliko, da uveljavijo zopet svoja načela in utrdijo svoje pozicije, delavce pa izpodrinejo in onemogočijo njih »škodljivi vpliv« na podeželsko prebivalstvo, ki je s simpatijami sprem-1 jato delavsko gibanje, posebno, kjer so delavci znali pravilno agitirati za delavsko-kmečko sodelovanje. Toda buržiiaaija ni dolgo tolerirala takega delovanja proletariata. To se je takoj poznalo tudi v Štorah. Pravijo, da so prvo leto videli v prvomajski povorki iz Štor v Celje tudi 'direktorja železarne Hruschko. Toda že leta 1922 je gospod Hruschka pozval iz Trbovelj nekega strojnika Černeta, ki je ustanovil v Štorah klerikalno strokovno zvezo, z namenom, da razbije delavsko organizacijo in pevsko 'društvo »Bodočnost«. Le malo je bilo omahljivcev, ki so se uklonili volji gospodujočih, ker so pač imeli v tovarni (boljše plače, večina pa je ‘ostala v »Bodočnosti«. Naklepi buržuazije so propadli, Černeta pa je v letu 1923 pobrala noč. Pozneje so ga baje delavci v Brestanici premlatili in podučili, kaj čaka razbijače delavskega gibanja. • Klerikalna strokovna zveza v Štorah je razpadla, z njo tudi njeno pevsko društvo, ostala pa je »Bodočnost«, v katere okviru so pozneje •osnovali še dramsko sekcijo. Zaradi pomanjkanja prostorov pa se dramska skupina ni mogla obdržati. Režim je dalje tolkel po delavskih društvih, kovinarji v Štorah pa niso popustili. V letu 1934 so se spojili s »Svobodo« v .Celju. Ko je bila »Svoboda« po velikih manifestacijah v Celju leta 1935 razpuščena, se je »Bodočnost« ,v Štorah zopet osamosvojila in dalje gojila lepo pesem, borbeno pesem, Živ primer, kakšno gostoljubje je uživalo delavsko društvo pri buržoaziji, je tudi dejstvo, da je imela »Bodočnost« svoje prostore v neki pralnici zadaj za tovarno. Toda delavci so pridno vadili, peli in igrali ter bili med ljudstvom vedno bolj ■priljubljeni i.n prisrčno sprejeti. Vse vasi iso jih poznale in povsod so jih vabili. Nič ni pomagalo, če so koga od vodečih odpustili iz ■tovarne, ali jih .strahovali in onemogočali tudi z drugimi prijemi in metodami. Društvo je živelo in delovalo. Pevovodjo Štanteja iso nameravali premestiti nekam v hribe. Delavci so takoj protestirali pri višjem šolskem svetu, zibrali so nad 100 podpisov, s kolkovano 'vlogo pa dosegli, da Štanteja niso premestili v hribe pač pa v Celje. Vzorni ‘šolnik in vzgojitelj pa ni zapustil 'svojih zvestih pevcev in tamburašev, vozil se je v Štore poučevat vztrajne ljubitelje in gojitelje lepe in borbene pestmi. Sindikalna enota valjarne je imela 20. marca svojo letno konferenco, ki je bila zelo živahna in pestra, saj je trajala od 13. do 15.35 ure. Kot gostje so bili navzoči glavni direktor tov. Tugomer Voga in član izvršnega odbora sindikalne podružnice podjetja tov. -ing. Dušan Burnik. Predsednik enote tov. Vinko Leskovšek je podal pregled dela enote v obdobju lanskega leta. Razprava, ki se je razvila po poročilu, je bila živahna. V njej so člani enote nakazali smernice tza delo bodočemu odboru ter opozorili na nepravilnosti, katere se morajo odstraniti. Mnogo se je diskutiralo o higiensko-tehničnii varnosti, o izboljšavah fizičnega in napornega dela v obratu ter preveliki fluktuaciji delovne sile te enote. dočnosti« je ostal. Čeprav se niso znašli, da bi očuvali arhiv društva, ko so prišli težki časi, ko so prihrumele okupatorske horde s svojimi metodami za uničevanje vsega naprednega. Člani so si razdelili le gotovino par tisočakov, ' nekaj dinarjev pa pustili, da policisti ne bi našli prazne blagajne in uvedli preiskave s preganjanji članov. Pred pralnico je zagorel kras, zgorela je arhiva »Bodočnosti«, iskre pa so švignile po okoliških vaseh in tlele, dokler ni pod vodstvom Osvobodilne fronte tudi v naseljih okoli Štor zagorel upor proti Okupatorju. Vstaja našega naroda pa je Okupatorja in njegove sluge zelo razkačila, da je trdo reagiral. Marsikoga so s pomočjo 'domačih izdajalcev tudi zastrašili, najdoslednejši in najpogumnejši pa so vzdržali iu ostali zvesti svojemu 'ljudstvu. Kompo-le in vasi na pobočjih Svetine so mnogo pretrpele, štorski kovinarji so nastopili mračno pot v zapore in taborišča, tako tudi njihovi zavezniki in sodelavci v odporniškem gibanju, kmetje iz vasi okoli Štor. Marsikdo se ni več vrnil v osvobojeno domovino. Po osvoboditvi je bila »Bodočnost« v Štorah obnovljena, dokler se ni preimenovala v Sindikalno kulturno-prosvetno društvo, slednje pa v. »Svobodo«, ki še danes lepo deluje v Štorah. (Pa vendar pogrešamo živahnejšega delovanja tega delavskega prosvetnega društva, če pomislimo, v kakih pogojih so delali v težkih časih delavski prosvetni delavci iu kake pogoje je ustvarilo delavstvo v novi Jugoslaviji za neovirano kulturno prosvetno dejavnost. Nekdaj tesni prostori pralnice, danes sodoben kulturni dom. Vendar tu ne bi o tem razpravljali. Ti paberki iz zgodovine delavskega gibanja v Štorah so zbrani z namenom, da se spomnimo preteklih težkih, a vendarle lepih časov, ko se je bilo treba za vsako delavsko gibanje (boriti in smo bili presrečni,' obenem pa ponosni, če smo poslušali ubrane akorde lepe slovenske, posebno pa delavske pesmi. Obenem obujamo spomine na delovanje zavednih prosvetnih delavcev, med katere spada tudi pokojni učitelj Martin Štante, ki še posebej zasluži, da se ga stalno spominjamo s spoštovanjem in hvaležnostjo. Take spomine Obujamo v času praznovanja prvega maja in ob dogodkih, kakor je 'bil sedaj IV. kongres Svobod in prosvetnih društev. Prav bi (bilo, da bi še živeči tovariši, člani nekdanje »Bodočnosti« zbrali in zapisali spomine iz zgodovine delavskega prosvetnega delovanja v Štorah in jih poslali upravnemu odboru Svobode, ali pa uredništvo »Štor-skega železarja«, saj ispada to v zgodovino Štor in take zapiske moramo ohraniti. K diskusiji se je prijavil tudi gl. direktor tov. Voga, ki je nakazal nekaj problemov in izboljšav podjetja samega in enote valjarne. Na koncu so delavci izvolili nov 13-članski odbor, v katerem so: 1. Kroflič Ciril, 2. Čretnik Ivan, . 3. Haler Ferdo, 4. Vrhovšek Katarina, 5. Šeško Franjo, 6. Sekušek Drago, 7. Centrih ‘Jože, 8. Perčič Ivan, 9. Planiko Stanko, 10. Kovačič Karel, 11. Pestivšek Stanko, 12. Cmok Franc, 13. Leskovšek Vinko. O klubski Po analizi dosedanjega dela klubske dejavnosti v Štorah lahko z veseljem ugotovimo, da je ta dejavnost lepo uspela. S tem je mladina dobila svoj dolgo zaželeni prostor, v 'katerem se lahko'kulturno in politično izpopolnjuje. Na razpolago ima televizijski sprejemnik, radio z gramofonom in plošče, šah, igralne karte ter dnevno časopisje in razne revije. V klubu je tudi bife,.ki ma na razpolago brezalkoholne pijače in slično. Prostor kluba je v mali dvorani Kulturnega doma, odprt je vsak dan od 18. do 22. ure razen ob nedeljah, ponedeljkih ter državnih praznikih. Obisk je zadovoljiv in vidimo največ mladine, ki ima tako svoj kotiček za razvedrilo. Tako ji sedaj ni potrebno zahajati v razne gostinske lokale v katerih se podvržejo uživanju alkoholnih pijač. Če pogledamo obisk starejših članov kolektiva lahko ugotovimo, da je njihova udeležba zelo slaba in ne moremo si zamisliti zakaj stojijo ob strani. Saj to je ena veja dejavnosti DPD »Svobode«, ki želi s tem dati možnost vsem, da se kulturno in politično izobražujejo, z gledanjem televizijskih oddaj, branjem raznih časopisov, revij in obiskovanjem raznih torkovih predavanj ter preda-vajanj kratkometražnih filmov. Če se povrnemo, na razpored' ko je klub odprt lahko vidimo, d ni najbol jši. Tz televizijskih sporedov vidimo, da so ravno ob nedeljah in deloma ponedeljkih najboljši prenosi. Toda na žalost sta ta dva dni ravno zaprta za obiskovalce kluba. S tein pa so zelo prikrajšani 'ljubitelji kulturnih in športnih oddaj, ki ne morejo slediti prenosov teh dogodkov širom naše domovine in tudi izven njenih meja. Ponedeljkov spored je zelo bogat in bi (bilo nujno, da Upravni odbor DPD »Svobode« razmisli o teh stvareh in če ni mogoče ustreči, da so odprti klubski pro-vsaj ob ponedeljkih, ter deloma humske telovadce, se je pokazalo, da je treba res to vejo vadbe pospeševati in pritegniti k telovadbi zlasti mladino. Odziv mladine pa ni bil zadovoljiv. Šele, ko je odbor isklenil pričeti s tekmovanji v orodni telovadbi, je zanimanje poraslo. V februarju so ,se telovadci iz Štor,pomerili z orodno vrsto Partizana v Trbovljah. Čeprav so nastopiti nasproti šestim telovadcem iz Trbovelj le trije tekmovalci štorske vrste, so kljub ‘poškodbi enega našega telovadca, ki ni nastopil v vseh disciplinah, dosegli naši telovadci lep uspeh. Kot ekipa so zmagali Trboveljčani, med .posamezniki je bil prvi tudi Trboveljčan, toda drugi in tretje mesto sta si delila brata Šrot. V nedeljo 15. marca smo imeli povratno sreča- dejavnosti stori oba dva dni, pa naj bodo ob nedeljah, če bo na sporedu res bogat športni prenos. S tem bd ustregli vsem ljubiteljem teh programov in marsikateremu prikrajšali finančne izdatke za ogled teh prenosov v raznih celjskih. gostinskih lokalih. Dotaknil bi se tudi zelo uspeš-nit torkovih predavanj, ki so bila zares kvalitetna in dobro obiskana. Predavanja so ‘spremljali z dokumentarnimi filmi, diapozitivi in is tem obogatili sama predavanja. Seveda pa naj bi hite takšnih predavanj čim več in naj bi bila to ena stalnih oblik dela klubske dejavnosti. Že takoj v začetku je bilo veliko govora o uvedbi posebnega ciklusa predavanj za izvenšolsko mladino pod naslovom: »ŠOLA ZA ŽIVLJENJE«. Teme tega predavanja govore o problemih s katerimi se srečuje vsak dan mladina in to : izbira življenjskega partnerja, prijateljstvo med dekleti in fanti, o spolnih odnosih itd. Ta predavanja vodijo sami strokovni psihologi, pedagogi in zdravniki. Predavanja v okviru te šole so se uspešno vršilla po vsej Sloveniji in bi ne bite napačno, da tudi mi pristopimo k tej zamisli. S tem bi bila naša mladina seznanjena z vsemi problemi, s katerimi se bo srečala v življenju in tako bo njen razvoj potekal brez večjih pretresov v življenju. Glede obveščanja o predavanjih predlagam, naj bo preko reklame v kinu in na lepakih v Štorah in bližnji okolici in ne potoin osebni vabil, ki krožijo po podjetju. Zavedati se moramo, da z dobro reklamo tuHi uspeh ne bo izostal. S pridobitvijo klubskih prostor rov je dana .možnost vsakemu članu našega kolektiva in mladi -dini nasploh, da se kulturno in politično izživlja. Z njihovo pomočjo, pa lahko življenje in delo v klubu res zaživi in doseže svoj prvotni namen. Marjan Kavka vadbi pa je največji favorit Šrot žal pa si je pri prevalu poškodoval nogo in je moral odstopiti. Zmaga se je tako štorski vrsti tik pred koncem tekmovanja izmuznila iz rok, Trboveljčani so zmagali za 0,25 točke, dosegli so 199,10, Štorjaui pa 198,85 točke. Pri posameznikih je zasedel prvo mesto zopet Trogar, drugo Šrot Edli, tretje mesto Bezgovšek iz Trbovelj, četrto Pavčič iz Štor itd. Ne gre pa le za dosego zmage, gre za krepitev tekmovalnega duha, gre za plemenito tekmovanje, ki podžiga k sistematični vadbi in s tem k postopnem napredovanju. Ko' bosta Šrot' dn Pavčič zopet sposobna za nastope — oba sta namreč po tekmovanju dobila mavčevo oblogo — bodo s tekmovanji nadaljevali. Letna konferenca sindikalne podružnice enote valjarne Tekmovanja podvizajo k vztrajnosti V oddelku splošne vadbe TVD Partizana-Kovinarja v Štorah, ki se bo odslej imenovala gimnastična Sekcija, bodo program splošne vadbe obdržali le še v pionirskih vrstah, medtem ko bodo pri mladinskih vrstah in pri članih oziroma članicah gojili le orodno vadbo in tej veji posvetili vso potrebno pozornost. Že v prejšnji sezoni se je pokazalo, da imajo pripadniki teh oddej-kov, oziroma vrst največ zanimanja le za orodno vadbo. Ko so pritegnili v svoje vrste .telovadce iz Gaberja, ki spadajo med Ti- nje obeh vrst v Štorah. Tekmovanje j.e bilo izredno zanimivo in je številne gledalce zelo navdušilo, ,saj so pokazali nastopajoči res lepo vadbo in visoko znanje,- spretnost in dovršenost V trboveljski vrsti sta izstopala zlaist-i Trogar in Bezgovšek, v štorski vrsti pa ,so navduševali Šrot Jože, Edi, Munih in Pavčič od discipline do -discipline in si lepo nabirali točke. Yse do zadnje točke je štorska ekipa vodila in to že z razliko 7 točk. Pri zadnji disciplini, to je partemi telo-Jože vajo lepo zasnovano začel, 1̻̻ÉÉÌ Spomini iz II. svetovne vojne (Nadaljevanje) poleg torbice in ponovno segel v njeno notranjost. Še .nek majčken zavitek sem potegnil na dan. V njem so bile čisto nove nogavice. Tudi te so bile zame, po-Oitnika, .zelo (dobrodošle, a vitek.,sem položil na kolena, Tudi ta zavojček sem položil k prvemu. Spet sem segel v torbico. Roka mi je obstala... Tega nisem ismel potegniti na dan. Otipal sem namreč velik .težak revolver, tki je v cunjo zavit, ležal na dnu torbice. V strahu sem se ozrl po 'lokalu, če me morda kdo opazuje. Nihče me ni gledal. Zložil isem zavojček nazaj v torbico in jo spet zaprl. Ravno sem se nameraval dvigniti, da bi odšel, tedaj- pa so se odprla vrata. V lokal je stopil mlad moški v uniformi. Za malo, da me od .presenečenja ni zadela kap. Bil je Jacques, s katerim sem se bil srečal v partizanskem taborišču v .gozdovih pod Pire-neji. Takoj sem gä spoznal. Eo je z očmi preletel ves- prostor, je gotovo opazil tudi mene, toda ni me spoznal. Stopil je k točilni mizi, kjer sta še vedno stala in 1 Z dobro voljo sem dosegel sem nesreče s sebe spregeI Ker pa nisem več nerod, izogibam se nezgod. Takle pa postane reva če predpisov ne upošteva. Eden je stikalo vklopil, drugi je na prstih skupil. 3 Tale tu les. oblikuje, z dletom ostrim razsekuje. Ker pa neprevidnost botruje, pa vsled poškodbe zdaj boluje. se pogovarjala ona dva možaka. Potegnil se je na-visoki barski stolček in po običajnem tovariškem .pozdravu, prešel v pogovor z njima. Ko je prišel gostilničar si je naročil »un peau«, to je malo žgane pijače, katero mu je' »Mensieour« prinesel v. majčkenem kelihu podobnem, kozarčku. Dvignil je kozarček in srknil, ravno toliko, da si je zmoči ustnice, postavil kozarček nazaj na mizo in ga ves čas med pogovorom, s prsti pridno vrtel. ' Ker nisem vedel, kako bi dru-, gače .obrnil pozornost nase, sem glasno .poklical gospodarja, pa j mi še prinese pijače. Ko sem še oglasil tu v kotu, v ne preveč dobri francoščini, so se oni trije pri točilni mizi vsi kot en-mož zasukali proti meni. Tedaj pa je Jacquesu vzelo sa-po. »Chari! je vzkliknil, se spustil s stola ter skočil proti meni.« Kje si Oharl? Kaj počneš? je hitel spraševati. Vise je želel ramah zvedeti. Sedel je poleg mene in naročil buteljko. Poklical je tovariša od točilne mize ter me jima predstavil. Tudi gospodar, ki je bil medtem prišel z butel jko, je sedaj začuden stal poleg. Jacques je vsem natočil in trčili smo »na vesèlo snidenje«, kakor je dejal. Pomalem smo .srkali, Jacques pa je vmes pripovedoval, kako in kje sva se srečala in .spoznala. V lokal so prišli še drugi gostje. ‘Gospodar je odšel, da jim postreže. Naša družba in zgodbe, ki smo jih pripovedovali, pa so se mu zdeli Itako imenitni, da je Do nezgode pride često, če vse v obratu ni na svojem mestu. Ker pa red ni bil pri peči, poškodba na stegnu — in sedaj se leči. Nekoč sem tudi sam tako stvari jemal na lahko roko. Zdaj imam v mezincu HTV, ker bit zdrav, čil, želim si le. od nekod priklical svojo »madame« naj streže gostom, sam pa se je vrnil k nam. Prinesel je novo steklenico, četudi še prva ni bila prazna, in jo postavil na mizo rekoč: »Ta je moja.« To je pomenilo, da to, poklanja. Prinesel si je še kozarec, potegnil stol k mizi in prisedel. Na Jacquesovo željo sem pripovedoval, kje vse sem med tem časom bil in kaj počel, odkar sem Ibil zapustil gozdno taborišče pod Pireneji. Pripovedoval sem o starem gospodu, ki šo ga imenovali: »Monsieur doctor«, kako me je v svojem avtomobilu, še z nekim nemškim ranjencem podoficirjem pripeljal v Dax na magistrat. Povedal .sem jim• tudi o proceduri, ki sem jo dal skozi v zaporu. »To so napravili F. F. I.,jevcd,« je menil mož, ki ga je Jacques klical za Vincenta.« Če le morejo kje, se . znašajo . nad našimi fanti. Če pa jim .pade kak naš posameznik v roke, ga zdriblja-jo, da ga še pes ne bi povohal. Celotno odporniško gibanje v Franciji, se je namreč delilo,na dve glavni skupini: Prva, močnejša, prozahodno usmerjena, je bila F. F. I. To je: »Forces Franchise de l’ihterieur.« Kar pomeni: francoske notranje sile Odpora. Druga, prokomuni-stična pa je bila: F. T. P. To je: »Francs Tireurs Populairas,« Kar pomeni, francoske- narodne ali svobodne strelce. Čeprav sta oba tokova, io sta F.. F. I. in F. T. P., imela boj proti okupatorju za skupno nalogo in jima je bila osvoboditev domovine trenutno edini smoter, je prihajalo méd njima ali vsaj med nekaterimi njunimi posamezniki, včasih do kar preveč očitnih trenj. Morda sem res tudi jaz — kakor je to.menil Vincent — bil. žrtev teh ribari j. Naj je že bilo kakorkoli, o vsem tistem rajši nisem več raz-mišljeval. Saj mi pa tudi vse razmišljanje ne bi nič pomagalo. Kar sem .pogoltnil sem moral pač prebaviti. Jacquesu sem razložil svoj trenutni položaj. Prosil sem ga .naj mi kako pomaga. »Rad bi karkoli koristnega počel,« sem mn rekel. Jacques mi je povedal, da se njegova vojaška enota ravnokar pripravlja za odhod na fronto. Menil je, da bi morda lahko šel z njimi. Obljubil je, da bo o tem govoril s svojim šefom. Ko je omenil šefa, sem ga vprašal po kapitanu. Povedal je, da je kapitan bil Ostal v-enoti, ki pa je ostala v službi za vzdrževanje reda v pozadini, dOčim je Jacques dodeljen posebni borbeni enoti, ki bo vsakčas odšla na fronto tja gori proti nemški meji. Jacques mi je še ponovno dal zagotovilo, da bo še tisti dan govoril s šefom o moji priključitvi k njihovi enoti. »Do tedaj pa bo Vincent poskrbel zate, če te res tako roke srbijo,« je še dejal. Vsi smo se tem besedam veselo nasmejali, le Vincent je ostal resen. Menda je že sedaj razmišljal, kako me bo bolj koristno uporabil. Tako smo se dogovorili, da pojdem z Vincentom. Posedeli smo še in se pogovarjali. Seveda moram povedati, da so govorili le bolj drugi, saj mi mota pičla francoščina ni zadostovala za takšen splošen razgovor. Ko je Jacques pogledal na uro,-je poskočil, kot bi'ga nekaj pičilo. »JoJ! Zaklepetal sem se,« je dejal. »Oprostite tovariši, takoj moram uidi ti.« Po vrsti je stisnil roko vsem, plačal zapitek, potem pa nasmejan z glasnim veselim »Orevoir Kamerads!« odhitel skozi vrata. Nihajoča vrata so šavsnila za njim, se še nekajkrati zazibala, potem pa spet obmirovala. Tisti ■trenutek so se mi zdela, kot prežvekujoča čeljust velike pošasti, ki je pravkar nèkaj požrla. Skozi te čeljusti je izpred mojih oči izginil drag človek. Človek, na kakršnega žal v svetu prepored-ko naleti tisti, ki mu je usoda potisnila v roko popotno palico. Ko je 'odšel Jacques, smo še tudi ostali dvignili. Tedaj je pristopil k meni tišti tretji, ki je ves čas skoro molče sedel poleg. Že poprej sem bil sam opazil neko posebnost na njem. Še prav čudna se mi je zdela njegova molčečnost; Stopil je k meni in dejal: »Jaz Maroken. Daleč..., zelo daleč moj dom ... Afrika. Kompri — razumeš?« Seveda mi je bilo sedaj razumljiva njegova molčečnost in vse njegovo zadržanje. Bil je Maročan. Bil je človek, ki mu je prav tako kot meni, usoda naklonila to, da si , skozi solze paniranja in trpljenja ogleda ta lepi rožnati svet. Družila naju je enaka usoda. Mnogo bi si imela povedati, toda za čustva in razgovore ni bilo časa. Krepko sva si stisnila roki ter si pogledala globoko v oči. Takšen stisk krat več, kot tisoč izgovorjenih in takšen pogled povesta mnogo-besed. Vincent pa očividno ni bil preveč zadovoljen z najinim obnašanjem. Jezno je zamahnil z roko proti vratom in tako pokazal, da gremo. Gospodar, ki je po Jacqusovim odhodu bolj molčal, je sedaj vstal in v nekakšni zadregi pričel pospravljati mizo. Ko sem ga pogledal je pomežiknil in naskrivaj pokazal proti Vincentu; Kaj je mislil nevem, uganil pa sem, da je Vincenta dobro poznal in me na ta način nanj opozarjal. Saj sem ga tudi sam pozneje dodobra spoznal. Bilo bi bolje, da ga nisem. Pomahal sem gospodarju, ki se mi je zdel kar prijazen g* in odšli smo. Vincent naprej, za njim Maročan in jaz izadnji. , Stopili smo na ulico. Tu smo se na Vincentovo željo razporedili tako, da sva z Maročanom hodila; na vsaki strani njega, jaz desno, Maročan levo. Hodili smo skozi ulice polnih ljudi, ki so hiteli sem in tja po svojih opravkih. Srečavali smo tudi uniformirance, ki so na rokavu nosili oznake F. F. I-ja ali pa F. T. P.-ja. Ti so s svojimi uniformami predstavljali pravo pravcato pisano družbo. Tu so bile zastopane vse vojaške uniforme. Od angleških, ameriških in francoskih pa tja do pobarvanih nemških. Njih kroji pašo predstavljali vse na-štetd rodove teh vojska. Na ulici sem opazil moža, oblečenega v kompletno uniformo bivše jugoslovanske armade. Nameraval sem ga nagovoriti. Ko pa sem opazil na njegovi šajkači kokardo, to je kraljevi grb, sem to opustih Že prej sem bil namreč slišal ,’ža agente, ki nabirajo ljudi za kraljevo vojsko. Čeprav sem bil — nažalost — o vsem kar se je dogajalo v domovini, slabo obveščen, se mi je instinktivno upiralo, da bi se družil z ljudmi, ki so predstavljali tisto staro in so želeli in delovali, ‘da se tisto zopet povrne. Prešli smo že skoro vse mesto. Tedaj nas je dohitel nek težak s cerado pokrit kamion »Marica«. Vincent je zamahnil z roko in voznik je ustavil. V kabini sta poleg šoferja sedela dva oborožena mladeniča. Meni in Maročanu je Vincent dejal naj zlezeva sam pa se je stisnil k onim trem na kamion zadaj pod cerado, v kabino. CerUda se je tako dobro zapirala, da sem, too šem lezel na kamion, opazil samo nekega človeka, ki je s puško v roki sedel pri odprtini. Ko pa sem se na mrak privadil, šem presenečen opazil dve vrsti temin ih postav, sedečih na klopeh ob steni kami jona. Bili so nemški ujetniki. Peljali so jih na delo. Stražar je povedal, da morajo ti' spraviti v red malo letališče zunaj mesta, katerega so bili Nemci ob svojem odhodu, onesposobili. Medtem je bil kamion .potegnil in je zaradi hrumenja motorja bil nadaljnji razgovor nemogoč. Po krajši ;vožnji smo se ustavili. Stražarja sta poskakala s kamiona. Tudi midva z Maročanom sva zlezla na tla. PrTezli so še Vincent in ona dva stražarja iz kabine. Tis+i stražar, ki je,bil videti najmlajši, je imel za pa- som obešen šlem. Posadil si ga je na glavo. Mladenič s angleškim, krožniku podobnim šlemom na glavi, je bil bolj podoben pustni šemi, kot pa vojaku. Stražarji so se z naperjenimi puškami postavili pred zadnji del kamiona, kjer šo morali' izstopiti ujetniki. Prišel je tudi voznik. Starejši človek, neobrit, čokate postave in-is čepico na glavi. Stopil je h kamionu, prijel za neko vrvico ter pričel vleči. Počasi so se zvijala ter dvigovala krila cerade. Belemu dnevu in mašim očem se je razkrila notranjost avtomobila. Nemci so sedeli stisnjeni drug .poleg drugega. Sedeli so nemi, njih pogledi pa so srepo buljili tja nekam v prazno. Zganili so. se šele, ko je tisti mladenič v čeladi zaklical »Gernar raus!« Dvignili- so se, potem pa enakomerno drug 'za drugim lezli iz kamiona. Na tleh so se kar brez komande avtomatično postavljali v kolono po tri. »Pojdimo!« je dejal Vincent, ko so bili vsi Nemci na tleh in pripravljeni za odhod. Nedaleč oid -ceste je bilo opaziti, kako se v vetru maje tista .pisana »vreča«, po kateri je bilo mogoče spoznati letališče. Tja se je usmerila kolona. Mi pa smo odšli po stranski cesti, kjer je nedaleč Stal ob cesti lep dvorec. Da je to naš začasni dom, je menil Vincent. »Aegros — črnci so tam,« mi je pojasnjeval Marokanec. Dvorec je bil prijazen. Obdajalo ga je drevje in drugo eksotično Zelenje, da je izgledal, kot dvorec iz pravljice. . Pod velikim z divjo trto obra-ščenim obokom smo stopili na dvorišče. Tu nam je stopil naproti vojak H črnec. Po številnih našivkih na rokavih blaze sem spoznal, da je oficir. angleške vojske. Postavil se je v pozor, salutiral ter v višolkm falzetu podal raport v angleščini. Vincent se za raport ni zmenil. Samo zamahnil je z rabo in odšel dalje proti poslopju. Z Marokancem sva mu sledila. Pridružil se nam je tudi črni oficir. Skozi velikanska vrata smo stopili v zgradbo. Ker je bil dvorec krog in krog bogato oibraščen z divjo trto ter drugimi ovijalkami je bil hodnik po katerem smo stopali čisto mračen. Pa tudi ostali prostori zgradbe so ležali v nekakšnem skrivnostnem somraku. Nekaj je pritegnilo mojo pozornost. Obstal sem in prisluhni]. Kot d'a. slišim v vetru glasove oddaljenih zvonov, so mi od nekje zgoraj udarili na uho nežni zvoki kitare, z njo pa se boječe zlila otožna črnska pesem i.n trepetajoče napolnjevala prostor s svojimi mehkimi disonancami. Tu pa se je pokazal Vincent takšnega, kakršnega so drugi že poznali in kot ga je poznal tudi gostilničar v baru. Obstal je sredi hodnika in zakričal, kot bi bil obseden. Kitara in pesem sta na mah utihnili. Po hodniku je pritekel črni podoficir. Obstal je pred Vincentom ter skušal rapor-tiruti. Ta pa ga ni maral poslušati. Z ostro kretjo roke- gà je ustavil in ise zdrl nanj zakaj je dovolil petje sedaj sredi dneva. »♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦v»» Rab — prijetni kraj oddiha naših železarjev. V mesecu marcu 1964 Novosprejeti člani kolektiva: Seme Alojza Alojz, doma iz Brez pri Laškem, NK delavec, valjarna; Jus Franca Vilibald, NK delavec, valjarna; Zupanc Antona Adolf iz Lahovgrabna, NK delavec, valjarna; Ljubič Jiirija Stanislav. iz Podčetrtka, NK delavec, valjarna; Arzenšek Jožeta Stanislav iz Kamenika pri Šmarju, NK delavec v valjarni; Šuler Ivana Rihard iz Bukovja, NK delavec, livarna, sive litine; Poljšak Jakoba Anton z Blatnega vrha pri Jurkloštru, NK delavec, livarna sive litine; Gračnar Ivana Roman iz -Ravnega pri Dobju, NK delavec, livarna sive litine; Povalej Leopolda Leopold iz Bukovja, inženir za strojništvo YŠ. v ÜOS; Pelko Ivana Jože iz Brez pri Laškem, NK delavec, livarna sive .litine; Selič Mihaela Franc iz Laziš pri Dobju, NK delavec, livarna^ sive litine; Korez Jakoba Jožef iz. Završ, NK delavec,.' livarna, sive litine; Rozman. Ivana Marjan iz Prožinske vasi. NK delavec, livarna .šive litine; Videc Jakoba Martin iz Vodruža, NK delavec, livarna sive litine; Kladnik Franca Vaclav iz Vinskega vrha, NK delavec, livarna, sive. litine; Gorjup Alojza Pavel iz Sladke gore, NK delavec, livarna^ sive litine; Toplak* * Alojzija Jože iz Gel ja, strojni ključavničar KV, mehanična delavnica; Skrt Franca Irena iz Celja, SS uslužbenka,. finančni sektor; Ree Henrika Henrik iz Idrije, diplomiran ekonomist, direkcija; Puhar Ivana Ljudmila, kemijski tehnik iz Levca, kemijski laboratorij; Butinar Rudolfa Marija, kemijski tehnik iz Celja, kemijski laboratorij; Kozar Jožefa Jožef, doma iz Vezovja, NK delavec, livarna sive litine; Frece Marije Franc iz Brezij pri Dobju, NK delavec, valjarna;. Soline Jožefa Ivan iz Trnovca, NK delavec, valjarna; Firant Konrada Stanislav, jz Kostrivnice;. NK delavec, jeklarna; Perpar Franca Ljudmila iz štor, NK delavka* splošni sektor; Lovrenčak Marka Jožef, doma iz, Dolge gore, NK delavec, promet; Žlender Jožefa Ivan iz Sopote, NK delavec, promet; Stražnik Ivana Janež iz Žegar, NK delavec, promet; Grač-nar Antona. Anton, doma iz Podpeči, NK delavec, promet; Vrečko Martina Martin iz Šentjurja, SS uslužbenec, komercialni sektor; ‘Ceraj Franca Viljem iz Hrušev-ca, NK delavec, valjarna; Plaiiko Konrada Ivan iz Goriqe pri Dobju. NK delavec, valiarna; Rezar Friderika - Filip iz Štor; NK delavec, promet; Ratajc Ivana Ivan iz Rifnika, NK -delavec,, šamotar-na. Odšli iz podjetja: Kumek Stanko, pomožni delavec v livarni sive litine, samovoljno zapustil delo; Jager Franc, instalater — varilec v energetskem' obratni, jè samovoljno zapustil - delo; Jus Vilibald, delavec NK v valjarni, v preizkusni dobi; Zupančič Ludvik, star 54 let -v našem podjetju zaposlen . 18 lét, zakiadalec PK v livarni sive litine, je bil. invalidsko upokojen.; Grobih Alojz, brusač .v jeklarni, je samovoljno. odšel iz podjetja; GaTser Franc, brusač v'jeklarni, je samovoljno zapustil delo; .Šuler Rihard. pomožni delavec v livarni šive litine, odšel v preizkusni dobi:' Lepičnik Stanko^ jedrar v livarni sive litine, je^ samovoljno zapustil delo; Motoh Jože; transoortni delavec na ekspeditu. odšel v JLA; Korez Maks, pomožni delavec v livarni valjev, odšel v JLA; Jager Viktor, livar KV v • livarni sive litine,' odšel po ; lastni želji;'ing. Šketa Martin, metalurški dipl. inženir v energetskem obratu, ; je odšel v JLA; Zorič Ladislav, 'poinošni zidar v gradbenem oddelku, odšel v JLA; Rebernik Jože. delavec v šamotarni. odšel v JLA; Gozdnikar Miroslav.^elektrome-hanik v elektro obratu, odšel v JLA: Oprešnik Alo jz. : strojni^ ključavničar v mehanični delavnici, odšel v JLA; Ojr stersék Ivan, delavec v šamotarni, odšel v. JLA; Štor Stanislav, premikač na prometu, odšel v JLA; Čaks Jožef, brusač v livarni šive litinè, odšel v JLA; Farchile Jože. metalurški tèhnik v OTK, odšel v JLÀ; Lesjak Ivan, delavec na elek-troplavžu, odšel v . JLA; Novak Jožef, transportni delavec na ekspeditu, odšel v JLA;. Gajšek Edvard, pomožni delavec, v livarni šive litine, odšel v JLA; Lipovščk Jožef, pomožni delavec v livarni sive litine,- odšel v JLA; Žohar Viljem, kontrolor livarskih izdelkov v ÒTK, odšel v JLA- Antlej Franc, mizar v -gradbenem oddelku, odšel v JLA^Esih Ludvik, delavec v' šamotarni., odšel v JLA; Mlakar Rudolf pomožni delavec v livarni valjev, odšel v JLA; Muha Friderik. delavec na elektroplavžu odšel v JLÀ; Antelj Emil,' delavec v skladišču, odšel v JLA; Hiti Edvard, strojni tèhnik v UOS, odšel v JLA; Banovič Dane, delavec v valjarni, odšel v JLA; Gajšek Franc, ključavničar v .mehanični delavnici, odšel v JLA; Kompolšek Karl, elek-tromehanik v elektro obratu, odšel v JLA; Vidic Martin transportni delavec ha ekspeditu, odšel v JLA; Križnik Jožef, premikač na prometu, odšel v JLA; Pušnik Mihael, delavec v livarni sive litine, odšel , v JLA; Muhovec Konrad, elektro tehnik - v konstrukcijskem biroju, odšel v JLA; Plank Viljem, modelni mizar v modelni mizami, odšel v JLA; Gajšek Adolf, žerjavovodja v jeklarni, odšel v JLA; Šorn Ivan, livar v livarni sive litine, odšel v JLA; Vodeb Mihael, livar v livarni sive litine, odšel v JLA; Novak Janez, delavec v valjarni, odšel v'JLA; Rabuza Ivan, delavec v livarni sive litine, odšel'v JLA; Vodušek Alojz, delavec v livarni valjev, odšel v JLA; Tovornik Stanislav, livar, zaposlen v livarni sive litine, odšel v JLA; Grajžl Alojz, delavec v jeklarni, odšel v JLA; Kamplet Janez, pomožni delavec v livarni valjev, odšel v JLA; Senica Ivan, delavec v livarni sive litine, je samovoljno zapustil delò; Škoberne Karl, pomožni delavec v livarni sive litine, je samovoljno Zapustil delo; Kramperšek Matija, delavec v livarni 'sive litine, odšel v JLA; Žohar Karl, elektro tehnik v energetskem obratu, odšel v JLA; Vovk Vincenc, delavec v valjarni, je samovoljno zapustil, delo; Selič Alojz, premikač na prometu, je samovoljno zapustil delo; Selič Janez, delavec • v livarni sive litine, odšel po lastni želji; Vrhovšek Hinko, delavec v livarni sive litine,, odšel sporazumno s podjetjem; Gračner Adolf, delavec v livarni sive-litine odšel sporazumno s .podjetjem; Užman Franc,, pentler v valjarni, odšel . po lastni .želji;-Butinar Marija, kemijski tèhnik v kemijskem laboratoriju, odšla v preizkusni dobi; Mikše Franc, premikač na prometu, odšel po lastni želji; Antlej Rajmund, delavec ; v valjarni, odšel po lastni želji; Gradič Herman, delavec v šamotarni, odšel sporazumno s'podjetjem. « Naraščaj v družini so dobili: Senica Martin iz mehanične, Plavštaj-ner Anton iz valjarne, Tovornik’ Drago iz UOS- Vodeb Martin iž valjarne; Zupanc Alojz iz šamotarne; Gračner Ivan iz jeklarne, Skutelj Anton iz jeklarne; Hrvatič Jože iz valjarne; Bukovšek Mirko iz valjarne; Lah Jože iz obdelovalni-ce. valjev in Gorjup Stanko iz mehanične delavnice., ' Čestitamo !. Poročili so se: Stepanič- Erih iz konstrukcijskega biroja, Štefančič Vlado iž obdelovalnice valjev Logar Zdravko iz jeklärne in Trupej Beta iz metalurškega laborato-^ rija. Majorane Ivan in Frecé Fanika oba iz šamotarne.,, Cèstitamo! Izostanki v februarju: Zaradi bolezni jè bilo izgubljenih 2.632 delovnih dni, zaradi rednega letnega dopusta 1.209, zaradi izredno plačanega dopusta 1.2Ö9, zaradi izrednega plačanega 49, zaradi neopravičenih izostankov 29 in ostalih izostankov 430 delovnih dni, torej skupno 4.512 delovnih dni. NEZGODE ELEKTROPLAVŽ: ZAPUŠEK Ivan in VtNKOVlČ Anton. Pri polnjenju elektrodne mase,na UL etaži elektroplavža sta še zastrupila 's GO plinom.. Do . nèzgode je prišlo zaradi okvare na aksialnem ventilatorju in zaradi nizkega zračnega pritiska,, ki je vplival, da se je škodljiva atmosfera zadrževala na HI.' etaži: JEKLARNA: CESAR Franc je z žerjavom dvigoval kokile iz livne jame. Klešče s katerimi je žerjav dvigal kokile- ^so popustile . in je kokila padla na rob jame, še prevrnila in udarila imenovanega pó peti in prstih leve noge. Do nezgode ne bi prišlo, če bi tov. Cesar zasledoval delo žerjava, tako pa je bil s hrbtom obrnjen pToti njemu. PRIVŠEK Mirko. V prekucnik je nakladal žlindro. Za nakladanje ni 'uporabljal. lopate, temveč jé nakladal roč- no. Pri tem se je kos- žlindre prelomil in inu padel na nart desne noge. Vzrok je neprevidnost'. VALJARNA: PALIR- Jože. • Med odmorom je nesel malico na ravnalno klop, da bi si jo pogrel-. Pri tem se je spotaknil na od-, vodnem nosilcu in. se udaril na koleno desne noge.' Do nezgode ne bi prišlo, če bi v valjarni uredili za segrevanje malice poseben prostor, kot imajo to v nekaterih obratih. OPREŠNIK Milan. Pri vtikanju valjane palice na drugem ogrodju predproge, . mu je vroča skaja' panila v levo oko odi gredicé, ki so: jo valjali na prvem ogrodju. Ker je podobnih nezgod v letošnjem letu več, bi bilo prav, če bi delavci nosili očala z zaščitno mrežo. RUPERT Anton. Pri valjanju nà pred-progi-.je predštegač vtaknil palico v napačen kaliber, kar je imelo za posledico, • da je palica 'spremènila. smer \pri izhodu iž valjev in ga opekla po ahilovi kiti obeh nög. Vzrok nezgode je nepazljivost sodelavca. LIVARNA. ŠIVE LITINE: GRAČNER Miha. Pri potiskanju vozička na katerèm je bila posoda s'peskom je .le-ta zdrsnila naprej in odrinila voziček nazaj proti • 'njemu; Ker ni imel prostora, da bi se umaknil, mu je voziček 'poškodoval golen desne noge. Vzrok nezgode je-zaradi uporabè neprimernega vozička za prevoz . peska in natrpanost delovišča. ŽABERL Henrik. Pri dviganju jedrov-nikà za .cevi 0 200 na stroj za izdelavo jeder za cevi ni upošteval navodil za dviganje. Uporabil je kavélj, namesto verige. Pri- tem je jedrovnik zdrsnil s kavlja in'mu padel na nart leve noge. Vzrok nezgodè je kršenje.- varnostnih navodil pri. delu. GAJŠEK Anton se je v mesecu marcu že dvakrat poškodoval pri svojem delu in iskal pomoč v obratni ambulanti. Tretjič pa je bila nezgoda težje narave in je moral k. zdravniku. Poškodoval si je • palec leve roke, ko je pri odbijanju ülivka se 'le*-ta obrnil in ga. stisnil. - Ne- . previdnost pri delu' 'je vzrpk nezgode. PAJK Vinko, Iz lovilca katrana je' nenaden pritisk, generatorskega plina izrinil vodo tako. da je. plin prosio izhajal iz lovilca. Ker jè delal v neposredni bližini 'izvora plina, se je zastrupila Nezgoda je delno vzrok tudi'.osebne neprevidnosti, ker je imenovani videl da izhaja plin in ni nikogar opozoril na okvaro, ki je nastala pri lovilen katrana. , SAMOTNA: JOŠT Ivan. Jz skladovnice, je .odvzemal opeko in jo podajal sodelavcu. Zaradi naglice in nesmotrnega odvzema opeke iž skladòvnice, mu je padla opeka na hrbet leve roke. Vzrok- nezgode —-' osebna neprevidnost: OBDELOVALNICA VALJEV: ROMIH Lèòpold. Pri odpremibäta v skladišče valjev je tega zapenjal z verigo na žerjav. Ko je bat zapel z verigo. je veriga zdrsnila z bata, ker je bil še sveže popleskan in mu je bat padel na -nart desne noge. Vzrok nezgode jè nepravilno 'zapenjanje bata. I MEHANIČNA DELAVNICA: ŠKORJANCvFranp. Pri centriranju komada ha. stružnici-je moral stroj zavrteti in s g črtalnikoni kontrolirati izvrtino. Pri tein se je nagnil čez šuport, z levo roko pa se. je prijel za sani tako, da 'mu je ročica obdelovanca stisnila mezi-. nec in prstanec lève roke; Vzrok nezgode je osebna neprevidnost pri obdelo-' vanju. ENERGETSKI OBRAT: PETRE Franc. Delal je na stroju za izvijanje rpločevine. Pri-tém jé iz stroja izpadel zgornji valj na spodnja dva in mu stisnil prste leve roke. Vzrok nezgode je okvara na stroju. -• PROMET: * UŽMAH Franc je varil mazalno cev na maizalici .lokomotive. Ko je z .delom končal je snel očala, pri téìh pa nagnil cev iz katere .je še priteklo zaostalo olje-na žareči del cevi, , zavrelo in mu briz-, gnilo v oči. Pri delu -z ' ‘mastnimi in zabij enimi cevmi je potrebno pred varjenjem predmetè -detajlno. očistiti. Če bi imenovani to - storil, bi do nezgode ne -prišlo. EKSPEDIT: PUŠNIK Martin. Pri utovoru vzmetnega jekla ž žerjavom na vagon je odpenjal verigo. Pri tem je ena vez spodrsnila in ga udarila na koleno leve noge., Vzrok nezgode je premajhna izkušenost pri’ delu z žerjavom. POVALEJ IVAN. Pri dvigu bremena,, ki ga. je nosil na vagon, mu je spodrsnilo in jé padel ter si pri tem zvil desno nogo. Vzrok nezgode je težko fizično delo pri nakladanju na vagon. Delavske športne igre Komisija za rekreacijo naše sindikalne podružnice je sprejela od Občinskega sindikalnega sveta vse potrebno ža pripravo in organizacijo delavskih športnih iger celjske občine v počastitev 1. maja — praznika dela. Vse tekmovanje, razen šaha, se bo odvijalo ina naših športnih objektih na Lipi od 20. do 25. aprila 1964. Tekmovali bodo v sledečih panogah: Moški: — streljanje, ;— namizni tenis, — odbojka, — kegljanje,/ — mali rokomet, ■ : — mali nogomet, — šah. Ženske: yp streljanje, •— namizni tenis, — odbojka. Tekmovanja se bo udeležilo 22 sindikalnih podružnic celjske občine. Naša podružnica nastopa v vseh panogah. OBVESTILO Članom kolektiva sporočamo vest, da je v nedeljo, dne 29. marca t. 1. za vedno zatisnil oči Jože ŠRIBAR. Bil je dolgo vrsto let zaposlen v jeklarni. Kot priden in vesten delavec je bil med člani kolektiva priljubljen. Zadnji dve leti pred smrtjo je bil invalidsko upokojen. Na njegovi zadnji poti smo ga spremljali 31. marca na pokopališče na Teharjih. Ohranili ga bomo v trajnem in lepem spominu, njegovim svojcem pa iskreno sožalje. Arh Jože, ki se nahaja na odsluženju vojaškega roka v JLA, se zahvaljuje za čestitke ob Novem letu 1964 in za darilo Sindikalni podružnici podjetja in kolektivu elektrodelavnice ter želi mnogo uspehov v novem letu. Planinšek Tone, ki služi rok v JLA v Makedoniji pošilja lepe pozdrave; sodeloval je pri reševanju ljudi ob priliki skopske tragedije v sklopu vojaških enot, ki so. takoj prihitele na pomoč nesrečnim ljudem. V ponos Bi šteje, da je sodeloval pri plemeniti akciji. ZAHVALA Društvo upokojencev Štore— Teharje se Upravnemu odboru Sindikalne podružnice železarne Štore najprisrčnejše zahvaljuju za razumevanje in izdatno tovariško pomoč. Poskrbeli bomo, da bo finančni prispevek pomoči najskrbnejše korisčen v prid tistim, ki so svoj čas kot člani te siiidikallie podružnice delali in prispevali v dobrobit ne samo delovnega kolektiva železarne Štore, temveč tudi v dobrobit naše lepe socialistične dežele. Vsem našim bivšim tovarišem in tovarišicam delovnega kolektiva želimo veliko uspehov v plodnem delu pri graditvi socializma. ZAHVALA . Ob prerani izgubi mojega moža Karla, se v svojem imenu in v imenu otrok toplo zahvaljujem za sožalne besede vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Posebna hvala vsem darovalcem vencev- in cvetja, godbi Železarne Štore in vsem govornikom. Flis Justina 2. -|| 3. 5. 1964 »ALAMO II« M ameriški barvni film; kavbojski film z zgodovinskim ozpdnjem. V glavnih vlogah nastopajo: John Wayne, Richard Widmarck, Laurence Harvey. 8. 5. 1964 »SREČNO KEKEC« — slovenski mladinski film. V. glavnih vlogah nastopajo: Velimir Djurin, Blanka Florjane, Martin Mele, Ruša Bojc, Bert' Sotlar, Marija Goršič, Stane Sever. 9. — 10. 5. 1964 »LJUDJE NA MOSTU« — ruski barvni film; ljubezenska drama. V glavnih vlogah nastopajo: Vasilij Merkurjev, Natalija Medvedova, Aleksandra Zavialova, Oleg Tabakov, Ljudmila Kasia-nova. 16. ffg| 17. 5. 1964 »DOM NA GRIČU« —r-— ameriški barvni CS ■film; dramaJipS izredna dolžina.. V glavnih vlogah nastopajo: Robert Mitchum, Eleanor Parker, George Peppard, George Hamilton, Everett Sloanè. .23. ■—24. 5. 1964 »TI LOVIŠ« — slovenski mladinski film. 30. J- 31. 5. 1964 »BEG V VERIGAH« — ameriški film; drama. V glavnih vlogah nastopajo: Tony Curtis, Sidney Poitier. V nedeljski matineji za šolsko mladino bodo predvajani naslednji filmi: Alamo II. del, Ti loviš in Beg v verigah. Naša knjižnica • je'sicer dokaj časa, v zaostanku 'z objavljanjem naslovne, rub-, rike,'zato nadaljujemo z objavo .prejete strokovne'literature in bomo tudi'v -bodoče, s temi objavami ažurni. w V tekočem letu smo naročeni nà sledeče strokovne časopise: , ARCHIV FÜR DAS; EtSENHÜTTBNWE-,SEN. Nemčija. AÜTOMATIKA, strokovno glasilo za aniiomatiko, Jugoslavija. ' BILTEN DOKUMENTACIJ, Jugoslavija, DELO IN-VARNOST; Jugoslavija. g EKSPRESS INFORMACIJE, SSSR . ELEKTROTEHNIŠKI VESTNIK: Jugoslavija. FIZIKA METALLOV I ' METALLO VE-DENIJE. SSSR. FOUNDRY, USA. .FOUNDRY TRADE JOURNAL, Anglija. ■. QIESSEREIERFAHRUNGS AUSTAUSCH, Nemčija. GIESSEREIPRAXIS, Nemčija. GIESSEREI, Nemčija.. GIESSEREITECHNIK, Nemčija. .HUTNICKE L1STY, Češka. IZBOR, list za pitanja organizacije i produktivnosti rada, Jugoslavija. INFORMACIJE, organ poslovnog udruženja Ekonom tehn biro. TŽVhNTTTA QQQP § . JUGOSLOVANSKO PRONALAZAŠTVO. Jugoslavija. KEMIJA V INDUSTRIJI, Jugoslavija. ŽURNALI, LABORATORNOE DELO, SSSR LITEJNOE PROIZVODSTVO. SSSR. LIVARSKI VESTNIK, Jugoslavija. MAŠINOSTROJITEL, SSSR. ZEITSCHRIFT FÜR MESSEN — STEUERN und REGELN, Nemčija. METALLO VEDEN! TE I TERMICESKA-JA OBRÀBOTKA METALLOV, SSSR. NAŠI RAZGLEDI, Jugoslavija. NEUE HÜTTE, Nemčija. NOVA PROIZVODNJA, Jugoslavija. NO VIE KNIGI, SSSR. OGNJEUPORI, SSSR. PRIRODA. ÖLOVEK in ZDRAVJE., ; iREFERATIVNIJ ŽURNAL tehnologija i finansirovanje naučno-išsledovatelskih SSSR. _ REFERATIVNIJ ŽURNAL: organizacija ■ finansirovanje naučno-issledovatelskih rabot., SSSR. REFERATIVNIJ ŽURNAL: metalurgija,. SSSR. • SIEMENS ZEITSCHRIFT. Nemčija i RUDARSKO-METALURŠKI VESTNIK, Jugoslavija STAHL und EISEN, Nemčija. STALJ, SSSR. STANDARDIZACIJA, Jugoslavija. strojniški vestnik, Jugoslavija. TEHNIKA, Jugoslavija. TEHNIKA PODMAZIVANJA, Jugoslavija. ’ TONINOUiSTRIEZÉrrUNG, Nemčija. VARILNA TEHNIKA, Jugoslavija. . VATROSTALAC, Jugoslavija. VESTNIK MASINOSTROJENJA, SSSR. VPRAŠANJA NAŠIH DNI, Jugoslavija. ZAŠTITA MATERIALA, Jugoslavija. ZAVODSKAJA LABORATORIJA. SSSR. ZENTRALLBLATT DER HÜTTEN und WALZWERKE. ZEITSCHRIFT FÜR WIRTSCHAFTLICHE FERTIGUNG. ŽELEZAR, tehn. priloga glasila Žele-zarnà Jesenice. • ŽIVLJENJE IN TEHNIKA, Jugoslavija. ŽURNAL ANALITIČESKOJ . HIMn, 9SŠR. Novo prejete knjižne enote strokovne literature: Führer' durch die technische Literatur, 1963 München* broš. Korablev P. A.: Točnost obrahotki na metallorežuščih stankah v priborostro-enii. Moskva 1962, vez. Kalina P.: Handwörterbuch der polnischen und deutschen Sprache. Polnisch—, deutsch. Berlin 1956,- vez. Friedrich W.: Tabellenbuch für Elektrotechnik. Bonn 1958, broš.