MS. štev. Velja v Ljubljani in po pošti: £'lo leto . K 350-->01 Mia . . . „ 180-— ieiri leta . . „ Otrla mesec . . „ 39'— 2,a inozemstvo: «10 let« . K 480’ — J01 Mia. . . . 240 — tetri leta . „ ]?0 — 13 mesec . „ 40 — , (DM.I.L lete. Za Ameriko: oletno . . 8 dolar, letno . 4 dolarje •tlctno. . 2 dolarja DtSiijajr skazmci. jajo po jtu in sicer 1 *■ se Češkoslovaška 113 udeležila izvrševanja sanketj, bi bila češkoslovaškemu izvozu zaprta pot v Jugoslavijo iu Romunijo. Alo re hotela od Nemčije popolnoma odtrgati. Posledice sankcij bodj za Nemčijo hude. težava bo morala skibctl, o« Jih c o paraiiz.‘» >a. To je vprašanle naše bodočnosti. To vprašanje se ne sme motriti ! političnega, temveč z gospodarskega vidi?a Praga, 23. aprila. Zadnja številka revije »Zbornik zahraničny po!itlky«, ki jo izdaja zunanje ministrstvo piše; da se mora Češkoslovaška postaviti na stran Francije. S tem ul udeležba pr) sankcijah za Češkoslovaško nikak problem več in gre samo še za taktiko in rok pričetka Izvajanj sankcij. Sankcije. Anglija svetuje k previdnosti. Berlin, 23. apr. (Izv.) Posvetovanja centralne vlade glede novih nemških predlogov Ameriki, so se vršila pozno v noč. Vlada drži svoje predloge zelo tajno in jih bo šele danes zvečer objavila predstavnikom političnih strank pod pogojem, da le peedini odbori zvejo o njih vsebini. V časopisih se sinejo ti predlogi šele pojutrišnjem objaviti. Zbornična seja se je preložila na ponedeljek. L ondon, 23. apr. (Izv.) Times priporoča angleški vladi pri sestavi prisilnih odreob proti Nemčiji največjo , Pazljivost. Obstoja namreč možnost, da bi trajna zasedba ruhrskega . ozemlja vodila do sklopitve francosko nemškega Industrijskega trusta. Interesi kovinske industrije mogli bi Privesti tudi politično zbližanje nemškega in francoskega naroda na dober tir ter kontrolirati svetovno produkcijo kovinske industrije. Zbližanje Nemčije in Fancžje bi blagodejno uplivalo tudi na sosedno Rusijo. Ti skupni inieresi mogli bi se raztezati tje do Japonske. Newyork, 23. apr. (Izv.) Nemška nota predsedniku Hardingu in njegov odgovor na to noto se mnogo razpravlja po časopisju. Splošni utis je ta, da Amerika še ni popolnoma odklonila nemških predlogov. Danes je bilo opaziti, da se je na njujorški borzi začel kurz marke napram včerajšnjemu dnevu vidno dvigati. IZVOZ ŽITA BO ZOPET DOVOLJEN. Beograd, 23 aprila (Izv.) Trgovska zbornica v Zagrebu se Je obrnila do predsednika ministrskega sveta s prošnjo, da se SHOD NSS PRI LOZARJU. Krajevna organizacija NSS za St. Jakobski okraj v Ljubljani je sklicala za sinoči volilni shod v gostilni pri Lozarju pri sv. Jakobu. Shod je bil jako dobro obiskan, soba je bila nabito polna. Otvoril je shod predsednik krajevne organizacije tov. Zorko, ki je izrazil veselje nad tako obilno udeležbo, čeprav obstoji krajevna organizacija še le mesec dni. Organizacija lepo napreduje, dokazuje da se ideja NSS čim dalje bolj širi. Upravičeno smemo pričakovati. da se bodo v St. Jakobskem okraju glasovi pr* sedanjih volitvah podvojili od zadnjih. Tov. Juvan je orisal komunalni program NSS, tov. Pesek pa zgodovino, razvoj in naloge NSS. Govorili so še železničar Ple«tv*čar, državni uradnik Leskovec in Males. Vladalo je veliko navdušenje za NSS in so sklenili zborovalci. da bodo volili v torek kandidate NSS ter te dni agitirali za nje, da pridobe še omahljivce in nezavedne, da bodo volili stranko, katere prapor je čist in ncoinadeževan In katere kandidati imajo resno voljo, da bodo v občinskem svetu zastavili vse svoje moči za dobrobit ljubljanskega prebivalstva. SHOD PRI RUPARJU. Volilni shod NSS za dvorski okraj se je vršil sinoči pri Ruparju na Tržaški cesti. Predsedoval je tov. Ve-lepič, glavni govor pa je imel kandidat tov. Rupnik, ki je v nad enournem govoru razvil komunalni program NSS. Za svoja izvajanja je žel vsestransko odobravanje. Tudi nasprotniki — pristaši JDS in JSDS — so izjavili, da se popolnoma strinjajo s stvarnim poročanjem. Kandidat tov Jug je poročal o razvoju NSS. Tudi njegov govor je bil sprejet z burno pohvalo. Nato se je razvila zanimiva debata, ki je končala s tem, da so izjavili zastopniki komunistov in -soc. demokratov, da se strinjajo s komunalnim programom NSS in da je priglasilo 45 (petinštirideset) organiziranih jedeesarjev, ki so bili doslej stebri liberalne stranke, svoj pristop k NSS. Tako se množijo čedalje bolj vrste mlade, čile in ne-omadeževatie stranke narodnih socl-jalistov. SHOD PRI LISJAKU. Za Poljanski okraj se je vršil sinoči volilni shod NSS pri Lisjaku pri klavnici. Predsedoval je tov. Babnik, govorila sta tov. Bofon o komunalnem programu NSS in tov. Tomec o dosedanjem mestnem gospodarstvu. Vladalo je veliko navdušenje za NSS. SHOD V TRNOVEM. Za Trnovski okraj se je vršil včeraj shod NSS pri Breskvarju. Shod je bil zelo dobro obiskan in je poročal tov. Tavčar o komunalnem programu. Vsi navzoči so se z navdu- Pred letom dni smo zapisali sledečo besede: Ne pomaga nič: dejstvo se ne da prikriti. Tudi naša družba razpada končno lo na dva razreda. Eden je pred bajoneti in puškinimi cevmi, drugi Je za njimi. Kri, ki jo tekla na Zaloški cesti dne 24. aprfla 1920, je pečat na to resnico. Tisti, ki so stali pred bajoneti, niso naši prijatelji Več kot razred za bajoneti smo morali prenest] mi od njih nasilja, nasilja njihovega nevednega socljalizma. Zasmehovanje, sovraštvo, nasilje, vse smo že od njih in od nlihovih manj pogumnih so. drugov morali pretrpeti. Niso naši prijatelji, i ml pa njihovi ne! To so naši bratje. Člani Istega razreda kot mil Njihovo ravnanje Je bilo zmotno, toda zato še njihovega hrepenenja, ali boljše, temelja, Iz katerega njihovo hrepenenje poganja, nc preklinjamo. Nismo med tistimi, ki stoje za bajoneti. Trdimo le, da se da socializem uresničiti iudi brez pohodov pred puškine cevi Prepričani smo, da se da sploh le tako trajno uresničiti, da premagamo bajonete ne s surovo silo, temveč z razlogi uma in vesti. In to orožje le močnejše kot bajoneti z Zaloške ceste. Leto je skoro že minilo od takrat, ko smo delavstvu v preudarek napisali te besede in mnogo se je izpremenllo od takrat. Eno pa je ostalo pri starem: še vedno obstoja razred pred In za bajoneti Toda tl bajonet] sc majejo, In oni, ki se krijejo za njimi se tresejo bolj in bolj — naše orožje se izkazuje za močnejše in zmaguje. Devlza treznega delavstva ni In ne sme bit] dlkiainra. Naše ideje In naša pota so drugačna. Nočemo tudi mi nc, da bi ostala naša delavska moč politično mrtva, neporabljena, temveč hočemo ravno obratno, da sc udejstvi popolnoma hi povsod, da privede dauašnjo družbo, ki trpi In gineva pod jarmom za bajoneti se skrivajočimi klikam) do socljalnega osvobojenja. Hočemo* da privede naš narod in človeštvo k boljšemu življenju, da ustvari trajne vrednote* sigurno bodočnost in zato nc bomo nikdar krenili na pot boljševizma, ki le pripravlja razpad In glad) pot reakciji. Jasnote nam je treba! Brezmejna sebičnost tako Strank kot posameznikov, gospodarska kot politična tira narod k katastru!]. In nikdo drugi kot vi, delavci z rokami in razumom ,ne bo odrešil domovine« države In občine. Vi ediui laiiko postavite z vašo odločnostjo trdno podlago bodočnosti in skrajšate sedanjo težko dobo. Ne smemo več kolebati med revolucijo in reakcijo v obupnem stanju gospodarskega življenja in gnile morale. Sedaj, tovariši prihaja zopet naš čas, sedaj zopet prihaja čas našega programa. Vse gre v boj! In mi, ki Imamo najboljši program, najplemcnitejše ideje in nalpršre-nejše Ijud) ne smemo ostati v brezmočl, V, katero bi nas rada pahnila reakcija. Delavci z rokami in umom! V naših rokah je usoda občine, na našo smer sleda naš narod! Ne držimo rok v žepu! Pojdite v boj za vlado vsega ljudstva, ne za vlado cucga razreda, za vlado resnične naprednosti hi resnične demokracije, ne vlado bankokra-clje in kiikarske nadvlade, Resničuost besed, ki smo jih zapisah pred letom, je prošio leto potrdilo. Abo le naše delavstvo to spoznalo, potem je kri, prelita pa krivdi hujskačev iu reakcionarno vlade rodila svoj sad. porečilo. zopet dovolj izvoz žita, posebno koruze iz naše države, ker je zadnje dni povsodl de- j šenjem izrekli za NSS. Ta shod je zevalo in Je upati na dobro letino. Po vsej j pokazal, da SC širi ideja. NSS tildi V P'»lik izgleda, da se bo ta prošnja tudi ] jem delu Ljubljane z najboljšim USDC- ugodno rešila. [ hoill. ŠE DVA SHODA. Oh zaključku lista mim je došlo da sta se sinočnja shoda NSS v Vodmatu pri Cotiču — poročal tov. Est — in za Kolizejski okraj pri Kavčiču — poročal tov. Ambrožič — jako dobro obnesla. Radi pomanjkanja prostora ne moremo priobčevati obširnejšega poročila. Šest shodov je sinoči priredila NSS v Ljubljani in vsi so se izvrstno obnesli. To je veselo znamenje in porok za zmago v torek 26. tm. KARL HABSBURG BO INTERNIRAN. Genf, 23. apr. (Izv.) Po sklepu švicarskega zveznega sveta se namerava bivšega kralja Karla v Hai-degg-u internirati. Ta kraj se mu bo določil kot bodoče bivališče katerega brez posebnega dovoljenja političnega okrožja ne bo sinel zapustiti. Bazel, 23. apr. (Izv.) »Baseler Nachrichten« poročajo o preiskavi potovanja bivšega kralja Karla, da je isti zapustil Švico jrreko Ženeve. MONARHISTIČNA ZAROTA NA DUNAJU. SEDEM DIJAKOV USTRELJENIH. Budimpešta, 23. apr. (Izv.) Kakor poročajo listi iz Arada, je bilo v zvezi s pred nekaj dnevi baje odkrito dijaško zaroto razun dosedaj aretiranih 80 dijakov, še nadaljnih 60 dijakov aretiranih. 75 dijakov je zbežalo preko demarkacijske črte na Ogrsko. Med prepcljavo aretirancev na kolodvor porabili so ti nastalo zmedo ter so skušali pobegniti. Policija je za njimi streljala, pri čemur je bilo 7 dijakov ubitih in večje število ranjenih. KONGRES PROMETNIH DELAVCEV. Genf, 23. apr. (Izv.) Internacijo-lialni kongres prometnih delavcev je sklenil, da se vrši prihodnja skupščina v jeseni 1922 na Dunaju. Svojo odločitev utemeljujejo s tem. da morajo dunajske prometne delavce s svojo navzočnostjo na Dunaju podpirali v njih boju proti reakciji ter braniti mlado republiko pred Habsburžani, NOVA CESTA M H s CMUREKOM IN SV, H IJO. Peojrad. V;, apilla. Na vprašanje pik slanca dr. Hohnjcca o gradbi ceste ired Mariborom in Radgono je odgovoril mini-sfer /a lavne zgrsurc, da se bo graJ-a cesta med Cmurekom >11 Sv. llijo In da Je za tv «.vbren Hredi i tu pol milijona kron. SOVJETSKE KONCESIJE INOZEMSKIM KAPITALISTOM. Nevzdržnost komunizma. Pariz, 23. aprila. »Europe Nouwella« objavljap oročilo Kamenjava o koncesijah, k| lih bo sovjetska Rusija dala tujini kapitalistom. V poročilu se ve!!, da svet še ni zrel za sovjetski režim In da se mora zatorej poizkusiti, delati skupno z inozemskim kapitalizmom. Ugotavlja se, da sovjeti nc morejo brez tujih kapitalistov Izrabljati bogastva Rusije In vzpostavit] gospodarsko življenje države. Nasprotno pa bi podelitev konccsU ruskemu kapitalizmu pomenilo odstop sov« Jetskega režima. ZVEZA MED SOVJETSKO VLADO IN S1NFAJNOVCI. London, 23. apr. (Izv.) Vlada je vi zbornici izjavila, da ima dokaze V. rokah, da obstoja zveza med rusko boljševiško vlado in sinfajnovci na Irskem Čez nekaj dni se bo o tern predložila v parlamentu »Bela lcnjii ga«. AVSTRIJA SE OPRAVIČUJE V PARIZU, Pariz,'22. aprila. (Izvirno poročilo.) Avstrijski poslanik AIthorst Jo pojasnil dane* zunanjemu ministrstvu stališče avstrijske vlade napram gibanju o priklopit vi k Nemčiji. BORZNA IN TRŽNA POROČILA, 23. apnila. Valute in devize. Beograd: Valute. Dolarji 35.10—35, 20, lunti 136—137, irancoskl Iranki 256— 257, lire 166—167, leji 53—53.50, levi 42.50 do 43.75, marke 53—53.5, češkoslovaške krone 47.50—48, avstrilske krone 6.40—5.60, napolcondorl 118—119. Praga. Devize: Berlin 112.25, Curih 1278.50, Milan 346.50, Pariz 535.50, London 289.50, Nevv Vork 72.50, Beograd 198-8T* Dunaj 9.67 in pol. Curih. Devize: Berlin 8.65, Nevv Yorir 577, London 22.70, Pariz 42.10, Milan 27, I Praga 7.80, Zagreb 4.05, Dunaj 1.50, avstr, ( krona 0.98, JDS in uradništvo. Pred durmi so občinske volitve. Stranke, ki čudjo, da so dogospoda-rile, uporabljajo zadnje sile. da bi se obdržale čim dalje. Njih agitatorji dclujeio javno in tajno z obljubami, vabo in silo. Pomen sicer nepoznanega in nepriznanega »uradnika« je zopet oživel. »Šefi« pritiskajo, sladko besedičijo, so izredno prijazni. »Uradnik«, ti si »gospod«, spadaS med tne^čane. zato moraš iti tudi ob volitvah z nami. To so JDSarjev vabljive in bodrilne besede uradnikom — volilcem. Oglejmo pa si na nekaj primerih, kako upoštevajo ti »gospodje« uradnika v času. ko niso pred durmi volitve. kako ravnajo z njim kot z delavcem v svojih podjetjih. Mestna hranilnica ljubljanska je občinsko podjetje. V teni zavodu so imeli dosedai besedo kapitalisti in meščani združeni v Jugoslovanski lemokratski stranki (JDS.) In kako se postopa s temi uslužbenci? Evo Vam slučajev: Meseca septembra 1. 1917., v času najhujšega pomanjkanja živil in stradanja so zaprosili ti občinski uslužbenci, da bi debili od mestne občine nekaj krompirja. Njih prošnja se je odbila s tehtnim razlogom: Uradniki Mestne hranilnice so člani »Društva zasebnega uradništva«. za nje mestna občina nima krompirja. Meseca marca 1919 je uradništvo denarnih zavodov započelo akcijo za 'izboljšanje svojega gmotnega položaja. Temu gibanju se je pridružita tudi od vseh zapuščeno uradništvo Mestne hranilnice. Organizacija se je obrnila s posebno vlogo do načelstva JDS in prosila, da bi se upravičenim zahtevam tega uradnl-Stva ustreglo. Načelnik JDS sam pa je dne 14. 3. stavil v občinskem svetu predlog, da je uradništvo Mestne hranilnice občinsko uradništvo m mu sodijo le taki in ne višji prejemki. kakor občinskim in ne kakor zasebnim uradnikom. Tako so tiste osebe, ki za časa vojne hranllnične-ga uradništva niso hotele priznati kot k občini pripadajočega, ker bi »a bilo treba v aprovizacili podpirati kakor občinske uradnike, so ga sedaj, ko bi mu bilo treba Izboljšati njegov gmotni položaj primerno uradniStvu drugih denarnih zavodov, pritegnile mestni občini, da bi mu nc bilo treba zvišati prejemkov. Meseca oktobra 1920 zaprosili so hranilničnj uslužbenci, da bi se jim priznala zvišana draglnjska doklada in sicer vsem brez Izjeme. To prošnjo je ravnateljstvo zavrnilo. Sklenilo pa je. da se regulirajo dra-ginjske doklade hranilničnlm uslužbencem natančno po načrtu za državne nastavljence. Vsled tega so dobili zvišane doklade sluge, pomožni uradniki in uradnice ter uradniki do IV. čin. razreda. Ostali uradniki pa ne. To bi bilo na vse zadnje v redu. Meseca decembra pa je hra-nilnično ravnateljstvo svojevoljno in brez sklepa in pritrjenja občinskega sveta priznalo z ozirom na draginjo in z ozirom na to. da uradniki IV.. III.. II. in 1. čin. razreda, ki meseca oktobra niso dobili zvišanih doklad dobe izreden povišek v znesku po K 6000.— na leto. Ta izreden povišek pa so dobili le samci, ože-njenci brez otrok in s preskrbljenimi otroci, oziroma s samo enim otrokom. Ni pa se priznal prav noben pfifVtšek prejemkov onim uradnikom, ki so očetie 3, 4 ali 5 nepreskrbljenih •ti večinama šolo obiskujočih otrok. Ko se ie proti temu krivičnemu sklepu uradništvo pritožilo na načelstvo in klub občinskih svetnikov JDS. da bi to krivico popravil občinski svet. vršila se je dne 17. 2. ravnateljska seja v Mestni hranilnici. kateri sta prisostvovala glavna predstavnika stranke in mestne občine. Dognalo se je. da je ravnateljstvo nekorektno postopalo, vendar pa se je končno sklenilo na predlog dr. Trillerja, da ostane ta krivičen sklep ravnateljstva v veljavi, in da se onim uradnikom, ki imajo po več otrok in katerim se draginjski prispevek ni zvišal ne meseca oktobra in decembra, tudi za naprej ne zviša. Ti primeri kažejo jasno, kako pojmuje JDS socijalno pravičnost, s katero hočejo njeni agitatorji operirati med uradništvom v volilnem boju. Enako karakterističen za to stranko je naslednji slučaj: Uradnik, ki je zastonj sam prosil. da se popravi krivica, ki mu jo je prizadelo hranilnično ravnateljstvo. se je končno obrnil za posredovanje do svoje strokovne stanovske organizacije. Posledica tega ie bila. da je dne 19. 2. t. 1. prejel sledeč dekret: P. n. gospod N. N., nad-ofic!jal Mestne hranilnice ljubljanske v Ljubljani. Iz Vaše pritožbe potom »Društva zasebnih uradnikov in uradnic v Ljubljani« na nekega člana občinskega sveta ljubljanskega je posneti, da ste še vedno član zgoraj navedenega društva, dasi ne bi smoli biti organizirani pri »Društvu zasebnega uradništva«. — Z ozirom na ravnateljski sklep z dne 17. t. m. se poživljate (!). da Izstopite iz omenjenega društva ali pa. da izvajate tozadevne konsekvence. Tm-j koczy s. r„ Hrast s. r.« ' Vodstvo občinskega podjetja, ki je v rokah JDS, odpoveduje torej svojemu uradniku službo zgolj radi tega. če ne Izstopi iz strokovne organizacije. v katero spada po svojem poklicu. Konštatiramo. da ima po osnovnem zakonu vsak državljan pravico, biti član vsakega po zakonu dovoljenega društva in da vsebuje to določbo v § 53 tudi službena pragmatika, katero je dne 14. 3. 1914 izdal za hranilnične uslužbence ljubljanski občinski svet. Za ta protizakonit in protlpravilen sklep hranil-ničnega ravnateljstva ve dobro načelstvo JDS in ve njen klub občinskih svetnikov. Toda niti eden niti drugi teh faktorjev ,še ni storil do danes protiukrepa, kar dokazuje, kako pojmujejo vodilni člani JDS svoj demokratizem, upoštevajo veljavnost zakona in priznavajo državljanske pravice uradniku. V seji dne 24. 3. odnosno 5. 4. 1.1. je ravnateljstvo Mestne hranilnice sklenilo na inicijativo nekaterih JDSarjev spremembo službene pragmatike. katero naj bi izvršil še stari občinski svet, v katerem ima JDS večino. Spremembe se tičejo določb glede napredovanja. Dočim določa sedanja službena pragmatika za vse uradnike IV. čin raz. enako naoredovalno dobo. je ravnateljstvo sklenilo, da napredujejo za naprej uradniki tega razreda s prislovom »kontrolor« in »blagajnik« že po 6 letih v III. čin. razred in brez vsake kvalifikacije. Drugi pa še le po 9 letih in tudi takrat le, »ako Je prav dobro kvalificirane. S tem se hoče spraviti na toplo še zadnje politične »zaslužence« tega zavoda, obenem pa še čim občutljiveje udariti po onih. ki dosedaj niso »parirali«. Iz tega razloga se je črtalo iz pragmatike tudi mesto višjega kontrolorja, | katero mesto bi bil moral že pred Pomladanski koncert »Ljubljanskega Zvona4. JKonec.) Gospod Križaj, naš ljubi znanec Iz prejšnjih let (ki ga zelo. zelo pogrešamo), je pel dva samospeva v ruščini. Izmed obeh globoko občutenih napevov nam prvi slika dušno razpoloženje zarobljenca tam v dalj-nji ruski stepi, in druga večerno razpoloženje. Obe skladbi je napisal Adamič kot zarobljenec na potovanju v nekem ruskem ujetniškem taborišču kar na kolenu s svinčnikom. V drugem samospevu »Ave Marija« nam slika Adamič prav spretno večerno razpoloženje. Na klavirju Sujemo izrazovito posnemanje večernega zvonenja z dvema zvončkoma, ki ju rahlo spremlja podložena harmonija. Samospev »Noč« zdi se mi, naj bi dokazal, da zna Adamič komponirati tudi v Kogojevem žanru. S to skladbo so imeli naši hipermoderni /če in kolikor jih je kaj poslušalo) najnasladnejši glasbeni užitek, a trdimo. dm nima crav nič Adamičevega. žeti zasesti po službenih letih najsta-icjši hran. uradnik. Pa še naj kdo trdi, da JDS ne uvaia v urade korupcijo! Zato uradnik, ki imaš še količkaj smisla za poštenost in socijalno pravičnost, ki ti je na tem. da se od-nošaji po naših uradih urede tako, da se bode po njih vzgojevalo in ob-.Iržalo značajno, možato, strokovno izobraženo in delavno uradništvo, kateremu bode pred očmi njegov lastni dobrobit v zvezi z uspehom po-Jjetja. tak uradnik ne moreš in ne smeš podpirati niti direktno niti indirektno onih družb, ki si hočejo po svojih uradih vzgajati politične priganjače in čedo slepo udariega brez-značajnega človeškega rnaterijala, s pomočjo katerega se hočejo te družbe obdržati moč in vlado. Stanovsko zavedni, poklicu živeči in narodno čuteči uradnik, ti so;iiš edino v družbo, ki se zbira pod pra-porjem narodnih socijalistov. Beležke. V znamenju »Novega časa.« Sinočnji »Slov. Narod« poroča, da so si klerikalci radi kandidatov za obč. volitve v Ljubljani zelo v laseh, ter piše. da se starini pošteni klerikalci zgražajo: »Kaj takega! Kaj to bom jaz volil? Pri ustavi volilne liste so zmagali Novočasar-JL Ti so avantgarda kler. stranke, ti mladini ukazujejo in mečejo v koš vse one. ki so doslej smatrali »Slovenčevo« besedo za merodajno, ga devajo v nič. »mi pri »Novem času« vodimo, mi ukazujemo.« »Večernega lista« so se oni klerikalci. ki še kaj drže nase in n« stranko, sramovali, sedaj se sramujejo »Novega časa«. Ali ti so v manjšini. ker so v stranki prevladah skrajni prenapeteži. najdrznejši hujskači in kričaški rogovileži. Iz teh vrst je sestavljena klerikalna lista, kar je zmernejšega, je vse zapostavljeno, to mora samo iti volit, kakor ukazujejo Novočasarji.« Demokratska nepristranost. »Mestni sosvet bo imel zaslombo pri vladi, le če ga bo vodila demokratska stranka.« — »Vpliv na vladi ima le Jugoslov. Demokratska stranka« tako piše liberalni »Ptujski list.« Človek ne ve, ali bi se nad pojmovanjem demokracije od strani JDS smejal ali pljunil. Lakota. Slovenski Narod. Novi Cas In njun reporter glodajo že od mačkov obrana medvedja stopala. Za volitve mesto golaža. Tolažba. Da bi potolažili akademike, so sklicali gg. Ribnikar, ravnatelj Jadr. banke Praprotnik i. dr. zborovanje za ustanovitev akademskega doma, ki bo baje stal dvajset milijonov kron in v katerem bo imel vsak akademik brezplačno lepo opremljeno sobo in hrano, če bo le res! Bojimo se pa. da je to le volilni manever in tolažba za užaljene akademike. saj celo »Jutro« piše. da je pripravljalni odbor izdelal štatut za uameravano zadrugo. Ali prej gospodje niso vedeli, da je potreben akademski dom? Resen nasvet. Ptujskemu sociologu dr. T. G-u. resno svetujemo, da si predno izpre-govori le še eno samo besedico o socializmu, prisvoji vsaj osnovne pojme na tem polju. Razna poročila. Z konference nasledstvenih držav v Rimu. V krogih udeležencev konference nasledstvenih držav se govori, da bo posebni odsek ta teden končal redakcijo načrta splošne konvencije. Drugi teden bo naibrže plenarna seja konference. Člani odposlanstev nasledstvenih držav so zelo rezervirani v svoji-h Izvajanjih, vendar pa so prepričani o veliki važnost: raznih problemov za splošnost in potrebo dogovora med državami, ki so i7.S'e lz prejšnje Av- stro-ogrske monarhije. Vs| zastopniki sd bilj izvanredno zadovoljni z sprejemom. k< Km ga je bila pripravila Italija. Ruska pomladanska ofenziva? Kakor poročajo iz Helsingforsa, so se vojaške id civilne oblasti in osebnosti sovjetske vlade sestale h konferenci v Moskvi. Na tej konferenci so razpravljali o možnosti pomladanske ofenzive. Za to ofenzivo so bile določene 4., 5,, 9.^ 10. in 11. a cunja ter čete, lOi imajo svoje garnizije na vzhodu. Gospodarstvo. INDUSTRIJSKA KRIZA V 11 ALIJI. Industrijska kriza, ki se je začela v Zedinjenih državah ter se potem razširila po Evropi, se je pojavila tudi v Italiji. Pred vojno Italija še ni imela razvite industrije ter je bila v tem oziru skoraj popolnoma navezana na inozemstvo. Šele v vojnem času se je razvila s pomočjo državnih podpor in državnih predujmov vojna industrija. in sicer tako hitro, da je koncem vojne Italija vse vojne potrebščine izdelavaia doma ter uvažala samo surovine. Tudi prehod vojne industrije v povojno se je v Italiji precej srečno izvršil. Tvornice so začele izdelovati industrijske izdelke, ki so se izvažali v prvi vrsti v izmozgane dežele centralnih držav ter na Balkan. Pa tudi brezposelnost se ni posebno poznrla. ker se je delavstvo preselilo iz vojnih tvornic deloma v druge tvornice. Glavni vzrok sedanje krize pa je ta. ker so industrijalci zelo hiteli z izdelovanjem blaga ter si nakopičili velike zaloge, pričakujoč dobrih tn Številnih odjemalcev. Konkurenca trjezemskih trgovcev, zaprtje mej In tudi revščina sosedov, pa je omejila razpečavanje italijanskega blaga na minimum. In tako so sedaj v Italiji založeni z ogromnimi zalogami blaga. ki gnije po skladiščih ter ne .more najti odjemalcev. Vsled tega je seveda mnogo tvornic moralo popolnoma ali delno ustaviti obrat In stotisoče delavcev je brez posla. Tekstilna industrija je zmanjšala produkcijo od 1 milijona ton. kar Je bilo prej normalno, na 400.000. Lito železo je padlo v ceni od 300 na 125 lir za tono. Ker je ta cena nižja od produktivne cene, je moral večji del livarn ustaviti obrat. Ravnotako se godi drugim industrijam. Po statistiki je sedaj v Italiji 145 tisoč industrialnih delavcev brezposelnih in 300.000 jih dela s skrajšanim urnikom. K tem številkam pa moramo prišteti še tisoče brezposelnih kmetskih delavcev, zidarjev, mornarjev itd. Industrijska kriza pa je v Italiji šele v začetku in prihodnji meseci znajo krizo še celo opostriti. Tudi z izseljevanjem v Ameriko se kriza ne bo zboljšala, ker so Zedinjene države omejile dotok priseljencev in se sme samo 40.000 Italijanov izseliti v Ameriko. Čaka jih pa najmanj lOkrat toliko. Zboljšanje krize je pričakovati samo tedaj, ko bodo sklenjene trgovske pogodbe z Jugoslavijo hi Rusijo. Samo tedaj, če pride do izmenjave na široki podlagi, je pričakovati zopetni procvit italijanske industrije. ^ + Licenciranje bikov-plemenjakov. V »mislu zakona o povzdigi reje goveje živine na] vsi živinorejci v mestnem okolišu ljubljanskem svoje bike, ki jih nameravajo vporabijati za plemenitev tujih krav in telic, pismeno ali ustno naznanijo mestnemu magistratu (gospodarski oddelek) do 3. maja 1921. Pismena naznanila morajo obsegati ime, priimek in bivališče bikovega posestnika, popis in pasmo na/znarijettegi bika ter napoved,, če je bil bik že ličen ciran (datum in št. dopustnega lista). Vsi t mestnemu magistratu naznanjeni biki morajo 12. maja 1921 ob 9. dopoldne pi > gnati pred licencovaino komisijo v mestno klavnico (živinjski sejem), kjer se bo po omenjeni komisiji določila visokost nagrade in pogoji, pod katerimi se razdali nagrada za pripoznane najboljše licencirane trike. + T voruica škroba lz krompirja se je ustanovila v Petrovaradlnu. To je prv* tvornica te vrste v naši državi. + Parebrodni promet na Jadranu. Ker je zelo potrebno, da se zobet vzpostavi redni parobrodni promet v hrvatskem Primorju in Dalmaciji, je parobrodna družba Ungaro-Croatica sklenila, da bo po končani evakuaciji Dalmacije takoj vzpostavila redni parobrodni p r on i t>t med posameznimi kraji, to sicer se bo vršil promet er, kr it tedensko Iz Bakra v Sinj, Šibenik, Trogir, Kaštel in Splitl Enkrat tedensko v Kraije-vlco, Crkvenico, Selce, N j vi, Senj, Stan-grad, Jablanac, Karlobag in Pag, Vinjcrac, Novigrad in Obrovac. Dvakrat tedensko se bo vršil promet iz Bakra do Krka. Tudi že obstoječa linija Bakar-Kctor se bo v toJiko spremenila, da bo vozit parnik enkrat tedensko tudi v Split, Korčulo, Zeleniko ia Kotor. 4- Cene oglju v Trstu so močno padle. Trst se ie preskrbel z ogljem najmanj za 4 mesece Iz Koroške in Češkoslovaške, med tem, ko so bile uvozu fce Slovcn.ia razne ovire. S tem so posebno občtitn# prizadeti producenti iz kočevskih gozdov. + Uvoz mesa In prašičev v Švico so Švicarske oblasti prepovedale za celi mesec april. 4 Prepoved uvoza lesnih izdelkov v Italijo. V Italijo je prepovedan uvoz pj-hrštva, okvirjev, lesene galanterije in igrač. Lz te prepovedi je izvzeto le navadno ne-tapecirano pohištvo in njega deli iz lesa, navadno pohištvo enostavno krito (formirano) s plastjo drugega (navadnega) lesa, lesene pete za obutev, leseni podstavki za blagajne, ročaji in palice za dežnike, leseni križi. + Prometua konferenca v Barceloni končana. Prometna konierenca v Barceloni je končana. Devetnajst držav je podpisalo pogodbo glede tranzita, trinajst držav le podpisalo pogodbo o režimu plovniii rek v kolikor se tiče mednarodnih interesov. Danska ie podpisala zapismk, ki se tič« režima po vseh plovniii rekah in petnajst držav jo podpisalo izjavo o pravici tistih petnajsktih držav do mednarodne zastave. Končni akt so podpisali vsi udeleženci. -I- Splošna produkcija nalte v področja Boryslava (Poljska) je znašala v mesecu marcu t. 1. 4408 cistern; od tega odpade na mesto Bocyslav 1856, na Tustanowice 1600 in na IVLrožnice 912 cistern. V primeri z mesecem februarjem se je produkcija nafte zvišala za 1467 cistern. (V mesecu februarju 2340 cistern.) 3ašBB»3SS*» Menda se razumemo! Nasprotno pa je v »Pesmi nočnega čuvaja« in Se lepše v pesmi »Noč« pokazal Adamič zopet vse svoje vrline. Izined samospevov je odločno najglobokejši vtis napravila pesem »Nocoj je pa svetla noč«. Motiv je povzet iz narodne »Danes je lep večer«. G. Križaj, ki si ga želimo na našem odru stalno, jo je tako briljantno predna-šal. da jo je moral vsled burnega odobravanja dvakrat ponoviti. Pesem ostane prav gotovo stalno na vzporedu naših solistov. Enako vrlo nam je zapel »Pesem nočnega čuvaja« z izrazito dramatičnim povdar-cem nočnih ur. V sklepnih šestih mešanih zborih omenjamo v prvi vrsti »Večerno«, edini kontrapunktično pisani kanon v naši glasbi, ki z blestečimi barvami izraža večerno razpoloženje. Škoda, na ima pesem le eno kitico. »Mlad junak« nam je že znan iz prejšnjih koncertov. Tudi to pot ga je »Zvonov« mešani zbor predaval prav učinkovito. Odlikovali so se zlasti vrlo naštudirani alti, ki so nelahko melodijo »Sobice zlato za sirote,,.« brez vsakega spremljsvanja prav dobro prednašali. Sklodbo »Kdor je truden, naj gre spat«, ki smo jo slišali že na učiteljskem koncertu, je zbor prednašal posebno. lepo in v pravem tempu. Prav posebno pa je ugajal zbor »Ne maram tebe«. dokaz, da je povzet prav iz narodne duše. Odobravanja ni hotelo biti ne konca ne kraja. Posebno so se v tem zboru, ki naj bi ga skladatelj priredil I za moški zbor, odlikovali blesteči tenori. Edino v skladbi »Ce ti ne beš moj«, so alti padU in potegnili vse glasove sekundo nižje. Sklepna skladba »Svatba na poljani«. polna humorja v besedilu in napevih, kjer basi imenitno posnemajo brenčanje čmrlja, je zložena sicer v plesnem, a živahnem in razkošnem ritmu. In kaj tudi ne: vse se vrti prepojeno svatovskega veselja, kar izraža Adamič z blestečo harmonijo zlasti, v odstavku »Oj to rajsko je veselje, svatovščina živa«. Kdor je že opazoval kmetsko svatovščino, bo znal ta osmeroglasni in konlrapunkii-čno pisani zbor posebno živo tolmačiti. Skratka: Občinstvo je bilo izredno zadovoljno in izražalo svoje razpoloženje z veselimi, žarnimi lici in burnim odobravanjem, ki je ponižnega nam Adamiča komaj privabilo na oder. Hvaležni smo v prvi vrsti stvaritelju teh vseskozi prekrasnih skladb, ki'jim želimo skorajšnjega natiska in sirjenja v glasbo ljubečih krogov, zlasti boljših pevskih zborov. Zalivala pa gre tudi v prvi vrsti neumorno delujočemu, neutrudljivemu, požrtvovalnemu in energičnemu pevovodji g. Prelovcu. Naj bi ga vsi pevovodje j.osnemali. uspeh in napredek v pevskih zborih ne bo izostal. Velika pohvala pa gre tudi odličnemu zboru »Ljubljanskega Zvona«, broječim nad sto pevcev in pevk. ki Je vztrajno posečal pogoste skušnje, se ni bal nobene zapreke in tako pripomogel pod spretnim Prelovčevim vodstvom z discipliniranim nastopom. izvrstnim pevskim materljalom m enakim izvajanjem Adamičevim skladbam do zasluženega priznanja, Hvala vsem trem činiteljem in »Vi-vat crescat, floreat«! Kljub opetovanim opozoritvam na la koncert, je bila udeležba zlasti iz takozvanili »boljših krogov«, I. Glasuj za zboljšanje svojega gmotnega položaja. 6. Glasuj za odstrani* tev verižnlštva. 7. Glasuj za napredno in socijalno politiko v občini •). Glasuj za slovenski Maribor. !0. GLASUJ ZA NSS. KATERA ZASTOPA IN VPOŠTEVA TVOJE TEŽNJE IN VRZl KROGLJ1CO V PETO SKRINJICO. Važen sestanek odborov vseh ljubljanskih kral. org. NSS. predstavnikov naše liste za volilne odbore in njih namestnikov ter agitacijskih odsekov vseh kraj. org. se vrši v pondeljek 25. t. m. ob pol 8. uri zvečer v strankini pisarni. Nar. dom. Tovariši! Dolžnost kliče! Manjka*« ne sme nobeden! Barje Volilni sestanek kraj. org. NSS za Barje se vrši danes 24. t. m. ob 3. uri popoldne v gostilni pri Ribiču na ižanski cesti. Poroča tov. Rupnik. Somišljeniki, vsi na sestanek! Gledališče in glasba. Včerajšnja umetniška predstava v opurt se ni vršila, Je bilo občinstvu naznanjeno po lepakih. Odpoved je pomotoma Izostala v časopisih. — Gled. uprava. VOL ILCI, ODDAJTE SVOJO KROGLICO ZA DR. TONE JAMARJA, NOSITELJA LISTE NSS, KI JE KOT ZDRAVNIK V JUDENBURGU ZA CASA VOJNE SUBER-ARB1TR1RAL NAD 10.000 FANTOV IN OČETOV. VEC SUPERARRH R1RANCEV, Dnevne , VELIK JAVEN VOLILNI SHOD NAR. SOC. STRANKE se vrši danes ob 10. dopoldne V VELIKI DVORANI MLSINEGA DOMA. Referirajo o komunalnem programu kandidati NSS tov. dr. Tone Jamar, Tavčar. Pesek. Urbančič. Škof in Rupnik Somišljeniki in vsi. ki ste nezadovoljni z dosedanjo občinsko npravo. polnoštevilno na shod! Pri-n?ljHe s seboj iudi svoje tovariše. VSI V MESTNI DOM. Volilni shodi za občinske vo-Htve se morajo naznanjati, kakor zahteva nare-dba osrednje vlade z dne 20. aprila 1919 (»Uradni list« št. 98). Izjema je veljaia samo za volitve v ustavotvorno skupščino (Uradni list z dne M oktobra 1920. št. 117/368). — Kriza v papirnici v Vevčah končana. Kriza v tvornici papirja v Vevčah, v kateri je bilo odpuščeno okoli 2P0 delavccv. je končana. Ker ie dobila tvornica veliko državnih naročil. Vsi odpuščeni delavci bodo zopet sprejeti na delo ter se jim bo Plačala cela plača za čas brezposelnosti. Tvomica začne že jutri v polnem obsegu obratovati. — Stare železničarske kape prepovedane. Prometni minister dr. Ve-lizar Jankovič je izdal ukaz, da ne stnejo železničarji nositi več starih avstrijskih kap ter morajo imeti v roku 15 dneh vsi predpisane kape. Nadalje je odredil, da morajo imet! v istem roku vse naše postaje napise v latinici in cirilici. Na važnejših obmejnih postajah pa morajo biti tudi francoski napisi. Proti komunizmu! 20. t ni. se Je vršil t 'gostilni prt »Majarončku« ustanovni občni zbor »Zveze Jugoslovanskih Železničarjev« podružnica Ljubljana IH cestnih električnih železničarjev. Enoglasna želja vseh zborovalcev je bila, otresti se čimprei posledčc komunističnih avantur ter upl!va ra-znša Zorg in Petričev. Nepopisno navda Senic le zavladalo, ko je govornik central« omenil, da je prvi korak namenjen osvobc-d«tv$ uslužbencev izpod dunajske diktature ter omogočiti eksistenco npokoejncem na ta način, da prevzame mestna občina elek trično železnico v svoje roke. ker je javen škandal, da smo v beli Ljubljani po malomarnosti merodajnih mož že vedno odvisni °d različnih nemško-židovskih tvrdk. — Pordravllamo korak cestnih električnih železničarjev ter Jim želimo v boju za s vole Pravice in osamosvojitev obilo sreče. — Zvijajte zavarovalnino. Vedno 'e Citati, da ic pri raznih požarih le neznaten deJ Škode krit z zavarovalnino, toda Hudi to ne ismodri. Večinoma so še vedno v veljavi predvojna zavarovanja, dasl le vrednost stavb, pohištva, zalog itd. takrat najmanj za 30 odstotkov višja. Kdor hoče mirno spati, naj tudi zavarovalnino primerno zviša. — Društva prežalostnega spomina so vsekakor veteranska, a vkijub temu Sli obstoja Se nebroj, vsaj na papirju. Vlada bi trstanovutelie m bivše funkcijonarje le rešila iz aadi-ese, ako vsa ta patrijotlčna društva br«z pomislekov razpusti. — Imenovanja. Pravni praktikant doktor Maks Peterlin je imenovan za avskul-tant* pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani. — Za revirnega nadzornika v XI. čin. razredu je imenovan liinko Lotrič, za revirnega nadzornika detektivov v Mariboru pa Fr. Cajn ko. Pri poverjeništvu za kmetijstvo ie imenovana Angela Vadnjal za oficijaiko — Premeščenje. Okrajni tajnik pri okrajnem glavarstvu v Ptuju Martin Zelenko je premeščen v Celje, kanclist Janko Gombač pa iz Celja v Ptuj. — Za zdravilišče Bled je izšel v 43. številki Uradnega Usta podroben zdraviliški red. — V Brežicah fe ustanovila Kreditna banka svojo podružnico. — Volkovi na Kočevskem. V kopriv-niškt okolici ie prišel 9. t. m. k čredi ovac, kj so bile same na paši, sestradan volk ter $e tri ovce raztrgal. — Sneg je hotel topiti v Strahotnem pri Igu 9 letni pastir pri kmetu Matevžu Glavanu. Deček je namreč med caežnim mctežcrti dne 17. t. m. zažgal gospodarjev kozolec ter orožnikom nedolžno priznal, da je hotel sneg topiti. Glavan ima 40.000 K škode. — Hud pes. V ljubljansko bolnico so pripeljali 29 lettiega gozdarja na Lichtcn-bergovi grščini »Habph« pri Trzinu Fr. Kolarja, ki ga je baronov veliki pes hudo obgrizeL — Dva Izgnanca. 58 letna Ana Ribnika, udovcla delavka. Šivilja, rojena v Goričah ie zn 3 leta Izgnana Iz lii. iiskega podicLJ-skega okoliša kol tuli lastnini nevarna pijanka. — Za nedoločen čas pa je izgnan 481ctn.l delavce Jak. Kušlan, doma iz Cerknice, ker ic ta. VEC ZABOJEV velikih starih Cena in naslov v uprava!« štvu Jugoslavije. 644 AZBEST PLOSCE velikost 40X40 cm za kritje streh, na>. boljše vrste itna vedno v zalogi Franca Fu* jan, ilovica 48, Ljubljana. POSESTVA 1 velika kmetija, 1 hiša z trgovino iu gostilno v trgu, 1 gostilna z zeinijo za par živine blizu mesta. Več pove L. Rebolj, Kranj. Kupi se: KUPI SE PRODAJALNI PULT (pudel) približno 2 m dolg. Ponudbe na L. Gerkman, Sv. Petra cesta 71. 7U : TRGOVSKA MOC popolnoma vešča v papirni stroki, ki lina tudd veselje do knjigarne, s« sprejme s L ali 15. majem pri Vilko \Veixl v Mariboru. TRGOVSKI POMOČNIK dober železninar, se takoj sprejme pri tvrdki Franc Plcek, Ribnica, Dolenjsko. 709 STROJEPISKO izvežbano, veščo slov. hi nem. stenoarafiie, sprejme »Croatia« sozd. industrija d. d., Ljubljana, Gosposvetska cesta 1 704 ŽAGARJA sprejmem takoj na veneetjanski Jarem la hlapca h konjem. Al. Kanc v Mengšu, Gorenjsko. 714 MLAD NATAKAR spreten ln marljiv s 3 letnimi spričevali, želi službe v kavami najrale kje na letovišču. Ponudbe na upravništvo Jugoslav-je pod »natakar«. 715 DVA TESARJA se sprejmeta. Noslov v upravi lista. 716 MIZARSKI POMOČNIK zmožen se takoj sprejme. Filip Lazar, mizar, Jesenice, Gor. 69Z Išazno: Priporoča se prvovrstni atelje za črkosll- karstvo FILIP PRb:' >V, liotol Mn!!č LJUBLJANA. IŠČEM PRAZNO SOBO s kuhinjo v pritličju proti dobremu plačilu« Imam svoje orodje ta popravim vsa mizarska, steklarska in barvarska dela brezplafi-I no v prostem času. Jerš«, mizar, cesta na \ Kodeljevo St, g. Mestna pristava. 720 A. K. Orccn: ^8®»©st«na skri»ii©sš. (Dalje.) Izmed raznih dopisov — večina jih je bila od ženskih rok — si je od-bral Qryce tiste, ki so bili podpisani »Ana«. Ti so bili najzaupnejši ter so razodevali najnatančnejše poznanje Farleykine usode in njenih doživljajev. Slika, ki je vstajala iz njih, je bila zelo nevesela: beg z ljubimcem, skrivna poroka, pol leta blaženstva, nato pa bolezen in beda ter zanemarjanje s strani moža, ki je bil zakrivil njeno nesrečo. Nekaj mesecev pozneje še težja bolezen in še boji moreča revščina, in nazadnje stra-šan udarec, ki je bil omenjen v vrsticah : »Potrpi, ubožica. in bodi stanovitna, dokler ne pridem; te grozne bolesti -ne boš nosila sama.« Temu je sledil premor v dopisovanju, in ko se je čez nekaj rnese-ccv spet obnovilo, je pričala sočutna omemba naslovljenkinega vdovstva o izgubi, ki jo je morala medtem zadeti. A detektiv je opažal tudi drugačne, manj razumljive namige. Merili so na veliko žrtev, ki jo je doprinesla mlada vdova; več pa nikakor ni bilo moči ugeniti. Šele ko je naletel v mnogo ke-snejSem pismu besede: »Upam, da se ima tvoja sladka mala Mildred dobro; rada bi vedela, ali bo druga tudi tako cvetla in uspevala kakor ona?« — se mu je sdaici zdanilo. Zgodba je bila očividno zelo preprosta, in čutil je, da je našel rdečo nit, ki ga povede iz dozdevnega blodi-šča. S podvojeno pazljivostjo se je lotil ostalih pisem, ali v njih jt našel le tuintam kako besedo sočutja in zadovoljstva nad tem, »da je položila gospa Farleyeva polovico svojega bremena v druge roke in bo zdaj laglje nosila, kar ji ostane». Docela pa je potrdil njegovo domnevo šele začetek nekega pisma iz Novega Jorka. ki se je glasil: »Premisli, videla sem jo. Ona in Mildred sta si tako podobni, da bolj ni moči pri dveh otrokih, izmed katerih odrašča prvi v razkošju, drugi pa nima niti dveh parov črevljev, da bi se pre-obul. Srečala sem jo na poti v šolo; šla je tik mimo mene; najrajša bi jo bila objela. Zakaj je nisem, sama ne vem. Da bi me bila imela za noro, bi mi bilo manj težko nego to, da sem jo pustila kar tako mimo sebe — to sladko stvarco, ki je vendarle tudi moja. Ali njena bogata obleka in ošabni pogled, ki ga je metala okoli sebe, sta me prestrašila tako. da niti nisem krenila za njo po cesti, dasi me je vleklo srce, kakor bi bila moje lastno dete. Kako moraš šele ti žalovati in hrepeneti po nji! Šele zdaj razumem vso tvojo bol, ko sem videla na lastne oči to živo sliko tvojega ljubčka, edinega ki ti je ostal v tolažbo in veselje.« To pismo je bilo takisto podpi- sano »Ana« in oddano šele pred desetimi leti. Poslej sonosila pisma drug naslov, kar ni bogve kako iz-nenadilo detektiva. Prihajala niso več v prejšnje mestece v državi Ohio. marveč v neko hišo Bleecker-jeve ulice v Novem Jorku. Vdova se je bila preselila s hčerjo v veliko mesto. Poznejša pisma so večkrat govorila o težkem notranjem boju, ki ugonablja hkrati z borbo za vsakdanji kruh čedalje bolj njeno že itak šibko zdravje. Nazadnje se je omenjala le Se njena bolehnost, in besede upanja so pomalem umolknile. Toda dopisnica je blagrovala trpinko, ker vzlic vsej svoji bolesti ni prelomila svečane prisege. Večkrat je tudi govorila p hčeri, ki ji je zvesta pomočnica tec ji nadomešča vse, kar je izgubila. Poslej ni pisala »Ana«, marveč neka njena sorodnica; vpraševala je o zdravju gospe Farleyeve ter poročala o »naši dragi bolnici«, s čimer je mislila Ano. Le-ta je bila priložila samo majčken listič z opominom: »Bodi previdna. Sreča Mildre-dina in *** zahteva, da ostane vse, kakor je. Ne pozabi svoje prisege.« To je bil konec zavoja; toda Gryce je bil zvedel mnogo, nemara več ko dovolj. Zapomnil si je datum, ko je bila Mildred prvič omenjena, ter ime kraja, odkoder so prihajala pisma sočutne Ane, ter ostavil hišo gospe 01neyeve ves zadovoljen s seboj. To zadovoljstvo pa je grenil njego- vemu dobrohotnemu srcu tajni strah, da je nemara prišel na sled zločinu, ki utegne osramotiti in pogubiti krasno ženo in njenega plemenitega moža. Triindvajseto poglavje. Sestanek, ki sta ga imela kmalu nato Kameron in Gryce na policijskem ravnateljstvu, je bil kaj nenavaden. Oba sta si imela povedait važne stvari, toda vsak je čakal, da bi začel drugi, ter skrbno prikrival lastno nestrpnost. Nazadnje je izprc-govoril Gryce: Zvedel sem nekaj presenetljivega in si štejem v dolžnost, da vas obvestim, čeprav utegnem raniti s tem vaš ponos in vam napravitiveliko žalost. Moj ponos, je odvrnil Kameron z grenkim smehom, je tako omajan po doživljajih zadnjih dni, da nisem nič več posebno občutljiv; govorite brez strahu 1 Dovolite mi najprej vprašanje, je povzel detektiv. Ali ste bili takrat, ko ste prosili za roko gospodične Genovefe Gretorexove/ Mrcino prepričani, da snubite pravo Gretorexovo hčer ? Kaj hočete reči? — Razume se — o tem pač ni dvoma —. Potetakcm so vas pustili v dobri veri ter vam niso povedali, da je samo rejenka? Res da, ljubljena kakor lastno dete in določena za glavno dedično, ali venčiar ne Gretorexove krvi 1 [ Doktor Kameron ni mogel goven riti od osuplosti. Nu. je povzel Gryce, potem so vas pač prevarili. Gretorex in njegova žena sta pohčerila vašo soprogo kot majhno, revno dete, in to v okol-nostih, ki so jima omogočile, skriti prava dejstva tako temeljito, da jih ne poznajo niti najbližji sorodniki. Kameron je vstal, stopil k oknu in zrl nekaj minut v zimsko pokrajino. Ko se je vrnil, je bil sicer bled in prepaden, toda miren, vsaj navzven. Le nekaj mi povejte, je dejal. Ali je moji ženi znano —. Ta skušnja je presegala njegove moči. Z nemo prošnjo je pogledal detektiva. Razumem, je odgovoril Qryce. Vprašate me, ali je vaša soproga ve*! dela za prevaro. Na to vprašanje ne morem odgovoriti takoj. Poslušajte najprej vse bližnje okolnosti. Govorite, je rekel Kameron z jedva slišnim glasom. Neperstani udarci usode so bili omajali vso nje-, govo odporno silo. Gryee je pomolčal še hipec in g* sočutno pogledal: nato je začel z-mirnim, stvarnim glasom svojo po-, vest: (Dalje prih.) Zahvala. Povodom moje preselitve iz Ljubljane izrekam tem potom cenj. odjemalcem, prijateljem in znancem najtoplejšo zahvalo in srčen pozdrav. Jos. Fabiani trgovec. Kojom stavljamo do znanja cj mufiterijama da sam moja veletrgovinu vina pressiio u HerisMevi! iti! 2. • • • • i RerisMgvi! ifllci! Telefon 10 - 7G. Poslovnica: Jarišifeva 10. - Tele!. 20-13. Nadam ee, da če moje cj. rouuterijo i nadalje počastiti me sa svojim mnogobrojnim na-ru čbama. imel i I tipttia vina na nellKo \ malo. I m ■ b n ioiiavi veletrgovina ih SPECIALNA TRGOVINA D. M. C artikla na veliko preporuča svoj veliki izbor. Na-ručbe obavljaju se brzo i točno F 911 sna i Trenkova ul. 20. >8 HA "O 9 “S E: Ži o-iš 2 fc tliš.,-'3.?« J p- «j 6\S O O riA ^5gfSSll «•© e o s 3 ^ JULIO MEINL D. D. mm UP cm semen® Centrala: ZAGREB.. Podružnice: ZAGREB: Duga ulica 6. LJUBLJANA: Aleksandrova cesta 1. MARIBOR: Gosposka ulica 7. PEČUH: Kraljevska ulica 19. Sam©st©Iro i3 fe S.g lil'U » M o n-a b a s c 0 2 - o- ° _ -m n „ o »s > S, S 2 S < C.9 n -S 9 Autodclavnica PolRogumlJasti obroči za tovorne avtomobile Pnevmatiko za kolesa in avtomobile Koleba Avioraoblll najceneje. J. Gortc, Ljubljana. Gosposvetska cesta 14. fino isdeSanOn razposiBfa R. Kraupner, Celi©, davni trs ®. 300 volt, 10 konjskih sil z 1200 do 1600 obratov na minuto. --Ponudbe pod „MOTOR“ na upravnistvo »Jugoslavije". e. Jriglav kavine konserve s sladkorjem kavine konserve brez sladkorja marmelado nudi po najnižji dnevni ceni Karlovška cesta St te. ' Izdeluje vsa posamezna dela za avtomobile, popravlja tudi stroje vseh vrst. Prevzema vsa železostr-jgnrska dela tečno in najcene' 0 in v vsaki množini B«a m JIM tovarna SsranIS v SmarcS k». ICsmraB&us j Kupuje tudi tozadevne surovilie.( Štiri milijone kron zadene v najbolj sroenem slučaju igralec Di J. razredne loterije Premilo 32©.©eo kron v trelj6rn razredu in premijo v čefrlem 400.0©© sta zadeli srečki kupljeni pri »Zadružni sospodarski fesREjš". se vrši od 12. maja do 2. junija. Kdor jo dosedaj igral, a Se ni zadel, mora zamenjati srečke 4. razreda za nove srečke B. razreda do 7. maja. Nova srečka stane kakor stara; cela K 192, polovica K 96, četrtinka K 48, osniinl:a K 24 Kdor se ni igral, a hoče igrati v 5. razredu, mora plačati srečke vseli petih razredov. torej petkratni iznos. Nekaj srečk ima §e na razpolago !! Pozor kolesarji!! Vljudno naznanjam, da lakiram z najboljšim uspehom vozna kolesa, Šivalne stroje itd. v peči. IzvrSim v dveh dneh. Priporočam Bo tudi za lakiranje automobilov. A. MALGAJ, Sp« Sfš§£@, Knezcva 1 liMn sospiiSaislia lulii i. S. v Liubllani, Gulita t. 38/1. Sad^Ja prilika I ladnža priiif- a S A. Zanki sinovi. Tovarna kem. in rudninskih barv ter lakov. Centrala: Ljubljana. D. z o. z. Skladišče: Novisad. Brzojavi: Mcrakl. I,jul»lJ«uin. — Telefon: «1. EEraailKO Saks. PravS Oarva sa po«lc„ Priznano najboljša in zanesljiva kakovosl: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gipe), mastenec (Fedenveifi), slrojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. nMERAKL“. Lak za pode. „MER/»KL“. Linoleiim lak m pode. tlMERAKL“. Emajlnl lak. „MERAKL ‘. Brunolinc. j Ceniki se sažssn© n^ra*poSiifiaIo! | : *.:o: Priporočajte in razširjajte .Jogoslavijo^ .Tiska »Učiteljska tiskarna« LinbUaj?* fjdaovonii uru*-'”'* . ^P"«**